"> TMM T»

Irrfmllklla
•t »h t teir a.
mm
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
eftavaiaipa* j
a. L*w«d&i« it,
U
NC7 Bo. UvaMi m. Tslapkoaei Lavadal« «•*•.
LETO-VEARKVL £
__========—
fijfV&rtlSS ChicAfo. III., torek, 26. junija (Jtrne 26), 1923. %*ml£S, ** STEV.—-NUMBER 149.
•• sp#cial rmU	hi	1103, Ad .1 Ocl. J. lair. »«tW*ri»*4 M J«m 14, ieia.
HJ DOBE CESTH02E-
lezniski uslužbenci?
-—t~ iJC; ,
DANIŠ SI JI BrtLO RAZ80-
DldČE.
Aii bocU obo stranki zadovoljni
z razsodbo?
Chieago, HL — Danes se je se ilo razsodišče, da razsodi o za htevah cestnoželezniških ualuž bencev. Cestnošelezniške uzlulben ee zastopa Maelsy Hoyne, bivši državni pravdnik, Franci« X. Busk, korporacijski odvetnik, katerega je imenoval šupan, zastopa javnost, in advokat William A. Morrow je zastopnik ceetnoželes-viiiške družbe.
Obe stranki, cestnošelezniška dražba in ceatnožclezniški uslužbenci— zta obljubili, da ze pod-rršeta zaključku razsodišča, ne glede na to, kako se bo ta zaključek glasil.
, Cestnošelezniški uslužbenci zo zzhtcvali deset centov povišanja mezde na uro. Ako se jim ta mezda prizna, doeežejo komaj zvojo ataro mezdo, železniška družba seveda trdi, da ne more povišati mezde, daziravno ztrokovnjaki govore, da družba lahko p)ača povišano mezdo, kar dokazujejo njeni dohodki v zadnjem letu.
Korporacije ze netade podvržejo izreku razzodišča. Ako imajo najmanje upanje na zmago, tedaj rejše izzovejo zvoje uslužbence, da zastavkajo. To ae ja pokazalo-v Buffalu, kjer stavka eestnoželezniških uslužbencev traja še nekaj mesecev. Ako korporacije pričakujejo od razaodiŠčnega izreka dobiček zase, tedaj se prostovoljno podvržejo razsodišču. . Cestnoželezniška drulba bi najraje ne povišala mezda, za en cent. To pokazuje njena izjava, v JrttrlPMvt. da nt. nji Wišati
mezde.
Govorice o petcentnem povišanju mezde na uro pripovedujejo tako nekam, kako bo razsodišče rszsodilo. Zahteva Ceatnoželczni-Skih uslužbencev v celoti se no 'pripozna, ampak zkušalo se bo lt 'deloma ugoditi cestnoželezniškim I uslužbencem. Pa tudi ta ugoditev 4t ni i garantirana. To jc aamo gOf\ 'vorica in nihče ne more dozdaj povedati, kaj razsodišče izreče. . Dozdaj Še nobeno razsodišče ni priznalo delavskih zahtev v pol nem obsegu. Vsako Je bilo še po pustljivo napram korporacijam. ,V Chicagu je seveda izreden slu-Čsj. Javnosti je prav dobro zna no, da družba lahko poviša mez do za deset centov na uro, a imela bi še tako visok dobiček, da bi se ne smela pritoževati zaradi 'njega. Sedemdeset centov na uro mezde je v tej draginji premalo To jc javnoatl v Chicagu znano. Osemdeset centov na uro nl pretirana mezda, ampak taka mezda krije komaj potrebne troŠke v družini, obztoječi iz pet oseb. , Ali se bo razeodišče bolj oziralo, kako aodi javnost, sli bo večine v razsodišču verjela stoksnju keatnoželezniške družbe in bo vr tfla cestnošelczniškim uslužben ee m samo par drobtinic! To je ».daj -vprašanje, ki je na jeziku vsega delavntva v Chicagu.
Pregled dnevnih do-
gsdkov.
Amerika.
Žrtve vročine naraščajo z vsakim dnevom.
Dva spremljevalca predsednika Hardinga sta bila na mestu mrtva in tretji je umrl kasneje za rano, ko je avtomobil, v katerem ao se vozili, padel v kanjon v Coloradu.
Carinzki uradniki v New Yorku plenijo pijačo na tujih parnikih.
Inozemstvo.
Predsednik nemške vlade Cuno jc izjavil, da se bo pasiyna resi-atenca nadaljevala.
Froacozi se razburjajo radi po tovanja ameriškega zakladniškega tajnika Mellona v Pariz in London. Mogoče gre v Evropo radi dolgov.
Delavska ztranka Anglije se ba vi z vprašanjem monarhije.
Japonci nameravajo intervenirati na Kitajskem.
POLJSKI DELAVCI MORAJO SPATI V BARAKAH DT SINU
Sen Praneisoo, Oni. — Tukajšnje delaveke časopisje opozarja javnost in državno stanovanjsko komiaijo na razmere, v katerih prenočujejo pol^M delavci. V dolinah rek Ban Joaquim in Sa-eramento prenočujejo poljski de-lsvei v raztrganih lesenih barabah in ▼ aenu.	•
Governer Richardson je odstranil Paul Sharrenbcrga, delavskega zastopnika, Iz te komisije. Mharrenberg je bil več let član komkija in je prisilil bogate^aad-j*rejce in farmarje, da so skrbeli za poštena prenočišča, v katerih so prenočevali najeti potj*M de-Uvel
NEMČIJA NE OPUSTI PASIVNE RESISTENCE.
preizkusevalha i vožnja je končana.
KAKO VISOKI SO BILI STROftKI?
Delavcev ni bilo mod povabljenimi gosti.
New Vork, k. Y. — Ogromni
parnik "Leviathaii" se je vrnil s preizkuševalne vožnje. Napravil je 2,209 milj. Na njegovem krovu je bilo okoli 450 potnikov. BiU so bankirji, veletrgovei, vele pod jot niki ia razni veicindustrljalei. Med goztl ni bilo delavoev, daai-ravno so delavci nekdanji parnik "Vaterland" spremenili v parnik "Leviathan".. Med goetl so bili le zaztopniki in podporni ki nrivatnih bizniških intereeov. Delavci so seveda bili tu'di na par-niku. Bili so doli pri parnih kotlih in ogromnih parnih turbinah, gori na krovu, na mostlču, sploh po vsod, kjer je bilo človeško delo potrebno, da je preizkuševalne vožnja končala z uspehom. Brez teh delavcev bi ogromni parnik
francoski general je
nlenlti premog in tovarna v Poruhrju . '
London, 25. jun. — Iz Berlina javljajo, da je kabinetni predsed nik Cuno včeraj izjavil v Koenigs-bergu, da pasivna resistcnca proti Francozom se bo nadaljevala toliko čaaa, dokler jo Nemčije sma tra sa potrebno .
Londonski listi izražajo bojazen da bo Nemčija popolnoma uničena finančno in ekonomsko, tako da bo mogla plačati nobene odškodnine zaveznikom.
Duesseldorf, 25. jun. — General Dcgoutte, vrhovni poveljnik fran-
vezniška kontrolna komisija lahko rekvirira premog ▼ premogovnikih in tovarnah Poruhrja na račun zapadle odškodnine.
Odredba se glasi ,da je Nemčija prekršila vcrsajlsko pogodbo, ker je nalašč zmanjšala produkcijo premoga in zdaj ima kontrolna okmiaija pravico, rekvirirati ves premog na okupiranem ozeiplju, kjer ga more dobitL Kdor se pro-tivi tej odredbi, ga zadene kazen globe najmanj sto mfljonov mark ali pet let zapora ali oboje. Odredba stopi takoj v veljavo. »
VAŽNI PROBLEMI ANGLEŠKIH LABORITOV.
sedanji P*1**1** stranka obravnava vpra i izosti J,ftBi0 komuniama in monarhije
nikamor ne ganiL Vsi miljoni meriških miljonarjev bi ga na mak'niii s mezta, da nisp bili na njem potrebni delavci, ki so previjali razna dela.
med povabljenimi goztl.
Veliko ze goiori o enakozti vseh slojev v republiki. Ampak ta^i dogodki govore, da tc enakoprav nosti ni. Kadar je treba pokazati, da enakopravnost nl »amo na jeziku, smpak da v resnici posto-ji, tedsj se prav zanesljivo pokaže, da te enakopravnosti ni.
V militariatični in stari Ev rop nekaj šteje človek, ako je lajt-nant, če ni saj baron. Tukaj pa
VARNOSTI tTVLJRMJA
VSO NL *
Washington, D. C, — (Fed. Press.) — "Dežele, hi eo bile v avetovni vojni najbolj prlaa-dete, ee danee najmanj brigajo za varnost tivljcfoja, udov iu zdravja zvojih delavoev. Zdi ae, da je življenje človeka izgubilo vrednost, kstero je imelo pred vojno." — Ia poročila zveznega biroja za delavako statistiko.
London, 25. jun. — Jutri ae o-tvori v Londonu 23. letna konferenca Delavske stranke, ki bo trajala štiri dni.
Na dnevnem redu je mnogo problemov, ali najvaftnejia it« dva:, stališče Delavske stranke tuprsm komunismu ln stališč« na-|h:am monarhiji.
Vprašanje komunistične aglta cije na Angleškem, a katero ae bevi stranka vsa ta leta, odkar je favladal boljševizem v Bualji, jo fcelo kočljivo, ker ima tretja intor
Kljub temu ni bilo * delaveev i pacionala mnogo priatašev med
angleškimi delavci. Konferenci je predlošenih več resolucij glede tega vprašanja; nekatero rceolu olje zagpvsrjajo komunizem in priporočajo vstop stranke v ko-guinistično^ ■ internacionalo, druge pa obsojajo komuniste.
Vprašanje monarhije jo nič manj pereče. Delegatje, ki imajo pred očmi dejstvo, da Anglija n y*' daloč od delavske vlade, bodo
debatirali, dali je kralj še potro
mora biti "biznieinau", da nekaj	nl-
šteje, da ze smatra za modrost Kiajevna organizacija V Stoek eh modrosti.	' r	P«*dlošlla roKrtucije, v ka
Ogromni parnik so druge ladje Meri drzno Izjavlja: ,4Kraljeya
Silni poraz auhačav v Kanadi.
Mokri imajo 30,046 glasov večine.
Winnipeg, Man., 25. jun. — Večina mokrih pri splošnem glasovanju zadnji petek znaša danee 30,566 glasov; poročila še manjkajo iz ato podeželskih volilnih okrožij. Provinca Manitoba je bila auha sedem let, zdaj pa se je izrekla, da naj vlada prodaja opojac pijače.
BI.ACTI 0» ROJAKA.
Ustrelil se je ▼ hlevu, oblegan od policija.
Wsukognn, HL — John Lah, stanujoč na 16th in Kristian A ve., North Chieago, je v nedeljo o polnoči izvršil aamomor v hlevu za svojim stanovanjem, ko je uvi-del, da ne bo mogel uiti policiji. Šerif Ed Ahlstrom in vsa policija iz Waukegana in North Chiee-ga je eno uro oblegala Laha v hlevu, kjer je atal z revolverjem v roki ia zagrozil e smrtjo vsskomur, kdor se mu približa. Naposled s« jc aam ustrelil.
Zdi se, da jc Lah, kateremu je bilo 40 let. izgubil pamet, ko je
pozdravile s parnimi piščalkami, ko ae je vračal s preizkuševalne vožnje. Na bregovih se je gnetlo občinstva, ki je gledalo orjaka, kako uboga vsak gibljej krmarje, ve roke, ki ga je po navodilu pilota vodila na njegovo zasidrali-šče.
Vprav ta ogromni parnik pokazuje, kaj lahko duševni in ročni delavci ustvarijo. Duševni delavci oanujejo miael, jo razvijejo, zanesejo na papir, ročni delavci pa na podlagi teh risb zgrada in (to-vrše, kar se je rodilo v mofgšMft umskih delavec«* — inženirje^*
In kadar se proslavlja dovršeno delo, takrat pozabijo na tiatc, ki so ga izvršili. Taka je današnja človeška družbe, v kateri še vedno veljajo za veleume oni, katerim ni treba izvrševati duševnega ali ročnega dela, da ae prehranijo. In tako tudi oetane, dokler se ne spremeni gospodsrski ' sistem v človeški družbi, ki je podlage vsem napačnim nazorom o enakopravnosti ljudi. Duševno in ročno delo se še ni povspelo do tiatega ugleda, ki mu gre. Ampak naviha-nost, bizniška navihanost ta všiva vse čaetil
JSKLARSKI TRUST BO DOL
ZOPBT KASTKN DOBI0BK.
*«w Tork, K. T. — Produkcija jekla in železa ae množi, V mino-lem meeeen se producirali 3,537,-753 ton jekla.
Tako izredno visoko množino jehla ao producirali ob Času, ko je jeklsrski magnet Gary na ves glas upil, da jeklarski delavei primanjkujejo. Izredno visoka pro dukeija jekla govori ravno na sprotno.
Delaveev ni prav nič pri manj kovalo. Ampak mr. Oarj ja je sko-minjslo in mogoče še shomlnjs, da /e dovoli induetrijalnlm tru atom uvažati delavce Is tujesom-
z
rodbina ni več potrobna kot de angloško konstitucljc in Delavsks stranka mora jasno povedati kaj misli storiti z dinastijo, kadar prevzame vlado."
Mnoge druge resolucije pozivajo stranko, naj ss izreče za odpravo monarhijo. Na drugi strani ao reaolucije, ki zahtovajo, da Delavska stranka, ki mora priti na krmilo po ustavnih potih, naj pusti kralja zaenkrat pri miru.
Japanel »lilijo Intar veniratl na Kltajakem.
Pološaj v kitajski republiki je strašno slab vsled večnih Intrig.
njegove žena plesala s drugim stvs, ki bi delali za najnižjo mez-moškim na pikniku v nedeljo. Ta-1 do. hoj je zagrosil leni, da jo ubije, ftel je po revolver, šena pa na policijo. Potem je sledila gonja, ki j« končala o polnoči v klovn.
ZAMORCI VA IZLBTU VAJTI
OTRO
Chieago in okolica t V sredo ie«talne; lokalni deševni nalivi. *hhi jušnoaapadni vetrovi Tem -»retura v zadnjih 24. tir ah t naj rašje M, ftajmžja U. Bolnce iu ie eh 1:1«, zaide ob IJ9.
tono jo hotel prodati aa $1§.
Modieon, Wie. — M« Olga Vanvloet js dobila ločitev od svojega mota, h« j" pričala na sodišču, da jo je hotel soprog prodati nekemu dmgemu moškemu za pet-naj»t dolarjev.
Dizle, U. — Okoli 4S do 60 sa aaoreev ee je na nedeljo udeležilo cerkvenega izleta v presto nore-vo. Po obedu je zbolelo večje šte* vilo. ko so zanšili pečenko Zdrav niki so dognali, da ao se samorei otrovali e ptomeno, ki se razvije V aprijenih živilih.
Peking, 25, jun. — Bazna zna menja keitojo, da namerava Jepon ska izkoriztiti sedanji poloiaj na Kitajakem, kjer vladata politični in. finančni kaoa. Notranjo smeš-njove in večne zunanje intrige ao privedle dešelo v naravnost obupno stanje. Kitajska ima tri vlade. V Pekingu vladajo samo trije ministri; parlament noče sboro vati ln poslanci bi najrajši pobegnili iz Pekinga, toda policije strsži železniške poetajo in n« pusti poslsncem iz meets.
Pradaednik Severne Kitajske, ki ja pred nekaj dnevi pobegnil iz Pekinga, je sdaj organiziral svojo vlado v Tiantainu. Tretja vlada ae nahaja v Kantonu, 6a Čelu katere je dr. Sunjateen. Med pristaši treh vlad divja civilna vojna.
Tuhajšnji japonek! list piše v dolgem članku, ki ja najbrž inepi riren, da altuacija na Kitajakem je zdaj teka kot je bila pred boksarsko revolto. Ker ae druge veleaile ne morejo zedlnitl, kaj bi naredile, je dolšnoet Japonoke — piše U list —» da poseže v kaoe lo zavaruje življenj* in lastnino tujcev na Kitajskem.
BAJTDITJB SO ODJADRALI S BOGATIM PLBVOM.
E
smh delavcev cvete.
S UMIKI BARONI SO 1BLO SA-UUBLJBNI V DRLO 0" KOSA.
Tako delo inišnje produkcijske stroške in povišuje profit.
Vanoouver, B, 0. — Na atlautl-ikem obrežju ne gre prav dobro esna trgovina, kljub temu pa !• majo dobro čase šumski bsroni v Uritaki Kolumbiji. Na trg so pri-čeli prihajati japonski kupol. Cene bi bile padle, Uho so se pa povišale. Razume se, da nimajo šumski delavei od teh povišanih cen nobenega dobička. Sumski baroni se razumejo za izkoriščanje delavcev.
V prvem četrtletju so v Brltski Kolumbiji producirali 365 deski-nih čevljev lesa, ali pet in trlde-sed mlljonov Čevljev v<4$ ko lani ob tem času. fa pomnožena pro-dukoija je le povečala hrepenenje šumakih baronov po večjem profitu. Zdaj obračajo šumakl bo-Coni v tšh krajih naa« pozornost jsvnostl, kajti v izkoriščanju šumakih delavcev so izredno ženi jalnl, Molzejo jih na vso najine, Najmilejši način je ta, da od njih pobirajo prispevke za sdravnlško pomoč, najhujši način je v delu od kosa.
Delo od koaa je povsod uvede no, kjer so stroški visoki ss sprav Ijanje leaa do šeg. V takih krajih plačujsjo šumski baroni delavce od kosa. Delavoem pokažejo par eentov več sasluftka, sa to jih pa tako prižonejo k delu, da morajo dati od sebe vso svojo delavno moč, ako hočejo tudi teb par cen tov zaslužiti, Marsikjs garajo de levci po deaet in dvanajst ur na daa. po končanem delu «1 pa jahajo yto>eeerK«a>ta4a-M počivali.
Drugi prigsujaški bič je nagrada (bonua). Lesne cehe so vieoke, šumski baroni hrepeuo po vedno
višjem profitu in sa to iašemajo delavec, kakor jih morejo in dokler pajde. Nagrada je pa dobro sredstvo zs izkoriščanje. Nekatere kompanije obljubljsjo.avojlm najbolj "pridnim" delavcem prosto vožnjo s prehrano v najboljšem botelu v Virglnlji, glavnem mestu l>ro\uiee. Neka druga drqžba je obljubila svojim delavcem izlet v proato naravo z bogstim ol» tem in pijnčo, sko med prvim ln SI. Junijem s prsv i jo 4,800 debel v voddtfc« jih Uhko splovcjo du fta g o. To pomeni, da so morali do levci vaški dan posekati in obse kati dve sto drsves in jih spravi ti v vodo. Ta družba plačuje avo-jim delavcem od tri do šesfdolsr-js* nagrado na mesce, Prlgenja«') v službi šumakih baronov skušajo na U način poeepiti delavec, da kujskajo drugega proti druge mu, če|, kdo* je najbolj*! dels vee, kdo največ produclra. In ti stl, ki se dsjo potegniti, da jih priganjali drugim dslavcem pokažejo kot ugled pridnosti, prej mejo že svojo gsrsnje po psr eentov več od onih dcleveev, ki na sedejo na tako nerodno na stavljene limanice. Povprečna dnevna nsgrsda, ki jo plačuje ta družba svojim delsvcem znese po deeet eentov na delavca in na dan.
Kajn*, proeperlteta Je tukaj, Beveda je in sieer za šumske ba rone.
ituski uobnjak sb jb HITRO nasitil amr
Okraden je bil dvakrat r
dnrmin «taj«r.do«... ^
New Vork, N. Y. — Profezor Ivan Pavlov, veliki ruski fiziolog ln fcomik, je bil pet dol v Ameriki in to mu zadoatuje. Zadnjo soboto je obiskal prijatelje na yalski univerzi in na vlaku, ki ga je odpeljal v Yale, je bil okraden aa $2000, to je za vec, kar jo Imel za svoje poto-vanjo po Ameriki, latega dne, ko se je vračal v Now Vork, so mu tstovl vzeli še kovčeg,
"Takoj grom naaaj v Rusijo," je izjavil Pavlov. "V B* siji jo sakon ln red. Tu sem bil komaj pet dui in še so me oropali dvakrat v enem dnevu. V Husijl se ml ni šo nikdar zgodilo kaj takega."
MELLONOV OBISK RAZBURJA FRANCOZE.
BertleeviUe, Olda. - fctirjc bendHje ao optenili banko v Bernadala, ki ee nakaje petnajst milj jogeaepadno od tnkaj, sa pet tiaoš dolarjev.
Meščani ao v družbi policije or ganiziraii pat r al je, aoveda zastonj . Benditje eo edaosli fleo na
V Parizu Blatijo, da bo Amerika caktevala plačilo dolgov v ven vonja.
Pariz, 25. jun. — Poročilo, de smeriški spkledniški tajnik Mellon poseti London ip Pariš to poletje, jo -razburilo francoske politično kroge in povzročilo vročo raeprave v aborniei. Pbslaneu Caudigo je danos vprašal Polnca* reja, če je vladi snaao, da bi Združene državo rade vzele francosko Hapadnoindijska otoke sa vojne dolgove. Pblneare je odgovoril, da vlada aa va niš o tem, toda on da bo nasprotoval, ako bi kdaj jirišol
tskpmllog.
Francoski (talitH*! kroji idutMo, da je Malkgfcar po^et Francije in
Anglije v zvezi z vojnimi dolgovi. Uovoriea, da namerava Amerika predlagati Angliji in Frauniji, naj ji odatoplta Kapsdnoindljsko otoke v blMini Panamskega prekopa u dolgove, jo precej razširjena v Parjaa in Londonu, Ur«dal viri slecr zanikajo resničnost teh poročil. ampak razburjenje re ne more poleči.
Vročina ia vedso ubija IJaitfl.
Dovctoajit mrtvih v ObJoegu do
včeraj.
V soboto so štiri osebe umrle vsled vročine, v nedeljo pe šest o-sob; skupaj 111 mrtvih t osmih dnevih, odkar prltlaka nenavadna vročina. Toplomer je kazal naj« več 03 etoplnj.
Vročina pa nl samo v Ckleagu, temveč po vseh državah v zmernem parni od Atlantika do Hkal* najih gor na zspsdu. Temperatura ss prsmičs v teb krajih od (10 do 105,
DBVST OftBB OSI OLJI NIH » OD OOZDNBOA POŽARA
Minnespolis, Minn, — Pri jeze ru K<Ho v Minnesoti ja gozdni p .iar obkolil devet gozdnih de-lavaev In gozdarjev, ki se nahaja dvajert milj ee verno od Orre.
Ne ve ae, če so državni ali zvezni uslužbenci. Z njimi so pretrgane vse telefonske in brzojavne sraze. Odšel je vešjl rešilni oddelek na pot, da ae prepriča o uao di gazdnik delaveev in gozdarjev.
Pemkrzki
radarji dobili 16,000 poviaka
Berlin. 25, jun - Mlnietrotvo U delo je odredilo, ds se rudar-jem v Poruhrju poiiša meada povpre/oo za fV*« »«rk dnevno Marka je šla naaaj na okrog i/o,ouo za dolar.
POSLBDIOB VROČIMB DI VB* MARVOSTI.
Vaak vlile, Tenn. — Pred tovarno Naahvlile Mschlns A Hup-ply kompsniis js eksplodiral qa-blralnik zs ol> in kemlkslije. Vos ao pripeljali is tovarne Old lile« korjr Powder kompanije, llil je l>resen in je držal okoli 220 ga-Ion tekočine. Mesto da bi pokrof odprli, ao puatill nabiralnik ae-pri V njem so se rssvili pljnl in nabiralnih se je rszletel s strkš* nlm pokom'. Kns oseba Je ubit«, štiri so ranjene in tudi tovarna je zelo poškodovana. Delavce, hi je bU ubit, je delal oh čaeu eke. plozijo na esbirslniku. lissstrclba ga je raztrgala na kose.
MLAD DSOBK V PASTI
' Vew Tork. N, T. - Poredni In nagajivi dečki so ssprll 10 letne-ge Htenle/ Ferba v prašen tovorni želesnMki voz, katerega je to. vornl vlak odpeljal neham proti zspeda. Dečke je pričele peči vest in (*ovedeli eo doma, kakšno ne« rodne šalo so izvršili.
Ne šeloanieeh so f»rišeli ».kali de. ka, (ode prve dni še ni bilo n. •(>eha. ker eo dečki pozabili, kak-Ano t levil k« je imel

M, ^Ma
"......

PRO
PROSVETA
glasilo >lovs»
NARODNE POOKOHNEJEDNOTE
NARODNE
—HS*SSEi ..isrBSTj rhiaafu
Ml l«U in |i.u m tri MM«-. Cb^M^ ■
m jri	, in
N • »Uv M VM, br iM iti •
M
^H "PROSVETA" SSST4S Se. Uwdsl* ^.gjjg^««——»^m«
MTUE E>LI6HTBNMEHr
Or— »I tbe. HovvU	«1 S—»nMf.
1.m r	ar <je.»j. *>-*•> hff t^s; _ .
■!,„( 40 u« j« t tem Soeram f«ukU MMlitii. Fi»Hto je
JmmTJ« M — »atovl U«.__
DENAR SE meče proč perijodicno!
Vsako spomlad ss vrtajo poplave perijodično. Vsako »pomlad poročajo časniki, koliko ikode so napravile poplave v naselbinah ali na farmah in vrtovih ob rokah. In kadar js katastrofa velika, tedaj m pobirajo "mili da* rovi" za prizadeto. Skoda, ki so jo povzročile poplavo na imetku skozi stoletja, odkar se ljudje naseljujejo ob rekah v Ameriki, znala na miljone dolarjev. Poplave.pa niso nspravils ls ikods na imetku, fmpak so uničile precej veliko itevilo človeških življenj.
Posamezen pameten človek poliče vselej vzroke, Id mu povzročajo škodo, da jih odpravi in tako v bodočnosti odvrne Ikodo od sebe. Škodo, ki jo povzročajo poplave, ne more odvrniti posamezni človek. Njegova moj je prešibka, pa tudi sredstva, s katerimi razpolaga navadni človek, ne zadostujejo za odpravo ikodo povzročajočih poplav.
Ako se hočejo odpraviti poplave, tedaj se mora »družiti skupaj veliko ljudi. Tako naravno združenje imamo v občini, v državi in v Uniji, ki bi lahko pričela z delom po dqbro osnovanem načrtu.
Kaj se je dozdaj zgodilo za odpravo poplav? Prav malo I In zakaj se je izvršilo prav malo? Za to, ker'se poplave ponavljajo v enih in istih krajih perijodično in tako govore, da ni bilo nikdar izvrieno tako dobro in resno delo, da se poplava odpravi.
Za odpravo poplav ne zadostuje, ako se v neke« kraju zgradi par jezov, da zadržujejo vodo, kadar reka na-rsšča. Za odpravo poplav je treba uravnati reke, Iti prestopajo bregove, od izvirka pa do njih ialiva. Napraviti je treba ogromns nabiralnike in druge naprave, ki so po sodbi inženirjev potrebne, da se odpravijo poplave. Tako delo se lahko po izjavi inženirjev izvrši s sistematičnim delom in dobrem načrtu. Z 'drugimi besedami to pomeni, da se morajo za odpravo poplav zanimati občina, "države in Unija. Vsi trije faktorji morajo dovoliti potrebni denar za uravnavo rek in najeti inženirje, da iidelajo potrebne načrte, da odpravijo eno najhujših šib, ki sadene vsako leto prebivalce, ki prebivajo ob rekah, katere rade prestopijo bregove in poplavljajo okolico.
Včasi govorimo, da so slabi časi Dela ni, pravijo ljudje, in za to slabi časi. To so nepremišljene besede 1 Nikar ne govorimo, da ni dela, dokler reke v Združenih državah ne bodo tako uravnane, da ne prestopijo več bregov in ne ugrožajo več imetka in človeških življenj. Ne ponavljajmo kar tjevendan, kar nam drugi sugeetirajo, ampak mislimo sami, ako so res slabi časi zkradi tega, ker ni dela. Dela je vedno doeti, samo privatni bisniški interesi ga nočejo včasi videti!
Tu so privatni bizniški interesi, katerim je več njih lastna korist, kot splošno blagostanjs. Ti privatni bisniški interesi so s svojimi intrigami precej krivi, da se v občinskih zastopih, državnih legislaturah in v kongresu ne zanimajo v tisti meri aa uravnavo rek, kot je treba, ds se zanimajo v ipteresu ljudstva.
Razni posUrvodajni zastopi so dosdaj večkrat do v o-lili manjše vsote aa krajevno uravnavo rek. Denar je bil navadno vržen proč, ker je voda v nekaj letih uničila o-brambna dela proti poplavi in je prestopila sopet bregove in napravila ogromno škoda Strašna povodenj v Pu-eblu je dokas, ako ni vsa reka pravilno uravnana, da ho dela proti poplavi zastonj. Uravnava Dunsjščice, ki je bila poleti mal neznaten in smrdljiv potoček, spomladi ob času neviht pa strsšns reka, ki je delala Dunajčanom in prebivalcem v okolici strah in grosa, je pa dokas, da se lahko vsaka reka uravna, da ne povzroča poplav. Za do-kaae nam ni treba hoditi v Evropo, da dokažemo, kaj zmorejo ameriški inženirji in delavci. Panamski prekop nam govori dosti jasno o zmožnostih ameriških inženirjev in delavcev. In če je bilo mogoče zgraditi panamski prekop, tedaj se lahko uravnajo tudi reke v Združenih državah, da ne bodo s poplsvsmi več povzročale škode in u-ničevale človeških življenj.
Da se uravnajo reke pravilno, je pa odvisno treh fak torjev In sicer od občinskih zastopov, državnih legisls-tur in kongrese. Tu je sdsj prilika, da se pokažejo zmožne*! teh treh faktorjev, poeebno takrat, kadar bodo privatni bizniški interesi povzročili krizo.
Juga j* ia ravno tako rszprsvljs-
IZ NASELBIN* * iUa N-kaj lMa
Vmmi1 ' rojak it Sita kaj takega, ko pa
, , u	v kot. Ne eden. mnogo jih
v tej ali onnajinii ss človaku ,tori ttko> ^ Mm Mm videL
vedno potoži po svojih znancih.	,	.. 4<lf -
m™ uk. «j. ».»i d..odao ^ Stff.TJS
nekegs dae, ko je prisopihal pol arumn**««	, • ' 77 J7
isvi vlak in »e popeljal v fcC	bl
Pa. Potem tess aepodal fr^	^o ka^ga debelega ia
ljubljenega »eata CUvclanda v'J* "mih dobrot	f"Ja
Ohiju. Sprehajajoč se po meetu,	5*5» PraV
Mm ugledal neko' veliko novo "V «	" I'
stavbo, il jo ravno izdelujejo J J* ^Ž** tSM^t
na nji napis Slovenski na?odni	J^MEL^
iAm HI ' I „ Amviu i..a.H,i vsled obilih vžitih slastnih jedi, dom. memaidrugih tuaelbi Jj dJ ^ rAdi brezdelje in aah, vzemimo si jih v vzgled. Med , ™ ,	. . .
njimi ja velika sloga, kHere nI po	t0 bl blb1fobrt ■«*»
drugih krsjih med rojaki, da v ^ bi ^udje	1 °«ftb-
skupini n. morajo priti do ki- ^ f1™^" ZfcjStfS ga koristnega pogovora v prid, »cmoteno rede 04 deIaViWl svojemu narodu. Veliko trplje- jeJ/ . ,	,
nja in deU bo sUls tista krLL Ev°. d0'0***l	^^
etavba v CleveUndu nsie rojake, !	-'Blly >* 17'
a smsl be vssk zavedni glovenee ^'J*0* tU umrlt 8obTatU
reii, to je produkt trpljenja aa- FrtnkQ VWmarJtt ^^SUS iih brstov	g« m ga pustila s šestimi otroei,
.Rojaki, agitirajmo povs<Kl, kaj	8 let' ntjmla*im »
ti v korist bo nam in nalim po-114'<tni' tomcem, is bomo gradili sliine
narodne stavbe.
Slovenei v Clevelandu ao dokaj uljudni in postrslljivi, za tsr jiai moram isreii vso pohvalo, slasti drnlinl Boieglav, kjer so mi postregli s najboljšim.
Is Clevslanda sem se a vlakom podal do Cantona, Obio, kateri jo je lomU bolj kot nsi domači. Prva pot je bila seveds do naših rojakov. Pred nekaj leti je njih društvo it. 315 Štelo komaj -jlar-ee članov, aedaj pa jih iteja približno 50. Bojaki so mi povldsli o delovanja njih druitva in uspehih, tsr da bodo v kratkem iasu tudi nabavili društveno zastavo. To ja kajpada lepa ideja za naše napredne rojaka, čaatitam jim na njih društvenem, delu in kličem, da bi tako složno nadaljevali. Zahvaljujem se za sprejem in postrežbo, vsa čaat gre mial Milki Umsk sa ljubki sprejem ter vsem ostalim Slovsneem v Cantonu.
Na poti do bližnja naselbine Middle Braneh, Ohio, me js na Sesti pograbila neka kara in odpeljala ravno do eementne tovarne. precej moderno je urejeno to podjetje, a notri-ni zaposlenih več Slovenoev kot kakih deset. Oni so si tudi ustanovili svojs društvo in ga priklopili k 8NPJ. Že v tem je rasvidno, ds tu šivijo razsodni rojaki i* na-prsdasgs mišljenje, del sem k dobro znani družini Krifensn, kjer ien> bil postrežen kot bi prišel ssm ljubljanski Bonsventors. Hvala družinsm Čok in Čeh za ep sprejem.	/
Po dolgem potovanju jo ubs* rem nazaj v našo prekrasno Pen-no, v milo nsselbino med svoje sobrats. Čakajo me tam piama od naših vrlih rojakov is bližnjih nsselbin, ki hočejo poststi člsni našegk drnštva. Ponosno smem reči, da jo ni take naselbine, kot je naš James City, Ps. Ni js hi-še, da bi as imsli v nji člans S. N. P. J. in tudi se dobi hišo, v kste-ri je po deset članov, ■pl Še dolgo, ko sem poročal, da je moja gealo pridobiti ato članov v oba oddelka v tem letu in eedaj je komaj pol leta, pa bomo v juliju preeekali število 100. Ponosni amo lahko na tako lep napredek pri društvu vzlio mali naši naselbini. Malo naa'jo videti, pa dosti itajemo, samo ia to je treba, da bi ia trdnejie segli v voke in postili vssm do besede. Vsi skupaj nekaj vemo in znamo, en sam pa nli. Tedaj bomo imeU is večje veselje do skapnega delovanja. |V naši aaaalbiai js is nekaj[pe» jakov, da niso srsven. Pristopita k naši organizaciji, da bomo lah« ko rekli, da smo vsi v tsj nesel-ml<pri podpornem društvu. Mislim, da je prav mslo takih orga-nissclj (sko je sploh kaka) kot js nsša H. N. P. J. ia tako organi, iacijo js trefta, da krepimo ia po< Mnnrmo vai nje člani.
Na mojem potovanju aess pri šsl v dotiko s rasnimi rojaki in tsko imel seyeda različne pogovore glede čaaopiaja in raznih i-dej naših rojakov. Nekateri ugovarjajo, zakaj list " Prosvete" prinaša raspravljenja o družin skik razmerah. Tudi jaa ae ne etri-ajam a njimi ia sem mnenja, da bi tistega ne bilo trtba prinašati na dan. Vsak človek lasa avojo razmere, nadloge, aaj jik imamo tadi mi. fantje ln dekleta. Pa ka M hotela "Prosvete" prinašati naše krike, pote« bl imel dosti aanimivega čUvp. ki bi bilo tudi koristno in pedačljive. Zabavljanje bokale iea moŽi*kr, pa nič ne kesae. Prej bi naj blU vsaka vas-la naočnike in pogledala svojega moža, ae eedaj kvariti papir v na šen aajboljiem lista, ko vee ako-psj nli ae palete Nobea napreden raja k ae bo čital, kar au na
Brez vsakih sredstev in brez beliča pri hiši je bil. Kot tajnik tukajšnjega društva sem sklioal sejo in brstje smo odpomogU nesrečni druflnl brez matere s našo blsgsjno; ter vzel ssm dva tukajšnja rojaka in šli smo prosit milo-dsrov za uboge sirote in pogreb njih pokojne matere od hiše do hiše, čeprsv je bila najhujša zima, da so nsm pomrzli vsi udi. Nabrana je bila zadostna vsota za pogreb z velikim trudom. Pogreb ss je vršil po katoL obredu. Bilo nas je Šest pogrebeev, pa sa nas pogrebnik ni mogel dobiti kare, paS pa jo je bilo prav lahko dojiti za gospoda, in sicer tako, da jc bila peč v nji. Reveži amo as morsli voziti na eankah štiri mi-je daleč do pokopališča, izpostavljeni pravi sibirski zimi. Bi-a je taka zima, dp ko je eden rojakov izgubil površnji čevelj, ga ni bilo mogoče več pobrati, ker ss e še tako primrznil k zemlji. 'Častitega" gospoda sem videl samo v eerlcvi, potem pa js bil civilni pogreb, ksdsr je br. Vidmar plačeval, pa mu jih js moral odšteti $28.
|To vam je vera, v kateri je zaslepljenih toliko naših sotrpinov. Proč s takimi pijavkami in nadomestiti jih z dobrimi učitelji, eer-Eve pa preurediti v napredne in koristne šole. Potem borno nekaj vedeli, česar aedaj ne vemo.
Tu imamo kar dve eerkvl, pa ne vem, kam pripadata, šolo pa eno. Ooapod ne pogrešajo nikdar hiše, zdravnik pa jo večkrat pozabi, Če je kdo bolan.^Fiko se do-gaja povsod, ljudstvo pa ne spregleda. Pačijo ae v raznih plahtah, kakor kukluksklanovci, da bolj strašijo ljudstvo. Kadar bomo spravili s poti one črne gsvrsne, pa fro odrešen svat.
Pozdravljam vse nspredne či-tstelje "Prosvete". — /aSSi Skok,
sts-'-;.
"Iz ljubezni do Majka".
torkk, ss. junija. 1923
Eno aro med peto ia ieeto js naš prijstelj posvetil visenju sa jermen v kari in krevnanju po oesti. Točno ob sedmi je Msjk pritisnil	p
prst ns čaaovno uro ia nato je niiki kandidat fa^k^«
t*vega infernai "Vsi tiati, ki potovanja"^rf stopite semkaj, pustite upanja M danilkim kmetom ntjbol^e',u' snnsj" - ampak poskuša na vse na Bvetu kar M
proklete načine, da ae ravna pa organizacijo in dobnMss
•priagflsldski "The Illinois je prinašal pod naslovom 'Por the Lova of Mika" sledečo satiro:
Majk Msjkolovič (Miha Mihaj-lovič) se je rodil v Slsbem krsju. Ta kraj js nekje v Čehoslaviji sli Jugoslsviji sli ksteri Is Slaviji, kjer ss vsgsjsjo sužnji (angl. "slsvss").
Ko je Msjk pričel rszumevsti to ia ono, je slišsl mnogo lepih pravljic o stricn-miljonsrju, ki se nahaja nekje v Ameriki. Kakor v ssnjah ji js nspravil tols sliko. strie je gospodsr gostilne, hotela ali kakor se že imenuje velike hiše, v katero korakajo trume ljn-di pri prvih vratih noter, pri drugih ven, gredoč pa jessljejo s miz bogsta jedila brszplačno, samo sa pijačo odštejejo nekaj denarja.
To je bila tieta aUka, ki je Maj-ka končno pripeljala v "deželo svobodnih in hrabrih", to ss pravi v Bonegrind . (Kostomlin), Psnnsjrlvania, kjer je odkrU svojega strica-miljoaarja v ječi, v katero je bil vtaknjen sa dvs leti fadi tihotapstva s žganjem. % e o •
Dobro. Tu je sdsj pavzs. Potem ae povest nsdaljuje. Msjks vidimo, kako štadira metalurgi-ko (kovinoalevje) v jeklarski to varni sa 30 rentov na uro ali SS.S0 na dan. Majk je namreč dobU do bro delo In vztrajno delo. Drlalo as ga js kakor alaba fiahta.
Mučilni stroj dvsjeetega atole-tja, ki ae imenuje bodUke. je vrgel Majka ia poetdje zjutraj ob itirik. Ob potih je bU njegov ob-raz aaaiaa la želodec napolnjen.
njsm.
Od sedmih zjatraj do sedmih svsčer ni iaul Majk nobenegs drugega dela kakof delati. Kdor ja iskal dela v tej tovarni, ga je lahko imel. Javna tajnoat je, da so lastniki bonegrindske tovarne potrošili lep denar ia čaa a najemanjem svedeaeev, ki eo si potem belili glave s umetnostjo iskanja delsvcev. Nekoč so zvedeaei celo iznašli torbiee, katera so obssili delavcem na nos, da ao (delavei) lahko opoldne jedli is njih ia de. lali brez prestanka. Ali bila je nesreča. Drulba je imela več stroškov s odvažanjem mrtvih delsvcev, Id so se sadavili med jedjo in delom, kakor ps na is-gubljenem času med obodom, zs-to je odpravila torbice s bombastični m naznanilom, da to dala is človekoljublja.
Ob nedeljah, ko so se menjali podnevni in ponočni delavei, je Majk'delal 24 ur nepretrgoma— samo zato, ksr je nedelja božji praznik in Gospodov dan. Ob devetih se je Msjk zvalil na slam-nico v družbi a svojim tovarišem Umazanobracioakim, ki js v spanju piskal visoki C, d oči m je Msjk baalral.
Če bi rekel, da je Majk imel ži-Vinsko eksistenco, da js živel kot šival, bi smrtno razžalil vae Hvali, domače in divje. Kajti mi ima-mo društva zoper trpinčenje domačih živali in strogo zakone zoper lov na divjačino v plodilni sezoni, dočim ga ni* društva v vsej božji Ameriki soper trpinčenje Ms j kov.
'0 0 0
Warreu Gamaliel Harding (slu-čajno predsednik teh Združenih držav) je mož usmiljenega sres, kar dokazuje njegova velika ljubezen do Laddy Boja. Tako je i-ma psu, ki js doma v Beli palači. Ko je torej namiljeni Warren slišal nekaj peti o Majku, je povabil k sebi basa bonegrindske je-klavrn, ki sliši na ime Gsrj j po-klical ja tudi vss druge male in velike base, ki basujsjo v tovarnah pod največjim basom, ksters-mu je ims Gsrjr. Ko so se odzvali, jim js Warren dejal nekako zapovedujoče t "Gospodje, sedita ia prigriznite!"
Gospodje so ss najedli ia napi-H, ia potem je Wsrren sopet govoril takols: "Gospodje, velika žalost ml stiska srce, ko vidim, da vi, ki "ste tako gene rosno prispevali v moj volilni sklad, trpinčito tega Majka dvanajst ur ob delavnikih in itiriindvajset ur ob nedeljah. Prosim vas, vi delate črno sramoto naši domovini svobodnih in hrabrih, kajti — pomislite, prosim vas T — slišal sem, ds js to edina kristjsnsks dežela, v kateri delajo človeška bitja bolj živin-sko, kakor v katerikoli poganski deželi. Zsvoljotega vam ukazu jem t pojdite domov, gospodje, in ne grešite več t Pišite mi, kako SS vem bo isplsčsvslo." 0 0 0
Itespodje so šli domov. Izprsšs-11 so svojo vsst ln preisksU svoje tovsrns in dognsli, da Majk silno rad dela dvanajet ur ob delavnikih in štiriindvajset ur ob nedeljah in da bi ae ZdtuŽene države ameriške, najbogatejša dežela na svetu, pri tej priči pogreznila na dno pekla, ako bi Majk delal aa-m o osem ur in nič ob nedeljsh.
Nato ao zaključili, da se raztrga ssdaaji nascljeniiki sskon, tako da pride is ns tisočs Majkov v deželo svobodnih, in hrabrih, kjer bodo deležai blagoslova dva-»njHUirnih delavnikov ln šttrlin-dvsjseturnih nedeljnikov vsi oni neerečnikl, ki danee še s^hujsjo pod tiranskim jarmom omurne-k s delavnika kjerkoU na svatu.
In potem so rekUt "Delavci ljubijo dolge ure, ker vsi zaslu *ijo."
To so rekli in tako previja iz ljubezni do Majka I
spopolnjmj. mi metodajni obdelovanja
Znamenit uspeh občiiukera lastništva pouUčne železnici \ DetroitU vpliva tadi na uprsv. čikaškega mests, da posnema n * sto v Michigsn. Pred kratkem i*, voljeni župan Dever v Chicsgu j« izjavil, da bo njegov predlog tt uravnavanje prometnih sredste* v Chicagu baziral na principih ob. činskega lastništva in obratov*, nja poulične in nadulične ieltz&i. ee. Za slučajni deficit na bode določeni nikaki davki, cena pa bo uravnavana na podlagi obrstaih stroškov.
-e e e
Poročila iz Avstrslije so pred nedavnim povedala ,da je del*?, ska stranka zopet pridobila pri volitvsh v Oueenalandu. Delavih vlada je pojačana od veČine dv* zastopnika na deaet. Največje » speke je imela delavska ttranks t Brishanu. ,k f
Z veČino samo dveh sastopnikov si je le prej delsvska vlsds prf. borila mnogo izboljševalnih m. form za delavce in v socialnem oziru sploh. Poleg tega je delsv. aka vladna uprava omogočila, ds mnogo glavnih industrij v provinci lastuje javnost. Dslavstvo ps d ja sedsj izvolilo ia več svojih ss>| stopnikov, da bo tslso imelo popolno kontrolo nad vlado. ' e o o '
Silno zadružno gibanje po svetu in njega uspehi, ki je še nsjbolj napredovalo tam, kjer je bilo nsj-manj nadeje, je zganilo tudi princa, aedanjega vladarja Slama, da ja porabil avojo vladarsko moč u gradnjo velike zadruge v svojem kraljestvu. Mslo čudno ss to sliii, vendar je napredni monarh, pod katerega žezlom je 9,000,000 ljudi, v mali deželi Južne Azije porsbil svojs vladarske slls za ustanovljs-nje zadrug. Zapadno od te države je indijpka država Burmezijs, ns vzhodu pa je francoska Indija, dočim Kitajsko morje ,kt js mali del Pscifiinega oceana, spirs južne bregove Slama. Kskor prebivalci Burmezije, indijsko in kitajska^ ljudstvo ,tsko tudi prebivalci Slsma žive največ odjmljedelstvs« ■Pridelovanje riža je njih glsvns industrija. Zelo pogosto so mali bajtar ji, pridelovalci riža, prisiljeni isposojsvati si denar, da jim je mogoče obdelovati dalje, pri čemur pa morajo seveda plsčerati visoko obresti Kitajski izposoje-valci denarja ao tako prepredli vso siamako državo in izkoriščali ljudstvo, ki jim je morala vsečatl v rižtkpo tri in Se večkrat toliko vrednoat kot je znašalo poaojilo.
Pričelo pa je zadružno gibanje leta 1916, da ss odpomore malim kmetom in satre kitajske posojevalce denarja, ki so ss vjedll v ljudstvo Siama kakor pijavke. Šestdeset zadružnih kreditnih družb ,katerih vsaka vključuje od 10 do 50 vaai in mest, je bilo od tedaj uatanovljenih. Vladar Slsma, ki ae je doaedaj zadržal ner-tralno, pa ae je podil zdaj ssm po deželi, kjer deltije sa dobrobit svojega ljudatva, s tem da podpir* in ustsaavlja nova zadrug«. Z*' čel je proučavaU poljedelsko m hranilnično in poaojilnično is-družnlštvo po aoaednjih drisvsh, kjer je bil atoijen že velik napredek za goapodarako osvoboditev
malih poljedelcev.
e e ,-, a
"Zadruge vsegs svsts, združit« sel Polje vsie delavnosti bodo rodovitna; aodelavci ss maoi«; svetu se obete boljšo bodočnost ia po močnih gospodarskih zadru-gak bo avet rešen vojn." Tak )• msnlfest Mednarodne kooperstirne sveže zs Dan sadragarjev, do« 7. julija.
Js apaaje.
žena bolnika vpraSa zdravnika t "Ali je kaj upanja, da osdrsvi moj mož f*'
Zdravnik: atNa tej bolesni jih amra od 100 bolnUtov tt."
Žena: "Torej ai nobenega npe-aje."
Zdravnik: "Nasprotno! Celo doeti apen j K ker meni je nmr-lo na tej bolezni doapdaj ravno •• mojih peeieatev.''
Kje je bU paradil Splofoo se govori, da je bil raj v Aziji. Sedaj pa trde nekateri angleiki njenj* ki, ds je bil rej v Afriki in sire* v Homali zemlji, akosi katero če jo itiri velike reke. Tudi tu £ tako čarobna klima, ki odgovsrje svetopisemskemu popisu rsja. Valed te klime je rastlinstve tske bogato, da more živeti ilovek te-di brez vaakega dela. Bazven ga ao našli tu v zadajam če« j j-meljake oeUnke pradagadovUi^. ljudi. Nerodno je le eae, ker tej zemlji i« nikdar aiao Uveli be-lokoiei ia bi bila, ie bi bile m^-nja angleških aieajakov pravilna
ls flier ^
fOREK.
Razne vesti.
rllUi "THOTAPOSV' 1 itOEJO.
■JJlIliSf-il> f
jjent je ižšejO
— Zvezni Izrael Alpema,
lwslia tihotapcev ■ žganjem
fsuJ j« ifdftM tiriani«t. ko ^odkrili no formi bli»o Aftene,
l *inn kotel m kuhanj« I«anja, v
SZim " ie »ktth<ao 75
rtlon iganja na dan. Poleg kotla ' našli tudi dva tieoš galon na-f^ko in ve« »to galon kuhanega
1 *J52'j tihotapeev ai je po ijud Ml govoricah pridobil" promože ti« od tri do šest eto tiso* dolar-Z, In to v dveh lotih. V St. Pau-
fcleetaje tihoUpaki kralj
dvajaet apartmentnih hiš.
Samuel Chapereone, njegovega nraviialea eo le prijeli. On je iz-povedal, da je zaslužil od ato do J« ato petdeeet dolarjev na te-4en i prevažanjem žganja. Alpern mu j« P* dvajaet centov
id galone.
Jakob Wiaberg in Norman Sekekman »U prejemala po pet in ^eadeeet dolarjev n| teden *esda, ker eta kuhala žganje M jjpema.
Prohibicijonilki agentje isjsv ljijo, da je Alpem moral biti jUn mogočnega tihotapskega krožka, ki je producirsl, razvaža ia prodajal žganje.
PODIH
Dsjrton, Ohia. — En zavira je bil na mestu ubit, ko js lest ieleznižkih voz na Weetern Ohio železnici uilo po klanou nizdol, na ovinku zspustilo železnižki tir in udsrllo v neko kilo v 8idneyju. . Sreča je bila, da ni bil nihče poškodovan v hlži, kajti vosovi so podrli cslo spalnico, v kateri " ipela soproga Orth Simaa. Vosovi ao namreč preje podrli tudi veli ko drevo, ki je padlo na hišo,
OSNA PftBHIOZ PADA.
, Minnsapolis, Mina. — Sred minolega tedna je zopet padla ee na pšenici od dveh do treh centov. Borzijani ao na. to le bol, divje plesali okoli zlatega teleta Farmarji nimajo pričakovati ka; dobrega, ako. bo cena pšenice tako padala. Well, pa aaj tako je bi lo vaako jesen. Cene eo vedno pa dale v jeseni, dokler žitni Ipeku lantjo niao pokupili plenice. In letos bo menda zopet tako.
KEMIKI MORNARJI POTEG-
KILI SUHAČE.
New Orleana, La. — Moltvo nemškega parnikn "Einfeld" ae je izborno ponorčevalo is smeri ške prohibicije. Mornarji eo skuhali obilico čajatin z njim napolnili 700 kotličkov. Ko ao prišli uradniki prohibicije v tfew Orle-ansu ns parnik preiekovat, če pijača gor, so ksjpsda opasill kotličke in mieleči, da jo Ukor, eo zaplenili ves Čsj in ga dali odpeljati v vladno akladišče za konfis-cirane pijača f
»TARO tEKO KAPELI, OSft DA JB OROEILA KARDIKOU
Hutehinaon. Kana. — Predaed uik Harding, Id je peljal tod mimo na avojem potovanju na upad, je puetil aa seboj neprijeten incident 'olicija je prijela neko starko, ki , e ne vogalu ulice eranžirala ahod m silno napadla Hardinga. Rekla med drugim, da predaednik ni vreden, da živi. Na policijski >oateji je povedala, da ae piše ;i>ra McHenry ln etara je 75 let. Prldrželi so jo v zaporu za toliko čaaa, da jc llardipg odpotoval dalj*.	t
DRUŽINSKA TRAOEDUA.
Wiansboro, Ttz. — Ustreljene
ao našli Chester Chapmana ln njegovo ženo ln aakega W. K. Brad
i orda v spalnici Chapmanove dve-,ice na Bradfordovem domu. Chapmanova dvojica je bila v
spalni obleki, Bradtord je bil ob-aŠen, toda boa. Samokresi in avtomatična loveka puška ao bilo neme priče dogodka. Chapmanova aoproga je JBardfordova hči. Vzroki tragedije nieo znani.
EOEAH ZOPET PRAVI, DA KE EO KANDIDAT.
Spokane, Waeh. — Senator Bo-rah je v nedeljo zopet dejal, da pod nobenim pogojem ne bo predsedniški kandidat prihodnje leto,
niti ne bo vodil kake tretje atran ke v političnem boju. On oetane med republikanci in tam bo vodil boj u progreaivne ideje.
"Ako se pojavi tretja stranka tedaj bo najbrž Henrjr Ford kan didat in vodja te stranke/' je re kel Borab.
FAŠISTI V NEW ORLEANSU
New Orleana, La. — (Federated Proza.) — Prva podružnica fažl stov v Louisisni je bila organizi rana 17. junija. Kakor poročajo je ta podružnica italijanskih fsži stov največja v Ameriki. Samuel Semprevivo, bivši prodajalec avtomobilov, je glavni fašietovaki organizator ss Louisiano in aedem drugih južnih držav.
Rud nimajo simpatij do nemške vlada.
Moekva. — Protestno noto nemške vlsde proti francoskemu terorizmu v Poruhrju ne zbujajo nobene poeebne pozornosti v eovjet-akem čaeopiaju. Toliko da ao omenjene. "Pravda" pravi, da Rusija naravno sin^patizira s nemškimi delsvel, ampak nemška vlada nič bolja od francoske, kadar je trebs potlačiti delavce.
Etna bljnjs bolj po matom.
Catania, Sicilija, 25. jun. — Iz ognjenika Etne ee že vedno vale gpeti oblaki dima in pepela, sikajo plameni in tudi podzemeljeko bu-čanje ze še 4?l*ša, toda tokovi lave ao manjši in pbčaanejži. To je snsmenje, da je vulkan izmeta glavno eilQ avoje ognjene vsebine ln sdaj ss vrsčs nazaj v normalnost.
Begunci ao se vrnili v bližnje delome poškodovane kraje in žc popravljajo napol podrte hiše.
PR08VETA
Organizirano Mo.
CESTNOŽELEZNltKI VOZ JE UftIL.
Indianapolia, Ind. — Pet oseb je bilo poškodovsnih, ko je ceet-noielernižki voz ekočil rss tir. Motornik je izgubil oblast nsd vozom in skočil s njegs. Veliko avtomobilov je komsj ušlo ka-rsmbolu, |p je vos drdrel s neznansko hitrieo doli po klsncu.
Avstrija dobi la polovioo posojila.
Dunaj. — Mednarodno poeojilo, katerega je aranžirala liga narodov za republiko Avstrijo, Je rez-očaralo Avetrijce. Poeojilo znaša 774,000,000 zletih kron ($125,000,-<*»>, toda Avatrija dobi od ,te *»ote le 318 miljonov, torej Še manj ko polovieo. Več ko eto mlljonov kron vzasaejo mednarodni bankirji kot Štiriodetotno provizl* jo. 287 mlljonov ae pa odračune Franciji, Iteliji, Angliji in Čeho-•Jovakiji. katerim Avetrijs dolgu-ie omenjeno vsoto.
Franeostd tanki aa turški meji. < srigrad, 25. jun. — Turki so ^n emir Jani radi poročil o novih iitarietičnik gibanjih Franeosov v Hiriji, ki ao akrajno isevajoče. »aneeski tanki ss pomičejo gor >» dol ob turški meji in vrše ee •'relns vajo brez osirs ns vsrnost turških prebivalcev.
Turški listi paročsjo, ds je ^sneeeka vlada dovoliU 220 mi-^onov frankov sa pojačanje svoje s-msde v Hiriji. Kljub temu Turki upsjo, da ee «Meae mir v LossaL
"Amerika nsj posuši morjs, šs moro," pravi Llojd Ooorgo.
London, 25. jun. — Dsvid Lloyd Oeorge, bivši ministrski predsednik, je včersj dejsl, da ee ne etri-nje s londonskimi listi, ki nspsds-jo Združene držsve radi zaseženja opojnih pijač, na angleških pomikih v New Yorku. "Ameriko je treba občudovati glede njenega velikega eksperimente, ki ga hrabro vrši. Dejmo ji priliko, naj pokaže, kaj more narediti; eko misli ,da lahko poauši ocean, naj poekuai," je rekel Lloyd Oeorge.
Rusija ima že dovolj sakladov.
Moskva, 25. jun. — V katedrali Vredeneki v Petrogredu je bila te dni najdena marlalaka palice (baton) is Čiatega zlata, v katero je vdelepih 110 velikih dijaman-tov, ki ae ceni na dva miljone dolarjev, je bila identificirana kot darilo eerja Aleksandra U. njegovemu bratu.
Komunistično demonstracija y Parita.
Pariš, 25 jun. — Komunisti so v soboto zvečer priredili velike demonstracije ns psriških uliesb proti francoatemu fsšizmu. Meet na uprava, boječa ee izgredov, je mobilizirala tieoč polieejev, toda nemirov ni bilo. Policije ni motila komunetov, ki se korakeli po bule vardih ln peli "Internaeionela" Ur "Carmagnolo".
Tiskarna aoeiallstlčnsga lisU V Nemčiji rasdejana s dinamitom
Mnenater, Nemčija, 25. jun. — Tiskarna tukajšnjega eoeielistič nega "Volkeirillc" j« bile enoči rszdejans s dinamitom.
Mna v Msmšlji.
Berlin, 25. jun. — <ioetk«Jsv Ueej je bil uprt v eoboto, ker je bil tek mraz, de dekleta niso mogle delati. To js prvi slo/aj. kar jih pomnijo v Nemčiji, da je ■orala kiti šsls uprta sursu v juniju.
is radi
Sedanji moderni obrat uhteva organiziran način dela v proizvodnji. Križajoči u intereai med delom in kapitalom pa ailljo tudi delavstvo, da M orgsnizira u varovanje svojih pravie kot ras-red proti rszredt). Zgodovino delo je sgodovlna Človeškega plemena in glavno vprašanje je bilo že v početkih zgodovine vedno vprašanja razmerja med delavei in delodajalci Kajti od nekdaj ao nekateri delali u druge, ki niao delali. Sietem izkoriščanja js torej star kakor človeštvo eamo, ls, da ao bili ti sistemi v dsvni prošlo stl zelo primitivni, v mnogih osi rih ps veliko bolj bsrbsrski od dandanašnjih.
Delavoe ae že dolgo meda — če ni popolnoms slep — da dela veliks večina ljudstva u druge Če čita časopise, lahko rasvldi ls njih, kako nekateri uprsvljsjo stotisočsko in milijone po letov! ŠČih v igralnicah, sa lepotičjo, orgije itd. Danea gre hčer velekapi talists na potovanje po Evropi. V Parizu potrosi psr stojisoč, Londonu sopet toliko, v Italiji sto, v Švici razmetava, potom gre v Monte Karlo, nato v Nemčijo in tako naprej. Ko u tam naveliča, pride domov, kjer oatane dva dni, nato ae odpelje v kako sim sko ubsvišče, ko jI postsns tsm dolg čm, gre drugem. Zs sprememba gre u dva mesees ns po-tovsnje po orientu. Kdo je eprs-vil U densr skupaj, ki gs trosi atotins brezdelnežev ns ts način Kdo jim je sgradll krasne resi denee v bogatih msstih ln v letoviščih! Kdo jim omogoča vu ča-re potovanja v elegantnih želes-niških vozovih f Kdo }iin oskrb zredatva u nabavo kočij, služln čadi itd. t
V tovarnah, rudnikil), topilnicah in veakovratnih delavnicah u muči milijone in milijone ljudi dan za dnem dolge ure za boro plačo. Ko je leto dni pri kraju, nima povprečen delavee ničesar, Ustniki delsvnih srsdstev al ps dele milljonake dividende. To je zgoščene vrednost dels. Delsvee je dobil za avojo proizvajalno vrednoet toliko, kolikor mu je po nazorih poaeatnikov delavnih aredstev potrebno za preživljanje, pa šo tega mu ne dajo radi-Ostala vrednoet pa ostane laetni-kom, ki jo epremene v denar, katerega al razdele na koncu leta. Ta jim omogoča rajanje in vu tiste udobnosti, kskršne si js mogel izmisliti dsnsšnji človsk. V tskib razmerah je delavee epo znal, da se kot posamezna ne more nspešno potegovati za avoje pravice, da si ne more um izboljšati svojegs položaja.
KapiUlizem je bil tu preie kakor delavzke organizacije. Se danes so v Ameriki ogromns industrije, n. pr. jeklerska, ki operi-rajo z neorganiziranim dele v-stvom. Poskusi, da ei izvojujejo priznanje evoje organizacije, u niso poerečili in jeklarsko dela v-etvo je Um ,kakor je bilo. S pri-zadevanjem u organiziranje bo nadaljevalo, toda tako delo je zelo otežkočeno po splošnem porazu. Ampak prej ali alej bo mo ralo vendar iti v boj v Uko skic-njenih vrsUh, da bo poraz nemo goč. Kejti od delevstva in ne od jeklarskih kraljev je odvlun o brat.
Namen povprečne delsvske organizacije je, iSboljšetl položaj članetva v prizadetih obratih in izven njih. Ni u etrpilo v organi zacijo ,da bi napadalo in etraŠilo, temveč združilo u je is potrebe po varstvu.	f .
Temeljni vzrok u obstoj delavskih organizacij je. da je dolov-ro omogočeno, da u s njihovo pomočjo in po njih nepolno pogajajo s delodajalci. Dokler je de lavetvo neorganizirano, mu tudi eventoelni štrejki ne poaugejo mnogo, ker u v nekaj dneh sadu šeni. Vu nekaj drugega K lo j« močno organizirano. Najboljšo primero v tem osiru nem nudijo pri nu dobre kovinarsko organi zaeije.
Namen d*lavskik organizacij je, ds u sdrsštjo vsi oni. ki so uposlrai ali zaušni, da bi Mii aa
poeleni pri kakšni obrti ali kakšni induetriji ln da aagotovljo vukega izmsd njih najvsčjo plačo, ki jo zaslužijo po avojih zmotnostih, krajši delavni čaa, higienične izboljšave ln boljše razmere aploh. Današnje delavake organlaaeljc ne uhtevajo — razen par Izjem — ds bi moral »iti vaak delavee enako plačan, temveč da bi vsak prejesul pred piuno minimalno meado.
Organizirano delavstvo je ne ravna poaleflica razmer, ki jih po rodil moderni družabni in indu-strijaki položaj, a njegov obatoj o neizogiben uspeh nsprodujoče aobraabe, ki u pojavlja vedno ailneje ln je Uko prikladna mo derni dobi
Današnje razmere sahtsvsjo izobraženega delavstva in takemu ae ne bodo mogle kratiti njegove pravice. Socialiati u v polni meri zavedamo te reanioe. Kritiko proti nazadnjaškim organizacijam izdajo nekaj, pač pa iada mnogo izobraževanje članetva. Članstvo je sreslo ,v katerem oduva vodstvo, ali pa obratno; slika je v o->eh alučajlh enaka. iKapitallsem ns msrs nobenih delsvskih orgsniucij in najljv\b še mu je, kadar more netiti med-sebojni epor delavskih organizacij ln političnih atruj. Se nikdar nI bilo v delavskem etrokovnšm in političnem gibanju toliko pro-vokaterjev, kakor jih je v uda-njih čuih. . Ce bi bilo delavstvo tsko izobraženo, kakor ni, bi kapitallatlčnl agenti ne Imeli tako bogatega polja, kakor ga I majo.
Organiziran delavee mora ale diti delu avoje organlsseljs, zanimati ee mora ssnj, udsleževatl u aaj, possgstl v debste, širiti ras redno uvut, rsskrinksvstl laž ajlva poročila v kapitalističnem šuopisju ln prsd veem: biti mo rs opreun pred " voditeljiks terl u rinejo v ospredje s dems gogijo. Preštudirsti mors njiho vo prožlost, njihove prsvs namene, njihovo Uktlko. To je naj boljžl način,da u ubrani posnej šim sporom in da obvsrujs organizacijo naudevanja ln razpada Marsikatera orgsnissoija je bila uničena od delavstva umsga, ksr ni bilo dovolj rasso&no m spo znsnje, kam ga vodijo novi "vo ditelji", ali kam ga bodo sape tljali atari. Ko je bil namen dosežen, so voditelji izginili, pa u so pet pojsvill kje drugje pod spro menjenimi imeni.
Izobrszbs dslsvstva v rssred nem smislu js prvi pogoj u uspe-he v delsvskem gibsnju. Čim vsč izobrazbe, tsm večji In dsleko-užnejši bodo uspshl. *
Skftatki Ntradst
Uit*MTt)w« g. eprUa
r
Podporu Jedstti
l.kM>. IT. |MtM t SOV v dršavt IIIImIs.
GLAVNI »TAM. SSST-SO »a LAWNDALE AVS., CHICAOO, ILLINOIS,
lzvršovalni odbor t UPPSAVNI ODSEK i Pvsdesfeik VUssal CsiaUr. »sfrudssS«!h Amir*m VMrUk. S. P. D. T, l«s at, Mast*««. P«., «1 UiKih M«iik*w Turb, uj»lk Ulmiik««« sššslhs aUs Nošah. «1. WU««j>?k jJkm VsfsMf •f4mlk BU(IU ZiriHtlk, «er*vit«tj gtssiU Pttlp 0*4ias.
POROTNI ODSEK i peW<W»lk. SOT W. Nsy Si., a9rlM'l«l<IIU Msrtta a.« STS, B*rk«n«B. Oki«. Fr«4 A. Vtisv, B«. SISrKIr. MU«-ki. S«. SS. N.AŠsesMvUU, Ps., Uhm (Usšsh, 414 W. M.f tt.
Sprlagflald,
V
'sešsUi I ri«id, tu
BOLNIŠKI ODSEKi
osngDNJE okroeje* suš	ssar-as a«. unhi« Av«
CklH|t,
Ras. Ps.
J«h« OesšsU, 1US1 tmmp., am, cuvsusš. o. 2apadno okroeje i Amfm StiUr, a«> 104. or^s, Ksas., ss |s»im><, Man Ma»st Sss 1m, kskl. mm, ss Ntwia»d, Mik, 2«i|*l, S4SS S. Wl>«lmlw'St., Murr.r, Uteh,
Nadaorni odbori ■ f^k Eslts, arWiMl*lk, sssa W. SSib Si., CklsftM. IU.. Fr*»k ----- Avs.. CU**ls»d. O, WUUsm llltsr, S404 It. CUlr
Zdrulitvonl odbori
PrsdasAtlki F>aah Al«i. S1S4 U. Crsvfseš Avs., CUss««, IU.
------------------IU.
Ovm, SSSS W. SSlk St., CMasg«, Etl. Ink. S404 OrUs Ct., CUvsIaad, Okla.
VRHOVNI EDRAVNIKi De. P. J. IUr«, SSS) St.Clslv Av„ Osv^aaš.JD.
as vri4 i^li^l^i
VfA PISMA, U m ussk> aa smU si. ■esšssdalha sa aaalsvsi
tvt a. N. P. J, SSS7-SS I*. LswUsU Av*.. Cklsags, M.
VSE 1ADSVS BOLNIŠKE PODPORE SE NAlLOVEi BslaUks Uj-■Utv« f. N. P. J., SSST-M Is. Lswadsls Avs., Chlssg^ IU.
denasns požiljatve in stvari, u ss tMejs st. lavelsvalasea a u	"	ta>mt" 1 h' l ssit-ss ts. Lsw».
VSE ZADEVE V SVEEI S BLAGAJNIŠKIMI POSLI ss usMIJsJs jas I. N. P. J., SSS7-SS S*. Lavadsls Avs., dttests, III.
msIsvi Slsfsjalltvs
ss ssj ostajaj«
Vsa sfkclbt iUd* M«l«vsaja v |l. Uv, IivsIsms eH	_ _
Praah Salta«, prsisadlalk« »idursu« «dWr«, šle«e aaslav j«
Vsi arlalvl aa «1- r«r^«l Wuk s« ««J p«lUH* «e aasUvi J«ka UbŠm-w—4, 40T W. H«r St.. šprl«gfl«ld, IU.
Val d«plsl la dragi spisi, aaaaaatta. «elasl, ssr«l«laa la spUfc »m bar is v av«al s etssll—i l«d««le, ««J — p«šUJ« aa «aslavi mp»aavstoH, SEST-Si
I Lsavadal« A v«., CkUsf«, IU.
PriporoAjlva služkinja. "Zakaj pa alki več v stari alnž-
bit" vpraša prijateljica služkinjo Mloko.
—Zato ker sem rubils krožnik.
"Ksj, ursdl tsks malenkosti so te odpustili f"
— Ds I Ampak krožnik um razbila na glavi goepodlnje.
Naročite "Prosvsto" važemu sorodniku ali prijatelju v start
ROJAKI
Dva prijatelja u pogovarjata. "TI, ali velf Frane u je ole-
nill"
— Kaj, ta oul je dobil ženof "Vezj pameten u itak ne oženi!" .
DAROM jOZPH!
Znamanja (Junija 30-23) pomani, da vam naročnina potsia as Is dan. Ponovita
na ustavimo. Ako lista prajmata, Js mogoča val 1 jae, kar si bil plačan. Ako js vsi list plačan in ga m prajmata, ja mogois satov Ijan, vslad nnpačnagn našlo-va, pilita nam dopisnico b navadita stari in novi aaalov.
Nall aaatopslkiaovaidnh štvaoi tajniki Is drugi ss-stopniki, pri kslorlb lahko plačata naroča^mo.
Naročnina aa calo lato ja $6.00 in sa pol lato pa |2J0. Osni 9. N. f. L plačajo ss psi Isto «!J0 in zn enlo loto $3JO.
Zs maato Chieago Jo ss loto Jl.l®, pol
' Zs Evropo ta 94M, ss vas lato ps OMO.
»1,70. Mg ss
pošl jota m
UraAVNlSTVO
-PROSVETA"
S. i^ivo^olo A
CHICAOO, ff
la drultvs S. N. P. J. nsprolsnl ste, sko bi kdo vedel, kje u ns-bsjs Matt Jurcs, ds tskoj nszus-nlta na spodnji naslov. On je žel fe Morgantouma, W. Va. meu-ca aprila t. 1. in poUm u ni vel vrnil. Nekejkrat u je bil nahajal v uradu S. N. P. J. in u pritože-ral, da ga boli glsvg. Družtvo bi ulo rsdo izvedelo u njegs, sicsr da bi u mu ne pripetilo kaj sls-bega. On je dome is Belzkegs M. 20 pri Postojni. Prosi u u vu pojssnils o njem je poeleti ns naslov: .1 oseph Maslo, L. Bos 4H, Pursglove, W. Vs.	(Adv.)
Pridobil nn-taii SS funtov.
'tsdsj —m NTM taha p«l« sesjs h*-k«v v majsm |g|«M let«1*.
• <«4«v|us u.f.sih lii^u.^!« n«
MhsUk* Mamvll Mls vrsts II tem is k«l. HM Ml ISINSS StpMlSMM ssslss IJN
c^sll ..	trtltsltt M si
tU3T vXl. tis sms ssM $ vil«. v pajvm 41 ulu im nvm.
StfSS, Sil HS d#4m|
uu j. s^TIa
Slvli

m mi mi	«i»m »»i
i Js ss pešeai
mmmos m^jiSi
it, v^iuli4 Mlravll« SSVS« MMMMM V IMM nHPH| PONPM0 mS^P^*^ ^ t'"1
POTREBUJEM DELAVCA
ss dslo na fsrml, Slovenca aU Hrvata, prednost ima Sloveneo. Plače po dogovoru, delo skosl vss leto v sitni ln poletu. Z glaal na j u na nsalovi Matt Pstrieh, P. O. Bo* 550, Oakdale, Pa. (Adv.)
POZOR UČITELJI GODBI MA PIKALA I
Išče u Sloveneo amolen uliti godbo (Brasa Hend). tiodba auto-jI is dešhov starih od 10 do 11 let ia njih stsriši imajo tu avojs domove. Poleg je tudi godbs sssto-Ječa is 10 stsrih Članov odrsšeaih mož. Kdor ims zmožnost ia veselje, nsj u prijavi nemudoma. Delo dobi v tovarnah in promogorovih. Ponudbe aaj u polži Je na aaslovi Jouph Aubel, P. O. Pruto, Ps.
(Adv.)
za kuhanje piva doma
Imamo v zalogi slad, krneli, sladkor U|f0S l>u|f poirtl^lne. Poskusita In ss prsprtSsJt«, ds js do ms p H sss, kvhsfil vedno I« asikollšl Is asJes-aejM. DsbtU Je tudi zbirko sodov, eteklen!« ia razslh loncev, IU.
Ml vem dosUvtsM nsrsffls ps pe-SI, Udas v vee ksaJ«.
Ofoeerljsm, slsdšUarJsm in v pre-dajala« telssnlss dsaes primsren po-mst pri vs<jlk asrošlim. Pttlu ps mfsrmselj« aat
frank oglar,
O
nttba votKiA v iUOOSl>v»iO
la aAvotk , i t»tr u, «f. n, a«, e PAnie.,„,..islr is, As#. IS Sap. IS LSTAVaiTS... A«e. A Sapb I, Srn> m
pnns ps ksjuiss s
........ sS Mit
riiNCN Lina
NA KRVAVIH POLJANAH
j« Ism knjigs. ksuve je spissl Ivss Mstlitd la v prsdsuvljs gresste sv«tovs« vojn« Is Oslleljs, s DsUidoshs ts. s tiftsksgs g«f«v|s, sd ftpssspsaev, Sv. Osbrijeto pe do vs. Is sstsažss pspis d«ffodJsJ«v
d« eedsjsga da«. Ksjlgs veeboj« Udi I la II vi Ju Je vsjshov la Mid j« U e«ksj, kse js Isr«d«« ssnhnlv« la M ks kila. EsU ne «dtsšsju tsmvsš aarUlU ksjla* Uk«J. mm 91.SO. s »r*dns js V rssnlri velik« eef. M« ae pri plsstsljs ss asalovsi
Pije-od
etvttlelov as šms avsUvns v«Js«. v
frank matlclc,


Chieago, IIL
1Jtl * .	.	„ v,i

Njeno življenje
VETA
(Dalje.)
Naenkrat pa se je zdrznila. Spomnila ee jo nenadoma, da mora biti že pozno in da ja že pre-dolfo izostala. Vse njeno veselje je hipoma utonilo v tej bojazni.
Na povratku ni mnogo govorila, odgovarjala le kratko in raztreseno.
Komaj Ma »e približali domu, že je zzčuia teta njen glas in jo počela ie od daleč karati z ostudno bodečim glasom. Predolgo je Že bila morala čakati na avojo žrtev. Ostre besede so morali čuti seveda tudi sosedje. Zdaj aa je prikazal na oknu njen obraz, vea zaripljen od strastnega beaediče-njs.
" Ali me nisi čuls, me nisi H-lat"
Bila je tako grda, da bi celo dobri Bog ob pogledu na njo za-mižal.
Siroti Emiliji je padel ždpek iz rok in Zbežala je domov. Olga je počail odžla a poveženo glavo proti domu. Uboga prijateljiea se ji je ailno zasmiliU.
Nedolgo nato, komaj po .preteku dobre ure, pa je nenadoma zopet prihitela k Olgi. Zbeganih oči, bleda v liea in oblečena po-vrino, kakor je pač zbežala od doma. Olga ae je preatražila, v aren ji je vctrepetala slutnja.
«OI«u, glej, čitaj!"
S tresočo roko jI je ponudila pismo. Bilo js od njega. Naznanjal ji je a kratkimi beaedami, da ae je zaročU.
.tOiga je prebledela in dvignila atrakoma pogled v njo. Njen obrazek bil strašno izpremenjen. Tisto veselje je bilo torej krepči-lo ostudne usode pred udarcem 1
"Kaj pa zdaj!" je vprašala Olga, ki je bila v tistem šaloat-nem pološaju, ko človek najljubšemu bitju ne more pomagati.
Emilijhi obrazek ja iaražal v o-kamenelih potezah napeto pričakovanje ailno važnega aveta, terjal ja odgovor od avoje najboljša prijateljice. O, da bi aa aklonil v tem trenotku nad njo nebeški jMolance, angelj božji in ji pošc-petal v uho akrivnoatno besedo; ki bi ji potianil v roko ključ do
tajnih vrat, ki vodijo v jasnoat in je aovražil; vae, kar ae je bilo o-ig]|(Q
\ esel je!
Tega pa ni bilo. V žalostni aa-dregi je poveaila Olga glavieo in zaiktela. Bila ja tako zbegana, da ni vedela, kaj sa je nadalje zgodilo. Samo tega se je pozneje h pomnila, da je Emilija parkrat obupno zaklicala: "Ti ne veš! Ti ne veš!"
Prišli so drugi in ju obstopili. Tudi teto je spoznala po glaaa.
"I, kajpada, o, o, ta punce, to pa je sramota, hel Pa kaj bi z ubežno neveatol Uh, te oši, te ošl I Bog me varuj nepremifijenc besede!"
Takrat je gnua predrami Olgo. Videla je, da jo Emilija zbežala kot blazna, bežala med jokom, ki ni več izražal bolji, temveč strah. Od tedaj je bila ubita, a
Te tri alike ao predatavljale vsebino njenega življenja; njega sladkost in grenkoot, svetlobo in temo, začetek in konce. Kajti po tiatem dogodku je njena peeem utihnila, bleak njenih oči je u-gaanil. Ginevala je cvetka, od vročih aolz zalivana. Lastavica, še negodna, brezkrilna in žo ujeta — za večno!
On ze je bil medtem poročil a svojo tujo zaročenko. Počela je bledeti ii* pokašljevati. Jeseni so je plamen njenih želja še enkrat dvignil do upa. Strahoma ja zaupala očetu željo, govoriti ž njim, proeeč ga, naj piše ponj. Računala je a plemenitim razumevanjem Vladka kot prijatelja, hotela prositi g*, naj ji omogoči oditi odtod •»-> kamorkoli.
Ošetu pa se je stemnil obraz, obregnil se je in odšel, mrmrajoč besedo, ki se je glaaila kakor "neumnost."
Morje, ainje morje, kako ailno daleč ai zdaj naenkrat od mene i O, zaspala bi rada, zaspala tako globoko ln trdno, da ne bi čutila, kadar bi jo prenesli tjo, kjer bi se sbudila, zbudila pod tajsko-milim južnim solncem! Tsm bi jo solnee pobožalo, kakor poboža mati avaje dolgo pogrešano dete.
Sredi zime je morala v postelj.
Takrat ae je teta spomnila svojega mlajšega brata, župnika na deželi, ki je nqkoČ piaal ponjo, in odpotovala ja k njemu.
Sodnik pa ae je zamislil. Spo-znsl je, da ga hoče zapustiti vse, kar bi ga spominjalo na hjo, ki jo
tihotapilo z juga sem gori in dotaknilo njegove uaode. Z nemi rom v srcu ja hodil okoli klerke. povpraševal jo, kaj ji je, čaaa ai želi.
Morda pa je v tej pozni dobroti začutil, da je odgovor zapiaan v njenih očeh, ker se je sramoval prašanja in vaelej tiho odšel, ko ni dobil odgovora. Topi vsakdanje« je jel premišljevati; zavedal ae je, da jI ja očetovpl elabo.
In ko ji je poetalo slabše, jc v ailnem keaanju hitel proait župana, naj piše po sina.
Starka akrb pa mu je vkleaala ponoči a finim dletom nove gube v lice.
Polagoma ae je zmračilo. Emi lija je zaprla oči, njen obraz jc izražal pokoj.
Olga je tiho vstala in se po pr-etih bližala oknu. Zunaj je nale taval sneg, na ulici ni bilo niko ga r. Strnila jc nalahno zavesi. V peči je cvilil veter. Ozrla ze je še enkrat-in njen pogled je dolgo visel na obrazku pesrečne prija teljiee.
"Spi" je šepnila mehanično.
Zavzdihnila je ihte, kakor za vzdihne v sanjah ottok, ki jc bil zaspal med jokom, in odšle.
• t ; ' '
Kljub strašnemu viharju jo je oče župan mahnil pod noč v gostilno "Pri zlati čaši". Burja mu je e koščeno roko bila v obraz. Tlačil je klobuk v glavo, držal ga neprestano, da mu je odrevenela roka. Ko jo vstopil, so ga pozdra vili z globokim spoštovanjem Odkimal je malomarno, otepal aneg s čevljev in udobno prhal, -
"Dobro, da aem že tu, inače bi bil še ušesa iagubil." "To je vreme, kaj I" je odgovoril profeaor Slama, ki je Že sedel na stalnem proatorčku v svojem kotu in o dirkal stol za prišleca. Ta ae jo 'bil med tem iznebil težkega kožuha s pomočjo natakarice, kateri ja Šepnil V uho zaželjeno količino kisline. Nato ae jcozrl po mizah, kakor bi hotel pregledati vze ti ete, ki ao ga bili prepovršno pozdravili. OSi, dve mali piki sredi neizmernega polja temnordeeih lic, ao bila aolzne od vetra. 1 (Dalje prihodnjič.)
Povoat — Spisala Zofka Kveder-Demetrovič.
(Dalja.)
Celo prijatelj« je povabil, komaj da je m«^ gla atatl Tilda na nogah. Bilo je pitja in vpitje vao noč \ Roman jo milil tudi TUdo, naj čuje a njimi, d$ bo rojatvu njegovega sina slava, kakor oe spodobi. Ali Titda je morala drugi dan sope* leči. Pekla Liza sa je opogumila in rekla gospodu, kor ji ja bilo že dolgo na jeslku: da ne marajo doma teh njegovih prijateljev, ki niao nobeni prijatelji, Id g* aamo aapeljujejo v zapravljivoat, ki pridejo, da bi ao napili ln najedli, ln poneena-IIjo aobo kakor hlev; zdzj imajo druga akrbl doma .kakor pa goatiti take ljudi, dva mala otroka ota v hiši ln ša hoče Imeti gospod svoje prijatolje, naj gre rajši dol r aalo v gostilno. Najbolje bi seveda bilo, ko bi vaa ta falota pustil v miru za vedno. Noboden nI nlšrprida, »smo zato ae shajajo, da drug drugega pohujšujejo in zapeljujejo v pijanost in na kvartanje. Za mašo bo dala v nedeljo, aa dober namen, da bi sveti Anton rešil gospoda is njihova družbe.
Roman ae je amejal, da se je kar zvijal, ko mu Ja Llaa delala to pridigo.
' "O, ti nearečna Ženska! Saj še vedel nisem, da Imate tako oater jezik. Ament, kakor britev Vam grel Prefino je bilo, nego da bi se jesil! Na, na, aaj vem, da s ženo drftitc: pa naj bol"
Toliko je pa Uza le donegla, da Hterle nI vaČ vodil avojih prijateljev na dom. Tilda si je oddahnila; neskončno je trpela v tistih nočeh, ko ao pri njej doma popivsli. Bilo je mučno, poslušati njihovo bedaste, pijane baharije, tinto smešno pijano domovinsko nsvdušenjc po polnoči, hripave popevke, neamiselne idravice in vedno trkanje. Keopiano težko ji je bilo gledati, kako njen mož pije; težko, uchote šteti eaše, opazovati, kako se opijajo, kako mu izgublja obraa pametni in prijetni Isras in postaja top in surov. Vedela je« da se doli v gostilni isto dogsjs, da pridejo tam tudi karte na miso, ki jih doma aa-radi nje, is zadnjega ost s nka sramu In ponOss. le niso upali potegniti is iepov. In vendar je bilo laglje, ko je imela vsaj v svojem domu sopet mir In tišino.
Ravnodušna topost »e je polattala njenega area. Ae otroka ja nista mogla razvedriti. Htregla Jima je, Igrala a« s njims. objemala ju j*, pritiskala k aabi in voadar je bilo v njej kakor gluho la mrtvo. Nekaj ae je tdrohilo. nekaj je ugaauilo sredi njenega srca . . .
V
Tako mi potekla Še tri leta. maka drugo dru-"gemu. pusta in nevearla Dnevi m bili prasni In tšlki. kakor mora. In vendar ao minevali, vrstili oo ae. zbirali se v tedne, meaeee, leta. Včaaih sa
jo spomnilo, kako je njeno življenje čudno in ubogo. Nikoli ni mislils, da bo tako živela. Vse, kar ao je govorilo v njeni domači hiši, je bila čiata, zlata reanica. He v šali ni bilo laži. A Roman, njen mof, ni mogel povedati najmanjše reči, da jo aa bi malo polepfcl, predrugačil, obrnil. Nikoli ni vedela, kaj ja rea ln kaj ni rea na njego-. vih bcaedah. In čutila j$, kako vai to vedo, poall, delavci, grajaki lovci, poljaki pazniki, kmetje ln vozniki, vaak, ki je imel opravka pri grfuttinakcm oskrbniku. Roman se je smejal in šalil iz tega.
"Nihče nikoli ne ve ali aem črn ali bel, Še aam tega na vem," je pravil. A Tildo je to na njem motilo neizmerno. In kadar je bil pijan! A bil jo pijen vaak teden in še večkrat. Vaa je otrdela, kadar ga ja videla takega; vaak živec ae je branil tega vtiaka in vaaka kaplja krvi v njenem teleau je bila proti njemu. Njegov smeh, njegova veaeloat jI jf bila zoprna in nenaravna. Ni mogla pojmiti, da on v hipu pozabi, kaj je storil, da ni nič kesanja v njem, da nima vesti;, še šaro ae ne, da ja kaj kriv. Smteje se kakor nedolžen otrok in vendsr je že odraael Človek. OSa je, mož. In se vede kakor nezrel fant in še huje. Niš ga ne skrbi, nič ga ne teži. Včaaih je pomislila a atrahom na to, da pač tudi avoj graščin-aki poael opravlja tako, kakor je sploh ssm: bres reda, površno, lahkomiaelno. NI mnogo rasumela njegovih stvari, a toliko je vedela, da je njegova pisarna v groznem neredu, da ao knjige zanemarjene, računi ae valjalo po predalih in njegovih žepih kakor smeti. Strah ji je atianil arce, kadar je pomislila na to. Kaj bo z njo in otroki! Kakšna bodočnoet jih čaka T Kaj ae bo zgodilo strešnega, morda še jutri f
Zopet je ležala v otroški postelji. Tretjič. Materi je pisala, naj ne hodi k njej, da nima pro-atora, da je nerodno, da je rajša sama. Sploh ao bila njena pisma na atarše hladna in redka. Čutili ao, da se jim je odtujila, in ker niso vedeli, sakaj, ao jo v razžaljenem ponosu srea pustili, naj hodi svoja poacbna pota. Nikoli ni piaala o skrbeh, nikoli se ni pritoževala čez avojega moža. Oče je parkrat pisal, naj avetuje Romanu, da al poišče kakšno drugo alužbo, da Um ni bodočnosti ssnj, že zaradi otrok naj gleda, da pride bliže k svetu. Ons je odgovorila, da ji je všeš v Dragi, da ne bi rada šla proč. Vedela je, da je edino tu Še njen mol mogoč, drugje bi bil še zdavnaj ob alušbo in ob kruh.
Mrzla deževna jeaen je bila, ko je ležala za porodom Hčerko je dobila; drobno, slabotno ■tvareo. Babica je prerokovala, da ne bo dolgo živela, takoj prvi dan jo je odneala h krstu.
Tikli je bilo vseeno, ln če umrje . . . Ilorda je najbolje sa njo ... Kaj bo učakala dobrega f Deklica ... kakšno življenje jo čaka? Kdo jo do-bi v roke. da jo sdrohi kakor igrašot. . .
Uza je bila že leto dni od hiše. Nekoč ae je skregala a Hierletom .povedala mu je 4 reanieo", kakor je rekla, in on jo je apodil še tiati dan.
(Dalje prihodnjič.)
Ijani Združenih držav?
(Z odobren jem vlada Zdr. držav
, priredil F. L. t S.)
(Dalje.)
so
Važni podatki. glede ameriško zgodovine.
86. Q. Who diseovered America f — When!
81. Kdo je odkril Ameriko! — Kdaj!
A. Christopher Columbus diseovered America in 1492. (Columbus wae not, however,.the first Europesn to visit these shores. The Norsemen under Lcif Brik-son resehed thia continent aa early as the year 1000. It is be-cause Columbus' voyage in 1402 vas folloved by important ezplo-ration and permanent aettlement tbst he is commonljr lalled the diseoverer of America.)
Krištof Kolumb jc odkril A-meriko leta 1492. (Kolumb pa ni bil prvi Evropejec, ki je atopil na ameriška tla. Normani (Skan-dinavci) pod Leif Eriksonom ao dospeli do tega kontinenta žc o-kolo 1. 1000. Ali ker so Kolumbovemu potovanju eledila druga valna odkritja in stalno naselje-vsnje, se njemu pripisuje odkritje Amerike.) 89.. Q. Who were the Pilgrims?
89.	Kdo so bili pilgrimci (romarji !
A. They vrere among the firat immigrants to this cx>untry, com ing from England to seek religi ous liberty in the new world.
Bili so izmed prvih priseljen cev v tej deželi; prišli ao iz An gleške, da ai poiščejo versko svobodo v povem svetu.
90.	Q In what year did the Pil grims come to America and \vhere did they land!
90.	Katerega leta so pilgrimci prišli v Ameriko in kje so se iz-krczli!
A. In 1620; they landed at Ply-mouth, Massachusetts.
L. 1620; izkrcali so se pri Ply-mouthu, Mass.
91.	Q. What is the Declgration of Indcpendence!
91.	Kaj je Izjava neodvisnooti? A. It iS the document in which
the thirteen original states de-clared thcir indcpendence of Great Britaln.
Listina, a katero je trlnajstori-ca »svirnih držav proglaaila svojo neodvisnost od Velike Britanije.
92.	Q. When and wbere was the Declaration of Independence aigned!
92.	Kdaj in kje je bila podpisana Izjava neodvianoati!
A. July 4, 1776, in Philadel-phia. .
■Dne 4. julija 1776, v Philadel-jtbijl.
93.	Q. When did the American Revolution begln?
99. Kdaj je začela ameriška revolucija! ■A. 1773. L. 1775.
94.	Q. When was tke treaty of peace signed and the indepence of the U. S. reeognlzed by Great Britain !
94.	Kdaj je bila podpisana mi rovna pogodba in je Angleška pripoenala neodvisnost Združc nih držav!
A. 1788. Ii. 1788.
95.	Q. Who was the first Pres Ident of the United States!
95.	Kdo je bil prvi predsednik Združehih držav? IA. George Washington«
George Waahington.
96.	Q.Whcn waa George Wash-lngton inanguratcd aa President!
96.	Kdsj je George Washing ton nsstopil predsedništvo?
A. 1789. L. 1789. .
97.	Q. \Vhcn did the Civil war begin and when did it end?
97.Kdaj	je začela civilna (me ščanska) vojna in kdaj je konča la?
A. It began in 1861 and ended ■'1886*
Začela je 1. 1861 in končala L 1865.
98.	Q. What waa the eauae of tke Civil War?
98. Kaj je bil vzrok elvilne vojne?
A. 81avery. Negroes were owned in tke Sontkern statea aa elaves. Tke Northern statea be-1 • \ ed thia was srrong. Tke Routk-rm states. in order to maintain slavery, attempted to seeede from the IT. 8. Tke Northern statea in-■Isted in maintaiaing tke U. 8. So arar developed. Suženjstvo. V južnih državah
suženjstvo, ao ae od Združenih driav države so vztrajale pri tem, da se Unija (zveza) ohrani. Iz tega je izbruhnila vojna.
99. Q. Which aide won the w*r!
99.	Katera stran je zmagala!
A. The Northern statea. Slav-
t ry n as sbolished, and »the Union uras preserved, and it waa defi-nitely aettled that no atate has tke right to withdraw from the United Statea. ,
Severne države. Suženjstvo je bilo odpravljeno, Zveza je bila o-hranjena in je bilo zz vselej ustanovljeno, da nobena država nima pravice odstopiti od Združenih diŽav.
100.	Q. Who was the President during the Civil War. 'f \
100.	Kdo je bil predsednik tekom civilne vojne!
A. Abraham Lincoln«
Abraham Lincoln.
101.	Q. When did the United Statea declare war againet Ger-manv in the late World War!
101. Kdaj so Združene države napovedale vojno Nemčiji v zadnji avetovni vojni!
A. April 6, 1917.
Dne 6. aprila 1917. «
. Splošna vprašanja.
102. Q. Can the Constitution of the U. S. be amended!
102.	Ali ee more epremeniti konstitucija Združenih držav!
A. Yes.
Da.
103.	Q. How can the Constitution of the U. 6. be amended!
130. Kako se more spremeniti konstitucija Združenih držav?
A. The amendment most be proposed by a two-thirds major-ity of both houaes of Congress, and ratifiod by thrce-fourths of the statea.
Spremembo mora predlagati dvetretinska večina obeh zbornic Kongresa ih tri četrtino vse držav jo morajo odobritiv
104.	Q. How many amendments has the Constitution?
104.	Koliko spremembenih dodatkov ima konstitucija t
A. Nineteen.
Devetnajst. ' 105. Q. Who can votef
105.	Kdo sme voliti T A. As a rult, every citizen
over 21 years of age who haa es-tabliahed a reaidence in his dis-triet. Each atate determines in general what the qualifications of the votef are. Some atatea re-quire the voter to be able to read and vrrite. A few atates permit alicna who have taken out their first papers to votc.
Po aplošnem pravilu vsak dr-šavljan čez starost 21 let, ki je nastanjen v svojem okraju. Vaaka država določa v glavnem, kake apoaobnosti mora imeti voli-lec. Nekatere države zahtevajo, da gna volilec Citati in piaati. No-
»wlo držav daje volih* L tudi inozemcem, ki papir.	aj
106. Q. Can women vote!
106.	Imajo ženzke volilno ■ vicof |
A. Tez, vromen in the Uait,t Statoa kava the aame right il vote aa men.
Da, ženske v Združenih drk.
** VOlilno P^^ies kakor moški.	*
107.	Q. What U the capital of the United States!	1
107.	Katero je glavno mCit. Združenih držav!	*
A. Waahington.	%
W:i«hington.	«
108.	Q. Haa each atate a capital city! .v '
108.	Ali ima vaaka država sv«, jc glavno mesto!
A. Yes.	I
Da.
109.	Q. What do the stars and stripes of the American flae repreeent!	6
109.	Kaj predstavljsjo zvetd« in proge na ameriški zastavi!
A. Each of the forty-eigkt start stand for one of the forty-eigkt states; each of the thirteea stripes stands for one of the thirteen original colonies.
Vsaka izmed 48 zvezd predstav, lja po eno izmed 48 držav; vsaka izmed 13 prog predstavlja po eni izmed trinajstorice izvirnih dr-žav.	j
110. Q. What is an snsrchistt !
110.	Kaj je anarhist!
A. An anarchizt is s person who does not believe in orgaa-ized government.
Anarhist je -oseba, ki ni pristal organizirane vlade.
111.	Q. What is a polygamkt!
111.	Kaj je poligamist!
A. A poligamist is one who be-lieves in marriage with more tkan one husband or wifc at the same t ime.
Poligamist je pristaš mnogo-ženstva, t. j. oni ki veruje, da sme mož istočasno imeti več kot eno ženo, oziroma žena več kot enega j moža.
112.	Q. Can an anarchist or a polygamist be naturalizcd aa au American citizen!
112.	Ali more anarhist ali poli-gamiat postati naturaliziran državljan Zaruženih držav!
A. No.
Ne.
113.	Q. Who is the President of the United States!
113.	Kdo je predsednik Zdruic-nih držav!
114.	Q. Who is the Governor of your State!
114.	Kdo je governer vaše dr-
žave!
115.	Q. What is the cspital of your state!	' >
115.	Katero je glavno mesto vaše države!
116.	Q. Who is the Msyor of
your City!
116. $do je župan vašega me-
sta!
SOCIJAUSTIČNI KLUB 3T. 60, J. S. Z.
priredi
VESELICO
DNE 30. JUNIJA, ▼ dvorani Dr. "Proatomieloci" ▼ Herminie, Pa.
Cktl dobiček je namenlsn sa sledeče podpore: Eno tMtJhio m "House of Det*, IndianapolU, Ind." Eno tretjino ca okrajno erf. "8. P. Westmoreland County.M Eno tretjino sa propagando potom "Moviea" v Ameriki za priposnanje SeVijataka	.
Uljadno vabimo rojake In rojakinja domaČa In b iinle okolij ^polnoitevtlno vd^He te ^bave in ^^SS^t^
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BBJ
|	VABILO NA VELIKO	\
PLESNO VESELICOj
:
katero priredi
Maxhom Slovenska Godba;
DNE ČETRTEGA JULJJA 1S23 .
•
T prostorih Slov. Dol Doma na Maahom, Johnatown, Pa.
Kot vaako leto bomo tudi letos obhajali obletnice desetletw obstanka naše Blevenske godba na Maxhom, Pa.
Najnljudneji* vabtmo vaa draMva. rojaka la rojakiale d bUinje okolice, da Sa vkotikor mogoCe v obilnem iuvthi vdelet« «e noše oMetalške atamoeti, ter nam pripotaorate sa nadaljnl u,t>»
s
_ ______Mb SOc i. iraške kres	s
Ob ti priliki naj omenim, da na ta daa bode aalgvalt NOV VAl^ j ČUK. deset novih oCencev godbe, katerega aa ae naoW« ' ^ |
krmUKMllLuj kode f sedaj lotna ia lavvstna ****** ■ Terej Se enkrat posetMe naSo sakav« v velikem števin	1
.	ODBO* fl
ao imel« frnee aa aužaje. Severne