Naročnina mesečno 25 Din. za inozein-• Ivo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 SLOVENEC Telefoni nrednlštvat dnevna služba 20M — nočna 299«, 2994 ia 2*9« Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: L juh* Ijana št 10 690 ia 10.144 za inserate; Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. 39.011, Prapa-IJu naj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2999 Socialna vprašanja, hi vpijejo po rešitvi Dom, delo, Zahteve našega delavstva Resolucije kongresa delavskih zbornic Stanovanjsko vprašanje kruh Na petem kongresu delegatov delavskih zbornic iz vse države so bile sprejete naslednje resolucije: Prva resolucija zahteva, da se uveljavi čl. 2 zakona o zavarovanju delavstva, s katerim je bilo obetano že 1. 1922, da se bo to zavarovanje vpeljalo. To zavarovanje mora biti samoupravno pod državno kontrolo, država in samouprave pa so dolžni, da dajejo redne prispevke za njegovo izvajanje. Zavarovanje mora biti obvezno, obsegati mora vse kategorije delavstva in naineščenstva brez izjeme in veljati za vso državo. Dokler se popolnoma ne izvede zakonsko zavarovanje, je potrebno, da še to zimo delavci in nameščenci pridejo do boljših pomoči, kakor je bil to doslej slučaj. Glavni organ za razdelitev teh pomoči naj ostanejo borze dela, ki jih je treba samo reorganizirati tako, da se odpravi birokratski sistem dela in da se stvori čim večje število podružnic. Vsa sredstva v denarju ali naravi, ki se zberejo za borze dela, je treba vporabiti za podnore ter takoj izkoristiti tudi vse njih rezervne Sredstva borz dela je treba okrepiti z obvezo vseh banovin in občin, da vstavijo v svoje proračune svote za pomoč nezaposlenim z uvedbo posebnega davka na luksus z vnašanjem v ta fond vseh kazni poslodajalcev za prekršitev delovnega časa. Predpis za pomoč rudarjem je treba povišati na znesek, ki se plača tudi za ostale nezaposlene delavce. Treba je takoj urediti posredovanje dela za pomorce in pomoč nezaposlenim. V pomoči nezaposlenim ni treba več delati razlike med sezonskimi in ostalimi delavci. Vsem borzam dela, svobodnim in dobrotvornim ustanovam, ki podpirajo nezaposlene delavce v naravi,, dati brezplačen prevoz hrane in blaga. Posebno pa zahteva pažnjo beda kme.:jskih delavcev, katerim je treba zasigurati prehrano do nove žetve. Zato je potrebno v vseh občinah, kjer so nepreskrbljeni kmetijski delavci, osnovati žitni fond, v katerega bi vsi zemljiški posestniki dali po 5 kg žita m koruze na oral. Davčna vprašan'a Da se odpravijo krivice v davčnih zadevah je potrebno, da se eksistenčni minimum, oproščen uslužbenskega davka, zviša od 400 na 1000 Din, za davčne obvezance z več otroci, na naj bo minimum še večji. Posebno delo (kuliik) kot posebno formulo predpisa samoupravnih dcklad je treba ukiniti in zamenjati z dokladami na obstoječe direktne davke. Posebno delo pa naj se pusti kot oblika plačila teh doklad za one obvezance, ki to žele. Potrebno je nadalje uvesti davek na skupni dohodek s progresivno davčno stopnjo ob istočasnem ukinjenju dopolnilnih davkov. Delavci naj bodo prosti visokih taks za šolanje otrok itd. Olede stanovanjskih najemnin naj se prisilno ugotovi stanarina za stanovanje ir. lokale v predvojnih zgradbah na bazi 1:10 ali 1:11, v povojnih zgradbah pa z ozironi na stvarne stroške, tako da renta za vloženi denar ne sine biti večja kakor 4%, amortizacijski rok pa 30 let. Prekoračenja teh cen bi se imela kaznovati po zakonu o pobijanju draginje in za kazen bi se odvzeli presežki nad določenimi cenami in 10% normalne stanarine. Nadalje naj se uveljavi zakon o osnovanju stavbnih zadrug, ki bi omogočil, da bi bilo več oseb lastnikov posameznih stanovanj v skupnih hišah. Iz starega našega stanovanjskega zakona bi bilo treba obnoviti njegove konstruktivne odredbe o skupni stavbeni akciii države, občin in interesentov po njihovih stavbnih zadrugah. Za olajšanje stavbne delavnosti je potrebno osnovati splošni stavbni fond pod vodstvom države, občin in stavbnih zadrug. Iz tega fonda bi se v prvih 10 letih gradile izključno zadružne hiše po mestih v sorazmerju z naraščanjem prebivalstva in potrebo stanovanj, kasneie tudi zadružne hiše po manjših mestih in vaseh. V ta fond bi se vnašali dve tretjini vseh sredstev drž. hip. banke, ki jih daje za zidanje, dohodek od speciielne doklade na neposredne davke 100 milijonov letno posebni davek na nezazidane parcele posebno v središču mesta, posebni davek za luksuzna stanovanja v •»lestih 1%, najmanj pa 2% od vseh občinskih dohodkov v proračunu, kazni za prekoračenje normalnih cen, lokalov in vsa razpoložljiva sredstva delavskih, socialno nolitičnih ustanov itd. Zadružni stavbni delavnosti bi trebalo posvetiti največjo pažnjo. Soc'alno znvarovan:e Zahteva se uveljavlienje zavarovanja za slučaj onemoglosti starosti in smrti, delno pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev naj se pa obnovi in razširi na vso državo in vse skupine nameščencev. Vse skupine delavcev in nameščencev, tri. so izvzete od splošnega zavarovanja ali sploh od vsakega zavarovanja, je treba vrniti v zavarovanje. To velja posebno za kmetijske delavce, za katere je treba uveljaviti posebne odredbe. Prenehati jc treba z razdeljevanjem institucije socialnega zavarovanja, vse njegove panoge je treba zediniti vpoštevajoč potrebe vseh krajev in vsake posebne skupine delavcev in namsščencev. Državna subvencija je potrebna za vse panoge zavarovanja, posebno za takoišnio uvedbo zava-rovanla za starost, onemoglost in smrt. Krajevni organi bolniškega zavarovanja morajo dobiti široke avtonomije ob polni odgovornosti za svoje delo. Tudi sistem imenovanja članov samoupravnih organov delavskega zavarovanja je treba čimpreje zamenjati z obnovo potom volitev. Stanovanjska zaščita Najemniki za - hišni posestniki proti Zagreb, dne 5. decembra. V nedeljo sta se vršili Iu zborovanji Zveae stanovanjskih najemnikov kraljevine Jugoslavije in Zveze hišnih posestnikov. Na kongres Zveze hišnih posestnikov so prišli predstavniki vseh društev stanovanjskih najemnikov v državi, udeležilo se ga je tudi nekaj zastopnikov strokovnih organizacij. V imenu Društva stanovanjskih najemnikov v Ljubljani sta govorila predsednik Dragotin Čeferin in odbornik Rudolf Schildenfeld; mariborske stanovanjske najemnike pa je zastopal predsednik njihovega društva Rudolf Tumpej. Z zborovanja je bila poslana kralju vda-nostna brzojavka, nakar je predsednik Zveze prof. M. Puntarič orisal položaj najemnikov. Ugotovil je med drugim, da prekašajo najemnine celo zlato pariteto predvojnih najemnin. Najemniki samo zahtevajo. da se najemnine prilagodijo splošnim gospodarskim razmeram, v katerih živijo nižji sloji. Tajnik Zveze, Branko Kurelac, je podrobno re-feriral o tem vprašanju. Veliko pozornost je zbudila ugotovitev zagrebškega občinskega odbornika Sab-ljaka, da se je v Zagrebu celo dogodilo, da so hišni posestniki poceni stanovali v mestnih hišah, svoje lo še pa so oddali v najem zn. drag denar. G. Čeferin se je v imenu društva ljubljanskih najemnikov pridružil izvajanjem govornikov, prav tako se je izjavil solidarnega g. Tumpej za mariborske najemnike. Na kongresu je bila sprejeta resolucija, v kateri najemniki zahtevajo, da se uvede stanovanjska zaščita 'in zavarujejo revnejši najemniki pred izkoriščanjem. Najemnine naj se maksimirajo, določi naj jih ban v sporazumu s stanovanjskimi najemniki in hišnimi posestniki od stanovanja do stanovanja po legi in kakovosti. Odpovedni rok naj bo za vso državo enoten, plačevanje najemnine naj so podaljša do konca meseca. Brezposelni morajo uživati posebne olajšave, saj so bile n. pr. tudi bankam priznane posidme ugodnosti spričo izrednih gospodarskih razmer. Država naj pospešuje gradbeno delavnost s podeljevanjem posojil po nizkih obraslih. Končno ugotavlja resolucija, da je bil to tadnii poskus najemnikov, da bi pripomogli do pr.-. nc rešitve tega vprašanja. : <7 zborovanju hišnih posestnikov je predsednik " veze CačkoviS ugotovil, da so hišni najemniki v-i:bulic organizirani v Sloveniji. Slovenska organi,učijo hišnih najemnikov bi morala bitj zgled o.-.nlim organizacijam v Jugoslaviji. Nikjer r dria-ri nimajo hišni posestniki tako velikega vpliva pri d iločairu hišnih najemnin kakor prav v Sloveniji. Govornik je ugotovil, da so v zadnjem času najemnine padle od 30 50% in da so radi tega prišli na kredit. Če najemniki ne zmorejo sedanjih najemnin, niso tega krivi hišni lastniki temveč njihovi delodajalci, ki jih ne plačajo dovolj, da bi mogli svojemu stanu primerno Uveli. V svoji resoluciji odklanjajo hišni posestniki uvedbo stanovanjske zaščite in zahtevajo, da se uvede prisilna organizacija hišnih lastnikov. Resolucije kongresa Zagreb, dne 5. decembra, ž. Danes je bil zaključen kongres hišnih posestnikov, na katerem so sprejeli sledeče resolucije: 1. Protestirajo proti prisilni ureditvi stanovanjskega vprašanja, proti znižanju oziroma maksimiranju stanarin, ker je mnogo stanovanj praznih, tako da je vsakomr omogočeno, da si najde stanovanje, ki odgovarja njegovemu premoženjskemu stanju. Prisilni ukrepi bi povzročili veliko škodo, ki bi jo utrpelo vse naše gospodarstvo. 2. Prosijo kraljevsko vlado, da izjavi, da se ue bo vmešavala v stanovanjske vprašanje ter da bo rešitev pripustila hišnim posestnikom in najemnikom, da se medsebojno sporazumejo. 3. Obsojajo neumestno in brezsmiselno akcijo organizacije najemnikov stanovanj, ki zahtevajo zakonsko ureditev stanarine ob času, ko iste stalno padajo, med tem ko davki ini druga bremena stalno naraščajo. Ne smejo zahtevati zaradi udobnosti nekaterih, da se z zakonom krši ustava v pogledu privatnega premoženja. 4. Priporočajo hišnim posestnikom, da gredo zaradi gospodarske krize na roko najemnikom. 5. Zahtevajo hitro sestavo gospodarskega sveta, v katerem morajo biti hišni posestniki bogato zastopani. 6. Glede prisilnega sklepanja najemninskih pogodb zahtevajo, da se morajo take pogodbe napraviti samo pri letnih najemninah preko 6000 Din. 7. Zahtevajo znižanje odstotka od 12% na 10% in zamenjavo progresivne skale dopolnilnih davkov, ki naj se jih odmerja šele pri podlagi 20.000 Din, lestvica pa da se zamenja tako, da se z zakonom ukine pobiranje kuluka v mestih ter da sc mestne občine prisilijo, da se pri sestavljanju proračuna za 1. 19H3 strogo držijo predpisov finančnega ministrstva glede varčevanja. 8. V zvezi z nepravilnimi podatki v najemninah, prosijo pristojno ministrstvo, da v zakonu o razdolžitvi kmeta odnosno v odredbah za zaščito denarnih zavodov sprejme te-Ie odredbe: a) dn se obstoječa kratkoročna in dolgoročna posojila kakor tudi posojila ua tekoči mčun dokler dolžniki izpolnjujejo redno svoje obveznosti (odplačevanje obresti in odplačevanje dolga), b) da se denarni zavodi, katerim je od»brena zaščita po 61. 5 zakona o zaščiti kmeta, dolžni sprejemati za poravnavo obresti in odplačilo dolga .svoje lastne dolžne knjižice, c) da se dolžni davki, posebno oni iz prejšnjih let. lahko plačujejo z vložnimi knjižicami. 9. Zahtevajo od gradbenega ministrstva, da popravi nejasno definicijo, kdaj postane v mestih kako zemljišče stavbna parcela. Vse resolucije so bile sprejete soglasno in bodo predložene vladi. Kmet in demokracija Pra^a. 5. dec. Kmetijski minister dr. Hodža je imel ob jubilejni proslavi zveze akademikov, ki se prištevajo k agrarni stranki, zanimiv govor o odnosih do demokracije. V državah kakor so Fran- cija in Anglija, kjer je imela demokraeljn že svojo tradicijo, se je z demokratskimi vladavinami posrečilo uspešno pobijati krizo gospodarskega, političnega in moralnega značaja, ki jo je prinesla vojna. Demokracija je splošuo še mlada in nima še tako politično izvežbanih in preizkušenih niož kakor aristokracija. Vendar se je pojem demokracije žp tako razvil, da imamo samostojno misleče ljudi, ki imajo smisel odgovornosti za osebne in skupne ■ terese. Družba zavednih ljudi, ki se zavedajo svojih pravic, ne more prenašati diktature, čeprav bi bila v manjšini. Slovani se še posebno nagibamo k demokraciji, ker je bil v zgodovini aristokrat ne samo socialen nasprotnik nižje stoječega Slovana, navadno delavca ali kmeta, temveč tudi njegov politični izkoriščevalec. Aristokracija je bila tuja in je imela v rokah politično oblast nad Slovanom. Prav radi tega ni moglo priti pri Slovanih do skupnega nastopa aristokracije in demokracije, kar ee je zgodilo n. pr. v Nemčiji. Kljub vsem težkočam se je demokracija na Češkoslovaškem obnesla. Nekatere dr- žave kakor - , ^ so segle pc diktaturi, dn bi se lahno uspešneje borile proti krizi. Toda diktatura v teh državah Je samo začasnega značaja, uikakega dvoma ni, du se » \ .V, države povrnejo k parlamentarizmu in demokraciji, za katero ima posebno smisel kmet. Stalno diktaturo je mogoče uvesti z revolucijo; kmet pa odklanja revolucijo, ki je bila vselej proti njemu. Načrt za spremembo invalidskega zakona Belgrad, 5. dec. 1. Osrednji odbor Združenja invalidov je iz».lelal zakonski načrt o spremembah in dopolnilih invalidskega zakona iz leta 1929. Po t«m načrtu hi imeli pravioo do invalidske podjiore tuda oni bivši boroi, ki so si »a časa svtitovne vojne. vvršeč svojo težko dolžnost v operativnih enotah, nakopali kako hudo bolezen, s katero se je njihova pridobitna sjiosobnost zmanjšala vsaj za 60%. Za vojne invalide se smatrajo tudi one osebe, kii jim je nakopana bolezen znižala delovno sposobnost za 30%. Osebe, ki 80 izpod 60 odstolikov grapodarske sposobnosti, bi uživale po najnovejšem načrtu Združenja invalidov zaščito in pjmoč po členu 1. invalidskega zakona. Novi načrt predvideva tudi ustanavljanje domov za težje invalide, ki bi naj jih tekom treh let ustanovilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. V čl. 11. sedanjega invalidskega zakona naj se prav tako sprejme sledeči dodatek: Vsem vojnim invalidom. ki se nahajajo v državni slu«bt, naj se pr?zma prt upokojitvi še pet let na že priznana l<«»i za ;«okoj-nrno. Onim invalidom pa, ki so dobili neke vrste odpravnino, ker niso imeti potrebnega števila let zn [x>kojnino, če je razlaga za njihovo U[x/koj'!er telesna n<*'posobncet kot posledica sve+ovne vojne, se nnj prizma pravica do pokojnine, kakor da imajo 10 efektivnih let za pokojnino. Vsem takim osebam naj se računajo leta, prebita v južnih krajih, kakor tudi lota, ki .■*> jih prebili v vojni, po čl. 277 uradniškega zakona. Dirfje predvideva novi zakonski predlog, da se vojni invalidi, državnii ualužben-ci-dmevničarji, ue smejo odpuščati iz državne službe brez dokazane krivde. Radi konlro'e za izvrševanje ČL 24, 25 in 26 invalidskega zakona predvidevajo enako ustanovitev kontrolnega odseka pri osrednjem odboru Združenja vojnih invalidov. Nn i-zorstvo nad tem odsrkom bi imelo ministrstvo w socialno politiko in narodno zdravja Zavarovanje državnega prometnega osebja Belgrad, dne 5. decembra. A A. V prometnem ministrstvu se je včeraj sestavil stalni odbor za zavarovanje državnega prometnega osebja v smislu uredbe prometnega ministrstva, izdane na podlagi čl. 10 zakona o zavarovanju delavcev. Ta uredba je bila sprejeta že lela 1922 in imenovan je bil odbor, ki pa ni mogel delovati, ker ni bilo pravilnika, ki ga je moralo izdati prometno ministrstvo. Po uredbi iz leta 1922 ima vse neregulirano osebje prometnih astanov za primer nesreče in smrti pravico do rente, po drugi slrani pa imajo vsi člani bolniškega fonda za zavarovanje državno-promelnega osebja za primer bolezni pravico do brezplačnega zdravljenja in brezplačnih zdravil. Spori glede dobivanje rente pri nesrečah ali smrti in glede bolniškega fonda pridejo pred to izvoljeno sodišče. Vsaka stranka ima pravico pritožiti se v roku 3 mesecev temu sodišču (odboru). Izvoljeno sodišče sestoji iz petih članov, pred- sednika in štirih porotnikov. Predsednik sodila je sodnik večjega belgrajskega sodišča, imenuje pa ga pravosodni minister sporazumno s prometnim ministrom, porotnike, ki morajo biti člani bolniškega fonda, pa voli vsako leto občni zbor fonda. Zapisnikar sodišča je uradnik prometnega ministrstva. Državo odnosno fond zastopa prav tako uradnik prometnega ministrstva. Zoper razsodbo izvoljenega sodišča se ima nezadovoljna stranka pravico priložiti na apelacijsko sodišče v roku 15 dni. Na podlagi tega bodo v bodoče mogli železničarji in njihove rodbine priti do svojih pravic po omenjeni uredbi. Toda materijal glede železniških nesreč in smrtnih primerov se je od leta t922 silno nakopičila in zato bo imelo sodišče dosti dela, preden postane ažurno. Za predsednika sodišče je izvoljen apelacijski sodnik Stevan Zivkovič, za zapisnikarja pa Dobri-voje Bobič, poverjenik prometnega ministrstva. Socialni spor na Jesenicah K. 1. D. vztraja pri pogodbi Jesenice, 4. decembra. Kakor je bilo v >Slovencuc že poročano. KID odpovedi kolektivne pogodbe ni sprejela. Zahtevala je, da se sikliče razsodišče v smislu čl. 16., 5. odst. kolektivne pogodbe. Od Delavske zbornice je bil v razsodišče imenovan g. Kopač, od TOI pa g. 2,agar. Zastopnik Delavske zbornice je zahteval za predsednika razsodišča inšpektorja dela, na kar pa zastopnik TOI ni pristal. Končno sta se odločila, 1 da naj bo predsednik razsodišča g. okrajni načelnik iz Radovljice. G. okrajni načelnik se je prele-i kli teden sicer mudil na Jesenicah, n do sedaj še ni sjioročil, je li funkcijo predsednika sprejel ali odklonil. Razsodišče bi se imelo sestali že prejšnji ponedeljek v pisarni mestnega županstva na Jese-i nicah. n se nI K tej razpravi so bili vabljeni tudi zastopniki strokovnih organizacij kot eksperti. Včeraj, 3. t. m. se je zopet vršilo javno zboro- vanje vsega delavstva KID. Udeležba je bila precejšnja. Na zborovanju se je naglasilo, da ako se razsodišče v najkrajšem času ne sestane, se skliče najkasneje do 8. t. m. ponovno javno zborovanje. Vsa zadeva se toliko zavlačuje, da so se razmere v tem času neverjetno poslnlišale. Neizpodbitno je, da se je valuta spremenila. Za toliko so se pa dvignile cene uvoznih predmetov, pričakovati pa je, da sc bodo cene, v kolikor se še niso, dvignile tudi na domačem trgu na toliko. Če se zadeva kmalu ugodno ne reši, bo delavstvo primorano odpovedati pogodbo na 3 mesece in zahtevati ne samo vrnitev kurjave po znižani ceni in vrnitev 5% odteg-ljave, pač pa 25% ozir. 30% povišanje plač. Zanimivo je, da se je na Dobravi v tovnrm elektrod v času zvišanja cen in ko delavstvo zahteva povrnitev trga, kar je izgubilo, hotelo znižati plače za 8 ozir. za 5%. v v Skrbimo za zapuščene otroke v nevarnost posebno Usti hišni lastniki, ki *n zidali j smejo odpovedali hišnim posestnikom vse do tedaj, alno politiko in narodno zdravje, v Ljubljani, Knn-fljeva ulica št. 9, poslopje banovinske hranilnice, I. nadstropje, soba &t. 11. Za ameriške Izselfence Wasliington, 5. dec. Letno poročilo tajništva za delo priporoča vladii, naj poostri zaikoiuike doJo"tje o priseljevanju v Zedinjene države severne Anv-ri-ke ki dopusti priselitev le za gotove obrti in poklice. Pogoj zn naitunil.izawyork, 5. dec. tg. Na vojaškem vežbatiSču pri Washingtanu se je uitaborilo 30U0 brezposelnih, večinoma kirmuitislov, pred katerimi je mestna policija ostro zpstražila mctito. Mestu se bliža še nadaljnjih 5000 breaposelnih. V Wfu*hingtonu »e ta . ij se izvoli zglsssii osebno i pohod hroipooaiaii smatra zn zelo neprijouio za- ali pismeno pri kr. banski upravi, oddelek za soai- dunu. Ljubljana, 5. dec. AA. Kr. banska uprava dravske banovine oskrbuje in vzgaja veliko število otrok, ki so ali osiroteli, ali pa zaradi brezbrižnosti svojcev zapuščeni in zanemarjeni. Ker so vsa mesta v dečjih zavodih in pri rejnikih zasedena, zadevni banovinski krediti pa že izčrpani, ni mogoče ugoditi nadaljnim prošnjam za sprejem oitrok, ki jih vlagajo svojci. Nasprotno pa v mnogih primerih želijo dobri zakonci vseh slojev, ki sami nimajo otrok, in taki, ki so jim otroci dorasli ali pomrli, pa tudi starejše samostojne osebe, ki se čutijo osamljene, sprejeti iz ljubezni in sočutja kakega mal&ka (tudi šoloobvezne), v brezplačno oskrbo ali pa celo za svojega. Nn te osbee se z apelom na njih ljubezen in usmiljenje do osirotelih in zapuščenih otrok obrača tem potom kr. banska uprava 6 prošnjo, da bi sprejele katerega teh revčkov in mu dale trajen doin ter dobro oskrbo in vzgojo in mu s leni nadomestile starše. Kdor želi sprejeti katerega teh revnih osirote lih in zapuščenih rJrok. na! w iv. vnt•: Stran 2. vrfffOVENBCc, dne 6. decembra 155» dtev. 279. Politični adveni v Nemčiji Miiinofaea, 3. decembra. Komaj, toomJtj se j© posrečilo odvrniti cd Hetn-6ije nu-u-aiiji kaos, Iti ga jo Papen prorokoval kot poetično dedAčino bivšega eentrumovega kanclerja dr. iiriiiiinga, t«*!« krivda ni biiki pri dr. Bruningu, ampak jwu Papeuu sumom, ki j« v par mesecih avtoriteti me ga vladanja zapustil za seboj Nemčijo, f .....''co so so igrali vsi poiitižiii vetrovi, šeot uie- euv. v Papenov viade, ki je šla mimo vseh dejuu-ckiu laanier v življenju nemške -kriava, ki je tivug-Dila vso levico in vai> politično sredino proti sebi in Jai je dejansko pretrgala vse organi črne zvezo mod ljudstvom iu nied viado, je zatk*»tovalo, tla so zasijala pral uenuikuu uarodonn prepadi brez dna, oilkudar ao prihajala BtaMilioUii odmevi meočanake vojne med revolucijo ljudskih mas in državniku udarom male, atairotkopubne vkideželjme kapitalistične reakcija. Nevarnost je šla mtoo nas, toda Se danes, ko j« za oanr, gom«ze mravljinci po koži, kadar se spomnimo na globine, nad 'katerimi smo viseli. S Papenovim odhodom se je znova stavil« pred pred-eedjiika Hindenburga temeljno vpra Sanje, 6e hoče vladati z ljudstvom a ti proti ljudstvu. Vlado brez ln proti ljudstvu je poskusila Papenova skupina in ta se »i obnesla. Novu poskusi v istem prave u M bili uaodepolni. Vladati z ljudstvom in sicer na osnovi parlamentarnega življenja se je pa izkazalo ▼ dveh zaporednih volitvah zaenkrat nemogoče, kajti politične stranke še niso d odo rele do etičn ■ višine stališču, ki ga je zavzel centrum in katerega ije jasno obrisal prelat dr. Kaos, bo je v Rssenu zahteval, da naj državotvorne stranke, ki jim j3 blagor ljudstva prva briga, stvori jo zvemo rovičin?, Bile im nemške skupnosti, vsaj dokler bo traja:.) ■edenje gospodarsko stanje. Vladati brez parlamenta, a kljub temu z ljudstvom, je težak eksperime. ' na političnem polju Ln zahteva polne politične m-keti. Predsedniku Hindenburgu je preostala samo zadnja možnost, za katero pa je potreboval opore. Ce hočež vita«lati brez parlamenta ln z ljudstvom, se moraš na nekoga opirati. In na koga se no i vlada v Nemčiijii opira? Na vojaštvo in v tem slučaju je general Sclileicher tisti mož, ki je določen ca kanclerja. Na ljudske mase? V tem primeru p t ae mora klicati Hitlerja, ki je danes gospodar ms > v pravem pomenu besede. Z odstopom Papena, ki ga je napodila ljudf Vn nevolja, ee je torej odprla nekako pat v svobt- o, ker sta obstojali dve jnsno začrtani alternativ i, rod katerima jo bilo mogoče izbirati brez državnih od«rov m brez strahu pred ulico. Ali Hitler ali SchJeicher — ali vojska ali ljudske mase? Ali Hitler ali Sehleicher. Kot prvega jc Hindenburg klical Hitlerja, ki je prišel v Berlin, sledeč predsednikovemu pozivu. Ko je Mussolini pred de-Betimo leti prišel v Rim, je mogol reči: Veni, vidi, ▼ioi. Ko se je Hitler s svojim štabom naselil v Berlinu, se je, namesto da bi takoj zmagaj, spustil v dolgovezna pismena pogajanja s predsednikom republike, kurirji so tekali med Kaiiserhofom in (. jjj-edsednikovo palaoo, pojma so se začeli temniti, 'volja je ponehavala, Janše so padale. Po treh dneh trde besedne borbe je Hitler zapustil Berlin kot človek, ki je odigral in svojo vlogo odj>el in o katerem bi se z besedami Malaparte lahko reklo: »da ima veliko bodočnost — za sebojc. Namesto da je pogumno zgrabil za položaj in ga politično razčistil, ee je spustil v dialektik o s predsednikom republike, kjer ga je obdajal oblak nezaupljivosti in morebiti tudi — spomnimo se na njegov očitek, da je Hindenburg že prosta! I — osebne razžaljenosti. Hindenburg se je dvignil kot skala, kot da bi moral braniti nemško kulturo pred invazijo barbarov, in konec vsega je bil, da je Hitler, »mož z bodočnostjo za eebojc, odpotoval nazaj na svoj dom ob reki Isar, potem ko je ob zeleni Spree zaigral svoje lepe priložnosti. Zamisel vladanja z ljudstvom s pomočjo ljudskih mas se je izjalovila. Stara Papenova klika je triumf.irala, misleč, da ima sedaj neomejeno oblast j v rokah. Hugenberg s svojimi 9% nemških volivcev je ie računal s podaljškom 3/štiriletke«, bi jo je ob Brttningovem padcu napovedal. Toda takšna Te-Sitev je Hindenburga odbila. Diktature se naslanjajo navadno na malenkostne kliike neodgovornih dn nekontroliranih ljudi, ki svobodno mešetarljo z interesi ljudstva. To ni smelo biti. Ogromne mase nemškega ljudstva so brez dela in zaslužka, mladina se rod,i in raste, a delati se ni naučila. Ves ta novi rod je ogorčen na sodobni gospodarski in družabni red. On ga hoče streti. To je najjasnejša ugotovitev, pred katero ni treba sramežljivo zapirati oči. Da, pa tudi odstraniti se ne da z vojaškimi vezbama ali z belcebubom kapitalistične diktature! Torej ne preostane, kaikor samo še druga mož- ! oost: vlada z ljudstvom, opirajoč se na oboroženo ljudsko vojdko, ki se imenuje Reichsweli.r. Talko ' je sklepal Hindenburg in tako je tudi odločil. Poznal je generala Schleicherja, svojega osebnega zaupnika, ki je že dolga leta nazaj bil aktivno ude- , leže® pri reševanju nemških političnih kriz. Schlei- ! cher je pametnejši od Papena. Dne 27. julija šele je govoril na nemški radio postaji sledeče: »Reiclis-wehr ima tudi socialne naloge, ker je v vsakem oziru povezana z usodo vseh plasti nemškega naroda. Reichsuehr ni nobena strankarska skupina, onia n.i namenjena, da čuva interese te ali one plasti, tega ali onega razreda, te ali one stranke. Ona ne bo nikdar krila gospodarskih dn družabnih sistemov, ki so se preži veli. Oe nekateri smatrajo, da j 3 vojaška diktatura samo vlada, kii se skriva za zidom bajonetov in policijske špionaže, potem lahko rečem samo to, da bi se takšna vlada v praznoti, kjer se nahaja in 'kamor ne seže tok ljudske krvi, kmalu obrabi la in dovedla do katastrofe. V Nemčiji morebiti se bolj, kot pa v katerikoli drugii državi, se mora vsaka vlada nahajati v živem toku ljudskega življenja.« Schledoher ima torej socialne tendence, katerih ne prikriva, in njegova pogajanja z voditelji nemških delavskih strokovnih organizacij, kot so Ste-gerwald, Brcitscheid in Strasser, so dokaz za to, dn računa na pomoč strokovno organiziranega delavstva. Da, on ee celo peča z zamislijo, da bi me l seboj povezal vse strokovne organizacije od socialističnih in krščanskih do nacionalnoeocialističnili Hitlerjevega pokreta. S tem bi se mu posrečilo, da onemogoči negativno opozicijo Hitlerja in komunizma, ki imata v državnem zboru večino. Ako v tem pravcu uspe, potem se bomo vsaj toliko oddahnili, ker sa nemškemu narodu ni treba več bati ob- Incidenti na bolgarski meji Spor postaja resen! Belgrad, 5. dec. A A. Olede na obmejni incident pri rasi Resni v hosiljgrndskcin okraju dno 19. nov. t. L je kraljevska jugoslovanska vlada zaliti vala preko svojega poslanika v Sofiji, da se skliče 'ako;!»pncvana mešana anketna komisija, ustanovljena i dogovorom z dno 14. Icbr. 1930 »a vzdrževanje reda na bolgarsko-jugoslovanski meji. Bolgarska vlada je to zahtevo odbila, češ da je bil ta dogodek likvidiran na sestanku med holgar. iu jugoslovanskimi obmejnimi oficirji, ki se je vršil na željo bolgarskih oblasti dne 2». nov. t 1. Poro čilo bolgarske vlade obenem pravi, da se našo obmejne oblasti v tem vprašanju niso držale predpisov pravilnika B, ki je sestavni del dogovora i dne 14. februarja 1930, in niso obvestile sosednjo bolgarske straže o tem incidentu. Toda ta trditev se je na podlagi avtentično preiskanega incidenta pokazala kot netočna. Ni res. da jugoslovanska straža ne bi bila obvestila sosednje bolgarske postaje o incidenti!, in tudi ni res, da so je sestanek obmejnih oficirjev vršil na zahteve bolgarskih oblasti. Jugoslovanski poveljnik 3<5. žete obmejnih čet je poslal pismeno vabilo za sestanek pristojnemu bolgarskemu poveljniku, poveljnik obmejnih čet vojvoda Stepan Rtepanoviž pa jo poslal vabilo na pristojno mesto bolgarske komando v Verski Bok. Bolgarski poveljnik je prejem tega ni- | sma potrdil s svojim podpisom . Prav tako ni resnična trditev v odgovoru bolgarskega zunanjega ministra, da jc treba smatrati incident likvidiran s sestankom med bolgarskimi in jugoslovanskimi oficirji dno 22. nov, t. I, Najboljši dokaz, da incident ni likvidiran, daje sam bolgarski zunanji minister, ko ▼ istem odgovoru pravi, dn je bolgarski oficir odklonil sestavo in podpis zapisnika o tem incidentu, kar bi bilo nozniisolno, če bi bilo, kakor trdi bolgarska vlada, prišlo med obema do sporazuma o okoliščinah incidenta.« h vsega tega so vidi, da bolgarska vlada ni imela povoda odklonili sklicanje komisije, ca kar po dogovoru z dne 14. februarja 1930 ni treba pristanka eno izmed obeh vlad, nego zadošča samo izpolnitev nekaterih pogojev, praktičnih in formalnih. Ker so ti pogoji izpolnjeni, jo nesporno, da gre tu za noizvršitev prevzete mednarodno pravno obvezo s strani Bolgarije. Pri tej priliki je treba pripomniti, da kraljevska jugoslovanska vlada vkljub mnogim vpadom bolgarskim razbojnikov ni zahtevala vrč kakor trikrat sklicanje stalne anketne komisije in sicer po atentatu v Pirotu marca 1930, potem oktobra 1932 1 zaradi eksplozije na tračnicah in cdaj zaradi inci- I denta pri Rosni. Olede teh treh incidentov je treba ' Nova nemška vlada Prvi stihi s parlamentom Berlin, 5. dec. tg. Na današnji seji nemškega kabineta j« poročal državni kancler general Sclileicher o svojem včerajšnjem sestanku s predsednikom državnega zbora Giihringom. Gohring jo državnemu kanclerju zagotovil, da bo jutrišnja otvoritvena seja državnega zbora potekla nemoteno. Dogovoril se je namreč s siarostnkn predsednikom generalom Litzmannom, ki pripada aarodno-soci-alistični stranki, da bo na vsak način ostro zavrnil vsak poskus komunistov, motili razpravo pred izvolitvijo predsedstva državnega zbora. Komunisti so izjavili, da bodo šo pred temi volitvami zahtevali glasovanje o njihovih predlogih nezaupnico proti kabinetu, ker bi pri lom hoteli ustvariti z narodnimi socialisti večinsko fronto, prav tako kakor pri glasovanju, katerega zahtevajo glede predlogov za ukinjenjo zasilnih naredb. Take razpravo in glasovanja pred izvolitvijo predsedstva pa to lahko preprečijo žc g tem, čo ugovarja proti njim en sam poslanec. General Sehleicher je izjavil predsedniku državnega zbora Gohringu, da bi bila vlada vsak čas pripravljena, stopiti pred državni »bor s svojim programom, da pa bi raje videla, 6e bi dobila še nekoliko časa za pojaanitev nekaterih važnih vprašanj. Sodaj so računa s tem, da bo vlada podala svojo izjavo že 12. decembra. Odločilen pa bo trenutek za glasovanje o nezaupnici. Narodiio-socialisticna stranka je najbrže poučena o tem, da bo državni kancler razpustil državni zbor, čim bi se narodni socialisti in komu-ni«ti pripravljali k temu, da bi razveljavili Pape-nove zasilne naredbe o gospodarskih in finančnih vprašanjih. V primeru takega konflikta namerava general Schlcicher izvesti novo volitve kolikor mogoče hitro, torej že meseca januarja. Kmalu se bo torej pokazalo, ali bodo hoteli narodni socialisti nove volitve, kfjnb temu, da so zadnje volitve v Tu-ringiji zopet pokazale, da se število njihovih pristašev krči. Zasedanje Zveze narodov Sestanek velesil Ženeva, 5. dec. Sestanek mod francoskimi, angleškimi in ameriškimi delegati pri MacDonaldu jo trajal od 11.30 do 13. Na konferenci so razpravljali skoraj izključno samo o nekaterih mislih in predlogih ameriškega delegata Normana Davisa. Daviš misli, da je nemogoče hkrati rešiti oba politična problema o enakopravnosti in o varnosti, in zato je predlagal, naj bi konferenca vzela dosežene rezultate na znanje v začasni preliminarni konvenenji, ki bi v glavnem govorila o nadzorstvu nad kemično vojno in nad bombnim letalstvom. Nato naj bi stalni odbor nadaljeval proučevanje političnih zabtev (Nemčije) in bodo&in etap znižanja oboroževanji. Taka rešitev bi omogočila nadaljevanje rednega dela, zlasti proučevanje francoskega načrta. Slabi »zgledi za razorožitev Žonova, 5. dec. ž. V tulcajšnjih diplomatskih krogih splošno smatrajo, da so izgledi razorožilvene konference zelo slabi. Le malo upanja je, da bo med privatnimi pogajanji bil sprejet francoski načrt, še manj pa, da bi se zadovoljilo Nemčijo. Zaradi tega je danes skoraj popolnoma jasno, da bo konferenca odgodena na nedoločen čas Politični kro'i se tolažijo s tem, da odgoditev razorožitvone konferenca v svetovni javnosti ne bo napravila sedaj, ko so oči vseh obrnjene v problem vojnih dolgov, preveč neugodnega vtisa, kar pa bi se ei&er zgedilo pred par tedni. Amerika pritiska Rim, 5. dec. ž. Fašistični listi naglašajo 7 svojih poročilih iz Ženeve, da sestanek predstavnikov ve lesil predstavlja v resnici zdravniški konziiij. Raz-orožitvena konferenca je bolna in treba je predvsem ugotoviti, če je bolnik ozdravljiv. »Glornale d'ltalia< smatra, da za optimizem ni mesta. Ses'a-nek predstavnikov velesil bi moral ugladiiti nekoliko deliikatnih sporov. Amerika je mnenja, da ja nastanil čas, ko je treba izvršiti pregled dosedanjega dela te konference, kajti saimo tal«) bo razjasnjen sedanji položaj. V krogih, ld so blizu ameriški delegaciji, zatrjujejo, da ameriško zahtevo ne smejo sprejeti tako, kakor da bi hotela zadavili razerožitveno konferenco. Nasprotno, ona hoče, da s tem konferenco dovede do pozitivnih rezultatov. Zavlačevanje razorožit vene konference zelo slabo /pti-va na vso ameriško javnost. Treba je torej, da d!-žave, ki sodelujejo na tej konferenci, sklenejo vsaj preliminarno konvencijo, ki bi sankcionirala dose- danje rezultate konference. Preliminarna konvencija naj bi vsebovala sledeče točke: 1. Prineipielna izjava, s katero se juridično prizna Nemčiji vojaška enakopravnost pod pogojem, da se ta princip takoj ne izvrši v praksi. 2. Kompromisna formula za rešitev franocsko-ital.ijan*kega pomorskega spora, ki bi omogočila Franciji in Italiji, da ©e priključita londonskemu sporazumu o omejitvi oboroževanja na morju. 3. Ukrepi za redukcijo oborožitve so ie ugotovljeni v znana dr. Beneševi resoluciji, ki jo je raaorožiitvejia konferenca sprejela 23. julija, ko je končala prvo fazo svojega dela. Nova konvencija bi bila obvezna za vse države podpisnice. ugotoviti, da jugoslovanska vlada ie do daset nI obveščena o izidu preiskave in • ukrepih, bi m bili po atentatu v Pirotu in pa drugem atentatu na vlak soglasno sklenjeni v mešani anketni komisiji. 0 priliki atentata v Kuli na vlak (22. okt.) so bolgarski dolegati v mešani komisiji dali Umikajoč odgovor, da ni moči ugotoviti, odkod je atentator prišol. Toda ogled na licu mesta in vsa organizacija obrambe jugoslovanske meje so doka«, daje s jugoslovanske strani vsako približanje nemogoč«. Jugoslovanska vlada ugotavlja, da bolgarska vlada ni imela razloga odkloniti sklicanje mešane anketne komisije caradi dogodkov pri Resni 19. nov., in dr se je s tem kršil dogovor z dne 14. februarja 1930. Glede na to, da Bolgarija ni izpolnila danih obljub glede preprečitve terorističnih akcij na meji, in ker zdaj onemogoča delovanje organizma za mirno likvidiranje težkih obmejnih incidentov, jo jugoslovanska vlada prisiljena, da kot prvi neobhodni ukrep za preprečitev incidentov na meji, ka« terili škodo mora zdaj sama nositi, začasno omeji uvajanja določb pravilnika A o dvoiastnikih in njihovih posestvih na meji. O tem sklenu jugoslovanske vlad« in a njegovih nagibih je kr. jugoslovanski poslanik v Sofiji obvostil preds"(1nika ministrskega sveta in zunanjega ministra Mušanova 5. t m. popoldne. Papežev konzistorij Belgrad, 5. dec. I. Po dobljenih informacijah se bo sestal prihodnje dni sveti konzistorij, ki bo pretresal trenutno najvažnejše cerkvene probleme. Dne 19. decembra se bo sestal tajni konzistorij. 22. decembra pa se bo sestal javni konzistorij. Sv. oče bo ob tej priliki objavil tudi svojo božično poslanico. V dobro poučenih krogih se vzdržujejo govorice, da bo tedaj imenovanih tudi nekaj novih kardinalov. Kot kandidati za bodoče kardinale se omenjajo: apostolski nuncij v Parizu Mag!ione, apostolski nuncij v Washingtonu Tu-miozoni in upravnik dobrodelnih prilogov v Vatikanu Mgr. Cremonesi. Avstrijska demarša v Belgradu Dunaj, 5. dec. tg. Avstrijski zunanji urad j« naročil avstrijskemu poslaniku v Belgrada, naj vpraša jugoslovansko vlado o tom, če je rw, da je neka družoa desetih oseb zavlekla Antona Sternitza v soboto i avstrijskih na jugoslovanska tla. Poslanik je dobil nalog, da prosi za informacije in da «• uvode proti krivcem preigkava. Petrolej v Avstriji Dunaj, 5. dec. I. Kakor znano, to bili nedavno v Avstriji odkriti veliki petrolejski vrelci, ki bi po trditvah strokovnjakov lahko dajali ogromne količine petroleja in drugih proizvodov. V tej zvezi objavlja tukajšnji »Morgen« senzacionelni članek, da se bo v najkrajšem času izvršil pravcati nreokret v gospodarski situaciji naše severne sosede. List pravi, da se je že ustanovil velik (rust ameriških Ivrdk, ki nameravajo v Avstriji investirati okrog 10 milijonov dolarjev radi izkoriščanja petrolejskih vrelcev in plinov. Družba, ki bo vodila vse posle v Avstriji, je že ustanovljena in se imenuje: European Gas and Oil Company v Newyorku. Dunajska vremenska napoved: Morda ee bo nocoj ali jutri dopoldne nekoliko zjasnilo. V splošnem pa bo zelo oblačno in se temperatura še ne bo bistveno spremenila. Program Jugoslov. narodne stranke lastnosti neodgovornih kamarid, ki so se pod Pape-liCiin tako šojMiiile. Nemško ljudstvo, ki je patriotič-no, ki pa je bilo izigrano in razžaljeno, ker se je holelo mimo n.jega im proti njemu vladati po smernicah umirajočih ideologij, se v toliko radujs re-Sltvo vladne krize, ker so mu zdi prav, da .-3 general Sclileicher, ta tajinstveni velikan za kulisami, tud« javno pokaže in sicer pri delu. Mi čakamo moža, ki nas bo vodil. Našo oči so žo trudne samega gledanja v bodocaiosl, toda naša srca še vedno bi jejo v pričakovanju onega, ki nas bo dvignil in rešil. Zdi so mi, da smo vstopili nekako v politični advent naše povojno zgodovine, ko je vse pričakovanje, vso upanje, ko 6e ob vsaki obljubi navdušimo in ko nas vsako razočaranje užaloeti. Naš narod ja podoben otroku, ki drhti za čudežnimi možmi in so pusti o-l vsakega voaati, pri tem pa mu srce ostane sveže ln polno nad in iz njega se vodiruo ponavljajoče dvigajo iskreno odventne prošnje za odrešitev iz bede in potrebe. Ali je Schloicher mož nn.Šega političnega adventa? Da, če bo z ljudstvom vred potoval v obljubljeno deželo, ne, če bo nn ljudskih hrbtih tešil ambicije, bediai svoje, ali kumari! okru« da Dr. W. Belgrajska >Pravda< je v svoji sobotni številki poročala: Jugoslovanski narodni klub je danes predpoldne podal novinarjem naslednjo izjavo- »Po zaslugi političnega stanja, ki ga je ustvaril manifest od 6. jan. 1929., so se pomirile strankarske, plemenske in verske strasti; storjeni so bili prvi koraki k bratstvu in slogi med Srbi, Hrvati in Slovenci in tako ustvarjena čvrsta moralna poolaga za uveljavljenje načela enakosti in ravnopravnosti med vsemi državljani kraljevine Jugoslavije. Kot naslednikom tega političnega stanja nam je bilo v sveto dolžnost, da nadaljujemo v istem pravcu in da s svojim delom v narodnem predstavništvu z uzakonitvijo potrebnih političnih, gospodarskih, kulturnih in socialnih zakonov udarimo čvrst in neporušljiv temelj narodnemu in družabnemu edinstvu ter ustvarimo potrebne pogoje za napredek države in blagostanje ljudstva. Rezultat enoletnega dela narodnega predstavništva ni zadovoljiv. Narodna skupščina in s?nat nista dala od sebe tega, kar sta želela, kar sta mogla in kar bi bilo treba in kar narod po pravici od njiju pričakuje. V teku enega leta sta izvrševala samo tekoče posle in izglasovala nista niti enega izmed koristnih zakonov, predvidenih v sami ustavi in o katerih govori kraljeva beseda in adresa narodnega predstavništva. Edino izjemo dela zakon o gospodarskem svetu, ki je bil sprejet še v februarju t. 1. Toda člpni odbora niso bili še do danes imenovani. Takšna nedelavnost je povzročila nezadovoljstvo pri vseh slojih naroda in sprožila vprašanje izvršitve tislega programa ,na podlagi katerega smo kandidirali, na podlagi katerega smo bili Izvoljeni in zn katerega je glasovalo okoli dva ln pol milijona jugoslovanskih volivcev. Radi tega je del narodnih poslancev z namenom, da ustvari sebi možnost, da lahko svobodno posveti vse svoje sile za blagor kralja, očetnjnve rn naroda, izstopil iz kluba narodnih poslancev J. R. S. D. in ustanovil narodni klub s tem-le programom: 1. Uveljaviti je treba v zasebnem In Javnem življenju načelo, da sta jugoelovenstvo in državna celota narodna svetinja. Na čelo vodilnih mest v javnem življenju morajo priti energični ljudje, ki so iskreno navdahnjeni z jugoslovansko idejo. Onemogočiti se mora izvedba plemenskega ln nekdanjega strankarskega ključa v državnem in samoupravnem aparatu. Zavladati mora načelo, da je lahko edino dober In pošten Srb, Hrvat in Slovenec dober Jugoslovan. 2. Izdelati so mornjo čimprej zakoni, ki bodo zn,jamčili državno edinstvo ln odgovarjali narodnim potrebam. 3. Zahtevati jo treba stalno zasedanje narodnega predstavništva, da bi se mogli čimprej sprejeti zakoni in uveljaviti drugi ukrepi glede obešanja današnje hude gospodarske krizo in glede ureditve kreditnih odnosov v državi; zato je potrebno, da je narodno predstavništvo stalno zbrano In da dela na zakonski zaščiti kmeta in ostalih gospodi rje v. 4. Treba je odločno izvesti varčevanje, uvesti najstrožje varčevanje v vseh državnih in samoupravnih ustanovah. Zmanjšati je treba stvarne izdatke in izključiti iz državne in samoupravne službe vse kompromitirane nepoštene in nesposobna uradnike in postaviti na izpraznjena mesta ljudi izključno iz vrst jugoslovansko orijentirane mladine, 5. Iztrebiti je treba korupcijo s strogimi, odločnimi in neusmiljenimi ukrepi. 6. Zahtevati je treba tajno glasovanje glede zakona o občinskih volitvah. Prav tako je treba vpeljati tajno glasovanje pri volitvah banskih svetnikov in narodnih poslancev ter odrediti, da morejo bit? kandidati pri volitvah samo ljudje, ki so člani priznane politične slranke. 7. Zahtevati je treba čim širšo občinsko in ba-novinsko samoupravo.« Mik'avžev večer v Belgradu Belgrad, 5. dec. 1. Tukajšnje Prosvetno društvo je priredilo nocoj v dvorani Češkoslovaškega doma Miklavžev večer, ki je nadvse lepo uspel. Oseba, ki noče biti imenovana, je za to priliko podarila Prosvetnemu društvu okoli 600 kg slovenskih jabolk, ki so bila razdeljena med revne otroke. Tudi nekatere belgrajske slovenske družine so poklonile društvu nekaj tople zimske obleke, mnogo peciva in drugih je&tvin ter razne šolske potrebščine. Vsa ta darila je Miklavž velikodušno delil med navzečo mladino, ki se je nato vsa vesela in obložena z darili vrnila na svoje domove. Belgrafshe vesti Belgrad, 5. dec. 1. Premeščeni so sledeči poštni uradniki: Ante Knlogira s poštneja urada Ljubljana I, na dravsko ravnateljstvo pošte in brzojnva v Ljubljani, Viljem Pupis s poštnega urada Ljubljana II. na poštni urad Ljubljana L, Gabrijel Mi-rušič iz Škofje Loke na poštni urad Ljubljana f., Ferdo Nadrah iz Novega mesta na pošt. uivtd Ljubljana II., Ludvik Staut s poštnega urada Ljubljana I. nn poštni urad Ljubljana II., Anton Križ z Jesenic na poštni urad Maribor I., Anton Korče iz Maribora 1. v Mursko Soboto, Josip Munda Iz Maribora II. v Novo mesto, Franc Resberger iz Maribora II. v Celje, Jernej Cunia iz Maribora II. v škofio Loko, Ana Bevk iz Celja v Šmartno ob Paki. — Za kontrolorja železniške postaje Kranj je postavljen Franc Miiller, dosedanji kontrolor na železn ški postaji v Zidanem mostu. Belgrad, 5. dec. A A. Danes je minister za pravosodje Božn Maksiimovič Izročil narodni skupščini v razpravo tele zakonske predloge: O izpremombt ČL 253 zrvkona o notarjih, o sedežih in teritorialni pristojnosti apelacijskih sodišč, o ivpremembah uvodnega zakona za zakonik o sodnem jiTstopku v civilnih pravdah, im zakona o poslovanju rednih sodišč, ter o avtentičnem tolmačenju čl. 110 uradniškega zakona. Novi poveljnik Dravske divizije Sv• Barbara - patrona rudarjev Gonoralštabni brigadni general Vladimir G. Cukavac Ljubljana, 5. dec. Novo imenovani poveljnik dravske divizije geueralštabni brigadni general g. Vladimir Cukavac pride v Ljubljano 8. ali 9. t. m. ter prevzame od dosedanjega poveljnika gosp. generala Iliča svoje posle. O novem poveljniku, ki prihaja sedaj v naše slovenske kraje, gre glas in sloves izvrstnega vojaka iu vojaškega strokovnjaka. Ho jen je bil 11. junija 1884 v Valjevu, nižjo vojno akademijo je dovršil leta 1905 ter postal pehotni podporočnik. Štiri leta jo služboval pri četi, nakar je leta 1910 stopil v višjo vojno akademijo, ki jo je dokončal tik pred balkansko vojno. Balkanske in svetovne vojne se je udeležil najprvo v činu poročnika, bil najprvo adjutant v štabu donavske divizije prvega poziva, potem pa je kot kapetan in pozneje major poveljeval četam v 8., 19. in 11. pehotnem polku. Pred koncem svetovne vojne, ko je bila prebita solunska fronta, je bil že načelnik štaba pehotne brigade donavske divizije. V teh vojnih letih od leta 1912—1918 se je izredno odlikoval ter bil odlikovan s Karadjordjevo zvezdo 4. vrste z meči, z redom Belega orln 4. vrste z meči in dvakrat z zlato kolajno za hrabrost. Po končani vojni je postal bataljonski poveljnik v 17. pešpolku. Nato je izvršil pripravo za ge-neralštabno stroko ter bil leta 1921 v činu podpolkovnika iz pehote preveden v generalni štab. V teh lastnostih kot generalštabni častnik je izvrševal tele službe: bil je načelnik štaba 1. konjeniške divizije, šef šolskega, potem šef mobilizacijskega odseka pri operativnem oddelku glavneRa generalštaba. stalni član izpitne komisije za čin 'majorja, vršilec dolžnosti pomočnika načelnika 'Štaba v poveljstvu 2. armade, načelnik štaba pri poveljstvu krnljeve garde, vojaški odposlanec v Sofiji, pomočnik upravnika vojne akademije, nn-<~lnik fteneralšl»bnega oddelka v vojnem ministrstvu. Od januarja leta 1931 je vršil dolžnost pomočnika inšpektorja deželne brnmbe. Na tem vele-važnem in odgovornosti polnem mestu ga je doseglo imenovanje za vršilca dolžnosti poveljnika dravske dlvizijske oblasti v Ljubljani. Vzgledni vojak in novi poveljnik dravske divizijske oblasti, naj bo pozdravljen in dobro došell Dva požara Zali log, 1. dec. Požar, v četrtek ob pol 6 zvečer, prav ko so si ljudje jeli pripravljati večerjo, so na Zalem logu pri Železnikih zavpili: Gori! goril Seveda je bila koj vsa vas pokonci in hitela za svitom in dimom. Gorela je krma na hlevu Alojzija Mediževca št. 6. Ker je hlev, skedenj in hiša vse pod eno streho, je bilo brž znotraj vse v ognju. Veliko je pomagalo to. ker je bila streha krita s skalami, da se plamen ni mogel tako hitro razširili, da bi ogrožal še druga poslopja v bližini. Gasilci so ogenj omejili, ali zgorelo poslopje je popolnoma uničeno. Gospodar je že 12 let vsled udne bolezni hrom, Trbovlje, 4. decembra. Z veliko slovesnostjo so nekdaj rudarji obhajali god sv. Barbare, ki jo cerkev obhaja na dan 4. decembra, rudarji jo pa častijo za svojo pa-trono in za&čitnico v vseh težkih slučajih, ki jim nalaga njihov stan, posebno kot priprošnjico v smrtni ne-vamoeli. V katerem času in letu so jo pričeli kot svojo patrono častiti, ni prav znano. Običaj je že zelo star. Naši rudniki obstojajo šele 127 let (leta 1805 je bil odprt trboveljski rudnik) in so češčenie sv. Barbare prinesli v naše kraje tujci — večinoma Nemci. Legenda govori, da so jo rudarji zbrali za svojo zaščitnico ob neki jamski nesreči. Rudar-kopač je kopal premog v jami: Tramovje, ki je podpiralo gornjo plast zemlje, se je vsled teže podrlo in zasulo rudarja. Ležeč tako med tramov-jem in raznim zemeljskim materijalom se je v zadnjih zdihljajih s prošnjo obrnil k sv. Barbari, da bi mu v tej hudi stiski pomagala, da ne umre brez zadnje tolažbe, svete popotnice. Tiha prošnja je bila uslišana. Pod6utega rudarja so njegovi tovariši rešili iz ruševin, in tako je prejel v sili zaprašeno. Med našimi rudarji sc večinoma povsod praznuje god sv. Barbare na najbližjo nedeljo njenega godu, na enak način. Ob napovedanem času se zberejo rudarji z godbo pred rudniško kazino. Skupno, z godbo na čelu odkorakajo po svojo stanovsko zastavo, ki se nahaja na sedežu ravnateljstva. Po razvitju zastave zaigra godba rudarsko himno »Srečo dobro«, potem pa se razvrsti sprevod proti farni cerkvi. Na čelu sprevoda seveda zopet godba, za njo zastava, nato rudniški ravnatelj z inženerji; obratnim osebjem, pazništvom, delavskimi zaupniki, potem rudarji in nazadnje še žene. Vsaj pred vojno je bilo pri vseh rudnikih tako. V cerkvi so se lepo razvrstili, se udeležili 6v. maše, ki se je opravila za rudarje. Po sv. opravilu je na izrečno zahtevo rudarjev darovanje okoli oltarja za cerkvene potrebe. Rudniški ravnatelj je seveda šel prvi, in položil na oltar »pe-tak« (10 kron, svojčas velika vsota), za njim pa vsi navzoči v cerkvi. Na koru je igrala rudarska godba. Po sv. opravilu je šel zopet sprevod do ravna-teljeve pisarne, za slovo in čast je vnovič zaigrala rudarska himna, nato so se razšli. Ob 2 popoldne se je pričela rudarska veselica, in pozno v noč so se rudarji, skupno z urad-nižtvom veselili in zabavali. Ravnatelj je otvoril tudi ples, za plesalko si izvolil najbližjo ženo kakšnega rudarja. Vsa rudniška podjetja so veliko polagala na to proslavo. V ta namen so se večkrat žrtvovale precejšnje denarne vsote. Na ta dan je moral imeti vsak rudar denar. Ker pa tudi nekdaj ni bilo vse z rožcami rudarju postlano, so na dan proslave sv. Barbare vsakega obdarovali. Pazniki so dobili po 2 kroni, kopači po 1 krono, kopač-učenec 80 vin., delavke pa po 40 vin. Za ta denar so se seveda lahko pozabavali pošteno, posebno, ker je prišel na zabavališče še marsikateri sodček piva »gratis«. Stan se je visoko čislal, podjetje je gledalo, da so bili vsi rudarji uniformirani, in taki tudi vedno nastopali. V Trbovljah je ustanovil leta 1873 ravnatelj Scharl rudarsko godbo, ki je sestajala večinoma iz samih izvežbanih muzikov-vojakov, ki so zasedli tudi pri rudniku vsa najboljša pisarniška in pazniška mesta. Med urad-ništvom in delavstvom je vladala lepa harmonija, ki je bila tudi podjetju v korist. Nekako v tem letu se je za vse tri obratne revirje v Trbovljah nabavila po slikarju Langusu slika sv. Barbare, ki je bila postavljena v čitalnico, pred njo pa je vedno gorela lučka. Te slike še danes krasijo čitalnice. Pred to sliko v čitalnici so se pred vsakim nastopom dela rudarji zbirali, odmolili kratko molitvico, in nato potolaženi nastopili težko delo v jami. In danes? Se se vsako leto obhaja god sv. Barbare, pa kako? Rudar še dobi svojo Barbino nagrado. Kopač 30 Din, vozači 20 Din, delavke in njim enaki po 10 Din. Ta nagrada se mu izplača ob plačilnem dnevu, obenem z drugo plačo na plačilni listi, tako da rudar nima nobenega pravega haska od godovanja sv. Barbare. Na dan proslave je dostikrat brez novčiča v žepu, ker se je na plačilni listi ta nagrada z drugim zaslužkom odtegnila za razne stvari. V cerkvi se še daruje vsako leto sv. maša za rudarje, a ni več toliko rudarjev navzočih. Sprevod v cerkev z godbo in zastavco je bil zadnja leta bolj skromen. Lansko leto pa je bila udeležba rudarjev zopet številna. Ni več tiste skupne zavesti in nastopa urad-ništva in delavstva, Itakor so se nekdaj vsi čutili eno, tudi popoldanske skupne zabave ni več. In pred sliko sv. Barbare v čitalnici se že več let ne moli, nikomur ne pride na misel s kratko molitvijo se priporočiti svoji patroni. Molitev je odpravilo obratovodstvo. Skoda je bilo dveh ših-tov, ki jih je dobil oni, ki je molil naprej. Tudi v jami ni čas za molitev, treba je takoj udariti s krampom, da bo več proizvodnje. Vsi dobri in lepi rudarski običaji so odpravljeni po rudniškem uradni-štvu, ki mu je tuje življenje in teženje rudarja izven službe. Zna se to nad celim rudarskim stanom kdaj maščevati, ker ni nobenih ožjih vezi med uradništvom in delavstvom. Velika prošnja rudarjev k zavetnici na današnji dan je: »Preljuba sv. Barbara, nevesta Kristusova .., prosi pri Bogu za nas, da pride pri rudarjih zopet v veljavo pregovor: Vsi za enega, eden za vse.« Trbovlje, 5. dec. Praznovanje sv. Barbare se je letos vršilo pod vtisom hrastniške nesreče. Sprevoda v cerkev izpred rudniške restavracije z zastavo in godbo se Ie udeležilo izredno veliko število delavstva, ka-;or še ne v povojni dobi. Cerkveni govor č. g. O o r o g r a n c a je izzvenel v besedah sv. pisma »Ne veste ne ure ne dneva', ki bi bile primeren napis na vhodih v rove. Stan rudarja je pač najnevarnejši. Nato je bila slovesna sv. maša z asistenco. Po sv. opravilu je godba zaigrala pred cerkvijo £o6OM .redi najhujše zime. Saj delavec je prav tako človek, kakor njegov delodajalec; v takih razmerah j>a nam vsekakor bližji! Beli zobje: Chlorodont da ne more nič gibati z nogami. Škoda znaša po malem 50.000 Din, zavarovalnina pa je majhna. Polhov gradeč, 3. dec. Nocoj 3. dec. o pol 2 zjutraj nas je zbudilo plat zvona. Gorelo in vse pogorelo je pri Grumu. Kako je ogenj nastal ne ve nihče. Pa še zavarovani niso bili, in zima je pred durmi. — Izvrstno pa se je izkazala lani nabavljena motorkal f Vahčičeva mamica Marija Vahčič. po-sestnica in trgovka v Vidmu ob Savi, je umrla na posledicah možganske kajii v četrtek, 24. novembra v 54. letu starosti. Hitro se je razširila žalostna vest [>o bližnji in daljni okolici. Saj je bila blaga in dobra mamica znana daleč naokrog. Dobra dela in izredna ljubezen in skrb je bila vsebina njenega plodonosne-ga življenja. S svojim možem, ki je umrl leta 1920, sta s pridnim delom in poštenostjo pridobila prav lepo imetje. Zajnistila je sedem otrok, ki je vse vzgojila v krščanskem in narodnem duhu. Saj je sin Rudi kaplan v Rušah, Zvonko ugleden trgovec v Leskovcu, drugi pa so tudi obiskovali meščansko in druge šole. Koliko dobrega je storila revežem, to ve le Bog. Zaspala je mirno v Gospodu. Saj je v življenju dan na dan bila pri sveti maši in sprejemala Njega, ki jo je sedaj lako nenadoma odpoklical k sebi. Ko je ležala na mrtvaškem odru, jo je prihajala kropit nepregledna množica ljudi. Na grobu ji je govoril poslovilne besede prefekt maribor- skega semenišča g. čoki. Njen pogreb ob številni udeležbi ljudstva od blizu in daleč ter ob navzočnosti osmerih duhovnikov, raznih društev in odličnega občinstva je pokazal, da je legla v prezgodnji grob žena, kakršnih je danes malo med nami. A Pevska zveza Zborom smo razposlali te dni okrožnice, kj se tičejo jiodrobiiejše notranje organizacije. Prosimo, da jih zbori in okrožja predelajo in nam sporoče event želje in predloge Če kateri zbor pomotoma ne bi dobil okrožnice, naj nam sporočL Uradne ure v pisarni zveze so vsak torek in petek od 11 do 12. Če kdo želi, da vzame v tem času že s seboj večje naročilo, naj sjx>roči dan ali dva prej, da mu vse pripravimo. Pesmarice zbori vobče zelo pridno naročajo, bo zaloga kmalu pošla. To dejstvo je dokaz, da je zbor z znižanjem cene dobro zadel v »črno<. »Pevec« št. 7 in 8 bo dotiskana prihodnji teden, ostale štiri pa o novem letu. Mokronoško okrožje bo imelo v nedeljo 11. dec. okrožni koncert v Mokronogu. Bližnji zbori, pridite! PLETENINE ZA GOSPODE' TYR SEVA f 9 ZA DAME'TVRŠEVAC.20 Fran Erjavec: „Moji spomini" Čeprav je politična vzgoja za vsak narod izredno važna in to v najvišji meri posreduje politična zgodovina, vendar še do danes nimamo napisane politične zgodovine našega naroda. Izšla je pred leti sicer dr. Lončarjeva brošura s tem naslovom, a ta pove interesentu jako, jako malo. Tudi gradivo za lako zgodovino je še zelo skromno. Dr. Prijatelj je napisal zgodovino Mladoslovencev, A. Kristan je izdal prispevek k zgodovini socijalne demokracije, jaz sem napisal »Zgodovino katoliškega gibanja na Slovenskem« in začel objavljati »Zgodovino delavskega gibanja na Slovenskem« (glej Soc. Misel, 1. 1926 in 1927), a g. A. Gabršček pripravlja baje politično zgodovino goriških Slovencev. Če omenimo še »Bleiweisov zbornik«, smo pa pri koncu. Edino, česar seveda ne smemo pozabiti, so še spomini, ki so jih izdali doslej dr. J. Vošnjak, Franjo Šuklje in Ivan Hribar ter nekaj malega korespondence. To je menda vse! S takimi skromnimi sredstvi seveda še tudi ni mogoče pisati definitivne naše politične zgodovine. Dokler ne bomo imeli izdanih, ali vsaj dostopnih Se več spominov, korespondenc in pa izčrpnih biografij, skoraj ni mislili nanjo. Vsak, ki se zaveda njene velike važnosti in nujne potrebe, bo zato iz vsega srca pozdravil vsako novo gradivo, med katero moramo na prvem mestu prišteti ravno spomine naših vodilnih politikov. Razveselil se je zato gotovo vsak tudi vesti, da je izšel še tretji del spominov bivšega dolgoletnega ljubljanskega župana, načelnika »Narodno napredne stranke«, poznejšega ministra in sedanjega senatorja, g. Ivana Hribarja, ki so izšli pred kratkim pod imenom, ki ga citiram v naslovu tega članka. Že rajnki dr. Majaron mi je 1. 1929 pripovedoval, da pripravlja g. I. Hribar še tretji del svojih spominov in da ga je k tej odločitvi privedla moja »Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem«. V njej sem namreč stalno in na kratko, kolikor ie bilo za umevanje dogodkov potrebno, vzpo- redno očrtaval tudi razvoj tedanje NNS in JSDS in da sem ob tej priliki skoraj pri vsakem koraku Irčil tudi ob g. senatorja Hribarja, je samo ob sebi umevno. G. I. Hribar je zato čutil potrebo, da mi odgovori in zavrne nekatere moje trditve, kar je storil sedaj s tretjim delom svojih spominov. Obsežne in težke naloge pisati »Zgodovino katoliškega gibanja na Slovenskem« sem se bil lotil, lahko rečem, popolnoma praznih rok, saj nimamo niti skromnih biografij Kluna, Jeriča, A. Kalana, Žitnika, šušleršiča in drugih največjih pionirjev in ustvariteljev tega gibanja, kali spominov, korespondenc in drugega za tako delo neobhodno potrebnega aparata. Moji glavni viri so bili zato časopisi, katerih semekscerptiral menda kakih 300.000 strani, podatki nekaterih še živečih in medtem že tudi umrlih mož nekaj malega korespondence in pa seveda v začetku navedena literatura, kolikor je je dotlej izšlo. Več kot umevno je tedaj, da s tako pomanjkljivim materijalom grajeno delo ne more biti popolno in da bo treba v njem še marsikake dopolnitve, osvetlitve tudi od drugih strani, korekture itd. Ker se pečam z mislijo, da bi sam še napisal kdaj »Politično zgodovino Slovencev«, imam v ko-rekturnem izvodu navedene svoje knjige zabeleženih že vse polno takih dojiolnitev in korektur, razni znani in osebno nepoznani mi interesenti so mi dali na razpolago že marsikak dragocen prispevek k temu delu, pazno spremljam vse, kar se pojavi kje s tega področja, toda kake bistvene napake v mojem delu doslej ie nisem mogel ugotoviti. Tudi tretji del Hribarjevih spominov mi je ni pokazal. Pač, osebno sem delal g. senatorju krivico v eni točki, to je v opisovanju boja za naše vseučilišče. Tu — to na tem mestu odkrito in moško povem — sem njegovo res easluino delo podcenjeval in sem že davno, ko sem bil na to svojo napako sam prišel, tudi sklenil, da,jo ob prvi priliki popravim javno, kakor je bila javno storjena, če bom pa dajal kdaj na svetlo drugo izdajo knjige, bom uredil to zadevo tudi v knjigi sami. Toda boj za našo univerzo zavzema v moji knjigi le podrejeno mesto, kakor n. pr. boj za samo-slovenske ulične napise v Ljubljani. Glede teh pra- vim jaz na str. 88 svoje knjige, kjer govorim o pogubnih vplivih liberalno-nemške zveze, le mimogrede: »... Niso se upali (namreč liberalci 1) uvesti v Ljubljani samoslovenskih uličnih napisov ...« Ta moj stavek je napotil g. Hribarja, da je posvetil v svojih spominih cžlo, 41 strani dolgo poglavje »Samoslovenskim uličnim napisom v Ljubljani«, v katerem objavlja dolgo vrsto uradnih dokumentov ter ob zaključku patetično vzklika: »Tem bolj je torej obžalovanja vredno, če se — iz nezadostne kritične razsodnosti ali iz kakega drugega razloga — v publikacijah, ki naj imajo videz zgodovinskih del, postavljajo trditve, ki so v kričečem nasprotju z resnico.« In na drugem meslu (str. 44) imenuje g. Hribar zgorajšnjo mojo trditev »odurno neresnico«. Le počasi, g. senatorl Kako je bilo s to stvarjo? Nobenega povoda nimam dvomiti, da je g. župan Hribar osebno želel v svoji prestolnici samoslo-venske ulične napise, toda prav tako je zame jasno, da je stranka, kateri je predsedoval isti g. Hribar, uganjala s lo zadevo čisto navadno »politično komedijo«. V ljubljanskem občinskem svetu je namreč 1. 1800 in 1. 1000 liberalnn stranka sklepala uvesti samoelovenske ulične napise, toda te sklepe je onemogočal izvesti deželni zbor, v katerem je imela ista liberalna stranka s svojimi zanesljivimi nemškimi zavezniki absnlulnn moč in oblast in kjer je bil tedanji kat. narodni stranki ^naložen post, ki je trajal nekaj dalje nego 40 dni«, kakor se je blagovolil izrazili dr. L Tavčar. In dn bo slika šo lepša, ne smemo pozabiti, da je bilo več tedanjih občinskih svetnikov istočasno tudi deželnih poslancev, dr. Tavčar pa občinski svetnik in deželni odbornik obenem. Sicer mi pa po dokaze za mojo trditev niti ni potrebno htfditi predaleč. Nudi mi jih sam g. Hribar, ki objavlja uradne dokumente, da je res libe-ralno-nemiki del. odbor onemogočal poslovenjenje ljubljanskih uli/nih napisov. Na str. 73. pa objavlja celo govor ljubljanskega liberalnega obč svetnika Plantana v javni seji občinskega sveta z dne 30. januarja 1. 1000 in kjer med drugim beremo: »Kon-atatirati pn moram veudar le, da je deželni odbor v tej zadevi priskočil Nemcem na pomoč... Po pravici torej očitam deželnemu odboru, da je peščici nemškutarjev na ljubo zavzel nasproti občinskemu svetu... sovražno stališče.« In da bo zofet slika še točnejša: dr. Tavčar, drugi prvak NNS,' je v usti seji topio branil postopanje dež. odbora. Kje je torej tista »odurna neresnica«, ki mi jo očita g. Hribar. Ostro me prijemlje g. Hribar v poglavju »Izdajstvo nad koroškimi Slovenci« (str. 35—13) zaradi mojih izvajanj o boju za slovenski mandat na Koroškem ob priliki velike volivne reforme 1. 1906 in L 1007. Pristavlja: »Oosp. Franu Erjnvcu je seveda vsa ta stvar dobro znana in kot resničnemu rodoljubu gotovo silno neprijetna.« Priznam, da sem se z maloknteriin odstavkom svoje knjige ukvarjal toliko, kot ravno s tom, ker mi je bilo samemu osebno izredno mnogo ležeče na tem, da dožonem — resnico. Iz svojih dijaških let sem se namreč š e prav dobro spominjal, koliko vika in krika je bilo tedaj zaradi »dr. Sušteršičevega izdajstva koroških Slovencev«. Proučeval sem vse vire, ki so mi bili dostopni in po svoji pošteni vesti prišel do zaključka, ki sem ga — objavil v svoji knjigi. Z rokopisom v roki sem o tem vprašanju mnogo razpravijnl tudi s tedanjim voditeljem koroških Slovencev, g. dr. J. Brejcem, ki je prišel rnv-no zaradi te nesrečne zadeve v ostra navzkrižja z VSL in z njenim predsedstvom. Prepričan sem, da je imel g. dr. Brejc globok vpogled tudi v vse za-kulisje tegn boja, vendar mi ni mogel navesti nobenega dokata za kako — *izdajstvokakor se blagovoli izražali tudi (f. Hribar, čeprav bi se moral zavedati dalekosežnosti takega očitka. — še manj so me mogli o lem prepričali argumenti, • katerimi zavrača moja izvajanja g. senator Hribar in ki obstojajo le v skromnem zasebnem pismu sedanjega senatorja in tedanjega parlamentarca, g. dr. M. Ploja iz I. 1931 in ki v resniei ne pove ludi grav nič novega, razen morda dejstva, da se dr. ufileršič ni bolel odzvati nekemu nujnemu Ploje-vemu brzojuvu. CDaljc.) Ljuhl[anshe vesli: 50.000 dinarjev nabranih Ljubljana, 5. dec. Dneva mestne pomožne akcije, ki sta bila pod geslom »delavec za delavca«, sta srečno minula — iu 6icer z boljšim uspehom, kakor so pričakovali številni optimisti. Mestni delavci, ki so prodajali bločne listke po 1 Din in značke po 5 Din, so bili prav marljivi in so nabrali vsoto, ki presega 50.000 Din. Včeraj so na socialnem uradu zračunali prodane listke in so jih že dosedaj naračunali do 50 tisoč Din. Ta znesek bo pri končnem računu še nekoliko višji .. Številnim tvrdkam in zasebnikom pa je socialni urad poslal čekovne položnice in je pričakovati, da se bodo tudi tvrdke odzvale ter poslala pomožni akciji nekaj denarja. Prodajanje listkov je šlo prav gladko in je bilo med občinstvom Id malo takih, ki bi jih odklonili. Kakšen uradnik je že zagodrnjal »Plačo so mi znižali, sedaj naj pa še za reveže lajem!« vendar pa je le odrinil svoj obolus. Tudi značk po 5 Din se ljudje niso branili, saj so iih nabiralci prodali okoli 4000, to je za 20.000 Din, listkov po Kal bo danes 7 Drama: »Kar hočete« Red D. Opera: »Adel in Mara«. Red B. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska c. 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. U_J«_ KiHonlinu >» najcenejie nogavic*. kakor 'JSOfa0 nfl UD tUdI Vse modne potr. bSNne pri I« I1MSIIIIImmu ■■Mili M- Mlrnnt. Sv. IVtni c. •>>. © Koncert Koroških narodnih pesmi bo v soboto 10. decembra v unionski dvorani. Na sporedu so pesmi iz cele Koroške, tako iz Ziljske doline, iz Roža in Podjune. Tudi nastopajoči pevci so doma v teh krajih. Pridejo člani petih društev in sicer iz Brnee v Ziljski dolini, iz st. Jania v Rožu, dalje iz Kotmarevesi na planoti med Dravo in Vrbekim jezerom, ter iz Šmihela in Libuč, oba kraja ležita v Podjunski doilini. Pevci nastopijo s samostojnimi zbori, polovico sporeda pa poje vseh 70 pevcev skupaj pol vodstveni pevovodje g. Ivana Koprivnika. Predprodaja vstopnic za ta izredno zanimivi koncert je v Matični knjigarni. Cene od 30 Din navzdol do 8 Din. 0 Sestanek »župnijskega dobrodelnega odbora za župnijo sv. Peter«, bo v torek 6. decembra ob pol 8 zvečer v župnišču. O Ali jc m'adini izobrazba potrebna? Na to vprašanje bo odgovoril jutri v sredo monsignor Viktor Steska na II. rednem mesečnem predavanj »Svete vojske« v Rokodelskem domu ob 8 zvečer. Vsi, ki se za to vprašanje zanimate, zlasti pa člani in prijatelji »Svete vojske« se vljudno vabite, da se tega predavanja udeležite. — Drevi ob 19 je v Rokodelskem domu odborova seja, ob 20 pa redni tedenski sestanek. Pridite! — Tajnik »Svete vojske«. © Železniški upokojenci, ki stanujejo v Ljubljani, naj predložijo svoje legitimacije z vložki za prolongacijo od 9. do 12. t. m. tam kakor vsako leto. Kaj je potrebno še priložili, je bilo objavljeno v časopisih že dne 24. novembra t. 1. Upokojenci, ki imaio še prazne liste v vložkih in bi se ta mesec radi še kam peljali, lahko predložijo svoje legitimacije po novem letu. 0 0 bivališčih pri raznih narodih je govoril na zadnjem prosvetnem večeru v Unionu priljubljeni ljudski predavatelj prof. dr. V. Bohinjc. Kdor je na predavanje morda pozabil, mu je lahko žal, kajti bilo je gotovo eno najzanimivejših, kar smo jih slišali zadnje čase v Ljubljani. Na podlagi 67 lepih skioptičnih slik, nas je vodil predavatelj mimo vseh vrst bivališč in selišč od podzemeljskih jam pra-človeka do modernega ameriškega velemesta. Videli smo najprimitivnejša stanovanja Ti-betancev, Kitajcev in funižanov, ki bivajo še danes deloma v podzemeljskih rovih, videli smo ledene zgradbe Eskimov in kamenite kopice Laponcev, napram katerim tvorijo indijanski, srednjeazijski, afriški i. dr. šotori že velik napredek, potem smo pa spremljali razvoj teh bivališč še mimo stavb na koleh, lesenih, lcnmenitih in opečnih hiš do današnje njih popolnosti. Zelo lepo nam js razložil g. predavatelj tudi nastanek selišč, katerih prvotni značaj lahko opazimo še dandanes, in sicer od posameznega kmetskega dvora mimo kopičaste, vrstne obcestne in okrogle vasi do onih mest, ki so nastala nekako na povelje raznih mogotcev in nifc 1 Din pa so prodali približno 30.000 Din. Nabiralci so 6e izkazali po večini s svojim "Ijudnim nastopom in s taktom ter s požrtvovalnostjo, čeprav so skoraj vsi delali polna dva dni. Obredli so vse kavarne, gostilne in druge lokale. Kjer so se ljudje zbirali, bodisi na cesti nli v zaprtih prostorih, povsod jo bil vmes gotovo tudi prodajalec, ki je pobiral dinarje. Kakšen skopuh se je moral prav skriti, če ni maral dnli niti dinarja. Do neprijetnosti je prišlo samo nekje v Kurji .asi, kjer je nabiral delavec, ki je bil bolan in zato zmeden. Ta je namreč dajal nekaterim premalo listkov, nekaterim pa preveč. Moža so zvečer spravili v bolnišnico, še poprej pa je pošteno oddal ves nabrani dennr. To je pa tudi edini incident pri vsej veliki akciji. V primeru s potrebami vzpričo velike bede v Ljubljani, jo nabrani znesek seveda majhen, prav pa bo le prišel številnim družinam v Ljubljani, katerih očetje so brezposelni. Vsaj za Božič bo — upamo _ imela vsaka družina v Ljubljani dovolj hrane in kar najbolj potrebuje. notonih ameriških velemest, katere je zgradil zgolj praktični trgovski duh. II koncu je obdelal g. predavatelj še materijal, s katerim gradijo razni narodi in po raznih krajih. Povsod je opozarjal tudi na tozadevne pojave in tipe v naši lastni domovini. Prezanimiva izvajanja, katerim so sledili poslušalci z napeto pozornostjo, so nagradili nazadnje s toplim in hvaležnim priznanjem. Naj bi Prosvetna zveza priredila še več takih predavanj. Z deco vsi se veselimo, danes sveti je Miklavž. Za nameček pa zbežimo K Slamiču na »lleten plavš!« 0 Tujski promet v novembru. Meseca novembra je obiskalo Ljubljano skupno 3079 tujcev. Od teh je bilo: Jugoslovanov 2273, iz drugih balkanskih držav 3, iz Avstrije 202, iz Češkoslovaške 10f>, iz Anglije 7. iz Italije 211, iz Francije 11, iz Madjarske 24, iz Nemčije 87, iz Poljske 22, iz drugih evropskih držav 28. iz Amerike 14, iz Afrike 1. Inozemccv jc bilo med tujci 806. Med njimi ee je v Ljubljani mudilo poslovno 511 obiskovalcev, po drugih opravkih pa jih je bilo 295, med Jugoslovani jo bilo poslovno v Ljubljani 1329 tujcev, po drugih opravkih pa 944. Inozemci so plačali v Ljubljani 2838 nočnin, Jugoslovani pa 6700, skupno 0538. 0 Tatvino v mestu. Lastnica mlekarne v FIo-rijanski ulici 3, Marija Mohorič Ima smolo s svojo ledeno omaro v veži. Vedno ji kaj zmanjka iz nje. Sedaj je prijavila, da ji je bilo trikrat zaporedoma ukradeno maslo iz omare. Škode trpi 121 Din. — Natakarica Minka Selan v živčevi gostilni na Rimski cesti je prijavila, da je nekdo ukradel iz gostilne dozo gramofon, vredno 800 Din. Tatvine sumi Sehinova tri moške, ki so se v nedeljo popoldne, ko je bila doza ukradena, mudili v gostilni. - Trgovskemu slugi Francu Kovaču je nekdo izmaknil z dvorišča'V Prešernovi ulici 5, kolo znamke »Styrin« in vredno okoli 700 Din. 0 V Ljubljani umrli od 25. novembra do 1. decembra 1932: Vavpotič Milan, 10 dni, sin služkinje, Ižanska cesta 64. — Bitenc Jože, 11 mesecev, sin čevljarskega pomočnika, Karlovška cesta 9. — Perjatelj Anton, 89 let, sodni oficial v p., Grajska planova 1, — Prime Helena, roj. Ložar, 71 let, vdova mitniškega paznika, Vidovdanska cesta 9. — Škafar Franc, 8 let, sin kmetovalca, Črna vas 177. — Kosec Jera, roj. Urbančič, vdova Mlakar, 83 let, zasebnica, Karlovška cesta 22. — Vrečar Marija, 81 let, zasebnica, Kolodvorska ulica 11. — Močilar Frančiška, roj. Perme, 75 let, zasebnica, Ulica stare pravde 5. — Debeljak Ivana, roj. Lekan, 70 let, žena orožniškega postaje-vodje v p., Gradišče 14. — Kovač Anton, 29 let, brivski pomočnik, Poljanska cesta 77. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Božič Janko, 43 let, poslovodja, Celovška cesta 88. — Kavčič Andrej, 78 let, železniški delavec v pok., Suvoborska ulica 1. — Porenta Sonja, 2 meseca, hči gospodinje, Ižanska cesta 96. — Marolt Martin, 20 let, sin kočarja. Lačenberg 37 pri St. Janžu. — Drolc Avgust, 26 let, delavec, nestalno bivališče — Cot-man Angela, roj Zaje, 37 let, hči strojnika, Zg. Kašelj 60. — Bukšek Ana, 46 let, bivša kuharica, Cerkvena ulico 21 — Bucik Avguština, 41 let, žers železn. zvaničnika Jesenice, Prešernova ulica 5. — Piškur Slavko, 7 mesecev, sin kuharice, Cesta dveh cesarjev. — Diovanetti Jožefa, 40 let, bivališče neznano. — Boh Marija, 31 let, žena delavca, Glinek 6 pri Škofeljci. 0 Pumpnrce. obleke trenchcoat najceneje A. Presker, Sv Petro cestn 14 Večja vsota denarja je bila najdena v soboto na Marijinem trgu. Dobi se v frančiškanskem samostanu pri vratarju. Zadnla poročila Katastrofa na morja London, 5. dec. tg. Blizu obale japonskega otoka Formoze se je potopil japonski rušilec »Sava-rabi«, ki je obsegal 9000 ton in bil zgrajen I. 192 i. Rešili so 14 mož, 50 pa jih pogrešajo. 2 japons. i križarki hitita na pomoč »Mokri" propadli Nowyork, 5. dec. tg. Takoj po otvoritvi po. članske zbornice se je po uvodnih ceremonijah začela razprava o senzacionalnem predlogu, da se ukine 18. amandement Predlog pa je bil odklonjen Ze po dveh urah, ko se je zbornica sestala, jo glasovala o tom preklicu; za predlog jc bilo 272, proti 141 glasov. Mokri so torej imeli samo G glasov manj, kakor jih zahteva dvetretjinska veČina. Ta izid glasovanja je smatrati za smolo demokratskega vodstva. Če bi bil voditelj demokratov Garner dovolj previden in najprej predla?al spremembo Velsteadovega zakona, bi i gotovostjo računal s tem, da bi bil predlog sprejet Ta ponesrečeni postopek je prav tipičon za Garnerjev radi-kalizem. Amerika — Rusija London, 5. dec. Washingionski dopisnik lista »Daily Telegraphc doznava, da namerava Roosevelt revidirati politiko svojih prodnikov nasproti Rusiji, Mislijo, da bo eno njegovih prvih političnih dejanj uvedba razgovorov s sovjetsko Rusijo v svrho sklenitve trgovinske pogodbe. Dopisnik poroča dalje, da je več senatorjev mnenja, da bi bilo dnhro priznati sovjetsko Rusijo, češ, da' bi USA od tega imele zelo velike koristi na trgovskem polju. Dopisnik pripominja, da po ameriški ustavi za uvedbo takih razgovorov ni potreben pristanek senat i, pni pa mora senat odobriti vsako trgovinsko pogodbo. Italija noče francoskega prijateljstva Pariz, 5. dec. ž. Pertina* piše v »Echo de Pariš«, da v francosko-italijanskem pomorskem sporu še vedno ni prišlo do zbližanja. Z ene strani zahteva Francija svojo premoč 230.000 ton, na drugi strani pa ni prišlo do političnega premirja med obema državama, kar je želel francoski ministrski predsednik. Nasprotno, kljub Irancoskemu trudu in naporom, da vpostavi prijateljske odno-šaje z Italijo, se ti vedno bolj zaostrujejo. »Ma-tin« javlja, da po včerajšnjih pogajanjih vlada splošno prepričanje, da ni računati s popustljivostjo Francije Vo na na Kitajskem Pariz, 5. dec. ž. Dopisnik »Petit Parisiena« poroča iz Šanghaja, da japonske čete nadaljujejo svoje prodiranje v severno cono, čeprav vlada tam mraz minus 30 stopinj Celzija. Japonske čete so prekoračile Tingor gorovje in se nahajajo sedaj pred Hajlarom, katerega padec pričakujejo vsak trenutek. Japonska letala bombardirajo glavni" stan generala Supinvena, ki je moral pobegnili,'' ter ga sedaj zasledujejo z letali. Moskva, 5. dec. tg. Japonci so premagali kitajskega generala Supinvena, ki se je na zapadni maudžurski meji boril proti Japoncem. Z vsem svojim štabom in delom vojakov je prestopil na ruska tla, kljub temu, da so ruske oblasti proti temu protestirale. Na ruskih tleh so jih razorožili in internirali. Število internirancev znaša do sedaj okoli 1000. Tudi japonski civilni ujetniki, ki so bili v oblasti Supinvena, so prišli na ruska tla. Tam pa so jih izpustili in se lahko vrnejo na Japonsko. Moderen volivni zahon Budimpešta, 5. dec. ž. V političnih krogih govorijo, da je reforma volivnega zakona že izvršena ter bo vpeljana splošna tajna pravica glasovanja. Narod bo volil 150 poslancev, posamezne Korporacije pa 80. Mariborske vesti: Rokovnjači strašijo Roparski napad v neposredni bližini mesta — Konj otel gospodarju imetje Maribor, 5. decembra. Komaj si je mariborska okolica oddahnila, ko je prišla za varno omrežje jetnišnice znana tolovajska tolpa, ki je izvršila v poletju in jeseni ne-broj tatvin in vlomov, že se je pripetil nov dogodek, ki kaže, da je dobili rokovnjaška nadloga nove vredne naslednike. Ugledni posestnik in cerkveni ključar C viki iz Sv. Petra pni Mariboru se je vračal v mrazu na vozu iz mesta, kamor je vozil za svojega soseda jabolka. Poleg njega je sedel na vozu še hlapec in v Melju je pri^del zadaj na voz še nek znanec iz Št. Petra. Pod Meljskim hribom, kjer se cesta zoži med skalovje in Dravo, pa so doživeli vozniki neprijetno presenečenje. Iz grmovja je planilo na cesto pet možakarjev, lci so v hipu obkolili voz ter v hrvatskem jeziku zahtevali denar. Eden je zgrabil konja za uzdo, drugi pa 80 se pripravljali, da potegnejo voznike z voza. Napadene pa je rešil iz nevarnega položaja konj. lci se je preplašil silnega vika i.n krika ter v skoku planil naprej; podrl je pri tem rokovnjačn, ki ga je držal za uzdo, na lin in pod voz. V trenutku, ko se je žival spkišila, pa so razbojniki že držati ia vlekli zadaj sedečega potnika za noge z voia in ta jim je ostal v rokah, dočim sta bila posestnik Cvikl in njegov hlapec srečno rešena. Konj je divjal v galopu do pričetka šenpeterske vasi, kjer se je vozniku posrečilo preplašeno žival ustaviti. Kmalu it vozom je prisopihal ves preplašen tudi možakar, ki so ga roparji potegnili z voza ter mu zaman preiskovali žepe, ki so bili na njihovo žalosit prazni. S kletvicami so ga izpustili ter mu z nekaj gorkimi čez hrbet pripomogli, da je nagloma ubral po cest' proti domu. Dogodek je vzbudil v mariborski okolici upravičeno razburjenost, ker 6e je bati, da je na delu nova tolovajska tolpa, ki bo poskušala še kje drugje svojo srečo. Oblasti so bile o napadu takoj obveščene in je pričakovati, da bo imelo zasledovanje uspeh. □ Poročil se je v Belgradu uradnik finančnega ministrstva g. Alfred Kaizer, sin znanega upokojenega železniškega uradmika g. Kaizerja iz Maribora. z gdčno Kristino Markovičevo. Mlademu paru obilo sreče I □ Dohodki mariborske carinarno so znašali v preteklem mesecu novembru skupno 3,903.519.50 Din. Od tega odpade na izvoz 16.681 in na uvoz Din 3,880.838.50. □ Še trije v svobodo. K 93 jetnikom mariborske jetnišnice, ki eo šli v soboto na nepričakovan dopust, se je včeraj pridružila še trojica. »Hotel Hohnjec« v Sodni ulici se je sedaj temeljito izpraznil ter so za rešetkami le še jetniki v preiskavi in taki, ki bi dopust porabili za nove pregrehe. □ Splav nasedel. Preteklo soboto je okoli poldneva odplul iz mariborskega Pristana velik splav, ki ga je pa zasledovala zla usoda. Ze pri Št. Petru niže Maribora je obtičal splav na rečni sipini sredi struge in vsa prizadevanja splavarjev, ki so slečeni brodili v mrzli vodi ter skušali splav dvigniti, so bila zaman. Končno jim ni preostalo drugega, kakor pričeti z razdiranjem splava. Posamezne deske in bruna so vozili s čolnom na obrežje ter tam sestavljali nov splav. Delo je bilo sila Irudapolno in opasno, toda žilavi Pohorci so ga zmagali Je prepleteno z južnim narodnim koloritom. Prvo dejanje sicer precej zastaja, v naslednjih treh pa se sprosti in se živahno razvije v konec. Glasbena snov je bistveno etilno zajeta v naturalizmu, formiranem v koncu preteklega stoletja. Očituje vplive takratnih velikih opernih mojstrov (Mascaeni, Verdi, Puccini, Borodin, celo VVagner, s katerimi združuje samoniklo folklorno obiležje. Razodeva pa močnega elementarnega glasbenika, ki obvlada arhltektoniko in je mojster v kantineli. Posamezne arije so polne čuvstvenih izlivov, se smiselno razpletajo in nudijo pevcu hvaležno možnost uveljavljanja. Adel (g. Gostič) in Mara (ga. Gjungjenac) sta na odru simpatičen ljubezenski par. Ga. Gjungjenac je rešila svojo vlogo poglobljeno, a v igri in petju so to pot ni mogla svojim zmožnostim primerno razviti. G. Gostič pa je v igri posrečen mlad, zaljubljen fant, v petju siguren in izdelan, a tu in tam ne povsem svež. Izgleda, da je vsled prezaposlenosti utrujen. — Starega Vorniča, bogatega splitskega meščana in očeta Marinega je res pristno v igri in petju zajel g. Betetto. Njegovo ženo je igrala ga. Kogejeva; sina Ivišo gdč. Ram-šakova; hčerko Ivanico ga. španova. Dobrega In-terpreta je dobil pesnik Frane v g. Marijanu Rusu. Hvaležna igralska vloga blagočutnega mladega poeta je združena s pevsko močno lirično kanti-leno, ki zajema primerna čuvstva poslu?avcev. Župnika Tupiča je igral g. Drmota. Oderski am-bient mu je še tui (saj je komaj pričel nastopati), nevsko Da nriia. Turškesn nfrn Dlzdnrtn in nrialnn Mare v njunih arijah motijo ostale osebe v celici. Dramatske scene so večinoma dobro rešene, v celoti pa manjka vezi med igro in gla6bo, ki je v operni režiji najvažnejša. — Insceniral je delo zelo uspelo g. Uljaniščev. Učinek je bil pri večini poslušavcev močan in skladatelj je bil za svoje resno delo upravičeno deležen obilnega priznanja, V. U Ljubljanska drama: Carjevič Aleksii V soboto 2. dec. smo doživeli z Merežkovskega dramatizirano historijo zopet spoštovanja vreden gledališki dogodek. Težko in mrko tragedijo so naši igralci v temeljiti režiji g. C. Debevca podali z globokim doživetjem in v močnih oblikah. Delo sloni predvsem na tragičnem boju med očetom in 6inom, ki sta ju podala g. Levar in g. Jan v prav velikem formatu. V igri so se odlikovali tudi ostali igravci, zlasti ga. Marija Vera, g. Skrbin-Gozdič je že zelen« že poznamo; učinkuje pri nas zlasti vsled 6vojega folklornega značaja. Dirigiral jo znani ljublj. glasbenik g. dr. Anton Dolinar. — Oktet »Ljubljanskega zvona« je zapet tri znane pesmi: Prelovčevo »Sedem si rož porezala mi«, Adamičevo »Mara v jezeru« (sopran solo je pela ga Špela Ramšakova) in Jerebovo »0 kresu«. — Mladi, mnogo obetajoči violinist g. Uroš PrevorSek je zaigral Wienia\vskega »Legendo« in Fortinijeve »Variacije«, ki zahtevajo obilno tehničnih sposobnosti. Spremljal ga je g. Reinhold Gallatia. — po odmoru Je nastopil vole. kvartet »Ljubljana« (ki pa z pevskim društvom »Ljubljana« nima nikakih vezi) in zapel dve lahki pesmici »Oj ta soldaški boben« in »Imel sem ljubi dve«. Člani kvarteta imajo pač mnogo ljubezni do petja, za koncertne nastope pa še niso dovolj izdelani. — Basist ljublj. opere g. Marjan Rus jc zapel dve novi pesmi: Adamičevo »Devojka s tremi sinovi« in OsterČevo »Obed pri medvedu«. Prva je grajena na občutenj-ski podlagi s poudnrkom na pevski melodiji, druga pa na bumorno učinkujoči, moderno pojmovani harmoniki. Spremljal ga je na klavirju dirigent dr. Svara. Končno je nastopilo še kamniško pevsko društvo »Lira« pod vodstvom agilnega in glasbeno razumnega pevovodje. g. Cirila Vremsaka in zapelo Nedvcdovo »Nazaj v planinski raj« ter Adamičevo »Vragovo nevesto«. V. U. Jos''p Halze: Adel in Mara V sredo zvečer se je vršila v ljubljanskem oper. gledališču premijera nove Halzejeve opere: Adel in Mara. Biln jc to slavnostna predstnva v proslavitev državnega praznika, uvedena z državno himno, obiskali so,jo državni zastopniki in množica občinstva. Vse lo je vtisnilo premijeri zelo slavnosten izraz. Opera »Adel in Mara« za sodoben glasbeni razvoj nima pomena, ima pa s čislo glasbenega vidika brezdvomno mnogo vrlin. Dramska vsebina je zajeta iz eposa dalmatinskega pesnika Luke Botiča. Potek dejanja sloni na ljubezenskem razmerju dveh mladih ljudi, tragičen zaključek pa izvira iz konflikta, zajetega v dejstvu različne veroizpovedi. Adel, mlad mohamednnec se zaljubi v lepo kristjanko Maro. Njen oče to izve in užaljen v svoji časti pošlje hčerko v samostan, kjer zapade (etiki. Adelova mlada ljubezen je mogočnejša od njegove vere, zato je pripravljen sprejeti krst. Zapreka je s tem premoščena, toda prepozno; Mara v tem izhira in umrje. Dejanje (vrši se v Splitu, odnosno na Klisui noleka doeti živahno in podal g .Janko. Njegova otroka Melko in Omerjn prav tako ga. Poličeva in g. Banovec. Tudi manjšo vlogo Adelove matere je občuteno zajela ga. Go-lobova. Slepi guslar — g. Škabar In Mujezin — g. Rus sta lepo izpolnila celoto. Predstavo je glasbeno vodil ravnatelj g. Mirko Polič. V čuvslvene elemente glasbe se je povsem vživel in jo tehnično In motivlčno izdelal. Stilu skladbe od?ovarja, dn Izstopajo pevske melodije, ki Jim je orkester podrejen. Ta pa je pevce tu In tam preveč pokrival. Režimi je predstavo g. Ferdo pelak In jo v splošnem dobro Izdelal. Prvemu dejanju uspeh ni naklonjen, ker znhteva veliko množino dobrih Igralcev, da dejanju, ki je na dogajanju revno, dajo življenje. Uspelo je drugo dejanje ln tudi tretje zlasti vsled gituacijsklh prednosti. Četrto pa ie nekam nerodno, ko ljubaviil odnos Adela in jjuveuniK. ris.neij je sel z nomadskim beduinora in z njihovimi karavanami prepotoval vso severno Arabijo od Jordana do Wehab;tske^a kraljestva. Iztega skupnega sožitja je pisatelj povzel nekaj najbolj značilnih potez iz beduinskela živTcna: Življenje v šotorih, nato-orjen:e kamel, lov s sokoli i. t. d. Raziskavanje beduinsl-ih običajev in nravi pa tvori glavni del knjige. Pisateljevo vživetje je markantno podano in nad vse in'.ererantna so njegova psihološka opazovanja. Vse njegovo ; opazovanje je neposredno, zato živo za ame čita-| telja. Zadnji del knjige poda analizo pisateljevih i opazovanj. Odkriva njihov smisel, tolmači dušo j puSčavniškega človeka in njegovo usodo in kare na strašno usodo arabskih žena. Knjiga ima po-! men za geografa, etnologa in psihologa. Vsakega I čitatelja pa bo zajela radi svoje inleres,in'ie ve-bine in množice krasnih slik. Dobrodn' ;ia bo vsakomur, ki iz vsakdanjosti išče za iz.u^u.. duše. 8ler. 2TB. >SLOVENEC<, dna 8. decembra 1932. Dnevna kronika Proti revmatlzmu bolečinah v kosteh, zbadan]u, lilasu, zobo-bolu, glavobolu se priporoča MASAŽA za masažo Je Steklen'ca I)ln 14'-. Oglm res. pni S. Br. 25.8!)'-' IU! Ne prezrite tega opomina 15. december je zadnji dan, v katerem se Se more plačati naročnina v smislu našega nagradnega razpisa. Na plačila po 15. decembru se zaradi obilice dela ne bomo več mogli ozirati. Žrebanje za »Slovenčeve« denarno nagrade se bodo torej mogli udeležiti samo oni stalni naročniki dnevnega »Slovenca«, ki bodo imeli do 15. dec. plačano naročnino vsaj za tri mesece, med katerimi mora biti d e c e m e b e r 1032 (plačano morajo torej imeti: za oktober, november, december, ali: november, december, januar, ali pa: december, januar, februar). Ker pa imamo nekaj naročnikov, ki plačujejo naročnino za nazaj, bodisi vedoma ali ucve-doma, opozarjamo tem potom vse, naj peskrbe v času do 15. decembra, da bodo imeli plačan tudi derember. Ako je kdo v dvomu, ali ima plačano naročnino v naprej ali ne, naj enoslavno vpraša po dopisnici ali pa na zadnji strani položnice, in uprava »Slovenca« mu bo takoj po prejemu zadeto pojasnila. Niti za sol ni denarja Metlika, 5.'dec. Dokler je še vsaj za sol in žveplenke denarja tako dolgo se živeti še da. Če zmanjka celo za to, je beda na višku. Nesla je deklica v šolo grede na glavi veliko vrečo. Morda gre v mlin, sem si mislil, pa me je podučila, da nese pšenico, da bo kupila soli. Pa naj bi bilo tako. te je zrnja več, zakaj pa ne bi šlo v denar. Na voz z njim, pa bomo šteli jurje. Toda žal ni zrnja niti za dom dovolj, toda soli ni s čim kupiti! Bomo pa kako drugače. Saj bo pomladi bolje, tako se mati tolaži, ko s tresočo roko zajema iz že itak nizkega kupa. — Bog ve, kdaj bo še salata! — Drugi dan spet prosi otrok: dinar za zvezek! Kako ga bo mali dala, če ga ni niti za žveplenke pri celi hiši. Ko bi se dalo kokošem dopovedati, da smo v težkih časih! Te edine imajo pravico delati dinarje, pa kaj, ko jih prav takrat nočejo, ko bi jih bilo najbolj treba. Te kurje dinar-tovarne vse prepočasi kujejo, da bi naredile dinarjev za zvezke, svinčnike, sol in druge najnujnejše stvari. Ce ni jajca, treba zopet zrnja za zvezek. Tako noBijo otroci v cekarju zrnja, da si zanj zvezke kupujejo. Toda, kaj bo pa za v skledo! Dosti je hiš, kjer nimajo s čim napraviti ognja. Zjutraj opazujejo, kje bo kaka hiša dala dim, da gredo tja ognja iskat. Edina stvar, ki se da spraviti nrimeroma lahko v denar, so debeli prašiči, toda koliko je hiš, kjer jih nimajo s čim niti za dom zrediti. Rene ni bilo, pese malo ali nič, krompirja pa najmanj. Korenje je imelo le duh in barvo, korena samrga pa komaj za ime. Seveda so ljudje primorani, da narede, kar je mogoče, mogoče je pa to. da nrodajo za kakršno ceno pač kdo kupiti hoče. tisto RvinČe, kjdijo si ga zredili. Treba je denarja, ker gre zima v deželo in kliče po topli obleki. Potem bodo že kako jedli nezabeljeno. Sicer pa to šele pride! Pa naj si kmet pomaga, če si more. PETRIČEK, LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 6. Vedno najnovejše soecijalitete, kakor prvorazredni bonboni, čajno pecivo in drugi deserti. Koledar Torek, 6. decembra: Miklavž (Nikolaj), škof. Novi grobovi + V Novem Vodmatu pri Ljubljani je v nedeljo ponoča v visoki stairosti 88 let umrla gospa Marija Kocmur, mati ravnatelja I. del. kons. društva g. Alojzija Koomurja. Pogreb bo danes ob 14 DruStvene ulice 5 v Novem Vodmatu. Blagi pokojn,ici večen mir, preostalim nnše globoko sožalje ! + V Ljubljani je v 76. letu umrl g. Ivan II a -v 1 i č e k , brzojavni in telefonski mo>ter v pokoju. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje ■f- V Šentvidu pri Stični je umrla gospa Marija Krašovec, roj. Jaklič. Pokopali jo bodo v četrtek ob 9 dopoldne. Svetil« ji večna luč! žalujočim naše iskreno sožalje! J V Krškem je umrl avtopodjetnlk g. Ludo-e s e n S e k , star še le 28 let. Pogreb bo v sredo ob 4 popoldne. Naj v miru počiva! Preostalim naše sožalje! Osebne vesti — Napredovala sta drž. mojster-puakar-urad-nik IX. položajne skupine 6. konjiškega polka Štefan Friš in drž. mojster-ključavničar topniškega polka IV. armijske oblasti Srečko Holub v VIII. položajno skupino. r= Za gojence voj. podkovske šole v Zagrebu so bili sprejeti iz vojske peh. podnarednik Franjo Bandik in redovi Ivan Plaveč, Ivan Hojn ter Franc Vidmar. Iz meščanstva pa Jakob Breznik, Maks Strmemšek, Ivan Standekar, Anton Škrbinek, Franjo Aust, Bohumil Ulovec, Ljubomir Lončar, Ivan Zoreč, Pavel Fojtl, Franc Ojsteršek, Matija škufca, Kristijan Dolinšek, Ivan Repše, Vinko Jakomin, Ivan Frankovič, Franc Zalokar, Ivan Berček, Florijan Slevec, Franc Drolc, Albin Rose, Franc Vide, Anton Intihar, Ivan Dečman, Martin Pišek, Franc Medved, Josip Špendal, Josip Vuijčič, Ivan MaTolt, Valentin Mastnak in Izidor Vrščaj. Ostale vesti — Razveseljiva bilanca tujskega prometa v Kamniku. Iz Kamnika nam pišejo: Iz statistike, ki jo je te dni izdalo tujsko-prometno društvo, je razvidno, da se je tujski promet v letošnjem letu dvignil za 25%. V letoviški sezoni od konca junija do začetka septembra je obiskalo Kamnik 653 letovi-ščarjev, to je domala 150 več kot pa v lanski sezoni, ko smo jih imeli le 507. V to število niso všteti oni, ki so prenočevali samo enkrat ali dvakrat v Kamniku. Vsi letošnji letoviščarjl so prenočevali v Kamniku 10.842 noči. Za lansko leto izkazuje statistika 9694 nočnin, za 1. 1930., ko smo imeli samo 458 gostov pa 0816 nočnin. V holelih in restavracijah je prenočevalo 298 goslov, 855 pa v privatnih stanovanjih. Zanimivo je, da se ni povečalo le število domačih letoviščarjev, ampak tudi inozemskih. Lami smo našteli 104 inozemske goste, letos pa 182. Največ jih je bilo iz Cehoslovaške (30, lani 201. iz Italije 29 ( 28), iz Avstrije 28 (29), iz Madjarske 9 (1) itd. število jugoslovanskih gostov se je povečalo od 403 na 521. Največ jih je bilo iz Slovenije (292), močno pa so zastopane ostale pokrajine v državi: Hrvatska (89), Dalmacija (72), Srbija in Vojvodina (68). Statistika tujskega prometa v Kamniku nam kaže stalen napredek v zadnjih letih, ki je kljub krizi in splošni gospodarski stagnaciji posebno v letošnji sezoni vreden vsega uvaževanja in nam nudi najlepšo garancijo, da ima Kamnik kot letovišče še prav lepo prihodnost. — Ponesrečenci z dežele. Iz Dolenje vasi pri Litiji so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 50-letno dninarico Julijo Znidaršičevo, ki jo je nekdo pretepel s kolom tako, da ima poškodbe po vsem telesu. — V Zapotoku pri Kočevju je padel s peči in si zlomil levo roko 5-lotni posestnikov sin Ivan Čampa. — V Bistrici pri Kranju je neznan kolesar povozil 2-letnega Franca Aljančiča, posestnikovega sina, ki je dobil poškodbe po vsem telesu. — V Soteski pri Moravčah je doma padel s klopi 4-letni posetnikov sin Janez Capuder in si zlomil nogo. — Tat r pasli. Poročilo iz Rajhenhunja, ki ga je »Slovenec« pod tem naslovom priobčil pred nekaj dnevi, je vzbudilo v rajhenburški okolici veliko zanimanje in pozornost. Nekateri so odobravali, da jo je tat irkupil, v drugih je pa zopet tat vzbudil sočutje, češ, če je pohabljen, leži Bog ve kje in hira brez pomoči, javiti se pa ne Celje -V Proračun občine Celje-okolir«. V petek meter se jo vršila v posvetovalnici na Bregu prora-cuiiskii .seja občine Celje-okoliea za proračunsko leto 1933. V proračunu so navedeni za prihodnje proračunsko leto sledeči izdatki; občinska uprava 3.>3.5,'56 Din, redarstvo 266.950 Din, narodna pro-sveta 655.829 Din, javne naprave 242 876 Din, kmetijstvo 12.500 Dim. narodno zdravstvo 70.000 D socialna skrb 206.700 Din, trgovina, obrt in industrija 16.000 Din, občinsko gospodarstvo 28774 D ostali MaMci 186.788 Din, skupaj vseli izdatkov Din -,040.128. — Dohodki so pred videni sledeče: 100% doklada na državne neposredne davke 1,230.000 D trošarina 241.772 Din. takse 47.500 Din, občinska imovina 40.501 Din, razni dohodki 101.550 Din skupaj dohod kov 1.661.323 Din. Diferenco med do-holki in i-',,laiki bo okušal kriti občinski odbor na I ta način, da se bo skušal i/.nebitii izdatkov za policij« m numieijsko skladišče, kair znaša skupaj Din 378.800, č(> bi pa la akcija ne uspela, bo morala obema najeti posojilo. Tudi okoliška občina je /.nižala prejemke svojim uslužbencem za 10%. & Na dijaški akademiji, ki bo 8. decembra, je med drugim na sporedu tudi ^Slehernik« — li-turgl&il in alegorični srednjeveški miisterij. — Znani «o nnm že prizadevanja celjskih študemtov tud.i n« odrskem snovanju. Zato pričakujemo, da se ho cel jska javnost tudi to pot temu primerno oddolžila z moralno in gmotno podporo. untf »Umetnost in narava.«: Gledališka družina KI D v Celju je vprizorila v soboto zvečer in v ne- upa. Zaradi tega so se začeli lokalni činitelji za j deljo popilda« v dvorani Ljudske posojilnice igro ta sJučaj zanimati, kar je vredno vse^a priznanja, j »Umetnost in narava'. Igra je bila dobro nn5tudi- Odobreno od Min. soc. pol. in- nar. zdravja S br. 14579 od 19. 8. 1932. Trbovlje Z ozirom na to sem ugotovil in sem naprošen po ročati sledeče: Tisti tat je živ in zdrav, ima vse kosti cele, hodi brez palice in opravlja vsa dela. Poleno, ki je bilo nastavljeno, je bilo lahko in je bil namen ta, če ga kdo sproži, da se bo gospodar zbudil in mogel ugotoviti »komu ni všeč«, da so drva ob hiši. Da je pa svoio zadnjo plat podstavil ravno pod poleno, to je bd pa res izreden slučaj. Ko je poleno padlo nazaj, se je od strahu zvrnil na tla; mogoče je mislil, da ga preganjajo zli duhovi. Ko ga je gospodar zasačil, se je potuhnil, da ie v gospodarju vzbudil več sočutja in da ga je lažje poprosil, da zadeva ni prišla v javnost. Klaf-terska drva so se mu pa baje tako zagnusila, da jih tudi zastonj ne bi maral, če bi mu jih kdo dal. — Pri žolčnih in boleznih na jetrih, žolčnem kamnu in zlatenici urejuje prebavo naravna »Franz-Josef« grenčica na naravnost najpopolnejši način. Klinična izkustva potrjujejo, da je povsem tčinko-vito domače zdravljenje s »Franz-Josef« vodo, če se jemlje zjutraj na tešče, pomešana z malo tople vode. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Gostilničarji! Ste že pokusili naša vina? Ce ne, ste to v svojo škodo opustili. Naša izborna kapljica Vam bo prinesla nov krog odjemalcev, ne odlašajte z nakupom, i izborno kvaliteto in zmernimi cenami Vam bo postregla »Belokranjska k!et«, vinarska zadruga, Sp. Šiška, Oasilska ul. štev. 3. — Prosvetna društva, ki so preiela po en izvod komedije »Voda« (Vormbergar), se vljudno naprošajo, da si to čimprej mogoče ogledajo in jo za slučaj, da je ne sprejmejo, nepoškodovano vrnejo na odpošijjalčev naslov, da bo mogoče ustreči potem drugim društvom, ki knjigo naročajo za svoj oder. Odri, ki bi v doglednem času morda ne mogli vzeti komedije v svoj spored, pa bodo morda kupili poslani jim izvod za društveno knjižnico in vzeli komedijo pozneje na spored. Za male in revne odre velja popust — zadoščajo tri knjige. — Doktorja Franceta Prešerna /brano delo. Ponos naš je nesmrtno delo pesnika Prešerna. — Hvalimo ga in častimo — a čitamo li ga prav tako pridno, kakor pridno imenujemo njegovo ime? rana in so tudi igralci svoje vloge dobro r"šili. Naibolj sta ugajata grof Itorn (Močan) in Poliknena (gdčna Mimikova). Udeležba je hila srednja. Prihodi predstava Gledališke družino bo 5. in j>a 6. januarja 1933 in sicer Timmermannovi »Tri** kralji«, božična legenda v treh zgodbah. & Gledališka družina naznanja vsem novincem. da je drevi ob 8 v veliki garderobi nadaljevanje dramatične šole. Kdor bi želel pristopiti, se lahko še vedno priglasi. fr Miklavžev večer Gledališke družine se vršil sinoči ob 5 v polni dvorani Ljudsko posojil-niče. Za rr.li težkih gosj^Kla-rskih razmer je hoteia Gledališka družina ob tej priliki obdarovati tudi tiste, kii bi sicer ostali brez Miklavža. Da se je n*o-g'o to zgoditi, so jo obrnila ni d~bra srca. ki so velikodušno priskočila na pomoč' n se vsem na h-m iiwvstu za priklon jen a darila linjtopleje zahvaljujemo. ■O Koncert koroških pevcev. V nedeljo 11 decembra ob 20 «e bo vršil v Celjskem domu velik koncert koroških pevcev. Pride okoli 70 pevcev ]gcmetni tekmi je i>ri.«r»itvovalo okrog 700 gledalcev. Ptui | Nezgode in nesreče. V ptujsko bolnišnico ea i bde prepeljane naslednje osebe: Franc Zave«-, 16 I let slari hlapec iz Hlaponcev, z globoko rano na levi -------- , i roki in a prerezano glavno žilo. Prizadel mu k> ie Naš ponos ne sme biti v puhli hvali, da imamo nffcl ^^ y ^ dostf manjkalo -'a S ovenci Prešerna marveč v tem, da ga poznamo! Zavec w bi,, 4rvttvel Joio, ,Vrkovif ™ .! Naš ponos mora biti, da vemo za sleherno nje- 1 ..... - »i^ . govo pesem, da vemo za bistvo njegovo — saj nI pesnil le za književne zgodovinarjel Pesnil je za vsakogar med nami, za ves naš narod, za kmeta prav tako kakor za meščana. — Da je zastarel? Kaj še! Le vzemimo v roke njegovo delo in ga prečitajmo, od vrste do vrste, od verza do verza na glas: kako je mlad in svež in domač in lep naš Prešeren! — Doktorja Franceta Prešerna Zbrano delo, ki sta ga uredila in izdala v založbi Jugoslovanske knjigarne Avgust Pirjevec in Joža Olonar, je najmodernejša i/daja našega velikana. Poleg izčrpnega uvoda v njegovo delo iz peresa rkovič, pose. nik iz Zamušanov, je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Na isti način si je zlomila levo nogo Katarina Karba, posestnim iz Hormanovcev. — Alojz Polanec, posestnikov sin iz Bisečkega vrha. je dobil hudo poškodbo na glavi v pretepu z domačimi fanti. Ista usoda je zadela tudi njegovega soseda Franca Po lan.-a. Aretirali ao nekega Feliksa K. iz mariborske okolice, Icer so je izdajal pri ra&iiih strankah v ptujski okolici za trgovskega potnika in jionujal v nakup Sili to vo milo brez pooblastilo. Ljudje so mu nasedali in plačevali v naprej, ker je obetal vsa- , - i k®mu naročniku Se l<*po nagrado v manufakturnem Avgusta Pirjevca vsebuje knjiga vse, kar se nam i blagu ie Prešernovega ohranilo, pisma in pesmi v nem- "izgubljen denar. Ana Ilešič iz Skmvoc je izgu- skem jeziku. Oprema knjige je zares žlahtna in bila na potu od Panonske do Slomškove ulice ročno čer 300 strani obsegajoče delo krasita Prešernova , torbico, v kateri je bilo 2070 Din in nekaj listin, s 'ka in posnetek njegovega rokopisa. Velja bro- Smrtna kosa. Umrl je v mariborski botoiitnau ln i n m,.. ii maia mi aima an i lira » • — ...... Akademijo v proslavo llrezuiadpine priredi naša mladina v čelrtek lia praznik popoldue. Zjutraj ima v cerkvi skupno sv. obhujilo. — Opozarjamo na dan dobrega tiska, ki bo za naš kraj prihodnjo nedeljo, obeueui bo razstava dobrih knjig in časopisov. Obiskujte naše prireditve! Kmetijska nadaljevalna šola je otvorila svoj jietniesečni tečaj. Predavanja so ob četrtkih popoldne in nedeljah dopoldne. Vsega bo 110 predavanj .z kmetijstva, živinoreje, gosjiodarstva in zdravstva. Tečaj obiskuje 21 fantov, sprejemajo se pa tudi novi. Pridni udeleženci bodo dobili ob sklej.u po 16 drevesc iz šolske drevesnice. še dosti porok. Zadnji čas «> >e poročili: Hudi Ignacij, steklar, z Volavšek Leopoldiuo; Mak Vinko, rudar, z Jerman Julko; Verbuj* Anton s Cimper-man Marjeto; Vozel Ignacij z (kepek Joleto; Klad-nik Rudolf t. Vidergar Marijo; MedvešČek Anton z Reravs Alojzijo; Volaj Anion z Anderlič Ivano; Stemberger Anton z Barbej Amalijo; Ravnikar Ivan s Kavšek Alojzijo; Hvala Franc s Potrpin Ludmilo; Sovre Anton z Alič Justino; l.evec Janko i Roter Pavlo iu Med vešča k Viktor z Deželak Heleno. — Bog daj obilo sreče! Šolske proračune sestavljajo /a prihodnje leto, vendar zastopniki občino niso prišli na sejo šolskega odbora; hočejo si menda ohraniti proste roke, da bi na občinski seji lahko nastopili proli posameznim postavkam. Šolski proračun je v splošnem malo nižji od lanskega. Gradilo -e ne bo nič novega. Pri šolskih potrebščinah bo pa težko krčiti in naložili pri tej krizi rudarjem breme, da vsak sani kupuje svojim otrokom vse za šolo potrebno. Metlika Po plačilo je sel. Vidno naprej zanje b<£ja dekla smrt. Boleči so vedno njeni udarci, a nekateri zadenejo še huje. 'lako je omagal nu potu življenja v soboto ob 9 zvečer na Radovicl Malija Tesar, eden tistih mož, ki so redko sejanl, ki jih prav zato toliko bolj pogrešamo. Ni Imel samo imenitnega imena, ampak bil je tega imena vreden, vreden kot gospodar, vreden kot javni delavec, vreden kot zgleden kristjan in kot dober družinski oče BU je mož, ki si je vedno upal po svoje misliti, ki' se je upal tudi vsakemu povedati, kar je bilo treba, iu prnv zato je bil pa tudi vsega spoštovanja vreden. Bil je najbolj vnet zadružnik, ki je v la namen tudi žrtvoval in delal, ne da bi zato pričakoval kakega plačila. Bil j« med glavnimi ustanovitelji ra-dovske hranilnice iti posojilnice, pa tudi pn metliških zadrugah je bil odličen sodelavec. Bil je zaslužen tudi kot občinski mol. Sedaj pa ga je «mrt iztrgala iz njegove družine. Kot da m m igel prebn. leti zgube gospoda župnika Novaka, ki je pied dobrim mesecem odšel v pokoj, tnko bi človek dil. 33 let je bil z bivšim gospodom župnikom Vm,:< dan sla se srečala, vedno skrbna, kako poskrbeti za dušne in telesne potrebo domače župnij in pr:.v pred odhodom gospodovim se mu je začela zdrav le vidno slabšati .tako da so !e leno valijo rumeni Gangesovi valovi v bengalski zaliv. Tiger se skriva po trsju in grmovju, krokodili se sončijo na obrežnem blatu, a nad celo pokrajino je razprostrto temnomodro indijsko neko, ki izžareva res pravo tropično vročino, da zrak drhti in se trese. Taka je slika okolice te nove milijonske postaje, ki je res naša, ker tam delujejo naši slovenski in hrvatski misijonarji in ker te zgrajena tudi, vsaj v velikem delu, « prispevki natega naroda. Res j« siromaštvo bilo doma v tej vasi in na tej postaji. Od začetka ni bilo tu drugega kot revna koliba za stanovanje misijonarjev: podobno poslopje je hilo kapelica. Ali naj nikogar to ne vznemirja: tako te navadno povsod slavi božič, prihod Odreienikov, ne samo prvič v Betlehemu, ampak tudi sedaj v misijonih. V maihni kolibi ob Sam-beziju so našli patra Terondea mrtvega in mravljinci so lazili po njem, ko je umiral od mrzlica in zastrupljenia, zraven na smrt bolnega brata-spremljevalca: a zdaj je tam lep misijon in vidna pomoč božja in blagoslov, ln tako je tudi v Bo-iontiju po večletnem trudu naših misijonarjev, o. Mesariča, o. Vizjaka in 'dolenjskega junaka« brata Drobniča je zrastla iz tal nova boljta hiia, kjer bo manj mrzlice ko v stari, kjer so misijonarji skoro vsak dan morali jemati kinin, in kj«r bodo boljši pogoji za uspeino delo. In ZTaven maihno novo šolsko poslopje. Bog daj, da ae kljub težkim prilikam kmalu dvigne tudi zvonik nove cerkve tn daleč naokrog oznanja z njega križ, da j« Boionti katoliška vas! Zdravstvene razmere so v teh krajih, kjer je kolera navadna bolezen, seveda slabe; tudi ni pravih zdravnikov niti raznih strogih naredb, ki bt končno zatrle to morilko. Dokler se eden glav- prireditvi v Unionu.) nih izvorov bolezni, pomanjkanfe zdrave vode, n» odpravi, tako dolgo seveda tudi strogi predpisi sami ne bi mnogo pomagali. Oo dobre vode priti, je pa težka stvar, ker ni nikjer studencev, a zemlja sama ima toliko soli v sebi, da so mnoge vode sploh slane. Zato morajo vodo,, ki jo zaiemljejo iz velikih lokev, kjer se ob dežju zbira, pred uporabo skuhati, da se bacili uničijo. Potreba arte-ških studencev je torej nujna. Seveda jih ie ne bo tako hitro, ker je prebivalstvo jako siromašno, navadno v popolni, vprav suženjski odvisnosti od poedinih bogatašev, posestnikov zemljiič. Vsa zemlja proti ustju Gangesovih rokavov je zemlja naseljencev; polagoma kultivirajo zeralo in dvigajo se nove vasi. Prav zato pa je ta postaja v Bošontiju ie posebnega pomena, ker bo to klica prave vere tudi za druge naaelbine, ki bodo nastale ie niže ob razlivih zapadnih Gangesovih rokavov. Dovolj razloga torej, da se veselimo napredka te važne nove, »naie« misijonske postaj«, ki bo daleč v svetu znamenje slovenskega naroda, pomoč in luč v največji bedi in temi — v temi nevere, kier ne svetijo betlehemske zvezde. Prihodnje dni odpotuje novi slovenski m si-jonar Viktor Sedej D. J. v Indiji. Rojen 5. septembra 1902 v Veliki Ligojni pri Vrhniki, je do-vriil gimnaziio v knezošliof. zavodu v St. Vidu. vrtopil leta 1923 v jezuitski red, ter 4 leta poučeval v gimnaziji v Travniku. Teologijo bo dovriil v Kuraeongu v Indiji, da «e sproti uči potrebnih indijskih jezikov in da potem začne takoj delovati v •jugoslovanskem, misijonu v Bengaliji. Potovanje v Indijo bo stalo 10.500 Din, potrebno perilo in oprema 6000 Din. Gotovo se bodo naili dobrotniki, ki bodo znatno pripomogli k tej vsoti. — Darila naj se pošiljajo misijonski pisarni ali naravnost misijonarju, ki biva v Ljubljani, v Domu duhovnih vaj. jezuitska rezidenca. V Auklandu je umrl te dni 79-letni starček in zapustil globoko žalujočega brata, s katerim sta si bila dvojčka. S smrtjo enega teh čudovitih bratov je padla ftogodba, ki sta jo sklenila pred 50imi leti: oba brata sta živela skupno od rojstva naprej. Za en sam dan se nista ločila. Pridno sta gospodarila in v slogi živela. Najela pa sta si gospodinjo, katero je eden bratov kmalu vzljubil in jo kanil poročiti; toda naletel je na odpor pri bratu, ki je imel enake jiamere. Zatorej sta se pogodila: Gospodinja naj ostane še dalje pri hiši, poročil pa jo bo oni, ki bo drugega preživel. Po petdesetletni pogodbi je zgubila veljavo. Preostali brat, ki šteje 79 let, ima svobodne roke, da stopi v zakonski jarem. Sveti Miklavž prinaša darove. Jugoslovanska misijonska postaja Bošonti v Prednji Indiji Nevidna vo:na (ieneral Scbleicher, državni kancler, vojni minister in državni komisar za Prusijo — s svojo ženo. Bogata žetev Menda v zvezi z božičnimi prazniki in novim letom so dali ta mesec poljski tihotapci toliko posla obmejni straži, kakor nikoli poprej. Skupno je bilo zaprtih do osem tisoč tihotapcev, zaplenili so jim velike množine nezacarinjencga blaga in sirer med drugim tri milijone cigaret. 56 tisoč knjižic cigaretnih papirčkov, devet tisoč kilogramov tobaka. 26.000 kg kave, M000 kg peciva. 65.000 kg sladkorja itd. Država jc zaplenila tudi 47 avtomobilov, 117 motornih koles in 5G0 navadnih koles, ki so služila tihotapcem pri prekoračenju meje. Madridski listi poročajo, da je izumil španski inženjer Amedes takozvani zrcalni ščit, ki bo napravil nevidno moštvo in orožja. Ta zrcalni Jčit bodo namreč postavili v izvestnem kotu na zemljo, tako. da bo pred njim ležeča ravnina odsevala v njem. zadaj pa bodo vsi predmeti in ljudje radi neprozirnosti tega zrcalnega ščita nevidni. Iznajdba pa more koristili tudi slehernemu posameznemu vo-j jaku. zakaj orožje, ki ga bo imel skritega pod ; zrcalnim ščitom, bo najmanj za 250 metrov v da-. Ijavo nevidno. Razkrinkani medij Urednik londonskega >Sunday Dispatche« je hudo razburil britske špirit iste. ker je razkrinkal j najslavnejšega medija v Londonu, dolina Muyersa. Medij je trdit, da bo j>oljubna lotografska plošča i sprejela vse privide, ki jih bo 011 priklical. Urednik je sam kupil potrebne plošče. Dva zaprisežena fotografa sta posnela medija med prireditvijo. Ko »o bile plošče razvile, so se razločno videle nad medijevo glavo bele sence. Njihova slfka je odgovarjala popisu, ki ga je dajal medij v spanju. A naposled se je uspeh sprevrgel v sramoto. Urednik si je točneje ogledal plošče in ugotovil, da niso istovetne z onimi zaznamovanimi, ki jih je pripravil za fotograla. Medij je zamenjal plošče. Naposled je to tudi moral priznati. Vatikanska zraltoplovba Sv. oče je sporočil letošnjemu mednarodnemu kongresu katoliških misijonarjev v Rimu, da potrebujejo oznanjevalci krščanstva v Ameriki, Aziji in Afriki pripravnejša prometna sredstva. V ta namen bo pozval ves katoliški svet, da bi prispeval darove za graditev misijonske zračne mornarice. Ta letala bodo prevažala poleg duhovnikov tudi misijonske zdravnike in usmiljenke, zalogo zdravil in živil ter bolnike, potrebne nujne operacije ali prve pomoči. Kulturni pomen delovanja katoliških misijonarjev je davno dobil mednarodno priznanje, katerega zadnji dokaz je bila pariška kolonialna razstava. Za zgradbo prvih 50 letal bodo menda kmalu zbrana vsa potrebna sredstva. ★ ^Sodnik: »Le kako ste prišli do tega. da sle ukradli na pokopališču kolo?!« Toženec: »Manil sem, da je njegov gospodar umrli« Sveti Štefan na Dunaju bo imel prihodnje leto veliko slavje. Zvonik bo namreč štel 500 let svojega obstoja. Cerkev sama je kajpada starejša. Leta 1147. jo je prvikrat po svetil pasavski škof. Takrat je še stala izven mestnega obzidja in je bila grajena v romanskem slogu. Leta 1285 pa je pogorela do tal. Toda češki kralj Otokar je dal takoj novo graditi. Sele leta 1359 pa je Rudoli IV. postavil temeljni kamen za zvonik, katerega so dovršili leta 1432. Zvonik je visok 136 metrov. V zvoniku visi incd drugim slavni zvon-orjak, katerega so vlili iz zaplenjenega turškega topa. Zamahi tega zvona pa so bili presilni, zatorej ga uporabljajo le za najbolj svečane prilike. »Očka, ali je res, da uiim da Bog le dvnkrat zobe, tretjikrat pa jih moramo sami plačali?« Kerenski v Nemčiji. Nekdanji ruski diktator, Kerenski, se jc nepričakovano pojavil v Berlinu, kjer je predaval ruskim emigrantom o temi: »Kaj bo z Rusijo?« iz brezbožja v zTočine V nekem radio-predavanju o »Modernem zlo-činstvu« je poudaril sodnik višjega ncwyoršk(ga sodišča, John Fitzgerald. da je versko brezbri/je glavni vzrok zmerom večjega števila zločinov. »Lahko bi potrdil s vsem poudarkom svojega prepričanja, da ni možna nebena organizacija, ki deluje brez božje pomoči, pa naj bo to ljudska šola, gimnazija ali univerza, da bi iztrebila strahotna zločinstva sedaj ali v bodočnosti. Moje trdno prepričanje je namreč, da moramo iskati vzrokov sodobnih zločinstev v modernem brezbožju. Saj je 80% vseh vlomilcev mesta Newyorka mladeničev pod 25 leti. Dasiravno je izvestno število teh ljudi zašlo v zločine radi uboštva in brezdelja, vendar leži glavni del vseh zločinov v brezverju vlomilcev ...« Stanje Narodne banke l&tm Narodne bank« za SO. november kaže trt« važnejšo spremembe v primeri s stanjem dn« 22. novembra: Zlato je narastlo za 0.05 na 1767.24 milij. Din, valute pa za 2.24 na 3.6 milij. Din, dočim so devize padle za 18.6 na 209.06 milij. Din. Skupno se je podloga zmanjšala za 16.8 na 1980.8 milij. Din. ludi devize izven podlogo so padle za 28.3 na 1.16 milij. Din. Nadalje se je zmanjšala vsota kovanega denarja za 16.9 na 158 mili. Din. Med posojdi je padel eskont za 1.4 na '2188.45, lombard pa za 1.8 na 340.7 milij. Din. Prejšnji predujmi države so narastli za 0.83 na 1811.9 inilij. PLENARNA 8 RJA ZBORNICE ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V UlBLJANI bo v sredo du« 14. decembra t. 1. ob 0 dopoldne v v zbornični sfjni dvorani. Dnevni red je naslednji: 1. Naznanila predsedstva. 2. Poslovno poročilo. 3. Proračun Zbornice za 1. 1038 . 4. Dobava premoga želeenicani in naše rudarstvo. 5. Revizija zakona o socialnem zavarovanju delavstva. 6. Ocena davčne osnovo za odmero pridobnine. 7. Poročilo o delovanju zborničnega Zavoda za |>osj>eševauje obrta. »j. Predlogi odsekov in zborničnih članov. NASA DAVČNA POLITIKA IN DELAVSTVO. Na V. kongresu Delavskih zbornic je releriral tajnik ljubljanske Delavske zbornice Filip Uratnik o naši davčni politiki in delavstvu. Iz referata posnemamo, da je že leta 1922. glavno tainiMvo Delavskih zbornic predložilo spomenico, v kateri opozarja na našo davčno politiko, ki materijelno sla-bojš« bolj obremenjuj« kot materijelno močnejše. L. 1929. je znašala odmera davkov v dravski banovini: delavcem in nameščencem 47 milij., kmetovalcem &r> milij.. hišnim lastnikom, trgovini in obrtnikom 73 inilij. Din. Ti rezultati so bili doseženi tako. da so bili dohodki od mezd in plač stvarno obdavčeni po večjem odstotku kot drugi dohodki. Seveda večji dohodki se ne morejo povsod lako točno ugotoviti kot dohodki plač itd. Referent pravi, da je bilo napačno, da zakon o neposrednih davkih ni obsegal osebnih dohodkov, ki so bili v nekaterih krajih države že uvedeni. Zakon o samoupravnih cestah iz 1. 1929. uvaja osebno delo kot novi davek. Ta davek pa je normiran zelo površno in nepremišljeno. Zakon pravi, da se ima uporabiti osebno delo, v kolikor teh poslov samouprave ne bi mogle izvršiti 1» svojih sredstev. Pri izvedbi pa ta omejitev ni obveljala, temveč je navodila protivno zakonskim predpisom dalo samo gradbeno minislrstvo. Delavske zbornice so mnenja, da je osebno delo davčna oblika, ki ima tvojo relativno upravičenost povsod tam. kjer imamo še naluralno gospodarstvo. Kot posebni davek naj ne uvede davek ua osebni dohodek. Odkupnina se mora načelno odbijati, ker pomeni samo poskus. da se zamenja tehnično popolnejša forma s tehnično ne|>o|M)lno formo pri odmeri višne davka. Končno navaja referat, da bi bilo potrebno odre. dMI osebno delo samo za nezaposlene delavce In ostale osebe, ki ne plačajo neposrednih davkov. Toda tudi v tem slučaju naj bi se odredilo osebno delo samo ledaj, če imajo te oseb« in člani nj h rodbin za časa dela potrebna sredstva za prehrano. Ca pa tega nimajo, potem jim je treba za opravljanje javnih del zagotoviti vsaj hrrno in stauova-nje Vsi, ki delajo >kuluk', morajo biti zavarovani ta slučaj nesreče. NOVI PREDPISI GLP.DE TROŠARINE NA ELEKTRIČNI TOK. Te dni je finančno ministrstvo izdalo finančnim ravnateljstvom odlok kot navodilo za izraču-nanje državne trošarine na električni tok. Gre za računanje toka podjetjem, ko sc tok rabi skupno za motorje iu razsvetljavo, pa vodi niso oddvojeni, pač pa je itevec en sain za meritev skupne potrošnje. Predpisana so natančna navodila fci Izračunani« odstotka porabe toka za razsvetljavo in motorje. S tem odpade tudi potreba po oddvojitvi vodov Za zasebno konzumente je po okrožnici Zveze jn. dmrtrijcev dana posebna olajšava s tem, da se obre-menja tok, ki ga dobivajo centrale po dvotarilnih števcih za nižjo ceno, samo n pogonsko trošnrino. V primeri s prvotnimi določbami pravilnika dne 30. septembra |«imenja novj razglas finančnega ministrstva izboljšanje. Vinski sejem v Ivanjkovcih. »Vinarska zadruga Jeruzalemčan« v Ivanjkovcih priredi dne 13. decembra t. 1. svoj 6 vinski sejem in viu»ko raznlavo. Na razpolago bodo lam vse vrsle sortnih vin, kakor tudi vina iz mešanih nasadov ormoško-ljutomerskih zorir. in to letošnjega pridelka, kakor tudi prejšnjih letnikov. Po poročilo švicarske Narodne bank« z dne 80. novembra so znašala vplačila pri naši Narodni banki v Belgradu 6.251.880 šv. frankov. Nasprotno pa so znašala vplačila pri švicarski Narodni banki in so bila porabljena za jugoslovanske izvoznike Med pasi vi «« j« obtok bankovcev povetal za 122.3 na 4712.26 milij. Din, dočim so obveznosti po vidu padle za 187.86 na 834.74 milij. Din. Med njimi so padle državne terjatve za 2.3 na 9.55, žiro-računi za 29.46 na 581.9 ter razni računi za 156.1 na 243.3 milij. Din. Nadalje so se zmanjšala razna pasiva za 28.9 na 207.35, obveznosti z rokom p« so I narastle za 27.86 na 1453.5 ntilij. Din. Skupno so se obveznosti po vidu in obtok ban-] kovcev zmanjšali z.a 65.5 na 5547.0 milij. Din. Za-i radi tega je skupno kritje narastlo za 85.58% na I 85.70%, samo zlato kritje pa od 31.48«,; na 31.85%. 2,581.371 šv. frankov. Tako so znašala dobroimetja švicarskih uvoznikov 3,671.509, nadalje je bilo pri-"avljenih še Švicarskih eksportnih terjatev 2,837.835 šv. frankov, tako da znašajo skupne švicarsko ter-julve 6,508.814 šv. trankov. 7% stabilizacijsko posojilo, Kakor poročajo zagrebški listi, je bil 1. decembra t. 1. honoriran samo jupon jugoslovanske transe tega posojila. "'ovišanje cen špirita. Pred nedavnim so na-rastle cene špirita za skoro 100 %. Nekateri si razlagajo to dejstvo s tem, da je bila ustanovljena prodajna centrala za špirit in da s« ima s 1. decembrom izvajati obvezno mešanje špirita * bencinom. Ker pa so nastale velike težkoče, se doslej zadnie še ni izvršilo. Zimski kmetijski tečaj v Trboj&h pri Kranju. V Trbojah v občini Smlednik bo dne 15. decembra t. 1. ob 8 zjutraj olvorjen zimski kmetijski tečaj, ki ga priredi okr. načelstvo po odredbi ban-iske uprave. Tečaj je namenjen za ves okoliš občin Smlednik. Ilrastje, Voglje in Mavčiče. Učni načrti so nabiti na občinskih deskah vseh vasi. Tečaj j« velikega pomena za povzdigo kmetijstva lega okoliša, ki j« izrazito kinetski. Zato priporočamo gospodarje min odrasli kmečki mladini kakor tudi gospodinjam, da obiskujejo predavanja. Naši trgovinski odno-«ji s Španijo. V kratkem bo uveljavljen sporazum med našo državo in Španijo, ki ho omogočil izravnavo v plačilnem prometu s Španijo, španska narodna banka bo vse sedanje in bodoče terjatve jugoslovanskih izvoznikov pri španskih bankah konvertirala v deviz«, jih dala ua razpolago Jugoslovanski Narodni banki, ki jih bo zopet izplačali. Nasprotno bo tudi Narodna banka španske terjatve pretvorila v devize ter jih dala španski narodni banki za španske izvozu ke. Ilnirlj \ Vojvodini. Na vojvodinskem tržišču hmelja je bilo nekaj prometa v hmelju letnika 1931 po ceni 4—5.80 Din. Za starejše rezerve, ki so zelo velike, ni interesa. Kakor poročajo hrvaUki listi, bo n« spomlad hmelja v Sreiuu in Vvjvodini I, 580 kslastralnili oralov, lo je še enkrat več kot lelos. Borzo Dn« 5. decembra 1932. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali ne-izpremenjeoi tečaji Berlina, Bruslja. Cunha, New vorka iu Prage, vsi ostali tečaji pa ho oslabeli. Odstotek allja v Italijanskem in nemškem kli ringu je ost:il neizpremenjen. Na ljubljanski borzi so bili avstrijski šilingi v privatnem kliringu zaključeni po 8.55 -8 65. Na zagrebški borzi pa je bilo zaključenih 8000 liling. po 8.H0, tečaj je bil 8.75-8.85 Grški boni so notirall 37- 39 brez zaključkov. Ljubljana. Amsterdam 2316.51 —2327.87, Ber lin 1368.19-1378.09, Bruselj 798.02 - «01.90, Curih 11 (18.35—1118.85. l.ondon 183.25—184.85, Ne*york 5741.59—5709.85. Pariz 225.27-226.99, Praga 170.67 —171.53. Trst 291.•24-203.64. Promet na zaarebški borzi je znašal brez kom penzacij 570.79 Din Curih. Pariz 2<>32, London 16.51. Newyork 520, Bruselj 72, Milan '20315, Madrid 42.425, Amsterdam '2081175, Berlin 123.575, Stockholm 90 85, Oslo 85, Kopenliagen 86, Sofija 3.76. Prnga 15.40, Varšava 58.35, Atene 2.85, Carigrad 2.47. Vrednostni papirji Po odloku ministrstva finan« s« sme trgovati na domačih borzah samo z onimi obveznicami 8 in 7% Blerovega posojila, ki so naveden« v uradnem spisku, sestavljenem v smislu odloka finančnega ministrstva št. 36.120/82. Danes je bila tendenca za državne papirje neenotna. Promet je bil slsb in je znaSal na zagrebški borzi samo 200 kom, prom|i1ne vojne škode. V delnicah ni prišlo do zaključkov. Ljubljana. 7% invest. pos. 47—49, vojna škoda 206—209, 8% Bler. pos. 42 bi., 7% Bler. pos. 36— 40, Ruše 125 den. Zagreb. Dri. papirji: 7% inv. po«. 46.50—49, agrarji 27 bi., vojna škoda '209-212 (210, 211), 6% begi. obv. 32-3325, 7% Bler. pos. 37 —30, 7% pos. DHB 42 den. — Delnice: Priv. agr. banka 225 bi., Nar. Sum. 40 bi., Guttmann 80 bi., Sečerana Osjek 178 den., Sečerana Bečkerek 000 bi., Split cement 150 den, lmpeks 80, lak 15-35, Trfcovetjska 147.8 —190, Dubrovačka 50—100. Belgrad. Narodna banka laklj. 4>0, Priv agr. banka 217-2*8 (218, 216), 7% invesT pos. 40-47, agrarji 24—aT. vojna škoda 210.50-211 (21050, 9)8.50), 6% begi. obv. 32.50-33 (88.50, »2.75), 8% Bler. pos. 43 bi., 7% Bler. pos. 35-39, 7% pos. DHB 46 bi. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 62.80, Ruše 8, Alpine 11.65, Trboveljska 19.50, Rima Muranv 21.5. Žitni trp Tendenca za pšenico je bila danes čvrsta pri iiuizpremenjenih cenah. Stara pšeni.u 80 kg težka e tilu zaključena po 102.50. Dobro blugo se že te-:!ko dobi in prihata sedaj na vrsto že tudi slabše blago. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca neiz-premeniena. Promet: 52 vagonov. Budimpešta. Tendenca slaba. Prome* tih. Pšenica maj 18.85-13.45, zaklj. 18.80—13.82, rž marec 7.75-7.U5, zaklj. 7.68- 7.66, koruza maj 8.1« 8.12, zaklj. 8.65-8.06, julij 8.05-8.16, zaklj. 8.05—8.15. < hicago. Pšenica marec 47.875, maj 48, dec. 43.375, koruza marec 27.625, maj 29.25, dec. 22.75, oves marro 17. maj 17, doc. 14. Winnip< • Pšenica dec. 44.125, maj 47.375, julij 48J525. Les Na ljubljanski borzi je bilo »sključeno: 8 vagone jalovih (lesk in 1 vagon jelovih remeljnov Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Comp., Dunaj.) Prignanih je bilo 236« goved, ii Jugoslavije 138. na kontumačuen) trgu p« so bila 103 goveda. C«n«: voli najbolj* 1.80—1.85, I. 1 55 1.70, II. 1.10-1.45, III. 0.80-0.90, kravo L 0.U5—1.10, II. 0.70—0JJ6, biki 0.80-1.10, klavna živina 0.4.>-0.6a Tendenca: cene so s« slabo držal«, ia bike in krav« so bile cene za 5 grošev cenejše. Jajc« V tekočem tednu je bila trgovina izrecno mlačna in so bili izdatni padei cen na dnevnem redu. Produkcija raste radi izredno milega vremena tako, da so bilj Izvozničarji prlmorani izdatno znižati nakupno ceno. Nadaljni razvoj »ržnlh cen Je odvisen zgolj od vremena. — Sv. Jurij ob juž. žel., dne 3. dec. 1932 Heliodont j« najpopolnejša pasta za lobel Napravi zobe snežno-bsle in osvežuj« usta, — Caaa Din 5'— po tubi. Nedeljski spori Torišče bojev za prvenstvo Slovenije je prt-neieno sedaj v Maribor. Tamkaj se bo odločilo, kdo bo jesenski prvak Slovenije. Zadnje nedelje so Uko spremenile vrstni red v tabeli, da imajo sedaj ravno mariborski klubi največ i/gledov na prvenstvo. To je seveda v prvi vrsti Kapid, za njim pa Maribor. Dosedanii prvak Ilirija bo padci na eno zadnjih mest. Na katero bo padel, je odvisno od tekem, ki jih bo imel Rapid z Železničarji in Mariborom. Preteklo nedeljo ie Ilirija v Mariboru v boju z Rapidom izgubila obe točki. Rezultat tega srečanja je 4:3. Kapid je zaigral v svojem običajnem stilu. Energično in z elanom; najboljši mož je bil Barlovič, ki je držal s svojim startom prazen 16 meterski prostor. Proti običaju je |>a Barlovič igral zelo ostro. Ostro so igrali tudi ostali igralci, kar je seveda dr. 1'la-ninšek mimo dopustil. Slava, ki si jo je pridobil dr. Planinšek, počasi tone. Popolnoma pravilno doseženega gola ni priznal, zato pa dosodil problematično U metrovko in gol iz olfsiiU. Sploh ima pa Ilirija smolo s sodniki. Medtem, ko odbor za delegiranje sodnikov pri LNP; v katerem je prvi podpredsednik in tajnik LNP g. Kuret, g. Deržaj od sodniškega zbora, določi za igre Pri-morja zagrebškega sodnika, sodi tekme Ilirije v Mariboru mariborski sodnik. Kalkulacija je menda jasna. Izkupiček te ijjre je zopet: trije težko poškodovani igralci! Rapid bi pa, ako ostane v tej lormi, gotovo ostal med prvimi v tabeli in to tudi zasluženo. V Ljubljani je llermes kandidata za nodzvezino ligo — Slovana, odpravil z 9:1. V Celju so pa Atletiki po napeti igri zmagali nad Celjem t 3:2. Igra je bila precej ostra in je mo- ral sodnik g. Dolinar poseči po najskrajnejMi sredstvih. To bi bit v glavnem program prošle nedelje. V Zagrebu ia Belgradu »o tekmovali sope« naprej. Hašk je zasedel prvo mesta Zmag«! je uad Železničarji z 1.0 z veliko težavo. Ravno tako tudi Concordija ni imela lahkega dela s Sparto, katero ie komaj zmagala z 2:1. Pri Concordii zopet stara slika. V državnem prvenstvu izredno borbeno moštvo, ki se zna boriti, v lokalnem prvenstvu odpove. V Belgradu je Jugoslavija zopet na čelu tabele. Zmagala je nad Grafiko z 5:2. Busk je podlegel Jedinstvu s 3:2. BSK ni igral prvenstvene lekme, zato je napravil izlet v Novi Sad, kjer je igral z Vojvodino. Igra je končala s 3:3 neodločeno. Prvenstvo Osjeka si je priborila Slaviia. V zadnji igri je zmagala nad Rapidom s 9:0. Na drugo mesto je pa prišel pred Oradjan-skim Hajduk. Veliko zanimanje je bilo tudi za glavno zbo rovanje I.ahko-atletske Zveze, ki se ie vršilo » Zagrebu. Ljubljanski in belgrajski klubi so imeli račune z Zvezo deloma radi Aten, Primorje p« radi dlskvaliftkaifj njegovih vodi*nih funkcijo* narjev. Sicer se /vera hvali, da je ravno radi teh diskvalifikacij ublažila razmere med obema ljubljanskima kluboma. Ker pa Primorje in Ilirija nista izpolnila svojih obveznosti do Zveze, nista imela pravice glasovanja. Primorje je bilo it preje brisano iz seznama članov Zveze, Ilirija pa ni plačala do zborovanja prijavnin ra atlete, ki so nastopili na državnem prvenstvu. Vložila je radi teh prijavnin protest, ki pa je bit zavrnjen. Ker je bil protest zavrnjen, bi morala takoj plačali, ako bi hotela glasovati. Zanimivo je btlo pa na tem zborovanju to, da so mariborski klubi glasovali proti predlogom ljubljanskih klubov. Stališče mariborskih klubov je zanimivo, kadar gre za prenos sedeža te ali one Zveze v Ljubljano. Ze pri zborovanju plavalne Zvez« so bili Mariborčani proti prenosn Zveze v Ljulv Ijano. Isto stališče so zavzeli ludi sedaj. Obrnili smo se do mariborskih športnikov in povprašali zakaj. Odgovor je za Ljubljano porazen. Mariborski športniki ne žele, da bi prišla katerakoli višia športna organizacija v Ljubljano, ker imajo slane izkušnje s poslovanjem Ljubljanske nogometne fiodzveze. Namesto, da bi delovanje enega snortnega foruma bilo nam v reklamo, pa cepi slovenski spt»rt. V Zagrebu smatrajo vprašani« prenosa športnih forumov za zadevo vsega mesta in nastopajo nc glede na medsebojne spore, kot celota. Delo ene same organizacije, ki ima sedež v Liubljani, ie pa povzročilo, da nastopajo slovenski klubi ločeno eden proti drugemu. Maribor ii ne želi še enega foruma s takim poslovanjem, kot je nogometna podzveza. Zborovanje je poteklo v slogi in je bilo izglasovanih več predlogov. Državno prvenstvo se bo vršilo na enak način kakor doslej, cross-country tek bo pa v Mariboru. Oba dela državnega prvenstva noedincev bosta pa v Zagrebu. J.imnickemu in Tučann je bila kazen zmanjšana za p°k)vico. Upajmo, da bodo besede odličnega mariborskega športnega delavca razmere izboljšale. * Smučarska gimnastika — Riltmannova metoda. T. K. »Skala« smučarski odsek sporoča vsem po-setnikom tečaja, da se vrši danes drugi trening točno od pol 20 do pol 21. Odbor. POh-PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA Varnostna rcflcKfonia sichla (odobrena od ministrstva ^radb M. O. 12235 z dne 4. maja 1932) za vozila vseh vrst (dvokolesa, prikolice vseh vr9t, traktorje, tovorne in kmečko vozove, izvoščke, vozove za prevoz traverz, sodov, hlodov, sena itd) ki jih mora imeti po naredbi ministrstva M. G. br. 4755, z dne 25. februarja 1932 vsako vozilo najkasneje do 31. decembra 1932 se dobe pri glavnem zastopstvu za Dravsko banovino Elf.KIrotOnSHl družbi Z O. Z.. I jubliona, Aleksandrova 7. Gramofoni in plošče po brezkonkurenčnih cenah I Lorna Doone Roman il Eimoora 95 »Vemačen, neprijeten proator,< j« izpregovo-rlZ, ko je zopet vstopil, Moda sto in sto dobrih zlatnikov je že šlo tukaj skozi moje roke.« »Verjamem, stric Ruben; Bog daj, da bi jih ie mnogo zaslužiili in se jih š« dolgo veselili.« »Povej mi, Jolm, ali si želiš moje smrti?« je vprašal iznenada in me presunljivo pogledal s svojimi ostrimi očmi. »Toda, stric, ne govorite tako nespametno! Niti wa misel mi ne pride kaj takega. Krivico mi de-.ate, če mislite to. Nasprotno, želim, da bi živeli le mnogo, mnogo let, žo zaradi —« tu seni- fomuren bedak *i, največji tepec na svetu. Mar Rut ni dobra zate? Res da je majhna, toda vsak palec na nji je več vreden ko vatel na tebL Meniš li, da morajo biti vsa dekleta vato zaljubljena, ker si velik rokoborec in te nekaj puhlih glav smatra za zalega fanta? Vidim, da si prebrisana glavica, toda mene ne boš preslepil.« Ker sva si bila z Rubenom bližnja sorodnika, mu nisem hotel odgovoriti, kakor je zaalužil, toda njegove besede so me globoko zbodle. Zaradi Rut sem se pa premagoval, pograbil tiho svoj klobuk in odšel skozi vrata. Kmalu sem bil opravljen in samo nahrbtnik bi si bil moral še pripeti. Zunaj poleg mojega konja je stala Rut. »Potemtakem odhajaš, John, in ne veš, koliko bridkosti zapuščaš pri nas,« je izj>regovorila z mokrimi odmi. »Dedu bo gotovo žal, da je tako slabo ravnal s teboj, toda zadnji čas j« p06tal slaboten •ko ženska. Ako mu kaj očitam, je ve« nesrečen in 6o jezi sam nase, tako da ga moram z»pet tolažiti. Nemara se je vprav zaradi mene znesel nad teboj. Potrpeli je treba z njim, ko je tako nesrečen in zamerčen.« Rut mi je toliko ča,sa prijazno prigovarjala, da sem ee otresel nejevolje. Bila je res čisto drugačna, kakor so druge ženske. Mudilo so mi je domov, vendar sem Se enkrat stopil h gosj)odu Huckabacku. Ko m« je zagledal, je nekaj zamomljal, kakor da bi hotel reči: iSaj sem si mislil, da no pojde.« Kmalu je postal mirnejši An je velel prinesti čašo vina. Napil je meni in moji bodoči žetvki, jaz pa njima. »Le priznaj, John,« je dejal in mi položil ra-ekavo roiko na kolena, »da te na lihem mika srce po moji vnukinji. Kar nič mi no taji, dobro vem vse.« »Prav rad Jo imam,< sem odvrnil, da ne bi med nami nastal kak nesporazum, »toda no ljubim je.« »Oh, ljubezen prid« sama po sebi, čo ima dekle denar.« »Da, toda v term slučaju —« »Ne govori dalje, John, saj t« n« silim. Na tebi je, ali jo vzameš ali ne. Težko da hi bil imel ke-daj mlad človek tako ugodno priliko za pridobitev denarja. Toda, najsi bo tako ali tako, odločil sem se, da ti zaupam svojo skrivnost Prvič zato, ker me neprestano muči, ko jo hromim sam v svojejn srcu, a drugič zato, ker so zanašam na tvojo molčečnost. Razen tega pa rabim človeka, kakršen si ti, da mt pri mojem podjetju jKrmaga, zlasti še, ker si mi bližnji sorodnik.« »Praiv rad, samo oe je vaša zadetva poltena in v skladu z državoimi zak»oi,< ae>m odvrnil, ker sem se bal, da ne karri kaj za potniškega. Starec so je smejal, da so mu oči izginili© v gubah. »Ha, ha, tores si tudii ti nasedel, kakor prebrisani Stickles in njegovi i z borni strelni. Pa smo menili, da si izvohal smodnik in si nam na sled.i Sami smo spravili v svet govorice o pamtu v Dulvertanu, izkrcanju orožja na morski obaln, o žvenketamju mečev in grmenju tojiov na barju — ne da bi bil kdo kaj slutil. Nemara je res precej nezadovoljstva v deželi — tola za to vstajo na zapadu, za tem velikim puntom v E.vmooru tiči — kaj meniš, kdo?« »Kako naj bi to vedel,« s>-m odvrnil jeano, »nemara mamica Melldrum eli pa sam hudič.« »Kaj šel Nihče e tudi od drugih zahteval značajnoeti, sem so jx>trudil, da senn bi.1 drugo jutro žo zanin^i na ,začaranem barju'. Bik) mii je nekam tesno pri srcu, pa 6em iz previdnosti vzel s seboj svojo puško in svinec od cerkv-emili žlebov, ki baje pomaga 7/>[>ar čarovnijo. Lepa„ jaboika po 2 Din ftg nudi Gospodarska zveza v Ljubljani Stran 8. mmammmm an V malih oglasih velja vsaka besedo Din 1*—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mal! oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka peillna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložili znamko. Službe iščejo Izučena šivilja išče mesto za pomočnico. Nastop službe takoj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 17.397. (a) mm\ Vajenec sedlarski in tapetniški, 18 let star, priden in pošten, želi premeniti mojstra. — Ima že 2 leti učne dobe. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 17.321. (v) rrrr«miT Vzgojiteljica dece mlada, ki govori perlekt-no nemško, se išče k 2 otrokoma. Punčka 7, fantek 4 leta star. Oferte ie poslati s sliko na naslov: Albert Herzl, Beograd, Strahiniča Bana 38. (b) Sobar in sobarica perfektna v serviranju in pospravljanju sob — se iSčeta za takojšnji nastop. Dober postopek in dobra plača. Letna pogodba. Ponudbe -i sliko. Makso Bosnič, Slav Brod. (b) Denar Vrednostne papirje vseh vrst. tu- in inozemske, obveznice, založnice, srečke in hranilne knjižice vseb denarnih zavodov kupuiemo m prodaiamo M. Jankole komanditna družba. Ljubljana, Selenburgova ulica 6 II Telefon 30-52. |d| Vložne knjižice 1 kupite ali prodaste najbolje pri Komanditni družbi M. Jankole. Ljubljana, Selenburgova ul. 6/11. Teleion 30-52. (d) Stanovanja Trisobno stanovanje kopalnica, plin in pritikline, visoki pritlično, v bližini boln Sn'ce, oddam mirni stranki za 1. januar 1933. — Vprašati: Vidovdanska 20, pri krojaču. (i) Dvosobno stanovanje druge vrste, parket, dvoriščni razgled, se odda s 1. februarjem. 800 Din mesečno. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Center Ljubljane« št. 17.400. (č) Iščemo zastopstva snujemo trgovske organizacije in posredujemo 4Voz in izvoz. Vpoiteva-D« samo velepodjetja. F/onudbe na Publicilas, Zagreb, Ilita 9 — pod »Društvo v Splitu«. Niseni družabnik Josipa Kvas, šoferja v Trebnjem, nisem plačnik njegovih dolgov. Josip Novak, Trebnje. (o) OBLEKO PERILO manufakturo kupite najceneje pri Krošelju na Smartinski cesti (pri železniškem mostu), Ljubljana. (c) Prevdelke Zahtevajte ceniki Štedilnik malo rabljen — naprodaj. Ponikvar, Stožice 113 Ježica. (1) Pernice (tuhne) nove, puh perje od živih gosi, in dva šivalna stroja, krojaški in ženski, malo rabljena, z okroglim colcičkom — ugodno naprodaj. Gradaška ul. 8. 1 Poceni prodam fotelje, kotno otomano, vloženo skrinjo, lestenec, alabaster uro, baročno zrcalo in amerikansko pisalno mizo. Antikvarijat »Tician«, Sv. Petra cesta ŠL 4. |I) Brezplačni božični katalog O Božiču naj zavlada veselje po vseh hišah. Sestavili smo božični izbor blaga v našem posebnem božičnem katalogu. Pišite takoj po njega, našli bote v njem mnogo darov po tako nizki ceni, da bodete z malim iznosom denarja razveselili vso družino. Trg. in odpr. tvrdka Zagceb. Bukoua drva In i a TrMjshi premog po dnevni ceni dostavlja na dom I. Hic, ml. St. Petra cesta št. 87. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da ie naš nad vse ljubljeni sin in brat, gospod Ludovik Jesenšek avtopodjetnik v Krškem dne 5. decembra v 29, letu starosti, po mukapolni bolezni nenadoma umrl. Pogreb bo v sredo 7. decembra ob 4 popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Krškem. Krško, dne 5. decembra 1932. Ljudmila in Peter Jesenšek, starši; Ferdinand, Franc, Joško in Marica, bratje in sestra. Naročajte SLOVENCA □ najcenejši slovenski dnevnih »Adler« pisalni stroj vsled opustitve pisarne naprodaj po nizki ceni. Naslov v upr. »Slovenca« št. 17.432. (1) azpis Mestno načelstvo razpisuje za leto 1933 oddajo voženj pri mestni plinarni ljubljanskL — Zapečatene ponudbe je poslati ravnateljstvu plinarne pod značko »Ponudba voženj« do 15. decembra 1932 opoldne. — Podrobni pogoji so na razpolago pri ravnateljstvu, — Ravnateljstvo si pridržuje pravico oddaje ne glede na najnižjo ponudbo. Ljubljana, dne 5. decembra 1932. MESTNO NAČELSTVO. mMmmmmm^ mmm^im^m m* V nedeljo 4. decembra ob pol 22 se je preselila v boljšo domovino Marija Kocmur rojena 13. decembra 1844. Priporoča se v iskreno molitev! Pogreb bo v torek 6. decembra ob 2 popoldne iz Društvene ulice št. 5, Novi Udmat. Alojzij Kocmur, ravnatelj Konzum. društva, s soprogo in otroci. Pavla poroč. Simnic, Vrhnika, s soprogom in otroci. km Mi zaiofa mm Krst f Dravski Mi Kovinaste krste za deco: 80 do 160 cm dolge Dir 550'— do 1.050 —. kovinaste krste za odr sle: 200 cm dolce. Um 1.400 do 2.200 - , iz zaloge v Mariboru. Izbira v vseb velikostih Najmani 50°/t prihranka potom nakupa pri izdelovalcu. MAKS U5SAR, MARIBOR Gregorčičeva ulica 17 S potrtim srcem naznanjamo pretužno vest, da nam je v nedeljo 4. decembra, po prejemu svetotajstev za umirajoče, v 76. letu starosti mirno v Gospodu zaspal ata, stari ata itd., gospod Ivan Havličeh brzoj. in telei. mojster v pokolu Pogreb nenadomestljivega in nepozabnega bo danes ob 16 izpred hiše žalosti, Resljeva c. 22, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. decembra 1932. CIRIL, ALOJZ, FRANC, DRAGO, MAKS, VIKTOR, VLADO in JOSKO, sinovi; MARA por. ŠIVIC in ERNA, hčeri; sinahe in zet in ostali sorodni. Anton, Rudolf in Franjo Krašovec naznanjajo v svojem in imenu vseh sorodnikov žalostno vest, da jim je umrla njih ljubljena mama, gospa po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb bo v četrtek dne 8. decembra 1932 ob 9. uri na tukajšnje farno pokopališče. Šentvid pri Stični, 5. decembra 1932. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovoc. Urednik: Frane Kremžar. Novi poveljnik Dravske divizije Sv. Barbara - patrona rudarjev (»mieralštabni bripadni general Vladimir G. Cukavar Ljubljana, 5. dec. Novo imenovani poveljnik dravske divizije generalštabni brigadni general g. Vladimir Culi a v a c pride v Ljubljano 8. ali 9. t. m. ter prevzame od dosedanjega poveljnika gosp. generala Iliča svoje posle. O novem poveljniku, ki prihaja sedaj v nafte slovenske kraje, gre glas in sloves izvrstnega vojaka in vojaškega strokovnjaka. Rojen je bil 11. junija 1884 v Valjevu, nižjo vojno akademijo ie dovršil leta 1905 ter postal pehotni podporočnik. Štiri leta je služboval pri četi, nakar je leta 1910 stopil v višjo vojno akademijo, ki jo je dokončal tik pred balkansko vojno. Balkanske in svetovne vojne se je udeležil najprvo v činu poročnika, bil najprvo adjutant v štabu donavske divizije prvega poziva, potem pa je kot knpetan in oozneje major poveljeval četam v 8., 19. in 11. pehotnem polku. Wed koncem svetovne vojne, ko je bila prebita solunska fronta, je bil že načelnik štaba pehotne brigade donavske divizije. X teh vojnih letih od leta 1912—1918 se je izredno odlikoval ter bil odlikovan s Karadjordjevo zvezdo 4. vrste r. meči, t redom Belega orla 4. vrste z meči in dvakrat z zlato kolajno za hrabrost. Po končani vojni je postni bataljonski poveljnik v 17. pešpolku. Nato je izvršil pripravo za ge-neralštabno stroko ter bil leta 1921 v činu podpolkovnika iz pebote preveden v generalni štab. V teh lastnostih kot generalštabni častnik je izvrševal tele službe: bil je načelnik štaba 1. konjeniške divizije, šef šolskega, potem šef mobilizacijskega odseka pri operativnem oddelku glavnega generalštabn, stalni član izpitne komisije za čin majorja, vršilec dolžnosti pomočnika načelnika Štaba v poveljstvu 2. armade, načelnik štaba pri poveljstvu kraljeve garde, vojaški odposlanec v Sofiji, pomočnik upravnika vojne akademije, na- Trbovlje, 4. decembra. Z veliko slovesnostjo »o nekdaj rudarji obhajali Jod »v. Barbare, ki jo cerkev obhaja na dan 4. decembra, rudarji jo pa častijo za svojo pa-trono in raJčitnico v vseh težkih slučajih, ki jim nalaga njihov »tan, posebno kot priproiivjico v smrtni nevarnosti. V katerem času in letu so jo pričeli kot svojo patrono častiti, ni prav mano. Običaj je že zelo star. Naii rudniki obstojajo šele 127 lel (leta 1805 je bil odprt trboveljski rudnik) in so češčenje sv. Barbare prinesli v naše kraje tujci — večinoma Nemci. Legenda govori, da so jo rudarji zbrali za svojo zaičitnico ob neki jamski nesreči. Rudar-kopač je kopal premog v jami. Tramovje, ki je podpiralo gornjo plast zemlje, se je vsled teže podrlo in zasulo rudarja. Ležeč tako med tramov-jem in raznim zemeljskim materijalom. se je v zadnjih zdihljajih s prošnjo obrnil k sv. Barbari, da bi mu v tej hudi stiski pomagala, da ne umre brez zadnje tolažbe, svete popotnice. Tiha prošnja je bila uslišana, Podsutega rudarja so njegovi tovariši rešili iz ruievin, in tako je prejel v sili zaprošeno. Med našimi rudarji »e večinoma povsod praznuje god sv. Barbare na najblifcjo nedeljo njenega godu, na enak način. Ob napovedanem času se zberejo rudarji z godbo pred rudniško kazino. Skupno, z godbo na čelu odkorakajo po svojo stanovsko zastavo, ki se nahaja na sedežu ravnateljstva. Po razvitju zastave zaigra godba rudarsko himno »Srečo dobro«, potem pa se razvrsti sprevod proti farni cerkvi. Na čelu sprevoda seveda zopet godba, za njo zastava, nato rudniški ravnatelj z inženerji, obratnim osebjem, pazništvom, delavskimi zaupniki, potem rudarji in nazadnje še iene. Vsaj pred vojno je bilo pri vseh rudnikih tako. V cerkvi so se lepo razvrstili, se udeležili sv. maie, ki se je opravila za rudarje. Po sv. opravilu je na izrečno zahtevo rudarjev darovanje okoli oltarja za cerkvene potrebe. Rudniški ravnatelj je seveda iel prvi, in položil na oltar »pe-tak« (10 kron, avojčas velika vsota), za niim pa vsi navzoči v cerkvi. Na koru je igrala rudarska godba. Po sv. opravilu je šel zopet sprevod do ravna-teljeve pisarne, za slovo in čast je vnovič zaigrala rudarska himna, nato so se razšli. Ob 2 popoldne se je pričela rudarska veselica, in pozno v noč so se rudarji, skupno z urad-ništvom veselili in zabavali. Ravnatelj je otvoril tudi ples, z.a plesalko si izvolil najbližjo ženo kakšnega rudarja. Vsa rudniška podietja so veliko polagala na to proslavo. V ta namen so se večkrat žrtvovale precejšaje denarne vsote. Na ta dan je moral imeti vsak rudar denar. Ker pa tudi nekdaj ni bilo vse z rožcami rudarju postlana, so na dan proslave sv. Barbare vsakega obdarovali. Pazniki so dobili po 2 kroni, kopači po 1 krono, kopač-i učenec 80 vin., delavke pa po 40 vin. Za ta denar so se seveda lahko pozabavali pošteno, posebno, ker je priiel na zabavalliče šc marsikateri sodček piva »gratis«. Stan ae je visoko čislal, podjetje je gledalo, da so bili vsi rudani uniformirani, in taki tudi vedno nastopali. V Trbovljah je ustanovil leta 1873 ravnatelj Scharl rudarsko godbo, ki je sestajala večinoma iz samih izvežbanih muzikov-vojakov, ki so zasedli tudi pri rudniku vsa najboljša pisarniška in pazniška mesta. Med urad-ništvom in delavstvom je vladala lepa harmonija, ki je bila tudi podjetju v korist. Nekako v tem letu se je za vse tri obratne revirje v Trbovljah nabavila po slikarju Langusu slika sv. Barbare, ki je bila postavljena v čitalnico, pred njo pa je vedno gorela lučka. Te slike ie danes krasijo či- w„..JM .„.....,„ .....- talnice. Pred to sliko v čitalnici so se pred vsakim / dnik generMšt"»bnegV'oddelkIJ'v vo]nem" ministr- ! nastopom dela rudarji zbirali, odmolili kratko mo- . I . _ ' . „ - , v,, , lilvloa ■« na ia ru\tnl«T«ni naelnetill t ® 71/ n Zloln v stvu. Od januarja leta 1931 je vršil dolžnost po- močnika inšpektorja deželne brambe. Na lem vele-važnem in odgovornosti polnem mestu ga je doseglo imenovanje za vršilca dolžnosti poveljnika dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Vzgledni vojak in novi poveljnik dravske divizijske oblasti, naj bo pozdravljen hi dobro došell Dva požara Zali log, 1. dec.. Požar, v četrtek ob pol 6 zvečer, prav ko so si ljudje jeli pripravljati večerjo, so na Zalem logu pri Železnikih zavpili: Gori! gori! Seveda je bila koj vsa vas pokonci in hitela za svitom in dimom. Gorela je krma na hlevu Alojzija Mediževca št. 6. Ker je hlev, skedenj in hiša vse pod eno streho, je bilo brž znotraj vse v ognju. Veliko je pomagalo to. ker je bila streha krita s skalami, da se plamen ni mogel tako hitro razširiti, da bi ogrožal še druga poslopja v bližini. Gasilci so ogenj omejili, ali zgorelo poslopje je popolnoma uničeno. Gospodar je že 12 let vsled udne bolezni hrom, litvico, in nato potolaženi nastopili težko delo v jami. In danes? Se se vsako leto obhaja god sv. Barbare, pa kako? Rudar še dobi svojo Barbino nagrado. Kopač 30 Din, vozači 20 Dm, delavke in njim enaki po 10 Din. Ta nagrada se mu izplača ob plačilnem dnevu, obenem z drugo plačo na plačilni listi, tako da rudar nima nobenega pravega ha&ka od godovanja sv. Barbare. Na dan proslave je dostikrat brez novčiča v žepu, ker se Beli zobje: Chlorodont da ne more nič gibati z nogami. Škoda znaša po malem 50.000 Din, zavarovalnina pa je majhna. Polhov gradeč, 3. dec. Nocoj 3. dec. o pol 2 zjutraj nas je zbudilo plat zvona. Gorelo in vse pogorelo je pri Grumu. Kako je ogenj nastal ne ve nihče. Pa še zavarovani niso bili, in zima je pred durmi. — Izvrstno pa se je izkazala lani nabavljena motorka! Fran Erjavec: »Moji spomini" Čeprav je politična vzgoja za vsak narod izredno važna in to v najvišji meri posreduje politična zgodovina, vendar še do danes nimamo napisane politične zgodovine našega naroda. Izžla je pred leti sicer dr. Lončarjeva brošura s tem naslovom, a ta pove interesentu jako, jako malo. Tudi gradivo za tako zgodovino je še zelo skromno. Dr. Prijatelj je napisal zgodovino Mladoslovencev, A. Kristan je izdal prispevek k zgodovini socijalne demokracije, jaz sem napisal »Zgodovino katoliškega gibanja na Slovenskem« in začel objavljati »Zgodovino delavskega gibanja na Slovenskem« (glej Soc. Misel, 1. 1926 in 1927), a g. A. GabrSčck pripravlja baje politično zgodovino goriških Slovencev. Če omenimo še »Bleiweisov zbornik«, smo pa pri koncu. Edino, česar seveda ne smemo pozabiti, so še spomini, ki so jih izdali doslej dr. J. Vošnjak, Franjo Šuklje in Ivan Hribar ter nekaj malega korespondence. To je menda vse! S takimi skromnimi sredstvi seveda še tudi ni mogoče pisati delinitivne naše politične zgodovine. Dokler ne bomo imeli izdanih, ali vsaj dostopnih še več spominov, korespondenc in pa izčrpnih biografij, skoraj ni misliti nanjo. Vsak, ki se zaveda njene velike važnosti in nujne potrebe, bo zato iz vsega srca pozdravil vsako novo gradivo, med katero moramo na prvem mestu prišteti ravno spomine naših vodilnih politikov. Razveselil se je zato gotovo vsak tudi vesti, da je izšel še tretji del spominov bivšega dolgoletnega ljubljanskega župana, načelnika »Narodno napredne stranke«, poznejšega ministra in sedanjega senatorja, g. Ivana Hribarja, ki so izšli pred kratkim pod imenom, ki ga citiram v naslovu tega Članka. 2e rajnki dr. Majaron mi je 1. 1929 pripovedoval, da pripravlja g. I. Hribar še tretji del svojih spominov in da ga jn k tej odločitvi privedla moja »Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem«. V njej sem namreč stalno in na kratko, kolikor ie bilo sa umevanje dogodkov potrebno, vzpo- redno očrtaval tudi razvoj tedanje NNS in JSDS in da sem ob tej priliki skoraj pri vsakem koraku trčil tudi ob g. senatorja Hribarja, je samo ob sebi umevno. G. I. Hribar je zato čutil potrebo, da mi odgovori in zavrne nekatere moje trditve, kar je storil sedaj s tretjim delom svojih spominov. Obsežne in težke naloge pisati »Zgodovino katoliškega gibanja na Slovenskem« sem se bil lotil, lahko rečem, popolnoma praznih rok, saj nimamo niti skromnih biografij Kluna, Jeriča, A. Kalana, Žitnika, šušteršiča in drugih največjih pionirjev in ustvariteljev lega gibanja, kali spominov, korespondenc in drugega za tako delo neobhodno potrebnega aparata. Moji glavni viri so bili zato časopisi, katerih semekscerptiral menda kakih 300.000 strani, podatki nekaterih še živečih in medtem že tudi umrlih mož. nekaj malega korespondence in pa seveda v začetku navedena literatura, kolikor je je dotlej izšlo. Več kot umevno je tedaj, da s tako pomanjkljivim materijalom grajeno delo ne more biti popolno in da bo treba v njem še marsikake dopolnitve, osvetlitve tudi od drugih strani, korekture itd. Ker se pečam z mislijo, da bi sam še napisal kdaj »Politično zgodovino Slovencev«, imam v ko-rekturnem izvodu navedene svoje knjige zabeleženih že vse polno takih dopolnitev in korektur, razni znani in osebno nepoznani mi interesenti so mi dali na razpolago že marsikak dragocen prispevek k temu delu, pazno spremljam vso, kar se pojavi kje s tega področja, toda kake bistvene napake v mojem delu doslej ie nisem mogel ugotovili. Tudi tretji del Hribarjevih spominov mi je ni pokazal. Pač, osebno sem delal g. senatorju krivico v eni točki, to je v opisovanju boja za naše vseučilišče. Tu — to na tem mestu odkrito in moško povem — sem njegovo res zastuino delo podcenjeval in sem že davno, ko sem bil na to svojo napako sam prišel, tudi sklenil, da jo ob prvi priliki popravim javno, kakor je bila javno storjena. Če bom pa dajal kdaj na svetlo drugo izdajo knjige, bom uredil to zadevo tudi v knjigi sami. Toda boj ca našo univerzo zavzema v moji knjigi le podrejeno mesto, kakor n. pr. boj za samo-slovenske ulične napise v Ljubljani. Glede teh pra- ie na plačilni listi ta nagrada z drugim zaslužkom odtegnila za razne stvari. V cerkvi se ie daruje vsako leto sv. maša za rudarje, a ni več toliko rudarjev navzočih. Sprevod v re."kev z godbo in zastavco je bi! zadnja leta bolj skromen. Lansko leto pa je bUa udeležba rudarjev zopet številna. Ni več tiste skupne zavesti in nastopa urad-ništva in delavstva, kakor so ae nekdaj vsi čutili eno, tudi popoldanske skupne zabave ni več. In pred sliko sv. Barbare v čitalnici se že več let ne moli, nikomur ne pride na misel s kratko molitvijo se priporočiti svoji patroni Molitev je odpravilo obratovodstvo. Skoda ie bilo dveh iih-tov, ki jih je dobil oni, ki je molil naprej. Tudi v iami ni ča-s za molitev, treba je takoj udariti s krampom, da bo več proizvodnje. Vsi dobri in lepi rudarski običaji so odpravljeni po rudniškem uradniitvu, ki mu je tuje življenje in teženje rudarja izven službe. Zna se to nad celim rudarskim stanom kdaj maičevati, ker ni nobenih ožjih vezi med uradniitvom in delavstvom. Velika prošnja rudarjev k zavetnici na današnji dan je: »Preljuba sv. Barbara, nevesta Kristusova ... prosi pri Bogu za nas, da pride pri rudarjih zopet v veljavo pregovor: Vsi za enega, eden za vse.« Trbovlje, 5. dec. Praznovanje sv. Barbare se je letos vršilo pod vtisom hrastniške nesreče. Sprevoda v cerkev izpred rudniške restavracije z zastavo in godbo se je udeležilo izredno veliko število delavstva, kakor še ne v povojni dobi. Cerkveni govor č. g. G o r o g r a n c a je izzvenel v besedah sv. pisma »Ne veste ne ure ne dneva-, ki bi bile primeren napis na vhodih v rove. Stan rudarja le pač najnevarnejši. Nato je bila slovesna sv. maša z asistenco. Po sv. opravilu je godba zaigrala pred cerkvijo ASPIRIN T A B LETE DovoHeno od Min soc. pol. tn nar. zdravja S. St. 15616 omotoma ne bi dobil okrožnice, naj nam sporoči. Uradne ure v pisarni zveze so vsak toreik in petek od 11 do 12. Če kdo želi, da vz-anie v tem času Že s seboj večje naročilo, naj sporoči dan nld dva prej, da mu vse pripravimo. Pesmarice zbori vobče zelo pridno naročajo, bo zaloga kmalu pošla. To dejstvo je dokaz, da je zbor z znižanjem cene dobro zadel v >črno«. »Pevec« št. 7 in 8 bo dotinkana prihodnji teden, ostale štiri pa o novem letu. Mokronoško okrožje bo imelo v nedeljo 11. dec. okrožni koncert v Mokronogu. Bližnji zbori, jiridite! PLETENINE ZA GOSPODE'TVRŠfVAf 9 ZA DAME1 TVRSIVA(.20 vim jaz na str. 88 svoje knjige, kjer govorim o pogubnih vplivih liberalno-nemške zveze, le mimogrede: »... Niso se upali (namreč liberalcil) uvesti v Ljubljani samoslovenskih uličnih napisov ...« Ta moj stavek je napotil g. Hribarja, da je posvetil v svojih spominih celo, 4t strani dolgo poglavje »Samoslovenskim uličnim napisom v Ljubljani«, v katerem objavlja dolgo vrsto uradnih dokumentov ter ob zaključku patetično vzklika: »Tem bolj je torej obžalovanja vredno, če se — iz nezadostne kritične razsodnosti ali iz kakega drugega razloga — v publikacijah, ki naj imajo videz zgodovinskih del, postavljajo trditve, ki so v kričečem nasprotju z resnico.« In na drugem mestu (str. 44) imenuje g. Hribar zgorajšnjo mojo trditev »odurno neresnico«. Le počasi, g. senator! Kako je bilo s to stvarjo? Nobenega jiovoda nimam dvomiti, da je g. župan Hribar osebno želel v svoji prestolnici samoslo-venske ulične napise, toda prav tako je zame jasno, da je stranka, kateri je predsedoval isti g. Hribar, uganjala s to zadevo čisto navadno »politično komedijo«. V ljubljanskem občinskem svetu je namreč 1. 1899 in 1. 1900 liberalna stranka sklepala uvesti samoslovenske ulične napise, toda te sklepe je onemogočal izvesti deželni zbor, v katerem je imela ista liberalna stranka s svojimi zanesljivimi nemškimi zavez.niki absolutno mnf. >'n oblast in kjer je bil tedanji kat. narodni stranki »naložen post, ki je trajal nekaj dalje nego 10 dni«, kakor se je blagovolil izraziti dr. I. Tavčar. In da bo slika še lepša, ne smemo pozabiti, da je bilo več tedanjih občinskih svetnikov istočasno tudi deželnih poslancev, dr. Tavčar pa občinski svetnik in deželni odbornik obenem. Sicer mi pa po dokaze za mojo trditev niti ni potrehno hoditi predaleč. Nudi mi jih sam g. Hribar, ki objavlja urudne dokumente, da je. res libe-rnlno-nemiki det. odbor onemogočal poslovenjenje ljubljanskih uličnih napisov. Na str. 73. pa objavlja celo govor ljubljanskega liberalnega obč. svetnika Plantana v javni seji občinskega sveta z dne 30. ja-nunrja 1. 1900 in kjer med drugim beremo: »Kon-statirati pa moram veudar le, da jc deželni odbor | v tej zadevi priskočil Nemcem na pomoč... Po pravici torej očitam deželnemu odboru, da je peščici nemškutarjev na ljubo zavzel nasproti občinskemu svetu... sovražno stališče.« In dn bo zopet slika še točnejša: dr. Tavčar, drugi prvak NNS. je v isti seji toplo branil postopanje dež. odbora. Kje je torej tista »odurna neresnica«, ki mi jo očita g. Hribar. Ostro me prijemlje g. Hribar v jioglavju »Izdajstvo nad koroškimi Slovenci« (str. 85—43) zaradi mojih izvajanj o boju za slovenski mandat na Koroškem ob priliki velike volivne reforme 1. 1iH)6 in 1. 1907. Pristavlja: »Gosp. Franu Erjavcu je seveda vsa ta stvar dobro znana in kot resničnemu rodoljubu gotovo silno neprijetna.« Priznam, da sem se z malokaterim odstavkom svoje knjige ukvarjal toliko, kot ravno s tem, ker mi je bilo samemu osebno izredno mnogo ležeče na tem, da doženem — resnico. Iz svojih dijaških let sem s« namreč še prav dobro spominjal, koliko vika in krika je bilo tedaj zaradi »dr. šušleršičevega izdajstva koroških Slovencev«. Proučeval sem vse vire, ki so mi bili dostopni in po svoji pošteni vesti prišel do zaključka, ki sem ga — objavil v svoji knjigi. Z rokopisom v roki sem o tem vprašanju mnogo razpravljal tudi s tedanjim voditeljem koroških Slovencev, g. dr. J. Brejcem, ki je prišel ravno zaradi te nesrečne zadeve v ostra navzkrižja z VSL in z njenim predsedstvom. Prepričan sem, da je imel g. dr. Brejc globok vpogled tudi v vse «a-kulisje tega bojn, vendar mi ni mogel navesti nobenega dokaza zn kako — »izdajstvo*, kakor se blagovoli izražati tudi g. Hribar, čeprav hi se moral zavedati dalckoscžnosti takega očitka. — 6e manj so me mogli o tem prepričati argumenti, s katerimi zavrača moja izvajanja g. senator Hribar in ki obstojajo le v skromnem zasebnem pismu sedanjega senatorja in tedanjega parlamentarca, g. dr. M. Ploja iz 1. 1931 in ki v resnici ne pove tudi prav nič novega, razen morda dejstva, da se dr. šušteršič ni hotel odzvati nekemu nujnemu Ploje- 1 vemu hrzojavu. . (Dalje.) Ljubljanske vesti: 50.000 dinarjev nabranih Ljubljana, 5. dec. l)ueva mestne pomožne akcije, ki sta bila pod geslom »delavec za delavca«, sta srečno minula — in sicer z boljšim uspehom, kakor so pričakovali številni optimisti. Mestni delavci, ki so prodajali bločue listke po 1 Din in značke po 5 Din, so bili prav marljivi in so nabrali vsoto, ki presega 50.000 Din. Včeraj so na socialnem uradu zračunali prodane listke in so jih že dosedaj naračunali do 50 tisoč Din. Ta znesek bo pri končnem računu še nekoliko višji .. Številnim tvrdkam in zasebnikom pa je socialni urad poslal čekovne položnice in je pričakovati, da se bodo tudi tvrdke odzvalo ter poslale pomožni akciji nekaj denarja. Prodajanje listkov je šlo prav gladko in je bilo mod občinstvom le malo takih, ki bi jih odklonili. Kakšen uradnk je že zagodrnjal: »Plačo so mi znižali, sedaj naj pa še za reveže dajem!« vendar pa je le odrinil svoj obolus. Tudi značk l>o 5 Din si' ljudje niso branili, saj so jih nabiralci prodali okoli 4mh>, t0 je z.i 20.0CO Din, listkov po Kat bo danes ? Drama: Kar hočete«. Red D. Opera: »Adel in Mara«. Red B Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska c. 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. I|.JM. H^lttntiXn in na ireneJA*« noiravic**. Uakor tfpflno PflflO SB tudi v-e modne pol r-l.»ln» pri M. 1'lrnni, Sv. ivir.i r. i'. © Konrert kireških narodnih pesmi bo v soboto 10. decemL..t v unionski dvorani. Na sporedu to pesmi iz cele Koroške, tako iz Ziijske doline, iz Roža in Podjune. Tudi nastopajoči pevci so doma v teh krajih. Pridci člani petih društev in sicer iz Brnce v Z i 1 j.-, k i dolini, iz št.Janža v Rožu, dalje iz Kolmarevt .-i n i planoti med Dravo in Vrbskion jezerom, ter iz Šiuihela in Libuč, oba kraja ležita v Podjunski dolini. Pevci nastopijo s samostojnimi zbori, polovico spore la pa poje vseh 70 pevcev skupaj pod vc lstvcin pevovod jo g. Ivana Koprivnika. Predpro-laja vstopmie za ta izredno zanimivi koncert j? v Matični knjigarni. Cene o.l 30 Din navzdol do 8 Din. v Sestanek »jupnijskega dobrodelnega odbora za župnijo sv. Peter«, bo v torek 6. decembra ob pol 8 zvečer v župnišču. Ali jc madini izobrazba potrebna? Na to vprašanie bo odgovoril jutri v sredo monsignor Viktor Steska na II. rednem mesečnem predavanju -Svete vojske« v Rokodelskem domu ob 8 zvečer. Vsi, ki se za to vprašanje zanimate, zlasti pa člani in prijatelji »Svete vojske« se vljudno vabite, da se tega predavanja udeležite. — Drevi ob 19 je v Rokodelskem domu odborova seja, ob 20 pa redni tedenski sestanek. Pridite! — Tajnik »Svete vojske<. • Železniški upokojenci, ki stanujejo v Ljubljani, naj predložijo svoje legitimacije z vložki za prolongacijo od 9. do 12. t. m. tam kakor vsako leto. Kaj je potrebno še priložiti, je bilo objavljeno v časopisih že dne 24. novembra t. 1. Upokojenci, ki imajo še prazne liste v vložkih in bi se ta mesec radi še kam peljali, lahko predložijo svoje legitimacije po novem letu. 0 0 bivališčih pri raznih narodih je govoril na zadnjem prosvetnem večeru v Unionu priljubljeni ljudski predavatelj prof. dr. V. Bohinjc. Kdor je na predavanje morda pozabil, mu je l.Vko žal, kajti bilo je gotovo eno najzanimivejših, kar smo jih slišali zadnje čase v Ljubljani. Na podlagi 67 lepih skioptičnih slik, nas je vodil predavatelj mimo vseh vrst bivališč in selišč od podzemeljskih jam pra-človeka do modernega ameriškega velemesta. Videli smo najprimitivnejša stanovanja Ti-betaneev, Kitajcev in Tunižanov, ki bivajo še danes deloma v podzemeljskih rovih, videli smo ledene zgradbe Eskimov in kamenite kopice Laponcev, napram katerim tvorijo indijanski, srednjenzijski. afriški i. dr. šotori že velik napredek, potem smo pa spremljali razvoj teh bivališč še mimo stavb nn koleh, lesenih, kamenitih in opečnih hiš do današnje njih popolnosti. Zelo lepo nam jo razložil g. predavatelj tudi nastanek selišč, katerih prvotni značaj lahko opazimo še dandanes, in sicer od posameznega kmetskega dvora mimo kopičnste, vrstne obcestne in okrogle vasi do onih mest, ki so nastala nekako na povelje raznih mogotcev in mo- 1 Diu pa so prodali približno 30.000 Din. Nabiralci so se izkazali po večini s svojim vljudnim nastopom in s taktom ter s požrtvovalnostjo, čeprav so »koraj vsi delali polna dva dni. Obredi i so vse kavarne, gostilne in druge lokale. Kjer so se ljudje zbirali, bodisi na cesti »li v zaprtih prostorih, povsod je bil vmes gotovo tudi prodajalec, ki je pobiral dinarje. Kakšen skopuh se je moral prav skrili, če ni maral dati niti dinarja. Do neprijetnosti je prišlo samo nekje v Kurji • asi kjer je nabiral delavec, ki je bil bolan in zato zmeden. Ta je namreč dajal nekaterim premalo listkov, nekaterim j>n preveč. Moža so zvečer spravili v bolnišnico, Se poprej pa je pošteno oddal ves nabrani denar. To je pa tudi edini incident pri vsej veliki akciji. V primeru s potrebami vzprlčo velike bede n Ljubljani, je nabrani znesek seveda majcen, pravna bo lo prišel številnim družinam v Ljubljani, katerih očetje so brezposelni. Vsaj za Božič bo — upamo — imela vsaka družina v Ljubljani dovolj hrane in kur najbolj potrebuje. Mariborske vesti: Rokovnjači strašijo Roparski napad v neposrednii bližim me sla — Konj otel gospo dar u imele notonih ameriških velemest, kitere je zgradil zgolj praktični trgovski duh. II koncu jo obdelal g. predavatelj še materijal. s katerim gradijo razni narodi in po raznih krajih. Povsod je opozarjal , tudi ua tozadevne pojave in tipe v naši laslni domovini. Prezanimiva izvajanja, katerim so sledili | poslušalci z napoto pozornostjo, so nagradili nazadnje s toplim in hvaležnim priznanjem. Naj bi 1'rosvetin zveza priredila še več takih predavanj. Z doco vsi se veselimo, danes sveti je Miklavž. Za nameček pa zbežimo lv Slamiču na >flelen plavšl« 0 Tujski promet v novembru. Meseca novem- bra je obiskalo Ljubljano skupno 3070 tujcev. Od teb je bilo: Jugoslovanov 2273, iz drugih balkan- skih držav 3, iz Avstrije 202. iz Češkoslovaške 106. iz Anglije 7, iz Italije 211, iz Francije U, iz Madjarske 24 iz Nemčije 87, iz Poljske 22, iz dru- gih evropskih držav 28 iz Amerike 14, iz Afrike 1. Inozemcev je bilo med tujci 806. Med njimi se je v Ljubljani mudilo poslovno 511 obiskovalcev, po drugih opravkih pa jih je bilo 295, med Jugoslovani je bilo poslovno v Ljubljani 13°9 'o!e < „0 drugih opravkih pa 944. Inozemci so plačali v Ljubi pni 2.838 nočnin, Jugoslovani pa 6700, skupno 953S. O Tatvine meslu Lastnica mlekarne v FIo-rijanski ulici 3. Marija Moliorič ima smolo s svojo ledeno oinnro v veži. Vedno ji kaj zmanjka iz nje. Sedaj je prijavila, da ji je bilo trjkrat zaporedoma ukradeno maslo iz omare. Škode trpi 121 Din. -Natakarica Minka Selan v Živčevi gostilni na Rimski cesti je prijavili, da ie nekdo ukradel iz gostilne dozo za gramofon, vredno 8(10 Din. Tatvine sumi Selanova tri moške ki so sc v nedeljo popoldne, ko je bila doza ukradena mudili v Gostilni. — Trgovskemu slugi Francu Kovaču je nekdo iz-m iknil z dvorišča v Prešernovi ulici 5. kolo znamke »Styria« in vredno okoli 700 Din. 0 V Ljubljani umrli od 25. novembra do 1. decembra 1932- Vavpotič Milan, 10 dni, sin služkinja, Ižanska cesta 64. — Bitenc Jože, 11 mesecev, sin čevljarskega pojnočnika, Karlovška cesta 9. — Periatelj Anton. 89 let. sodni oficial v p., Grajska planova 1. — Prime Helena, roj. Ložar, 71 let, vdova mitniškega paznika, Vidovdanska cesta 9. — Škafar Franc, 8 let, sin kmetovalca, Črna vas 177. — Kosec Jera, roj. Urbančič, vdova Mlak ar, 83 let, zasebnica, Karlovška cesta 22. — Vrečar Marija, 81 let, zasebnica, Kolodvorska ulica 11. — Močilar Frančiška, roj. Perme, 75 let, zasebnica, Ulica stare pravde 5. — Debeliak Ivana, roj. I.ekan, 70 let, žena orožniškega postaje-vodje v p., Gradišče 14. — Kovač Anton, 29 let, brivski pomočnik, Poljanska cesta 77. — V ljub-ljarski bol-išnici umrli: Božič Janko, 43 let, poslovodja, Celovška cesta 88. — Kavčič Andrej, 78 let, železniški delavec v pok., Sdvoborska ulica 1. — Porenla Sonja, 2 meseca, hči gospodinje, Ižanska ce.sta 96. — Marolt Martin, 20 let, sin kočarja, Lačenberg 37 pri Št. Janžu. — Drolc Avgust, 26 let, delavec, nestalno bivališče. — Cot-man Angela, roj. Zaje, 37 let, hči strojnika, Zg. Kašelj 60. — Bukšek Ana, 46 let, bivša kuharica, Maribor, 5. decembra. Komaj si je mariborska okolica oddahnila, ko je prišla za varno omrežje jetn šnice znana tolovajska tolpa ki je izvršila v poletju in jeseni ne-broj tatvin in vlomov, že se je pripetil nov dogodek. ki kaže, da je dobila rokovnjaška nadloga nove vredne naslednike. Ugledni posestnik in cerkveni ključar Cvikl iz Sv Petra pni Mariboru se je vračal v mrazu na vozu iz mesta, kamor je voail za svojega *>seda jabolka. Poleg njega je sedel na vozu še hlapec in v Melju je prisede! zadaj na voz še nek '.uanec iz Št. Petra. Pod Meljskim hribom, kjer se cesta zoži med skalovje in Dravo, |mi so doživeli vozniki neprijetno presenečenje Iz grmovja je planilo ua cesto pet možakarjev ki so v hipu obkolili voz ter v hrvatskem jeziku zahtevali denar Eden je zgrabil konja za uzdo. drugi j>a so se pripravljali, da potegnejo voznike z voza. Napadene pa je rešil '■■>. nevarnega položaja konj, ki se ie □ Pet pevskih zborov iz Koroške nastopi pod okriljem Ipavčeve pevske župe v Mariboru v ponedeljek, dne 12 decembra ob 20 zvečer v Unionski dvorani. Poli bodo najlepše pesmi iz Koroške, mod njimi lake ki so v Mariboru še niso pele. Ko so leta 1929, dne 10. novembra nastopili prvič v Mariboru pevci iz celovške okolice, je bila unionska dvorana razprodana iti ni bilo nikomur žal, da se je udeležil prireditve Isto je bilo tO. maja lanskega leta, ko so Korošči vprizorili v tukajšnjem Narodnem gledališču igro »Mikiova Zala«. To jiot dospe okrog 70 pevcev iz Ziijske in Rožne doline ter Podjune in smo prepričani, da jih bodo Mariborčani prisrčne sprejeli v svoji sredini ter se udeležili niihovegn koncerta. □ 8. december v Marilforu. Tukajšnje dijafilvo j>ripravlja tuda letos celodnevno proslavo 8. decembra Dopoldne zborovanje ob 10 v prostorih Zadružne gospodarske banke, ob 20 pa akademija istotam Podrobnejši spored objavimo jutri. □ Dohodki mariborske rarinarne so znašali v preteklem mesecu novembru skupno 3,1103.519.50 Din Od tega »lpade na izvoz 10.081 in na uvoz Din 3,886.838.50. □ Obiskovalci koncerta Glasbene Matice v frančiškanski corkvi se opozarjajo, da 6edeži ne bodo numeriranj in da jo razlika cene samo med sedeži pred oltarjem in oniiui v ladji. Za ček k točno ob 20. □ Poročil so je v Belgradu uradnik finančnega ministrstva g. Alfred Kaizer, sin znanega upokojenega železniškega uradnika g. Kaizerja iz Maribora. z gdčne Kristino Markovičevo. Mlademu paru obilo sreče! □ Smrt mladih. V bolnišnici je ugrabila smrt devetletnega učenca ljudske šole Franca Roškarja. Pogreb bo danes ob 15 iz mrtvašnice mestnega po-kojiališča na Pobrežju. Zalostmim roditeljem naše iskreno sočutje 1 □ SSK Maraton. Trening plavačev jutri, v sredo zvečer, v mestnem kopališču v Kopališki ulici, ob običajni uri. □ Sestanek Majstrovih borcev se je vršil v dvorani Nabavljalne zadruge na Rotovžkem trgu. Sestanku, ki je potekel v znamenju najlepše prijateljske harmonije, je predsedoval bivši poveljnik mariborskega pešpolka, vpokojeni polkovnik Škra-bar; udeležba je bila zelo številna. Namen sestanka je bil. da se ustanovi društvo Majstrovih borcev, ki bo poilvzelo potrebne korake, da se članom prizna od države kakor od javnosti njihovo doijio-ljubno delo s posebnim ozirom na Štajersko. Zavedali se moramo, če ne bi bilo Majstra in njegovih borcev, gotovo ne bi priznala antauta Štajerske in Prekmurja Sloveniji. Sestavil se je pri- Cerkvena ulica 21. — Bucik Avguština, 41 let, žena železn. zvaničnika, Jesenice, Prešernova ulica 5. — Piškur Slavko, 7 mesecev, sin kuharice, Cesta dveh cesarjev. — Diovanetti Jožefa, 40 let, bivališče neznano. — Boh Marija, 31 let, žena delavca, Glinek 6 pri Škofeljci. 0 Pumparce, obleke, trenchcoat najceneje A. Presker. ^v Petra cesta 14 Večja vsota denarja je bila najdena v soboto na Marijinem trgu. Dobi se v frančiškanskem samostanu pri vratarju. jireplašil silnega vika in krika ter v skoku planil naprej; podrl je pri tem rokovnjača, ki ga je držal za uzdo, na tla in pod voz. V trenutku, ko se je žival »plašila, pa so razbojniki že držali in vlekli zadaj sedečega potnika za noge z voza itn la jim ji* ostal v rokah, dočim sta bila posestnik Cvikl m njegov hlapec srečno rečena. Konj je divjal v galopu do pričetka šenpeters/ke vasi, kjer se je vozniku posrečilo preplašeno žival ustaviti. Kmalu za vozom je prisopihal ves preplašen tudi možakar, ki so ga roparji potegnili z voza ter mu zaman pre i.skovali žepe. ki so bili na njihovo žalost prasni. S kletvicami 90 ga izpustili ter mu z nekaj gorkinvi čez hrbet pripomogli, da je nagloma ubral po cesti proti domu. Dogodek je vzbudil v mariborski okolici upravičeno razburjenost, ker ee je bati, da je na delu nova tolovajska tolpa, ki bo poskušale še kje drugje svojo srečo. Oblasti so bile o napadu takoj obveščene in je pričakovati, da bo imelo zasledovanje uspeh. pravljalni odbor, ki bo pripravil ustanovni občni zbor novega društva. V pripravljalnem odboru so jiolkovnik Škrabar, mag. svetnik Barle, prof. Šilih, ravnatelj Mestne hran. Kocmut, žel. uradnik Vokač in drugi. □ Še trije v svobodo. K 93 jetnikom mariborske jetnišnice, ki so šli v soboto na nejvričakovan dopust, se je včeraj pridružila še trojica. -Hotel Hohnjec« v Sodni ulici se je sedaj temeljito izpraznil ter 90 za rešetkami le še jetniki v preiskavi in taki, ki bi dopust jiorabili za nove pregrehe. □ Treba bi bilo poskusiti. Z ozirom na tozadevno notico uain sporoča mestna jilinarna, da se je v zadnjem desetletju preiskusilo v obratu že nad 15 vrst domačega premoga in tudi v sedanji dobi krize premog iz raznih delov severne Slovenije. Kakor jva se je v praktičnem obratu že 6vojČas in tudi sedaj izkazalo, je naš jwemog za izdelavo plina v retorlnih pečeh neprimeren iu sicer iz razlogov. ker vsebuje j»reveč jiejiela in premalo plina. Obenem so tudi stroSki obratovanja z domačim premogom z ozirom na previsoko kalorično ceno napram inozemskim vrstam še vedno za 30—50% višji. □ Zemlja smehljaja. V nedeljo zvečer je bila letošnja premiera te znane romantične Leharjeve operete. O stvari smo obširno poročali iu svoje stališče označili že ob priliki lanskoletne premiere. Bistvenih izjirememb z ozirom na lanskoletno vpri-zoritev ui bilo; uspešno je nastopil v vlogi grofa Gustava Pottensteina Medven. Vlogo služabnice je prevzela gdč. Starčeva. Režija je bila v rokah P. Rasbergerja. □ »Nevihta« na mariborskem odru. Gledališče pripravlja kot naslednjo dramsko novost dramo slavnega ruskega pisatelja in nekdanjega ravnatelja carskega gledališča v Moskvi Ostrovskega »Nevihta«. Režira J. Kovič. □ Gospodične, ki imajo veselje do gledališča in ki žele sodelovati pri operetni reviji »Pri belem konjičku«, naj se zglase v gledališki pisarni ali pa pri režiserju Bachmannu. P Dvojica podlegla poškodbam. V mariborski bolnišnici sta jiodlegla smrtnim poškodbam Alojzij Umek in Ivan Holzer. Urnek je, kakor smo že v »Ponedeljskem Slovencu« poročali, skočil iz četfi' v tega nadstropja v odprtino med stopniščem v hiši' v Majstrovi 6 ter obležal v globini s strtimi udi in nevarnimi poškodbami. Umrl je v nedeljo popoldne, no da bi prišel k zavesti. — Ivan Holzer pa je umrl kot žrtev krvavega pretepa, ki se je v preteklih dneh odigral v Hočah. V spopadu je dobil več sunkov z nožem v trebuh in rane 60 bile tako opasne. da mu tudi zdravniška pomoč ni mogla rešiti življenja. □ Splav nasedel. Preteklo soboto je okoli poldneva odplul iz mariborskega Pristana velik splav, ki ga je pa zasledovala zla usoda. Že pri Št. Pelru niže Maribora je obtičal splav na rečni sipini sredi struge in vsa prizadevanja splavarjev, ki so slečeni brodili v mrzli vodi ter skušali splav dvigniti, so bila zaman. Končno jim ni preostalo drugega, kakor pričeti z razdiranjem spiava. Posamezne deske in bruna so vozili s čolnom na obrežje ter tam sestavljali nov splav. Delo je bilo sila trudapoluo in opasno, toda žilavi Pohorci so ga zmagali ter nato odjduli srečno naprej. Časnikarski koncert Iz dejstev preteklih let smo sicer vajeni, pa nas je vendar presenetil ogromen obisk posetnikov tega koncerta. Velika Unionska dvorana je bila nabito polna in še v stranskih dvoranah so se gnetli obiskovalci . Veseli nas tako velik uspeh časnikarjev in naklonjenost, ki so je pri ljudstvu deležni. Vendar pri vsem tem človeka moti dejstvo in značaj »Slavnostnega koncerta«. Dejstvo je namreč, da dobro polovico posetnikov privabi le zaključek koncerta, ki jo uvod v »družabni večer«. Tako se dogaja, da je nestrjmost in nezadovoljnost na vseh plateh. Pri onih, ki hočejo glasbe, radi slabo izbranega sporeda in dvomljive kvalitete izvajanja, ki ga od vseh plati moti šum in ropot; jiri onih pa, ki hočejo drugačne zabave, radi »dolgočasnosti glasbe in težkega pričakovanja trenutka, ko se zavrte. Zato bi bil vpoštevanja vreden nasvet, da se vprihodtije ta prireditev postavi izključno na eno ali drugo podlago, pa bo gotovo 'zndovoljnost med vsemi posetniki neprimerno večja. Iz omenjenega vzroka jo o tem koncertu strogo glasbeno kritično govoriti nemogoče. Zato hočem jo površno poročati o izvajanih skladbah sporeda. Orkestralno društvo Glasbene Matice, združeno z orkestrom ljubljanskega drž. konservatorija je pod taktirko prof. L. M. Skorjama izvajalo tri krajša delu : škerjnnc . »Slavnostna uvertura', Arnič Adagio iz simfonije .DumnV, Krstič »Scherzo«. ;) prvem delu jc kritika pisala že o priliki izvajanja 11:1 glasbenem festivalu. Nov je bil za nas Arničev Adagio«. Iztrgan je iz celotne simfonije. zato je težko določiti njegovo prnvo vrednost. Nedvomno pu se skladba, pisana nekako v stilu postromantike, odlikuje po svoji izdelani arhitek-tuniki in instrumentalni jasnosti. Krstičev Scherzo je v svojem glavnem motivu duhovito zajet, srednji del pa je za scherzozno obliko nekam premedel. - Glasbeno društvo »Ljubljana' je zapelo s spremljevalcem orkestra »Narodno romanco Vazilija Mirka. Skladbo, ki se naslanja na narodni motiv Gozdič je žc zelen« že poznamo; učinkuje pri nas zlasti vsled svojega folklornega značaja. Dirigiral ic znani ljubli. glasbenik g. dr. Anton Dolinar. — Oktet »Ljubljanskega zvona« je zapet tri znane pesmi: Prelovčevo »Sedem si rož porezala mi«, Adamičevo »Mara v jezeru« (sopran 60I0 je pela ga Špela Ramšakova) in Jerebovo >0 kresu«. — 1 Mladi, mnogo obetajoči violinist g. Uroš Prevorsek je zaigral VVieniavvskega »Legendo« in Fortinijeve , »Variacije«, ki zahtevajo obilno te ničnih sposobnosti. Spremljal ga je g. Ileinhold Gallatia. — Po odmoru jo nastopil vok. kvartet »Ljubljana« (ki pa z pevskim društvom »Ljubljana« nima nikakih vezi) in zapel dve lahki pesmici »Oj ta soldaški ' boben« in »Imel sem ljubi dve«. Člani kvarteta imajo pač mnogo ljubezni do petja, za koncertne j nastope pa še niso dovolj izdelani. — Basist ljnblj. | opere g. Marjan Rus je zapel dve novi pesmi: Ada- | mičevo »Devojka s tremi sinovi« in Osterčevo »Obed pri medvedu?. Prva je grajena na nbčutenj-ski podlagi s poudarkom na pevski melodiji, druga pa 1111 humorno učinkujoči, moderno pojmovani harmoniki. Spremljal ga je na klavirju dirigent dr. Švara. Končno je naslonilo še kamniško jiev-sko društvo »Lira« pod vodstvom agilnega in glasbeno razumnega pevovodje. g. Cirila Vremšaka in zapelo Nedvedovo »Nazaj v planinski raj« ter Adamičevo »Vragovo nevesto«. V. U. Jos'o Halzp: Adel in Mara V sredo zvečer se jo vršila v ljubljanskem oper. gledališču premijera nove Hatzejeve opere: Adel in Mara. Bila jo to slavnostna predstava v | proslavitev državnega praznika, uvedena z držav- I 110 himno, obiskali so jo državni zastopniki in mno- I žica občinstva. Vse lo jc vtisnilo premijeri zelo ' slavnosten Izraz. Opera »Adel in Mara- za sodoben glasbeni razvoj nima pomena, ima pa s čisto glasbenega vidika brezdvomno mnogo vrlin. Dramska vsebinn je zajeta iz eposa dalmatinskega pesnika Luke I Botlča. Potek dejanja sloni na ljubezenskem raz- , morju dveh mladih ljudi, tragičen zaključek pa izvira iz konflikta, zajetega v dejstvu različne ve- I roizpovedi. Adel, mlad mohamedanec se zaljubi v lepo kristjanko Maro. Njen oče to izve in užaljen v svoji časti pošlje hčerko v samostan, kjer zapade jetiki. Adelova mlada ljubezen je mogočnejša od njegovo vere, zato jc pripravljen sprejeti krst. ■ Zapreka je s lem premoščena. toda prepozno; Mara v tem Izhira in umrje. Dejanje (vrši ee v Splitu, odnosno na Klisu) poteka dosti živahno 111 je prepleteno z južnim narodnim kolorifom. Prvo dejanje sicer precej zastaja, v naslednjih treh pa se sprosti in se živahno razvije v konec. Glasbena snov je bistveno stilno zajeta v naturalizmu, formiranem v koncu preteklega stoletja. Očituje vplive takratnih velikili opernih mojstrov (Mascagni, Verdi, Puccini, Borodin, celo VVagner, s katerimi združuje samoniklo folklorno obiležje. Razodeva pa močnega elementarnega glasbenika, ki obvlada arhitektoulko in je mojster v kantlneli. Posamezne arije so polne čuvstvenih izlivov, se smiselno razpletajo in nudijo pevcu hvaležno možnosl uveljavljanja. Adel (g. Gcslič) in Mara (ga. Gjungjenac) sta na odru simpatičen ljubezenski par. Ga. Gjungjenac je rešila svojo vlogo poglobljeno, a v igri in petju se to pot ni mogla svojim zmožnostim primerno razviti. G. Gostič pa je v igri posrečen mlad, zaljubljen fant, v petju siguren in izdelan, a tu in tam ne povsem svež. Izgleda, da je vsled prezaposlenosti utrujen. — Starega Vorniča, bo- i gatega splitskega meščana in očeta Marincga je res pristno v igri in petju zajel g. Betetto. Njegovo ženo jo igrala ga. Kogejeva; sina Ivišo gdč. Ramšakova; hčerko Ivanico ga. španova. Dobrega in-terpreta je dobil pesnik Frane v g. Marijanu Rusu. Hvaležna igralska vloga blagočutnega mladega poeta jo združena s pevsko močno lirično kanli-leno, ki zajema primerna čuvstva poslu"avcev. Župnika Tupiča je igral g. Drmota. Oderski am-bient mu je še luj (saj je komaj pričel nastopati), pevsko pa prija. Turškega ago Dizdarja je pristno podal g .Janko. Njegova otroka Melko in Omerja prav tako ga. Poličeva in g. Banovec. Tudi manjšo vlogo Adelove matere je občuteno zajela ga. Go-lobova. Slepi guslar — p. škabar in Mujczin — g. Rus sta iepo izpolnila celoto. Predstavo je glasbeno vodil ravnatelj g. Mirko Polič. V čuvstvene elemente glasbe se je povsem ! vživel in jo tehnično in motivično izdelnl. Stilu ' skladbe odgovarja, d a izstopajo pevske melodije, ' ki jim je orkester podrejen. Ta pn je pevce tu in lam preveč pokrivl. Režiral je predstavo g. Ferdo Delak in jo v uplošnem dobro izdelal. Prvemu dejanju uspeh ni naklonjen, ker zahteva veliko množino dobrih igralcev, dn dejnnju, ki je nn dogajanju revno, dajo življenje. Uspelo je drugo dejanje in tudi tretje zlasti vsled situncijskih prednosti, četrto pn je neknm nerodno, ko ljubnvni odnos Adela in Mare v njunih arijah motijo ostale osebe v celici. Dramatske scene so večinoma dobro rešene, v celoti pa manjka vezi med igro in glasbo, ki je v operni režiji najvažnejša. — Insceniral je delo zelo uspelo g. Uljaniščev. Učinek je bil pri večini poslušavcev močan in skladatelj je bil za svoje resno delo upravičeno deležen obilnega priznanja. V. U. L.ubljansha drama s Canevič Aleksii V soboto 2. dec. smo doživeli z Merežkovskega dramatizirano historijo zopet spoštovanja vreden gledališki dogodek. Težko in mrko tragedijo so naši igralci v temeljiti režiji g, C. Debevca podali z globokim doživetjem in v močnih oblikah. Delo sloni predvsem na tragičnem boju med očetom in 6inom, ki sta ju podala g. Levar in g. Jan v prav velikem formatu. V igri so se odlikovali tudi ostali igravci, zlasti ga. Marija Vera, g. Skrbin-šek, Lipah, Gregorin, Debevec in drugi. O igri in uprizoritvi bomo obširneje spregovorili po prvi ponovitvi, F. K. Dr. Ludwig Ferdinand CIauss, Als Beduine unter Beduinen (VIII. in 114 str.) Freiburg im Breis-gau 1933 Herder, kartonirana 3.80 RM, vezana 4.60 RM. Pisatelj tega jako interesantnega dela je pomemben geograf in narodopisec, znan v znanstvenih krogih kot bister psiholog in izvrsten pripovednik. Pisatelj je šel z nomadskim beduinoia in z njihovimi karavanami prepotoval vso sever« no Arabijo od Jordana do Wehabitskega kraljest* va. Iz tega skupnega sožitja je pisatelj povzel nekaj najbolj značilnih potez iz beduinskega življen a: Življenje v šotorih, natovorjenje kamel, lov s sokoli i. t. d. Ra.-.iskavanje beduinskih običajev in nravi pa tvori glavni del knjige. Pisateljevo vživetje je markantno podano in nad vse inleresantna so njegova psihološka opazovanja. Vse njegovo opazovanje je neposredno, zato živo za ame čita-telja. Zadnji del kniige poda analizo pisateljevih opazovanj. Odkriva njihov smisel, tolmači dušo puščavniškega človeka in njegovo usodo in kaže na strašno usodo arabskih žena. Knjiga ima pomen za geografa, etnologa in psihologa. Vsakega čitatelja pa bo zajela radi svoje interesantne vsebine in množice krasnih slik. Dobrodošla pa bo vsakomur, ki iz vsakdanjosti išče za izrazom duie.