ILUSTRIRANI SLOVENEC
Leto III   ¦    Tedenska priloga „SIovenca*' z dne 19, marca 1927, štev, 64   ¦   ^iev. 12
Iz našega primorja: Motiv ss obale v SpUtu.
(Fot. Skerlep, Ljubljana.)
4
90
Švedslii Uralf Gustav V, v Vaiilcanu.
Ob priliki svojega potovanja v Rim, je obiskal švedski kralj pretekli mesec tudi sv. oče»a
Pija XI.
Sir R. Baden-Powell
ustanovitelj skavtske organizacije, ki je obhajal 22. p. m. v Amsterdamu svojo 70 letnico.
Palača narodov v Ž^enevi      |
kjer je pred kratkim zopet zborovalo Društvo narodov.S
Slika na levi:
Bivši romunalci preaiolonasleanEk MCarel s svojo legitimno soprogo Heleno (grško princezinjo) ; boj za romunsko prestolonasledstvo oeividno še ni končan in vse kaže, da bosta podlegla kraljica Marija in liberalna stranka v prid Karlu.
Z otoKa Sv. jelene. Kjer /e preživel Napoleon svofa xadnfa leta Icot pregnanec
(1815—1821). Leva slik» : Pogled na otok Sv. Helene z mestecem Jamestowu. Desna slika: Hišica, v kateri je Napoleon bival v pregnanstvu.
91
Dr. Fr. Vodopivec-novi veliki župan ljubljanske oblasti.
Vrvi o&bor mariborslce oblasine sRupščine
izvoljen dne 23. p. m. — Od leve proti desni : J. Kugovnik, dr. A. Veble, dr. J. Leskovar (predsednik), A. Supanič. Marko Kranjc.
Ij slOcovtie fušne Srbije
Pogled na znameniti samostan sv. Nauaia ob Ohridskem jezeru.
Pogled na mesto Olirid. —
SliRe R SlavGnsRemu biografsRGmu IcRstMonu
Franz! Henrik (1859—1917) tovarnar.
Cesar Andrej (1824- 1885) kipar.
Gogala Ivan (1850—1901) pravnik.
SlovGnsJlLa upodablfajoča
umetnost: Franjo A. Sterle
92
Akademični slikar Fran jo Sterle, (Po fotografiji.)
Lfublfanslci grad s severne strani
perorisba iz leta 1921.
SlUcarfev oče
olje iz leta 19ia
Pri delu
rilečec iz leta 1908.
SUlcarfeva mati
risba U leta 1918.   ,
t*af»a Karel Blanxanl
olje iz leta 1918.
Vladni svetnik Ivan Šubtc prvi ravnatelj tehnične srednje šole oglje z rdečcem iz leta 1923.
Concevezec
risba iz leta 1905.
93
Portret generala R. Maistra olje iz leta 1924.
Portret dv. dame Franfe Tavčarjeve
oglje z rdečcem iz leta 1924.
Knezoškof dr. Ji. B. Jeglič
olje iz leta 1923.
•Portret M. N. (umrle I. 1911.) olje iz leta 1927.
Na osušenem Cerlanišlcem fexeru
risba iz leta 1920.
Nočiti čuvat
risba iz leta 1905..
Princ H.pLScOiiDburg-IVaiaenburg
ogi'ie z rdečcem iz leta 1926.
Dvorni svetnik dr. ». Marn olje iz leta 1924.
Minister n. r. Ivan Hribar olje iz leta 1925.
1
t
j
94
l5 prirodopisfa
Morsidf sloni
izumirajo in so danes že najredkejše povodne živali. Nekaj jih je še ob mehiški obali; naša slika nam kaže severnoameriško ekspe-dicijo, ki je lani vlovila troje teh živali za zoološki vrt v San Diego.
I5 priaelovanfa Uave v Salvadorfu
Sveža pridelana kavina zrna razinečejo po velikih peščenih ploskvah, da jih tropično solnce dobro osuši.
Rastline bres IcoreMiln.
v osrednji Ameriki so rastline, ki rastejo brez korenin; slika nam jih kaže ob hiši, kjer služijo za okrasek.
VisoKa šola xa vrtnarje v WlsleypM
na Angleškem, kjer z najfinejšimi aparati znanstveno preiskujejo življenje rastlin.
Nevarno pitfatcltaÉvo med Icralfevslclm tigrom in njegovim osKrbovatelfem.
Pogled v laboratorij xa ugotavljanje pristnosti in neptistnosti biserov.
-Pridobivanje kačjega— strupa
za izdelovanje seruma proti kačjemu piku (v Braziliji).
95
Krišem Sloveiufe
-Prf našem oaličnem pisatelfu Ksaverfu MešHu--—
Leva slika kaže župno cerkev na Selih pri Slovenjgradcu (pod Uršljo goro) z gostilno (selškim „parlamentom"); v sredini je Ks. Meško, na desni pa selško župnišče, kjer živi in deluje naš pisatelj; v njem je bival tri leta tudi pesnik V. Orožen ter od leta 1617.-1831. župnik
J. Verdinek, pisatelj molitvenika „Vsakdanji kruh".
Udeleženke kmetijskega gosp. tečaja v Št. Rupertu
pri Mokronogu, ki se je vršil preteklo zimo pod vodstvom učiteljic Rožnik in Beniger.
Vašoani iz Krapi j pri Ljutomeru sami popravljajo
nasipe ob Muri, ki je lani trikrat preplavila lamošnja polja, a se bivša RR-vlada ni zmenila za pomoč.
-Upravni odbor delavsKe sbornice xa Slovenlfo-
Spredaj sede od leve na desno: J. Kopač (pisarniški ravnatelj zbornice), R. Juvan, Sedej (podpredsednik), M. Cobal (predsednik), R. Celešnik (blagajnik) in F. Svetek (načelnik soc. kluba); zadaj pa stoje: Fr. Žužek, Vešpernik, Silvester, Oajlek, dr. Bohlnjc (načelnik nar.kTuba), Fr. Terseglav (načelnik kršč. soc. kluba), Jakomiu, Urbančič, F. Uratnik (tajnik zbornice), Makuc, Ošlag iu Leskovšek. Razprto tiskani so zastopniki kršč. soc. delavstva. Manjka dr. A. Milavec.
96
Viri časnikarske slovenščine.
Po zaslugi naših neumornih, učenih časnilcarjev se slovenščina naravno in bliskovito razvija v svetovni posredovalni jezik. Esperanto je nenaravno skrpucalo in ga bo slo-veaščina izpodrinila. Upajmo, da bo do prihodnje svetovne vojne dovršen in tedaj bo
slovenski jezik prvi na svetu.
FRANJO A. STERLE.
v današnji steviM prinašamo slike našega znanega portretista, akademičnega slikarja Fra-nja A. Sterleta v Ljubljani in sicer iz vseh doib njegovega dedovanja. Pctmasa. je zilasti po svojih portretih ljubljanskega Iknezoškofa dr. Amt. Bo-naveintuire J^liča, dvorne dame Franje dr. Tav-^ carjeve, vladnega svetnika Ivana Šubica, ravnatelja Viktorja Bračiča, dvornega svetnika dr. R. Ma-na, ddv. generala Rudolfa Maistra, komponista Antona Foersterja, ministra Ivana Hribarja, predsednika trgovske zbornice Ivana Je-lačina ml., ravnatelja Jugoslovanske tiskarne Karla Ceca, predsednika Kmetske posojilnice Andreja Šarabona, biv. predsednika Kranjske hranilnice Otomarja Bamberga, ministrskega predsednika Niikole Pašiča, princa Hermana pl. Soh&niburg-Waldenburga in še mnogo drugih rnanih mdb. Omeniti je tudi sliko pesnika Josipa Stritarja, katera je izšla tudi kot reipro-dukcija in je edina slika tega pesnika, napravljena po naravi. Razen portretov je sliikai in risal Sterle tudi pokrajine, kompozicije, diplome itd. ter izdal zanimivo Kabajevo knjigo »CerikniSko jezero in okolicac in Ogrinovo »Sli-
kanje a fresco«, ki je edina te vrste v slovenščini ter morda tudi v slovanskih jezikih sploh. Končno je Fr. Sterle ustanovitelj znane prve umetniške šole »Proibuda« v Ljubljani, ki je pod njegovim vodstvom dočbro napredovala. Imela je 12 učmih moči ter positala jalko važen in potreben umetnostni zavod. Intenzivno se je bavil z domačo umetnostjo in pridno pospeševal cilje, ki si jih je na tem polju začrtala >Pro-buida«. V tem pogledu je ipostal glavni sodelavec ustanovitelja društva »Probude«, prof. O. Grebenca. S prirejanjem predavanj in razstav po vsej Sloveniji, sta delala voditelj šole Sterle in predsednik društva Grebene neumorno s prof. dr. Volavškom in dr. Rožičem. Uspeh ni izostal, kajti danes je že povsod opažati veliko naraščanje zmiala 7& narodno umetnost
Doma je Sterle ia Dolenje vasi pri Cenk-niei, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Nato je vstopil v ljubljansko tehniško srednjo šolo, kjer so ga poučevali pod vodstvom ravnatelja Ivana Šubioa profesorji: Vesel, Grebene, Repič, Mis-ligoji Foerster in Tavčar. Nato je na Dunaju dovršil z malboljšim usipehom visoko šolo upodabljajočih umetnosti. Njegovi učitelji so bili prof ^or ji: Schmid t, Grippenkerl, Jumgwirt, Ba-
cher, dr. Heller in arh. Niemann. Po dovržitvi akademije je vstopil v tamošnjo speeijalno šolo znamenitega portretisita dvornega svetnika prof. Pochvi^alsk^a.
Ob izbruhu vojne je moral odriniti k vo-jaikom in ostal do prevrata na fronti. Daisiraviio duševno in fizično precej iačrpan, se je hitro zopet poprijel dela ter ustanovil že omenjeno umetniško šolo. Prvo svojo kolektivno razstavo je priredil skupno s prof. iRepičem 1. 1924. in sicer v ljubljanskem Jakopičevem paviljonu. Razstava je vzibudila veliko pozornost in je bila izmed vseh dosedanjih najbolje obiskana.
Sterletova dela so že v njegovih dijaških letih objavljali razni listi, zlasti »Dom in svet« in »Slovane, zadnje čase je pa izšlo tudi več reprodukcij njegovih ipwrtretov v v^iki obliki, k&kor sv. oče, knezoškof A. B. Jeglič, pesnik Josip Stritar, igralec Danilo, dr. Oraeen, princ H. Schonburg-Waldenbuig in še razni drugi, ki jih je umetniško izvršila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Kaikor čujemo, priredi v kralkem g. Sterle v Belgradu kolektivno razstavo svojih najnovejših del.
Fotolito In offacttlslc Jugoalovanalce tlaUarne v CfuHllanl.