Poštnina plačana v gotovM, Maribor, ponedeljek 19. aprila 1957 štev. 88. leto XI. flCVSil.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2453 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman * opravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din I Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani ! Poštni čele. rač. št. 11.409 JUTRA London, 19. aprila. v Danes ponoči stopi v veljavo kontrola španskih meja. Nekateri krogi vidijo v jem nastop nove ere v španski državljanski vojni. Britanski diplomaciji se je W dolgih pogajanjih posrečilo, da je izpo kovala sporazum v tem najvažnejšem vprašanju od začetka španske državljanske vojne. Ovire so bile na vseh straneh in se je večkrat zdelo, da ne bo mogla kontrola nad Španijo nikdar stopiti v veljavo. Razen tega pa je bilo treba zrahljati odpor onih -držav, ki so aktivno intervenirale v Španiji in ki so si do poslednjega časa prizadevale, da se prva ‘Ji druga vojskujoča se Španska stranka cimpreje in čim izdatneje preskrbita z 'sem potrebnim vojnim materialom. Brionska vlada, ki ji sedaj očitajo, da daje spričo postopka pred Bilbaom, ko se je pora! angleški tovorni parnik »Marie U'2\ve]byu«. ki je nameraval z velikim dvorom krompirja v Bilbao, po inter-'enciji angleškega rušilca »Brazen« Vr-n'ti, potuho generalu Francu, je za časa Pogajanj za kontrolo pokazala nedvom-veliko potrpežljivosti in strpljivostl. danes ponoči je situacija v Španiji Povsem jasna. Obe vojskujoči si stranki "e bosta več mogli dobivati iz inozemstva pomoči v oni meri. kakor je doslej Britanska vlada pa si je sicer v sve-st<> da ne bo mogoče popolnoma odstrani vseh manjših tihotapstev, da pa ne več mogoča pomoč v masi materijala Ijakor doslej. Tukajšnji krogi so preprl-^aPi, da bosta morali odslej obe vojsku-)0či se španski stranki voditi vojno na Jvojo roko in samo s svojimi sredstvi. V t*°bro poučenih krogih pravijo, da so ta vojna sredstva na eni, kakor na drugi ^rani, minimalna in bo preje nego vsa-druga intervencija sam položaj ustva-. komprosim in sporazum med umerje-elementi obeh vojskujočih se strank. Večina mednarodnih kontrolorjev se Bhaja na svojih mestih. V prvi vrsti je i° zato, da zavzamejo svoja mesta oni , °ntrolorji, ki imajo nalogo, da vršijo °ntrolo na najvažnejših kopnih in po-°rskih poteh. Kontrolori na manj važnih estih lahko zavzamejo določena jim 7oriStu tiak»adno. V celoti gre za okoli kontrolorjev od katerih bo vršilo po-Dad?*10 ^°ntroI° °k°li dočim ho pri-itip- i kontrola na kopnem ob Španskih prot' Portugalski in Franciji v 100 tiij narodn>ini kontrolorjem. Tako je Špa-&e’h- da,}es naprej prepuščena sama kriv V tukaiSnji-h krogih nc morejo pri-^ 'ati prepričanja, da bo ta postopek v ogo preje dovedel do neke odločitve in t?anskl državljanski vojni. Valencija Ureri-*!1^08 'mata sedaj priliko, da sama jj. “'ta med seboj svoje stvari, zlasti če ^risl° do mednarodnega sporazuma u,M^a Inozemskih prostovoljcev, eta^° vprašani° predstavlja sedaj drugo 0be° prlzadevani britanske diplomacije. Vil nern ‘'e °dbor za nevmeševanje obja-kahaaZiS'as’ v sm's^u katerega so razen i°sa oto^a začasno izključene iz ’,e5eljek"-tr0,e' St&r,i- V ve,Javo v P0- 19. t. m. ponoči. Še sledeče Špan *lu,liW?Stoianlte: Ifin.- ^io de Oro. "H, 0,1 tCm °Ptim,st*čnIm pričakova- nja se z druge strani opozarja, da a Rubila «a Pomenu .ker je sebe wna tako’ da bodo Prlzadcti sami kontr, i trolirali’ in vidij0 v bledicah °bale *panske k°Pne 'n Pomorske in j,, možnosti novih, večjih zaplotljajev Sa n,fsn?av , l|di je v smislu skeptične-na . ®s°ianja teh krogov kontrola iluzor-r N ne priznata niti burgoška, uiti in Fernando Po. Rio Uadetki DUNAJ, 19. aprila. Nekateri londonski časopisi poročajo, da se bo predsednik avstrijske republike M'klas v kratkem sestal v nekem češkoslovaškem mestu s prezidentom Benešem. »Daily Telegraph«, ki je zelo blizu angleškemu zunanjemu ministrstvu, meni, da je treba temu napovedanemu sestanku pripisati veliko važnost z ozirom na razvoj nadaljnjih prilik v Srednji Evropi in Podonavju. V zvezi s temi vestmi izjavljajo v dunajskih merodajnih krogih, da nj izključeno potovanje prez!denta Miklasa v Čehcslovaško, ker so ga njegovi bivši dijaki v gimnaziji v Prosnicu povabili k neki svoji proslavi in bi se naj ob tej priliki sestal prezident jVUklas s prezidentom Benešem. Sicer pa se zatrjuje, da bi bilo potovanje prezidenta Mikiasa v Češkoslovaško privatnega značaja. /U JtoMsJUteSM BUKAREŠTA, 19. aprila. Velika nervoznost v romunski prestolici je dala povod najraznovrstnejšim alarmantnim vestem, ki se pa niso izkazale kot resnične. Na drugi strani se je ugotovilo, da so princa Nikolaja, sedaj gospoda Brana, videli v njegovem avtomobilu in včeraj v njegovi vili v Snagovu. Dejstvo pa je, da je princ Nikolaj, ki je bil izločen iz kraljevske hiše, včeraj odpovedal vsej služinčadi, kar daje sklepati, da ima namen, da odpotuje v inozemstvo. Istočasno je kralj Karol dovolil princu, da nosi ime Nikolaja Brane, in sicer po nekem dvorcu. ki pripada kraljici Mariji. Takoj po zadnjih dogodkih se je pričela fašistična »Železna garda« 'zavzemati za princa Nikolaja. Na zborovanjih so člani »železne garde« protestirali proti preganjanju našega ljubega princa in prijatelja«. Na zbo rovanju pod predsedstvom generala Can takuzena se je sprejela resolucija, v kateri se poziva vlada, da prekliče znane izobčitvene sklepe. Navodno je bilo pre-čitano pismo, v katerem izjavlja princ Nikolaj, da ni odstopil, marveč da so ga pregnali in da je pripravljen postaviti se na čelu prevrata, če bi kralj ne odstranil dosedanjega predsednika vlade in ga nadomestil z možem, »ki bi umel bolje čuvati nacionalne in krščanske interese« romunskega naroda. Aretiran je bil telesni zdravnik kraljeve rodbine prof. Ge* rota, in sicer radi veleizdajniškega delovanja. Spravili so ga v*vojaške zapore v Ilavo, kamor so spravili še druge odličnike. Gerota je član »železne garde« in je njegova aretacija v zvezi s propagando za princa Nikolaja. BUKAREŠTA. 19. aprila. Pričakuje se, da bo princ Nikolaj danes zapustil Romunijo in da se bo podal v Italijo. V Bukarešti kroži neverjetno veliko brošur »železne garde«, ki gredo iz rok v roke, V teh brošurah se zavzema stališče v prid princa Nikolaja in se navajajo pisma, ki so jih baje pisali kralj, princ Nikolaj, predsednik vlade Tatarescu in prof. Jorga. datauuiki/i tuukoii tut pfaMfHtkip adttasaiev, os tko&a BUDIMPEŠTA, 19. aprila. Predsednik vlade Daranyi je govoril včeraj v szege-dinskem mestnem gledališču na zborova nju vladne stranke, katerega so se med drugim udeležili člani vlade iti 100 poslancev. Izjavil je v svojih dve in pol urnih izvajanjih, da predstavljajo rimski protokoli najboljše jamstvo miru v Srednji Evropi. Je pa Madžars‘ka pripravljena navezati korektne odnošaje tudi z onimi državami, do katerih jo danes ločijo velika nasprotstva. Dejal pa je, da ni mogoče misliti na normalne odnošaje med Madžarsko in državami Male antante brez zadovoljive rešitve vprašanja mad- Betk ($o$tedauo6ec md Buluueiia Vešta VARŠAVA, 19. aprila. V zvezi s potovanjem zunanjega ministra Becka v Bukarešto dne 22. aprila domnevajo v tukajšnjih krogih, da bo Beck ob tej priliki pri romunskih politikih skušal podpreti italijansko prizadevanje, da st doseže Ju$ostovtHslta itotifOHsko, Ufovinsko atoadta na Keki žarskih narodnih manjšin v posameznih državah Male antante. Izjavil se je tudi proti sistemu diktature v vodstvu madžarske notranje politike. BUDIMPEŠTA, 19. aprila. V prostorih desničarske ekstremistične stranke »Narodna volja«, ki je bila razpuščena, katere voditelji so bili obtoženi radi pripravljanja prevrata se doznava, da je bil med voditelji tega pokreta neki nezaposleni zidar Ignacij Meršic. Voditelj te stranke Franc Szalasi je bil ovaden državnemu tožilstvu, ki bo uvedlo proti njemu postopek. sporazum med Romunijo in Madžarsko. Varšava je k temu poklicana zlasti radi svojih tradicionalnih prijateljskih zvez z ‘Madžari in radi poljsko romunske vojaške zveze. REKA, 19. aprila. V Reki sc je na sedežu provincialnega sveta za korpora- tivno gospodarstvo ustanovila jugoslO-vensko italijanske trgovinska zbornica, valencijska vlada in ni soudeležena pri izvajanju kontrole sovjetska Rusija. — Precej dvomov je tudi glede kontrolnih določb, v smislu katerih se sme vršiti kontrola le nad parniki-držav, ki so pri kontroli soudeležene, n dvorni se ne raztezajo samo na možno učinkovito kontrolo v tej smeri, ampak tudi na možnost te kontrolne obveznosti v slučajih, v katerih bi pač posamezne kontrolne ladje (angleške, francoske, nemške, italijanske) utegnile postopati čisto po svoje. Ravno ta moment daje največ povoda k skepsi, ki vidi po započeti kontroli Španskih meja v nadaljnjem razvoju in razpletu španskih dogodkov možnosti še težjih zapletkov in zavozljajev. DOBROTA — SIROTA. »Del. politika« bere »Slovencu« sledeče levite: »Slovencu« še vedno ne da miru, da si upajo ljudje drugače gledati na vprašanja zunanje politike, kot pa gleda on. In namesto, da bi bral levite italijanskemu oficijelnemu tisku in mu dopovedal, da so njegove razlage o pomenu Cianovega obiska v Beogradu iz osnove napačne, se zaganja v tiste, ki na osnovi informacij italijanskega tiska in drugih precej vidnih dogodkov, zaskrbljeni gledajo v bodočnost. Med drugim se je »Slovenec« skopal tudi. nad francosko časopisje, tako tudi nad naše bratsko socialistično glasilo »Le Populaire«. Glavni urednik tega lista je bil do trenutka, ko je prevzel ministrsko pred-sedniŠtvo, s. Blum. Dejstvo je, da je »Le Populaire« v najtežjih trenutkih, ki jih je preživljala naša država, ko so nas pustili razni desničarski elementi in režimi v Franciji, na katere je računala naša zunanja politika, na cedilu, branil naše državne interese. Sedaj pa si je dovolil »Slovenec« (ki bi moral biti »Le Popu-lairu« hvaležen, ket je branil tudi njegove ljudi pred preganjanjem v dobi diktature!) očitke na naslov lista, ki so ena sama debela laž, vredna »Slovenca« in njegovih suflerjev. — Najmanj, kar more »Le Populaire« zahtevati zase je, da njegovo stališče do Jugoslavije ni bilo nikoli takšno, kot ^Slovenčevo« 1. 1914. SAMO ZA ZAMORČKE NIC ZA BELE. »Pohod« poroča: »Komunizem« se širi med klerikalnimi vojaki na Dolenjskem. To pa zato, ker skrbe generali samo za črne zamorčke in zase in prav nič za be le — domače »redove«. ŠE NUJNEJŠE ZADEVE. V »Pohodu« beremo: »Nujna zade- va vsega naroda je oboje bogoslovno poslopje v Ljubljani in v Mariboru. Naše katoliško čataopisje bi moralo biti polno te zadeve. Vsak katoliški časopis bi moral imeti dopisnika za novo bogoslovje. Morda bi niti ne bilo preveč povedano, da bi moral biti vsak naročnik katoliškega časopisja taksiran za semenišče ali bi morale dati uprave gotove odstotke v ta namen. Saj so duhovnik: tisti, ki naše liste vzdržujejo in jih razširjajo. Zdaj imajo naši listi priliko, pokazati duhovnikom svojo hvaležnost. Najbolj pristna katoliška akcija obeh slovenskih škofij za zidavo novih bogoslovnih poslopij.« Tako piše neki list, tiskan v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani, Toda naš narod, ves naš narod, ima v teh težkih časih pač še mnogo nujnejših zadev pred sabo, da omenjamo samo našo splošno bolnišnico! V vsem tem pozivu bi bilo priporočljivo podčrtati stavek, da bi bila najbolj pristna akcija Katoliške Akcije zidava bogoslovij. Toda kdo pri Katoliški Akciji misli na to stvar, ko pa sn tam čez glavo zaposleni z mnogimi stvarmi, ki ne spadajo h Katoliški Akciji! -■ ♦ "i i J k( t c tsM H ki fe 1« .za d iti *; .J, t i ,*ije > Uli 'j* »3"» . ! 'ij' 'm ) ji. .k ? ji Iv A\ rti a gv4.t no j, h h Eh .J t&v- * X !'n c' • (m 'r.LH t.< si 5i pueslnia, ei» 'm.< ftml;. h. j* i * Ti * | / m . J 1 . §„, Idsll i ie/lj* ki i d sM ‘el j. !kn m ut.1 *o ■ mf « n m fr s i \ « j>t ,tM,A /grffti fj>at(j v » srn vr 'w\?t! ifll 4»Irt fUe §e sitokapmduast, fye srna kuiiuta ? Zgodilo se je, da je o smrti odličnega nacionalnega delaca in borca ob naši severni narodni meji, čegar ime je neraz-družno povezano z našo slovensko narodno zgodovino zadnjih 30 let, moža, ki ga vsa nacionalna javnost časti kot carinskega heroja, velik slovenski dnevnik napisai nekaj suhoparnih vrst/ Zgodilo se je, da ob smrti velikega nacionalnega borca in kulturnega delavca dr. Ante Biankinija niti v njegovem rodnem mestu takozvani predstavniki čistega hrvatstva« niso izobesili zastave na občini, dasi je ravno rodbina Bian-kinijev hrvatsko zastavo zmagonosno razvila na tej občini v času, ko so mnogi od njih, ki so mu danes odrekli to čast, bili italijanaši... Zgodilo se je, da je nedavno umrl v Za grebu dr. Gjuro Šurinin, profesor zagreb škega vseučilišča, pisec ene izmed prvih zgodovin hrvatske in srbske književnosti, pisec prve temeljite študije o hrvat-skem preporodu, dolgoletni hrvatski politiki; mož, ki je v borbi za pravice Hrvatske proti Rauchu in Čuvaju bil preganjan in vržen iz službe; mož, ki je med prvimi hrvatsko mladino vodil po potih napredka in odpora proti avstro-mad-žarskemu jarmu in proti reakciji; mož, ki je bil med prvimi v b-orbi v času, ko so Hrvati odvrgli od sebe habsburško suženjstvo. Zgodilo se je, da ob pogrebu tega tako odličnega in zaslužnega Hrva- ta v prestolici Hrvatov, belem Zagrebu, ni nihče spregovoril besede slovesa, da se je pogreb izvršil tiho, kakor da so zagrebli najbolj nepoznanega človeka, »brez govora in z molitvo za blagi pokoj duše človeka, čegar ime bo ostalo trajno v naši kulturni in politični zgodovini«, kakor je ironično zabeležil neki zagrebški dnevnik. Vsi ti dogodki — in nešteto podobnih je v naši zgodovini zadnjih desetletij — so' žalosten dokument naše sramote: oni, ki sc smatrajo danes za legitimne predstavnike hrvatstva, niso hoteli govoriti, ker dr. Šurmina niso smatrali za »svojega«, ampak celo za »izdajalca hrvatske stvari«, drugi pa niso imeli moralnega poguma, da- bi storili svojo dolžnost po svoji vesti, čeprav proti struji, in se oddolžili hrvatski in jugoslovanski patriotski zavesti ter najosnovnejšim obzirom pijetete, civilizacije in širokogrudnosti. Pred skrivnostjo smrti bi morali umolkniti partizanski občutki, in kultura srca zahteva, da se poklonimo zaslugam in delu... Ozkosrčnost, pomanjkanje pijetete in srčne kulture, izlivi partizanske zastrupljenosti celo pred veličastvom smrti, to ni več samo slučajno, to je postalo sistem. In naloga nas vseh, ki čutimo globoko v svojih srcih to našo narodno sramoto, je, da se proti temu sistemu borimo z vsemi svojimi silami! stari oče, je strop že pregorel in se zrušil nanj tako, da je zadobil silne opekline. Zdravniško pomoč mu je nudil zdrav nik dr. Breznik Franc, ki ga je prepeljal v bolnišnico v Mursko Soboto. Rešiti ni bilo mogoče niti živine, ki je zgorela v zaprtem hlevu. Družina je ostala tudi brez obleke, ker so se oteli preteči nesreči v zadnjem momentu. ______________ D/s OtfAuuLo Mtuitp Kaj je s trafiko pri kolodvoru. Tako se že nekaj tednov sprašujejo domačini in potujoče občinstvo, ki so se nanjo navadili in zdaj v potrebi zaman trkajo na njena vrata. Trafike na tako prometnem kraju ne moremo kar kratkomalo pogrešati. Zato prosimo merodajne oblasti za hitro rešitev. h imqe iad^me —ner rn—■Maaa^na— Pohod brezposelnih v GornM Radgoni Osebna vest. Iz Marenberga je premeščen v Beograd uradnik tukajšnje pošte g. Hočevar Kuno. V Marenbergu je služboval dobro leto in je sodeloval pri vseh narodnih društvih, posebno pri strelski družini. Z njim bo naš obmejni trg iz gubil ne samo dobrega uradnika, ampak tudi vrlega narodnjaka. Želimo mu v naši prestolici mnogo uspehov. Smrtna kosa. V slovenjgraški bolnišnici je umrla 361etna Cecilija Prešern, soproga tuk. finančnega podpreglednika. Zapušča moža in štiri nepreskrbljene otroke. Naj v miru počiva, žalujoči rodbini naše sožalje. Nesreča pri igri. Te dni so se otroci pred pred protestantovsko cerkvijo igrali ter streljali z malimi iz vrbovih šib napravljenimi loki. Nesreča je hotela, da je neka puščica priletela v oko šestletni Erni, hčerki tuk. finančnega preglednika g. Verbiča ter ter ji nevarno ranila'oko. Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico. tu proizvajana igra. Če upoštevamo vse to, moramo naravnost občudovati, kako spretno in naravno so prav vsi igralo reševali svoje uloge. Tako: mladostno živahni nevesti Liza in Minica, kmetsko špekulativna ženica Melharica in vsiljiva, kaj naravna ženitna posredovalka Neža. Od moških pa: hribovsko zago-vedni Miha, njegov enako zaostali stric Andrejka, mladeniško sveži Nacc in njegov malo domišljavi, toda resni oče Na-paljon, prav dobro pogojeni kmetski pi-janček oče Melhar. pa tudi simpatično nastopajoči mlinarjev hlapec in Rožnikov Tone. Vsi so bili kljub omenjenim težkočain na svojem mestu, čemur se nismo čudili, saj je bila režija v rokah vsestransko delavnega in sposobnega učitelja g. Mirka Vauda, pod kojega vodstvom je pred igro moški zbor lepo ubrano zapel kmetsko himno »Zelen: prapor« in »Završki fantje«. Pri blagajni se je potrudil predsednik občine g. Suni an Anton, za redni potek st skrbel' navzoči ugledni občani, res hvalevredno je tako vzajemno delovanje na vasi! V šoli je bilo komaj dovolj prostora in škoda, da ni na razpolago večje dvorane. Številno občinstvo je zapored pohvalilo nastopajoče z burnim aplavzom. Vsem sodelujočim je le čestitati in: Marjetka mladina, le po tej poti naprej! _ Sedanja občinska uprava združene občine Gornja Radgona, je letos ustavila obrat na črešnjevski opekarni pri Gornji Radgoni ter pričela obratovati na svoji drugi opekarni v Borečih pri Ljutomeru, ki je stala več let. Radi ustavitve obratovanja na črešnjevski opekarni je bilo več delavcev-domačinov odpuščenih. Te dni se je zbralo pri črešnjevski opekarni nekaj odpuščenih delavcev za demonstrativen pohod v trg pred hišo načelnika opekarniškega odseka Jože Hrastelja, kjer so proti ustavitvi obratovanja na črešnjevski opekarni protestirali in zahtevali, da se jim z nadaljnjim obrato-! 'Im, Pggfffgfeg vanjetn omogoči še v naprej bori zaslu-, ^^mmm m Sel!. SV monstrantov predhodno opozorjen, je za-' 'J° 17- in- sem S1 °S eda lg » radi varnosti zaprosil za orožniško asi- stenco, ki je večje izgrede preprečila. Nočni požar. V noči na soboto, dne 17. aprila t. 1. je na doslej nepojasnjen način izbruhnil požar ter uničil stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje Ivana Fekonja, pošt. uslužbenca v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni. V sobi, kjer je spal h Afuulte kotline Pri posestniku Francu Puntigamu v Konjišču so nedavno čistili kokošje perje. Tjakaj je prišla družba štirih fantov okrog 9. ure zvečer. Vnel sc je prepir* kateremu je sledil tudi pretep. Stiirzer Jožef je izvlekel iz žepa dolg kuhinjski nož, s katerim jo občutno poškodoval Ladlerja Friderika, ki mu jo pod levim očesom prerezal obraz v dolžini 6 cm-Stiirzer se izgovarja, da je bil napaden ter da se je branil. Kolikor pa je njegov zagovor utemeljen, bo odločilo sodišče.^ r ’'rtvjtnr, 1.1, II11 — ■■■ n ■ i ■■■ --- dev&tskik žsieeuuaefev v f*eed-!/a§ne*n Huusitotu Med vožnjo do Gradca so morali aretiranci prenašali najnižja zasramovanja, tepenje. pluvanje itd. Tovariš Rebolj je bil med drugimi zaslišan kot priča, kakšno veleizdajo, da je baje vršil Kejžar. Resnici na ljubo pa se mora povedati, da je tovariš Kejžar ob priliki neke širše seje radi nedopnstitve slovenskih šol trdno in proroško — prepričevalno rekel: Še radi nam hodo dali šole, ne samo to, kar zahtevamo sedaj, temveč veliko več — vse šole.« Značilno prepričanje zavednih Slovencev, da bode prišla, da mora priti — Jugoslavija. Hišne preiskave so se vršile pri vseh borbeno zavednih članih in so se morali zagovarjati pred sodiščem radi »srbofil-sva< . V službi so nemški železničarji že kar naprej s prstom kazali na naše ljudi, ki bodo baje prišli v zapor in na vislice. Ko so gnali gruče vklenjenih Slovencev v zapore v Gradec, so nemški — internacionalni železničarji zagnali huronsko vpitje in deževalo je žaljivk in batin, Česar eskorta ni mogla oziroma ni hotela preprečiti. Sreča jo bila aretirancem toliko naklonjena, da so po večini prišli po več mesečnem preiskovalnem pritvoru na prosto, toda pod policijsko nadzorstvo. Sledile so premestitve v službi in vpoklici — pod orožje, dasiravno je južna železnica potrebovala ljudi. Namesto naših strokovno dobro izvežbanih ljudi je železnica sprejela nanovo druge ne-izvežbane moči, seveda Nemce, jih opro stila vojno službe in v službi pregrupira-la ofcebje tako, da zaenkrat ni trpela siužba. Predsednik tovariš Kejžar je bil premeščen v Leobeu, tajnik i£i pevovod- ja tovariš Jarh pa poklican pod orožje. Tudi druge tovariše so premestili v etapna področja vojskujoče se avstrijske armade. Ko se je leta 1915 rešil tovariš Lukačič Avgust preganjanja radi srbo-filstva potom rednega sodišča, ga je dalo vojaško disciplinsko sodišče skupno s tovarišem Jarhom v preiskavo radi iste pregrehe. Lukačič jo bil kot avstrijski oficir degradiran in poslan kot navaden vojak z nemškim polkom na gališko fronto, kjer je prišel v ujetništvo z vsem nemškim polkom. Tovariš Lukačič je moral z drugimi vojaki prostaki v uralske gozdove, kjer je moral dnevno nasekati gotovo količino drv, da je dobil dnevno porcijo hrane. Dočim so neinteligentni nemški vojaki radi teh naporov in dnevno enake hrane umirali na posledicah skorbuta, je Lukačiča vzdrževala pokoncu zavest in prepričanje o pravični zmagi in konečni rešitvi — rešila ga je revolucija in pridružil se je čehoslova-škim legionarjem, kjer je dobil svojo oficirsko šaržo nazaj in po bojih v Sibiriji se je srečno vrnil v domovino. — Tovarišu Jarhu se ni moglo druzega dokazati, ko da se je na dan umora prestolonasled nika Ferdinanda udeležil sokolske proslave v Rušah in je dobil od vojnega disciplinskega sodišča po 7 mesecih preiskave ukor, češ da je spravljal s tem v nevarnost oficirsko čast, kar se je moralo zabeležiti v službeno tabelo pri železnici. Ti navedeni slučaji so karakteristični za takratne razmere in jih radi tega navajam, poznejšim rodom v spomin m ravnanje. vesti«, katero je uprizorilo marješko društvo kmetskih fantov in deklet. Iz otvoritvenih besed sem posnel, da je bi la ta uprizoritev namenjena šele v maju, a se jo radi odpoklica dveh sodelujočih fantov-rekrutov k vojakom morala vršiti že to nedeljo. Tudi so skoraj vsi nastopajoči igralci bili prvič tokrat na igral nem odru ter je bila to sploh prva večja, Med seboj so imeli nacionalni železni carji v Mariboru tekom leta 1915—1916 vedno stike in vzdrževali so iste tudi z drugimi nacionalnimi krogi. Optimistično prepričanje so zbujali tudi letaki, ki so jih metali ob in za fronto antantina letala. Te letake je večji del sestavil Jugoslovanski odbor in tovariš Rebolj je imel srečo, da je marsikaterega prinesel, kar je bilo združeno z rizikom življenja. Nacionalno prepričanje in čut za nravično stvar pa je tudi to liskiral. — Ker je bilo med tojno veliko pomanjkanje živil, so si tovariši, poznavajoči drug drugega do dna srca, radevoljno pomagali in lahko postavim v tem oziru tovariša Mohorka za zgled požrtvovalnosti, kako pomagati bratu tovarišu, sotrpinu v sili, osobito tistemu, ki ga druži z njim tudi enaka duševna bol. Leta 1917 so proniknile med vrste nacionalnih železničarjev že precej konkretne vesti, o bližajoči se Jugoslaviji. Tovariš Kejžar je dal pobudo za sestanke starih članov zveze jugoslovanskih železničarjev. Ti zaupni sestanki so se vršili na Dunaju pri dr. Korošcu, dne 19. Gnezda, Jakel. Dne 28. 10. 1917 sc jc vršilo drugo P“' svetovanje v Gracu navzoči: Kejžar, K pič, Jarh, Jakhel, Gregorič, Pavlin*’ Gnezda, Rožman, Randl. Dne 11. 11. 1917 se je na Dunaju sila deputacija pri Jugoslovanskem bu in pri slovenskem ministru Zolgen in sicer: Kejžar, Repič, Mozetič, POT"' vec, Rožman, Rusjan. V Gracu so se vršili sestanki v P ^ štorih slovanske čitalnice. Zbirali so podatki, kje se nahajajo posamezni vedni železničarji, kakšno službo °P Ijajo in kako in kje bi se osnovalo oz ma oživelo centralno vodstvo zvez ^ goslovanskih železničarjev. *. Trst v vojnem ozemlju, v Lj“blja je . takrat ni bilo primernih tovarišev, ^ sklenilo poživiti centralno v0rs, -fo Mariboru in oživotvorltl podruzm • variš Kejžar je zaupno obiskova ^ mezne postaje v Sloveniji hi nas -e, slovenskih železničarjih razuni da je čas za nameravano delo. mernih intervencijah pri oblast ^jo-lo dovoljeno zvezino delovanj ^ ^a. vanskih železničarjev s cen je riboru. Ustanovni občni zbor zv bil dne 9. 12. 1917 v Mariboru. Tse nadaHuie.) F V Mari t> o r u, dne 19. IV. '1937. MarfSorstl »Večer n?Jc« .Tdfra Stran 3 HkuiSotske in duMške M&tUe bt. Pivkov dult naf vodi noša sokolska (Hladim Sokolsko društvo Maribor I. jev okviru lastne komemoracije dostojno počastilo sPomin svojega ljubljenega staroste in ustanovitelja br. dr. Ljud. Pivka. Komemoracijo je odredilo za članstvo v soboto zvečer, medtem ko se je sokolska de-ca poklonila spminu velikega pokojnika včeraj popoldne. Obe komemoraciji sta °*li v pietetni proslavi primerno okrašeni telovadnici tuk. inž. podoficirske šole. Polnoštevilna udeležba je izpričala, da Magopok. dr. Ljudevit Pivko res ni bil 8vojemu društvu samo starosta, temveč pravi dušni očka, ki so se ga s sokolsko iskrenostjo oklepalj vsi Sokoli magdalen-s*ega okraja. Marljivi Sokoli so pod vod stvom br. Sosiča in podporučnika Sonca prekrili stene telovadnice, luči ^ s črnimi zastori, med katerimi je bila v Palmovem gaju izpostavljena slika bla-sopokoinesa dr. Pivka v sokolskem kroju. Uvodne pozdravne besede je ob sortni komemoraciji spregovoril podsta-_r°sta br. Mohorko, nakar je pevski 2bor pevskega društva Jadran odpel pod Sodstvom svojega zborovodje g. prof. "rabca turobno žalostinko »Umrl je 'lož«. V najglobljem občutju odpeta ža-‘°stinka je toplo odjeknila v srcih vseh Navzočih. Spominska beseda br. M o- h 0 rk a, je bila jedrnato in skrbno za- snovana, da je ob »jej odsevala veličina Hojnikovega dela na kulturnem, nacio-n%o revolucionarnem in uarodno-°brambnem polju, ki sega daleč nazaj v Medvojno dobo. ko so bile v Mariboru razmere povsem drugačne nego so da-nec. Carzanski junak je dobro vedel, zakaj se je naselil ravno v V. mesdsiem okraju, saj so mu bile razmere in ves potek narodnostnih bojev ob naši severni meji prav dobro znane. Tu je veliki pokojnik nadaljeval svoje nacionalno-revo-ludonarno delo in ustanovil leta 1930 novo sokolsko društvo Sokol Maribor I., ki se ima zahvaliti edino njegovemu ne-vmornemu delu in naklonjenosti poveljnikov inž. podoficirske šole, generalu br. Putnikoviču in sedanjemu poveljniku br. podpolkovniku Cenerju, da se je razmahnilo do sedanje stopnje. Br. Mohorko je zaključil svoj žalni govor s klicem »Slava dr. Pivkovemu spominu«, nakar so vrli Jadranaši občuteno in ubrano odpeli »Oj Dobrdob«. Pred zaključkom nad vse dostojne in lepo uspele komemoracije se je prečitalo pismo br. generala Putniko-v-ica iz Karlovca, ki se pridružuje komemoraciji z željo, da bi Pivkov duh vodil naše Sokole, predvsem našo sokolsko mladino, po njegovi poti od sedanjih do še Večjih uspehov, jugoslovensko sokolsko idejo pa do končne zmage. Br. general končuje svoje pismo z lepimi in iskre nimi sokolskimi besedami, ki jih tudi upo rabimo kot refren našega poročila o tej komemoraciji: Sokoli! Po komemoraciji dvignite zopet svoje glave in glejte /. vedrimi očmi v našo bodočnost, ker nam tako narekuje duh našega nepozabnega br. Pivka in naša vzvišena sokolska ideja, ki ji služimo. Slava dr. Pivku! Ustanovitev podpornega fonda za deložirance Včeraj je imelo tuk. Društvo najemni* stanovanj in poslovnih lokalov za pribor in okolico svoj IV. redni občni 2oor v dvorani Povodnikove restavracije !"°vi svet«. Občnega zbora se je udele-2l'° lepo število Članstva, ki je pazljivo jedilo poročilom društvenih funkcionar->iv; Radi obolelosti društvenega preds. Toneta Bajta je podal predsedniško tajniško poročilo društveni tajnik g. Milton Mohor. Iz obeh poročil posne-da se jc društvo kaj pridno za-2enialo na vseh merodajnih mestih za pavice stanovanjskih najemnikov. Dru-je izdelalo tudi načrt enotnega na-■°pa vseh najemnikov v dravski bano-Istotako se je sestavil osnutek ured-ki naj bi se uzakonil. Ta načrt je bil Poslan na min. soc. politike in narodna zdravja v Beograd. V tem osnutku ® društvo zavzema za ureditev kočljive deve točnega plačevanja najemnin po t'et!> enc'h, k' dobivajo mnogokrat ne-®0no svoje pokojnine, nadalje glede onih >n*k> mnogo otrok, glede odpovednih 0v. sklepanja najemninskih pogodb, plačevanja taks zaščite manjših stanovanj in neprimernega zviševanja dosedanjih najemnin. V tem osnutku se je mariborsko društvo zlasti zavzelo za one deloži-ranee, ki jih ta usoda doleti v zimskem času. Podrobno delo organizacije je obstojalo v živahni korespondenci, v številnih vlogah za posameznike, ki so se obrnili na društvo. Vse to delo dokazuje agilnost in obenem nujno potrebo organizacije . Iz blagajniškega poročila g. Mirka Fe Idin a jc razvidnih Din 1.596 prejemkov in Din 1.357 izdatkov. Poročilo nadzornega odbora sta podala gg. Ž n u d er 1 in Pirih in je bilo isto soglasno sprejeto. V teku živahne debate je izšla ttuJi zahteva po čimprejšnji ustanovitvi podpornega fonda za deložiTanee. Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika Ant Mohor. Odborniki: Tone Bajt, Mohorko Jože, Ivan Majhen. Jože Purkhardt, Božo Mohorčič. Andrej Laharnar, Ivan Mohorko, Ivan Šerbak in Rozman Bogomir. Revizorja gg. Žnuderl in Pirih. fra^di|,a sP°m*nu p* Zrinjskega in K. ^ n opana. Včeraj popoldne je bila v '°nu proslavitev spomina mučenikov ^r*njskega in K. Frankopana. Akadc-Je ^po uspela in sledi obširnejše po-u» v eni prihodnjih številk. jjr z l,čiteljske službe. Janko Žurman je •HeŠčen iz Polja naJPristavo (Šmarje). ni 'nrtna kosa. V tukajšnji splošni bol-rav 1Cl ie preminila soproga primarija in Terna!?'Ja sPl°§ne bolnišnice gospa beze.z'Ja Hribarjeva. Nenadna smrt lju-sDi nJVe 'in dobrosrčne gospe je zbudila 1)omi,ovanie in sočustvovanje. — °)cem pokojnice iskreno sočutje! »imfZn,,n,ške n°vlce- v VII. polož. skuti;', k’ napredoval pri tuk. moški kaznil-c’ K- Maks Farkaš. !)oh?rt°nosr,a kap* V Sokolski ulici na ^clel Se je na cesti’ trudil 73 letni ster , .a,Cc cementnih ograj Franc Mu-iHo' Ljudje, ki so šli v tem trcnotku mi-mu priskočili na pomoč. Vsaka c je bila žal prepozna, ker jo star-t}rnlei* tem že izdihnil, zadet od kapi. »Nanos« poziva svoje člane in ce se udeležijo proslave 60 letni- bo ,_Satelja-umetnika dr. Ivo Šorlija, ki liŠfcu °V| 20- lir' v Narodnem gleda- Rednl letni občni zbor Pomočniškega odbora združenja trgovcev v Mariboru se vrši v torek, 20. t. m. ob pol 8. uri pri hotelu »Zainorc«. Za vs~ trgovske pomočnike udeležba obvezna. Odbor. Poslovilni večer podpolkovnika brata Eriča priredi mariborsko Sokolstvo v torek dne 20. aprila v mali dvorani Narodnega doma. Bratje in sestre, udeležite se tega poslovilnega večera v čim večjeirf številu. Redni občni zbor »Ženskega društva v Mariboru« se vrši v torek, dne 20. t. m. ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze. Vljudno vabljeni vsi, ki jih zanima naše delo, prav posebej pa prosimo naše članice, da se občnega zbora zanesljivo udeležijo. Odbor. Razpadajoče truplo v Dravi. Pri Jau-ževetn vrhu v občini Podvelka je naplavila Drava razpadajoče truplo 18—24 letne ženske, ki je moralo ležati v vodi približno 2 meseca. Utopljenka je imela na sebi samo belo srajco z inicialkama A. M. radi česar domnevajo, da gre v tem slučaju za Ano Medvedovo iz Velikovca, ki je utonila koncem februarja. Srečni dobitniki. Včerajšnja tombola naših vrlih poštarjev je lepo uspela in je bila izreduo dobro obiskana, tako da so Drevi Šorlijev večer Drevi se bodo zgrnili Mariborčani polnoštevilno v gledališče na »Šorlijev večer« v proslavo dr. Šorlijeve šestdedeset-letnice. Vrstni red sporeda je: uvodno besedo govori dr. Maks Šnuderl, slavnostni govor prof. Fran Koblar iz Ljubljane. Nato čita Peter Malec iz Šorlijeve avtobiografije »Moja pot do tu«. Sledi arija paža iz Verdijeve opere »Ples v maskah«, ki jo poje J. Igličeva, pri klavirju pa je spremlja 'prof. Mirk. Nato čita E. Kraljeva »Prvi oktober« odlomek iz »Disonanc«. Ariji iz oper »Mefistofeles« ter »Manon Lescaut« poje B. Sancin, pri klavirju spet prof. Mirk. Sledi Šorlijev skeč iz kmečkega življenja »Zenitni posredovalec« v režiji P. Malca. Zasedba: Stric Urh — Gorinšek. Tilčka — Rasbcrgerje-va, Janez — Crnobori. Nato zapoje pevski zbor »Glasbene matice« nekaj primernih pesmi. Ob koncu skeč »Tablearu« v zasedbi: Osat — Košič, njegova žena — Starčeva, služkinja in Mila — Tovor-nikova in Križajeva. Ob zaključku slavljenčeva sklepna beseda. Hifta Kino Union. Danes dunajska veseloigra »Karneval in ljubezen«, Hans Moser, Lien Deyers in Hermann Thimmig. tombolske karte celo zmanjkale in se vod stvo tombole vsem najprisrčneje zahvaljuje. Srečni dobitniki so:. 1. tombola (3000 dinarjev) Katica Skačej, Tržaška c. 20, hčerka trgov, potnika v Mariboru; 2. tombola: (šivalni stroj) privatnik Martin Pongračič, Koroška cesta 31; 3. tombola (moško kolo z dinamo) Alozija Kokol. Meljski hrib 5; 4. tombola (žensko kolo z dinamom) Anica Kovačič, hčerka železničarja, Železniška ul. 13; 5. tombola (moško kolo) privatnik Karl Kovač, Dogoše 106; 6. tombolo (moško kolo) Marica Deučman, hčerka zasebnika, Spodnje Radvanje; 7. tombola (fotografski aparat) privatnik Josip Jager, Slovenska itTTca 2; 8. tombola (kuhinjsko posodo) zasebnik Josip Horvat, Pesnica; 9. tombola (oto-mana) zasebnik Ignac Jošt, Vojašniška ul. 7; 10. tombola, češko blago za moško obleko (privatnica Terezija Koruznjak, Plinarska ulica 13; 11. tombola (špecerija za en mesec za 4 osebe) zasebnica Marica Bizjak, Tvorniška ul. 22; 12. tombola (špecerija za en mesec za 2 osebi) Viktor Peserl, trgovski pomočnik v Mariboru. Umri je v 64. letu starosti, vpokojeni poštni poduradnik Martin Vrabič. Žalujočim naše iskreno sožalje! Veliko zanimanje zbuja v mariborskih kulturnih krogih predavanje, ki ga bo imel ljubljanski režiser in kulturni delavec ter pisatelj Ciril Debevec v sredo. 21. t. m. v tukajšnji Ljudski univerzi. Njegovo predavanje bo vsebovalo mnogo zanimivih ter poučnih momentov, ki zanimajo vso našo kulturno javnost. Govoril bo o naši borbi za gledališče. Mrtvaški zvon. Včeraj popoldne je preminil v 62. letu svoje dobe vpokoje-ui višji stražnik Jernej Novak, stanujoč v Jadranski ulici 21. Blagega pokojnika, vzornega poštenjaka, dobričino in narodnjaka, bomo ohranili v najlepšem, trajnem spominu. Žalujočim naše toplo sočutje! Snegec . . je zapadel preko noči in pobelil kozjaške in pohorske vrhove, v dolino pa je poslal precej svežega hlada. Na Kalvariji gori! Včeraj okoli 1. ure je začelo goreti v gospodarskem poslopju g. Tscheligija na »slovenski« Kalvariji. Takoj so pohiteli na kraj požara gasilci iz Studencev, PekSr in Radvanja ter ga skupno pogasili. V poslopju je bilo stra njenih 20 m3 stavbenega lesa, 6 klavtrov drv in kolje ter trpi g. Tscheligi okoli 20.000 Din škode. Prišli so tudi mariborski gasilci, ki jim pa ni trebalo stopiti v akcijo. Požigalca zasleduje studenško orožništvo. Že pred 14 dnevi je začelo v tem poslopju na.štirih krajih goreti, vendar so takrat domači požar pravočasno opazili ter ga pogasili. Nesramna hudobija. Ko se je lenarški avtobus vračal sinoči k Sv. Lenartu v Slov. gor., so še neizsledeni fantalini, ki zaslužijo najstrožjo kazen, položili preko ceste dva telefonska droga in je pripisati le srečnemu naključju, da se ni pripetila nesreča, ki bi lahko zahtevala več žrtev, saj je bil avtobus nabito poln ljudi. Oblastva sedaj iščejo predrzne in najstrožje kazni vredne storilce. Badseje tdeftmute vesti ■MMHBSmBBBBmmMnHB DELBOSOV GOVOR IN NEMŠKI KOMENTARJI. BERDIN, 19. aprila. V tukajšnjih krogih se z ozirom na včerajšnji govor francoskega zunanjega ministra Delbosa v Car-casonnu odklanja oni del Delbosovega govora, v katerem se ugotavlja, da so v svetovni vojni premagane države prežete z duhom revanže. V tej zvezi se doznava, da bo Hitler ob priliki velikega govora pred raihstagom izjavil, da ni bila čast nemške vojske v svetovni vojni niti najmanj žaljena. Tudi odklanjajo nemški kro gi oni de! govora, v katerem se označuje Sovjetska unija kot obrambni zid evropskega miru. V ŠPANIJI NI VEČJIH BITK. PARIZ, 19. aprila. V Španiji je nastopilo v operacijah v zadnjih 24 urah nekakšno zatišje. Na nekaterih sektorjih se vršijo le manjši spopadi in praske. Frankovci nadaljujejo z obstreljevanjem Madrida in je bilo več mrtvih. Republikanska ter francovska poročila ugotavljajo, da ni bilo bistveno važnih operacij. KRVAVI SPOPADI V FRANCIJI. CANNES, 19. aprila. Pri včerajšnjih občinskih volitvah so zmagale desničarske stranke proti strankam ljudske fronte. Zve čer so nastali spopadi, pri katerih je bil neki komunist ubit. Veliko oseb je bMo težko in lažje ranjenih. ASAMA BRUHA. TOKIO, 19. aprila. Vulkan Asama je*pri čel včeraj bruhati in je izbruhal tekom 20 minut ogromne količine lave. Je to naj-veČja erupcija tega vulkana tekom zadnjih desetletij. BLUMOVA VLADA SE NI UDALrA VISOKEMU KAPITALU. PARIZ, 19. aprila. Ob zaključku zase-; aanja narodnega sveta socialistične stranke je izjavil Leon Blum, da se francoska vlada ni umaknila visoki financi, pač pa, 1 da se ji je posrečilo, da si je zasigurala ! podporo mnogih parlamentarnih činite-: '!ev, med drugim radikalnih socialistov. Vlrda noče nikakšnega prevrata, ampak hoče delati na osnovi zakona. NOVA POSLANIKA. Njeg. kraljev. Visočanstvo knez namestnik Pavle ie sprejel v avdijeneo novega litovskega poslanika na našem dvoru Edvarda Turanskasa in novega avstrijskega poslanika na našem dvoru dr. Lotaria Wimmerja. ftoe&btG gietfaiim NARODNO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, 19. apr;ia ob 20 uri: Šorlijev večer«. Torek, 20. aprila ob 20. tiri: »Na lede::' plošči«. Red. C. Četrtek, 22. aprila ob 20. uri; >Koncert tria F. Brandlove«. Red B. Sobota, 24. aprila ob 20. uri: »Dolarska princesa«. Premiera. V soboto bo premiera zaključne operetne novosti, operete »Dolarska princesa«. Delo, ki slovi po svoji melodioznl sočni glasbi, je uglasbil znani in v Mariboru po svojih operetah »Veseli kmetič« in »Štambulska roža« zelo priljubljeni skladatelj Leo Fali. Režijo vodi kot gost Josip Povhe, glavne vloge igrajo Igličeva, Barbičeva, Gorinškova, Sancin, P. Kovič in Verdonik. Nabavile so se no-ve obleke in dekoracije. OSTALE NOGOMETNE TEKME. Split: SK Hajduk:SK Ljubljana 6:0 (2:0). Beograd: Gradjanski:Jugoslavija 1:1. Osijek; Slavija (0):Bask 4:3. Zagreb; Concordia:Hašk 2:2. Sarajevo: BSK:Slavija (S) 8:3, Murska Sobota: Mura:Gradjanski 4:0 (2:0). Dolnja Lendava: SK Lendava-.SK Ptuj 3:2. • > Čakovec: ISSK Maribor:Čakovečki SK 6:4 (2:2). Prijateljska tekma. Ptuj: SK Slavija (Pobrežje) :SK Drava 4:0 (2:0). Spomnite se CMOS 5 i V lovski sobi pri Orlu so se zbrali včeraj dopoldne delegati 14 zimskošportnih klubov in organizacij, da prisostvujejo VIII. rednemu letnemu občnemu zboru Mariborskega zimskošportnega podsaveza. Zborovanje te važne zimsko športne instance je otvoril in vodil večletni zaslužni predsednik g. Miloš O n u s, ki je po uvodnih formalnostih prisrčno pozdravil zastopnike oblastev in posameznih organizacij, imenoma mestnega poveljnika generala M. Milenkoviča, ravnatelja g. Rodoška kot zastopnika mariborske mestne občine, g. inž. S1 a j-merja kot zastopnika mariborske Tujsko p r ometn e zveze in SPD, g. Kun s t-1 a kot zastopnika Jugoslovenskega zimskošportnega saveza. Nato jo g. Gnus podal svoje Izčrpno, temeljito poročilo, v katerem se je zrcalilo prizadevanje MZSP za dvig smučarskega športa v bivši mariborski oblasti. Kakor lanska, tako je bila tudi pretekla sezona radi pomanjkanja snega v nižjih legah manj pestra. V bodoče se ne sme več Čakati, da se nam prezentira sneg takorekoč na krožniku, ampak bo treba sneg poiskati z večjo pridnostjo pač tam, kjer ga je stalno in v obilici na razpolago. Zato bi bilo umestno, da bi člani MZSP stavili v prireditveni program vsa tekmovanja na takšnih terenih, kjer so tekme absolutno zaslgurane In bi se te preložile v nižje lege tedaj, kadar so pogoji za to podani. To bo moral MZSP absolutno zahtevati od svojih članov in se ne bo smel zadovoljiti z izjavo posameznih klubov, da se tekma radi pomanjkanja snega ni mogla vršiti ob določenem času. Že lansko leto je MZSP sklenil ustvariti za Maribor nekak center za smučarski šport pri Seniorjevem domu, kjer so podani vsi pogoji za to, kar nam je zopet dokazala letošnja zima. Smučarjem je treba le še primerna proga za smuko, ki bi se morala izsekati, in velika skakalnica za večje tekme, kakor tudi manjša skakalnica za trening in manjše prireditve. — MZSP je v preteklem letu pričel z izgradnjo smučarskih poti in sicer se je napravila smučarska pot iz Bolfenka v Rad vanje. Vprašanje smučarskih poti bi se radi nenaklonjenosti posestnikov moralo radikalno rešiti pri zakonodajnih oblasteh. JZSS je poveril Mariborskemu zims'ko športnemu podsavezu Izvedbo državnega prvenstvenega tekmovanja v klasični kombinaciji. Tekme pa se niso mogle vršiti, ker nimamo na razpolago večje skakalnice v višjih legali. Radi tega je MZSP odstopil tekmovanje Sarajevskemu podsavezu in je poslal v Sarajevo svojo tekmovalno vrsto. MZSP je hotel dostojno reprezentirati naš šport v južnih krajih. Toda žal je MZSP radi pomanjkljive organizacije ter nediscipliniranosti nekaterih tekmovalcev utrpel ne samo gmotno škodo, marveč je dosegel ravno nasprotno od tega, kar si je želel: Izgubili smo na renomeju izven ožje domovine, doma pa smo si ustvarili neko nerazpoloženje, ki kvarno vpliva na naš šport. MZSP je v preteklem poslovnem letu štedlijvo gospodaril. Razen upravnih stroškov je MZSP izdal za tekmovalce, ki so potovali v Sarajevo, preko 5000 dinarjev, za smučarsko pot Bolfenk - Radvanje 4000 dinarjev, za popravilo skakalnice 2000 dinarjev. t Sledilo je poročilo požrtvovalnega tajnika g. J. Konica, iz katerega je raz vidno, da šteje MZSZ 14 članov in sicer 10 športnih klubov, 3 planinska društva in 1 tujsko prometno društvo. Ob pričetku letošnje sezone je bilo pri MZSP verificiranih 72 tekmovalcev, dočim je bilo v teku sezone prijavljenih v verifikacijo 43, tako da šteje MZSP sedaj 115 verificiranih tekmovalcev. Blagajniško poročilo, ki ga je podal marljivi blagajnik g. V. Golubovič, izkazuje porast premoženja MZSP od 23.123.25 Din v preteklem letu na Din 28.709. Celokupni denarni promet je znašal v preteklem letu Din 139.669.50. Sledilo je tehnično poročilo g. V. Forstneriča, ki je poročal o letošnjih prireditvah. V zvezi s poročilom g. Forstneriča se je razvila živahna debata glede izvedb letošnjih prireditev in so spregovorili g. T. Priveršek, savezni delegat g. Kunstel, Lautner in drugi. Potem, ko je v imenu nadzornega odbora ravnatelj g. Rodošek predlagal razrešnico, ki je bila tudi soglasno sprejeta, so sledile volitve in je bila izvoljena naslednja nova uprava: Miloš Gnus, predsednik: Odborniki: dr. Lutman, Voglar. Golubovič, Konič, Aljančič, Krajšek. kapetan Ilič, Vetrih, Forstne rič, Vezjak, Pirnat. Šapac. Čerin, Fras. dr. Šrot, Lautner jn Senica. Nadzorni odbor: inž. Šlajmer in ravn. Rodošek. Razsodišče: dr. Tominšek, ravnatelj Loos, dr. Bergoč Oživotvorjenje mariborskega kolesarskega podsaveza Pri »Zamorcu« je bil včeraj dopoldne občni zbor Mariborskega kolesarskega podsaveza, za katerega je vladalo izredno veliko zanimanje. Kakor znano, je bivša uprava Jugoslovenskega kolesarskega saveza v Zagrebu razpustila lani mariborski podsavez in to na zahtevo enega samega člana. Na letošnjem občnem zboru saveza v Zagrebu pa se je sklenilo, da se mariborski podsavez zopet ustanovi in tako so se zbrali včeraj delegati vseh 10 klubov, ki so svojČas bili včlanjeni v mariborski podsavez, da izvolijo novo upravo. Na dnevnem redu včerajšnjega zborovanja so bila tudi razna poročila, ki pa so izostala, ker sa-vez še ni vrnil zapiskov. Izvoljena je bila naslednja uprava: Mihael Lešnik predsednik, Mirko Fajs podpredsednik, Rudolf Steinbiichler tajnik, Jakob Lupša blagajnik, Valentin Šibenik tehnični referent, njegov namestnik F. Kebrič. Odborniki: Franc Štrucl, Vinko Šapac. Vinko Glavič, Štefan Rozman, Karl Smrekar, Ivan Lupša, Vinko Hausmaninger, Joško Aman, Franjo Bertoncelj, Vinko Canjko, Darinko Klun, Franc Vehovec. Nadzorni odbor: Anton Močivnik, Ludvik Čretnik in Avgust Šumer. Po volitvah nove uprave se je vršila živahna debata glede priprav za kolesarsko dirko Beograd - Sofija, ker je savez zahteval, da mora mariborski podsavez prirediti vežbalne dirke, kjer morajo startati vsi, ki pridejo v poštev za dirko Beograd -Sofija. Občni zbor jc na predlog g. Močivnika soglasno sklenil, da se R. Slavku Morkoviču, bivšemu predsedniku mariborskega podsaveza, odvzame častno predsedništvo. Obravnavale so se še nekatere pereče zadeve, nakar je g. Jaki, ki je otvoril in vodil zborovanje, občni zbor zaključil. Daruite za azilni sklad PR! Železničar zmaguje Včeraj se je tekmovanje za prvenstvo LNP nadaljevalo in sicer sta se srečala v Celju mariborski Železničar in SK Celje, v Trbovljah pa celjski Olimp in SK Amater. Obe tekmi sta se končali s tesno zmago favoritov in je po včerajšnjih tekmah situacija v prvenstveni tabeli naslednja: SK Amater 2 2 0 0 4:0 4 SK Železničar 2 2 0 0 3:1 4 SK Celje 2 0 0 2 1:5 0 SK Olimp 2 0 0 2 0:2 0 SK ŽELEZNIČAR:SK CELJE 2:1 (1:0)- Železničarji so včeraj predvajali lepo kombinacijsko igro in so tudi skoro stalno dominirali v polju. Toda. kakor že večkrat, tako je tudi včeraj napadalna vrsta izpustila številne zrele situacije in se je moralo naposled moštvo zadovolji*1 s tesno zmago, ki pa je bila po poteku igre sodeč več kakor zaslužena. SK Celje je včeraj predvajalo skrajno s-labo igro in se je kvečjemu odlikovalo z ier0> ki je častno prekoračila meje dovolje',e igre. Sodil je g. Bažant iz Zagreba. Druga tekma se je vršila v Trbovljah in je bil rezultat SK AMATER:SK OLIMP 1:0 (1:0). Sodil je g. Dorčec iz Ljubljane „ Pred draguljrjevo izložbo. Prva: »Ako kdo lazi za teboj in te aa' lezuje tako dolgo, da ti že preseda, kai storiš v tem slučaju?« Druga: »Obstanem pred izložbo kakega dragularja!« Razno Prodam MODRO GALICO je tako] priglasiti pri Kmetijski družbi, Maribor. _____1803 FLICKOVE RAZPRŠILNIKE naročite pri Kmetijski družbi. Maribor 1802 POZOR! Naznanjam vsem svojim odjemalcem, da sem se preselil iz Frankopanove ulice 35 v Koseskega ulico 19. Se priporočam še nadalje Franc Bevc, čevljarski mojster. 2029 Stanovanie NSU MOTORČEK skoraj nov, kompleten z električno lučjo ceneno na prodaj. Naslov v upravi »Vcčer-nika«._________________ 2000 SUŠILNE NAPRAVE lesene konstrukcije, kompletne, ugodno naprodaj. Uprava hiš Pokojninskega zavoda za nameščence, Maribor. 1982 Radi pomanjkanja proSi°v£ prodam po nizki ceni 2000 KS LESNE VOLNE. , . Bog. Peric, Pobrežic-Man-bor._________________ TRBOVELJSKI CEMENT in apno. vedno sveže, dot>11^ brezplačno na dom P°s1;1':'' lično samo v lesni trg. 41C’ Celi, Maribor Betnavska c> ___________ 1903________- ŠIRITE »VEČERNIH«! DVA GOSPODA sprejmem na stanovanjc in hrano. Tržaška 57-1. desno, nasproti Delavske pekarne. 2006 Službo dobi Umrl je včeraj ob 14. uri moj dragi soprog, gospod Martin Vrabič poštni poduradnik v pokoju. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 20. aprila ob 16.30 na mestnem pokopališču na Pobrežju. Maribor, dne 19. aprila 1937. Žalujoča soproga. NATAKARICA mlada, simpatična, sc sprejme s 3. majem. Naslov v upravi »Večcrnika«. 2025 Za Maribor in ostalo Štajersko sprejmemo ZASTOPNIKE za prodajo koles, motornili koles in šivalnili strojev. Ponudbe na upravo »Vcčerntka« pod šifro »Tovarna«. 1702 Umrl je danes po dolgi bolezni naš oče, brat, star oče, gospod Jernei Novak višji stražnik v pok. Pogieb dragega pokojnika bo v torek 20. aprila ob 16. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Maribor, Novi Sad, Trst, dne 18. aprila D37. Žalujoči otroci. I»ON J 81 > Želela bi jo pregovoriti k temu, da ga pusti. Ni je vreden.« »In ona to ve?« je sočutno povprašala Uermiona. »Pa vseeno čuti hrepenenje po njem? Kako je, draga mama, mogoče nekoga ljubiti, ki ni dober in ki ga ni mogoče smatrati za poštenega in plemenitega?« »Draga Hermiona! Teh stvari še ne moreš razumeti. Takšni konflikti med spoznanjem in strastjo, pametjo in čustvom so največja življenska uganka, o čemer nimaš niti pojma! Oh, da bi nikdar niti ne zaslutila, kaj je to.« Hermiona je po teh Katinkinih besedah uprla svoje oči tako jasno, odkrito v Ka-tinko, da si ni Katinka upala o tej stvari spregovoriti nobene besede več. Dvigni- li sta se ter stopili v hišo. Ko je par trenutkov zatem vprašal Andrikos svojo ljubljeno hčerko Hermio-no, če naj proda dedščino njene stare matere, je Hermiona vsako misel na prodajo odklonila. Ni marala, da bi prešel v tuje roke dom, kjer je preživela toliko sladkih uric mladosti in na katerega jo veže toliko spominov. Hotela je pa tudi, da ostane ta dom na Cipru ohranjen tudi za mačeho, ki naj ima tamkaj svoje pribežališče in azil, če se bo hotela umakniti razburljivostim življenja. Vera Rancova je bila po Katinkinem odhodu silno razburjena. Ko je od začetka iz svojega znanega skrivališča opažala shajanje Glinarjeve z Rovvlandom in sklepala pri tem, kako Glinarjeva vara kneza Voroncova, je šlo vse njeno prizadevanje za tem, da ga reši iz ponižujočega ga položaja, v katerem se je zna- šel brez najmanjše vednosti ali slutnje. Le tega se je bala, da ne bi žalila njegovega ponosa s sporočili trpke resnice in da bi si kot sopriča sramote ter ponižanja ne bi nakopala njegovega sovraštva. Toda sedaj je postal položaj nenadno bistveno drugačen. Ta politična tajnost, ki jo je odkrila, je še bolj dražila njeno slovansko občutje in rusko nacionalno zavednost. Zadeva je torej povsem drugačna, kakor je bila prvotno mislila. Ne ljubezen, ne tajni ljubavni sestanki. Pripravlja se velika angleška nakana za neko mirno, nekrvavo osvojitev in pridobitev. Rusiji, ki je morala v vojno so hoteli osvajanja odreči, dočim bi sedaj Anglija iz ozadja in podtalno hotela priti na svoj račun. Ta tajnost v kateri se ic vse to dogajalo, jc Rancovo še bolj razdražila. Hkrati pa se je zavedala, kolike važnosti jc ta reč za nadaljnjo kariero kneza Voroncova in njegovo napredovanje. Ne, knez Voroncov ne sme biti prevar jen! In ta Glinarjeva, ki je sicer na- Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN, ^a inseratni del odgovarja SLAVKO REJA, predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. prani njemu tako ljubka in prijazna, ^ vse to očividno prikriva. Hinavka- ^ se ji posreči konkretno in natai’/n°i ^ njegovi diplomatični ter politični K potem mu s tem lahko pripravi ses: ^ frivolnega sveta ljubavnih in , menda pustolovščin, za katere postaje ^ vendarle že prestar — tako si J .-0. cova mislila! — in ki bi mu P° oVa vejših izkušnjah utegnil prinesti s ^ ^ razočaranja in ponižanja, ter p0 hiePje šje položaje, kjer že razvija sla ^ svojo moč in veljavo. VsekaKo ..ya-odkritosrčnost gospe Glinarjeve la na kneza Voroncova, da ga jri- če oddaljiti od te... Toda mor* bneg& teti, če ni hotela.zamuditi P vCdno sporočila, saj gre za njenega, _ poljubljenega in oboževanega j^0ra 11,11 roncova, za njegovo karier* pomagati, čimpreje pomagaj—-- Tiska Mariborska tiskarna d.