'L -L - ^ EDO B MOČ NO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN - Na ve- I Ulkem odru Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu se je tiinulo soboto, 18. aprila, zvečer čas obrnil nazaj in stari ljudski običaji in plexi so ponovno zaživeli. ZKD Novo mesto in Združenje folklornih \ ikupin Posavja, Dolenjske in Zasavja sta namreč pripravila 13. j »nedobmočno srečanje folklornih skupin iz omenjenih treh območij, j j ki se ga je udeležilo sedem skupin s Senovega, iz Šentvida, Smartna, j Trbovelj Artič, Novega mesta in Račne. Novo mesto je tako po os- j | >hih letih imelo ponovno v gosteh folklorne skupine, lepe priložnosti j | b.\j . i . .. i. .... ... mfiičnnnv Na sliki: skliDl- i tO dolenjka, d.d. NOVO MESTO NOVO V »DOLENJKI«! Repično olje »AGROGOLD« - uvoz iz Avstrije Po ceni 249,60 SIT/liter. V soboto, 25. aprila 1998, do 19. ure dežurna trgovina »SAMOPOSTREŽBA« na Glavnem trgu 23. r r i i i i Št. 16 (2539), leto XLIX • Novo mesto, četrtek, 23. aprila 1998 • Cena: 200 tolarjev ISSN 0416-2242 OBSODBA NENAČELNE POLITIKE Zapostavljeni in odrinjeni Protest krajevnih skupnosti iz cele Slovenije, ki jim vlada in državni zbor nista dovolila referenduma za nove občine - Zahteva po odstopu ministra Grafenauerja občine izpadle krajevne skupnosti se seveda čutijo prikrajšane, saj jim ni bilo dovoljeno, da bi njihovi krajani na referendumu izrazili svojo voljo. In le za to gre, so večkrat poudarili na protestnem zboru v Novem mestu - da bi ljudje lahko enakovredno in enako- ?770416 224000 vav četrtkov prijatelj dolenjski list Jan Zemlje M slovenske okoljske brezbrižnosti) TiT-------------------- je lahko enakovredno in enako- Vb Dnevu Zemlje osramočeni pravno izpovedali svojo voljo jonlmo glave in molčimo. Slove-‘l“. ki za gromozanske štiri mili-iftte dolarjev mrzlično gradi avto-es,e, dimnikom slovenskih termo-*ktrarn pa sramotno počasi nati-a razžveplevalne klobuke, s tako 'Rženimi prednostmi ukinja svo-averodostojnost. Kronska dokaza ^erznosti našega okoljskega svo-®doumja sta gradnja orjaških cest-prometnih naprav, ki tako kot *>vsod po svetu niso nič več in nič '“‘nj kot vljudno vabilo k občemu "esnuževanju in zapravljanju ‘tebnega in narodnega bogastva, *■ nesposobnost, da bi z naših polj Ugnali tiste strupene kemikalije, katere je vsaj že deset let znano, a so močno rakotvorne. Ko je pred leti Mihail Gorbačov *kkal Slovenijo, so ga pohval želj-|slovenski politiki peljali na gradnje slovenskih avtocest. Obrazi so ljim podaljšali, ko je dejal: “Pa se Sedate, kakšne rane s tem sekate *»oj0 malo deželo?" Kjer ni razuma na državni ravni, ® je težko pričakovati na osebni. 'Ornet z osebnimi vozili v Sloveniji ‘‘ovito narašča. Na videz avtoceste Potrebujemo, a najbolj jih potresejo tisti, ki nam prodajajo cest-‘gračke in gorivo zanje. Oblast si rBhe roke, kajti igranje na asfaltu L°bdavčeno. In Zemlja? Ona od Meških neumnosti počasi dviguje °ke. i Mediani so na Dan Zemlje v rNbljani odprli avtomobilski sa-*•- Nič sprenevedanja, Slovenci se enio v pravi luči. JANEZ PENCA NOVO MESTO - V Pavlinovi gostilni v Mačkovcu pri Novem mestu so se 15. aprila sestali predstavniki 29 od 31 krajevnih skupnosti iz cele Slovenije, ki so izpadle iz kohčnega predloga referendumskih območij za ustanovitev novih občin. Ogorčeni so predvsem zato, ker so prepričani, da gre tu za politično igro in da je državni zbor sprejel odločitev, ki ni strokovno utemeljena. Iz “dirke” za nove samostojne Tako pa sta vlada in državni zbor NAJUGLEDNEJŠA KRKA IN MILOŠ KOVAČIČ LJUBLJANA - 500 direk-torjev slovenskih podjetij je letos za najuglednejše slovensko podjetje ponovno izbralo novomeško Krko in za najuglednejšega direktorja Miloša Kovačiča. Po izboru slovenskih gospodarskih novinarjev je najuglednejši finančnik tokrat mag. Marko Voljč, direktor Nove Ljubljanske banke. Izbor so pripravili organizatorji slovenskega finančnega sejma Kapital ’98, ki so nagrajenca razglasili v ponedeljek, na predvečer otvoritve sejma. Paič Krška vas ® 0608/59-059 Novo mesto ® 068/21-123 BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. , ’ ' PE NOVO MESTO Posredujemo pri trgovanju z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi Upravljamo s finančnim premoženjem BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija) ® 068/342-410 ^PRODAJNI CENTER ŽELEZNINA tel./fax: 068/323-836 enim to dovolila, drugim pa ne. Nekonsistentnost, zmeda, samovolja, farsa in norčevanje iz ljudi. Skratka - politika. Zaradi vsega tega so zahtevali odstop ministra za lokalno samoupravo Boža Grafenauerja. Ministra in državnega sekretarja so tudi povabili na novomeški sestanek. Ne enemu ne drugemu se ni zdelo vredno priti niti odgovoriti na to vabilo. Vabljeni predsedniki DZ dr.Janez Podobnik se je za izostanek vsaj opravičil. Prizadete krajevne skupnosti so se že prej pritožile na Ustavno sodišče Slovenija zaradi kršenja človekovih pravic, po novomeškem sestanku pa so nanj naslovile še skupno pritožbo zoper vlado in državni zbor. Poleg tega so ustanovili združenje krajevnih skupnosti, ki so izpadle iz predloga referendumskih območij za ustanovitev novih občin. To združenje bo predlagalo parlamentarnima strankama SDS in SKD, naj z interpelacijo zahtevata odstop ministra Grafenauerja. Pred jesenjo se bo združenje, ki ima sedež v Mirni Peči, spet sestalo in se dogovorilo o ravnanju na jesenskih volitvah. A. BARTEU PROTEST KS - Predstavniki krajevnih skupnosti iz cele Slovenije. (Foto: A. B.) Bojan Budja - nagrada za novinarska odkritja, profesionalno obdelavo in pogum (iz obrazložitve). Danes na Otočcu prvi pomladni novinarski dan OTOČEC - Današnji četrtek bo v znamenju slovenskega novinarstva. Najprej bo Društvo novinarjev Slovenije v sodelovanju s Sindikatom novinarjev Slovenije priredilo okroglo mizo o novinarski etiki, popoldne pa bo slovesna podelitev odličij in nagrad Consortium veritatis - Bratstva resnice ter družabno srečanje. Porota je izbrala naslednje nagrajence: nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva bo prejel Otmar Klipšteter iz Dnevnika, nagrade za izstopajoče novinarske stvaritve pa Bojan Budja, dolgoletni novinar Dolenjskega lista, zdaj zaposlen v Večeru, Vladimir Kocjančič iz Radia Slovenije in Tomo Šajn iz Primorskih novic in Radia Koper. Nagrado za dosežek novinarja v podjetju bo prejel Henrik Jerčič iz Gorenja, debitantski nagradi pa Gregor Repovž iz Dela in Uroš Slak iz TV Slovenija. Na slovesnosti bodo izročili tudi diplome in srebrne plakete 38 novinarjem za 25 let “novinarske tlake”. Med njimi bosta tudi Andrej Bar-telj in Milan•Markelj iz Dolenjskega lista. Berite danes stran 2: • Tilia prva zavarovala proti potresu stran 3: • Vroča šentjernejska kanalizacija •“Ne” za samomorilsko pogodbo s POP TV stran 5: •Na protestni zbor ne najemnika, ne lastnika, ne župana stran 7: •Za koga so padli mokriški hrasti? stran 8: •Dolenjska podjetja bolje gospodarila stran 11: •S 1. majem na cestah po strožjih pravilih HAN49 Kandijska 9, Novo mesto Tel. 068/321-115, 325-477 Fax: 342-136 • KATALOG P O Č IT N I C E ’98 • * ugodne cene * plačilo na obroke VOLIŠČE NA DVORU - V KS Dvor je bilo proti novi občini Žužemberk več kot 71 odst. volivcev. (Foto: S. Mirtič) V Suhi krajini proti novi občini V krajevnih skupnostih Žužemberk, Dvor in Hinje je bilo več kot 70 odst. volivcev proti občini Žužemberk - V KS Dolenjske Toplice večina za občino • Osrečje spet škocjansko NOVO MESTO - Posvetovalni referendum o novih občinah in o neka- volilnih upravičencev je glasovalo terih teritorialnih spremembah sedanjih minulo nedeljo je potekal med 683, kar je nekaj manj kot 30 odst drugim tudi v Suhi krajini na območju krajevnih skupnost. Žužemberk, Za pr.kijučUevOrečjakSkoc Dvor in Hinje ter v krajevni skupnosti Dolenjske Toplice, kjer so se janu pa se je opredelilo skoraj 94 odločali o novih občinah, v škocjanski občini pa so volilci glasovali o priključitvi nekdaj škocjanskega Osrečja. Na območju Suhe krajine je PRVOMAJSKI PADALSKI PRAZNIKI V PREČNI PREČNA - Novomeški padalci, ki so letos že skakali v Španiji in opravili nekaj demonstracijskih skokov v Sloveniji ter uspešno zaključili začetniško šolanje za več kot dvajset padalcev, bodo od petka, 24. aprila, do nedelje, 3. maja, svoje mojstrovine kazali na letališču v Prečni. Obiskovalci se bodo lahko popeljali z aerotaksijem ali pa v padalskem letalu opazovali, kako dekleta in fantje skačejo v globino, in lahko celo sami skočili v tandemu z padalskim inštruktorjem. Na predvečer 1. maja bo na letališču tudi prvomajski kres. bilo 11 volišč. Od 3513 volilnih upravičencev se je referenduma udeležil 1901 volivec, kar je bilo dobrih 54 odst. Za novo občino se je opredelilo dobrih 27 odst., proti ga skoraj 71 odst. Za novo občino Žužemberk so glasovali le na volišču v Žužemberku, kjer se jih je za občino opredelilo dobrih 52 odst. volivcev. Sicer pa plakatov, letakov in druge propagande, pa tudi zborov krajanov ni bilo. V krajevni skupnosti Dolenjske Toplice, kjer je bilo 5 volišč, pa so se je več kot 53 odst. volivcev opredelilo za novo občino Dolenjske Toplice. Na volišča je od 2546 volilnih upravičencev prišlo 1485 volivcev, kar je dobrih 55 odst. Proti občini se je izreklo nekaj manj kot 46 odst. volivcev. V škocjanski občini pa so glasovali o ponovni priključitvi vasi Osrečje k njihovi občini. Od 2303 VREME Do konca tedna bo prevladovalo sončno, suho in toplo vreme. MINISTER ZA OBRAMBO V NOVEM MESTU - Minulo nedeljo se je na delovnem obisku v Novem mestu mudil novi obrambni minister mag. Alojz Krapež, ki je z načelnikom generalštaba Iztokom Podbregarjem obiskal vojašnico Novo mesto. Minister sije s sodelavcema Podbregarjem in generalom Albinom Gutmanom, zdaj inšpektorjem za vojsko, udeležil konference združenja slovenskih častnikov Šentjernej, Škocjan in Novo mesto, o čemer poročamo posebej. Na konferenci je minister predstavil prenovo slovenske vojske in njeno vključevanje v evropske povezave. (Foto: B. Avbar) LOKALNA SAMOUPRAVA Petelini na dvorišču Referendumi za nove ali drugačne občine so za nami, državni zbor pa naj bi približno v dveh mesecih odločil, kakšna je glede tega volja politike. Lokalna samouprava naj bi bila pravica lokalnih skupnosti, da se gospodarno organizirajo, si od vseh dajatev, ki jih sicer pobira država, odrežejo kos zase ter potlej odgovorno skrbijo za lokalne zadeve in razvoj svojega kraja. Ker še vedno ni jasno, kje bodo občine v bodoče dobile denar, je hitra preobrazba lokalne samouprave bolj zavajanje občanov. Še posebej, ker praksa kaže, da tudi volja ljudi ni preveč pomembna. Ravno v teh dneh bo ustavno sodišče reklo svoje o pritožbi krajev, ki jih državni zbor ni podprl pri ustanavljanju občin. Nekateri namreč ne morejo priti do svoje občine, čeprav si jo želijo, spet drugim pa država znova in znova vsiljuje referendume in jih poziva, naj se razdrobijo na manjše občine. Nedeljsko poizvedovalno izrekanje občanov je pokazalo, da prisila na tem področju ni učinkovita. Zato pa prav lepe rezultate daje pritajena podpora večanju centralizma in drobljenju občin, ki jo daje sednji način financiranja. Samo sedem dosedanjih občin je denar ustvarilo samo, vse ostale pridobivajo državno “izravnavo". Triinštiridesetim občinam kar več kot polovico proračuna napolni država, zato se lahko upravičeno vprašamo, doklej bo ob vse večjem številu revnih občin še šlo tako. Od f inančne moči občin je odvisno, koliko vpkva bodo imele in kako bodo poskrbele za svoj razvoj. Vsak je rad petelin na svojem dvorišču, toda ali danes to zadostuje?^ Zdaj lažje do zdravnika? Zdravje je gotovo največja vrednota. To običajno spoznamo, ko zbolimo. Zal je že tako, da se moramo takrat poleg vseh tegob, kijih prinaša bolezen, spopasti še z eno, pogosto še hujšo - zdravstvom. Dolge čakalne dobe običajno v ljudeh ubijejo še tisti kanček zdravja in volje, ki jim ’ tudi v zdravstvu se premika, na bolj: isa pa je, da bi zmanjšali čakalne dobe, storitve vsem enako dostopne in da bi odpravili nepravilnosti. Z nedavanim podpisom dogovora o ukrepih za izboljšanje razmer v zdravstvu se obeta še več ukrepov. Thko pri nas uki- boc' njamo samoplačniške ambulante, ki se bodo prelevile v nadstandardne, obvezno postaja naročanje bolnikov, obeta se uredba o nujni dežurni službi in pravilnik o kategorizaciji bolnišnic. Med srednjeročnimi ukrepi, ki se bodo neposredno nanašali na občane, bodo izdelana določila, koliko sme trajati bolniška pri posameznih boleznih, izdelali pa bodo tudi mimi-nalne diagnostične postopke pri izbranem zdravniku, preden bo poslan k specialistu. Med drugim bodo zdravniki s 1. januarjem 2000 začeli dobivati take plače kot sodniki, vsem državljanom pa naj bi letos že drugič povečali premije za pi stovoljno zavarovanje. Oblastniki menijo, aa gre v naši zdravstvu na boljše. Kaj pa o tem pravijo občani? TO- em Ir ZVONE PRESKAR, vodja oddelka za občo upravno pri Upravni enoti TVebnje, doma s Puščave pri Mokronogu: “Osebno nisem bil že dolgo pri zdravniku, pri zobozdravniku pa sem bil, ko sem bil še v gimnaziji. Kot slišim, je marsikoga le do določene mere presenetila izjava državnega sekretarja Janeza Zajca o t. i. belih kuvertah, zato ljudje ne verjamejo, da bo zanje poslej bolje.” STANISLAV KOVAČIČ, strojni ključavničar iz Kočevja: “S komercialnega vidika so samoplačniške ambulante upravičene, ni pa pošteno, da lahko prej pridejo do zdravnika tisti, ki imajo denar. Vsi namreč plačujemo prispevke enako. Če bi manj časa porabili za administracijo, bi zmanjšali čakalne vrste v ambulantah. Dolge čakalne dobe so sedaj ponekod upravičene, drugod ne.” ANDREJ KOZMUS, samostojni podjetnik, doma na Handiji pri Pokleku nad Blanco: “Zelo redko sem pri zdravniku, kadar pa grem v zdravstveni dom, takrat resnično potrebujem pomoč. Zato me hudo moti, da sem moral čakati s številko 15 več ur, čeprav sta bila pred mano le dva pacienta, ker so pač Sevničami že ob 6. uri pobrali številke in potem kapljali pred mano v ordinacijo...” ZDRAVKO PIL1POVIČ, ki pri občini Krško skrbi za vzdrževanje javnih zavodov in romsko problematiko, iz Krškega: “Na srečo zdravnika ne potrebujem pogosto, kadar pa ga, pri osebnem zdravniku nimam težav s čakalnimi dobami, nekoliko slabše je le pri zobozdravniku. Sicer mi je znano, s kakšnimi čakalnimi dobami in dnevnim čakanjem se soočajo ponekod, »udi v Krškem.” MARTINA VENTURINI, profesorica likovne vzgoje iz Velikih Lašč: “Če že plačujemo vsak mesec za zdravstvo, ne vem, če je nujno, da še dodatno plačujemo v samoplačniških ambulantah. Povečali naj bi raje mesečne odtegljaje, samoplačniške ambulante pa ukinili. Izbranega zdravnika naj bi imel tisti, ki to izrecno želi. Dostopnost do zdravnika je bila prej boljša kot je sedaj.” FRANC GLOGOVŠEK, upokojenec z Zgornjega Obreža pri Artičah:^ “Z uvedbo osebnega zdravnika se je marsikaj uredilo in moram reči, da sem kar zadovoljen. Zdravnik je bolj dostopen, čeprav sama čakalna doba ni nujno krajša kot nekoč, je pa zato zavzetost zdravnika za pacienta vsekakor večja, kot je bila včasih. To mi veliko pomeni.” BETI POTOČNIK, vodja prodaje pri Fordu Stepan v Črnomlju: “Zdravnikovo pomoč iščem le v nujnih primerih, zato se mi ne zdi prav, da bi, ko bi bil moj osebni zdravnik odsoten, pristala na koncu vrste čakajočih pri tistem zdravniku, ki bi ga nadomeščal. To bi se dalo bolje urediti. Privatne zdravniške prakse razen zobozdravnike se doslej nisem posluževala in je ne pogrešam.” ANTON PENIČ, upokojenec iz Bereče vasi: “Čeprav sem upokojenec, se mi način, po katerem bi bil pri zdravniku, ki bi nadomeščal mojega osebnega zdravnika, razporejen za njegovimi rednimi pacienti, ne zdi pravičen. Pri splošnih zdravnikih ne pogrešam privatne prakse, dobro pa bi bilo, če bi skrajšala vrste pri zdravnikih specialistih, kjer je treba čakati vse predolgo.” MARJETA KOS, upokojenka iz Novega mesta: “Čeprav imamo osebnega zdravnika, ponekod pa so se pojavile tudi zasebne ambulante, čakalne vrste niso nič krajše. Manj čakanja je le tam, kjer paciente naročajo na uro. Sicer pa podpiram izbiro osebnega zdravnika, saj ta bolje pozna pacientove probleme in bolezni, kot pa če bi se menjali, vendar so po mojem mnenju preobremenjeni.” i Nov telefonski imenik Sloveniji Tilia prva zavarovala proti potresu NOVO MESTO - Zavarovalnica Tilia, ki ima v Sloveniji 6-odstotni tržni delež in je med zavarovalnicami z enako po-•nudbo na 4. mestu, je univerzalna zavarovalnica in nudi tako rekoč vse zavarovalne vrste razen prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Največji zavarovalniški delež ima na Dolenjskem in v Beli krajini, kjer ima skoraj tri četrtine celotnega zavarovalniškega portfelja. V Tilii je zaposlenih 190 ljudi. V njihovem portfelju je okoli 220.000 različnih zavarovancev in lani je bruto prejnija znašala 4,9 milijarde tolarjev, od tega so izplačali 3,2 milijarde tolarjev škod. Letos je Tilia v povezavi z eno največjih zavarovalnic na svetu uvedla novo vrsto zavarovanja, in sicer zavarovanje za primer potresa. To je sedaj po hudem potresu v Posočju še toliko bolj zanimivo. “Lahko se pohvalimo, da je prav naša zavarovalnica sklenila prvo polico za zavarovanje proti potresu v Sloveniji, in to 5. januarja letos; gre za potresno zavarovanje stanovanjske hiše blizu Brestanice. V Sloveniji je to zavarovanje novost, v svetu pa ga poznajo že dolgo. Proti potresu je moč zavarovati vse zgradbe, stanovanjske, poslovne, industrijske, in opremo v njih, vse vrste zalog pa tudi izpad dohodka zaradi obratovalnega zastoja zaradi potresa. Vendar zavarovanja proti potresu ni mogoče skleniti samostojno, lahko se sklepa le kot dodatno zavarovanje pri določenih zavarovalnih vrstah: pri požarnem zavarovanju, zavarovanju stanovanjskih nepremičnin, gradbenem in montažnem zavarovanju, zavarovanju računalnikov in za- • Po mnenju strokovnjakov so v Sloveniji možni razmeroma močni potresi, od 6. do 9. stopnje po Mercallijevi lestvici. Dolenjska s Posavjem in Belo krajino sodi v 7. (Novo mesto) oz. 8. območje ogroženosti. Potres 7. varovanju obratovalnega zastoja zaradi požara,” je povedal Franci Škulj, direktor za zavarovalniško področje in član uprave. Odziv je kar dober, saj so sklenili že nekaj sto teh zavarovanj. Nedavni potres v Posočju bo sklepanje gotovo še pospešil. A. B. Telekom ga je izdal v nakladi 2 milijona izvodov, stane pa 3.000 tolarjev • Omrežnoskupii|red: imenik dobi vsak naročnik zastonj - T\idi na CD ROM-u in na internetu ablj; LJUBLJANA - Telekom je “najbolj brano knjigo” izdal v rekordni nakladi - 2 milijona izvodov; komplet obsega 7 knjig in vsebuje podatke o več kot 700.000 telefonskih naročnikih Telekoma in Mobitela. Novi imenik prinaša v primerjavi s prejšnjim - zadnji je izšel pred letom in pol - 307.000 sprememb, ki so jih zabeležili do letošnjega februarja. Od izida zadnjega imenika so priključili več kot 76.000 novih naročnikov in zaradi prehoda na digitalne centrale in ukinjanja dvojčkov spremenili okoli 230.000 telefonskih številk. Novi telefonski imenik stane 3.000 tolarjev, prejšnji pa je stal 8.000 tolarjev. pa so ga v sodelovanju s podjeje, vi Adacta, medtem ko so zemljdlena Največja novost novega imenika je, da bodo vsi telefonski naročniki dobili imenik svoje omrežne skupine zastonj; ta zvezek dopolnjujejo še rumene strani s tistega območja. Za naročnika iz omrežnih skupin 068 (Novo mesto) in 0608 (Krško) je to knjiga številka 3, v kateri je poleg teh dveh še celjska omrežna skupina OBUDITEV JURJEVEGA ČRNOMELJ - Tlikajšnje turistično društvo bo v soboto, 25. aprila, ob 10. uri v Črnomlju obudilo stari pastirski običaj jurjevo. KANADČANI V KOSTANJEVICI KOSTANJEVICA - V soboto, 25. aprila, ob 20. uri bo v kulturnem domu v Kostanjevici gostovala dramska skupina Slovenskega narodnega doma Lipa park iz St. Ca-tharinesa iz Kanade. * KONCERT RENESANČNE GLASBE BREŽICE - Kulturno društvo mešani pevski zbor Viva priredi v soboto, 25.aprila, ob pol osmih zvečer koncert v cerkvi sv. Roka. Nastopil bo priznani ansambel Va-troslav Lisinski. 063. Tudi ta brezplačni posamezni imenik omrežne skupine z dodanimi rumeni stranmi iz te omrežne skupine lahko telefonski naročniki s potrdili dvignejo na Telekomu oziroma na pošti. Hkrati s tiskanim je izšel še tele- fonski imenik na CD ROM-u, in to v enouporabniški in mrežni izdelali v Geodetskem zavhein Slovenije.Ta elektronski irn4nev izhaja z dopolnitvami vsakegsC, leta, njegovi naročniki lahkojr n mesec prepisujejo obnovlr s& baze podatkov o naročnikih fazgl terneta. Tudi imenik, ki je doie je ljiv na internetu (http://tis.t6on, kom.si) bodo dopolnjevali 'ij ’ mesec. Iskanja informacij o L. ročnikih prek internetu je vsey%k lani so v povprečju zabeležili' *-> 13.000 poizvedb na dan. ^*el k ______________________________________j>troi Jošt različici, stane pa 3.300 oz. 24.000 tolarjev (če gre za mrežo do 10 uporabnikov). Imenika na disketah pa zaradi premajhnega zanimanja niso izdali. Ta elektronski telefonski imenik omogoča iskanje po različnih podatkih, vsebuje zemljevide Slovenije in nekaterih večjih krajev, med njimi tudi Novega mesta, ki jih je moč tudi tiskati, ima vgrajen osebni imenik, omogoča tudi tiskanje naslovov na nalepke in glave dopisov, omogoča avtomatsko klicanje prek modema in še vrsto drugih stvari. Imenik na CD ROM-u je izšel v nakladi 8.000 izvodov, pripravili KONCERT V BRESTANICI BRESTANICA - V nedeljo, 26. aprila, ob 21. uri priredi Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško v Domu svobode Brestanica koncert skupin Kislo grozdje, Stra-huljari iz Sežane ter Alchemy iz Krškega. OB SVETOVNEM DNEVU ZEMLJE NOVO MESTO - Ob svetovnem dnevu Zemlje bo v sredo, 22. aprila, ob 20. uri v večnamenski dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine multivizija “Sonce se s senco sestri” in predstava “Voda”. 200 MILIJONOV Pl ZA OBREŽJE jj1« Vlada RS je na seji 9. aLj rila obravnavala informacj , o izpolnitvi pogojev komisi Evropske zveze za pridobiti r°c sredstev Phare prograflvO l 1998 - 2002 za izgradnjo dprer jektov za izvajanje fitosantačr tarne in veterinarske kol o,< trole na predvidenih bodi mejnih vstopnih točkah v Fitosanitarna in mejna ver" z rinarska inšpekcija bosta e1'°r polnopravnem članstvu Sl®a, venije v ES izvajali kontroli v j na cestnih mejnih prehodih. Hrvaško na Obrežju, v^Gr^.Qj Hi škovju in v Jeišanah. Denf .......................up,1 za sofinanciranje odkup, zemljišč in izdelave dok^v; mentacije zagotavlja Servnasl skupnih služb vlade RS. Takber* naj bi bilo v proračunu tjlob leto 1999 za Obrežje predvkv Henih 900 miliinnnv tnlarie' ^ denih 200 milijonov tolarje' KAM PA KAM, KOZLE? NOVO MESTO - Danes, 23. aprila, bo ob 16.30 Lutkovno gledališče Zoom iz Ljubljane v Domu kulture uprizorilo lutkovno igrico Kam pa kam, kozle?, ki že nekaj let navdušuje mlade gledalce. Z MINISTROM PO DOLENJSKI IN BELI KRAJINI - Predstavniki REVIJA DOLENJSKIH GLASBENIH ŠOL NOVO MESTO - V ponedeljek, veleposlaništev in konzulatov so se v družbi slovenskih novinarjev ttV> petek napotili "Popoteh dediščine Dolenjske in Bele krajine". Oboji na izlet povabila minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgd 20. aprila, je v dvorani Glasbene šole Marjana Kozine potekala tradicionalna revija osmih dolenjskih glasbenih šol, na kateri so se v 22 nastopih predstavili učenci glasbenih šol iz Brežic, Črnomlja, Kočevja, Krškega, Novega mesta, Ribnice, Sevnice in Trebnjega. in direktor Centra za promocijo turizma Slovenije Franci Križan. napovedala, je to prvi med izleti, s katerimi želijo predstaviti ponudbo /J znanih turističnih krajev. Tuji predstavniki (na sliki: bolgarski, kitajsk ^ italijanski) so na poti z zanimanjem prisluhnili razlagi mag. I^\Q Koščaka, vodilnega moža projekta. (Foto: B. D. G.) -TO RAZSTAVA SIMBOLIKA KRŠKO - V Galeriji Krško bodo danes, 23. aprila, ob sedmih zvečer odprli samostojno likovno razstavo del Neve Vranešič-Virant, likovne pedagoginje, ki se s slikarstvom ukvarja od leta 1990 in ima za seboj že več kot trideset samostojnih razstav. V kulturnem programu bo nastopila pevka Stanka Macur. DELOVNO SREČANJE ČASTNIKOV- Člani Območnega združenja slovenskih častnikov Šentjernej, Škocjan in Novo mesto so se minulo nedeljo zbrali v novomeški vojašnici na svojem rednem letnem srečanju. Predsednik združenja dr. Boris Pogačar je poročal o delu v preteklem obdobju, ki je bilo izjemno uspešno za uveljavitev častniške organizacije, saj slednja postaja vse bolj pomembna vez med slovensko vojsko in za obrambo domovine strokovno usposobljenimi državljani. Predsednik republiškega združenja polkovnik Miha Butara in sekretar Janko Ljubič sta na zasedanju podelila priznanja in plakete, ki so jih za prizadevno delo prejeli: 2. pokrajinsko poveljstvo S V polkovnih Bogdan Mali, major Branko Dukič in častnik vojne sestave stotnik Franc Čeme. Pomemben prispevek k izgrajevanju častniške organizacije prispevata tudi župana Škocjana Janez Povšič in Šentjerneja Franc Hudoklin, ki bo letos pokrovitelj strelskega tekmovanja za pokal županov. Prvega maja se bodo častniki udeležili tradicionalnega pohoda na Javorovico, kjer bo častni govornik predsednik države Milan Kučan. Na posnetku: utrinek z zasedanja združenja častnikov. (Foto: B. Avbar) Mariborsko pismo SENZACIONALNA “BOMBA" TVem občanom odobrila kar 944 dolgoročnih posojil “Podvig” šefice v Lenartu MARIBOR - V mestu se v teh dneh vse vrti okoli denarja. Mariborčane, ki v glavnem poslujejo in varčujejo pri Novi Kreditni banki Maribor, je naravnost šokirala informacija s tiskovne konference kriminalistov, da je bivša šefica lenarške ekspoziture omenjene banke trem občanom (znancem?) brez ustreznih jamstev odobrila 944 dolgoročnih potrošniških kreditov v skupni vrednosti 2 milijardi in 763 milijonov tolarjev. Kreditojemalci naj bi denar porabili za finansiranje zasebnih podjetij, za nakupe nepremičnin, za odplačevanje kreditov, ki sojih najeli drugje, ter za osebno porabo, nekaj denarja pa so menda nakazali tudi v tujino. Kakor je bilo mogoče pričakovati, pa omenjeni občani potrošniških posojil banki niso mogli vračati, saj je denimo mesečni obrok enega od kreditojemalcev znašal 44 milijonov tolarjev. Za to, da bi mu lahko banka obrok za kredit odtegovala od plače (banka lahko kreditojemalcu odteguj eno tretjino plače), bi mor: imeti kar 132 milijonov tolar} (1,4 milijona mark) mesečn1 plače!? Pa naj še kdo reče, nam manjka podjetnih ljudi! L Medtem ko si v Novi Kredijj, ni banki Maribor razbijajo gla|asJ vo, kako bi dobili posojeni dč|a, nar nazaj, pa mnogi MariboH^ čani že bojkotirajo plačevanji plina. Mariborska plinarna jjloi namreč pred nedavnim potrAla nike plina razvrstila v tri plačMri ne razrede. Posledica tega je, ds Pri je velika večina Mariborčanu’; prejšnji mesec prejela znatni večji račun za porabo plin3 ??' rsebej razjezilo, d’^ Mnoge je posebej razjb<.m>, so maloprodajne cene plinV1 dvignili neposredno po tem, kU so se velikoprodajne znižale. L Zaradi denarja pa so se spf|L tudi mariborski mestni svetnik1 in to zaradi denarja, ki naj bi g* pa ga niso, namenili prizadeti) po potresu v Posočju. Svetni združene liste je sicer predlaga1 naj mestni svetniki nakažej* sejnino za tekočo sejo mestn3 a:i sveta Rdečemu križu I' pomoč žrtvam potresa. Nekatu ri svetniki so menili, da bi m° rali denar nakazati tudi Karih*.1 su, drugi zopet so predlagal1, naj denar nakaže vsak posla*1' ski klub posebej in podobi)0 ^ Iznenada se je v razpravi poj3' > vilo toliko predlogov o ten1]^ kako bi pomagali žrtvam potr°' j. sa, da se mestni svetniki nn-’11 njimi niso mogli odločiti najboljšega. Zato sklepa o teP1’ kako bodo pomagali žrtvaP1 ji potresa, sploh niso sprejeli, j TOMAŽ KŠElA ____________________________A {[Novomeškakf onikaj * IGRIŠČE - Namen igrišča ^ IGRIŠČE - Namen igrišča Tla Labodom si različni ljudje predstavljajo različno. Pa ne tamp predstavljajo, tudi upo-—sabljajo ga za različne name-včasih celo v športne. Nič Mjenavadnega ni, če se v le-m|em pomladanskem popol-;gjP'evu na igrišče pripelje avto, o'f°ln uka vožnje željnih babur vij® samozvanega inštruktorja J {Uglašenega slovesa. Igrišče ^jr je spremenilo v učni poli- S ti J v učili pun- j |ua, obdržalo pa je svoj šport-značaj: na njem je avto 0r‘ ‘uacaj: na njem je avto sejj°skakoval kot zaletavi mla-:ili"ec, hrzal kot žrebec in roh-?e' kot bolid formule 1. Najusodnejši na igrišču so bili Jhoci: zaradi splošne nevar-lQsti so se hitro umaknili. • PRIDE - Z avtom so tudi ^gačni križi in težave. Zla-*'i ko ga je treba kupiti in se II <*rt [Cif-Iločiti v množici ponudb in jsirko imenovanih ugodnosti. iiif fodajalci kar tekmujejo, kdo invo kupce pritegnil na bolj OtPreir»f»t^r» nn^in \/ca no c a uucilUVdlllll UgUUllUMl. Podajalci kar tekmujejo, kdo - V J ■ 11 n a rt m /v m * 1 •% Irt n 1 , k FlllCfo1U1 lld UUIJ °Tremeten način. Vse pa se attačng in konča pri denarju, ^u. da ponujajo avto, ki “pri-E?e” za štiri plače (poslanske), et£ z marketinškega stališča i otoorda celo domiselna rekla-SljjUa, vendar naj bi jo objavlja-[jjj v Parlamentarnem poroče-;r| .’ ne pa v - reviji za upokojence! Konec koncev pa jf/adi v parlamentarnem poro-k^alcu ne bi imela pravega n®aska: prvič ga poslanci ne m rej°’ drugič pa imajo pre-dvf°bre plače, da bi kupovali je' k° cenene avtomobile. .ZARJA - Zarja, novomeško stanovanjsko podjetje, je [®s dober gospodar. Tam ne ’ edajo le na vsak tolar, am-?ak tudi na pol tolarja. Tako le Pred dnevi lastnica stano-far>ja na Seidlovi dobila potnico za plačilo stroškov ^drževanja. Tekoče vzdrže-fai)je, režijski strošek, davek ® Izravnava so skupaj znesli ^tančno 13,50 tolarja, ir^nika stane 13 tolarjev. Pol °Iarja je pa pol tolarja... ij Ena gospa je rekla, da bi se "‘oralo novomeško občinsko Mašilo Odločajmo preimeno-9,1 v Župan odloča in osira. č&okranjski drobiž dl Zlato ODLIČJE - Učenci ! Petičnega krožka OŠ Žužem-Jiljjpk so sodelovali na letošnjem »o sooeiovau na letošnjem festivalu “TUrizmu pomaga de i^a glava”, ki sta ga organizira-0rw_ mristična zveza Slovenije in 0lK ‘Uristična zveza Slovenije in njlj v°d RS za šolstvo. Sodelovali i jlJot Iazs,avo- ki je bila v osnovni jij” f razstavo, ki je bila v osnovni j i Šmarje pri Kopru, in dobili M fat’ ko ste nam °^‘no vzel‘?” kly°goČe pa bo država popravila . *aPako in uzakonila novo občino, )HLe Upoštevaje voljo ljudi, in pri iki ^ spet naredila napako. nji^D PRVIMI - Preko sto po-rZ' h^nikov se je gnetlo na vrhu Sv. e® |jCtra, kjer jih je čakalo dosti Iju-l> hteljev te priljubljene pohodni-(tl, točke. Na vrh je prišel tudi ,it> jPnik Jože Nemanič (na sliki), ki s bil med prvimi pobudniki po-L^vitve razglednega stolpa in ■ na mestu, kjer je nekdaj sta- J' **"■ S. M. MM I Z N A Š I H_O B C I M MM Vroča Šentjernej ska kanalizacija Pilotsko študijo izgradnje kanalizacije in čistilnih naprav v občini predstavil avstrijskonemški koncern Ilbau - Prizadeta Komunala - Svetniki zahtevali javni razpis ŠENTJERNEJ - Seja šentjernejskega občinskega sveta preteklo sredo je bila spet burna, čeprav tokrat svetniki niso govorili o krajevnih skupnostih, ampak o prepotrebni gradnji kanalizacije in čistilnih naprav v občini. Občinska uprava je na sejo povabila predstavnike avstrijsko-nemške firme Ilbau Gesellschaft iz Spittala, ki so svetnikom predstavili pilotsko študijo izgradnje kanalizacije in čistilnih naprav za celo občino. Na seji so bili tudi predstavniki novomeške Komunale na čelu z direktorjem Marjanom Kelvišarjem, kije bil ogorčen, da so na občini po dveh letih sodelovanja odšli k tujcem, ki so po njihovih ocenah po vrhu vsega zelo dragi. LIONSI ZA PRIZADETE OTROKE - Novomeški Lions klub je novomeški osnovni šoli Dragotina Ketteja, na kateri se šolajo in usposabljajo otroci s posebnimi potrebami, sredi prejšnjega tedna podaril 2 specialni kolesi za otroke z gibalnimi motnjami in 5 parov smuči z opremo. Novomeški lions klub, ki je tako počastil mednarodni dan lionsov, je nasploh darežljiv do te novomeške šole in njenih učencev, saj jim je doslej podaril peč za žganje gline, orodje za tehnični pouk, sani, obdaril otroke za novo leto. Na fotografiji: kolo je korajžni učenec takoj preizkusil. (Foto: A. B.) Nujnosti gradnje so se v Šentjerneju zavedali že v času krajevne skupnosti, skupaj s Komunalo so pripravljali dokumentacijo, vendar se je vedno zataknilo pri denarju. Z nastankom občine so se spet lotili tega projekta. Pogovarjali so se s Komunalo, vendar, kot je zatrdil župan Franc Hudoklin, ves ta čas niso prišli skupaj glede finančnega pokritja gradnje. Zato se je občinska uprava obrnila tudi do avstrijsko-nemškega koncerna Ilbau Gesellschaft iz Spitala. Milan Jakše, županov svetovalec za komunalno in cestno infra- strukturo, je razložil, da občina nima dovolj proračunskega denarja za gradnjo tako zahtevne investicije, poleg tega ima zaradi nerešene delitvene bilance težave tudi pri najemanju posojil in pri dajanju garancij. Firma Ilbau pa da seje ponudila kot ugoden kre-ditodajalec, in to brez bančnih jamstev. Tako je občinska uprava PREDSTAVITEV NOVEGA GOLFA - Predstavitev Volkswagnovega golfa 4. generacije je zadnjo soboto v novomeško A vtohišo Berus privabila številne obiskovalce. Ta dan se je v Sloveniji tudi uradno začela prodaja tega avtomobila, ki ga po^pjajo s petimi bencinskimi in tremi dieselskimi motorji ter s petimi različnimi paketi opreme. Tako stane golf 4. generacije od 2.306.733 do 3.513.254 tolarjev. Zanimanje za nakup tega avtomobila je tolikšno, da ne morejo takoj ustreči vsem interesentom. Nekdo pa ga bo dobil zastonj: ob predstavitvi je po celi Sloveniji potekala tudi nagradna igra in največji srečnež bo za nagrado dobil novega golfa. (Foto: A. B.) TRIJE FOTOGRAFI NOVO MESTO - V Galeriji Kralj bodo jutri, 24. aprila, ob 19.30 odprli prodajno fotografsko razstavo treh ustvarjalcev, ki so študirali fotografijo v tujini. Svoje diplomske naloge bodo razstavili Damjan Kocjančič, Jure Breceljnik in Borut Peterlin. Ob tej priložnosti bo izšel tudi katalog. Zaslužek od prodaje fotografij in kataloga je namenjen prizadetim ob posoškem potresu. OTVORITEV NOVE PRODAJALNE IN SKLADIŠČA MAK - Florjančičevi iz naselja Nad mlini v Novem mestu so prejšnjo sredo slovesno odprli novo prodajalno orodij za nanašanje in odstranjevanje barv in sodobni skladiščni prostor. Začeli so leta 1977s prevzemom družinske obrti, 1990 leta pa so s pomočjo ljubljanskega trgovskega podjetja Chemo odprli prodajalno barv in lakov Mak. Ker jim je primanjkovalo skladiščnih prostorov, so lani jeseni začeli graditi nov trgovsko-skladiščni objekt. V podjetju je 10 zaposlenih delavcev. Na fotografiji sta zakonca Florjančič (levo) in direktor Območne gospodarske zbornice Janko Goleš (desno), ki je prostore slovesno predal namenu. (Foto: J. Dorniž) ALOJZ SERINI PREJEL ČASTNI ZNAK SVOBODE RS LJUBLJANA - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je minuli petek v veliki dvorani predsedniške palače v Ljubljani s častnim znakom svobode Republike Slovenije odlikoval tudi Alojza Serinija iz Novega mesta za zasluge na področju turističnega razvoja Dolenjske in Bele krajine ter za uveljavljanje turistične dejavnosti v Sloveniji. svetnikom predlagala ustanovitev javnega podjetja za izgradnjo in upravljanje kanalskih sistemov in čistilnih naprav v občini, kjer bi občina imela 51-odst. delež. Poleg tega je predlagala še, da se za izdelavo feasibility - izvedbene študije s tehničnim delom - vključi podjetje Ilbau, za recenzijo te študije pa naj bi občinski svet imenoval posebno strokovno komisijo. Vendar se je po predstavitvi pilotskega projekta gradnje predstavnika koncema Ilbau inž. Rein-harda Stuettlerja vroča razprava šele začela. Direktor Komunale Marjan Kelvišar je presenečen ugotovil, da je občinska uprava skupaj s Toposom po dveh letih pogovorov dala tujcem njihove podatke, dejal je še, da z garancijami niso takšni problemi, kot so predstavili, in da imajo tudi oni znanje in izkušnje, predvsem pa bi za tak denar (3,6 do 6,5 marke za čiščenje kubika odpadnih voda) tudi oni hitro zgradili vso kanalizacijo. Trenutno imajo ceno le 1,02 marke za kubik, in kadar svetnikom predlagajo v sprejem povišanje cen, ti to zavrnejo. Poudaril je, da bi Komunala zgradila čistilno napravo za 30 do 40 odst. ceneje in da naj jim bo jasno, da prihajajo tujci k nam le po ekstra-profit. Predlagal je, da k projektu pritegnejo tudi nje, in če se bo izkazalo, da je Ilbau ugodnejši, bodo tega veseli. Svetniki so sicer pohvalili prizadevanja občinske uprave, da se je lotila nujno potrebne kanalizacije, saj je od nje odvisna tudi gradnja Krkine tovarne, vendar so meni- PREDSTA V1TEV - Pilotski projekt gradnje kanalizacije in čistilnih naprav v Šentjerneju je svetnikom predstavil predstavnik koncema Ilbau inž. Reinhard Stuettler (na fotografiji). V TEŽAVAH SPOZNAŠ PRIJATELJA TV NOVO MESTO “Ne” za samomorilsko pogodbo s POP TV Za sedaj se je TV Novo mesto rešila smrtonosnega objema Pop TV - Kaj bodo naredile občine? NOVO MESTO - Na skupščini družbenikov TV Novo mesto prejšnjo sredo je prevladalo trezno in ne nazadnje tudi koristno lokalpatriotično stališče, naj Dolenjska in Bela krajina skušata obdržati in naprej razvajati to lokalno televizijsko postajo. Kaže, daje (večini) družbenikov prišlo v zavest, daje ta med(j potreben in koristen in daje frekvenca na Trdinovem vrhu izjemna dragocenost, ki jo je treba obdržati. ljeno in vsiljeno sodelovanje s TV Novo mesto. Prišlo je do tega, da je TV Novo mesto pred časom prevzela njihov dnevnik 24 ur. TV Novo mesto obstaja od konca 1989, njene ustanoviteljice pa so dolenjske in belokranjske občine, ki so v procesu lastninjenja svoje vložke spremenile v de- leže. Tako je sedaj z zaposlenimi ..................žbe vendar so apetiti ljubljanske TV 1 i de' 18 družbenikov te družbe z ome- jeno odgovornostjo, največji družbenik in s tem lastnik pa je novomeška Zavarovalnica Tilia, ki ima meška Zavarovalnica Tilia, ki ima 55,5-odstotni delež. Večji lastniki od vodstva TV Novo mesto pričakujejo, da bo družba letos pokrila lansko izgubo, ki znaša okoli 6 milijonov tolarjev, in poslovala pozitivno. To je vsekakor velika in težka naloga. Je pa dobro, da ' ........ iTili ' družbeniki, zlasti Tilia kot večinski lastnik, ne zahtevajo, da TV Novo mesto podpiše pogodbo o sodelovanju s Pop Tv, kar je v zadnjem času zelo vroča tema. Tako “sodelovanje” bi namreč tomenilo dejanski konec TV postaje, ki dela z ameriškim denarjem, veliko večji. Očitno se hoče na vsak način polastiti dragocene frekvence na Trdinovem vrhu, preko katere oddaja TV Novo mesto. Po predlogu pogodbe o sodelovanju bi lahko TV Novo mesto svoj program oddajala od ponedeljka do petka samo do 19.20, ob sobotah in nedeljah pa sploh ne. Th čas bi imela na voljo Pop TV. “Če bi do tega prišlo, bi bil to konec TV Novo mesto!” trdi njen urednik Marjan Moškon. “Kdo pa, zlasti v poletnem času, gleda televizijo pred 7. uro zvečer?! Naša lokalna televi- po Novo mesto. Pop TV si že nekaj časa prizadeva vzpostaviti po svoje razunt- zija bi izgubila tako rekoč vse gledalce in s tem oglaševalce.” Če bi res prišlo do tega, bi novomeška Za uveljavitev in obnavljanje tega statusa, ki prinaša določene ugodnosti, brez katerih ne bi mogla živeti, mora program z živo sliko trajati najmanj 5 ur na dan, nekomercialne vsebine morajo obsegati najmanj 40 odst. dnevnega programskega časa itd. Posledica izgube statusa nekomercialnega TV programa pa bi bila izguba frekvence na Ttdino-vem vrhu. In za to pravzaprav gre, pa naj Pop TV in vsi, ki stoje za ali pred njo, še tako “šuštijo s celofanom”. Seveda Pop TV ni do frekvence na Trdinovem vrhu zato, da bi Dolenjce in Belokranjce seznanjal z “nesenzacionalnimi” lokalnimi novicami. Če bi tej televiziji bilo zgolj do tega, da bi njihov program lahko spremljali tudi v naših krajih, bi zaprosili za frekvenco na Veliki Plešivici nad Adlešiči in s tem pokrili večji del Bele krajine, v Novem mestu ta program tako in tako dobijo naročniki kabelske televizije. Trdinov vrh je zanje za-nimiv zaradi Hrvaške in s tem večjega oglaševalskega denarja. pogodbe v Pop TV. Vendar s tem nevarnosti za to lokalno TV postajo še ni konec. Vodstvo Zavarovalnice Tilia kot največjega lastnika se je namenilo prodati svoj celotni delež, češ da se zavarovalnica ne bo ukvarjala s televizijo. Gre za okoli 35 milijonov tolarjev. Prednost pri nakupu imajo sedanji družbeniki. Če se ti ne odločijo za nakup, pa lahko Tilia svoj delež proda komurkoli. In bati se je, da ta “kdorkoli” komaj čaka na to. To bi bila samo malo daljša in malo dražja pot do pogreba TV Novo mesto. televizijska postaja izgubila status TV i nekomercialnega TV programa. • Kakor koli že, TV Novo mesto ne bo sklenila take samomorilske li, da bi se morali lotiti tako zahtevne investicije, ki bo stala okrog 16 milijonov nemških mark oz. 4 njihove proračune ali 20 mrliških vežic, bolj previdno in preko javnih razpisov, kar nalaga tudi zakon. Podžupan Jože Krašna pa je menil, da je izvedbena študija, ki je prvi pogoj za začetek gradnje in ki jo je predlagal Ilbau, za 300.000 nemških mark predraga, to znese 1/3 njihove (drage) mrliške vežice. Ko je že vse skupaj kazalo, da ne bodo ničesar dorekli, je župan Hudoklin predlagal sklep, da za pripravo javnega in mednarodnega razpisa feasibility študije pooblastijo eno izmed ustanov in da se ustanovi posebna strokovno komisija, ki bo študije pregledala, kar so svetniki z večino sprejeli. JOŽICA DORNIŽ Tako so sedaj na vrsti družbeniki, bolje rečeno ustanovitelji, se pravi dolenjske in belokranjske občine. Njim bi pač prvim moralo biti do tega, da regionalna televizijska postaja o(b)stane. Novomeški občinski svet je že pokazal, da mu je do tega, saj so svetniki sprejeli pobudo, da občina odkupi del Tiliinega deleža. Na potezi je še drugih šest dolenjskih in belokranjskih občin, nič narobe pa ne bi bilo, ko bi poleg verbalne podpore kaj bolj konkretnega pokazale tudi posavske. ANDREJ BARTELJ NOVOMESCANI ODLIČNI NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU NOVO MESTO - Poročali smo že, da so bili dijaki zdravstvene šole Šolskega centra Novo mesto v začetku aprila zelo uspešni na 3. državnem tekmovanju srednjih zdravstvenih šol Slovenije v Murski Soboti. Pomerili so se v znanju na področju zdravstvene nege žene in zdrave prehrane in najbolje so se odrezale dijakinje Tinkara Pacek, Barbara Černič in Marica Kostevc, ki so se uvrstile na 1. mesto, Alenka Urbančič pa je dosegla 4. mesto. Uspešni pa so bili tudi na literarnem in likovnem področju, kjer so ustvarjali na temo Nosečnost je nekaj lepega -poskrbimo, da bo tudi varna. Na likovnem natečaju je dijakinja Marija Žnidaršič osvojila 1. mesto, Emilio Mur-tič pa 3. Na literarnem natečaju je dijakinja Karmen Volaj prejela priznanje. Tradicionalna prvomajska proslava Na Javorovici bo slavnostni govornik Milan Kučan Območni odbor zveze borcev NOB Novo mesto, krajevna organizacija zveze borcev Šentjernej in skupnost borcev 15. divizije NOV Slovenije in enot v njeni sestavi pod pokroviteljstvom Občine Šentjernej vabijo na tradicionalno prvomajsko proslavo v počastitev spomina na padle borce in borke 4. bataljona Cankarjeve brigade, obeležitev 56. obletnice ustanovitve Gorjanskega bataljona, proslavitev dneva upora proti okupatorju, mednarodnega praznika dela in na tradicionalni pohod po bojni poti in položajih partizanskih enot na območju Gorjancev. Prvomajska slovesnost bo v petek, 1. maja, ob 11. uri na Javorovici pri spomeniku padlih borcev. Pohod, v katerem sodelujejo člani Združenja slovenskih častnikov, lovskega društva Šentjernej, borci in njihovi svojci, vojaki in častniki slovenske vojske, mladina in vsi, ki žele navdiha gorjanskih gozdov, bo v vsakem vremenu, potekal pa bo iz smeri Jedin-ščica pri Novem mestu ob 6. uri in iz Gorenjega Vrhpolja ob 7. uri s prihodom na Javorovico ob 11. uri. Skupnosti borcev brigad in odredov so vabljeni z zastavami. Pozdravni govor bo imel šcntjernejski župan Franc Hudoklin, slavnostni govornik pa bo predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. V programu sodelujejo: pihalni orkester Šentjernej, MePZ Ajda Orehovica - Šentjernej, glasbeniki in recitatorji glasbene in osnovne šole Šentjernej. ttftii I Z N ASIH Q 3Č I M Mšš BELA KRAJINA VMAXUU LJUBLJANA - Od 17. do 24. aprila se v ljubljanski trgovini Maximarket predstavlja Bela krajina s svojimi kulturnimi in naravnimi znamenitostmi, domačimi obrtmi in pokušnjo kulinaričnih in vinarskih dobrot. Svoje izdelke prikazuje tudi nekaj obrtnikov in večjih proizvajalcev iz vseh treh belokranjskih občin. V Maxijevi kletni pasaži nastopajo tudi belokranjske folklorne skupine. Danes, v četrtek, 23. aprila, med 15. in 16. uro bo nastopala folklorna skupina OS Vinica “Zeleni Jurij”, jutri, 24. aprila, med 15. in 18. uro pa metliška folklorna skupina “Ivan Navratil”. Jutri med 17. in 18. uro bo tudi srečanje belokranjskih in ljubljanskih županov. “NAROČENA ZMEŠNJAVA” IZ KANADE METLIKA - V metliškem Kulturnem domu bo v ponedeljek, 27. aprila, ob 20. uri dramska skupina slovenskega narodnega doma Lipa park iz Kanade uprizorila veseloigro s petjem Naročena zmešnjava avtorja Mihe Kunaverja. Dramska skupina je na gostovanju v različnih krajih po Sloveniji že od 16. aprila. SREČANJE MLADIH SLIKARJEV METLIKA - 25. aprila bo v Metliki 6. srečanje mladih slikarjev, ki ga v sodelovanju z Belokranjskim muzejem organizira Dolenjska banka. Organizator pričakuje do 120 udeležencev iz osnovnih šol s področja, ki ga pokriva Dolenjska banka, letos pa se bodo prvič v to tradicionalno srečanje vključile tudi Gimnazija Novo mesto in OŠ ob Rinži iz Kočevja. FLIRT V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V mladinskem kulturnem klubu bo v soboto, 25. aprila, ob 22. uri nastopila skupina Flirt iz Ljubljane, ki na slovensko glasbeno prizorišče prenaša čas sodobnega britanskega popa, kot ga poznamo pri razvpitih skupinah Oasis, Radiohead in Verve. Zdenko Ofner in Tasu Bed-naršek, upokojeni in novi direktor Veterinarji samostojni ČRNOMELJ - Prejšnji teden se je za belokranjske veterinarje zgodil zgodovinski trenutek - na svojo stavbo v Črnomlju so namestili novo tablo z novim nazivom, kar pomeni, da niso nič več pod okriljem Dolenjsko-po-savskega veterinarskega zavoda, ampak so postali samostojna Belokranjska veterinarska služba. “Za stranke se pravzaprav ni nič spremenilo, saj bomo še naprej opravljali take veterinarske storitve in z istimi ljudmi kot doslej,” pravi direktor službe Taso Bednar-šek. “Razpolagamo s štirimi veterinarji in eno pisarniško močjo, delamo pa v Črnomlju, kjer je tudi ambulanta za male živali, in v Metliki, predvsem pa na terenu, saj pokrivamo celo Belo krajino.” Zaposleni razpolagajo z lastniškimi deleži, poslovne prostore, ki so jih ustvarile prejšnje generacije veterinarskih delavcev, pa so od države odkupili. ..., Za praznik sprehod po Metliki Ob drugem praznovanju bodo peš spoznavali mesto in bližnjo okolico METLIKA - Spomnimo se, da so Metličani prvič začeli prezno-vati ta dan lani, in sicer v spomin na 29. april 1365. V listini s tem datumom je goriško-tirolski grof Albreht priznal Metliki, do tedaj imenovani Novi trg, mestne pravice. Namen praznika je, da bi se Metličani sami, okoličani, pa tudi vsi prijatelji Metlike, bolje začeli zavedati vseh vrednot mesta. Zato je mestna skupnost, katere predsednik je Toni Černič, s pomočjo metliškega planinskega društva tudi načrtovala sprehod po Metliki, imenovan Metliška pot. Sprehajalci se bodo zbrali v nedeljo, 26. aprila, ob 14. uri pri kulturnem domu na Pungartu, od tam pa se v zložnem tempu napotili po Marentičevi ulici proti Gali in do Novoteksa, potem čez Kri-ževsko vas proti mejnemu prehodu in železniški postaji pa mimo Beti, po Cankarjevi ulici preko Vejarja na Mestni breg, od tam v Majlond, pod grajskim obzidjem do izvira Obrha in na Hrib v novo naselje Staneta Rozmana, potem pa čez Zvirkov vrh na Veselico. Tja naj bi po predvidevanjih prispeli ob 17. uri. Ob prihodu bodo udeleženci dobili topel čaj, prejeli bodo izkaznice in žig o udeležbi na Metliški poti, vpisani pa bodo tudi v spominsko knjigo. Gostišče na Veselici bo seveda odprto in na voljo za nadaljnje druženje ob hrani in pijači. Posebej je treba poudariti, da so na sprehajalno pot vabljeni stari Metličani in njihovi prijatelji pa tudi okoličani in prijatelji Metlike od vsepovsod. Na predvečer praznika, 28. aprila, ob 20. uri bo v kulturnem domu kulturna prireditev, na kateri bodo sodelovali domači kulturni ustvarjalci. T. J. DAN METLIŠKE SOLE METLIKA - V soboto, 25. aprila, bodo pripravili na metliški osnovni šoli že deveti odprti dan pod naslovom “Naš kraj danes in nekoč”. Od 8.30 do 10. ure si bodo obiskovalci ogledali šolo in delo učencev ter učiteljev, ob 10. uri pa bo prireditev, na kateri bodo predstavili zbornik “Metlika, naše mesto”, ki so ga napisali učenci s pomočjo mentorjev in zunanjih sodelavcev. Knjiga sodi v okvir sodelovanja med pobratenimi občinami Metliko, Wagno in Ronkami. Hkrati bo tudi predstavitev didaktične opreme, ki jo na šoli uporabljajo pri pouku. VINIŠKI ZELENI JURU GOSTUJE SONCE ZA VSE - Tudi na petkovi (tokrat že tretji) prireditvi Sonce za vse je Območna organizacija RK Metlika v šolski športni dvorani zbrala dovolj znimivih umetnikov, ti pa so s svojimi plesnimi, pevskimi in glasbenimi nastopi pritegnili toliko gledalcev, da bodo z zbranim denarjem več kot tridesetim otrokom iz socialno šibkih družin omogočili letovanje na Debelem Rtiču. Preveč bi bilo, če bi pisali imena številnih nastopajočih in sponzorjev, povejmo le, da sta prireditev uspešno povezovala Matjaž Rus in Toni Gašperič, častna gostja pa je bila Štefka Kučan. Na sliki: metliški otroški pevski zbor Pojoče steljice. (Foto: T. Jakše) Te ljubke male govoreče cunjice Od Mirana Jarca, partizanskih in rudarskih lutkarjev do študijskega krožka pri črnomaljskem ZIK-u - Jeseni projekt Črnomelj v srednjem veku VINICA - Zeleni Jurij bo v četrtek, 23. aprila obiskal Ljubljano. V spremstvu viniških tamburašev bo ob 11. uri na sprejemu pri predsedniku RS Milanu Kučanu, pol ure kasneje pri ljublj#iski županji Viki Potočnik, ov 14.30 pa bo nastopal pred Maximarketom. V petek, 24. aprila, se bo po stari navadi ob 8.30 pojavil na Vinici, nato pa bo obšel še okoliške vasi. Ob tej priložnosti boviniška KS predstavila razglednico z motivi jurjevanja iz leta 1908 in 1997, na viniški pošti pa bo moč dobiti tudi znamko z motivom Zelenega Jurija in priložnostnim žigom. Kombinacija bo zlasti zanimiva za filateliste. ČRNOMELJ - Z lutkovno igrico Bara Bara avtorja Ferija Lainščka je imel študijski krožek pri črnomaljskem ZIK-u že sedem gostovanj, načrtuje pa jih še nekaj po vaseh in nek^j poletnih prireditev na prostem. S tem se skuša navezati na bogato lutkovno tradicijo in jo razvijati naprej. Črnomaljski lutkarji gostujejo v Metliki Še sedaj jih vidim, te male, nejeverne in začudene oči, kako vprašujoče strmijo, in te male ročice, kako se sprva nezaupljivo in previdno dotikajo lutkice, ki je še malo prej vsa živahna in zgovorna skakljala pred zbranim občinstvom. Tako je po vsaki lutkovni predstavi, ko se igralci z lutkami, iz katerih je izpuhtelo življenje, spustijo med mlade gledalce in pustijo, da se sami seznanijo z njimi, da se jih dotaknejo, primejo in otipavajo in se tako prepričajo, da je življenje lutke pravzaprav odvisno od človeka, ki jo drži v rokah. Tako je bilo prejšnji teden v metliški knjižnici po gostovanju lutkovnega študijskega krožka ZIK-a iz Črnomlja z lutkovno igrico Bara Bara in tako je verjetno po vsaki podobni predstavi kadarkoli in kjerkoli po svetu. Jasna Šeruga Murn, Breda in Darko Kočevar, Irena in Avgust Muc in Jožica Muc, ki so s to predstavo gostovali že sedmič -tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani - so spontane radovednostji in pridušenega vzhičenja verjetno že vajeni, zlasti pa Darko Kočevar, vodja skupine, sicer učitelj na osnovni šoli Loka v Črnomlju. Darko vodi tudi delo lutkarjev na svoji šoli in se je skupaj z njimi lotil proučevanja zgodovine te dejavnosti v Beli krajini."Zanimivo je, da je leta 1944, med vojno torej, v Črmošnjicah delovalo partizansko lutkovno gledališče, ki je imelo predstave v Beli krajini in Romčki bi morali v vrtec čimprej decembra 1944, za novo leto, tudi v Črnomlju. To je bila lutkovna igrica Jurček in trije razbojniki avtorice Alenke Gerlovič. Isto delo je potem kulturno društvo Svoboda pri Rudniku Črnomelj leta 1954 obudilo. Zanimivo je, da so to naredili rudarji s svojimi raskavimi rokami. Ta dejstva danes verjetno pozna le malo Belokranjcev,” pripoveduje Darko Kočevar in nadaljuje: “Malo pa je znano, da se je Miran Jarc, Črnomaljec po rodu, tudi ukvarjal z lutkami, da je pisal besedila za lutkovne igre in je da bil dober prijatelj Milana Klemenčiča Darko Kočevar režira, igra in je avtor glasbe. S to igrico načrtujejo še nekaj gostovanj, poleti tudi na prostem, jeseni pa nameravajo postaviti novo lutkovno delo, resno pa se nameravajo vključiti tudi v ZIK-ov projekt Črnomelj v srednjem veku, ki bo stekel v začetku jeseni. Takrat nameravajo postaviti gledališko igro Ustanovitev črnomaljske župnije. Zanjo je napisal besedilo Oton Berkopec, dogaja pa se v letu 1228. T. JAKŠ E “BREZNO” V METLIKI METLIKA - V sredo, 29. aprila, ob 20. uri bo v metliškem kulturnem domu na sporedu slovenski celovečerni film “Brezno”, ki je na 1. slovenskem filmskem festivalu v Portorožu marca letos prejel nagrado občinstva. OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU ČRNOMELJ, SEMIČ -Belokranjski občinski odbori SNS priredijo v nedeljo, 26. aprila, ob 13. uri v črnomaljski občinski sejni dvorani slavnostno sejo v počastitev dneva upora proti okupatorju. Slavnostni govornik bo predsednik SNS Zmago Jelinčič. Istega dne ob 15. uri pa vabi v prostore semiškega j t. l 1(1 v l f culturnega doma “Jože Mihelčič” tudi občinski odbor ZB Semič. V čast dneva upora proti okupatorju bodo borci tam razvili svoj prapor. Seiniški svetniki sprejeli nove ekonomske cene programov v vrtcu - Romske in ostale otroke naj bi v mali šoli ločili, denar za romsko malo šolo pa naj bi dala država SEMIČ - Silva Jančan, ravnateljica osnovne šole Semič, pod okriljem katere je tudi tukajšnji vrtec, je na seji občinskega sveta konec marca obrazložila predlog za povišapjc ekonomskih cen v vrtcu od 1. aprila naprej. Kot je povedala, je bil osnova za povišanje zaključni račun, kije pokazal, daje vrtec lani imeli za 640 tisoč tolarjev izgube. Primanjkljaj so sicer krili iz denarja, namenjenega za šolo, tako da zavod v celoti ni imel izgube. Vendar v svetu šole menijo, da so denar za šolo dolžni porabiti namensko, zato so predlagali, naj izgubo poravna občina. Sicer pa je Jančanova poudarila, da so v vrtcu varčevali tako pri materialu kot pri energiji ter da bi imeli, če bi veljale takšne cene, kot je slovensko povprečje, za 800.000 tolarjev več prihodka in torej ne bi bilo izgube. Poleg tega imajo v vrtcu deseturni program, čeprav je uzakonjen le deveturni. Večje stroške so imeli v vrtcu tudi zaradi tega, ker je vrtec na treh lokacijah, a tudi zategadelj, ker je v slabem stanju. Priznala je, da so se v lanskem letu v vrtcu precej povečale plače, ki predstavljajo 73 odst. celotne cene programa. Vendar na plače v zavodu niso mogli vplivati, ker jih predpisuje zakon. Ravnateljica je menila, da so zaradi tega upravičeni do višje ekonomske cene vzgojno-varstve-nih programov. S tem so se strinjali tudi svetniki ter potrdili za slabih 14 odst. višjo ceno za program za otroke, stare do tri leta, ki sedaj znaša skoraj 46 tisočakov, ter za dobrih 15 odst. višje cene za program za starejše otroke, ki po novem velja slabih 37 tisoč tolar- jev. Vendar bo še vedno tretjina staršev plačevala za vrtec le od 4.800 do 6.400 tolarjev. Beseda je tekla tudi o predšolski vzgoji romskih otrok. Jančanova je povedala, da bo v prihodnjem šolskem letu v zunanji mali šoli od 19 otrok 7 romskih, zato je vprašala svetnike za nasvet, ali naj oblikujejo dve ali eno skupino. Svetniki so menili, naj Rome in ostale otroke zaradi različne stropnje zlasti v socialnem razvoju v mali šoli ločijo, kar seveda ni poceni, je pa dobra naložba za prihodnost. Predlagali so, naj denar za romsko malo šolo zagotovi država. Jančanova pa je poudarila, da so vsi, ki so v stiku z romskimi družinami, mnenja, da bi morali romske otroke pritegniti v vrtec že pred njihovo pripravo na malo šolo ali vsaj takrat, ko so stari pet let. M. BEZEK-JAKŠE SREČANJE TAMBURAŠEV - Štiristo tamburašev v 24 različnih skupinah se je udeležilo 18. srečanja tamburaških in mandolinskih skupin -orkestrov Slovenije, ki sta ga Sklad RS za ljubiteljske dejavnosti in Zveza kulturnih društev Metlika v soboto popoldne organizirala v metliški športni dvorani. Tudi iz Bele krajine so nastopale štiri skupine, in sicer Tamburaški orkester glasbene šole Črnomelj, kije bil pod vodstvom Silvestra Mihelčiča ml. s svojimi 38glasbeniki največja skupina na srečanju, tamburaški skupini “Varalo” in “Dobreč" iz Dragatuša pod vodstvom Antona Grahka ter tamburaši FS “Ivan Navratil” iz Metlike, ki jih vodita Stane Križ in Peter Jakša (na sliki). Posebej pa je treba omeniti Tamburaški orkester KUD Oton Župančič iz Artič pod vodstvom Dragutina Križaniča, ki je skupaj s pevskim zborom iz Brežic in solo pevko Elizabeto Križanič občinstvu pripravil izjemen užitek. Tamburaši iz Artič se bodo udeležili tudi mednarodnega srečanja tamburaških skupin v Osijeku. (Foto: T. Jakše) Sprehod po Metliifj V OKVIRU PRAZNOV NF, NJA DNEVA metliške skupnosti bo tudi pohod okV|u y Metlike, in sicer 26. aprila. 1 . IVIC111M , 111 S1CC1 Z.U. cipi na. 'ntvnr t hodniki se bodo zbrali na Pung, 0 11 tu, prepešačili bodo dobrih š kilometrov in si med potjo og _ulel; dovali mestne znamenitosti, pn eP° n vsem tiste, ki kličejo po obnovi "nenj kakršnem koli popravilu. Prikradi kovati je, da bodo med tistimi *ste i bodo vzeli pot pod noge, tu erase občinski svetniki, da bodo lat lotel | videli to, kar se iz avtomobila nnen vidi: rušeče se grajsko obzio )reve zaraščen mestni breg, ki bi bil 12|0-^ ko prijetno sprehajališče, neka :a . re neosvetljene ulice, poma^ kanje pločnikov in podobno. » HRVAŠKI ESTRADNI UMrL NIKI, ki hropejo konec tednu " diskoteki, se lahko pohvalijo. ,a' izplačilom odličnih honorarje 0 Zlatko Pejakovič je menda odrp*6 sel preko Kolpe več kot pol tfC™ s jona tolarjev za dveurno Pref?Cl.n vanje. Za to vsoto bi si lahko Pp'er*t voščili najmanj šest slovensP/elsk popevkarjev. Nk i POZNATE ŠALO O FAkaka TIH, ki mukoma selita klamenja “Dve novici imam, vendar btbisk najprej povedal dobro: vsak 4alnj( bova v osmem nadstropju. Z4eč, ž pa še slaba novica: nisva v p^edo! stolpnici.” Nekaj podobnega ^ zgodilo soboslikarskemu m°jnikjh Tonetu Črniču. S sinom Mitj^j^ sta se slabo sporazumela in le^jj • je prepleskal tri hodnike v črn,0 ' maljskem bloku, vendar ne v P stem, v katerem bi moral, amp‘ ivon oste cin, v Kdicicm ui mumi, omn v sosednjem. “To je moj prisfPJ I vek k lepšemu počutju sosedPbčir Črnomaljcev,” se tolaži oče Črifllalo sin Mitja, kije ljubiteljski boks|ejo> pa ne reče ne bev ne mev, amppbja' tiho priznava, da bo v bodoJastn bolje poslušal. " Črnomaljski drobiiftj DRAGA SAMOSTOJNO Ko so nedavno belokranjski vel rinarji namestili na pročelje sv^usta] stavbe v Črnomlju tablo z naž,^ som, da je to zdaj samostoj(an pokrajinska organizacija, je tega najbolj vesel sedaj upokoL . ni direktor Zdenko Ofner. Zbi* nim je razlagal, kako so pred desetletji zaposleni saL ■; prijeti za delo, da so prišli do la>“? J nih prostorov. Sami so tudi kop! 001 jarke za vodovodno napeljavo !*®0! če jih je med delom zmotil kifljjjiča ki je imel probleme s svojo živiij^od: je veterinar spustil orodje iz fj*sta in se napotil opravit svojo služNP/ei no dolžnost, rekoč: “Nate, pa'nbn kopljite namesto mene, dokleHtildi pridem nazaj!” Tako so si veto K narji z delom in odrekanjijCest postavili in opremili prostore Jvzg so sijih potem lastili drugi. Zd4ipa| ko so spet začeli na svoje, pn ‘daf morali prav te prostore od drža/nov odkupiti. Jpol TELEFONSKI IMENIK 3JL, PO STAREM - Kljub temu daL Belokranjci dobili lastno vete!, ' narsko službo, ki nosi tudi * naziv - Belokranjska veterinariL..1! služba, namreč - pa jo bostej, !_l najnovejšem telefonskem imed K ku zaman iskali. Vse do izi<* .* naslednjega imenika bo tisti,! “ bo potreboval pomoč za s v el j”3 štirinožne prijatelje, moral P*® iskati njeno telefonsko številk*eo: bodisi v Črnomlju, bodisi v 1W 'h liki, pod starim geslom Dolenji* posavski veterinarski zavod. K* gistracija nove družbe se je nai* reč tako zavlekla, da je bil čas* ^ spremembo novega podatka telefonskem imeniku zamujen, v he Semiške tropine > ŽELEZNIŠKI PREHOD*14 Prebivalci Rožnega Dola niso W p ostali Belokranjci. Ti se povečji jeze in jadikujejo nad odločitvi/ v|, Slovenskih železnic, ki ukinja f desetine vlakov po vsej drža*' med njimi tudi nekaj tistih,* y( vozijo v Metliko. Razlog, da * ^ Rožendolčani veselijo ukinih vlakov, je enostaven: že zdavn* j je mes njimi prevladalo spozn! ' nje, da se nezavarovanega!?* nepreglednega železniškega p/j *>< hoda, ki pelje v njihovo vas, kij*1; gl nevarnosti in nesrečam, ki soj že dogodile, nihče ne bo lo*i ki ......................loi| I reševati in da je edina rešitev l\ p d 4 nje ta, da se naučijo vozni red p pamet. Zdaj, ko bo vlakov maH k oo učenje lažje. J Š JE SKRB ODVEČ? - Pravi)« k da so ponekod zaskrbljeni to d tem, kar se z novim prometni' zakonom obeta - da bodo po* p cijskc kontrole pogostejše in d* j( slednejše, kazni za kršitelje ? r občutnejše. Bo s tem tudi vf s kršitev “človekovih pravic” v\ liste, ki se imajo za izvzete iz V ■ konov, ki sicer veljajo za navadi*! j državljane? Vsega vajeni SeifJ čani so skeptični in menijo, da*, ne bo nič spremenilo, nekateri r se le sprašujejo, kje bo potf pristala vsa neregistrirana in n* varna pločevina, ki zdaj z iiepj posobljenimi vozniki za krm' drvi po semiških cestah. ijjjrobae iz Kočevja ) I 5,l nepomembna mnenja - ok' | er teden je že, odkar so v ho-, pe'U Valentin, sicer brez uradne ing 'Moritve, odprli nov zimski vrt. h Si "a,° so se gostje, kot pravi vodja 0g'°tela Mirica Dimitrijevič, že pri eP0 navadili nanj. Seveda pa so jvifinenja o preureditvi nekdanje Jrii ^tadi neposredne bližine glavne rrn.teste ne preveč uporabne odprte , ti .trase v zimski vrt deljena. Za .? lotel pa je pri tem pomembno le 'id"nenje tistih, ki jih ne moti iHi^več, da so kot v nekakšni ga dožbi. Ti namreč menijo, da gre naCa dobro idejo! Mnenja vseh :). lrugače mislečih so nepomemb-vlE°aL, M.SEDEŽ V KOSTELU - V lijrrradnem listu je bilo objavljeno, irjt? sedež bodoče nove občine ,diAQstel v Kostelu. Veleumnim pis-nif®11' scenarija oblikovanja novih rejPbčin seveda ne gre preveč za-a Pper>ti, da ne vedo, da je pod ko-1S h * ■'m 8rad°m vsega le nekaj -Ak ’n ^*vahno le tedaj, ko so 'AP kaljenje mirnega vaškega živ-?'JJ®|'ja in nočnega miru zaslužni . :P“*Skovalci gradu ali okrepče-„ sinice Grajski hram. Tega nam-nr7eč. žal, niti v Kočevju mnogrne d°! Vedo pa, da v Kostelu, ki ud?*! domačini pravijo “trg”, v ve-M zamahih raste velika nova le^a, saj jo je z glavne ceste moč ;rnNeti že od daleč. Ker bo to brez vrv°nia ena najlepših hiš v novi npf°stelski občini, bi bila seveda več isfpt.primerna za sedež bodoče pT^inske uprave. Nekateri se zato rmtialo za šalo, malo zares sprašu-ali je bil v Uradnem listu res ""»javljen napačen podatek. Pa astniki hiše? Tem ugibanjem se _,ne moreje več niti smejati! jjjjbruški zobotrebci 12 NAŠI 1 H 1 OBČI 1 M MMM U.USPEL REFERENDUM -iVPT”&na, bolje, kot jim je bilo do 0. 0adaj, nj ne ifonca ne kraja. Rib-i^Cjvani, ki so, preden so dali KS aijaodražica soglasje za odcepitev in .r‘ stanovitev nove občine, dobro Z°lrik Talili, kaj bo to pomenilo za ’3,, niško občino, pa zaradi tega 'rtUdj "e jočejo! KRPANJE CEST - Lokalna IT68*a od Žlebiča do Sodražice je J. slabem stanju. Po nekaj zi-a jd k-Sedaj že tako cveti, da se zdi, Ž3V pomanjkanju denarja za a°vo preplastitev ceste njeno jP°krpavanje moralo cestnim .^aelavcem postati že kar vsako-lejrtevno opravilo. Glede na to, tj«4ko ga ti opravljajo, pa se zdi, da rsISJjjo tudi sami poskrbeti, da bi te j1‘h na cesti vsak dan. Pokrpati e j t f nje tak°’ da nov nanos potep-' iCk s?rno z nogo. je morda samo 1. J^aaiški inovativni poskus po-/0)Povijanja temeljite prenove po-pt 77“ne ceste, vendar pa vsekakor IP P0skus ki ne bo imel dolgotraj-4einm pozitivnih učinkov! jsf R Krpanova kobila: ‘s i “V občinskem glasilu je samo :t Ukazan odgovorna vprašanje: n- ^kaj občinski odbor za druibe-“i ne dejavnosti, se pravi za šolst-! v°> kulturo, socialo, tako dobro Ker ga vodi šofer avto-V °Uia." vlfT laški sel aV.. V SOBOTO NA CEPLJENJE , I A soboto, 24. aprila, bo v občini i • .elike Lašče cepljenje psov pro-H 1 deklini. Začelo se bo ob 8. uri n! I!l. Baku in nato nadaljevalo po n5v ajncm razporedu v vseh 18 ' I t^Seh v občini. Zaenkrat še ne ’.J “?do cepili krajanov, ki se radi d khžejo med sabo... A ^GREMO v KINO - V laškem jf *">U so minulo soboto in nedeljo I Ul predvajali filma Hudičev odvet-,it J1* in Bolje ne bo nikoli, ta vi-«fnd pa sta na sporedu filma ijj j^kraije ;n Nabrita družabnica. .aslovi nimajo nobene zveze z til* "gajanji v občini. :)1( k/A SUHOROBARSTVO IN J1’ : ROTI NJEMU - Suhorobarstvo f ailo nekdaj ena glavnih dejav-H s°sliv občini Velike Lašče, saj so 1 'ž njo mnogi služili kruh ali pa Ugotavljali vsaj dodatni zaslužek, ■j r*aj pa ta dejavnost izumira, saj a J® nekdaj, na primer v Krvavi d j, nekdaj, na primer v Krvavi pi j*®i, z izdelovanjem zobotrebcev CV l* Podobno ukvarjala skoraj vsa-nia družina, danes pa le še ena. a* Zdaj bo pa cirkus rvuonno UKvarjaia sKor< ni”* družina, danes pa le še < a* Zdaj bo pa cirkus - v ,it Pčini Velike Lašče pripravljajo dlok o občinskih priznanjih in Vidah. Na protestni zbor ne najemnika, ne lastnika, ne župana Stavka iz obupa v obratu LIK-a še traja PODPRESKA - Že 8. aprila so se stavkajoči dogovorili, da se bodo po neuspešnih pogovorih ponovno zbrali z vodilnimi in tistimi, od katerih pričakujejo kakšno pomoč, na zboru, kije bil sklican 15. aprila. Pričakovali so, da se bo v tem času našla kakšna rešitev za njihov lesnopredelovalni obrat, ki je še edini, ki je do nedavnega zagotavljal skromno preživetje za zaposlene in njihove družine. Žal pa na zbor ni bilo niti najemnika in lastnikov obrata, še najbolj pa so zbrani - teh je bilo skupaj z vaščani kakšnih sto -zamerili, da se zbora ni udeležil niti župan Janez Novak. Tako delavci vedo še manj, kakšna usoda jim je namenjena. Stavka se bo nadaljevala do izpolnitve osnovnih zahtev stavkovnega odbora. V javnost je pricurljala tudi vest, da je obrat po PROTESTNI ODBOR PRI KS - Stanje, ki vlada v krajevni skupnosti Draga in še posebej med socialno ogroženimi delavci obrata LIP v Podpreski - lastnik je Lik Kočevje - je spodbudilo občane, da so ustanovili protestni odbor, ki je imel svojo prvo sejo v poznih popoldanskih urah 16. aprila. Odboru predseduje Franc Gorza, namestnik pa je Milan Poje. Oba sta podjetnika, slednji pa tudi občinski svetnik. Odbor je na prvi seji v celoti potrdil zahteve stavkovnega odbora in protestnega zbora, ki je bil dan prej, obenem pa zahteval, da se prekine najemna pogodba med Darkom Ukmarjem in LIK-om Kočevje in da se pripravi javni razpis za najem podjetja po ugodnih pogojih. Prebran je bil tudi socialni sporazum, o katerem bomo še poročali. A. K. kdove kakšnih ocenah vreden okrog 70 milijonov tolarjev in bi se ga rad LIK iz Kočevja za to ceno znebil. Tako se poraja dvom, ali ni kriza, ki se lomi na plečih obubožanih delavcev, programirana politika zniževanja vrednosti obrata v korist morebitnega kupca, kar seveda ne bi bil prvi primer. Po skupnem zboru stavkajočih in krajanov, kije bil 15. aprila, so v petek, dan pozneje, le podpisali socialni sporazum med stavkajočimi in najemnikom Darkom Ukmarjem z aneksi, ki se glase: Izplačilo plač za januar in februar do ponedeljka 20. aprila, plačo za marec najkasneje do konca aprila, izplačilo regresa in stroškov prevoza na delo pa tri dni po deblokadi žiro računa. Ko to poročamo, stavka traja že 14. dan. Stavkajoči naj bi jo prekinili, ko bo izpolnjen vsaj glavni pogoj, to je izplačilo dveh plač. Medtem je prišlo v tovarni še do izključitve električne energije v vseh obratih. To sicer ni bilo prvič, tokrat pa so izključili tudi sušilnico, ki menda edina posluje rentabilno. Ker gre za poplačilo 3 milijonov tolarjev Elektru, je močno dvomljivo, da bi, če bi bili le kako izplačani dve zahtevani plači, proizvodnja lahko stekla takoj. A. KOSMERL • Človek bi pomislil, da je avtor filma "Bolje ne bo nikoli" dobil idejo v Sloveniji. (Bradač) Sodba v imenu svetnikov: kriv! Za kočevske svetnike je neizpodbitno dejstvo, da župan Janko Veber dela slabo. Dokazi o tem se jim sicer vse prepogosto razvodenijo ob pojasnilih na obtoževanja, vendar pa drugače sploh ne more biti. Veber vendar ni Super-man in za svetnike je realno samo še vprašanje, ali je zaradi svojih poslanskih obveznosti v Ljubljani le slab župan ali pa kočevski občini zaradi svoje ambicioznosti povzroča celo škodo?! Po izglasovani in že nekajkrat tako ali drugače izrečeni moralni nezaupnici županu, številnih pozivih po odstopu-ter sprejeti odločitvi, da bo delo občinske uprave na čelu z županom pregledalo računsko sodišče, so svetniki storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi Kočevsko obvarovali pred slabim gospodarjenjem. Edini krivec za vse neuspehe občine naj bi bil namreč župan, svetniki pa le nedolžne žrtve, vržene v mline političnega odločanja. Zato je povsem upravičeno vprašanje, izrečeno ob zaključku prve obravnave zaključnega računa občine za lansko leto na zadnji seji sveta: kdo je s prejetim sklepom, da se zaključni račun sprejme, zadovoljen? Po poročilu nadzornega odbora o pregledu zaključnega računa v njem namreč ni ničesar, kar bi lahko svetnikom služilo kot dokaz za županovo slabo ali za občino celo škodljivo delo, razen ocene Vinka Pintarja, podane ob izostanku pričakovanih ugotovitev nepravilnosti, da je slaba občina, ki prikazuje suficit. Zato pa sodba v imenu svetnikov še naprej ostaja: kriv! Le dokazov za to nekako ni in ni! MOJCA LESKOVŠEK-SVETE OB POBUDI BRANETA DEKLEVE Dvoboj argumentov za in proti Ob vprašanju, ali Kočevje potrebuje komisijo za energetiko ali ne, se lomijo kopja KOČEVJE - Kočevski svetniki so prejšnji torek pričeli sejo sveta s sprejemom predloga Vincenca Janše, da se z dnevnega reda umakne sprejem sklepa o ustanovitvi komisije za energetiko. Pri tem se preglasovani pobudniki ustanovitve komisije, Zeleni Kočevja, s tem niso hoteli sprijazniti. Ob pobudi Braneta Dekleve, ki jo je dal ob koncu seje, da bi o ustanovitvi komisije ponovno razmislili, se je zato razvila obširna razprava. V Kočevju je pred leti že delovala komisija za energetiko in pripravila zelo dober energetski koncept. Za Zelene je to dokaz, da bi bila energetska komisija občini dobrodošla tudi sedaj, za občino pa je izdelan energetski koncept dokaz, da komisije ne potrebujejo. “Ne gre več za vprašanje, ali je bio masa za nas najprimernejši vir energije ali ne, ampak samo še zato, da naredimo konkretne korake,” je poudaril župan Janko Veber. Zato se Kočevje vključuje v program Phare, pridružilo pa se je tudi že skupini Energetskih mest Evrope, s čimer so si zagotovili dostop do informacij. “Energetsko strategijo naj dela širši krog ljudi,” je v zagovor potrebe po ustanovitvi komisije, ki naj bi vodila energetsko politiko, ZA 240-LETNICO SOLE VELIKE LAŠČE - Osnovna šola Primoža Trubarja iz Velikih Lašč praznuje letos 240-letnico obstoja. Že zdaj se na proslavljanje - glavna proslava bo 6. junija -prizadevno pripravljajo: urejajo parkirišča, parke in druge površine v okolici šole itd. Pri tem jim pomagajo predvsem Cestno podjetje iz Tiiijaka pod vodstvom Aca Purkarta, gozdarji iz Velikih Lašč, kmetijska svetovalka Ana Ogo-relec iz Kočevja pa je obrezovala šolsko sadno drevje m hkrati učila mlade drevje obrezovati in cepiti. Laška šola je bila že pred dvema letoma v turistični akciji ocenjena kot najlepše urejena. dejal Brane Dekleva. Daje strategija že zastavljena in profesionalna ekipa v okviru javnega podjetja Komunala, ki pokriva področje energetike, dovolj strokovna za izvajanje vseh nalog na tem področju, pa je kot v odgovor temu v svoji pismeni obrazložitvi podpore mnenju občinske uprave, da ustanovitev komisije ni potrebna, zapisala direktorica Komunale Bernarda Poje. Strah, da občina ne bo pritegnila k sodelovanju domačih podjetij, kot sta Lik in Melamin, je župan zavrnil. Poudaril je, da denimo Lik ni in ne bo izključen, čeprav se njihov koncept izkoriščanja bio mase zelo razlikuje od občinskega. Lik namreč bio maso VSI SO ZA KOČEVJE POLOM, SEČ - Nedeljskega poizvedovalnega referenduma o priključitvi vasi Polom in Seč ter nenaseljenega Vrbovca k občini Kočevje - zdi»ii»i|i |IIII|ii|i i|i h . ’ GOZDARJI SO TEKMOVALI- V soboto je bilo v organizaciji Društva gozdarjev in podjetja Grča območno tekmovanje gozdarskih delavcev. Nastopilo je šest ekip oziroma 32 tekmovalcev. Največ uspeha so imeli gozdarji iz Ribnice, nato Rog in Mozelj, med posamezniki je 1. mesto zasedel Roman Rupar (Ribnica), drugi je bil Ivo Dražetič (Rog), tretji pa Brane Rovan (Ribnica). (Foto: M. Glavonjič) V nedeljo prvič Prvi pohod po 16 km dolgi Kostelski grajski pešpoti KOSTEL - Prvi pohod po Kostelski grajski pešpoti, ki so uredili pred kratkim, bo v nedeljo, 26. aprila, posvečen pa bo dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu. Pešpot je dolga 16 km, povezuje vasi okoli gradu Kostel in jo je možno prehoditi v 4 do 6 urah zmerne hoje. Start bo ob 10. uri v vasi Žaga pod Kostelom na nadmorski višini 210 m, najvišja točka poti 620 m je v vasi.Ajbelj, pot pa se zaključi spet na Žagi. Pot poteka po makadamu in le okoli 1 km po asfaltu. Za okrepčilo pohodnikov bo poskrbljeno na Žagi, v Suhorju, Ajblju in Lipovcu, kjer bodo planinci oziroma pohodniki dobili tudi žige o prehojenih etapah te nove plamnsko-turistične pešpoti. PRVI PRODAN - Na otvoritvi so prodali prvega golfa iz nove serije. (Foto: M. L.-S.) PISMO RIBNIŠKIH PREVOZNIKOV RIBNICA - Zaradi parkirišča za tovornjake v Ribnici so se zdaj oglasili tudi ribniški prevozniki. Občinski svet je namreč na zadnji seji sprejel arhitektonsko-urba-nistične smernice za območje obrtne cone, kjer namerava podjetje Russ, d.o.o., graditi osrednje parkirišče. Ribniške prevoznike v pismu, ki ga je prejel spodaj podpisani, preseneča, da tudi zanje na ribniškem območju skrbijo razni posredniki, čeprav se ne ukvarjajo s transportom in nimajo težkih kamionov in ustreznih dragih licenc. Prevozniki podpirajo občinske svetnike glede naročila študije pri Inštitutu Jožef Štefan, radi pa bi, da sedli za isto mizo in dokončno proučili to študijo. M. G. . - 2 h 1 A Š I H OBČI I N ttitt LEP VEČER V DRUŽBI PEVCEV - Pomlad zaznamujejo pevske revije in tako je bilo tudi v petek, 17. aprila, v nabito polnem grosupeljskem kulturnem domu. Na 3. medobčinski reviji odraslih pevskih zborov, ki jo je pripravila ZKD občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, je tako enoletne dosežke predstavilo kar 14 pevskih zborov, “trije več kot lani, česar smo veseli, še vedno pa pogrešamo pevce iz Višnje Gore, Krke in Stične, ” je povedala strokovna tajnica ZKD Tatjana Lampret, dobrodošlico vsem pevcem pa je izrekel tudi ivanški župan in predsednik Tabora slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični Jernej Lampret. Petje je spremljal strokovni svetovalec za glasbeno dejavnost pri Skladu RS za ljubiteljsko kulturo Vlado Brlek, ki je za območno revijo pevskih zborov, ki bo 8. maja v Novem mestu, izbral tri. Na sliki je moški pevski zbor iz Ambrusa. (Foto: L. Murn) DRŽA VNO SREČANJE IN TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV SLOVENIJE - Bilo je že 21. po vrsti, potekalo pa je preteklo soboto na trebanjski osnovni šoli. Mlade čebelarje je pozdravil in jim čestital za vzorno znanje tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije, Lojze Peterle. Med 41 ekipami na nižji stopnji je zmagala OŠ Pesnica, 2. mesto pa so si razdelile OŠ Hoče, Krško (Anja Urbanica, Barbara Volčanšek) in Koprivnica (Zoran Pertinak, Žiga Pečkovnik). Med 42 ekipami na srednji stopnji sta zmagali OŠ Blanca (Mateja Klemenčič, Gregor Trepše), 2. mesto pa sta osvojili OŠ Boštanj (Nuša Levstik, Nataša Novšak) in OS Komenda -Moste. Tudi na višji skupini je bil boj 27 ekip zelo izenačen, saj so se takoj za ekipo SF TSPS Celje, na 2. mestu zvrstile kar tri ekipe: OS-ČD Radeče (Darko Kmetič, Tomaž Sotlar), ČD Sevnica (Gorazd Šantej, Lidija Vin-kler) in OŠ Sladki Vrh. Na posnetku: Radečana, ki sta že dvakrat zmagala na nižji in srednji stopnji, in Sevničan Šantej, lanski zmagovalec na srednji stopnji v Mariboru, ter Radečan Andrej Knap si ogledujejo čebelarsko opremo Logarjevih iz Šenčurja. (Foto: P. Perc) ZMAGOSLAVJE KOZMUSOV V ŠENTJANŽU - Potem ko je lani na prvem finalu slovenskih salamiad v sevniški trški gostilni Vrtovšek zmagal Sevničan Miran Kozmus, je preteklo soboto na drugem finalu v šentjanški gostilni Repovž, njegov starejši brat, 50-letni Andrej znova dokazal, da so Kozmusi postali pravi mojstri za izdeovanje odličnih domačih salam, saj je letos zmagal Andrej, Miran pa je osvojil 2. mesto v konkurenci 27 najboljših salam iz štirih največjih salamiad v gostilnah Vrtovšek, Repovž, Badovinac (Jugorje) in Pustov mlin (Šmartno pri Litiji). 3. mesto pa je zasedel domačin Jože Zupet. Komisija, ki jo je vodil Stanislav Jazbec, je na 4. mesto ustoličila Jožeta Strgarja iz Globokega, na 5. Brežičana Gorana Čopa in Artičana Slavka Ruparja, na 7. mestu je pristal Franc Props (Šmartno), na 8. Peter Selak (Šmarjeta), na 9. Brežičan Kruno Haverin na 10. Rafael Grozde (Tržišče). Na posnetku: birtJože Repovž izroča diplomo Miranu Kozmusu, na sredi letošnji zmagovalec, Andrej Kozmus, podjetnik s Handije, ki je poudaril, da je zmaga rezultat 25-letnega dela in tradicije in da jo poklanja očetu Antonu za 80. rojstni dan. (Foto: P. Perc) Kdaj bo beseda meso postala? Gradnja nove OŠ Višnja Gora do sedaj zadovoljivo potekala, toda kljub obljubam do sedaj brez državnega tolarja - Vsa sredstva iz ivanške občine - Z ministrstva spet nikogar VIŠNJA GORA - Čeprav je gradnja nove osnovne šole v Višnji Gori do sedaj hitro potekala ■ šola je pod streho - pa je vprašanje, kako bo v nadaljevanju, saj pristojno ministrstvo kljub zagotovilom, da bo k celotni investiciji (461 milijonovo tolarjev) prispevalo 170 milijonov, do sedaj ni nakazalo še niti tolarja. Dosedanja gradnja, vredna okrog 220 milijonov tolarjev, je potekala le iz občinske malhe, zato je nujno, da besede ministrstva čimprej postanejo meso. Kdaj se bo to res zgodilo, pa skrbi mnoge, saj se sestanka odbora za gradnjo nove višnjegorske šole prejšnji teden ni udeležil Matjaž Vrčko, ki je na omenjenem ministrstvu zadolžen za investicije. Ivanški župan Jernej Lampret je povedal, da je Vrčko ob obisku konec lanskega leta obljubil, da bodo prva nakazila prišla SREČANJE HARMONIKARJEV ZAGRADEC - Društvo harmonikarjev Krka skupaj s zagraškim kulturnim društvom priredi v soboto, 25. aprila, ob 19. uri Srečanje harmonikarjev. februarja, pa o njih ni ne duha ne sluha. Bogomir Sušič, ki na občini skrbi za družbene dejavnosti, je razložil finančno plat zgodbe in povedal, da letos od države pričakujejo 80 milijnov tolarjev. Iz letošnjega proračuna so namenili 134 milijonov tolarjev, sicer pa bo nespremenjeno stanje lahko privedlo do upočasnitve ali prekinitve gradnje. Toda čeprav se je veliko naredilo, gre vseeno razumeti nestrpnost Višnjanov, ki novo pridobitev težko pričakujejo, kar sta poudarila tako predsednik KS Matjaž Zupančič kot predsednik grad- benega odbora Dušan Strnad. Gre predvsem za vprašanje, kako tudi višnjegorskim osnovnošolcem ponuditi iste prostorske pogoje poučevanja, kot naj bi jih imeli otroci danes. Od 214 učen-cevjih je skoraj polovica vozačev, v stari podružnični šoli OŠ Stična pa na enega učenca pride manj kot dva kvadratna metra prostora, kar je pod normativom. Nimajo kuhinje, modernih garderobnih prostorov, intimnih kotičkov itd. Zato jim je še kako pomembno, ali bo šola tri mesece prej ali pozneje. L. MURN FILM “JEZUS” IVANČNA GORICA - V tamkajšnjem kulturnem domu bodo v soboto, 25. aprila, ob 16. in 19. uri vrteli film Jezus. SPET PO JURČIČEVI POTI VIŠNJA GORA - V okviru pra- znovanj 50-letnice Vzgojno-izobra-ževalnega zavoda so po Jurčičevi poti najprej krenili otroci in mladina slovenskih zavodov za usposabljanje, v petek, 24. aprila, pa bodo to storili še njihovi delavci. OGLED GRADBIŠČA - Odbor za gradnjo nove šole se je najprej zbral na gradbišču. Stavbo so si ogledali pod strokovnim vodstvom Janeza Puša in Jožeta Urbiča. (Foto: L. M.) JURIJEV SEJEM MULJAVA - TD Muljava in ZKD občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica priredita v nedeljo, 26. aprila, tradicionalno prireditev Jurijev sejem ob Jurčičevi domačiji na Muljavi. Društvo podeželskih žena bo prpravilo razstavo dobrot iz kmečke kuhinje, etnolog dr. Boris Kuhar pa bo s komisijo izbiral tudi največji in najlepši hlebec iz krušne peči. Razstavljali bodo domači obrtniki in drugi. Ob 13. uri bo v galeriji Kresnička otvoritev fotografske razstave mag. Lada Kutnarja Naš kmečki človek, ob 13.30 Kulturni program in otvoritev razstave Dobrote iz kmečke kuhinje in izdelkov domače obrti, ob 15. uri pa razglasitev rezultatov tekmovanja Ta ljubi kruhek in podelitev nagrad. Za družabno popoldne bo poleg srečelova poskrbel ansambel Grm. Trebanjcem vodo krmili računalnik Ob uradni otvoritvi skoraj 10 km dolgega vodovodnega sistema Zaloka v krajevni skupnosti Šentrupert so se zbrali občinski in krajevni veljaki - Naložba 58 milijonov tolarjev TREBNJE, ŠENTRUPERT - Preteklo soboto so si trebanjski Občinarji in člani sveta šentruperške krajevne skupnosti ogledali vodovod Zaloka, naložbo, kije doslej veljala blizu 58 milijonov tolarjev, vodo pa bo dobilo 220 uporabnikov. Od 3. septembra lani, ko je trebanjska Komunala spustila vodo v 9.366 metrov (s tlačnim cevovodom vred) cevi sistema Zaloka, seje nanj priključilo 172 uporabnikov, doslej pa so prodali približno 3000 m' vode. zale tri mikrobiološke in ena kemična analiza. “Po teh podatkih Vodovodni sistem Zaloka je trebanjska Komunala, po besedah njenega direktorja inž. Pavla Jarca, zgradila po najsodobnejši tehnologiji in z najboljšimi materiali. Temeljna objekta na sistemu, to je črpališče v Sebanjskem Bukovju, v dolini Bistrice s črpalkami in 100-kubični rezervoar za akumulacijo na Zaloki, sta povezana s pomočjo telemetrijskih zvez z računalniškim centrom v trebanjski Komunali. Te zveze omogočajo daljinsko vodenje sistema iz centra. S to povezavo je tudi vodovod Zaloka vključen v sistem daljinskega vodenja distribucije pitne vode v javnih vodovodih, s katerimi upravlja v trebanjski občini Komunala. Kakovost pitne vode spremlja Zavod za zdravstveno varstvo iz Novega mesta. Vzorce jemljejo in analizirajo mesečno. Doslej so opravili 4 mikrobiološke in 5 kemičnih analiz, od tega niso ustre- lahko sklepamo,da je voda kakovostna, za kar gre zasluga predvsem hidrogeologu Zvonetu Men-ceju, ki je po strokovnih raziskavah tudi predlagal eksploatacijo tega vodnega vira. Ta je površinski, torej je izpostavljen občasnim vplivom okolice, zato bo še potrebna občasna tehnološka priprava pitne vode,” je povedal direktor Jarc in se še zahvalil za plodno sodelovanje trebanjski občini, županu Lojzetu Metelku, predsedniku občinskega sveta dr. Marjanu Pavlinu, predsedniku sveta KS Šentrupert Francu Bartolju, predsedniku gradbenega odbora Petru Pavlinu in drugim. Letos pohiteli s čiščenjem okolja Med letošnjo pomladansko akcijo čiščenja okolja v sevniški občini zbrali 3754 m3 raznega kosovnega odpada - Pohvale krajevnim skupnostim, občanom, lovcem in ribičem SEVNICA - Občina Sevnica seje uspešno vključila v pomladansko čiščenje okolja, ki ga prirejata Ministrstvo za okolje in prostor ter Turistična zveza Slovenije. Akcija seje letos pričela prej kot običajno, saj se je v preteklih letih vsa stvar zavlekla krepko čez prvomajske praznike. Pohvale za uspešno in hitro izvedeno akcijo si zaslužijo tudi kriyevne skupnosti in občani, ki so po besedah vodje oddelka za okolje in prostor na sevniški občini Romana Perčiča v veliki meri upoštevali dogovorjeno. Pohvale vreden je tudi odziv lovcev lovske družine Tržišče in ribičev sevniške ribiške družine, ki so očistili svoja (ribo)lovska območja. Sevniška občina je letošnjo pomladansko akcijo odvoza kosovnih odpadkov izvedla v sodelovanju z javnim podjetjem Komunala Sevnica in Dinosom. Po podatkih, ki sta jih zbrala Bojan Kostevc in Borut Simončič z občinskega oddelka za okolje in prostor, so zbrali kar 3754 m3 raznega kosovnega odpada, od tega je bilo 2243 m3 kovinskega materiala, predvsem razne bele tehnike in avtomobilskih delov, ostalega kosovnega odpada pa so odpeljali 1541 m3. Pri odvozu odpadkov so sodelovala tri Dinosova vozila in eno, last Komunale, obe podjetji pa sta seveda posodili tudi svoje delavce. Vozila so skupaj opravila 263 voženj, od tega Dinosova 164. P. P. ZELENA LUC ZA KOSTANJEVICO IN RAVNE NAD ŠENTRUPERTOM TREBNJE - Dolgoletna želja krajanov naselij Kostanjevica in Raven nad Šentrupertom, da bi se ti naseljkv litijski občini priključili k občini Trebnje, je po nedeljskem proizvedovalnem referendumu dobila zeleno luč prebivalcev trebanjske občine. Na 48 voliščih je glasovalo 3257 oz. 23,84 odst. volil-cev, za priključitev Raven je glasovalo 2281 (70,03 odst.) volilcev. Za to, da se k občini priključi del občine Litije, ki obsega območje naselja Kostanjevica, pa je glasovalo 2225 (68,31 odst.) volilcev. “HOČEM, DA SEM!” SEVNICA - Drevi, 23. aprila, ob 17. uri bo v kulturni dvorani sevni-škega gasilskega doma se bodo na 3. kulturnem večeru “Hočem, da sem!" predstavili zavodi iz Posavja, ki vza-gajajo, izobražujejo i« usposabljajo otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. ZA VODOVOD ZALOKA ŠE 28 MILIJONOV TREBNJE - Za dosedanje tri gradbene faze vodovodnega sistema Srasle je krajevna skupnost Šentrupert prispevala 25,8 milijona tolarjev, trebanjska občina je prispevala 13,3, država (ministstvo za okolje in prostor) 9 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, Komunala Trebnje 7,7 in Ttlekom pa 2 milijona tolarjev. Krajani so v povprečju prispevali 2000 mark v tolarski protivrednosti in prispevali skupno še približno 3000 delovnih ur. KRVODAJALSKA AKCIJA V OBČINI TREBNJE TREBNJE - Območno združenje Rdečega križa Trebnje vabi krvodajalce in druge zdrave občane, ki bi radi darovali kri, naj se zglasjjo na krvodajalski akciji, ki bo v sredo, 6. maja, od 7.do 1J, ure v kulturnem domu v Mokronogu, v četrtek, 7. maja, od 7. do 15. ure v trebanjskem zdravstvenem domu in v petek, 8. maja, od 7. do 15. ure v inirnski osnovni šoli. 9. SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV V SEVNICI SEVNICA-Odbor za ljudske prireditve, ki ga vodi Jože Ašič iz Selc nad Blanco, vabi v nedeljo, 26. aprila, ob 15. uri v sevniško župnijsko cerkev na 9. srečanje ljudskih pevcev. Nastopilo bo 15 skupin iz vse Slovenije. Pevci bodo tokrat prepevali svetniške, romarske, koledniške in druge nabožne ljudske pesmi. £ Krjavljeve iskricet MALO ČRNELO VSE BoLj ČRNO - Velikonočni praznikijavrš skorajda povsod minili v znaflbaj i nju barvanja - seveda pirhfatei najrazličnejših barv. V vasi Črnelo blizu Ivančne Goricef£*‘. jim ni bilo treba skrbeti za baCjL - vsaj črno ne. Prav tiste dni 4ah občinske centralne čistilne 4>ve prave na bližnje travnike pos(fa d šeno vozili ostanke čiščenja. fjntj določenih površinah so to jevko”, ki vse prej kot prijetK . diši, polivali kar čez in čez, tCj" da seje naredila debela skorja! pa jo je dež na srečo razred^. Čeprav gre za zemlji korislfedm snovi, pa domačini še vedama dvomijo, ali je to res zdravo inf ’ k niso ponekod kar malce pref'e‘ ravah. J* PRETEKLOST POKLIC^ g® NAZAJ - Višnjegorci si še ka ^ želijo nove osnovne šole, t<>io|n vprašanje je denar, ki ga ni. * pijf panje dejal, da bi bilo morda V lisai ba nazaj poklicati preteklos! Sl tem pa je mislil na samoprispe' ded krajanov, ki ga tu ni bilo že vtMli| let, pa bi bila z njim dogradit tovj šole lažja. Marsikje drugje krajani najprej pomagajo samiJV KS Zagradec, na primer, setU) teče že peti zaporedni samofl0 S| spevek. Vredno pohvale in Moj snemanja. Nji Trebanjske iveri -f £ Mpi tara b|i i*ani ZASEDENOST - Trebanj#anj župan Lojze Metelko je silj|*i zaseden. Zaradi njegove zadri 'anj nosti so za en teden (na danaŠi °> t četrtkovo popoldne) celo p1 stavili otvoritev vrtine za n1!.0 ! kronoški vodovod na Ribjel Zvedeli pa smo, da je bil žu zadržan zato, ker naj bi bil ne| grešljiv za nežnejši del občim uprave na - sindikalnem izletu3 KONKURENCA - Gostintj trebanjski občini kar tekmujejl kdo bo lepše preuredil svoj lo“ in ponudil še nekaj več, da ne1 le zadržal stalne goste, tem pridobili čim več novih. Ni k! konkurenca je zdrava in dobr došla tako za goste kot za boljše turistično ponudbo. Tudi družice tli Rakar je s svojo na prvoapril^ ----------ngH dan odprto restavracijo na Go*( njih Ponikvah,spodbudilazdra^*' podjetniško tekmovalnost, žalfi^^ tudi značilno slovensko zavist. t velikonočne praznike so se lo!jga. temeljite obnove gostilne Megfe čevi na Obrtniški v TrebnjemApr bodo konec aprila zaokrožili letnico lokala, na Mirni nastal Pri Franci nekaj novega ob pPt ljubljeni gostilni... _________________________________ Sevniški paberki KAMPANJA 1... - Da sejta neuradna predvolilna kampaflfla že pričela, kažejo tudi razprAi nekaterih sicer dokaj apolitične sevniških občinskih svetnikef'5 Tine Zupančič (SLS) je zadnP na seji sveta povedal, da jeT 1 nekih virov slišal, da je vodsUT" SDS Slovenije odločno prJV formiranju pokrajine Posavje. ga je v odsotnosti poslanca 'V svetnika Branka Kelemine, Al seji prisotni prvak sevniških s‘!pt cialdemokratov Jože Bedek zai%t kal, češ da ni res, je posegel prel'ttll sednik sveta Martin NovŠ^i (SKD), ki dosledno ne dovoli r^ai .o natočilo prišlo od kra-I ^ ■Vl'ih oblasti. Na krajevnih ce-^ je občina sicer poskrbela za 5 l0Ve. izpopolnjene table, da pa 3S[ 'a dveh glavnih vpadnicah iz iJtntjemejske in krške smeri, na •gte8ionalkah torej, sploh ni tabel et 3 skoraj leto, opazijo bolj redki. ta | je le tabla: “Dobrodošli v >eli cvička”. JJi Kdo bou dosleden - a ! T«at klic k pedantnosti in dos-ls2dnosti prihaja iz Krškega. “Ma-. ?®arni Kostanjevičani bi mora-iij. Kot se je pred dnevi slišalo iz telefonske slušalke, “najprej poroti pred svojim pragom in na 'Tl/ °lj 'egalno stvar krajevne k®*P.n°sti - na štampiljko, ki jo t ofcjiaj° na vse dopise " napišejo 3*® naziv kraja, potem pa naj ■jpiejo, da so table narobe na- 1 jsane.” '^SENOVO NE MIRUJE -eje.dtem ko so po Sloveniji pote-'^“.Poizvedovalni referendumi o občinah, na Senovem, kjer patelijo zaživeti sami pod svojo nipalno oblastjo, ne mirujejo. e£t°žbi sta romali na Ustavno jpjndišče v Ljubljano in na Uprav-0 sodišče v Celju, odprto zaseb-‘|° Pismo občana Stojana Šibile , Je potovalo na naslov poslan-- * Branka Janca iz Krškega. Iz j ^Pttega pisma veje razočaranje [Tjhidi neskladja med izrečenimi .“‘juhami in dejanji ter prepriča!?6’ *'^a Pos*anec n* na naši 'n n* uPrav'čil našega zau-A na Senovem opozarja-šipida obstajajo ne le takrat, ko padejo na površje potrebe katere IDE* strank in posameznikov v ltanki, za svoj prav pa se bodo ^tili vztrajno - vsaj tako zagri-:.np. kot so v soboto kljub neus-djenemu dežju pobirali smeti tU'“ Bohorju. Vredno pohvale! tovo v Brežicah SEJALL da TE KAP - Svetni-lVr brežiškega občinskega sveta so nj3zadnji ponedeljkovi seji delo-tako, kot da bi želeli v enem 'Ijrtevu popraviti vse napake iz (imeteklosti, kajti očitno so se ijjjpdli, da jim zaradi bližajočih se )tf°litev voda že teče v grlo. Toda a'j*eh svojih prizadevanjih so IjV^hio pregoreli, saj jim je zmanj-faktičnosti in modrosti. Prav ir°dno so se zapletali že od vse-1 Začetka. Za določitev dnevne-rjreda so porabili 40 minut, za Jašanja, predloge in pobude pa i1 ate, in tako se je seja iztekla, ,al?Pfeden so prišli do prve vsebin-,Qčke. Še dobro, da so bili to-I*jo pošteni, da so sejnino od ■Ca*° zapravljenega popoldneva Spenili oškodovanim od ne-. 3vnega potresa v Posočju. . * Tudi neodločni odlo- nfci^JO ’ so brežiški svetniki 0va'' ° um‘Ku neke točke z a Lenega reda, tajnik občinskega n e'a nikakor ni mogel prav pre-0 Mi vseh dvignjenih rok. Teh je #«o prvič več od skupnega števila Lakotnih, pri naslednjih dveh ponovitvah pa manj. Šele javno 0 j°samično osebno izrekanje je pravi rezultat in hkrati od- 1 Jjjjo neodločneža. Ta je bil iz vrst in je v prvih treh poizkusih sCaj svoj glas “za”, le da je roko id bslonil za uho, da je tisti, ki je ei ni mogel opaziti. Ko pa se je jatj °ral glasno in vsem na očeh jj *reči, pa je na splošno prese-Cnje strankarskih kolegov gla->al proti. VELIKONOČNI Koncert v dobovi DOBOVA - V akustični do-“ovski farni cerkvi so na belo Nedeljo prav lepo zveneli gla-V)vi poevcev in pevk, tem pa so j* ob koncu pridružili še god-beniki, ki so nekako svečano Vključili zelo dobro obiskani Velikonočni koncert, ki ga je Pripravil mešani pevski zbor Kulturnega društva Franc Bo-8°vič iz Dobove. Poleg omejenega zbora so na prireditvi ^delovali še cerkveni otroški Pevski zbor Zvezdica, rogisti, ^ladinski pevski zbor osnovne *ole iz Dobove ter gasilska godba na pihala iz Loč. Domačemu občinstvu se je prvič Predstavila mlada študentka s°lo petja Petra Uršič, ki je ob *Premljavi mešanega zbora zapela Bachovo Ave Marijo. E. S. MAŠ i Z m * š i H OBČIH mš Zbor krajanov minil bolj v mirnem vzdušju Nov vir pitne vode KOSTANJEVICA NA KRKI -V nedeljo, 19. aprila, je bil v Kostanjevici zbor krajanov, ki je v primerjavi s prejšnjim minil mirno, udeležilo pa se ga je precej manj krajanov. Predstavniki krajevne oblasti so pojasnili poročilo o delu v preteklem letu in predstavili načrt del, pri čemer so izpostavili neusmiljeno dejstvo, da so pri investicijah odvisni od denarja, namenjenega v občinskem proračunu. Tudi to, daje investicija vnesena v proračun, ne pomeni, da bo ves denar res namensko uporabljen. To se je izkazalo tudi v lanskem letu, ko je bil občinski proračun pozno sprejet, tako da za začetek novih investicij ni bilo časa. A kaže, da se bo v Kostanjevici kljub zamudam pri vlaganjih le premaknilo: pitno vodo naj bi kmalu začeli črpati iz Orehovca, obnova otoka seje začela, tudi razgovori za novo črpalka v Kostanjevici tečejo naprej. Predstavnik nadzornega odbora, kije pregledal poslovanje krajevne skupnosti, je dejal, daje bila odboru na voljo vsa dokumentacija, nepravilnosti pa niso ugotovili. Sicer pa so krajani opozorili na številne pomanjkljh^jsti in napake v krajevni skupnosti. Veliko jih je ostalo le pri pobudah in brez odgovorov, saj na zboru krajanov ni bilo nikogar iz občine Krško oziroma iz drugih pristojnih ustanov. Sicer pa je zbor krajanov pokazal, daje problemov, ki pestijo krajane, veliko, zato bi veljalo takšne oblike srečanja pogosteje organizirati. T. G. PRAZNIK VIN NA BIZELJSKEM BIZELJSKO-Društvo vinogradnikov in turistično društvo Bizeljsko v soboto, 25. aprila, organizirata praznik vin 98. Ob 14. uri bo v OŠ Bizeljsko Rastko Tement predaval o stekleničenju vina, strokovnjaki Steklarne Rogaške Slatine pa o kulturi pitja in kozarcih. Ob 16. uri bo prestavitev traktorjev Goldoni, od 15. ure pa bo v zadružnem domu pokušpja vin. Ob 19. uri bodo nagrajenim vzorcem vin podelili priznanja in medalje, sledila pa bo zabava z Zasavci. Center ogrodje občine za razvoj Največjo pozornost bo Podjetniški center Krško posvečal malemu gospodarstvu, kmetijstvu in turizmu - Vključeni v program Phare za odkrivanje novih delovnih mest KRŠKO - V maju bo tudi uradno zaživel Podjetniški center Krško, katerega prvi zametki za ustanovitev segajo že v leto 1994, dokončni sklep o ustanovitvi javnega zavoda pa je sprejel občinski svet decembra iani. Prostori centra bodo na Bohoričevi 9 v Krškem,'otvoritve pa se bo udeležil tudi minister za malo gospodarstvo in turizem. Kot pravi vršilka dolžnosti direktorice centra Marija Krušič, naj bi postal Podjetniški center JAMA ZE ODPRTA KOSTANJEVICA - Kostanjevi-ška jama je od 12. aprila do 31. oktobra odprta vsako soboto in nedeljo, julija in avgusta pa vsak dan. Ogled je možen ob 10., 12., 14., 16. in 18. uri. Organizirane in na telefonsko številko (0608) 87 088 alitl7 542 najavljene skupine si lahko jamo ogledajo skozi vse leto. orodje občine za razvoj, ki bo dajal prednost predvsem malemu gospodarstvu, kmetijstvu in turizmu. Podjetnikom bodo svetovali pri pridobivanju državnih in sredstev iz tujine, ustanovili bodo jam-stveno-rizični sklad in drugo, center pa bo prevzel tudi nekatere naloge oddelka za gospodarske dejavnosti občine Krško. “Namen delovanja centra je organizirati lokalno razvojno koalicijo tako, da bo ta sposobna aktivirati lokalne podjetniške potenciale ter vplivati na razvoj območja,” pravi Krušičeva. Daje možnosti za razvoj v občini kot tudi v regiji precej, potrjuje tudi izdelana eviden- ca programov, ki so jo naredili zaradi posavskega 4-stopenjskega projekta “Odkrivanje novih delovnih mest”, ki se bo izvajal s KRESOVANJE KRŠKO - Krajevna skupnost Krško in Lovska družina Krško vabita na 15. tradicionalno praznično srečanje s kresovanjem ob 1. maju -prazniku dela pri lovski koči na Trški gori. V četrtek, 30. aprila, ob 17. uri bodo postavljali mlaj, prižgali pa ga bodo ob pol devetih zvečer. Za veselo razpoloženje bosta poskrbela pihalni orkester Videm in zabavni ansambel, lovci pa za hrano in pijačo. VINO IN METALKA Z ROKO V ROKI - Izpraznjeni prostori dela nekdanje brežiške Agrariine prodajalne, bolj znane kot Semenarna, so v ponedeljek znova oživeli. Brežiško Vino je namreč odprlo nov prodajni center tehničnega blaga, med katerim posebno mesto zavzema kmetijska oprema. Pravzaprav gre za franšizno trgovino znane ljubljanske trgovske hiše Metalka trgovina, po zaslugi katere se je v središče Brežic znova vrnilo različno kovinsko okovje, drobno orodje, profesionalni in gospodinjski stroji ter drugi stroji, katere se meščani po zaprtju Železnine močno pogrešali. Trgovina ponuja blago na 300 kvadratnih metrih zaprtih in 500 kvadratnih metrih zunanjih površin, v prihodnosti pa nameravata Vino in Metalka prenoviti še preostale neizkoriščene prostore. Na fotografiji (od leve): trak so družno prerezali glavni direktor Metalke Franc Okorn, župan občine Brežice Jože Avšič in glavni direktor Vina Karl Recer. (Foto: E. Sečen) Za koga so padli mokriški hrasti? Javnost obsoja nov poseg v drevesno strukturo parka ob gradu Mokrice, v Termah Čatež pa trdijo, da je šlo za nujno in strokovno utemeljeno potezo - Še bo zanimivo BREŽICE - V mestu in okolici se že nekaj časa veliko govori o “velikem škandalu”, ki naj bi ga povzročila delniška družba Terme Čatež oziroma njeni pristojni moye, ki so odredili posek mogočnih dreves nekoč znamenitega mokriškega grajskega parka. Že na pretekli seji sveta občine je dal pobudo za obravnavo primera svetnik iz vrst ZLSI) Mihael Škrlec, posebej ostro pa je nastopila stranka Zelenih Slovence, v imenu katere je njen predsednik Ivan Tomše iz Brežic na kulturnega ministra Jožefa Školča naslovil “zahtevo za sanacijo kulturne in okoljske škode v parku Mokrice”. V pismu je zapisal, da je prve dni aprila v omenjenem parku prišlo do ponovnega ekonomskega vandalizma, ko so Terme Čatež nezakonito posegle v naravno znamenitost in kulturni spomenik. Naročile so posek sedmih starih hrastov, sedemnajstih dou-glasij, enajstih smrek, enega kostanja, treh lip ter petih zelenih borov ali skupaj 155 kubičnih metrov lesa. V pismu predsednik Zelenih zahteva ugotovitev odgovornosti, povračilo škode, prekinitev pogodbe, sklenjene med Termami in Občino Brežice, ter izvedbo javnega natečaja za izbor novega upravljalca kompleksa Mokrice. Na te zahteve Zelenih so se v Termah kmalu odzvali s pisno razlago dogodka, glavni direktor Term Čatež Borut Mokrovič pa je o zadevi spregovoril tudi na pone deljkovi seji občinskega sveta “Gre za zlonamerne trditve Ze lenih in njihovega predsednika Tomšeta, s katerimi želijo stvari spolitizirati. Res je, da smo na osnovi strokovnega ogleda našega pooblaščenega gozdarja odredili posek štirih hrastov, ene dougla-sije in ene smreke, kajti hrasti, ki so rasli tik ob cesti Čatež - Mokrice - Nova vas, so se zaradi poškodb korenin, ki so nastale kot posledice del ob urejanju cestišča in napeljavi vodovoda, posušili in nevarno ogrožali promet po omenjeni cesti. V douglasijo je udarila strela, smreko pa je napadel lubadar in ima za prst debele luknje. Poleg tega, da je v Tomše-tovem pisanju zaslediti še več netočnosti in neresnic moram poudariti, da so Terme Čatež v ohranjanje in obnovo kulturne ter naravne dediščine Mokric v teh sedmih letih, odkar sem direktor, vložile sedem milijonov nemških Franc Černelič Poezija in petje Srečanje pesnikov in pisateljev brežiške občine * li BREŽICE - “Za vse nastopajoče je značilno prizadevanje, da bi z najbolj izbranimi občutki opisa- li dogodke, ki so se jih najbolj dotaknili. Pesem je lepota, ubesedena likovnost, je najbolj osebno, intimno zadoščenje, zato se veliko ljudi loti pisanja,” je dejal pesnik Ciril Zlobec, ki se je kot gost udeležil 2. srečanja pesnikov in pisateljev občine Brežice, ki ga je v prostorih brežiške knjižnice ob sodelovanju literarne sekcije Žarek pripravila tamkajšnja zveza kulturnih organizacij. Zbranim ljubiteljem lepe besede seje predstavilo enajst piscev poezije vseh starosti ter ena ljubiteljica proze, vse pa so ob koncu z nenapovedanim nastopom presenetili pevci in pevke mešanega zbora Viva, ki so z ubranim petjem zares lepo zaljučili prijetni literarni večer. Škoda le, da se ni zbralo še več poslušalcev. Marija Krušič pomočjo programa Phare. Čeprav seznam programov ni popoln, saj gaje bilo potrebno izdelati v treh dneh, je jasno, da bi lahko v 2 do 5 letih v podjetništvu pridobili več kot 300 novih delovnih mest, v kmetijstvu pa vsaj še enkrat toliko. Dobri obeti torej za občino, ki ima stopnjo brezposelnosti nad slovenskim povprečjem. Čeprav center uradno še ne deluje, se je upravni odbor že konstituiral in za predsednika izvolil Francija Bogoviča. Možnosti, da se Podjetniški center Krško izkaže, pa je veliko tudi na Senovem, zato so se predstavniki centra prejšnji teden sestali z vodstvom Rudnika v zapiranju, kjer je najbolj izpostavljeno pridobivanje nadomestnih programov. Na Senovem se je mudil tudi načelnik oddelka za gospodarske dejavnosti v občini Krško Franc Černelič: “Kadrovski potenciali zapiranja so sicer izčrpani, aktualen pa je prostor, ki ga moramo ustrezno izkoristiti.” Komunalno opremljen prostor bi veljalo uporabiti za obrtno cono, širše območje je zanimivo za rekreativno in športno dejavnost, v rudniku je neizčrpen vir vode, ki bi jo lahko uporabili v komunalne in komercialne namene. Pri tem Černelič opozarja, da bi morali koncept izrabe prostora dolgoročno opredeliti in ne bi smeli prevladati trenutni interesi posameznikov, j GAZVODA • Kdo ima v tej vroči zadevi prav, bodo razsodile izvedenske skupine in delavci republiškega inšpektorata, ki so zadevo menda že , vzeli v svoje roke, njihovo poročilo pa bo obravnaval tudi občinski svet. Mnenje stroke bo vsekakor zanimivo, zato bomo o zadevi še pisali, do takrat pa bodo na tleh iežeči stari hrasti še naprej razburjali duhove (nepoučenih?) mimoidočih. mark, zasadili smo tri tisoč dreves, za vse storjeno pa moram sedaj poslušati kritike, ki me bolijo, ter prenašati oglede s strani UNZ, kajti nekdo nas je prijavil tudi kot povzročitelja kaznivega dejanja. Povem vam, da bomo zaradi takšnega početja v prihodnje dobro razmislili, kam bomo vlagali naš denar. Kulturniki in naravovarstveniki namreč v tem času za Mokrice niso prispevali niti tolarja.” E. SEČEN FRUCTAL, živilska industrija, d.d. Tovarniška 7, Ajdovščina išče mlade, dinamične kandidate za opravljanje del POSPEŠEVALCA - ZASTOPNIKA PRODAJE na širšem območju Dolenjske in Posavja Od kandidatov pričakujmo: • najmanj srednješolsko izobrazbo ekonomsko-komercialne ali druge ustrezne smeri • izkušnje na sorodnih delih • lasten prevoz. Če vas zanima dinamično in terensko delo, plačano po rezultatih svojega dela, pošljite prijave v 8 dneh na naslov: FRUCTAL, d.d., Tovarniška 1, 5270 Ajdovščina. Izbrani kandidati bodo opravljali poskusno delo 6 mesecev. O rezultatih izbora bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po izboru. PODRTA DREVESA BURU O -Več kot poldrugi meter debeli podrti mokriški hrasti so močno razburkali brežiško javnost. (Foto: E. Sečen) KREDIT T -f 2,8% TESTNE VOŽNJE PREDSTAVITEV NOVE KIE SEPHIE v soboto, 25. aprila od 8. — 18. ure <©> KIA MOTORS 1.51 16V 88 KM 1.81 16V 110 KM Novo mesto Podbevškova 9 ® 068/342-444 že od 1.799.900 SIT UBLmmm cEja) SERVIS-REZ. DELI - STARO ZA NOVO JEDRSKA OBRATUJE S POLNO PARO KRŠKO - Jedrska elektrarna je v marcu dosegla stoodstotno razpoložljivost in 97,4-odstotno izkoriščenost. Kot sporočajo iz elektrarne, so minuli mesec proizvedli 448.596 megavatnih ur energije in pri tem segrevali reko Savo manj, kot je dovoljeno. Tudi koncentracija radioaktivnosti v tekočih in plinskih izpustih ni presegala dovoljenega obsega. V začasnem skladišču NEK je zdaj 3.973 sodov z nizko- in srednje radioaktivnimi odpadki. Bralka M. Ž.: “Ali lahko uveljavljam dodatni popust, ker sem se odločila za predčasno odplačilo stanovanja po že sklenjeni kupni pogodbi? Od katere osnove se mi izračuna?” Urad za varstvo potrošnikov: “Kot imetnik stanovanjske pravice ste uveljavili pravico do nakupa stanovanja z vsemi predvidenimi popusti pravočasno, to je v dveh letih po uveljavitvi stanovanjskega zakona. Plačilo v enkratnem znesku bi vam dalo pravico do 60-odstotnega popusta, v vašem primeru je popust 30-odstoten. 10 odstotkov kupnine ste morali poravnati v 60 dneh, ostanek pa v 20 letih. Ob sklenitvi pogodbe ste plačali popust v višini 30 odst. od vrednosti stanovanja in se odločili za predčasno odplačevanje. Vaš dodatni popust za 15 let skupnega zmanjšanja časa odplačila znaša 22,5 odst. pogodbene cene. Ker ste se naknadno, po že sklenjeni pogodbi, odločili plačati stanovanje takoj in ste to pisno sporočili, imate vso pravico, da se pogodbena cena zmanjša za 1,5 odst. za vsako leto hitrejšega odplačila stanovanja, vendar največ za 28,5 odst. pogodbene cene stanovanja. Kot osnova za dodatni popust na vsako leto se vedno upošteva pogodbena cena stanovanja, ne pa preostanek vrednosti. Dolenjska podjetja bolje gospodarila Regijsko gospodarstvo lani ustvarilo 6,3 milijarde neto čistega dobička - Večja gospodarnost, več naložb ter povečana donosnost kapitala in prihodkov - Prebujajo se novi nosilci gospodarstva NOVO MESTO - Gospodarstvo Dolenjske in Bele krajine je v primerjavi s slovenskim povprečjem precej na boljšem. Tako vsaj govorijo podatki Agencije za plačilni promet, ki ugotavljajo, da seje regija s 6,3 milijarde tolarjev neto čistega dobička lani uvrstila takoj za ljubljansko (12,2 mrd) in koprsko (8,9) območje. Regija je na boljšem po gospodarnosti in zdaj celo po povprečni plači na delavca. Boljše je tudi pokritje stalnih sredstev s kapitalom, slabše pa je pri naložbah, čeprav jih je bilo la'ni v gospodarstvu regije za 18 odst. več kot leto prej. Kot ugotavljata vodja analiz pri novomeški podružnici APP Lojze Padovan in direktorica podružnice Jelka Lugarič, so ugodni rezultati še vedno posledica manjše skupine uspešnih podjetij, čisti • Dolenjsko in belokranjsko gospodarstvo jč lani ustvarilo že 56 odst. svojih prihodkov z izvozom, kar je 21 odst. več kot leto prej. V celotnem slovenskem izvozu je to pomenilo že 15,5 odst. Za tri četrt vsega izvoza sta zaslužna Revoz in Krka. Posebej razveseljivo je, da so vsi izvozniki skupaj v regiji pozitivno poslovali. Skupno so za 22 odst. več izvozili kot uvozili. kot leto prej in skoraj enako več odhodkov. Daleč največ prihodkov je bilo v proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic (171 milijard). Prihodki so tudi realno narastli, večja je gospodarnost poslovanja, povečana donosnost kapitala in dobičkonosnost prihodkov. dobiček pa je celo v pretežni meri dosegla ena sama družba (Krka, tovarna zdravil). Kljub temu je zaznati, da v regiji tudi nekatere druge družbe prevzemajo vlogo nosilcev gospodarske dejavnosti. Pri tem naj omenimo poleg Revoza in Krke vsaj še Trimo, Danfoss ali Bramac. Velike družbe ustvarijo največ prihodka, zaposlujejo največ delavcev in razpolagajo z največ sredstvi. Najpomembnejši sta predelovalna dejavnost in trgovina, center gospodarskih premikov pa je novomeška občina, kjer nastane 80 odst. vseh prihodkov regije. Gospodarstvo regije je lani doseglo za 14 odst. več prihodkov Lojze Padovan Regijsko gospodarstvo v celoti je lani poslovalo z neto dobičkom. Ustvarilo je preko 9 milijard čistega dobička, kar je celo 38 odst. več kot v letu 1996. Čiste izgube je imelo čez 3 milijarde tolarjev ali za 3 odst. manj. Večji del dobička in izgube je nastal v ozkem krogu nekaj podjetij. Čeprav je čisti dobiček lani prikazalo 750 družb, Jug v znamenju akcije Revoz 500 Dolenska regija je izjema v državi, saj se brezposelnost zmanjšuje - Zaposlujejo: Danfoss, Revoz in njegovi dobavitelji ter sezonsko še gradbinci in cestarji NOVO MESTO - V prvih mesecih letošnjega leta je v dolenjski regiji skoraj za četrtino več povpraševanja po delavcih kot v istem času lani. Zmanjšal se je priliv brezposelnih, hkrati pa podjetja napovedujejo, da bodo v letošnjem letu potrebovala še več delavcev. Tako je regija zadnje čase zaradi zmanjševanja brezposelnosti že ijjema v državi. Zal je rekorderka tudi po strukturi brezposelnih oseb, saj jih ima med njimi kar 60 odst. samo osnovnošolsko izobrazbo ali celo te ne. Pri območni enoti Zavoda za zaposlovanje je tako prijavljen vse večji delež (zdaj že 42 odst. vseh na seznamu!) brezposelnih, ki jim je zelo težko ali skoraj nemogoče najti zaposlitev. Ta delež se bo še povečeval, saj bodo podjetja, ki odpirajo nova delovna mesta, pobrala primerne delavce. Razen razvpitega primera Revoza, ki za začasno nočno izmeno potrebuje 500 delavcev, je razpisanih še precej delovnih mest pri Revozovih dobaviteljih: okrog 90 v podjetju TOM Mirna ter po 30 še v TPV Treves in TPV Arsed. Še naprej zaposluje tudi črnomaljski Danfoss Compressors. “Zaradi obsežnega zaposlovanja v kratkem času je bila akcija tudi preiskus usposobljenosti zavoda. Revoz je sprva postavil visoke zahteve glede kadrov, vendar smo dosegli, da je zvišal sta- rostno mejo, znižal zahtevano izobrazbo, popustil pri kraju bivanja, se strinjal, da vključimo tudi sosednje območne enote, se odločil za javni razpis delovnih mest in končno ponudil večjo plačo (namesto 55 do 60 kar 80 do 100 tisočakov). Ker je delo nočno in le za* *določen čas, je plača glavni motiv,” pravi Matjaž Verbič z novomeškega zavoda za zaposlovanje. V akciji so do 10. aprila povabili na razgovor 1592 brezposelnih, od tega le slabo tretjino v dolenjski regiji. Ostali dve tretjeni sta bili iz enote Ljubljana (predvsem kočevsko območje) in iz Posavja. Delavci iz sosednje Posavske regije so se tudi najbolj ogreli za • Ker je ministrstvo za delo izdalo izredno soglasje za stalno nočno izmeno do novega leta, velja tudi sklep, da zavrnitev takega dela za brezposelne še ne pomeni sankcij - izgube nadomestila ali izbris s seznama. Polovici povabljenih, ki na razgovor sploh niso prišli, se obetajo sankcije. 25 brezposelnih je že na začetku akcije dvignilo delovne knjižice na zavodu; 9 se jih je takoj zaposlilo pri dosedanjem “črnem” delodajalcu, ostali so imeli redno zaposlitev obljubljeno. Matjaž Verbič delo v Revozu. Revoz je doslej sicer “nabral” dovolj delavcev, vendar prijave še vedno zbirajo. B. D. G. ga je večji del ustvarilo 13 med njimi. Če v analizi izločimo tri večje družbe z največjim čistim dobičkom (Krka, Danfoss, Bramac), regija že konča leto s 453 milijoni tolarjev čiste izgube. Čisto izgubo je zabeležilo 376 družb, vendar je je večina (kar 62 odst.) nastalo v 6 družbah, ki so imele nad 100 milijonov tolarjev izgube. Lani je bilo za 18 odst. več naložb v osnovna sredstva dolenjskega in belokranjskega gospodarstva, kar kaže realno gospodarsko rast v regiji. Podjetja so za te naložbe namenila precej več lastnih sredstev in so zanje najemala manj bančnih posojil, ki so bila lani še vedno neprivlačna. POMOČ POSOČJU RIBNICA - Upravni odbor Sklada za regionalni razvoj je pretekli četrtelftklenil, da vsem, ki so v prvih dveh razpisih zaprosili za posojila in so s potresnega območja v Posočju, do preklica odloži plačilo obresti in glavnice. V tretjem razpisu bodo prosilce s tega območja obravnavali prednostno, vključili pa se bodo tudi v skupni program vlade in ministrstev za odpravljanje posledic po- tresa. NAJVECJI IZGUBARJI NOVO MESTO - Največjo izgubo med gospodarskimi družbami v dolenjski regiji so lani “pridelale” tri družbe: podjetje v dejavnosti tkanja volnene preje, podjetje s področja trgovine na drobno z motornimi vozili in podjetje s področja proizvodnje motornih vozil. Lestvici največjih dobičkarjev in izgubarjev sta lani v primerjavi z letom poprej doživeli pomembnejše spremembe. Posebej velja omeniti, da je mogoče na lestvici izgubarjev brez dvoma prepoznati po prihodkih in izvozu daleč največje slovensko podjetje -novomeški Revoz. Novi krediti in jamstva za razvoj podeželja HIŠNI SEJEM INO BREŽICE - Podjetje INO Brežice je od petka do nedelje že tretjič zapored pripravilo hišni sejem. Po besedah direktorja Branka Kosa so v podjetju zadovoljni z obiskom tujih in domačih partnerjev ter malo manj s promocijo lastne trgovine, ki jo je okrnil dež. Tujim in domačim poslovnim partnerjem so prestavili novosti v lastni proizvodnji kmetijske mehanizacije, medtem ko so partnerje v Sloveniji spomnili na tuje znamke, ki jih zastopajo. Posebej so bili veseli obiska iz sosednjih držav: Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Italije, Nemčije in Švice. Na njihove trge namreč izvozijo 60 odst. vse proizvodnje. Slabo tretjino proizvodnje prodajo doma, s čimer že dosegajo pomemben delež, tako da na povečanje ne morejo računati. (Foto: B. D. G.) Zdaj še za mlade kmete, sanacijo kmetij in zadrug RIBNICA - Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je pred tednom dni sprejel sklep o tretjem javnem razpisu (objava 22. aprila). Na drugem razpisu je bil znesek zaprošenih sredstev kar štirikrat večji od razpoložljivih sredstev. Na tokratni razpis, ko bo 3,8-ODST. RAST BDP LJUBLJANA - Kot je ta teden sporočil Statistični urad RS, je bil lanski bruto družbeni proizvod v Sloveniji realno večji kar za 3,8 odstotkov. To je precej več, kot je urad napovedoval še decembra. Takrat je trdil, da se bo slovenski BDP v letu 1997 povečal samo za 2,9 odst. Gospodarskim družbam regije je lani uspelo ohraniti realno vrednost kapitala in jo celo povečati. Najbolj, kar za 13,6 odst., se je kapital povečal v proizvodnji kemikalij, kemičnih sredstev in * Kot je na nedavni tiskovni konferenci povedal Lojze Padovan, podatki kažejo večjo sposobnost tekočega poslovanja in boljšo gospodarnost. Pomembno je, da so stroški blaga, materiala in storitev rasli počasneje kot prihodki. Enako tudi stroški dela, čeprav so se bruto plače realno povečale. Iz analiz APP je tudi razvidno, daje imelo gospodarstvo lani relativno manjše stroške z dajatvami iz plač in na plače, s taksami, prometnim davkom, akontacijo dohodnine. I Požvižgajo ; se na dobre I poslovne običaje Kršitve ob razprodajah in izrednih znižanjih cen Pol Obč umetnih vlaken, medtem ko druga povečanja niso dosegla stopnje inflacije. BREDA DUŠIČ GORNIK » NOVO MESTO - Dobri • poslovni običaji so star pred- *i 1 pis, ki so ga trgovci sami spre- nr I jeli že pred 22 leti in ga pozne-■ je še dvakrat spreminjali. Za i zdaj se jih je treba držati, ven- % > dar pa Združenje za trgovine i že sprejema pripombe nanj. 1 ker si že nekaj časa prizadeva, 1 da bi ga posodobili. , E No’ 10, sle Op: 'a Kot je povedala sekretarka, SE JUTRI KAPITAL LJUBLJANA - Na 6. Kapita-lovem finančnem sejmu, ki poteka od ponedeljka do jutri v Ljubljani, se letos predstavljata tudi Dolenjska banka in Hipotekarna banka iz Brežic, poleg njiju pa družbi iz sistema Nika - E#ružba za upravljanje skladov in Investiranje in razvoj. Grafično podjetje LA MIL iz Kočevja predstavlja elektronsko pismo, Data Mailer kuverte in računalniške obrazce, medtem ko svetovalno podjetje RIUS CENTER iz Trebnjega predstavlja informacijske sisteme v zavarovalnicah in pokojninskih skladih. Na razstavi zlata in ur sodeluje tudi urarstvo Budna iz Novega mesta. ZVEZDICE TUDI V NAŠIH PRENOČIŠČIH LJUBLJANA - V turizmu se obeta nova razvrstitev prenočišč v kategorije. Po 7. junjju se izteče rok za prilagoditev, zato od takrat v Sloveniji naj ne bi več imeli oznak s črkami in številkami, ampak samo z zvezdicami, kot je to v navadi v večini držav. Na turističnih kmetijah bodo namesto zvezdic jabolka. 1 Združenja za trgovino Rika 1 Germ-Metlika, je bilo ob zad-J njih znižanjih cen precej krši-, tev. V mnogih primerih zniža-, nje v resnici ni bilo tako viso-i ko, kot so napovedovali, do-i stikrat čas trgovanja ni bil tak kot ga predpisujejo poslovni i običaji, ali pa odstotek zniža-» nja sploh ni bil označen. 1 “Kar nekaj je primerov, ko 1 nista bili označeni dve ceni. 1 redna in znižana. Treba je po-1 vedati, da se zdaj za tak prekr; 1 šek plača kazen 100.000 al> 1 200.000 tolarjev na kraju sa-J mem,” je opozorila. Veliko j® bilo tudi primerov, ko najviŠj1 , odstotek znižanja ni zajemal , četrtine blaga, kot je dogovor-i jeno. To se šteje za zavajanje ■ kupcev, za kar je predvidena ■ kazen najmanj 3 milijone tolaf-i jev za pravno in še 300.000 to-> larjev za odgovorno osebo. < B. D. G■ PRVA SKUPINA KONČALA USPOSABLJANJE KOČEVJE - V invalidskem p°! Jjj jetju Recinko je v okviru Sklada o» • Evro še najbolj spominja na nekdanji jugoslovanski dinar. (Mencinger) • Kratek užitek se plača z dolgo bolečino. (Italijanski pregovor) uspešno končala usposabljanje skupina 15 kandidatov. Zdaj jin). . vodstvo podjetja pomagalo poisP j, zaposlitev. Druga skupina bo za#‘ z usposabljanjem v lesni strok maja, tretja skupina za opravlja kmetijskih del pa junija. Glede veliko zanimanje med brezposle mi in potencialnimi presežn11 delavci, bo sklad nadaljeval del0. jesen. za posojila na razpolago 1,45 milijarde tolarjev in za jamstva še 400 milijonov, se lahko znova prijavijo tudi vsi tisti, ki so bili odklonjeni v prvem ali drugem razpisu. Sklad bo še naprej podpiral naložbe iz programa celostnega razvoja podeželja in obnove vasi ter druge celovite programe na demografsko ogroženih območjih. Letošnji razpis ponuja nižje obrestne mere in višje zneske za posojila, po novem pa bo sklad v sodelovanju z državno upravo za pospeševanje kmetijstva podpiral tudi posebne projekte v kmetijstvu. Ponuja posebne generacijske kredite za mlade kmetovalce, poleg tega pa bo podprl tudi programe sanacij kmetij ter sanacij kmetijskih podjetij in zadrug. Za te prosilce bo ministrstvo za kmetijstvo zagotovilo tudi del *hepovratnih sredstev v višini 347 milijonov tolarjev. Projekte so že zdaj zastavili tako, da se bodo lahko vključili tudi v programe skladov Evropske zveze. B. D. G. BORZNI KOMENTAR Kupuj, ko je cena nizka! Po izrednem trgovanju v marcu so aprilska dogajanju na borzi prava mora - Kam vlagati denar? Obseg borznih poslov je majhen, saj so v zadnjem tednu dnevniprometi znašali okoli 300 milijonov tolarjev, tečaji delnic pa so v glavnem padali. V kratkem lahko na borzi pričakujemo še nove delnice pooblaščenih investicijskih družb, na primer Modre Linije iz Kopra in Nike iz Brežic, ki bodo uvrščene na prosti trg. Tudi v preteklem tednu je bilo največ prometa z delnicami Leka in Krke, kipa že nekaj dni izgubljata vrednost. V ponedeljek se je z Lekovimi delnicami trgovalo po ceni 48.500 SIT, medtem ko se je tečaj Krkinih delnic spustil celo na 31.200 SIT. Vse kaže, da bo brez dodatnega priliva tujega kapitala težko ohraniti sedanjo vrednost farmacevtskih delnic. Znatno okrepitev vrednosti so doživele delnice Radenske, katerih tečaj se je povzpel čez 2.300 SIT, in Aerodroma, za katere se je iztržilo kar 1.900 SIT. Precej nizko so cene Petrolovih, Istra-bezovih in Lukinih delnic. Vse manj je tudi zanimanja za delnice BTC, čeprav je družba poslovno uspešna in je ustvarila znatno večji dobiček kot lani ter predlaga tudi izplačilo dividend v znesku 310 SIT na delnico. Z dobrimi rezultati se pohvali' jo tudi v Termah Čatež in v Moravskih toplicah, a vrednot1 njihovih delnic pada. DobR poslovne rezultate je predstavil11 Dolenjska banka, ki predlog11 izplačilo 800 SIT dividende z* delnico. Ker načrtuje zamenjavo prednostnih delnic v redne, se ji tečaj prednostnih že približa tečaju rednih delnic. Kam vlagati denar, da bodo donosi večji kot pri bančnin vlogah? Na daljši rok (nad eno J leto) bi morali donosi naltfŽb >' večino vrednostnih papirjev p° j sedanjih tečajih preseči donoV I bančnih vlog. Ne smemo pozabi) I ti, da so pred izplačilom divi' dende. Sicer pa velja pravilo, do člflniri' kiinnirnu) nri nizki delnice kupujemo pri nizki ct in prodajamo pri visoki. Če v® zanimajo varnejše naložbe, vedi' te, da so to nakupi obvezni!■ Večje donose je mogoče pri*0‘ kovati pri tistih, ki so nominiran1 v markah, saj je tečaj murke tn” nutno nizek, zato bo popravt* nujen, če ne letos, pa v prihod' njem letu. * LJUDMILA BAJE£ Dolenjska borznoposredniška dražbi Novo mesto Tel. (068) 3718-221, 3718-220 Fax. (068) 323-57* Teden cvička spet v športni dvorani Organizacija prireditve na Glavnem trgu predraga - Na ocenjevanju v Kostanjevici kar 808 vzorcev vin, od tega 349 vzorcev cvička - Kralj cvička je Stane Jarkovič STROJNI KROŽEK NOVO MESTO ZAŽIVEL BIRČNA VAS - Strojni krožek Novo mesto deluje že eno leto in Pol. Prejšnji petek so imeli člani Jeni zbor. Vodja krožka Boštjan Hrovatič je povedal, da je bilo minulo leto za krožek kar uspeš-Jo. v njej je včlanjenih 67 kmetov, o imajo v lasti 782 ha kmetijskih Površin, lani pa je 31 članov s Joji opravilo 908 ur. Tudi v njihovem strojnem krožku se doga-ia> da člani ne pišejo vedno raču-“ov. Odločili so se, da bodo na-s'ednje leto tri člane, ki bodo | °Pravili največ delovnih ur, na-I padili. Obiskati nameravajo tudi i ^kšen sejem doma ali v tujini in | Pripraviti demonstracijo sodobnih | s|rojev. Trenutno poteka akcija j hlipaj z M-KZ Krka PE Agro-i ^rvis, kjer imajo člani strojnega I vozka Novo mesto 5 odst. popu-1 s4 Sprejeli so še cenik baliranja Jažnih bal in setve koruze. Cena Jliranja znaša 1.700 tolarjev za ?alo oz. 1.800, če ima balirka vgra-jene nože; setev koruze pa 3.900 I 'ojarjev na uro oz. 4.200, če ima ■ ^jalnica še deponatorje za gnoji-|la- Cene veljajo za člane strojne-! & krožka Novo mesto. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE NOVO MESTO - Ta konec tedna bo Novo mesto v znamenju 26. tedna cvička. Zveza društev vinogradnikov Dolenjske ga tokrat organizira v novomeški športni dvorani pod Marofom, kjer je bil nazadnje leta 1984. V treh dneh, od petka pa do nedelje zvečer, se bo zvrstilo več ansamblov, med njimi bo v soboto zvečer igral tudi ansambel Lojzeta Slaka, ob 21. uri pa bo kronanje letošnjega kralja cvička. V nedeljo dopoldan bo skupščina Zveze društev vinogradnikov Dolenjske in podelitev odličij za najboljša vina, popoldan pa bodo 3. vinogradniške igre. Ocenjevanje vin so letos opravili 9. in 10. aprila v Kostanjevici ob 70-letnici krške kmetijske zadruge, v oceno pa so dobili rekordnih 808 vzorcev vin, od tega kar 349 vzorcev cvička. Predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Jože Peternel je povedal, da združujejo 18 društev, ki imajo preko 2000 članov, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarjajo z vinogradništvom. Letos so vinogradniki v oceno prisnesli rekordnih 808 vzorcev kar 33 različnih vin. Enologinja inž. Katarina Merlin, ki je bila vodja pokušnje, je povedala, da so vinogradniki prinesli kar 349 vzorcev cvička, še pred desetimi leti je bilo med 150 vzorci vin le 15 do 20 vzorcev cvička. Letos je najboljši cviček pridelal Stane Jarkovič z Broda pri Podbočju in prvič postal kralj cvička. Njegov cviček je komisija ocenila z 16,4, z oceno nad 16 pa je bilo ocenjeno *- kar 19 vzorcev cvička. Obe komisiji sta ocenili tudi predikatna vina, in sicer 13 vzor- cev predikatnih vin in 2 penini: cvičkova penina in šentruperška bela penina. Najvišje ocenjeno M 4 J LETOŠNJI KRALJ CVIČKA - Po oceni komisije je letos pridelal najboljši cviček Stane Jarkovič (na sliki v ospredju) z Broda pri Podbočju v vinski gorici Zavode. Pri obdelovanju in kletarjenju mu je veliko pomagal tudi njegov 83-let-ni oče Anton. Permakultura orje ledino O načrtih govori predsednica Jožica Fabjan ..Tildi tokrat branjevke niso kaj ristveno spremenile cene svojih Pridelkov. Krompir so ponujale P° 80 tolarjev kilogram, kolerabo I P° 150, koren po 200, fižol po 400 j Ho 500, česen po 500, por po 300, “Htvo po 100, berivko po 800, i^diČ po 300, glave kislega zelja po liter čebulčka po 500, šalot-| 'Q po 400, motovilec po 150 meri-' c°> proso po 400, orehe po 800, Jhe slive po 600, suhe fige po j ^0, rozine po 450, jabolka po 50 j Jo 150, najrazličnejša semena po j do 150 tolarjev kozarček, ; Sadike zgodnjega zelja, cvetače, 3 5fln0vta’ rc^e^e8a zelJa ‘n solate po J ^0 in jajca po 25 tolarjev. PREDSTRUGE V DOBREPOLJU - Jožica Fabjan iz Pred-strug je predsednica Društva per-makulture Slovenije in deluje tudi v Združenju ekoloških kmetovalcev Slovenije, ki se zavzema za naravni način pridelovanja hrane. Društvo šteje okoli 180 članov, med njimi pa je sorazmerno malo Dolenjcev in izdelalo tudi program dela. V njem pa je glavni poudarek na izobraževanju. V ta namen bodo od 26. aprila do 2. maja organizirali nadaljevalni tečaj za bodoče učitelje permakul- sejmisca BREŽICE - Na sobotni sejem j° Prodajalci pripeljali 140 do od j 5 mesecev starih in 75 starej-prašičev. Prvih so prodali 20 j10 350 do 360 tolarjev, drugih pa . ,e 3 po 250 tolarjev kilogram žive ture, za katerega seje prijavilo že 20 izmed 30 udeležencev osnovnega tečaja (ki sta ga vodila priznana tuja strokovnjaka Maks O. Linneger in Declain Kennedy). Oktobra bo praktični del tečaja o akvakulturi na biokmetiji Vesel v Lazcu v občini Loški Potok. Tečaj o eko naseljih bo od 1. do 3. julija v Hrvatinih. Društvo je v sodelovanju z regijskim Društvom za zdravo prehrano Kočevje lani sodelovalo pri urejanju spiralaste in permakulturne gredice v kočevskem Pinusu, kar bodo poleti posneli na video in predstavili v tujini. Društvo je začelo izdajati bilten Permakultura, za katerega načrtujejo, da bo kmalu prerastel v revijo. J. PRIMC Jožica Fabjan, predsednica Društva permakulture Slovenije kmetijski nasveti Neizkušena novost Barvne lepljive plošče Ela žuželke ne privlači le vonj temveč tudi vid, so etimologi Ugotovili že pred mnogimi desetletji, ko jih je presenetila vodlji-°st rastlinjakovega ščitkarja, “norega” na rumeno barvo. Živo-rihhena barva (ne pa zelena ali rjava, kakršno je listje ali skorja) ™ se je izkazala kot vabljiva tudi za mnoge druge leteče rastlinje Škodljivce. Na osnovi tega se je začel razvoj komercialnih ^rvnih lepljivih plošč, ki jih je vse več v naših sadovnjakih in ki ;r'pomorejo k zmanjšanju porabe kmečkih pripravkov zoper plinske škodljivce. |. ^ lepilom prevlečene vabljive barvne plošče so najprej uporabni v raziskovalne namene, ko so preučevali populacije pomikajočih se krilatih žuželk. Ulov je bil nepričakovano velik c Oko so kaj hitro prišli na misel, da bi lepljive plošče uporabili ■l0! Vabe za škodljivce, kot so uši, tripsi in različni ščitkarji. Čebel .n. koristnih insektov, kot je denimo muha tančičarica, lepljive PloŠ5e seveda ne bi smele loviti. In tako se je tudi zgodilo: J?Prodaj so rumene lepljive plošče bioplant, ki privabijo le škodne, koristne žuželke pa pustijo bolj ali manj neprizadete. Začetno navdušenje nad ploščami seje sicer malo ohladilo, ko c Ugotovili, da je škodljivcev le preveč in da jim ne morejo biti >°s ob njihovi hiperprodukciji, ki nastopi ob ugodnih razmno-jpvalnih razmerah, so pa lahko dovolj učinkovite tedaj, ko je -Vsiljivcev manj kot ponavadi. V vsakem primeru pa so lepljive v!°ŠČe uporabne za ugotavljanje napada in naleta krilatih žuželk, J ?e jih potem, če je potrebno, lotimo še z ekološko kar najbolj ^internimi pesticidi. Plošče so torej postale zelo primeren {/'Pomoček za ugotavljanje in spremljanje številčnosti posajenih škodljivcev, kar pripomore k temu, da sadjar ali vinograd-J* škropi proti škodljivcem samo tedaj, ko je v resnici potreb-JE Proti usem na primer z novejšimi boljšimi škropivi, kot so H£ss, ultracold, kenyatox ali dursban. Inž. M. L. NOV PROTESTNI SHOD KMETOV BREŽICE - Brežiškim kmetom, članom sindikata Kmečke zveze, zadružnikom in drugim je, kot kaže, znova dovolj sprenevedanja oblasti, ki njihove zahteve v zvezi z vračanjem denacionaliziranega premoženja rešuje prepočasi. Zato se bodo jutri, v petek, ob 10. uri zbrali na protestnem shodu v središču Brežic, zaradi česar bodo za ves promet zaprte nekatere glavne mestne ulice. Za obvoz bodo poskrbeli, zapora pa bo kljub nasprotovanju ustrezne upravne službe trajala vse do 14. ure. E. 8. predikatno vino je sivi pinot - jagodni izbor Kartuzije Pleterje; z oceno 18,77 je šampion med posebnimi trgatvami. Šampion med rednimi trgatvami pa je renski rizling Antona Ajstra iz vinogradniškega društva Cerklje, ki je bil ocenjen z 18,18. Od 808 vzorcev je bilo neprimernih 45, med vzroki pa je bilo najpogosteje preveč ali premalo žvepla, pa tudi neprimerna posoda. Rezultate ocenjevanj bodo objavili v biltenu, ki ga bodo poslali med drugim tudi okrog 900 gostilnam po Sloveniji. Janez Pavlin je povedal, da je bila prireditev na Glavnem trgu predraga, zato bo letos v športni dvorani, kjer bo najmanj 12 sodov cvička najbolj uspešnih vinogradnikov, poleg tega bo tudi posebna soba za pokušnjo ocenjenih vin, v okolici Tilie pa bo potekal 8. sejem vinogradniške in kletarske opreme, ki ga prireja Agro- SerViS' J.DORNIŽ KDO IMA NAJDEBELEJŠEGA? VELIKE LAŠČE - Kmetijska svetovalna služba išče, kje v občini raste najdebelejše sadno drevo. Občani naj prijavijo najdebelejša drevesa. Pri tem je treba drevo meriti v višini 130 cm nad tlemi. Prijavijo naj le tista drevesa, ki imajo določen najmanjši obseg, ki znaša pri jablani, češnji in murvi 250 cm, pri hruški in orehu 350 cm in pri kostanju 550 cm. Prijave sprejema kmetijska svetovalna služba v Laščah, najdebelejši primerki pa bodo bodo predstavljeni na razstavi, ki jo pripravlja Sadjarsko društvo Slovenije to jesen v Cekinovem gradu v Ljubljani. DR TEDNU CVIČKA To vince, vinčece! To čašo cvička ntjnega poglejte in od srca odkrito mi povejte. Je še kje na svetu tak kotiček, ki ljudem bi kapljico ponudil, kot je cviček Ta cviček, vino, vince, vinčece da bi v klet zvabilo angelce. Mar cviček, vino, vince, vinčece namenil stvarnik je za angelce? Ko na usta čaša s cvičkom se nastavi, na poti v grlo ti najlepše zgodbe pravi. Ta cviček, vino, vince, vinčece kako poteši dušo in telo. Ta cviček, vino, vince, vinčece bo ob sodu zvabilo prijatelje. Ta cviček, vino, vince, vinčece Bog je ustvaril za prijatelje. JURE MURN EKSKURZIJA GOVEDOREJCEV SEVNICA - Govedorejsko društvo Sevnica in M-Kmečka zadruga Sevnica priredita v petek, 24. aprila, strokovno ekskurzijo. Rejci si bodo ogledali licenciranje bikov na osemenjevalnem centru Preska pri Medvodah in kmetijo Jamšek v Bukovici pri Vodicah, ki je usmerjena v prirejo mleka. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Kako in kaj v aprilu Temperature v aprilu so v naših krajih praviloma zelo neizenačene in najpogosteje prenizke, da bi vinska trta uspešno in pravilno odganjala. Ob pomanjkanju sončne energije ima trta v tleh na razpolago preveč mineralnega dušika, kar povzroča nepotrebno bujnost in nepravilen razvoj mladih poganjkov. Za uspešno odganjanje pa trta poleg toplote rabi zalogo hranil v lesu, ki je pogosto skromna zaradi preobilnega pridelka ali neugodnega vremena v preteklem letu. Pogosto se dogaja, da odganja le nekaj očes in te mladice so premočne, druge pa ostanejo shirane. Močno je v navadi, da mora človek pomagati trti s škropljenjem, to pa je popolnoma neustrezno nadomestilo za njeno moč oz, zalogo hranil v lesu. Napačno je tudi škropiti, ko se odpirajo prvi'brsti na najbolj zgodnjih sortah. Predvsem je potrebno poskrbeti za nemoten razvoj slabših poganjkov, ki zamujajo v odganjanju in jim zgodnje škropljenje nič ne koristi, zlasti če nastopi deževno in hladno vreme. Opozoriti je potrebno tudi, da večkratno škropljenje in škropljenje s široko delujočimi pripravki poruši naravno ravnovesje in še poveča možnost za nastanek škode. Dolgoročno naravnani načrt naj obsega naslednje: • ukrepamo, ko je prisotnost škodljivca ali bolezni tolika, da bi povzročala veliko škodo, • škropiti samo tiste dele vino- grada, sorte ali trse, ki so močno napadeni, • uporabimo pripravke, ki delujejo samo na prisotno vrsto bolezni ali škodljivca, • čas škropljenja izberimo ustrezno razvoju trte in škodljivca ali bolezni, • škropimo zelo natančno, da bodo poganjki enakomerno orošeni. Ponekod je v večji meri prisotna rdeča sadna pršica (rdeči pajek), zato bodite pozorni in ukrepajte, če lističi ne bodo normalno rasli, skladno s poganjkom. Deževno vreme, ne glede na nizke temperature, omogoča širjenje črne pegavosti. Trse, ki imajo belo rozgo s črnimi pikicami, poškropite, ko se odprejo prvi lističi. V toplem vremenu je smotrna uporaba žvepleno-apnene brozge ali moč-ljivega žvepla, če je nevarnost pršice. Škropite šele takrat, ko se pokažejo zeleni vršički! Kateri čas je ustrezen in kateri pripravki so priporočljivi, slišite na telefonskem odzivniku št 98-23. Tudi letos planiram terenske oglede in svetovanje stanju primernih ukrepov. Zainteresirani vinogradniki naj se dogovorijo in pokličejo svojega občinskega svetovalca, ki se bo z menoj dogovoril o času obiska in poskrbel za širšo obveščenost po radiu. Inž. JOŽE MAUEVIČ Popravek besedila, objavljenega v tej rubriki v 14. št. z dne 9. aprila: Primerno razvita in za rodni les primerna rozga tehta 50 gramov, ne 350 gramov, kot je bilo pomotoma objavljeno. SPOMLADANSKO VINO - V vinski kleti vinogradniško-turistične domačije Pinteričevih na Bizeljskem so opraviliprešanje posušenega grozdja. V jeseni so na zračnem podstrešju pustili dve toni grozdja laškega rizlinga, žametne črnine in modre frankinje. Računali so na Jurjevo vino, vendar se je v toplih dneh grozdje toliko izsušilo, da so morali delo opraviti nekoliko prej. Iz približno 250 litrov mošta z velikim odstotkom sladkorja bodo do jeseni donegovali posebna vina in z njimi popestrili svojo ponudbo. Pinteričevi imajo velik izbor vin, saj obdelujejo pet hektarov vinogradov, en hektar pa obnavljajo. Posebnost je njihova penina, poslej pa bodo tudi posebna vina, ki jim bodo dali imena in jih polnili v manjše stekleničke. (Foto: M. Vesel) [helena mrzlikar] gospodinjski kotiček Šege in navade velikega travna VINSKA KRALJICA DOBILA AROSO-Zasebno podjetje Job avto Puntar iz Krškega se je ob prvi obletnici avtomobilskega salona in sevisa Seat na CKŽ135 v Krškem odločilo, da letošnji vinski kraljici Slovenije Katarini Jenžur, ki je doma iz Leskovca pri Krškem, podari prikupen in poskočen avto Seat aroso. Avto so predali na petkovi slovesnosti, ki sta se je udeležila tudi Branko Vodušek, direktor Slovenske vinske akademije Veritas, ki organizira izbor vinske kraljice, in župan občine Krško Danilo Siter ter drugi. Praznovanje pne obletnice so popestrili še z degustacijo vin Kmečke zadruge Krško, razstavo akademskega slikarja prof. Alojza Konca in veselo pesmijo ljudskih pevcev Roženkravt (na sliki: Danilo Siter, Branko Vodušek, Katarina Jenžur in Srečko ter Marinka Puntar). (Foto: T. G.) Jurjevo je praznik pastirjev, ki se je po nekaterih krajih ohranil še do danes. S pesmjjo in zeleno preobleko so nekoč prosili zaščitnika pastirjev za začetek nove paše. Želja po novi krmi pa ni bila le za živali, ponavadi je močno primanjkovalo hrane tudi ljudem. O maju ali velikem trav-., nu stari rek pravi: “Maj gleda, če je v skrinji kaj?” V preteklih desetletjih so prvi dan velikega travna doživljali z lepimi starimi šegami in obredi, ki so po takratnem ljudskem verovanju zagotavljali predvsem plodnost na polju, v sadovnjaku in vino*gradu, v času najbolj brsteče pomladi. V navadi je bilo vsakoletno postavljanje mlaja, ki je bil vedno tudi nov izziv in ponos fantov na vasi. Na večer pred prvim majem so po slovenskih vaseh dvigali majske mlaje. To so bile okleščene smreke, ki so segale tudi do 40 m visoko. Vrh smreke so pustili zelen in pod vrh so obešali cvetlične vence. Prvi dan velikega travna je dolgo združeval več različnih praznikov, od cerkvenih do državnih, vsi pa so povezani tudi z izleti v naravo, dobro hrano in pijačo. Prvi maj je mednarodni delavski praznik, namenjen spominu na veliko delavsko stavko 1. maja 1890 v Chicagu. Prvi maj je dandanes predvsem priložnost za razne prireditve, prijetne izlete v naravo, ki jih popestri dobra hrana, pripravljena v naravi ali iz nahrbtnika. V starejših časih, ko so ljudje še verjeli v čarovnice, so na tako imenovano Valpurgino noč uživali posebno začinjene in okusne jedi in nekatere so se ohranile do danes kot praznični belokranjski nadev, gibanica, nadevano jagnje, ajdov pečenjak in ribja juha s testeno ribano kašo. Rastlina, ki so jo nekoč tudi povezovali s čarovništvom in magijo, je črni bezeg, ki mnogim ljubiteljem bezga nudijo vrsto dobrot, kot so bezgovo cvrtje, Dan knjige Danes osrednja prireditev v Kulturnem centru Janeza TVdine NOVO MESTO - V počastitev 23. aprila, mednarodnega dneva knjige in avtorskih pravic, bo danes v Novem mestu kulturno precej razgibano. Opoldne bodo v prostorih podjetja Geodet (v hiši, kjer je živel pesnik Dragotin Kette) odprli pesnikovo spominsko sobo, v kulturnem programu bodo nastopili člani Literarnega kluba Dragotin Kette in violinistka Maja Bevc, župan Franci Koncilija pa bo obdaril dolenjske literarne ustvarjalce. Osrednja prireditev bo ob sedmih zvečer v Kulturnem centru Janeza Trdine, kjer bo sicer mogoče že od desetih dopoldan naprej kupovati knjige s popustom. V veliki dvorani se bo predstavilo šest dolenjskih literatov, založba Mondena bo predstavila najnovejšo antologijo sodobne slovenske poezije Do grla v mulj vraščeno, nato se bo predstavilo še osem pesnikov, vključenih v antologijo, za glasbene predahe pa bo poskrbel Jani Kovačič. Po literarnem večeru bo v mali dvorani okrogla miza o prisotnosti dolenjskih literatov v slovenskih antologijah. Ze od ponedeljka pa poteka na ploščadi pred Knjižnico Mirana Jarca sejem knjig iz buk-varne, v avli knjižnice pa je postavljena razstava knjig z ekološko tematiko. ORGELSKI KONCERT ŠENTJERNEJ - V župnijski cerkvi sv. Jerneja je v nedeljo, 19. aprila, popoldne nastopila priznana slovenska organistka Angela Tomanič in na nove orgle, ki jih je v cerkvi leta 1996 postavila Škofijska orglarska delavnica iz Hoč, odigrala skladbe J. G. Walthra, J. S. Bacha, G. B. Martinija, G. F. Haendla, T. Duboisa in K. Maška. VEČER Z GEISTROM BREŽICE - Na predvečer dneva Zemlje je v torek, 21. aprila, zvečer v Knjižnici Brežice potekal pogovor s pesnikom in ornitologom Igorjem Geistrom Plamenom. Z njim se je menil Drago Pirman, gost pa je poslušalce popeljal v malo znani svet slovenskih ptic tudi s projekcijo diapozitov. Svečani koncert ob petletnici Mešani pevski zbor Seraphicum iz Kostanjevice je v petek v cerkvi cistercijanskega samostana pripravil poseben koncert - Vsebinsko oprt na zgodovino samostana KOSTANJEVICA NA KRKI - Marca letos je kostanjeviški, zdaj mešani pevski zbor Seraphicum praznoval petletnico delovanja. S petkovim koncertom Fontis Sanctae Mariae - gre za ime nekdanjega samostana v Kostanjevici - je zaključil izjemno plodno obdobje, poplačano s številnimi nastopi, gostovanji in druženji. Korenine zbora segajo v kosta-njeviško cerkev, kjer se je v kratkem času zbralo dovolj mladih, da je nekako spontano in mimogrede, brez pompa, nastal mladinski pevski zbor pod vodstvom dirigenta Janeza Kuharja. V težnji po kakovostnejšem petju se je postopoma docela osamosvojil, pri čemer so vsi pevci ostali tudi člani župnijskega zbora. Od tod izhaja tudi vsebinska usmeritev zbora, kajti mešani pevski zbor Seraphu-cum prvenstveno posega po partiturah sakralne glasbe, čeravno goji tudi slovensko ljudsko in umetno pesem. V petih letih seje zbor pregrizel skozi čez 100 del tuje in domače glasbene ustvarjalnosti, ki jih je predstavljal na številnih nastopih po domovini, celo v Belgiji je zastopal občino Krško. Jubilejni koncert je bil prav poseben. Vsebinsko se je oprl na zgodovino cistercijanskega samostana pa tudi na zgodovinske rokopise in cerkveno liturgijo iz Janez Kuhar časa delovanja samostana. Glasbeno partituro sta sestavljali Mis-sa Seraphica, maša Hugolina Sat-tnerja, in Oče naš hlapca Jerneja avtorja Karola Pahorja na besedilo Ivana Cankarja. Večer so poleg pevcev Seraphicuma obogatili še pihalni kvintet iz Krškega, igralci malega mestnega gledališča iz Kostanjevice in študenti AGRFT. V jubileju zbora in posebnem repertoarju ob obletnici lahko naj- • • 1 • i v ti • Pricovi Opatijski dežniki V Dolenjskem muzeju razstavlja Zlatko Priča, eden najbolj pomembnih hrvaških slikarjev tega stoletja NOVO MESTO - Hrvaško kulturno združenje in Dolenjski muzej sta poskrbela, da si ljubitelji likovne umetnosti v dolenjski prestolnici lahko ogledajo dela Zlatka Priče, ki sodi med doma in v svetu najbolj uveljavljene in pomembne hrvaške slikaije tega stoletja. V Mali dvorani Dolenjskega Slikar Zlatko Priča v pogovoru s hrvaškim veleposlanikom v RS dr. Ivico Maštruko. muzeja so namreč prejšnji teden odprli razstavo njegovih novejših del, zbranih v cikel Opatijski dežniki. Na otvoritvi je o avtorju in njegovem delu govoril Zdravko Mihočinec, priložnostna, lepo ubrana nagovora pa sta imela še veleposlanik Republike Hrvaške v Sloveniji dr. Ivica Maštruko in novomeški župan Franci Koncilija, ki je razstavo tudi odprl. Za glasbeno popestritev je poskrbel trio Glasbene šole Marjana Kozine, v katerem igrajo violinistka Šejla Mujič, pianistka Barbara Plut in violončelistka Ana Arh. Umetnik, ki se je sicer rodil na Madžarskem, a od otroških let naprej živi na Hrvaškem in se je v tej deželi in njenem kulturnem okolju osebnostno in ustvarjalno razvil, slika že blizu šestdeset let. Slikarsko izobrazbo je dobil na zagrebški Akademiji likovnih umetnosti, življenjske in ustvarjalne izkušnje pa si je nabiral v domačem okolju in po svetu, še posebej je bilo zanj odločilno srečanje s spomeniki budistične umetnosti, z ajantskimi freskami, ki so ga usmerile k zanj tako značilni ritimično dinamizirani koloristični igri barvnih ploskev, ki so vsaka zase definirane z linijo. Posebnost v Novem mestu razstavljenega cikla Opatijski dežniki je v izboru motivov; slikarja zanimajo “najbolj banalne stvari”, kot je povedal v intervjuju za revijo Kontura, vendar je vsak prizor kljub temu enkraten. Slika iz cikla Opatijski dežniki je na novomeški razstavi dodal še nekaj drugih slik, ki so sicer motivno nekoliko drugačne, a v likovnem soglasju z Opatijskimi dežniki. M. MARKELJ Pomladna Rast Gosta revije Iva Zupančič in Rudi Stopar V drugi letošnji številki Rasti je likovni gost samouki ustvarjalec Rudi Stopar iz Sevnice, predstavlja pa se s svojim kiparskim opusom, ki mu prepoznaven značaj dajejo figurativna dela iz žganega železa. Barvne in črno-bele fotografije njegovih skulptur so posejane po vsej številki, nekaj besed o njem pa je napisal Mirko Juteršek. , Kot osrednji gost revije pa je bila k velikemu intervjuju povabljena upokojena gledališka igralka Iva Zupančič, dobitnica zadnjega Borštnovega prstana, največje nagrade, ki jo na Slovenskem lahko dobi igralec za življenjsko delo. Z igralko, po rodu iz Trebnjega, se je pogovarjala pisateljica Bariča Smole. Literarni razdelek uvaja odlomek iz Smeha iz džungle slovitega ameriškega pisatelja dolenjskega rodu Louisa Adamiča, čigar stoletnico rojstva smo praznovali konec marca, nato pa sledijo pesmi Sonje Votolen, Jurija Koviča, Anice Sparavec Erič, Petra Vovka, Katje Režun in Robičev prevod pesmi Alekseja Koljcova ter daljši razmiš-ljujoče zastavljeni potopis Franceta Režuna. V razdelku Kultura dr. Joža Mahnič piše O Beli krajini v Župančičevi umetnosti, Emilja-na Pavlin v prispevku Sodobno Trebnje in Baraga razgrinja, koliko je ta znameniti Dolenjec danadanes poznan, dr. Stane Granda pa ob 150-letnici marčne revolucije piše o pogledih Matija Majarja, očeta programa Zedinjene Slovenije, na razmere na Dolenjskem v revolucionarnem letu 1848. Daniel Brkič je raziskal bivanje Primoža Trubarja v Šentjerneju, Iva Miki Curk je v svojem prispevku Naš dolg do iznajdbe bogov na slikovit način opozorila na potrebo po varovanju kulturne dediščine, Mitja Simič je opisal zgodovino in sedanje stanje samostanskih vrtov na Dolenjskem, Zarja Hoenn pa je prispevala zanimiv intervju z avstralsko Slovenko Cilko Žagar. V Družbenih vprašanjih Alenka Ilovar priobča Zgodbo o zlorabljenem mitu desetega brata, Darja Volf v prispevku Kdor travo ruva, puli lase svoji materi razmišlja o ekofeminizmu, Stane Možina pa v Rastoči knjigi piše o usmerjenosti k spremembam in ustvarjanju odličnosti v organizaciji. Kritično sta zasnovana uvodna prispevka v Odmevih in odzivih: Marijana Doviča Perspektive in pasti mladinskega kluba in Milka Bizjaka Novomeško koncertno prebujenje. Zdenko Picelj podaja pregled pestrega dogajanja v Dolenjskem muzeju v lanskem letu, Karolina Vegelj Stopar pa poroča o uspehu krških mladih glasbenikov na mednarodnem festivalu v Zagrebu. Ocene novih knjig sta napisala Tomaž Teropšič, ki predstavlja knjigo Vlada Miklavca Moja pot skozi Gorje, Franci Šali pa pesniško zbirko Petre Klepač Vzpon k realizmu človeka 2000 in zbirko kratke proze Ivanke Mestnik Korak s poti. V zaključnem razdelku Rasti Karel Bačer nadaljuje s svojimi dragocenimi prispevki gradiva za Dolenjski biografski leksikon, Lidija Murn pa podaja strnjen pregled kulturnih dogodkov v letošnjih prvih dveh mesecih. Vsebinsko in likovno bogata Rast vabi k branju. MiM demo skupno nit tudi z nekdanjim cistercianstvom, saj red belih menihov letos praznuje 900 let delovanja, prav prireditveni prostor - samostanska cerkev - pa je duhovno še vedno živo jedro izročila belih menihov. T. GAZVODA ODSEVI PRETEKLOSTI NOVO MESTO - Dr. Mitja Guštin, redni profesor na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, je imel v torek, 21. aprila, v Dolenjskem muzeju predavanje Odsevi iz preteklosti. PREŠEREN IN MICKIEWICZ NOVO MESTO - Slovenska matica in Društvo slovensko-poljskega prijateljstva priredita jutri, 24. aprila, ob 19. uri v Galeriji Škof večer prijateljstva in kulture, na katerem bo mag. Niko Jež predstavil knjigo dr. Toneta Pretnarja Prešeren in Mickiewicz, igralec Demeter Bitenc in polonistka Tanja Jerman bosta brala Prešernove in Mizkiewiczeve pesmi, pianistka Maja Fuerst pa bo zaigrala nekaj Chopinovih skladb. REVIJA SIMFONIČNIH ORKESTROV KRŠKO - Glasbena šola Krško vabi na revijo simfoničnih orkestrov slovenskih glasbenih šol, ki bo v petek, 24. aprila, ob šestih zvečer v krškem Kulturnem domu. Predstavilo se bo šest simfoničnih orkestrov: iz Celja, Krškega, Ljubljane, Maribora, Velenja.in z Vrhnike. SLOVITI LITERARNI ČETVEREC - Tone Pavček, Janez Menart, Ciril Zlobec in Kajetan Kovič na kulturnem večeru v Višnji Gori. (Foto: M. Markelj) Večer s pesniško četverico VIŠNJA GORA - Sloviti literarni četverec, Kajetan Kovič, Janez Menart, Tone Pavček in Ciril Zlobec, ki je z zbirko Pesmi štirih zmagoslavno priveslal na slovensko literarno prizorišče pred 25 leti in osvojil tako strokovnjake kot širše bralno občinstvo, je prejšnji teden obogatil že dlje časa trajajoče praznovanje petdesetlet- -niče Vzgojno izobraževalnega zavoda Višnja Gora. Vsi štirje ugledni slovenski pesniki, ki so po skupnem nastopu pred četrt stoletja krenili vsak po svoji ustvarjalno uspešni poti, so v avli Zavoda v sproščenem razgovoru na vprašanja učencev povedali marsikaj zanimivega iz svojega življenja, o svojih pogledih na pesništvo, na otroštvo in mladost, o razlikah med gene- Ugledni slovenski literati na kulturnem večeru v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Višnja Gora racijami, o razumevanju ljubezni, o svojih uresničenih in neuresničenih pesniških in pisateljskih načrtih ter dovolili številnemu občinstvu pogledati v manj znane kotičke njihovih I ustvarjalnih delavnic. Pogovor so popestrili z branjem nekaterih svojih pesmi. Kulturni večer so dopolnili učenci Zavoda, ki so recitirali izbrane pesmi vseh štirih pesnikov, in mešani pevski zbor, ki je pod vodstvom prof. Milana Jevnikarja odpel nekaj skladb, med njimi tudi uglasbeno Kovičevo pesem Marjetice, zaključil pa ga z izbranimi besedami zahvale ravnatelj Jože Horvat, ki je bil skupaj s prof. Tanjo Zrnič pobudnik tega za Višnjo Goro izjemnega kulturnega dogodka. MiM Slovenske knjige iskane Novomeška knjižnica od leta 1993 pomaga karlovški pri bogatitvi njenega oddelka slovenskih knjig NOVO MESTO - Dokaz, da kultura vedno lahko zbližuje in povezuje ne samo posameznike, pač pa tudi narode, je že nekajletno sodelovanje Knjižnice Mirana Jarca in karlovške Mestne knjiž- Jadranka Matič Zupančič niče Ivana Gorana Kovačiča. Leta 1993 so se v Karlovcu obrnili na novomeško knjižnico kot najbližjo slovensko regijsko splošno - izobraževalno tovrstno ustanovo s prošnjo, naj jim pomaga pri zbiranju knjig v slovenščini. Odprli so namreč oddelek slovenske knjige, ki zdaj šteje okrog tri tisoč knjig, razveseljivo pa je, da so pri tamkajšnjih bralcih vse bolj iskane. Za dobre vezi med obema knjižnicama skrbi višja bibliotekarka novomeške knjižnice Jadranka Matič Zupančič, doma iz Karlovca. “Vem, kaj pomeni stik z maternim jezikom, in lahko se postavim v položaj Slovencev, ki jih v karlovški županiji živi okrog 600,” je povedala. Pomagajo z nasveti, gradivom, leta 1994 pa so s pomočjo ljubljanskega NUK-a organizirali uspešno akcijo Dar za bralce slovenskih knjig, v kateri so zbrali 600 slovenskih knjig. Ob praznovanju karlovških dnevov kulture posvetijo en dan slovenski Jtnjigi, pa tudi Karlovčani so že bili naši gostje. Da oddelek slovenike vidno bogati z novimi leposlovnimi in strokovnimi knjigami ima zasluge tudi Ministrstvo za kulturo RS. “Upamo, da nam bo tudi letos namenilo sredstva. Lani zaradi pozno sprejetega proračuna ni bilo tovrstne pomoči,” je povedala Zupančičeva in poudarila, da so k tem dobrim odnosom prispevali vsi dosedanji ravnatelji novomeške knjižnice. L. MURN KONCERT V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - V soboto, 25. aprila, ob 20. uri bo v osnovni šoli Šentjernej letni koncert mešanega pevskega zbora Vlaste Tavčar. Gosta večera bosta Vinogradniški oktet in trobentač Franc Kompare iz Mengša. PESNICA IN SLIKAR GOSTA GRMSKEGA SREČANJA - Minulo sredo zvečer so v avli osnovne šole Grm v Novem mestu pripravili že šesto Grmsko srečanje, kot so poimenovali zanimive in pestre kulturne večere. Gosta večera sta bila mlada pesnica Marija Potočnik (na sliki desno), s katero je ob izidu njenega samozaložniškega pesniškega prvenca kramljala Sonja Simčič, in diplomirani slikar Janko Orač, ki je v pogovoru z Brankom Su-strom poslušalcem odgrnil svet likovnega ustvarjanja, svojega dela in razumevanja abstraktnega slikarska. Pogovor je bil še toliko bolj zanimiv, saj je Orač postavil v avli razstavo svojih novejših del in nenavadno kompozicijo, sestavljeno iz dvanajstih slik. Z glasbo sta večer obogatita hornist Aleksander Božič in pianist Berislav Budak. (Foto: M. Markelj) POKLICNI SLIKAR LJUBITE■ IJSKI GLASBENIK - Za prijeti1’ doživetje je na otvoritvi poskrbm slikar Sovre, ki je ob klavirsk spremljavi Metke Petkove zaigral i> violino nekaj skladb Vivaldip Bacha in Beethovna. Sovretova šola ________________________— Razstava 12 ljubiteljskih slikarjev v Mokricah MOKRICE - V Galeriji Mek* ki gostuje v gradu Mokrice, so petek, 17. aprila, zvečer odprli n' kovno razstavo, na kateri se je * več kot 40 slikami predstavilo R slovenskih ljubiteljskih slikarje'’’ učencev ljubljanske slikarske šol®1 ki jo vodi akademski slikar Sa'° Sovre. Gre za klasičnega mojsh8 in odličnega učitelja, ki zna svoji? učencem posredovati tista teme? na obrtna slikarska znanja, br«2 katerih ni mogoče resno stopiti na ustvarjalno likovno pot in ki le*1 pravzaprav v osnovi vsakega o? varjanja z umetnostjo, tudi lj? biteljskega. Razstavljene sli? Sovretovih učencev, na kateri1’ prevladujejo tihožitja in krajin®’ presenečajo z doseženimi slik®2’ skimi veščinami, obladovanje? barv in kompozicije ter so najlep’ dokaz učiteljeve pedagoške uspe’ nosti in hkrati prizadevnosti njf govih učencev. Ob opazovanj izbranih slik se gledalcu vrne pn*v pomen ljubiteljskega (amatef skega) slikarstva, ki je v ljubezn do likovnega ustvarjanja in bre omalovažujočih predznakov. Otvoritev razstave je s tehtnim nagovorom pospremil dr. Mna Butina. ^jld ZNAMO TUDI DRUGA# BREŽICE - Glasbena šola Brežj' cc prireja danes, 23. aprila, ob s® mih zvečer koncert učence' ,j učiteljev pod naslovom Znamo W drugače. V Krškem bo v nekaj mesecih rondo Krožno križišče na Vidmu bo zagotavljalo večjo pretočnost in enakopravnost - Le en vozni pas - Izvajalec Cestno podjetje Novo mesto potrebuje za zgraditev 3 mesece KRŠKO - Krško spada med prva mesta v državi, ki bodo svoj pro- g met urejala s krožnimi križišči ali krožišči, kakor smo poslovenili tujko rondo. Delavci Cestnega podjetja Novo mesto naj bi že začeli z deli, za dokončanje križišča pa potrebujejo tri mesece. zgradili 220, na Norveškem 500, načrtovano gradnjo takšnega tipa dežurni poročajo OB RADIO - V noči na 15. april je nekdo s potiskom drsnega stekla na vratih pred stavbo občine Sevnica vlomil v katrco. Iz nje je ukradel avtoradio Blaupunkt Boston CC22, s čimer je izpostavo Geodetske uprave RS oškodoval za 35 tisočakov. DOMA RAZBIJAL - V sredo, 15. aprila, so policisti do iztreznitve pridržali vinjenega 31-letnega B. S. iz Metlike, ki je doma grozil in razbijal. Zagovarjati se bo moral pred sodnikom za prekrške. NAŠLI NABOJE - 16. aprila dopoldne so policisti na podlagi odredbe okrožnega sodišča v Novem mestu opravili hišno preiskavo pri 36-letnem D. B. iz Brezjega. Policisti so našli 6 nabojev in mu jih zasegli. VLOMIL V VIKEND - Med 10. in 15. aprilom je nekdo v Radni vasi vlomil v vikend, last A. H. iz Poljan pri Mirni peči, in ukradel plinsko jeklenko, nože, domače klobase, več steklenic piva ter vilice. Lastnika je oškodoval za 20 tisočakov. V približno istem času je bilo vlomljeno tudi v vikend v Vinjem vrhu. Tbt je ukradel orodje, plinski kuhalnik s plinsko bombo, kavo, sladkor in suhomesnate izdelke. Lastnika J. F. iz Smolenje vasi je oškodoval za več kot 50 tisočakov. OB MOTOKULTIVATOR - V noči na 16. april je nekdo pred stanovanjsko hišo na Stražnjem Vrhu ukradel motokultivator in s tem lastnika M. A. s Stražnjega Vrha oškodoval za 60 tisoč tolarjev. VLOMIL V AVTO - 18-letni G. M. iz Litije je utemeljeno osumljen vloma v osebni avto, saj je 19. aprila nekaj po L uri na parkirnem prostoru pred diskoteko Africa v Trebnjem vlomil v osebni avto, last B. J. ■z Kranja, in ukradel avtoradio, vreden okoli 40 tisoč tolarjev. Nujnost, daje potrebno križišče na Vidmu pri Podmornici urediti, je bila v preteklosti že večkrat izrečena. Govorilo se je že o semaforizaciji, a ker semafor omejuje pretočnost križišča, se je v strokovnih krogih kot najboljša rešitev pokazala v krožišču. “To krožišče bo enostavno, saj bo imelo zaradi majhnosti prostora le en prometni pas, tako da se bo število križanj in s tem konfliktnih točk še zmanjšalo,” pravi načelnik oddelka za gospodarsko infrastrukturo na občini Krško Franc Glinšek. Seveda je novost med nekaterimi vzbudila precej pomislekov o smiselnosti uvajanja takšnega prometa v Krškem. A svet je že spoznal, da so krožišča ena od varnejših oblik križanj; večina nesreč se namreč dogaja zaradi oplazenja pod majhnimi koti med vozili, poveča se tudi pretočnost prometa, vse smeri vključevanja v promet so enakopravne in izboljša se preglednost nad prometnim dogajanjem. V Evropi krožišča intenivno uvajajo od leta 1980, tako da so jih v Švici do leta 1992 POSLUŠAL BO GLASBO TOLSTI VRH - V četrtek, 16. aprila, je nekdo v Tolstem Vrhu vlomil v vikend in ukradel dva glasbena stolpa. Lastnika B. C. iz Tolstega Vrha je s tem oškodoval za 250 tisočakov. križišč pa še pospešujejo. Tudi očitki, da je križišče premajhno, ne držijo. Kot pravi Franc Glinšek, bo radij križišča tak, da bo lahko skozenj peljalo vsako vozilo, tudi vlačilci. Sedanje križišče bo zaradi nove kolesarske steze le nekoliko razširjeno. Sicer KDO VIDEL UKRADEN MOPED KRŠKO - B. P. iz Krškega se ne bo več vozil z mopedom, ki ga je dopoldne parkiral pred osnovno šolo Leskovec pri Krškem. Ko se je namreč okoli 15. ure hotel odpeljati z njim, je ugotovil, da je izginil. Gre za kolo z motorjem Tomos APN 6S, številka okviija in motorja 404420, modre kovinske barve, letnik 1988. Obe ročki na krmilu sta pobarvani z zeleno barvo. Kdor bi moped videl, naj obvesti policijo na telefon 113, kupci pa pozor pred nakupom! Franc Glinšek pa je občina Krško prispevala prostorsko in projektno dokumentacijo, ministrstvo za promet in zveze pa je to investicijo uvrstilo v svoj prednostni seznam za letošnje leto. Vsa dela so vredna 59 milijonov, od tega bo 15 milijonov za vodovodno napeljavo, pločnike, razsvetljavo in kolesarsko stezo prispevala občina. Določen čas bo križišče povsem zaprto, sicer pa je promet sedaj že moten zaradi obnove mostu čez Savo. Strpnost in potrpežljivost torej ne bo-sta odveč. T. GAZVODA Z NOŽEM NAD PREPIRLJIVCA BREŽICE - Prejšnji teden sta se v stanovanju sprla 37-letni F. I. in 46-letna K. V. iz Brežic. Spor je kmalu prerasel v pretep, pri čemer je F. I. žensko večkrat postisnil ob steno, ta pa je s pulta v kuhinji vzela kuhinjski nož z 12 centimetrov dolgim rezilom in moškega zabodla v prsi. Ta je zaradi hudih poškodb ostal na zdravljenju v brežiški bolnišnici. Alarm ni bil pravi En dan za usposabljanje s področja civilne zaščite BREŽICE-Nekoč znanih akcij NNNP (Nič nas ne sme presenetiti) sicer že dolgo nihče več ne prireja, zato pa so se v brežiški osnovni šoli odločili, da nekaj podobnega izvedejo sami in na ta način učence poučijo, kako se zavarovati oziroma omiliti nevšečnosti, na katere lahko v življenju naletijo, pa naj gre za naravno ali kakšno drugo vrsto nesreče, saj ta, kot vemo, nikoli ne počiva. Samo vajo, v katero je bilo vključenih vseh 962 učencev ter vsi učitelji, je sicer nekoliko motilo slabo vreme, zato se se nekatere dejavnosti odvijale kar v telovadnici. Učence, predvsem tiste z nižje stopnje, so najbolj zanimale policijske veščine, med katerimi sta jih najbolj pritegnila predstava posebej izurjenega psa ter borcev v stari japonski samoobrambni veščini ju-jitsu, zanimalo pa jih je tudi, do kod seže posebna gasilska lestev, namenjena reševanju ljudi iz višjih nadstropij. Vaja je dobro uspela, saj tudi ob poizkusnem alarmu, ko je bjlo treba šolske prostore kar najhitreje zapustiti, ni bil nihče pomendran, prav vsi sodelujoči, med katerimi so bili ob že omenjenih policistih in gasilcih zelo prizadevni tudi pripadniki civilne zaščite, pa so pri mladih z zares strokovnim delovanjem zapustili občutek varnosti, ki ga mlad človek še kako potrebuje. Zato lahko rečemo, da je vaja dosegla svoj na- VLOMILI SO OSNOVNOŠOLCI! BREŽICE - Med velikonočnimi prazniki so neznanci vlomili v gradbeno barako delovišča srednje ekonomske šole v Brežicah, nato pa še v zgradbo šole. Odnesli so več gasilskih aparatov, s tem vandalskim dejanjem pa so povzročili najmanj za milijon tolarjev škode. Policisti brežiške policijske postaje so se takoj lotili primera in ugotovili, da so bili na delu trije osnovnošolci, stari 10 do 14 let, vlomili pa so 12. aprila popoldne. Osumljeni otroci so se kaznivega dejanja lotili iz objestnosti. Eden med njimi si je pri prazRjei\ju gasilskih aparatov poškodoval oči. Zoper vse tri bodo podane kazenske ovadbe državnemu tožilstvu. SOLZIVEC V DISKOTEKI TREBNJE - V nedeljo, 12. aprila, nekaj po polnoči je nekdo odšel v stranišče diskoteke Africa v Trebnjem in aktiviral ročno bombo s solzivcem. Dim se je razširil po diskoteki in med obiskovalci - teh je bilo okoli tisoč -je prišlo do preplaha. V diskoteko so prišli policisti in gasilci, ki so bombo s solzivcem odstranili, obiskovalci diskoteke pa so odšli skozi zasilni izhod na prosto, kjer so počakali, da so prostor prezračili. NAŠEL BOMBO KOPRIVNICA - V ponedeljek, 20. aprila, je K. J. iz Koprivnice obvestil policiste, da je na svojem travniku ob cesti Brestanica - Podsreda našel ročno bombo. Za bombo iz 2. svetovne vojne je poskrbel pirotehnik. “ČRNI” NADSTREŠEK ZA VELIKO NOČ - Med zadnjimi prazniki je naturalizirani Sevničan Franc Meke pri svoji piceriji Plus v starem trškem jedru ekspresno zgradil velik nadstrešek in protihrupni zid (na posnetku), da njegovih gostov na terasi ne bi motili ekspresni in drugi vlaki z bližnje magistralne železniške proge. Ekspresno so se odzvali sosedje, ki jih je ta poseg v spomeniško zaščiteno okolje najbolj zmotil, prav tako je ekspresno reagiral urbanistični inšpektor Vojko Sotošek, ki je ugotovil, da Meke nima lokacijskega dovoljenja, in poslal investitorju odločbo, da mora do I. junija, seveda letos, na svoje stroške odstraniti to črno gradnjo, sicer bo to na njegove stroške opravilo pooblaščeno podjetje. Več prihodnjič! (Foto: P. P.) PREDAVANJE O SPOLNIH ZLORABAH OTROK NOVO MESTO - Na zahtevo iniciativnega odbora staršev bo v četrtek, 23. aprila, v šmihelski osnovni šoli predavanje za tamkajš- • nje zaposlene o spolnih zlorabah in nadlegovanju otrok. Predavanje organizira in vodi Katja Bašič z Ministrstva za notranje zadeve, ki v Ljubljani vodi tudi združenje proti spolnim zlorabam. SMRT NA TIRIH KRŠKO-V soboto, 18. aprila, nekaj pred 9. uro dopoldne je vlak, ki je vozil od Dobove proti Zidanemu mostu, v bližini železniške postaje Krško povozil 50-letnega Jožeta Juga z Razteza, kije prečkal progo na prepovedanem mestu. Zaradi hudih poškodb je takoj umrl. NOVI ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA S1. majem na cestah po strožjih pravilih 1. maja bo začel veljati novi zakon o varnosti cestnega prometa, ki naj bi s strogim kaznovanjem prinesel več reda in varnosti na naše ceste. Th zakon se kar v nekaj bistvenih točkah razlikuje od starega zakon#: za najhujše kršitve uvaja kazenske točke, daje možnost odvzema vozniškega izpita, za večino kršitev uvaja občutno višje denarne kazni, spreminja najvišje hitrosti - v naseljih, na primer, bo najvišja hitrost 50 km/ h - določa obvezno uporabo luči tudi podnevi in še kaj. Odvzem vozniške Kdor bo v dveh letih zbral več kot 18 točk, bo ob vozniško dovoljenje, medtem ko bo voznik zavetnik (to je vsak voznik v obdobju dveh let od pridobitve vozniškega dovoljenja, pa tudi voznik po Ponovni pridobitvi vozniškega dovoljenja, če mu je bilo predtem izrečeno prenehanje veljavnosti Vozniškega dovoljenja) brez izpita že, če bo zbral 7 točk. Točke se bodo po dveh letih od nastanka •zbrisale iz evidence. Skrb, da ne bi vedeli, koliko točk ste si nabrali. je odveč. Točke bodo izrekali sodniki za prekrške, vodili pa jih bodo pri senatu za prekrške RS, in ko bo kdo zbral 9 točk, bo o tem Pisno obveščen. Kdor bo zbral 13 do 17 točk, se bo lahko udeležil seminarja o Prometni varnosti in vadbe varne yožnje. S tem se mu bodo lahko 'zbrisale 4 kazenske točke. Kdor bo hotel zaradi odvzema vozniškega izpita le-tega ponovno upravljati, bo moral prvič počakati pol leta, vsakič naslednjič pa ceio leto. Ob izpit (poleg denarne kazni, seveda) bo tudi voznik, ki bo povzročil prometno nesrečo in bo imel v organizmu več kot 1,1 promila alkohola ali če bo pod vplivom mamil in drugih psihoak-tivnih snovi. Brez izpita bo ostal tudi tisti, ki bo odklonil preizkus alkoholiziranosti ali omamljenosti, plačati pa bo moral najmanj 90 tisočakov kazni. Voznik, ki bo imel v krvi več kot 1,5 promila alkohola, bo takoj ostal brez izpita ne glede na do tedaj nabrano število kazenskih točk. Pijte zmerneje! Novi zakon bo močno kaznoval vse, ki radi pregloboko pogledajo v kozarec. Poklicni vozniki bodo morali voziti povsem trezni, ostali pa bodo imeli lahko do 0,5 promila alkohola. A če bodo tudi pri nižji stopnji vinjenosti kazali znake nezanesljivega ravnanja, bodo lahko kaznovani z 1 do 3 kazenskimi točkami in najmanj 20 tisočaki kazni! Če bo imel voznik od 0,51 do 1,10 promila alkohola, bo kaznovan z 2 do 5 kazenskimi točkami ter najmanj 35 tisočaki kazni, pri več kot 1,1 promila pa z 5 do 7 točkami in najmanj 90 tisočaki. Kdor bo napihal več kot 1,1 promila, mu grozi tudi zapor, tako tudi tistemu, ki bo odklonil preizkus alkoholiziranosti ali omamljenosti ali če bo vozil kljub odvzetemu dovoljenju, za kar bo še dodatno “nagrajen” s 3 do 5 točkami in najmanj 90 tisočaki denarne kazni. Kdaj še točke Točke si boste lahko torej pri- služili s pitjem, prehitro vožnjo in še v nekaterih primerih. Če boste vozili po vozišču za nasprotni promet, na primer po avtocesti, boste morali plačati vsaj 65 tisočakov, dobili pa boste tudi 3 do 5 kazenskih točk. Če boste na nevarnih delih ceste vozili vzvratno, boste poleg najmanj 25 tisočakov kaznovani še z 1 do 3 točkami. Tildi če se boste odločili za prehitevanje v ovinku, na vrhu klanca, v predoru ali če boste hoteli prehiteti vozilo, ki upočasnjuje pred prehodom za pešce, boste kaznovani s 25 tisočaki in 2 do 4 kazenskimi točkami. Ista kazen bo doletela tistega, ki pri vključevanju na javno cesto ne bo spustil mimo vseh vozil, ki se bodo peljala po prednostni cesti. Prehitevanje v škarje vas bo stalo najmanj 45 tisoč tolarjev in 3 do 5 kazenskih točk. Kdor se bo peljal mimo železniških zapornic ali opozorilne luči, bo moral plačati najmanj 25 tisoč tolarjev kazni, prislužil pa si bo 1 do 3 kazenske točke. Neupoštevanje prednosti v križišču vas lahko stane dodatnih 2 do 4 točk in najmanj 30 tisočakov. Kdor ne bo ustavil za vozilom, ki je označeno za prevoz otrok in ima vključene vse štiri smernike, ga lahko doleti denarna kazen najmanj 45 tisočakov in nove 2 do 4 kazenske točke. Kdor ne bo upošteval znamenj vozil s prednostjo in vozil za spremstvo, bo kaznovan z 2 do 5 točkami in najmanj 50 tisočaki kazni. Različne kazni se seveda lahko seštevajo, najvišji račun, ki vam ga lahko izstavi policist takoina kraju, pa je 200.000 tolaijev. Če boste plačali takoj, bo kazen polovična. Druge novosti Kontrolni zdravstveni pregled bo za podaljšanje vozniškega dovoljenja potreben po 80. letu starosti. Spremembe so tudi pri tehničnih pregledih. Lastniki vozil bodo v naslednjih dveh letih dobili posebne nalepke, iz katerih bo vidno, ali je bilo vozilo zavarovano in tehnično pregledano. Tehnični pregledi bodo obvezni le za vozila, ki so starejša od treh let, v naslednjih 4 letih pa bodo dobila registrske oznake tudi kolesa z motorjem. Mopedisti in motoristi bodo morali po novem voziti po cestah in ne več po kolesarskih stezah. Te • UNZ Novo mesto obvešča občane, ki bi radi kaj več izvedeli o novostih zakona o varnosti cestnega prometa, da lahko pokličejo vodstvo postaje prometne policije na telefonsko številko 324 401 ali na inšpektorat policije na telefonsko številko 323 083, Kjer bodo v dopoldanskem času odgovarjali na vprašanja in nejasnosti. bodo rezervirane zgolj za kolesarje. Motoristi so po novem zakonu razporejeni v 3 podkategori-je. Šestnajstletniki bodo lahko vozili le motorje do 125 kubičnih centimetrov, pri 18. letih bodo lahko vozili motorje do 350 kubi-kov, šele pri 20. letih pa bodo lahko dobili vozniško dovoljenje za vožnjo z motorjem s prostornino nad 350 kubičnih centimetrov. Motoristi bodo morali za vožnjo v višjih podkategorijah dokazati, da so dve leti prej vozili motor z manjšo prostornino. Otroci do 14. leta bodo morali kolesariti z varnostnimi čeladami. Pešci morajo zunaj naselja >li v neosvetljenem naselju ponoči nositi belo luč ali odsevnik bele barve (kazen 5.000 tolarjev). Sicer pa velja ponoviti že iz prejšnjega zakona znano določilo: pešci morajo zunaj naselij, kjer ni pločnikov, hoditi ob levem robu ceste, da lahko opazijo vozila, ki prihajajo nasproti. Po drugi strani lahko hodijo le, če je to zanje varneje (na primer v nepreglednih ovinkih, ob prepadu, kjer je nevarnost plazu...). Novi zakon za pešce, ki ne upoštevajo prave strani hoje, predvideva kazen 5.000 tolarjev. Samo brez panike, držite se pravil in vse bo v redu. T. GAZVODA NAJVEČJE DOVOLJENE HITROSTI 5.000 tolarjev 15.000 tolarjev 30.000 tolarjev najmanj 45 tisočakov in 3 - 5 točk 50 km/h ceste v naselju Prekoračitve: do 10 km/h: od 11 do 20 km/h: od 21 do 30 km/h: več kot 30 km/hr 130 km/h na avtocestah 100 km/h na cestah, rezerviranih za motorna vozila 90 km/h na vseh ostalih cestah Prekoračitve: do 20 km/h: 5.000 tolarjev od 21 do 30 km/h: 15.000 tolarjev od 31 do 40 km/h: najmanj 45 tisočakov in 3-5 točk NOVOSTI KAZEN V SIT Neuporaba varnostnega pasu na vseh sedežih, kjer je vgrajen Motorist ali mopedist brez čelade Neprižgane luči Nedovoljena uporaba dolgih luči Vožnja skozi rumeno in rdečo luč v križišču Telefoniranje med vožnjo s slušalko Le homologirana vlečna kljuka, ki ne sme, ko ni v uporabi, segati preko zadnjega dela vozila Nevarna in nenapovedana sprememba smeri vožnje Če ne uporabljate predpisanih očal in drugih pripomočkov Vožnja v prenapolnjeno križišče Če nekdo s prepočasno vožnjo ovira promet Sunkovito speljevanje, zaviranje in več kot 3 minute tekoč motor ustavljenega vozila Neupoštevanje policistovih znakov Če voznik hitrosti ne prilagodi razmeram na cesti Uporaba meglenk pri vidljivosti več kot 50 metrov Domače živali morajo imeti spremstvo, ni jih dovoljeno voditi iz vozil (tudi ne kolesar psa) 10.000 10.000 10.000 15.000 40.000 10.000 10.000 10.000 20.000 20.000 10.000 15.000 10-40.000 20.000 15.000 10.000 v Stangelj končno pokazal, kdo je Gorazd Stangelj na spodnjem Saškem prvič zmagal na etapi dirke za svetovni pokal - Eržen dvakrat drugi, Filip pa tretji - Mladinci uspešni v Kamniku - Savaprojekt se predstavi NOVO MESTO - Najboljši novomeški kolesar Gorazd Štangelj je v svojem drugem letu med poklicnimi kolesarji končno dočakal prvo zmago v močni mednarodni konkurenci na dirki za pokal svetovne kolesarske zveze, čeprav je to že njegova šesta zmaga v tem času. Ciljno črto je v velikem slogu prvi prevozil v peti etapi dirke 5. kategorije svetovnega pokala Po Spodnjem Saškem, na kateri poleg novomeške Krke Telekoma nastopata tudi poklicni moštvi nemškega Telekoma in francoske Festine ter dve reprezentančni vrsti Nemčije. Do zmage je Štangelj prišel, ko je nekaj kilometrov pred ciljem sam ušel tekmecem, ki ga vse do konca kljub obupnim poskusom niso mogli ujeti, približali pa so se mu na 4 sekunde. v Solarji zmagovito na Dnevnikovem krosu V soboto, 18. aprila, so v Jaršah pripravili 13. Dnevnikov kros, na katerem so uspešno nastopili tudi dolenjski tekači. Kros je veljal tudi za državno šolsko prvenstvo. V članski kategoriji sta na 5-kilometrski progi zmagala Helena Javornik (Slovenska vojska) in Bekim Bahti-ri (Velenje). Med moškimi je bil Novomeščan Robert Dragan (Krka) tretji. Med osnovnimi šolami so bili Šentjernejčani drugi. Med srednjimi šolami je bil Šolski center Novo mesto tretji, izbrana vrsta tretjih in četrtih letnikov te šole pa je zasedla drugo mesto. Med šestošolci je zmagala osnovna šola Vavta vas, Grmčani so bili drugi, med dekleti pa so bile Grmčanke tretje. Mčd sedmošolkami je bila najboljša osnovna šola Šmaijeta. Med osmošol-kami je bil Šentjernej drugi. Med posamezniki je med osmošolci zmagal Peter Kužnik iz Mirne Peči, med šestošolci pa Gregor Košir iz Vavte vasi. Novomeščani so dirko Po Spodnjem Saškem začeli izvrstno, saj je bil Branko Filip že v prvi etapi tretji, Milan Eržen je bil v šprintu tretje in sedme etape drugi, Gorazd Štangelj pa je bil ob zmagi v peti etapi še po enkrat četrti in sedmi. Po sedmih etapah je bil v ponedeljek Štangelj v skupnem vrstnem redu četrti z vsega 12 sekundami zaostanka, kar do danes, ko bodo kolesarji dirko končali, ni nenadomestljivo. Po sedmih etapah je v ekipnem vrstnem redu vodila Festina, medtem ko je bila Krka Telekom z minuto in 32 sekundami zaostanka četrta. Razen poklicnega moštva Krke Telekoma in ljubljansko-ptujskega Perutnine Ptuj-Radenske Roga so ostali slovenski kolesarji nastopali na Veliki nagradi Kamnika, kjer so tekmovalci kranjske Save na kriteriju osvojili kar prvih pet mest, šesti pa je bil osamljeni bojevnik Novomeščan Boštjan Mervar, ki je brez pomoči moštva zmagal le na prvem šprintu. Bolje so se uvrstili člani Krke Telekoma med mlajšimi kategorijami. Med starejšimi mladinci je bil Božič drugi in Prevejšek četrti, med mlajšimi mladinci pa so Novomeščani dosegli trojno zmago: 1. * Dan pred začetkom dirke Po Sloveniji bo rekreativna skupina kolesarskega društva Krka TeUkom pripravila tardicionalni maraton ob Krki. Start in cilj prireditve bo pred novomeško športno dvorano, kot je v navadi pa bodo kolesarji lahko vozili veliki maraton, dolg 80 km, ali krajši mali maraton, dolg 36 km. Štart obeh maratonov bo ob 9. uri. Zrimšek, 2. Kebelj, 3. Kastelic. Kolesarski klub Krka Telekom bo v soboto, 25. aprila, na šolskem stadionu pri osnovni šoli Bršljin pripravil prvo letošnjo dirko pionirjev za pokal Dane in po končani dirki Gorazd Štangelj še šolsko prvenstvo novomeške občine. Prejšnji teden so klub in njegove načrte predstavili tudi v krškem Savaprojektu, kjer največ pričakujejo od članskega moštva. Več o krških kolesarjih bomo objavili v naslednji številki. I. V. TERLEP IN NOVOMEŠČANI NOVO MESTO - Novomeški modelarji so v soboto, 18. aprila, nastopili na mednarodnem tekmovanju z jadralnimi modeli F-l-A v Pravutini na Hrvaškem. Novomeščani so bili najboljši med ekipami, pa tudi med 30 posamezniki je bil najboljši član Aerokluba Novo mesto Danijel Terlep. Bojan Može je bil peti in Slavko Može šesti. Nepričakovan poraz Trebanjcev Trebanjci so kljub porazu s predzadnjim moštvom ostali na tretjem mestu, a so jim tekmeci pred zadnjim kolom tesno za petami - Katastrofa Sevnice - Za konec naši med sabo Krka v Evropi, kaj pa zdaj? Košarkarji novomeške Krke to sezono dosegli več od pričakovanj - Poti nazaj ni več - Veliko več denarja Novomeška košarka se je letošnjo sezono vrnila na mesto, ki ga je nekoč v slovenskem prostoru že imela, med najboljša štiri slovenska moštva namreč, kamor je sodila pre dobrim desetletjem še v okviru Jugoslavije. Biti med najboljšimi štirimi pomeni danes veliko več kot takrat. Osamosvojitev Slovenije je našemu športu na široko odprla vrata v Evropo. Tega bodo v prihodnje deležni tudi novomeški košarkarji. So na to pripravljeni? Morda. Z moštvom, ki si je letos utrdilo položaj na slovenskem vrhu, v evropskih pokalnih tekmovanjih Krka ne more daleč. V košarkarskem žargonu bi njeni pomanjkljivosti rekli prekratka klop. Krkino prvo peterko vsekakor sestavljajo vrhunski igralci. Pri nakupu Dejana Jevtoviča in Dušana Steviča je imelo Krkino vodstvo nedvomno srečno roko. Novo-meščana Simon Petrov in Matjaž Smodiš sta se v enem letu uvrstila med najboljše slovenske košarkarje in bi brez pretiravanja lahko nastopala tudi v evropski ligi, v kateri uspešno nastopa Olimpija. Tudi Sentjernejčan Samo Plevnik je dokazal, da je vrhunski igralec, ki si upa in je sposoben zadeti, ko je najbolj potrebno. Ostaja le še šesti igralec, Primož Samar, ki je letos dokazal, da je lahko dober prvoligaški košarkar, čeprav so pred leti, ko je še nastopal za krški Interier, menili drugače. Potem se zgodba počasi konča. Dres prvoligaškega moštva sicer lahko nosita tudi Stipaničev in Grum, ki pa sta letos igrala premalo, da bi lahko ocenili, kam zares sodita, a za na evropski parket nista. Tam mora imeti trener na klopi vsaj približno tako močno postavo, kot je prva peterka. Rezervna postava Krke bi imela težave tudi z večino drugoligašev. Krka se je torej znašla pred pomembnim mejnikom. V naslednji sezoni bo nastopila na evropski košarkarski sceni. Glavni pokrovitelj ne bi smel tvegati svojega ugleda in v boj z evropskimi tekmeci poslati drugorazrednega moštva. Treba bo dokupiti vsaj pet tako dobrih igralcev, kot so Smodiš, Petrov in Stevič. Takih na slovenskem tržišču košarkarskih igralcev skorajda ni oziroma so že oddani, medtem ko je število tujcev, ki lahko igrajo v moštvu omejeno. Kupiti košarkarje iz držav nekdanje Jugoslavije, bivše Sovjetske zveze ali povabiti iz Amerike koga, ki mu ni uspelo prebiti se v NBA moštva, ni težko, vendar bo zaradi pravil treba izbirati predvsem med Slovenci oziroma med slovenskimi državljani. To pa stane še več. Bo najuspešnejše in najuglednejše slovensko podjetje odprlo mošnjiček in svoje moštvo katapultiralo v Evropo? Če se bo Krka za tak korak odločila, se bo morala hitro, kajti časa ni več veliko. I. VIDMAR Trebanjski rokometaši so bili pred srečanjem s predzadnjeuvrščeno Škofljico izraziti favoriti, a samo s tem se ne da zmagati. Domačini so v boju za obstanek med najboljšimi dali vse od sebe in niti moštvo z vrha lestvice se jim tokrat ni moglo postaviti po robu. Z morebitno zmago bi si Trebanjci že zagotovili tretje mesto, tako pa bodo morali v soboto doma premagati še Dobovčane. Slednji so v predzadnjem kolu pokazali največ, kar znajo, a kljub temu so morali priznati, da je drugouvrščeni Prevent boljši. Dobov-čani so vodili večji del srečanja, klonili pa so šele v zadnjih minutah. Če bodo tokratno predstavo ponovili tudi v soboto, se bodo morali TVebanjci pošteno potruditi, da ne bodo izgubili tretjega mesta. Do-bovčani nimajo česa izgubiti, saj imajo sedmo mesto že zagotovljeno. Sevničani so se tokrat prepustili na milost in nemilost enemu izmed VOJAKI Z LOKI NOVO MESTO - Vojaškega lokostrelskega tekmovanja v Ankaranu oziroma na strelišču na Debelem Rtiču so se udeležile tri novomeške čkipe. Druga vrsta novomeške vojašnice je bila tretja, moštvo območnega združenja častnikov Šentjernej, Škocjan in Novo mesto pa je bilo šesto. (B. A.) najmočnejših evropskih moštev Pivovarni Laško. Res so dosegli kar 22 zadetkov, a kaj, ko sojih Celjani kar 31 več. Za slovo od prve lige bodo Sevničani v soboto igrali doma s Krškim, ki teoretično še lahko izgubi osmo mesto. ZMAGE V WANGNU MIRNA - Mirnski badmintonisti so konec minulega tedna nastopili na močnem mednarodnem turnirju v Wangnu v Nemčiji, na katerem je nastopilo 270 igralcev iz Nemčije, Avstrije, Italije, Švice in Slovenije. V močnejši skupini je Urša Plahutnik v finalu z 11:4 in 11:3 premagala Italijanko Theo G”tsch. Dušan Skerbiš je osvojil tretje mesto med posamezniki in skupaj z Žigo Str-moletom v igri moških parov. V B-skupini seje izkazala 15-letna Tre-banjka Mojca Klemenčič, ki je dosegla svojo prvo zmago v mednarodni konkurenci. IKEII INI JI imun ODBOJKA I. A SOL, ženske, druga tekma finala kočnice za naslov prvaka -TPV NOVO MESTO: 1NFOND BRANIK 1:3 (-14, 15, -7, -6); TPV NOVO MESTO: Jana Ver-nig, Petrač, Lutsiv, Koncilija, Muhič, Volkova, Katja Vernig, Rajak, Podolski, Smrke, Ostro-veršnik. Naslov državnih prvakinj so tako osvojile Mariborčanke, drugo mesto pa Novomeščanke. Čestitamo! KOŠARKA 1. A SKL, moški, prva tekma polfinala končnice - UNION OLIMPIJA : KRKA 82:60 (46:27); KRKA: Samar 5, S. Petrov 21, Smodiš 14, Plevnik 5, Stevič 15; UNION OLIMPIJA: Jurkovič 18 itd., druga tekma - KRKA : UNION OLIMPIJA 64:79 (40:40); KRKA: Jevtovič 11, Samar 4, Petrov 4, Smodiš 9, Grum 4, Stipaničev 2, Plevnik 8, Stevič 22; UNION OLIMPIJA: McDonald 19 itd. ROKOMET L SRL, moški, 21. kolo - KRŠKO : ANDOR 32:32 (13:14); KRŠKO: Anžič, German 3, Iskra 8, Martinčič, Unkič 2, Glaser 3, Kukavica 6, M. Urbanč, D. Urbanč 4, Bašič, Deržič 1, Čopič 5. AFP DOBOVA : PREVENT 24:27 (15:12); AFP DOBOVA: Denič, Džapo, Begovič 6, Bogovič 3, Ocvirk 5, Deržič 6, Levec 3, Kranjčič, Sladič 1, Škof. PIVOVARNA LAŠKO: SEVNICA 53:22 (27:6); SEVNICA: Marcola, Božič 2, Močivnik 2, Povše 1, Krištofič 5, Teraš, Sečki 5,'Vertovšek 1, Sirk 3, Požek 1, Godec, Plazar 2. MARC ŠKOFLJICA : TREBNJE 23:17 (13:10); TREBNJE: Torlo, Višček 2, Mežnarič, Radelj, Blagojevič 4, Šavrič 4, Stojakovič 7, Bilbija, Ojstršek, Gradišek, Papež, Žitnik. Lestvica - 1. Pivovarna Laško 40, 2. Prevent 31, 3. Trebnje 27, 4. Gorenje 26, 5. Prule 67 25, 6. Andor 24, 7. AFP Dobova 18, 8. Krško 16, 9. Slovan 14, 10. Škofljica 12, 11. delmar 12, 12. Sevnica 7. V zadnjem kolu bo v soboto, 25. aprila, Sevnica igrala doma s Krškim in Trebnje doma z AFP Dobovo. NOGOMET 2. SNL, 21. kolo - ELAN : ECO-TECH ŠMARTNO 1:0 (1:0); strelec: Plevnik v 21. minuti. Lestvica - 1. Živila TViglav 51,2. Koper 50,3. BST Domžale 44,4. Elan 39,5. Železničar 37,6. Šentjur 29 itd. V 22. kolu bo Elan igral v gosteh s tretjeuvrščenim moštvom BST Domžale. 3. SNL, zahod, 18. kolo - LITIJA : KOLPA 0:5; lestvica: 1. Thbor 44... 10. Kolpa 21 itd. V Krško moštvo se je po daljšem odmoru spet vrnil poškodovani Blaž Iskra, ki je kar osemkrat zatresel Andorjevo mrežo in ima največ zaslug za osvojeno točko. Žal se je s to tekmo Blaž, ki se bo v bodoče posvetil družinskemu življenju, poslovil od domačih gledalcev, kijih je s svojimi vragolijami z žogo navduševal kar 18 let. ŠTIRI LETA NEPORAŽEN NOVO MESTO - Na drugem letošnjem turnirju v semmi contac-tu so tekmovalci karate kluba Novo mesto dosegli štiri zmage in dve drugi mesti. Franjo Skok je zmagal med člani v kategoriji do 89 kg, Toni Tbrk pa v kategoriji nad 89 kg. Med mladinci sta zmagala Petrit Izairi in Darko Milanovič, ki že štiri leta ni doživel poraza. Primož Konda in Dušan Stojanovič sta med mladinci v svojih kategorijah zasedla drugo mesto. ZMAGI NOVOMEŠČANOV NOVO MESTO - Člana novomeškega teniškega kluba Krka Blaž Tlirk in Nikola Maljkovič sta na zadnjih turnirjih za odprto prvenstvo Slovenije dosegla lepi zmagi. Tbrk je v finalu turnirja za igralce do 16. leta na Vrhniki premagal Ljubljančana Nejca Smoleta, Maljkovič pa je uspel v Novi Gorici, kjer je v finalu turnirja za igralce do 18. leta s 7:6 in 7:4 premagal Celjana Matica Ser-donerja. Naslednji turnir za odprto prvenstvo Slovenije za igralce do 18. leta bodo pripravili Novomeščani. Thrnir se bo začel v ponedeljek, 27. aprila na igriščih pod Portovalom, finalne tekme pa bodo v petek. Na dobre uvrstitve upajo tudi domači igralci: Aleša Šantelj med dekleti ter Nikola Maljkovič, Blaž Turk, Tomaž Budja, Maj Jožef in Thdej Pucelj med fanti. ŠPORTNO DEJAVNI UPOKOJENCI Športne igre upokojencev Dolenjske in Bele krajine bodo letos 6. junija v Tfebnjem, upokojenci pa se bodo pomerili v šahij, streljanju, kegljanju, pikadu in balinanju. Na srečanje se pripravljajo tudi belokranjska upokojenska društva, ki že tekmujejo med sabo. Prejšnji petek so se na Hrastu pomerili v šahu. Zmagal je Črnomelj nad Gradcem in Suhorjem, med posa-mzniki pa Kadragič nad Dragašem in Škofom. Črnomaljsko društvo upokojencev bo v počastitev prihajajočih praznikov 24. aprila ob 16. uri v društvenih prostorih pripravilo šahovski turnir posameznikov, danes pa bodo v gostilni Ogulin na Cerovcu pripravili tekmovanje v pikadu. (J. D.) Union Olimpija za Krko previsoka Kljub temu se Novomeščani niso predali - Na drugi tekmi polfinala končnice v prvem polčasu enakovredni gostom - V Koračevem ali evropskem pokalu - Za tretje mesto doma v sredo NOVO MESTO - Nihče ni pričakoval, da bi novomeški košarkarji lahko presenetili Ljubljančane na njihovi poti do novega naslova državnega prvaka. Kam kdo sodi, so košarkarji Uniona Olimpije pokazali že prejšnjo sredo v Ljubljani, ko so Novomeščane dotolkli že v prvem polčasu, precej drugače pa je bilo na drugi tekmi v Novem mestu, ko so bili domačini ves prvi polčas povsem enakovredni gostom, v drugem polčasu pa si je trener Ljubljančanov Zmago Sagadin, ki ima na voljo bistveno več vrhunskih igralcev, privoščil tršo obrambo in tesno pokrivanje Krkinih košarkarjev po celem igrišču. Novomeška športna dvorana je bila v soboto spet nabito polna, in to kljub hudemu porazu Krke na prvi polfinalni tekmi končnice slovenskega državnega prvenstva med tednom v Ljubljani. Novomeški ko- METLIČANI NA KLEKU METLIKA - Planinsko društvo Metlika sodi med najbolj množična in najdejavnejša društva v občini. Letos so se metliški planinci povzpeli na Kriško goro, Tolsti vrh, Peco, Raduho in še kam. Prejšnjo nedeljo se jih je več kot 60 povzpelo na domnevno domovanje čarovnic - Klek. V nedeljo, 26. aprila, bodo ob prazniku mesta Metlika pripravili pohod okoli mesta, 1. maja pa bo pri Miklavžu na Gorjancih tradicionalno prvomajsko srečanje. (J. D.) šarkarji se tudi tokrat niso vnaprej predali, tako da v prvem polčasu * * Krka si je že zagotovila nastop v evropskem Koračevem pokalu, od sinočnje tretje polfinalne tekme med Pivovarno Laško in Kovinotehno Savinjsko v Laškem pa je odvisno, ali bo Krka lahko igrala celo v Evropskem pokalu. Če se v finale končnice uvrstijo Laščani, bo Krka igrala za tretje mesto s Kovinotehno Savinjsko, in če jo dvakrat premaga, bodo Novomeščani v prihodnji sezoni nastopali v evropskem pokalu. Prva tekma za tretje mesto bo v soboto na Polzeli ali v Laškem), druga pa v sredo, 29. aprila, ob 20. uri v Novem mestu. Ljubljančanom nikakor ni uspelo doseči večjega vodstva. Trener Uniona Olimpije Zmago Sagadin je poskušal spremeniti dogodke na igrišču s številnimi menjavami. V drugem polčasu so Ljubljančani začeli počasi, a vztrajno večati razliko. V šesti minuti so po osebni in tehnični napaki Petrova nad Hafnarjem Ljubljančani prvič povedli z več kot 10 točkami razlike. Še dve minuti pred koncem so gostje vodili z 20 točkami razlike (57:77), v zadnjih trenutkih pa so Novomeščani poraz le ublažili. Končni izid 64:79 je v zadnji sekundi določil Leon Stipaničev. , y PAVLIČ ZA ZAČETEK ZMAGAL NA GROBNIKU NOVO MESTO - Peter Pavlič je odlično začel letošnjo sezono v tekmovanju pokala Clio. Na cestnohitrostni dirki na Grobniku je med 28 nastopajočimi osvojil drugo mesto, med slovenskimi tekmovalci pokala Clio pa je zmagal. Peter tudi letos tekmuje za AMD Novo mesto Avtoplus. NAMESTO ZMAGE SO SE PREVRNILI - Vsoboto so veslači Straškega Gimpexa pripravili tretjo letošnjo tekmo za državno prvenstvo v raftingu, na kateri je nastopilo rekordnih 22 posadk. Posadka Straškega prvega čolna Gimpex I je imela tokrat lepo priložnost, da prvič premaga svetovne prvake, veslače Bobra I. Stražani so imeli večji del proge rahlo prednost, kipa so jo zapravili na zadnjih lehnjakovili pragovih pred ciljem, ko so se prevrnili in tako izgubili vsaj minuto. Stražani so edini, ki na svojem raftu uporabljajo krovnico, pokrivalo, ki preprečuje, da bi voda pljusknila v notranjost čolna. Zelo koristna pogruntavščina žal povzroča težave, če se raft prevrne. Stražani so pred tekmo vadili reševanje iz prevrnjenega rafta v zunanjem lesenem bazenu v Šmarjeških Toplicah, a jim to vseeno ni veliko pomagalo. Zmagal je Bober I, Gimpex I je bil drugi, Ščuka I tretja, Gimpex II sedmi itf Gipex II petnajsti. Skupni vrstni red po treh tekmah: 1. Bober 1120, 2. Gipex I 95, 3. Ščuka I 90... 9. Gimpex U 43... 20 Gimpex III6. (Foto: I. Vidmar) Obetavni izidi mladih atletov Na drugem srečanju atletov na planem doseženih nekaj dobrih izidov - Aleš Tomič hitro na 600 m - Pionirka 165 cm v skoku v višino ■ Kraševec spet najhitrejši letos V nedeljo, 19. aprila, so v Ljubljani na stadionu v Šiški pripravili drugo letošnje atletsko srečanje, na katerem so se izkazali tudi dolenjski atleti. Lep uspeh je dosegla pionirka Šentjernejčanka Alenka Žnidaršič, ki je s 165 cm v skoku v višino zmagala med članicami. Novomeščanka Gordana Dragi- širni pionirkami v skoku v daljino in šič je s 505 cm zmagala med mlaj- temu dodala še zmago v teku na 60 SREBRO JE KORAK NAPREJ - Novomeške odbojkarice so na drugi tekmi v prvih dveh nizih finalne tekme letošnjega državnega prvenstva poskusile vse, da bi še drugič v sezoni premagale mariborski Infond Branik. Prvi niz so izgubile na razliko, drugega pa dobile. V tretjem nizu so že vodile s 6:2 in dišalo je po presenečenju, ko so se očitno ustrašile zmage in povsem popustile. Po srečanju so predstavniki slovenske odbojkarske zveze dekletom podelili medalje (na sliki z desne: kapetanka Alenka Ostroveršnik, Jana Vemig, Elena Volkova...). Za Novomeščanke je drugo mesto največji uspeh po osamosvojitvi. (Foto: I. V.) f ...................... OBRNILI SO HLAČKE - Odbojkarji novomeške Krke so z gladko zmago nad Šempetrom dobro začeli boj za vrnitev v poslej enotno prvo ligo. Kljub temu da Novomeščani v drugem delu letošnjega prvenstva niso niti enkrat izgubili, niso zadovoljni. Že od sredine lanske sezone niso dobili dogovorjenih nagrad in hranarin, prav tako že poldrugo leto dela povsem zastonj tudi trener Bojan Vemig. Igralci so iz protesta do takega odnosa klubskega vodstva nastopili z obrnjenimi hlačkami in v navadnih bombažnih majicah namesto v dresih z napisom glavnega pokrovitelja kluba, Krke, kiji tako stanje v tekmovalno uspešnem klubu ne more biti v ponos. Na sliki: Krkini odbojkarji se po srečanju s Šempetrom rokujejo s poraženci. (Foto: I. Vidmar) STAROTRŽANKE V NOVEM MESTU - Novomeški šahovski klub je v nedeljo, 19. aprila, v prostorih srednješolskega centra pripravil pripravil ekipno državno prvenstvo za osnovnošolce do 12. leta. Med deklicami so so prepričljivo zmagale Starotržanke Mateja Špehar, Mateja Madronič, Tjaša Štaudohar in Spela Farič (na sliki na levi strani mize), med dečki pa so bili najboljši učenci z osnovne šole Dušana Flisa iz Hoč. Nastopilo je 250 mladih lahistov iz 46 ekip. Vrstni red: deklice - 1. Stari trg ob Kolpi 28(*4. Blanca 13,5, 7. Laskovec 11,5,10. Mirna Peč 10 itd; dečki -1. Hoče 22, 5. Jurij Dalmatin Krško 17, 6. Center Novo mesto 16,5, 8. Kostanjevica 16. (Foto: 1. Vidmar) Šport iz Kočevja in Ribnice • RIBNICA-V soboto so v Ribnici pripravili prvega od dveh turnirjev končnice ženskega državnega rokometnega prvenstva za uvrstitev od 5. do 8. mesta. Igralke Gramiza so izkoristile prednost domačega igrišča in premagale obe primorski ekipi, Izolo z 22:15 in Burjo z 25:18. Rokometašice mariborske vrste Bele Viole so brez težav opravile z Izolo z 22:11. Proti Izoli sta se v kočevski vrsti kot strelki izkazali Mira Dragičcvič in obetavna Kristina Mihič, ki sta skupaj dosegli kar 14 zadetkov. Na drugi tekmi so Kočevke prav tako igrale zelo tekoče in že v 10. minuti odpihnile Burjo, saj so povedle že s šestimi zadetki razlike. Priložnost so dobile vse igralke, kot strelka pa se je zopet izkazala Mira Dragičcvič, ki je tudi na tej tekmi sedemkrat zadela mrežo go-stojoče vratarke. • Drugi turnir bo 9. majav Mariboru. Na lestvici vodi Gramiz, ki je zbral šest točk, druga je Bela Viola s 5 točkami, tretja Izola z eno točko, Burja pa je brez točk. • RIBNICA - Po porazu z Veliko Nedeljo z 21:25 so rokometaši Inlesa zdrsnili na peto mesto prvenstvene lestvice in tako zapravili vse možnosti, da sc tudi ob morebitni zmagi v zadnjem krogu uvrstijo vsaj na drugo mesto, na katerem so bili večji del spomladanske sezone. Ribničani so srečanje dobro začeli in so bili do polovice prvega polčasa enakovredni. Po zaostanku treh zadetkov v prvem polčasu so se v nadaljevanju srečanja pobrali in v 40. minuti izid izenačili. Ko so nasprotniki tesno pokrili najboljšega ribniškega strelca Damjana Skaperja, ki je dosegel 14 zadetkov, je bilo tekme tako rekoč konec. • KOČEVJE - Veteranke Kočevja so na prvem Mauserjevem memorialnem turnirju v Idriji osvojile drugo mesto. Na odločilni tekmi so premagale Idrijo s 15:6, izgubile pa so proti Izoli z 10:8. Andrejo Križman so razglasili za najboljšo igralko turnirja. MG. m, Matija Kraševec je s 7,75 ponovno izboljšal najboljši letošnji pionirski izid na 60 m, zelo dobro pa sta nastopila tudi Manja Praznik iz Dolenjskih Toplic na 400 in 100 m ovire ter njen klubski tovariš Matjaž Bukovec na 200 m. Omeniti velja tudi člana novomeškega Porto-vala Aleša Tomiča, ki je med člani zmagal v teku na 600 m in z izidom 1:21,45 dokazal, daje napredoval tudi v hitrosti, ki jo bo potreboval v svoji disciplini, teku na 1500 m. Izidi v šprinterskih disciplinah in v skoku v daljino so nekoliko slabši, saj je tekmovalcem v prsi pihal močan veter. Ml. pionirji, daljina - 3. Jernej Kovačič (Šentjernej) 480; mlajše pionirke, 60 m -1. Gordana Dragi-šič (Krka) 8,62,2. Urška Petrič 8,66, 5. Barbara Turk (obe Šentjernej) 6,83; daljina - 1. Dragišič 505, 2. Petrič 476,3. Turk 468,5. Anja Plan-tan 450 (Krka), 8. Nermina Nadare-vič 427 (Krka). Pionirji, 100 m ovire - 2. Tadej Premrl (Krka) 17,45; 60 m - 1. Matija Kraševec 7,75, 2. Luka Strajnar 790 (oba Krka), 9. Jernej Kovačič (Šentjernej) 8,85; palica - 2. Primož Jeralič (Krka) 250; kopje -1. Mitja Žitnik (Krka) 51,77. Ml. mlad. - 100 m ovire - 2. Manja Praznik (Dolenjske Toplice) 15,00,2. Katarina Kovačič 15,70,5. Duška Zoretič (obe Šentjernej) 16,04; 200 m - 2. Matjaž Bukovec (Dolenjske Tbplice) 23,24; kladivo - 1. Borut Sever (Krka) 28,20; krogla - 2. Janez Vrtačič (Šentjernej) 12,45; disk - 2. Robert Meglič (Krka) 34,16 Člani, 100 m - 4. Kristjan Kralj (Šent.) 11,36, 7. Gregor Rovan (Krka) 11,55; 600 m -1. Aleš Tomič (Portoval) 1:21,45, 4. Robert Thsič (Krka) 1:25,91, 5. Marko Gorenc (Šentjernej) 1:26,00, 6. Franci Menič (Krka) 1:26,56, 10. Primož Abram (Portoval) 1:34,09; daljina - 2. Rovan 659,5. Matej Kralj (Šentjernej) 585; troskok - 2. Sašo Lukež (Krka) 13,33, 3. Aleš Konda (Dolenjske Toplice 13,16; Članice, 100 m - 4. Maja Nose (Šentjernej) 12,64; 200 m - 3. Maja Nose 26,39; višina - 1. Alenka Žnidaršič 165,3. Dušanka Zoretič 155, 5. Katarina Koligar (vse Šentjernej) 150, 6. Snežana Miladinovič (Dolenjske Toplice) 150; daljina -1. Maja Kranjčič 524, 2. Tanja Prudič 505,4. Polona Bukovec 496 (vse Krka), 5. Katarina Kovačič (Šentjernej) 495; kopje -1. Ines Čigoja (Krka) 41,41. I. V. f DOLENJSKI LIST 1 Dobile akrobatsko stezo VELIKE LAŠČE - Mlade gimnastičarke osnovne šole Primož Trubar iz Velikih Lašč dosegajo redno velike uspehe na tekmovanjih ljubljanske regije. Tudi na zadnjem tekmovanju so bile ekipno v obeh skupinah prvakinje, pa tudi najboljše posameznice so bile Laščanke. Mentorica laških športnih gimnastičark profesorica Ana Peček nam je sporočila razveseljivo novico, da je šola po štirih letih moledovanj končno le dobila akrobatsko stezo. Veljala je 400.000 tolarjev, nakup pa so omogočili mnogi pokrovitelji, med katerimi velja omeniti Novo Ljubljansko banko. , „ prof. Ana Peček GRAH NAJBOLJŠI PADALEC NOVO MESTO - V nedeljo so v Novi Gorici pripravili prvo letošnje tekmovanje slovenske lige jadralnih padalcev. Novo-meščan Marjan Grah je z novim še ne preizkušenim in neuravnanim padalom osvojil peto mesto, vendar obstaja možnost, da bo tekmovanje razveljavljeno. Ob tej priložnosti so razglasili tudi najboljše tekmovalce prejšnje sezone. Marjan Grah je bil na osnovi uspešnih nastopov na svetovnem prvenstvu in v svetovnem pokalu ter drugega mesta na slovenskem prvenstvu proglašen za najboljšega jadralnega padalca lanske sezone v Sloveniji. Naslednji teden bo nastopil na prvi letošnji tekmi svetovnega pokala ob jezeru Lago di Como pri Milanu. STRELCI TRETJI MURSKA SOBOTA - Zadnji, šesti krog državne lige v streljanju z zračnim orožjem za mlajše mladince se je za mlade strelce strelskega kluba Kruno Brežice končal nadvse uspešno. Ekipa strelcev s standardno zračno puško, Iztok in Edi Za-kovšek ter Matjaž Sotler, je mesec dni star klubski rekord popravila kar za 37 krogov in se uvrstila na tretje mesto, pri tem pa sta Iztok s 363 in Matjaž s 359 krogi izdatno izboljšala tudi svoja osebna rekorda. Še bolje je z zračno pištolo nastopil 17-letni Matej Krajnčič, ki je s 344 krogi osvojil srebrno medaljo. Pri dekletih je bila Vesna Kržan s 314 krogi peta. (E.S) OTVORITEV SEZONE NOVO MESTO - Ob začetku motoristične sezone bodo člani Motokluba Novo mesto v soboto, 25. aprila, ob 10. uri na ploščadi na Novem trgu v Novem mestu pripravili razstavo motorjev iz lastnega voznega parka ter novih motorjev in motoristične opreme, ki jo pri nas ponujajo uvozniki. Marijan Špilar 60-letnik Marijan Špilar seje rodil v Kostanjevici na Krki, se izšolal za učitelja na učiteljišču v Novem mestu in začel poučevati leta 1957 na osnovni šoli v Mirni Peči. Kmalu je bil premeščen na osnovno šolo Katje Rupena v Novem mestu in začel učiti telesno vzgojo. Ob ustanovitvi osnovne šole Grm leta 1971 je tu nadaljeval delo učitelja telesne vzgoje, od leta 1997 pa je ravnatelj te šole. Sedaj se počasi odpravlja v zasluženi pokoj. Njegovo 40-letno delo je pustilo neizbrisne sledove na področju telesne vzgoje in športa na Dolenjskem in tudi širše v Sloveniji. Ob delu se je izobraževal naprej in postal profesor telesne vzgoje. Z marljivim treningom je postal vrhunski atlet, ki so ga, kot sam rad pove, obeležile tri desetice: deset let je bil slovenski rekorder v metu kopja, deset let član jugoslovanske atletske reprezentance in desetkrat je bil slovenski prvak v metu kopja. Bil pa je tudi prvak Jugoslavije in dvakrat stal na zmagovitih stopničkah na Balkanskih igrah. Leta 1964 je na atletskem tekmovanju v Rimu premagal svetovnega prvaka v metu kopja. Ob vsem tem je Marijan še vedno našel tudi čas za družino in prijatelje. Spominjam se, kako smo skupaj oblikovali profil nove hospi-tacijske Osnovne šole Grm, kako je bil ves čas pripravljen prenašati svoje izkušnje in znanje na druge. Vrhunski so bili njegovi dosežki na področju osnovnošolske atletike že na osnovni šoli Katje Rupena, ko so bili njegovi atleti trikrat drugi in enkrat prvi v Jugoslaviji. Na osnovni šoli Grm pa je s svojimi atleti kar štirikrat posegel po prvem mestu v pionirski atletiki v Sloveniji. Za dosežke v športu je dobil Bloudkovo plaketo. Ravnatelj osnovne šole Grm pa je bil celih 21 let. Ko sem ga že rahlo utrujenega od praznovanj ob 60-letnici obiskal, pa se ob obujanju spominov na sodelovanje kar nisva mogla izogniti pogovoru, kako sva postala “vinogradnika” v Avguštinah nad Kostanjevico, kako sem jaz omagal, on pa je vztrajal in večidel s svojimi rokami naredil vinograd, zidanico, kozolec in čebelnjak. Ko sva se dotaknila vprašanja, kako po ppokojitvi, sem videl, da je še poln energije in daje verjetno ne bo v celoti potrošil le v vinogradu. Močno ga “pekli” nerazumno zavlačevanje dograditve osnovne šole Grm, za kar se je zadnja leta močno angažiral in tudi uspel zbrati precej dodatnega denarja. MIROSLAV V UTE BADMINTON BREŽICE - V Brežicah so pripravili turnir za državno prvenstvo v badmintonu do 13. leta, na katerem so se spet izkazali igralci mirn-skega Toma. Med dekleti je zmagovalko odločil dvoboj med sestrama Silvester, tudi tokrat pa je Urška premagala Špelo. V igri mešanih larov je bila stvar obrnjena, saj je Ipela skupaj z Blažem Holcem zmagala, medtem ko seje morala Urška z Gregorjem Skerbišem zadovoljiti s tretjim mestom. V igri ženskih dvojic sta zmagali sestri Silvester, medtem ko sta Katja Strmole in Taja Borštnar osvojili tretje mesto. f Mercator v akciji od 23.4. do 7.5.‘98 Tunina pašteta 80 g, Delamaris V, \ il stara cena 245,70 v ( 189,00 h » i. > v k •Asta*«- • • '• ! in se 19 posebej označenih izdelkov! http://www.mercator.si Ponudba velja do prodaje zalog! [Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9... Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objav-(jene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen trti dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Dol. list št. 15,16. aprila V tej rubrili smo prebivalci Starih Žag brali, kako je naš sovaščan “postavil škarpo in s tem dokazal, kako lahko posameznik prispeva h kulturni ureditvi okolja,” kakor se je pohvalno izrazila V. K. iz Dolenjskih Toplic. “Čeprav gre za pohvalo, svojega imena ni hotela dati,” je začudeno pripomnil novinar, ki se je pogovarjal z V. K. Razumljivo, da ni hotel povedati imena, ker je očitno poklicala žena Slavka Križeta iz Starih Žag, kije to škarpo napravil, Vladka pa je tako izrekla samohvalo. Resnica je taka: Križe je poleti 1997 kupil dotrajano manjšo hišo z nekaj zemlje v Starih Žagah. Thkoj je začel s samovoljo in vandalizmom. Brez uradnega dovoljenja je ob vaški cesti postavil, tako da je cesto zožil, dva metra visoko in 40 metrov dolgo škarpo in s tem večjim vozilom onemogočil vožnjo po cesti. Prilastil si je 45 metrov vaške javne poti in nanjo zložil trame in deske tako, da je pot zaprta za ves promet, in celo z žično ograjo zasedeno pot pridružil svojemu zemljišču, kljub temu da so geodeti iz Novega mesta lani to pot zaznamovali z uradnimi mejniki. Križe je tudi brez dovoljenja na svoji parceli napravil izkop za gradnjo hiše tako, da je odstranjeno zemljo v večjih količinah odložil na občinsko zemljo, ki jo ima v najemu tukajšnja vaščanka, za kar je že bila obveščena občina Novo mesto, naj ukrepa. Končni rezultat tega početja je, da je na intervencijo vaščanov inšpektorat za okolje in prostor Novo mesto izdal odločbo, da mora Križe svojo škarpo in vse, kar je naredil brez dovoljenj, odstraniti v dveh mesecih. IVAN LAVRIČ\ IDA RETELJ, JOŽE LAVRIČ IN VLADKA LAVRIČ Stare Žage Izničiti ni težko Dol. list, št. 15,16. aprila Čeprav Toni Gašperič v svojem zapisu z nadnaslovom “Aplavz ni obvezen” ne omenja avtorja “pikrega zapisa ozkega človeka” o metliški prireditvi Pri nas Belokranjcih, čutim dolžnost, da se kot avtorica oglasim. Zlasti še, ker menim, daje kritika izpod njegovega peresa udarila mimo in je naslovljena na napačen naslov. Očitno je Toni Gašperič, ki je za omenjeno prireditev napisal scenarij in jo tudi vodil, slabo poslušal, kaj je na njej govoril znani humorist Janez Vraničar-Luigi. Ne želim se kititi s tujim perjem in ni me sram povedati, da so besede, na katere se je “obesil” Gašperič, prišle iz Luigi-jevih ust. Dejal je namreč nekako takole: “Same iste face. Kaj bomo Belokranjci sami sebi kazali, kaj znamo?” A da ne bom razumljena napak: ne nameravam Luigiju naprtiti nikakršne krivde. Narobe! Prav v teh njegovih besedah sem videla srž problema, ki ga je najbrž čutil Luigi, a tudi obiskovalci prireditve, ki so se ob domislici zasmejali, a nekateri verjetno bolj kislo. Kritika namreč ni letela niti na nastopajoče niti na obiskovalce prireditve. Problem je namreč v tem, da o prireditvah na slovenski periferiji, s čimer ni mišljena le Metlika ali Bela krajina, v glavnem poročajo le lokalni mediji (tudi ob omenjeni prireditvi je bilo tako), na njih pa je tudi zelo redko srečati ljudi iz slovenske prestolnice, ki bi se tako lahko na lastne oči in ne zgolj iz poročil prepričali, kaj vse zmoremo Slovenci tudi drugje, ne le v Ljubljani. Podtikati mi besede, da sem z zapisom izničila ljubiteljsko kulturno dejavnost v Beli krajini, je neumnost. Toliko bolj, ker vse, ki so nastopili (razen Pojočih steljic, ki so debitirale in za katere lahko rečem le : “Super!”) slišim vsaj nekajkrat na leto, saj je narava mojega dela pač takšna, da obiščem (skoraj) vse prireditve v Beli krajini. O večini nastopajočih na metliški prireditvi pa sem napisala že veliko več kot le, da sem jih naštela kot nastopajoče. Tudi zato, ker sem jih imela priložnost spoznati bolje, kot je možno na enem samem nastopu, bi bilo nelogično, da bi zapisala o njih tako, kot je razumel Gašperič. Predobro poznam trud, delo in Vztrajnost številnih belokranjskih ljubiteljskih skupin, preden se predstavijo na odru. Zato jih cenim in mi še na misel ne pride, da bi si jih drznila blatiti. Uidi zaradi tega me boli, da se mnogim, ki na račun nas davkoplačevalcev v Ljubljani udobno sedijo v foteljih z visokimi plačami, ne ljubi obiskati prireditev na deželi. Morda tudi zato ne - to je povsem moja misel - ker se boje, da bo potem potrebno za uspešno ljubiteljsko kulturo primakniti še kakšen tolar. In če ni “visokih osebnosti”, navadno ni zraven niti medijev. A da ne bi kdo mislil, da se želim sedaj komer koli opravičevati, naj povem, da sem o tovrstnem ignorantskem odnosu pisala že velikokrat. Naj zato citiram samo del komentarja, objavljenega lanskega julija z naslovom Po krivici zapostavljeni: “...ne pomeni, da je delo neplačanih zagnancev opravljeno kaj slabše, kot če bi za delo, sedaj opravljeno z vsem srcem, dobili plačilo... A čeprav prej omenjeni entuziasti ne pričakujejo denarja in so zanje najlepša nagrada zadovoljni obiskovalci, bi si zagotovo zaslužili vsaj večjo pozornost medijev. Lokalna sredstva obveščanja so jim sicer naklonjena, le redkokdaj pa najdejo pot do njih nacionalni mediji. In če bi jo našli, bi se lahko tudi kultura s periferije približala prestolnici, v kateri marsikdaj za ljudi nezanimivo prireditev privzdignejo prav sredstva obveščanja”. MIRJAM BEZEK-JAKŠE novinarka Si upajo pogledati učencem v obraz Dol. list št. 13, 2. aprila Resnica o gradnji telovadnice! Ob prebiranju tvojih tekstov v DL, sem se, spoštovani Borut Grabrijan, spraševal, kaj žene mladega človeka, da zavaja občane s sejanjem nezaupanja v ljudi, ki so bili legalno izvoljeni na volitvah pred štirimi leti. Koncem leta bomo na lokalnih volitvah ocenjevali njihovo štiriletno delo. Volilni izid bo edina resnica o naši oceni njihovega dela. Pravzaprav sem ves ta čas pričakoval odgovor na tvoje pisanje s pristoj-nejšega mesta. Ker ni tako, sem sklenil, da kot predsednik športne zveze Črnomelj obvestim občane o resnici gradnje sporne telovadnice. 1\idi sam sem odraščal v neposredni bližini igrišča v Župančičevi ulici, in to nekaj let prej, preden si se v soseščino priselil s svojimi starši. Medlo se spomnim delovnih akcij, ko je iz nekdanjega z tešem pokritega igrišča nastalo asfaltno. Spomnim se tudi večine uspehov ženskega in moškega rokometa v Črnomlju. Ko so zaradi gradnje srednješolskega centra v Loki uničili košarkarsko igrišče ob OŠ Loka, so bili nabavljeni premični koši. Igrišče je postalo edina zunanja igralna površina za rokometaše in košarkarje ter ostale rekreativce v Črnomlju. Žal ga je zaradi večnega pomanjkanja denarja v črnomaljskem športu močno nagrizel zob časa. Zgrožen sem bil ob novici, da je gospod Janez Urbanc z ministrstva za šolstvo in šport predlagal gradnjo telovadnice na obstoječem igrišču. Stališče Športne zveze je bilo v začetku odklonilno. Po vrsti usklajevalnih sestankov s predstavniki občine Črnomelj in projektantom smo na skupščini Črnomelj izglasovali soglasje k predlagani varianti (vzdržal se jenredstavnik Rokometnega kluba Črnomelj). Sklep o soglasju h gradnji vsebuje tudi pogoje, ki jih mora financer gradnje spoštovati. Telovadnica mora zadoščati kriterijem FIBA, za čas gradnje je treba usposobiti nadomestno igrišče za rokomet in košarko (naknadno predlagana igrišča na Majerju), za novo telovadnico zgraditi novo rokometno igrišče s tribunami in razsvetljavo; urediti zemljiškopose-stne odnose z lastniki sosednjih zemljišč. Po nekajkratnih obravnavah gradnje je občinski svet občine Črnomelj na seji 30.6.1997 imenoval odbor za gradnjo telovadnice in prizidka učilnic pri osnovni šoli Mirana Jarca v Črnomlju v sestavi: Boris Fabjan, Boris Cimerman, Boris Mužar, Vinko Kunič, Branko Banovec in Mojca Stjepanovič. Odbor me je na svoji prvi seji 22.7.1997 izvolil za predsednika. Do sedaj smo imeli tri seje. Na njih smo spremljali potek aktivnosti v zvezi z gradnjo telovadnice. Prav te dni dvigujejo dokumentacijo potencialni izvajalci del. Župan se dogovarja na ministrstvu za šolstvo in šport za datum položitve temeljnega kamna. Sredstva v občinskem in republiškem proračunu so zagotovljena. Gradnja naj bi se začela 1. julija 1998 in bila zaključena v štirinajstih mesecih. Tako bo občina Črnomelj pridobila sodoben objekt, ki bo rešil prostorsko stisko črnomaljskih športnikov in šolnikov. Na predlog ŠZ Črnomelj bo pridobil domicil v novozgrajeni telovadnici košarkarski klub Črnomelj, rokometni klub Črnomelj pa bo z odhodom košarkarjev na novo lokacijo kvalitetnejše izvajal svoj trenažni proces v športni dvorani Loka. Čudi me, da kot aktiven rokometaš ne vidiš prednosti novozgrajenega objekta, saj je od otvoritve športne dvorane v Loki minilo skoraj dvajset let. Objekt bo polepšal iz-gled ulice, ki ga zdaj kazijo razpadajoča ograja ob starem igrišču in tribune, ki so nenehno žrtev vandalov s preveč neizkoriščene energije. O podtaknjenem kukavičjem jajcu pa tole: občinski svet je 6. februarja 1998 na svoji 33. seji (bil sem prisoten, pa te nisem videl) obravnaval pod 5. točko dnevnega reda Dosedanje aktivnosti pri reševanju prostorske problematike OŠ Mirana Jarca in OŠ Loka. Analizo stanja in potreb po osnovnošolskem prostoru v Črnomlju je izdelal IB Investbiro Novo mesto, d.o.o., v novembru 1997 in je bil podlaga odboru za družbene dejavnosti, da je predlagal Občinskemu svetu. Upam le, da nisi žrtev nasprotnikov gradnje telovadnice, ki gradnji nasprotujejo iz nešportnih nagibov. Predsednik ŠZ Črnomelj in predsednik Gradbenega odbora za izgradnjo telovadnice pri OŠ Miran Jarc BORIS FABJAN Občinska nacionalna zavest peša Dol. list št. 14, 9. aprila Spoštovana gospa Vika Lozar, svetnica LDS, v vašem odgovoru na naš članek nam neupravičeno očitate ugotovitev pešanja občinske nacionalne zavesti, saj besede pešanje nismo uporabili niti v besedilu in niti v originalnem naslovu našega članka. To ugotavljanje smo namreč nameravali prepustiti bralcem, vendar je to preprečilo uredništvo DL, ki je to že prej ugotovilo in brez našega privoljenja dodalo v naslov besedo peša. Zatorej preusmerite očitek na DL. V nadaljevanju nam prav tako neupravičeno očitate etiketiranje obeležij in dogodkov pri uporabi pojma obdobje revolucije in socializma, saj je ta pojem splošno poznan in ga tudi vi lepo uporabite v besedilu odgovora, in sicer: “družno krmarili v času socializma,” in “Spomenik revolucije na Gričku...” Mi tudi ne nasprotujemo svobodi vašega mišljenja in izražanja o večvrednosti obdobja NOB in socializma, vendar nam zato nikar ne vsiljujte vaših vrednot. V tej zvezi vas lahko le spomnemo na evropske vrednote, zapisane v resoluciji Sveta Evrope o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima. Če ste se že morali odločiti za odgovor na naš članek, bi bilo bolje, da ste se posvetili vsebini članka in odgovorili na vprašanja: zakaj je potrebna diskriminacija med žrtvami vojn in zakaj dvoličen odnos do zgodovine oziroma, zakaj spomeniku žrtvam prve svetovne vojne Citiram: “Sprejme se sklep o izgradnji učilnic in telovadnic po prioriteti kot jo je navedel izdelovalec analize Investbiro, d.o.o., Novo mesto. Odbor je bil seznanjen z aktivnostmi za izgradnjo telovadnice pri OŠ Mirana Jarca in o zagotovljenih finančnih sredstvih v državnem proračunu za leto 1998. Kolikor so finančna sredstva res zagotovljena v te namene, odbor predlaga županu, da doseže dogovor na Ministrstvu za šolstvo in šport o prerazporeditvi zagotovljenih finančnih sredstev za telovadnico pri OŠ Mirana Jarca na učilnice za OŠ Loka in OŠ Miran Jarc.” Iz navedenega je razvidno, da je tvoje kukavičje jajce dezinformacija. Občinski svet je z glasovanjem zavrnil predlog odbora za družbene dejavnosti, zanj so bili le predstavniki SKD. “Prostorska stiska” se da rešiti s spremembo šolskega okoliša OŠ Loka. Avtobus z učenci Doblič, Blatnika in Kanižarice zavije v Dragatuš, kjer pa se ukvarjajo s problemom polpraznih učilnic. Ta problem bodo prav tako zadovoljivo rešili v občinskem svetu. Upam, da sem s svojim člankom seznanil občane Črnomlja, še posebej pa tebe, Borut Grabrijan, z verodostojnimi informacijami o gradnji telovadnice pri OŠ Miran Jarc. S tem ne želim s teboj polemizirati po časopisju, saj najino energijo bolj potrebujejo v črnomaljskem športu. pripada šestkrat manj denarja kot spomeniku žrtvam druge svetovne vojne in zakaj pripada praznovanju dneva državnosti petkrat manj denarja kot praznovanju dogodka iz NOB. Na vaše vprašanje o predvolilnem biseru pa naslednji odgovor: zavzemanje za slovenski nacionalni vrednoti državnost in samostojnost, sta trajna dolžnost in trajna pravica vseh Slovencev. za občinski odbr SDS; PAVEL ZAJC Zavlačevanje gradnje postaja nevzdržno ljudem DL, 16. aprila 1998 Pepi Bedek, predsednik SDS v Sevnici, zganja v zadnji številki Dolenjskega lista pravi gostilniški kraval, ker sem jih bil pred 14 dnevi naložil njihovemu poslancu v Državnem zboru Branku Kelemini. Iz-gleda, da v novem režimu ne bi smeli grajati poslancev nitLtakrat, kadar ga lomijo oziroma so kljub visokim plačam slabi. Škoda, da ni v veljavi pobuda SDS o odpoklicu poslanca, Branko Kelemino bi bilo treba odpoklicati še po kakšnem bolj enostavnem sistemu. Predvsem ne odgovarjam g. Pepi-ju, ker bi to lahko opravil, kot rečeno, v gostilni, temveč zaradi bralcev. G. Pepi si namreč zasluži več osnovnih podukov. Prvi je ta, verjetno ga v njihovi stranki ne razumejo, da v LDS nimamo dosmrtnih ali celo posmrtnih predsednikov občinskih odborov. Ker sem bil na čelu že pred časi osamosvojitve Slovenije, sem na zboru članov za mesto predsednika predlagal mlajšega kolego, sam pa ostal v občinskem odboru. Drugi poduk g. Pepiju se ne nanaša na triprekatne greznice. Verjetno ve, da so bile na kmetih ponavadi le enoprekatne greznice, ostalo je peljalo na gnojnik. Po novem pa imamo pri hišah celo triprekatne greznice. Če bi ljudje zanje vzorno skrbeli kot nekdaj, bi bilo v komunali precej problemov glede odplak manj. Ta stara inštitucija namreč po sodbi strokovnjakov deluje odlično. Če pa je govora o elektrarnah na Savi, pa sem jaz povsem napačen naslov za kakšno grajo. Vseeno bom obnovil nekaj malenkosti. Ko se je g. Pepi še mirno vozaril po železnici, sem jaz ob množici nezadovoljnih Boštanjčanov imel proti sebi po ducat in več strokovnjakov za elektrarne v dvorani našega TVD. Mislim, da imam kar nekaj zaslug, da lepa Petrolova črpalka (nagrajena za lepo ureditev okolice) in ne obtočni kanal za to reko že leži ob Savi. Tudi da smo sam objekt HE Boštanj malce bolj porinili v strugo reke, skratka sklepali smo kar dopadljiv lokacijski načrt za HE Boštanj, ki je bil še za časa Šinigojeve vlade objavljen v Uradnem listu. V nič koliko javnih polemikah sem se zavzemal za ureditev stvari okrog HE Vrhovo, tudi sem takrat pripeljal člana predsedstva Slovenije dr. Dušana Pluta, da smo reševali vasico Šentjur na Polju. V Ljubljani sem se udeleževal jav- videl vašega vrlega poslanca Kelemino. Ker so v DZ na vsakem koraku nekakšni zvočniki, sem slišal, daje nakladal nekaj hudo debelega, kot bi dejal Krjavelj, haska pa nobenega. Zato menim, še prav posebno, ker prejema dodatek za delo z vo-lilci, da bi bilo več haska, če bi namesto pisem bralcev sevniškemu radiu, ki ga v Ljubljani ne slišijo, in pisem lokalnemu časopisu raje kar vprašal v državnem zboru, mar ne? ALFRED ŽELEZNIK Boštanj nih shodov v prid čim prejšnji grad nji HE na Savi, vendar nikjer nisen Iz županstva ušla poslovna skrivnost? Dol, list št. 15, 16.4.1998 V članku M. Luzarja je glede dejavnosti Pošte Slovenije o obnovi poštnih prostorov na Raki več netočnosti, zato prosimo, da objavite tudi naše stališče in pojasnilo. Ker posluje pošta 8274 Raka za današnje čase v neustreznih prostorih, smo v Pošti Slovenije, takoj ko so bile ustvarjene možnosti za rešitev prostorskega problema navedene pošte, začeli z ustreznimi aktivnostmi. Prva možnost, ki smo jo preverjali že v letu 1995, je bila obnova prostorov. Vendar so strokovnjaki naše gradbene službe podali oceno, da bi adaptacija obstoječih prostorov ne bila smotrna, ker so premajhni, zato bi bilo bolje celotno stavbo porušiti in objekt zgraditi na novo. V reševanje te problematike seje vključil tudi svet KS Raka. Na sestanku v začetku leta 1996 - na-‘ vzoči so bili tudi župan občine Krško in predstavnika Pošte Slovenije, Poslovne enote Novo mesto -je bilo povedano, da občina nima denarja za potrebna gradbena dela v občinski zgradbi, v kateri je pošta Raka, ter da Pošta sama ne more prevzeti celotne investicije. Predstavljen je bil idejni projekt krajevne skupnosti za izgradnjo večnamenske stavbe na Raki (na istem zemljišču, ki je omenjeno v članku), v katerem bi lahko bila tudi pošta. Predstavnika Pošte sta zavrnila predlog, da bi bila Pošta nosilec naložbe, izrazila pa sta možnost, da Pošta odkupi del objekta za potrebe pošte. Tako je bilo dogovorjeno, naj župan pomaga najti investitorja za zgraditev večnamenskega objekta, kar bi bilo po mnenju takrat vseh navzočih velik prispeve^k hitrejšemu razvoju tega kraja. Ker je bilo omenjeno zemljišče domnevno v denacionalizacijskem postopku, v letu 1996 nihče od zainteresiranih investitorjev ni posredoval Pošti Slovenije ustrezne ponudbe. Zaradi tega obnovitve (izgradnje novih prostorov) pošte Raka v investicijskem načrtu Pošte za leto 1997 nismo predvideli ter je Pošta začela iskati tudi druge različice. Preverjene so bile še štiri lokacije, med njimi tudi tista, za katero se zavzema g. Božič. Koncem leta 1997 (pred sprejetjem plana investicij za leto 1998) smo imeli v Pošti Slovenije dve uradni ponudbi (od g. Božiča, s.p., in Koprosa, d.o.o.) in odločili smo se za bistveno ugodnejšo ponudbo firme Kopros. Ta pomeni tudi uresničitev ideje (gradnja novih prostorov kot adaptacija starih je v več ozirih boljša rešitev), ki jo je predstavil Pošti pred več kot dvema letoma prav isti organ (svet KS Raka, vendar v drugi sestavi), ki sedaj menda tej rešitvi nasprotuje. Ob tem želimo poudariti, da je cilj Pošte predvsem, da se prostori za opravljanje poštnih storitev ustrezno in finančno sprejemljivo čim-prej urede ter da se zagotovi uporabnikom naših storitev na tem območju kakovostna ponudba v lepih in funkcionalnih prostorih. Morebitni lokalni oz. osebni interesi posameznikov in medsebojna obračunavanja nas ne zanimajo, zato prosimo, naj nihče ne vpleta Pošte v to. Pošta je imela ves čas do vseh zainteresiranih korekten odnos in je izražala pripravljenost za sprejemljive zamisli in ponudbe. Mag. ALFONZ PODGORELEC, direktor Pošte Slovenije Oblastna samovolja Iz poslanskih vprašanj Sprašujem podpredsednika vlade g. Marjana Podobnika in ministra RS za notranje zadeve g. Mirka Bandlja, kaj sta storila, da se izvedejo postopki zoper župane občin, člane Slovenske ljudske stranke, ki so nezakonito financirali tabor Slovenske ljudske stranke. Ali so bili vloženi predlogi za ugotovitev odgovornosti za prekršek po 25. oziroma 29. členu zakona o političnih strankah? Ali so bile vložene kazenske ovadbe za ugotovitev odgovornosti zaradi kaznivega dejanja “zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic” po tretjem odstavku 261. člena kazenskega zakonika Republike Slovenije? Še posebej sprašujem gospoda Marjana Podobnika, ki je pred kratkim vložil toliko napora za razreševanje primera Labovič, ali so bili sproženi ustrezni postopki zoper župane, člane SLS. Če niso bili sproženi nobeni postopki, zakaj ne? RAFAEL KUŽNIK poslanec SNS ( DOLENJSKI UST I APLAVZ NI OBVEZEN Vladna čarovnija Čudežnega zdravila za zdravnike niso iznašli raziskovalci ali znanstveniki, temveč slovenska vlada, ki je z zdravniškimi sindikati podpisala pogodbo o izenačitvi zdravniških plač s plačami sodnikov. Zdravniška združenja, zdravstvene ustanove in posamezniki obljubljajo, da odslej ne bo več tako dolgih čakalnih dob, dir-se bodo zdravstvene storitve občutno izboljšale, da bo vse kot prerojeno. To torej pomeni, da so doslej zdravniki slabo ali premalo delali, da so štrajkali, potihem in brez hrupa sicer, a štrajkali so. Morda se dogaja kaj podobnega tudi z medicinskimi sestrami, z učitelji, z vzgojiteljicami v otroških vrtcih, z delavci pri železnici, z ljudmi v raziskovalnih ustanovah, s policijo in še z vrsto skupin, ki tudi niso zadovoljne s tistim, kar prejmejo na svoje tekoče račune v začetku meseca. Vladna čarobna paličica, ki bi povišala plače, bi torej po zdravniški logiki razrešila veliko problemov: zmanjšala bi število prometnih nesreč, ker bi policisti bolje in vestneje delali, v šolah bi bilo več znanja in več uspešnejših učencev, vlaki ne bi imeli zamud in vse več tovora bi se s cest preusmerilo na železnico. In tako naprej in tako nazaj. Odprto bi ostalo le vprašanje morale in čiste človeške vesti. A kaj, ko je to že druga, nezanimiva in nepomembna pesem, saj je pri večini ljudi srce takoj za de- n(,nUCa TONI GAŠPERIČ Zupan izbral pot zmeijanja in sramočenja O novomeškem občinskem svetu in županu Franciju Konciliji še nekoliko drugače Popolna nepripravljenost novomeškega župana Francija Koncilije za sodelovanje pri oblikovanju Proračuna v preteklih letih je letos Pripeljala do dejstva, da smo svetniki mestnega sveta na vsebinskih Rešitvah oblikovali večino, kije sprejela letošnji proračun; le-ta je usklajen z interesi občanov in krajevnih skupnosti, ni pa več prilagojen volilnim potrebam sedanjega župana. Podprla gaje celo njegova stranka, ki je menila, da so vsi ti spremljevalni predlogi za proračun taki, kot so jih tudi oni predlagali. Torej je župan oblikoval predlog proračuna, ki je bil nasproten tudi stališčem njegove stranke. Dejstvo je, da je po zakonu o lokalni samoupravi občinski svet organ, ki sprejema odločitve v občini, medtem ko župan te odločitve uresničuje. Izhajanje glasila mestne občine “Odločajmo”, ki ga samovoljno in v nasprotju s sklepi občinskega sveta Izdaja župan Koncilija, jasno kaže, da je sedanji župan že začel volilno kampanjo. Nihče mu tega ne brani, jzendar pa je popolnoma nesprejemljivo, da to počne za proračunski denar davkoplačevalcev in na način, ki meji na skrajni rob dobrega °kusa. Objavljanje po več kot 15 svojih slik v posamezni številki in odlokov, ki jih občinski svet sploh še ni obravnaval, posredovanje pisma ministru za zdravstvo, ki je v nasprotju s sprejetimi sklepi občinskega sveta, uvajanje rumene in črne strani za sramotenje posameznih svetnikov in svetniških skupin kaže, da je župan vzel vso oblast v svoje roke in pokazal, kdo je absolutni gospodar v tej občini. Župan Koncilija bi si svojo kampanjo in blatenje političnih nasprotnikov lahko plačeval sam. Tako pa smo priča, da odločitev sveta župan ne spoštuje in se obnaša kot oblastnik, ki obvladuje svoj časopis. V njem slavi svoje velike zmage in uspehe in s sabo vodi fotografa in kamerma-na, da lahko zabeležita vse te zgodovinske obiske in rokovanja. Župan v uvodniku zadnjega glasila Odločajmo zaskrbljeno ugotavlja, da visi v zraku nekaj hudega, mučnega in turobnega. Duh članka lahko prevedemo v trditev, daje demokracija v občini ogrožena, ker se svet ne strinja z njim. Dejansko pa je to ugotavljanje odraz nesposobnosti in nepripravljenosti župana Koncilije za dejansko skupno reševanje problemov v občini. V celotnem mandatu se župan Koncilija kljub številnim pobudam z različnih strani ni bil nikoli pripravljen pogovoriti s Obračun 12 upokojenskih društev V Območni zvezi društev upokojencev je 7.225 članov NOVO MESTO -15. aprila so delegati 12 upokojenskih društev Pogledali uspehe lanskoletnih Prizadevanj. Potrdili so poročila, sPrejeli načrte za letošnje dejavnosti in izvolili nove organe zveze. Predsednik zveze Mijo Kurpes jih Je seznanil z uresničenimi nalogami in ocenil nedavne letne konference društev v občinah Novo mesto, Šentjernej in Škocjan. Lahko jih združimo v enoten imenovalec: potrebno, koristno in razvejeno delo teh društev člane veseh, jih izobražuje in predvsem yedno znova prijetno druži. Slednje je starejšim ljudem nenehno potrebno. Kako bi si si-cer lahko razložili, da so društva y 3 občinah zajela v svoje vrste '•225 članov, samo lani pa se je 54 mletov po domovini in na tuje ndeležilo nekaj nad 5.800 udele-rencev? Brez organizirane dejavnosti društev in zveze ne bi bilo 32 nastopov upokojenskih pevskih društev. Kar 4.666 članov je prišlo na srečanje pesnikov in literatov 'Upokojencev, na nastope pevcev, !m športne igre, na zlet upoko-Jnncev Dolenjske in Bele krajine, Pa na vsakoletno republiško srednje. Kar 753 članov je bilo v minuli sezoni na predavanjih o *dravstvu. In še bi lahko naštevali. ..Zgled 12 interesnih dejavnosti, m jih je razvilo DU v Novem me-itu, je medtem že dobil odmev 'Udi v Ljubljani. Dobre izkušnje novomeških upokojencev, ki sami denarno vzdržujejo svoje interes- krožke in je njihova likovna Skupina pred tedni priredila celo prvo uspelo javno slikarsko fnzstavo, predstavila pa tudi ‘*delke pletarskega krožka, bodo Poslej upoštevali tudi v drugih . Na volilni letni skupščini so delegati povzeli pregled svojih Pripomb in predlogov ob spremembah pokojninskega in inva-"dskega zakona. Do predvidenih eform so kritični, zlasti glede Podaljševanja delovne dobe za *ehske na 65 let. Hudujejo se ^nvoljo predolgih čakalnih dob za Rojalistične zdravstvene pregle- pela jim tudi poslej ne bo zmanjkalo. Predsednik novomeške Podružnice društva za zdravje srca in ožilja Franci Borsan jih je j^nanil z načrti ter z oblikami Uem novega društva ter povabil k Neuspešna pomoč OSTARELIM VELIKE LAŠČE - Pomoč ;?'arelim in bolnim na domu v Jjdki javnih del so skušali že ll^krat organizirati v občini Ve- Lašče, obakrat neuspešno, pa jo skušajo uvesti še tretjič. ,.ake pomoči so lahko deležni p. rejsi nad 65 let in invalidi, gre sodelovanju. Socialna delavka Ana Bevc je govorila o skupinah za samopomoč osameljenim ter bolnim upokojencem, kjer morajo solidarnost do teh ljudi potrjevati samo dejanja. Zato m pretirana trditev, da upokojenci ne spijo. Kljub jeseni svojega življenja krepko stoje sredi različnih aktivnosti in skušajo biti koristni, dejavni in si med seboj pomagati. Svojega dela ne obešajo na veliki zvon, premnogi člani društev pa cenijo načrtno delo organizacije in so hvaležni vsem, ki ta razvejena dela pametno vodijo. T. GOŠNIK D ?a razne oblike pomoči v gospodinjstvu na domu, pomoč pri uSebni higieni in socialni pomoči. tj5občini sprejemajo tudi prijave ,^'ih, ki so pripravljeni tako TOrhoč nuditi, t MODNI KOTIČEK Večno modna V zadnjih letih se je moda zelo liberalizirala, tako ima vsak posameznik veliko različnih možnosti za oblikovanje lastnega sloga, primerno letom, osebnosti, zunanji podobi in načinu življenja. Ce želimo biti modni, moramo svojo kolekcijo dopolniti z novimi oblačili, stara pa shranimo, saj se moda vedno vrača. Modni oblikovalci nam oblačila, ki smo jih nosili v mladosti, v prenovljeni obliki napovedujejo za prihodnost. Nekatera oblačila pa so vedno v modi. Nepogrešljivi sta predvsem bela ženska bluza in moška srajca. Klasična elegantna, široka ali ozka, športna, dolga ali kratka. Njeno uporabnost lahko prilagajate z načinom zapenjanja: na gumbe, nete ali pa zadrgo. V bombažni ste oblečeni doma, svileno lahko kombinirate k dnevnemu kostimu, bluza iz satena pa je sestavni del večerne toalete. Oblika kroja in tkanina, iz katere je izdelana, ji določata mesto v vaši oblačilni kolekciji. Nosite jo lahko zapeto z velikim zajčjim ovratnikom, rahlo odpeto z manjšim klasičnim ali okroglim ovratnikom, ali pa popolnoma odpeto in v pasu zavezano. V hladnih dneh pod suknjičem ali obleko z dolgimi rokavi, ali pa v vročem poletju, samostojno s kratkimi rokavi. “Tisoč in en ” način za nošenje enostavnega belega zgornjega oblačila. Kadarkoli, kjerkoli in kakorkoli! JERCA LEGAN svetniki o ključnih občinskih problemih. Rezultat je med drugim tudi ta, da sta odstopila dva podžupana, preostala dva pa praktično vsebinsko ne moreta delovati, ker te priložnosti nimata. Župan Koncilija se je bal in se vse bolj boji odkritih utemeljenih argumentov, ker jim enostavno ni kos. Prav zato naša občina tudi še danes nima razvojnega programa, temveč župan le paberkuje stare zadeve brez prave vizije. Ta svoj strah in nepripravljenost za kritičen pogovor je jasno pokazal, ko je na kritike glede samovoljnega izdajanja časopisa Odločajmo ostal na seji občinskega sveta popolnoma brez besed, potem pa s silo oblasti in moči zadržal sklepe sveta, ki je hotel le vedeti, koliko nas to glasilo stane in kdo pravzaprav odloča o vsebini tega časopisa. Glede na to da zaenkrat v proračunu še nimamo postavke za županov časopis, so bila ta vprašanja več kot logična. Torej župan Koncilija ni imel toliko poguma in krščanske morale, da bi svoje zadržke povedal javno na seji sveta, temveč je z neutemeljenimi pravnimi ugovori zadržal sklepe. V dokaz nadvlade nad občinskim svetom in njemu v posmeh pa je izdal še eno številko glasila Odločajmo. Glede na objavljeno vsebino lahko trdimo, daje po nepotrebnem zapravil okoli 1,5 milijona tolarjev. Po tem tako poštenem in načelnem županovem ravnanju lahko vsak zase oceni, kakšna so njegova visoka moralna načela, strpnost in prizadevanje za skladnost in sožitje različnih interesov v občini. Drugi primer enostranskega županovega ravnanja se kaže v primeru sklepanja občinskega sveta o dodelitvi prostorov za mladino. V občinskem časopisu župan že drugič ponatiskuje skrajno nemoralne, žaljive in neokusne napade na svetnike in pri tem niti enkrat niti on niti njegovi mladi varovanci ne zapišejo, v čem je pri teh prostorih dejanski problem. Dejstvo je, da je župan poskusil preko sveta izsiliti podaritev (brezplačno lastninjenje) dela prostorov Kulturnega centra Janeza Trdine društvu novomeških študentov. Društvo ni pravna oseba, temveč gaje ustanovila skupina študentov, ki si sedaj lasti pravico edinega zveličavnega predstavnika in zastopnika mladine v naši občini. Podaritvi prostorov smo se svetniki uprli. Namreč, podariti prostore, vredne 80 milijonov tolarjev ob dejstvu, daje župan brez sklepa občinskega sveta za dokončanje tega doma porabil 150 milijonov tolaijev, ki še danes niso plačani, bi pomenilo, da se norčujemo iz naših občanov. Računsko sodišče bo ugotovilo, na kakšni osnovi in s čigavim sklepom je bilo potrebno za dokončanje doma porabiti 150 milijonov, čeprav je bilo ocenjeno, da za dokončanje manjka le še okoli 80 milijonov tolarjev. Drugo, enako pomembno pa je dejstvo, da lastninska razmerja z Ministrstvom za obrambo niso dorečena in razčiščena, tako da smo že po osnovnem sklepu o dodelitvi prostorov v uporabo, ne pa v last društvu, ugotovili, da so ti prostori dejansko dodeljeni dvema uporabnikoma. Poleg društva je te prostore Ministrstvo za obrambo, ki je solastnik kulturnega centra, te prostore dalo v najem novi Visoki poslovni šoli. Župan, ki si hoče neupravičeno pripisati vse zasluge za ustanovitev Visoke poslovne šole, pa sedaj hoče prav to šolo izriniti iz Kulturnega doma Janeza Trdine. Nedvomno pa ima prostor za šolanje mladih (sedaj je prijavljenih že preko 300 študen- DOLENJSKI ZDRAVNIKI V ZDRAVNIŠKEM VESTNIKU V letošnji 3. številki glasila Slovenskega zdravniškega društva so dolenjski zdravniki Blaž Mlačak, Peter Kapš, Milivoj Piletič in Branimir Ivka objavili strokovni prispevek z naslovom “Fibrinogen, dejavniki tveganja in zastopanost periferne arterijske okluzivne bolezni pri sladkornih bolnikih”. Visoka življenjska raven je zvišala prevladovanje in pripetljaje ate-rosklerotičmh zapletov na arterijah srca, možganov in spodnjih tov) prednost pred drugo dejavnostjo mladih. Župan se čudi v uvodniku glasila Odločajmo, da svetniki nismo hoteli na seji sveta kar na pamet dokončno odločati o mladinskih prostorih in pogodbah. Vendar smo se svetniki še bolj upravičeno čudili dejstvu, da je župan vse svoje argumente o tej problematiki spravil le na eno zahtevo, in sicer, da se sedaj lahko svetniki konkretno pokažemo, da smo za mladino s tem, da jim podarimo te prostore. Nam svetnikom je bilo jasno, da je županu v tem primeru kaj malo mar za občinski interes. Že v pripravah na sejo so namesto njega sestanke sklicevali mladinci, čeprav je šlo za razčiščevanje občinskih lastninskih in vsebinskih zadev o Kulturnem centru, ne pa o delovanju društva študentov. Svetniki si županovo vlogo v reševanju teh zadev predstavljamo drugače, zato smo sprejeli tudi jasne sklepe. Župan je bil zadolžen, da razčisti lastninske odnose z Ministrstvom za obrambo, da bomo svetniki res lahko sprejeli dokončno odločitev o teh prostorih. Župan Koncilija pa žal meni, da to ni problem in da se lahko pogodbe sklepajo ne glede na popolnoma nejasno lastninsko stanje. Namesto župana smo pač svetniki bili tisti, ki smo branili občinski interes in njeno lastnino pa tudi svojo integriteto, da ne bomo kot otroci na vsaki seji morali spreminjati svojih sklepov, ker se na vsaki seji dodajajo nove ugotovitve, namesto da bi zadevo v celoti razčistili in tako posredovali svetnikom v odločanje. Mladina bo v Novem mestu ned1 vomno dobila svoje prostore, vendar ne na silo, ne z grožnjami, sramotenjem, izsiljevanjem in zmerjanjem svetnikov in drugače mislečih, temveč po presoji, ki bo temeljila na dejansko razpoložljivem prostoru. Verjetno pa bo po sedanjem enostranskem napadanju svetnikov in občinskega sveta potrebno resno ponovno premisliti o ustanovitvi občinskega javnega mladinskega zavoda, ki bo zagotavljal možnost in pogoje vsem, ki želijo uresničiti svoje projekte na področju kulture, ne pa le tistih, ki mislijo, da lahko predstavljajo vse, in si za dosego svojih ciljev izbirajo poti zmerjanja in sramotenja svetnikov. Upravičeno se lahko bojimo, da se bo verjetno tako godilo tudi tistim, ki bi želeli v njihovih prostorih izvajati projekte, ki jim ne bodo všeč. Mag. BORIS DULAR svetnik občinskega sveta Novo mesto Mučno in turobno je z županom take duhovne veličine Iz izjave strank Ob izidu 4. številke glasila Mestne občine Novo mesto Odločajmo smo člani sveta Mestne občine Novo mesto iz svetniških skupin LDS, SLS, SNS, ZLSD, Društva Novo mesto in liste zasebnih podjetnikov ogorčeni nad samovoljo župana Francija Konicilije, ki je v maniri samodržca zadržal sklepe sveta v zvezi z izdajanjem občinskega glasila Odločajmo. Župan Konicilija je brez sodelovanja občinskega sveta v letošnjem letu pričel izdajati glasilo Odločajmo z vsebino, ki je v treh izdanih številkah namesto vsestranskemu obveščanju občanov o delu občinskega sveta, uprave in župana, v pretežni meri služila poveličevanju njegovega imena in funkcije. Odsotnost programske zasnove glasila in smernic za delo uredniškega odbora, samozvani uredniški odbor, vrsta vsebinskih napak in namernih netočnosti v izdanih številkah, objavljanje še ne sprejetih dokumentov, norčevanje iz nekaterih občinskih svetnikov itd. je samo nekaj očitkov, ki so jih svetniki o glasilu izrekli na 34. seji sveta. V glasilu Odločajmo je naveden kot izdajatelj Mestna občina Novo mesto. To je v nasprotju z Zakonom o javnih glasilih, po katerem je lahko izdajatelj le organ lokalne skupnosti (ne pa lokalna skupnost kot taka). V 30. členu Poslovnika občinskega sveta MO Novo mesto je določeno, da občinski svet obvešča javnost o svojem delu tudi z občasnim izdajanjem občinskega glasila. To pa pomeni, da je lahko izdajatelj le občinski svet, kot je to v drugih občinah, ki imajo svoja glasila. Svet mestne občine Novo mesto je zato na svoji 34. seji sprejel sklepe, ki natančno določajo pravila urejanja občinskega glasila Odločajmo. Ne nazadnje javnosti sporočamo, da se sramujemo za župana Mestne občine Novo mesto nedostojnega odnosa do sredstev javnega obveščanja in njegovega zmerjanja predstavnikov tiska s pisuni ter delitve na “prave” in “neprave” novinarje. Mučno in turobno je v obči- • ŽUPANOVA OBRAZLOŽITEV - Zadržanje izvajanja sklepa glede občinskega glasila Odločajmo je nujno, ker iz predloženega besedila sklepa Občinskega sveta ni razvidno, da je bil postopek odločanja o prepovedi izhajanja tiskovine “ODLOČAJMO” speljan skladno s Poslovnikom Občinskega sveta, ki določa, da so vsa glasovanja o vsebinah, ki so predmet obravnave Statuta Mestne občine Novo mesto, izglasovana z dvotretjinsko večino svetnikov. Občinsko glasilo je predmet obravnave 92. člena Statuta Mestne občine Novo mesto, zato morajo biti vsa glasovanja izvedena skladno z določeno dvotretjinsko večino, kot je to primer pri določitvi občinskega praznika, simbolov mestne občine, statutov krajevnih skupnosti ipd. V predloženem sklepu in v zapisniku seje Občinskega sveta ni razvidno, daje bilo glasovanje izvedeno skladno s Poslovniškimi določili. Predlagam, da Občinski svet to pomanjkljivost na naslednji seji odpravi in dostavi sklep, ki bo imel vse atribute zakonite izvedbe postopka. FRANCI KONCILIJA • ODGOVOR NA ŽUPANOVE TRDITVE - V nobenem veljavnem predpisu ni pravnega temelja za županov sklep o zadržanju sklepov občinskega sveta o glasilu Odločajmo. V nobenem predpisu ni določeno, da je občinsko glasilo statutarna materija, zato ni jasno, od kod županu trditev, da bi za sklepe moralo glasovati dve tretjini navzočih svetnikov, marveč zadostuje navadna večina. Župan je zadržal sklepe sveta, čeprav bi smel zadržati le njihovo izvajanje, če bi bil z njimi kršen kateri od zakonov ali ustavni predpis, vendar takšnih razlogov v sklepih sveta ni. (Iz izjave za javnost) ni in mestu z županom take duhovne vejičine. Za svetnike: LDS - mag. BORIS DULAR SLS - JOŽE KREGAR SNS - DAMJAN BARTOL) ZLSD - MARJAN SOMRAK za Društvo Novo mesto -TONE ŠKERU za Listo zasebnih podjetnikov - DARINKA SMRKE ZGODBA. KI ŠE NIMA KONCA Na Suhoiju so nam zabili vrata Protestno pismo suhorske mladine zaradi odvzema prostorov v kulturnem domu pogostnost delci so tesno po- udov. Prinaša tudi javnikov tveganja, vezani s pojavljanjem srčnožilnih ishemičnih bolezni. Raziskovalci so v testni in kontrolni skupini spremljali 298 sladkornih bolnikov in preiskovancev brez diabetesa. Ugotovili so, da je zvišana raven nbrinogena navzoča pri sladkornih bolnikih. „ Tg- Zgodba z prostori KUD Suhor se začne leta 1996, ko smo registrirali društvo, ki sicer obstaja že od leta 1984 po novem zakonu. Takrat smo zaprosili za uporabo kletnih prostorov v kulturnem domu na Suhorju. Ti prostori so od nekdaj služili kot zbirališče starega papirja in raznih neuporabnih stvari, ki so bile v napoto v suhorski osnovni šoli. Torej smo zavihali rokave, in se prijeli pospravljanja, prostor prepleskali in stene obložili s stiroporom. Nato smo namestili nekaj glasbenih inštrumentov in v prostoru so se začele naše aktivnosti. Takrat je v kulturnem domu živela gospa, s katero smo si večkrat prišli navzkriž. Njo so motili naši bobni in kitare, nas pa njeni ultimati, kdaj in koliko časa se lahko zadržujemo v kulturnem domu. Pozneje so se začele tudi bolj podle igre, v katere nas je vpletala gospa Bojana Matešič. Obtožila nas je kraje njenih klobas s podstrešja, kraje električne energije iz omrežja, prevračanja smetnjakov in metanje obvestil, za priporočeno pošto v smeti. S tem nam je nakopala na vrat policijo in sumničenje med krajani. Gospa se je končno preselila v svojo hišo in nekaj časa smo se nemoteno zbirali v svojih prostorih. Nekega dne je prišel nov stanovalec, ki je trdil, da je sedaj pa on nekakšen hišnik, in zahteval ključe od našega vhoda. Kadar bi hoteli priti v dom, bi morali najprej njega vprašati. Tako je prišlo do novih nesoglasij med nami, hišnikom in krajevno skupnostjo. Vrhunec so nesoglasja dosegla 10. aprila letos, ko so nam svetniki KS Suhor predstavili svoj patent: protivlom- na vrata, katerih niti najboljši vlomilec ne odpre. Zabili sojih namreč z žeblji in nam tako onemogočili vstop. Po besedah enega od svetnikov, ki mi je ta poseg napovedal dan prej, se je to zgoddo, ker po zadnji “fešti”, ki smo jo imeli, nismo takoj počistili, in je prostor ostal razdejan še nekaj časa. Sprašujem se: kje so bili ti gospodje ali pa tedanji tovariši, ki so upravljali z domom, v času do pred dveh let? Osnovna šola Suhorje v taisti prostor vsa leta odlagala star papir in razne stvari, ki so postale neuporabne, in ni to nikogar motilo. Tudi ni nihče šoli prepovedal vstopa v kulturni dom. Tako bo kulturni dom še naprej uporabljala le šola, ki si ga je očitno že pred davnimi leti prilastila. Zakaj je o dodelitvi prostora potrebno razpravljati na seji, o odvzemu pa lahko odloča kar SLOVENSKI DNEVI KNJIGE E volucijci Zgodilo se je davno, davno, davno, ko neka siva celica je doumela, da biti ni le moč, zamah krepela, zanašanje na voljo nadnaravno. Rojeni dvom budi razum, iskanje. Izkušnje mnogih luščijo spoznanja, načela, zakonitosti ravnanja. Razum, pogum, snovanje in garanje rodov neštetih znano nadgrajuje. Kar zmore um, si človek zapisuje, sicer sledi še bolj bi čas zabrisal. O tem moj um takole premišljuje: če vse zapisano bi kdo izbrisal, nekoč nekdo vse znova bo napisal. JANEZ JEŠTOVSKI posameznik? Na srečo imamo v Suhorju tudi gasilski dom, kjer se lahko mladina zbere kadarkoli, brez prigovarjanj. Sta si pa prostora preveč različna po uporabnosti in ju ni smiselno niti primerjati. Kako se bo zadeva rešila, še ne vemo, upamo pa, da se bo v korist.mladine KS Suhor. Zato predlagam odgovornim, da še enkrat premislijo. ANTON GERKŠIČ ml. Hu Q ^ . V S«,. OBJESTNO PACKANJE - Na novomeškem Glavnem trgu že teŽKO najdeš steno, ki ne bi bila popackana. Objestneži s pršili pišejo bolj ko ne butaste besede, tudi v (slabi) angleščini. Najbolj vneti po(d)pisovalci so neki Trot-ters. Pa ne bi bilo treba veliko, da bi te objestneže minile njihove navade svinjati po tujih stenah. Samo enkrat bi jih bilo treba dobiti pri “delu " ali jih kako drugače odkriti, potem pa naj poleg kazni plačajo še pleskanje. (Foto: A. B.) RADIO LOGATEC SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio Logatec ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Katere so vsaj tri znamke okvirjev za očala, ki jih lahko dobite v Optiki Primc v Kranju? (Nagrada darilni bon v vrednosti šest tisoč tolarjev.) in: Po katerih oljih je poznana destilarna KZ Logatec? (Napisati je treba vsaj tri.) Nagrada je 80 litrov zemlje za rože. Odgovore je treba do sobote, 25. aprila, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99. Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca prejšnjega tedna sta Mitja Karun iz Cerkelj na Gorenjskem in Ani Kaplar iz Beltincev. Francka Počrvina V soboto, 11. aprila popoldne, je na ločenskem pokopališču v Novem mestu legla k zadnjemu počitku priljubljena in spoštovana krajanka z Drske - Francka Počrvina. Poleti 1919 se je rodila na Vinicah pri Sodražici kot deseta med enajstimi otroki. Kmetija ni bila velika, zato je Francka že zgodaj občutila potrebo po dobrodelnosti in medsebojni navezanosti. Slednje ji je bilo položeno že v zibelko skupaj s simboličnim družinskim priimkom Prijatelj. Od malega sta jo vse življenje spremljala človekoljubnost in toplo razumevanje za soljudi. Tik pred drugo svetovno vojno je bila kuharica v Ljubljani, po letu 1941 pa se je z vsemi družinskimi člani pridružila partizanom in delala za OF. Bila je obvešče-valka, delala v vrstah AFŽ in v ljudskih odborih. Rada je nastopala na mitingih, a velikokrat seje morala tudi skrivati in bežati na varno v gozdove. Partizanstvu je bila zvesta do konca in leta 1962 je prejela red zaslug za narod s srebrno zvezdo in medaljo zaslug za narod. Po končani vojni je delala v rajonskem odboru v Ribnici in kasneje v Kočevju na socialnem področju. Tam je leta 1947 spoznala španskega borca Miho Počrvina, ki je prihajal tja kot inšpektor dela. Po poroki sta se preselila v Novo mesto. Francka se je z vso ljubeznijo posvetila vzgoji sinov - Mitji in Andreju. Po 5-let-nem delu v Ljubljani seje družina vrnila na Dolenjsko. Francka seje zaposlila v tovarni zdravil, leta 1961 pa sojo invalidsko upokojili. Zdaj se je vsa predala humanitarnemu delu. Aktivna je bila v krajevnem, mestnem in občinskem odboru Rdečega kpiža, v svetu za varstvo družine, v komisiji za starostnike pri centru za socialno delo, v ustrezni komisiji krajevne skupnosti in Zvezi borcev. Kar 12 let je vodila socialno komisijo pri društvu upokojencev. Poznala je pomoči potrebne ljudi in jim vedno pomagala. Mnogi so se zatekali k njej v osebnih stiskah. Številnim je pomagala za sprejem v dom starejših občanov, kjer je 10 let delala kot članica njihovega sveta. Sinova sta si ustanovila svoji družini, a je bila z njima in z ljubljenimi vnuki nenehno v stikih. Blok v Šegovi ulici je sprejela za svoj dom in skupaj z upokojenci skrbela za nasade pred domom, vsa srečna sredi rož in zelenja. Rada je bila v družbi, rada je pela in se ob vsem tem nenehno predajala drugim. Humanitarno delo je napolnjevalo njeno bogato, tiho m zgledno življenje vse do zadnjega. Pri odprtem grobu ji je predsednica krajevnega Rdečega križa Anica Bukovec v imenu RK in Zveze borcev med drugim povedala znano misel filozofa Kanta: “Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo/ Francke Počrvina nihče izmed vseh, ki smo jo poznali, cenili in vse življenje spoštovali ne bo pozabil. TONE GOŠNIK Ob svetovnem dnevu poizkusnih živali - 24. aprilu Krka s “poslanstvom” 24. april je svetovni dan poizkusnih živali, vendar temu problemu ne bi smeli posvetiti zgolj en dan, pač pa vse leto, saj živali trpijo noč in dan, tedne, mesece, leta. Gre za številne vrste poizkusov: od medicinskih, kozmetičnih, do poizkusov za potrebe vojske ter prehrambene in druge-industrije. Vprašljiva je tudi eksperimentalna biologija, saj nikjer ni zaslediti pravih predpisov in navodil, koliko živali smejo učenci v šolah trpinčiti in naposled uničiti. Kar se dogaja poizkusnim živalim, je nezaslišano! Laik domneva, da gre za poizkuse na koži živali, kar pa ne drži. Učinkovine živalim mešajo v hrano ali preizkušajo na sluznicah in na najbolj občutljivih delih živali. Na živalih vadijo uporabo kirurških instrumenotv. Toliko slavljena slovenska Krka ima še posebno “poslanstvo”: namensko goji laboratorijske pse beagle in jih pošilja slovenskim laboratorijem za poskuse, da o nehumanih bivalnih razmerah psov noč in dan pod milim nebom ne govorim. Posebej imajo farmo z belimi miškami (tisoče) in prelepimi belimi kunci, vse namenjeno bolečim laboratorijskim poizkusom. Povsem točnih številk o teh živalih ni, ker jih skrivajo kot “poslovno tajnost”. Tudi Slovenija bi se morala potruditi in sprejeti evropske norme: najprej bi morala podpisati Evropsko konvencijo št. 123 za zaščito eksperimentalnih živali, katero je izdal Evropski parlament v Strasbourgu že 18. marca 1986. LEA EVA MULLER Franjo Kranjc 14. aprila je prenehalo biti srce Franja Kranjca iz Kočevja, kije bil 50 let član gasilske organizacije in dolgo let član Združenja šoferjev in avtomehanikov. Njegova življenjska pot seje začela 30.9.1923 v Slavonskem Brodu. Po prihodu v Kočevje se je vključil v gasilsko organizacijo in nekatere ostale organizacije, med temi tudi v Zvezo šoferjev in avtomehanikov. Pri svojem delu je mnogo storil za napredek v društvih in organizacijah, kjer je delal. Po značaju je bil skromen, tovariški in komunikativen. Bil je prodoren opazovalec svoje okolice. Članom PDG Kočevje bo ostal v spominu kot najstarejši član in ker je svoje delo opravljal z vso državljansko odgovornostjo. v p. Ivan Višček V najlepšem pomladnem mesecu je v njegovo družino posegla kruta in neusmiljena usoda in mnogo prezgodaj iztrgala iz rok dobrega moža, očeta, brata, starega očeta, soseda in krajana. Ivan se je pred 66 leti rodil v številni kmečki družini na Gomili pri Mirni. Izučil se je za čevljarja in v tem poklicu delal do leta 1954, ko se je zaposlil pri železnici v Ljubljani. Spoznal je kmečko dekle Milko z Malkovca in se poročil. Rodili so se jima hči in trije sinovi. Vse štiri sta spravila do kruha, največja dota pa so bile pridne roke. Leta 1958 se jima je z ženo izpolnila težko pričakovana želja, da sta si postavila lasten dom. Otroci so se izšolali, se poročili in si ustvarili družine in prijazne domove. Ivan je pustil veliko nedokončanih načrtov. Rad je imel svoje otroke in vnuke, v veliko veselje pa mu je bil tudi vinograd. Na jesen življenja, ko naj bi užival sadove svojih pridnih rok, se je prikradla težka in neozdravljiva bolezen in t jih je imel. 1 DU in Dl nam bo ostal v lepem pretrgala vse načrte, ki kot sosed, krajan, član spominu. R. M. • DEKLE S SOLZO ZA ŽE- • 1 UKO - Na članek v Dolenj- 1 skem listu, v katerem smo J , pisali o mali Željki, ki se bori , i s cerebralno paralizo in bi šla , i rada v londonsko bolnišnico, ■ i je bil zelo lep odziv. Mnogi i • dobri ljudje so pomagali Želj- 1 1 ki, da bo že ta ponedeljek spre- 1 ' je ta v bolnišnico. Te dni pa se 1 , je na svojevrsten način vključil ! , novomeški umetnik Igor Ob- , i radinovič. Za Željko je po- a ■ klonil 50 cm velik kip iz barvne ■ i keramike, ki ima slučajno i • simbolno ime. Ogledate si ga » 1 lahko v galeriji Kralj v Novem • 1 mestu. Izkupiček je namenjen 1 Željkinemu zdravljenju. • Če mene vprašate, bi spomenik v središču prestolnice prvi zaslužil neki pekovski pomočnik, kasne-tje znan kot komandant Stane. S konjem ali brez njega. (M. Šetinc) Sožitje med arhitektom in konservatorjem S prvega delovnega srečanja arhitektov in konservatorjev v Novem mestu Pretekli petek je bilo na gradu Grm v Novem mestu prvo delovno srečanje arhitektov in konservatorjev pod naslovom “Konservator:/+ arhitekt = uspešnost”. Srečanje naj bi bilo eden izmed žal šele začetnih korakov na poti k skupnemu delovanju teh dveh strok v procesu izgradnje določenega in omejenega dela prostora oz. pri njegovi zaščiti in prenovi. Lahko se seveda vprašamo, ali je sploh moč najti razlog, ki bi nasprotoval težnji po simbiozi arhitektov in konservatorjev v primerih, ki sodijo v okvir delnih pristojnosti konservatorskih služb? Konservatorji so zagotovo tisti člen v družbi, ki ima nalogo in pristojnosti varovati določene materialne vrednote, ki jih je družba kot take razpoznala. Vprašanje je, če imajo konservatorji sami tudi dovoljšnjo moč. V simbiozi z arhitekti bi bila ta moč zagotovo precej večja, kajti arhitekti prostor v resnici oblikujejo in znotraj tega lahko obstoječi prostor tudi varujejo. Ali naj torej arhitekt svojo moč podari v solast konservatorju? Bo s tem arhitekt prizadet, ranljiv? Brez dvoma je arhitekturno ustvarjanje izredno kompleksen proces, v katerem skuša arhitekt zaobjeti tudi interdisciplinarnost, ki jo zahteva arhitektura kot materialni izraz duha, kije omejen z naravo (in človekom oz. družbo) in njenimi zakoni, izraz oz. rezultat, ki se pogosto postavlja ob ali v že oblikovan, lahko visoko vrednoten prostor, ali pa je naloga tega procesa celo preoblikovanje obstoječega (v oziru na velikost pogleda na prostor se to zgodi v vsakem primeru). Dejstvo arhitekture kot torej materialnega, delno funkcionalnega in v kontekst postavljenega izraza duha se arhitektu pogosto lahko kaže kot njegovemu duhu nadeti okovi. Vendar prav sila, ki jo zmore pri osvobajanju iz okov, ga lahko požene na polje umetniškega, tja, kamor ne more priti nihče drug kot arhitekt sam. Ni je meje (če ta ni formalna), ki bi arhitektu preprečevala sprostiti svojega duha v smeri doseganja lepega. Th meja je lahko le on sam, njegov duh. Konservatorjeve zahteve (in še mnogo njemu podobnih) morajo biti arhitektu tako kot slikarju okvir platna ali glasbeniku tonski razpon njegovega inštrumenta. Arhitekt in konservator sicer nista edina člena, ki nosita odgovornost za kvaliteto grajenega prostora, morata pa biti dojeta kot strokovni avtoriteti (komu sta avtoriteti danes, je seveda vprašanje), katerih glas mora naleteti na občutljivo uho tako pri naročniku kot pri politični oblasti, ter odzvanjati v kvalitetnih posegih v prostor. Upoštevanje moči argumentov, ki jih zmoreta simbiotična arhitekt in konservator, bo torej pripeljalo do trenutka, ko se nam ne bo potrebno srečevati s strašnim uničenim novomeškim Bregom, še manj s kvazi obnovo v Vrhovčevi, niti s samovoljo v Zalogu in, bogovi ne dajte, s pravimi nesrečami v podobi kreatur, kakršno po novem lahko nahajamo nasproti Kulturnega doma v Črnomlju. Simbioza med arhitektom in konservatorjem je v opredeljenih mejah konservatorjevega delovanja torej zaželjena. Arhitekt s tem ne izgubi ničesar njemu edinemu lastnega, del grajenega prostora pa lahko pri- dobi tisti del kvalitete, ki jih žago; tavlja, le znanje v danes čedalje bolj specializiranem svetu. TOMAŽ LEVIČAR ZA ŽEUKINO ZDRA VUENJE Petošolci osnovne šole Grm v Novem mestu so izvedli akcijo zbiranja pomoči za Željkino zdravljenji v Londonu. Željka je devetletni deklica, ki je bila zaradi cerebralni paralize priklenjena na invalidsk voziček, katerega se je z izrednim napori znebila, toda hodi le ob podpori odraslih. 27. aprila gre ni zdravljenje v London, kjer ji obljubljajo, da bo s pomočjo injekcij in posebne terapije morda čisto shodila. Grmski petošolci so (j Oprah showu in ameriški angelsb• mreži za pomoč bolnim, revnim i>\ zapuščenim dobili navdih za akcij jo, ki so jo poimenovali grmsvt angelčki. Prekosili so vsa pričakovanja, saj so v enem tednu zbrali] 75.850 tolarjev in jih že pred velikonočnimi prazniki poslali Željki Povabili so tudi ostale učence 0$ Grm, da se jim pridružijo v akciji] Vso srečo Željki! (M. Š., foto: ?• Klinc) Nismo po naključju med najbolj zdravimi podjetji, med največjimi izvozniki in najbolj zanesljivimi investitorji našega dela Evrope. Hitre, vendar skrbno premišljene odločitve nam zagotavljajo uspešne rezultate tako danes kot jutri, tako doma kot na tujem. < p KRKk Informacije dobite pri vašem zastopniku ali na sedežu zavarovalnice na Seidlovi 5 v Novem mestu, tel: 068/3917-200 MPZ LISCA PRI NOTRANJCIH SPODNJA IDRIJA - V soboto je "JeSani pevski zbor Lisce iz Sevnice piskal Obrtniški pevski zbor v Watcu. V Spodnji Idriji so Liščani ^Peli pol koncerta, zatem zapeli dve skupni pesmi z domačini, ki so ?®to odpeli še drugi del koncerta. Cedilo je prijetno srečanje v gostilni ,°čilar. Pred koncertom so Notra-^ani Sevničanom razkazali lani Ograjeni evropski muzej leta, mu-2ei več kot polstoletnega rudarjenja '■'Čipkarstva v gradu Gewerkenegg. PRED UPOKOJENCI VELIKO DELA ŽUŽEMBERK - Žužemberški upokojenci so se 22. marca zbrali na rednem občnem zboru, ki seje začel z bogatim kulturnim programom pevcev in pevk iz Šmihela pri Žužemberku, rogistov LD Plešivica, pevk TD Suha krajina, harmonikaša Sašo Kovač, otrok ter njihove predsednice Francke Ožbolt. Številne upokojence sta pozdravila tudi Dragica Nenadič iz DESUS in Adolf Šuštar iz občinske zveze društev upokojencev Novo mesto. O pomoči na domu je spregovorila Tončka Novak. Žužemberški upokojenci so si tudi za letos naložili veliko dela. Načrtujejo več izletov, peš poti, obiskovali bodo starejše na domu, se srečali na Komanci, v Dolenjskih Toplicah in še kje. Predsednica Francka Ožbolt je Jožetu Hočevarju iz Budganje vasi in KO RK Žužemberk podelila prizna- [ DOLENJSKI LIST O DELU IN NAČRTIH KO RK ŠMIHEL Občni zbor krajevne organizacije Rdeči križ Šmihel je bil 2. aprila. Udeležilo se ga jev nekaj članov in predsednik KS Šmihel Igor Hrovatič. Pregledali smo dosedanje delo, prisluhnili blagajniškemu poročilu in se dogovorili za delo v prihodnje. Še vedno bo naša prednostna naloga pomagati starim, obolelim in otrokom iz socialno ogroženih družin. V letošnjem letu bomo imeli 70 krajanov, starih nad 70 let, od teh kar pet nad devetdeset let. HVALA ZA POMOČ! Konec marca nam je požar uničil kozolec ter močno poškodoval gospodarski objekt in stanovanjsko hišo. Škoda bi bila lahko še večja, če ne bi prišli na pomoč gasilci iz Prečne, Straže, Šmihela, Novega mesta in krajani. Za pomoč se jim najlepše zahvaljujem. Ko si v stiski, ti sosedska pomoč veliko pomeni, zato se ob tej priložnosti zahvaljujem vsem tistim krajanom Prečne, Suhorja, Kuzarjevega Kala, Češče vasi, Podgore in GG Straža, ki so nam kakorkoli (v lesu, z delom ali denarjem) pomagali pri premagovanju stiske. PETER ČAMPA Prečna so pred seboj imeli dvignjene roke, tako da so s prsti segali proti srcu. Nato seje teh sedem vojakov priključilo ostali četi, skupaj so Še enkrat obkrožili trg in odkorakali. Zvečer se taka parada ponovi, ko zasfavo snamejo. ♦ Na splošno so za Mehiko značilne tri velike parade. Ena od teh je na dan neodvisnosti. šolarji vsak ponedeljek zjutraj začnejo pouk s parado, zastavo pa nosi najzaslužnejši učenec. Med njimi celo leto poteka Andreja Jernejčič l41 Revni Mehičani bogate Mehike . Moja gospa Elenor se zabave ni udeležila. pdaj sem jo razumela, ko je govorila o gne-C|’ ki bi jo zdrobila. Jutro začenjajo s parado . Najlepše spomine sem ohranila na prebijajoče se dneve na glavnem trgu, kamor j® pohitela vsako jutro zelo zgodaj in opajala ljudi. Sončni žarki so vzhajali izza jbigočne katedrale. Na povzdignjenem ok-°8lem odru so se zbirali golobi in obiskali .^kega, ki ja na klopcah posedel malo dlje I s.a. In kar nekaj ljudi je bilo takih: nekaki so brali, večina pa se je pogovarjala ali Pazovala druge. TVgovcev, ki bi prodajali v Sodnji jutranji uri, še ni bilo, pa tudi trgovi-'Ce in lokali so bili še zaprti. Nekaj se jih jW pred deveto, običajna ura pa je deset, igro se prebuja počasi in v svoj objem vabi i. Petnajst minut pred osmo se zaslišijo zvo-l',robent in bobnov. Devetnajst vojaško ob-. r*nih fantov v temnozeleni barvi z visoki-J11 čevlji prikoraka na zocalo, trije so vodje, ak seveda za drugo stvar. , Pol čete igra na bobne, druga polovica na . obente. Udarno obkrožijo trg in se ustavijo' Do osme ure je deset minut. Malo be-H dne zabave in čudno pogledovanje name, 'uristko, ki uživa, piše in fotografira. SaPrec* osmo so se ,j'm obrazi zresnili, in Sc je zaslišal zvok njihovih inštrumentov .Vedem fantov je iz nasprotne strani Joeslo zastavo, ki so jo dvignili. Ostali, ki j?10 sedeli na trgu, domačini in nekaj turi-°v» smo morali vstati, najbolj predani pa tekmovanje in potem na zaključni paradi sodeluje le skupina najzaslužnejših učencev, ki si s tem izboljšajo socialni status, hkrati pa jih pokažejo na televiziji, kar je v čast njihovim družinam. Zaključna parada je bila naslednji dan po prireditvi, ko so najprej korakali učenci, nato pa šele vojaki. Druga je prvomajska parada delavcev, zato najprej korakajo delavci in nato vojaki. Pred tremi leti so to parado ukinili in se sedaj imenuje Formalno srečanje sindikatov. Tretja je 20. novembra - militaristična - in je povezana z začetkom mehiške revolucije. Za Merido, glavno mesto Yucatana ali Belo mesto, kot jo tudi imenujejo, je značilna le prva omenjena parada s šolarji. SPOMENIK STARE KULTURE - Veličasten pogled na palačo nekdanje slave / Biseri, zakriti v skrivnost V prijetnem okolju s prijaznimi in nasmejanimi ljudmi sem preživela veliko napozab-nih ur. Tbdi strahu pred krajo sem se otresla. Merida se mi je zdela prijazno majhno mesto, je pa v resnici še enkrat večja od Ljubljane. Očarana sem bila od bogati zapuščini majevske kulture, številnih stebrov v Chitzen - Itzi, obrednega centra Uxmal in še bi lahko naštevala. Vsak kamen, naj je bil še tako majhen, je predstavljal del bogate zgodovine, vsak relief je imel svojo zgodbo, povezano z bogovi in vladarji. Ob vsem naštetim ne morem pozabiti polurne vožnje iz Meride proti severu. Po petih minutah sem srečala le pet ljudi, visoki valovi in številne školjke so se svetile v popoldankem soncu. Palme so bile zaradi erozije pred nekaj leti bolj redke. Le prodajalec mrež je hodil po obali, kljub vsemu se nisem smela preveč oddaljiti od torbe, saj so se takoj nabrali nepridipravi. Nizka voda je počasi prehajala v bolj globoko. Visoka koncentracija soli v vodi me je kar nekajkrat prisilila k požirku sladke vode. Opazovanje sončnega zahoda, ko ti po telesu migotajo valovi in školjke, nad tabo pa je golob, je eden od najlepših utrinkov med mehiškimi spomini. In s takimi občutki sem zaključila čudovito popotovanje, ki me je obogatilo z drobci bogate kulture, včasih tako drugačne od naše. Nova spoznanja ob gostoljubnih Mehičanih, so bogatila moje misli, znanje in izkušnje. Vsa ta lepa in še lepša doživetja na študijskem potepu so mi omogočili tudi Dolenjski list, Novoles, d.d., Vigred Sevnica, gostišče Stupar z Dvora in bistro Pinky iz Ljubljane ter sorodniki. Najlepša hvala prav (Konec) & *:> •••v AV š* I I I « I 1 I i I I m Semenj ničevosti Res, kam plovemo? Živimo v času tako imenovane jet-set kulture, za katero je značilna obilica sprejemov, otvoritev, pokroviteljskih protokolov, agresivne “viktorske” medijskosti, predvsem pa ble-ščavost semnja ničevosti, na katerem se ne ve, kdo je prodajalec in kdo kupec - in kaj je blago. Pomembna so znanstva, politično zaledje, imidž, pričeske, obleke, narejeni hinavski nasmehi in hlinjena prijaznost do rivalov, vse to pod sojem televizijskih žarometov in ob pozornosti rumenega tiska. Potrebno je slišati, kaj si ti “izbranci” jet-set kulture pripovedujejo! Si slišal, si videl, si bil...? Vse ena sama površnost, plitvina, praznogla-va in napihnjena pozunanje-nost, vsega na vatle in na sto- Resnični dosežki in vrednote novodobne medijsko narejene družbene smetane sploh ne zanimajo, zadošča jim zagledanost vase in občutek lastne pomembnosti, prestiža in iz družbenega denarja ustvarjeni glamour. Vsi ti “pomembneži" tržijo med seboj -a v resnici v medsebojnem sprenevedanju nihče ničesar ne kupi. V igri so “projekti", ki so v resnici ponatisi, kopije, stokrat premlete ideje, v bistvu pa ena sama velika povprečnost, ki bi si rada nadela avreolo neponovljivosti. Resnični dosežki, to velja tudi za kulturo, ne nastajajo na tako cenen in povnanjen način, ki si zdaj pri nas utira pot in nas vodi v varljivi svet laži in utvare, v katerem cvetita povzpetništvo in povpreč-ništvo vse dotlej, dokler ne najdeta odjemalcev - to smo mi vsi, ki takemu bleferstvu nekritično nasedamo! (Iz daljšega razmišljanja) IGOR LIKAR dramaturg in režiser TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 23. IV. SLOVENIJA 1 7.45 - 0.25 TELETEKST 8.00 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR POD KLOBUKOM 10.15 SONČNI VZHOD PO SVETU 11.10 BETTVJINO POTOVANJE, angl. dok. serija, 2/5 11.40 TURISTIČNA ODDAJA 12.05 MOJ PRIJATELJ ARNOLD, na-dalj., 2/5 12.30 FINA GOSPA, angl. naniz., 2/5 13.00 POROČILA 13.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 14.00 TEDENSKI IZBOR BRAHMS IN MALE POJOČE DEKLICE 15.00 RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV 15.30 OSMI DAN 16.20 SLOVENSKI UTRINKI 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 JASNO IN GLASNO 18.20 PARADA PLESA 18.35 ZNANJE JE KLJUČ 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 VRTINEC ROŽ, franc, nadalj, 13/14 21.05 TEDNIK 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 OBISK V HIŠI STRAHOV, nem. dok. oddaja SLOVENIJA I 10.05 - Vremenska panorama -11.05 Tedenski izbor: Iz dobrega gnezda, naniz.; 12.00 tok noč tok; 12.55 Pop festival; 13.45 Svet poroča -14.15 Euronews -15.55 Carl - simfonija mojega otroštva, dan.-šved.-nor. film -18.05 Saint Tro-pez, franc, naniz., 1/39 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Šport (košarka) - 22.05 Henrik V., angl. film - 0.20 Pop festival Baden Baden KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 MacGyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. -13.00 Odklop, ponov. -14.00 Nemogoče, naniz. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve, naniz. - 17.30 Princ z Bel Aira, naniz. -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Strasti, laži in prevare, film - 21.45 Vizija zločina, film - 23.30 MacGyver, naniz. - 0.30 Cannon, naniz. -1.30 Psi faktor VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Glasbena oddaja - 18.00 Iz produkcije Združenja LTV -18.30 Avtogalerija -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled -19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Litijski mozaik HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Živinorejec (serija) -13.15 New York (serija) -14.05 Živa resnica -14.35 Poslovni klub -15.10 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Besede, besede, besede -19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Odprto - 21.10 Srednja Evropa (dok. serija) -21.55 Pol ure kulture - 22.35 Opazovalnica - 23.05 Ženitovanjski pohod, italij. film - 0.25 Poročila HTV 2 14.05 TV spored -14.20 Fletch (film) -15.55 Program za mlade -17.30 Živinorejec (serija) - 18.20 Moč denarja -18.35 Hugo (tv igrica) - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Kviz - 20.35 Dosjeji X (serija) - 21.45 Seinfeld (hum. serija) - 22.15 Neuspeh na koncu (avstral. film) PETER, 24. IV. SLOVENIJA 1 7.45 - 2.05 TELETEKST 8.00 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR JASNO IN GLASNO 10.15 PARADA PLESA 10.30 ZNANJE JE KUUČ 11.05 POMAGAJMO Sl 11.35 NA VRTU 12.05 VRTINEC ROŽ, fran. nadalj., 13/14 13.00 POROČILA 13.35 OBISK V HIŠI STRAHOV, ponov. 14.20 TARTUFFE 16.20 MOSTOVI 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ODDAJA ZA OTROKE 18.20 DIVJE NEBO, angl. dok. serija, 3/4 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 ZRCALO TEDNA 20.15 STARA MAŠINA, tv film 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 POLNOČNI KLUB SLOVENIJA S 11.05 Saint Tropez,franc, nanjz., 1/39; 12.00 TV Koper -13.00 Barbarosa, ponov. -15.50 Henrik V, angl. film -18.05 Wildbach, nem. naniz., 7/13 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Hokej - 22.15 Veliki miti in skrivnosti 20. stol., dok. serija, 21/26 - 22.45 Dim, amer. film - 0.35 Charlie Grace, amer. naniz., 8/9 KANALA 9.00 Srečni Jasi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 MacGyver, ponov. -12.00 Oprah show -13.00 Lepota telesa, ponov. -14.00 Nemogoče, naniz. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve -17.30 Princ z Bel Aira -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.20 Bravo, maestro -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Film po vaši izbiri - 23.30 Cannon, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Videotop -18.00 Kmetijski razgledi -18.25 Dajmo naši! -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Presenečenje z... HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila - 12.25 Živinorejec (serija) -13.15 New York (seri-,ja) -14.00 Sinovi Nevihte -15.00 Pol ure za kultom -15.45 Izobraževalni program -17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Govorimo o zdravju -19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Sedem vrhov (serija) - 20.50 Lepa naša - 22.10 Opazovalnica - 22.45 Hrvaški tednik - 23.45 Poročila - 23.50 Nočna straža: Oddelek za umore (serija); To je fantastično (film); Izganjalci duhov (film); Sedmi element; Magija; Koncert; Žiži (amer. film) HTV 2 15.25 Tv koledar -15.35 Odprto (ponov.) -16.25 Program za mlade -17.05 Živinorejec (serija) - 17.55 Čuvajska skrivnosti -18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Zagrebška panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Sodišče (serija) - 21.25 Cosby shovv (hum. serija) - 21.55 Škrlatna megla (amer. film) - 23.25 Velike skrivnosti 20. stol. (serija, 5/26) SOBOTA, 25. IV. SLOVENIJA 1 7.40-1.00 TELETEKST 8.00 ODDAJA ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOUKE 8.30 ČAROBNI ŠOLSKI AVTOBUS, risana naniz. 9.00 RADOVEDNI TAČEK 9.20 MOJ PRIJATELJ ARNOLD, nad, 2/5 9.50 STARA MAŠINA, ponov. filma 12.05 TEDNIK 13.00 POROČILA 13.15 VREMENSKA PANORAMA 13.30 MILJE IN VOZLI 14.00 POLNOČNI KLUB 15.10 TEŽAVNA VZGOJA, amer. film 17.00 OBZORNIK 17.15 NAŠA PESE, 17.50 NA VRTU 18.15 OZARE 18.20 VELIKE PUSTOLOVŠČINE, amer. dok. serija, 5/5 ■ 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, ŠPORT 19.55 UTRIP 20.15 POPEVKA MESECA 21.40 TURISTIČNA ODDAJA 22.00 BETTYJINO POTOVANJE, angl. serija, 3/5 22.35 POROČILA, ŠPORT 23.10 NAČRTOVAN UMOR, amer. film SLOVENIJA I 9.25 Zlata šestdeseta -10.25 TV Koper -12.00 Euronevvs -15.30 Gimnastika -17.55 Rokomet - 20.00 Pobeg iz Sobibora, amer. film - 22.25 Sobotna noč KANALA 8.30 Kaličopko, ponov. - 9.30 Risanka -10.00 Mork in Mmdy, naniz. -10.30 Divji zahod, naniz. -11.30 Srečni časi, naniz. -12.00 Vesoljski jezdeci, film -13.30 Pot do zmage -14.00 Dobri časi, slabi časi, ponov. -15.30 Sončni zaliv, ponov. - 17.30 Oprah show, ponov. - 18.30 Atlantis, ponov. -19.30 Nimaš pojma, naniz. - 20.00 Mala tečnoba, film - 21.45 Petek trinajstega, naniz. - 22.30 Atlantis, ponov. - 23.30 Cannon, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Videoboom 40 -18.00 Mala klinika cinizma -18.30 Majhni smo,. - 19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije združenja LTV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Videotop HTV 1 7.30 Opazovalnica - 8.20 Tv koledar - 8.30 Poročila - 8.35 Risanka - 9.00 Dobro jutro -11.00 Program za mlade -12.00 Poročila -12.25 Poljedeljski svetovalec -13.00 Čarobni meč (brit. film) -14.35 Poročila -14.50 Briljanten -15.35 Televizija o televiziji -16.10 Potopisna serija -16.45 Dr. Quinn - žena vrač III (serija) -17.35 Pogovor s sencami -19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.25 Sestanek z neznancem (film) - 22.15 Opazovalnica - 22.45 Eurosong - 23.35 Nočna straža: “The Schulptress” (film); Tehtnica pravice; Usodne žene; Skrita kamera; Koncert; Uspehi v hrvaškem športu; Jazz pred jutrom HTV2 9.55 Tv koledar - 9.15 Dosjeji X (serija) -10.00 -Črno belo v barvi -13.00 Theatron -18.00 Računalniški virus -18.30 Zlati gong -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Prenos iz Rovinja - 23^15 Oprah Show NEDELJA, 26. IV. SLOVENIJA 1 7.40- 1.30 TELETEKST 8jOO ŽIVŽAV RISANKA 8.25 ZVEZDICA, lut. naniz. . 9.00 ŽIVAHNI SVET IZ ZGODB RI- CHARDA SCARRYJA, 9/13 9.25 TELERIME 9.30 PUSTOLOVŠČINE, naniz., 8/24 9.50 OZARE 9.55 UMETNOST DIRIGIRANJA, glas. oddaja 1/2 11.00 SVET OPIC, franc. dok. serija, 2/12 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 4x4 . 13.00 POROČILA 13.15 VREMENSKA PANORAMA 13.35 POPEVKA MESECA 14.35 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 15.05 SRCE, italij. film 17.00 OBZORNIK 17.15 SLOVENSKI MAGAZIN 17.45 PO DOMAČE 18.40 RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV 19.10 RISANKA 19.20 LOTO 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 POMLADNI3x3 21.35 TRETJI KAMEN OD SONCA, amer. naniz., 2/20 22.00 PORTRET 23.05 POROČILA, ŠPORT 23.25 AMERIŠKA URA ARTHURJA MILLERJA, amer. film SLOVENIJA 2 9.25 Teater paradižnik -10.20 V vrtincu -11.00 Ne joči, Peter, slovenski film -12.30 Šport (gimnastika, košarka, odbojka, nogomet) -19.30 Videoring - 20.00 Primož Trubar, tv nadalj, 1/4 - 21.05 Gospodarji časa, amer. dok. oddaja - 22.00 Šport v nedeljo KANALA 8.30 Kaličopko - 9.30 Risanka -10.00 Mork in Mindy, naniz. -10.30 Najbogatejši mačkon svetu, 2. del mlad. filma -11.30 Atlantis, ponov. -12.30 Golobradi detektivi, film -14.00 Orzni in lepi, ponov. -15.45 Bravo mestro, ponov. - 16.00 Oče Dowling, naniz. -17.00 Strašilo in gospa King, naniz. -18.00 Miza za pet, naniz. - NAGRADI V NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 14. nagradne križanke izbral Franca Pav-lakoviča in Karla Koširja iz Novega mesta. Pavlakoviču je pripadla denarna nagrada, Košir pa bo za nagrado prejel knjigo. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 11. maja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 16". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 14. KRIŽANKE Pravilna rešitev 14. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: KOLOBAR, APATIJA, ROKOVAT, SMREKA, HI AT, LR, KANON, SNEG, URAD, NALIKA, PAG, VODOKAZ, OKARINA, LANOLIN, ANOMIJA. 19.00 Duh bojevnika, naniz. - 20.00 Octagon, film - 22.00 Pot do zmage - 22.30 Odklop - 23.30 MacGyver, naniz. - 0.30 Cannon, naniz. VAŠ KANAL 13.00 Videostrani -16.30 Presenečenje z... - 17.00 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Mala klinika cinizma - 20.25 Dajmo naši! - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 27. IV. SLOVENIJA 1 7.15-1.05 TELETEKST 8.00 POČITNIŠKI PROGRAM ČUDEŽNO MESTO 8.40 LAHKIH NOG NAOGROG 9.20 OAZA, nem. nadalj., 1/6 10.15 DIVJE NEBO, angl. dok. serija, 3/4 11.10 VELIKE PUSTOLOVŠČINE, amer. dok. serija, 5/5 12.00 SLOVENSKI MAGAZIN 12.30 UTRIP 12.45 ZRCALO TEDNA 13.00 POROČILA 13.20 TEDENSKI IZBOR LJUDJE IN ZEMLJA 13.50 PORTRET 14.50 POMLADNI 3x3 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30"ODDAJA ZA OTROKE 18.20 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 19.05 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3x3 PLUS 6 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 PROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU 21.20 ODSTIRANJA, dok. oddaja 22.15 ODMEVI, UNIVERZITETNI RAZGLEDI, KULTURA, ŠPORT 23.30 ODSTIRANJA SLOVENIJA I 10.05 - Vremenska panorama -11.05 Tedenski izbor: Wildbach, nem. naniz., 7/13; 12.00 Šport v nedeljo; 12.45 Veliki miti in skrivnosti 20. stol., dok. serija, 21/26; 13.15 Težavna vzgoja, amer. film -14.50 Euronevvs -16.15 Dim, film -18.05 Propad, brazil. nadalj., 6/6 -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Trend - 21.55 Pomp - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 MacGyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov, -13.00 Dan-nyjeve zvezde -14.00 Nemogoče, naniz. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. - 16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve, naniz. - 17.30 Princ z Bel Aira, naniz. -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah shovv - 20.00 Moj fant je vstal od mrtvih, film - 21.30 Sam svoj mojster, naniz. - 22.00 Vsi županovi. možje, naniz. - 22.30 MacGyver, naniz. - 23.30 Cannon, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Na svoji zemlji, slovenski film -18.30 Šport -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kmetijski razgledi - 20.30 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV TOREK, 28. IV. SLOVENIJA 1 7.15 -1.05 TELETEKST 8.00 POČITNIŠKI PROGRAM OJOJ, BOLI, lut. predstava 8.30 RADOVEDNI TAČEK 8.50 NARAVA IN ČLOVEK, angl. dok. naniz., 7/13 9.15 OAZA, nem. nadalj., 2/6 10.15 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 11.05 PO DOMAČE 12.05 VREMENSKA PANORAMA 13.00 POROČILA 13.15 VREMENSKA PANORAMA 16.20 PRISLUHNIMO TIŠINI 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ODDAJA ZA OTROKE MEJNIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, nem. dok. naniz. 17.45 KRALJIČIN NOS, angl. nadalj., 3/6 18.20 BESEDE 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. na-dalj, 17/26 21.05 MEDNARODNA OBZORJA 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 OČE JE IMEL PRAV, franc, drama SLOVENIJA 2 11.05 Tedenski izbor: Propad, brazil. nadalj.; 12.00 Studio City; 13.00 Sobotna noč -15.00 Euronews -16.40 Pobeg iz Sobibora, amer. film -18.05 Alzačani in dve Matildi, franc, nadalj., 2/8 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Evrosong - 20.55 Deklica z zlatimi hlačkami, Špan. film - 22.35 Svet poroča KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 Mac-Gyver, ponov. -12.00 Oprah shovv, ponov. -13.00 Atlantis, ponov. -14.00 Nemogoče, naniz. -15,00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Princ z Bel Aira -18.00 Sončni zaliv, nadalj. - 18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah shovv - 20.00 Odklop - 21.00 Svilene sence, naniz. - 22.00 Zaznamovani, naniz. - 23.00 MacGyver, naniz. -0.00 Cannon, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Majhni smo... -17.10 Čukec in Rozi -18.00 Šport -18.30 Avtogalerija - 19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Mrtva predal ! amer. film - 21.40 Novice - 21.50 Rezervirani SREDA, 29. IV. SLOVENIJA 1 7.15-1.35 TELETEKST 8.00 POČITNIŠKI PROGRAM MAKALONCA, lut. pravljica 8.40 KRALJIČIN NOS, angl. nadalj, 9.05 MEJNIKI NARAVOSLOVJA I TEHNIKE, nem. dok. oddaja 9.20 OAZA, nem. nadalj., 3/6 10.15 BESEDE 11.10 MEDNARODNA OBZORJA 12.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral' dalj, 17/26 13.00 POROČILA 14.10 TRETJI KAMEN OD SONCA, am« naniz, 2/20 14.35 SRCE, italij. film 16.20 OBZORJE DUHA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 MALE SIVE CELICE 18.20 BOJ ZA OBSTANEK, angl. serija, 1 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK VREME, ŠPORT 20.05 MOJ PRIJATELJ ARNOLD, nadalj 20.35 FINA GOSPA, angl. naniz, 3/5 21.15 OSMI DAN 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.55 PORTRET MIKIJA MUSTRA 23.25 OB SVETOVNEM DNEVU PLESA 90. let Pina Mlakarja SLOVENIJA 2 11.05 Tedenski izbor: Alzačani in dve Mali franc, nadalj, 2/8; 12.00 Pomp; 13.00 Gosp darji časa, amer. dok. oddaja -13.50 Ixf zakladom, franc, kviz, 10/20 - 14.55 Euroik -16.30 Ne joči, Peter, slovenski film -18.05 e 'm • ve •kt •u: •iz • n; -16.30 Ne joči, Peter, slovenski film -18.05 ( dobrega gnezda, nem. naniz, 11/13 -19.00 sreče -19.30 Videoring - 20.00 Košarka - 21 Nogomet - 22.00 Končni obračun, angl. nada 2/4 - 22.55 Lov za zakladom, franc, kviz, M KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske v< ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 M' Gyver, ponov. -12.00 Oprah shovv, ponc 13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Nemog* naniz. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 D1 28 žinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, nani* 16.30 Cooperjeva druščina, naniz. - lT Družinske zadeve -17.30 Princ z Bel A'11 18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni inM nadalj. -19.00 Oprah shovv - 20.00 Zapušft' film - 22.00 Lepota telesa - 23.00 Ellen, na" - 23.30 MacGyver, naniz. - 0.30 Cannon, na" -1.30 Prvi odklopi, dok. oddaja VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -16.45 Mrtva pred zoro,0 -18.30 Otroška glasbena oddaja -19.00 No1* - 19.30 24 ur - 20.00 Videotop - 21.00 Nov«* 21.30 Mala klinika cinizma 2' a* NAGRADNA KRIŽANKA 16 •____________—_ DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST IZHLAPI NA, IZPARINA HRUŠČ, TRUŠČ JETNIK PECIVO, NAVADNO Z NADEVOM IN OBLIVOM REKA V SRED. AZIJI, PRITOK BALHAŠKEGA JEZERA ANTIČNO MESTO V SZ MALI AZIJI uradH# NA POS> 1 NIŠTVC | M: ML iMi ašjž&g vil iTITt * • ' i v '■ >'■ KISLA VODA * «* i 4 m til mirili VGRADB VOTEL IZDELEK ZA ZIDANJE TANKIH ZIDOV * " TW v IME DVEH CČLIN OBRAN GROZD . ] ^ > PRVAK MRTVI NA, ODMIRANJE TKIVA AVTOR: JOŽE UDIR MAJHNA RIBA SEVERNIH MORIJ VRSTA AM1NO KISLIN OBRAČANJE LISTOV KDO« SE UKVARJA Z "AASKIRANJEV -3 TUJE ŽENSKO IME EMIL ADAMIČ FR PISATELJICA (ERAN-COISEI dolen^ DO^ uSL* OZEK PAS TRATE • NEUE SLOWENI-SCHE KUNST ZIMSKO PREVOZNO SREDSTVO HALOGENA PRVINA (CI) USTNI O**1 VRSTA d’ PUŠČA)?' VEČANJE ZARADI NARAVNEGA RAZVOJA STARA ŽENSKA PODOLGOVAT, VOTEL, VALJAST PREDMET LJUBKOVALNO ŽENSKO IME ŠPORTNA IGRANA PROSTEM (SPRAVLJA NJE KROGEL V JAMICE) S BELGIJSKO MESTO VZHODNO OD BRUSLJA DRUGO IME ZA DUŠIK ^ I DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST ZNAČAJ STARODAVNA JAPONSKA PRESTOL NICA M j UMSKE ZVEZDE TEGA TEDNA P’Mi'ii Johnny Deep Rob Lowe Keanu Reeves Tel.: 090 91 51 Tel.: 090 91 52 Tel.: 090 91 53 NOCOJ OB 20.00 811 Bašem hainln mali dan nt pol ure, hi zoznainujE oon; POPOINOMA JASNO • |K zavarovalnica triglav največja slovenska zavarovalnica VABI K SODELOVANJU Vabimo Vas, da postanete naš sodelavec kot: ' univerzalni zavarovalni zastopnik za prodajo premoženjskih in osebnih zavarovanj na območjih - Mirna - Novo mesto - Drska - Prečna - Šmihel - Podgrad ISS Servisystem, d.o.o. Kopitarjeva 5, 2000 MARIBOR objavlja prosta delovna mesta: HOTELSKI VRATARJI — NOSAČI PRTLJAGE delo na območju Šmarjeških in Dolenjskih Toplic Pogoji: • III. stopnja izobrazbe • pasivno znanje dveh svetovnih jezikov • izpit B-kategorije • komunikativnost in ČISTILKE delo na območju Šmarjeških Toplic M KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, Novo mesto, v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 26.4.1998, objavlja javno licitacijo naslednjih rabljenih in poškodovanih vozil: letnik izkl. cena v SIT 1. AUDI A4 1.8 1996 1.500.000,00 2. FIAT PUNTO 55 S 1998 600.000,00 3. SEAT IBIZA 1.0 ENTRY 1998 620.000,00 4. Nissan Micra 1.0 LX 1991 200.000,00 5. FORD FIESTA 1.3. i 1992 300.000,00 izidov I iih knjig: Datumi posamem Maribor, vne na Koroškem, Murska Sobota elje, Novo mesto, Krško, Kranj—— Nova Gorica, Looer, Postojna Ljubljana, Trbovlje zavarovalni zastopnik za prodajo osebnih zavarovanj na območjih - Črnomelj - Metlika - Kočevje -Trebnje - Novo mesto OD VAS PRIČAKUJEMO: PONUJAMO VAM: ' najmanj srednješolsko izobrazbo ' veselje do dela z ljudmi, ' komunikativnost ' ustvarjalnost, * iznajdljivost ' najmanj enoletne delovne izkušnje • ustvarjalno delovno okolje 1 samostojnost in dinamičnost pri delu 1 možnost strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja 1 stimulativne zaslužke ■ možnost napredovanja Cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. Območna enota Novo mesto, Novi trg 8, 8000 Novo mesto VETERINARSKA POSTAJA SEVNICA, d.o.o. RAZPORED CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI ZA LETO 1998 &4. ob 8.30 - Arto (Bizjak) 8.50 - Ponikve (mlečna z.) 9.10 - Studenec (Janc) 10.00 - Rovišče (mlečna z.) 10.20 - Hudo Brezje (gasil, d.) 10.40 - Zavratec (Rupar) 11.00 - Brezovo (avtobusna p.) 11.20- D. Radulje (Novak) 11.45 - Štrit (avtobusna p.) 'M. ob 8.30 Lukovec (Močnik) 9.00 - Jelovec (Major) 9.30- Gaberje (Marolt) ' 10.00 - Brezovec (lovska koča) 10.20 - Jablanica (križišče) 10.40 -Novi Grad (Rešeta) MU. ob 8.30 - Laze (Knez) 8.45 - Drušče (avtobusna p.) 9.00 - Telče (trgovina) 9.15 -Jeprjek (avtobusna p.) 9.45 - Slančji vrh (Kadič^ 4-5. ob 8.30 - Podboršt (Zupan) 8.45 - Veliki Cirnik (Urbančič) 9.15 - Svinjsko (Ramovš) 9.45 - Kal (Trinkavs) 10.15 Gradec (Florjančič) 10.30 - Kladje (Oblak) 11.00- Osredek (Bec) 5.5. ob 8.00 - Podvrh (Gračner) 8.30 - Trnovec (obračališče) 9.00 - Poklek (Kozinc) 9.30 - Selce (avtobusna p.) 10.00 - Blanca (osemenjevalna p.) 10.30 - Kladje (Klenovšek) 11.00 -Čanje (Jazbec) $•5. ob 8.30 - Cirje (Imperl) 9.00 - Pecelj (Veber) 9.30 - Orešje (Ocvirkova žaga) 10.00 - Orehovec (Zapušek) 10.30 - Podgorje (Kunšek) 11.00- M. Podgorje (Cesar) 11.30- Pipan 12.00 - Zabukovje (krajevni ur.) 7.5. ob 8.30 - Loka (pri tehtnici) 9.00 - Žirovnica (Jurgl) 9.20 - Radež (Tašker) 10.00 - Račiča (Baumgartner) 10.20 - Šentjur (pri kapeli) 10.35 - Breg (gostilna Rozman) 11.00 - Okroglice (Močivnik) 11.20 - Razbor (trgovina) ^MUDNIKI: *'.5. ob 9.00 - Blanca (Osemenj. p.) 9.30 - Zabukovje (Krajevni u.) 10.00 - Podgorje (Pipan) '7.5. ob 8.30 - Studenec (Janc) 9.45 - Bučka (krajevni urad) 10.30 - Primož (Vintar) 11.00-Telče (trgovina) 12.10-Bučka (krajev, u.) 13.00 - Vel. Hubajnica (Mik.) 13.20 - Primož (Vintar) 13.40 - G. Impolje (Kovač) 13.50 - D. Impolje (Bovhan) 14.15-D. Orle (Tomažin) 14.30 - G. Orle (Tomažin) 15.00 - Log (Janc) 11.15- Vrh (Dolinšek) 12.15 - Kompolje (Kozinc) 12.35 - Šmarčna (gasilski d.) 13.00 - Mrtovec (Levstik) 13.15 -Boštanj (Zagrajšek) 14.00 - Konjsko (Blatnik) 10.00 - Malkovec (zad. ki.) 11.00 -Tržišče (Stušek) 12.00 - Pijavica (Jerman) 12.15 - Gabrijele (trgovina) 12.30 - Krmelj (gasilski d.) 11.15 - Primštal (Markovič) 11.30 - Murnice (Lazar) 11.45 - Leskovec (Urbančič) 12.15 - Šentjanž (avtobusna p.) 13.00 - Cerovec (Gregorčič) 13.15- Budna vas (Jazbec) 11.30 - D. Brezovo (avtobusna p.) 12.00-G. Brezovo (Starič) 12.30 - Lončarjev dol (Požun) 13.00 - Žigrski Vrh (Klenovšek) 13.30 - Prešna Loka (Gračner) 14.00 - Dobje (Jazbec) 14.30 - Sevnica (veter, post.) 12.30- Pokojnik (Gane) 13.00 i Mrzla Planina (Klen.) 13.30- Padež (Kunšek) 14.00 - Metni Vrh (Horjak) 14.30 - Drožanje (mleč. zbi.) 15.00 - Šmarje (osemenj. po.) 12.00- Razbor (križišče) 12.20 - Razbor (Ruda) 12.40-Križ (avtobus, post.) 13.00- Orehovo (Radišek) 13.40 - Ledina (pri kapelici) 14.00 - Zajčja gora 14.30 - Ledgonje 10.30-Boštanj (Zagrajšek) 11.00-Breg (Rozman) 11.30-Tržišče (Stušek) 12.00-Krmelj (gasilski dom) 12.45-Šentjanž(avtobus, p.) 14.00 - Boštanj (Zagrajšek) >A CEPLJENJA, DEHELMENTIZACIJE IN PRISIOJBI JE 3.650,00 SIT Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, z enomesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave na zgornji naslov. Licitacija bo v nedeljo, 26.4.1998, ob 9. uri v prostorih PE Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v petek, 24.4.1998, od 8. do 15. ure ter eno uro pred začetkom licitacije. Na izlicitirano vrednost se plača 5-odst. prometni davek. marketing DL tel. 068/323-61 0 - GSM 04 1 /623-1 1 6 Mercator - KZ Krka, 2.0.0., novo mesto Rumene strani in telefonski imenik vas stanejo natanko 0 SIT. Izšel*je novi Telefonski imenik Slovenije 1998 Vsi telefonski naročniki boste v prihodnjih dneh po pošti prejeli obvestilo, s katerim boste v Teletrgovini Telekoma Slovenije ali na vaši dostavni pošti prevzeli svoj brezplačni izvod omrežnoskupinskega telefonskega imenika ter omrežnoskupinskih Rumenih strani. Istočasno boste lahko tudi kupili knjižni komplet Telefonskega imenika Slovenije 1998, v katerem je skupno kar 307.212 sprememb. Odločili se boste lahko med knjižno ali elektronsko izdajo na CD-ROM-u. Telekom^ Slovenije W Moč komunikacij DOLENJSKI LIST FRIZERSKI SALON v Novem mestu oddamo v najem. ~ 068/373-460 a ali 22-361 TELEVIZIJA NOVO MESTO Icana II s Trdinovega vrha na kanalu d HDM7% ADRIA MOBIL, d.o.o. NOVO MESTO, Belokranjska 4 nudi zaposlitev kandidatom, ki so se kot sodelavci pripravljeni odgovorno vključiti v podjetje s priznano evropsko blagovno znamko, ki s prodajo svojih proizvodov-počitniških prikolic in avtodomov - na zahtevnih zahodnoevropskih trgih dokazuje, da zmore slediti visokim zahtevam evropskega trga. Pričakujemo prijave kvalificiranih delavcev lesarske in kovinarske stroke in delavcev za priučitev v proizvodnji prikolic ADRIA. Kandidatom za zaposlitev nudimo: • delavcem s končano IV stopnjo strokovne izobrazbe - zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim delom, • delavcem za priučitev - zaposlitev za določen čas, z možnostjo spremembe v nedoločen čas, • enoizmensko delo v dopoldanskem času, • stimulativno nagrajevanje v soodvisnosti od lastne uspešnosti. Kandidate vabimo, da pisne prijave z dokazili o izobrazbi in izkušnjah pošljejo v 8 dneh v kadrovsko službo podjetja na naslov: ADRIA MOBIL, d.o.o., Belokranjska 4,8000 Novo mesto, z oznako: Objava. Podrobnejše informacije lahko dobite na tel. št. 068/323-202. IMP LIVAR, d.d. IVANČNA GORICA Ljubljanska c. 43 1295 IVANČNA GORICA VABI K SODELOVANJU 88,90 M HZ 89,70 MHZ ! S (068) 324-377 L...............-.J 'dolenjski list 1. BRUSILEC - 5 DELAVCEV 2. KALUPAR - 3 DELAVCI 3. STROJNIK PRIPRAVE PESKA - 1 DELAVEC 4. JEDRAR - 1 DELAVEC Od kandidatov pričakujemo, da bodo poleg zakonskih izpolnjevali še naslednje pogoje: • končana osnovna ali poklicna šola kovinarske, metalurške ali druge ustrezne usmeritve • starost od 18 do 35 let • delovno razmerje se sklene za določen čas 12 mesecev, s trimesečnim poskusnim delom • prednost pri zaposlitvi imajo mlajši kandidati in kandidati s končano dveletno ali triletno poklicno šolo. Pisne prijave z ustreznimi dokazili sprejema IMP LIVAR, d.d., Ivančna Gorica, Ljubljanska c. 43, 1295 Ivančna Gorica, KADROVSKA SLUŽBA - 10 dni po objavi oziroma do zapolnitve potrebe. Z rentnim varčevanjem je vaša prihodnost lahko prijetna in bogata. V naši banki vam ponujamo rentna varčevanja /a dobo od treh do trideset let, obročno ali z enkratnim pologom, v tolarjih ali v tuji valuti. Tudi izplačilo privarčevanega denarja je lahko obročno ( povečate si pokojnino) ali v enkratnem znesku. Možnosti je veliko: oglasite se pri nas, skupaj bomo našli takšno obliko rentnega varčevanja, ki vam bo najbolj ustrezala, http://www.nkbm.si "^Nova KBM Novi simbol nove storitve Odtrgajte in shranite AAA* Q £»AS. - elektronsko pismo .. 5 Elektronska poštna storitev Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej: • izdelavo. • izpis. • kuvertiranje, • dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil. D.D. IGM STREŠNIK, d.d. Dobruška vas 45, Škocjan Iz našega proizvodnega programa vam ponujamo: • peske vseh frakcij • betone (nudimo tudi prevoz in vgrajevanje) • betonske bloke • betonske in opečne vogalnike • dimniški program Za gotovinsko plačilo 3% popusta. Hkrati vam nudimo tudi izvedbo gradbenih del, svetovanje in nadzor. Informacije: tel. 068/76-202, fax 068/76-466. KJ POŠTA SLOVENIJE http://www.posta.si e-mail: mfo@posta.si Okna, vrata - stavbno pohištvo - les po naročilu izdelujemo - montiramo Vaše želje sporočite po faxu oz. telefonu, po dogovoru pridemo tudi odvzemat mere na objektu. Izdelki so narejeni po evropskih standardih. Kličite 064/692-611 ali pošljite fax z vašimi željami na isto številko. Z nakupom avtomobila iz posebne in omejene serije Citroen Saxo Plus boste storili veliko dobrega, saj boste imeli nov avto Vi in Pediatrična klinika v Ljubljani Kako, se sprašujete. Tako, da čeprav boste Vi plačali običajno ceno, bomo v Citroenu del denarja od vsakega prodanega avtomobila Saxo Plus namenili za nakup novega Citroen Evasiona, ki ga Pediatrična klinika nujno potrebuje. CITROEN SAXO PLUS posebno ugodni kreditni pogoji T + 5% formitas | banka celje CITROEN www.citroen.si Avto, ki vam zleze pod kožo POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE ' VORVVERK l., PARNAD, d.o.o., Ljubljana V vašem kraju vpeljujemo prodajo novih, vrhunskih modelov znamke Vorvverk. Če ste z Dolenjske in ste se pripravljeni izpopolnjevati, ter vas zanima dober zaslužek nam pošljite pisne prijave na naslov: PARNAD, d.o.o., p.p. 2939,1001 Ljubljana ZAHVALA V 95. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča in teta DANICA SELAKOVIČ Džanetova mama Drage 16, Suhor pri Metliki lu 1 ia Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter drugo pomoč in vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo zdravniku doc. dr. Blažu Mlačku, dr. Vukoviču in sestri Anici, g. župniku Hardiju za lepo opravljen obred, g. Hitiju in pevkam z Otovca ter sosedi Zinki Selakovič za besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA Ljubil si dom, Belo krajino, ljubil si Kolpo, neba sinjino, ljubil življenje, pesem z delom, vendar brez slovesa zapustil svoj dom. Ob boleči izgubi dragega moža / ALOJZA MRAVINCA iz Podklanca, stanujočega v Ljubljani - se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste mi v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, pokojnemu darovali cvetje in sveče, pevcem, g. župniku za lepo opravljen obred, KC Ljubljana, sodelavcem SCT -ja Ljubljana, g. Jožetu Flajniku za organizacijo pogreba ter vsem, ki ste prisostvovali na Lojzetovi poslednji poti. Žalujoča žena Biserka V SPOMIN V nebeškem vrtu cveto zdaj zate rožce lepo, tam jih zalivaš pridno vsak dan z nebeško roko. 19. aprila so minila tri žalostna leta, odkar nas je nepričakovano zapustila draga teta, sestra in botra STANISLAVA. RŽEN z Malih Poljan 10 Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu, ji prižigate sveče in postojite ob njenem preranem grobu. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Tiho in skromno, kot je živel, nas je v 62. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat JANEZ VIDMAR iz Gradenca 19 pri Žužemberku Jskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom ‘n znancem za izraze sbžalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo pokojnega na njegovi zadnji poti. Hvala vsem ^osedom za pomoč, še posebno Vidmarjevim, Hočevarjevim 'n Novakovim. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu Internega intenzivnega oddelka SB Novo mesto, kolektivu Novoles Straža - Žaga, kolektivu Novolesa Straža - 1P, ge. Hojani Vidmar za ganljive besede slovesa in g.dekanu za lepo Opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi UGODNA PRILOŽNOST DELNO OPREMLJEN PROSTOR ZA AVTOMEHANIČNO DEJAVNOST v izmeri 142 m2 z ustreznim parkirnim prostorom oddamo v najem. Interesente vabimo na ogled in nadaljnji dogovor o morebitnem najemu vsak delovni dan od 7.00 -15.00 ure na sedežu podjetja NOVOGRAD, d.d., Novo mesto, Podbevškova 12 (obrtna cona Cikava) v Novem mestu. Peter Blatnik, Hrastulje 48, Škocjan V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam pokopališke storitve opravim brezplačno. Delovni čas nonstop na tel. 068/76-279, mob. 0609/651-554. Umrla je naše nekdanja sodelavka ZAHVALA V 88. letu starosti je tiho odšel od nas naš dragi dedo ALOJZ PODRŽAJ upokojenec UNZ Novo mesto ga. BOŽA REPAR z Jame pri Dvoru Pogreb pokojnice je bil 19.4.1998. Spominjali seje bomo. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti, še prav posebej UNZ Novo mesto in Klubu Maksa Perca ter sosedom Vidmarjeve ulice. Za dolgoletno skrb in pomoč se zahvaljujemo dr. Gornikovi, dr. Miličevi ter patronažnima sestrama Drganovi in Štimčevi. Zahvala tudi g. proštu Jožefu Lapu za lepo opravljen obred. Hčerka Slava z družino ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta IVANKA TRUNKELJ Roženpelj 3, Dobrnič Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebej se zahvaljujemo sestri Majdi za skrbno nego, cerkvenemu pevskemu zboru Dobrnič za lepo zapete pesmi, g. Igorju Hribarju za lepo zaigrano Tišino in g. župniku za ganljive poslovilne besede in lepo opravljen obred. Vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Kolektiv Osnovne šole Žužemberk V SPOMIN V torek, 21.4.1998,bo minilo eno leto, odkar nas je nepričakovano z bolečino v srcu in veliko žalosti zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari ata, brat, stric, tast in svak ALOJZ PUHAN iz Podturna 45 pri Dolenjskih Toplicah Boleče nam utripa srce, ko nas prevzame spomin in povrne trenutek žalosti, ko se je za vedno poslovil od vseh svojcev, prijateljev, znancev in sovaščanov. Prisrčna zahvala vsem, katerim je še vedno ostal v spominu in mu ob grobu prižigate sveče. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre, sorodnice in botre ANE STANIŠA upokojenke iz Novega mesta, Ob Težki vodi 6 V SPOMIN Že cveti zdaj prvo cvetje, se oglaša ptičje petje, vsa narava se budi, le tebe več med nami ni. 10. aprila je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče ANTON GRAHEK Naklo 10 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so s svojo prisotnostjo na pokopališču v Ločni počastili njen spomin, se od nje poslovili in jo pospremili na zadnji poti. Žahvaljujemo se duhovnikoma iz šmihelske župnije za poslovilni obred in občutene besede slovesa. Lepa hvala pevskemu zboru iz Šmihela za ubrano petje. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in posebej sosedom za pomoč v času bolezni ter za številne izraze sožalja. Za nego in zdravljenje se zahvaljujemo osebju Internega in Kirurškega oddelka Splošne bolnice v Novem mestu, ki ji je pomagalo in ji lajšalo zadnje dni življenja. Naša zahvala velja tudi osebju Doma starejših občanov v Novem mestu za skrb in nego v času bivanja v domu. Ohranite jo v lepem spominu. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA Ljubil si življenje, polje in dom, vendar brez slovesa zapustil si svoj dom. Nepričakovano nas je v 67. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, boter in stric ANTON TURK Vinarcber 12, Dolž Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja tovarni Krka - Tabletnemu oddelku, Labodu Ločna, Revozu - D.L.I, Pogrebni službi Oklešen, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! * . . .. . . . Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 69. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mama in stara mama KAROLINA PIRKOVIČ s Sel pri Šentjerneju 13 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Iskre PIO, Hipot P&EMS, Avtocentru Krašna in vsem ostalim, ki ste nam v teh težkih trenutkih slovesa kakorkoli pomagali, nam stali ob strani, nam pisno ali ustno izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, Šentjernejskemu oktetu za zapete pesmi, gostilni Zagorc iz Stare vasi in Pogrebni službi Oklešen. Vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Dolfi, otroci Adi, Marjan, Štefka, Marjeta z družinami, brata Nace in Jože TA TEDEN MS ZANJ /j\ TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI j tedenski koledar Četrtek, 23. aprila - Jurij Petek, 24. aprila - Fidel Sobota, 25. aprila - Marko Nedelja, 26. aprila - Marcelin Ponedeljek, 27. aprila - dan upora Torek, 28. aprila - Petra Sreda, 29. aprila - Robert DOBREPOLJE: 24.4. (ob 20.30) ameriška komedija Nabrita družabnica. 26.4. (ob 15. uri in 20.30) ameriška komedija Škratje. LUNINE MENE 26. aprila ob 13.41 - mlaj kino BREŽICE: Od 24. do 27.4. (ob 18.30) grozljivi film Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje. Od 24. do 28.4. (ob 20.30) drama Amistad, 29.4. (ob 18.30 in 20.30) komedija Mišji lov. ČRNOMELJ: 24.4. (ob 20.30) komedija Austin Povvers. 26.4. (ob 18.30 in 20.30) akcijski film Škratje. • DOBRI WILL HUNTING, dramedija (Good Will Hunting, 1997, ZDA, 120 minut, režija: Gus Van Sant) Will Hunting je film, po katerem si sladko-dobre volje, ker si gledal nekaj z možgani. Človek ne sedi zgolj v temi in gleda tja v en dan, po možnosti kaj čimbolj debilnega, anemičnega ali po vsej sili smešnega. Film prodaja nauk, da mora nadarjen človek nujno izkoristiti svoj talent, sicer je še hujši “lu-zer” od tistih revežev, ki se morajo za svoj uspeh stokrat bolj potruditi. Na začetku se omenjajo možgani in res obžalujem, da zraven ni mogoče pritakniti jajc, poguma torej. Will Hunting je pameten, ne pa tudi pogumen film, saj ne podreza v nič takega, kar ne bi na nek način že povedala Barry Levinson in Miloš Forman z Rain Manom in Ama-deusom. Gus Van Sant, Američan z nizozemsko zvenečim imenom, ki je bil do zdaj najbolj znan po narkoleptičnih zgodbicah kot Moj mali Idaho in Drugstore Cowboy je s tem filmom naredil definitiven odklon, - odklop - če hočete, kljub temu pa tip film posveča Allenu Gins-bergu in Williamu Burroughsu, slavnima džankijema, ravno tako genijema svoje zadrogirane vrste. Will Hunting se po pod- povprečnima Kravjem bluesu in Za umret šteje tudi kot nekakšna rehabilitacija kritiškega zaupanja, sodeč po nominacijah in dveh Oskarjih, pa Van Santu zaupa tudi filmski establišment. Okej, film je posnel večkratni nadarjeni genij, genijema gre posvetilo, zato res ne preseneča, da se fabula vrti okoli - ne boste verjeli - genija. Povrhu pa je zgodbo napisal in odigral Matt Damon, spet odkritje in torej genij sam po sebi. Dobro, napisal jo je skupaj z Benom Affle-ckom, tu odličnim epizodnim junakom, ki je tudi tak mali ge-nialec. Molimo: Matt Damon, ki zdaj hodi z IVinono Ryder, igra superintelignetnega hišnika na elitno pametnem bostonskem MTI-ju, kjer trokira matematičnega profija, tako da med nočnim poliranjem hodnikov reši kakšno izjemno zateženo enačbo. Ko se že kdove katerič stepe in konča v priporu, ga profesor spravi ven pod pogojem, da bosta skupaj reševala probleme največjih matematikov, vmes pa mora hoditi na terapije k Robinu Williamsu, s katerim mukoma vzpostavita platonsko razmerje oče - sin. Matematik sfrustrira-no skrahira, ker mali naloge rešuje z lahkoto, Williams pa Wil-lu nakaže smisel spremembe klo-šarskega “lajfa ”, pokaže na razliko med ljubeznijo in kavsom ter poanto umetnosti in lepega. Res, o Michelangelu se da vse zvedeti iz knjig, nič pa h e more nadomestiti vonja Sikstinske kapele v Petrovi cerkvi v Rimu. TOMAŽ BRATOŽ SINDIKAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE Podružnica Novo mesto Iniciativni odbor VABILO Vabimo Vas na ustanovni zbor Sindikata Slovenske kmečke zveze, Podružnice Novo mesto, ki bo dne 24. aprila 1998, ob 16. uri, v prostorih Srednje kmetijske šole Grm, Novo mesto, Sevno 13. Na ustanovni zbor vabimo vse člane Sindikata SKZ ter vse, ki so zainteresirani za delo v sindikatu. DOLENJSKI UST h IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik), AndrejBartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 200 tolarjev; naročnina za I. polletje 5.070 tolarjev, za upokojence 4.564 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.800 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v lej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za 1 cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52I00-620-I07-970-27620-4405/9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internethttp:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odsl. prometni davek. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. KMETIJSKI STROJI Škratje. GROSUPLJE: 24.4. (ob 20. uri) ameriška komedija Škratje. 25.4. (ob 17. uri) ameriška komedija Nabrita družabnica. KRŠKO: 23., 25. in 26.4. (ob 18. uri) grozljivi film Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje. 28. in 29.4. (ob 18. uri) komedija Austin Powers. METLIKA: 24.4. (ob 18.30 in 20.30) akcijski film Škratje. 26.4. (ob 18.30 in 20.30) komedija Austin Povvers. NOVO MESTO: Od 23. do 26. 4. (ob 17.30 in 20. uri) ter od 27. do 29.4. (ob 10., 17.30 in 20. uri) pustolovski film Mož z železno masko. Od 24. do 26.4. (ob 22.30) drama Marvinova soba. RIBNICA: 25.4. (ob 22. uri) ameriška komedija Škratje. 26.4. (ob 17. uri) ameriška komedija Nabrita družabnica. VELIKE LAŠČE: 25.4. (ob 20. uri) ameriška komedija Škratje. 26.4. (ob 20. uri) ameriška komedija Nabrita družabnica. TRAKTOR TV 821, s kosilnico, dobro ohranjen, zelo malo rabljen, prodam. B (068)51-694. 1613 VINOGRADNIŠKI GOSENIČAR in vinogradniško samohodno škropilnico Solo mi-nor prodam.B(0608)56-269. 1616 KOMBAJN CLASS, širine 2.70 m, prodam. B(068)69-245. 1620 MOLZNI STROJ Alfa Laval in tračni obračalnik Sip prodam. O (068)78-398. 1656 TRAKTORSKO KOSILNICO Creina 165, 4 diski, prodam, a (068)78-052. 1670 TRAKTOR TZ, pregibni, pogon na vsa 4 kolesa, prodam. Franc Pavlin, Gor. Brezovica n.h., Šentjernej, a (068)81-164. 1703 TRAKTOR IMT 533 in traktor IMT 539, letnik 1987, prodam, a (0608)51-094. 1695 SAMONAKLADALKO MENGELE 20 prodam in kupim bikca do 12o kg, sivca ali simentalca. a (068)83-541. 1648 STROJ za seliranje trave, betonske rešetke Gradis, hlevski gnoj, vinograd na Raki in rdeče ter belo vino prodam, a (068)42-311. NAHRBTNO KOSILNICO na laks, brejo svinjo ali svinjo z mladiči ali brez prodam, a (068)76-316. 1657 R 5 CAMPUS, 5 vrat, lenik 92, rdeč, tonirana stekla, reg. dofebruarja 1999. ® (068)23-084. LADO NIVO, registrirano za celo leto, letnik 1985, prodam, a (068)24-569. 1687 OPEL CALIBRO 2.0 i, letnik 12/92, kovinsko modro, ugodno prodam, a (068)24-374 ali (0609)628-851. 1688 MAZDO 323 F, letnik 1990, rdečo, prvi lastnik, prodam, a (068)324-925. 1713 FORD ESCORT 1.8 ghia, letnik 6/93, karavan, rdeč, dodatna oprema, prodam, a (068)325-380, popoldan. 1717 126 PGL, letnik 1988 in motorno žago Husquarna 61 prodam, a (068)75-203. 1720 FIAT PUNTO 75 HDS, z vso dodatno opremo, letnik 9/95, 25.000 km, prodam, a (068)42-159. 1721 SKUTER, star 1 leto, ugodno prodam, a (041)667-480 ali(068)324-039. 1732 PAJEK Sip 3400 in radialni ventilator Gros za dosuševanje sena, prodam, a (068)44-339. JUGO 45, letnik 1985, registriran do 5/98, prodam, a (068)83-680. 1731 KUPIM OKUPUJEMO HLODOVINO hrasta, bukve, javorja, češnje, oreha, smreke... TT (063)490-47-81. 1256 NAJUGODNEJE za gotovino odkupimo delnice Dane, Telekoma, Krke... Pridemo na dom! (041)637-493. 1635 NAJVIŠJE CENE DELNIC Telekoma, Save, Žita, Krke, Gorenja, Nike in skladov, a (0609)651-646. 1708 DELNICE ugodno odkupimo, a (068)324-297. 1738 350 KOM. strešne opeke Vinkovci, nove ali malo rabljene, kupim, a (068)49-711. 1733 TELIČKA, starega en teden, kupim, a (068)68-230. 1641 OPEL VECTRO 2.0 i GL, letnik 1991, prodam, a (041)717-156 ali (068)326-356. 1748 ŠKODO FAVORIT GLX, letnik 1994, prodam. B (068)342-559, dopoldan, 23-231, popoldan. 1636 VW GOLF JX 1.3 B, letnik 10/90, rdeč, 5V, 68.000 km, servisna knjižica, redno servisiran, nekaramboliran, pozimi nevozen, odlično ohranjen, prodam. B (068)26-098. 1629 KADETT 1.4, letnik 1990, 140.000 km, kovinsko črn, prvi lastnik, nekaj dodatne opreme, prodam za 750.000 SIT. B (068)27-438, popoldan v četrtek in petek. 1692 ODKUPUJEMO jedilni krompir po 40 SIT. Plačilo takoj! B (068)66-665. 1737 PEUGEOT 305 SR, registriran do 2/98, lepo ohranjen, prodam. B (068)89-239 ali 312-421. 1751 LADO KARAVAN 1300, letnik 1990, regi- MOTORNA VOZILA l55“l"'"”dS, MERCEDES 1626 KIPER, avtodvigalo Atlas, s priključki, pogon spredaj in zadaj,letnik 1979, registriran do 8/98, prodam. B (068)85-569. 1667 SUZUKI BALENO 1.6 GS, električna stekla, CZ, 2 airbaga, veliko dodatne opreme, prodam. B (068)24-791. 1605 Z 750, letnik 1983, prodam. Zagorc, Župn-ca 8, Novo mesto (Dol. Kamence). 1637 JUGO 45, letnik 1989, rdeč, prodam. B (041)693-196. 1638 JUGO KORAL 45, letnik 1990, prodam. B (068)83-255. 1661 R 5, letnik 1994, prvi lastnik, 38.000 km, prodam. B (068)75-152. 1623 JUGO 55, letnik 1988, prodam. B (0608)78-202. 1611 REXPRES, letnik 1986, registriran do 4/99, prodam. B (068)28-860. 1677 JUGO 45, letnik 1987, registriran do 4/99, dobro ohranjen, prodam. B (0608)75-405. 1728 R 5 FIVE, letnik 1995, 43.700 km, bel, 3V, registriran do 10/98, prodam. B (068)325-109 nali 341-372. 1679 OPEL ASTRO 1.7 D, letnik 1992, lepo ohranjeno, prodam. B (0609)628-851 ali (068)24-374. 1685 CITROEN AX caban, letnik 1994, rdeč, ohranjen, 22.000 km, prodam. B (068)27-954. 1686 OPEL KADETT 1.4 S, letnik 1990, dobro ohranjen, prodam. B (061)804-193. 1681 R 4, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. B (068)89-216. 1664 ŠKODO FAVORIT 135 LS, letnik 1990, registriran do 4/99, prodam. TT (0608)84-048. 1710 MOPED APN 6, dobro ohranjen, prodam. TT (068)73-160. 1723 LADO NIVO 1. 89, prodam. B (068)26-669. JUGO 45, letnik 87, reg. do septembra, prevoženih 70.000 km, prodam. B (068) 75-398. SCOOTER SUZUKI 126 P, letnik 1990, rdeč, registriran za celo leto, prodam.TT(068)87-554. 1739 R 5, letnik 1987,102.000 km, 5V, registriran do leta 1999, lepo ohranjen, prodam. TT (068)42-764. 1659 GOLF JX D, letnik 1985, registriran do 12/ 98, prodam. TT (068)73-642. 1744 Cena: Akcija: 360.000 SIT Pooblaščeni trgovec in serviser AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto S 068/24-7912 od 8. do 16. ur6' OBVESTILA MIZAR vam predela pohištvo, okna, vrata po vaši želji ter opravlja montažo stropnih in stenskih oblog in stopnišč. B (068) 83-550 ali (041)688-040. POHIŠTVO ENODELNO garderobno omaro prodam. B(068)325-027. 1631 12 RABUENIH STOLOV Alpos za gostinsko teraso prodam. B (068)23-418. 1678 STARINSKO POHIŠTVO, (češnja), uro, zibelko, kolovrat, voziček, etnološke predmete, prodam, TT (0608)62-687. 1730 POSEST MANJŠO HIŠO, vikend, kupim. TT (068)21-853. 1665 NA DOBRAVI pri Dobrniču, Trebnje, prodam kmetijo, cca 15 ha, s starejšo hišo in vinogradom, lahko tudi po delih. Franc Zoran, Vrbovec 30, Dobrnič, TT (068)30-106. •ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE •VERTIKALNE ŽALUZIJE •PLISEJI •ROLOJI •TENDE • KOMAR NIKI •FASADNI PROFILI •SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA ROLETE IN ŽALUZIJE •MONTAŽA IN SERVIS Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto, tel.: 068/323-673, fox: 068/341-673 PVC STAVBNO POHIŠTVO •OKNA' VRATA• VSEH OBLIK* na zalogi v 6 barvnih odtenkih ZIDANICO z opremo, vinograd in sadovnjak v Doblički Gori pri Črnomlju prodam, resnemu kupcu priporočam ogled na kraju samem. B (068)51-881. 1725 VINOGRAD z vikendom ali brez, 10 a, v Trniču, in 21 sena prodam. B (068)45-087. 1701 PREKLICI PRODAM R 19 chamade GTS, letnik 1991,64.000 km, bel, odlično ohranjen, registriran do 8/98, prodam za 800.000 SIT. B (068)26-926, po 15. uri. 1736 GOLF JX D, letnik 1986, moder, prvi lastnik, prodam. B (068)342-514. 1740 TOMOS APN 6 in SLC15 prodam za 60.000 SIT. B (068)44-166, zvečer. 1750 GOLF JX D, letnik 12/88, registriran do 2/ 99,5V, prodam. B (068)47-579, zvečer. 1662 200 LITROV vina šmarnice po 100 SIT, 200 litrov frankinje, mlade psičke, samce, večje rasti, križance, prodam. B (068)85-890. 1709 KOSTANJEVO KOLJE in stebričke ter mešana okrogla drva prodam. B (068)28-750. 1714 KORUZO v zrnju prodam. B (068)69-548. 1718 RDEČE VINO prodam. B (068)324-094. 1755 GOSTINSKE MIZE in štedilnik prodam. TT (068)51-064. 1742 BUKOVA DRVA prodam. Možnost razreza in dostave na dom! TT (068)30-119. 1640 CIRKULAR ŽAGO, kosilnico na laks in brunarico prodam. TT (068)47-724. 1706 LES ZA OSTREŠJE, obžagan na željeno dimenzijo, plohe in deske prodam. B (068)78-105. 1674 ITALIJANSKO OBHAJILNO obleko, unikat, belo, prodam. B (068)78-284. 1645 STROJ za izdelavo kvadrov in strešne opeke, 20 - 25, prodam. B (068)76-627. 1630 SUHE BUKOVE METRE, leseno kaščo (6,40 x 3,50) in žganje slivovko, tropinovec, prodam. B (068)89-784. 1643 POČITNIŠKO PRIKOLICO Adria 380 za 4 osebe prodam. B (068)321-083. 1711 LADIJSKI POD, jesen, 300 m2, debeline 29 mm, širine 6 cm, naravno in umetno sušen, prve kvalitete, in zaključne letve, 250 m, prodam. B (068)85-569. 1668 150 PODPORNIKOV (puntov) in več hrastovih sodov za vino, 230 do 530 litrov, prodam. B (068)21-610. 1676 1 HA košnje sena in 5 m na drobno sekanih mešanih drv prodam. B (068)84-220. 1700 SENO prodam. 0(068)42-574. 1735 KAKOVOSTEN CVIČEK, pleterski okoliš, 300 litrov, prodam po 300 SIT. B (068)42-135. 1612 KORUZO in rdeče vino prodam. B (068) 73-623. 1747 TRTNE SADIKE, seno in vino cviček prodam. B (068)76-000. 1726 KORUZO V ZRNJUj- suho, mrvo — otavo, deske 3 cm za opaž prodam.® (068)85-880. RAZNO V NAJEM oddamo gostinski objekt na kopališču v Metliki. Informacije: GTM Metlika, IT (068)58-123. 1712 V RADEČAH oddam trgovski lokal, 33 m2, opremljen, večnamenski. B (063)718-189 ali (0601)81-204. 1719 KOŠNJO oddam. Eršte, Mirna Peč, B (068)78-085. 1609 ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole inštruiram. TT (068)24-973. 1649 SLUŽBO DOBI NAGROBNE SVEČE nudimo v nadaljnjo prodajo pod ugodnimi pogoji. Možna tudi redna zaposlitev. B (0609)622-668. 1372 KLJUČAVNIČARSTVO KRAJNIK, Mi-hovica 28 a, Šentjernej, zaposli ključavničarja - varilca. B (068)81-571. 1617 GOSPO za prodajo v ekskluzivni trgovini redno ali honorarno zaposlimo. Šifra: Novo mesto 1618 V BISTROJU in piceriji Špoljar zaposlimo gostinskega tehnika. B (068)324-669 ali (0609)612-791. 1622 V RESTAVRACIJI Vila Rakar, Ponikve pri Trebnjem, zaposlimo natakarje in kuharje za nedoločen čas, B (068)45-511. 1624 REDNO ZAPOSLIMO mizarja ali delavca s prakso ter enega delavca brez poklica. Prednost imajo šoferji s C- kategorijo. Mizarstvo Miklič, Šranga 43, Mirna Peč. 1628 KREATIVNO DELO za potrebe modernega človeka nudimo. B (065)125-245. 1651 KOMUNIKATIVNI in resni ter delavni, za dobro plačano in resno delo se javile na B (041)724-917. 1652 ZA DELO v bistroju zaposlimo dekle: pripravniško ali redno delo. B (068)22-9" ali (0609)617-700. 1« VINOGRAD v Blatnem pri Pišecah, 26 a, možna gradnja zidanice, prodam za 350.000 SIT. B (0608)51-094. 1693 OBVEŠČAM, da Avtoprevozništvo Silvo Muhič, s.p., preneha z delovanjem 1.7.1998. 1691 OPAŽ in ladijski pod že za 540 SIT z dostavo, smrekov, suh, 7 cm! B (063)451-082. 811 KOZOLEC s štirimi okni ugodno prodam. B(068)85-679. 1619 POHORSKI ŠKRILJAVEC, naraven, različnih barv in debelin prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz. B in fax: (063)754-003. 1633 STENSKI OPAŽ, bruna, ostrešja, late, talni pod in rezan les prodajamo. Nudimo prevoz. Bin fax:(063)754-003. 1634 UGODNA PRODAJA pocinkanih mrež za ograje vseh dimenzij. B (0608)89-131. 1650 POCINKANO MREŽO, 1 m!/120 SIT, prodam. B (068)52-134. 1663 RABLJENE hrastove stebre za kozolec prodam. B (0608)331-493. 1694 NEONSKE LUČI ugodno prodam. B (068)85-983. 1698 KV ali priučenega mizarja zaposlimo. Pogt odslužen vojaški rok (možno samsko stan vanje). B (0608)81-191. MIZARJAzaposlimo. B (068)89-271.1$ ŽENSKO za varstvo otrok iščemo. (068)59-384, zvečer. R' ŠOFER za razvoz pic dobi delo v picer Šentpeter, Otočec, B (068)75-408. NATAKARICOzaposlimovokrepčevaltti B(068)81-137. lfl ZA NEDOLOČEN ČAS ali honorar! zaposlimo kuharja -ico z izkušnjami in id sko za delo v strežbi. Stimulativna plač možnost samskega stanovanja. Gostilna Št! >„ dohar, Kvasica 2, Dragatuš, B (068)57-5® IH R] DELO NUDIMO prijaznemu dekletu v|Sj ® stinskem lokalu v centru Novega mesta. * PS (068)342-030, po 17. uri. ' ffl pr DIPL. ING. STROJNIŠTVA, konstrukt« 15 ja, za delo na razvojnem področju zapi>' mo za nedoločen čas, s polnim delovni* N] časom in trimesečnim poskusnim delo* Je Poleg končane visoke šole je zaželjeno z« ■" nje enega tujega jezika in AVTOCAD Kambič, laboratorijska oprema, Semič 40,' (068)67-006. T V PICERIJI CAMPARI zaposlimo natak! co.B(068)76-666. ^ AVTOPREVOZNIŠTVO nudim. Mal Hrovat, s.p., (068)89-789. Konec 10, Novo mesto, SLUŽBO ISCE ŠIVILJA išče delo na domu (serijsko, jj pravila, po meri). B (068)341-203. rf 66-LETNA gre gospodinjit, pazit otroke * k starejšim pokretnim ljudem. Šifra: So&j honorar po dogovoru”. lfl SLUŽBO VOZNIKA B-, C-, E-, D- kateg-rij iščem. Možnost Rusija. B (068)76-2$ 161 H STANOVANJA i Ragovj RV324-7h DVOSOBNO STANOVANJE na ul., CK, telefon, prodam. B (068)324-7'( popoldan. l$j ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, m2, opremljeno, z garažo in vrtom na Jak* prodam. B (068)21-160. 1' V CENTRU Trebnjega prodam novejl dvosobno mansardno stanovanje, 51.45 lahko delno opremljeno, s telefonom, 95.000 DEM. tT (068)41-264, po 15. uri. ŠTUDENTKI, študentkama ali paru oddal opremljeno sobo v Ljubljani, s souporab kuhinje in kopalnice. B (068)323-104. 1$ ENOSOBNO STANOVANJE s CK v N* vem mestu najamem. TT (068)341 -1 popoldan. - lfl DVOSOBNO STANOVANJE v Nove/ mestu kupim. B (068)21-058. 10 GARSONJERO ali sobo s sanitarijami’ Novem mestu z majem najamem za doj enega leta (pripravništvo na sodišču) * (061)666-152. GARSONJERO, po možnosti opremljc^ najamem. B (068)28-634, zvečer. l7*| V NAJEM oddam garsonjero s predplačil0* za eno leto! IT (068)28-568, od 19.do21.u5 m V NOVEM MESTU oddam v najem tris°. no stanovanje za dobo treh let. TT (068)'-561. Ih DVOSOBNO STANOVANJE na SeidlovH Novem mestu, 59.60 m2, 5. nadstropje, 4* galo, CK, KATV, telefon, obnovljeno, ug°" no prodam. B (068)25-293, po 16. uri. PAR najame sobo ali stanovanje v NovfJ mestu ali okolici. TT (041)697-772. ENOSOBNO novejše stanovanje v Tf^ njem, CK, telefon, prodam. TT (068)41-$ 1621 ŽENITNE PONUDB^ _______________I VDOVEC, 68-letni, s svojo hišo (v njej živ* sam), želim spoznati sebi primerno žens^J ti bi prišla k meni. Šifra: Dolenjska. ^ sam), želim spoznati sebi primerno žens*j ki bi prišla k meni. Šifra: Dolenjska. 1^ GOSPA, ki sameva v Grč Vrhu pri Golo* njku naj odda telefonsko številko ali nas'0; pod šifro “SREČANJE". | ŽIVALI 4 JAGENJČKE za zakol ali nadaljnjo1*] jo, prodam B (068)83-512. SPREJEMAMO NAROČILA za bele fl ščance, rjave in grahaste jarkice. Metclr Hudo Brezje 16, TT (0608)89-038. 1 BELE PIŠČANCE, kilogramske, rjave jf! grahaste (samo jarkice) naročamo. Kuhev Šmarje 9, Šentjernej, B (068)42-524. VALILNICA NA SENOVEM obvešča^ njene kupce, da sprejemamo naročila za' vrste enodnevnih in večjih piščancev, n informacije dobite na TT (0608)71-375. ” Mlade nesnice, jarkice, hisex, rjave, tik pj; nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, pr0 PURANE, bele, samce, težke cca 3.5 kg, U Prodajamo. Naročila na B (068)44-867 ali K (»68)69-105. 1658 II Kravo SIVKO, dobro mlekarico, prodam. «, * (068)65-025. 1696 j PSIČKA, starega 8 tednov, večje pasme, n Primernega tudi za čuvanje, prodam za :o» 16.000 SIT. B (068)323-824 ali (041)734-208. 4 1697 'J NESNICE, stare 3 meseca, so v prodaji. Jože ,s J'ršin, Račje selo, Trebnje, B (068)44-389 [Jj *li (041)708-671. 1704 HELI PIŠČANCI, stari 3 tedne, bodo v Prodaji 3. maja. Jože Jeršin, Račje selo, Treb-»je, B (068)44-389 ali (041)708-671. 1705 tf{ fELIČKO SIVKO, staro 10 tednov, primer-lo za pleme, prodam. B (068)85-878, po 20. j u'i- 1716 ji ČEBELJE DRUŽINE na AŽ satju, lahko Krdi s panji, prodam. B (068)78-389. 1675 BELE težke mlade peteline, stare 6 mesecev, lahko ponovno naročite na B (068)49-711. 1734 PRAŠIČE, težke 100 do 120 kg, prodam. B (068)325-308. 1702 KRAVO, brejo 5 mesecev, prodam. B (068)25-367. 1722 VOZNO KOBILO, staro 6 let, prodam. B (068)67-583. 1627 ČISTOKRVNEGA nemškega ovčarja, starega tri leta in pol, oddamo. B (068)322-423, dopoldan, 84-586. 1671 TELIČKO, staro 14 dni, prodam. B (068) 81-414. 1610 BREJE KRAVE SIVKE, tribrazdni plug in fižol prodam. B (068)40-005. 1646 100 KG prašiča, krmljenega z domačo hrano, prodam. Možen zakol. B (068)44-510. 1669 DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijatelj RADIO KRKA Novo mesto 106,6 MHZ vsako soboto od J 7. do 23. ure Najugodnejše cene v Sloveniji za vozila SUZUKI do konca aprila! SAMURAI LX 2.275.000 SIT SWIFT 1.0, 3V 1.495.000 SIT karavan 1.6 eco rzas&ee&sor 2.315.000 sit CENTER SUZUKI AVTOSERVIS MURN RESSLOVA 4, NOVO MESTO OSMRTNICA V 62. letu starosti je nepričakovano umrl naš upokojeni sodelavec iz SEKTORJA BIOKEMIJA, preddelavec v Obratu kemijske sinteze JANEZ MARKOVIČ z Dol. Težke Vode 19 Od pokojnika smo se poslovili v ponedeljek, 20. aprila 1998, na pokopališču v Stopičah. Ostal bo spomin nanj. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, Novo mesto ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči, >n življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas... (Mila Kačič) V V FRANČIŠKA POCRVINA roj. Prijatelj Iskrena hvala vsem, ki z nami delite bolečo izgubo. Vsi njeni VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto po « 068/323-610 ali 041/623-116 odmevno objavo v DOLENJSKEM LISTU gotovinska posojila Muzejska 3 5 068/321-751 ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo. Računalniško IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto 3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na "S 068/321-926, g. Zdenko Potočar. gotovinska posojila Kolodvorska 45, Črnomelj * 068/53-453, 0609/643-216 ZASTAVLJALNICA vam nudi kratkoročna posojila na osnovi zastave čekovnih blanketov, delnic in certifikatov. REALIZACIJA POSOJILA TAKOJ! TABAKUM, d.o.o. NOVO MESTO Podbevškova 5 ® 068/341-826, 341-810 fax: 068/322-625 TEDEN Ki PRAKTIČE OSILNIC od 23. do 30,4. - vrtnih, nahrbtnih, bočnih, strižnih PRAKTIČEN PRIKAZ DELOVANJA bo v TOREK. 28.4.1998. ob 11. uri pri trgovini TABAKUM. NE ZAMUDITE ENKRATNE PRILOŽNOSTI: POPUSTI, OBROČNA ODPLAČILA! Krvavec Kum 104.5 105.9 Po zelo ugodni ceni zastopam in prodajam strešno kritino BRAMAC, diamantne plošče za rezanje betona, rezilne plošče za kamen in železo, kvalitetne delovne obleke, kovinske snegobrane v barvi in okrasne strešne peteline ali mačke. ZASTOPSTVO DANIJEL Tel.: 068/323-409 MOB.: 0609/624-303 GSM: 041/624-303 oDESET v DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Amaliji Kastelic z Vrha pri Ljubnu 10. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30, je ta teden takšna: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. (2) (1) (4) (6) (3) (8) (5) (7) (-) (9) Pesem iz vinograda - Mladi Dolenjci Veseli dolenjski fantje - ansambel Korenine Mini kikelca - Trio Jožeta Škoberneta in Fantje z Brezovske gore Poročni venec - Trio Frančič Kje si, očka moj - Bratje Poljanšek Zlati dečki - Beneški fantje Zaljubljena - ansambel Henček Pridi deklica - Matija Slak s Starimi znanci Soncu sem zaprla vrata - ansambel Petra Finka Kovač še kuje - Štirje kovači Predlog za prihodnji teden: Srečelov - H-------- KUPON ŠT. 16 ansambel Franca Potočarja in Podlipiški fantje Glasujem za: Moj naslov: ^Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto j I isn I2iSrN3TOQ I I DOLENJSKI LIST I % Na podlagi 31. člena Statuta TPV, d.d., sklicujem v soboto, 23. maja 1998, ob 15. uri v avli Osnovne šole Grm, Novo mesto, Trdinova 7 SKUPŠČINO DELNIČARJEV DELNIŠKE DRUŽBE TPV, TRŽENJE IN PROIZVODNJA OPREME VOZIL, d.d. DNEVNI RED: 1. Otvoritev skupščine in izvolitev njenih organov Predlog sklepa: Izvolijo se organi skupščine po predlogu sklicatelja 2. Letno poročilo o poslovanju TPV, d.d., v letu 1997 Predlog sklepa: Sprejme se predlagano letno poročilo o poslovanju TPV, d.d., v letu 1997 3. Predlog delitve čistega dobička Predlog sklepa: Sprejme se predlog delitve čistega dobička in predlagana višina dividende 4. Plan razvoja družbe Predlog sklepa: sprejme se plan razvoja družbe 5. Imenovanje nadzornega sveta Predlog sklepa: Izvolijo se člani nadzornega sveta po predlogu uprave 6. Interni trg delnic družbe Predlog sklepa: Pooblašča se generalni direktor za sprejem Pravilnika o internem trgu Delničarji se lahko udeležijo seje skupščine in uresničijo svojo glasovalno pravico, če so vpisani v delniško knjigo in se vsaj tri dni pred zasedanjem prijavijo generalnemu direktorju. Če skupščina ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje 23.5.1998 ob 16. uri na istem mestu. Delničar, ki se skupščine ne bo mogel udeležiti osebno, bo lahko za udeležbo in uresničevanje glasovalne pravice določil pooblaščenca s pisnim pooblastilom. Vljudno vabljeni! * TPV, d.d. Generalni direktor VLADIMIR BAHČ Vi uganete - mi nagradimo! Odgovor na deseto nagradno vprašanje se je pravilno glasil, da je na lestvici Dolenjskega lista in Studia D 10 pesmi. Srečo pri žrebanju za darilni bon je imela Marija Vovk iz Soteske 12 pri Straži. Med naročniki s plačano naročnino za 1. polletje (ali celo leto) so bili za junijski nagradni izlet izžrebani: Nada Geltar iz Železničarske 21 v Črnomlju, Franc Jenič iz Belokranjske ceste 65 v Novem mestu in Tone Zevnik iz Čadraž 6 pri Šentjerneju. Izpolnite pravilno enajsti nagradni kupon in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu, Glavni trg 24, p.p. 212, in sicer do torka, 28. aprila, ko bomo spet izžrebali tri izletnike in dobitnika darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev. NAGRADNI KUPON št. 11 Vprašanje: Na kateri strani Dolenjskega lista je vinogradniški količek? Odgovor: Moj naslov: POMAGAJTE PRIZADETIM Vsi, ki bi želeli s svojim (tudi skromnim) prispevkom omiliti posledice nedavnega potresa, kije močno prizadel zgornje Posočje, lahko denar nakažete na žiro račun Rdečega križa: 50101-678-51579, pod šifro 4009, s pripisom za “Tolminsko”. Denar zbira tudi Škofijska Karitas na žiro račun 51800-620-336, sklic na številko 05 1200119-66079, namen nakazila “Za potres”. Potrdilo o nakazanih sredstvih za humanitarne nanienelahko uveljavljate kot davčno olajšavo pri napovedi dohodnine. DOLENJSKI LIST 3. KONVENCIJA PETROLA - V gozdu Martuljku v hotelu Špik je bilo v petek že tretje srečanje vseh, ki so tako ali drugače povezani s Petrolom. Posebna pozornost je bila namenjena prodajalcem motornega olja Proton. Največ motornega olja Proton je v lanskerm letu prodal Boris Kšela iz Hoč pri Mariboru, odlično so se z 1., 2. in 3. nagrado odrezali tudi Dolenjci, Janez Rajer iz Brežic, Niko Avsenik iz Straže in Zvonko Tuhtar iz Sevnice. Navzoče sta v imenu Petrola pozdravila Mariča Lah, članica uprave, in Jože Štebih, komercialni direktor Petrola, Dorca Muhič pa je predstavila Petrol Racing team. (Foto: Majda Luzar, EPS) PORTRET TECjA TEdNA Maks Ipavec Ribniški dekan in. župnik Maks Ipavec je neposreden in kritičen in zato marsikomu neprijeten sogovornik. Evangelij direktno prenaša v življenje človeka, zato mu včasih po kakšni pridigi očitajo, češ da je spet govoril o politiki. Vendar pa, kot pravi Ipavec, gre za politiko samo toliko, kot ga zadeva kot človeka in slovenskega župnika, ki ga zanima življenje Slovencev. Kot daljni sorodnik znane družine bratov skladateljev in zdravnikov je namreč ponosen, da je Slovenec, enako ponosno pa tudi že leta razglaša svojo resnico javno, najsi bo na prižnici ali z zapisovanjem na papir. “Tudi duhovnik je človek z umom in srcem,”pravi Ipavec. Kot takšen je pred 11 leti, ko je prišel v Ribnico, začel za Nedeljski dnevnik pisati “Pisma podeželskega župnika ", Z njimi je Ribnico umestil v središče dogodkov ob nastajanju samostojne Slovenije, saj so pisma naletela na velik odmev. Vendar je bil ta “vedno pozitiven in nikoli političen ", je ob predstavitvi knjižice “Moč ljubezni”, v kateri so zbrana Ipavčeva polemična pisma, povedal tedanji urednik Nedeljskega dnevnika Milan Meden. Ipavec namreč ni bil fanatik, saj mu že kot človeku nikoli ni bilo do tega, da bi med ljudi vnašal razdor; kot duhovnik pa si tako vedno prizadeva, da bi verne in neverne med seboj po-• vezoval in združeval. Začetki njegovega pisanja, ki so sedaj vidni že v štirih samostojnih delih, segajo še v čas njegovega študija na teološki fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1976. Kot kaplan v Trebnjem pa pri Sv. Jakobu v Ljubljani in v župniji Dobrepolje-Videm, kjer je bil skupno 6iet, je s pisanjem nadaljeval, več pa je začel po različnih časopisih objavljati, ko . je postal župnik v Begunjah pri Cerknici, od koder je bil po petih letih premeščen v Ribnico. Pisal je za tednik Družina, revijo Božje okolje in različne časopise, med katerimi je bil tudi Dolenjski list. V Ribnici je napisal in v zadnjih treh letih izdal knjižice “Če pozabim tebe, Slovenija ” “Luč slovenskega naroda " in “Vodnikpo cerkvah ribniške župnije”, ki je do sedaj njegovo najobsežnejše in najzahtevnejše delo. Rojen leta 1951 kot drugoroje-ni otrok staršema v zrelih letih, Ipavec pravi, da je najlepša dota, ki jo lahko dajo starši otroku, lepa vzgoja. Vzgojen v skromni in preprosti, globoko verni družini na majhni kmetiji v Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem, je je bil deležen. Lepota narave mu je približala vero. Zdravo krščansko ozračje v krogu družine, v kateri je bil zaradi prezgodnje smrti prvorojene sestre Maks najstarejši izmed štirih otrok, pa mu je pomagalo, da se je odločil za duhovniški poklic. V to ga ni nihče silil, še najmanj pa materin brat škof Jože Kvas, ki mu je, ko je zvedel za Maksov namen, dejal, da je sicer vesel, da pa naj Maks o tem še dobro razmisli. Čeprav je po stričevem nasvetu o tem premišljeval, se vse od 7. razreda osnovne šole, kljub temu da je šolanje nadaljeval na poljanski gimnaziji v Ljubljani, ni premislil. In čeprav podrejanje poklicu od njega terja vsakodnevni duhovni boj, tudi danes še vedno ostaja zvest bogu in ljudem v svoji župniji. M. LESKOVŠEK-SVETE Medvedi strašijo, država pa nič V dveh letih po napadu se ni nič spremenilo ZLATI REP - 16. aprila sta minili dve leti, odkar je Stanislava Grudna iz Zlatega Repa pri Ortneku, kilometer proč od doma, na ovinku gozdne ceste napadla medvedka z mladičema. Gruden je bil ob oko, uho, s poškodovano glavo, slabše vidi na drugo oko, ima stalne bolečine, psihično je na tleh. O teh dogodkih se nerad pogovarja. Ob obisku je jasno poudaril, da o tem z nikomer ne bo spregovoril nobene besede. Zelo jezen je na Lovsko zvezo Slovenije in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ti še naprej spodbujajo čezmerno množenje medvedov, ki celo hodijo ob hišah in vnašajo strah med ljudi. Pred kratkim so kilometer pred hišo ob cesti postavili opozorilno tablo “Območje medveda”, Gruden in drugi krajani tega območja se sprašujejo, komu so postavili opozorilo, saj prebivalci okoliških vasi dobro vedo, da je tukaj medved doma. Od zadnjega dogodka pa tam itak nihče več ne hodi. ' Pomladanska šola za pse in spremljevalce Začetek v nedeljo NOVO MESTO - Pes prinaša v družino prijetne trenutke, a tudi nevšečnosti, ob tem pa kar precej odgovornosti za vse tiste lastnike psov, ki skrb za psa jemljejo resno. Kljub želji in pripravljenosti lastnikov, da bi vzpostavili pravo sožitje s psom in sožitje psa z okoljem, jim to vedno ne uspe. Kmalu ugotovijo, da nimajo potrebnega znanja in da si samo z branjem strokovne literature ne morejo kaj dosti pomagati. Rešitev težav ali pa pomoč pri vzgoji in socializaciji vašega psa ponuja spomladanska šola, ki jo pripravljajo v Kinološkem društvu Novo mesto. Šolanje, ki je namenjeno tako psom kot tudi njihovim lastnikom, bo enkrat tedensko in se bo začelo v nedeljo, 26. aprila, ob 9. uri na vadišču Kinološkega društva na Grabnu. Z. POTOČAR Halo, tukaj je bralec Dolenjca Velika noč brez procesije, pisarne brez svetovalk, zelenjava in sadje pa v prahu in izpušnih plinih - Varovanje osebnih podatkov in preveč zagret pogrebnik Faran iz trebelske župnije je sporočil, da tudi v najhujših časih v fari ni bilo tako žalostno na veliko noč, kot je bilo letos, ko je zaman čakal na velikonočno procesijo. Brez procesije in petja sta minili tako cvetna kot velikonočna nedelja. Faran je zaprosil, da bi “sposoben novinar to stvar razčistil do konca”. Poklicali smo tre-belskega župnika Janeza Novaka in ta je povedal, da na cvetno nedelje procesije, kar pomni, ni bilo, velikonočna pa je letos odpadla zaradi slabega vremena. Bralec iz Novega mesta je zadovoljen, ker smo v Sloveniji dobili zakon o varstvu potrošnikov in da država skrbi, da imajo potrošniki urejeno svetovanje. Moti pa ga, da zadeva vsaj v novomeškem primeru ne deluje. Pisarno za svetovanje potrošnikov v Novem mestu, ki jo financira država, se pravi davkoplačevalci, naj bi bila odprta vsako sredo od 9. do 12. ure. Prejšnji teden je bila ob navedenem času zaprta, na vratih pa je bil listek s sporočilom, daje pisar- r \ Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. V___________|______Z na zaprta. Bralec se sprašuje, čemu je bil listek sploh potreben, saj je vsakdo sam ugotovil, da je pisarna zaklenjena, kaj več pa tako in tako ni bilo pojasnjeno. Zanima ga, kako bi se gospe svetovalki odzvali, če bi si kaj takega privoščili v kakšni trgovini. Podobno je tudi z akcijo Urejajmo okolje, ki jo vodi občinski referat za varstvo okolja. Zeleni telefon, ki naj bi služil občanom za stike z referatom, je po mnenju našega bralca le številka na papirju, saj nanj v sredo in četrtek ves dan ni bilo mogoče nikogar dobiti. Bralec se sprašuje, kako bo ob takem delu sploh kaj krenilo na boljše. “Rezultat takega dela se vidi, denimo, v podaljšku Lamutove ulice, kjer je g. Hodnik ml. postavil trajen naravovarstveni spomenik - odsluženo in razbito stoenko, da se ob njej bližnji stanovalci in mimoidoči lahko spomnijo na geslo Moja dežela, lepo urejena in čista,” je bralec ironično zaokrožil svoj daljši razgovor. Zavrteli smo številko zelenega telefona in kar hitro dobili zvezo z Andrejo Blatnik, višjo strokovno delavka in vodjo referata za varstvo okolja. Povedala je, da res ni bilo oba dneva nikogar pri telefonu, ker je bila oba dneva na terenu, kjer sije ogledovala množino črnih odlagališč v občini. Kar se tiče starega avtomobila, na katerega opozarja občan, pa je povedala, da si take stvari zabeležijo-, potem pa je odvisno od denarja, ali lahko zadevo dajo odstraniti, če pa je lastnik znan, ga dajo v postopek inšpekciji. Sabina Makše iz Straže meni, da nimajo prav tisti, ki se razburjajo zaradi škarpe, ki jo je na poti proti Občicam in Malemu Riglu pozidal občan iz Starih Žag. Prej je tu raslo samo grmovje in koprive, zdaj pa je okolica lepo urejena. Občan iz Novega mesta je opozoril na nehigienske razmere pri prodaji sadja in zelenjave v kiosku v Bršljinu. Kiosk stoji tik ob zelo prometni cesti, po kateri gre vsako uro več kot sto vozil, živila pa so izpostavljena vsem strupenim izpuhom. Moti ga tudi to, da tujci pri nas dobe dovoljenja za postavitev kioskov, naši ljudje pa ne. Tako je bilo s kioskom pri bolnišnici, pa s kioskom v Kandiji in še kje. Prepričanje, da gre za podkupovanje in za popustljivost Slovencev. Luka iz Novega mesta je prebral uvodnik v zadnji številki Dolenjskega lista in ob vsem spoštovanju do novinarke, ki se je pod njim podpisala, meni, da ni zadela žebljice na glavico. Zavodi za zaposlovanje namreč ne skrivajo seznamov brezposelnih, ampak gre le za spoštovasnje zakona o varovanju osebnih podatkov. Andreja Potokar iz Gotne vasi se pridružuje vsem tistim številnim bralkam in bralcem, ki žele, da bi v Dolenjskem listu ponovno imeli rubriko Iz novomeške porodnišnice. Meni, da bi vodstvo porodnišnice moralo končno prisluhniti tem željam. Enako menimo tudi v uredništvu. Poskušali smo že večkrat, a zaman. Tako le upamo, da se bo morda v novi porodnišnici rodil tudi nov občutek za potrebe in želje ljudi. Šentjernejčan seje pritožil nad preveč zagreto poslovnostjo novomeškega pogrebnika Oklešna, ki mu je telefonsko ponujal svoje storitve ob nedavni tetini smrti. Res imamo tržno gospodarstvo in konkurenco, vendar pa neka mera dostojanstva mora ostati. MiM • • Nič ni bolj zastrašujoče kot lepa in pametna ženska. (Zjuga-nov) cU.3FesKvaf CQrcEice'% 18.7.-1.8. NOVO MESTO - Zakaj je Urška več kot plesna šola? Boris Janičijevič, ki skupaj z ženo Matejo vodi Urškino šolo v Novem mestu, pravi, da zato, ker ponujajo vedno kaj novega. Ne le plesne korake, ampak tudi sprostitev, zabavo, druženje. “Za vpis ni nobenih zahtev, odprti smo za vse,” pravi Boris, učitelj plesa z licenco in skupaj z Matejo nekdaj tudi uspešni tekmovalec v športnem plesu. Urškina šola je zdaj v mestu že pet let. Deluje ločeno od Plesnega kluba, ki združuje tekmovalce in njihove starše, a z njim tesno sodeluje. V petih letih se je pri Borisu in Mateji naučilo plesati čez tisoč osnovnošolcev. V tej sezoni je delo šole okrnjeno zaradi porodniškega dopusta, pa vendar plesno šolo obiskuje okrog 160 osnovnošolskih otrok, kakih sto predšolskih, okrog 30 športnih plesalcev in še nekaj odraslih. Potem so tu še priprave na valete in maturantske plese... “Gimnazijce sem sprva moral nagovarjati. S predavanjem ob videokaseti sem jih poskušal navdušiti za tradicionalni maturantski ples s slovesnostjo in obvezno četvorko. Zdaj na leto naučimo plesati tudi do 350 dijakov, ki jim pripravimo slovesnost ob maturantskem plesu in jo tudi vodimo,” omeni Boris in s tem že nakaže, da se je dejavnost plesne šole Urška v nekaj letih na Dolenjskem močno razvila. Mateja in Boris sta programsko povezana z ljubljansko Urško, kar jima omogoča, da ponujata obogaten program z najnovejšo glasbo in takojšnjo vključitvijo najmodernejših plesov.”Urškin program je ljudem pisan na kožo. Marsikdo si ne predstavlja, kako delamo in kaj nudimo, zato pogosto pripravimo brezplačne animacijske vaje na šolah in v vrtcih,” pravi Janičijevič. Delajo v Novem mestu in okolici pa tudi v Črnomlju in Kočevju. Šola nudi primerne programe za MARUŠA ŽE S PRVO KASETO -Na kaseti je 14 pop pesmic, sicer pa Maruši ni tuja niti narodnozabavna glasba: poje in igra nemreč še z dvema fantoma iz OŠ Grm, združili pa so se v skupino 3. OMMS. vse starostne skupine. Najmlajše, praviloma od četrtega ali petega leta naprej, učijo v prvi vrsti obvladovanja svojega telesa. To počno neprisiljeno, s plesno igro ob glasbi in zabavi. Predšolski program traja tri leta in se lahko nadaljuje v šolski, v katerem udeleženci po 2 letih že morajo nekaj pokazati za diplomo pred komisijo ljubljanske Urške, ki na ta način spremlja kakovost dela. Po diplomi lahko plesalci nadaljujejo ali pa se odločijo za bolj resno delo v športnem plesu, v programu show dance, jazz ipd. Boris in Mateja vodita sama športni ples, za ostale programe dobita sodelavce iz Ljubljane. B. DUŠIČ GORNIK NAJMLAJŠIMI Sedmošolka posnela kaseti 4 14-letna Maruša Piletič iz Šentjerneja v Maharovc j predstavila prvo samostojno kaseto Plesala bi ŠENTJERNEJ - Ko se je pred tremi leti danes 14-letna Maruša Piletič iz Imenja pri Šentjerneju v Brusnicah udeležila karaok glas bil bene agencije Birni iz Ljubljane, jo je organizatorica Maja Dacar povabila v otroško karavano. Tako je tudi Maruša s karavano mladih pevcev potovala in prepevala po vsej Sloveniji. Pesmi zanjo so napisali znani glasbeniki: Sendi, Zlatko Dobrič, Anton Zupanc in Boštjan Jurca ter novomeški rokerji Primož Žižek, Tokac in Tomaž Zorko. Maruša, ki je v svojih zgodnejših letih živela v Novem mestu - zato še vedno obiskuje osnovno šolo Grm v Novem mestu - je v tem kratkem glasbenem udejstvovanju nastopala na številnih prireditvah in festivalih, celo v Bihaču, letos pa se je prijavila tudi za festival MMS. Seveda je ves trud njenega triletnega prepevanja zbran na novi kaseti, ki jo je prvič predstavila v polni veliki dvorani gostilne Turk v Maha-rovcu, kjer so za prijeten večer poskrbeli povezovalec Robert Tramte, duo Palma, mlada plesalca Dijana Šinkovec in Luka Ajdišek ter prijateljica 9-letna pevka Sandra Muhič. Kaseta je bila posneta v studiu Napoleon v Kamniku in v studiu Metulj v Novem mestu, izdala pa jo je novomeška založba Metulj. Šicer pa je Maruša, ki igra tudi klavir, uči solo petja in igranja na saksofc še polna glasbenih načrtov: 30. a rila bo nastopila v Kostanjevici pr< jamo, 1. maja na Gorjancih P Miklavžu, jeseni pa s svojimi mla^ mi prijatelji - pevci iz vse Sloveni načrtuje večji dobrodelni konce' katerega ves izkupiček bo namenj< otroškemu oddelku novomešl bolnišnice. T. GAZVOD A. C PO vjskotskaK Dance & mušic Kdor je prejšnji teden zamudil nastop Daniele, hrvaške predstavnice za pesem Evro-vizije, lahko zamudo nadokna-i di v nedeljo v diskoteki Bruno v Gabrijelah, v diskoteki Akord v Ivančni Gorici pa bo v soboto gostovala skupina Big foot mama. V Africi v Trebnjem bo v petek poseben večer - house party, saj bodo za glasbo skrbeli štirje D.J.-ji: Dekky,| Ivan Mastermix, Zoki in Borut-V soboto bo trendovski večer, v nedeljo pa disco night. V diskoteki Ghetto v Metliki bo še posebej veselo v nedeljo, ko bo disco večer z noro nizkimi cenami. Ljubitelji ever-greenov ne zamudite petkove- H ga večera v Krškem v Pacificu, bJ' kjer bo v soboto in nedeljo dis- f®i co night. Na Čatežu v klubu N Termopolis bo v četrtek ever- pi geen party, v petek bo disco Uje večer z D.J. Dekkyjem, v so-boto bo od 24. ure gostovala itj hrvaška pevka Maja Marija. 7o( sicer pa bo to noč za glasbo skrbel D.J. Tej. Osnovnošolcem pa tudi tistim malo mlaj- p0 Šim in starejšim je namenjena ^ nedelja med 18. in 21. uro, ko ' bo otroška matineja z D.J-Matjažem, po 21. uri pa bo disco večer. V ponedeljek je namreč praznik. T G- j______________________________ Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu in glamur tudi v Parizu ali na Dunaju... Z manj miljami pa je bolj prijazno... V Brežicah bo lepše. Vsah teden enfl Iz zbirke anekdot Slavka Klančičarjd Pogoj za dobro pelje Fantje na vasi v poletnih nočeh že dolgo ne pojejo več, le iz zidanic se včasih še šiiti' več ali manj ubrano prepevanje. Ljubiteljev lepega petja pa je še precej. Pred leti, ko je bilo v Šentjerneju srečanje oktetov, so na predvečer te prireditve posamezni okteti gostovali v bližnjih krajih. Tako je v nekdanjem prosvetnem domu v Dolenjskih Toplicah nastopil tud1 eden od njih. Dvorana je bila nabito polna. Na višku nastopa se skloni k svojemu soseda podturnski šofer Jože, ki 1,1 manjkal na nobeni priredita1 in pravi: “Čudovito! Kako morejo tako lepo peti, ko pa niso čisto nič pijani!" POHODNIKOV NI UGNAL NITI SNEG - Na začetku 32 km dolge peš poti od Mirne gore do Svetega Petra je številne pohodnike, ki so se udeležili tega pohoda na velikonočni ponedeljek pričakal sneg, med potjo pa je tudi močno deževalo. Pohodniki - kar 108 jih je bilo, so bili iz Planinskega društva Novo mesto, Kočevja, Trebnjega, bili pa so tudi Močvirski tulipani, skupina pohodnikov iz Ljubljane. Vodja planinske sekcije Dvor Andrej Murn je povedal, da jih je presenetilo slabo vreme pa tudi zelo velika udeležba, ki je bila nad pričakovanji. Pohod naj bi postal tradicionalen. Na koncu je udeležence čakal golaš, pa tudi topel čaj se je prilegel. (Foto: S. Mirtič) & ARS RAMOVŠ (061) 125 33 66 mobitel Boris in Mateja Janičijevič v plesni šoli nudita več kot le plesne korake ■ Šola • Programsko vezana na ljubljansko Urško - Maturante je