Celje - skladišče D-Per 214/1966 1119660214,IB COBISS s GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE DELOVNA KONFERENCA KOMUNISTOV UVELJAVLJENA REORGANIZACIJA Na skupnem sestanku vseh članov ZK, dne 11. 7. 1966 je bila izvoljena devetčlanska komisija v naslednji sestavi: BELAK Franc, BERGINC Franc, ČENDAK Ivan, DOBER-ŠEK Mirko, FRANK Hinko, JANČIGAJ Mirko, JONKO Jože, VIZJAK Slavko in ŽLENDER Emil. Komisija je sprejela nalogo našega skupnega sestanka vseh članov ZK: Analizirati delo članov in organizacije ZK v tovarni in izdelati konkreten predlog bodočega načina dela ZK v naši tovarni, s ciljem, da ZK doseže ponovno ugled med ostalimi člani kolektiva. Konkreten program dela je obsegal tele osnovne točke: 1. Analizo dela ZK v tovarni v celoti, analizo dela osnovnih organizacij in analizo dela TK. 2. Obravnavo problema emaj-limice, kot najvažnejšega problema v sedanji gospodarski situaciji. 3. Zbiranje podatkov z dru- gih področij našega dela v cilju, da bosta prvi dve nalogi vsestransko obdelani. Ugotovitve objavljamo v povzetku. ANALIZA ČLANSTVA V ZK Pri vsestranski analizi kadra v organizaciji Zveze komunistov »EMO« Celje že nekaj časa nazaj lahko ugotavljamo, da člani ZK niso kazali dovolj za- nimanja za vlogo in pomen, ki jo mora imeti ZK. Mnogoštevilni izstopi iz članstva, slaba udeležba na sestankih, slabo pripravljeni in izvedeni dnevni redi so pokazatelj, ki opozarja, da v organizaciji upada elan dela. Po VIII. kongresu ZKJ je dejavnost članov ZK trenutno sicer narasla, vendar je kmalu začelo teči po ustaljenih tirnicah. Nekaj teh slabosti lahko naprtimo organizacijski shemi ZK v tovarni, vendar ne moremo mimo kadrovske analize članstva. Osnovna naloga vsakega člana ZK namreč je, da je pri svojem delu kritičen do vseh nepravilnosti, konstruktiven in napreden za celoten razvoj podjetja. Če je tako, bi morali najti člana ZK na vsakem delovnem mestu v tovarni ali širšem delokrogu, ker se povsod zahteva od posameznikov tudi take kvalitete, ki jih od nas zahteva statut in program ZKJ. Vendar temu ni tako in je iz analize razvidno, da je polovico članov ZK zaposlenih v direktni proizvodnji, ostala polovica pa v drugih službah. Ce vemo, da sta v proizvodnji zaposleni dve tretjini vseh delavcev v tovarni, potem je le 4 odstotke njih včlanjenih v ZK, pri ostalih službah pa 8 odstotkov. Do takih odnosov 4 % v proizvodnji in 8 % v ostalih službah, je prišlo v minulih letih zaradi različnih pogojev in kriterijev za sprejemanje v vrste članov ZK. Tak odnos članstva je pripeljal do deskri-di tiran j a vloge ZK, ker smo člani ZK izpadli kot delavci, ki stremimo za osebnim interesom. Ni naša naloga odkrivati samo slabosti, vendar moramo priznati: iz organizacije ZK so izstopali člani, ki so zasedli svojemu znanju in sposobnostim neprimerno delovno mesto in največkrat vodilno ali pa, ko so dobili primernejše stanovanje. Vsi smo za boljši standard, vendar ne tako, da lažno izpovedujemo svoje prepričanje o vlogi in pomenu članstva ZK le tako dolgo, dokler ne dosežemo svojih ciljev, potem pa izstopimo in kritiziramo delo ZK. Po šolski izobrazbi imamo člane od nepopolne osnovne šole do visokih šol. 2 % članstva se je tudi primemo izobraževalo posebno za proizvodnjo za zasedbo primernih delovnih mest kar je izredno malo, poleg tega pa je velik odstotek članov ZK napredoval brez ustreznih strokovnih kvalifikacij. Trditev naj ne podpira papirnatih spričeval o izpitih in diplomah, ampak ile poudarja, da mora vsak strokovni delavec poznati družbeni pomen svojega dela. Inženir nove proizvodnje bo priznan le takrat, ko bodo proizvajalci videli in spoznali uspeh njegovega dela pri svojem lastnem deli}; družbeno političen delavec pa bo uspešen takrat, ko bo poleg svoje družbeno politične vloge strokovno neoporečen na svojem delovnem mestu. Tega se morajo zavedati člani ZK, ker je 86 na vodilnih delovnih mestih, ostalih 112 pa na referentskih ali drugih delovnih mestih. Povprečni zaslužek članov ZK je visoko nad povprečjem v tovarni, saj znaša po julijskem obračunu po novih merilih 122.000 S-din. Vsa zgoraj navedena dejstva narekujejo potrebo po resnih ukrepih v vrstah ZK in pojasnjujejo današnjo situacijo. Z dosegom družbenih privilegijev smo namreč izgubili iz vidika pravo vlogo ZK v podjetju in dopuščamo nenormalno delo, kar ustvarja težke medsebojne odnose. (Nadaljevanje na 2. strani) Medsebojni odnosi SO OSTALI NA REŠETU Konferenca je imela na dnevnem redu še tri točke, vendar o teh ni sprejela zaključkov. Ugotovitve komisije in razprava so izzveneli kot osebni obračuni in zato je razprava postala v ozkem krogu tistih, ki so bili prizadeti. Razumljivo je, da velik del članov ZK v tem ni sodeloval, razen v primerih, ko so člani pozivali k poštenosti in konstruktivni diskusiji. Vseeno lahko ocenimo tudi ta del konference kot pozitiven — danes bolj kot včeraj. Če zaključuje-jetno in ocenjujemo na \ osnovi nametanih besed, potem temu ni tako, vendar besede niso bile važne, bilo jih je v tej dolgi noči izrečenih preveč in mnogo v zrak, važno je, da smo ugotovili, da so pri nas za boljše delo glavni krivci slabi odnosi med nekaterimi odgovornimi ljudmi, da ti odnosi hromijo delo drugih in zmanjšujejo prizadevnost. Danes ni pomembno, kdo so ti člani našega kolektiva, ki pa so — v brezplodni razpravi morda tudi uvideli, da tako ne gre dalje — važno je, da dan po konferenci lahko ugotavljamo, da je treba delati drugače, z več osebne odgovornosti za opravljene naloge, da danes ne sme in ne more iti tako, da službo prebije-; mo v tovarni, ampak moramo svoje delo tudi opraviti in si — če ne gre drugače — privzgojiti zavest, da delamo za vse ne le za svoj žep. Osebnim očitkom na konferenci članov ZK ni mesta — organizacija ZK temu tudi ni namen. Če bi po urah burne debate, ki ni vodila nikamor, danes znali potegniti črto, priznati napake in res prijeti za delo — potem bi lahko rekli, da je konferenca bila pozitivna tudi tedaj, ko je večidel članov, ki v razpravi ni hotel sodelovati, ugotavljal, da je položaj nemogoč. Pravilno bi bilo, da danes potegnemo črto čez vse, kar smo slišali tu in tam, uporabljali za osebno uveljavljanje in za kratenje ugleda drugih, prav bi bilo, da primemo za delo, opravičimo zaupanje kot člani ZK in sodelujemo kot dobri člani kolektiva, pa se malo manj zanima-mo zato, kaj je kdaj kdo o kom rekel, mislil ali mu Želel. Eva Orač DELO OSNOVNIH ORGANIZACIJ Zaradi slabosti, ki jih je poizkušala prikazati analiza članstva, .je tudi deld'00 ZK na izredno nizki ravni, kar pogojuje izredno nizko število članov ZK v primerjavi z celotnim številom zaposlenih v »EMO« in to daleč pod jugoslovanskim povprečjem. Če upoštevamo, da smo gospodarska organizacija z dolgo proletarsko zgodovino, je ta ugotovitev porazna. Od 3200 zaposlenih imamo formalnih članov ZK le 196. Razlog za tako kritično sliko lahko najdemo tudi v nedejavnosti samih osnovnih organizacij, mimo katerih gredo vsi gospodarski problemi naše tovarne ali posameznih EE in ker o njih: ne razpravljamo, nimamo možnosti, da kot organizacija nastopamo preko svojih članov Z utemeljenimi predlogi pred samoupravnimi organi. Zaradi tega nimamo možnosti, da efektno pripomoremo pri razvoju naših samoupravnih organov in s tem v zvezi tudi pri dvigu poslovnih ušpehov tovarne. Nastopov posameznikov, članov ZK pred samoupravnimi organi he moremo sprejeti kot nadomestilo za delo organizacije ZK v tovarni, ker smo s tem ravno rušili ugled organizacije, ker so posamezniki — člani ZK prihajali v nasprotja in smo s tem prikazovali našo neenotnost in tudi nepripravljenost obravnavati probleme. TOVARNIŠKI KOMITE ZK »EMO« Tovarniški komite kot najvišji organ naše organizacije v tovarni ni zmogel izpolnjevati svoje naloge, koordinirati in usmerjati delo osnovnih organizacij na probleme, ki so najvažnejši za poslovne uspehe naše tovarne. Ugotovitev ima svoje razloge, ki smo jih že navedli pri analizi članstva in analizi dela osnovnih organizacij. Vsled tega delo tovarniškega komiteja ni moglo biti na željen! ravni, toda tudi osnovne organizacije, razen posameznih članov, niso zahtevale aktivnejšega dela TK, niti ne uporabnih smernic za delo osnovnih organiza-cij. SPLOŠNE UGOTOVITVE Analiza članstva, osnovnih organizacij in tovarniškega komiteja opozarja, da je potrebno poživiti delo članov ZK, naših osnovnih organizacijskih enot in TK. Tega pa ne bomo sposobni napraviti, če ne bomo dali našemu delu prave vsebine in pravega načina dela, ki sta osnovna razloga, da smo danes kot organizacija v težki situa-cijL Izdelati si moramo program našega dela v okviru statuta ZKJ in ta program nam mora zagotoviti vse najnujnejše pogoje za dobro in uspešno delo ZK v tovarni. Vse naštete ugotovitve so zelo jasne, istočasno pa tudi težko ooreltaenjujejo vse nas — člane ZK. Sprejeti moramo ta dejstva kot kritiko in spodbudo za boljše delo naše organizacije. Zaradi teže teh ugotovitev ni mogoče mimo analize dejanskih razmer, ki tudi z druge strani potrjujejo te ugotovitve. V programu dela je prikazan problem emajlimice kot trenutno najvažnejši problem našega gospodarsKega poslovanja. Emajlimica Je bila izbrana kot karakteristični primer, zaradi pomembnosti v našem gospo, darskem poslovanju: — organizacija dela v emaj-limici ni izdelana in je delo čista improvizacija vodilnih in delavcev v sami emajlirki. — kader v emajlirnici ni sposoben izvesti te zahtevane improvizacije, ker ni usposobljen za tako delo; — izobraževanje delavcev in vodilnih ni ustvarilo pogojev, da bi v bodoče situacija v emaj-limici bila boljša. Pod takimi pogoji, je v emajlirnici težko pričakovati željene rezultate. Kaj pa je ZK napravila ob tem, tako perečem problemu? Ugotovitve so porazne: — članov ZK je v tej delavnici, ki je največja v naši tovarni, izredno malo. Od 900 delavcev v emajlirnici je članov ZK 14 delavcev, od vodilnih delavcev v emajlirnici pa nihče. če upoštevamo, da so se trije od naštetih štimiajstih formalnih članov že sami izključili iz organizacije, je realno število članov ZK v emajlirnici le še 11. — Vsi ti člani ZK so vključeni v različne osnovne organizacije in niti ena osnovna organi1 zacija, niti TK, niso razpravljali o problemih v emajlirnici in zaradi tega organizacija ZK v tovarni nima enotnega in utemeljenega stališča o tem problemu. Člani centralnih samoupravnih organov in lostalih samoupravnih organov, ki so člani ZK težko nastopajo v diskusijah in se odločajo pri sprejemanju sklepov v zvezi z obravnavo problemov v emajlirnici. Da bo delo ZK v prihodnje lahko teklo je izdelan program kakšen naj bo NAČIN DELA ZK V TOVARNI Osnovni nosilec dejavnosti ZK v tovarni in tvorec politike ZK v tovarni je konferenca ZK v tovarni. Konference so lahko situacijske, delovne ali redne letne konference. Sklicane bodo morale biti večkrat na leto po potrebi. Na teh konferencah moramo v diskusijah iznašati probleme, ki so aktualni in iz teh problemov izluščiti najvažnejše in sprejeti sklep, da mora celotna organizacija posvetiti vso pozornost in aktivnost reševanju teh problemov. Ti problemi lahko obsegajo samo delo ZK, probleme uspešnosti ali nepravilnosti samoupravljanja ali probleme gospodarjenja. Tovarniški komite bo moral na osnovi sprejetih sklepov konference, poskrbeti za reševanje teh problemov. Osnovo za reševanje katerega koli problema ima TK v. strukturi naših članov, ki zajema delavce iz neposredne proizvodnje, pa tudi strokovnjake — ekonomiste, inženirje. Naloga komiteta bi bila, da pri obravnavanju, katere koli problematike aktivira te naše notranje rezerve. Za konkretna vprašanja, za katera se bo konferenca odločila, bo moral TK sestaviti posamezne študijske grupe. Za pomembna vprašanja bo treba zaključke, ki jih bo pripravila študijska grupa, ponovno obravnavati na konferenci, kjer se bodo sprejeli dokončni zaključki in (smernice, Na tak način bodo naši člani ZK vedno opozorjeni na najvažnejše probleme In jasna jim bo politika ZK v tovarni, kar jim bo nudilo moralno in materialno oporo pri vsakdanjem delu in delu v samoupravnih organih. Osnovno področje dejavnosti članov ZK in organizacije v celoti so naši samoupravni organi, v katerih moramo aktivno sodelovati preko naših članov po načelih, ki nam jih narekuje statut in program ZKJ. Po teh načelih morajo člani ZK v tovarni določati konkretno politiko za naše razmere. Na tak način izdelano politiko moramo po zahtevah statuta ZKJ izvajati na področju dela posameznega člana ZK in so torej prav naši samoupravni organi, v katerih sodeluje veliko število naših članov. Izvajanje politike ZK v samoupravnhi organih — enotno in na zadovoljivi kvalitetni ravni — bo zagotovljeno preko posvetovalnih sestankov članov ZK, ki so člani katerega koli samoupravnega organa. Iz predlaganega načina dela ZK sledi tudi nekaj novih nalog tovarniškega komiteta: — TK sklicuje konferenco po lastni presoji ali na zahtevo ene ali več osnovnih organizacij. Sklic konference na zahtevo osnovne organizacije mora biti izvršen v roku 14 dni po izneseni zahtevi. V kolikor TK ne skliče konference, jo ima pravico sklicati osnovna organizacija, Ki je to zahtevala, v tem primeru vodi konferenco sekretar te osnovne organizacije. — TK izvaja vse sklepe konference in organizira delo študijskih grup na posameznih problemih. Rezultate študijskih grup objavlja organizacijam ali konferenci. — Organizira medsebojno delo osnovnih organizacij in vsklajuje njihove programe dela; — Pripravlja potrebni dodatni material na zahtevo članov ZK, ki so člani samoupravnih organov za njihove posvetovalne sestanke; — Sekretar TK in TK predstavljata ZK tovarne »EMO« pred vsemi zunanjimi partijskimi organizacijami in višjimi partijskimi organi. Predlagana določila za delo ZK dajejo nove naloge vsem članom, ki delujejo v katerem koli samoupravnem organu. Naloge TK, posebno pa še sekretarja, pa so v večji odgovornosti za izvajanje politike ZK, sprejete na konferencah, ker jo mora izvajati preko osnovnih organizacij in članov ZK. Sam tovarniški komite in seKretar ne moreta biti predstavnika politike ZK, pred katerim koli samoupravnim organom znotraj podjetja. REORGANIZACIJA ZK Na osnovi ugotovitve je bil osvojen predlog, da se obstoječe osnovne orgahizatSje razfor-mirajo. Današnji sestav osnovnih organizacij nam ne nudi možnosti kvalitetne obravnave problemov In zaradi tega so osnovne organizacije imele izredno malo sestankov in še ti sestanki so bili največkrat gola formalnost, običajno na intervencijo tovarniškega komiteja. Zadnje leto so osnovne organizacije živele praktično brez sestankov, kar samo potrjuje ugotovitev, da osnovne organizacije niso imele prave delovne vse- bine. Zaradi teh ugotovitev smatramo, da je naš predlog za razformiranje osnovnih organizacij opravičen. Predlagani način dela ZK v naši tovarni in. predlog, da obstoječe osnovne organizacije razformiramo, nam narekuje, novo shemo organizacij, ki naj bi nam zagotovila najboljšo možnost izvrševanja naših nalog. 1. OQ ZK obsega: člane ZK v kadrovski službi, splošni službi, službi programiranja, tajništvu družbeno političnih organizacij in glavni direktor in tajništvo organov upravljanja. 2. 00 ZK obsega: člane ZK v finančno računovodskem sektorju, organizacijski službi, študiju časa in 1 svetovalec. 3. OO ZK obsega: člane ZK v prodaji in zunanji trgovini, nabavi in transportu in 1 svetovalec. 4. OO ZK obsega: člane ZK v skladišču gotovih izdelkov, materialnem skladišču, odpremi in prevzemu. 5. OO ZK obsega: člane ZK v sektorju priprave proizvodnje, razen vzdrževalnih služb, nabave in transporta. 6. 00 ZK obsega: člane ZK v službi tehnične kontrole in 1 član inštituta. 7. OO ZK obsega: člane ZK v predelovalnici kovin in pocinkovalnici. 8. OO ZK obsega: člane ZK v emajlimici, dekor oddelku m sestavljalnici. 9 10 cij nam zagotavlja da ima vsaka osnovna organizacija zaradi različnih nivojev znanja in izkušenj možnost, da se sama kvalitetno izpopolnjuje in ima zaradi tega tudi možnost samokontrole nad sprejemanjem zaključkov in izvrševanja nalog. Ob reorganizaciji osnovnih organizacij in ob ugotovitvi, da TK v današnjih pogojih ni zmogel izpolnjevati svojih nalog predlagamo ' 'konferenci, da sprejme staličše, da TK v roku 1 meseca izvrši predlagano reorganizacijo in skliče redno partijsko konferenco, na kateri naj bo ponovno voljen TK. Upoštevajoč 19, člen Statuta ZKJ, ki obravnava naslednje naloge osnovne organizacije: da je stalne sredi družbenega dogajanja v svojem okolju, da z delovanjem svojih članov zagotavlja uresničevanje načel, smotrov in nalog v materialni izgradnji in razvoju družbenih odnosov, da prispeva k usposabljanju svojih članov za idejni boj in družbenopolitično akcijo v sistemu samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij; da utrjuje med svojimi člani občutek osebne in družbene odgovornosti na delovnem mestu in v družbeni funkciji; da iz vrst delovnih ljudi, zlasti pa neposrednih proizvajalcev nenehno sprejema .nove člane v Zvezo komunistov; da obravnava poročilo o deiii. občinskega komiteja in pomembne dokumente drugih vodstev Zveze da daje pobudo za reševanje posa- ------------------3 X meznih vprašanj v občini in širši družbeni politični skupnosti; da razpravlja o kandidatih za elane občinskega komiteja in voli delegate za občinsko konferenco; in upoštevajoč zahteve Statuta ŽKJ o kvaliteti članov ZK, ki so v 6. odstavku uvodnega dela statuta ZKJ; V zvezo komunistov se sprejme tisti občan Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki si je s svojo zavestjo, politično aktivnostjo, moralnimi vrlinami in osebnimi lastnostmi pridobil družbeno zaupanje in politični ugled, ki je prostovoljno izrazil željo, da postane član Zveze in je pripravljen, da se v družbeni praksi bori za izvajanje načel in stališč programa, določb Statuta in politične Zveze komunistov Jugoslavije. Je konferenca sklenila, da bodo morale vse osnovne organizacije v okviru osnovnih določil Statuta razpravljati o svojih članih in o vključevanju članov v obravnavo gospodarskih in družbeno političnih problemov v svojih osnovnih delovnih enotah. Rezultat teh razprav in ocen dela in kvalitet posameznih članov ZK, članov posameznih osnovnih organizacij mora biti čvrsta osnovna organizacija „S*.dobrimi člani ZK, ki bo sposobna aktivno sodelovati v celotnem delu ZK,y naši tovarni. Predlagane razprave in ocene članov ZK morajo biti izvršene do prve delovne konference, na kateri morajo vse osonv-ne organizacije poročati o razpravi, oceni in v zveži s tem tudi o izključitvah ali sprejemih, za katere se J>o osnovna organizacija odločila. •V prašanje kadrovsko socialnem scMorjii.scklorjii priprave proizvodnje, pa tudi v drHiiih delovnik enotah, ko potreb» 9. OO ŽK obsega: člane ZK v obratu III in obratu IV. 10. OO ZK obsega: člane ZK v> obratu V, elektro delavnici, strojnem ključavničarstvu in mizarski delavnici. Te osnovne organizacije zajemajo v svojem obsegu, člane ZK sorodnih delokrogov dela in če upoštevamo, da so v vsaki osnovni organizaciji zbrani v povprečju tovariši z različno izobrazbo, bo: vsaka osnovna organizacija imela možnost zavzeti odgovorno in Tehtno Stališče tudi o posameznih strokovnih problemih, id bistveno vplivajo na poltiiko ZK. Stališča posameznih osnovnih organizacij bodo-osnova za dopolnilno informiranje in izobraževanje osnovnih organizacij z ostalih področij' dela, predvsem pa bo tako .stališče osnovni material za naše člane, člane samoupravnih organov. Kadrovski sestav pr odlaganih,osnovnih organiza- EMAJLIRNICA --Problem emajlirnice je zelo pereč. V poročilu je že omenjena Z nekaj ugotovitvami osnovnih pomanjkljivosti, je pa odgovornost za -te v glavnem usmerjena na dva druga sektorja. - .Razmere v- emajlimici niso bistveno slabše kot v ostalih obratih,-ker po vseh obratih sicer lahko opažamo- več ali manj iste- pomutn jk J ji vos ti. -Kritično pa je postalo vprašanje emajlir-nke zafadi a j. nenadnega pritiska za povečanje proizvodnje po,reformi zpzironj qa izboljšano .rentabilnost ie proizvodnje; b) vedno. Večjega deleža proizvodnje Za izvoz, kar pomeni zahtevo po boljši kakovosti,-drobnejši asortiman, zahtevnejše barvne izvedbe in več nanosov; - o še proučiti c)- zahtevnejše barvne izvedbe za domače tržišče; dj pomanjkljive politike podjetja v smislu boljše kakovosti v prejšnjih letih; e)-pomanjkljive politike podjetja v smislu vzgoje kadrov za emajliraico v’ pretekli’ dobi; -« pomanjkljive politike podjetja v preteklosti v pogledu osebnih,i dohodkov kolektiva £^(hiadayevanje na 4. strani) 4 .: ' ------— . ... “"---- --- '■ .. ■ - DELOVNA KONFERENCA (Nadaljevanje s 3. strani) __ Predvsem je treba poudariti hitro preusmeritev težišča dejavnosti podjetja po reformi na proizvodnjo emajlirane posode, ki pa ji emajlimica zaradi pomanjkljivega kadrovskega sestava ni mogla slediti. V teku je več ukrepov, ki naj bi to izboljšali: a) povečanje staleža do največje absorbcijske zmogljivosti emajlirnice; b) večja pomoč s strani strokovnih služb; c) spremembe glede vodilnih kadrov; d) ločevanje izvozne od ostale proizvodnje; e) poskusi na enkratnem nanašanju itd. Obstoja tudi poseben program za dolgoročnejša dela na izboljšavah kakovosti izdelkov in priprav za delo. Na vidiku je tudi obnova učne delavnice za emajMrce itd. Težko torej govorimo v tem primeru o neki specialni oziroma ekskluzivni krivdi tega ali onega sektorja, službe ali posameznikov. Marsikaj smo že ukrenili. Napake v kadrovski politiki v preteklosti in v sistematičnem zanemarjanju emaj-limice vsled padajoče rentabilnosti njene proizvodnje, pa je težko odstraniti v nekaj mesecih. Kljub vsemu pa bi bil lahko položaj ob večjem subjektivnem prizadevanju vseh boljši. ORGANIZACIJA DELA Organizacija dela je lahko bolj ali manj demokratična, čimmanj je demokratična, manj je potrebno v njej šolanih ljudi. Operativnemu vodji namreč ni treba prepričevati sodelavca, naj nekaj naredi, ampak mu ukaže. V kolikor ne napravi v odgovarjajočem času in v potrebni kakovosti, ga kaznuje. Pii demokratični organizaciji dela pa se delo odvija boli kot dogovor med ljudmi, ki sodelujejo pri delu. Jasno je, da je v zadnjem primeru potrebno več strokovnega kadra. Da samo demokratična, oblika odgovarja naši družbeni stvarnosti, ki gre vse bolj na decentralizacijo pravic in odgovornosti, pa ni treba posebej poudarjati. Vsaka organizacija, dela pa mora biti do kraja izgrajena ki jo moramo vsi upoštevati, če hočemo, da bo učinkovita. Pri izgrajevanju moramo sodelovali vsi. In tega pri nas na žalost še zelo primanjkuje. Diskusija o organizaciji bi se kmalu končala, če bi vsakega kritika vpra- šali, kaj je sam napravil, da bi bila boljša. Pri nas lahko opažamo tudi slabo disciplino izvajanja nalog. še tako dobra organizacija brez doslednega izvajanja nima nikakega učinka. Zato tudi reorganizacije ne rešijo problema učinkovitosti neke organizacije, še poslabšajo jo: če ene organizacije dela ne bomo upoštevali, bomo drugo še manj. Za dobro organizacijo je tudi važno, da so vsi členi ustrezno močno zasedeni. Uspešnost podjetja' in s tem naši osebni dohodki pa so odvisni od vseh teh členov, tako kot nosilnost verige od nosilnosti vsakega posameznega obroča. Zato ¡bi morala biti naša pozornost posvečena predvsem čimbolj solidni zasedbi vseh členov. Pri vseh teh problemih pa je važen pogoj za . uspešnost — stalnost neke organizacij ie in ne prepogosta menjava vodilnega kadra. Iz samega poročila komisije je razvidna tudi težnja po večji decentralizaciji strokovnega kadra. Večja decentralizacija pomeni večjo razdrobljenost in s tem še večje potrebno število kadra in pri neizdelani miikro-organizaciji in slabši disciplini slabše funkcioniranje podjetja kot celote. Slične težnje so našle izraza že v mnogih naših podjetjih, vendar so to doslej še vsi obžalovali. VLOGA IN DELO KADROVSKE SLUŽBE Ob obravnavi problemov v emajlirnici in obravnavi ostalega materiala, je komisija prišla do zaključka, da je kadrovanje v naši tovarni izredno problematično. Način kadrova-naj ne zagotavlja sistematičnega izpopolnjevanja vrzeli, ki so, ali se pojavljajo. Postavilo se je vprašanje vloge in dela kadrovske službe, v kateri ¡je na sedmih vodilnih delovnih mestih 6 članov ZK, torej je pro-centualno v odnosu na število zaposlenih v kadrovski službi v tej službi največ članov ZK v naši tovarni. če govorimo o kadrovski problematiki, moramo v prvi vrsti govoriti o kadrovski politiki podjetja v celoti in nato šele o kadrovski službi. Glede kadrovske politike v preteklosti podjetja lahko ugotavljamo, da je bila slaba tako, da še danes nismo prebrodili njenih posledic. Trenutne težave na raznih področjih naše dejavnosti izhajajo pogosto prav iz teh posledic. Iniciativa in odgovornost za kadrovsko politiko leži pred- vsem na samoupravnih organih, na družbeno političnih organizacijah in na vodjih posameznih organizacijskih enot glede tekočih in kratkoročnejših potreb ter štabnih vodstvenih enotah, glede dolgoročnejših potreb v zvezi z razvojem. Kadrovska služba nastopa predvsem kot »servis« za izpolnjevanje zahtev, ki se porajajo v omenjenih organih. Dokončno besedo pa imajo komisije za sprejem in odpust oziroma CDS. Uspešna kadrovska politika je odvisna še od mnogih drugih činiteljev, kot: od vodilnega kadra, od politike nagrajevanja, od razdeljevanja stanovanj, od štipendiranja, od možnosti nadaljnjega izobraževanja itd. V vseh omenjenih problemih, kadrovska služba — kakor tudi pri sprejemu in odpustu — nastopa kot »servis«, bi služi za strokovno obdelavo problematike, vendar ne odloča. O odgovornosti kadrovske službe lahko govorimo, v kolikor ni pravilno svetovala oziroma predlagala ter v kolikor s strani UO in CDS začrtane kadrovske politike ni v redu izvajala. Pri precejšnji samostojnosti oddelkov v kadrovski službi objektivno ne gre prezreti, da velik del odgovornosti za pomanjkljivosti pade tudi na vodje oddelkov, še posebej, ker so vsi razen enega člani ZK in ker je bilo o teh pomanjkljivostih zelo veliko razprav in tudi sklepov. Ugotoviti moramo, da kadrovska služba ne dela v redu in ima polno slabos ti, ki že bistveno vplivajo na delo celotne tovarne. ZAPOSLOVANJE IZŠOLANIH DELAVCEV Zaposlovanje izšolanih delavcev je poseben problem. Naš kolektiv je namreč v zadnjih 4 letih intenzivno zaposloval delavce s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo. Zaposlovanje je bilo izredno uspešno in imamo v naših vrstah danes 34 visoko izobraženih, 13 višje izobraženih in 120 srednje izobraženih. Toda delo danes že aktiviranega kadra ne daje rezultatov v istem razmerju kot naraščanje njih števila. Z novo organizacijo, ki je v osnovi moderno zasnovana, smo prišli v situacijo, še večjih potreb po novih kadrih kot pa v času, ko smo imeli le 4 inženirje v tovarni. Sile smo preveč razbili na področja dela, tako, da posamezne delovne enote resnično nimajo kad- ~~ ra za delo po posameznih strokovnih problemih. Za kader velja, da je najbolj nepreračunljjiv in najbolj občutljiv element proizvodnje. Za izšolane kadre velja to dvakrat in to tembolj, čim višja je kvalifikacija. Pri novincu sta še posebno važna momenta, in sicer: osebno zorenje ( zorenje značaja) in strokovno zorenje. Od omenjenega zorenja zavi-si, ali bomo dobili podjetju in službi koristne ljudi, ali pa ljudi, ki bodo rušilno delovali na ustvarjalno moč kolektivov in se bodo zanimali bolj za »bližnjice« pri napredovanju kot za strokovni sloves. Za zorenje — tako osebno kot za strokovno, je silno važno napredovanje glede kakovosti opravljenega dela in glede prizadetosti. V podjetjih, pa ki so dolga leta zanemarjala vzgojo kadra, pa se zlasti ob reorganizacijah zgodi, da ndkdo napreduje hitreje kot zori. Pri normalnem zorenju moramo računati npr. pri fakultetno izobraženemu sodelavcu — novincu nekako s sledečimi razdobji: ca. 1 do 1 in pol leta za uvajanje, ca. 3 do 5 let za delno samostojno delo, ca. 5 do 10 let za povsem samostojno delo. Pri kadrovanju iz drugih podjetij moramo upoštevati poleg gornjega še: spoznavanje s podjetjem in spremembo stroke. Oboje je treba časovno v vsakem primeru posebej opredeliti. Z vsem tako vzgojenim in pridobljenim kadrom moramo kriti vse potrebe, ki nastajajo vsled odhoda v pokoj, vsled fluktuacije, vsled razširjanja dejavnosti, vsled rastoče decentralizacije itd. Za zasedanje odgovornih vodilnih in strokovnih delovnih mest moramo vedno imeti na razpolago »zrele« ljudi«, sicer moramo omenjena delovna mesta Zasedati z nedozorelimi, kar pogojuje karierizem (preveč zamozavesti) ali občutek nesposobnosti, ker ga okolica ne prizna (premalo samozavesti). Mi pa »zrelih« ljudi nimamo v rezervi, nasprotno, imamo mnogo mladih na odgovornih, vodilnih in strokovnih delovnih mestih, zato, kljub pogosto izrednemu prizadevanju le-teh še hi takih rezultatov, kot bi bilo želeti. Vzgoja kadrov, zlasti onih s fakultetno izobrazbo, je investi- CJM,GIuK&O KOMUNISTOV cija. če bomo to pravilno in selektivno gojili, se lahko nadejamo v nekaj letih obilo sadu. In tako kot vsak kmet za svoj sadovnjak ve, da v prvih letih lahko pričakuje le malo ali nič, tudi mi počakajmo, da se nam bo ta investicija obrestovala. Iz omenjenega položaja, ki ga ugotavlja komisija, pa lahko še zaključimo, da se nam splača smotrno gojiti omenjen kader, da nam ne pobegne vsled boljših materialnih in drugih pogojev (vzdušje) v druga podjetja in da skrbimo za njegovo podrast in rezervo in si s tem omogočimo tudi primeren izbor. Če rezerv ne bo, je tudi vsako ugotavljanje pomanjkljivosti odveč, ker nimamo možnosti izbora. Lahko torej trdimo, da so omenjeni, trenutno še ne najbolj povojni rezultati predvsem posledica preslabe skrbi za kader v obdobju ca. 17 let po vojni in ne nekega zbirokratizira-nja strokovnega dela, ki naj bi ga*” povzročile neke subjektivne sile v podjetju. SEKTOR PRIPRAVE PROIZVODNJE Drugi' karakteristični problem, ki se je pojavil ob obravnavi emajlirnice in analize dela ZK je delo sektorja priprave proizvodnje. Pri vseh obravnavah problema emajlirnice in pri obravnavi razmer v drugih delovnih enotah, se je pojavljal iz dneva v dan problem funkcionalnega vključevanja dela sektorja priprave proizvodnje v delo celotnega kolektiva. Komisija je ta problem obravnavala s stališča, da vsako delo, ki je bolje pripravljeno, povzroča vedno manj napetih situacij in manj nervoze. Ker pa so se pojavljala pri nas vedno večja nasprotja in je celotno naše delo spremljala izredna nervoznost in razdražljivost, je komisija zasledovala mišljenje članov ZK o delu sektorja priprave proizvodnje, vzporedno z obravnavo vsega gradiva. Na osnovi tega se je komisija postavila na stališče, da celotni kadrovski potencial, VŠ-10, VIŠ-5, SŠ-41, ki je zbran v sektorju priprave proizvodnje, ne daje takih rezultatov, kot jih pričakujemo in predstavlja v današnji situaciji ključen problem naše proizvodnje. V sami proizvodnji so sedaj namreč 4 delavci z visoko, 1 z višjo in 2 z srednjo izobrazbo. Delo sektorja je, kakor se v poročilu komisije nakazuje, bistvenega pomena za delova- nje podjetja v celoti (ekonomičnost poslovanja itd.). Ker je v sredini dogajanja, se pri njej čutijo vse slabosti, tako slaBosti povzročene vsled slabo razčiščenih predhodnih del i(npr. raziskave tržišča), kot ione, ki so povzročene vsled količinsko oziroma kakovostno pomanjkljive proizvodnje. Upoštevati moramo še nadaljnje objektvine pogoje, in sicer: da sektor obstoja praktično šele dobro leto, da organizacija proizvodnje in samega sektorja ni do kra- ja izdelana, da vsled prakticističnega načina dela v preteklosti še danes niso urejeni proizvodni normativi, da je vsled pogostega izpadanja strojev in materialov težko doseči nek urejen ritem dela, da je kader v sektorju v večini mlad oziroma nov, da so preko omenjenega sektorja vzeta nekatera pooblastila vodstvom proizvodnje, vsled česar se srečuje z odpori, slabim sodelovanjem oziroma pasivnostjo. Je obstoj instituta ekonomsko opravičljiv ? Posebej moramo poudariti današnjo situacijo v institutu ..EMAJL, ki smo ga formirali z namenom, Ha koncentriramo strokovni kader na obravnavi neposredne strokovne problematike, ki zadeva vso našo osnovno proizvodnjo — emajliranje. Toda ugotoviti moramo, da nismo dosegli želene koncentracije 'kadrov, ker se je delo v institutu EMAJL razcepilo na 9 različnih strokovnih vej in se tudi tu pojavlja isti problem kot pri zaposlovanju šoMiih ljudi v tovarni. Institut oziroma razvojni oddelek se ukvarja večidel s srednjeročno, delno pa z dolgoročno problematiko. Pri takih organizacijskih enotah niso možni učinki v zelo kratkih razdobjih. V njih mora tudi prevladovati kakovost nad rokom, ker se vse prezrte malenkosti v proizvodnji in prodaji lahko zelo maščujejo. Naš Institut je poleg tega še mlad, obstoja šele leto in pol. Poleg rednih nalog mora še: — izoblikovati svoje metode dela, — oblikovati svojo organizacijo, — oblikovati kadre, ki so v veliki meri še zelo mladi, — delati pod pogoji še nerazčiščenega razvojnega programa podjetja in zahtev po izredno hitri spremembi večjega dela proizvodnega programa podjetja. Opremljen pa poleg vsega Institut še vedno ni tako, kot bi moral biti. Ali naj bo Institut samostojna enota oziroma u-stanova ali pa priključen podjetju toliko časa ni pomembno, dokler v njem delajo vse to, kar se a strani podjetja zahteva- To je bil doslej slučaj. Za boljše iskoriščanje mehanograf-skih strojev (uslužno delo za druge in sofinansiranje istih) pa je verjetno bolj primemo, da je Institut »Emajl« samostojen. Ker pa je bilo na konferenci ponovno postavljeno vprašanje ekonomske upravičenosti obstoja Instituta v sedanji obliki, je konferenca ZK predlagala, naj posebna komisija to ekonomsko upravičenost ali neopravičenost ugotovi v enem mesecu po konferenci. Ugotovitve pa naj bi enkrat za vselej pregnale dvome in polemike, ki zadevajo Institut. Ukrep preverjanja uspešnosti vodilnih delavcev imenovanih po novi organizafcSjšM shemi na vodilna delovna mesta bo samo izvršitev sklepa UO iz leta 1965, ki je zahteval, da se po 6 mesecih izvrši preverjanje uspešnosti vodilnih delavcev. Sklep po predvidenem roku ni bil izvršen in se je razprava o istem vprašanju vršila januarja 1966. Na CDS, kjer je bil ponovno sprejet sklep za preverjanje. V tem primem tudi zato, ker je način preverjanja uspešnosti vodilnih delavcev običajna praksa v normalnem gospodarskem poslovanju in prav izvršitev teh sklepov nam lahko odstrani osnovne pomanjkljivosti in napake, ki so se pokazale in so subjektivnega značaja. Dejstvo je, da je bil rok 6 mesecev prekratek, UO pa je že imenoval komisijo, ki naj opravi to delo. Vendar je na konferenci prevzel obveznost uresničitve tega sklepa do konca oktobra letos glavni direktor Lojze ligo. ! Delo CDS v prihodnjih] mesecih * Centralni delavski svet bo obravnaval in sklepal o A spremembah in dopolnit- pj i vah statuta podjetja, spre- i membah in dopolnitvah < i» pravilnika o delovnih raz- i'( mer jih, spremembah in do- i polnitvah pravilnika o na- p, O grajevanju za tehnične iz- d, popolnitve, spfememah in dopolnitvah pravilnika o pospeševanju stanovanjske i' gradnje in oddajanju sta-d novanj, o osebni oceni in l* dodatku za dolgoletno delo i* (v zvezi s pravilnikom o i1 delovnih razmerjih), pro-f gramu razvoja podjetja od leta 1966 do leta 1970, na-< Črtu in programu prehoda .. v na 42 urni delovni teden, * finančnem poročilu za'{\ prvo polletje 1966, finanč- ' j !» nem poročilu za tretje tromesečje 1966, planu proizvodnje za leto 1967 ter o drugih tekočih gospodarskih vprašanj. ej <> <» } ¡1 «------------------------- Pred letno konferenco ZM Zopet je minilo leto in mladi homo znova analizirati svoje delo. V začetku oktobra bo namreč letna konferenca ZM v našem kolektivu. Vsako leto že samo po sebi prinese nove probleme in novo delo tudi v ZM. Letošnje leto je naš družbeni razvoj zopet doživel nekaj bistvenih sprememb, ki so tudi za nas mlade zelo pomembni — tu mislim na IV. plenum ZK, vstop Jngosla-vii e v GATT in drugo republiško konferenco ZM. Ko danes analiziramo svoje delo preidemo na nekaj bistvenih vprašanj: 1. ah delo ZM v takšni obliki danes odgovarja samemu družbenemu razvoju. 2. kako zainteresirati čimveč mladih ljudi za aktivno sodelovanje v ZM. Mislim, da mora pjvv letošnja konferenca ZM odgovarjati na ta vprašanja. Sam IV. plenum ZKJ nam narekuje kakšna naj bo naša orientacija v bodoče. Naloga ZM danes naj bo predvsem prilagojena življenjskim potrebam samega podjetja, družbe in posameznika. Analiza današnjega deTa nam pokaže dvojni sistem ZM: prvi stari, ki temelji na izletih, razvedrilu itd., in drugi na izpremenjenih pogojih dela, kot so krepitev samoupravnega sis ema, produktivnosti dela, disciplina pri delu. Že sama analiza tega nam pokaže, da je to dvoje različnih hotenj, ki pa se na kraju vežeta eno z drugim. Ne mislim, da so danes izleti in razvedrilo nepotrebui, toda za to naj bi predvsem skrbele druge specializirane organizacije, kot so počitniška zveza, planinska zveza s svojimi mladinskimi odseki, razni odseki LT in slične organiza-. cfje, ki so zmožne to bolje pripraviti. Vloga ZM naj bi bila v bodoče usmerjena V naše delo, disciplino in predvsem, pomagati mlademu človeku, da bo znal pravilno ceniti svoje delo in da bo sam tisti, ki bo odločal, če sta njegovo delo in zaslužek pravilna, skratka, da bo postal dober samoupravljalec. Mislim, da mora konfereuca v interesu podjetja vzeti za svoje takšne smernice, ker burno samo na ta način upravičili obstoj ZM v današnji situaciji gospodarjenja. Vse mlade še prosim, da na sami konferenci iznesejo svoja mišljenja !in pripomorejo, da bodo te smernice stvarno potreba nas vseh, ki smo v kolektivu zaposleni. Anton Bornšek ____________________________l Gostovanje gledališke skupine ŠAG iz Ljubljane v Ceijn V okviru prireditev Delavske univerze v Celju bo v petek 23. septembra ob 17. in 20. uri gostovala v Celju gledališka skupina ŠAG iz Ljubljane z delom Edvarda Albeea »ZGODBA IZ ŽIVALSKEGA VRTA«. V delu nastopata člana SNG iz Ljubljane tovariš Janez Rohaček in Tone Slodnjak, režiser je Žarko Petan. Skupina je na tekmovanje v Italiji osvojila prvo mesto. Obe predstavi bosta v dvorani Slovenskega ljudskega gledališču. Za predstavi vlada med ljubitelji gledališča veliko zanimanje. V minulih dneh sta nas obiskala dva strokovnjaka psihologa, Mario Lorenzo jz Urugvaja in G. Jordan, prof. na Micnigenski univerzi v ZDA. Oba sta strokovnjaka s področja zaposlovanja in šolanja duševno prizadetih ljudi. Ogledala sta si podjetje. Poleg kadrovskega dela sta se zanimala tudi za samoupravljanje. Mario Lorenzo je dobitnik Kennedy je ve nagrade in potuje po Evropi. Po obisku v Jugoslaviji odpotujeta v Zahodno Nemčijo, kjer bosta sodelovala na kongresu za rehabilitacijo in zaposlovanje duševno prizadetih. \ Mario Lorenco, na levi Jože Turnšek DRIŽBIVI PLAV RAZVOJA JUGOSLAVIJE DO 1970 Razvoj posameznih industrijskih panog Do leta 1970 računamo ,z na-daljnim hitrim, stabilnim in nekoliko počasnejšim ražvojem indutrijske proizvodnje v celoti v odnosu na preteklo desetletno obdobje. Nekoliko 'hitrejšo stopnjo rasti bo imela proizvodnja energetike in osnovnih kovin, kemična industrija, industrijska proizvodnja gradbenega materiala in nekovin. Racionalno proizvodnjo bo omogočila hitrejša modernizacija, sodobna tehnologija in specializacija razvoja kapacitet v ekonomsko opravičjivih veličinah. Črna metalurgija pokriva domače potrebe v jeklu samo 65% V teku je program rekonstruk- cij ¡in razširitev kapacitet do 3,2 milijona ton surovega jekla. Že v času do 1970. leta se bo pristopilo k pripravam in nadaljevanju izgradnje kapacitet s. čimer bi se naj omogočila kontinuiteta izgradnje in modernizacije proizvodnih procesov, kakor tudi optimalizacija kapacitet. V barvni metalurgiji v dosedanjem ratzvoju nismo v—do-voljni meri koristili komparativne prednosti ngodne surovinske baze proizvodnih izkušenj in obstoječih kapacitet. Skupna proizvodnja barvnih kovin bo porasla do leta 1970 skoraj dvakrat, predvsem proizvodnja aluminija, bakra, svinca in cinka: (v 000 ton) 1965 1970 aluminij 41 100 baker 56 80 svinec 102 160 cink 46 110 1 Po letu 1972 bo dosegla skupna proizvodnja aluminija okoli 200 tisoč ion, bakra 100 tisoč ton svinca 175 tisoč ton in cinka 125 tisoč ton. V kovinsko predelovalni industriji se bo bistveno mejala struktura kapacitet in proizvodnja. Dosedanje nepopolno izkoriščenje kapacitet, visoka izmet, razdrobljenost in cesto dupliranje ohratov so povzročali drago proizvodnjo. Razvoj tržišča bo usmerjal kovinsko predelovalno industrijo vse bolj in bolj na serijske in po-edine proizvode, kar bo ustvarjalo delitev dela in moderniza- cijo. Intenzivno se bo razvijala proizvodnja specializiranih strojev naprav, in. avtomatov serijske izdelave za zadovoli-tev potreb industrije predelave kovin in lesa, za mehanizacijo kmetijstva in gradbeništva, za rekonstrukcijo in razvoj prometa, in za mehanizacijo uslužnostnih dejavnosti. Velikoserijsko se bo proizvajalo potrošno blago iz kovin trajne vrednosti za potrebe gospodinjstev. Obstoječe kapacitete, pogoji poslovanja in možnosti mednarodne menjave usmerjajo na nadalnja znatna povečanja proizvodnje in izvoza. Proizvodnja avtomobilov se bo povečala .za okoli trikrat, motorjev in koles in dvakrat, kamionov ia O čem bo razpravljal UO na prihodnjih sejah Na prihodnjih sejah upravnega odbora bodo postavljena na dnevni red razna važna vprašanja, ki zadevajo naše notranje pravne predpise ter pošlo-vanje podjetja nasploh. Naše člane kolektiva bomo v tem sestavku seznanili Z najvažnejšimi izmed teh vprašanj, ki morajo biti urejena do konca leta 1966. Načrt in program prehoda na 42. urni delovni teden je bil že nekajkrat v razpravi na zasedanjih centralnega delavskega sveta. Vendar dokončno ta še ni izdelan in potrjen. To delo pripravlja posebna komisija. Po temeljnem zakanu o uvedbi 42. urnega delovnega tedna (Ur. 1. SFRJ št. 12/65) je bil določen rok za izdelavo načrta in programa za prehod na 42. urni delovni teden 8. april 1966. Ker se je v praksi pokazalo, da je rok prekratek, je bil po zakonu o spremembah temeljnega zakona o uvedbi 42. urnega delovnega tedna (Ur. 1. SFRJ št. 28/66) ta rok podaljšan do 31. decembra 1966. Do tega dne morata biti načrt in program prehoda na 42. urni delovni teden sprejeta. Po temeljnem zakonu o uvedbi 42 urnega delovnega tedna uvaja delovna organizacija 42 urni delovni teden s pogojem, da zagotovi v svojem delu in poslovanju NAJMANJ enake uspehe, kot jih je do- segla pred uvedbo 42 urnega delovnega tedna. Po 3. členu o uvedbi 42 urnega delovnega tedna se šteje, da delovna organizacija izpolnjuje pogoje za prehod na 42 urni delovni teden, če zagotavlja v krajšem delovnem tednu najmanj enak obseg proizvodnje oziroma storitev, kot ga je dosegla pred uvedbo skrajšanega delovnega tedna in če zagotavlja v krajšem delovnem tednu na delavca najmanj enak neto produkt in najmanj enak realni osebni dohodeh, kot ju je dosegla pred uvedbo krajšega delovnega tedna. V zakonu je tudi določilo, da mora delavski svet (CDS) ob pripravljanju polletnih obračunov in zaključnih računov posebej analizirati kako tečejo priprave in v kolikšni meri se izpolnjujejo pogoji za uvedbo 42 urnega delovnega tedna po zakonu in rezultate teh analiz PREDLOŽITI DELOVNI SKUPNOSTI da jih obravnava. Da bi bil načrt in program prehoda na 42 urni delovni teden pravočasno sprejet in da ga bo lahko CDS predložil v obravnavo kolektivu bo potrebno, da razpravlja o tem upravni odbor najkasneje takoj po 31. oktobru 1966. Po 3,zidu Temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. SFRJ, št. 12/65) je bil postavljen rok za vskla-ditev pravilnika o delovnih razmerjih z navedenim zakonom do 8. aprila 1966. Pozneje pa je prišlo do sprememb Temeljnega zakona o delovnih razmerjih in to z Zakonom o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. SFRJ, št. 28/66). Rok za vskladitev statuta podjetja in drugih predpisov, ki zadevajo delovna (razmerja v..,, podjutju je podaljšan do 31. decembra 1966. Kot drugi notranji predpisi podjetja mora biti tudi pravilnik o delovnih razmerjih vsklajen z zakonitimi predpisi. Centralni delavski svet je na 4. rednem zasedanju 5. 16. 1965 sprejel začasni sklep o dopustih, kar pa je bilo le začasnega značaja in je zaradi tega potrebno, da se vskladi pravilnik o delovnih razmerjih s temelj- nim zakonom o delovnih razmerjih zlasti pa, da se kar najbolje in najjasnejše izrazijo v njem tiste pravne norme, ki jih v skladu ,z zakonom določa delovna skupnost sama. Za-časpj sklep o dopustih je bil sicer sprejet, vendar pa je bilo zaznati med člani kolektiva želja, da se ta predpis jasneje izrazi v novem pravilniku o delovnih razmerjih. Če bomo pravočasno sprejeli ta pravilnik, ne bomo imeli motenj pri planiranju dopustov za leto 1962. Da pa to lahko preprečimo bo moral upravni odbor razpravljati in sklepati o osnutku tega pravilnika takoj v začetku meseca novembra 1966. Poleg vsega tega bo upravni odbor razpravljal in sklepal še o ORGANI- , ZACIJI SLUŽBE TEHNIČNE KONTROLE. ANKETI ZA VODILNE DELAVCE, O USPEHU DELA DELAVCEV, KI SO BILI PONOVI ORGANIZAOJSKI SHEMI POSTAVLJENI NA VODILNA DELOVNA MESTA, O PROBLEMATIKI IN SISTEMU IZVAJANJA KADROVSKE POLITIKE, O FINANČNEM POROČILU ZA TRETJE TROMESEČJE 1966 TER O DRUGIH VPRAŠANJIH, KI SPADAJO V NJEGOVO PRISTOJNOST. ej traktorjev za dvakrat itd. do 1920. Med kooperanti se bodo vzpostavili kompleksni in dolgoročni odnosi, ki bodo prešli običajne komercialne kupoprodajne odnose. Usmerjeni bodo na skupno razvojno delo skupno programiranje nove proizvodnje, reševanje problemov tekoče proizvodnje, prodajo gotovih proizvodov, organizacija skupnih servisnih služb itd., kjer bodo morala biti upoštevana tudi vsa znanstvena raziskovanja. LADJEDELNIŠTVO V ladjedelništvu smo dosegli do sedaj zelo lepe uspehe,, saj izvozimo okoli 80% proizvd-nje. Usmeritev za v bodoče je prav tako izvoz, v čemeT se naj stopnja 80% izvoza še nadalje zadrži. Znotraj samega ladjedelništva je treba izvršiti modernizacijo, specializacijo in delitev dela np podlagi kooperacije in integracije tako večjih kot manjših ladjedelnic. ELEKTROINDUSTRIJA Tu je bil v zadnjih letih dosežen močan razvoj, zlasti še v kablovski industriji, proizvodnji transformatorjev in rotacijskih strojev. Tudi v bodoče se računa z znatnim porastom in v skladu s porastom življenjskega standarda se naj poveča udeležba trajnih po-trošnih dobrin v osebni po trošnji, kar predstavlja razširitev tržišča za domačo industrijo, čeprav se na tem polju predvideva tudi znaten uvoz. Modernizacija industrije, PTT, železnice in drugih dejavnosti omogočajo povečanje udeležbe rajnih naprav v strukturi proizvodnje elektronske industrije. KEMIČNA INDUSTRIJA /Velik razvoj kemične industrije je bil dosežen z znatnimi investicijskimi ^posegi. ti so omogočili proizvodnjo različnih proizvodov še posebej na področju organske kemije, isto- časno pa .zaznamo zaostanek bazične kemije (zaostanek gnojila, umetne materije, sintetična in viskozna vlakna, farmacevtske surovine). Razvoj organske kemije je v največji meri usmerjen na sodobno petro-kemijo, d očim bo razvoj karbo-kemije in karbidne kemije potekal počasneje. V veliki meri bo razvoj kemične industrije zavisel od napredka, ki bo dosežen v znanstvenem raziskovalnem delu, kar se še zlasti nanaša na farmacevtsko ip organsko kemijo. Proizvodnja umetnih gnojil se bo povečala z novimi kapacitetami za 2 milijona ton proizvodnje do leta 1920. TEKSTILNA INDUSTRIJA Tudi »a tem področja smo dosegli precej povečane kapacitete in moderne obrate, s čemer je bila dosežena boljša kvaliteta in razširitev asorti-mana. Z izgradnjo obratov za izdelavo se ho zelo povečala proizvodnja do leta 1920, hkrati pa bo prišlo do sprememb v strnkturi proizvodnje in izvoza, kjer mora intenzivneje po. raati udeležba proizvodov visoke stopnje dodelave, še posebno konfekcije in trikotaže. V perspektivi mora priti do povečanja podjetij, specializacije in raznih poslovnih povezav. INDUSTRIJA KOŽE IN OBUTVE Ta panoga razpolaga z dovolj kapacitetami, vendar so te preveč razdrobljene, Z boljšim izkoriščanjem in modernizacijo kapacitet bo še nadalje omogočen porast, čeprav se bo višja proizvodnja morala dosegati sodobno organizacijo dela in izboljšanjem kadrovske strukture. V proizvodnji obutve se bq menjala struktura reproma-teriala .7 zamena naravnih kož v l orist uekožnili materialov. Pričakovati je, da bo v letu 1920 potrošnja obutve dosegla dqhašnio potrošnjo v razvitih državah. O * tuzjfthee Ernest Vršeč: INSTITUT EMAJL - DA ALI NE V zadnjem času se je spet razplamtela razprava o smislu obstoja Instituta Emajl. V razpravi se postavljajo različna vprašanja, celo trditve, med katerimi najmaštejemo predvsem tele: ' — Institut ne dela tiste- stega, za kar je bil ustanovljen; — razvojna dejavnost je za nas predraga; — zakaj se Institut »Emajl« ne priključi kot razvojni oddelek v sestav podjetja? Oglejmo si na kratko te trditve, oziroma vprašanja. K prvemu je komaj kaj pripomniti. Ustanovitelj Instituta je naše podjetje, naši samoupravni organi so potrdili statut in na osnovi tega statuta se danes tudi dejansko odvija delo. Statut je v tem pogledu jasen, prav tako sklep oziroma potrditev s strani samoupravnih organov ustanovitelja. K trditvi, da je razvojna dejavnost (v obliki Instituta) za nas predraga, pa naj omenim predvsem, da mora biti vsaka razvojna dejavnost ekonomsko upravičena. Pod pogoji prostega tržišča zasluži ob istem vloženem trudu več tisti, ki nudi — boljše izdelke; — lepše izdelke — modernejše izdelke; — za isti izdelek pa porabi manj gradiva, dela, cenejše gradivo ali cenejše delo itd. Če hočemo imeti boljše, lepše in modernejše izdelke, če hočemo izhajati ob isti ceni s čim cenejšim gradivom in s čim manj gradiva in dela, moramo tako proizvode kot proizvodnjo primerno oblikovati. Če pri tem oblikovanju naših proizvodov ne dosegamo naše konkurence, bomo zaostajali za njo bodisi po doseženi ceni ali pa pri doseženem čistem dohodku. Nižji dohodek pri istem izdelku pa pomeni seveda nižje osebne dohodke pri istem ali celo večjem vloženem delu, pri normalnem zadovoljevanju o-stalih potreb (obnova strojev itd.). jZa primerjavo naj navedem, da je pred približno sedmimi leti italijanska industrija čevljev dosegala na londonskem trgu cene, ki so bile še enkrat višje od cen domačih čevljev, ki jih je nudila angleška industrija, to pa samo zaradi tega, ker so bili lepši in bolj modemi. Na svetovnem trgu tako nihajo cene enakih ali sličnih izdelkov za 30 odstotkov in tudi več. Podobne primere imamo, zlasti pri izdelkih, ki so po svoji naravi več ali manj novi in sicer v taki meri, da jih lahko zaščitimo (patentiramo) in se tako zavarujemo pred posnemalci. V takih primerih lahko dosežemo cene, ki tudi po dvakrat ati večkrat presežejo stroške proizvodnje. Lahko rečemo, da je višina plačila za isto opravljeno delo (ob višji ali nižji priznani tržni ceni) precej različna in je odvisna predvsem od tega, kje se nahajamo z ozirom na ostale tekmece na trgu, tako v pogledu oblikovanja proizvodov kakor tudi dela. Nekateri se pri nas navdušujejo le za čimboljše oblikovanje dela in predlagajo, da bi kadre, ki so sedaj zaposleni na oblikovanju proizvodov uporabili za oblikovanje dela. Ali je to smiselno? Mi lahko oblikujemo neko de- lo. na slabo oblikovanem proizvodu, kolikor hočemo: slab ali grd izdelek nam ne bo prinesel ne slave in še manj denarja. Če je nek kotel za centralno kurjavo Oblikovan tako, da zahteva mnogo dela in to vrhu tega še takega, ki se ne da opraviti s primernimi stroji in ima poleg vsega še slab izkoristek, ne moremo od njega pričakovati kaj prida osebnega dohodka, pa če se še tako trudimo, da bi dobro oblikovali delo. V tem pogledu je zanimiv primer nekega našega podjetja, v katerem so v prvem povojnem navdušenju izoblikovali kinoprojektor. Po devetih letih proizvodnje pa je inženir, ki je prevzel razvoj omenjenega projektorja ugotovil, da obstoja praktično enak projektor ameriške proizvodnje, ki iste naloge opravi s polovico manj sestavnih delov. Manj sestavnih delov pomeni tudi manj potrebnega dela in gradiva: tega pa ne moremo rešiti še s tako vestnim oblikovanjem dela. Oblikovanje proizvodov je torej nujno v boju za boljše proizvode, za ugodnejše prodajne cene, za nižje proizvodne stroške in s tem za boljši zaslužek delovnega človeka. V tem pogledu je zanimivo tudi stanje v zahodno-evropskih emajlimicah. Po poročilih naših sodelavcev, ki to več ali manj poznajo, je njihov razvoj v zadnjem obdobju stagniral, dokler niso prišli na trg z zahtevnejšimi proizvodi. Na področju klasične posode jih spodrivajo dežele z nižjim življenjskim standardom, z nižjimi o-sebnimi dohodki za opravljeno delo. Višji življenjski standard nas vseh je torej odvisen od tega, kako sledimo tempu razvoja izdelkov, ki jih izdelujemo. Odločiti se moramo torej ali damo v svoji dejavnosti ustrezno mesto tudi oblikovanju izdelka in ne samo oblikovanju dela ali pa bodo naši izdelki postajali vedno bolj zaostali po obliki kot po ustreznosti namenu in nujno bomo morali ali opuščati tržišča in s tem odpuščati svoje sodelavce ali pa se bodo nam vsem zniževali osebni dohodki, če bomo hoteli kljub vsemu obdržati tržišče. Znan je primer angleške avtomobilske industrije; ki je relativno nazadovala na svetovnem tržišču prav zaradi tega, ker ni sledila s svojimi avtomobili v obliki zahtevam tržišča, šele zadnja leta se s novimi modeli spet uveljavlja. Mislim, da je zaključek lahko samo eden: oblikovanje izdelkov mora imeti tudi pri nas svoje mesto in ga moramo gojiti še bolj kot doslej. Koliko pa naj v ta namen žrtvujemo? Mnoga naša podjetja so v tem mnogo pred nami. V »Iskri« je v razvojnih oddelkih zaposlenih približno 10 odstotkov članov kolektiva, klljub temu, da ima podjetje v razvojni dejavnosti prilično dolgo tradicijo in nima nekega pomembnega zaostanka tako kot mi. Vsota, ki jo omenjamo iz lanskega leta, ni ravno nizka — 160 milijonov S-din. Vendar se je iz te vsote nabavilo mnogo opreme, ki bi jo moralo naše podjetje tako in tako nabaviti. Za osebne dohodke sodelavcev Instituta je šlo 59.800 milijonov S-din bruto, to pa je približno 37 odstotkov celotnega dohodka v lanskem letu. Merila za to, koliko naj bi vlagali v razvojno dejavnost ni. Odvisno je vse od tega, kje hočemo biti z ozirom na stopnjo naprednosti tovrstne proizvodnje. Čimbolj bi hoteli biti pred svetovnim povprečjem tovrstnih proizvajalcev temveč bomo morali žrtvovati za razvojno • dejavnost, obenem bi pa seveda lahko dosegali primemo visoke cene na tržišču. Če smo zadovoljni s približno 30 odstotkov nižjimi cenami od svetovnih ali celo še nižjimi, pa je vseeno, če modele in izdelke kopiramo za drugimi, ko zaščite ni več, oziroma, ko te izdelke drugi že opuščajo. V tem primeru pa moramo seveda računati s kupci z nižjo plačilno močjo in seveda z našim standardom, ki bo tudi temu primeren. 30 odstotkov nižja ali višja cena pa ne pomeni malo ob čistem dohodku ari naših izdelkih, ki se vrti okoli 25 odstotkov celotnega dohodka. Še nekaj besed zavoljo priključitve Instituta k matičnemu podjetju. Težko je pač verjeti, da se danes, v dobi, ko se decentralizacija povsod poudarja kot predpogoj za še večjo demokracijo oziroma za še večji razvoj samoupravljanja, ko se pojavlja stalna zahteva po decentralizaciji skladov podjetja, najde nekdo, ki zahteva obraten proces. Edini razlog, ki bi tu lahko to narekoval, bi bil če Institut ne bi opravljal nalog, ki mu jih zaupa podjetje. To pa ni primer — seveda po presoji ljudi, ki razumejo vsebino omenjenih nalog. Pri tem, mladem in novem kadru pa se seveda ne more stlačiti 18 let zaostanka v dve leti. Lahko trdimo,, da so pod pogoji samostojnosti Instituta neprimerno večje možnosti za kontrolo porabljenih sredstev, razen če mislimo, da je boljše, če sami sebi lažemo in dopuščamo, da se stroški razvojne dejavnosti razblinijo v morju dokaj splošno zajema-nih stroškov v matičnem podjetju. Samostojnost Instituta je v tem pogledu pogoj, ki omogoča čiste račune. (Nadaljevanje) DELO ro Pravilnik o nagrajevanju za tehnične izpopolnitve je bil sprejet na CDS leta 1962. Očitno je, da je ta pravilnik že močno zastarel ter ga je treba spremeniti v skladu z razvojem in interesi podjetja ter članov delovne skupnosti. Na četrtem rednem zasedanju centralnega delavskega sveta dne 17. avgusta 1966 je bila podana zahteva po spremembah in dopolnitvah tega pravilnika. Da bi bilo to urejeno še pred koncem -leta 1966 v skladu s predpisanim postopkom za sprejemanje notranjih predpisov bo potrebno, da bo upravni odbor obravnaval predloge za spremembe in dopolnitve navedenega pravilnika najkasneje v začetka meseca novembra 1966. ---------------------—___________________________________________ Usmeritev za delo ZK v tovarni po konferenci dne 13. in 14. septembra 1966 Po tej konferenci se članom ZK v tovarni postavlja vprašanje, zakaj so se pojavile na sami konferenci take razlike v pogledih za reševanje nekaterih problemov ekonomske in politične narave v podjetju. Tem nasprotjem v vrstah članstva ZK na konferenci se ¡nismo mogli izogniti. Zakaj? Vzrokov je več. Eden izmed osnovnih vzrokov je ta, da je po VIII. kongresu ZKJ začel proces globljih sprememb v ekonomski in politični strukturi družbe. Ta proces je jasno zajel tudi naše podjetje. Odraz tega procesa (spreminjanja) se je pokazal na sami konferenci ZK. Konferenca se je razcepila v dve glavni smeri. Ena smer, ki zagovarja konzervativna gledanja na reševa-nje perečih problemov v kolektivu. Sem spadajo vsi birokratski in konzervativni elementi v vrstah ZK, ki gledajo na pojave z vidika statičnosti in niso pripravljeni se vključevati v ekonomske in politične procese našega podjetja. Stojijo namreč na pozicijah in hočejo, da bi razvoj šel okrog njih. Skratka, so poborniki obstoječih odnosov. S tem so jasno na strani tistih, ki jim ni veliko do našega socialističnega razvaja. Druga smer se je pokazala bolj radikalna. Izhajala je iz predlogov komisije, toda v drugem delu konference, ¡ko je prišlo do konkretnih problemov, je prevladalo med delom članstva mnenje, da je ta radikalna predložena poteza prepletena z osebnimi cilji nekaterih članov komisije in se je jasno videlo, da je potek konference zašel na stranski tir. Če izhajamo iz gornjega dejstva, in če je ta ugotovitev točna, kaj je potem storiti? Kakor koli se vrtimo v začaranem krogu, ne moremo mimo V. plenuma ZKJ. Plenum je jasno nakazal kaj storiti. Naše koncepcije bi po V. plenumu več alli manj morale biti jasne. Izgleda, da se premalo držimo tega političnega kursa. Nekateri prerokujejo, da je to samo trenutna običajna moda teh pojavov, potem pa bo šlo zopet po ¡starih tirnicah. Mislim, da se taisti, 'ki stoje na teh pozicijah zelo motijo, saj se morajo zavedati, da se socialističen razvoj ne bo kljub težavam zaustavil. Ta proces bo prej aili slej potisnil njih same na stranski tir, ker napredne sile ne bodo smele mirovati in gledati teh pojavov s prekrižanimi rokami. Komunisti se morajo zavedati svoje osnovne vloge, da so organiziram zato, da vodijo delavnega človeka k napredku in blagostanju. Oni niso satni sebi namen', marveč so tukaj zato, da se pojavljajo na čelu tokov delovnega človeka. Ne v obliki partijskih »paš«, kakor je to, v enem izmed svojih govorov, imenoval tovariš TITO. Če se hočejo približati delovnim množicam je nujno, da svoj interes podredijo družbenemu intersu in s tem na delu dokažejo svojo privrženost de-i lovnemu človeku. Pri tem je treba marsikaj žrtvovati, a ne iskati samo privilegijev v razno raznih oblikah ter se pojavljati na govorilnicah z lepimi frazami in demagoškimi obljubami, s katerimi zavajamo ljudi ter odlašamo reševanje problemov vse dotlej, dokler ne moremo več mimo njih in mora priti do kirurških posegov, kakor nam je to povedal sekretar občinskega komitja na sami konferenci tov. Andrej Marinc. Dejal je, da če ne bomo naklonjeni opravljanju preventivnih ukrepov, da bomo morali jasno in nujno priti do kirurških posegov. Kirurški posegi pa pomenijo boleče operacije, če hočemo obdržati nek organizem pri življenju. To je trenutno pri nas v tovarni in tega stanja ne smemo več mirno gledati. Stanje v tovarni ni' tako rož- PISMA POJASNILO Na pismo Emila Oštirja in pojasnilo socialne službe — oboje je bilo objavljeno v zadnji številki »Emajlirca« — smo dobili še več pripomb, mnenj in tudi pisem, med njimi posebno dolgo pismo Stanka Videča. Žal vsega tega ne moremo objavljati in prav zavoljo tega smo po predhodnem sklepu našega odbora sklenili ob takšnih pismih hkrati pokazati obe plati da se odgovori in mnenja ne vlečejo skozi več številk glasila. Sodba, kdo ima prav, pa prepuščamo bralcem. Tudi v prihodnje — sklep je namreč uveljavljen za vse takšne primere — bomo v takšnih in podobnih primerih ravnali enako z namenom, da sezanimo o posamezni zadevi bralce hkrati z utemeljitvijo obeh prizadetih, sodbo — kot smo že omenili — prepuščamo vam, zadeva pa ne bo imela odgovorov in utemeljitev razbitih na dvotedenske presledke. Uredniški odbot nato, kakor ga hočejo nekateri člani kolektiva prikazati. V kolektivu utrujata nered, ki se zrcali predvsem v nedisciplini1. Nekateri vodilni ljudje zahte-' vajo od svojih podrejenih disciplino, sami pa zamujajo v službo. Naši pravilniki pa mislim, da so za vs6 enaki. Ti ljudje mislijo, da če so na nadrejenih položajih, da lahko mimo delajo kar jih je volja, a ne tisto kar bi kot taki morali. Eden izmed važnejših problemov je ta,, da ne moremo rešiti problema v proizvodnji- emajliranih izdelkov med surovinskim in emajlirskim obratom, pri tem pa hočemo, -da nam rešujejo te probleme ljudje, ki nimajo potrebne strokovne izobrazbe. Na drugi strani pa razvijamo vse mogoče službe do inštituta, ki nikoli ne bodo mogle priti do izraza brez investicijskih denarnih sredstev. So vneti zagovorniki teh služb koliko pa smo sposobni ustvariti sredstev za investicije, se nikoli ne vprašamo. Jasno je dejstvo, da lahko premoremo vse mogoče elaborate, če pa ne bo nobenega strica, da nam jih bo finansiral, bodo ostali mrtva črka na papirju. Teh stvari je cela MESEC DELA V TOVARNI EMO Biil je lep sončen dan. Sonce ise je poigravalo s svojimi žarki in jih darežljivo pošiljalo na mesto v jutranji tišini. Pred vrati tovarne EMO sem za trenutek obstala. To veliko poslopje me je navdajalo s strahom. Vstopila sem in se pridružila sovrstnikom, ki so tako kot jaz želeli en mesec delati v tovarni. Po popisu in zdravniškem pregledu smo imeli predavanje. Predavatelj nas je podrobneje seznanil z delom v tovarni. Tovarno EMO sestavljajo trije veliki obrati: emajliirnica, metalna in orodjarna. Naslednji dan so nas razvrstili po obratih. Začelo se je delo. Preddelavka mi je pokazala delo in začela sem s svojo jH-vo delovno akcijo. Kazalec na uri, ki je bila obešena v sredini emajlimice, se je počasi premikal. Ure so mi tekle kot dnevi, a minil je moj prvi delovni dan. Naslednji dan isto. Čas je tekel zelo, zelo počasi. Tekoči trak se je enakomerno premikal. Med delom sem opazovala ljudi na nasprotni strani traku. Priprava v obliiki pištole v kateri je bila barva je v rokah izurjene delavke enakomerno Brizgala Barvo na po- vrsta in dokler jih ne odpravimo ne bo miru v tovarni. Problemi so še odprti in jih je treba rešiti. Vsem poštenim delovnim ljudem je dolžnost, da te probleme uvidijo in da se strnemo v vrsto ter pogledamo iz oči v oči in probleme poizkusimo odpraviti. Tistim pa, ki kakorkoli mislijo vedriti ali spletkariti v kolektivu, bomo morali povedati, da se morajo sprijazniti s hotenji delovnega človeka. S tem bomo dali močan prispevek k razvoju našega samoupravljanja v kolektivu. Člani ZK pa naj se do naslednje konference po teh problemih pripravljajo ter konsolidirajo svoje vrste in naj se osvobodijo strahu pred tu-torstvom in birokracijo ter dajo svoj prispevek k konstruktivnemu reševanju perečih problemov. Drugič bom poskušal seznaniti članstvo z birokracijo in (birokratskimi pojavi. Osebno pa želim, da bi člani ZK več pisali v našega »Emajlirca« in s tem prispevali k reševanju določenih problemov — ekonomske in politične narave. Ivan Čendak sodo. Trak je potem peljal čez sušilnico, v kateri se je barva na posodi posušila. Mi smo potem to posodo, ki jo je delavka že prej markirala z znakom EMO in premerom posode nalagali na posebne voze in jo peljali k pečem, kjer so jo žgali. Žgano posodo so ponovno pregledali in jo odpeljali v prostor za pakiranje. To je le del postopka pri izdelovanju posode, # Spoznala sem ljudi, ki so de^ lali z menoj. Bili so to dobri ljudje, pridni delavci in prijetni tovariši. Dnevi so tekli in prišel je dan ločitve s tovarno EMO. S težkim srcem sem se poslovila od ljudi, ki so mi svetovali in pomagali v mojih prvih korakih v tovarni. Srečna sem, da sem spoznala delo delavcev tovarne, njihove probleme in težave in lepe trenutke. Spoznala sem življenje za velikimi vrati emajlimice, vrati, ki so me v mojem prvem srečanju z njimi navdajale s strahom, danes pa jih zapuščam is težkim ¡srcem, s težkim srcem ise poslavljam od mojih sodelavcev. To pa ni moje slovo s tovarno EMO. Naslednje leto se bomo med počitnicami spet srečali DELAVCI, TOVARNA in jaz. Bojana Podpečan — Gimnazija Kočevje IZ DELOVNIH ENOT Ali bodo dosegli plan v mesecu_ septembru? Na zadnji seji delavskega sveta delovne enote »predelovalnica kovin« so poleg obračuna osebnih dohodkov za mesec avgust obširno razpravljali tudi o planu proizvodnje za mesec september 1966. Ugotovili so, da je plan proizvodnje za mesec september precej višji kot v mesecu avgustu in da ga bo težko doseči, če bo razpisan drobni asortiman, ki ima majhno težo. Poleg tega nastajajo ovire tudi zaradi prenapolnjenega skladišča polizdelkov. Polizdelke morajo skladiščiti na prostem. Domenili so se, da sprejmejo predloženi plan proizvodnje za mesec september pod pogoji, da bo pravočasno dostavljen material, da bo raz pis odgovarjal povprečni teži, da bo na razpolago skladiščni prostor in da bodo razpisi pravočasno dostavljeni. rlz razprave članov delavskega sveta je bilo razvidno, da obstoja dobro razpoloženje za dosego planskih obveznosti v mesecu septembru, vendar je prevladovala skrb, da pogoji, 'ki so postavljeni ne bodo v celoti izpolnjeni in bo to ovira za dosego plana v mesecu septembru. Pri razpravi o delitvi osebnih dohodkov so sklenili, da priznajo izplačilo premije za izboljšano kvaliteto tudi delavcem, ki delajo na delovnih mestih »vodja delavnice« in »sme-novodja«, ki so po 9. sklepu 8. redne seje UO z dne 16. julija 1966 vezana na obračun osebnih dohodkov, ki velja za »vodstvo podjetja in štabne službe« Veseljak Stanislavu, ki boluje za težko boleznijo so oddobrili podporo 500,00 N-din, dolgoletnemu delavcu Maksu Vovku, Iki odhaja v zasluženi pokoj pa so v znak priznanja za dolgoletno delo kupili praktično darilo EKONOM lonec. To so vsekakor geste, ki jih je vredno posnemati. Čeprav težko, šlo pa bo Delavski svet emajlirnice je na zadnji seji obširno razpravljal o planu za mesec september. Že plan v mesecu avgustu je bil visoko postavljen, v septembru pa je še višji. Močno je povečan plan izvoza, s tem pa pravijo, da se znižuje teža, ker gre v izvoz samo lahka emajlirana posoda. Ugotovili so, da so dopolnila veliko breme za njihovo delovno enoto in bi se morali resno potruditi, da bi jbilo dopolnil v redni proizvodnji čim manj. Delavski svet je postavil komisijo za pregled cenikov del, ki jo sestavljajo ing. Jože Vaj-detič, Edo Umek in Franc Medved. Da bi delo v emajlimici bolje potekalo so sklenili, da se bo delavski svet sestajal če bo potrebno vsak teden, zbori delovnih ljudi pa vsakih štirinajst dni. Na teh sestankih, ki bodo kratki in stvarni bodo obravnavali tekoče probleme v proizvodnji, sprejeli ustrezne sklepe in jih takoj sprovajali v delo. RAZPRAVA O PRAVILNIKU O UPRAVLJANJU S STANOVANJSKIMI HIŠAMI Predsednik delavskega sveta »upravno administrativnih služb« je sklical pred dnevi izredno sejo, na kateri so razpravljali o vsebini osnutka pra-vijnika o upravljanju s stanovanjskimi hišami. Osnutek tega pravilnika je tolmačil na seji vodja organizacijske službe Franjo Pamza. Po daljši razpravi je delavski svet potrdil osnutek pravilnika z nekaterim spremembami in dopolnitvami tako, da ga bo lahko predložil v dokončno potrditev centralnemu delavskemu POTOVANJA V INOZEMSTVO Po sklepih upravnega od-'ora bodo v bodoče po bora bodo v bodoče potovali nekateri sodelavci na službena potovania v inozemstvo. Vsa službena potovanja so tesno povezana na poslovanje podjetja z inozemskim trgom in na strokovne kongrese, kate. rili se bodo udeležili naši sodelavci. Franc Berginc je že odpotoval v Viesbaden v ZR Nemčijo na kongres Inter-nacionanle^a združenja za rehabilitacijo. To potova-nje~bo trajalo predvidoma devet dni. Srečko Jamnišek je odšel v ZR Nemčijo zaradi izvoza naših izdelkov. Ivo Brenčič je odpotoval na dunajski velesejem, kjer se bo zadržal predvidoma pet dni. Na Kolnski velesejem je odpotovala Štefka Ram* sak. Ta velesejem zajema predvsem gospodinjske predmete. Na letno skupščino Združenja avstrijskih emajlir-cev, ki bo ob koncu meseca septembra, bodo odpotovali Jože Vajdetič, Jože Jošt in Ernest Vršeč. Vsem sodelavcem, ki so ali bodo odpotovali v inozemstvo po službeni potrebi, želimo mnogo poslovnih uspehov. Vprašanje terja odgovor Delavski svet sektorja prodaje in zunanje trgovine je na zadnji seji razpravljal o uspehih dela svoje delovne enote v mesecu avgustu 1966. Ugotovili so, da je njihova enota uspešno- poslovala v mesecu avgustu, saj je bila dosežena realizacija in temu primerni tutiji osebni dohodki. Na seji so ugotovili, da si je zelo prizadeval za dosego realizacije tovariš Slavko Udrih in mu iz njihovih sredstev dodelili za njegovo prizadevanje tudi primerno nagrado. Pri tem pa so postavili vprašanje zakaj ni mogoče v normalnih okoliščinah doseči takšnega rezultata poslovanja v proizvodnji in realizaciji kot je to uspelo Slavku Udrihu. Upoštevati je treba dejstvo, da mu je to uspelo v času rednih letnih dopustov pri zmanjšanem številu delavcev. Kdo bo dal odgovor na to vprašanje!? ej svetu na prvem prihodnjem zasedanju. Pravilnik zajema določila o organizaciji in poslovanju enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami delovne skupnosti EMO-Celje. Organi samoupravljanja v tej enoti so Zbor delovnih ljudi in Svet enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Zbor delovnih ljudi sestavljajo vsi delavci, ki so zaposleni v enoti za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, Svet delovne enote pa sestavljajo vsi redno za-posljeni delavci enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, pet predstavnikov iz centralnega delavskega sveta, predsednik stanovanjske komisije in petindvajset predstavnikov stanovalcev in zastopnikov koristnikov poslovnih prostorov. S pravilnikom so določene pristojnosti organov upravljanja, način volitev ter druga podrobnejša določila, ki zadevajo pravice in dolžnosti organov upravljanja v enoti za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Poleg tega vsebuje pravilnik potrebna določila glede izvrševanja finančnih zadev ter določila o splošni organizaciji služb v enoti za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Usposobiti je treba stroje Delavski svet delavnice kotlov je na zadnji seji v zvezi s planom za mesec september 1966 katerega je sprejel in sklenil, da ga je treba doseči, po možnosti pa tudi preseči, obravnavali problematiko strojnega parka. Predsednik DS Remus je opozoril, da nov stroj za varjenje C02 ni usposobljen za obratovanje tako, da bi se na njem delalo hitreje kot na prejšnjem. Glede na to ugotovitev so člani delavskega sveta zahtevali, naj vodja delovne enote tovariš Anton Marolt dobi čimprej strokovnega delavca, ki bo stroj usposobil za hitrejše obratovanje. Na seji delavskega sveta so razpravljali še o disciplini v delavnici, o upravičenosti do novih oblek ter o nekaterih drugih vprašanjih, ki se pojavljajo v njihovi delavni enoti. Kot običajno pa so si edini v tem, da morajo plan doseči in preseči, kar jim bo nedvomno uspelo, saj imajo mnogo dobre volje in pridne roke. ej Marko Trebar — Jože Jošt Kot je bilo omenjeno je razlika med konvencionalnim in direktnim emajliranjem z belimi ema jli v tem, da pri direktnem emajliranju odpade osnovni emajl, ki ima izključno nalogo, da tvori vez med pločevino in krovnim emajlom. Medtem ko pri koncenvionallnem emajliranju vgradimo vozne okside (nikelj, kobalt oksid) v osnovni emajl, jih pri direktnem emajliranju nanesemo neposredno na pločevino. To pa zahteva poseben tehnološki postopek priprave pločevine pred emajliranjem, ki pa je precej ¡zahtevnejši od koncenvionalne-ga. Pri obeh postopkih je način čiščenja površine pločevine (razmeščavanje) isti in obsega dve do 'tri vroče razmaščevalne kopeli, ki poleg alkalij vsebujejo običajno še polifosfate, aduk-te etilen oksida in sredstvo za zmanjšanje površinske napetosti. Pri luženju pa je razlika v tem, da pri konvencionalnem emajliranju odstranimo s površine pločevine samo sloj škaje in nečistoče, ki so ostale po valjanju pločevine, pri direktnem emajliranju pa moramo s površine pločevine odstraniti natančno določeno množino kovine, ki pa zavisi od vrste in celo od sarže pločevine in jo je potrebno predhodno določiti v laboratoriju. Od množine odlu-, ženega železa je namreč odvisna množina izločenega niklja, ki se izloči na površini železne pločevine pri naslednjem postopku nikljanja. Dobro veznost emajla na pločevino je namreč možno doseči le v razmeroma ozkemu intervalu izločenega! niklja na enoto površine. Izločanje niklja na kovino ovirajo legirani elementi, ki se nahajajo koncentrirani ¡po mejah kristalne^ strukture kovine. Z močnim luženjem lahko odstranimo ta legirani ¡sloj, ker je hitrost ¡lužen j a legirane plasti večja kot hitrost luženja čiste kovine. Nadaljnje operacije obdelave površine (izpiranje, nevraliza-cija, pasivizaeija in ¡sušenje) se ne razlikujejo od priprave površine piri konvencionalnem emajliranju. Do ¡sedaj je poznanih že precej postopkov priprave porvšine pločevine za direktno emajliranje, ki ¡se med seboj razlikujejo v izbiri lužil-nega sredstva in načina nikljanja, kar pa pogojuje tudi izbiro tehnološke opreme. Izbira postopka je odvisna od lokalnih pogojev in investicijskih sposobnosti. Da bi ugotovili možnost uvedbe direktnega emajliranja v jugoslovansko emajlirsko indu- II. Nekaj jesenskih strokovnih posvetovanj STROKOVNO POSVETOVANJE EMAJLIRCEV JUGOSLAVIJE: 4. — 8. 10. 1966. Zagreb — Radničko sveučilište »Moša Pijade«. Združenje emajlircev Jugoslavije organizira pod pokroviteljstvom Savjeta za naučili rad SR Hrvatske in »Gorice«, tovarne emajlirane posode — Zagreb drugo strokovno posve. tovanje emajlircev Jugoslavije, tri leta po prvem takem posvetovanju v Celju. V tem času se je z razvojem eroajlne industrije pojavilo niz novih problemov s področja kemije in tehnologije silikatnih emajlov ter glazur. Ti problemi bodo tem hitreje in uspešnejše rešeni, čimbolj bodo emajlirski strokovnjaki sodelovali med seboj ter izmenjavali svoje izkušnje, za kar je odlična prilika tudi to posvetovanje. Številni znani domači ter inozemski strokovnjaki so prijavili svoja predavanja ali udeležbo. Tako pričakujejo predavatelje iz Madžarske, Avstrije, Zahodne Nemčije, Poljske, Češke, Anglije, Italije, iz Inštituta »Emajl« pa bo sodelova. la Sonja Sekavčnik dipl. ing. s temo: Industrijsko oblikovanje predmetov za emajliranje. JESENSKO POSVETOVANJE ZDRUŽENJA AVSTRIJSKIH EMAJLIRCEV 29. 9. — t. tO. 1966 — Dunaj Združenje avstrijskih emajlircev (Vost EF) prireja letni občni zbor,' združen z emajlno tehničnim kolokvijem o praktičnih vprašanjih emajliranja. 31. EMAJLNO POSVETOVaI NJE IN LETNI OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA NEMŠKIH EMAJLIRCEV: 19. 21. 10. — Niinberg. J. B. strijo je EMO — Celje v letu 1963 in 1964 izdelalo obširno študijo o direktnem emajliranju, ki jo je delna sofinanciral Zvezni fond za znanstveno delo in je bil o tej temi izdelan obširen elaborat. V tej študiji smo teoretsko obdelali in laboratorijsko ter polindustrijško preizkusili vse postopke direktnega emajliranja, ki so bili objavljeni v strokovni literaturi. Prav tako smo preizkusili tudi različne vrste razogljičenih pločevin, ki se, kakor je bilo omenjeno, med seboj razlikujejo v lastnosti luženja. Preizkusili smo naslednje postopke obdelave površine pred emajliranjem: 1. Ray-Davisov postopek luženja. Ta postopek je bil prvi industrijsko uporabljiv postopek direktnega emajliranja in datira še iz časov, ko so skušali emajlirati z ogljikom bogatejša jekla (C ~0,03 % — Armco jekla). Ta postopek se ni obnesel zaradi tega ker je čas luženja predolg, čeprav smo poskušali čase luženja skrajšati s pospeševalci luženja. Poleg tega je postopek predrag zaradi dragih kemikalij. 2. Postopek luženja s fosforno kislino, ki je danes precej razširjen in ga veliki proizvajalci lužilnih naprav, zelo priporočajo zlasti še zaradi tega, ker lahko fosforno kislino sproti regeneriramo z ionskimi izmenjevalci. Uvediba ionskih izmenjevalcev je zelo pocenila luženje in je ta postopek verjetno najboljši in najcenejši, če izvzamemo začetne investicije za lužilne naprave. 3. Danes najbolj razširjen postopek luženja za direktno emajliranje železne pločevine je luženje z žvepleno kislino. Ta postopek je zaradi nizke cene lužilnega ¡sredstva najcenejši, poleg tega pa ga lahko ibrez večjih stroškov uvedemo v lužinlih napravah za konvencionalno emajliranje. Ta način luženja je ekonomičen tudi vsled tega Iker ¡so lužilni časi za vse vrste razogljičenih pločevin zelo ugodni. Vsled prej omenjenih činiteljev in na podlagi ugotovitev ¡naših preiskav in izračunov smo mnenja, da je ta postopek najugodnejši za jugoslovanske razmere. 4. Zelo zanimiv postopek čiščenja površine pred emajliranjem je tov. Chivit postopek firme Westinghouse, ki se po svojem kemijskem značaju razlikuje od navedenih postopkov čiščenja površine. Pri tem po- stopku obdelujemo površino pločevine z raztopino f eri sulfata. Postopek se razlikuje od prej navedenih v tem, da tu nastopa redóles reakcije med železom in feri sulfatom. Fe + 2Fe*+ = 3Fe2+ Z naraščanjem koncentracije fero ionov pada hitrost jedkanja. Zato je potrebno kontinuirano dodajanje oksidanta v kopel da prevedemo nastale faro ione v feri obliko. Pri naših raziskavah smo uporabili kot oksidant vodikov peroksid, kar je postopek jedkanja podražilo. V najnovejši literaturi pa že zasledimo regeneracijo kopeli z elaktrodializo, ki «e prav tako vrši ¡kontinuirano in je verjetno postopek za to postal cenejši,ž. Od količine odloženega oziroma odjetkanega železa direktno zavisi količina izločenega niklja na enoto površine pločevine. Poznana ¡sta dva postopka nikljanja in sicer metodo substitucije, kjer se niklje-vi ioni izločajo na površini pločevine zaradi različnih potencialov (Nikcel Dip metoda). Pri drugi metodi pa se poslužujemo za izločanje niklja na površino redueentov (npr. kalijev hipofosfit). Smatramo, da je substitucij-¡aká metoda nikljanja glede na enostavnost izvedbe in kontrole primernejša. Uspeh direktnega emajliranja je v naj večji meri odvisen od izvedbe luženja oziroma jedkanja in nikljanja in se moramo vsled tega strogo držati predpisanih pogojev glede koncentracije, tempo* rature in pH kopeli ter časov luženja oziroma jedkanja1. Nadaljnje operacije emajliranja (pasivizaeija, sušenje, nanašanje in sušenja emajbioga šli-kerja ter žganje, še bistveno ne razlikuje od konvencionalnega emajliranja. (Se nadaljuje) MOV« V KNJIŽNICI — JUS — M. C3, 642 Kotrljajni ležaji. PRSTENI CILIN-DRICNOVAUCANI LEŽAJI RU, RJ,. I RT, REDA MERA 23. — JUS — M. C3. 646 Kotrljajni ležaji. PRSTENI CILIN-DRICNOVAUCANI DVOREDNI LEŽAJI RD, REDA MERA 30. — JUS — M. C3. 651 Kotrljajni ležaji. PRSTENI BACVASTI PODEŠUJVI LEŽAJI SR, REDOVA MERA 02, 03 i 04. — JUS, — M. C3. 655 Kolr-tjejni ležaji. PRSTENI BACVASTI PODESUIVI DVOREDNI LEŽAJI SD, REDOVA MERA 22, 32, 30 , 40, 31, 41 i 23. E M O - 5 SOBNA PEC NA OLJE Že nekaj let se v svetu vse bolj uveljavljajo sobne peči na olje. Predhodnice teh peči — peči na trda goriva (premog, drva) — ne ustrezajo več hitremu tempu življenja in njego-govim željam po udobju. Zelo zamudno in neudobno je prenašanje premoga, drv in pepela na desetine stopnic. Zato so proizvajalci ogrevalnih naprav želeli narediti peč, ki bi odstranila vse te pomanjkljivosti in bila obenem tudi ekonomična. V tem iskanju so tudi uspeli. Rafinerijam nafte in industriji so ostajale velike količine lahkega olja, ki ima to lastnost, da hitro izpareva. To odliko so strokovnjaki v svetu izkoristili in konstruirali poseben izpare-valni lonec, kjer olje izpareva in ob pravilni količini zraka izgoreva brez saj in dima. Lonec je obdan z ohišjem, preko 'katerega se potem toplota razširja v okolico peči. Da bi se dosegla možnost reguliranja toplote, je treba dovesti v izgorevalni lonec le določeno količino olja, ki bo pri popolnem izgorevanju ustvarila ali pa obdržala temperaturo v prostoru. Zato so v Ameriki in v zahodni Evropi konstruirali in razvili nekaj tipov regulatorjev olja. Naloga te naprave je, da olje očisti in ga dozira v izgorevalni lonec. Količina olja se regulira , s pomočjo gumba na peči, ki je preko prenosa povezan z regulatorjem. Pod gumbom je tudi številčnica s številkami od 0 do 6. Vrtenje gumba pomeni: Od 0 na I — regulator se je vklopil in dozira peči najmanjšo količino olja; od 1 na 6 ~ dotok olja se povečuje in zato bo peč oddajala Več toplote. iPri številki šest bo oboje največje; od 6 na 1 — dotok olja se zmanjšuje, peč pa oddaja matiji toplote; od 6 na 0 — regulator je izklopljen. Regulator olja je srce peči in zato je važno, da je kvaliteten. V tujini se je vrsta tovarn { CC, Toby, Inaifa, itd.) specializirala za proizvodnjo teh naprav in zato so njihovi izdelki precizni in jamčijo večji izkoristek peči. Tretji detalj, ki prav tako odločilno vpliva na izkoristek in ekonomičnost peči, je regulator zraka. Da bi dovajali vedno le potrebno količino zraka, da ga ne bi po nepotrebnem segrevali in talko izgubljali preveč toplote, je bil konstruiran regulator, ki ves čas kurjenja uravnava potrebno količino zraka. Proizvajalci teh regulatorjev so: Toby, Inaifa, AWE-NA, itd. Vsi trije detajli oljnih peči so omogočili varno, ekonomično in udobno gretje stanovanj. Zato so že pred leti oljne peči preplavila tuja tržišča. Preteklo leto pa se je tudi jugoslovanska industrija začela zanimati za tovrstno proizvodnjo in je dala na naš trg nekaj oljnih čina jugoslovanskih proizvajalcev izdeluje peči za 7500 kcal/h. Obe peči vsebujeta iste detajle, cena pa mora biti za prvo precej nižja, da lahko konkurira slednji. Treba je bilo začeti z delom. Toda kako? Iz tega področja nismo imeli nobenih izkušenj, niti dokumentacije, ki bi nas vsaj načelno seznanila s konstrukcijo oljnih peči. Imeli pa ismo idMoje: delovni nalog in željo, da v čim krajšem času peči, katere pa so po zunanjosti in kvaliteti precej zaostale za inozemskimi. Ker so potrošniki kljub temu ugodno sprejeli to noviteto', ie bila na koncu preteklega leta oddana trem oddelkom v našem inštitutu naloga, da do 30. 9. 1966 razvijejo sobno peč srednje jakosti jo sobno peč na olje srednje jakosti (5000 kcal/h). To je bila precej drzna odločitev, ker ve- naredimo najboljše, kar se narediti da. Začetek je takoj sledil. Zbrali smo nekaj dokumentacije od domačih in tujih proizvajalcev oljnih peči in od proizvajalcev opreme teh. Istočasno smo naročili tudi štiri peči, ki bi nam pozneje služile za primerjavo toplotnih rezultatov in konstruktivnih rešitev. Marca le tos se je v tovarni oglasil g. Zech, ki nam je ponudil, kot zastopnik švicarske firme Toby, nekaj sestavnih delov oljne pe. či. V nekaj dneh je bil toplotni del peči idejno rešen in v naši prototipni delavnici so izdelali prototip, ki smo ga potem pre izkusili. Ker so bili rezultati zadovoljivi sta tudi ostala diva oddelka razvoja dobila svoj prostor ob prototipu toplotnega dela. Industrijski oblikovalec je svojo idejo oblike, skupno z razvojem emajliranih in tehničnih predmetov, prenesel v stvarnost. V prototipni delavnici je pod udarci 'kladiva nastala oblika nove peči. Sedaj, je bil pred nami prvi prototip, ki pa ga je bilo treba še predelati. Peč je bila prevelika in tudi posamezni detajli niso bili v skladu s tehnološkimi zmožnostmi industrijske proizvodnje. Pričela se je najtežja faza v razvoju. V kratkem času (dva meseca) je bilo treba oblikovno, konstruktivno in tehnološko rešiti in narisati vse detajle. Peč je bilo treba zmanjšati na najmanjše možne dimenzije. Obenem s tem razvojem je v prototipni delavnici nastajal nov prototip. Prispele so tudi uvožene peči, ki smo jih preizkusili in v kratkem času spremenili pri nas še nekaj"*elementov, ki so se pokazali ugodnejši za funkcionalnost, tehnologijo izdelave in ceno. Nov prototip peči so si že ogledali nekateri strokovni , sodelavci, pa tudi ljudje, ki so gledali na peč zgolj kot potrošniki. Nekaterim je bila pec všeč, drugim spet ne. Ker je bila Večina prvih, smo jo samo še dopolnili z nekaterimi predlogi ostalih. Peč je potem potrdil še strokovni in komercialni kolegij. Temu je sledilo konstruiranje in risanje detajlnih risb, te pa smo proti koncu junija oddali V sektor tehnološke priprave pro-izvodnje. Takoj za tem se je pričelo tudi iskanje kooperantov za razne detajle na oljne peči. Nekatera podjetja so takoj odklonila sodelovanje, ker sredi leta niso hotela sprejeti nobenih del izven plana. Dru* gim 'kooperantom pa smo morali prilagoditi številne detajle. Tehnološki oddelek je medtem delal na tehnologiji izidelave. Predvidel je potrebna orodja in (šablone za varenje. število obojih je preseglo številko 60. Za konstrukcijo orodij in šablon je bilo potrebno preko 2300 ur, ki so jih opravili konstruktorji orodij in ostali sodelavci. Med (Nadaljevanje na 13. strani) EMO (Nadaljevanje z 12. strani) samo konstrukcijo, pa tudi po njej, je bilo treba registrirati vse spremembe na detajlih, ki so nastale zaradi omenjenih kooperantskih zahtev, ah pa zaradi spremembe detajlov v prid nižje cene peči. še en oddelek je doživel neprijeten vdor v redno proizvodnjo, To je bila orodjarna, ki mora dati vse od sebe, da bodo orodja, za katere je predvideno preko 10.000 izde-lavnih ur, narejena pravočasno. Orodja, razni odlitki ter vsi uvoženi deli in deli, ki jih delajo kooperanti so časovno vezani na 15. oktober letos, ko bi naj stekla poizkusna proizvodnja teh peči. Nekdo bo vprašal zakaj takšna naglica. Odgovor je jasen: če zamudimo s pečmi kurilno sezono, ismo zamudili še zadnjo možnost, da s tem izdelkom uspešno prodremo na naše tržišče. Opisana je bila razvojna pot. In kakšen bo izdelek? Kakšne bodo njegove lastnosti? Ali bo lahko tekmoval z ostalimi proizvajalci v obliki, funkcionalnosti in ceni? To so vprašanja, 'ki ne zanimajo samo ekonomistov, ampak vse, ki so na ka-kršen koli načni sodelovali pri razvoju in izdelavi novega izdelka. Poglejmo kako smo peč predstavili obiskovalcem zagrebške-ga velesejma. Za peč je bil izdelan okusen trobarvni prospekt. Na zadnji strani je opis peči in tabela s podatki. Poglejmo si nekatere teh podatkov: učinek peči min. 1900 kcal/h, učinek peči max. 5000 kcal/h, poraba olja min. 0,24 i/h, poraba olja max. 0,63 1/h višina-širina-globina 74—59— 35 cm, teža peči 36 kg, prostornina rezervoarja 12 1, volumen prostora, ki ga je mogoče ogrevati na 20° C pri toplotno neugodnem prostoru 40 ms (ca. 16 m2 stanovanjske površine), pri toplotno normalnem prostoru 65 m3 (ca. 26 m2), pri toplotno ugodnem prostoru 90 m2). ' Regulator olja je proizvod švicarske tovarne TOBY, izgorevalni lonec in regulator zraka pa nemške tovarne AWENA. Možna bo dobava v več barvnih kombinacijah, tako, da se bo lahko peč vključila med vsako opremo stanovanja. To je bila naša peč v besedi in sliki, čeprav bodo o vtisih z Velesejma pisali drugi, bi se Vseeno dotaknil nekaterih stvari, ki nišo v zvezi z našo oljno pečjo EMO-5. Na razstavnem prostoru so našle tudi sobne peči svoje mesto. So na vidnem mestu in - 5 pritegnejo obiskovalce, ki si peči z zanimanjem ogledujejo. Tu pa ise prične problem, katerega prej nismo predvidevali. Zaradi pomanjkanja časa za izdelavo novih kompletov, je na Velesejmu razstavljena peč, ki jo je imel tehnološki oddelek, da je na njej študiral in preizkušal montažo. Na tem kompletu so se med razstavo pokazale nekatere 'slabosti, ki pa smo jih pričakovali, saj ni bilo prej na voljo časa za temeljit preizkus peči. Slabše pa je z ostalimi pečmi. Ker zahteva vsak detajl peči pri ročni izdelavi (zarisovanje, rezanje, oblikovanje), veliko časa, kljub spretnosti naših prototipnih kleparjev, ni bilo mogoče v nekaj dneh narediti toliko kompletov. Zato je 'bilo sklenjeno, da na Velesejem pošljemo le* tri najboljše barvne kombinacije, na haterih je bil izvršen preizkus tehnologije emajliranja. Imele so zunanji videz kompletnih peči, morale pa bi biti razstavljene nekje v ozadju, da ne bi hodili obiskovalci do njih. Peči so skupaj. Vsak obiskovalec si poleg kompleta ogleda še ostale peči, kjer pa vidi le praznino v peči in ne-obarvane odlite okvirje in pokrove istih. To pa je za nov izdelek vse kaj drugega kot dobra reklama. Drugačna pa je slika na razstavnih prostorih konkurenčnih podjetij. Prvo kar nas je presenetilo, je bil velik napredek na tem področju. Tovarne, ki so v pretekli sezoni pokazale prve peči, so na osnovi izkušenj osvojili nove tipe peči, ki pa so oblikovno in funkcionalno mnogo boljše od prejšnjih. Osvojili so tudi električni vžig peči, kakršen je bil predviden za naše peči. Na Velesejem so poslali le najboljše kar imajo. Prikazano je bilo 'tudi nekaj prototipov peči, ki jih bodo začeli proizvajati čez nekaj mesecev. Kot je videti bo boj za tržišče trd. Tu bo odločala kvaliteta, oblika in prilagojenost potrošniku. Zato pa bo v bodoče treba več časa za razvoj in osvajanje takšnih in podobnih artiklov. Treba bo pojačati kader v razvoju, zasledovati dosežke drugih in prisluhniti željam potrošnika, da bomo vedno konkurenčni na 'tržišču, ki postaja vedno bolj zahtevno. Za zaključek pa še ena zani-fmivost. Na benzinski črpalki pred našo tovarno so pred dnevi napolnili eno izmed cistern z oljem za peči, ki ga prodajajo po 46 S-dinarjev za liter Ali ni to prilagojenost potrošniku? Janez Iršič ODSTRANJEVANJE OVIRE PRI DELU V dekor oddelku imajo v mesecu septembru znatno večji plan proizvodnje kot pa v mesecu avgustu 1966. V avgustu so izdelali 75 ton izdelkov ter dosegli mesečni plan proizvodnje 113%. V septembru pa bodo morali izdelati 90 ton raznih izdelkov za izvoz. Pri izpolnjevanju plana pa imajo tudi oni težave. Ena izmed teh je izdelava ročajev za ABC proizvode. Ti ročaji se namreč ne prilegajo artiklu tako, kot bi bilo zaželjeno. Druga večja težava obstoja v nepravočasni dnevni dostavi posode za dekor v izdelavo dekor oddelku. Ta posoda prihaja stalno nepravočasno iz emajlimice. To se dogaja kljub že neštetim dogovorom z vodstvom emajlimice, da bodo poskušali artikle za dekorira-nje vsakodnevno pravočasno dostaviti. No! Upajmo, da jim bo enkrat to končno le uspelo, kajti če se bo ta zastoj nadaljeval bo ogrožena izpolnitev mesečnega plana v dekor oddelku. Vodja dekor oddelka tovariš Franc Belak upa, da do zastojev ne bo več prišlo. f Kot" že rečeno so v dekor oddelku presegli plan za mesec avgust za 13%. K temu je mno- go pripomogla prizadevnost tovariša Slavka Udriha, ki se je močno zavzel za izboljšanje organizacije dela» Menijo da bi bilo dobro, če bi tudi drugi strokovni delavci sledili njegovemu zgledu. Za rezervni sklad so tudi poskrbeli. V mesecu avgustu so vložili v ta sklad dva milijona starih dinarjev. ej Celjani za Celjane Delavska univerza v Celju, pripravlja v letošnji sezoni nastop Celjanov, ki so bili tu rojeni ali so tu živeli, uveljavili pa so se na raznih kulturnih popriščih. K sodelovanju so povabili znanega komponista in dirigenta Mojmira Sepeta, ki bi naj v sestavi domačega zabavnega orkestra Edija Gorši-ča nastopil kot pianist, kot solist s trobento in kot pevec, operni pevci odnosno pevke Sonja Draksler, Nada Sevšek', Milan Gorenšek in Aleksander Kovač bi pelj operne arije, Spoštujmo zakonite predpise Znano je, da mladina izpodl 18 let starosti ne sme delati v nočni izmeni. Tega pa niso upoštevali pri delavki Selič Nadi, ki dela v emajlimici. Ni še dopolnila osemnajst let starosti, razporejena pa je bila na nočno delo ter se pri tem 5. septembra ob 22,30 pri delu težje poškodovala. Ko so jo ob razporeditvi na nočno delo vprašali koliko je stara, jim je povedala, da nima še osemnajst let, kljub temu jo je odgovorni predpostavljeni razporedil na nočno delo. Svojega dela niti ni opravljala na svojem delovnem mestu »do-našalke«, temveč se je ponesrečila pri opravljanju dela na drugem delavnem mestu, ko je nudila pomoč svojemu sodelavcu. Pri nesreči ji je odščipnlo kazalec na levi reki. Iz analize poškodbe je razvidno, da je prišlo do nesreče zaradi nepravilno naloženih desk na transportni voziček, neravnih tal in neprimernega vozila za prevažanje desk. Ponesnečenka pa ni mogla teh napak zaznati, ker je bila sprejeta na delo v poskusno dobo, ki je še trajala. Kdo je odgovoren za tako ravnanje z mladoletniki ni težko presoditi. Upajmo, da takih primerov ne bo več. Emil Jejčič Srečko Zalokar bi nastopil 8 svojo violo, Lojze Rozman pa bi podal odlomek iz svoje najbolj uspele dramske predstave. Vodja večera bi bil znani novinar Bogdan Pogačnik iz Ljubljane, ki bi povezoval celotno prireditev in predstavil vse nastopajoče. Za prireditev vlada v Celju ih okolici veliko zanimanje. O prireditvi bomo še pisali. TRIBUNA 27. septembra naj; bi bila posvečena problemu Financiranje izobraževanja .in vzgoje. Delavska univerza je zaprosila za sodelovanje tovariša Draga Seligerja iz Ljubljane, ki-bi naj podal osnovne misli, moto pa je: FINANCIRANJE IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE. STARŠI ALI STE PROUČILI NOVI ZAKON O FINANCIRANJU ŠOLSTVA. Tribuna bo enako kot doslej ob 19,30 uri v veliki dvorani Narodnega 'doma. Emajpu» 14 Bogdan Machmiiller: Do sedaj smo se seznanili z zahtevami,, ki jih postavlja delo po normi: kakšne morajo biti kvalifikacije normirca, in kakšna dela je treba izvršiti pred in v zvezi z določevanjem morme,' Vedno in vedno znova moramo poudarjati, da je kvaliteten in trajen uspeh dela po normi odvisen v prvi vrsti od dobrega normirca ter vestnega in temeljitega študija dela, ki privede sam po sebi do racionalizacije ter pocenitve dela in s tem do dviga proizvodnosti. Klasična norma oziroma akord je bila kapitalističnemu svetu sredstvo za izrabljanje cenene delovne sile, norma v sociali-stinči družbeni ureditvi pa sme in mora služiti le kot vzpodbuda za dvig storilnost posameznika ter s tem v zvez proizvodnosti na splošno, torej človeškega in strojnega dela, kolektiva in celotnega gospodarstva, obenem pa za pravično delitev OD po delu. Vsekakor mora dati proizvajalcu posamezniku možnost, da doseže višje dohodke aiko vloži v svoje delo veeč...truda. Vsako odstopanje od te linije je nesocialistično Ib izmaliči pomen in namen naše — socialistične — norme! To mora. biti jasna, vsakemu članu naše družbe, predvsem ¿¿i.normircu! Tukaj stopi v ospredje 3. haloga študijskega ■delh: študij Vrednosti dela in ugotavljanje: osebne sposobnosti dela veh. V podrobnosti se tu ne moremo Spuščati, to je naloga tečajev, kakor tudi tehnična izvedba študija dela ter določevanje norm. Omenimo le najvažnejše: 1. merjeni čas po izvedenem študiju dela mora biti pred dokončno določitvijo norme popravljen z ozirom na to, ali je osebna storinost delavca ■¡nad ali pod normalno (ne povprečno! ). Storilnost delavca za--jema dva motnenta: marljivost 4tp .spretnost, > Vsak moment je treba oceniti posebej V % ter izfvesti popravek ročnega časa, medtem ko mora ostati (razen -v-izjemnih slučaj Sl) strojni čas 100 % i Prt' normiranju samem je treba posvetiti posebna paž-hjo onim, ki dvigajo svojo storilnost močttb preko normalne, 'bodivi iz napačne častihlepnosti alhiz bolne-nervoze kot (učenec prt. izpitu), ali pa iz strahu, da Se Pe hi izkazali kot prepočasni. Te ppjafive je'treba pose-: bej-. .-.upošbivatii,- Pri tistih de-.firveih kvarijo -sliko ' poteka: -deja, je. nabolje ¡opustiti-. sneipanjč, kajti taki posnetki ■časa1'»» 'brce Vrednosti! -Normalno nihanje-časa pri po-•BfaenMm ju -sposafflBeznih:>nisi>rna-- dav icistevoponacije piš dovolj uvežbamih delavcih ter zadostni pripravi dela naj ne presega 15 %, razen v posameznih primerih! 2. Študij vrednosti dela (določitev grupe oziroma kategorije dela) mora biti izveden vestno po enotnih merilih. Tudi za vrednost moramo imeti določena in zanesljiva merila. Ocenjevanje po osebni razsodnosti kalkulanta ali na podlagi katalogov ni primemo, je zastarelo in neumestno, ker se vrši z osebnega gledišča in dovoljuje preveč napak. Sodobno ocenjevanje dela je analitično (razčlenjeno na več stvarnih gledišč). Kot osnova služijo zahteve, ki jih postavlja delo na delavca. Ugotovitve na tem področju prinašata Stewens in Euler v svoji knjigi »Analitična ocena dela«. Ocena dela po tem sistemu se vrši s točkovanjem, pri čemer ima vsaka zahteva, ki jo postavlja delo na človeka, svojo določeno število točk. Zbir teh točk nam da po tabeli grupo oziroma vrednost dela ter s tem tudi določeni dinarski faktor. (Skoraj enak sistem predlaga tudi REFA). Zahteve dela na človeka delita v naslednje glavne gmpe: I. Potrebna strokovna sposobnost, oziroma znanje: a) potrebna izobrazba, aa) potrebna spretnost, ročna spretnost, b) potrebna izkušnja, bb) telesna privajenost, II. Potrebna sposobnost mišljena dn Ukrepanja. UL Potreben napor, a) telesna obremenitev — to prevzemajo mišice, b) umska obremenitev *— pazljivost misli. IV, Potrebna, odgovornost — kar nekdo lahko uniči, a) za izdelek in sredstva (orodje, stroje), b) za kakovost dela drugih, c) za zdravje in varnost drugih, V. Vpliv okolja na delavca in delo — kar nekoga ovira, v4, a) temperatura, b) prah, olje, voda, umazanija, *o) kemični -vplivi na oči; kožo in' dihalne organe, d) nevarnost dela , ■e) ostaSo’ kot: hrup. prepih, svetloba; (tresenje. , Razpon .delovnih grup, katerih je se -giblje od -55 do 133*|£* od.,osnovne grupe (V). Možnost, nepravilnega ocenjevanja ja. tukaj veliko manjša, kajti ocenjevalec, ki dela na podlagi tabel, se lahko zmoti le v eni ali tiajvfeč dveh zahtevah, kar navadno nima bistvenega'Vpivakra konččti-zbi r-točk, Mesnata! idoJočk-dasodnost-dela. Podrobnejši opisi in tabele za analitično ocenjevanje vrednosti dela so izšle tudi že v naših tehničnih revijah. 3. Startna osnova za delo po normi je navadno višja kakor za delo po času. Utemeljena je ta razlika z naslednjim: a) delo po normi zahteva od delavca trajno koncentracijo in povečano pažnjo vseh 8 ur, ako hoče izvršiti kvalitetno delo v predpisanem času. bi norma sama sili delavca k hitrosti. Delati mora z enakomerno hitrostjo, ako hoče doseči svoj predviden osebni dohodek, zlasti še, ako je zaželje-na še povečana proizvodnost. c) izmečkov ne dobi plačanih. ravno tako ne časa ža popravilo teh ter za manjše motnje pri delu, kar vse pri delu po času odpade. d) tempo dela kakor tudi količino diktira norma. Zavlače-čevanje dela kaikor tudi umetni odmori (npr. cigaretni odmor) so pri pravilno postavljeni normi nemogoči oziroma niso nagrajeni. c) vračunan dodatni čas je lahko manjši, ¡pa tudi Večji. Plača se torej riziiko. Vse to moramo upoštevati pri določevanju dinarskega faktorja, ako hočemo doseči svoj namen: dvigniti proizvodnost ter zadovoljiti neposrednega proizvajalca. (Nadaljevanje) <3 LOB US Skupni svetovni dohodki od turizma v svetu so lani dosegli 'kar 13 milijard dolarjev, kar predstavlja 6 % svetovnega ižvoža. V svetovnem turističnem prometu _ je lani sodelovalo 115 milijonov turistov. Relativno naj-veoji devizni dohodek beleži v preteklem .letu Španija, či-. gor devizni dohodki iz turiz-ma predstavljajo kar 42% >»: vseh deviznih prihodov. Ta • -delež znaša:124% v-Avstriji, n (8% na Irskem, /4,%-v Grčiji, (2%.v Italiji in Švici v itd, tiaši državi,je-lani-turistični promet prinesel 115 milijard dolarjev deviznega pritoka. Od skupno 32£ milijonov nočitev je odpadlo na nočitve tujcev 11.2 milijo, ha. Kljub temu pa je delež . naše države v deviznem pri- toku lani znašal komaj 1,5 % od skupnega deviznega pritoka vseh evropskih držav. Leta 1970 bi naj v tujskem turizmu pri nas ustvarili že 400 milijonov dolarjev deviznega pritoka ali 6 % delež v turizmu Evrope. Anketa, ki jo je izvedel pariški institut INSEE koncem leta 1965 v irancoskih gospodinjstvih, je pokazala sledečo zasičenost z gospodinjsko opremo: pralni stroji 41,2°, o, sesalci za prah 45,5 %, hladilniki 58,7 %, televizijski aparati 44,3l'o in radijski sprejemniki 85,2 %. Anketa nedvoumno dokazuje, da gre že znaten del prodaje na račun nabave teh predmetov za zamenjavo . preje, nabavljene opreme, kar priča, da je potrebno v pogojih relativne zasičenosti trga resno upoštevati tudi taktor nakupa potrošnikov za zamenjavo obstoječih predmetov. * Razvojni družbeni plan Jugoslavije predvideva, da bomo v razdobju od 1966 do 1970 zgradili 700 tisoč novih stanovanj, od tega 300 tisoč v mestih in industrijskih sre-. diščih. Pri tem bi se vlaganja iz osebnih dohodkov prebivalstva povečala za trikrat v primerjavi z letom 1964. Obseg stanovanjske graditve bi znašal leta 1970 — 264 tisoč sianovanj, kar je 17 % manj, kot je predvidela prva projekcija razvojnega družbenega plana, ki je bila izdelana v letu 1965. V tem petletnem obdobju bi se vselilo V nova stanovanja približno 25*0 vseh gospodinjstev. * Razvojni .družbeni plan Jugoslavije pa predvideva za razdobje 1966 do 1970, hitro večanje trajnih potrošnih dobrin: avtomobilov, radijskih in televizijskih sprejemnikov, gospodinjskih aparatov itd. Medlem ko smo v, preteklem letu imeli na področju celotne države gostoto komaj 9 avtomobilov na tisoč prebivalcev, bi naj ta dosegla leta 1970 že 28 do 20 avtomobilov. V imenova-—netn obdobju pa bi se povečala gostota televizijskih sprejemnikov od 30 na 85 do 90 komadov na tisoč prebivalcev. Vrednost gospo-, - dtnjskih aparatov bi se prav i■ tako -povečala od novih din 140 tisoč tfii 270 do 300 tisoč (na 1.000 prebivalcev j leta 1970. ______________________________L Prosilci stanovanj - pozor Ker smo pred novim točkovanjem, ki bo opravljeno v mesecu oktobru in novembru, objavljamo imena vseb, ki so pri naši službi v evidenci kot prosilci stanovanja, seveda pa le tiste, ki zadovoljujejo osnovnemu pogoju našega Pravilnika o pospeševanju stanovanjske izgradnje in oddajanju stanovanj t. j. da bodo imeli do vključno 31. 12. letos nepretrgano 5-letno delovno dobo v našem podjetju. Prav tako so v seznamu vsi, ki žele zamenjavo stanovanja iz kakršnegakoli razloga. Prosimo, da vsak interesent dobro pregleda ali je v seznamu in preveri pravilnost svojih podatkov. VSE REKLAMACIJE IN INFORMACIJE SPREJEMA ODNOSNO DOBITE V KADROVSKI SLUŽBI — SOCIALNA DEJAVNQST V SOBI ŠT. 4 (PRITLIČJE) DO VKLJUČNO 30. SEPTEMBRA 1966. če kdo svojega imena ne bo našel v seznamu, naj vloži ponovno prošnjo do 30. 9. -1966, vendar le v primeru, če ima nepretrgano 5-letno delovno dobo v našem podjetju. Posebej opozarjamo vse potrošnike, da javijo eventualne spremembe naslovov, ki so nastopile zaradi preselitve po vložitvi prošnje. Vse prošnjike, ki jih komisija he bo našla na objavljenih naslovih in niso javili spremembe naslova bo izločila iz evidence prošnjikov. Prav itako prosimo, vse ki so med prošnjiki in )so svoj stanovanjski problem že sami rešili ter zaradi tega niso več interesenti za dodelitev stanovanja, naj se zglasijo odnosno odjavijo iz evidence v sobi št. 4, pritličje. Spodnji seznam je pisan po datumih vložitve prošnje odnosno po datumih evidentiranja prošnje pri naši službi. 57. 797 Gor Ladislav Dobriša vas 61 15. 1. 1961 58. 809 Pevec Marija Vinski vrh 29 9. 7. 1959 59. 814 Ekselenski Mirko Kosova 19 1. 3. 1961 60. 815 Javornik Alojz Ul. bratov Kresnikov 10 15. 8. 1961 61. 819 šolinc Jože Zidanškova 23 6. 8. I960 62. 824 Nemec Valentin Teharska cesta 1$ 16. 10. 1961 63. 825 Stojkovič Marija . Ipavčeva 16 16. 7. 1957 64. 829 Antonič Zlatko Zaloška Gorica 1 1. 9. 1959 65. 831 Uršič Fanika Ostrožno 88 3. 5. 1943 66. 832 Vedlin Marija Nova vas 19 9. 4. 1948 67. 838 Tadina Ivan Sp. Selce 14, Šentvid p. Grob. 12. 3. 1955 68. 844 Planinc Vera Dobrova 27 15. 5. 1961 69. 851 Mehle Terezija Osenca 5, Teharje 20. 10. 1959 70. 852 Zalokar Milan Ul. bratov Vošnjakov 21 31. 5. 1951 71. 866 Šoper Marija Mariborska 142 15. 11. 1948 72. 873 Krumpak Ivan Mariborska 146 25. 8. 1958 73. 875 Blažič Ivan Bezenškova 1 a 25. 8. 1959 74. 877 Gaber Milena Jenkova 16 a 16. 7. 1959 75. 893 Vražič Martin Rogatec 48 15. 4. I960 76. 882 Mikula Albin Mariborska 64 16. 6. 1956 77. 889 Pobirk Karl Gomiljsko 19 15. 8. 1959 78. 890 Jakob Mafija Kovinska 17 1. 12. 1960 79. 891 Gavez Anton Grobelno 17 32. 12. 1961 80. 898 Paušner Slava Linhartova 20 5. 5. 1952 81. 906 Zagmajster Stanko Kovinska 16 6. 11. 1961 82. 910 Javornik Nada Ul. 29. novembra bi. 107 1. 9. 1961 83. 919 Brunšek Marija Partizanska 3 9. 4. 1947 84. 931 Krivec Ana Gorica 33 15. 10. 1960 85. 943 Založnik Stanislav Ostrožno 114 1. 8. 1961 86. 936 Muzelj Jožica Slomškov trg 5 20. 9. 1957 87. 937 Planinc Marica JJl- 29. novembra 24 17. 10. 1946 88. 938 Videnšek Marija Kovinska 16 15. 3. 1961 89, 944 Kalem Stipo Dečkova 5 18. 10 1961 90. 946 Mernik Franc Delavska 16 8. 9. 1960 91. 947 Djokovič Rado Dečkova cesta 2 1. 7. 1955 92. 948 Kroflič Marija Arclin 61 26. 10. 1959 93. 951 Roc Štefan G otovl j e 67, Žalec 15. 3. 1960 94. 955 Juršič Erika Na Otoku 10 16. 1. 1961 95. 963 Šekoranja Erika Kovinska 13 29. 4. 1952 96. 965 Leban Dani » Kovinarska 13 1. 3. 1961 97. 966 Lisec Leon Dragomilo 7, Šmar. pri Jelšah 25. 9. 1957 98. 969 Jakopin Ivan Strmec 58, Vojnik 18. 3. 1958 99. 972 Vertačnik Franc Socka 12 2. 11. 1959 100. 977 Lipar Edi Podgorje 32 1. 2. 1961 101. 986 Plevnik Alojz Lopata 56 1. 12. 1960 102. 988 Podsedenšek Alojz Včjnik 48 1. 10. 1960 103. 986 Gruber Jože Mariborska 76 a 1. 8. 1961 104. 105. 106. Tek. št. St. vloge Priimek in ime stanovanje Vstop v podjetje iU/. 108. 109. 110. 111. 1UUO 1001 1005 1006 1009 112. 1010 1. 83 Bomekar Antonija Jurčičeva 11 22. 9. 1950 113. 1011 2. 103 Preložnik Štefka Ul. 29. novembra 11 15. 4. 1948 114. 1014 3. 176 Tavšloker Jože Cinkarniška pot 5 5. 12. 1955 115. 1020 4. 209 Kranjc Vinko Zg. Trnovlje 52 23. 7. 1953 116. 1021 5. 211 Tržan Marija Aljažev hrib 2. 10. 1950 117. 1025 6. 250 Podbrežnik Alojzija Mariborska 66 20. 2. 1954 118. 1026 7. 324 Pisanec Štefan Delavska 19 17. 5. 1956 119. 1027 8. 325 Paj Adolf Drapšinova 2 25. 7. 1955 120. 1028 9. 329 Penev Marjan Bukovžlak 81 3. 8. 1957 121. 1029 10. 347 Jesenšek Elza Zadobrova 17 2. 10. 1950 122. 1033 11. 349 Ojsteršek Ferdo Breze pri Celju 23 26. 7. 1958 12. 369 Cepin Anton Čret 54 15. 5. 1958 123. 1034 13. 375 Vaupotič Angela Košnica 1 13. 3. 1947 124. 1038 14. 430 Širše Vinko Prebold 80 15. 8. 1959 125. 1049 15. 436 Cvikl Julijana — Trnovlje 22 6. 11. 1953 126. 1050 16. 450 Žnidar Marija Arclin 48 29. 4. 1949 127. 1051 17. 453 Vodeb Peter Gorica pri Slivnici 8. 4. 1958 128. 1052 18. 4S1 Korbar Genovefa Kocenova 10 a 6. 2. 1951 129. 1053 19. 485 Mikac Frančiška Razlagova 11 19. 9. 1951 130. 1059 20. 523 Fekonja Janko Bežigrajska 13 24. 5. 1957 131. 1066 21. 544 Vodušek Štefka Stanetova 14 15. 5. 1948 132. 1067 22. 550 Jeranko Anton Trnovlje 189 20. 2. 1951 133. 1068 23. 559 Ivankovič Terezija Polule 61 14. 9. 1956 134. 1069 24. 568 Dekleva Vera Tratna 44, Grobelno 4. 11. 1959 135. 1070 25. 622 Tauzes Justina Štore 56 9. 12. 1958 136. 1071 26. 624 Meznarič Vili Zagrad 128 22. 12. 1959 137. 1076 27. 653 Ramšak Ivan Brnica 24, Petrovče 1. 6. 1960 138. 1077 28. 661 Lednik Jože Zg. Hudinja 79 7. 11. 1943 139. 1080 29. 667 Kovše Lambert Medlog 1 1. 10. 1958 140. 1081 30. 671 Poteko Vida Vojnik 229 24 . 4. 1952 141. 1082 31. 678 Hostnik Terezija Pečovje 40 21. 6. 1955 142. 1086 32. 679 Preskar Jurij Teharska 18 12. 9. 1947 143. 1087 33. 686 Koružnjak Stanko ' Zagrad 116 16. 12. 1959 144. 1088 34. 687 Korpnik Stanko Sp. Hudinja 9 13. 10. 1957 145. 1090 35. 694 Aerzerišek Angela Lava 5 20. 8. 1952 146. 1091 36. 706 Bek Marija Bukovžlak 83 23. 8. 1948 147. 1092 37. 7Ü9 Pajk Alojz Ipavčeva 24 15. 6. 1956 148. 1093 38. 727 Regula Jože Golovec 1 15. 4. 1960 149. 1095 39. 729 Jug Viktorija Grobelno 6. 6. 1957 150. 1096 40. 730 Zimšek Alojz Cesta na Ostrožno 22. 12. 1959 , 151. 1101 41. 731 Ravnak Štefan Ivenca 1, Vojnik 10. 3. 1958 152. 1104 42. 733 Potočnik Danijel Kovinarska 16 •' 16. 7. 1957 153. 1108 43. 738 Krajšek Rihard Gorica 29, Slivnica 8. 1. 1959 154. 1109 44. 745 Benedejčič Andrej Bukovžlak 34 8. 1. 1959 155. 1111 45. 747 Zagoričnik Franc Zavodna 7 4. 6. 1945 156. 1113 46. 749 Žnider Fric Nazarjeva 18 6. 12. 1955 157. 1116 47. 751 Jandrič Boris Pokopališka 6 10. 12. 1958 158. 1118 48. 758 Breznik Miroslav Teharska 60 1. 10. 1959 159. 1121 49. 759 Veber Franc Šlandrov trg 1 19. 9. 1957 160. 1125 50. 762 Vnučec Franc Arja vas 69 11. 8. 1957 161. 1126 51. 763 šentjurc Vera Stanetova 9 5. 9. 1947 162. 1127 52. 765 Ferant Fani Zvezna cesta 12 6. 9. 1946 163. 1130 53. 770 Koštomaj Peter Kovinska 16 28. 9. 1954 164. 1132 54. 782 : Krajnc Rozalija Turkova 15 14. 6. 1956 165. 1133 55. 785 Skale Jakob Buikovje 25 8. 10. 1957 166. 1134 56. 794 Bednjički Silvo Trnovlje 196 2. 11. 1960 992 Omerza Alojz 993 Skalicki Jože 994 špilak Martin Slivnica . 11. 3. 1952 Zg. Hudinja 50 1. 11. 1960 Kovinska 13 4. 1. 1949 Leskovec 31, Škofja vas 6. 6. 1957 Kovinarska 3 17. 11. 1947 Kočevarjeva 4 1. 7. .1960 Vonjik 65 av 21. 11. 1961 Kovinarska 16 16. 2. 1959 Petrovče 98 1. 4. 1961 Ul. 29. novembra 15. 4. 1960 Mariborska 48 17. 8. 1951 Zavodna 20 8 . 9. 1947 Frankolovo 29 15. 5. 1961 Delavska 16 5. 5. 1961 Delavska 18 15. 9. 1959 Stanetova 28 10. 9. 1957 Šlandrov trg 1 20. 11. 1954 Škofja vas 34 27. 11. 1961 Ostrožno n. h., Hochkrautova 9 28. 4. 1948 Tovarniška 29 12. 6. 1959 Hribarjeva 11 9. 9. 1959 - Cesta na grad 76 2. 11. 1969 Breg 4 15. 12. 1956 Breg 38 3. 8. 1960 Socka 12 27. š. 1959 Ljubljanska 20 7. 10. 1954 Dobriša vas, Petrovče 1. 6. 1960 Jurčičeva 5 18. 9. 1957 Delavska 6 10. 9. .1957 Ostrožno 64 23. 9. 1959 Ul. bratov Vošnjakov 10 6. 5. 1960 Sp. Trnovlje 147 21. 2. 1952 Delavska 16 1. 4. 1959 Trnovlje 70 6. 6. 1956 Breg 15 15. 8. 1961 Pohorska 11 21. 7. 1947 Ipavčeva 14 10. 12. 1958 Kovinska 9 27. 7. 1939 Kersnikova 52 1. 11. 1960 Cesta na grad 33 25. 8. 1947 Delavska 16 2 . 9. 1948 Trnovlje 28 15. 11. 1961 Mariborska 214 5? 10. 1955 Trnovlje 189 1. 3. 1960 Kovinarska 13 31. 3. 1955 Škofja vas 13 2. 11. 1961 Kovinarska 6 '17. 8. 1956 Ul. bartov Vošnjakov 2 21. 9. 1961 Šlandrov trg 3 11. 6. 1956 Krožna pot 10 26. 7. 1958 Robova 2 2. 11. 1951 Kovinarska 16 2. 11. 1960 Krožna pot 8 10. 9. 1946 Teharje 39 15. 10. 1957 Mariborska 68 1. 12. 1960 Krožna pot 12 12. 4. 1954 Pristava 11, Šmarje pri Jelšah 1. 10. 1960 Trnovlje 164 23. 7. 1956 Krožna pot 16 31. 10. 1947 Šlandrov trg 1 13. 9. 1956 Tovarniška 18 11. 11. 1959 Mariborska 80/11 16. 5. 1958 Dečkova cesta 5 25. 4. 1952 (Nadaljevanje na 16. strani) (Nadaljevanje s 15. strani) 167. 1137 Ovčar Fani 168. 1138 Kalšek Jerica 169. 1193 Tifengraber Jože 170. 1142 Putnik Milan 171. 1147 Robida Franc 172. 1148 Suholežnik Erna 173. 1150 Knez Ivana 174. 1151 Leskovšek Adolf 175. 1152 Zontič Alojz 176. 1154 Pušnik Franc 177. 1155 Majger Alojz 178. 1157 Kolarec Tomo 179. 1159 Potočnik Lucija 180. 1161 Mežnarič Franc 181. 1162 Sumrak Rudi 182. 1166 Raj niš"-Albina 183. 1167 Gajser Ana 184. 1168 Korbar Peter 185. 1169 Kranjc Franc 186. 1173 švečak Štefan 187. 1175 Špindler Matilda 188. 1167 Miletič Fanika 189. 1177 Kokalj Marjan 190. 1178 Kranjc Gabrijela 191. 1180 Buček Heda 192. 1181 Pritekelj Ivan 193. 1182 Zidarič Dušan 194. 1183 Leskovšek Ludvik 195. 1184 Bizjak Ivan 196. 1185 Tanšek Franc 197. 1187 Kovač Angela 198. 1188 Arbajter Fanika 199. 1189 Mlinarič Marinka 200. 1190 Pogladič Ivana 201. 1192 Novak Terezija 202. 1193 Tašker Fanika 203. 1197 Paj Mihaela 204. 1201 Noner Marija 205. 1202 Pobirk Karl 206. 1206 Jeseničnik Pavel 207. 1208 Padežnik Marija 208. 1209 Brezovšek Stanko 209. 1212 Šprajc Vlado 210. 1213 Rovšek Katarina 211. 1214 Krivec Kristina 212. 1215 Tanšek Justa 213. 1216 Korošec Franc 214. 1217 Cocej Stane 215. 1218 Strojnik Edvard 216. 1220 Štefančič Avgust 217. 1223 Razboršek Vfcronika 218. 1224 Gregl Franc 219. 1225 Debelak Martin 220. 1226 Centrih Jože 221. 1227 Beg Maks 222. 1228 Knafelc Alojz 223. 1229 Kacin Rafaela 224. 1233 Plevnik Ana 225. 1234 Palir Ivan 226. 1235 Jankovič Herman 227. 1236 Mastnak Fanika 228. 1237 Svečak Štefan 229. 1238 Cene Marjan '230. 1240 Prevolnik Venčeslav 231. 1241 Kovačič Dragica 232. 1245 Zabav Miroslav 233. 1246 Pevec Štefka 234. 1248 Napret Silva 235. 1249 Čendak Olga 236. 1250 Žerjav Štefanija Dečkova 5 15. 9. 1947 Drapšinova ulica 15. 9. 1959 Zgornja Hudinja 46 15. 5. 1961 Trg oktobrske revolucije 2/4 4. 9. 1956 Tomšičev tog 2 13. 12. 1948 Pokopališka 4 1. 6. 1961 Delavska 16 1. 10. 1958 Kovinska 7 27. 9. 1937 Frankolovo 10 10. 12.. 1956 Kovinska 7 1. 8. 1953 Zadobrova 101 27. 7. 1957 Kocenova 3 28. 10. 1957 Kovinska 16/III 16. 7. 1957 Zagrad 128 22. 10. 1957 Kovinska 13 1. 2. 1961 Kolmanovo 12 — čret 5. 5. 1947 Začret 16 30. 8. 1956 Trnovlje 95 23. 4. 1959 Zaloška Gorica 1 5. 11. 1958 Zidanškova 30 11. 7. 1958 Krožna pot 8 10. 9. 1946 Kovinska 4 9. 12. 1958 Vojnik 14 1. 8. 1954 Kovinska 13 14. 10. 1959 Vojnik 133 13. Í1. 1959 Dečkova 50 15. 10. 1947 Sp. Trnovlje 67 20. 7. 1953 Kovinska 13 15. 10. 1960 Sernečeva 2 2. 12. 1959 Zvodno 51, Teharje — Šlandrov trg 6 13. 11. 1948 Grudnikova 4 3. 9. 1951 Mirna pot 8 11. 12. 1961 Strmec 3 7. 12. 1961 Kovinska 3 1. 7. .1947 Kovinska 11 18. 1. 1952 Vrunčeva 2 18. 1. 1949 Delavska 1 1. 10. 1959 Ivenca 19 15. 8. 1959 Mariborska 174 17. 7. 1957 Oblakova 20 11. 6. 1956 Kovinska 11 16. 2. 1957 Kovinarska 11 16. 3. 1955 Krožna pot 12 10. 7. 1950 Kosova 3 1. 3. 1961 Plečnikova ulica 15. 7. 1961 Mariborska 80 19. 2. 1960 Smrekarjeva 8 22. 9. 1952 Ul. Bratov Vošnjakov 21 10. 8. 1954 Mariborska 110 15. 3. 1961 Trg svobode 3 21. 12. 1961 Kovinarska 13 9. 4. 1947 Ipavčeva 14 10. 12. 1958 Začret 2 10. 6. 1958 21. 3. 1962 8. 1. 1964 Badovičeva 4 2. 9. 1957 Zagata 2 30. 9. 1957 - • 22. 3. 1962 8. 1. 1964 Cesta na grad 60 15. 11. 1961 šaranovičeva 2 19. 1. 1949 Delavska 16 12. 3. 1963 Levec 11 24. 10. 1958 - - 14. 9.1963 29. 3. 1965 Otok 12 1. 12. 1960 Zidanškova 30 11. 7. 1958 Ljubljanska c. 20 8, . 8. 1956 — 21. 2. 1959, ■ - 1. 2. 1961 Ozka ulica 3 7. 10. 1961 $landrov trg 3 4. 1. 1961 Tomšičev trg 17 12. 7. 1957 Delavska 18 21. 10. 1948 Vrunčeva 32 21. 9. 1961 Pokopališka 4 10. 7. 1956 Teharska 24 2. 9. 1959 KADROVSKA SLUŽBA Socialna dejavnost i časnik izhaja v okviru enote informacije vsako drugo sredo v nakladi 3.700 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Eva Orač, ing. Jože Vajdetič, Ivo Gostečnik, Emil Jejčič in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21,. interna 207. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje OGLAS Ugodno prodam električni bojler 50 1 »Tiki« — malo rabljen. 2 postelji z žimnicami, t toaletno mizico, 1 dvodelno omaro, 1 okroglo mizo. Informacije v sobi št. 5. Kadrovske vesti NOVI ČLANI KOLEKTIVA SO: STROPNIK Rudi, KOPRIVC Franc, JEVŠEVAR Vid, BELAK Ivan, KOŠTOMAJ Branko, KO-ŠTOMAJ Karl, MEKE Ivan, VEBER Franc, WIEGELE Karl, Ing. PRIMC Henrik, ŽVIŽEJ Adolf, KUNC Franc, JORDAN NAŠA KRIŽANKA * i“ 4 T“ 6 3 4 t [ t «r r 6 t F i 9 A n 1 \0 I 41 4o r7^1 t-J 44 n 1t □ M 1% 1 1f 4*1 Ü 4Í i u T~~ k i U T~ 1 - ““l I s I * « ■■ * » I M 4® i 41 u U 1 4«. □ H i 4% I i ia 1 4* S ia L □ «t t mmmm I. LIK /VODORAVNO: 1. instrument, 8. del elektromotorja, 9. predmet, 10. bog ljubezni, lil. moško ime, 12. branilec (srb.), 13. tovarna v Zemunu, 14. dva samoglasnika, 15. krasen, 16. atlet mariborskega Branika, 18. daljnogled. NAVPIČNO: 1. oproda, spremljevalec, 2. Julijin ljubimec, 3. kopno obdano z morjem, 4. iglavec, 5. simbol za erbij, 6. šapa, 7. pokrajina v stari Grčiji, 11. toda, 13, najvišji bog pri starih Grkih, 15. ime Kennedyjevega morilca, 16. enaka soglasnika, 17. grška črka. II. LIK VODORAVNO: 1. žaba, 8. »človek« iz železa, 9. tovarna v Nišu, 10. poziv, 11. osebni zaimek, 12. debela palica. 13. britansko oporišče v Aziji, 14. gora v Švici, 15. oblika pomožnega glagola, 16. plasti, 18. okras. (NAVPIČNO: 1. del Ljubljane, 2. hrup, 3. Kajnov brat, 4. začimba, slovenski tednik. 6. barvane, 7. cirkuško prizorišče, 11, pregrinjala, 13. najmanjši del snovi, 15. poželenje, 16. Kositer, 17. veznik. III. LIK VODORAVNO: 1. prevleka na filmskem traku, 8. zadeva, 9. učenje, 10. dlačica v žitnem klasu, 11. osebni zaimek, 12. reka v SZ, 13. obramba, 14. Marjan Tratnik, 15. kraljevi namestnik, 16. plin, 18. moment. NAVPIČNO: 1. močna luč, 2. učinek, 3. stojalo, 4. naplačilo, 5. kazalni zaimek, 6. redovnica, 7. okrasni list na korintskem stebru, 11. slovesna obredna oprava, 13. Džinginskanov vnuk, 15. ameriško moško ime, 16. osebni zaimek, 17. nikalnica. IV. LIK VODORAVNO: 1. sporočilo, 8. primorsko vino, 9. nikalnica, 10. neumna, 11. nočno zabavišče, 12. seveda, 13. zver iz rodu mačk, 14. solmizacijski zlog, 15. enota dela, 16. shramba za obleko, 18. pokrajina v Grčiji. - NAVPIČNO: 1. kamenina, 2. doba. 3. žensko ime, 4. žensko ime, 5. japonska igra, 6. pokrajina v Vietnamu, 7. moško ime, 11. črnski tekač, zmagovalec teka na 400 m v Sarajevu, 15. oblika glagola prati, 15. žensko ime, 16. središče vrtenja, 17. medmet. Ivan, HUDEJ Franc, JAZBIN-ŠEK Danica, KONČAN Klotil-ida POHAJAČ Majda, VIDMAR Anica, VIŠNAR Vida, KODELA Bogomira, MOČAN Olga, NAGLIČ Karla-Karin, MACUH Miroslava, AHTIK Jožefa. Med nami vam želimo obilo delovnih uspehov! IZSTOPILI SO: VINDER Franc — sporazumno, GABER Franc — sporazum- no, ROVŠEK Drago — rehabilitacija, BERTOK Vili — v inozemstvo, PLANINŠEC Vinko — sporazumno, KOS Jože — sporazumno, PESJAK Jože — upokojen, ŽVIGLER Ciril — sporazumno, ČERENJAK Stanko sporazumno, HROVAT Janez — sporazumno, PLIBERŠEK Jože vajenec, DRAME Rudi — sporazumno, CVENK Franc — sporazumno, REBEVŠEK Slavko disciplinski odpust.