Dnevne novice. — »Štajerc« psufc, Ptujske Bemškutarje silovito jezi, da »Slov, Gospodar« kljub st&vki tiskarjev v Cirilovi tiskarai, redao izhaja. Zadnji tedea so dodali ptujski nemškutarski gCBerali Ba eni straai lista »Štajerca«, Na tem papirju zabavlja bivši sodj ia prijatelj srebraih žlic čez »Slov. Gospodarja« ia pravi, da izhaja aaš list »na švindlerski Bačia«, Če torej lastništvo »Slov, Gospodarja« poskrbi, da aaročaikj ae trpe škode in dobijo vsaj nekaj aovic, je to po mneaju plesajivih aemškutarjev — »šviadel«. Grozao modri so postali aaši nemškutarji! — Naročaiki »Slov. Gospodarja« so pa druzega mnenja. Uredništvo dobiva daa za daevom pisma, v katerem aas prijatelji ia priprosti ljudje bodrijo, Baj vztrajamo v tem pravičnem boju. Daa za daevom prihajajo tudi novi naročniki. To je dokaz, da je aaše ljudstvo zadovoljao s svojim glasilom. Prijatelji! Kot odgovor aa »Štajerčevo« psovaaje, pridobivajte »Slov, Gospodarju« tudi sedaj pridao aove naročaike! -f Shod t Žičah. Dae 1. febr. se ie vršil obilno obiskan politični shod v Zičah. Naš poslanec g. Pišek nam je obširBO in temljito poročal o delovanju dež. ia državaega zbora, izrekla se je želja, da se letos kolikor mogoče ozira aa brezobrcstao posojilo za aaš okraj, ia to radi tega, ker je vinogradov šele ca četrt obdelanih, Vsi drugi so vsled stare trte in trt. uši uničeai. Vsem poslaacem S. K. Z. se je izrekla pohvala ia zaupnica. -f Shod t Poljčaaah. Prihodnjo aede* ljo $ne 8. febr. ima poslaBec Pišek popoldac po večeraicah v Studenicah pri Poljčanah shod. — Selaica ob Muri. V nedeljo dne 8. februarja ob pol 3. urj popoldne se vrši pri g. Karolu Gorfliku p, d. Roškarju javen shod. Govorilo se bo o šolskih zadevah. Na shodu govori poslanec Roškar, Zavedni obmejai Slovcnci, ki vam je na srcu blagor časni ia večai vaših otrok, pridite na shod. Ne dajte se zvoditi aa krivo pot po znaaem caorokem kramarju, ki se je udinjal na. Pridite na shod tudi Slovend iz sosednjih občia.  Doplsnikom »Slovenskega Go- spodarja«. Sedanje ljubljansko urednišivo »Slov. Gospodarja« naznanja, da morajo biti notice najpozneje v ponedeljek opoldne v Ljubljani, ako hPčejo, cla se v prvi številki objavijo. — Orlovska organizacija na Štajerskem. Šmartin pri Slovenjem gradcu. Pri nas se je pretečeno nedeljo 25. januarja ustanovil telovadni odsek »Orel« za Mislinjsko dolino s središčem v Šmartnu. V dolgem poljudnem govoru jc g. predsednik dr. Verstovšek razložil pomen in veliko potrebo te mladeniške organizacije. Poslušalcev je bilo prav mnogo, večina. naladeničev, tudi iz drugih župnij; hvalevredno pa so se udeležili tudi očetje in gospodarji. Z vidnim zanimanjem so šle poslušalcem govornikove besede res k srou. Delo je začeto, treba ga je zdaj le še vztrajno nadaljevati. —jObrambno delo. Nemd so osaovali v SlovT BistričP aovo žeasko podružaico Siidmarke. Kaj pa podružaice »Slov, Straže«. Vidi so, kot bi hotele aaše podružaice (večiaa ajih) zaspati. Ne tega! Na delo za obrambo aaiih aarodaih pravic, za obrambo Baše meje! — Duhovaiške vesti. Zdavstveao stanje č, g, Fr. Simoaiča se je že obrtdlo maogo aa bolje. Upaaje je, da bo gosp. vikar v kratkem mogel iz postelje. — V pokoj stopi č. g. J, Jurčič, dekaa v VuzeBici. Na Bjegovo mesto pride č. g. A, Aržcašek, župaik v Vitaaju. — V pokoj bo tudi stopil č. gosp, M. Korea, župaik v Žalcu. -f SJoveaski jezik v Avslriji pod kaznijo prepovedaa. Iz Marenbcrga smo izvedeli: Zadaji čas se je v Mareabergu dogodil slučaj, ki je zaačilea za aestrpaost naših Barodaih odpadaikov, katerim so načela krščaaske vcre ia življeaje po ajih deveta briga, ampak ki vidijo svoje zveličanje edino lc v blažeai aemščiai, Neka razrednica je otrokom svojega razreda pod kazaijo prepovedala med seboj sloveaski se pogovarjati. Postavao bi moral biti Ba šoli upeljaa takozvaai prostovoljai tečaj za sloveaščino, ki se bi ga otrod slovenskiH starišev svobodflo smeli udeleževati. V resaici pa se ubogi otrok v medsebojaem občevaaju ne sme posluževati aiti aavadaega pohorskega aarečja, ki ga zaa od doma! Do kedaj bodo merodajai krogi v Avstriji trpeli take razmere? -|- Prepovedaaa izobrazba. Sodalai fečaj, ki ga je nameravala prirediti S. K. S. Z. v Žetalah dac 3. febr,, je oblast, kakor se Bam brzojavlja iz Rogatca, radi škrlatice prepovedala, Čudao, da škrlatica izbmhae ravao tedaj, čc priredijo naše orgaaizadje kako prircditev, Wastian. Prihajajo glasovi, da se je stanje poslaaca Wastiaaa, ki je sedaj v nekcm graškem saBatoriju, zelo poslabšalo, Govori sc, da se aamerava proglasiti Wastiaaa za slaboumaega. Tragika človcštva! Zaradi dcset kroa vredae kajige si je nesrečai mož uaičil svojo eksisteaco, svojo politično karijero. Wastiaa je bil edea najbolj zagrizeaejših aasprotaikov sloveaskega Ijudstva aa Spod. Štajerskem, Njegov šolski predlog je bil kriv, da je izbmhnila obstrukdja v štaj. dež. zboru, da se ie začcla goaja proti SloveBcem, mož je bil predsedaik »Siidmarke«. — Zlata poroka. Iz Zdol aam pišejo: Pretečcao nedeljo je bila pri aas zlata poroka, katero sta obhajala Rok ib ajegova žeaka Terczija Šoba roj. Zorka, aekdaaja posestnika v župaiji Videm, sedaj pa tukaj aa svojera pesestvu v Zdolah. Cerkvea obred je opravil ajua sia, tukajšaji župaik č. g. Alojzij Šoba, vpričo velike družiae ia maogobrojnega Ijudstva. Od svatov cavzočih pred 50. leti, so bile šc štiri osebe aavzoče. — Tatvini v celjski okolici, Posestaik Fraac Lešaik v Goraji Ložaid je preaočil ij usmiljeaja dainarja Ferdiaaada Turaškja, ki je pa poaoči vlomil v omaro; ukradel iz aje 190 kroa ia izginil, — V Vojniku je yiajen zaspal posestnikov sia Ivaa Potočaik. Ko se je izzbudil, je bil aeprijetpo presenečea, ker mu je nckdo ukradel listnico s 130 kroaaaai. — Umrl je prcteklo sredo v najlepši moški dobi svojega življenja Janez Rašmaa, ktnet v Zeajkovcih. — Gospodarski tcčaj v Veržcju. Med 15. ia 21. februarjem se bo vršil v Marijanišču v Veržcju za Mursko polje ia sosednje kraje večdaevai gospodarsko-podučai tečaj. Razpravljale se bodo važae gospodarske, sodalne ia druge zadeve. Prosijo se že sedaj aasi zaupniki aa Murskem polju ia sosedajih krajih (tudi Sloveaci aa Ogrskem), da agitirajo za obilao udeležbo. Za dobre predavatelie je preskrbljeao. — Občiaske volitve aa meji. Peraice pri Mareabergu. Pred 2 lctoma so se vršile na Peraicah občiaske volitvc, pri katerih so Slovead zmagali z vscmi svojimi kandidati v 1. razredu, v drugem razredu pa so vložili priziv, Dae 24, jaa, t. 1, pa so sc vršile dopolnilae volitvc za 2, razred. Sloveaci so tokrat zmagali z vsemi svojimi kaadidati, tako da ie sedaj ves občirski odbpr v njihovfli rok&b: feftr h zlasti n* od vseh straai ogroženi jczikovni meji velikega pomena. -f Ljudska izobrazba prepovedaaa. V Žetalah pri Rogatcu bi se moral vršiti v torek dae 3. febr. celodaevai sodalni tečaj, prirejea po S. K. S. Z. Tečaj bi vodil dr. Hohajec. Kakor čujcmo, je visoka vlada tečaj prepovedala, Ali se aam je sedaj celo izobraževalao delo, za katero država ae plača aiti vinarja, prepovedovalo? — Nemške željc. Iz Čeršaka. Nemški šulferajn je s svojo šolo v Ceršaku ob Muri zadel Ba odločea odpor vseh pošteaih občaBov ia poscstaikov v okolid. Le eao je dosegel: aemir, spor ter tožbe, Sedaj pobira aeki kramar podpise za nemško šolo v sosedaji Selnici. Da se zadeva pojasni in obrazloži pogubni ia hudobai aamea šulferajna, se bo vršil v aedeljo, diie 15. febr. popoldne od pol treh v hiši gosp. Karola Goraika, po dom, Roškar v Selaid javea shod, Na shodu bo govoril naš poslaaec ia drugi. Obmejni Slovead aa shod! — Občinske volitve v Hočah. Hoče pri Mariboru. Pred občlnskimi volitvami smo. Nemškutarji delajo aa vse kriplje, da bi vrgli slovensko straako. Njih glavai agitatorji so učitelj Gatti, krčmar Stanitz ia raešetar Kutscher. Dne 25. t, ra,, ko je pc tekel reklamadjski rok, so ncmškutarski kolovodje več kot eao ufo prepozao privlekli k županu cel kup reklamacij, katere se seveda ae bodo vpoštevale. Hočani, ae dajtc se zapeljati po aemškutarskia lisjakih! -r Napredek slovenske Ijudske mislL Rajhenburg. Našim liberalcem se zelo slabo godi. Namesto, da bi se zdaj v prcdpustaem času veselili, pa raorajo pretakati solze, Pred par tedai je bil aamreč izvoljea v občiai Seaovo, po odstopu dosedaajega liberalacga župaaa Seaice, za župaaa zvest pristaš S. K. Z., ugledeB in obče spoštovaa mož Jožef RadeJ. — Dae 22, t. m, pa so se vršile volitve v občiaski odbor trga Rajheaburg ia so propadli liberalci v 1- ia 3, razredu. — To je lep pojav v aaši fari ia jasno kaže, kaj se da doseči z vztrajaim izobraževalaim ia orgaaizatoričaim delom. Zraven tega je pa to tudi lep opomia za oae občiae aašc fare, kjer še gospodarijo liberalci, da se jih aamreč čimprej otresejo ia izvolijo v občiaski odbor zavcdae ia odločae pristaše S. K, Z. — Umrl |e v Štorah pri Celju ravaate!j tovS?fl^3fellek, Rajai je bil hud naš aarodai aasprotaik Njemu se imajo Nemci zkhvaliti, da obstoji v Štorah Šulferaajska šola ia da so v občini aemikutarji aa krBiilu. — Župnija OUmje — dekan^fa Kozje — je razpisaaa. Dosedaaji župaik g. Josip Kotaik, je stopil v pokoj, — Prpieg s pioairji v Krčevini pri Ptuju prcd mariborskim okrožnim sodiščem. Dae 16- aov, 1913 so se v gostilni pri Postraku v Krčeviai stepli pijonirji s dvilisti, ki so pijonirje preiepii ia jih več aevarno raaili, Okrožao sodiščc v Mariboru je zato prisodilo 27. t. m, gostilaičarju Fr, Postraku petmesečno, posestnikovemu siau Cirilu Ribiču triraesečao, Simoau Pavku štirimesečao, Jožefu in Martiau Erjavcu trimesečao ječo, dvamesečao ječo pa Jakobu Vrečarju, Aatoau Simoaiču, Ignadju Postraku ia Joželu Klajderiču, štiriaajtsdaevni zapor pa Petru Šalkoviču. — Nesreča prl vožnji na saneli, Te dni jc več poscstnikov vozilo gnoj v jeruzalemski vinograd gostilničarja Jožefa Rajba na Muti. Nazaj grede so tekmpvali mcd sabo, kdo bo preje v dolini in pognali konje v divji dir. Rajhova hlapca Cipota in Marton sta bila zadnja v vrsti. Tedaj je pa Martin hotel pretcči Cipoto; Cipota je zato, da bi Martona pustil mimo, polegniJ kpnje nazaj. Cipota na to tii bil pripravljen ter ni imel vcč časa konja ustaviti ali ga obrmti v stran; en konj je v obupnem skoku planil na Cipotove sani in pokopal Cipoto ppd seboj. Hlapec je dobil take poškpdbe, da je med prenosom v Ivjutomer umrl. — Zlato poroko bo obbaial dne 15. februarja t. 1. 73-letni Franc Sterni^a, krojač in ppsestnik v Moravcib pri Maii nedelji s svojo ženo 711etno Frančiškp. Jubilant je splpšno spoštovan in priden krojač. »Slov. Gospodar« zahaja v njegovo hišo že od 1. 1867. — Snežni plaz zasul voznška. 28. januarja jc vozil poštni voznik pošto iz Sevnice v Mokronog. Na potu so strmi hribi. Kar se je vrh strmega hriba ntrgal piaz in z groznim bučanjem pridrvel v dolino na cesto. Voznika Franca Verhovška je snežna lavina zanesla kakih osem metrov proti mimotekc5i reki Mirni. Na pomoč sta prihitela dva delavca in z lppatami izkopala poštnega voznika, ki je bil skpro že izgubljen, kajti ležal je zakopan en meter ppd snegom. Ko sta voznika izkopala izppd snega, je od strahu in slabpsti padel nezavesten na tla. — Za župana v Brežicah je izvoljen posestaik Maks Strašii. Novi aemŠkutars!.i župaa je seveda sloveaski š izpr;emeail v daljši germanski sch. , — Poročil se je v Celovcu trgovcc Frauc Gaagl iz Hiiiter.berga pri Kotarčah 7. ¦¦. Jaaipiao Jollinck iz Celovca. — Zmrznil je v St. Gothardu L. Dovičar v Vel. nedeljp pristojen rudar 24. jan. je na potu iz bolnice ostal pri nekem kmetu. V bujni domišljiji, da ga trboveljski rudarji preganjajo, je ponoči vstal in bežal bos eno uro daleč v najhujšem mrazu k drugemu kmetu. Zmrznili sta mu obe npgi in usta so se mu zaprla. Strašnih bolečin ga je danes 30. t. m. previdenega s sv. zakrainenti za umirajoče rešila smrt. — Umrl je Anton Rober, ppgestnik in krojač v Levči pri Ptuju. Zapušča 7 otrok in ženo. N. v m. p.! — Zmrzaila jc pri Konjicah 79letna Marija Lederleitaer. — Poroka. V aedeljo 25- t. m. se je porodla aa Duaaju požrtvovalaa člaaica Slov, katol. izobr. dr, »Straža« Manica Plevelj z g. Alojzijem Medven, — Smrtna nesreča. Na Zidanem mostu {e v sredo dae 28, jjaa. poštai vlai ob 11. uri dopoldae povozil železaižkega delavca Mihaela Kosem iz Loke, Glava je bila čistc odrezaaa od života, Bil je dober mladenič. — Odpadjaiii« J-isti poročajp, da je leta 1913. v Mariboru odpad'o od katol. vere ia pristopilo k luteraastvu 54 oseb. Med temi je tudi zdravaik v deželni službi dr, Urbaczek ml. " -—'¦""« ^-— ~ -+ Taribia pogefeaja štajerskih tiskaraiskib pomožaih delavcev so se začela dae 27. jaa. pod predsedstvom gremiabiega načelaika Pichlerja, Uvodoma je aačelaik štajerskih tiskaraarjev Gaisser izjavil, da se priadpali iz proviace pogajai^ ae udeležujejo ia bodo to vprašanje rešili v lastnem delokrogu. Schuhmeier je izjavil, da je s tera zadovoljea ia bo stvar orgaaizacije pomožnih delavcev, da spravi provinčae tiskaraiškc kraje v tarifao razmerje. Nato je prišel v pretres tarif. Stari aaslov sta obe straaki sprejeli- Sprejeta je bila tudi prva točka tarifa, ki določa, za katere skupiae je tarif veljavea, Pri točki 2-, ki govori o delavaem času, se je vaela ostra debata« Ker se sporazum ai mogel doseči, so se pogajaaja odgodila aa prih. daa, — Novi armadai nadzomik Lcithner je 2. t. m. zapustil Gradec ia trajao aa Dunaj odpotoval, — Izprememba v službi jnž, želczaicc, Iz Maribora je premcščea k obrataemu inspektoratu v Inomost iaspektor Friderik Mikulašek, iz Brucka ob Muri v Maribor je pa preraeščea višji stavbai komisar Julij Hudeček. — Umrl je v Gradcu bivši provincial domiaikanep p. Antonin Thir, 6tar 70 let,. — Polidjski pes je šzsledil detomorilko. V Karčoviao je prišla 29. m, m. h kajžarju Vrečarju acka tuja žeaska, ki so jo preaočili. Zjutraj je tujka izgiaila, v postelji se pa Bašli sledi krvi, vsled česar so o tcm orožaike obvestili, Orožaiška stražmojstra Črepinko ia Videnšek sta se podaia na lice mesta s policijskim psom, ki je kmalu izsledil med listjem mrtvo novorojeno deklico. Pes je aato slcdil mater ia je šel v hišo Terezije Vesjak, kjer je obstal ia lajal. Ko so ga v hišo izpustili, je lajal na neko žeasko, ki je tam sedela. Piše se Neža Vogriaec ia je v radgoaski okolid doma, Priznala je, da je dcte v listje zakopala- Izročili so jo sodišču. — Nesreča. Pri lesni tovarai v Peščeniku zaposleai delavec Josip Dragiač iz Viaje vasi je zažgal deblo aa ae ravnih tlch ležeče bukve. JVled žaganjera se je pa bukev aeaadoma prelomila ia udarila Draginča po glavi, da so ga aiorali prepeljati v bolnišaico, kjer |e vsled poškodbe v možgaaih umrl. Zapušča ženo ia šestero aedorastlih otrok. — Umrl je v nedeljo dac 1, febntarja g. Rok Orač, aadučiteli v pok, ia poscstnik v Rogatcu, — Umrl je v Spodaji Šiški pri svofem zctu g, dr. Travaerju, aadsvetaiku dež. sodaijc v Ljubljaai. Truplo so daaes prepeljali v Rogatec, kjer jc jutri pokopliejo v rodbinski rakvi. — Poroka. V torek se poročita g. Majerhofer Jaka, ugledcB aarodajak v Bilčovsu Ba K^roškem ia Lojzika Šuster iz Polzele aa Šiajerskem, — Nesreča v mariborski okolid, Dae 29, jan- so pri zgradbi clektrarae v mariborski okolid razstreljevali z diaamitom, Deset min se je vžgalo, eaa pa ae, kar so prezrli. Ko so poaoči delali drugi delavd, se jc v tej mini diaamit vnel, Pet delavcev je nevarao ranjeaih. Tri delavce so odposlali v graško bolnišrJco. — Služba org&alsta in cerkovnika na Prihovi se razpisuje, Nastop je dae 1, majnika; drugo se izve ustmeao v župaijskem uradu aa Prihovi. — Goiaja Radgoca, Sodnik dr. Meschitž, piRStf^iinmHBHM^ta se poslaaca dr. Vcrstovšek ia Roškar opetovaao pritoževala, je discipliaarao kazaovaa ia bo kmalu prestavljea. Ljudstvo se bo oddahaUo. Nič pa se ae čudimo, da se je dr. Strelec, Botar iz Oraioža, pred kratkim še vozil raao v jutro iz gostila v družbi z dr, Meschitzem, tem nasprotaikom sloveaskega ljudstva v sladkcm objcmu, — Poaesrečil je v Gradcu kleparski pomočaik Avguštia Mikulič, P^del jc a strehe. Še živega so prepeljaU v bobjišnico, kjer fe unuL •— Automobilaa zvcza Celjc — LjubIjaaa jc vsled slabih cest začasno ustavila ves svoj promet. — Nagla smrt. Št. Jurij ob Taboru. Mrtvega so aašli v postelji posestaika v Kapli, Jakoba Raačigaja, p. d. Pildča. PoBod ga je zadela kap. — 31. jaa. pa je posestaik Al. Vasle v Lokah podiral v hosti drevo. Pomagala mu je dpmača dekla Rozalija Čaačar. Drevo je padlo aa drugo straa ia omeajeao deklo na mestu ubilo. Rajaa je bila zgledna članica Marijiae d žbe. P. v m.! XXX I— Jugoslovaaska Strokovna Zvcza 15. fcbruarjem ustaaovi J, S. Z. za Štajersko posebaega delavsko tainištvo. Za to mcsto je imeaovaa znaai delavski orgaaizator Vekoslav Zajc. Pisaraa tajaišiva J. S. Z. bo v Mariboru. — Izobraževalno delo. Socialni tečaj v Jarenini je bil dobro obiskan.Udeleženci so vztrajali cel dan. V lepem številu so prišli tudi fantje od Št. Ilja v Slov. gor, — Predavali so: dr. Korošec, Pušenjak in Žebot. — V št. Jurju ob južni žel. je bila udeležba tudiizredno lepa. — Predavali so: dr. Hoh.^ njec, dr. Kovačič in Pušenjak. — Občai zbor štaj. kmetijske drnzbc bo dae 27. ia 28- marca v deželni hiši v Gradca, — Izobraževalno društvo Rečica 6& Saviaji. ima rcdfli občai zbor v aedeljo, dac 8. febrcarja po večeraicah v društv. sobi. — Šmarje pri Jclšah. Sodalai tečaj, ki sc }e vršil v četrtek, dae 29. jaa. fe dobro uspel. Udeležba ?e bila \z vseh dekanijskih župaij izboraa. Na tem tcčaju so predavali gg,: dr. Kovačič, Pušeajak, Boziaa, Goaiilšek ia Žebot. — Št. Jurij ob južai železnid. Tukaj se je vršO v sredo dae 28. jaa. sodalai tečaj. Priredila ga je S. K. S. Z. v Mariboru. Udeležba je bila cel daa izredao obliEa, Prcdavali so gg: dr, Hohajec, dr, Kovačič in VI, Pušeajak. — Telovadni odsek »Orel« v Hočah priredi na svečnico igro »Sinovo maščevanje« ali »Spoštuj očeta« v treh, dejanjih, s petjem. Začetek po večeiv nicah. — Videm. V nedeljo dne 8. svečaaa po večeraicah se vr§i občai zbor KatoL slov, izobr, društva v bralai sobi. — Društvo katoliških pomočaikoT ˇ Maribora priredi dac 15, t. m- v svojih pro» storth, Apotekerjeva ulica št 7, vescloigrO »V Ljubliano jo dajmo«. — Dekliška zveza v Gorenfi Radgoni priredi v Bedeljo dae 15. febr. pustao veselico z govorom, petjem ia štiridejaasko veseloigro »Čarovalca« v društveaih prostorih. Pridite vsi! . — Bralao društvo na Ljabnem ima 8. februarja svoj redai občai zbor z običajuim sporedom. — Iz Ruš. Podravska podružaica inoa nepreklicao svoj občai zbor dne 8, marca v Rušah ob 3. uri popoldae pri gpsp. J. Muleju. — Št. Ilj v Slovenskih goricah. Našc Bralao društvo inia v aedeljo, dne 15- februarja po večernicah svoj občni zbor. Govori profesor dr. Hohajec. Obmejai SIovend, pridite! — Sloveaska Bistrica. Za 8. februarja aamcravano zborovaaje našega Izobraževalnega društva radi aastalih zaprek odpadc, Vršilo se bo prvo Bedeljo meseca marca. — Št, Jakob v SIov. goricah. Naše Izobraževalao društvo ima v aedeljo dae 22. februarja po večenucah pri Peklarju svpj oLčai zbcr. Govori urednik Žebot. — Sv Florijan pri Rogatcn. Dne 2. februarja se je vršilo tukaj mladeniško slavje. Govoril prof. dr. Hohajec. — Izcbraževalao drušivo v Studcacili pri Mariboru priredi dne 7. februarja (soboto) zvečer pustao veselico. — Dekliška zveza v Zrečah prirodi v dvorani gospoda Kračuna dne 1. februarja po večernicah zanimiv igrokaz; sodelovali bodo tamburaši in okoli trideset pevcev. — Katol. bralno draS'vo v Št. Jurfu ob Juž. žel. ima v aedeljo, dae 8. svečaaa po večeraicah v Katol. Domu svoj občai zbor. Na dnevnem redu je tudi govor g. dr. A, VebJe iz Ce'ja, tamburaaje, petje ia igra »Saaje«. H koncu bcgat srcčolov, Udjc, ki pri blagajni aii že prej plačaio udaiao za 1. 1914., ima;o vstopaiao prosio. — Izobr- društvo t Laporju priredi 8. februarja v gostilai g, Štcfaaa Mastiašek gledališki igri »Čevljar« in »Lukaja v aamiznAa prtu«, daljc petje ia govori. Začetek ob 3, uri popoldae. XXX i— Tiskarski spor bo poravnaa? Vlada razglaša: Dae 28-, m. m, so se aa Duaaju začela pogajaaja med tiskarnarji ia pomočaiki, Predseduje tajni svetaik sekčai Bačelaik dr. Mataja; razen ajega je aavzočih še več drugih visokih uradnikov xi miBistrstva. Kot strokovai izvedenci posredujejo: Komerc. svetaik Buxcnstein, preds«dnik uem3kega tarilno^a tarads^predsedaik aemških priacipalov Fraake, predsedaik aemških pomočaikov Gieseke ia še par drugih, Od straai avstrijskih prificipalov so bili aavzod: ces. svetaik Aaczyc iz Krakova, Beaufort, posl. dr. Rašia, Wiesner iz Prage, dr. HutschmaBa, Holzhausea, Jasper, Hoaetz, Reiser Roscabaum z Duaaja, Jakobowski iz Lvova, Zech iz Iaomosta; pomočBike zastopajo: Duagl, Euler, Fallek, Holzl, Lehr, Nemeček, Pochop, Romaaik, Schiegl, Turaer ia Wieser. Dne 1, t ro, pozao zvečer se je med prizadetimi straBkami v vsch glavaih vprašaBJih dosegel soglasea sporazum. 0 pcdrobaostih se bodo pogajaaja aadaljevala tekoči tedea pred veliko avstrijsko tarifao komisijo; ako bi se v kakem vprašaaju ae moge doseči sporazum, bo o Bjera razsodil sekčai Eačelaik Mataja s sodelovanjem zastopaikov aemškega tarifaega urada, Pogaj~aja se dovrše aajbrže tekom tel:očega tedaa, tako da sc bo s prihodnjim tednom redco delo v tiskaraah zopet začelo, — Važaa razsodba za gostilaičarjc. Gostilaičarki Alica KameBŠek v Blejski Dobravi je ljubljaasko fiaaačao ravaateljstvo prisodilo globo 20 kroa, ker je brez žgaajarske koacesije gosiom tudi rum dajala. Kamenškova se je proti tej razsodbi pritožila aa upravao sodišče, češ da je rum dajala le aa zahtevo gostov v čaj. Pregrešila bi se bila po ajenem pravaem nazoru le, če bi bila sam rum točila, česar pa Bi storila, ker se rum pri čaju ae zaračuaava posebej. Fiaaačaa oblast je zavzela stališče, da je čisto vseeao, če se toči rum sam ali pa primešava čaju ia če se že rum posebej ali pa s čajera vred plača. Upravao sodišče se je pridružilo aaziraaju fiaaačae oblasti ia je zavrailo pritožbo. Gostilaičarji, ki Bimajo koncesijo za žgaajetoč, torej ae smejo čaja z rumoni prodajati, — Zavratca aapsd aa poslovodjo tiskarae. Čujemo, da je v petek zvečer bil v Gorid aapadea poslovodja oadotnc »Narodae tiskarae« g. Lukežič, Stavec Staata mu je sledil aa poti domov ia ga udaril v desao oko tako močao, da je g. Lukežič v treaotku izgubil vid, Stanto je policija prijela ia ga pridržala, Poškodbe g. Lukežiča so precej težke, a ae aevaral. Glasilo avstrijskih tiskarniških faktorjcv priaaša cclo vrsto beležk o aapadih na faktorje, Tiskarski pomočniki so lahko ponosai aa take »izobražeae«, zahrbtae juaake. — Jnnaki v boju z divjimi zvenrd. Sarajevski »Hrv. Dnevnik« poroča: V Nevesinju sta dva volka napadla čredo, ki jo je varoval 16-letni Vojislav Miličevič s svojo 17-letnp sestro Jelko. Nad volka je planilo pet ovčarskih psov, ki so enega volka kmalu tako Pbdelali z zobmi, da je pobegnil. Drugi volk se je še nekaj časa branil, pa se je moral tudi on umakniti. Bežeč je naletel na 16-letnega Vojislava, ki se mu pa ni umaknil, marveč ga je s sekiro mahnil pp brbtu. Kljub hudi rani je volk bežal dalje, 17-letna Jelka pa za njim, dokler ga ni došla in ga s kolcem pobila na tla. Nato sta brat in sestra volka dodobra pobila. — Vojislav je dobil od okraj. glavarstva nagrado, razen tega pa je dobil tudi precej za kožo. — V Kalinoviku je pa v gpzdu divja svinja napadla nekega vojaka 92. pešpplka, ko je sekal drva. Vojak je pa svinjo tako silno in spretno udaril s sekiro po glavi, da je na mestu poginila. Tehtala je 65 kg in so meso prodali na dražbi za 70 krpn. — Nikar v Ameriko! Kakor je razvidao iz razaih aiaerikaaskih časopisov, je tam štrajk in brezdelje aa daevaem redu, Vsled tega je aastala splošaa dragiaja v Združeaih državah; in ac samo po niestih, tudi po deželi. Pa tudi ai upaaja, da bi se položaj kaj kmalu izboljšal. Komisija aa Ellis Islaadu - brez vsakega razloga izseIjeace zavrača, čeS, da je Amerika žc prenapolnjeaa z Ijudmi, ter se boje, da še domačiaom kmalu ae bo dosti kruha. Zato kličemo: Nikar v Ameriko! Kdor pa aikakor ae more ostati aa rodBi grudi, bodisi vsled slabe BcrodovitBc zemlje ali iz drugih upravičcaih vzrokov, aaj se raje odloči, da ostaae bližje svojega rojstaega kraja. Ker je v Bosni nuiogo dobre rciovitae zemlje ia nakup zemljišč maogo ceaejši kot doma, svetovali bi, da bi se dotičaiki ZfaVzcIi za Bosbo. Družba sv. Rafaela je v ta aamea aaprosila razac osebe ia družbe v Bosai, da aam grejo Ba roko pri aakupu zemljišč. Dobili smo tudi povoljea tozadevni odgovor. Kdor se zaaima za to, Baj se obnie aa Rafaelovo družbo v LjubljaBi, Duaajska cesta 29, I, aadstr. (Glavna mitnica). Tu dobi vsa aadaljaa pojasaila iu posredovanja brezplačao. — Zopet drama pregrehe v Trstn. 34-letna Albina Pavlin in kotlar v Stabilimento Tecnico Karol Jesich sta skupaj živela. Pavlinka pa je sklenila te dni se od Jesicha ločiti. Dne 25. t. m. je skregani par po različnih gostilnah in kavarnah za slpvo krokal, pptem sta se pa še pošteno skregala. Jesich je na to na svojo Ijubinko dvakrat usrelil in potem pa še sebe težko raniL Oba sta tcžko ranjena. -f Poslaneo GosttnSar — Han obrt- imenoval državnega poslanca Josipa Gostinfiarja članom obrtnega sveta na Dunaju — namesto pokojnega dr. Ign. Žitnika. — »Vse po pet krajcarjev« je razglašal na semnju v Logatcu nek kramar. Orožnika je to tako zbodlo, da je moža naznanil, ker se je mesto po 10 vinarjev blago dobilo 5 krajcarjev in okrajno glavarstvo je kramarja obsodilo na 5 K globe. — Ta »hudodelec« naj drugič svoje blago razpečava po »goldinarju« ne po dve kroni in če tudi zaradi tega kaznovan na 5 K, pa naj on državo toži, zakaj ima v prometu goldinarje ne pa enoto kron. — Podražeaje flanele in barhcnta. Prizadete avstrijske tvrdke so sklcaile zvišati ceae flaaelam ia barheatom vseb vrst za 2 do 5 viaarjev pri metru. Podražen Iiker in ocet, Zadruga izdelcvalcev likerjev in oceta je sklerdla, da poviša glede aa povišaaje davka aa žganje ceae vsem iikerjem ia žgaaju za 20 do 40 via. pri litru. — Ogoljnfana pošta. V torek popoldne ob pol 6. uri se je oglasil pri poštnem uradu na Opčini neki mladenič s poštno-hranilnično knjižico glasečo se na ime Artura Battaglija in vsoto 93 kron z zahtevo, da se mu izplača 20 K. Ker g. poštar Caris na Opčini ni našel na knjižici nič sumljivega je brez obptavljanja izplačal »Battagliju« 20 K, čeprav je videl, da se je neznancu roka tresla, ko je podpisaval potrdilo. Ko je neznanec odšel je poštar zaradi sigurnosti vendar telefoniral poštnem uradu v Barkovlje, kjer je bila knjižica izdana. Izvedel je, da je bila pac oddana pri dotičnem uradu na omenjeno ime knjižica na vsoto 3 K, ne pa 93 K. Ofiividno je zvijač ponaredil iz vsote 3 K 93 E. Poštar je takoj tekel za goljufom, ga sicer dohitel še na občini, a mu je usel kjub temu, da je tekla in vpila cela gruča ljudi za njim. — Beda aaših rojakov v Ameriki, Ameriški »Glas Naroda« poroča: Rojak M, Klopčič iz Detroita, Michigaa, aam je doposlal pismo, v katerem aas prosi, aaj posvarimo rojake pred aepremišljeaimi sklepi. Kakor zaaao, je aazaaaila družba Ford, velika avtomobilska tvoniica, da bo povišala plače delavcev aa daevBih5 dolarjev tcr da bo sprejela v službo 4000 aovih delavcev, To je aapoiilo vcliko ljudi, da so zapustili delo ter se aapotili v Detroit v upaaju, da dobe pri Fordu dela. Med temi je gotovo tudi veliko rojakov Sloveacev. Bili so pa bridko razočaraai, ker bo sprejemala družba nove delavce sukcesivno, dodm so oai mislili, da bodo lahko takoj vstopili. Rojak Klopčič poroča, da jc v Detroitu ia okolid do 150.000 Ijudi brez dela ter da ai prav aobeaega upaaja, da bi ga dobili pri Fordu, vsaj kmalu ae- — Alkohol — morilec. Živinski gonjač Janez Arnolčnik je popival v neki gostilni v Možici na Koroškem. Medtem je pustil zunaj na prostem tri izročene mu krave. Ko je zapustil gostiIno, malo nasekan; so bile krave izginile. Iskal jib je pozno v noč in drugo jutro so ga našli zmrznjenega na Blatu. — Kaez izvoljea za župana, Mestai svet v Dobrišu aa Qeškem jc izvolil za župaaa kaeza Colloredo - Maasfelda, Novi kaez župaa je takoj po izvolitvi darovai 4000 K, da se ustaaovi otročji vrtec, -f Javkanje »šnlferajna«. Nemško nacionalni listi zelo tarnajo, ker so se Nemd naveličali prispevati šulferajnu in je došlo letos meseca januarja 40.000 kron manj prispevkov, kakor lanL Vodstvo šulferajna je po poroCilih nemških listov obupano in roti Nemce, da naj pridno prispevajo, češ, da je ob mejah slovanska nevarnost velika. -r Odbor za aabiranje narodaih pesmi jc doslej aabral čez deset tispč sloveaskih aarodaih pesmi z aapevi! — Pnro tovarao oa Belokranjskem ia sicer sušarao za cikorao peso uštaaovi že letos Pozerakova baaka v Pragi na svojem posestvu aa Krupi. — Pevska veselica s tombolo. Slov. kršč. soc. zveza za Koroško priredi dne 15. svečana v Celovcu pevsko veselico s tombolo, pri kateri bodo, kakor že nekaj let sem, sodelpvali najboljši koroški pevski zbori. Tej prireditvi naj se umaknejo vse prireditve pevskih društev po deželi! ^. — Antimon-drniba v Izlakih jc večino svojitt delavcev odpustila — kakor pravijo ^mo na dqpust. Morda bo pa to le pomenilp zagetek konca. Spsednji kraji so s tem močno prizadeti; zima je, zaslužka pa nič. Najboljši delavd že hite v tujino. Smo pač daleč, in na oddaljene se lahko pozabi. — Zmrzail je aa poti iz Žirov aa Goropeke 70lctai užitkar Jaaez Žakelj iz Goropek. Na strmi poii je padel globoko v sneg, kjcr jc Bašel smrt. Prejšaji teden pa jc koaj povozil p. d. Brezarja iz Sela. Čez nekaj doi Je na poškodbah urarL Niii ¦—_r}e odnekdaf zgodea vstajalec; saj je znaao, da je redao vstajal ob 4. uri zjutraj va. ob četrt aa pet že delal pri svoji mizi. Pred tremi tedai je pa začel še bolj zgodaj vstajati t. j. ob pol štirih. Takoj začae delati; ob 5. uri ima zajutrek, aato delo nadaljuje vsc do opoldae. Najprej pridejo aa vrsto spisi, ki jih vsako jutro priaeso iz kabiaetae pisarae v rdeči torbi; potem pridejo avdijeace z miaistri, Cesar se zadaji čas izvrstao počuti, a zabave ae mara aobeae, aiti v gledališče aoče. Vse ajegovo razvedrilo jc kratek izprehod po schoabruaBskcm parku. Radi visoke cesarjeve starosti izostaaejo tudi letos aa dvoru vse predpustae prireditve, tembolj, ker tudi prestoloaasledaika Fraa Ferdiaand ia Karel Fran Jožef nista prijatelja šuraaih prireditev. Le v Schonbruabu se 16, febr. vrši večerja s plesom. Naš cesar za družino rezervista. V Velikem Varadinu na Ogrskem so poklicali k vojakom nekega Ladislava Grosa. Mož je star že 37 let, ima doma ženo in pet nepreskrbljenih otrok, poleg tega mora skrbeti še za svojo mater. Poklicali so ga tako pozno k vojakom, ker &o prej nanj pozabili. Žena in otroci so ostall dpma v veliki bedi. Niso si mogli drugače pomagati; naredili so prošnjo na cesarja, katero so vsi podpisali. Cesar jim je odgovoril in poslal 3.000 kron. Tndi Sloveki se oglašajo. Z ozirom na Tiszova pogajaflja z Rumuai se je v aekem pcštaaskem mažarskem daevniku oglasil bivši slovaški poslaaec in člaa ceatrabaega odbora slovaške aarodne straake Milaa Hodža. V svojcm člaaku izvaja, da gredo Slovakom iste pravice kakor Rumuaom ia da bodp sedaj tudi Slovaki podali svojc temeljae zahteve, ki so: odprava Appoayeve šolske postave, upostava treh slovaških gimaazij, ki so bile zatvorjeae I. 1870,, ia upostava Slovaške Matlce, Svojih zahtev pa si ae marajo zagotoviti aa podlagi osebaega pakta s Tiszo, marveč hočejo imeti polaoveljavac postave. Pogajaaja grofa Tisze pričajo, da ;e dosedanji način postopaaja z Barodaostmi aa Ogrskcm doživel popoln fiasko in je končao tudi tu začelo zmagovati narodnostno aačelo. Mažari pa aaj ne mislijo, da bo stvar rešeaa z ruaiuaskim paktom; druge narodnosti se ne bodo dale pritisniti ob steao. Nova Črna gora. CetiBJski »Glas Črnogorca« je objavil te dni po kralju potrjeB zakoa, ki dovoljuje novim čraogorskim »krajem za mesec prosinc ia svečan 70,000 kroa za vojaške potrebščiBe, 140,000 kroa miBistru za aotraaje reči, 45.000 K fiaaačnemu ib stavbaemu miaistru, 10.000 kroa pravosodaemu ministru ter 50.000 K aaučnemu miaistru. Deaar se ima vzeti iz dohodkov Bovcga čraogorskega ozemlja, ko bi pa ne zadostoval, pa iz državnih dohodkov Čme gore. Obsojen bivšl ropar cerkrenega premožccja &a Francoskem. Kot sokrivca miIjoaskega sleparja Dueza so pariški porotaiki te dai obsodiii aa štiri lcta ječe Martia Guthierja, glasovitega Combesovcga pomagača pri ropu cerkveBega ia samostaaskega premoženja na Francoskem. Pogledal ga je Bo» skozi veliko okno. V Deseaicah je opešal Fr. Wo!f ia je moral naposled zameajaii delp z bcraško palico. Životaril je ob milodarih, ki jih je prejcmal, pa si je iz prihranka kupil srečko. Ia zadel je, kakor poroča »Dca«;, te dai aaaj 100 tisoč kroa, Imel bo srečne dai aa stara leta. Stolctna starka Kata Mariakovič Tomio je te dni umrla v Bolu aa Hrvaškem. Njeaa aajstarejša hči je sedaj stara 73 let, pokojaščia brat pa 94 let. — V Visoketa v Bosai je pa umrla llOletaa mohamedaaka Nmrszovka Mataradjija, ki jc bila do zadajega prav čvrsta. Srcdstvo proti kajeaja. Araerišlci zdravaik dr. D, H. Kress je moral aekega bolaika s peklenskim kamaom' žgati v ustih, Ko je bolnik kmalo Bato pričel kaditi cigareto, je začutf! v usiih aezaaasko zopera okus. Dr- Kress se je za stvar zaaimal ia dcgaal, da gre za reakcijo srebraega aitrata z nikotiaom. Kdor se hoče prepričali, aaj si z zelo razredčeao raztopiao (treba previdaosti!) pekleaskega kamaa izplahae usta ia aato poizkusi kaditi: potegail bo samo eakrat, potem pa cigaro ali dgareto gotovo takoj proč vrgel. Tega sredstva se sedaj poslužuje aatidgaretao društvo v Illiaois, ki ima namen zatirati kajenie mcd aedoraslo mladiao. V tcj ameriški državi imajo postavo, glasom katere je mladini do 18. leta starosti prcpovedaao kajcBJe. Mlade ljudi, ki sc te prepovedi ae drže, pripeljejo v prostore tega društva, kjer jim potem z lapisovo raztopaiflb izperefo usta, Vsak člaa tcga društva ima tudi sam pravico, mladc ljudi, ki jih zasači pri kajeaju, prijeti ia jih tirati v društvo k izpiranju ust. V druitvo pa se prostovoljao zatckajo tudi maogi odrasli strastni kadilci obojega spola, ki bi se radi odvadili kajenju, Pravijo, da je ozdravljeaje trajao. Srcčea bajtar, aHlas« poroča: V Č. Krumiovi živi bajtar Tuha, lri je aekoč na drazbi kupfl ra neznaten denar staro so- pobarvano. Ni še dolgo tega, ko jo je videl pri njem prijatelj starin, pa ga je vprašal, ako bi ne prodal sohice, Tuha je bil žc pri volji prodati kip, ali ker mu je tujec poaudil zaaj 40 K, ga je debelo pogledal. Ceaa se mu je zdela visoka ia je vzbudila v Tuhu aiisel, da je kip vcč vredea, Pa ga ai prodal. Rekel je, da se mora posvetovati z žeao. Kmalu se je raznesel glas, da imajo pri Tuaovib. staro sohico, ki je zaatae vredaosti. In prihajali so kupci od blizu in daleč, ia ponujali za sohico celo po aekaj 8t^takov. Tuha se pa le ai omehčal, ia prav je bilo, da ne. Tuhova Mati Božja je prišla v časnikc, in naposled je stopil v Tuhovo hišo zastopnik c. kr. umetniško-zgodopisaega muzeja miaistrstva za bogočastje na Duaaju, Ogledal si je kip ta spozaal, da je ta sohica dragoceao delo XV. stoletja, in da je iz samostaaa Zlatokronskega. Pa je odbreakal na mizo Tuhu za Mater Božip 30M0 K. Jubilejai dar cesarja. Iz Solnograda nam poročajo: Neki tukaj bivajoči mizarski mojster je o priliki 65letaega vladanja aašega cesarja Bapravil izredao lcpo jubilejao mizo, pri kateri je sodeloval tudi Sloveaec F. B. Delo jcres nekaj umetniškega. Miza nosi dvoje cesarjevih slik, eao iz leta 1848, dnigo iz leta 1913. Poleg tega so v ploščo vdelaai grbi vseb. kroaovia avstroogrske moaarhije. Ob robu krase ploščo vsakovrstai gradovi, cveti in aapisi, Umetnik Je prejel od cesarfa za darilo troje vprašaBj. Kakšaa pa da so ta vprašaafa, mojster §e doslej Bi povedal; lc toliko je odkril; prcskrbljea sem za celo življeaje, četudi bi seglo do skrajne meje človeške starosti. Človeka nstrelil radi dveh divjih rac V Bačiai t Dalmadji se je večja družba odpravila na lov na divje racc. Padli sta dve rad, a ni se vedelo, kdo jih ;e zadel. Pobral jih jc N. Tomaševic, češ, da jih je oa ustrelil, temu je pa aasprotoval Daako Kastič ia trdil, da jc race ustrelil on. Končao sta se dejaaski spopadla; Tomaševic je zgrabil svojo lovsko puško in ustrelil Katiča. Dragfnja Bvil v Parlzu vsled mra« za. V Parizu so se živila vsled nepre-i stanega mraza in obilnega snega, ki ovira dovažanje, jako podražila, Mnogo hranil stane dvakrat toliko, kakor pred 14 dnevi. Nova modna nenmnost. Ruska sli-< karica Natallja Gurčakov je uvedla novo modno posebnost: Bogate dame si dado na obraz in vrat naslikati različne podobe iz živalstva, rastlinstva in geometrije n. pr. slone, drevesa, trikote itd. Slike morajo biti seveda dovršene ia le priznani umetniki dqbe tanaročila. Kako je pri tem z umivanjem. ne vemo, da pa s pametjo stoji slabo, je enkrat ena. Past za bolhe so si Izmislili Kitajci — scveda že bogve kdaj. Stvar je čisto eaostavaa: Vzame se poljubao dolg kos bambusa s pribllŽBo 6 cm preniera; vaaj se aapravijo po dolgem lukaje. Nato se vzame ravao tako dolgo, a za par ceatimetrov taajša palica; aamaže se s ptičiim k'cjem ia poriae v opisani bambus — past je gotova. Ta past se položi v postelj aa poljubbo mesto. Bolhe, ki zlezejo v lukajice, se vjamejo Ba kleju. Ali se bolhe rade love v to past ali ae — viri ne povedo. S'rašao maščeTanje aaamitskega kraIja. Po aedavai smrti kralja dežele Kscmg Geat v Zadnji Iadiji je med ajegovima sinovoma aastala vojna zaradi aasledstva. Zmagal je mlajši sia Quaah Teu.. Svojega vjetega brata je dal grozcvito mučiti ia umirajočega je dal vreči psom; Bfegove privržeace je pa dal peljati v goščavo, ki je bila zaaaa kot zavetiščc številfiih tigrov- V gozdu so žrtvam posekali roke, nato jih' pa privezali Ba drevesa ia prepustili krvoločaim zverem. To ie bilo opoldfle ia nesrečaeži so prestaK do vc^era v silaih mukah; čulo se je ječaaje ib šmrtao hropeajeKo je nastopila tema, so jih tigri zavohali ia se jim tuleč bližali. Nesrečacže je prctresel silea strah, da so začeli glasao vpiti; aekatcri so od strahu zblazaeli ia začeli iuliti kakor zvcri. To je tigrc za Bekaf časa osupBilo, da niso prišli blizo; toda le za aekaf časa. Kmalo so v vdikih skokih planili Ba aesrcčflike ia iih raztrgali; le enega so še aašU Bapol živega, a tudi ta jc kmalo aato umrl. Človeška pečeaka v pari3kih rcstavradfah. NedavBO umrli izaa'ditelj modernih hladilnih Baprav, fraacoski inžcair Ch. Tellier, opisuie v svojih »Spomiaih« med drtiffim fa-Ic ^o*'v1|ai: Začasa obleganja jc }e vladala v Parizu veMka dragiaja ia pomaBJkaaje živil. Biio jc lc malo restavradj, kfer se je za kolikor toliko mogočo ceao dobilo jesti. V eao teh gostila i'e hodii s svojimi prifatelji aa hraao tudl oa. Nekcga dae, ko se je sli^njao sptti Bahaia! pri mizi, je našel aa jedtlnem listu zapisano aeko jed, ki mu je ugajaia ter jo je tudi topot aaročii. Pcčenka mu je izvrstno dišala, dasi si bi bil na iasr»em, od kakšne živaH aaj bi to meso bšlo, Nad tem si pa ai dalie belil glave, marvcč je hotel porabiti ugodao priHko in se zopet eakrat poštcno aajesti — aaročil je se eao porcijo, Natakar je rekel, da Jc pečenlta aajbrže že po§!a; vcadar je Ifom se je hotel spraviti iažcaer na svojo jed, ko mu oko cbstaae aa kosti, ki je gledda iz mesa. Nehote je začel ugibati, od kalere živaii bi pač ta kost bila, a z Bobe510 se ni striajala. Tu se mu zasveti grozaa rrisel, katere se je izpočetka hotel silbma cbraaiti. Toda kost je govorila glasao ia jasno: pred sabo je imel človeško mcso. Pola groze se jc dvignil; misel, da jc jedel človeško meso, mu je bila aezaosaa, la vcadar je biio res. V tistih dach so se aamreč na pariški periferiji vedno vršili ma'hni spopoai mcd cblegaaci ib ob!egovald, Ubite vojake eo brezvestai tovariši za majliea denar prpdafali dobičkaželJBim gostilničarjem v mestu, ki so aato svojim gostom za visokc ceae stregli s človeškim raesom. Avstrjfska eksped?dja na fužai tečaj. Dr, Feliks KoBig, voditelj avstrijske aatarktičac eksnedicife je odpotoval z Du•/laja v Berolia, iz Bcroliaa pa potujc v Hamburg, Kodaaj ia v Kristijanljo, da iz•vede podrobne priprave za potovanje aa južni teČaj, Potovaaja se udeleži tudi aeka eskfrnoška rodbina, Kupili so že tudi 150 eskii^ošVih psov. Volkovi aa Sedtaograškem. V Ltipeay«kl okolid so te dni napadli volkovi čredo r>vac ia jih mnogo raztrgali. Raztrgali ia poirU so tudi pastirja Demetresca, ki je priLitel, kakor tudi ajegovega 12letaega siaa, Vojakom zmrznile noge. Na Tirolskem so imeli te dni deželni lovci vaje. 2 kompaniji vojakov sta imeli splezati na visoko goro. Odmarširali so ob 5. uri popoldne in so prišli na vrh ob 5. ttri zjutraj. Pota so bila ledena in silno težavna. Na nekaterih krajih je bil sneg visok 3 metre. Na 2.000 m visoki gori je vladal strašen mraz, da so vojaki kar z zpbmi škrtali. Z gore so se podali ob 10. uri dppoldne in so prišli nazaj v kosarno ob 5. uri popoldne. 70 vojakom so zmrznile noge takp, da sp jih morali poslati v vojaško bolnico v Tridentu. Nekaterim so morali prste oper'"rati. Umestna prošaja. Zveza za varstvo ptic se obrača na vse gozdar}e ia lovce s prošnjo, da bi v letošaii ostri zitni skrV' za hraao pticam. Za žolae, seaicc ia eaake ptice, ki se hranijo z žužeflcami, se aa cea m lahek način poskrbi, ako sc razne ubitc roparske živali deaeio iz kože in meso obesi na kako drevo v gozdu. To bodi opomia ti^di za vsakega izmed aas, da se po svoiih močeh zavzame za prezcbajoče ia stradafoče ntice, Trpjfcafe refcnčkov. V Tokaiju aa Otfrskem je neka Sumegesz izvrševala nekako obrt s teir>. da }a spre'ema!a v rejo majline otrcke, Keko se je ubogim reiencem pri vJe\ godr'o, priča ta-le dogodek: Te dni je triletna Marija Mizokai neketmi drugemu rejenčku vzela drobfinico kruba. Za to jo je zverins'-:a oskrbnica kssnaovala rta ta način, da ji fe zvezala roke ia potem otrokove rečice toMko č?sa tisča^a aa ra7bel'eno pfoščo na štcdHniku, da so popolnoma zgorele. DekKca ie v strašr>ih bolečinah umr!a, Žensko so zaprli, rejenčke pa oddali ctrugim družinani. Dobro fo Je pogorltl. V neki gosposki hSši v Berlisu so radi elekirične razsvetIjave poklicali monterja, ki je prišel z vafencem in začel svoje delo, ?4edtem je v dotično sobo t>riš!a hišaa gosrsa ia vsa prestraSena glasno zaklicsla sobarici: »Marija, kaj pa mlslite, da ste ptisHli srebrnino tu ležati, ko imamo vendar delavca v hiši!« Moater je prvi hm presenečen aad tako brezobzirnostjo, potem se pa obrae k vajeacu in mu glasrco pravi: »Korl, pojdi takoj na hcdnik, kfer sem obesil svojo sukn;o; vzemi iz aje uro z verižico in pa denarnico icr aesi oboje spravit mcji žeai. Treba bit.i previdea, ker sva v tuji hiši.« Ruski mornarji vrgli v morje svojega (ovariša. V Sirakuzi so vrgli ruski mornarji z ruske oklopaice »Oleg« v morje aekega ruskega moraarja, Moža, ki je acvarao raajea, je potegail aeki laski mornariški častaik iz morja. Bogasivo novorojenega princa NapoIeona. Priac Napcleoa bo edea aajbogatejših kaezov aa svetu, Po svoji materi, belgijski princezinji, bo dobil veliko premožcEje, poleg tega bo dedič po stari tcti bivši mehikanski cesarici Karloti. Bivša cesarica Evgsaija mu bo zapustila vse svoje cgromao prcmožeaje, ki zaaša aad 200 milijoaov. Kcr je priac Louis Napoleon aeožeajea, pripade aovorojenemu Napoleonu tudi le-tega premoženje, povečaao z dedščino po princeziaji Matildi. Za povzdigo viaogradnišiva jc srbska vlada določila za lctos 50.000 dinarjev. Scstavili so se v to svrho tudi posebni prcdpisi, ki med drugim določajo, da se viaogradom, katcrc uniči toča, odpiše davek za 10 let. Kaj vse ffudje jcdo. S tcm se bavi neki itelijaaski list ia piše: Žabe, po'že, živc ostrige ia že aapol gni^e kljimače ljubi!o na Fraacoskem, Italijaaskem ia Špaaskem. Papagaji so aajljubša jcd Mchikaaccv. V Braziliii jedo aeko vrsto mravelj v surovem maslu ia drugih masteh; v Siamu ve'ja jed iz mravljiačjih jajec kot Bckaj posebao do- brcga. V Maroku slastao fedo travaiškc kobilice v solati; pravijo, da so bo!jše nego Bajboljši raki. Pečeai pajki so aajvečja slaščica prebivalcev v Novi Kaledoaiji. Kitajd jedo pasje meso, v viau kuhane podgaBe, ptičja gaezda ia sviloprejke. Na Aatillih jedo krokodilska ia želviaa jajca; sledaja s slastjo uživajo tudi v maogih drugih deželah. Napredovanjc ka*olidzma v Indiji. Iz statističaih podatkov o razmerah v Indiji 1. 1912. izhaja, da živi v Iadiji ia Birmi 2,311.000 katoličaaov latinskega ia sirskega obreda. Splošfli prirastek Basproti leta 1911. zaaša 20 6%, prirastek iz aaglikaaskih vrst 156%. Vsega skupaj jc v Iadiji 4 milijone kristjaBov, 220 milijoaov bramabov, 66 miHfoaov mohamcdaacev, 9 mi1!foaov fetišistov, 11 miHjoaov budistov ia 22.000 judov, Zima aa severa odaehava. V Berolinu in v zahodni Nemčiji je Bastopil jug, Toplomer kaže več stopinj aad aičlo, 165 obtožencev ia 7 prič. OkrafBP sodišče v Eibiswaldu bo razpravljalo o tožbi, ki jo je vložil zdravaik dr. P. Kniely proti 165 rudarjem, ker so podpisali Beko vlogo, v kateri so zantevali, da Baj se drrg zdravaik aasfavi, dr, Kaie!y pa odpusti, + Kardinal Casimiro Geaaari jc dnc 31, J?a. popoldne umrl v Rimu. Polet okol« svcta. Newyorški aeroklub je skleail, da priredi polet okolu sveta ob svetovBi razstavi v Saa Franciscu, Tekmovalci se bodo dvignili v Saa Franciscu in se morajo tekom 90 dni vraiti, Zmagovalec dobi 100.000 dolarjev, Za polet se določi ruta: Saa Fraadsco. New York, Belleisle, Grorlaad, Izlaad, Hebridi, EddJnbtirg. LoadoB, Pariz, Berolia, Pcterburg, Moskva, Mandžurija, Koreja, Japoaska, Komčatka, Beriagova ožiaa, Saa Frandsco, Povodaji v Brszilij! so naravEost katastrofalne. Mesto Novalaga je popolnoma izgiailo, kakor tudi več drugih krajev, Škoda je ogromaa, Radi štrajka premogafskih fežakov ia vozaikov v Loadonu je nastalo v mestu silao občutao pomaafkanie premoga, saj je počivalo 15.000 parov delavnih rok- Pomaajkaafe so čutili zlasii revai sloji ia bolaišaice. V middleseški bolnišnici so si pomagali aa ta aačin, da so 20 medlclncev poslali s tovornim avtomobilom po premog v Ekladišče. Dijaki so brž Baložili pola voz ia se pofem zmegoslavao z dvignjeaimi looatami vraili v bolnišnico, Miljonar — berač. V New York« j^, neki zaan miljonar živel čud.no dvojno živIjenje: milionarfa ia berača, o čemer ss nikomur aiti sanjalo ni. Stvar jc prišla še-!e po nicgovi smrtl na dan. Te dni je aamreč v neki aewyorški bolaici umrl berač znaa pod imeEom William Šmith, Ko so Bat?ačneiše preisksli njcgovo obleko, so našli med drugimi I'stmami oporoko, podpisaao pd Di'ddly Jardina, gori omen'encga znaaega milfonarja, v kateri razpolaga s premoženfera enega miliona dolarjev, Uvcdla se je preiskava, ki ?e dognala, da sta bila berač Šmifh in miljcirar Jardir.e cna ia ista oseba, Ksj je aagnilo moža do takega dvojacga življeEja, ni znsao. Naibolj či?dno pa je, da se je miljoaar tudi oženil kot berač ia živel z ženo ia dvema olrokoma v beraški, zapuščem sobi, za katcro je plačeval po eB (?olar aa teden. Družini se niti srnialo ai, da je B'"ea poglavar miljonar. Kako jc čudak aapravil oporolro, viri molče, Kitsfke — Biors!:e roparice. Na kitafskih vodah se večkrat zgodi, da prideio na kak parnik v potnike preoblečeni pirati, ki potem ob ugodnem ncčnem trenotku navale fla moštvo, se polasfe parnika ia ga oplenijo. To bi se bilo kmr!o zgodilo Uidi aekemu anglcškemu parniku na WestRiverju; vendar se je pa kspitaa, ki se mu je aeaavadao veliko štcvilo potnikov čudno zdelo, še o pravem času začel aataačneje zanimati za liudi na lsdji, Kmolu je dognal, da ima na krovu aad 60 preoblečeaili kitsiskih roparic, ki so bile vse oboroženc ia so imele pri sebi bodala in rcvolverje. Parnik je aato pristal v prvem aa;bliž:em oristajališču ia cddal aevarne ootaice obbstcm; pijratinje so zvezali in jih odpeljeli v Hongkong. Na Kitajskem je za morsko roparstvo določeaa smrtaa kazea.