Leto UX. Številka 182 S uubllom, v sonoto H. avgusta 1926. Ceno Din 1*50 fcxha|a vsa* dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — insorail; do 30 peti; ä 2 D, do 100 vrst rs d so p. večji inserati petit vrsta 4 D i notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo. froru. inseratni davek posebej. — »Slovenski Marod*' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i üpraTuistvo; Snailova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon ste?. 304. Uredništvo: Knnnova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon Štev. 34. ajap* Poiinina plačana v gotovini. Pomanjkljiva propaganda Pomanjkljivost nase propagande v Inozemstvu je bila že cesto predmet bstre kritike v našem Časopisju in škodljive posledice te neodpustne malomarnosti so se že neštetokrat pokazale ne samo na gospodarskem, ampak tudi na političnem polju. Da so pri določevanju mej naše države skoraj vedno prevladali naši nasprotniki, da sino izgubili toliko nase zemlje in naših rojakov, gre v veliki meri na rovas neinformiranosti zunanjega sveta o naših razmerah, o naših prilikah in naših potrebam Dočim so ostale novonasiale države že v prvih letih razvile obsežno, velikopotezno in intenzivno propagando v inozemstvu, zlasti v zapadnih državah, kjer se je odločala usoda celih narodov in držav, se z naše strani ni ukrenilo skoro ničesar. Posledice niso izostale in se kažejo vedno znova, zlasti v naši zunanji jDoiitiki. Eklatanten primer, kako zelo se maščuje ta malomarnost, nam nudi najnovejši spor z Bolgarijo. Mnogo bolj, kakor omahljivost g. NinČiča, nam pri reševanju tega spora škoduje pomanjkanje primerne propagande v inozemstvu. Ko so se razširili prvi glasovi o nameravanih odločnih korakih naše države v Sofiji, je bilo inozemsko časopisje polno poročil o dogodkih, ki so oi-la še kolikor toliko objektivna, ako vpo-števamo, da naše zunanje ministrstvo sploh ne smatra za potrebno, obveščati o tako važnih dogodkih niti tuzemske-ga, kamoli inozemsko časopisje, ki je odvisno po največ od svojih poročevalcev in raznih agentur. Toda že dva dni nato je bilo po vsem inozemskem časopisju občutiti vpliv bolgarske propagande. Nemški, italijanski in angleški tisti so prinašali zavita poročila, ki jih je lansirala v svet bolgarska poročevalska agentura, da zabriše za Bolgarijo porazen utis. Celo francoski listi so začeli spričo take pisave celokupnega inozemskega tiska omahovati in ' nam svetovali, naj bomo v svoji obrambi zmerni in popustljivi. Naše zunanje ministrstvo ni znalo teh netočnih in nam škodljivih vesti demantirati in spraviti v svetovni tisk objektivno sliko dogodkov, kar bi bilo tem lažje, ker je imelo v rokah dokumente, ki jasno dokazujejo krivdo oficijelne Bolgarije na neprestanih vpadih bolgarskih komitov. Tej skrajni pomanjkljivosti naše poročevalske in propagandne službe se čudi že ves svet. Ce človek pride v inozemstvo, najde povsod cele kopice propagandnega materijala drugih držav, le naše države zaman iščeš. Saj niti v notranjosti države nimamo dopisnih uradov. To, kar se je doslej na tem polju storilo, je tako polovičarsko in nezadostno, da sploh ni omembe vredno. Nekateri inozemski listi baje uživajo podporo našega zunanjega ministrstva, a vse, kar pišejo o naši državi, se nanaša k večjemu na potovanje kakega ministra v inozemstvu, ker niti ti listi ne dobivajo potrebnih informacij in podatkov in so odvisni od informacij drugih, nam po večini nasprotnih listov. Koliko težav so imeli naši gospodarski krogi, predno so uspeli, da % Inozemstvom navežejo trgovske stike. Spričo nezadostne in skrajno pomanjkljive propagande z oficijelne strani je stalo mnogo truda, predno se je dalo inozemstvo prepričati, da Jugoslavija ni istovetna z Albanijo pred 50 leti. Še mnogo težji pa je položaj ina političnem polju, ker inozemstvo še vedno slepo veruje tartarskim vestem o balkatiizmu naše države. Zapadna Evropa gleda z drugimi očmi in presoja vse dogodke s svojega vidika. Vsak inozemec, ki je prvič prišel v našo državo, izjavlja, da si je jugoslovenski Balkan predstavljal mnogo slabše, kakor pa je v resnici, in se čudi, da se pri nas tako malo brigamo za to, da izpodbijemo zastarele predsodke, ki so še vedno razširjeni o naši zemlji in naših razmerah. V zunanji politiki smo doživeli baš vsled te neinformiranosti inozemstva že toliko porazov, da mora postati že naj-priprostejsega človeka sram. A vse to odgovornih krogov še ni iztreznilo, da bi vsaj sedaj poskušali popraviti to, kar se je tekom zadnjih petih let zamudilo, četudi je že v marsikaterem oziru prepozno. Ureditev moderne rx>roČevalske službe ni samo potreba tiska, ampak splošna državna potreba. Izgraditev propagandne službe bo prinašala mnogo več koristi, kakor pa bi stala. Naj bo v tem oziru našemu zunanjemu ministru vzgled delo tujskoprometnih organizacij, ki so letos s svojo čeprav še vedno nezadostno, a vsekakor sistematično propagando dosegle skoraj neverjetne uspehe. S tem se ne bo samo dvignil ugled naše države v inozemstvu, ampak tudi onemogočila marsika-ka politična intriga naših »prijateljskih« Vloga velesil v sporu z Izjave zunanjega ministrstva. — X elesile so vplivale na Bolgarijo, da ;e že naprej pristala na izpolnitev naših zahtev, in šele nato je bila nota omiljena. — Bled, 13. avgusta. Zunanji mini* ster dr. Ninčič je izjavil novinarjem, ki so ga vprašali, kako je z informacij jo, da bo spor z Bolgarsko izročen Društvu narodov, nastopno: «Ni nobenega povoda, da se spor z Folgarsko izroči Društvu narodov. TU sti, ki sugerirajo to misel, nastopajo brez dvoma po intencijah Društva na* rodov, ki pa je kompetentno šele, ako obe stranki želita tretjega presojevais ca. Vsekakor je bolje, da se spori rešu* jejo med strankami samimi. Sodim, da je tako postopanje tudi v interesu Dru* štva narodov. To lahko mirno izjavim, ker spadam k najbolj udanim in naj* bolj prepričanim zagovornikom te ve* like mednarodne ustanove. Najpo= membnejši dogodek v celem sporu z Bolgarsko je bilo soglasje, ki smo ga tako hitro dosegli z Rumunijo in Gr= čijo. Nimamo ničesar proti Bolgarski. Naši nastopi so naperjeni proti tistim, ki zastrupljajo na Bolgarskem dobre ednošaje z našo državo. Stališče vele* sil je bilo zelo korektno. O kakem pri* tisku ne more biti govora. Take vesti razširjajo naši sovražniki, ki bi škodovali našemu ugledu.^ — Beograd, 13. avgusta. Poročila listov\ da treba umerjeni ton demarše v Sofiji pripisati intervenciji zapadnih velesil v Beogradu, po zatrdilu zunanjega ministrstva ne odgovarjajo dejanskemu stanju. Iz krogov, ki stoje blizu zunanjemu ministrstvu se zatrjuje, da so velesile najprej intervenirale pri bolgarski vladi še pred predajo naše note n da ie morala bolgarska vlada pristati na gotove angažmane. Šele nato sta büa ton in vsebina naše note omiljena in sestavljena tako, kakor odgovarja prevzetim obvezam od olnilna nota je bila podana samo z naše strani, ker v Rumuniji in Grčiji ni bilo konkretnih podatkov iz najnovejše dobe, vendar pa sta obe državi podali izjave, da v polnem obsegu podpira- vpade na jugoslovensko, grško in rumun-sko zemlje Ie radi tega, da spravljajo bolgarsko vlado v neprilko. O odgovoru bolgarske vlade na noto Jugoslavije, Grčije in Rumunije bo sklepal ministrski svet. Kralj Boris se nahaja v inozemstvu, radi česar ga je vlada brzojavno naprosila, naj se takoj povrne v Solijo. Brez soglasja s kraljem ne bo storjen noben korak. Bolgarska vlada ne bo nasprotovala določitvi nevtralne cone med Bolgarsko in Jugoslavijo. — Beograd, 13. avgusta. Po poročilih iz Sofije je prižlo med bolgarskim zunanjim ministrom Burovom in ministrskim predsednikom Ljapčevom do ostrega nesoglasja. Zunanji minister Barov smatra, da je nezdružljivo, ako ministrski predsednik Ljapcev v enomer zagotavlja bolgarske sosede, da je Bolgarija miroljubna in da si želi prijateljskih odnošajev, med tem ko pa je sam še vedno častni član makedonske organizacije. Ni izključeno, da bo to nesoglasje med zunanjim ministrom in ministrskim predsednikom privedlo do krize vlade — Beograd, 13. avgusta. Po poročilih iz Sofije bolgarska vlada po vsej priliki ne bo odgovorila na izročeno ji noto v določenem roku. Ministrski predsednik Ljapčev se nahaja izven Sofije na oddihu. Zunanji minister Burov bo skušal preko angleškega in italijanskega poslanika i z d e jstvovati pre-okret v celem sporu tako, da bi bila zadeva izročena Društvu narodo\. Sodi se, da bo bolgarska vlada odklonila zahteve naše dopoiniine note, v kateri zahtevamo izročitev komitaških krivcev. — Beograd, 13. avgusta. Kolektivna nota, ki je bila včeraj popoldne izročena v Sofiji po našem, rumunskem in grš poslaniku, vsebuje sledeče tri glavne zahteve : 1. Bolgarska vlada naj skrbi za to, da bodo bolgarske obmejne oblasti v smislu pismenih pogodb vršile svojo dolžnost pri preganjanju komitskih tolp, kakor to zahtevajo dobri sosedni odnosaji med vsemi državami. 2. Bolgarska vlada naj pod vzame naj-energičnejse in najresnejše korake napram onim krogom, ki vrše te zločine, ter onemogoči njih nadaljno aktivnost. 3. Bolgarska vlada naj s hitrimi in energičnimi ukrepi in izpolnitvijo teh zahtev pokaže svoj dobro voljo in željo do vzdrževanja dobrih odnošajev g sosednimi državami. Razen tega je naš poslanik izročil še posebno noto, ki zahteva, da" izroči Bolgari- Pri predaji nole je bolgarski zunanji minister Burov naglasu, da želi Bolgarija ocuvati dobre odnosaje z vsemi svojimi sosedi, ter izjavil, da bo o vsebini note takoj iniormiral ministrski svet, ki bo podal nato svoj odgovor. Takoj po predaji je odšel Burov na sejo ministrskega sveta, ki pa je bila le informativnega značaja in ni pričakovati ofi-cijelnega odgovora bolgarske vlade pred soboto. ZOPETNA BOLGARSKA LAŽ — Beograd, 13. avgusta. Bolgarska poročevalska agentura je istodobno, ko je bila v Sofiji predana nota Jugoslavije, Rurau-nije in Grčije, razposlala v inozemstvo brzojavno vest, da ie večji oddelek neznanih ljudi napadel z iugoslovenskega ozemlja pri Custendilu selo Sačenik in Zlatanove kolibe. Napadalci so ubili več seljakov ter nato v mraku in deževju pobegnili nazaj preko jugoslovenske meje. Napad je bil kratek. Na bojišču so našli več sto izstreljenih patron in nekaj bomb. V poročilu se izraža domneva, da so napad izvršile jugoslovenske čete. (To je že druga vest o napadu bolgarskega ozemlja z naše strani, ki jo razširja bolgarska poročevalska agentura, od kar je naša vlada najavila odločilne korake v Sofiji. Vest ima prozoren namen, da v inozemstvu zabriše porazen utis o početju bolgarskih komitov in podpiranju bolgarske vlade. V ostalem opozarjamo na današnji uvodnik. — Op. uredništva.) Pßvratek kralja Ferdinanda? — Beograd. 13. avgusta. ^Pravda< objavlja neobičajno senzacijo iz Sofije. Že opetovano se je poročalo o povratku bivšega kralja Ferdinanda na bolgarski prestol. Vendar so bile vse te vesti fantastične in neresne. Sedaj pa so se zbrali v Sofiji ljudje, ki delujejo na to, da se Ferdinand vrne na prestol. Pravo senzacijo pa pomeni vest, da so se baje že tudi nekatere velesile zc.čele baviti s to kombinacijo. Gre za Italijo in Anglijo, katerih diplomati že soglašajo s povratkom razkralja Ferdinanda. Kralj Boris naj bi se umaknil in dobil naslov guvernerja Makedonije. AMERIŠKA INTERVENCIJA V MEHIKI — Washington, 13. avgusta. Nota državnega tajnika za zunanje zadeve Kello-ga, naslovljena na mehikansko vlado, zelo ostro protestira proti umoru Američanov v Mehiki in proti zaplembi ameriškega imetja. j Ako Združene države ne dobe primernegr-sosedov, ki so imeli doslej nač lahko | zadoščenja, se ^odi, da bo vlada povzela delo. Primer z Bolgarijo kaže dovolj j korake, ki bodo skupno z vojno demonstrn-jasno, da tako, kakor je sedaj, ne more cijo dopovedali Mehiki, da je dobra volje* in ne ssae več ostati! i Združenih, držav dosegla skrajne mere. Med Francijo in Rumunijo je bila sklenjena nova zavezniška pogodba. — Pogajanja so se vršila v sporazumu z Jugoslavijo. — Paril, 13. avgusta. 2e pred enim mesecem je bila sklenjena med Francijo in Rumunijo prijateljska in zavezniška pogodba. Radi takratnega mednarodnega položaja zlasti radi konflikta glede Abe^inije, pa pogodba takrat ni bila objavljena. Francoska vkida je hotela počakati z objavo na ugodnejši trenutek in je sporočila sklep pogodbe javnosti šele eedaj. Tudi besedilo se v kratkem objavi in pogodba notificira tudi pri Društvu narodov. Vsebina je v popolnem skladu z duhom Locarna in Društva narodov. — Bled, 13. avgusta. Povodom vesti o podpisu važne prijateljske in zavezniške pogodbe med Rumunijo in Francijo so novinarji obiskali zunanjega ministra dr. Nin- čiča, ki jim je podal nastopne izjave: >Jugoslovenska vlada je bila o pogaM-njih med Francijo in Kumumio pravočasno obveščena in jc vedela za v^c poJrobii?>stf. Tpora^um med Uumuniio in Franc > fe veliko delo iu se naslanja v vseh točk .i iu politiko Locarna in Društva narodov ter znaci važen korak h konsolidaciji Evrope, (i'ede naših poga.\'Uj s Francijo pa *c ni prišel trenutek, da bi jih lahko zaključili.« Zunanji minister dr. Ninčič k zagotavljal novinarje, da nismo osamljeni in da ima naša država velike zaveznike. Odnošaji s Francijo so zelo prijateljski, kaÄor to odgovarja celokupni naSi inednar- dir preteklosti. Današnji dogodki v Beogradu — Beograd, 13. avgusta. Ministrski predsednik Uzunovič, ki se nahaja v Južni Srbiji, je pregledal na več krajih bolgarsko mejo. Njegovo odsotnost iz Beograd tolmačijo politični krogi tako da se noče izogniti sestanku s Pavlom Radiččiii, ki se že dva dni nahaja v Beogradu z novimi sporočili Stepana Radiča. V predsedništvu vlade in v Narodni skupščini ni bilo nobenih dogodkov. V davidovičevskem klubu je bila danes krajša konferenca poslancev, ki so se posvetovali o občinskih volitvah. — Beograd, 13. avgusta. Prosvetno ministrstvu rešuje vloge in prošnje, ki jih je vložilo 50 prosvetnih delavcev iz Hrvatske in Slavonije proti svojecas-nim vpokojitvam in premestitvam, ki jih je odredil bivši prosvetni minister Stepan Radič. Radi tega se je polastil Radičevih poslancev velik nemir ter bodo poskušali preprečiti rešitev teh prošenj in prizivov. POTOVANJE MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA — Beograd, 13. avgusta. Po informacijah, ki jiia je prejel vaš poročevalec iz naj-bližnje okolice ministrskega predsednika Uzonoviča, so neosnovane vse alarmantne vesti, ki so se zadnje dni pojavile o potu ministrskega predsednika Uzunovica v Skoplje. Ministrski predsednik L'zunoviS je odpotoval v Skoplje, da se na licu mesta prepriča o terorju, o katerem se toliko piše. Uzunovič bo obiskal Skopsko Crnogoro, na kar se bo vrnil v Beograd 14. t. m., s Čemer je o vržena tudi vest, da noče prisostvovati občinskim volitvam 15. avgusta v Beogradu. Važne spremembe na Madžarskem Horthy odstopi; mesto njega pride nadvojvoda Josip Habsburški. — Rim. 13. avgusta. »Imperoc potrjuje .vest dunajskih listov, da ie madžarski državni guverner Horthy pripravljen odstopiti, nakar bi na njegovo mesto prišel bivši nadvojvoda Josip Habsburški kot palatin Madžarske. To vest potrjuje poročevalec »Impera* iz Budimpešte, ki jo je doznal iz dobro poučenih madžarskih krogov. Gre samo še za to, da se najdejo modalitete Horthyjevega odstopa ter način, kako naj bi postal nadvojvoda Josip palatin. TENDENCIJOZNA VEST ITALIJANSKEGA LISTA — Beograd, 13. avgusta. sVremec prinaša sledečo vest iz Milana: Po informacijah italijanskega lista >Se-colo: poseti v kratkem jugoslovenski kraljevski par Opatijo. Tam se že nahajajo na počitniškem odmoru nadvojvoda Leopold Salvator in princ Eitel, sin cesarja Viljema. Pred 10 leti, piše italijanski list, je bil kralj Aleksander zapoved ni k srbskih čet, preganjan od artiljerije Leopolda Salvator-ja in od ulancev Hohenzollernca Eitla. Sedaj se hočejo sestati na solnčni Jadranski obali. Interesantno bo opazovati, kako bodo osebe, ki so se še pred leti borile z najbolj divjim orožjem, sedle okoli mize, da igrajo imažonge. Tako poročilo italijanskega >Secoiac in beognadskega > Vre m ena t. Italijanska vest je povsem iz trte izvita. Glasom avtentičnih j informacij naš kralj ne namerava odpotova-j Ii na morje in na počitniški odmor v ino-; zemstvo iz enostavnega razloga, ker uudi naša domovina mnogo ugodnejše bivanje na jugoslovenskem morju in ker se prirod-j ne lepote tujih rivijer ne morejo primerjati j z lepotami našega Prünorja Odmevi pogodbe med Španijo in — Rim, 13. avgusta. V službeni h krogih se trdi, da stremi italijansko SfMTOfiKa pogodba o prijateljstvu in nevtralnosti, ki je bila v soboto podpisana v Madridu, za tem, da razvije med obema narodoma sodelovn-nje in učvrsti ravnotežje v Sredozemskem morju. Italijanska vlada je pripravljena podpisati enako poorodbo tudi * Francijo, čim bo rešcDo tuniko vprašanje ua način, ki bo zadovoljil zahtevam in potrebam italijanske manjšine v Tuidsu. — Pariz. 13. avgusta. >Maiin: pi^e, da ni razloga za bojazen radi komentarjev italijanskih listov, ki predstavljajo italijansko špansko pogodbo kot protiutež proti nedavnemu francojko-špan^kcniu zbližauju. Španska nima razloga in tudi ni voljna, da bi se odstranila od zavezniške Francije. — London, 13. avgusta. An^ioiki lis1 i živahno razpravljajo o italijansko-špm~Ui prijateljski pogodbi in se bavijo zlasti • komentarji italijanskega časopisja, ki je poudarjalo, da stremi ta pogodba za spremembo sedanjega položaja v Sredozemskem morju na korist Italiji in Španiji. Angleški listi bo skoraj soglasno mnenja, da bo ti komentarji neutemeljeni in da ]>ogodba ne vsebuje DieeSUH kar bi dalo Franciji ali Angliji povod za V7Hieuiirjenje. Pihava italijanskih li-tov da ni iotiko namenjena ia inozemstvo kakor za lialijo EpOlO, kjer na; poveča ugled fašistovske vlade. VELIK POŽAR V ZAGREBU — Zagreb, 13. avKUSta. V tvornici trikotaže C. D. Gaon v Petrin]ski ulici v Zagrebu je nastal v minuli noei požar, ki je povzročil ogromno škodo. Zgorelo je mnogo surovin in izdelanega blaga. Požar so k sreči pravočasno zapazili, tako da se je 51-silce-m posrečilo, preprečiti razširjenje na sosedna poslopja. £koda sc ceni ua 400.000 dinarjev in je delana krita z zavarovalnino. Smni se, da je požar nastal vsled kratkega stika pri električni napeljavi, ni pa tudi izključeno, da je povzročil ogenj ogorek cigarete. Zanimivo je, da je bil dan pred požarom lastnik tvornice Alber: Gaon aretiran v zvezi z znano tihotapsko afero v Brodit. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Efekti: Investicijsko posojilo iz fe^a 1921 j4->0—76, Loterijska državna renta 7^1 vojno škodo 293, Zastavni listi Kraniske deze'ne banke 20—22, Kom. zadolžnice Kraniske deželne banke 20—22. Celjska posojilnica 193—195, Ljubljanska kreditna 175 —195, Merkantilna Kočevje 90, Prva hrvatska štedjonica 865—^868, Slaveuska banka 50, Kreditni zavod Ljubljana 165—175, Strojne tovarne in livarne —11^>, Trboveljska premesokopna družba. UP 3JS, Združene papirnice Vevče 102. ZAGREBŠKA BORZA. — Efekti: 7% invest. pos. 1921 74.50 —77, 2H% drž rente 293—294, Ljubljanska kreditna 175—190, Hrv. eskomptna banka 10O—100.5, Kreditna banka Zgb. 101—102, Hipotekama banka 54.50—55, Jügobanka 91—92, Praštcdiona $35—870, Slavensia banka 50—52, Eksploatacija 9—12, E>rava dd. Osiiek 215, šečerana OsHek 260, Isis d. d. 51—54, Gutman 197.50— 306, Slsvek* 112—115, Slavonija $2—33, Trboveljska 341 —343, Unionc paromlin 335, Vevče 106, Devize : Amsterdam 22.79—22.5^t Wien 799.25—80325, Berlin 13.4925-^ 135325, Italija 1S7.32—188.52, London 275.0% —276.25, Nowyork ček 56.465 -56.765, Pa* ris 155.50—457.50, Pra«a 167.38—168.3«, C**, rih 10.94&—10.988. — ITOZEMSKK BORZE. Curih: Deograd 9.125, Pariz 14.162&, London 25.145, Ncwyork 517.375, Milan 1^, Praga 15.32, Dimaj 73.1375. Trst: Beograd 53.50—54, Pariz &! -85, London 148—148.50, Newyork 30.46_30.6CL Curih 538—889, Dvm&i 480—488, % 69 Stran 2.\ «S LO VENSKI NAROD* dne 14. avgusti I926\ &tc*, 182. Po poplavah ogrožalo Slovenijo plazov! Radi razmočene zemlje se trgajo številni plazovi, ki povzročajo ogromno Škodo« — Uničeni vinogradi na Štajerskem« — Velika nevarnost za Hrastnik« Po katastrofalnih poplavah, ki so uničile v dolinah in nižje ležečih krajih skoraj Vse poljske nasade, travnike in vrtove, je povzročilo dolgotrajno deževje letošnjega leta v hribovitih krajih še drugo, nič manj- *o nevarnost — zemeljske plazove, počim so b-ili plazovi doslej bolj redki, prihajajo »adnje dni iz hribovitih krajev, zlasti pa iz Slovenskih goric in vinorodnih Haloz vznemirljive vesti. Skozlnskoz od deževja pre-nasičena zemeljska površina ie premočena itako globoko, da so se začele zbrrati podtalne vode, vsled česar je nastalo premika-Icje površine, ki povzroča tako ogromne in (številne plazove, da jih niti najstarejši ljud-• je ne pomnijo. Najhujše prizadeto je prebivalstvo v »Halozah, kjer ni niti enega posestnika, ki bi »mu plazovi ne bili povzročili Škode. Že [vsled deževja nastali hudourniki so razrili ivinograde in izkopali mestoma globoke jarke. Ko ie deževje ponehalo, je začela iz tal prodirati podtalna voda, zemlja se je začela premikati in v zadnjih dveh dneh so z vseh hribov drli plazovi v dolino, rušeč pred sabo vse, kar se jim je stavilo na pot. Nekateri vinogradi so izginili, drugod so nastali široki in globoki jarki, sadonosniki z dozorevajočim sadjem so uničeni in na planotan so nastali hribčki zemlje, pomešani z drevjem in ruševinami raznih razdejanih poslopij in drugih naprav. Skarpe ob poteh in vinogradih so večinoma porušene, pota zasuta in na mnogih mestih so vsled zasutja jarkov in potokov nastala cela jezera. V Majšperku v Halozah se je odtrgal velikanski plaz tik pod hišo ter zdrvel nad pol kilometra daleč v dolino proti Dravinji. 'Poleg hiše je nastal skoro 20 metrov glo-'bok prepad in obstoja nevarnost, da se odtrga nov plaz, ki bo potegnil s seboj stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem vred. Stanovalci so se morali radi preteče nevarnosti izseliti in prenočujejo na prostem. Plaz je zdrvel preko vinograda in sadonosnika, kjer Je napravil globok jarek, tako da se niti ne pozna, kaj je bilo tam prej. Plazu ni mogel zaustaviti niti gozd, skozi katerega je napravil široko gaz, podrl in izruval drevje ter se nato sesul na nižje ležečo njivo, ki je nad dva metra visoko popolnoma zasuta z .vsemi pridelki vred. V bližnji Vranici se je med nišnim. In gospodarskim poslopjem utrgal plaz, vsled česar ie nastal med obema poslopjema pet metrov g!obok prepad. Lastnik je v skrbeh, da se mu oboje poslopji ne poruši iu ne „ve, kako bi zamašili nastalo velikansko jamo. Posestniku Šoštariču v Majšperku je plaz porušil gospodarsko poslopje. Z veliko težavo so živino še pravočasno spravili na !varno. Posestnik Osterberger ima na svo-jjjem posestvu kar deset plazov, ki so mu '■uničili ves vinograd in zasuli vsa polja, tako da je uničeno vse, kar mu je od povod-uji še ostalo. Prebivalci so obupani. Posebno hudo so prizadeti ubogi viničarji, ki so si na kamenitih tleh s težavo pripravili nekaj rodovitne zemlje. Sedaj pa so jim plazovi odnesli in uničili vse, tako da mnogi nimajo niti za en dan živil v hiši. Slične so razmere v Slovenskih goricah. Krasni 'vinogradi so uničeni, polja zasuta in marsikateri posestnik ne bo dobil letos s svojih njiv niti toliko, kolikor je posejal. Prebivalstva se polašča obup. In ravno te dni dostavljajo plačilne naloge za davke. Ljudstvo ne ve, kje bi vzelo, ker nima ničesar več, kar bi se dalo spraviti v denar in niti ne ve, od kod vzeti živež za zimo. Glavni dohodek tvorijo v teh krajih vinogradi, kjer pa je letos ves pridelek uničen. iMnogi so prisiljeni, da prodajo zadnji rep iz hleva.— a potem? Potrebna bo obširna pomožna akcija, da dobe vsaj najbed-neiši nekaj obleke in Živeža za zimo. Ti kraji so nujno potrebni državne pomoči O plačilu davkov sploh ne more biti govora. Pred vsem je nujno potrebno, da se okrajnim zastopom izplačajo dolžne do-klade, da lahko vsai za silo popravijo ceste in tako omogočijo reden promet. Vi e ceste in pota so namreč tako poškodovano, da je promet v teh krajih ponekod popolnoma nemogoč. Ljudje vozijo samo po dnevu in Še tu je potrebna skrajna previdnost, da se vozovi ne prevrnejo in s cesto vred ne zdrče v dolino. Tudi na Pohorju so plazovi napravili mnogo škode, vendar pa je tu svet bolj ka-menit in poraščen z velikimi, starimi gozdovi, tako da Skoda ni tako ogromna. Kljub temu pa zadene posestnike zelo občutno, ker so večinoma uničena že itak maloštevilna polja. Mnogo so trpele ceste, kf so večinoma zasute in ie promet zelo otež-kočen. V Gornji Dravski dolini so plazovi podrli in porušili več poslopij, vendar pa človeških žrtev doslej ni bilo. Bolj številni so plazovi na strmem pobočju Kozjaka, kjer je škoda zelo velika. Hudo prizadeta pa Je vsa mariborska oblast, ker so že povodnjl napravile ogromno in doslej še neprecenljivo škodo po dolinah, sedaj pa so še plazovi uničili skoraj vse pridelke v hribovitih krajih, kier povodenj še mi napravila tako velike škode. V ljubljanski oblasti plazovi niso povzročili toliko nesreč, dasi so tudi v teh krajih napravili mnogo škode. Posebno v nevarnosti je Hrastnik, kjer grozi enemu delu naselbine pogibeb' vsled plazov. Od stolpa falskega električnega voda naprej so se začeli dvigati velikanski kompleksi zemlje, ki groze vsak trenutek zdrčati v dolino. Iz zemlje prodira talna voda, ki teče v celih potokih čez polja in sadonosnike v dolino. Obstoja nevarnost, da poruši plaz poslopje. Osem metrov od poslopja je dvignjena že vsa zemlja. Lokalni faktorji so brez moči. Vozniki ves dan dovažajo deske In zemljo, da zajeze s hriba drveče potoke in preprečijo plazove. Katastrofa bi bila še večja, ako bi plaz zajezil potok Boben. Včeraj sta prispela na lice mesta laški okrajni glavar Pinkava In gerent okrajnega zastopa dr. Roš, ki sta si ogledala položaj In izdala nekatera navodila. Nevarnost plazov bo trajala se več tednov in se je bati še večjih katastrof, ako deževje ne bo prenehalo in napočilo toplo vreme, da bi se premočena zemlja hitro osušila. Iz žalostne kronike naših krajev Brez dekleta ni mogel živeti, pa je ustrelil njo in obesil sebe« — Hijena na pokopališču« — Tramvaj trčil v rešilni voz« — Svojo ljubico zaklal in razsekal« V neik mali hišici na Paličevih Vinogradih pri Subotici se je te dni odigrala ljubavna tragedija, ki je zahtevala dvoje mladih žrtev. Jedva 201efcni Gustav Torakovič je imel S« nad eno leto dni ljubavno razmerje z mladenko Katico Ilona. Mladi par je preživel srečne urice, dokler se niso vmešavali roditelji deklice, ki so Katici zabranili nadaljnje občevanje s Tomkovlcem. Mladen ka se je nekaj časa upirala In se ni dala omajati, končno pa so se vezi zrahljale in dogodilo se je, da ni več prihajala na sestanke Gustav je bil od takrat potrt in zamišljen. Prijateljem je pravil, da ne more ži- iveti brez Katice. V ponedeljek je doma vzel 500 Din gotovine ter si za denar kupil samokres. V torek zjutraj je stal na j preži pred hišo svoje izvoljenke. Cim je j opazil, da bo roditelji odšli na trg, se je j skozi pritlično okno splazil v spalnico svo-! joga dekleta. Katica, ki je bila še v po-i stelji, ga je vprašala, kaj hoče. Mesto odgo vorn je mladenič sprožil samokres. Smrtno ranjena je deklica obležala, obupani fant pa se je nato na oknu obesit, Katico so našli roditelji \ nezavesti. Prepeljana je bila v subotiško bolnico, kjer se bori s smrtjo. • Na zemunskem pokopališču so se pojavile človeške hijene. 2e dolgo Časa je pre-* bivaUtvo opažalo, da nekdo ponoči odpira grobove ter ropa mrtvece. Sedaj so pri poslu zalotili nekega Alojzija Pauška, sina pokopališkega čuvaja. Detektiv ga je zasačil v trenotku, ko je odpiral grob nedavno umrle žene draguljarja Kalixnberga. Hijeno v Človeški podobi po zaprli- Včeraj popoldne se je v Zagrebu primerila težka nesreča. Okoli pol 15. je drvel po Palmotičevi ulici proti Jurišičevi cesti dvovprežni rešilni voz, istočasno pa je s precejSnjo brzino privozil z Jelačieevega trga tramvaj v smeri proti Maksimiru. Koči jaž je sicer z dvignjeno roko dajal vozniku tramvaja znamenja, naj ustavi, za kar se pa ta ni zmenil. Posledica je bila katastrofalna. Tramvaj je z vso silo treščil v voz, ki je baš pasiral tračnice električne železnice. Rešilni v ca je od le tel na stran in se popolnoma zrušil. Na kozlu so sedeli koČijaž Ivan Kos, sanitetni vojak Fran Lorko ter sani-tejec Beloša. Vsi trije so v velikem loku zleteli s kozla, pri Čemer je Beloša z glavo priletel v cestni rob. Vsega okrvavljenega so prepeljali v bolnico. Voz je po-j polnoma razbit, konja pa sta ostala nepoškodovana. Krivvla na nesreči zadene tramvajskega voznika. V selu Alibima.ru pri Pančevu je živel seljak Peter Brlovau v ^divjem zakonu«, z neko seljakinjo. Njegov sin pa se ni razumel z očetovo prijateljico in cesto sta se prepirala. Zena je radi tega te dni hotela oditi proč. Brlovan se je zato tako razburil, da ji je s sekiro odsekal glavo, nato pa jo popolnoma razkomadO. B^atijplnega se!Jaka so izročili sodišču. Za rezervne oficirje Na prošnjo Središnje Uprave je g. mi* nister saobračaja z odlokom M. S. Br. 21.988 odobril, da imajo rezervni oficirji, ki also državni uradniki ali vpokojenci, pravico tri* krat na leto na 50% popust na državnih že* leznicah, ako se izkažejo z legitimacijo Src* dišnje Uprave Udruženja in pri nakupu vozne karte ter v vlaku pokažejo društveno člansko karto s fotografijo, da so člani Udruženja. Brez članske karte in fotogra* fije ter našega znaka ne veljajo legitimacije za vožnjo. Ako bi v toku ča&a kateri rezervni ofi* cir. ki je prejel legitimacijo, postal državni uradnik ali vpokojenec, mora vrniti legitim macijo pododboru Udruženja. Te legitimacije se bodo izdajale samo onim članom rezervnim oficirjem, ki so po* ravnali vse članske pristojbine, naročnino z*, glasilo «Ratnicki Glasnik* in drugo. Pozivajo se člani rezervni oficirji, ki se žele poslužiri te ugodnosti, da Čim preje pošljejo podpisanemu pododboru prijavo s sledečimi podatki: številka članske legiti* macije, čin v vojski, civilni poklic, ime, za* četna črka očetovega imena in priimek, to* čen naslov ter izjavo, da je v celoti porav* nal vse obveznosti napram Udruženju in da 1*, plačal za leto 1926 naročnino za «Ratni« Čki Glasnik* v znesku 36.— Din. Rezervni oficirji pa, ki še niso člani Udruženja. pa žele postati člani, naj se z dopisnico obrnejo do podpisanega pod od bo* ra, da jim posije pristopne tiskovine. Pododbor Ljubljana. »Ljubljana v jeseni" Posetniki pokrajin -azstave »Ljubljana i v jeseni< od 4. do Iii. s. pierubra 1926 imajo na podlagi legitimacije sledeče ugodnosti: V naši državi 50 odstotkov popusta na železnicah in parnikih. za potovanje v Ljubljano na razstavo od 26. VIII. do 15. IX. in za povratek od 1. do 20. IX. 1926. V Nemški Avstriji 25odstotni železniški popust za dopotovanje od 1. do 13. septembra in za povratek od 4. do 17. septembra. V Italiji 30odstotni železniški popust, in sicer za potovanje v Ljubljano od 15. t- m. do 10. septembra in za povratek od 4. do 30. septembra 1926. Uporabljati se morejo vsi vlaki, razen Simplon-Orient-Ekspresa. Za vidiranje potnega lista se plača znižana taksa 20 Din v papirju. Legitimacije se nahajajo že v prodaji pri denarnih zavodih, tujsko-prometnih in trgovskih ustanovah v vseh večjih krajih, v inozemstvu pa pri naših konzulatih in trgovskih agencijah. Reklama na pokrajinski razstavi Ljubljana v jeseni« od 4- do 13. septembra leta 1926. Reklamne deske tvrdk, ki razstavljajo na razstavi, so oproščeno reklamnega davka, če izobesijo svoje reklame na paviljonu, v katerem razstavljajo. Za reklamne deske tvrdk, ki ne razstavljajo, pa se plača samo ena desetina normalne takse, to je 15 Din za kvadratni meter, če so te reklame nameščene v notranjosti razstavišča. Uprava Ljubljanskega velesejma opozarja tvrdke na to ugodnost. Odškodnina za namestitev reklamne deske je malenkostna in se dobe informacije v uradu velesejma. V okviru razstave bo prirejena cela vrsta špecijainih razstav, ki bodo privabile veliko število interesentov za najrazličnejše stroke gospodarstva, kulturnega ude j stvovanja in sporia. Zato bo ta vrsta rekla* me zelo uspešna. Soort Seograd - Zagreb Igrišče S. K. Ilirije ob 16.30. V nedeljo se vrši na igrišču Ilirije naj» zanimivejša nogometna tekma, kar smo jih kdaj imeli v Ljubljani. Srečata se v odločilni borbi za dragoceni pokal Nj. Vel. kra* Ija reprezentanci Beograda in Zagreba. Oba podsaveza sta določila za boj svojo najmoč* nejšo gardo. Ljubljanski publiki se bo nu* dila izredna prilika videti izbrano elito ju* goslovenskih nogometašev. Zagreb zastopa* jo stari internacijonalci Cindrič, Premrl. Marjanovič. MiheJčič. Giller, Vrbančič t. t. d. Beograd pa istotako znani kanoni Pet-* kovic, Jovanovič, Sekulič, famozni branilec Ivkovič itd. Prognozo o izidu tekme je težko staviti. V kolikor prevladuje Beograd glede skup* ne igre, izcizelirane kombinacije in tehni* ke, v toliko je Zagreb bolj borben in igra z večjim elanom. Obeta se zato prvovrstna napeta borba dveh enako močnih nasprot* nikov. Iz Zagreba in Beograda pride po poro« čilih tamkajšnjih listov na ljubljansko tek* mo 1500 do 2000 drukarjev in kibicev, de* j loma da prisostvujejo senzacijonalni tekmi, } deloma da s svojo navzočnostjo i o svojim ' spodbu jeva njem podpro svoje moštvo. Iz I Zagreba bo vozil v Ljubljano velik poseben j vlak. • ZNS je na svoji zadnji seji določil za j sodnika nedeljske finalne tekme g. Nedo* ; klana iz Splita, za namestnika pa g. Csaja* ! gija iz Subotice. t * i— Zagreb, 13. avgusta. Do danes opol* dne je bilo v Zagrebu za nedeljsko tekmo prodanih 1450 vstopnic. Računa se, da bo prodanih najmanj 2000 kart. — Zagrebški «cdrukarjiT» bodo oboroženi z modrimi za* ; stavicami, beogradski pa z rdečimi. I t * — Iz sekcije Z. N. S. (Službeno.) Beo* j grad — Zagreb sodi g. Nedoklan (nam. g. ICsajagi). Stranska sodnika gg. Ahčan in Deržaj. Predtekmo sodi g. Fink. — Tajnik. — Lahkoatletski miting S. K. Jadrana se vrši v soboto ob 18. na igrišču S. K. Iii* rija, Na programu so zelo zanimive točke, v katerih bodo srartali najboljši naši lahko* atleti. Radi tega se obeta zanimiv boj, ki bo brez dvoma zanimal športno publiko. Naknadne prijave sprejema Jurija na igri* šču. — Neljuba tiskovna pomoia se nam je vrnila v včerajšnjo notico, v kateri smo ožigosali, da so se vstopnice za nedeljsko nogometno tekmo pač prodajale v Zagrebu, ne pa še v Ljubljani. Notica samoumevno ni bila pisana na naslov nogometnega pod* saveza, ampak na naslov Saveza v Zagrebu, kar je bilo iz vsebine jasno razvidno. Ljuba ljanski podsavez je storil s svoje strani vse, da dobi vstopnice čim prej v Ljubljano in jih je ponovno urgiral pri zagrebškem Sa* vezu, ki je prevzel ves aranžman tekme v svoje roke. Včeraj so vstopnice naposled tudi res prišle in se sedaj že dobe v trafiki Sever v Selenburgovi ulici in v trgovini Go* rec v palači Kreditne banke. — Praški klubi v inozemstva. Nogometno moštvo Sparte je odpotovalo na turnejo v Severno Ameriko. Spotoma bo igralo 14. in 15. t. m. še dve tekmi v Barceloni s tamošnjo Evropo. Viktoria Žižkov bo igrala v soboto na Dunaju z Brigittenauer AC, Slavi ja pa revanžno tekmo z Rapidom. — G. A. K. v Sofiji. u:iiki GAK, ki se nahaja na turneji po Bolgariji, je v 5c* fiji zmagal nad tamošnjimi FC 13 » 6 : U (2 : 0) in nad Slavijo »3:2. — Pri teniškem dvoboju med Nemčijo in Češkoslovaško, ki se le zaključil v nedeljo ob skrajno neugodnem vremenu v Pragi, je zmagala Nemčiia s 3:2, dasi je že vodila s 3:0. Cehi so si opomogli 5e le proti koncu In tako preprečili grozeč! veliki poraz. železnica KOLEDAR. Danes: Petek, 13. julija 1926; katoličani: Kasijan in Hipolit: pravoslavni: 31. ju« lija: Evdokhn; muslimani: 3. saferja 1345; židje 3. elula 56S6. Jutri; Sobota, 14. julija 1926; katoliča* ni: Evzebij; pravoslavni: 1. avgusta: Maka« j bej; muslimani: 4. saferja 1345; židje: 4. eiu* ' ^ 56S6. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica in Ideal zaprta. Ljtibljdn* ski dvor: «Kaca Pariza». DE2URNE LEKARNE. Danes: Trnkoczy, Mestni trg; Ramor, Miklošičeva cesta. Jutri: Bohinc, Rimska cesta; Levstek, Resljeva cesto. Sclnce zaide danes ob 19.11 in vzide jutri ob 4-39 ter zaide ob 19.10. Mesec zaide danes ob 21.39 in vzide ju« tri ob 10.29 ter za;d- ob 22 2. Blagor jim, ki niso videli, pa verujejo Ljubljanski škof g. Bonaventura Je* glič priobčuje v "Slovencu* zabavne ^Spomine iz Amerike*. Med drugim opisuje tudi zanimivo zgodbo iz zivlje* nja slovenskega misijonarja Pirca, ki je deloval v Ameriki. — Stari tvpnik Štrukelj, — piše g. Jeglič, — ki je bil skozi trebuh prestreljen, mi je to*le pripovedoval: «Bil sem te dni vitsoko rta severu, kjer žive še Indijanci. Tam je star mož, ki je živa priča pre zanimivega dogod* k a v življenju misijonarja Pirca. Mo* ral je k Indijancu, ki je bil bolan na smrt. Vzame s seboj si\ hostijo. Pride do reke Missisipi, ki je tako narasla, da se nikdo ni upal s čolnom preko nje. Pire napravi s sv. hostijo čez reko križ in koraka čez vodo na drugo obal. Naročil sem temu možu, naj gre k jav* nemu biležniku: pod prise&o naj mu dogodek pove, ki naj ga napiše in av* tentično potrjenega meni pošlje. Te dni grem zopet v tiste kraje in bom za* devo dognal do konca.» Tako stari g. Štrukelj. Prosil sem ga, naj pošlje prepis meni, — pravi ljubljanski škcf. Rusi imajo lepo pravljico, ki pri' poveduje, kako je vlekel dedek za re* pico, babica za dedka, vnuček za bas bico, psiček za -vnučka, mucka za psi* čka, miška za mucko, pa vendar niso mogii repice izpipatL_ Prssnstsn pustolovec med V mestnem kopališču na Ljubi inicl *e ie ob s( - - ■ .i dnevih pojavljal eleganten in zelo Inteligenten mladenič JoŠko, ki je skušal navezati stike z degantno družbo kopalk in kopalcev. Naletel ie tudi na odličnega našega državljana iz Beograda in razpredelil se je med njima živahen razgovor o dnevnih političnih in socijalnih vprašanjih. Dobričina Beogradčan ie bil vesel novega znanca. Beogradčan ni mogel pre-hvaliti lepe Slovenije in Jcško mu je razkazoval ljubljanske zanimivosti. Joško, živeč v denarnih stiskah, je prišel v skušnjavo In skoval pustolovski naklep. Drugi dan je posetil Beogradčana ter mu začel prepričevalno pojasnjevati, da mu primanjkuje za sklenitev velike lesne kupčije za neko zunanjo tvrdko večja svota, ki je ne more takoj dobiti od tvrdke. Denar mu takoj vrne. Dobri Beogradčan le potegnil tisoč dinarjev ter Jih prijatelisko-prisrčno izTOčil Jcšku. Ta je s tisočakom radostno od]adral v svet, a Beogradčan ga je drugi dan zaman čakal... P. Ripson: 35 Kinoroman. — s-Kje imaš plašč?« — Saj ga nisem vzel. Toda kako je to, da ne odgovarjate na telefonske klice ?« — ;Kaj?s je začudeno dejala gospa Kerry in njene oči so se preplašeno razširile. -Saj je* vendar Dan odgovoril in takoj odšel s tvojim dežnim plaščem. Najmanj poldrugo uro i e že od tega.: — »Tako?« Resnica je legla Kerrvju na pTsa kakor ogromna skala. — *Kdo je telefoniral?« — > Nekdo od policijske direkcije 5n dejal, da si ti naroČil, naj fant takoj prinese t\oj dežni plašč... O moj Bog, moj Bog!« Stopila je korak naprej in vsa se je tresla od groze. Kerry pa dvignil telefonsko slušalo in čakal nekaj trenutkov. Ker se ni centrala oslasila, je položil slušalo nazaj in zamrmral: — »Sedaj mi je jasno. ^ Nekdo je moral pred hišo prerezati našo žico.« Žena je postala bleda kot smrt in je omahnila. Kerry jo je prestregel in posadil na divan. — »Drasca Man", moli iz vse svoje dvšt. da mi da Boz moč v te} uri.« Ona ga je nerazumljivo gledala in mu rekla: — »Povej mi resnično. Ali so umorili dečka?« Nervozno so grabili njeni prsti po njegovih ramah. — »Ne boj se,« }e dejal s krepkim glasom. »Fantu se ni nič hudega zgodilo. Ne sprašuj me naprej. Dam ti zagotovilo, da se še to noč vrnem s fantom domov in da se niti njemu, niti meni ne bo zgodilo nič hudega. Vse je v redu in sedaj grem na delo.« Po teh besedah je odnitel iz hi§e, jo zaklenil in dejal čakajočemu Šoferju: — »Z vso naglico zopet nazan na policijsko stražnico, od koder sva odšla.« »Za vraga, gospod nadinspektor,« je vzkliknil šofer; »in kam se peljeva potem?« — »Naravnost v peke, na obisk k samemu hudiču,« je siknil Kerry in pri tem približal svoj divji rdeči obraz šoferju. »In tudi tja me boste vi vozili!« 19, poglavje. Usoda mladega Kerryja, Dan Kerry, ki je ležal zvezan v drvečem avtomobilu, je spoznal, da se zaenkrat ne more boriti proti premoči. Bil je to pni njegov izredni dogodek v življenju in ko se je njegov začetni strah nekoliko polegel, se mu je v mla-deniški prešernosti zdelo čisto imenit-xu), da je na ta način stopil v zvezo z nevarnostmi stanu svojega očeta. Jezilo pa ga je, da je padel v roke Indijcem, ki jih je smatral za manj vredno pleme. Pasivno je ležal na blazinah avtomobila, mirno dihal in se drugače čisto dobro počutil, kajti šal, ki ga ie imel prevezanega preko ust mu ni delal neprilik in rudi rok in nog ni Imel pretrdno povezanih, da bi ga bolele. Možaka, ki sta ga držala, sta govorila tuj jezik, katerega mladi Dan nI razumel, toda mislil si je, da pač govorita indijsko. Dejal si je, kako bi ga vsi njegovi sošolci zavidali, če bj vedeli, da je prišel v zvezo z detektivsko dramo, in ta misel mu je podžigala energijo. Njegov doživljaj se mu je zdel silno imeniten. Takoj prvi dan svojih počitnic je postal glavna oseba dogodka, o katerem bodo gotovo pisali vsi londonski Časopisi. Take in enake misli so popolnoma pregnale njegovo bojazen. Mlademu Kerryju se je potovanje v avtomobilu zdelo naravnost brezkončno. Toda v stoičnem molku je čakal, dokler se voz ni ustavil in ga niso dvignili iz njega ter odnesli po temnem hodniku, v katerem je dihal vlažen zrak, dišeč po zemlji. Nato so ga nesli navzgor po stopnicah, od katerih so bile nekatere pokrite s preprogramU druge pa ne. Slednjič so ga sunili v neko sobo ki čul je, da so za njim zapahnili m ygklpmiii vrata. V par trenutkih se je osvobodil vezi na rokah in nogah ter dolgega volnenega šala, s katerim je bil ovit okoli telesa in ust Ogledal si je svojo ječo. Nahajal se je v nizki sobici, katere strop ie šel pošev in ki je imela z lesenimi oknicami zaprto okno. Spoznal je, da se nahaja v podstrešni sobi. Na stropu je žarela električna svetiljka in razen iz vrb i a spletenega naslonjača ni bilo v sobi nikake opreme. Dan se je vprašal, kaj bi njegov oče storil v takem položaju. «Najprvo pogledati, ali so vrata zaprta,* je zamrmral in to tudi storil. Seveda so bila vrata trdno zakljenjena, kakor je tudi pričakoval. Nato je stopil k oknu. Lesene okrr>e so bile tudi zaklenjene. Zmagoslavno se je nasmehnil, ko je segel v hlačni žep in potegnil iz njega švicarski nož, ki ga je vedno nosil s seboj. Bil je to eden tistih velikih močnih žepnih nožev, ki so prava umetnina In ki vsebujejo pet ali šest orodij. Odprl je izvijač in v treh minutah so bili odviti vsi vijaki, s kate-imi je bila pritrjena ključavnica na oknicah. Sedaj je bila irrača sneti kljnčavnico In odpreti oknice. Pogledal je skozi šipe. Sobica, v kateri se je nahajal, je bila v tretjem nadstropju hiše, ki je tvorila del poslopij, katera so obdajala z kamni tlakovano dvorišče. V hiši nasproti je opazil razsvetljeno okno. Na desni se je morala nahajati cesta, kajti v megli je opazil odsev cestn? sveti?! ke. Dan, Ul. ko i* to d ^ '' okno in se sklonil daleč ven, da si ogleda položaj. Na desni strani okna je šel žleb navzdol in Dan je takoj prišel na misel, da bi se po tem žlebu spustil v nižino,, kajti bil je izboren plezafec. Odložil je svojo čepico in svoj stari dežni plašč, stopil na okno in se najprej prepričal, ali je žleb dovolj močno pritrjen. Precenil je, da bi železni kav-ljt ki ga držijo, lahko nesli še mnogo večjo težo, kakor njegovo telo. Zato je začel plezati navzdol. Prišel je do podstavka SDodnjega okna in se na njem ! ustavil. Bil je ravno nasproti razsvet-Henemu oknu sosednje hiše in rado-edno se je ozrl. Pogled, ki se mu je nudil, ga je takoj ustavil v njegovem plezanju. Zapazil je orijentalsko opremljeno sobo in na divanu ie v njej sede-ga krasna zlatolasa dama, ki se ie v grozi divje metala semtertja in kazala vse znake strašnega razburjenja. Danu je za trenutek zastalo srce. Spoznal je, da ta dama rabi takojšnje pomoči in ves njegov kavalirski Čut se je zbudil v tem trenutku. «Tu moram iti takoj na pomoč,» si je dejal. Splezal je naglo po žlebu na dvorišče in rja nasprotni strani po žlebu sosednje hiše nazai v drugo nadstropje do razsvetljene^^ okna, S pomočjo svojega noža je *' sčeklo. prijel na notranji stran' za kliuko in hotel od-: okno. Toda bilo ie zakljenjena JStev. 182. •SLOVENSKI NAROD» dne 14. avgusta 1936. * Stran 3. Dnevne vesti. V Ljubcjani, ane 13. avgusta 1926, — Poštni minister na potovanju. Minister pošt in brzojava dr. Superina je odpotoval v spremstvu svojega šefa kabineta Kociča na Inšpekcijsko potovanje po Hrvatskem, kjer ostane teden dni. Najprej je odpotoval v Osijek, kjei bo pregledal poštne ustanove, nato pa poseti vsa druga mesta. — Važna železniška konefrenca. Za prihodnji teden je sklicana v Beograd konferenca vseh direktorjev državnih Železnic, na kateri se bo razpravljalo o zavarovanju železniških naprav za slučaj elementarnih nezgod ter o novi železniški tarifi. — Konzularna akademija na Dunaju. Avstrijsko poslaništvo v Beogradu nam sporoča: Sredi oktobra se začne novo šolsko leto na konzularni akademiji na Dunaju. Ta znana in odlična Šola za pripravo na diplomatsko in konzularno siužbo ter za splošno gospodarsko življenje, ima od leta do leta naraščajoče število slušateljev in to večinoma iz inozemstva. V minulem Šolskem letu je bilo zastopanih 11 evropskih m 3 izvenevropske države. Podrobnejša pojasnila o sprejemu in pouku daje direkcija konzularne akademije, Wien IX., Boltz-manngasse 16. — Po učiteljskem kongresu v Beograda. Našo včerajšnjo, po beograjskih listih posneto vest pod gornjim naslovom moramo v toliko popraviti, da 60 imeli slovanski delegatje res daljšo konferenco z rei^ren-;om za Slovenijo v ministrstvu prosvete g. Pavlom Fleretom, pa so, kakor nas obvešča ljubljansko poverjeništvo UJU, le razpravljali o organ, izač ni h vprašanjih in vprašanjih, ki so zadevala dnevni red kongresa, ne pa o kakih imenovanjih ali personalnih aadevah v mariborski ali ljubljanski oblasti. — Poplavljene! bodo oproščeni davkov Id doklad? Glasom poročil iz Beograda namerava vlada v kratkem izdati naredbo, da se vsi oni, ki so oškodovani vsled poplav, za gotovo dobo oproste plačila državnih davkov ln vseh doklad. Ker bo radi tega nastal v državnih dohodkih znaten primanjkljaj, namerava vlada povišati uvozno carino na luksuzno blago za 25 odstotkov. Ker se ravno te dni predpisujejo davki, bi bilo umestno, da se vlada s svojo odredbo po zur i, da davčnim uradom prihrani nepotrebno delo, davkoplačevalcem pa nepotrebne si tr os ti in jezo. — Iz državljanskega statuta. V naše državi!anstvo sprejet dnevničar direkcije državnih železnic v Mariboru Zinovij Ka-j o 1; iz našega državljanstva je izstopil Vili Paulu Panianu, pristojen v Tančo goro, okraj Črnomelj. — Sarajevčani na triglavskem pogorju. V nedeljo priredi sarajevska sekcija turističnega društva »Prijatelj prirode» skupen izlet svojih članov v triglavsko pogorje, na Bohinjsko jezero in na Bled. Izletniki prispejo v Ljubljano v soboto popoldne. — Molitve za lepo vreme, V soboto, 14. t m. se bodo služIle v vseh beograd-skih cerkvah llturgije, na kar bodo sledile molitve za lepo vreme. Cerkvena opravila in obrede v beegradski sabora! cerkvi bo opravil patrfjarh. — Sv. velikomučenik Momčflo Neptnn-ski. Pod tem naslovom prinaša beogradska •Politika* karikaturo, ki predstavlja zunanjega ministra dr. Ninčiča kot svetnika. Okoli njegove markantne glave se blišči svetniški sijaj z napisom «Sv. velikomučenik Momčilo Neptunski.« Pod karikaturo je napis: «In bil je proglašen za svetnika, ker je oznanjal mir med narodi držeč se tiste evangeljske besede: «Kdor tebe z bombo, ti njega z noto.» In blagočastiri narod Bolgarski ga je proslavljal kot pravni praznik.* — Stanfe bolnikov v Sloveniji. Po uradnem Izkazu je bilo 24. julija 3020 bolnikov v bolnicah Slovenije. V splošni bolnici v Ljubljani 548, v bolnici za ženske bolezni v Ljubljani 119 in v bolnici za duševne bolezni na Studencu 448. — Konkurz. Razglašen je konkurz o zapuščini Emila Malhapa, trgovca v Ljubljani, umrlega dne 27. maja 1925. Prijavni rok za terjatve 18. september 1926 pri deželnem sodišču v Ljubljani. — V Gornjem Logatcu priredi stavbni odsek Sokola v nedeljo, 15. t ni. v Sokol-skem domu in okrog njega veliko ljudsko veselico z izvrstno godbo na pihala, srečo-lovom, plesom, streljanjem itd- Sodeluje rudi Devov kvartet iz Maribora. Začetek ob 4., vstopnina za osebo 5 Din, za rodbino 10 Din. Dohodek je namenjen fondu za dokončanje doma. — Kolo Jugoslov. sester v Kranju priredi 10 tedenski gospodinjski tečaj, ki se bo začel s septembrom in bo stal pod spretnim vodstvom preizkušene učiteljice gospodinjske šole gdč. Svetlinove. — Priglasilo se Je že več obiskovalk tega tečaja, vendar je še par mest praznih in naj se reflektantinje zanje zglase pri t. č. predsednici »Kola« g. ZnidaTšičevi ali pa njega tajnici gdč. Bizjakov!, kjer dobe tudi podrobne informacije o tem tečaju. — Mednarodna razstava psov v Liubljani dne 8. In 0. septembra. Interesentom sporočamo, da Je nasloviti vsa informativna vprašanja !n prijave na naslov: «Razstavni odbor, J. K. S. Ljubljana, Poljanska c. še 3.« — Izlet v Vrata. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani objavlja: Za prijateljski sestanek v Aljaževem domu je odhod Iz Ljubljane v soboto, den 14. avgusta s popoldanskim vlakom ob pol 3- uri, prihod v Vrata po 8. zvečer. V nedeljo se aranžirajo izleti. — Nesreča sp'avarja v Zidanem mostu. Kljub zelo narasli Savi sta se ojunačila 60 letni splavar Žonta in njegov 77 letni tovariš ter sta Jo odrinila Iz Savinjske doline s splavom proti Zagrebu. V Zidanem mostu Da Je splav zadel ob steber kamenitega mostu ter se razbil. Oba splavaria sta padla r vodo. Žonta fe zašel v vrtinec, k! ga K potegnil v globočino, da Je utonil, njegovemu 77-letnemu tovarišu pa se je posrečilo ca neke« brunu splavati na obrežje. — Dobro volje!! Kdor se namerava udeležiti proslave odkritja spomenika v Med-židiji (Rumunija) v spomin padlim dobro- voljcem v Dobrudži, naj to takoj javi ülavnemu odboru Saveza dobrovoljaca v Beogradu, Kraljice Natalije ulica 84/111. Javi naj ime in priimek, poklic in kraj, od koder bi potoval. Obenem naj pošlje na Isti naslov 130 Din za vožnjo po Dunavu z oznako, da je ta denar namenjen samo za to. To velja za dobrovcijce, ki imajo trve-renja. Udeležba bo omejena na 900 oseb, ker ni bilo mogoče dobiti več ladij na razpolago. Potovanje bo trajalo od 4. do 12. septembra, tako da bi morali odpotovati iz Slovenije vsaj 3. septembra. Vožnja s paro-brodom bo stala 120 dinarjev za osebo od Beograda do Cme vede in nazaj, na železnici pa četrtinska. Hrana na ladji dnevno 70 do 90 dinarjev; nI pa otvezna, ker lahko vsak sam seboj vzame hrano. Rezervni častniki v pohodni obleki s škoraji. Vzeti morajo seboj ešarpo (službeni pas) in vojna odlikovanja (srbska in zavezniška). Kdor misli potovati, naj se tedaj požuri. Vsak bo prejel tozadevno legitimacijo. Obenem naj vsak javi še potom dopisnice ljubljanskemu Savezu, ako namerava potovati. — Poslovodja. — Smrtna kosa. V Mariboru je umrl v sredo, dne 11. t. m. nadučitelj v p. g. Ivan Pavlšek. dolgoletni nadučitelj v Račjem pri Mariboru. Bil je daleč naokrog znan kot dober in vesien šolnik ter zaveden narodnjak. Posebno pa je slovel kot vzoren čebelar in Je bil na raznih svetovnih razstavah ponovno odlikovan. Dosegel je visoko starost 77 let. — Železniška nesreča v Zalogu. Na premikalnem kolodvoru pri Zalogu je včeraj popoldne iztirilo pri nekem tovornem vlaku med vožnjo 6 tovornih vagonov. Vozovi so ostali nepoškodovani. Vzrok so najbrž e slabe tirne naprave. — Članom Slov. lovskega društva sporočamo, da smo založili za znižano vožnjo po železnici nove članske izkaznice, ki 6o izdelane na trpežnem kartonu v majhni obliki. Kdor želi dobiti tako izkaznico, naj vrne sedanjo letoSnjo izkaznico ter naj javi sledeče razločno napisane podatke: Ime in priimek, rojstni datum, poklic, bivališče-, cesto (ulico ali trg), hišno številko, pošto politični okraj. Na novi izkaznici je tudi prostor za Članov podpis kakor na orožnem listu. Za poštnino in za izstavo nove izkaznice je poslati znesek o Din. Člani, ki prebivajo v Ljubljani, lanko dobe izkaznice od 17. avgusta dalje vsak torek in petek od 18. do 20. ure v knjižnici Slov. lov. društva, Komenskega ulica št. 19 (šola na Ledini). Ud bor SlAJ. 790-n —. Na Veliki Šuiareu v štepanji vasi pri Lozarju (Novaku) vrtna veselica e pat jem, godbo, plesom itd. Lep zračen in hladen vrt ob vodi in pod gozdom; daleč znana samo uajpris-tnejša vina; za postrežbo sijajno preskrbljeno. Iz Ljubljane —lj Nova stavbna dovoljenja. Posestnik in mesar Franc Lavtižar na Sv. Petra času je dobil dovoljenje za adaptacijo pritličnih prostorov v svoji hiši za prodajalno mesnih izdelkov.' — Marija Koželj, ki ima že eno vilo v Linhartovi ulici, zgradi v ozadju vrta isto tam še eno visokopritlično ano-stanovaujsko hišo. — Trije posestniki si zgrade to poletje v isti ulici tri enonad-stropne vile. — Ferdinand Weruig iz Zgornje Šiške si zgradi na siavoišču. zadruge >Bajtar< v Spodnji Šiški visokopritlično enostanovanjsko hišo. Družba sv. Vincenca Pavi. bo dala pri vrtu v Kotnikovi ulici le-seni piot podreti in napraviti zidajo ograjo. — Karel Preiog, veletrgovec, ki je kupil pred kratkim nišo pri >z>latorogu< v Gosposki ulici, je dal restavracijske prosto re adaptirati za trgovske lokale. — Arhitekt in stavbenik Hugo Schell je zgradil v Maurerjevi ulici v Spodnji Šiški visokopritlično enosianovanjsko viio, ki jß že uporabljana. — V Trnovem ei je zšTulil v Sta-retovi ulici zidarski mojster Valentin Mozetič enostanovanjsko nišo, ob Cesti ua Rožnik zobozdravnik dr. iScnweiger enoiiaa-stropno dvosUaiovanjsko hišo, Alojzij iMau sar pa v Koseškega ulici visokopritlično hišo. Vse te hiše se že uporabljajo. V Sp. Šiški je do sedaj zgrajenia pet novih eno in dvostanovanjs:dh niš odnosno vil. Na Viču in za Bežigradom bodo nove zgradbe do jeseni pod streho, nekatere tudi že uporabne. Na stavbišcih se je v tej dobi prif e rilo le par nezgod, — Na ljubljanskem Gradu je bila do zdaj večina jetnišničuia lokalov prezidana in preurejena za Stanovanja, samo dve majani celici tam spodaj, v >pritličju< (I), levo od vhoda, z malim okenčkom v debelem zidu — bivši >spokor-ni celici< na smrt obsojenih ali pa v dosmrtno ječo pomiloščenin — se b-.je ne bosta nikoli >reslavrirali-c za >mesečni sobi< ali pa za »samce*. Tam baje v»trašiprosom preroka Mohameda«, izvirno le kobilino mleko; vsebuje obilo ogljikove kisline in nekoliko alkohola, izborno zdravilo za pokvarjena prebavila in baje celo proti jetiki. K u m i 8 je s kvaškimi glivami podobno pivu zakisano mleko; ima cesto do 3 odstotke alkohola v sebi. Joghurt ali bulgarsko kislo mleko je tudi pri na3 precej znano. Ker je v Bolgariji izmed vseh narodov razmeroma največ ljudi, ki dočakajo staroM nad 100 let, je profesor Mečnikov pred dvema de-setletjima pričel razširjati teorijo, da je tako visoko starost pripisovati predvsem splošno i-azširjenernu uživanju joghurta. Izvirno Joghurt je iz ovčjega mleka ali iz zmesi ovčjega s kravjim mlekom. Najprvo z vročino razkuženo mleko se pusti v odkriti posodi vreli 2 uri nad ognjem ali na drug način zgostiti na okroglo polovico prvotne prostornine, na kar se shladi na 45 stopinj C in zakisa s starim joghurtom ali pri nas s čistim nasadom gotovih dolgopaličastih, iz izvirnega joghurta oeamovanih bakterij (Lactobacilliis bulgaricus). Pred našim navadnim kislim mlekom ima joghurt vsekakor to prednost, da je iz prekuhanega mleka; v surovem kislem najdemo namreč Se po osmih dneh, v maslu iz surove kisle smetane še po 14 dneh in v siru iz surovega mleka še po 2 mesecih žive, za okužen je usposobljene bacile jetike, — imune (nedostopne) napram jetiki pa niso molzne živali nobene pasme, tudi ne štajerske bele ali plave, v mlečnosti zaostale krave, ker je celo pri kozah jetika danes prav pogosta prikazen. Joghiirfu enako je acidofilno mleko, ki ga je zadnja leta pričel širiti ameriški profesor dr. Rettger; za okisanjo uporabljane bakterije Lactobacillus laddo-philua bo bolgarskim podobne pa ličke, le da so bili neposredno iz človeških odpadkov osamovani, torej v črevah dobro uspevajoči, telo osvežujoči, mlečno kislino tvoreči mikroorganizmi. O joghurtovih ln o mlečno-kislih bakterijah našega navadnega kislega mleka (slednji so okrogle oblike) trdijo bakteriologi, da v črevah poginejo in da Je zdravilni učinek teh. izdelkov pripisovati edino osvežujočim mlečnim kislinam. Okus vsakega teh mlečnokUlih izdelkov je različen, zato bo vsak konsument, ki poseti mlekarsko razstavo, našel kaj za svoj okus. Toda ne le za konztnnenta in mestne gospodinje je osebna izbira teh proizvodov na razstavi važna. Poseliti jo uorajo tudi vse naše kmetske gospodinje in dekleta — toliko kakor bolgarska, ruska ali mohame-danska žena, mora znati izrabljati mleko slovenska kmetska goespodinja tudi In ne nuditi toliko mleka prašičem, družini pu le repo in krompir. Vsakdo hoče živeti zdravo in dolgo. Izven dvoma je, da to dosežeš najlažje z uživanjem mlečnih izdelkov vseh vrst — mleka, masla in sira. Vsak bo zato poeetü mlekarsko razstavo. Trajala bo vseh 10 dni iu v tem času se vsakdo lahke v gneči razvrsti. Doma bo ostal v teh dnevih le, kdor je živ-, ljenja v dolini solz že sit. Anton Pere. x tx% amko m ziciom i rnajboifse^najirpcžncjse^ zato najcenejša r —g Opozorilo dolžnikom bivše Avstro* Ogrske banke. Državna Hipotekama banka opozarja vse zainteresirane dolžnike bivše Avstro* O grške banke, čijih posestva se na* ha j a jo zdaj na ozemlju naše države, da lahko poravnajo svoje hipoteka.me dolgove samo pri državni Hipotekami banki, ker je samo on h. določena in kompetentna za likvidacijo teh dolgov, kakor tudi za izdajanje dovoljenj, da se intabuliranje ukine. Vsak dolžnik se mora javiti banki in prositi obra* čuna o stanju svojega dolga. Ako tega ne stori, ga bo banka pozvala Ln t slučaju ne* gativnega odgovor«, uvedla proti njemu sod* no postopanje. Ministrstvo pravde je izdalo vsem sodiščem zadevna navodila. —g Trošarine v aprilu in mafu. V pro* računu za L 1926/27 je predvideno na račun trošarino mesečno 62,583.333-33 Din dohodkov. V aprilu je dobila država od trošarin 66,372.541-17 Din, torej skoraj 3.8 milijonov več. V maju so znašale trošarine 65,900.000 ali za 3.3 milijonov več kot jo bilo določe« no v proračunu, —g Kaj je z Obrtno banko. Obrtniška zbornica v Beogradu je že pred dvema me* secema predložila trgovinskemu ministru pravila nove Obrtne banke. Pravila pa še do danes niso potrjena. Zato je poslala beogradska obrtniška zbornica trgovinskemu ministru spomenico, v kateri zahteva, naj se pravila takoj potrdijo, ker sicer bsnke ni mogoče ustanoviti. —g Dobave. Ekonomsko odelenje drrek* cije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo par* ketnih deščic, stenja in acetilenskih goril* oev, do 30. avgusta t. 1. za dobavo sirkovih metel, ter do 24. avgusta t. L za dobavo plošč iz plavljenega železa. Pogoji so na vpogled pri imenovanem odelenju vsak de« lavnik od 10. do 12. ure Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 25. a v« gusta t. I. ponudbe za dobavo stresne le* penkc. Direkcija državnega rudnika v Za* bokovci pri Celju sprejema do 28. avgusta t. L ponudbe fca dobavo črpalke in dveh. električnih motorjev. Predmetni oglasi so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in in« dustrijo v Ljubljani interosentom na Tpo» gled Stran 4. •SLOVENSKI NAROD» dne 14. avgusta 1926. Stev 182 SC lahni obleki kupite platneno obutev. Ponovno znižujemo cene. Ženski vseh barv Moški beli ali sivi Otroiki beli Din 99* Din 65* Din 49* oo To in ono Potres v Podkarpatski Rusiji Iz Užhoroda v Podkarpatski Rusiji poročajo: V mestu Terešva na ranran« ski meji je nastal v torek ponoči po* tres, ki je trajal od polnoči do 5. zju* traj. To je letos že peti potres v Pod* karpatski Rusiji. Zadnji je bil od vseh najmočnejši. Najhujši sunki so sc Čutili po 2. uri zjutraj. Hiše iz opeke in kana* na so težko poškodovane, dočim lese* nih hiš potres ni zadel. Med potresom se je culo iz zemlje močno bobnenje. Pri mnogih stenah so se stene nagnile in razpokale. Omet in opeka sta pa* dala na cesto. Prebivalstva se je pola? stil tem večji strah, ker je nastal po* tres ponoči. Zadnji sunek je bil ob 5. zjutraj. Prebivalci mesta Terešva so tako prestrašeni, da so se začeli seliti iz zidanih hiš v lesene, misleč, da so v lesenih bolj varni. Človeških žrtev ni bilo. Pač.pa je nastala med prebivalci nepopisna panika. Potres so čutili tudi y bližnjih vaseh. iz življenja kitajskih mogotce Kitajci so se zadnja leta zelo pribli* žali evropski civilizaciji. Usvojili so evropske običaje in njihove primitivne igre so se večinoma umaknile evrop* skim zabavam. Zanimivo je, da je biv* ši kitajski cesar navdušen kolesar. Kdo bi si mogel prejšnja leta misliti kit?J= skega cesarja na kolesa? Bivši kitajski cesar živi zdaj v Tiantsinu in se peča s športom, pa tudi filmsko umetnost ima zelo rad. Y kino hodi skoraj vsak dan. Spremljata ga soproga in ljubica. Bivši vladar solnca ima namreč poleg zakonske žene še ljubico in vsi trije se zelo dobro razumejo. Pri tem pa pose* ča rad tudi plesne večere v evropskih hotelih in restavracijah, kjer pleše mo* derne plese. Evropskim običajem se je prilagodil tudi sin generala Čansso^lina, ki je dobil za očetove zasluge častni naslov »pre* stolonaslednik Mandžurije«. Star je 25 let. Za moderne plese je tako navdu* sen, da se je udeležil nedavno s svojo damo plesne tekme in odnesel prvo na? grado. Tudi za tenis je vnet. Kot po? veljnik kitajskih avijatičnih oddelkov se zelo zanima za moderno avijatiko. Osebno se je udeležil že mnogih po* letov. Prisostvuje vsem športnim pri? reditvam, igra bridž in pri evropskih damah ima baje velike uspehe. Njegov oče. general Čan*so*lin, Jc ostal zvest starim tradicijam. Stari ge* neral kadi opij in igra «ma?čan«, zelo priljubljeno kitajsko igro, ki je še ved* no modema kakor v Evropi šah. Tudi general Vu-pcj^fu se ni hotel izneveriti kitajskim tradicijam. Rivii kitajski pre* zident Sao=Kun, ki jc bil v mladih letih branjevec, sc peča zdaj z vrtnarstvom. V bližini Tiantsina ima krasen vrt, kjer goji najlepše rože in ptice. V času ne? mirov, ko je bil aretiran in odpeljan v zapore zimskega dvorca v Pekingu, se je kratkočasil s tem, da. je tolažil svoje kolegesarestante s pridigami in citati iz kitajskih klasikov. General Fin=Ju=San je znan po svojem strogem špartanskem življenju. On sc upira evropskim običajem. Študira vojaško vedo in noče ničesar slišati o zabavah. Prvi kitajski prezident Li* Jnnsliun je navdušen jahač. Japonci so mu podarili dva krasna konja, da bi si pridobili njegovo naklonjenost. Oudež sv. Margarete V torek zjutraj se je razširila po mestu Castra v Italiji senzacijonalna vest, da se je balzamirano trupfcT svete Margarete obrnilo z obrazom proti me* stu. Nekateri verniki, ki so prisostvo* vali službi božji, so izjavili, da so na lastne oči videli ta čudež. Komaj se je raznesla vest o čudežu po mestu, so drvele množice prebivalstva k cerkvi, da se prepričajo, koliko je na tem res* niče. Očividci pripovedujejo, da so vi* deli glavo čudodelne svetnice, ki po* prej sploh ni bila vidna. In res se je čelo z belimi lisami, ki je bilo doslej zakrito s pajčolanom. popolnoma od* krilo. Truplo se je pomaknilo naprej in obrnilo. Ta čudež pa ni nov, zakaj v analih mesta Castra je zabeleženo, da je svet* niča pred vsakim večjim dogodkom obračala obraz proti mestu ali od me« sta. Nekateri ljudje trdijo, da se je obrnila svetnica ob izbruhu svetovne vojne z obrazom proti samostanu, pred mirovnimi pogajanji pa zopet proti mestu. Ker se je svetnica zdaj obrnila proti mestu, so ljudje prepričani, da se mora v kratkem zgoditi nekaj važnega. Na Garibaldijevem trgu se je zbrala takoj ogromna procesija, ki je krenila pred svetišče, da se zahvali čudodelni svetnici za opozorilo na velike dogod* ke, ki čakajo svet. Roparski umor v vlaku Kakor smo že včeraj poročali, jc bil v torek ponoči v vlaku med 2ilino in Kosic2mi umorjen zastopnik plzenjske pivovarne Alojzij Kavka. O tem drz* nem umoru izvemo še nekatere po* drobnost!. Ko so po alarmu pregledali vlak, so našli na hodniku umorjenega zastopni? ka pivovarne «Svetovar» Kavko, v so? sednjem kupeju II. razreda pa krepko zvezanega potnika z zamašenimi ustmi. Bil je to dr. Kačik, zdravnik v Opavi. Vozil se je s Kavko v istem kupeju. Kmalu po odhodu vlaka iz Žiline so stopili v kupe štirje neznanci, ki so molče zavzeli svoja mesta. Kljub temi je Kavka opazil, da so neznanci ma* skirani in Kavka je skočil k najbližje? mu in mu strgal masko z obraza. Tisti hip so skočili vsi štirje pokoncu in na* merili na oba sopotnika revolverje. Zahtevali so, naj jim izročita svoje de* narrice. Kavka se ni ustrašil. Toda njegov pogum je bil zanj usoden. Mesto da bi oddal zločincem denarnico, je sunil najbližjega napadalca v prsa in skočil na hodnik. Lopovi so mu bili takoj za petami. Začeli so streljati za njim in kmalu se je Kavka zgrudil mrtev. Isto* časno je potegnil eden napadalcev za zasilno zavoro in vlak se je ustavil. Dr. Knčka so lopovi med tem zvezali, nato pa skočili iz vagona in izginili v temo. Orožniki so ugotovili, da je bilo vseh napadalcev šest. Pri ogledu umorjene? ga Kavke so našli v njegovi denarnici 723 Kč, moral pa bi imeti baje 120.000 češkosl. kron. Alarmirani orožniki so šli takoj na delo in v sredo popoldne so morilce res izsledili. Zgodaj zjutraj odhaja s postaje Oščadniva osebni vlak proti Bohumimi. Orožniki so v sredo zastra? žili ves kolodvor in opazili nekega sum* ljivega potnika, ki je kupil šest voznih listkov, dasi je bil sam. Njegovi paj*< daši so bili skriti v bližini postaje. Ko je privozil vlak. so hoteli zločinci ne* opaženo vstopiti, toda tisti hip so za* gledali v vagonu dva orožnika, ki jih je poslala orožniška postaja iz Žiline. da iščeta ziočince. Ko je stopil orožnik iz vagona, so zločinci pobegnili v bliž« nji gozd. Prvi orožnik je hiiel za njimi, drugi pa telefoniral na orožrnško po* stajo, naj pošljejo patruljo, ki bi ob* kolila gozd. Poveljnik postaje je poslal tri patrulje in tako se je po osemurnem iskanju orožnikom posrečilo obkoliti lopove in jih poloviti. Pri tem je prišlo med njimi do ljute borbe, v kateri je bil neki Duda ubit, drugi lopov pa težko ranjen. Dva zlo* činca sta odnesla pete. Ujete lopove so orožniki uklenili in odvedli v zapore okrajnega sodišča v Cadcu, kjer so zlo* činci priznali, da so umorili Alojzija Kavko. Izpovedali so. da so delali v rudniku v Moravski Ostravi. Ker jim pa delo ni dišalo, so sklenili organizi* rati zločinsko tolpo pod imenom «Črni orel». Prisegli so si zvestobo in se z vso vnemo lotili novega poklica. Naj* prej so hoteli napasti štiri Žide, katere so opazili na bohuminskem kolodvoru. Vstopili so v vlak in čakali ugodne pri? like. Takoj za postajo Žilino so si na* taknili maske in hoteli napasti poljske Žide. misleč, da imajo mnogo denarja. V tem je stopil iz kupeja Alojzij Kav* ka, ki je opazil maskirane zločince in hotel strgati enemu masko z obraza. Odgovorili so mu z revolverskimi streli, na kar so vlak ustavili in pobegnili. Nesreče križem sveta Ni dovoli, da letos tepejo vremenske katastrofe neusmiljeno vso Evropo in povzročajo neizmerno čkodo: zdi se, kskor da se je to leto vse zarotilo proti Hudem, strahovito se mnr>že zločini, večkrat tako premeteni, da ostanejo vsa zgledovanja zločincev brezuspešna. In vsak dan prihajajo poročila o velikih nesrečah, ki se dogajajo zdaj tu zdaj tam in vedno zahtevajo tragične žrtve. Navesti hočemo samo nekaj najhujših, ki so se zgodile v zadnjih dneh. V Bristolu je prišlo pri eksploziji v tamkajšnji tvornici za topove ob življenje šest oseb. Okros 100 ljudi je ranjenih. V Milanu je pogorela v ponedeljek velika tvornica za vosek. Skoda znaša 1 milijon lir. V južnoameriški državi Chile so čutili močan potres, ki je povzročil veliko materij elno škodo. Ali je bilo rudi kaj človeških žrtev, doslej še ni znano. Na južnem Tirolskem je v torek pogorela 2000 m visoko ležeča planinska koča v SarcnTa1ckiH alpah". Vzrok požara ni znan. V raznih avstrijskih pfaninnh se je v ponedeljek, torek ln v sredo po dosedanjih vesteh smrtno ponesrečilo šest oseb. Na Odri pri Vratislavi se je prevrnil čoln s tremi mladeniči. Dva sta utonila, enega so rešili. V rfannovru gostuje znani cirkus Bar-num. V cirkusu sta se med drugim prod-u-cirala dva Kitajca, k? sta se visoko v zraku navezala na svoie kite. Tretji Kitajec, oče enega izmed akrobatov, je stal pod njima na tleh in Uma dajal povelja. Nenadoma se je odtrgala vrv, na katero Je bi! privezan eden Izmed akrobatov, ki ie strmoglavil v manežo m padel tako nesrečno na svojeca očeta, da mu ie zlomil hrbtenico. Oče je v bolnici umrl, njegov sin pa je kakor po čudežu ostal nepoškodovan. Pri kopanju je na Dunaju v nedeljo, ponedeljek in torek utonilo pet oseb. V Drearleyu na Angleškem je trčil tramvaj v avtobus, ki je bil pomo zaseden z izletniki. Osem oseb je bilo ubitih, pet ranjenih. V Bc^hurmi v Nemčiji je zavozil o^ebn avto na železniškem križišču v vlak. Sofet se je rešil, oba potnica sta bila mrtva. Tragedije gledaliških igralcev Tragedije in samomori gledaliških igralcev se rapidno množe. Ne mine skoraj teden, da ne bi listi velikih mesf prinašali poročil o tragičnih koncih znanih in popularnih gledaliških igral* cev in igralk. Vzrok teh številnih tra* gedij je cesto iskati v — bedi. Beda. tira intelektualce in umetnike v smrt Nedavno smo poročali o samotno« ru znanega dunajskega igralca v Lorti donu. te dni je izvršil na Dunaju sa« momor radi bede gledališki igralec Ar« päd Krämer, bivši član Burgthcatra. berlinski listi pa poročajo o samomoru znane igralke Šelme Wolff. Včeraj zjutraj so našli igralko zastrupljeno v nje* ni vili v berlinskem predmestju Dahlem. Ko je policija vdrla v njeno sa« novanje, je našsa tam uprav kaotične razmere; vse je bilo razmetano. Vzrok samomora v Nemčiji zelo priljubljene igralke ni znan. Samomor radi bede je izključen, ker je živela Wolffova v ure* jenih razmerah, pač pa se domneva, da so igralko pritisnila leta k tlom in da je bila prihajajoča starost vzrok, ki je na« tirala Wolff ovo v smrt. X Brezsrčna mati. OrožniŠtvo poljska ga mesteca Grojci je izvedelo, da je neko starejše dekle umorilo svoje nezakonska dete. Ko so prišli orožniki v njeno stano« vanje, so opazili,da brezsrčna mati baš ku» ha truplo svojega deteta v velikem loncu na štedilniku. Mati je priznala, da je hote* la dete skuhati in pojesti, da skrije sledov* b\ojega zločina. X Ulica ljubezni. Magistrat mesta Elle« field na Angleškem je dal rapoved, da na smejo zvečer voziti avtomobili po dveh mestmh ulicah, kjer se o mraku šetajo ra. ljubljeni parčki, da jih ne motijo. — NaJ Tivoli ima že od st?r:h časov ta privilcg'j! V soboto, 14. avg. zvečer se otvori Ha novo preurejena NSKA KLET Točila se bodo raznovrstna prvoredna in samo pristna vina „Centraine vinarne d. d." Ljubi »ana-Spotin ja Šiftka. 2318 tal Tal mm (aiiai 300—500 Din nagrade onemu, lei pre* skrbi stanovanje 1—2 sob 8 kuhinjo. — Ponudbe pod »Nagrada 2295» na upravo «Slov. Naroda*. Lokal za brivnico ▼ mestu aH na deželi na prometni cesti — iščem. — Ponudbo pod «Brivni* ca /2302» na upravo «S1. Naroda*. Prodajalka (mlada) — galanterijske stroke — išče službo. — Gre tudi na deželo. — Ponudbe na upravo «51. Nar.» pod «Pridna/2304*. Špecerijsko opravo dobro ohranjeno — takoj prodam. — Ponudbe pod «Oprava/2294* na upravo «Slov. Naroda*. Premog — drva a ILIRIJA*. Kralja Petra trg 8. Tel. 220. 53/T Dijakinjo sprejmem na stanovanje ih hrano v bližini liceja. — Ponudbe pod «Di j a* kinja/2314* na upravo «Skrv. Naroda». ^Potnike, dobro vpeljane, sprejme vinska trgovina. — Po* nudbe in zahteve naj se posije na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Co* pova 21 fTTl pod »Vinska trgovina*. 2312 Kontorist, zmožen slovenskega in nemškega jezika, steno* grafije, strojepisja ter vseh pisarniških del — išče službo za takoj. — Ponudbe pod «Kontorist 2313» na upravo «Slov. Naroda». Sostanovalko sprejmem na dobro do« ma5o hrano in stanova« nje v Rožni dolini. —«■ Ponudbe pod «So-tanoj valka, 2315» na uprav