PoStnlna plačana c gotovini DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ST. 42 @ 21. OKTOBRA 1955 # LETO XIV e CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE S El ZAPISKI S POSVETOVANJA SINDIKALNIH ODBORNIKOV 0 NADALJNJEM RAZVOJU GOSPODARSTVA Zaslužek marljivejšega delavca ne sme biti V NIČEMER OMEJEN Minulo sredo je bHo v prosto-Doma sindikatov v Ljubljani P?svetovanje sindikalnih odbornikov o nadaljnjem razvoju na-S6§a gospodarstva. Na posvetoma j e je prišel tudi sekretar Izvršnega komiteja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slo-Y®nije, tovariš Miha Marinko. Odbornikom je obrazložil bistvene misli in sklepe nedavnega posvetovanja o nadaljnjem razvoju Gospodarstva, ki je bilo v Beo-Gradu pod predsedstvom tovariša trta. in nesoglasij. Ob naglem spreminjanju strukture prebivalstva, ko se je dobršen del kmečkih delavcev zaposlilo v industriji in gradbeništvu, je zaostajala kmetijska proizvodnja. Ker je industrija v pretežni meri proizvajala sredstva za proizvodnjo, je nujno zaostajala proizvodnja potrošnih dobrin. Napetost v razdeljevanju narodnega dohodka je povzročila, da je kupna moč preraščala razpoložljive blagovne sklade. Zato je vsaka najmanjša slabost v trgovini, v razdeljevanju material- vnaprej planirali potrošnjo sredstev, čeprav ta še niso bila ustvarjena in čeprav so vedeli, kako bodo ustvarjena ter da trg zanje nima odgovarjajočih količin investicijskega in ostalega potrošnega blaga. V strahu, da podjetjem, občinam in drugim, ne bodo usahnila sredstva, so jih le-ti čimprej in nesmotrno trošili, dostikrat tudi za manj važne stvari, za ambiciozne investicijske piane itd. Ta pohlep po dobičku in preobsežnim lokalnim investicijskim načrtom je seveda vpli- moupravljanja razsodne j e ravnali. Proizvajalec in potrošnik v eni osebi ni hotel drug drugega poznati; v tovarni ali na zasedanju ljudskega odbora je glasoval za čim večji dobiček, zunaj tovarne, doma, na trgu, pa je valil krivdo na druge, pred svojimi slabostmi in napačnimi določitvami pa si je zakrival oči. Dobršen del dosedanjih težav torej lahko pripišemo enostranskim pogledom upravljalcev. Marsikdo je pri odločanju o tej ali oni stvari spregledal verigo posledic, ki jih bo rodilo njegovo dejanje, izgubil je iz vida celovitost našega gospodarstva. Nekateri si predstavljajo bodoči razvoj tako, da bomo ukle-nili gospodarstvo z vrsto predpisov in uredb, češ le tako bo (Nadaljevanje na 2. str.) Podpredsednik Vseki tajske sindikalne federacije tovariš Lu Nin I je med sprejemom na Republiškem sindikalnem svetu med drugim dejal: »Povsod sem opazil, da ljudje v Jugoslaviji in v Sloveniji navdušeno vlagajo napore v graditev socializma. Zelo smo srečni, da je kitajska sindikalna delegacija lahko obiskala glavno mesto Slovenije. Srečen sem, da lahko zatrdim prijateljstvo kitajskega ljudstva in da izročim pozdrave vsemu slovenskemu narodu«. OBISKALA NAS JE KITAJSKA SINDIKALNA DELEGACIJA Snidenje prijateljev Kitajske goste je pozdravil predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo tovariš Janko Rudolf. — Izjava vodje kitajske delegacije Lu Nin I. — Prisrčen razgovor. — »Zelo smo srečni, da smo prišli i člane Republiškega sveta sindi-v Slovenijo in se sestali z našimi i katov Slovenije, nato pa jih je tukajšnjimi prijatelji,« je dejal dikal vodja kitajske sindikalne delegacije Lu Nin I na sprejemu pri Re- pa jal pozdravil z naslednjimi besedami: »Zelo sem srečen, da imam čast naši sredi pozdraviti visoke Rovariš Miha Marinko, sekretar Izvršnega komiteja CK ZKS in predsednik Socialistične zveze kovnega ljudstva Slovenije je govoril na posvetovanju sindikalnih odbornikov o bodočem ra voju gospodarstva i *z govora in razprav na posvetu sindikalnih odbornikov hko razberemo tele temeljne ugotovitve: jj fhrvič. Današnji čas zahteva od s vseh, da nenehno proučuj e-sl° ln spremljamo vsa gospodarna • dogajanja. V procesu rasti ciJ^ZV?dnih sii ^ ustvarjanja so-hstičnih družbenih odnosov je šno re^ nemogoče uveljaviti tak-»w ukrepe, ki bi pravilno in do jakosti urejali vse plati na-vio življenja. Zato mora svojo rt., 8° odigrati zavest in zrelost kovnih ljudi. i-gljUgič. Sindikati se bodo mo-Pij 2avzemati za dosledno ures-skei1*** načel bodočega gospodar-Ultr8a razvoja,, kajti predvideni hi 80 prvenstveno namenje-del^“Oljšanju življenjske ravni sn- Vtev" Odločno se bodo morali Če J* s škodljivimi težnjami. Poizkušale na kateremkoli gn^°uju zavirati bodoči razvoj Rudarstva. bn.^-Lič. še vnaprej bo treba Uvev;nj evati plačni sistem in Hiari'avljati načelo, da ne sme biti pre; Jlve3ši delavec glede svojih $lužek*OV v ničemer omejen. Za-Gdinni Vsakogar naj bo odvisen le od njegove storilnosti. tovit?Zložimo si te temeljne ugo-U e nekoliko podrobneje, dati jduma je treba znova pove-co) . nekajkrat izrečeno resni-spjv,a bil dosedanji razvoj go-s Sicrs^Va nujen, če smo hoteli Gradif1"-• ^udo napeto kapitalno Proi7,Vy°’ Povečati obseg naših ^fvajalnih sredstev v tolikšni se sedaj lahko obrnemo publiškcm svetu sindikatov Slove-[ predstavnike vsekitajske siudikal-nije minulo soboto. »Odkar smo ne federacije, zlasti zato, ker smo prišli v Jugoslavijo, smo obiskali delovni ljudje naše republike republiko Srbijo, Makedonijo, Hrvatsko ter Bosno in Hercegovino. Sedaj smo prišli še v Slovenijo in kjerkoli potujemo se počutimo kot doma. Ko srečujemo vaše ljudi, se nam zdi, kot da bi srečavali naše brate.« Sprejem Vsekitajske sindikalne delegacije na Republiškem navijcu cen, je tu umuj izivoiisui sietu sinaiiKatov Slovenile je p< nekdo drug in prodajal proizvode tekal nadvse prisrčno. V deleg po cenah, kot mu je kazal njegov cijii je bilo pet članov, med njimi sebični račun. Tako so nastajali Lu Nin I, podpredsednik Vsekitaj- oih sredstev, v teh prilikah po-! valo na tržišče, na naraščanje vzročila različne težave, ki so bile cen. Če posamezni proizvajalec ni zelo boleče in ki so dostikrat po- i navijal cen, je to takoj izkoristil svetu sindikatov Slovenije je povzročale paniko ter tako še po-1 ’ ’ ’ ‘ J~' ' večale naše splošne težave. Te objektivne težave in nekatera nesoglasja v gospodarstvu, kot posledica napete industrializacije, pa so še poslabšale razne škodljive težnje podjetij, občin in okrajev. Številni kolektivi in okraji so se pehali za čim večjimi dobički nesmotrno so trošili sredstva za razširitev obstoječih podjetij, za gradnjo novih tovarn in drugih objektov. Marsikje so že spori o ustvarjanju, selitvi in delitvi dobičkov, na trgu so se kazale težave, ki jih ni moč uspešno ozdraviti z dosedanjimi ukrepi za uravnovešenje cen. Marsikakšnim nezdravim pojavom, ki so koreninili le v subjektivnih slabostih delovnih kolektivov, občin in drugih, bi se lahko izognili, če bi organi sa- ske federacije sindikatov, Džan Sui Džu, sekretar Vsekitajske federacije sindikatov in Ši Li, podpredsednik Vsekitajske federacije kovinarskih sindikatov. Kitajski gostje so prispeli v spremstvu tajnika Republiškega sveta tovariša Mavricija Borca. Sprejel jih je predsednik Republiškega sveta Janko Rudolf in jim predstavil s posebnimi simpatijami in z velikim zanimanjem spremljali hud boj kitajskega ljudstva za osvoboditev. fo je tudi nam v težkem in krvavem boju proti fašizmu dajalo novih vzpodbud za premagovanje naših naporov. Želim, da bi se tudi v naši republiki dobro počutili, da bi spoznali naš boj za socializem in se prepričali o naporih naših delovnih ljudi pri graditvi socialističnega družbenega reda. Visokim gostom želim prijetno bivanje pri nas in upam, da se bodo vrnili v svojo domovino z najboljšimi vtisi.« Na prošnjo sodelavca Radia Ljubljana pa je vodja kitajske sindikalne delegacije Lu Nin I dal kratko izjavo, ki smo jo deloma že omenili v začetku, nato pa je nadaljevali: ^eiavp11 ^ življenjskim pogojem ta in poskrbimo, da bo na- sao posvetovanju v Beogradu jasno začrtan. Temeljna stvar v I preusmeritvi naše gospodarske politike je drugačna prerazdelitev narodnega dohodka, v zožitvi investicijske fronte, spremembi! strukture investicij, stabiliziranju ; tržišča, pospeševanju kmetijstva j in uveljavljanju takšnega načina! nagrajevanja, ki bo pospešil na-daljnjo rast materialnih dobrin l in kar najbolj vzpodbujal storil- j nost delavcev. Pretežni del sred-j štev bomo odslej usmerili v lahko | industrijo in kmetijstvo, skratka za povečanje proizvodnje pretroš-nih dobrin. Z določenimi ukrepi bo treba doseči uravnovešenje trga in oblikovanje cen. Naš sistem bo treba izpopolniti tako, da bo odpravljena brezglava tekma za dobički, kar je voda na mlin previševanju cen in nesmotrnemu trošenju sredstev. Za takšno smer gospredarske prelitike se bomo morali zavzeti prav vsi, od organov upravljanja v predjetjih, do odločujočih činiteljev v komunah, skupnostih komun itd. Intenzivno se bomo morali boriti za smotrno plansko disciplinirano ustvarjanje in trošenje sredstev. In če ne bo drugače, bo treba plansko disciplino utrjevati tudi z določenimi pretrebnimi ukrepi. Zelo tankovestno bo treba paziti, da bodo razpreložljiva sredstva organov samoupravljanja v predjetjih, občinah in okrajih vložena res samo tja, kjer se bodo najhitreje obrestovala in koristila življenjski ravni. Izo'gibati se bo treba velikim gradbenim načrtom, ki jih v kratkem času ne moremo uresničiti, da bi hitro rodili zaželjene sadove. Komune in drugi organi bodo morali boli kot doslej skrbeti za prespeševanje in razširitev obrti, predvsem pa uslužnostne obrti. Na tem pred-ročju bo treba doseči zdrav konkurenčni boj socialističnega sektorja obrti z zasebnim obrtnikom, ki je za sedaj še v monopolnem preložaju. Ta boj mora nujno vplivati na realnejše cene obrtnih uslug, kar bo nepresredno ugodno vplivalo na življenjsko raven delavcev. V industriji, v komunalnem gospodarstvu, na predročju kmetijstva itd., lahko malenkostna vložena sredstva v kratkem času rode obilne plodove. Razpoložljiva sredstva bomo morali preudarno trošiti Takšna preusmeritev v investicijski in ostali gospredarski pre-litiki bo morala prevevati vse družbene plane, temu skladno bo treba prilagoditi ustvarjanje in delitev sredstev podjetij, občin, skupnosti komun itd. In prav tu, na tem predročju lahko delavci veliko store. Pri sestavljanju planov, pri odločitvah, kako naj se ustvarjajo in trošijo določena sredstva, je treba imeti vedno pred očmi bodočo smer gospodarstva in se za uresničenje te smeri najdosledneje zavzemati . Ne smemo se čuditi, če se bodo tej preusmeritvi investicijske in ostale gospredarske politike presa-mezniki upirali, če bodo hoteli voziti po stari- proti naprej. Poizkušali bodo najti opravičila za to ali ono gradnjo, iskali bodo vrzeli v predpisih in uredbah in na vsak način hoteli uresničiti tega presvetovanja je nedvomno ta, da je treba izpopolnjevati oziroma preiskati boljši sistem nagrajevanja. V bodočem sistemu nagrajevanja bi morali uveljaviti načelo, da ne sme biti zaslužek marljivejšega v ničemer omejen in morajo biti prejemki vsakogar . lo vsa ostala prizadevanja za po-1 odvisni edinole od njegove sto- jetja. stopno rast življenjske ravni, jrilnosti. Ce lahko nekdo s svojim Vsa dosedanja posvetovanja, Vsako preobsežno gradnjo bi pla- ! delom nadomesti dva delavca, predvsem pa nedavno prosvetova- ' ' ga je treba plačati po njegovi n5e P«d predsedstvom tovariša storilnosti. Zaradi tega je nujno Tita v Beogradu, so rodila polno protrebno čim dosledneje uvesti bogatih pobud za nadaljnji raz-individualno nagrajevanje po za- v°j našega gospodarstva, za kre-slugi. S tem bo mogoče doseči, da P^ev naše gospredarske moči, od bo delavec na svojem mestu do- česar ie odvisna življenjska raven segel zaslužek, ki mu je pro-tre- nas vseh. Sklepi in napotki teh ben, se bo presvetil predvsem pro- posvetovanj nam morejo preiti v izvodnji v svoji tovarni in mu k1"* in meso in nam morajo biti ne bo treba hraniti svojih delov- napotilo za vsakdanje delo v tonih moči za iskanje zaslužka iz- varni, v organih ljudske oblasti, ven tovarne. Z boljšim plačnim Vsak naš ukrep je treba soočiti sistemom bo treba vzpodbuditi s sprejetimi sklepi, ki zagotavlja-delovne kolektive, da zapreslujejo 1° prestopno rast življenjske ravni res samo proizvodnji nujno po- nas vseh. Seveda ne smemo pri-trebno število delavcev in da čakovati, da se bo položaj čez noč marljivejši delavec ne vzdržuje izboljšal, kajti rast življenjske tistih, ki so v tovarni le zaradi ravni je odvisna od dela naših mrnš: ■ Wnk sil ®: * V imenu Republiškega sindikalnega sveta je predsednik Janko Rudolf izročil kitajskim gostom lepa darila. — Tovariš Lu Nin I sprejema daHlo slovenskih sindikatov čali doslej. Zavedati se je namreč treba, da prevelika investicijska vnema inflacijsko deluje, pritiska na trg in slabo vpliva na standard našega delavca. Prav zato bo ena glavnih dolžnosti sindikatov, da se zavzamejo na vseh predročjih našega življenja za kar naj doslednejše uresničevanje načel gospodarskega razvoja, ki so bila sprejeta na zadnjem posvetovanju v Beogradu. Odločno se bo treba spreprijeti z vsemi škodljivimi težnjami, ki bi preizkušale tok gospodarstva usmeriti na drugačno pot. Tudi na kmetijstvo ne smemo pozabiti Delavci pregostokrat vidimo le probleme svoje tovarne in se ne zanimamo dovolj za življenje in probleme ostalih gospredarskih predročij. Za kmetijstvo in njegov nadaljnji razvoj včasih kar nimamo pravega razumevanja, čeprav je občutno izboljšanje standarda v mnogočem odvisno prav od razvoja te gospodarske panoge. Zato Se bo treba preslej posebno zanimati, kakšna naj bo naša investicijska politika v kmetijstvu, kako in s kakšnimi ukrepi bo mogoče v kratkem času doseči večje pridelke in s čim vse naj bi vplivali na kmetijstvo, da ne bi ostalo samo pri proizvodnji za svoje vsakdanje potrebe, temveč, da bi proizvajalo čim več za trg. Nasprotovati moramo vsem tistim navidezno »vzpodbudnim« s čimer bodo avtomatično izločeni iranje itd, ki ne rode zadovoljivih sadov. Uveljaviti pa moramo bolj učinkovita sredstva za dvig kmetijske proizvodnje, na primer, da z ustrezno kreditno preli-tiko vključujemo sredstva individualnih kmetijskih proizvajalcev za zgraditev nekega objekta, za nakup strojev itd. Mobilizirati bi morali več sredstev za razna melioracijska in druga dela preko zadrug, ki morajo postati na vasi pomemben gospredarski či-nitelj. Kmetijska zadruga mora postati na vasi pomemben gospredarski činitelj tako glede investiranja v tisto smer, kjer individualno kmetje ne kažejo zato dovolj zanimanja, kot tudi glede vnovčen ja kmetijskih pridelkov, s čemer bodo avtomatično izločeni nakuprevalci in špekulanti Delavci lahko s svojim vpli- prestranskega zaslužka. Letošnji plačni sistem je še vedno pomanjkljiv v tem, da ni vzpredbujal pred jetja na realno planiranje števila delavcev, temveč jih je vzpredbujal oziroma jih še vzpodbuja, da zapreslujejo več delavcev, kot jih terja proizvodnja, ker si s tem lahko prevečajo skupni znesek prejemkov. V nadaljnji izproprelnitvi plačnega sistema gre za to, kako doseči sedanji ali večji učinek dela pri obstoječih plačnih skladih in pri obstoječih cenah ob manjšem številu zaposlenih s tem, da se sedanji plačni skladi prerazdelijo na manjše število delavcev. Taka politika zahteva odpravo vseh odvišnih delovnih mest v proizvodnji, kakršne imamo še marsikje in ki jih držimo zaradi nekakšnih socialnih razlogov. Del delavcev,., ki je., pravkar prišel iz kmetijstva, se lahko brez vse škode vrne nazaj h kmetijski proizvodnji, kjer takorekoč ni mogoče dobiti delavca za redno opravljanje kmetijskih del. Zmanjšanje števila delavcev v industriji bi tudi zdravo vplivalo na splošne razmere v gospredarstvu, saj bi odp>adle grožnje »p>a prej-dem drugam«, če mojster oprezori delavca, da je svoje delo malomarno opravil, prekvaril stroj, uničil material itd. V našem gospodarstvu moramo torej uvesti tak sistem nagrajevanja, ki bo zmanjšal prevpraševa-nje pro delavcih, vzpodbujal zaposlene, da bodo poviševali storilnost dela ter da bodo dobili ti svojemu delovnemu uspehu primerne prejemke. Postopren dvig življenjskega standarda delovnih ljudi lahko pričakujemo le V skladu s splošnim povečanjem proizvajalnih sil države in sorazmerno produktivnostjo dela pre- rok, od naše ustvarjalne moči. OB ZBORU GOSTINSKO TURISTIČNIH DELAVCEV V PORTOROŽU Objektivnost je lepa lastnost Pred tremi leti je Republiški I tudi ne prejema doklad z* odbor sindikata gostinsko turi- nočno delo. Precej gostinskih de-stičnih delavcev uvedel letne Mavcev tudi nima prostega dne T množične sestanke odbornikov tednu kakor to določajo pred; vseh podružnic, ki jim priso- piši. Na zborovanju je bilo tudi stvujejo tudi člani, ki ob tej priliki tekmujejo v različnih športnih panogah. To je vsekakor dobra oblika dela in takšna delovna zborovanja priporočamo tudi ostalim podružnicam. Na letošnjem zborovanju so referenti prebrali zgoščena prerodila o letošnji turistični sezoni, o donosu gostov in gostinskih delavcev, vlogi in nalogah sindikata in o družbenem, oziroma delavskem upravljanju v gosi" ’-stvu. Organizirali so tudi razstavo turistične propagande, kolektiv hotela »Palač« pa je priredil kulinarično razstavo. Referenti so obravnavali predvsem najbolj pereča vprašanja gostinstva, to je, majhno zmogljivost obratov, izkoriščanje dopusta izven glavne sezone itd-Omenjeno je bilo, da so se ponekod vse preveč zavzeli za inozemske goste. S tem v zvezi so obravnavali tudi strokovno raven zaposlenih, kar je v tej stroki dokaj pereča stvar. Iz razprav je bilo moč razbrati, da nagrajevanje v gostinstvu še ni dobro urejeno in da bi morali sistem premiranja uveljaviti v vseh primerih, ko je delo izredno uspešno. Del gostinstva Požrtvovalni vrtalci Na filovskem polju pri Lendavi so beli rudarji podjetja »Nafta« pro enoletnem raziskava-nju naleteli v drugi vrtini, ki je približno 20 kilometrov oddaljena od Lendave, na plin, ki je začel z izredno močnim pritiskom uhajati iz vrtine. Plin, ki je imel nad 100 atmosfer pritiska, je kmalu prekril vasico Filovce z gosto meglo. Beli rudarji so se pričeli žilavo boriti proti plinu, ki je pomenil tudi neposredno nevarnost za vaščane, še bolj pa njih same. V vasi so prepovedali vsakršno rabo ognja ih elektrike, zaradi megle, ki je prekrivala vso okolico, je bil- ustavljen promet. Sikanje bruhajočega plina je bilo slišati nekaj kilometrov daleč. V tem, ko so vaščani zaskrbljeno hodili po vasi, so beli rudarji dušili plin, ki je naglo uhajal iz vrtine. Skozi tubing-cevi, ki so jih potisnili 1800 metrov globoko v zemljo so z močnimi kompresorji potisnili v vrtino toliko goste tekočine, da je bila njena teža večja od pritiska plina. KOLIKO novih naročnikov si že pridobil? Pomni, to je važno kulturno opravilo! S tem so po nekaj dnevnem prizadevanju odstranili nevarnost, da bi plin spet izbruhnil na dan. Vrtalni stolp bodo začeli kmalu razstavljati, nato pa se bodo vrtalci prestavili drugam. Ker se je med plinom pokazala tudi nafta, upajo, da bodo v bližini naleteli tudi na ležišče nafte. Vaščani iz Filovcev, ki so spet začeli živeti svoje normalno življenje so hvaležni belim rudarjem za njihov trud in izredno požrtvovalnost. Želijo jim, da bi kmalu naleteli na nafto, kajti to bi pomenilo tudi zanje, revne kmetovalce lepše življenje. omenjeno, da jv od približno 7000 zaposlenih gostincev organi; ziranih v sindikatu le 4600. Tudi to je eden od razlogov, da I& delavsko upravljanje ni bilo do; volj zanimanja krivda pa le^ tudi na sindikalnih podružnicah, ki so zanemarjale splošno in ekonomsko vzgojo članov. Posebnost zborovanja je bil° poročilo, ki je obravnavalo od; noše med gosti in gostinskimi delavci. O njem smo brali kritike v dnevnem časopisju, k ajd ta obravnava ni bila dovolj objektivna oziroma taktna in očitki novinarjem so bili preveč posplošeni. Mnoge gostinske delavce, W si prizadevajo in tudi v resnim v redu opravljajo svoje delim bolijo javni očitki, čeprav so dostikrat upravičeni. Zal so večkrat premalo konkretni. Razum; ljivo je, da bi gostinski delavci (in to bi tudi morali) lahko povedali marsikaj neljubega o številnih gostih, katerih obnašanje je včasih še slabše kot pa ponašanje nekaterih gostinskih delavcev. Prav zaradi tega bi moralo takšno noročilo resneje obravnavati vsak problem zase. Treba pa je priznati, da so gostim c1 na vseh dosedanjih zborovanjih obsojali lastne napake, kakor sO: pomanjkanje vi, idnosti, zapostavljanje domačih gostov, klečeplazenje in podobno. To je bil° povedano že v letošnjem poročilu, a žal v isti sapi, ko so * poročilu napadli tudi novinarje češ da posplošujejo napake. Namen poročila je bil, da bi obravnaval obojestranske odnose i® to bi moral storiti referent objektivno, konkretno in jasno Tudi ni umestno omenjati novinarje, saj je lahko neutemeljene poročilo napisal kdorkoli drug-Objektivno in konkretno prika; zano stanje bi bilo tudi boji vzgojno in bi prepričljiveje vplivalo na goste in na vse tiste-ki pišejo v časopisje, kakor tud* na udeležence zborovanja, škoda-da poročilo ni biilo vnaprej kr1" tičnejše ocenjeno. V ZAGREBU STA ZASEDALA KONGRESA SINDIKATA RUDARJEV IN METALURGOV ENOTEN SINDIKAT V Zagrebu je bili 16. oktobra, po tridnevnem zasedanju, zaključen IV. kongres sindikata rudarjev in II. kongres sindikata metalurgov Jugoslavije, ki sta se po kongresu združila v enoten sindikat. Na kongresu so razpravljali o delavskem in družbenem upravljanju, higiensko tehnični zaščiti dela, ki je v podjetjih še na nizki stopnji. V zadnjih treh letih se je v rudniku 325 rudarjev smrtno ponesrečilo, medtem ko je bilo nad 30.000 rudarjev laže poškodovanih. V metalurgiji pa je bilo zadn ja štiri leta - 238 smrtnih žrtev, 1813 težko in 44.455 laži6 poškodovanih. Te slabosti bod° lahko premagali le, če bodo uh' dili disciplino in razvili odgovornost delavcev do tiste stopnje, bo vsak vedel, da z nesrečo najbolj škoduje sebi. Zato bi bilo P? trebno: da bi delavcem pogosten prikazovali strokovne filme, ki p jih opozarjali na najbolj pogost nezgode, kakor tudi da bi izdal več strokovne literature. Neka-tef delovni kolektivi so zmanjševani nesrečnih primerov premijsko nagrajevali. Ta pobuda je rodila *e' pe uspehe. svoje želje. Apetiti po ustvarja-; vom v marsičem pripomoremo, da n ju in delitvi dobičkov, pa čeprav j bo naša politika v kmetijstvu na račun navijanja cen, ne bodo ] pravilna in da bomo uveljavljene tako hitro skopneli. In tam kjer ukrepe čim dosledneje uresniče-so doslej videli zboljšanje standarda samo v gradnji novih tovarn, se tej stvari ne bodo tako . »lahka odrekli. Kolikor učinkovi-1 oblasti. vali. To lahko store zaradi ugodne porazdelitve industrije in tvornega dela v organih ljudske OB ROBU DOGODKOV OR NAZADNJAŠKI OFENZIVI KLERIKALNIH VRHOV ALARM V VATIKANU Potem je lz Franclje, kjer se ^ raztovarjal z voditelji francos*, klerikalcev, odpotoval v Žabo® Nemčijo tudi Fanfanl. Predsednik zunanjepolitične ko® sije Italijanskega parlamenta In mokrščanski poslanec Giuseppe tlol je tedaj v Rimu dejal, da rajo zahodne države z nezaupanj j. gledati na vse pomirjevalne Po®“<,-be, ln pristavil: »Kot smo včeraj “"j. med Vatikan je resno vznemirjen. Nikdar ni verjel, da bo pomiritev kolonialni narodi že priborili neod- j, " ptatl lnočnejšl najmo pomirjevalni kampanji, ki prlbaJ* Vzhoda.« „ NI še dolgo tega, ko so v sporočili, da bosta v kratkem skala Adenauerja predsednik ltallJLf * ske vlade Segnl ln zunanji mtoJLf Pred nedavnim je več Italijanskih ^Iparntinll;i<,?|>. Liia£?inik* hn* klerikalnih politikov obiskalo neka- *"0« plsal. »Martino ho sprem ^ tere evropske države. Generalni taj- P™?8?'ad? V Bon„n nlk Italijanske demokrščanske stran- J"®1da,,bo ,dWk«Swf ke Fanfanl je odšel v Salzburg, kjer !1^_„il^Posre „,1! aPmnvlno- *!. Evrop, zelo okrepila nacionalna In t,;11®,™,1® J pSspeMU tempo^zdruz^n ja* šestlfd”: ključltl razprave, bile pr^olgo so^.^tovah^a^o^ino neodvisnZ^n ^asU^la^ko^uJr.vfjam ZaVoTa^fn ^“še^ kot^enotSn^bl^ ^"ovitev Ivrepskf"notn“!' ki loupirai je Mussolinija, ker Je za- zdravil kot »velikega pobomtka za na nevarnosti, ki jim zrme n»h>< vpliv, če svojega delovanja ne bo bil._glavni nasprotnik naprednih prilagodila novemu položaju, se . uprlo vatikanski gosposki. Italijanski _ __ _ . _____ duhovnik Aspronl je 185S. leta v ple- tiral _ napredno misel, sodeloval je montskl skupščini licu, ki hoče »si spodarja držav Si prom je 18511. leta v ple- tiral napredno misel, sodeloval je z dPmnkr6čanskB ft»im i„ , JI",' ' c Vah'1" , Jščinl napadel Sveto sto- vsemi reakcionarnimi režimi, kjerkoli ropi«. Ko se je Scelba vrnil v Rim, sfle so sicer “zagotovijato VnlM‘*n(|8 »spremeniti cerkev v go- so se pojavili Pridno je uporabljal Je dejal: »Popuščanje napetosti Je ne- da m vzrokov za zaskrbljenost ‘C. . avM, n IJnarodrr -r, 0dp.r. Lih totih ,k|vJ hi f prIdobl> v krra- varna taktika, ki jo je treba od- rezultati ženevske konf erence „,r so ga duhovniki Robrechi. Turcottl, vih letih inkvizicije - pa še prej in kloniti. Da bi se postavili po robu kveno gospodo vendarle pitonu PL- Ugo Bassl Don Tassoll ln še mnogi tudi potem — ko Je z grozodejstvi komunizmu, moramo braniti vero v strašili Zato le organ'zlrato M«,1krS“® «d.®a'®- V Ženevi je njo proti tako Imunem., 5&« prvi kongres demokratično usmerje- je bil vedno In tak je tudi dandanes, prišla do Izraza le sprememba " ko se svet prevaja, ko so sl številni vjeteke taktike.«___ nlh duhovnikov. skemu vzdušju, češ da pomeni zmago Vzhoda- n roti «o SIROM PO NASI DOMOVINI DOPISNIKI PIŠEJO Kulturni domovi naj služijo svojemu namenu , V zadnjem času precej govo-o naših kulturnih domovih, j* tem, kakšni so, kakšni naj bi °*li in kako bi jih v skladu z gozdarskimi možnostmi uredili “ko, da bi čim bolj odgovarjali Žrebam našega kulturnega življenja. Tudi v našem listu smo pred tedni pisali o teh vprašanjih. Od “daj pa do danes smo dobili ne-^5 dopisov, v katerih nam pred-VSem tovariši iz podeželskih prometnih društev pripovedujejo o eudnem in vse graje vrednem od-nosu nekaterih ljudi in celo nekaterih organizacij do kulturnih domov in kulturne dejavnosti.^ Prosvetno dvorano so spremenili v skladišče Tovariš C. V., ki se je v zad-*bih letih že nekajkrat oglasil v •Jašem listu, pripoveduje v svojem dopisu o težavah, ki jih prosvet-^mu društvu v njegovem kraju P°vzroča kmetijska zadruga. Ta-Kole pravi; . »Dve leti smo zidali zadružni dom. Kakih 20 nas je bilo, veči-‘°nia rudarjev in mladincev. V dasi vasi pa živi precej kmetov. si se še spominjamo, kako so se pain nekateri kmetje smejali in ‘®s zbadali, ko smo vse popol-dbeve mešali malto, vozili pesek, 'dali, tesali. Naš dom pa je le Ssel in to nas je bodrilo. Ime-ddvall smo ga zadružni dom, ker m tedaj povsod gradili zadružne domove, čeprav se naša kmetij-j3 zadruga zanj ni zanimala in ePrav smo mislili predvsem na iih°rSvobode< smo obširno razpravljali o izobraževalnem delu. Precej truda bo pa še treba, da bomo našli primerne oblike za izven-šolsko izobraževanje. Prepričani smo, da bo o tem razpravljal tudi kongres. Godba na pihala bo imela v letošnji sezoni vrsto promenadnih koncertov, moški pevski zbor pa bo gostoval v Trbovljah, Novi Gorici, Tržiču in drugod. Igralska družina je v program zajela kar pet premier, in sicer: komedijo ^Štirje za volanoma, >Svojeglav-čekt, dramo »Vsi moji sinovii, >Na dnu keliha< (drama iz dobe inkvizicije) in zMrtvi ne plačujejo davka*. Uprizorili pa bodo tudi mladinsko igro. V počastitev kongresa bo »Svobodaf na Javorniku ponovila tu- NEKATERA PODJETJA NE PRIJAVLJAJO NESREČ PRI DELU Pravice delavcev je treba zaščititi Sedanji Zakon o socialnem zavarovanju določa, da dobijo zavarovanci v času bolezni 90 % oskrbnine od plače. Istočasno pa zakon tudi določa, da pripada delavcu v primeru nesreče ne samo 90%, temveč polna 100%oskrbnina po dejanskem zaslužku. Prijavna služba za nezgode pri. delu Centralnega higienskega zavoda opozarja, da ne poznajo samo mnogi delavci teh pravic, temveč tudi številna podjetja, predvsem manjša ne prijavljajo nesreč. Še več, zvedeli smo, da celo zavodi za socialno zavarovanje ne plaču- Nekaj podjetij v Sežani ni prijavilo nesreč. — Delavci so dobili samo 70 odstotkov oskrbnine jejo 100 °/o oskrbnine za formalno Žvab, zaposlen pri Gradbenem pod pravilno prijavljeno nesrečo. Teh jetju, Kristijan Umek, zaposlen pri fjrimero je manj na Gorenjskem in Avtoprevozu Sežana, ki je zaradi Štajerskem, več pa na Primorskem, nesreče boloval od 13. maja do 9. Anton Stojkovič, zaposlen pri Elek- julija letos, je dobil samo 70 % tro Sežana, se je ponesrečil in bo- oskrbnine itd. loval od 22. febr. do 25 maja 1955 ter ni dobil 100 % oskrbnine in je bil torej oškodovan za 3450 din. Prav tako niso dobili 100 % oskrbnine Stanko Žerjav, mizar iz Divače, Irma Gajšek, zaposlena pri Mizarskem podjetju Sežana, Zoran e.S? ^vJe^ka0ezv6&a Daj' Vatlkaim so prepričani, da ko-Dca. '11 pomiritev lahko pre->8,ole v n-9h°ve načrte o integraciji ^atoliške Evrope«, ki naj pod 5°Sedannu klerikalnih sil nastane lz oaf-. ."Jjh zahodnoevropskih gospo-OUiMp a 'o vojaških organizacij. Po-|o zn,*1”* ukrepi Vzhoda ln Zahoda ®Vf0™.an|saIj blokovska nasprotja v a«o rinil.,, ,kan pa Je svojo evrop-zgradil prav na teh natopi “■ ®e tedaj, ko je Zahodni Ev-i 'a sovjetska agresivnost, je soduni1**« politika združevanja za-kloh,,PkSk'h .držav pod klerlkal- »■1 om le s težavo uspevala. to< 'j Pa naenkrat te nevarnosti ni ?lvedm„ zahodnoevropski narodi se |«io da je ni. Z Vzhoda priba. e.8* Pi'.10 o postopnem združevanju Cv>-onM^Pe’ kl J*h podpirajo mnogi „1 bili,;.-. 1° bt .te pobude sprejeli, In . . e- k* so vedno močnej- ‘edera<.n, 1J® 0 evropski klerikalni „ z-s’1! bl ostale le - sanje. >* bi ??d ln Vzhod se tudi trudita, °Ue. v6 sP°raznmela o združitvi Nem-|°tov0 dušeni Nemčiji pa skoraj vlevt P? ^odo več vladali Adenau-k{erikalci, zakaj v Vzhodni d? in /^izredno veliko protestan-f^eei socialistično gibanje je •»e združuj;0' Nem*Ua se torej ne l?faUkna^ht bilo s Španijo in Por-iMte,lskn . ..hi Vzhod ln Zahod prl-,fa? Str»fhf.H.s Tsa medsebojna tre-v*.®® , ,kl položaji na Plrenej- S'V| helotoko ne bi bili več zanl-alk® nn™mxerlfan® ln zato tudi ame-,‘“®rlšL0m°et ne bt bilo več. Brez stlčn« Pomoči pa bi klerlkalno-bnek® zeln"5!1,?8 šPan,J® 1” Portn-1,2.111 Oen,n i,tro Propadla. Zato se °d ne „1“ Vatikana Vzhod in Zali ln t ,lneta sporazumeti. njflnskl* 2. ^a'i®. Kamor koli se va-flkotove .fusp.odje obrnejo, povsod i °a. J'm pomiritev škoduje, k, Juio ‘e precej škodovala. Po-4^'m?8 1® k-J * vati- Jim šk? 0dno(L. Pozicijami "v posameznih J(.i°?vr°Psklh državah ?°v$lq Najprej se je zmedla. Že- kV.'■aMarastftz demokratje so zahtevali, naj Italija sodeluje v splošnih naporih za pomiritev v svetu. Vlada je sprejela precej teženj teh skupin. Izrazila je željo, da bi jo sprejeli v Organizacijo združenih narodov, predlagala je Moskvi, naj povabi Martina v goste, Segnl je pooblastil vodjo socialistov Nennlja, ki je odšel v Moskvo ln Peking, naj prt sovjetskih ln kitajskih voditeljih prouči možnosti za Izboljšanje odnosov, začeli so govoriti o priznanju Kitajske. Obenem se je v Italiji močno uveljavilo prepričanje. da brez sodelovanja z delavskimi strankami ne bodo mogli rešiti perečih socialnih problemov. Vse te težnje je Vatikan obsodil. Podprle so ga desničarske klerikalne, liberalne in republikanske skupine ter monarhisti. Fanfani ln Scelba sta zahtevala, naj se Segnl pokori Sveti stolici. Kardinali so napisali precej okrožnic, v katerih obsojajo sodelovanje z delavskimi strankami. Toda Segnl kljub temu, da Ima močno zvezane roke, le ubira svojo pot. Franclja: Narodno-republlkansko gibanje naj bi bilo glavni steber klerikalizma. Nastalo je med drugo svetovno vojno kot gibanje odpora. Nastopilo je proti sodelavcem okupatorja ln nasilju kapitalizma, proti militarizmu ln obnovi nemške vojaške ter gospodarske moči. Leta 1945 je dobilo 6,200.009 glasov. Bilo je levo usmerjeno gibanje, zato so njegove kandidate volili tudi delavci. V kasnejših letih je Izgubljajo svojo levo obeležje in tudi volivce. Leta 1952 je dobilo le 2 milijona glasov. Obenem je razpadlo gibanje generala De Gaullea, ki je bilo močno klerikalno usmerjeno. Fanfani, kl je pred nedavnim obiskal Francijo, je skušal pridobiti voditelje Narodno-repnbli-kanske stranke za vatikanske načrte o »mali katoliški Evropi«, ln priporočil jim je, naj podpro Faurea toda narodni republikanci so ga vljudno opozorili, da bi jim desničarska politika bolj škodovala kot koristila, posebno sedaj pred parlamentarnimi volitvami. Nemčija: V obdobju hladne vojne se je krščansko-demokratska stranka močno uveljavila. Ob prvih znakih popuščanja pa je začela Izgubljati ugled, ker je še vedno zagovarjala blokovsko politiko. Tudi danes nazaduje. Zadnje volitve v Bremenu dokazujejo, da raste vpliv socialistov. Adenauerjev! klerikalci so močno po- vezani z nemškim kapitalom ln zato so njihove težnje marsikdaj drugačne kot pa težnje njihovih kolegov v drugih zahodnoevropskih državah. Belgija: Klerikalci so lani morali prepustiti vlado socialistom in liberalcem. Sedaj hočejo z brutalnimi demonstracijami ohraniti svoj vpliv v šolstvu ln političnem življenju, toda brez uspeha. Nizozemska: Krščansko-demokra- tlčna stranka sodeluje v vladni koaliciji s socialisti. Avstrija: Vlada koalicije klerikalne Ljudske stranke ln socialistične partije. Socialisti so pri zadnjih volitvah premagali klerikalce. Iz teh podatkov je razvidno, da Je vatikanski vpliv v Zahodni Evropi resno oslabel. Precej zaslug za to Ima prav popuščanje v odnosih med bloki. Zato je Vatikan tak nasprotnik pomirjevanja, zato zahteva, naj zahodne sile nadaljujejo svojo blokovsko politiko in zato se tako ogreva za »malo katoliško Evropo«, v kateri bi vladale katoliške stranke, ki bi s podporo meščanskih strank preprečile naraščanje vpliva socialističnih sil. Preko »male katoliške Evrope« pa bt Sveta stolica tudi lahko laže uveljavljala svoje kolonialne ambicije. Alarm v Vatikanu pa zaenkrat še ni obrodil zaželjenega sadu. Med evropskimi katoliškimi strankami so precejšnja nasprotja, kl onemogočajo njihovo združitev okrog skupnega programa. Tudi Fanfani in Scelba teh nasprotij nista ugladila. Proces pomirjevanja pa napreduje, čeprav počasi, a vendar, ln vsak nov dan prinaša Vatikanu nove skrbi. Med napore Vatikana, da bi utrdil svoje pozicije v Zahodni Evropi sodijo tudi poizkusi krščanske sindikalne Internacionale, da bi razbila zahodnonemško sindikalno gibanje. V enotnih zahodnonemšklh sindikatih je namreč tudi nekaj katoliško usmerjenih delavcev In te bi krščanska sindikalna Internacionala rada vključila v svoje vrste. Kakih 2 do 3 milijone delavcev bi podvojilo število njenih članov, utrdilo položaje Mednarodne konfederacije krščanskih sindikatov (MKKS) v Organizaciji za evropsko ekonomsko sodelovanje, v Evropskem svetu in drugih zahodno-evropskih ter svetovnih organizacijah. Razen tega pa bi z vključitvijo nemškega katoHškega sindikata dobila MKKS precej denarja, ki bi ga porabila za izboljšanje svoje propa- gande v Afriki, Latinski Ameriki ln tud} Aziji. Pred meseci je švicarska Federacija krščansko-naclonalnlh sindikatov zbrala precej denarja ln ga poslala v Nemčijo, češ naj ga uporabijo pri ustanavljanju zabodnonemškega katoliškega sindikata. Tudi na nedavnem letnem kongresu francoskih sindikatov so razpravljali o razbitju zahodnonemško sindikalne enotnosti, toda predstavniki levega krila, ki imajo 40 odstotkov mest v Izvršnem odboru, so ostro obsodili vmešavanje v, notranje razmere zabodnonemškega sindikalnega gibanja. Zanimivo pa je, da so voditelji katoliške frakcije v zahodnonemškem sindikalnem gibanju odklonili te vatikanske pobude ln zahteve, z obrazložitvijo. da bi razbitje enotne sindikalne organizacije le škodovalo Interesom nemškega proletariata. Tudi ta vatikanski napad se je torej slabo končal. Italijanski klerikalni časopisi so v zadnjih dneh ostro obsojali »paralizo Združenih narodov, odkar je večina — upamo da samo začasno — prešla v roke skupine, kl jo vodijo komunisti ln ki deluje pod protl-franeosko zastavo«. Vatikan je torej kar odkrito podprl kolonialne sile, kl bi rade za vrle proces popuščanja med Vzhodom ln Zahodom zato, da se odnosi med kolonialnimi silami ln kolonialnimi narodi ne bi uveljavili kot glavni mednarodni problem. To P« je tudi razumljivo, saj je Vatikan sam kolonialna sila, kl nasprotuje osvobodilnemu gibanju v kolonijah zaradi določenih političnih In materialnih Interesov. Razen tega pa vatl-fanske kapitalistične družbe izkoriščajo mnoga zaostala področja sveta, posebno Latinske Amerike. Da bi ob-Tar°vala te svoje gospodarske pozicije, podpira Sveta stolica izkoriščevalske težnje velikih ln razvitih de-***■ Njene podružnice sodelujejo z najbolj reakcionarnimi režimi (Španija, Južni Vietnam), povezujejo se celo z nazadnjaškimi muslimanskimi strankami (Indonezija) in zvesto podpirajo ameriški kapital (Brazilija. Arsentina, Guatemala Itd.). Kjerkoli se uveljavljajo napredne sile, tam je Vatikan, da hi jih zavrl, kjerkoli se uveljavlja reakcija, tam je Vatikan, da bi jo podprl. lako je bilo ln bo, zato nas najno-T a 1 vatikanski alarm proti medna-rodnj pomiritvi ln svetovnemu napredku ni začudil. Imenovana kontrola je ugotovila tudi več primerov, da podjetja ne prijavljajo nesreč socialnemu zavarovanju oziroma tja, kamor je to predpisano. To je prvi vzrok, da je delavec v času takega botevanja finančno oškodovan. Zdravnik je zdravil ponesrečenega delavca, zavod pa prijave o nesreči ni dobil. Primeri se celo, da pisarniško osebje zdravnikov pomotoma označi kartoteko z oznako B (bolezen) in če zavodi ne dobijo prijave o nesreči, plačajo nižjo hranarino in ne 100%, kot pripada ponesrečenim zavarovancem. Prav je, da se delavci bolj zanimajo za svoje pravice, da zahtevajo, naj prirede podružnice in sindikalni sveti predavanja o novih predpisih in da vselej, kadar mislijo, da so prikrajšani, zahtevajo posredovanje podružnice ali občin- di mladinsko spevoigro zAlenka išče srečo<, s katero bodo tudi gostovali v dvorani mestnega gledališča na Jesenicah, na Breznici in drugod. V soboto, dne 22. oktobra, bomo na Javorniku priredili slavnostno akademijo z naslovom >Naš pozdrav kongresu prosvetnih društev«. Na tej akademiji bodo sodelovali odseki »Svobode< z novim programom. Edo Žagar Več proizvodov za široko potrošnjo O preusmeritvi naše industrije na proizvodnjo blaga za široko potrošnjo zadnje dni precej govorimo. Strokovnjaki že proučujejo katerih izdelkov ni na našem trgu, oziroma katerih najbolj primanjkuje. Tako bo naša industrija začela izdelovati vrsto proizvodov. Tovarne strojev bodo namreč odslej izdelovale nove stroje za potrebe predelovalne, lesne, tekstilne in kemijske industrije. Vse to bo vplivalo na rast proizvodnje. S tem pa si lahko obetamo pocenitev blaga za široko potrošnjo. Zvezna ljudska skupščina je že ob koncu lanskega leta priporočila podjetjem, naj se pripravijo na prehod od proizvodnje industrijske opreme na proizvodnjo za široko potrošnjo. Znane tovarne »Rade Končar«, »Goran« in »Kontakt« bodo poslale na trg gospodinjske aparate, pralne stroje, stroje za sušenje perila, za pomivanje posode, hladilnike, sesalce za prah, aparate za sušenje las, za loščenje parketov in razne univerzalne kuhinjske stroje. Mariborska tovarna »Hidromontaža«, ki je doslej montirala razne naprave v elektrarnah, je že začela izdelovati razne gospodinjske aparate. V celjski tovarni emajlirane posode bodo za kuhinje izdelovali posebne lonce pod pritiskom pare. Okoli 25 podjetij bo izdelovale različne štedilnike. Veliko podjetij se zanima za izdelovanje motociklov. Vendar pa se je izkazalo, da vse tovarne svojih izdelkov ne bi mogle prodati in so se za izdelovanje motociklov odločile le tri tovarne in sicer tovarna v Zagrebu, »Tomos« v Kopru in »Partizan« v Subotici. Prav tako bo najbrž potrebna skega sveta pri pristojnem zavodu previdnost pri izdelovanju štedil- za socialno zavarovanje. Samoupravni organi zavodov za socialno zavarovanje so dolžni preprečiti takšne primere, če hoče kdo na ta način zmanjšati izdatke zavodov. Pravice delavcev, predvsem invalidov dela, je treba zaščititi pred samovoljo posameznikov in preganjati kršitve naše zakonodaje. nikov. Stroje za mletje mesa, gnetenje testa in druge bo izdelovala kovinska tovarna v Bi-tolju. O nekaterih preusmeritvah industrijskih podjetij za izdelovanje sredstev za široko potrošnjo bodo v industrijski zbornici še nadalje razpravljali. NASI MLADINCI V TUJINI IN TUJI MLADINCI PRI NAS Koristno sodelovanje Nad 3000 tujih mladincev je bilo v naši državi Letos je letovalo v Jugoslaviji nad 3000 mladincev iz Zahodne Nemčije, Velike Britanije, Skandinavskih držav, Belgije, Združenih držav Amerike, Izraela, Turčije, Egipta in drugih evropskih ter izvenevropskih držav, in sicer po tri tedne, v mednarodnih letoviščih v Zadru. Dubrovniku m Kraljeviči. V teh letoviščih je bilo tudi okoli 600 naših mladincev. Kakih 500 študentov iz tujine je letos obiskalo našo državo. Ra- zen teh je na kongres mladih zadružnikov prišlo 300 mladincev iz številnih držav, na seminar za tuje mladince in mladinke, ki je bil avgusta, pa 60 mladih ljudi iz mnogih evropskih držav. Nad 400 naših študentov in mladincev pa je bilo letos na turističnih potovanjih po Franciji, Turčiji, Grčiji, Italiji, Danski, Veliki Britaniji in Zahodni Nemčiji. Razen tega je bilo več sto naših študentov na strokovnih praksah v evronskih NEKAJ BESED 0 NAPAČNI RAZLAGI LETOŠNJIH PREDPISOV 0 NAGRAJEVANJU PO UČINKU DELA VSAK NAJ DOBI KOLIKOR JE ZASLUŽIL Letošnji predpisi o nagrajevanju se bistveno razlikujejo od dosedanjih v tem, da — prvič — uzakonjujejo nagrajevanje po učinku dela, in — drugič — določajo, da se izdatki za plače, izplačane po učinku dela štejejo v materialne stroške. Ti dve stvari lahko razberemo iz posameznih členov uredbe o delitvi dohodka in plačah delavcev in uslužbencev v gospodarskih organizacijah. Člen 4 Uredbe o spremembah in dopolnitvah o celotnem dohodku gospodarske organizacije in njegovi delitvi (Uradni list FLRJ štev. 54/54) pravi: »Delavci in uslužbenci gospodarske organizacije imajo iz doseženega dohodka pred ugotovitvijo dobička pravico do plače, obračunane po času in po učinku na podlagi tarifnega pravilnika.« Člen 31 omenjene uredbe določa: »Plače delavcev in uslužbencev, ki se izločijo pred ugotovitvijo dobička, so: a) plače, obračunane po času oziroma po učinku na podlagi tarifnega pravilnika ... Uredba o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ štev. 54/54) določa v četrtem členu tole: »Plača delavca je odvisna od njegovega uspeha pri delu in od uspeha poslovanja gospodarske organizacije.« Peti člen omenjene uredbe predpisuje: »Na vseh delovnih mestih in delih, kjer se da delovni učinek meriti, mora gospodarska organizacija poleg tarifnega pravilnika predpisati, kolikšen učinek mora delavec doseči v določeni časovni enoti (norma)... In člen 7 te uredbe pravi: »Za opravljeno delo ima delavec pravico do tolikšne plače, kolikor mu gre za določen učinek oziroma za določen čas dela po tarifnem pravilniku in po pravilniku o normah ...« Lani smo pogrešali tako vzpodbudnih določil Lani smo takšno vzpodbudo in takšna določila hudo pogrešali. Podjetja so izplačevala izdatke za nagrajevanje po učinku dela, to je po normah in akordih, iz dohodka, ki je ostal podjetju. Ta dohodek pa je bil razmeroma majhen zaradi takratnega načina obdavčenja in to je marsikje zaviralo nagrajevanje po delovnem učinku. Prav zaradi tega so v posameznih podjetjih in celo posameznih gospodarskih panogah ukinjali norme. To je seveda zaviralo rast prozvodnje, ponekod pa je proizvodnja zaradi takšnega načina delitve dohodka in načina nagrajevanja celo nazadovala. Izkušnje in obvestila iz posameznih podjetij nas opozarjajo, da marsikje niso razbrali teh bistvenih sprememb o načinu nagrajevanja in delitve dohodka in letošnje predpise izenačujejo z lanskimi. Spregledali so, da je smisel letošnjih predpisov prav v tem, da je uveljavljena bolj smotrna delitev dohodka in zagotovljeno nagrajevanje po delovnem učinku, kar vse naj vpliva na hitrejšo rast materialnih dobrin. Ali je res določena meja za izpolnjevanje norm? V številnih podjetjih je namreč dokaj razširjeno mnenje, da smejo delavci presegati norme le do 10 %, oziroma da sme to mejo doseči celotno podjetje, izdatki za večje preseganje pa da bre-mene dohodek kolektiva, ki ostane po razdelitvi med njim in okrajem. Odborniki Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana so nas naprimer opozorili, da si letošnje predpise o nagrajevanju tako razlagajo v vrhniški usnjar-ni. V tem podjetju sicer izplačujejo delavcem polne prejemke, to je, upoštevajo celotno preseganje norm (podjetje presega norme povprečno za 7 %), pravijo pa, da če bi bilo preseganje večje, bi del teh izdatkov izplačali iz deleža dobička, namenjenega za plače. V podjetju so trdili, da so prišli do teh zaključkov na osnovi enega zadnjih posvetovanj ekonomistov v Beogradu. Takšne razlage in sklepi seveda ne temelje na nobeni zakonski osnovi, zakaj prav nobeden dosedanji predpis ne govori, za koliko odstotkov sme presegati normo posamezni delavec in posamezno podjetje. Ekonomsko zdrava in utemeljena je orientacija, da je izpolnievanje norm v povprečju do 10% realno, pa najsi bo to z^ posameznega delavca ali celotne podjetje, veliko večie preseganje pa nas že opozarja, da norme mogoče niso povsem realno določene Toda ta orientacija ni in ne sme biti nobena šablona, saj so prav vse dosedanje šablone, predvsem šablone v minulem letu. zavirale rast proizvodnje. In ni dvakrat reči, da je mogoče takšno zgrešeno mnenje v vrhniški usnjarni ali pa drugod, kjer se je uveljavilo, vplivalo na manjšo rast proizvodnje, kot bi jo sicer lahko pričakovali. Komisije za plače samostojno presojajo, kdaj so norme realne Kot rečeno, noben zakonski predpis ne določa, za koliko odstotkov sme preseči normo posamezni delavec oziroma posamezno podjetje. Prav zato so dobile okrajne komisije za plače zelo široka pooblastila, da te stvari popolnoma same presojajo. Če ugotovi okrajna komisija za plače, da izpolnjevanje norm presega normalno povprečje za ustrezno gospodarsko panogo, lahko da nalog gospodarski organizaciji, naj izvede revizijo norm. j V primeru pa, če gospodarska | organizacija tega noče storiti, lahko naroči komisija za plače banki, da ne sme izplačati plač . nad določenim zneskom Revizijo i norm lahko zahtevata tudi sindi-; kalna organizacija in ustrezna zbornica. I Ker imajo komisije za plače ; tako široka pooblastila, je seveda j povsem napotrebno kakršnokoli I šablonsko posplošeno predpiso-r , vanje, za koliko odstotkov sme preseči normo delavec ali podjetje kot celota. Komisija za plače, sindikalne organizacije in zbornice lahko namreč najbolj | objektivno presodijo, kdaj je v j posameznem podjetju izpolnjeva-i nje norm realno in kdaj ne. Tega ni mogoče doseči z nekim posplošenim predpisom. Ponekod so podobna nezakonita določila zapisali tudi v tarifni pravilnik. V tarifnem pravilniku podjetja »Izolirka« v Ljubljani lahko najdemo na primer tole določilo: »Podjetje izplačuje največ 10 % prekoračene norme — akordov, kar je več, se ima za nepravilno normo oziroma akord in se mora korigirati; to izvrši pomočnik tehničnega direktorja ...« V »Izolirki« pravijo, da so se s tem res najbrž prenaglili. Trdijo, da velja to določilo le za izkustvene norme, ki jih šele uvajajo za posamezna, doslej ne-normirana dela, na primer za izolacijska v novih tovarnah in podjetjih. Pogoji za izolacijska dela so v različnih podjetjih različni. Podjetje še nima ustaljenih meril za vsa ta dela in zato so si, kot pravijo, hoteli zagotoviti kolikor mogoče večjo realnost norm prav s tem določilom. Norme, ki so jih letos določili za ta dela, veljajo tri mesece. Eden izmed vodilnih uslužbencev podjetja je dejal, da bo delavski svet po tem roku razpravljal o realnosti norm in tudi odobril izplačila za nazaj. Toda prav tako, kot je člen 38 tega pravilnika nasproten duhu uredb, je nasproten tudi takšen način izplačevanja. Predpisi jasno govore, kako je treba uveljaviti nagrajevanje po delovnem učinku in kako te prejemke izpla- čevati. Stvar strokovnega kolegija podjetja je, da določi čimbolj realne norme, čeprav gre le za izkustvene, ne pa da poskuša doseči realnost s podobnimi določili, ki so v nasprotju s sedanjimi predpisi, in ki zavirajo pobudo delavcev za dvig proizvodnosti dela. Seveda ni nujno, da je veljavnost izkustvenih norm prav tolikšna, kot veljavnost norm, za katere ima podjetje zbrane vse potrebne podatke. Revizijo izkustvenih norm je mogoče opraviti v krajšem času, mogoče v roku treh mesecev. Ne bi pa bilo prav, če bi norme spreminjali vsak teden ali mesec ali pa izplačevali le del presežka ali akorda. Če bi se v podjetjih odločili za spremembo 'norm ob vsakem trenutno večjem preseganju, potlej bi omajali zaupanje delavcev v nagrajevanje po učinku dela. Nezaupanje v sedanji način nagrajevanja lahko proizvodnji škoduje, zakaj tudi tisti delavci, ki bi sicer lahko več naredili, tega ne bodo storili iz bojazni, da ne bi to rodilo predčasno in mogoče povsem neutemeljeno revizijo norm. Pri uveljavljanju plačnega sistema se je torej treba izogibati vsakršnih šablon in upoštevati tole: Vsak naj dobi kolikor je zaslužil, merila dela pa določimo tako, da bo zaslužek ekonomsko utemeljen, t. j. norme morajo biti realne. Peter Dornik Odborniki Republiškega odbora sindikata železničarjev Sloveni]1 so na zadnjem plenumu razpravljali o tarifni politiki. Na plenu’1’’ je prišel tudi tovariš Rado Vučkovič, predsednik Centralne9a odbora sindikata železničarjev Jugoslavije. Na sliki ga vidim0’ ko se razgovarja s člani predsedstva OB ROBU OSNUTKA TARIFNEGA PRAVILNIKA ŽELEZNIŠKEGA TRANSPORTNEGA PODJETJA BOLJŠE MERILO bo treba najti za oblikovanje tarifnih postavk Člani predsedstva in Republiškega odbora sindikata železničarjev Slovenije so na zadnji seji in plenumu razpravljali o osnutku tarifnega pravilnika Železniškega transportnega podjetja v Ljubljani. Iz razprav in osnutka tarifnega pravilnika je mogoče razbrati, da se marsikdo še ni otresel vpliva dosedanjega administrativnega načina urejanja plač v tej panogi in da vsebuje del teh vplivov tudi omenjeni osnutek. Pomembnost enot v podjetju in delovnih mest v enotah je ponekod zapostavljena na račun položajnih lestvic, nazivov, rangov, službenih let zaposlenih itd. Pri določanju tarifnih postavk marsikje niso uveljavljeni pravilni razponi. Člani komisije za sestavljanje tarifnega pravilnika očitno niso dovolj tehtno presodili, za katera delovna mesta je treba določiti posebne dodatke za težke pogoje dela itd., tako da bi dobili te dodatke ponekod tudi tisti, ki jim sploh ne pripadajo. Služba, ki je na primer znala bolj utemeljiti svojo pomembnost, si je pridobila ugodnejše deleže pri delitvi plač, kot pa ostale službe, ki so odgovornejše in težavnejše. Republiški odbor sindikata železničarjev je po plenumu sporočil Upravnemu odboru Železniškega transportnega podjetja pripombe k osnutku tarifnega pravilnika. Med drugim lahko iz teh pripomb razberemo, da je osnutek pravilnika preveč zamotano sestavljen. Delavec, ki bi hotel zvedeti za določeno postavko delovnega mesta, bi moral prelistati tudi do pet strani pravilnika, preden bi zvedel, kaj vse mu pripada. Zato je Republiški odbor sindikata svetoval, naj bodo vsi prejemki v tarifnem pravilniku razvidni iz ene same tabele. Nadalje svetuje, naj tarifni pravilnik predvidi delovna mesta, za katera so določeni dodatki za delovne pogoje. Te dodatke naj bi določili v razponu, enote pa naj bi določile končne izdatke v svojih tarifnih pravilnikih. Znova bi bilo treba proučiti, za katera delovna mesta je treba določiti dodatke za pogoje dela, zakaj osnutek predvideva preveč delovnih mest za ta dodatek. V osnutku je predvideno zelo veliko vodilnih delovnih mest za upravo in za posamezne enote. Tako pride po en vodilni uslužbenec (to je ugotovil eden izmed članov plenuma) v upravi pod-etja na pet zaposlenih, na postaji na 25 ljudi, v strojni službi na 60 in pri vezi en vodilni uslužbenec na 14 zaposlenih. Republiški odbor sindikata svetuje, da je zavoljo teh nesorazmerij treba zmanjšati vodilna mesta v upravi Železniškega transportne-da podjetja in v enotah; pomembnost posameznih delovnih mest, ki so odgovornejša, pa naj bi upoštevali tako v upravi kot v enotah pri določanju dopolnilnih tarifnih postavk. Nazivi za strokovnost delovnih mest in potrebno delovno dobo so po mnenju članov Republiškega odbora prav tako nerealno določeni in niso v skladu za enaka ali podobna delovna mesta. Zato svetuje sindikat, da je treba nazive vskladiti, kar naj velja za upravo in za enote. Pri železnici je tarifna postavka sestavljena iz postavke za strokovnost, za vodstvo in postavke za posebne delovne pogoje. V osnutku tarifnega pravilnika Železniškega transportnega podjetja je po predpisih o plačah na železnici uveljavljeno načelo, da se iz 85% razpoložljivih sredstev za plače oblikujejo fiksne tarifne postavke za delovna mesta, preostalih 15% sredstev pa naj bi bil gibljivi del tarifnih postavk. Ta del sredstev naj bi razdeljevale enote na osnovi določil svojih tarifnih pravilnikov. Ta sredstva se oblikujejo po določilih 9. člena takole: »Sredstva za dopolnilni del postavke za strokovnost so ugotovljena po poprejšnji izločitvi sredstev za fiksni del postavk za strokovnost in sredstev za postavke za vodstvo in posebne delovne pogoje. Tako ugotovljena sredstva se razdelijo upravi ŽTP in enotam sorazmerno s številom službenih let osebja uprave in posameznih enot, računajoč leta službe, priznana po delovnih knjižicah ...« Iz teh določil lahko razberemo, da je delovna doba uslužbencev, zaposlenih v določeni enoti, osnova za izračun, kolikšen del sredstev bo dobila za samostojno razpolaganje uprava podjetja, železniška postaja, kurilnica itd., skratka vsaka posamezna enota. Na plenumu sindikata železničarjev so posamezniki opozarjali, da takšna merila niso ekonomska in da zato ne bi smela odigrati najvažnejše vloge pri razdelitvi sredstev. Težko se je pač sprijazniti s tem, da je gospodarska pomembnost delovne enote drugotnega pomena, za razdelitev sredstev pa je odločujoča skupna delovna doba zaposlenih in je le-ta odločilna, ali bo delovna enota dobila večji ali manjši del sredstev za dopolnilne postavke. Kolektiv železniške postaje, kurilnice itd. bi po tem določilu lahko dobil več sredstev, če bi bili zaposleni člani kolektiva starejši, pa čeprav ta enota v gospodarskem pogledu podjetja ne bi bila tako pomembna, bi imela manj prometa, lažje delovne pogoje itd. Nasprotno pa bi dobil manj sredstev tisti kolektiv, kjer bi bile zaposlene mlajše delovne moči, čeprav bi delavci in uslužbenci opravljaj delo pod težjimi pogoji, odpreri' ljali nekajkrat več vlakov, skra;' ka opravljali gospodarsko nep°*' memo bolj pomembno delo. Takšna osnova za izraZ0' sredstev, ki naj bi jo dobila J8 ali ona gospodarska enota lezniškega transportnega podj®*' ja, je kaj dvomljive vrednost-je ekonomsko neutemeljena, k® vsebuje elemente, ki jih lahK upošteva za svoje izračune le cialno zavarovanje pri določan™ pokojnin. Enote bodo pri razde' Ijevanju sredstev za dopolnil0 dele postavk prav gotovo up0' števale strokovnost uslužbence''’ pridobljeno z leti službe, toda ' merilo ne more biti odločujoče 28 razdeljevanje sredstev. Zelo °e' primerno in neekonomsko 3 namreč določati gospodarsko P°' membnost delovne enote samo P” številu delovne dobe zaposleni0. Nekateri pravijo, da boljšega mf" rila za sedaj ni mogoče dob**. Zakaj že pri določanju fiksne/ dela postavk je bila upoštevaj gospodarska pomembnost delri nih mest in s tem tudi gospoda^ ska pomembnost enote. To®, težko je verjeti, da pri železni ne bi mogli najti boljšega rila za razdelitev sredstev, ^ pa so službena leta, pa čePr8 še nima vsaka posamezna enO' svojega tekočega računa oziro°*^ gospodarskega obračuna. , Člani plenuma so ob razprij ; o tarifnem pravilniku sicer o ' stvari nekoliko razpravljali, to^0 dokončno se glede teh stvari bjj zedinili. Odobrili so besedni del teh dveh členov tarifnega prav*!, nika brez pripomb. Čeprav pri železnici letos uveljavili v merila za razdeljevanje gibljj^j ga dela prejemkov, bodo naj0*, sčasoma uvideli, da bo treba n°* ti boljša, ekonomska merila 2 oblikovanje gibljivega dela 18 rifnih postavk. Dofe se da o tem povedati kaj osn° nega? . B: Pri težkem delu je dolž^ odmora razmeroma lahko ug° 34S°°' viti, ker naj skupna dnevna $5i raba kalorij ne bo večja od A: — Višina sedeža je pačdilnika in podobno ustrezati sred-manj važna, kakor oblika nje- nji telesni višini, gove površine in naslonjala? Če lahko višino sedeža spre- B: - Višina sedeža naj astre- P?.tem Je smotrno iz- za višini stroja ali višini delov- brati najmzjo To pa zato, da ne mize prav tako, kot pri delu Prepre&mo odtok krvi v noge. stoje, kjer mora višina mize, šte- Naslon jato naj podpira telo v križu, pomaknjeno nazaj za okrog 30°, drugo naslonjalo pa naj bo v višini ramen. S tem dosežemo okrepčujočo spremembo dveh položajev sedenja, ki sta oba udobna. A: Ali nam ne pomaga-tudi pručica? B: če imamo noge visoko, pručica zmanjšuje tudi pri visokem sedežu odtok krvi v noge. Z uporabo pručice okrepimo telo pri napornejšem sedenju (glej tabelo XVII.) in dosežemo, da prednji rob sedeža ne povzroči neprijetnega omrtvičenja v nogah. A: To kaže, koliko pozornosti je treba posvetiti odmoru. Na žalost je bilo med vojno porušenih mnogo vzglednih prostorov, kjer so se delavci zadrževali. Vsekakor mislim, da bo dobro vodstvo podjetja posvečalo tudi udobno urejenim prostorom, v katerih se delavci zadržujejo, prav toliko skrbi, kakor izgradnji smotrnih produkcijskih naprav. Ali so tudi taki delavci, ki svoj odmor prebijejo leže? B: Delavci in zlasti delavke, ki morajo dalj časa stati na istem mestu, se najbolje odpočijejo leže, kar pomeni sprostitev nožnega ožilja. Na navadnih ležalnih stolih z razpetim platnom je vsekakor sprostitev telesa prav tako majhna, kakor na ravni podlagi. Idealen je stol, v katerem je telo lahno upognjeno v kolkih in kolenih (tabela XVIII). A: Poleg vprašanja, kako naj se delavec obnaša med odmori, je važno vedeti še trajanje in razdelitev odmora za vsak poklic. Ali Od teh 4800 kalorij je na raZ*>e lago samo 2400 kalorij za delo- ri torej zahteva delo 400 kalorij bj uro, ga ne moremo opravljati j kot 6 ur. Osemurni delovni ^ mora imeti torej dve uri odm° Nikakor ni sprejemljiv 6-urn' ^ lovni čas in odmor obesiti konec. A: Ali je pri nepretrganem0 ; lovnem času pravilneje uvesti j kratkih odmorov ali samo en r dolgega? B: Vrednost odpočitka pri Vjg;-, kem odmoru je v prvih s eku n L največja. Čim daljši je on0/0, tem manjša je ta vrednost, ki rip stane končno brez pomena, je več kratkih odmorov 0 ^ okrepčilnih, kakor eden sam. odmor. Pri daljšem odmoru ^^ bimo namreč delovni ritem j^rfe moramo znova vživeti vanj- ,g, velja tudi za lažja dela, ki 23 00 vajo veliko pazljivost ali ve spretnost. (Nadaljevanje prihodnjič-) 130 Kg 2l- OKTOBRA 1955 9 ST. 42 UTRINKI »DELAVSKA ENOTNOST« POPOTNI VTISI iz Nizozemske, Anglije in Francije (Nadaljevanje in konec) J^a motijo se, saj sem videl veliko ®Psih v Londonu in Parizu. Iies pa Jr* da lepših slih Van Gogha, kot ? v galeriji Kroller Muller blizu ‘tonema, ni na svetu. Arnhem je a? kilometrov oddaljen od Amster-Iz Arnhema te pelje pot do j tis ^6 P10 Prafvcati pustinji. Sreču-t?8. cipresam podobno grmičevje in j p11 Je. žalosten pogled. Zdelo se mi i®\kot da hodim pro-ti svetišču, skozi puščavo, osamljen. Hodim in razmiš-dS ° žalostni usodi velikega Van tičFla* Njegova galerija je res sve-njegovega trpljenja. V njej je ra>nih nad 200 originalov. Nikjer top*!01 v*'d©l lepše urejene galerije. VfS- mo,dernLm.i galerijami pa je naj-St edel ik j m u s e j v Amsterdamu, gj-Mteri so zbrana vsa sodobna dela žiit *n kiparjev. V njej je vedno ztiVa.hno. Vrste se razstave slikarjev r*,tV?eh strani sveta. Lepe so tu
  • Bruxellesi glavno mesto Belgije ogromna razlika. Francija ima lepo morje, gore, reke in veliko sonca. Tega pogrešajo severne dežele. Zato se življenje severnjakov razlikuje od življenja južnjakov. Preciznost in tehnika izvira iz severnih dežel, kot so Nizozemska, Anglija, Nemčija, in ni čudno, da je tako. Dejal sem že, da podnebje in način preživljanja vplivata na značaj slehernega naroda. V Franciji se stikata strogi in urejeni Sever ter mehko in idealizirano Sredozemlje. Francozi so znali najti ravnotežje in tako uveljaviti umetnost. Kdo bo to mesto zavzel v bodočnosti ne vemo, toda na vsak način je Parizu močan konkurent Italija, s svojim žariščem v Milanu. Nekaj dni sem preživel še v Bruxellesu, glavnem mestu Belgije. Tu je čutiti močan vpliv Francije. Mesto se deli na dva dela, na staro in novo. Ogledal sem si nekaj važnih muzejev in se potem preko Amsterdama vrnil v domovino. Za zaključek pa naj zapišem samo še eno misel: Tistim, ki mislijo, da je izven naših meja vse lepše in boljše. ki iščejo v svojem umetniškem ustvarjanju le tujo formo, tuj izraz, bi priporočil, da odidejo v svet in si ga pošteno ogledajo. Milan Berbuč V sto letih 1 milijarda 325 milijonov ljudi Po štetju, leta 1950, je bilo na svetu 2 milijardi 400 milijonov ljudi. Pred sto leti, to je leta 1850, pa so našteli le 1 milijardo 75 milijonov ljudi, medtem ko jih je bilo leta 1750 baje samo 730 milijonov. Vsak dan se rodi 60.000 otrok, kar pomeni, da je treba letno preživljati 22 do 22,5 milijonov ljudi več. Tako bomo na primer jutri rabili okoli 22.000 kg kruha, 22.000 kg mleka in 7000 kg mesa več, kakor ga potrebujemo danes. Ali že veste? ...da boluje za malarijo še vedno nad 300 milijonov ljudi. Umre pa jih letno približno 3 milijone. Malarija je najbolj razširjena v Jugovzhodni Aziji in tropskih krajih Južne Amerike; ... da je štela Severna Amerika, ko jo je odkril Kolumb, par tisoč prebivalcev-rdečekožcev. Sedaj pa šteje nad 200 milijonov ljudi kVSX'lX:V'XW^x>xw^SX>i>XXXSXVVVVX,tXVNVVV Jea^° življenje je bilo res kot ustvarjeno za ki sn Frangoisa. Imelo je zbrane vse lastnosti, gan? mu ugajale: mnogo telesnega gibanja, tve-ia i?, m radost, ko uideš skozi zanke, tovarištvo Pokorščino skupinskemu vodji, ki ti je drag. ljjer52mišljanja in ukazovanja so skrbeli drugi. SojU*111 je ostala samo zabava. Dirjal je s kole-Z j P° lepih rdečih potih ob obali Vozil se je Pren jnico proti Toulousu, Lyonu ali Savo ji. * i® šifrirana sporočila, eksploziv, orožje, t^ Jtle. Pestuje. V skednjih, zalivčkih, po kle-Ij^š?0 jasah je učil preproste, resne in strastne se j: uP°rabljati angleške strojnice. Predstavil kdo ^ P°d lažnim imenom in niso vedeli, predi6’ m vendar so se ljubili z nežnostjo in Polstjo brez primere. Nekega jutra je s leč J®Hjmi naočniki plaval več kilometrov da-ekr’iv P°lskal skrivnosten zavitek, ki ga je n°stna ladja spustila v morje. Neke noči je s p-P®b:ral zavoje, ki so jih ob luninem svitu uaii spustili z visokega neba. Vednr> Tonzura (Jean-Frangois je v odporu še iz Vf). samo njega poznal) nf svojemu tovarišu »S ^ prihranil ne truda ne nevarnosti. Povcrva • tirn tvojim otroškim obrazom se boš d izmazal,« je menil. To ]° bilo tako. Jean-Frangois je to čutil. Podv0-'v°vanie usode, ta njena naklonjenost so ^itelt 1 niegove moči, njegovo drznost in Vrsj^° Pri odporniškem gibanju je bilo neke kot sisrn°la. Vsrkavala je več in več. Več dela bile v v?ravi1, ve® ga je še čakalo. Potrebe so r*2P0l lkanske- Odločni ljudje, ki so svobodno ftialost®s svojim časom in denarjem, so bili Ž3PornaVkrm Jean-Frangois ni spal dve noči tledriih°rna P°d isto streho. Živel je v samih lej^iJm nevarnosti. Nezavedno je postal najsme-vztra;t,a®rn'- mož. Temu je pripomogla njegova radi tp ost> spretnost in srečna predrznost. Za-hizacj-ga Pa ni prodrl globlje v skrivnosti orga-Siti kateri je pripadal. Kakor peščica dru-sarn0 rw£,ašnib dečkov, je bil tudi on odvisen °d vi;r ,ebxa Tonzure. Ta je dobival povelja *eiha.'i6 Jdstance. Naprej pa je bila popolna ni ne Sa Vzno J.ean-Frangoisa skrivnost ni dražila, f‘jen6 t mirjala, še zanimala ga ni. Ni čutil ki jgr em. ne poezije. Bil je rojen za gibanje zhaij - Neznani ljudje, ki so ne da bi ga po-dajaf, .^Polagali z njegovim življenjem, so mu kreukn n° in gibanje neprestano in še izredno je zasut, z ni im. III. Naloga, ki ga je vodila v Pariz, je Jean-Frangoisu pokazala, kako ga je podtalno življenje zagrabilo in izoblikovalo. Ko je izstopil na lyonski postaji, je nosil kovček z oddajno postajo, ki so jo nekaj dni prej nekje v osrednji pokrajini spustili Angleži z letala. Človek, ki so ga s takim tovorom zasačili, je bil obsojen na mučenje in smrt. Tistega jutra pa so gestapovski agentje ob izhodu s postaje pregledovali vso prtljago. Jean-Frangois ni imel časa razmišljati. Zraven njega je mukoma capljal za staro ženo otrok z debelimi koleni in drobcanimi meči. Jean- Frangois je prijel otroka v naročje in istočasno Pomolil svoj kovček nemškemu vojaku, ki je stopal praznih rok poleg njega. »Nesi to, starina,« je dejal in se nasmejal »Sam ne bom nikamor' prišel.« Nemški vojak je pogledal Jean-Frangoisa, mu vrnil nasmeh, vzel prtljago in šel mimo brez pregleda. Malo pozneje je Jean-Frangois sedel v oddelku podzemeljske železnice s svojim kovčkom med nogami. To jutro ni bilo prida. Na postaji, kjer se je Jean-Frangois ustavil, je spet našel zaporo. Tokrat je bila francoska policija. »Kaj imate tam?« je vprašal agent. »Saj vidite, brigadir, radijski aparat.« »Dobro, stopite naprej,« je rekel policaj. Jean-Frangois se je smejal, da se mu je dvakrat posrečilo prelisičiti sovražnika in še nasmejan je oddal svoj sprejemnik nekemu prekupčevalcu s pohištvom na levem bregu reke. Ta ga je povabil, naj obeduje z njim. Pravkar je bil zamenjal nočno omarico za prekajeno klobaso in nekaj surovega masla in je hotel na vsak način deliti to pojedino s tovarišem. »Pridite, videli boste, kako diši,« je dejal trgovec. Peljal je Jean-Frangoisa v prostor za prodajalno. Na železni pečici se je počasi cvrla klobasa. Jean-Frangoisu so se v poželenju širile nosnice, a odklonil je. Moral je napraviti še neko presenečenje. Jetn-Frangoisov kovček je bil čudovito lahek. In on je bil kljub celi noči zelo utrudljivega potovanja čudovito razpoložen. Prehodil je peš Pol Pariza. Morgolenje sovražnih uniform, trdi in otožni molk ulic niso mogli ubiti njegove dobre volje. To jutro je on zmagal. Zibajoč svoj kovček in žvižgajoč koračnico svojega starega polka, je Jean-Frangois prispel v ulico La Muette pred smešno in dražesno hišo, sezidano ob koncu preteklega stoletja, ki je bila last njegovega starejšega brata. V tej hiši so bile lepe slike, brez števila knjig in nekaj dragocenih glasbil. Pred zasedbo je bila v njej tudi tiha in fina žena in majcen prepirljiv deček, ki je imel Jean-Frangoisove oči. Ob prihodu Nemcev sta mati in sin odpotovala na deželo in se nista več vrnila. Toda Jean-Frangoisov brat ni zapustil svoje hiše — zaradi svojih slik, svojih glasbil in svojih knjig. Jean-Frangois je prepovedal stari služabnici, da bi ga najavila in je potiho odprl vrata knjižnice. Tam je zagledal svojega brata pogreznjenega v naslonjač. Cital je zajetno knjigo. Obraza mu skoraj ni bilo videti, ker je nosil velik plašč z zavihanim ovratnikom in volneno kapo, povlečeno na oči. Jean-Frangoisu se je to zazdelo smešno. Se ves razgret od nagle hoje ni čutil, da je bila hiša ledeno mrzla. »Pozdravljen, Saint-Luc,« je zavpil Jean-Frangois. Njegov brat se je klical čisto preprosto Luc-Luka. A zaradi njegovega uravnovešenega zna-čaja, njegove nagnjenosti k duhovnemu življenju in dobrohotnosti proti vsem ljudem so ga njegovi sošolci krstili za Saint-Luca. To ijne mu je v družini ostalo. »Mali Jean, mali Jean,« je dejal Luc, čigar glava je segala Jean-Frangoisu ravno do ramen. Brata sta se objela. Med njima je bila precej velika razlika v starosti, a to Jean-Frangoisu ni vzbujalo^ posebnega spoštovanja. Čutil se je toliko močnejšega, bolj izkušenega, spretnejšega od brata. »Vse stare knjige in klavicimbal in oba so še tu, torej je življenje še vedno lepo.« »Se vedno,« je nežno pritrdil Luc. Potem je vprašal: »A kako si prišel, mali Jean? Upam, da imaš, Ausweiss.‘ (Za časa te zgodbe je bila Francija z neke vrste notranjo mejo presekana na dvoje in da si lahko prišel iz enega dela v drugi, je bila potrebna nemška dovolilnica.) »O, o, Saint-Luc ni več v oblakih. Celo Saint-Luc ve, da je potreben ,Ausweis*,« je zavpil J ean-Frangois. Veselo se je zasmejal in Luc tudi. Jean-Frangois se je smejal zelo glasno in Luc skoro neslišno. A čeprav v različnih registrih, je bil smeh iste vrste. »Da, imam ,Ausweis‘,« je povzel Jean-Frangois, »in celo ... in celo ...« Jean-Frangois je za hip premolknil, ker je hotel povedati, da je njegova dovolilnica ponarejena in to čudovito dobro. Končal je: »In celo umiram od gladu.« »Takoj poj demo kosit,« je dejal Luc. Poklical je staro služabnico in jo vprašal: »Kal bomo imeli danes dobrefia?« -DELAVSKA ENOTNOST« SOCIALNA POLITIKA 21. OKTOBRA 1955 # ST. ® Če začne vera pešati, jo je treba okrepiti. Če je strah pred bogom premajhen, pokličemo na pomoč hudiča in čarovnice. In če še to ne zaleže, potem ne kaže nič drugega, kot prestrašiti ljudi s smrtjo, kajti te se večina boji. Vcepiti jim strah, negotovost, pa bodo poslušne ovčice. Tako so mislili visoki predstavniki rimskokatoliške cerkve, ko so uvedli inkvizicijo. Podoben strah pred napredkom in odvzemom oblasti prevzema tudi današnje oblastnike in zato ni čudno, da se lov na čarovnice — sicer v moderni varianti — ponavlja. Verjetno je prav to vzpodbudilo naprednega dramatika Arthurja Millerja, da je napisal dramo >Lov na čarovnice«. Problem je tudi danes žgoč in dramsko zanimiv. V boju med histerijo in razumom, med zavistjo in poštenjem, med življenjem in smrtjo, se pokažejo ljudje v vsej svoji goloti. Sočutje, vest, zloba in pohlep jih silijo, da se opredelijo. Arthur Miller je že o drami >Smrt trgovskega potnika« izpričal svoj veliki dramski talent, strastno željo po odkrivanju resnice. Z »Lovom na čarovnice* si je zadal težko nalogo, kajti njene dimenzije so znatno širše. Medtem ko je v »Smrti trgovskega potnika* vsa tragika obrnjena v TLomanovo družino, se o »Lovu na čarovnice* tragično prepleta več usod. Razumljivo je, da zato avtor ni uspel vseh oseb tako plastično orisati, da je nekatere zgolj nakazal ter s tem postavil režiserja in igralce pred znatno težjo nalogo. Zgodba »Lov na čarovnice* se odvija v letu 1692, takrat, ko so ameriško celino že ^blagoslavljali* duhovniki in advokati. Nji-kova oblast se je marsikje že tako utrdila, da so lahko usodno posegali v življenje ljudi. tor s služkinjo spozabil. Nekaj mesecev traja njuno razmerje, dokler ju ne odkrije Proctorjeva žena, ki požene Abigail od hiše. | Vrne se k pastorju Parrisu, kjer ne preneha sanjariti o krepkem farmarju. Zena Elizabeta pa možu j ne more odpustiti prešuštva. Hlad \ se je naselil o njun dom. Elizabeta nagovarja moža, da bi šel | ne bi moglo raztopiti trdnega zakonskega sklepa.* Pastor Hale poizkusi pri Elizabeti: »Svojih dolžnosti ne smete tako napačno razumeti, kakor sem jaz napačno razumel svoje,* pravi Elizabeti. In dalje: »Pazite, gospa Prodor, ne oklepajte se nobene vere, kadar vera prinaša kri.* Sodišče zaseda. Prizor iz III. dejanja v mesto in razkrinkal pokvarjeno] Elizabeta možu ne prigovarja, Abigail, on pa še odlaša. Vtem , da naj se zlaže in prizna, niti mu se vrne služkinja Mary, ki je zdaj \ ne vliva poguma. Prodor se od-članica sodišča, ki zaseda sleherni \ loči, da bo priznal. Ko pa zadan. Devetintrideset ljudi je že htevajo, da to podpiše, se brani, zaprtih. Kmalu za njo pa pride Sram ga je, da bi ljudje vedeli, ječar, ki odpelje Elizabeto, ki jo ' je Abigail s podlo zvijačo osumila čarovništva. Zdaj se Prodor odloči. Po daljšem prizadevanju je prepričal Man/, da je napisala izjavo, da je ose, kar počenja Abigail, kar je počela ona in ostala dekleta, sleparija. Odpravi se na sodišče, kjer pa zaradi Abi-gailine zvitosti in ženine dobrote doseše le to, da še njega zaprejo in osumijo zvez s hudičem. Ker Prodor kljub mukam ne prizna, da ima zveze s hudičem, ga obsodijo na smrt z obešenjem. Njegovo priznanje bi inkviziciji močno koristilo. Odločijo se, da ga bodo pred smrtjo pustili samega z ženo, prepričani, da ga bo ona pregovorila, naj prizna svojo »zablodo«. Pastor Hale, ki je spoznal krivičnost inkvizicije, je izstopil iz sodišča in se zatekel o samoto. V noči pred usmrtitvijo pa se je vrnil, da bi pregovoril obsojence, da naj priznajo. Ker ni dosegel nobenega uspeha, prosi namestnika guvernerja Danfor-tha, da naj obsojene pomilosti. Ta pa mu odgovarja: »... Če se bojite maščevanja, vam povem samo tole: obesil bi tudi deset tisoč ljudi, ki bi se drznili upreti zakonu in celo morje slanih solza da je lažnivec, sram ga je pred svojimi tremi otroki in samim seboj. Naposled le podpiše in vzame papir. Ko pa ga hoče Dan-forth nazaj, ga Prodor raztrga. »Zdaj se vam je posrečila čarovnija, kajti zdaj se mi zdi, da vidim o Johnu Prodorju krpico dobrote. Ni dovolj velika, da bi stkal zastavo iz nje, je pa dovolj bela, da jo lahko obvarujem takih psov. Nikar jim ne privošči solz!* pravi ženi. »Naslajajo se z njimi! Zdaj pokaži svojo čast, pokaži kamnito srce in jih ponižaj z njim!* >Obesite jih visoko nad mesto,* ukazuje namestnik guvernerja Danforth. »Kdor joka za temi ljudmi, joka za pokvarjenostjo!* Od zunaj se sliši bobnanje. Takšna je v grobih obrisih zgodba -»Lova na čarovnice*. Slavko Jan pri režiji >Lova na čarovnice* nikakor ni imel lahke naloge. Gledalcem je ostala uprizoritev »Smrti trgovskega potnika* še živo v spominu in vsakdo je več ali manj spet pričakoval >prijetno presenečenje*. Uvodoma smo že omenili, da je postavila uprizoritev pred režiserja znatno večje zahteve. Da bi uspeli s tako številnim ansamblom skozi oso predstavo ustvariti značilno vzdušje nestrpnosti, histerije in tesnobne mračnosti, bi potreboval znatno več časa, da bi se lahko z njemu lastno vestnostjo posvetil vsakemu liku. Prav zato in tudi zaradi prevelike zvestobe avtorju so bila v uprizoritvi opazna nihanja od solidnih do presenetljivo lepo odigranih prizorov. Odlika režiserja je bila v verni interpretaciji avtorjevih zamisli, v tem, da tudi nihče od »manj pomembnih* ni uhajal iz tega okvira. Stane Sever je z bogatim igralskim izkustvom podal farmarja Johna Proctorja. Z »Amerikanci* je na naših odrih težava. Premalo jih poznamo, da bi lahko z večjo trdnostjo rekli, kdaj je kateri igralec zadel pravi tip. Filmi so nam dodobra pokvarili predstavo, ki smo si jo ustvarili iz redkih knjig. In prav po teh predstavah se mi zdi, da je bil Sever včasih pre-domač. Prodor je bolj elementaren, bolj zrasel z zemljo. Stanoval je na osamljenem svetu, ki so ga še kdaj pa kdaj ogrožali Indijanci. Abigail mu pravi, kako je močan in tudi ječar Herrick se mu opravičuje, čeprav ima zunaj devet mož. Če pa ta predstava o amerikanskem farmarju iz leta 1690 ni točna, potem moramo Severju brez pridržka priznati, da je prepričljivo upodobil poštenega, značajnega moža, ki je vzbujal o Salernu spoštovanje. Zelo dobro je zaigral prizor v gozdu in pred sodiščem, medtem ko sodi njegovo slovo od žene, njegov prelom z izkušnjavo, da bi prodal svoje poštenje, med najbolj uspel odlomek uprizoritve. Skrbno, zvesto in pošteno ženo Elizabeth, s puritanskimi nazori o zakonu in življenju, je zaigrala Vida Juvanova. Od prvega pa do zaključnega prizora je bogatila svojo upodobitev s pretehtanimi detajli. Z izredno toplino in močnim oživljanjem v značaj te plemenite žene je podala najbolj enovit lik v tej predstavi. Nadarjena Duša Počkajeva v vlogi premetene Abigail ni uspela podati svojemu liku tiste enovitosti, ki smo jo pri njej že pogosto videli. Zahtevno vlogo izprijene Abigail, ki jo je življenje usodno premetavalo, je drobila z neizdelanimi detajli. Najmanj prepričljiva je bila o prizorih, kjer hlini svojo versko ekstazo, medtem ko je bil njen nastop pred sodnikom zelo prepričljiv. Najbrž ji razdrobljenost njene vloge ni dovoljevala, da bi se polno razživela, kajti, če bi zaigrala tako, kot je ob slovesu s Prodor jem, potem tudi ta njena ustvaritev ne bi šla v pozabo. Izmed pastorjev je bil boljši Parris (Stane Potokar), ki je dokaj negotovo, prehrupno začel, a se je proti koncu dodobra raz- živel. Za pastorja Hala (B. Mi-1 Edvard Gregorin je v nameni' klavec) se nam zdi, da ni do niku pokrajinskega guvernerja kraja doumel zanesenjaškega, zna-1 Danforthu upodobil hladnega, P°f. nja željnega in resnicoljubnega slušnega izvrševalca ukazov, duhovnika, ki sodeluje o inkvi- nikdar ne podvomi v pravičnoJ* zicijskem sodišču samo zato, ker , svojih ukrepov, čeprav se jih dr? je prepričan, da ravna po svoji človeška kri. Med uspele like trdi' vesti. Ko pa spozna svojo zmoto, ramo vsekakor še uvrstiti premf se odloči za zelo pogumno de- tena svetohlinska zakonca Ral’ janje in sodišče zapusti. V tem nama (Mila Kačičeva, Pavle K°‘ histeričnem vzdušju bi bilo mo- vič), toplega, zvitega in starčev' goče, da bi sodišče tudi njega ob- sko dobrodušnega Gilsa CorelP sodilo zvez s hudobnimi duhovi. j (Janez Cesar), človeško toplo, eno-Pr‘jP zato se nam vsiljuje pre-! vito, spoštovanje vzbujajočo Re' pričanje, da je pastor Hale bolj becco N ur se (Elvira Kraljeva), n&' razmišljujoč, poglobljen vase, da [ ivno, prostodušno zamorko Tttubo ne govori polizano, »kakor bi ro- j (H. Erjavčeva) in Francisa Nul' žice sadil*. Prav zaradi teh šib- \ sa (L. Potokar), kosti izzveni njegov preobrat, ko Moderno, preprosto in funk; se s precejšnjo odločnostjo po- cionalno sceno, ki sicer n} stavi po robu tistemu, kar je podčrtavala tesnobnega vzdušja »Kremplji! Kremplje izteza«. Prizor in III. dejanja Stane Sever v vlogi Johna Proctorja Ponoči je skupina salemskih deklet, ki jih je izvabila navihana in izprijena Abigail, o gozdu plesala, kar pa je bilo v tistih časih kaznivo. Zalotil jih je pastor' Parris. Njegova hči Betty in Rutih Putman sta se njegovega nenadnega prihoda tako prestrašili, da sta padli o nezavest. Prečastiti, gospod Parris pa ve, da ni pri svojih ovčicah priljubljen in ga zato hčerkina omedlevica skrbi, kar jo nekateri verniki tolmačijo kot delo hudobnih duhov. Da bi ta sum ovrgel, pošlje po pastorja Hala, ki je zelo učen in ima izkušnje s čarovnicami. In ko prečastiti gospod Hale pride na Par-risov dom, začne najprej izpraševati Abigail, kako je bilo v go-' zdu. lzprijenka pa se boji suma fn kazni; zlaže se, da je črnka Tituba klicala duhove. Nesrečna' zamorka pred grožnjo, da jo bodo prebičali in obesili, klone in se zlaže, da je videla dve vaščanki' s hudičem. Za njo začne vzneseno zatrjevati tudi Abigail, da se od hudiča vrača k Jezusu in da so tudi druge vaščanke čarovnice. Pridruži se ji še Betty in vrsta čarovnic se množi. Nekai milj iz mesta živi farmar Prodor. Pri njem je služila izprijena Abigail, in o času, ko je bila žena dolgo bolna, se je Proc-\ 1. člen: »Zveza Svobod in prosvetnih društev« je organizacija amaterskih društev z območja Ljudske republike Slovenije, ki goje izobraževalno, prosvetno in umetniško dejavnost. Zveza je skupinski član Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in dela v duhu njenih družbenih in kulturno političnih I načel. Sedež Zveze je v Ljubljani. 2. člen: Zveza skrbi za izobrazbo 1 in vzgojo najširših plasti delovnih ljudi in še posebej delavskega raz-I reda s tem, da vsi organi Zveze pomagajo delovnim ljudem, da se iz-i ob raž ujej o, prosvetljujejo in da se udejstvujejo na vseh področjih umet-i niške dejavnosti ter si tako širijo splošno obzorje, k repe socialistično I družbeno zavest in si zagotove zdravo, kulturno razvedrilo. 3. člen: Člani Zvez« so lahko vsa društva, ki goje izobraževalno, prosvetno in umetniško dejavnost, ki priznavajo pravila Zveze, delujejo v njihovem duhu in so se za sprejem v Zvezo pismeno priglasila. Društva sprejemajo v Zvezo njeni organi, kar je urejeno s posebnim pravilnikom. II. 4. člen: Osnovna enota Zveze je društvo. Društva so samoupravne društvene enote delavskega razreda in širokih plasti delovnih ljudi, ki so se prostovoljno združili z namenom, da se izobražujejo, prosvetljujejo, in da se udejstvujejo na najrazličnejših področjih umetniške dejavnosti. Društva delujejo v smislu društvenih pravil, k j jih sprejme občni zbor društva in ki morajo biti glede namena. društev in glede načina upravljanja v skladu s pravili Zveze. Za praktično dejavnost ustanavljajo društva izobraževalne in prosvetne ustanove ter umetniške skupine. Društvo preneha biti član Zveze: a) z izstopom, b) z izključitvijo in c) če se razide. O izstopu društva iz Zveze sklepa občni zbor društva in mora društvo to pismeno javiti predsedstvu Zveze. Društvo lahko izključi iz Zveze svet Zveze na svojem zasedanju. Proti sklepu sveta se sme društvo PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA IZREDNI KONGRES PROSVETNIH DRUŠTEV SLOVENIJE PREDLAGA KONGRESU NASLEDNJI OSNUTEK PRAVIL pritožiti na kongres Zveze, ki o pritožbi dokončno sklepa. 5. člen: Področni organi, ki jih društva neposredno ali posredno volijo so: »Zveza Svobod in prosvetnih društev Slovenije«, »Svet Svobod in prosvetnih društev okraja«, na območju pa, kjer to zahtevata vsaj dve tretjini društev s tega področja, lahko tudi »Svet Svobod in prosvetnih društev občine«. 6. člen: Naloga Zveze je: da sklepa o vseh kulturnopolitičnih vprašanjih, da idejno usmerja društva ter da zagotovi, da si med seboj pomagajo itd. Zveza predstavlja društva proti državnim, družbenim in samoupravnim organom v republiki. 7. člen: Organi »Zvez© Svobod in prosvetnih društev Slovenije« so: kongres, svet, predsedstvo in nadzorstvo. Na j višjj organ Zveze je kongres; ta je lahko reden ali izreden. Reden kongres sklicuje predsedstvo vsako tretje leto, izrednega pa predsedstvo na zahtevo sveta, nadzorstva ali dveh tretin včlanjenih društev. Kongres mora bditi sklican vsaj mesec dni pred zasedanjem. Delegate za kongres volijo predstavniki društev n © okrajnih konferencah iz vrst članov društev v okraju. Ključ za vo-. litve delegatov določi svet Zveze pred vsakim kongresom. 8; člen: Kongres oceni delo sveta in predsedstva, nakaže splošne kulturne smernice Zveze ter odredi načine in metode za njihovo uresničenje za čas do naslednjega kongresa. Kongres sprejema, menja in dopolnjuje Zvezdna pravila, določa število članov sveta, predsedstva in nadzorstva ter voli člane sveta iz vrst članov društev, člane predsedstva in nadzorstva Pa i® vrst članov sveta- 9. člen: Svet Zveze vodi delo Zveze med dvema kongresom«, v smislu smernic odrejenih n« kongresu; predsedstvo izvršuje tekoče posle, predstavlja in zastopa Zvezo; nadzorstvo pregleduje gospodarsko in finančno poslovanje sveta in predsedstva, poroča o tem kongresu m predlaga raz-rešnico. 10. Člen: Naloga »Sveta Svobod in prosvetnih društev okraja« je: da sklepa o vseh kulturnopolitičnih vprašanjih, da idejno usmerja društva ter da zagotovi, da se društva dogovarjajo o skupnih akcijah, da si med seboj pomagajo itd. Okrajni svet predstavlja društva proti državnim, družbenim in samoupravnim organom na področju okraja. 11. člen: Organi »Sveta Svobod in prosvetnih društev o-kraja« so: letna konferenca, svet in nadzorstvo. Delegate za letno konferenco izvolijo društva s področja okraja na svojih letnih občnih zborih. Letna konferenca izvoli iz vrst članov društva s področja okraja Svet in predsednika sveta. Svet izvoli iz svoje srede nadzorstvo. Ključ za volitve delegatov z« okrajno konferenco in število članov Sveta odreja svet Zveze s posebnim pravilnikom. Letna konferenca sprejme na svojem zasedanju pravilnik o dedu okrajnega Sveta. Svet sklicuje predsednik na svojo lastno pobudo ali na željo kateregakoli društva na področju okraja, ki j© včlanjeno v Zvezi. 12. člen: Naloga »Sveta Svobod in prosvetnih društev občine« je, da omogoči izmenjavo izkušenj med posameznimi društvi,' ki delujejo na področju občine, da omogoči, da se društva dogovarjajo o skupnih prireditvah in manifestacijah ter da si med seboj pomagajo. Svet s© lahko osnuje v tisti občini, kjer sta se za to izrekli vsaj dv© tretjini društev na svojih občnih zborih ali Članskih sestankih. Svet sestavljajo delegati društev s področja, občine, ki so včlanjena v Zvezi. Vsako društvo izvoli na svojem občnem zboru po enega delegata v občinski svet. Svet izvoli iz svoje srede predsednika. pravzaprav sam začel, neprepričljivo. Med mladimi dekleti, ki so padale v histerične ekstaze, je izstopala Vika Grilova kot Mery Warren. Presenetljivo je zaigrala v prizorih, kjer spoznava svojo tragično zmoto in tam, kjer se z dekliško prostodušnostjo boji maščevanja. 13. člen: Vse volitve organov v »Zvezi Svobod in prosvetnih društev Slovenije« so javne. Tajno s© voli samo, Če to izrecno zahteva navadna večina prisotnih članov organa. Vsi organi Zveze, razen kongresa, so sklepčni, če je navzočih nad polovico članov in sklepajo z navadno večino. Kongres sklepa z dvotretjinsko večino. Če sklicani organ ob določeni uri ni sklepčen, zaseda v istih prostorih eno uro kasneje in je sklepčen ob vsakem številu delegatov, razen predsedstva, ki more sklepati le, če je na seji prisotna vsaj navadna večina članov. | 14. člen: Dohodki Zveze so: a) prispevek od članarine dru- , štvenih članov in od drugih dohodkov društev; višino prispevka odreja , kongres, b) dohodki od lastnih prireditev in , c) prispevki, darila in podobno. Podrobnosti o finančnem poslovanju v »Zvezi Svobod in prosvetnih društev Slovenije« določa poseben pravilnik. 15. člen: Svet »Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije« in »Svet Svobod in prosvetnih društev okraja« ter upravni odbor društva lahko s svojim sklepom po potrebi ustanavljajo stalne ali začasne strokovne sosvete ali komisije, ki pripravljajo i strokovno gradivo, proučujejo posamezne strokovne probleme ter svoje ugotovitve in nasvete sporočajo prej omenjenim organom, ki o njih razpravljajo in odločajo. 16. člen: Zaradi splošne politične i vloge delavskega razreda v našem družbenem in prosvetnem življenju, zaradi razvijanja in krepitve bogatih tradicij delavskih prosvetnih društev in v cilju organizacijske ter idejne krepitve celotne Zveze morejo delavska prosvetna društva prirejati samostojne prosvetne konference, zborovanja, prireditve, manifestacij© itd. Pobudo 7,a to da lahko katerokoli izmed delavskih društev ali pa organi Zveze. 17. člen: V primeru, da bi se Zveza razšla, preide vse njeno premoženje v last tiste Zveze prosvetnih društev, ki bi se namesto nje ustanovila, oziroma v last Socialistične zvez© delovnih ljudi Slovenije. 18. člen: Pravila je sprejel izredni kongres prosvetnih društev Slovenije dne 23. oktobra 1955 na Jesenicah. uprizoritve, je pa s tem postav'h 0 ospredje igralca, je zasnWs arhitekt Sveta Jovanovič. Drama je s to letošnjo VpK zoritvijo obudila upanje, da boa 1 vremena Kranjcem se zjasnil/) Zdi se nam, da bodo v let°ju sezoni o precejšnji meri odpa(i očitki na račun slabe sestave r( pertoarja, kakor tudi kvalne uprizoritev. Ker člani amaters* igralskih družin, kakor tudi “ lovnih kolektivov pogosto obi/e. jo Ljubljano, ne vedo pa. kme uprizoritev bi obiskali, jim tujemo, da si ne pozabijo ogled* zelo uspele uprizoritve »Lov jj čarovnice*, mogočne obtožbe vs mračnih sil, ki so kdajkoli F nile in še grenijo življenje P štenih ljudi. Vinko Trinkad »Med Mrzlico in Dobrovljami« nova knjiga o NOB V Celju je pred kratkim prvi večja dokumentarna kn! .. o NOB pod naslovom »Med M ^ lico in Dobrovljami«. Zamiseh j;; bi v štirih knjigah temelji*0^ vsestransko zajeli razvoj nar noosvobodilnega gibanja na meznih področjih okraja se je s tem začela uresničen ^ Prva knjiga opisuje v glav11 .e razvoj narodnoosvobodilne b°g. na področju med Mrzlico in j/fl brovljami v celjskem okraju- j več kot 260 straneh so objavi .. številni prispevki, spomini, čilo in slikovno gradivo. * jii poglavje knjige »Med mrzli/?1 ,, Dobrovljami« obravnava Pry no obdobje dela in boja skega razreda pod vodstvom munistične partije Prispevke so napisali neka prvoborci iz teh krajev. ^ Naslednje tri knjige, ki 1izdal Okrajni odbor Zveze b01 Al NOV Celje, bodo obravnav.^ zgodovino NOB Zgornje Sa? jf» ske in Šaleške doline, CdJa1 j-Kozjanskega. Razen tega^^j pravlja komisija za celjski m *pregledne karte raznih isti med NOB in biograf ije P V borceu. f POZDRAV KONGRESU prosvetnih društev Slovenije (Nadaljevanje s 1. strani) če reorganizacije res rode ^kšrie koristne sadove. Ob teh napovedih se človek Prača: Ali so taki posamezniki Prespati vseh pet let in nič e vedo, kako se je razvilo naše !Mtersko Prosvetno življenje — st®°j pa nepoučeni, kot so, pre-$ _ra5eno gledajo, kakšne silne Premembe prinaša kongres. Ali vedo, kako se je amatersko ®Suetno življenje razvilo, pa za-» l? Preozke birokratske suknje, ti« -®tero so se oblekli takoj po u menijo, da je samo-t,‘■rožljanje prosvetnih društev, Sotina vloga delavskih društev rpo sektaštvo, ki ne sme dobiti esta y do podrobnosti splani-)jAl> dirigirani ljudski prosveti, tal/6 rrekaterim posameznikom še pri srcu? j ^aj bo prvo ali drugo — oboje Oa^ziranje, ki ga je čas že pre- , Nekateri pa so po sklicanju nic.epa kongresa veselo vzklik-n„l’ Konec dveh organizacij, ko-d ® razlik med delavskimi in prosvetnimi društvi! vtkomalo: konec sektaštva, »t,:1 bomo vozili star prosvetar-** voziček. ,*«*« radost je prevzela pred-. 81 tiste, v veliki večini pošte-nj. Prosvetne aktiviste, ki me-da je prosvetljevanje ljudi „ k“j, kar je vzdignjeno nad , “kdarije družbeno dogajanje, T je neodvisno od časa, kraja, , ka keoa nizacijske ter idejne krepitve celotne Zveze morejo delavska prosvetna društva »Svobode« prirejati samostojne prosvetne konference, zborovanja, prireditve, manifestacije itd. Pobudo za to da lahko katerokoli delavsko društvo ali pa organi -Zveze.« S tem je jasno povedano, da kongres ne samo, da ne bo kratil delavstvu pravice do samostojnih delavskih prosvetnih društev, ampak bo moral nasprotno ugotoviti, da so delavci s svojimi posebnimi društvi zelo razgibali našo celotno amatersko prosvetno dejavnost in da pričakujemo, da bodo to delali tudi v bodoče s svojimi posebnimi oblikami dela in s svojim jasnim kulturno političnim vplivom na javno življenje v celoti. Torej nič tistega, kar naj bi pahnilo naše amatersko življenje nazaj v neko abstraktno prosve-tarščino, nič tistega, kar bi nujno , okdarije družbeno dogajanje, h T je neodvisno od l ^ katerem ljudje žive. V sled ta ,00 idiličnega, nerealnega poj anja prosvetljevanja omenje- idiličnega, nerealnega poj-„i -nja prosvetljevanja omenje-(i °ktivisti sploh ne upoštevajo 0(J!®ka, ki naj se izobražuje, nje-Ba ‘h teženj in želja. Zaradi vse-,‘ega se jim zdi tudi povsem irn?-tTebno ru nesmiselno, da bi kv de^avcz še neka svoja dru-tjib in sv°je želje. Mnogi izmed Pri sicer abstraktno politično sk7navaj° vodilno vlogo delav- fJre°a razreda, toda v praktičnem la?,SVetneTn delovanju pa z de-ot c?ru ravnajo kot z nedoraslim i„ °kom — posedejo ga v klop p»u polnijo glavo s svojo uče-s, ®*j°- Seveda, življenje pa gre tj!.. Pot — preko in mimo takih rtj. Delavci hočejo znanja, ki njih terja praktično življe-in to ne samo znanja na Iz-s,j> temveč znanja, ki jim kori-u 8 praktičnem življenju, ki jih j,.Posabija za delovanje v druž-tj' Jo daje delavskim prosvetnim Žat 5?om poseben svojstven pe-delavci hočejo: ali taka dru-sfA — ali pa se ne zanimajo za sejjj • To pa je seveda daleč od na “siva. Nasprotno, to je bistvo Za%edne prosvetne dejavnosti, in S so tudi ta društva potrebna Tazi, v bodoče še bolj. Povsem je, da v 16. členu 2?io tk° pravil bodoče prosvetne e*e piše: pe *^“radi splošne politične vlo-irnj/^Hvskega razreda v našem nju °enem in prosvetnem življe-iie i zaradi razvijanja in krepit-syet °0alih tradicij delavskih pro- | nin društev in v cilju orga- | Rado Simoniti, dirigent pevskega zbora Slovenske filharmonije privedlo do utapljanja delavskih množic v zaostalem okolju. Nič tega, temveč tisto, kar pravi tovariš Kardelj: »Tudi na področju kulture ne bomo zlomili negativnih pojavov, ki izvirajo iz ostankov starega, s konservativno obrambo nekaterih preživelih oblik, ampak samo z vztrajnim in doslednim bojem za nove socialistične oblike.« Izredni kongres bo s tega vidika moral razsojati o stvareh, ki so pravzaprav že stvarnost v našem amaterskem prosvetnem življenju in jih bo moral še formalno uzakoniti. Take stvari so: nesporno vodilna vloga delavskih prosvetnih društev, dosledno načelo samoupravljanja v društvenem življenju, jasna razmejitev med kulturno političnimi vodstvi društev in Zveze ter strokovnimi organi itd. Že iz povedanega jasno izhaja, kako tesno, neločljivo so povezani organizacijski problemi s problemi izobraževanja in vzgoje delovnih ljudi. Seveda tudi razprava o izobraževanju in o vzgoji delovnih ljudi s stališča družbenih zahtevnosti, ki jih odpira družbeno samoupravljanje, ni nova stvar. Vsa leta sem se vleče kot rdeča nit kulturne politike amaterskih prosvetnih društev. Podoba je, da smo si danes v gavnem vsi na jasnem, kako ne-obhodno potrebno je izobraževanje in vzgoja odraslih. Praktično sodelovanje v upravljanju, elementi nagrajevanja po delu in splošna propaganda za izobraževanje so opravili svoje. Težave nastajajo ob dveh zelo važnih praktičnih vprašanjih: prvič, tematika, drugič, način izobraževanja. In prvo in drugo je — nezorana ledina. Delovni ljudej sicer instinktivno nekje v sebi prav dobro čutijo, kje se jim utrga nit v spoznavanju, v | sposobnosti za presojanje posa-j meznih družbenih pojavov, ukrepov itd. V tej smeri tudi iščejo: prihajajo na predavanja, segajo po knjigah, za katere so slišali, da obravnavajo njim nejasne zadeve itd. Toda v tem iskanju so preveč osamljeni, premalo strokovne pomoči jim nudimo. Zato je povsem razumljivo, da je vznikla pobuda, naj bi pri Zvezi ustanovili poseben institut, v katerega bi pritegnili na delo priznane znanstvene delavce, ki bi proučevali in pripravljali potrebno gradivo, po katerem bi segali delovni ljudje za svoje izobraževanje. Trenutno namreč nihče ne misli na duhovne potrebe teh ljudi, ki danes rastejo z delavskim in družbenim upravljanjem ter se skoraj povsem sami prebijajo skozi neštete nejasnosti, probleme itd. Take poljudno-znanstvene literature, ki bi koristila tem ljudem, skoraj ni, listi in revije skorajda sploh ne objavljajo tehtnejših razprav, namenjenih tem ljudem. Vse, kar je, so potem — občasna predavanja. Drugo praktično vprašanje pa je način vzgoje. Zal, pri nas vzgoja odraslih še ni vzbudila pravega zanimanja med pedagoškimi delavci, da bi se ji začeli posvečati kot posebni stroki, iz vrst delovnih ljudi pa zaenkrat tudi zelo počasi rastejo posamezniki, ki so se stvari posvetili kot amaterji. Posledica tega je, da se v vzgojo in izobraževanje odraslih uvajajo metode in načini dela v redni šoli, ki so celo za delo z otroci marsikdaj zastareli. Odrasle ljudi skušajo učiti po šolskih šablonah, pri tem pa čisto pozabljajo, da imajo pred seboj odraslega človeka, ki, prvič, samostojno misli in tako tudi sprejema znanje, in drugič, ki je neverjetno praktično razgledan, s čimer je treba pri vzgoji računati. Prav vsled tega so delavcem naši tečaji in krožki često nezanimivi in dolgočasni — pa tudi nesprejemljivi. Kajpak je potem skrajno krivično obsojati delavce, da se ne zanimajo za izobraževanje. O teh dveh vprašanjih bo1 moral kongres zelo jasno in zelo konkretno sklepati, če hočemo preiti od splošnega govorjenja o tem, da je potrebno izobraževanje odraslih na praktično izobraževanje. V tem pogledu je bilo sklicanje kongresa izredno nujno. Saj je celo tovariš Tito v razgovoru s predstavniki »Narodne armije« pred kratkim dejal: »Pri naših, akcijah imamo često največ težav prav zato, ker ljudje premalo proučujejo našo stvarnost.« Z željami, da bi kongres plodno in koristno delal in da bi njegovi napotki obrodili tako obilne plodove, kot sta jih trboveljski in celjski kongres »Svobod«, iskreno pozdravljamo vse, ki bodo pri delu kongresa sodelovali! Prizor iz drame »Lov na čarovnice«: Janez Cesar — Gils Corey, Vika Grilova — Mery Warren„ Stane Sever — John Prodor V POČASTITEV IZREDNEGA KONGRESA PROSVETNIH DRUŠTEV SLOVENIJE BO NA JESENICAH NASTOPIL PEVSKI ZBOR SLOVENSKE FILHARMONIJE Nagrajene pesmi Zbor Slovenske filharmonije je ravno vadil. Sedel sem in prisluhnil. Dirigent Rado Simoniti je zbor ustavljal, razlagal smisel kompozicije, nato pa so spet zapeli. Nekam monotono, a občuteno, prefinjeno je zvenela pesem. Zbor Slovenske filharmonije se je pripravljal za koncert, ki ga bo imel v počastitev izrednega kongresa prosvetnih društev Slovenije na Jesenicah. Program koncerta sestavljajo nagrajene in odkupljene pesmi iz natečaja, ki ga je razpisalo predsedstvo »Svobodc. Počakal sem dirigenta Rada Simonitija, da je z vajo končal. Kmalu sv a bila v živahnem razgovoru. »Kaj naj ti povem o koncertu,« je začel. »Vadimo; pevci pojo z veseljem, ker so jim skladbe všeč. Kot vidiš, je natečaj uspel. Upoštevana je bila želja tovariša Regenta, naj bodo pesmi uglasbene na besedila pesnikov slovenske moderne in Srečka Kosovela, ki je v marsičem soroden temu pesniškemu krogu. Žirija, ki je bila izbrana iz naših najboljših komponistov in kritikov, je izmed pesmi, ki so bile poslane na natečaj, izbrala najboljše. Umetniško vodstvo in upravni odbor Slovenske filharmonije sta z navdušenjem sprejela predlog predsedstva »Svobod«, da bi pevski zbor Slovenske filharmonije nagrajene in odkupljene kompozicije izvedel na prireditvi, ki bo prirejena delegatom izrednega kongresa prosvetnih društev Slovenije. To povabilo nas je razveselilo zlasti še zato, ker bo to dejansko prvi večji stik med zastopniki delavskih prosvetnih društev in profesionalno institucijo. Prepričani smo, da je ta stik nujen in da ga bomo za naprej še Skrbno pripravljen koncert razširjali. Program koncerta bo naslednji: 1. Alojz Srebotnjak: »Kdo je hodil« (Srečko Kosovel) 2. Peter Lipar: »Drevo nad obal« (Srečko Kosovel) 3. Marjan Lipovšek: »Ne potožil bi« (Josip Murn-Aleksandrov) 4. Marjan Lipovšek: »Tki mi platno (Josip Murn-Aleksandrov) 5. Rado Simoniti: »Križ« (Matej Bor) 6. Ciril Pregelj: »Topel je nocoj moj hram« (Srečko Kosovel) 7. Viktor Mihelčič: »Pa da bi znal« (Srečko Kosovel) 8. Ciril Pregelj: »Prvi maj« (Igo Gruden) 9. Rado Simoniti: »Jesen« (Srečko Kosovel) 10. Rado Simoniti: »Balada« (Srečko Kosovel) 11. Slavko Mihelčič: »Vse dolge noči« (Manko Golar) 12. Vilko Ukmar: Ciklame« (Srečko Kosovel) 13. Vilko Ukmar: »Melanholija gladu« (Srečko Kosovel) 14. Vilko Ukmar: O polnoči (Srečko Kosovel) 15. Vilko Ukmar: »Skica za koncert« (Srečko Kosovel) 16. Vilko Ukmar: »In če sem samo vetru brat (Srečko Kosovel) Ker so dela po izrazu monotona, sem menil, da bi pesmi najbolj približal zborom in poslušalcem, če bi recitator najprej povedal besedilo pesmi. Zdi se mi, da bi bila ta oblika koristna tudi za ostale pevske zbore. Na našem koncertu bo pesmi recitiral član Slovenskega narodnega gledališča Boris Kralj. Za zaključek naj povem še to. Menim, da bi bilo potrebno za bodoče natečaje dati komponistom več časa, kar bi brez dvoma rodilo še boljše rezultate. Prav tako sem prepričan, da bi morali imeti komponisti več neposrednega, živega stika s pevskimi zbori, da bi bolje spoznali njihovo zmogljivost. Ne mislim tega zato, da bi komponirali slabše, manj zahtevne skladbe, pač pa, da bi bolje spoznali one, ki so jim te skladbe namenjene. Zbor Slovenske filharmonije ima v tem letu še velike načrte. Poleg mladinskih koncertov, na katerih bomo peli narodne pesmi, kakor tudi najtežje moderne kompozicije, med. njimi tudi na- 1 grajene, bo zbor večkrat gostoval. Zenski pevski zbor bo v tej sezoni gostoval v vseh krajih na Slovenskem, ki imajo učiteljišča, kjer bo bodočim učiteljem (pretežna večina je učiteljic) pokazal svoje znanje in jim dal vzpodbudo za udejstvovanje na tem plemenitem glasbenem področju.« Kratek stisk roke in poslovila sva se. Še nekaj dni in srečali se bomo na koncertu na Jesenicah. -vim- PABERKI V Libojah je DPD »Svoboda« priredila v nedeljo uspel koncert, na katerem je nastopil libojski moški zbor pod vodstvom zborovodje Cerarja. Kapelnik Kovač pa je s požrtvovalnim delom usposobil za nastop tudi mlade harmonikarje, tamburaše in citraše. številna publika je z navdušenim ploskanjem dala izvajalcem lepo priznanje. V soboto, 15. oktobra sta priredila mešani in moški pevski zbor jeseniške »Svobode« v Delavskem domu v Trbovljah koncert umetnih in narodnih pesmi v počastitev izrednega kongresa »Svobod« in ostalih prosvetnih društev. ^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^ 06taIdu Četrte Številke politične knjižnice, ki ujAVLJa GOVOR EDVARDA KARDELJA »O NEKATERII IDEJNO-POLITICNIH VPRAŠANJIH« Kulturno razvedrilo azmišljanjc pred izrednim kongresom prosvetnih društev rdtl bo kdo temu podlistku zuei neresn°st. Morda se mu bo °> da je zabava preneznatna ' da bi oddajamo »vesele večere«, večina ostalih časopisov pa nam preseneti, ce sliši petletne frkovce, n/ent, ki bodo odraz našega časa. vse sektorje naše socialistične gra- ne postrežbe si žeti naš delavec kako na vse kriplje prepevajo »Kav- Marsikateri igralski družini oči- ditve«. Skorai nikier ne nami«iiin nn in boja Jun mi jat. Včasih bi se kdo jamo, da je zgrešila vzgojni namen, Prav zaradi premajhne ustvar- da bi ustanovili nekakšen klub (ime vZee! *** ** * redkokdo k?r le uprizorila burko. Za upnzo- jalnosti si prosvetna društva poma- pri tem ni važno), da bi uredili pri-mHin. u V pa. raJe ocltamo ntcu burke igralska družina ne za- gajo z zasilnimi izhodi. V letošnji merne prostore, kjer bi se lahko mladim, da je preveč »udarjena< na sluzi pohvale, kajti večina burk je sezoni so številna društva priredita ' jazz, kakor pa da bi očitali našim brez *soli«, zgrajenih zgolj na sz- »vesele večere«. Večina teh »peče- glasbenikom, zakaj nam po svojih tuacijski in groteskni komiki. Dru- rov« je uspela in gledalci so bili močeh ne skušajo komponirati tudi zine jih uprizarjajo pač zato, ker z njimi zadovoljni, nudili so jim lažjih skladb. burke ne zahtevajo dragih scen, ker dve uri zabave. Društva bi priredi- Prav zaradi teh slabosti prosvet- obravnavajo njim znano življenje la še več »veselih večerov«, če bi V* „ .. Suet„j,a lzrcdnem kongresu ■- ■ 'd društev , °a( ' bo o zabavi ____________, jQdaon resnica bo le ta, da je bila Nouej. 0 vseh časih sestavni del bene °V£ga življenja, da so druž-®i>oj drilike vedno dajale zabavi ‘9 tua- „ ■ Nila bi zelo nesmiselno co n.' *,°o, če bi mi to resni- dq ,^ei si prepogosto očitamo, ?d>iUo - Puščobni ljudje, da ni- • ueltna na društva vse pogosteje uprizarja- in tudi zato, ker komedij, ki bi ob- imela primerna besedila in pesmi. t . po *ap- jo operete. Na njihov račun je bilo ravnavale naše sodobno življenje, Tako pa morajo gledalci poleg da- ljicah utrinja šale m anekdote. V izrečeno ze toliko ugovorov in za- skoraj nimamo. Izbira iger, ki bi miselnih prizorov poslušati tudi desetih pooo/nih Mb nismo uspe/i govorov,~ da bi ta članek presegel bile primerne za uprizoritev na pogrete šale, ki so se jim smejali njihovi člani sestajali in se brez kričanja pijancev tudi pametno raz-govarjali. Pred vojno so ti prostori v delavskih domovih opravili važno politično nalogo. Danes bi jih kazalo razviti naprej, ker so potrebe po izobrazbi narasle in ker so tudi materialne prilike ugodnejše. Prav tako o njej kazalo razprav- desetih povojnih letih nismo uspeli gbvorov, da bi ta članek presegel bile 'primerne za uprizoritev na pogrete ' šaU ki so se Um '«m 'eTnh Lnirfr ^ kazalo več pozor- ednem kongresu pro- izdati zbirke partizanskega humor- svoj namen, če bi hotel ta mnenja amaterskih odrih, je žal še pre- Izpred desetie,Iji VečjiTspeh .ve- pTSZ vni ^ Nob iUHev ■S'oyen’Ve. roda k a- ja, kakor tudi ne živega, tvornega strniti in z njimi polemizirati. Kljub majhna. 1 selih večer ou« pa zavira tudi sa rediZ Z«r , *9 P"’ " razmišljal, humorja iz delavskiR revirjev Do- vsem tem prerekanjem, pa so ope- Podobne težave imamo z izda- moljubnost, preMtra užaljenoL pn- ja redko kdaj ^°iz potrebe dTbi slej nismo uspeh obdržati pri ziv rete še vedno takšne kot so bile janjem zabavne literature. Domači zadetih. Pred kratkim mi je nek se na nipitudf^knltnrZ fnhnnnli Ijenju niti enega samega poklicne- pred dvajsetimi ali petdesetimi leti. viri so zaenkrat prešibki, najbrž režiser, ki je priredil tak večer, po- Mislim da tudi ^ tem UM eden ga »Veselega gledališča«, čeprav Društva Jih rada uprizarjajo. ker zato, ker jih nismo znali prav tožil: »Ve$ sai hi hnliimnriirs i-r» ’ •• . . . imamo poklicnih gledališč že pre- j,h občinstvo hvaležno sprejema, usmerjati. In tako se večina naših pa smo morali dve pesmi izpustiti kak"pijanec1 le*že no »mačku«'*' ZnZ^tnh vTsvekVTemoZ’ drZ -l UStOU ™ 'U'e ™ pred predstavo smo dobiti .po. kJ. dTZL'l bolj svetlih perspektiv, vemo pa, društva ne ustrašijo težav, ki Jih vzore. In nič čudno ni, če se mar bi si pred njo mašili da »Veselo gledališče<■ ni bilo na povzroči vsaka uprizoritev. Naj- sikdaj, ko bi se morali zabavati, program«, gostovanjih nikdar v zadregi za ob- slabši del naših operet so gotovo dušama. činstvo. besedila. Toliko ohlapnosti, pogo- Se in še bi lahko naštevali in Podobno je tudi z lahko glasbo, sto tudi sladkobnosti je v njih, da se razglabljali. Toda izhod je samo Ne moremo se znebiti občutka, da marsikdo upravičeno razburja nad eden: je lahka glasba dobila v očeh naših njimi. Toda dokler ne bomo imeli »Kulturno razvedrilo je družbe- vidnejših skladateljev ponižujoč pri- boljših, bodo društva igrala pač te, na potreba«, pravi tovariš Kardelj.................... nn zvok, da se po njihovem mnenju z ki so jim dostopne. »Ce ga naša družba ne zagotovi, se pravljal«, je trpko pristavi! Nisem zavedo tudi Inir-nUnn* Ji ' njo ukvarjajo le manj nadarjeni Folklorni plesi že davno niso bodo pojavile katerekoli druge obli- mogel razumeti, zakaj so nekateri pravo kongresJ saj h p drljem ve^ odraz našega čustvovanja. Prav ke nekulturnega razvedrila. Ker naši krajevni funkcionarji tako ob. člena osnutka nrnJnJil-a be res zahteva poseben dar, a vse je, da teh plesov ne prepustimo po- naša družba krije to družbeno po- čutljivi. Zdi se jim, da se bo na ob- sledeče- P u p 'f 1 za izobrazbo in vzgojo najširših plasti delovnih Iju- , -.o n - ---- ljudje, ... ddfliof ' iaucga smisla za veselje in r g ’ “a smo veseli le takrat, ka-■s oni pošteno pod kapo. je Po j burnor še ni najbolj isker, j Mosti °tJ DeTen odraz naše pre- j "umor je stvar svobodnih umetniki, komponiranje lažje glas- pred predstavo smo dobili »po- pel, da se ga je »nalezel• zato, ker što«, naj ju nikar ne vključimo v je hotel biti dobre volje. Zaradi ste koga žalili?« premajhne skrbi za zabavo, se mar. sem poizvedoval. »To je težko reči, sikdo zabava le takrat, kadar je pi-odvisno je pač, kako človek na to jan. gleda,« mi je odvrnil režiser. »Ko- Prav zaradi naštetih vzrokov, se munalno dejavnost smo mislili okr- mi zdi, da je zabava »zelo resna« catt, pa smo dobili »pošto«. Jaz stvar in da kaže o njej spregovoriti takšnih večerov ne bom več pri- tudi na kongresu. Te potrebe se M se od srca nasmejejo ■ f° Um I ,e oo , , „ . ________r_ _____________ _____________^ iv „ut $c lm aa se 0 OD r!’ t0varn!l?S-tim' ^oto tudi rudar- to ne opravičuje nezanimanja. Ce žabi, ni pa prav, da vsako stopica- trebo premalo iz svojih lastnih vi- čini vse podrlo *če bo nekdo na »ve- »7i>p«n Jeds°dko„kl delrwci' '>udie brez drugega, bi lahko imeli doslej nje pisano oblečenih ljudi po odru, rov, prihaja med naše množice selem večeru« zapel, da je cesta vzanio naišRših r J6Se,'h, l J. u9anei° desetkrat več več »ponesrečenih« poizkusov, vi- ki ga spremlja glasba, že imenuje- lahka literatura, jazz glasba in stri- kotanjasta, prašna, da ie tržnica di tl i* NultUrno • korektni« razvedrilo name-je de- p0 Pn>rebrt0 in mi smo dolžni, tr,°. Ce opb močeh zanj poskrbi-hitr0 preletimo vsa naša '■ dp nIa in uspehe, bomo vide-p.. 0 Marsikje šele na začetku *Jiste ,7-naf \zdajamo humoristič-Itn, i ,ot‘ /e po obetajočem ostno preminul — v radiu deli na kotanjasta prašna, da je tržnica di in še posebej delavskega razre- vsaj, da skladatelji mislijo mo folkloro. Prav tako se mi ne pi v najslabših tujih 'variantah, ki nesnažna, da trgovci navijajo cene da s tem ' dj vsi oraonf" Zueze no" „ „ . ...............ZJFm, — Mt"° „m, -s*«-*.*»'■«- Ce noH,h,m°Čeh. zan> P°skrbi- kulturL Skor?’ vsnk ™r°d ii”’ien[u mrtvo Kjer je fol- Na kratko rečeno: mislim, da čudi, zakaj društva v večji meri ne udejslvjjejo^m meh področjih več ah manj svojstveno la^jo glas- klora še živa, naj jo goje naprej, lahko uspešno nastopimo proti tem izkoristijo to, kar jim je že dano umetniške deinvnn.r tor J «■ bo, le pri nas je od ljudske pesmi nima pa smisla vsajati semena negativnim pojavom edinole z bo- Številna društva imaZ pri Jas tudi rZ Tjlošno oJJor l ireVtriJu naprej nastala občutna praznina. In na neplodna tla. Toda tudi tu jem za našo socialistično kvaliteto, gostinske obrate. Večinoma jih stično dru:benn zanest rJ ■ ni' ker teh sadov ni, mladina pa po- je izhod edino v novi ustvarjalnosti, im sicer na vseh linijah. Tudi tukaj, imajo zaradi dohodkov, v maJjU veTd ra v J Z JZ Jr norazje' trebuje zabavo, se zabava pač po Potrebno bi bilo komponirati pte~ na Področju kulture in kulturnega meri pa zato, da bi bili prav ti oo- d r il o * tujih vzgledih. Danes že nikogar ne se. ki bi bili bližji našim čustvova- razvedrila^ velja isto. kar velja za stinsiki obrati vzor. kakšne kultur- VINKO TRINKAUS •DELAVSKA ENOTNOST« IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO 21. OKTOBRA 1955 ® ST. 42 IZ SINDIKALNEGA GIBANJA V KOLUMBIJI Proti tujim družbam Kolumbija je zašla v precejšnje gospodarske težave. Cena kavi je na svetovnem trgu hitro padla, Kolumbija pa je za Brazilijo največji izvoznik kave na svetu. To je vplivalo na dvig cen predmetov široke potrošnje in na porast brezposelnosti. Na nedavnem sestanku Izvršnega odbora Zveze sindikatov Kolumbije so delavski voditelji zahtevali, naj vlada omogoči hitro industrializacijo dežele in ukrene vse potrebno, da se število brezposelnih ne bi povečalo. V Kolumbiji je industrija slabo razvita, Čeprav so po drugi svetovni vojni zgradili nekaj industrijskih objektov, predvsem jeklarn. Leta 1950 je kolumbijska industrija dajala komaj 18% vsega narodnega dohodka. V zemlji pa leže neizkoriščene ogromne zaloge premoga in nafte. Industrializaciji nasprotujejo predvsem tuje kapitalistične družbe, ki so lastnice plantaž kave in ki vedo, da bi industrializacija osamosvojila gospodarstvo Kolumbije ter škodovala njihovim dobičkom. Zveza sindikatov pa zadnja leta vedno bolj odločno zahteva, naj se Kolumbija gospodarsko in s tem tudi politično osamosvoji. Z ZASEDANJU GENERALNE SKUPŠČINE OZN OZN naj bo orožje napredka lonialnih in gospodarsko zaostalih narodov. Kolonialne sile pa so odgovorile Na letošnjem zasedanju so se bolj kot na dosedanjih uveljavile napredne težnje kolonialnih narodov in gospodarsko nerazvitih ter premalo razvitih dežel Generalna skupščina Organizacije združenih narodov zaseda v New Torku že skoraj pet tednov. Najprej so med s hudim pritiskom. Spor med kolonial splošno razpravo govorili šefi delegacij, nimi silami in kolonialnimi narodi je potem pa so začeli delovati odbori. Med ostro izbruhnil med razpravami o Cipru najvažnejšimi problemi, o katerih je do- in Zahodni Novi Gvineji, še prav poslej Generalna skupščina razpravljala, sebno pa med razpravo o Alžiru. so: gospodarski razvoj nerazvitih dežel, Popuščanje med Vzhodom in Zaho-mirnodobna uporaba atomske energije, , dom je omogočilo, da so se odnosi med položaj na nesamoupravnih področjih. : zasužnjenimi in gospodarsko nerazvitimi Skupščina že nekaj tednov zaseda brez j narodi ter kolonialnimi silami in visoko francoske delegacije, ki je v znak pro- razvitimi državami uveljavili kot naj testa zaradi sprejema alžirskega vprašanja na dnevni red zasedanja zapustila New Tork in se vrnila v Pariz. Nekateri govore o krizi letošnjega zasedanja Generalne skupščine. Res se kažejo znaki krize, ki pa pravzaprav ni nova. Na letošnjem zasedanju so se bolj kot na dosedanjih uveljavile težnje ko- važnejši mednarodni problemi. Na letošnjem zasedanju se je zgodilo to, kar kolonialne sile niso pričakovale: proti-kolonialne težnje so zmagale. Nekateri so to zmago veselo pozdravili, drugi pa so jo izrabili za napad na OZN. V tem vzdušju se je doslej odvijala razprava o gospodarskem razvoju nerazvitih de- Ubiti črnega dečka ni zločin... Pred nedavnim smo pisali o tragični smrti črnega otroka Emmetta Louisa Tilla, ki sta ga ubila dva Američana samo zato, ker je bil črn. Naše tedanje poročilo moramo dopolniti z ugotovitvijo, da je ameriško sodišče oba zločinca oprostilo... Na sliki vidimo Emmettovo mater ob sinovi krsti želT o mirnodobski uporabi atomske energije in položaju na nesamoupravnih področjih. Kolonialne sile in visoko razvite dežele bi rade čimbolj neodvisno od Združenih narodov uveljavljale svoje gospodarske in politične težnje,^ proti-kolonialne sile in nerazvite dežele pa menijo, da bi bilo bolj prav, če bi se z gospodarsko pomočjo, miroljubno uporabo atomske energije in z delovanjem za osamosvojitev nesamoupravnih področij ukvarjali predvsem Združeni narodi kot z glavnimi področji svojega delovanja. V minulih dneh so bile tudi volitve novih članov stalnih odborov Generalne skupščine. Jugoslavija je kandidirala za člana ekonomsko-socialnega sveta. V soboto pa se je nenadoma pojavilo ime naše domovine na kandidatnih listah za Varnostni svet. Nekatere delegacije so se zavzele za izvolitev Jugoslavije, ker niti Filipini niti Poljska po petem glasovanju nista dobili dovolj glasov. Že v soboto se je pri prvih dveh glasovanjih pokazalo, da ima Jugoslavija precej iz-gledov na zmago. KAKO SE KREPI SINDIKALNO GIBANJE V LIBIJI Prva uspešna stavka v Mlada dežela, mlado sindikalno gibanje. — Stavkovni val je nekaj dneh zajel vso Libijo. — Vlada in delodajalci so sprejel zahteve sindikatov. — Splošna zveza delavcev Libije je vedno močnejša in vedno bolj odločna Libija je mlada dežela. Od šestnajstega stoletja je bila del turškega cesarstva, 1919. leta jo je zasedla Italija, 1942. leta pa Anglija. Od leta 1950 je samostojna. In mlado je tudi libijsko sindikalno gibanje. Delavcev ni veliko, ker ni indu- Oborožena kolonialna reakcija... Francoski koloni v Maroku so se oborožili in groze z državljansko vojno, če bo pariška vlada sprejela zahteve maroškega osvobodilnega gibanja IN ŠE NEKAJ 0 POLOŽAJU AFRIŠKIH DELAVCEV V SEVERNI RODEZIJI SPOPAD V NČANGI Spopad v rudniku bakra Nčangi so povzročili tisti Evropejci, ki so v Severni Rodeziji, angleški koloniji v Afriki, uveljavili neenakopravne odnose med evropskimi in afriškimi delavci V zadnji številki našega lista pisali o spopadu med evropskimi favci in domačini v rudniku bakra Nčangi v angleški koloniji Severni Rodeziji. Agencija Reuter, ki je to vest objavila, pa ni povedala vzrokov spo- Med drugo svetovno vojno, ko je Velika Britanija zelo potrebovala baker, je sindikalna organizacija evropskih rudarjev Severne Rodezije, ki ima kakih 0 ŽIVLJENJU DELAVCEV NA FILIPINIH Tam je revščina doma nižjo plačo kot belci, rropskin rudarjev je Filipini so dežela 7083 otokov, ki so raztreseni med Indonezijo in Kitajsko. N* teh otokih živi nekaj nad 20 mili-jonov prebivalcev. O Filipinih malo vemo. Kvečjemu to, d® filipinska vlada precej tesno sodeluje z ameriško vlado in podpira njeno azijsko politiko, in to, tla so Filipini pred dnevi s podporo Združenih ameriških držav kandidirali za nestalnega člana Varnostnega sveta OZN. Zato ne bo odveč, če spregovorimo nekaj besed o položaju in boju filipinskega prole- Po uradnih podatkih'je na Filipinih nad 8 milijonov delavcev in nameščencev. Od tega jih je okoli 1,200.000 brezposelnih in 3 milijone delno zaposlenih. Na Filipinih je revščina doma. Narodni dohodek je med najbližjimi na svetu (komaj 44 dolarjev na prebivalca). Tudi življenjska raven je izredno nizka. Na vasi vladajo fevdalni odnosi; mezde tovarniških delavcev so mnogo pod azijskim povprečjem. Okrog 5% prebivalcev ima 90% narodnega bogastva. Pomemben Zato je stavkajo ter je ameriški gospodarski vpliv. Zat razumljivo, da so filipinski delavci zadovoljni in da velikokrat stavkajc demonstrirajo. Pod vplivom odločnih nastopov proletariata je filipinska vlada izdelala več načrtov za dvig dežele iz gospodarske zaostalosti. Pri uresničevanju teh načrtov je zaposlila več sto tisoč brezposelnih delavcev, Ti ukrepi, ki so sicer nekoliko zbolj- no naravnega bogastva, ki so ga šele pričeli izkoriščati. Filipinsko sindikalno gibanje ni enotno. Do nedavnega so delavcem celo kratili pravice do združevanja. Šele ko je parlament sprejel tako imenovani zakon o delovnem miru, ki naj bi preprečil razredne spopade, so se sindikati lahko v imenu delavcev začeli pogajati z delodajalci. Od tedaj so se pogoji za sindikalno delovanje nekoliko zboljšali, toda še vedno niso redki primeri, da sindikalne voditelje preganjajo in zapirajo. O tem so govorili na letošnjem kongresu združenega sindikata, ki je večjih filipinskih sindikatov. Sindikalno gibanje, ki je organizacijsko in idejno neenotno, ni dovolj močno, da bi bolj odločno in organizirano nastopilo proti delodajalcem in vladi. Tega se zavedajo nekateri naprednejši delavski voditelji, ki so že precei storili, da bi se sindikati združili. Sele tedaj, ko se bodo filipinski sindikati združili, ko bo njihov program enoten, ko bodo enotno nastopili, bo proletariat Filipinov lahko odločneje uveljavil svoje težnje in zahteve. smo 6000 Članov, predvsem kvalificiranih dede- I lavcev, podpisala z delodajalci sporazum, na katerem še vedno temelji rasna diskriminacija v severnorodezijskih rudnikih. Sporazum je namreč zagotovil evropskim delavcem, da na njihovih delovnih mestih ne bodo zaposlili Afri-kancev. Tudi po vojni so delodajalci sklenili s sindikatom evropskih rudarjev več sporazumov, ki so onemogočili domačinom, da bi se zaposlili na polkvali-ficiranih in kvalificiranih delovnih mestih ter zagotovili belcem boljše delovne pogoje in boljše mezde. Delodajalci so sicer nekajkrat hoteli te sporazume odpovedati in zaposliti na nekaterih delovnih mestih tudi domačine, ki bi veda imeli precej toda sindikat evrop: vedno grozil s splošno stavko. Leta 1949 so Afrikanci ustanovili svojo sindikalno organizacijo, ki . je sklenila, da se bo bojevala za enakopravnost, za izboljšanje delovnih pogojev svojih članov in za višje mezde. Ta sindikat ima danes 25.000 članov. Njegov boj pa še vedno ni obrodil ka-je eden naj- | kih večjih uspehov. Evropski rudarji so 1 ob koncu lanskega leta dobivali povprečno 100 funtov mesečno, Afrikanci pa od 8 do 24 funtov. Največja ovira boja Afrikancev za višje mezde so sporazumi med evropskimi rudarji in delodajalci, ki onemogočajo domačinom, da delajo na pol-kvalificiranih in kvalificiranih delovnih mestih. Evropski rudarji sicer priznavajo, da bi domačini lahko delali na takih delovnih mestih, toda proti se bore zato, ker bi radi ta delo sta ohranili zase. vna rae- Repi 6 Tt nbitškl svet 2teze sindikatov ca Slovenilo. Glasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Odgovorni urednik France Boštjančič Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« • Ljubljani Naslov uredništva m uprave; Ljubljana. Čufarjeva ulica I - Dom sindikatov Telefon: oredniŠtvo m uprava '2-031* uredništvo '2-538, uprava M)-04h Poštni predal 284 Račun pri Mestni Hranilnici v Ljubljani 601-305 1-221 List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina «0 din, četrtletna 120 din. polletna 240 din. celoletna 480 dinj posamezna Številka 10 din. Pred nedavnim so delodajalci in sindikalne organizacije evropskih delavcev spet sklepali delovne sporazume. Vse kaže, da tudi tokjat Afrikanci ne bodo dobili večjih pravic. Prvi znaki popuščanja pa se vendarle kažejo. V osmih letih bodo v rudnikih tVaktfb zaposlili na polkvalificiranih delovnih mestih 1200 domačinov. To pa je vsekakor premalo. Afriški delavci so nezadovoljni, zahtevajo enakopravnost, in od tod spori, stavke in spopadi. strije. Razredna zavest je razmer® zelo slabo razvita. Do nedavnega je f; lovalo v vrstah Splošne zveze delav .,j j Libije, ki so jo šele pred leti ustanov zelo malo delavcev. Do nedavnega P vimo, zakaj v zadnjem mesecu se položaj precej spremenil. y j Libijski delodajalci so pred De|jj tedni odklonili- uredbo o plačani nede2 Pod njihovim vplivom so iz ministri za javna dela odpustili tri sindi*8 * voditelje. Splošna zveza delavcev je testirala. Ker protesti niso zalegi1« pozvala delavce naj stavkajo. ,flj Najprej so začeli stavkati transp°U, delavci in delavci v pekarnah ter elc- trarnah Tripolisa, največjega mesta bije. Stavkajočim so se kmalu pridfU. tudi gradbeni delavci in delavci v m*18., | ter nekaterih drugih gospodarskih .P* nogah. Stavke so povzročile preče j »V gospodarsko škodo. Vlada je zahtev® ; da Splošna zveza naroči delavcem. % se vrnejo na delo. Sindikalni vodi‘e.j. pa so odvrnili, da se bodo delavci vr® j delo šele tedaj, ko bodo delodaja.( zahteve sindikatov. Vlada na sprejeli zato ukazala delodajalcem, naj sP°'e$ jejo uredbo o plačani nedelji, obe11 pa je v ministrstvo za javna dela P novno sprejela odpuščene sindikalne . ditelje. Tako se je prvo večje stavko gibanje v Libiji končalo z zmago Po tem uspehu se je precej deUvc8 ki so spoznali vrednost organiziran8-,, boja proletariata, včlanilo v Spl® zvezo delavcev Libije. Žrtve osvobodilnega boj11 v Severni Afriki Boji v Maroku in Alžiru se ®8^jj ljujejo. Po francoskih podatkih so i8*l 1S- -* - --5—-111- -•veh 2000. nih okrog 150 mrtvih in rftd njenih, alžirski partizani pa okoli ' mrtvih in 30 ranjenih. Po podatkih J1’. , coskega tiska je v istem času Pa“ vjb Severni Afriki nad 50 Francozov. ka*j( 250 na je bilo ranjenih. Toda to uradni francoski podatki, ki pa so v sih kar precej skregani z resnico. Stavkali so 68 dni , Nad 1300 pristaniških delavcev °j0, gapura je stavkalo 68 dni in — zmag8^ Delodajalci so jim povišali mezd® j„ 20%, skrajšali delovni teden na zagotovili 18-dnevni letni dopust. Staj, je uspela zato, ker je stavkajoče \jS ločno podpirala sindikalna organiz®8 pristaniških delavcev in mornarjev. Zadnji .pozdrav-... Italijanski delavci odhajajo v tujino, domovini niso mogli dobiti kruha OKNO SVET NOVA KRIZA Nekaj misli ob sklepu francoske vlade, da bojkotira zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov Umik francoske delegacije z letoš-njega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov je že sam po sebi težak udarec za to mednarodno organizacijo in povzroča nove, resne zaplete v mednarodnih odnosih. Toda posledice te odločitve francoske vlade bodo še hujše, saj je očitno, da ne gre le za to konkretno potezo. Dejansko je z njo v zvezi dosti drugih reči, cel obseg določenih materialnih činiteljev, ki delujejo v negativni, razdiralni smeri. Sklep francoske vlade, da bojkotira zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, je znak dosti bolj negativnega pojava, kot jc negativni odnos do sklepa večine dežel — članic, naj se alžirsko vprašanje vključi v dnevni red Generalne skupščine. Ob alžirskem vprašanju so se dejansko pokazale vse glavne negativne težnje, s katerimi sc bo v prihodnjem obdobju mednarodna skupnost vse pogosteje srečavala. Velike spremembe v mednarodnih odnosih, popuščanje napetosti v svetu, občutna pomiritev v odnosih med Vzhodom in Zahodom — vse to je pripeljalo do tega, da so pričela prihajati bolj do veljave tista politična, gospodarska in socialna vprašanja, ki so bila iz razumljivih razlogov v času hladne vojne precej v ozadju. Gre predvsem za kolonialno vprašanje, problem samoodločbe narodov, za položaj na nesamoupravnih, odvisnih področjih in v poloavisnih deželah ter za problem gospodarskega razvoja zaostalih predelov sveta. Kolonialne sile imajo svoje posebne materialne interese, ki so značilni prav po tem. da jih ne najdemo v deželah brez kolonij. Ti posebni materialni interesi so imeli vselej, v vseh okolnostih, velik vpliv na splošno mednarodno orientacijo in praktično politiko kolonialnih sil; toda danes je vpliv teh posebnih materialnih interesov še veliko večji kot je bil doslej. Ti posebni materialni činitelji J--*: v.11 -i-»*—: ljoji rez- se- danes dosti bolj aktivni, bolj obzirni, in sicer zato, ker se danjem. spremenjenem mednarodnem položaju čutijo vse bolj ogrožene. Za vsako ceno hočejo preprečiti, da bi jim ni več do tega, da bi se pomiritev v svetu nadaljevala s tisto naglico kot se je začela. Zato se v prestolnicah kolonialnih sil, v tisku in s strani uradnih zastopnikov vse bolj razglaša teza, da poteka današnji proces popuščanja napetosti prehitro, da je to nevarno, in predlagajo, da bi ta proces zavrli. Edino tako si je mogoče razložiti, zakaj je francoska vlada izkoristila alžirsko vprašanje za odložitev obiska svojega premiera v Sovjetski zvezi in za prekinitev trgovinskih pogajanj z vzhodnoevropskimi deželami. V odnosu do Združenih narodov se kaže omenjena sprememba stališča v težnji, zmanjšati njihove pristojnosti in sploh njihovo delovno področje. Dokazujejo, naj bi se Združeni narodi ukvarjali samo z nekaterimi oblikami političnih odnosov v svetu, v glavnem samo z odnosi med Vzhodom in Zahodom, da pa se ne bi smeli spuščati v globlje obravnavanje takšnih vprašanj, kot so, recimo, kolonialna, socialna in gospodarska. Vso to kampanjo za zmanjšanje vloge Združenih narodov spremljajo neposredni, pogosto tudi zelo surovi izpadi proti majhnim in srednjim deželam. V tem pogledu je vsekakor značilen članek londonskega »Econo-mista<, ki je pod naslovom »Velike in kolonialna in podobna vprašanja zavzela vidni položaj na svetovni po-zornief in da bi postalo vprašanje nerazvitih predelov sveta eno glavnih področij zanimanja mednarodne skupnosti. Vse to pa neizogibno vodi k temu, da kolonialne sile vedno bolj spreminjajo svoj odnos do procesa nadaljnjega pomirjevanja v svetu, posebno do njegove hitrosti in širine, kakor tudi, da vedno bolj spreminjajo svoj odnos do Združenih narodov. Kolonialne sile izhajajo iz popolnoma točne ocene, da nadaljnja pomiritev v odnosih med Vzhodom in Zahodom ne more ostati brez vpliva na vlogo in značaj tako resnih problemov današnjega sveta, kot so, recimo, kolonialna vprašanja in nasprotja med industrijsko visoko razvitimi in gospodarsko zaostalimi deželami. Kolikor bolj se bo popravljalo splošno mednarodno vzdušje, tem bolj bodo postajali pereči in važni prav tisti problemi. tci so v neposrednem nasprotju z omenjenimi materialnimi interesi kolonialnih sil. Iz tega logično sledi vprašanje, ali je v interesu kolonialnih sil, da -,1!- aktivno podpirajo nadaljnje popuščanje napetosti v svetu? Torej ne gre za neko abstraktno razmerje do miru, temveč za materialni odnos do vsega tistega, kar stabilizacija miru neizogibno prinaša. V času, ko je grozila neposredna nevarnost svetovne vojne, so bile tudi vse kolonialne sile neposredno materialno zainteresirane, da se prepreči splošna katastrofa; tedaj so si tudi zelo aktivno prizadevale za odstranitev neposredne nevarnosti in so nedvomno prispevale k spremembi na boljše, k procesu popuščanja napetosti. Toda danes, ko ne grozi več neposredna nevarnost vojne, je stvar drugačna, kajti notranja logika nadaljnjega pomirjevanja v svetu vse bolj zadeva ob nekatere posebne materialne interese kolonialnih sil. Zato se tudi pojavlja pri kolonialnih silah določena sprememba njihove splošne medna- . rodne dejavnosti. Sicer so tudi sedaj Sedemdeset odstotkov človeštva gladuje. Koliko manj bi bilo bede ohranile svojo temeljno zainteresira mir — ne dovoliti izbruh sve-vojne — toda po vsemu sodeč svetu, če bi razvite dežele v okviru Organizacije združenih narodov pomagale nerazvitim. — Lakota v Indiji majhne države« odkrito trdil, da se ne sme dovoliti, da bi se majhne dežele in Združeni narodi »vmešali v vse in karkoli«; pod »vse in karkoli« pa je razumeti vse, kar zadeva ob posebne materialne interese kolonialnih sil. Razumljivo je, da v kampanji ' G™ * - - . de- mokratični organ Združenih narodov, kjer velja načelo enakopravnosti in kjer se najmočneje kaže vloga majhnih in srednjih dežel. Metoda, ki jo je uporabila francoska vlada — metoda bojkota — ni nekaj novega, nekaj, kar Združeni narodi ne bi poznali. Tako je na primer že Stalinova vlada januarja 1950 naročila svojemu zastopniku v Varnostnem svetu, naj demonstrativno zapusti ta organ. Nato so sovjetski zamiki demonstrativno zapustili vseh za Generalno skupščino, ker takrat ni zasedala.) Sovjetski bojkot Združenih narodov je trajal v celoti več kot šest mesecev. Sedaj, ko je francoska delegacija zapustila Generalno skupščino Združenih narodov, je umestno, če se spomnimo razumnega utemeljevanja, s katerim je francoski .Zastopnik v Varnostnem svetu 1950. leta obsodil sovjetski bojkot. Takrat je namreč vprašal, kam bi prišla mednarodna skupnost, če bi popuščala izsiljevanju in v kaj bi se spremenila Organizacija združenih narodov, oziroma kaj bi od nje sploh ostalo, če bi vsak član grozil z bojkotom in zapustil Združene narode, če le-ti ne bi sprejeli njegovih zahtev. Združeni narodi so uspešno prebrodili veliko politično krizo, ki jo je tedaj izzvala Stalinova vlada s svojo politiko bojkota Organizacije združenih narodov. Uspelo jim je. da so preprečili številne negativne jfežnje, ki so bile združene s to krizo. Ena najnevarnejših je bila vsekakor težnja, da bi to krizo izkoristili za spreminjanje Združenih narodov v protikomunistično mednarodno organizacijo, v privesek enega bloka. Jasno je, da je Organizacija združenih narodov (ki ji je uspelo, da se v času naj večje mednarodne napetosti obdrži kot univerzalna svetovna organizacija in ki je danes že izven najhujše politične krize v odnosih med Vzhodom in Zahodom) zabredla zdaj v novo krizo, in sicer v krizo na dr®' ge m področju — na področju odnoso^ med kričečimi političnimi, gospodar' skimi in socialnimi potrebami velike# dela sveta ter stališčem kolonialnih sll‘ Ta nova kriza, ki ni izbruhnila davno, temveč se je pripravljala z. dalj časa, pereča pa je postala ®*j odločitvi francoske vlade o bojkot Generalne skupščine, skriva nedvom® velike nevarnosti. Francija, in na nek način tudi v$® ostale kolonialne sile, grozijo, da s bodo umaknile iz Združenih narodo • če bo ta mednarodna organizacija P:, obravnavanju političnih, gospodarski, in socialnih vprašanj prekoračila tis mejo, ki jo kolonialne sile imajo 1 dovoljeno. Grožnja o umiku iz Zdru^ Ženih narodov seveda za zdaj še ®. pomeni neke neposredne nevarnps toda- napačno bi bilo, če bi zapit"8 oči pred njeno potencialno nevarnost) • Ko govorimo o tem, je treba vede J da bi kaj takega pomenilo konec Or#®, nizacije združenih narodov, ker tako izgubila značaj univerzalne org nizacije in že samo s tem bi bila P® f čena ena najpomembnejših pridobit današnje mednarodne skupnosti. ^ Pojavljajo pa se tudi težnje, ki* obliko v konkretnih^ imajo svojo htevah in poskusih (in teh bo dan več), da bi sedanjo krizo v Zd*“ Ženih narodih izkoristili za omej11, pristojnosti in delovnega področja®®^ bolj demokratičnega organa Zdruze® narodov — Generalne skupščine. Veliko napako bi zagrešili, ~ ne bi v polnem obsegu zavedali „ -0 varnosti tistih poskusov, ki sk^s sedanjo krizo v Organizaciji zdr®*ea narodov prebroditi s tako velikim P 0 puščanjem kolonialnim silam,. 8eta{J revizijo sklepa o vključitvi alžirsK 6 vprašanja v dnevni red, ki bi ohrom ^ sleherno nadaljnje delo Združenih rodov pri vprašanjih, ki zadevajo samoupravna področja in gospodar-zaostale predele sveta. coska Kriza, ki jo je povzročila 0s« -Ka vlada, je vsekakor zelo r®? veliki meri je nadaljnje delo Z®, Ženih narodov odvisno od tega. kak bo rešitev te krize. , :-e Jasno je. da bi bila rešitev te pravilna le tedaj, če bi zagotovila univerzalnost Združenih narodov, fl5 tudi njihovo normalno delovanje ^ vseh področjih današnje svetovne L blematike. Jože M»ole