St. 33-
Trst, petek dne 2. februarja 1912. Ljubljana
Leto I.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
DMnnvMMOMA »t A »in »Jutro,: izhaja vsakdan — tudi ob nedeljah in praz-
rosamezna SI. 4 Vin. nlkih - zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-
rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu ulica S. Francesco dAssisi, Št. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu »Malič' v Ljubljani. — Po
poSti sprejemano stane Jutro" mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18,— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi : i mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust. Mali oglasi : 5 vinarjev /a besedo. — Za odgovor je priložiti znamko.
Korupcija.
Na nekem starodevnem rotovžu na Češkem so zapisane sledeče besede: »Pravica je kakor pajčevina. Hrošč jo predere, muha pa v nji obtiči*. Aškerc je to stvar izrazil še pregnantneje: .Pravica in morala — dve vlačugi — moža se tistega držita vedve, obešata se tistemu za vrat, ki z močno ja pestjo podavit druge!* Slučajev za to je vedno na izbiro, ali menda jih nikjer ni toliko in tako kričečih, kakor pri nas na Slovenskem, posebno odkar je skoro povšod zavladala klerikalna stranka.
Za enkrat se nameravamo popečati samo z dvema najbolj kričečima slučajema. Oba sta v živem spominu.
Prvi se tiče razveljavljenja dveh naprednih mandatov v kranjskem deželnem zboru. Klerikalci pravijo, da je edina korporacija, ki ima odločati o veljavnosti deželnozbor-skih mandatov, samo in edino deželni zbor. So juristi, in ne ravno brezpomembni, ki temu ugovarjajo. Toda pustimo to vprašanje. Naj bo že stvar taka ali drugačna, v vsakem slučaju je jasno, da se mora tudi deželni zbor držati zakonov in ‘postav, da mora tudi on ,del ti pravico nepristransko brez ozira na levo in desno. Kranjskega deželnega zbora večina ni ravnala tako, kakor bi po zakonih in postavah in po pravici ravnati in je vkljub jasnemu besedilu zakona zakon pogazila in pravico poteptala. No, pri klerikalcih je človek tega vajen. Ali da vlada, ona ista vlada, ki je v prvi vrsti poklicana čuvati zakone in gledati na to, da se vrši pravica, v očigled očitnemu za-konolomstvu klerikalcev v kranjskem deželnem zboru ni ničesar, prav ^ničesar storila, to mora vzbuditi v vsakem poštenem človeku občutek, da je tudi vladi pravica samo vlačuga, ki se naj proda tistemu, ki več da!
Da vladi ne moremo ničesar več zaupati, nam nad vse jasno kaže drugi slučaj, ki ga hočemo tu omeniti. Sleparije Kregarja in Stefeta pri volitvah v ljubljansko trgovsko in obrtniško zbornico so znane. Proti obema čednima gospodoma je bilo prisiljeno ljubljansko državno pravdništvo vpeljati sodno preiskavo. Popisale so se cele skladovnice papirja, ali ko je bila zadeva zrela že za pred porotno sodišče, pride naenkrat ukaz, da morajo vsi akti na Dunaj v justič-no ministrstvo. Zadnjič pa smo brali presenetljivo vest da je sodna preiskava proti Štefetu ustavljena, in torkov .Slov. Narod" je poročal, da bo v kratkem, še pred volitvami v trgovsko zbornico, ustavljena preiskava tudi proti Kregarju... Misli, ki se človeku pri tem porajajo v glavi, ni mogoče zapisati, ker bi državni pravdnik itak poskrbel da bi jih občinstvo ne bralo. Toliko pa je gotovo, da se s takimi stvarmi v ljudstvu ne vzgaja smisel za pravičnost. Kaj naj si misli navaden človek, če vidi, da ie revež, ki je v pomanjkanju vzel vsega dobrega sistemu kapitalistu par krajcarjev ali je nakopal na luji njivi krompirja, da se nasiti, zaradi tega obsojen na par tednov ječe, ni pa kaznovan Človek, ki je iz same časlilakomnosli sleparil na debelo! Kaj naj si misli navaden človek, če vidi, da sme zakonodajami zaslop nemoteno teptati v prah zakon in pravico samo iz strankarsko-sebičnih ozirov!
listek.
Nostradamus.
Sedmo poglavje.
Royal e Beaurevers.
V.
H5i velikega profosa.
»Oho!1 je zarohnel profos .ali marša njam ? ... In Se sam mi pride pravit takšno novico! Meni! In semkaj 1 ...“
„Ne sanja se vam, gospod veliki profos,* je nadaljeval Royal z isto osornostjo. »Usta-vil sem torej gospodično in jo izročil gos-poeu, od katerega sem bil za to opravli opre-jel dvestoinpetdeset tolarjev s podobo nagega kralja."
»Ohe, straZniki 1“ je zagrmel veliki pro-
fos.
»OčelJ je zaprosila Floriza, trepetaje od razburjenosti, ki ji sama ni vedela pojasnila.
„Toda,u je nadaljeval Royal, »vidite obraz tistega gospoda mi ni bil povšeči. Zato gem mu vrnil njegovih dvestoinpetnajst to-iarjev, posadil sem gospodično nazaj v ko-
Korupcije, kakoršna je na Slovenskem zdaj, še ni bilo. Če je vladi le še kaj ležeče na tem, da ljudstvo ne izgubi vsega zaupanja vanjo, v njeno objektivnost in njeno pravicoljubnost, naj se spet postavi na tisto stališče, na katerem mora stati vsaka vlada, ki vpošteva pravilo, da je pravica temelj države namreč na stališče popolne in brezpogojne objektivnosti. Če pa misli vlada še nadalje podpirati korupcijo, če misli še nadalje postopati tako, kakor je postopala v slučaju neverifikacije dveh naprednih mandatov v kranjskem deželnem zboru in v slučaju Kregar-Štefe, naj pripiše edino in samo sebi, če se bo ljudstvo navadilo v pravici gledati navadno podkupljivo vlačugo, ki gre s tistim, ki ji več plača in ki ji bolj ugaja.
Demoralizirana stranka.
Da so klerikalci prišli na krmilo le potom sleparij in zlorabe vere, o tem se ne izplača izgubljati besed. Nasprotno pa se od strani vseh protiklerikalnih strank premalo uvažuje to, kar klerikalci počenjajo z ljudstvom na višku svoje roparske nadvlade. To njih početje, zloraba politične premoči je v glavnih potezah poučljiva na dvoje strani. Prvič pride tu vpoštev stari pregovor; Kakor pridobljeno, tako izgubljeno. To se pravi na klerikalce prenešeno: Kakor so klerikalci zgolj s sleparijami ter zlorabo cerkve nagloma prišli na višek, tako jih bodo njih lastne sleparije ter njihova zloraba cerkve in vere nagloma pognale iz strmca po klancu navzdol. Pa konečno prej ali slej se uresničuje isti zakon pri vsaki stranki, pri vsakem narodu. Zato je tem bolj važen drugi moment, ki pride tu vpoštev, namreč vprašanje: kak vpliv, kake sledove na širšo javnost zapuščajo klerikalni sleparji na višku svoje nadvlade za seboj in kako bo ljudstvo, ki ga bodo dobile za klerikalci druge stranke pod svoje zastave.
Ako pogledamo bodisi katerekoli volitve po celi deželi, ako trezno in objektivno presojamo način in sredstva ki se vporabljajo pri enih kot drugih volitvah, mora vsakega človeka, ki ima le še koiičkaj časti in čuta poštenosti v sebi pretresti strah in žalost, gnev in stud nad tem, kar klerikalci počenjajo z ljudstvom. Posebno se to pojavlja pri občinskih volitvah na deželi. V mestih, kjer ima inteligenca protiklerikalnih strank kolikor toliko večjo kontrolo nad klerikalnimi sleparijami, se ti prononsirani ljudski sleparji omejujejo le bolj na zahrbtne sleparije. Vse drugače je na deželi Tu se z naravnost nezaslišano predrznostjo javno in očitno v blatu teptajo deželni in državni zakoni. In kar je najbolj žalostno, tega ne delajo le od stranke plačani brezvestni agitatorji, ne, to počenjajo v prvi vrsti tisii, ki imajo največ vpliva na ljudstvo, ki bi morali še po svetosti svojega stanu dober zgled dajati ljudem čez katere imajo neomejeno oblast, ki bi morali predvsem spoštovati zakone izdelane od pristašev njihove stranke, potrjene od cesarja samega. Ti kršitelji zakona so duhovniki. Zjutraj je kot božji namestnik opravil daritev sv. maše v čast tistemu, na katerega ime se kot namestnik izdaja, uro pozneje pa ga vidiš na volišču siliti nevedne volivce
čijo ter jo pripeljal domov. Tako se je zgodilo. Z bogom, gospod veliki profos !“
.Stražniki, primite tega človeka!" je zagrmel veliki profos.
Slišavši klic svojega mogočnega poveljnika. je planilo kakih dvanajst lokostrelcev nad Royala, doČim je par drugih zapiralo hotelov glavni vhod, da bi mu prestregli umikanje.
„Tristo hudičev in Satan sam !“ je zagodrnjal Royal. „Kaj, če bi se dal aretirati, da morem glodati še par trenotkov gospodično Florlzo, cvet čistosti in ponosa V Toda ne! Videla bi tudi ona mene, in sicer obešenega. Ne maram tega! Proč, s poti, psi, rufi;ani, obešenjaki!u
Njegov meč se je zabliskal široko ; nato ae je zaletel, z ostjo naprej.
.Primite ga! Na vislice z njim! Primite ga!“ je kričal veliki provos.
.Milost mu, oče !' je zajecljala Floriza.
»Po njem! Po razbojniku! Udri!* so rjuli stražniki.
Nastal je besen vrtinec ljutih krikov in jeklenega rožljanja. Človek, ki se zdel zraš-čen s svojim rapirjem v eno, je skakal, sklanjal se in se obdajal s strahovitimi sunki in udarci; Floriza pa je gledala s svojimi mehkimi rjavimi očmi, ne da bi se zavedala,
voliti tudi za take, ki že davno počivajo v grobu, vidiš ga slepariti z glasovnicami, pooblastili in sploh se iz svetosti postave naravnost norca delatij
Nastane vprašanje: Če vse te sleparije ljudstvo z lastnimi očmi vidi in z lastnimi ušeši sliši, kakšen lešpekt zamore ljudstvo dobiti do izpolnjevanja postave sploh, ne samo kar se tiče zakona o volitvah. Ljudstvo ki vse to vidi in sliši, mora izgubiti ves rešpekt, vsako spoštovanje do bodisi kateregakoli zakona. To se je prav izrazito pokazal v slučajil votivnih sleparij v Prečini in v Kandiji. Prav nič ni pomagalo, da je radi vloma v volilni zaboj in drugih sleparij cela občina v sodni preiskavi, ko so za pre-činskimi sledile šmihelske volitve, so tu še očitno sleparili, kot so storili mesec preje v Prečini. Očividci teh sleparij pripovedujejo, da so duhovniki pri teh volitvah na vsakemu tudi še tako zabitemu prostaku očividen način brez vsake vesti, brez vsakega spoštovanja do obstoječega zakona sleparili in sleparili kolikor so mogli. Z njimi in za njimi je seveda sleparila tudi večina ljudstva, ovce gredo za pastirjem. Pa če bi ta demoraliza-cija ta korupcija, to kršenje zakona, ti slabi vzgledi na splošno javnost se omejili le na volitve 1 Ampak to je tisto, da ne ostane le pri tem, nego da izgubava nerazsodna masa vsled sleparij pri volitvah okužena istotako tudi vsako spoštovanje do vsake druge postave.
Kako je to, odkod to ? To pride od tod, ker klerikalci na več kot predrzen način zlorabljajo zvezo z vlado.
In še več! V slučaju Prečina in Kandija smo prišli na sled škandalu vseh škandalov. Poslanec in profesor Jarc je ljudstvo nahujskal, naj sleparijo pri volitvah kakor hočejo, glavno je, da zmagajo. Obljubil jim je, da če pride od napredne strani kaka pritožba, bo on skrbel za to, da te pritožbe ostanejo
—	pritožbe. Ko je sodišče v slučaju Prečina vendarle poseglo vmes, je bil Jarc prvi, ki je protestiral, da sodišče vrši svojo dolžnost. Celo politično oblast je s svojim surovim nastopom razžalil, a ta oblast mu je nagro-zila, da ga bo prijela. Za ta škandal je izvedel župan Zurc in izvajal pri njegovih volitvah primerne konsekvence. Cele volitve se morejo smatrati kot čisto navadna sleparija. In sleparilo se je, ker so že naprej vedeli, da se jim nič ne zgodi. V nedeljo je prišel Jarc k Štemburju. Ta mu je povedal, da se proti volitvam vloži rekurz. ,Kaj naj storim vpraša Zurc Jarca: »Brez skrbi bodite“ mu odgovori Jarc. »Naj se vloži še toliko re-kurzov, jaz poslanec tega okraja bom že skrbel, da se vsi kot neutemeljeni zavrnejo. Dobili smo iz cele dežele 65 rekurzov. Od vseh teh 65 jih bomo komaj 5 upoštevali tn ti so od naše strani1.
Tako je torej! Postave so dandanes samo za reveža, volivni zakon samo za liberalce in socijaliste, klerikalci lahko počnejo kar se jim zljubi. Ampak vsa pošteno misleča javnost ve, vidi in sliši, da je to klerikalno teptanje zakona, to zapeljevanje ljudstva do popolne deinoralizacije, škandal vseh škandalov: Nam preostaja le trdna zavest, da bodo ravno ti škandali prej ko klerikalci mislijo, njih samo potegnili iz viška doli v propad in da čas ni več daleč
da veljajo tihe želje njenega srca razbojniku, ki jo je uplenil na cesti!. . .
»S poti, v imenu presladkega Jezusa!“ je zaklical nekdo z medenim glasom.
»Ja, sakrament!’4 je zagrmel drug glas. „S poti, Donnenvetter I*
»Počaj malo, golobček!“ je zatrobental tretji glas.
„Trippe del papa !“ Po ... dio . . . madona .. .!* je zatulil četrti.
Četvero krikov, četvero sunkov z bodalom v sredo med stražnike ! Trinquemaille, Bouracan, Strapafar in Corpodibale so bili šilom odrinili velika vrata in naskočili s povešenimi glavami. Strašen trušč je nastal na dvorišču.
Vsa vrata hotela, kar jih je vodilo na notranje dvorišče, so bljuvala oborožence, kakor bljujejo kanali hudourno vodo. Hrup se je dvigal in padal ter se raznašal v sunkih bojnega rjovenja. Petdeset stražnikov je obdajalo čudoviščno skupino, štrlečo od jekla Royala, Bouracana, Strapafarja, Trinquemail-leja in Corpodibala, krvave in peneč* se od ljute borbe; videlo se je samo dviganje in padanje njihovih rok; široki rdeči bliski so švigali po tem metežu — kroginkrog pa je mrgolelo stražnikov; bilo je kakor prizor iz epopeje ...
Iz slovenskih krojev.
Iz Lesec. Memento mori! Župan Žark stopil je na bojnem polju v ofenzivo, a s prazno puško v roki. Ker mu na zaželjenem mestu ni bila sreča mila, tožil je pri polit, oblasti g. J. Gogalo, radi pismenega žaljenja na časti, na podlagi pisma ki ga je poslednji pisal svojemu izven občine biva;očemu sosedu, v katerem je pojasnjeval stališče v zadevi obč. volitev. V pismu bilo je navedeno, da bo plačevala pivovarna v Lescah, kakor se je župan svoječasno izrazil v seji obč. odbora, letno 1OO0O K dir. davka, vsled česar bi od njenega obstanka skozi tri leta občina prejela na njenih dokladah 7500 K. V volilnem imeniku pa je razvidno, da je pivovarni še danes predpisano celih 67 vinarjev dir. davka. Ako bi bila trditev o navedenih 10.000 K resnična, bila bi sveta dolžnost župana delovati na to, da bi se zadeva čimpreje vresničila, ako pa ni resnica, tedaj Gogala ni odgovoren za vsestransko raztrešene županove čenčarije, kakor IIoll-weg za svojega Vilkota. Z vprizoritvijo te nesmiselne tožbe, ki zadene le njega, izposloval je proti sebi »ultimatum" ki se bode dosledno izvajal, in to tembolj ker je župan polit, oblasti uradno poročal, da so računi o cerkvenem popravilu od obč. odbora podpisani in potrjeni, kar on sam dobro ve, da ni istina. S tem pa je končno prišel v konflikt s kazenskim zakonom ; zlasti se je zapredel med §§ 101, 181 in 197, ki mu nobeden izmed njih nič prida ne obeta. Župan sedaj kaže neki listič, ki naj baje predstavlja cerkvene račune, na katerem je postavljena svota stroškov okoli 37000 K, a o proračunu se ne da ničesar dognati; le toliko se da domnevati, ker je cerkveni patron prispeval 636 K, to je petinka, da se je moral proračun glasiti na 3180 K, a župljani so prispevali sami 3800 K in patron 636 K, skupaj 4436 K; kje pa je tedaj prebitek čez 700 K, katerega župan šiloma zatajuje Y Po tem nastane vprašanje, kako se je postopalo, da stroški za več stotakov presegajo proračun, da je cerkveni patron plačal 636 K, mesto 950 K po razmerju faranov, in potem še pardonirana železnica. Te številke jasno govore, v kako vzornih rokah se je nahajala in izpeljevala ta zadeva. Premeteni župan si je smislil dež. revizorja, da ga reši ob smrtni uyi ter sta v lastni navzočnosti prerevidirala obč. račune, katere je. kakor je župan poročal na okr. glavarstvo, našel v popolnem redu (F) To pa to! Cela ta zadeva se tedaj prepušča javnosti, katera naj blagovoli o tem razmotrivati in soditi ; onim pohlepnim in zaslepljenim volilcem pa, kateri so šli za firmo Žark v volilni boj, naj služi v trajen spomin 1 Vseh tedanjih ter novoizvoljenih odbornikov častna naloga je, proti krivični obdolžitvi, da so dotične račune odobrili, na kompetentnem mestu najodločneje nastopiti, ako hočejo ohraniti njih dostojnost; sicer se morajo smatrati, kot sokrivci tega dejanja, s katerim so škodili občini in selbi, ter jim ne pristoja druzega, kot gromovita nezaupnica, katera jih sili k odstopu iz odbora. Da žrtvuje zasebnik in polaga na tehtnico svojo prostost in premoženje, tedaj tudi pripada njemu, v slučaju zmage, sporna stvar, za katero gre. Capito 1 Tedaj na svidenje ua pravem mestu!
S	silnim in ljubečim prijemom svojih rok je Roncherolles objel Florizo, vzdignil jo in jo prinesel že do hotelo vega stopnji*ča, hoteč jo potegniti v notranjost hiše. Toda deklica se je ubranila ter stopila na tla.
»Videti hočem 1“ je dejala.
»Dobro, pa glej! Na vešala s temi razbojniki, vseh pet!“
»Lilija naprej 1“ je zagrmel Royal de Beaureners.
»Naprej!“ je zarjula četvorica demonov.
In njih besna, stisnjena gruča, podobna fantastični zveri s petimi glavami in desetimi šapami, se je zaletela, predrla obroč napadalcev in planila naravnost proti vratom ... Zaprta! Velika vrata so bila zaprta !
Trepetaje v razbrzdani bojaželjnosti, z razširjenemi nosnicami se je ozrl Royal tja v kot dvorišča, kjer so zijala majhna gotska vrata. 2 zamahom rapirja jih je pokazal tovarišem in prebodel z isto gesto prsi naj-bližjegp napadalca. Med treskanjem železja, bliski, jeki in gnevnimi kriki je udrla peklenska četa proti tem botskim vratom in izginila vanje, krvava od glave do pete do nog, nudeča apokaliptično vizijo, ki jo je
DNEVNE VESTI.
Ljubljanski občinski svet se bliža drugi veliki krizi, — tako je vzkliknil „Slovenec“ v času, ko je najvišje sodišče na Dunaju zavrnilo zlobni klerikalni rekurz, glede občinskih volitev v Ljubljani. Da te besede niso bile prazne, je moral takoj sprevideti vsak, kdor le koiičkaj pozna sedanjo klerikalno politiko, katere puščice so predvsem naperjene proti Ljubljani, ki nikakor noče kloniti tilnika pred njimi. Izstradati in ukloniti napredno Ljubljano, je geslo klerikalne politike od sedaj naprej j. Kdo bo zmagal v tem kšutem boju, se sicer še ne more reči. Vsekakor pa je že sedaj gotovo, da bodo
v	tem boju klerikalci popolnoma'izkrvaveli dočim se bodo čete naprednjakov še bolj strniie in ojačile. Ljubljana dobi torej po klerikalnih načrtih v doglednem času nov občinski volilni red, ki bo še bolj spakedran, kakor je dosedanji in še bolj prikrojen v korist opoziciji, O nameravanih izpremembah samih smo že poročali. Klerikalna deželno-zborska večina sklene lahko kar hoče in bo novi atentat na avtonomijo Ljubljane tudi ukrenila. Že v kratkem znamo stati pred faktom. Radovedni smo le, kako stališče bosta zavzela v tem slučaju kranjska in dunajska osrednja vlada. Zakone spreminjati vsaki dan, kakor se komu zljubi, ne gre. Tako postopanje pomeni namreč naravnost norčevanje iz zakonov. Če ima osrednja vlada le količkaj poguma in samostojnosti, mora prestriči tudi kranjskim teroristom enkrat peroti in jasno povedati, da tudi oni morajo respektirati pravice in želje manjšine.
Neumne fraze brez vsebine so vsakdanja prikazen v .Edinosti." Včeraj poroča o demonstracijah v Zagrebu, ki nikakor niso bile majhne in brezpomembne, nasprotno bile so zelo resne ali ravno zato se jih ne bi smelo smešiti s tem, da se poroča o njih pod naslovom — »Revolucija na Hrvatskem". Pri »Edinosti" menda ne znajo razlikovati demonstracije od revolucije, ali so pa tako malo resni, da niti o tako važnih dogodkih kot se sedaj odigravajo, na Hrvatskem, ne morejo poročati — resno.
Italijanski tržaški kamoristi in slovenski jezik. Nekaterim tržaškim Slovencem bo morebiti še v spominu, kakšen gnev in kakšno sovraštvo je nedavno pokazal v seji tržaškega mestnega sveta pavodom splošne debate o podpori italijanski šolski družbi — visoki italijanski patricij dottor Brochi, ta diluvialni preostanek starih tržaških patricijev, ki bosopeti in straši po tržaških ulicah s svojim laškim šovinizmom, nasproti slovenskemu jeziku. Med svojim, sovraštvo proti Slovencem bljuvajočim govorom je neštevilno-krat rabil z nekakim ogorčenim izražanjem besede »la li ugua eragnola*. Dr. Wilfan ga je bil dobro zavrnil in dolgopeti Brocchi je utihnil, kakor lajajoč pes, ki se mu zaukaže ,kuš*. — No, tržaški Slovenci smo že navajeni na tako pasje lajanje italijanske ka-more in tudi duševno ubogi „11 Piccolo" nas ne more spraviti z ravnovesja s svojim včerajšnjim lajanjem. Slovenci smo postali resni in davno so že minuli dnevi rodoljubnega solzarstva, da bi se zaraditega vznemirjali. — Gorenjemu gospodinu pa se je te dni pridružii v zasramovanju in blatenju slovenščine še drugi, poleg tega skrajno naduti, leni in blazirani dolgopetnik, italijanski advokat dottor Ara. Lepa dvojical — In smejati smo se morali res včerajšnjemu „Piccolu*, ki se zaletava v dr. Tumo, ker se je ta osmelil in je pisal na gorenjega advokata slovensko pismo zaradi neke izvršilne zadeve. Dr. Ara je ves v ognju. — In za prazen nič, ker slovenski odvetnik ima pravico imenom svojega slovenskega klijenta tudi italijanskemu advokatu slovensko pismo.
—	Pomilovati moramo te diluvijalne ostanke nekdaj slavnih tržaških patricijev.
gledala Floriza z vrha stopnic, oči široko odprte sredi bledega obraza.
Royal de Beaurevers je vstopil zadnji.
V	trenotku, ko je pred nosom zaleputnil stražnikom vrata, se je nehote ozrl tja dol proti stopnjicam — in ta pogled se je srečal s pogledom Florize ! Royal je čutil, kako mu je prebledel obraz. V istem trenotku ga je zadel udarec s piko, ki mu je razparal ramo. Od močnega sunka je padel vznak po tleh. Zaoril je strašen krik radosti; Floriza je zaprla oči... Ko jih je zopet odprla, je videla vrata zaprta; tolpa vojščakov se je gnetla pred njim, in nekateri so segali že po žrdeh, da bi jih vlomili.
»Pustite 1« je kriknil Ronherolles, »Saj so itak v mišji pasti!"
Odzval se mu je trušč veselja in gromovit smeh. Stražniki so rjuli kakor stekle zveri in tresli pesti proti vratom.
Roucherolles je postavil pred vrata stražo, dal ji natančna navodila ter se vrnil v svoje stanovanje, spremljan od Florize, ki je bila vsa zamišljena. Tista vrata so vodila v popolnoma osamljen stolp. Izhoda v resnici ni bilo : Royal de Beaurevers in njego-
vi	tovariši so se bili ujeli v mišjo past! Za vrati so se začeli šteti in otipavati. Bili
0 uplivu kranjskega deželnega odbora na društva. Že včeraj smo poročali, da namerava kranjska deželnozborska večina gotovim društvom dovoliti podporo le pod tem pogojem, ako se deželnemu odboru zasigura primeren upliv na ta društva. Klerikalci imajo tu predvsem v mislih »Glasbeno Matico" in .Slovensko planinsko društvo". V čem naj bi obstajal ta vpliv, še ni jasno in to vprašanje tudi nima nobenega posebnega pomena. Priznamo, da ima deželni odbor pravico sta-vico staviti take zahteve, ki same na sebi nebi ničesar spremenile na stvari. Bojimo se le, da nameravajo klerikalci na ta način vprizoriti na omenjeni najvažnejši slovenski instituciji zahrbten atentat in zanesti v nje politiko. Da nimjo s svojim načrtom posebnih čednih namenov, o tem ni dvomiti. Klerikalci bi namreč že zdavnaj dobili »Glas beno Matico" in »Slov. plan. društvo" v svoje roke, a to se jim dosedaj še ni posrečilo. Naprednjaki, ki so ustanovili te dve tako važni korporaciji, so z vstrajnim in neumornim delom pripomogli obema institucijama do naravnost kolosalnega razvoja in velikanskih vspehov. Pustili so politiko na strani in imeli pred očmi samo napredek in razvoj obeh institucij, kar je tudi še nadalje neobhodno potrebno. S tem morajo računati tudi klerikalci, če jim je kaj na tem, da se bosta omenjeni instituciji razvijali še v naprej tako kot dosedaj. Upamo, da bo klerikalna večina pri svojih zahtevah to tudi upoštevala in da deželni odbor ne bo zlorabljal svojega eventualnega vpliva.
Radi dogodkov na Hrvatskem bo v nedeljo v »Narodnem domu" v Trstu protestni shod. Radovedni smo, ako bo govoril na shodu tudi kateri od »istrskih sokolov", ki so odklonili udeležbo na shodu, ki se je vršil proti koncu lanskega leta ?na Dunaju radi preganjanja dr. Lorkoviča, ker jim je to njihov komandant dr. Šušteršič zabranil, češ, to je samo reklama za naprednjaka dr. Lorkoviča in ištrski klerikalni pravaši vendar ne morejo delati reklame — naprednjaku dr. Lorkoviču. Radovedni smo tudi, ako se bodo na shodu norčevali iz resnih dogodkov na Hrvatskem, kot se norčuje iz njih včerajšnja »Edinost".
Slovenec" po 6 vin. Z današnjim dnem se je pričelo prodajati centralno glasilo slovenskih klerikalcev ^Slovenec" po 6 vinarjev izvod. Le sobotna številka bo stala še 10 vin. Kaj je privedlo klerikalce do tega koraka, je jasno. Ničesar drugega, kakor konkurenca naprednih slovenskih časopisov. Slovenci smo danes tako srečni, da imamo v Avstriji kar šest dnevnikov in sicer štiri napredne: »Jutro", „Slov.Narod*, .Zarja" in »Dan“, brezbarvno »Edinost" in klerikalnega .Slovenca'1. Razvoj naprednih časopisov je velikanskega pomena. Klerikalci so uvideli, da ne morejo konkurirati z naprednimi listi in da ne morejo preprečiti njih upliva na ljudstvo in so ravno radi tega znižali ceno svojemu glasilu, če bo »Slovenec" s tem kaj pridobil, se silno moti. Blago, katero so prodajali poprej po 10 vin. in znizali sedaj na
6	vin. ostane isto, to je neprežvekljivo. O kakemu napredku »Slovenca“ v tem pogledu niti ni misliti. S svojim korakom so le pokazali svojo slabost in najboljše orisali veliki pomen naprednih časopisov. Naprednjaki! podpirajte torej napredne časopise!
Odoruška afera v Sežani. Neki kmet iz Naklega na Krasu je rabil nujno ‘200 K in se obrnil na Rebca vodit, pisar, notarja Rumerja v Sežani, ki mu je tudi preskrbel teh 200 K ali kmet je moral podpisati menico za 400 kron, plačljivo že po 24 urah! Ker kmet po preteku 24 ur ni mogel plačati menice je bila ta proteslirana, ali takrat je kmetu prišla v glavo pametna misel: ovadil je Re-beca radi oderuštva in posledica tega je bila: aretacija imenovanega Rebca, notarja Rumerja in Edvarda Štolfa, ali ta dva poslednja sta bila izpuščena iz zapora, Rebec se
so raztrgani, vsi v cunjah, vsi krvavi, a drugače še dokaj živi.
»Zdaj," je dejal Royal, »zabarikadirajmo to reč. In potem, golobčki, bomo izkušali uiti odtod, kajti žeja me tare".
»Le zabarikadirajmo, če bo kaj pomagalo,* je menil Trinquemaille.
Začeli so vabiti zaboje in ormare drugo vrh druge. Royal je bil izginil po stopnjicah, ki so se vile v zgornja nadstropja.
.Pijače išče, siromak,“ je dejal Strapa-
far.
»Ja!-1 je pritrdil Bouracan, ki je rinil sam velikansko omaro pred vrata.
„Nepotrebno je!" se je začul nenadoma Roayalov glas. .Kar odprite jim.*
»Kaj pa je ?“ je vprašal Trinquemaille in prebledel pod krvjo, ki mu je barvala lice. Kajti Royal de Beaurevers ni govoril nikdar praznih besed, in njegov nasvet, da naj odpro vrata, je pomenil gotovo nekaj strašnega.
»Kaj da je ?“ je zarenčal Roval z zloveščo hladnokrvnostjo. »To je, da znašajo stražniki velikega profosa dračje na kup in nas hočejo speči kakor prasce in zakaditi kakor lisice".
„Bežimo 1 ...“
bo moral pa zagovarjati pred sodiščem radi oderuštva in dobro bi bilo, da se ga eksemplarično kaznuje, ker samo na ta način iz gine enkrat grdo oderuštvo, ki še tako bujno cvete v mnogih naših krajih, posebno na Krasu. Nasproti takim ljudem se ne bi smelo poznati nobenega usmiljenja, kakor je tudi on hotel brez usmiljenja odreti ubogega kmeta. Afera vzbuja veliko zanimanja v Sežani in okolici in bomo o njej še poročali.
Narodna čitalnica v Kamniku priredi da nes; dne 2. svečena 1912 pri pogrnenih mizah v Društveni dvorani »predpustni zabavni večer" s prijaznim sodelovanjem Salonskega orkestra. Vspored: 1. Nič bat! Koračnica. 2. Fin de siecle. Valček. 3. Ravni pot, najboljši pot. Veseloigra v enem dejanju. Poslovenil B. Tomšič. 4 Pastirček. Gavota. 5. Adri a iz opere. Robert vrag 6. Češke narodne. Potpouri. 7. Perzijska roža. Valček. 8. Planinke. Koračnica. Po končanem koncertu ples, pri katerem svira »Kamniški tambura-ški zbor. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina 60 v. za osebo. Za rodbino z več kot 3 osebami 2 kroni.
Bolezen Jaroslava Vrchlickega. Slavnega češkega pisatelja, pesnika in člana gosposke zbornice Emila Frido (Jaroslav Vrchlicky) je zadel predvčerajšnjim mrtvoud. Njegov položaj je naravnost obupen.
Tržaški slovenski odvetniki. Splošno je znano, da so ravno slovenski odvetniki v Trstu nasproti svojim italijanskim kolegom skrajno popustljivi. Medsebojno si dopisujejo le v italijanščini, tudi, če zastopajo slovenskega klijenta, dočim nemški advokatje iz vseh krajev dopisujejo v Trst edinole v svojem rodnem jeziku — v nemščini. — Sedaj smo pa radovedni, kako in kaj bodo odgovorili slovenski tržaški odvetniki na nesramen napad nadutega dr. Are, ki se drzne v »Piccolu" javno zasramovati slovenski jezik. Dr. Tuma je imenom svoje slovenske stranke pisal slovensko pismo na pisarno tržaškega italijanskega advokata dr. Are. Stališče dr. Tumovo moramo odobravati, ker je edino pravilno, Slovenci v Trstu bomo ravno na ta način prisilili merodajne italijanske sloje, da bodo tudi oni primerno in dostojno uvaževali naš slovenski jezik.
Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov v Ljubljani priredi dne 10. februarja v mali dvorani Narodnega doma svoj zaključni plesni venček, na katerega že danes opozarja vse svoje člane in prijatelje društva. Natančnejše poročilo priobčimo prihodnj č.
»Novo konsumno društvo pri Sv. Jakobu. Pripravljalni odbor »Novega konsumnega društva" pri Sv. Jakobu vabi vse g. člane, ki so se že vpisali oziroma se še mislijo vpisati v društvo na skupno zborovanje, ki se bo vršilo v soboto, dne 3. t. m, ob 8. uri zvečer v zgornjih prostorih gostilne Kosič, ul. Sv. Marka št. 21. Delavci! Pridite na to zborovanje polnoštevilno. Agitirajte, da bo udeležba častna, kajti v najkrajšem času bo društvena gostilna odprta v ponos in slavo šentjakobskega delavstva.
Sumljiv vlačugar. V graški okolici se klati že več dni neznan vlačugar. Splošno se sodi, da je vlačugar že večkrat kaznovani in iz okrajnega sodišča v Lipnici pobegli Friderik Lechner.
Vlom Pri posestniku Simonu Crnerešku iz Rajnkovca pri Rogatcu je dne 26. jan. ponoči vlomil neznan tat in ukradel 150 K denarja Naslednjega dne se je izkazalo, da je izvršil tatvino posestnikov hlapec Ferdinand Karlin. Karlin je po tatvini takoj pobegnil, a ni imel sreče. Ko je dospel na Hrvaško so ga aretirali in izročili okra ne-mu sodišču v Rogatcu.
Napad, 27. jan. ponoči je v Studenih pri Mariboru neki fantalin napadel tamoš-njega nočnega čuvaja Andreja Klašiča. Ranil ga je s kamenom tako močno na glavi, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Sankališče „Belvedere" v Bohinjski Bistrici je vsled na novo padlega snega zopet porabno in v dobrem stanju. Vojaški deta-tachement. s sinučimi 35 voj. in 5 častnikov je že en teden tu in ostane še en teden. Športni vlak iz Trsta bo vozil dne 2. in 4. februarja.
Strah pred Browning-revolverjem.
(Resnična zgodba).
Brovvning-revolver je moderno in nevarno orožje. Praktičen je tak-le revolver v vsakem oziru: hitro se nabaše in prazne pa-trone zletijo iz njega same takoj, ko se izstreli krogla, zaprt je pa revolver dvakrat in sicer tako temeljito, da ni nobene bojazni, da bi se sam sprožil v žepu ali v roki, temveč ga more izprožiti in sicer prav hitro samo roka človeka, ki dobro pozna sestavo Browning-revolverja.
Tak revolver imam jaz — in orožni list tudi, prosim — in svo^ečasno sem ga nosil vedno v žepu —- ne zato, da bi vzel komu življenje, ker sem zelo miroljuben človek, temveč samo zato, ker mi je revolver ugajal Sedaj ga že zdavnaj ne nosim sabo, moj Browning leži, lepo v škatljici zaprt, doma, ali tega ni vedel 25. decembra lanskega leta — moj ljubeznivi Doltek Ribnikar, on je takrat mislil da nosim revolver še
vedno pri sebi in da hočem napraviti na vsak način iz njega, Dolfka Ribnikarja — kadaver, t. j. da imam krvoločen namen vzeti mu njegovo dragoceno življenje in ga poslati v pekel.
To je resnica, Ribnikar je trepetal na sam sveti dan preteklega leta, t. j. pred enim dobrim mesecem, pred mojim revolverjem kot šiba na vodi.
Bilo je to tako le: Ravno dan poprej, t. j. 24. decembra lanskega leta. so mi gg. iz »Učit. tiskarne" rekli, da prenehajo z 31. decembrom tiskati »Jutro", ako jim ne dam 30.000 kron. Na sam božični dan sem torej sedel takoj popoldan v kavarni .Evropi" in mislil na razne reči, samo na to seveda ne, kako bi prišel do tridesetih tisoč kron, ker toliko pameten sem bil vedno, da nisem upal doseči — nemogočega. K meni je prisedel prijatelj V. M. Zalar in mi je začel praviti, da mu je rekel Ribnikar, da jaz gotovo sumim na njega na provzročitelja onega sklepa gg. nadzornikov in upravnih svetnikov .Učit. tiskarne" kar pa nikakor ni res, ker on, Ribnikar, je pri tem popolnoma nedolžen, ob enem je pa Ribnikar rekel Zalarju : .Vem, Plut je jezen in morda me še ustreli, ali zadel bo nedolžnega". Da dokaže svojo nedolžnost, mi je poslal Ribnikar po Zalarju neko pismo g. Jelenca, predsednika „Učit. tiskarne1*, v katerem ga ta roti, naj vzamejo mladini »Jutro" v zakup, ker Plutu ga „Učit. tiskarna" na noben način noče več tiskati, tako je sklenilo nadzorstvo, t. j. Jaka Dimnik. V tem pismu je dokazoval g. Jelenc Ribnikarju, da mladini na noben način ne morejo biti dolgo brez svojega organa in zato mu toplo polaga na srce, naj sprejme predlog »Učit. tiskarne". Iu vendar je on, Ribnikar — kakor je rekel prijatelju Zalarju — to vabilo odklonil, ker ni hotel meni delati krivice . . .
Težko mi je bilo takrat pri duši in ni mi bilo do smeha, ali ko sem vse to slišal in prečital Jelenčevo pisrno, sem se nasmejal prav od srca, ker sta mi bila smešna oba .junaka", Ribnikar in — Jelenc.
Gela stvar s tem pismom — ki je nosilo na sebi veliko starejši datum — je bila namreč dogovorjena komedija dveh strahopetcev, ki sta se bala, da ne bi bila za svoje čedno postopanje z mano, oz. z ^Jutrom", kaznovana z mojim Browning-revoiverjem. Omeniti moram namreč naslednje : Pismo je bilo napisano v imenu .Učit. tiskarne", ki je zadruga, torej bi morala biti podpisana na njem dva člana načelstva, kot je to bilo v resnici na vsakem dopisu, ki sem ga jaz prejel od tiskarne. Na tem pismu je bil pa podpisan samo g. Jelenc, kar sem takoj zapazil. Še bolj me je pa utrdilo v prepričanju, da je to pismo dogovorjena komedija med Ribnikarjem in Jelencem, dejstvo, da je Jelenc v pismu izrečno naglašal, da je dalo inicijativo za te korake »Učit. tiskarne" proti meni — nadzorstvo.
Stvar je bila jasna: Jelenc je hotel s pismom oprati sebe in pomagati Ribnikarju, t. j. hotel je zvaliti vso krivdo na Dimnika, Žirovnika in Škulja — ne vem, ako je v nadzorstvu še kdo — češ, naj Plut te po-strelja, mene in Ribnikarja naj pa pusti na miru, naj naju pusti živeti . . .
In »daroval" sem jima življenje. Moža sta mi storila veliko dobroto : ni mala reč pripraviti človeka do tega. da se v tako težkih trenotkih, kot sem jih preživljal takrat jaz, — prav od srca nasmeje. In smejal sem se, smejal nevstrašenemu ,levu“ Ribnikarju in »odločnemu", .pogumnemu" predsedniku — »Zveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev", Jelencu, ki menda ne bo več dolgo predsedoval tej ugledni korporaciji . . . Smejal sem se strahopetcema in smejem se še danes saj se imam zakaj... ♦
* *
Naj nihče ne misli, da je to izmišljen roman. Ne, gola resnica je vse; prijatelj Zalar je priča, ki mi je pismo prinesel in Ribni-karjevo opravičenje. Žalostno, ali resnično je vse to!
—ut
Nemiri na Portugalskem.
Portugalsko socijalistično delavstvo je začetkom tega tedna po nekaterih obratih začelo s stavkami. Delavstvo je upalo, da bo republikanska vlada blagohotno vplivala na razvoj stavkovnega gibanja. Podjetniki pa so z vladno pomočjo začeli omalovaževati delavske zahteve. Vlada je s svojo neodločnostjo prilila še več vrelega olja med itak že skrajno razburjeno delavsko maso. — Delavstvo je proglasilo po celi državi generalno stavko. Vsi delavci vseh strok in obratov so se pokorili temu geslu, ustaviti delo. In generalna stavka se je pričela z vsemi njej lastnimi posledicami. Povsod delo počiva in delavstvo se zbira po mestnih ulicah ter prireja revolucionarne demonstracije. Zlasti v glavnem mestu Lizboni je stavka zadobila povsem revolucijonaren značaj
In vlada? Nezmožna je udušiti v kali i mirnimi sredstvi to nevarno gibanje. Pošilja na ulico vojaštvo in z bajoneti hoče potolažiti odnosno nasititi lačne želodce portugal-
skih delavcev, ki žive v skrajno slabih razmerah.
Generalna stavka traja nekaj dni in že se kažejo grozne gospodarske posledice. — Banke so zaprle svoje blagajne in ustavile ves denarni promet. Gledališča so zaprta, ravnotako gostilne. Prodajalne, tovarne in druga industrijska podjetja so tudi zaprta. Glavne banke so izobesile raz svojih hiš angleške zastave. Splošno pozornost mora tudi v Avstriji zbuditi poročilo, da smostani, cerkve in druge cerkvene kongregacije na Portugalskem izbesiii_raz svojih poslopij avstro-ogrsko zastavo. Železniški promet glavnega mešta z ostalimi važnejšimi mesti vzdržuje vlada odnosno vojaštvo le s težavo. Delavstvo napada z bombami železniške vlake.
Aretacije
V	Lizboni so vojaške patrulje v sredo aretirale okrog 1000 oseb in jih odvedle na krov vojnih, v pristanišču usidranih ladij. Vojaštvo postopa z ujetniki zelo kruto ia nasilno. Okrog 4 v sredo popoldne je močnejši vojaški oddelek obkolil poslopje, kjer je imela delavska zveza svoje osrednje urade in kamor so se shajali zaupniki socijalistične stranke, ki so obveščali vodstvo o vsem gibanju. Vodstvo je bilo permanetno : v lokalih so sprejemali noč in dan sociialistični voditelji poročila o štrajkovnem gibanju in svojim zaupnikom takoj dajali potrebna navodila za nadaljno postopanje.
Ko je vojaštvo udrlo z vso silo v zve-zine prostore, je bilo v zvezi zbranih 600 socialističnih voditeljev in zaupnikov. Med njimi je vzbudil prihod vojaštva splošno presenečenje. Vseh 600 socijalistov je vo aštvo aretiralo in odvedlo na ladije. Med aretiranimi se nahajajo ludi dame in nedoletni otroci, katere je pa vojaštvo ločilo od ostalih in jih odvedlo v mornariški arzenal.
Kakor že javljeno, je vlada proglasila nad mestom in okolico Lizbone obsedno stanje. Komandant lizbonske garnizije je na ugodnih krajih razpostavil dve bateriji topničarjev, ki imajo nalogo takoj streliati na delavce, če bi se začeli zbirati v večjih množinah.
Policija zlasti pazi na anarhiste, ki so tekom zadnjih dni v večjem številu došli v Lizbono. Več anarhistov je aretiranih. Splošno pozornost pa vzbuja v političnih in diplo-matičnih krogih aretacija bivšega zunanjega mfnistra za časa monarhističnega režima, odločnega monarhista Jose-a Azevedo Castello Branco. Policija ga je aretirala, češ, da je poskušal motiti javni mir.
Nestna tramvajska družba v Lizboni je v sredo hotela na vsak način pod vojaškimi bajoneti nadaljevati z obratom. Toda proti kondukterjem stavkokazom in tramvajskim vozovom je stavkujoče delavstvo metalo bombe in gorljive tvarine. — Tramvajska družba je1 v rokah Angležev, ki zvračajo vso odgovornost za družbi stvorjeno in prizadejano škodo na portugalsko vlado. Angleška vlada bo odposlala svoje vojno ladjevje pred Lizbono, da intervenira v prilog vladi.
Za gibanje se tudi zelo zanima bivši portugalski kralj, ki živi sedaj v Parizu, ki skuša, na vse načine, z vsemi sredst i in zlasti s pomočjo visoke portugalske duhovščine in aristokracije doseči zopet kraljevsko čast na Portugalskem. Sedaj pa se zabava s svojo ljubico, — varietetno igralko — Gaby Deslys, ki ga ume dobro skubsti. Saj njen kraljevski prijatelj ji kupi vse, kar poželi.
Portugalska vlada pa sedaj razglaša, da je generalni štrajk ponesrečil. To vest je treba sprejeti s primerno rezervo.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Zagreb, 1. ter. Splošno nezadoljstnost ljudstva ki je dalo duška v vščerajšnjili večernih demonstracijah, skuša hrvaška vlada z najbrutalnejšimi sredstvi udušiti. Državno pravdništvo je dobilo strog ukaz, uporabljati najstrožjo cenzuro proti opozicionalnemu časopisju. Danes so izišli vsi časopisi skoro docela pobeljeni. Listom je sploh onemogočeno in zabranjeno pisati o sedanjem kritičnem, naravnost obupnem političnem položaju kraljevine Hrvaške. Neki napredni list na uvodnem mestu obširno in natanko razpravna o ^pripravljanju dalmatinske ribje salate“.
Dunaj, 1. feb. V vojaških krogih pravijo, da uvede s prvim marcem vojna uprava devet liaubičnih divizij in sicer v Krakovem, Dunaju, v Vipavi, Budimpešti, Komrnu, Zagrebu, Pragi in Lvovu ter še v nekaterih drugih manjših obmejnih krajih.
Dunaj, 1. feb. Dobro poučeni krogi za-trujejo, da doslej še ni definitivno določen rok za zopetno sklicanje poslanske zbornice. Politični krogi so mnenja, da se zbornica sestane ali koncem februarja ali začetkom marca. Sklicanje zbornice je odvisno od tega, na kateri dan bo določeno zasedanje skupnih deiegacij.
Lizbona, 1. jan. Policija nadaljuje z aretacijami, zasačila je tudi tajno tovarno za bombe. Zaplenila je ves pripravljeni eksplo-
zivni materijal in zapila okrog 50 anarhistov. — Vlada je pozvala tekom včerašnje-ga dneva vse posadke iz bližnjih garnizij v mesto. Koncentriranega je nebroj vojaštva. Anarhisti mečejo na vojaške patrulje z oken in streh bombe in druge gorljive tvarine. Doslej je bilo aretiranih 3.000 oseb. Nad mestom bo toliko časa vladalo obsedno stanje, dokler se ne povrne popolen red in mir v deželo.
Carigrad, 1. Turška policija je aretirala sem došlega črnogorskega revolucionarja Bulanoviča, člana črnogorskega revolucijonar-nega odbora, ki hoče umoriti vse člane sedanje črnogorske vlade. Bulanovič je bil že obsojen na devet let težke ječe zaradi svoje revolucionarne propagande, a je iz ječe pobegnil.
Kranjski deželni zbor.
(Izvirno poročilo.)
Ljubljana, dne 1. febr. 1912. *
Danes dopoldne ob 10. se je pričela plenarna seja kranjskega deželnega zbora. Vloženih je bilo več predlogov in interpelacij. Deželni glavar dr. Ivan Šušteršič je na zadevno vprašanje dr. Lampeta glede verifikacije mandatov posl. Reisnerja in Ribnikarja izjavil, da nikdar dal nobenih obljub glede spremembe volilnih okrajev in da so znani očitki brez dejanske podlage.
Nato so sledila poročila deželnih odborov in posameznih odsekov. Vršile so se tudi nadomestne volitve v nekatere odseke in sicer : v šolski odsek en član, posl. Višnikar : v kmečki odsek en član, poslanec Turk; iz mestne skupine en član v personalni odsek: dr. Novak. Slednjič je bila volitev namestnika v deželni odbor iz skupine mest in trgov. Izvoljen je bil posl. dr. Novak.
Po končanih volitvah je zbornica prešla k poročilom finančnega odseka in dr. Lampe je utemeljaval svol v zadnji seji vloženi predlog glede ustanovitve deželne klavnice in mesnice ter je predlagal, da deželni zbor odobri njegov predlog in da zbornica pooblasti deželni odbor, da preskrbi za to potrebna denarna sredstva. Poslanec dr. Tavčar je proti predlogu, ker je stvar prenagljena in utegne deželno gospodarstvo zavesti v velike denarne zadrege. — Ugovarja tudi temu, da bi se deželni odbor pooblastil, da si nabavi zadevna sredstva, brez točne in precizne navedbe številk. Deželna klavnica in mesnica bi ugonobila v Ljubljani vse mesarje obrtuike, ki so že itak zelo zadolženi.
Posl. Povše, slovenski agrarec, zagovarja predlog deželnega odbornika dr. Lampeta in povdarja, da je predlog natanko preštudiran in torej ni prenagljen. — Nemški poslanec Born je tudi proti predlogu. Za njim izvaja dr. Novak, da deželni odbor ni poklican ustanavljati takih špekulativnih obrtniških podjetij in s tem uničevati slovenskega obrtnika.
Predlog je bil seveda sprejet z glasovi večine proti glasovom manjšine.
Deželni zbor je rešil nadalje še nekaj poročil finančnega odseka in nekaj prošenj, ki so se odkazale deželnemu odboru v rešitev.
Poslanec dekan Lavrenčič interpelira deželni zbor, da razsodi o pravnem značaju »Kamniške mestne korporacije*. (Klerikalcem se cede hude sline po precejšnjem premoženju te horporacije. Vemo, kam Lavrenčič taco moli. Klerikalci hočejo tudi tu vse po-srebati in pobasati). Posl. dr. Triller povdarja, da deželni zbor glede razsoje tega vdrašanja nima aktivne legitimacije in da za to vsploh ni kompetenten. — Zadevni v interpelaciji obseženi predlog dekana Lavrenčiča je deželni zbor odnosno klerikalna večina sprejel brez upoštevanja Trillerjevjh ugovorov.
Konec seje ob 1. uri popoldne. Prihodnja seja bo v sredo, dne 7. t. m. ob 10 dopoldne.
Razne vesti.
Narodno manufakturno trgovino Križma-ni8 in Breščak v Trstu via Nuova št. 37 priporočamo kar najtopleje našim čitaleljem iz mesta, okolice, kakor tudi onim iz drugih krajev, ker je priznano solidna, ter mnogo žrtvuje za narodne namene. Kdor obišče Trst, naj ne zamudi ugodne prilike, nabaviti si blaga te tvrdke. Več v oglasu na četrti strani.
* Pokojnina grofice Tolstoj. Vdova pokojnega slavnega ruskega pisatelja grofa Tolskega, je dobila od carja Nikolaja letno pokojnino v znesku 10.000 rubljev.
* Mlada mati. V vasi Greussen pri Mo-nakovem je neka 15-letna šolarica umorila svojega novorojenega otroka. Deklica se krčevito brani povedati ime otrokovega očeta.
* Narodnostni boj. V mestu Rennes je prišlo med francoskimi in nemškimi šolarji do hudega pretepa, tekom katerega je bil neki 8-letni deček tako nevarno ranjen, da je umrl za ranami.
* Rodbinska tragedija. V Torre Vieja pri Madridu so vladale v družini gostilničarja
Pinaldija radi razkošnega življenja že dalje časa neznosne razmere. V sredo ponoči sta žena in 18 letni sin zgrabila v jezi očeta, ga zadavila, razsekala na drobne kosce in truplo nato pokopala na vrtu.
* Radi ljubosumnosti. Predvčerajšnjem je v belgrajskem narodnem gledališču slikar Miletič med predstavo iz ljubosumnosti ustrelil svojo soprogo in nato še sebe smrtno nevarno ranil.
* Umor z elektriko. V ječi Sing Sing v Newyorku so te dni usmrtili morilca strojepiske VVheeler, Alberta Wolterja z elektriko. Usmrtitev je trajala samo par sekund,
* Požar. V gradu Liechtenstein pri Neu-lengbachu je nastal včeraj požar, ki je uničil streho in vso opravo v prvem nadstropju. Grad stoji že iz 14. stoletja. Sedaj prebiva v njem vdova Janner, ki oskrbuje prenočišča za tujce.
* Na Dunaju so te dni obsodili 15-letno deklico Ernestino Doležal na štiri tedne zapora. Deklica je hotela izvršiti samomor in je v to svrho prinesla v sobo posodo zastrupljenega jesilia. Neki otrok, ki je mislil, da je v posodi nekaj sladkega, je tekočino pokusil in takoj umrl za zastrupljenjem.
* Odprava praznikov na Tirolskem. Tri-dentski škof je v svoji škofiji odpravil sle* deče praznika: 2. fbr., 19. in 25. marc, 8 sept. in praznike po Veliki noči, Binko-štih in Božiču.
* Med ljubeznjijo. V Berlinu se je te dni neki ruski trgovec s kavijarjem zabaval z dvema damama. Naslednjega dne zjutraj je zapazil, da mu je zginilo 120.000 mark denarja.
* Sto let star politik. V Blanhenburgu na Pruskem je praznoval dne 31. jan. t. 1. okrožni zdravnik Lerehe stoletnico svojega rojstva. Lerche je bil dolgo časa deželni poslanec in se še sedaj zelo živahno vdeležuje političnega življenja.
* Vjeti tatovi. V Speciji pri- Genovi je policija aretirala v sredo štiri mlade elegantno oblečene osebe, ko so ravno hoteli prodati neke dragocenosti. Ko so prišli na policijo, je policija konstatirala, da ima v rokah one štiri prebrisane tatove, ki so meseca januarja ukradli nekemu juvelirju v Genovi za pol milijona lir dragocenosti. Plemeniti tatovi so razpečali v Benetkah tudi nad dva milijona ponarejenih bankovcev.
* Železniška nesreča. Na kolodvoru Force pri Parizu je skočil neki vlak s tira. Lokomotiva je skočila čez železniški nasip v bližnji potok. Vlakovodja je bil na mestu mrtev, štirje potniki pa so bili težko ranjeni.
* Kopenickijade. Trgovc' mesta Cifu na Kitajskem so s pomočjo garnizije vjeli guvernerja Tu. Guverner Tu, ki je prišel v mesto z vojaki, je navaden slepar. Oblastim je izjavil, da ga je predsednik nove kitajske republike, Sunjatsen, imenoval guvernerjem mesta Čifu, predsedniku Sunjatsenu pa je poročal, da ga je mesto Čifu izvolilo guvernerjem.
* Pop lliodor. Znani ruski prismuknjeni pop lliodor, je pregnan v samostan. Sveti sinod mu je prepovedal vsak javni nastop tako po mestih, kakor po vseh drugih krajih.
* Nova mesta. Cesar je povzdignil dosedanja češka trga Ladovice in Buštjehrad v mesto. Ladovice imajo 3300, Buštjehrad pa 3000 prebivalcev.
* Ljubica bivšega portugalskega kralja
zanika v francoskih listih da bi se poročila z nekim ameriškim igralcem. Vitka in gibčna varieletna igralka Gaby Deslys, svetovno znana korifeja zaradi tega, ker je bila pri-ležnica in ljubica bivšega portugalskega kralja Manuela, je gostovala in kazala svojo umetnost dolarskim princezinjam v Ameriki, odkoder se je te dni povrnila. Obenem se je raznesla gorenja vest po vsej Evropi in tajni glasovi so tudi namigavali, da ji je njen kraljevski oboževatelj izročil ’.a doto bogat in dragocen dar. Igralka je iz Londona došla v Pariz in tu je iz avila armadi časnikarjev, da ni resnična vest o njeni možitvi. Ona je
v Ameriki le nastopila na odru v družbi nekega svojega prijatelja. Prislužila si je obilo novcev in namerava sedaj v Parizu sezidati posebno kopališče za dame.
Izjava.
Ker od raznih strani slišim da me je g. Janez Konda, ki je bil pri občinskih volitvah v Kandiji protikandidat napram Zurcu, pooblastil do sestave in vložitve rekurza proti tem volitvam, izjavljam na tem mestu: Omenjeni g. Konda je bil izpočetka volitev res v opoziciji proti Zurcu in farovški stranki, bil je pa v opoziciji, ker so ga kolikor meni znano, volilci sami na to privedli. Res je potem ko je videl, da je propadel, tudi z drugimi vred zabavljal čez te volitve in res je, da je bil on eden prvih, ki so bili za to, da se vloži rekurz. Nasprotno pa je tudi res, da sem jaz rekurz sestavil brez njegovega naročila, in le vsled želje in zahteve večine občanov, ki so trdnega prepričanja, da so se volitve vršile nepostavno. Da sem bil tudi jaz volivec, bi bil če nihče drugi, sam vložil rekurz. Ker pa sem le občan te občine in ne tudi voli-lec, sem moral preskrbeti, da so rekurz po nebranih podavkih podpisali možje volivci, ki so gleae nezakonitega postopanja pri volitvah istega mnenja z menoj vred. Res je, da je vsa občina računala na to, da bo g. Konda prvi, ki podpiše rekurz. Toda res je tudi, da se je g. Konda v odločilnem tre-notku potem ko je že 13 zavednih mož iz okolice podpisalo rekurz, se zbal Zurca in klerikalcev ter vrgel puško v koruzo, (če ravno zdaj v snegu ne rase koruza). G. Konda torej rekurza meni n i naročil in ga tudi ni podpisal. Klerikalci torej nimajo povoda radi rekurza biti jezni na g. Kondata radi mene lahko postanejo z Zurcem vred še nadalje njegovi najboljši prijatelji.
Toliko, da ne bo kake pomote.
Franjo Pirc, časnikar t. č. v Kandiji'
Mali oglasi.
Spreten žagar ‘"“J*1
lenjskem. Naslov pove uprava „Jutra“ v Trstu.
TšČrtm 1)0^ Postarno žensko k dvema otrokoma loomil sa 0 za jez jan> ponadbe na upravo „Jutra“ v Ljubljani.
TTuvvi tiA dobro cello. — Ponudho upravništvn iV.Upi Se nJutra“ v Ljubljani.
oo nižješolca na stanovanje, even-t/J UltJ so tualno tudi hrano. Natančnejše pri upravništvu „Jutra“ v Ljubljani.
Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Pint. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polid) v Trstu.
Slovenci podpirajte Družbo sv. Cirila in Metoda.
ELEGANTEN m TRPEŽEN je
PALMA
kauoukov podpetnik.
—■ ■	— %
Senzaeijonalfia prodaja najnooejše spomladanske konfekcije !
cRaonokar dospela sveža, najmodernejša konfekcija za dame ii\ to dolgi paletoti (ra-glani) in kostun\i od
M M.— naprej
njo dre iq barvane jopiee za deklice od J{ 4 naprej ,,	„	„	»	»	otroke » » 2	„
cHngleško skladišče oblek
Č). cBernatooid,
Ljubljana, Mestni trg. štev. 5
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
p. z> z n. z.
©© obrestuje hranilne vloge po
M*i oi v Ljubljani
^	2	O	brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. ^ -žfc Popolnoma varno naložen denar, zfc ^	^	Rezervni	zaklad: nad
>oc<x>oc<xxx><xxxxxxxxxxxx>;> Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
===== V LJUBLJANI
S
§
>>	Sodnijska ulica št. 3.
| Dobe se 'tudi izgotovljena obuvala.
$ Izdeluje prave gorske in tetov. čevlje.
v'XXXXXXX <xxyxxxx>c<xx<xxxx>oooo<x><
^©©©©©©0©S0©®0®©©iS®©©©©©®0®©Q©©©s^
Mestna hranilnica ljubljanska 1
- Ljubljani — Prešernova ulica štev. 3 N ajvečja slovenska, hranilnica.
ON
i—i
oi
4-)
<L>
V
V
C
O
d
4->
<U
£
o
Uh
Ph
C
o
a
>
o
c
o
i«
4—<
co
bO
3
«-*-
O* §
O
<
essas
X*
•n O S
m.
sr
>i
p
3
O
Orq
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
NAROČAJTE NOVI
jubilejni cenik
s koledarjem, ki se dobi tudi po pošti brezplačno!
Za ženine in neveste
naj večja izbira, graviranje v poročne prstane zastonj.
 Najboljše ure „UNION“, ---------------------------------------
Naj večja izbira zlatnine in srebrnine.
Za obilni obisk se priporoča
Fran Čuden v Ljubljani
nasproti Frančiškanske cerkve.
Rezervni zaklad 1 milijon 300 tisoč kron.
Sprejema vloge vsak delavnik. — Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. — Obrestuje po
4%°|o brez odbitka.
Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo.— Poslovanje nadzoruje
g. kr. deželna vlada.
Izključena je vsaka spekulacija in izguba vloženega denarja.
Posoja na zemljišča in poslopja proti 5% obrestim in najmanj l/**/o amortizacije. — Za varčevanje ima vpeljane
domače hranilnike.
BI Posoja tudi na menioe in vrednostne papirje. BW ©
»©@©@©©(§©©©©©©©©©©©©©©1
Vekoslav Plesničar
TUŠI* ullOA Ctiulia 29 TRST
Trgovina z vsakovrstnim jestvinsklm blagom, razpošilja blago v mestu franko na dom in na deželo po dogovoru. Postrežba točna in solidna. - Konkurenčne cene.
2 močna učenca,
pridna, se sprejmeta pod lagodnimi pogoji v pekovsko obrt. — Naslov pove uprava «Jutra» v Trstu.
II
I
1
i
i
iiksl
k
TOVARNA J 3 tfLTfl PRAGA-Vfli j
J ta dobra zrtna kava.	g
otroSka moka, oblati in drugi | ^ izdelki edino ovoje w&te. i Čač-opii ..Domači Prijoldj;'- Zahtevajte cenik
Novo pogrebno pod.jetje
Prevoz mrličev na vse hrajo TJttST — Oorso žtv. 4:7 (vogal Piaasssa O. Goldoni) - Telefon 14-02.
Zastopstva v Nabrežini, na Opčinah in pri Orehu (Noghere), in v Miljah z razprodajo pogrebnih predmetov.
Vozovi z bogato opremo od najenostavnejših do najbolj luksurijoznih — Krasna izbera vencev iz umetnega cvetja, biserov in porcelane. — Zaloga pravovoščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in na debelo. Fst pogrebni predmeti so stalno na izbero. — Stalne, cene brez konkurence, postrežba točna, splošno pohvalna. — Nočna naročila se sprejemajo v zalogi, ul. Tesa št. 31. — Telefon. 14-02.
Svoji k svojim!
Najve£ja edina slovenska tvrdka
Križmančič & Breščak
ulloa Nuova 87 — TRST
ulica Nuova 87
FR. P. ZAJEC
l
opta
zavod
priporoča slavnemu občinstvu
svojo ogromno zalogo manufakt. blaga
Najzmerneje cone. Točna postrežba. — Prevzame se delo po naročbi.
Stvari, ki ne ugajajo se zamenjajo takoj. Angleško volneno blago za ženske obleke, alpagas in različne štofe za bluze in vsakovrstne tkanine volnene v največjem izboru. Perkali, zelirji, panama, satin, ohsford in najrazličneje bombažasto blago, vsakovrstno telesno, namizno in postelno perilo. Blago za moške obleke: volneno in bombažasto. - Odpje bombažne
in volnene, pogrinjala za postelje, zavese, preproge, volna iu žima.
Vsake«, drobnarija za šivilje in krojače.
Svoji k svojim!
Ljubljana, Stari trg it. 9.
Cenike pošiljam zastonj in poStnine presto-
Naprodaj
so v Poli in v okolioi v lepi legi zemljišča primerna za poljedelstvo sadne in zeljiščne vrte in za vinograde zelo pripravna. Pri najmanjšem nakupu iooo ma je cena i m2 K 1-50. Zelo ugodni plačilni pogoji. Natančnejša pojasnila se dobijo v pisarni gospoda Konrada Karola Exner, Trst Piazza Caserma št. 1, ali pa pri gosp. Karl Čermak v Poli Via Dignano štev. 34