Dobra novica za Lipico Minister za kulturo Franceschini v starem pristanišču in Miramaru Solkansko veslaško izročilo JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 204 (21.441) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 3. SEPTEMBRA 2015 1,20 € tudi na družbenih omrežjih primorskiD S ^Ê orimorski snort 3 U primorskijport —postani naš sledilec POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 771124 666007 50 903 Pol stoletja bogatenja znanja Ivan Žerjal Jesenski seminar za slovenske šole v Italiji je dopolnil pol stoletja. Pobuda, ki je v 60. letih prejšnjega stoletja omogočila začetek posredovanja znanja in novih dognanj na področju didaktike, izmenjave izkušenj šolnikov ter primerjanja šolskih sistemov in posledično medsebojnega bogatenja, je postala že tradicionalno, skoraj rutinsko srečanje šolnikov tik pred začetkom pouka v novem šolskem letu. V prihodnjih dneh se bodo udeležili številnih predavanj in delavnic, ki bodo obsegala področja od načrtovanja dela v vrtcu in socializacije do predvsem poučevanja naravoslovja in izziva, ki ga predstavljajo nove informacijske in komunikacijske tehnologije. Skratka, tudi o novih izzivih se bo govorilo na seminarju, ki pa že dolgo ni edina priložnost za bogatenje znanja in izkušenj naših šolnikov. V teku desetletij so se mu pridružili še poletni seminar ter številne druge izobraževalne pobude. Tako je bil npr. lanski jesenski seminar dejanska »odskočna deska« celoletnega čezmejnega projekta o dvigu jezikovnih kompe-tenc, ki so ga izvedli v sodelovanju s samoupravno skupnostjo Italijanov v Sloveniji. Obisk tovrstnih pobud sicer ni tako množičen kot tisti, ki ga beležimo na jesenskem seminarju, vendar se s tem oblikuje jedro šolnikov, dovzetnih za soočenje z novimi prijemi in načini dela, ki z bogatenjem lastnega znanja prispevajo k dodatnemu bogatenju šole same. TRST - Uradno odprtje v Kulturnem domu Jubilejni seminar za strokovno rast zamejskih šolnikov ŠPORT Za Slogo Tabor bo igral še en nekdanji šampion TRST - V Kulturnem domu so včeraj uradno odprli 50. jesenski seminar za slovenske šolnike v Italiji, ki ga prirejata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo in Uradom za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino. Seminar ponuja priložnost za strokovno rast zamejskih šolnikov. Uvodno predavanje je imel nekdanji slovenski minister za šolstvo Slavko Gaber, množico šolnikov pa so ob odprtju nagovorili pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni, vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini, vodilni funkcionar Deželnega šolskega urada Pietro Biasiol ter Gregor Mohorčič in Vinko Logaj. Na 4. strani BLED - Karl Erjavec Slovenijo skrbi reforma uprav FJK BLED - Slovenija pričakuje, da reforme v Italiji ne bodo zmanjšale dosežene ravni zaščite slovenske manjšine. Zunanji minister Erjavec je to izrazil podtajniku na zunanjem ministrtvu Della Vedovi, ki je zastopal Italijo na Strateškem forumu na Bledu. Vodja slovenske diplomacije je izrecno omenil reformo krajevnih uprav v Furlaniji-Julijski krajini. To ni prvič, da Slovenija opozori Italijo na morebitne škodljive posledice omenjene reforme za Slovence v Italiji. Na 3. strani Čistilna akcija v Silosu TRST- Prostovoljci Italijanskega konzorcija za solidarnost ICS so včeraj nadaljevali s čiščenjem Silosa, kjer skoraj 200 pribežnikov čaka na selitev. Čistilna akcija se je začela v nedeljo in se bo po napovedih zaključila danes. Na 5. strani Odbojkarji Sloge Tabor stopajo v novo športno sezono s pravo »sanjsko« ekipo, saj se jim je na prvem treningu v torek v Repnu pridružil tudi nekdanji reprezen-tant Francesco Biribanti. Zdaj 39-letni odbojkar je bil leta 2003 z Italijo evropski prvak. Poleg tega so se za letošnjo državno B2-ligo okrepili tudi z izkušenim podajalcem Stefanom Rigonatom. A prvenstvo žal ne bo tako zanimivo, saj zaradi reorganizacije prvenstev praktično napredovanj ne bo. Na 14. strani Jovanotti v Ljubljani obljublja spektakel Na 5. strani Lonjer ponosen na pobudo Arteden Na 6. strani Kateryna Kalytko o vojni v Ukrajini Na 8. strani V Gorici se obeta negotov izid Na 9. strani KULTURA - Začel se je 72. mednarodni filmski festival Benetke do 12. septembra središče sedme umetnosti BENETKE - V Benetkah se je sinoči začel 72. mednarodni filmski festival. Mostro, ki se ob Cannesu in Berlinu uvršča med najpomembnejše filmske festivale na svetu, je zunaj tekmovalnega programa odprla svetovna premiera gorniške srhljivke v 3D tehniki Everest v režiji Baltasarja Kormakura. V tekmi za zlatega leva je letos 21 filmov. V tekmovalnem programu prevladujejo ameriški in italijanski filmi, v tekmovalni program pa so uvrščeni še filmi iz Avstralije, Kitajske, Francije, Izraela, Poljske, Južnoafriške republike in Venezuele. Med ameriški filmi se bosta za zlatega leva med drugim potegovala tudi Cary Fukunaga z dramo o otrocih vojakih Beasts of No Nation ter Drake Doremus s filmom Equals - futuristično ljubezensko zgodbo, ki naj bi spominjala na roman Georgea Orwella 1984. Italija se bo za osrednje festivalske nagrade med drugim potegovala z najnovejšim filmom mojstra groze Marca Bellocchia naslovljenim Sangue del mio sangue, v tekmi je tudi Luca Guadagnino, ki je posnel ameriški triler A Bigger Splash s Tildo Swinton in Ralphom Fien-nesom. Žiriji, ki bo odločala o dobitniku zlatega leva, bo predsedoval mehiški režiser Alfonso Cuaron. Festival se bo s podelitvijo nagrad sklenil 12. septembra. Zlatega leva za življenjsko delo letos prejme francoski režiser Bertrand Tavernier. Direktor festivala Alberto Barbera ga je označil kot «dovršenega, nekonfor-mističnega in neomajno eklektičnega avtorja». Lani je zlatega leva za najboljši film na festivalu dobil švedski nadrealistični film Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju režiserja Roya Anderssona. TRST - Čezmejni tržaško-izolski projekt »Ustvarjalna« sončna očala MOOD 2 Četrtek, 3. septembra 2015 ITALIJA, SVET PRIBEŽNIKI - Evropa v težavah Poziv za izhod iz popolnega kaosa Prostovoljci delijo hrano na železniški postaji na Dunaju ansa ITALIJA - Polemika Renzi: Bruselj nam ne more ukazovati RIM - Matteo Renzi je precej jezen na Evropsko komisijo, ki je izrazila dvome nad načrtovano ukinitvijo davkov na hiše in stanovanja v Italiji. Predsednik italijanske vlade je včeraj potrdil, da zelo resno razmišlja ne samo o ukinitvi omenjenih davščin, temveč tudi o splošnem znižanju davkov. V Bruslju so Renzijeve načrte označili ne le za nekoristne, temveč celo tudi za škodljive za gospodarsko rast Italije. »Vlada bo odločala samostojno in brez pogojevanj. V Bruslju naj se raje ukvarjajo z begunsko krizo,« je izjave Evropske komisije rezko komentiral vladni podtajnik za evropske zadeve Sandro Gozi. V Rimu po njegovem sploh ne bodo vzeli v pretres evropskega priporočila Italiji, naj raje zniža ceno dela, ki jo sicer močno bremenijo davki. Renzijeve napovedi o ukinitvi oziroma znižanju davkov na nepremičnine so doživele kritike tudi v Italiji. Sindikati sicer pozdravljajo načrte za manjši davčni pritisk, vladi pa očitajo, da je doslej naredila premalo v boju proti davčnim utajam, ki še vedno močno zavirajo gospodarsko rast v državi. Predsednik vlade je sinoči na neki radijski oddaji ponovil kritike na račun Evropske unije. Glede begunske krize, ki je ni videti konca, je Renzi znova obžaloval preveč pasivno vlogo Bruslja, ki je vso odgovornost na vse države zvrnil na posamezne države. To ni prvič, da je Renzi glede beguncev in pribežnikov kritičen do evropske politike. Pač pa je predsednik vlade pohvalno omenil Nemčijo, ki je pred kratkim prvič javno pohvalila Italijo zaradi njenega odnosa do beguncev. BUDIMPEŠTA - Migracijski valovi še naprej preplavljajo Evropo in ne kažejo znakov popuščanja. Več tisoč migrantov, ki želijo nadaljevati pot do Avstrije in Nemčije, je obtičalo na glavni železniški postaji v Budimpešti. Grčija še naprej beleži vrtoglave dnevne številke prihodov migrantov. Zato so Italija, Francija in Nemčija včeraj skupaj zahtevale trden odziv Evropske unije na begunsko krizo. Italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni skupaj s kolegoma iz Nemčije in Francije v pismu visoki zunanjepolitični predstavnici EU Fe-derici Mogherini poziva k bolj pošteni porazdelitvi beguncev med članicami EU in zahteval, da je treba dodelati trenutno veljavno azilno zakonodajo. Zavzeli so se za hitrejšo obravnavo prošenj za azil in tudi učinkovitejšo politiko deportacij migrantov, ki so na nezakonit način dosegli Evropo. K temu pa po njihovih besedah sodi enotno razumevanje znotraj EU glede tega, katere države izvora beguncev so varne in katere ne. Na tisoče migrantov je tudi včeraj vztrajalo pred glavno železniško postajo v Budimpešti, ki so jo madžarske oblasti v torek zanje zaprle in jim tako preprečile nadaljevanje poti v Nemčijo in druge evropske države. Nekateri izmed beguncev, ki naj bi jih bilo med 2000 in 3000, so organizirali sedeč protest, med katerim so znova zahtevali nadaljevanje poti. Kot je poudaril tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs, Budimpešta samo uveljavlja pravila EU, v skladu s katerimi mora vsak, ki želi potovati po Evropi, imeti veljavne potovalne dokumente in vizum za schengensko območje. Na Madžarsko je samo v avgustu pripotovalo 50.000 migrantov, večinoma iz Sirije, Iraka in Afganistana. Večina jih želi pot nadaljevati v Nemčijo. V tamkajšnji zvezni deželi Bavarska so samo v torek zabeležili prihod rekordnih 3500 prosilcev za azil. Bavarska se tako sooča s silovitim navalom migrantov in je zato za pomoč zaprosila tudi Italijo. Italijanska policija je zato na željo te nemške dežele okrepila nadzor na prelazu Brenner na meji z Avstrijo. Preko prelaza Brenner se sicer vsak dan poskušajo prebiti številni migranti, ki so Italijo dosegli prek Sredozemskega morja. Nemčija se spopada s prilivi mi-grantov iz smeri Madžarske in Avstrije, na roko pa ji očitno ne bo šla niti Češka, ki je napovedala, da beguncem iz Sirije več ne bo preprečevala nadaljevanja poti proti Nemčiji. Češka policija prestrežene Sirce, če so za azil zaprosili na Madžarskem, ne pelje več v centre, od koder bi jih nato de-portirali. V luči vse številčnejših prihodov v Nemčijo pa je nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier pri obvladovanju begunske krize pozval k tesnejšemu sodelovanju znotraj Evropske unije. Po njegovih besedah je migrantska krize dosegla takšne dimenzije, da je treba prenehati s prstom kazati drug na drugega. Srbski zunanji minister Ivica Dačic je kljub temu kritiziral po njegovem nepopolno in neenotno begunsko politiko držav članic EU. Finančno pomoč v višini 1,7 milijona evrov, ki jo je EU ponudila Srbiji in Makedoniji za spopad z migracijskimi pritiski, pa je ocenil za neresno. Vrtoglave številke prihodov migran-tom medtem še naprej beležijo v Grčiji. V grški Pirej so v torek zvečer in davi s povsem prenapolnjenega otoka Lezbos prepeljali kakih 4300 beguncev, večinoma iz Sirije. Otok v Egejskem morju je zaradi bližine Turčije v zadnjih mesecih za begun- Na sicilski obali včeraj rešili še 90 migrantov ansa ce in druge migrante postal ena glavnih vstopnih točk v Evropo. Razmere na Lezbosu in drugih otokih v Egejskem morju, kot so Leros, Kos, Samos, Kalimnos in Agatonisi so kaotične. Več sto migrantov spi pod milim nebom. Prišleki niso ustrezno preskrbljeni, saj oblasti nimajo denarja. Grška policija je poleg tega v tovornjaku na avtocesti na severu Grčije danes odkrila kar 103 begunce. K sreči so migranti v dobrem zdravstvenem stanju. Tihotapci ljudi so migrante nameravali prepeljati do zahodne Evrope. Begunci so Grčijo dosegli s prečkanjem reke Marice na meji s Turčijo, nato pa so se dobili s tihotapci. Grška policija je zaradi suma tihotapljenja ljudi aretirala štiri Bolgare in dva Turka. Na evropskih cestah so tovrstne najdbe migrantov v utesnjenih prostorih prevoznih sredstev vse pogostejše. Avstrijska policija je na območju Dunaja v torek ustavila manjši tovornjak, ki naj bi prišel iz Madžarske, in v njem našla 24 afganistanskih migrantov, ki so bili k sreči še v dobrem zdravstvenem stanju. O smrtnih žrtvah migrantov zaradi njihove nevarne poti v smeri Evrope medtem poročajo iz Turčije. V nesreči dveh plovil z migranti je pred turško obalo utonilo vsaj 11 ljudi, med njimi tudi trije otroci. O migrantskih pritiskih poročajo tudi iz Calaisa. Zaradi več ljudi, najverjetneje migrantov, na železniški progi je bil ponoči delno ustavljen promet pod Rokav-skim prelivom. Na odhodne postaje se je v francoskem Calaisu moralo vsega skupaj vrniti šest vlakov podjetja Eurostar. PARIZ - Eden najhujših požarov v Parizu Z ognjem, ki je zahteval osem žrtev, se je spopadlo 100 gasilcev PARIZ - Na severu francoske prestolnice Pariz je v noči na sredo v večsta-novanjski hiši izbruhnil požar, ki je zahteval osem smrtnih žrtev, med katerimi sta dva otroka. Vzrok požara, ki je izbruhnil okoli 4.30, ni znan, z ognjenimi zublji pa se je približno tri ure borilo več kot sto gasilcev. Med osmimi smrtnimi žrtvami sta dve osebi, ki sta umrli zaradi skoka skozi okno. Francoski notranji minister Bernard Cazenezuve, ki je obiskal prizorišče požara, je navedel, da so bili v požaru poleg osmih mrtvih še štirje poškodovani, ki so v kritičnem stanju. Tožilstvo je že sprožilo preiskavo vzrokov požara, za katerega domnevajo, da ni bil nesreča. Doslej so že ugotovili, da je požar, ki je najhujši po letu 2005 v Parizu, ločeno izbruhnil na dveh mestih v stavbi. Ognjeni zublji so prizadeli skupno 15 stavb v pariškem delavskem naselju, najhuje pa je bila prizadeta zasebna večstano-vanjska hiša in ne blok oz. stanovanja za družine z nižjimi dohodki. Opustošeno poslopje v 18. pariškem okrožju ansa HRVAŠKA Vladi se mudi na volitve brez podpore javnosti ZAGREB - Hrvaški mediji se strinjajo, da bodo parlamentarne volitve na Hrvaškem najpozneje novembra. Datum bo določila predsednica države Kolinda Grabar-Kitaro-vic. Čeprav vladajoča levosredinska koalicija uradno še ni sprejela odločitve o razpustitvi sabora, kar bi bolj jasno določilo možne datume rednih parlamentarnih volitev, je po torkovi zahtevi vlade za izredno saborsko sejo, sprožila nov val ugibanj o datumu parlamentarnih volitev. Ugibanja o datumu volitev na hrvaškem trajajo že dlje časa, v medijih so bile v igri že vse možne nedelje od pozne jeseni 2015 do konca mandata vlade Zorana Milanovica februarja 2016. Izredna seja sabora pa nakazuje, da želi levosredinska vlada na volišča čim prej, najpozneje novembra, ocenjujejo vodilni hrvaški časniki. Za to naj bi se odločili tudi, da bi odvzeli čas za volilne priprave novim koalicijam, ki se oblikujejo na levici in levi sredini ter grozijo z odvzemom zajetnega števila glasov SDP in njenim partnerkam. Na Hrvaškem ocenjujejo, da obstaja tudi več drugih razlogov, zakaj levosredinska vlada hiti na volitve v peti prestavi, potem ko je premier Zoran Milanovic večkrat dejal, da bodo mandat opravili do konca. Z jesenskimi volitvami naj bi poskusili unovčiti predvsem nekatere za vlado ugodne gospodarske kazalce, kot sta krepitev domačega bruto proizvoda in uspešna turistična sezona. Levi sredini naj bi se poleg tega mudilo na volitve pred 18. novembrom, ko bodo potekale žalne slovesnosti ob obletnici vukovarske tragedije, ki jo je desnica že lani preko veteranskih združenj izkoristila za izražanje odprtega sovraštva do Mila-noviceve vlade. Letos pa bi lahko slovesnost izkoristila za množični predvolilni shod, podobno kot je HDZ storila prejšnji mesec v Kninu ob 20. obletnici operacije Nevihta. Avgustovske raziskave javnega mnenja so pokazale, da ima HDZ prepričljivih devet odstotkov prednosti pred SDP, medtem ko ima desna koalicija na čelu s HDZ nekaj manj kot šest točk prednosti pred vladno koalicijo. Medtem ko največja opozicijska stranka računa na veliko zmago, v SDP upajo, da bodo izidi parlamentarnih volitev tesni ter da se bodo na koncu obdržali na oblasti. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 3. septembra 2015 3 BLED - Karl Erjavec se je sestal z Benedettom Della Vedovo Slovenijo še vedno skrbi reforma uprav v FJK BLED - Slovenija pričakuje, da reforme v Italiji ne bodo zmanjšale dosežene ravni zaščite, ki jo uživa slovenska manjšina. Zunanji minister Karl Erjavec je to pričakovanje izrazil pod-tajniku na italijanskem zunanjem ministrstvu Benedettu Della Vedovi, ki je zastopal Italijo na Strateškem forumu na Bledu. Vodja slovenske diplomacije je v sklopu reform izrecno omenil reformo krajevnih uprav v Furlaniji-Ju-lijski krajini. To ni prvič, da Slovenija opozori Italijo na morebitne škodljive posledice omenjene reforme za slovensko manjšino. V preteklosti sta to že naredila predsednik republike Borut Pahor in veleposlanik v Rimu Iztok Mi-rošič, predstavnikom Slovenije pa pri tem niso pomagale razlike, ki glede ocen (in posledic) te reforme razdvajajo slovensko manjšino. V pogovoru z Della Vedovo je Er- Vladni podtajnik Benedetto Della Vedova javec tudi izrazil pričakovanje, da bo v kratkem izvedeno zasedanje koordinacijskega odbora ministrov Slovenije in Italije. Zasedanje naj bi bilo pred koncem leta v Ljubljani, datuma pa še niso določili. Ustanovitev Koordinacijskega odbora ministrov, pristojnih za zunanje zadeve, gospodarstvo, energetiko, okolje, infrastrukturo, promet, kmetijstvo, univerze in znanstveno raziskovanje, izhaja iz Memoranduma o sodelovanju med Vlado Italijanske republike in Vlado Republike Slovenije, podpisanega 14. maja 2007 v Bruslju. Odbor je zadnjič zasedal lanskega maja v Rimu. Erjavec in Della Vedova sta govorila tudi o milanskem Expu. Izrazila sta zadovoljstvo nad veliko vidnostjo in odmevnostjo svetovne razstave, na kateri so med drugim izstopali tudi zelo dobri odnosi med Italijo in Slovenijo. LJUBLJANA - 12. januarja v Stožicah Jovanotti obljublja pravi spektakel LJUBLJANA - V Ljubljano se januarja po skoraj 20 letih vrača priljubljeni italijanski zvezdnik Lorenzo Cherubini, bolj znan kot Jovanotti. Kot je poudaril na včerajšnji novinarski konferenci, bo v Stožicah pripravil spekta-kularen in nepozaben koncert, na katerem bodo uživali tudi tisti, ki njegove glasbe še ne poznajo. Jovanotti je svojo glasbeno pot začel v 80. letih minulega stoletja kot didžej. Večji mednarodni uspeh sta mu prinesla pop albumoma Lorenzo 1992 in Lorenzo 1994, na katerih so izšle pesmi, kot so Serenata Rap, Penso Positivo, Piove. Odtlej je italijanski zvezdnik požel uspeh tudi s pesmimi, kot so L'Ombe-lico Del Mondo, Bella, Per te in mnogimi drugimi. Na začetku 90. let je gostoval v dvorani Tivoli, a se, kot pravi, koncerta le bežno spominja. Takrat je bil namreč na prvi večji mednarodni turneji, ki je bila zelo naporna, zato tudi Ljubljane ni imel časa spoznati. Mu je pa v spominu ostala dobra atmosfera, saj ob prihodu v slovensko prestolnico ni vedel, kaj pričakovati. Letos je izdal novi album z naslovom Lorenzo 2015 CC., ki je v Sloveniji doživel platinasto naklado. Kot je povedal, je na albumu 30 novih pesmi, saj svetu, kjer je že tako veliko stvari, sam vedno rad doda še več. Takšen je tudi njegov moto, da v življenju vedno dodaja več. Album je po njegovih besedah deklaracija svobode, hkrati 30 pesmi zaokroži format takšnega albuma. Lorenzo Cherubini Jovanotti Obiska nove velike dvorane Stoži-ce, kamor bo lahko preselili ogromno koncertno produkcijo, se veseli. Kot je dejal, danes spektakla ni mogoče narediti brez dobre animacije, zato je tudi temu delu posvetil veliko pozornosti. «A na koncu mora biti na prvem mestu vedno dobra glasba,» je poudaril. Nastopa pred neznanim občinstvom se ne boji, saj vedno naleti na dober odziv. Njegovi koncerti so vedno polni energije zato verjame, da bo prepričal vse obiskovalce. Jovanotti uživa tako v studiu kot na odru. Celoten proces je opisal kot dihanje: «Ko sem v studiu vdihnem, kar počnem na odru, pa je kot nekakšen iz-dih.» Ze v studiu tudi razmišlja, kako bo pesem zvenela na odru in kako jo bo sprejelo občinstvo. Koncert v Stožicah bo 12. januarja, vstopnice so že v prodaji. (STA) MUZEJI IN KNJIŽNICE - Igor Gabrovec »Dežela naj ovrednoti slovensko dediščino« TRST - Pristojna komisija deželnega sveta je z glasovi leve sredine in ob nasprotovanju opozicije (Gibanje 5 zvezd se je vzdržalo) odobrila zakonski predlog o preustroju kulturnih dobrin v FJK. Predložil ga je odbornik Gianni Torrenti, ki je izpostavil pomen tega zakona predvsem na področju knjižničarska in muzejev. Na predlog deželnega svetnika Igorja Gabrovca je komisija v sklopu avdicij za odobritev zakonskega predloga prisluhnila tudi mnenju Walterja Bandlja (SSO) in Martina Lissiacha (SKGZ). Gabrovec, ki je podprl predlog, je opozoril na nekatera vprašanja, ki direktno zadevajo slovensko narodno skupnost. Pozval je Deželo, naj se potrudi, da bodo informatski sistemi, ki bodo povezovali knjižnice in muzeje, upoštevali ne samo slovenščino, temveč tudi slovensko pisavo. Tor-renti je zagotovil pravilno uporabo slovenske abecede, kar naj bi veljalo tudi za furlanščino in nemščino. Slovenci v FJK razpolagajo z bogato mrežo knjižnic in muzejev (Ga-brovec je izrecno omenil Kraško hišo v Repnu, kriški Ribiški muzej in SMO v Benečiji), ki si zaslužijo pozornost deželne uprave. Zastopnik Slovenske skupnosti pričakuje tudi deželno pomoč dvojezičnim občinskim upravam, ki imajo pomembno vlogo na področju osveščanja in kulturnega izobraževanja. Nekdanji tržaški župan Roberto Dipiazza je pozval Torrentija k večji pozornosti do zgodovine prve svetovne vojne na tržaškem in goriškem Krasu. Dežela naj razmisli o muzeju prve vojne po zgledu muzeja v Kobaridu. Igor Gabrovec je v svojem posegu omenil tudi repensko Kraško hišo Na Solbici v Reziji v soboto Festival spontanega petja SOLBICA - Besede, pesem, glas. S tem geslom prihaja v soboto na Sol-bico Festival spontanega petja 2015. Za cerkvijo, na dvorišču stare hiše, ki jo obnavlja Kulturno društvo Muzej rezijanskih ljudi, bo ob 18.30 koncert ljudskih pesmi, ki ga bodo sooblikovale Rezijanka Silvana Pa-letti, Edda Pinzan in Novella del Fabbro iz Karnije, duo iz Ukev v Kanalski dolini, posebna gostja pa bo Ljoba Jenče. Med festivalom bodo predstavili tudi zgoščenko s knjižico »Te solba-ške svete wuže po nes / Repertorio di canti religiosi in resiano«, ki vsebuje stare solbiške cerkvene pesmi. Za RAI je te pesmi pred približno petdesetimi leti posnel Pavle Merku. Pozdravne nagovore bodo imeli Sandro Quaglia, Luigia Negro, don Gianluca Molinaro, Giorgio Banc-hig, Giuliano Fiorini in Giovanni Floreani. Glasbeni večer prirejajo Kulturno društvo Furclap, KD Muzej rezi-janskih ljudi, KD Rozajanski Dum, Združenje Evgen Blankin in združenje "ViviStolvizza". (NM) Samostan v Dajli ostane v hrvaških rokah ZAGREB - Puljsko sodišče je razsodilo, da bo benediktinski samostan v Dajli v Istri ostal v hrvaških rokah, to se pravi v sklopu istrske škofije. S tem je sodišče naredilo konec sporu med istrsko škofijo in Vatikanom, ki je podpiral zahtevo benediktincev iz Praglie pri Padovi. Slednji so zapustili samostan leta 1947, ko so tisti kraji prišli pod jugoslovansko upravo. Italijanski benediktinci so se vsekakor še pred razsodbo odpovedali samostanu v Dajli. Umrl mladi motociklist TRASAGHIS - Na državni cesti SS512 je včeraj zjutraj na območju Trasaghisa umrl 26-letni Manuel Graziani iz Čente. S svojim motorjem je zapeljal s ceste in trčil v obcestno ogrado, pod katero se je motor zagozdil. Na pomoč so mu takoj priskočili prijatelji, ki so se vozili skupaj z njim, poškodbam pa je podlegel nekaj ur zatem v videmski bolnišnici, v katero so ga prepeljali s helikopterjem. KRAS - Dobra novica Avstrija umaknila sporno določilo o Kobilarni Lipica LIPICA - Kobilarna Lipica je s podporo več slovenskih ministrstev dosegla, da je Avstrija umaknila sporno določilo iz nominacije pri Unescu, da Kobilarna Piber vodi izvorno rodovniško knjigo za lipicanca. S tem je kobilarna Lipica prevzela vodilno vlogo pri pripravi serijske transnacionalne nominacije lipicanskih kobilarn za vpis na Unescov seznam. Avstrija je sporno navedbo o vodenju mednarodnega registra lipicancev umaknila po več kot dveh mesecih prizadevanj Kobilarne Lipica, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstva za kulturo, ministrstva za zunanje zadeve in Slovenske nacionalne komisije za Unesco. S tem, kot poudarjajo v kobilarni, ni več možnosti za interpretacije, ki bi Avstriji pri Evropski komisiji dale kakršnokoli prednost pred Kobilarno Lipica pri prizadevanjih za priznanje statusa rejske organizacije, ki vodi izvirno rodovniško knjigo za lipicansko pasmo konj. Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo je že predlagalo sklic delovnega srečanja predstavnikov več ministrstev in drugih vpletenih institucij, na katerem se bodo dogovorili o nadaljnjih dejavnostih pri nominaciji, pri kateri naj bi vodilno vlogo prevzeli Republika Slovenija in Kobilarna Lipica. Vpis na Unescov seznam nesnovne dediščine je bil od leta 2013 skupen projekt vseh evropskih kobilarn lipicancev, vendar je Avstrija svojo prijavo oddala že junija, saj si je želela na seznam vpisati špansko dvorno jahalno šolo na Dunaju. Avstrijsko potezo je Kobilarna Lipica odkrila v povezavi s Slovenskim etnografskim muzejem, ki je nacionalni koordinator za nesnovno dediščino. (STA) / TRST Četrtek, 3. septembra 2015 5 JBITrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu ŠOLSTVO - V Kulturnem domu v Trstu včeraj slavnostno odprtje 50. jesenskega seminarja za slovenske šolnike v Italiji Priložnost za strokovno rast in soočenje z izzivi našega časa Do 9. septembra predavanja in delavnice za 450 šolnikov - V decembru proslavljanje 70-letnice obnovitve slovenskih šol v Italiji Vsakoletni jesenski seminar za slovenske šolnike v Italiji ponuja priložnost za strokovno rast in povezavo med slovensko šolo v Italiji in šolo v Sloveniji. Tradicionalna pobuda, ki jo na podlagi mednarodnih dogovorov ponuja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo in Uradom za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino, je dosegla pol stoletja, saj se je z včerajšnjo slovesnostjo v Kulturnem domu v Trstu začel letošnji jubilejni že 50. seminar, ki bo do 9. septembra Igor Giacomini fotodamj@n Andreja Duhovnik Antoni fotodamj@n približno 450 šolnikom nudil predavanja in delavnice zlasti na področjih naravoslovja, informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter razvijanja socialnih veščin. Včerajšnji začetek seminarja z uvodnim predavanjem nekdanjega slovenskega ministra za šolstvo Slavka Gabra (o tem poročamo na drugem mestu) in slavnostnim odprtjem je v tržaški Kulturni dom privabil množico šolnikov in gostov, katere so nagovorili pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni, vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini, vodilni funkcionar Deželnega šolskega urada za FJK Pietro Biasiol, direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovne šole pri slovenskem ministrstvu za izobraževanje Gregor Mohorčič in direktor ZRSŠ Vinko Logaj. Če je Duhovnikova v glavnem predstavila spored seminarja oz. glavna področja, ki jih bodo obravnavali v prihodnjih dneh, sta Mohorčič in Logaj poudarila pomen pobude, ki nudi priložnost za oceno prehojene poti, nova dognanja in spoznanja ter povezavo med slovensko šolo v Italiji in šolo v Sloveniji. Poleg tega je Mohorčič še poudaril pomen izobraževanja, ki presega ozke okvirje ter se znebi ideološkega naboja, ne pa etičnosti in teži k vzgajanju učenca s kritičnim nagnjenjem. Giacomini in Biasiol pa sta se v svojih nagovorih navezala predvsem na šolsko reformo v Italiji, znano z imenom »dobra šola«. Po Giacominijevem mnenju reforma predstavlja izziv tudi za slovensko šolo v Italiji, predvsem v luči dejstva, da ima mladina digitalno pripravljenost, ki presega šolske sisteme. Slovenska šola ni izvzeta iz naglih sprememb, ki zaznamujejo današnji čas, zahtevam po kakovosti pa se bo kljubovalo s sposobnostjo vsakodnevnega prilagajanja. Tako Giacomini kot Biasiol sta še poudarila, da se pripravlja odlok italijanskega ministrstva za šolstvo, ki bi določila šolske reforme prilagodil potrebam slovenske šole v Italiji in bi moral urediti nekatera vprašanja, kot so izobraževanje in zaposlovanje šolnikov, zaposlovanje ravnateljev in pravica do predstavništva. Udeleženci odprtja jesenskega seminarja so prisluhnili tudi kulturnemu sporedu, ki sta ga oblikovala učenca tržaške Glasbene matice Max in Vanja Zu-liani ter se po končani slovesnosti zaustavili pri tradicionalnem sprejemu. 50 let seminarja pa ni edina letošnja okrogla obletnica, saj se bomo v kratkem spomnili druge, še pomembnejše, se pravi 70-letnice obnovitve slovenskih šol v Italiji. Kot je bilo rečeno včeraj, so v polnem teku priprave na proslavljanje tega jubileja, ki bo potekalo v decembru. Ivan Žerjal Uvodnega predavanja in slavnostnega odprtja se je udeležila množica šolnikov in gostov fotodamj@n Slavko Gaber: Kakovost zmanjšuje tveganje Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v šolah omogoča večjo varnost in zmanjšuje možnost tveganja v družbi. Tako meni Slavko Gaber, nekdanji dolgoletni minister za izobraževanje v Republiki Sloveniji in oče reforme, ki je uvedla t.i. devetletko oz. devetletno osnovno šolo, zdaj pa predavatelj na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Gaber je včeraj dopoldne imel otvoritveno predavanje na 50. jesenskem seminarju za slovenske šolnike v Italiji, svojemu nastopu pa je dal naslov Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v šolah. Predavatelj je pojem zagotavljanja kakovosti šole povezal s pojmom varnosti oz. znižanja stopnje tveganja v družbi: če ni sistema Slavko Gaber fotodamj@n ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, so izpostavljena tveganju vodstva šol, ki morajo misliti, kako le-te organizirati, dalje zaposleni, starši, državljani in država, če ne ve, kaj se v sistemu dogaja. Za to, da sistem deluje, je po Gabro-vem mnenju treba nameniti vsaj 5,8 odstotka bruto družbenega proizvoda, zdaj pa so po njegovih besedah zdrknili pod to številko. Zato je treba spremljati, ali se dosega primerna raven znanja, ali je mogoče vrednote vzgajati v šoli, upoštevati je treba mehanizme zagotavljanja kakovosti na ravni države, pri čemer v Sloveniji po Gabro-vem mnenju nevarno zamujajo, saj v praksi niso vpeljali domišljenega sistema. Pozitivna je sicer prevladujoča orientacija k samoevalvaci-ji, negativna točka pa je strah pred merljivostjo, medtem ko so nujni tudi zunanji elementi evalvacije. Moči je treba vložiti v jasen dogovor o izhodiščih, načelih in postopkih, načela razvoja pa so celovitost sistema, dalje to, da se šol ne rangira, varovanje podatkov ter resna kakovostna strokovna jedra. (iž) ŠOLSTVO - Še o vpisovanju slovenskih nižješolcev na italijanske šole Večinoma izbirajo smeri, ki jih na slovenskih šolah ni Dijaki, ki ob koncu tretjega letnika slovenske nižje srednje šole nadaljujejo študij na kaki italijanski višji srednji šoli ali pa na poklicnem zavodu, izberejo praviloma smeri, ki jih na slovenskih višjih srednjih šolah ne ponujajo ali pa se zaradi gmotnega položaja družine skušajo čim prej priučiti kakega poklica, da bi dobili zaposlitev. Taka slika se človeku pokaže ob nekoliko globljem vpogledu v podatke o izbirah tistih letošnjih malih maturantov, ki ne bodo obiskovali slovenskih višjih šol. Pred nedavnim smo poročali, da ob letošnjem februarskem vpisovanju 25 nižješolcev ni izbralo nadaljevanja študija na slovenskih šolah. Spričo podatkov, ki smo jih zbrali v zadnjih dneh, kaže, da je to število v zadnjih mesecih rahlo zraslo, saj, če so podatki točni, je dijakov, ki so se vpisali na italijanske višje šole oz. poklicne zavode, okoli trideset. Za študij na italijanskih šolah se je največ dijakov - dvanajst na skupnih 60 malih maturantov - odločilo na nižjih srednjih šolah Srečka Kosovela na Opčinah in Frana Levstika na Proseku, ki spadata v okvir Večstopenjske šole Opčine. V glavnem so izbrali umetnostni zavod Nordio, glasbeno smer na liceju Carducci, po- morski zavod Nautico in tehnični zavod Volta. Od 43 malih maturantov na svetoivanskem sedežu in katinar-ski podružnici NSŠ Sv. Cirila in Metoda se jih je sedem odločilo, da študija ne nadaljuje na slovenskih šolah: dva sta izbrala zavod Nordio, dva zavod Nautico, dva sta se odločila za šolanje na italijanskih licejih, eden pa je izbral poklicno šolo v centru Villaggio del Fanciullo. O ostalih šolah smo že poročali v prejšnjem prispevku, a naj tu ponovimo: na letošnjih 31 maturantov NSŠ Iga Grudna v Nabrežini jih je sedem izbralo italijanske šole, kot so zavod Nautico, tehnični zavod Da Vinci-Sandrinelli v Trstu, licej Buonarroti v Tržiču in celo izobraževalni zavod Malignani v Vidmu. Tudi na NSŠ Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu, kjer so letos imeli deset maturantov, so štirje ali pet izbrali kak poklicni zavod (tudi Ad formandum) ali pa zavod Nordio oz. licej Petrarca. Edina nižja srednja šola, kjer so se vsi mali maturanti odločili za študij na slovenskih višjih šolah, je NSŠ Simona Gregorčiča v Dolini: tam se je vseh 14 maturantov vpisalo v glavnem na Licej Franceta Prešerna, Izobraževalni zavod Jožefa Stefana ter Humanistični in družbeno-ekonomski licej Antona Martina Slomška. (iž) ŠOLNIKI - Seminar Spored za danes in jutri DANES, 3. septembra 2015: Vrtci - Osnovna šola France Bevk Opčine 9.00-10.30 - 11.00-12.30 - Skupina 1 in Skupina 2: Pomen razvojno-procesnega načrtovanja v vrtcu (Nives Zore in Fanika Fras Berro) Razredna stopnja osnovne šole - Osnovna šola France Bevk Opčine 9.00-10.30 - 11.00-12.30: Razvijanje socialnih veščin (Mihaela Kerin) Razredna stopnja osnovne šole in profesorji naravoslovja na večstopenjskih šolah - Trst 9.00-10.30 - Dvorana Zadružne kraške banke Opčine - Naravoslovje: Razvijanje strokovnega jezika: zakaj in čemu, kdo in kako? (Katja Pavlič Škerjanc) 11.00-12.30: Skupina 1 - Dvorana ZKB Opčine: Scientix & Življenje z nevarnimi snovmi ali kemijska varnost kot povezovalni element po vertikali (mag. Andreja Bačnik, Sandra Mršnik in Nives Markun Puhan). Skupina 2 - OŠ France Bevk: Načrtovanje naravoslovne in matematične dejavnosti po vertikali (Jerneja Bone in Kristina Angelov Troha). Skupina 3 - OŠ France Bevk: Z didaktičnimi igrami prepleten pouk (Bernarda Moravec) JUTRI, 4. septembra 2015: Vrtci - Center višjih srednjih šol Gorica 9.00-10.30 - 11.00-12.30 - Skupina 1 in Skupina 2: Pomen razvojno procesnega načrtovanja v vrtcu (Nives Zore in Fanika Fras Berro) Razredna stopnja osnovne šole in profesorji naravoslovja na večstopenjskih šolah 9.00-10.30 - Avditorij centra višjih srednjih šol Gorica - Naravoslovje: Razvijanje strokovnega jezika: zakaj in čemu, kdo in kako? (Katja Pavlič Škerjanc) 11.00-12.30 - Center višjih srednjih šol Gorica - Skupina 1: Scientix & Življenje z nevarnimi snovmi ali kemijska varnost kot povezovalni element po vertikali (mag. Andreja Bačnik, Sandra Mršnik in Nives Markun Pu-han). Skupina 2: Načrtovanje naravoslovne in matematične dejavnosti po vertikali (Jerneja Bone in Kristina Angelov Troha). Skupina 3: Z didaktičnimi igrami prepleten pouk (Bernarda Moravec). / TRST Četrtek, 3. septembra 2015 5 DEŽELA - Obisk italijanskega ministra za kulturne dobrine Daria Franceschinija Franceschini: Staro pristanišče je za Italijo strateškega pomena V Miramarskem parku pa bi lahko uvedli različne vstopnice za turiste in za Tržačane Staro pristanišče je strateškega pomena za Italijo. Projekt za njegov razvoj, ki ga bo treba čim prej udejanjiti, ne zadeva samo Trsta in dežele Furlanije-Julij-ske krajine in Italije, ker bo obnovljena luka predstavljala vrata srednje-vzhodne Evrope na Sredozemlje in obratno. To je povedal minister za kulturne dobrine Dario Franceschini, ki je bil včeraj na obisku v Trstu. Dopoldne si je ogledal staro pristanišče, nato je bil gost pred- Dario Franceschini fotodamj@n sednice Dežele FJK Debore Serracchia-ni. Popoldne je obiskal Verdijevo gledališče, temu pa je sledil ogled Miramar-skega parka. Dogajanje v parku, ki je potreben obnove, in v starem pristanišču je bila tudi glavna tema srečanja z deželno predsednico Serracchiani, deželnim odbornikom za kulturo Giannijem Tor-rentijem, pokrajinsko predsednico Mario Tereso Basso Poropat, tržaškim županom Robertom Cosolinijem in vlad- no komisarko Francesco Adelaide Ga-rufi, ki je bilo dopoldne na sedežu deželne vlade. Sestanka se je udeležil tudi vodja poslanske skupine Demokratske stranke Ettore Rosato. Franceschini je torej potrdil, da je staro pristanišče na seznamu za vlado strateških načrtov. To območje lahko postane izredna vaba za turiste, je poudaril. Za to bo potrebno pridobiti finančna sredstva iz evropskih skladov za razvoj, obenem pa je potreben enoten projekt, ki bo spremenil staro pristanišče v velika evropska vrata na Sredozemlje. Staro pristanišče razpolaga skratka z izrednim potencialom. Dežela Furlanija-Julijska krajina in Občina Trst pri prizadevanjih za njegov ponovni zagon ne bosta osamljeni, je obljubil minister in napovedal »konkretne korake v prihodnjih mesecih«. Glede Miramarskega parka je Franceschini zanikal govorice, češ da bi lahko njegovo upravljanje prešlo pod okrilje tržaške občinske uprave. Zagotovil pa je, da bo Rim prihodnje leto nakazal pomembna finančna sredstva, kot je to predvideno v pred kratkim sprejeti reformi. Miramarski park in grad bi moral v prihodnosti upravljati en sam subjekt, je še dejal minister in predlagal uvedbo dveh različnih vrst vstopnic, se pravi za krajane in za turiste, kot se to že dogaja npr. v parkih v kraju Capodimonte blizu Neaplja ali v Caserti. A.G. Minister Franceschini se je sestal s predsednico Dežele FJK Deboro Serracchiani in tržaškim županom Roberto Cosolinijem. Spodaj: minister za kulturo si je ogledal tudi Verdijevo gledališče fotodamj@n Čiščenje Silosa se bo po napovedih zaključilo danes fotodamj@n PRIBEŽNIKI - Čistilna akcija v Silosu skoraj zaključena Schiavone: Selitev v nove prostore bo najbrž uspešna V okviru številnih pobud, ki so potekale v teh dneh v bivšem skladišču pri železniški postaji pod okriljem italijanskega konzorcija za solidarnost ICS, je bilo poleg pomoči pribežnikom tudi čiščenje samega Silosa. Čiščenje se je začelo v nedeljo in se je nadaljevalo vsak dan z izjemo torka, ko je prevladal premočan veter. Skupina prostovoljcev ICS je bila spet na delu včeraj, čistilna akcija Silosa pa naj bi se zaključila danes, je povedal predsednik italijanskega konzorcija za solidarnost ICS Gianfranco Schiavone. Pri akciji so sodelovali nekateri prostovoljci-priseljenci, ki sicer bivajo na Tržaškem že več let. Čiščenja so se lotili z grabljami, vrečami in posebnimi rokavicami. Kaže vsekakor, da je nekatere izmed njih zmotilo dejstvo, da jim pribežniki pri čiščenju niso pomagali. Schiavone je spomnil, da so se v zadnjih dneh pomnožile pobude glede vprašanja okrog 200 prosilcev za azil, ki so začasno nameščeni v nekdanjem skladišču v pričakovanju na boljšo namestitev v kakšnem spodobnem sprejemnem centru. Med pobudami je Schiavone še posebej poudaril torkov obisk tržaškega zdravstvenega podjetja oziroma skupine izvedencev oddelka za higieno in javno zdravjo, ki so se seznanili z dogajanjem v Silosu ob udeležbi tržaške občinske od-bornice za socialo Laure Famulari. Čistilna akcija seveda ne bo rešila težav beguncev, je še povedal Schiavone, bo pa izboljšala kakovost njihovega življenja v pričakovanju na preselitev v bolj primerno in udobno središče. Ali so kakšne novosti glede izbire prostorov, ki naj bi v prihodnosti gostili te migrante? Točnega kraja Schiavone ni omenil, poudaril pa je, da »prihaja do hipoteze, ki bo najbrž uspešna«. VEČ PRIREDITEV V nedeljo evropski dan judovske kulture V nedeljo bodo v 32 državah praznovali 16. evropski dan judovske kulture. V Trstu bosta ves dan odprta sinagoga in judovski muzej, ob 18. uri bodo na ljudski univerzi (Ul. Torre-bianca 22) odprli razstavo Ponti di pace (na ogled bo do 6. oktobra), ob isti uri pa bo Verdijevo gledališče gostilo koncert s premierno izvedbo operno-simfonične rapsodije Il canto Marca Podde in skladbe In limine Vita Levi-ja ter drugih kompozicij. Nastopili bodo Verdijev zbor, sopranistka Ayse Se-ner, tenorist Alessandro DAcrissa in dirigent Angelo Cavallaro; vstopnice bodo začeli deliti danes ob 8.30. Raziskava o jezikovni pokrajini Slori - slovenski raziskovalni inštitut bo jutri ob 17. uri v dvorani Tes-sitori (Trg Oberdan 5) predstavil raziskavo Jezikovna pokrajina na naselitvenem območju slovenske skupnosti v Italiji. Sodelujejo raziskovalka Slorija Maja Mezgec, politolog in strokovnjak za področje manjšin Bojan Brezigar, član upravnega odbora Zkb Mitja Ozbič in predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat. Glasbeni večer v nekdanji ribarnici Danes ob 18.30 bo v sklopu razstave Il gusto della citta-Trieste capitale del caffe nastopil akustični duo Simon acoustic blues & Lorenzo Fonda, ki bo preko folk, rock in blues pričaral glasbeno vzdušje 60 in 70 let. Drevi »poskusni« recital v Ljudskem vrtu S pričetkom ob 17. uri in ponovitvijo ob 18. uri se bo v Ljudskem vrtu odvijal recital Incanto per la vecchia citta di mare, ki črpa navdih iz lirik Umberta Sabe in Salva-toreja Violanteja. Ob glasbeni spremljavi Giovannija Cudina, Gio-vanne Modugno in Luigija Marie Webra nastopata Angela Giassi in Sara Galizia. Potovanje Barona Gautscha v muzeju de Henriquez Po velikem poletnem uspehu bo v Muzeju Diego de Henriquez spet na sporedu gledališka predstava Zadnje potovanje Barona Gautscha z igralko Saro Alzetta in v režiji Pietra Spi-rita. Prva ponovitev bo danes ob 21. uri, zadnji dve pa jutri in v soboto. Sejem rabljenih predmetov Danes popoldne od 15. do 19. ure bo na vrtu Hiše Capon v Ul. S. Isidoro 13 na Opčinah ob glasbeni spremljavi potekal sejem rabljenih predmetov. Vpis je brezplačen. V primeru slabega vremena bo sejem prestavljen na 10. september. Več info 040/211484 ali 348/4533485. Razstava Paola Bonifacia Danes bo ob 18. uri v Občinski umetnostni dvorani na Velikem trgu 4 odprtje likovne razstave Pao-la Bonifacia. Slikarja bo predstavila Gabriella Dipietro. Razstava bo odprta do 20. septembra po sledečem urniku: ob delavnikih od 10. do 13. ure, ob praznikih od 17. do 20. ure. ČRNA KRONIKA - Na Trgu Irneri v Trstu ter v Karniji V dveh dopoldanskih prometnih nesrečah poškodovana mlada ženska in upokojenec V bližini tržaškega bazena Bruno Bianchi se je včeraj ob 8.35 poškodovala mlada ženska, ki je prečkala cesto na prehodu za pešce. 29-letno S.M. je med hojo čez cesto podrl avtomobil ford ka, ki je po navedbah tržaške občinske policije vozil iz Drevoreda Campi Elisi proti postaji pri Svetem Andreju. Za volanom forda je bila 72-let-na voznica L.G. Poškodovano peško je v katinarsko bolnišnico z rešilcem prepeljala služba 118, po njihovih informacijah naj bi si zlomila nogo. Okrog 9.30 pa se je 74-letni upokojenec Giancarlo Sopracase, s stalnim bivališčem v Trstu, hudo poškodoval v prometni nesreči v karnijski Villi Santini, kjer je bil na počitnicah pri sorodnikih. Moški se je v vasi odpravil po časopis in na kavo, ob izstopu iz kavarne je glavno ulico prečkal tik ob prehodu za pešce. Tam ga je povozil avtomobil citroen C1. Voznica se je takoj ustavila, da bi pomagala ponesrečencu. Na prizorišče so prispeli karabi- njerji iz Tolmeča, ki so začeli zbirati informacije in se pogovarjati s številnimi očividci, osebje službe 118 pa je upokojenca zaradi resnih poškodb (močno se je udaril v glavo) odpeljalo v tolmeško bolnišnico. Tam pa se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, zaradi česar so ga naposled prepeljali v videmsko bolnišnico Santa Maria della Misericordia. Sprejeli so ga na intenzivno nego. Ni več v življenjski nevarnosti Žrtev prometne nesreče, ki se je v soboto pozno popoldne pripetila na Obalni cesti pri Grljanu, ni več v življenjski nevarnosti. Posledice trčenja med avtomobilom fiat panda in motornim kolesom suzuki pa so težke. 43-letni D.T., ki so ga po nesreči s helikopterjem službe 118 prepeljali v Videm, si je namreč poškodoval hrbtenico, zaradi česar ne more premikati nog. Okoli- ščine nesreče je preiskovala tržaška občinska policija. »Trava« in prepovedan posnetek Pri Fernetičih so mejni policisti ovadili 26-letnega potnika, ki se je z romunskim avtobusom pripeljal čez mejo. Afganistanski državljan je imel pri sebi vrečki z manjšo količino marihuane, v mobitelu pa so policisti odkrili videoposnetek z otroško pornografsko vsebino. Ukradel 84 konzerv tunine Moški je dopoldne v supermarketu Pam v Drevoredu Campi Elisi ukradel 84 konzerv tunine. 52-letni romunski državljan C.C. jih je skril v nahrbtnik in plačal samo plastenko vode, upravitelj supermarketa pa ga je ustavil in policisti so ga nato ovadili. / TRST Četrtek, 3. septembra 2015 5 PREDSTAVITEV - V tržaški valilnici idej Impact Hub Sončna očala MOOD za vsakršno razpoloženje Čezmejni projekt zamisel Federica Vitiella iz Križa Desno očala MOOD; spodaj desno predstavitev projekta, levo župan Roberto Cosolini je z napisom Born to run na očalah izpričal zvestobo »svojemu« Bruceu Springsteenu fotodamj@n Bi imeli sončna očala, ki se prilagajajo vašemu razpoloženju? Situacija, ko se znajdemo pred paleto sončnih očal, je vedno ista. Na nos natikamo en par za drugim preden v tej loteriji ugotovimo, katera se najbolj podajajo našemu obrazu. Izredno zanimiva sončna očala si je zamislil mladi inovator in strokovnjak za spletni marketing Federico Vi-tiello iz Križa, ki je naredil prototip Federico Vitiello fotodamj@n očal, katerih okvir lahko krasimo s kockami (podobne lego kockam). Lan-siral je projekt MOOD in se odločil, da svojo idejo prodaja na svetovnem portalu Kickstarter, kjer bo poskusil dobiti osnovna začetna sredstva za zagon proizvodnje inovativnih očal. Projekt so v torek zvečer predstavili v tržaški valilnici idej Impact Hub v Ul. Cavana 14, kjer je mladi Vi-tiello z navdušenjem predstavil koncept očal, ki ga je razvil skupaj s slovensko in italijansko ekipo. Moči sta namreč združila coworking RIIBA iz Dekleta so »sestavljala« očala MOOD Izole in Impact Hub iz Trsta, pri projektu pa sodeluje tudi priznani slovenski inovator Niko Klanšek, ki je mnogim slovenskim podjetnikom pomagal pri kampanjah na Kickstarter-ju. Federico je na odlično obiskani predstavitvi, ki jo je obiskal tudi župan Roberto Cosolini, razložil, kako je prišlo do zamisli za sončna očala, ki jih krasimo z mini kockami, in opisal svojo izkušnjo v Berlinu, kjer je mimoidoče na ulicah spraševal, kaj menijo o njegovem prototipu, narejenemu s pomočjo 3D tiskalnika. Ker je bil odziv več kot dober, se je odločil, da bo s projektom nadaljeval in k sodelovanju povabil ekipo strokovnjakov, brez katerih, kot je dejal, vse to ne bi bilo mogoče. Skupaj so pripravili zabaven videospot, v katerem Federico razlaga, zakaj moramo imeti ta očala in kako koristno je v torbi nositi očala, ki jih lahko »prikrojimo« razpoloženju lastnika. V preteklih mesecih so že izvedli tudi odlično marketinško kampanjo v številnih evropskih državah, Aziji in ZDA, prototipi očal pa so prisotni na različnih dogodkih širom po svetu, tudi v lokalih španske Ibize. Od 1. septembra Federico, kot rečeno, srečo preizkuša tudi na platformi Kickstarter. S projektom MOOD je v manj kot 36 urah zbral nad štiri tisoč dolarjev, njegov cilj pa je zbrati 50 tisoč dolarjev. Na Kickstar- terju ekipa MOOD za 54 dolarjev prodaja en par očal s kompletom kockic (220 kock s črkami in raznimi simboli; ta cena velja za kupce, ki zdaj verjamejo v projekt) oz. za 64 dolarjev, če bodo očala šla v produkcijo. V tem primeru bo izdelek zapakiran v lično opremljeni škatlici z logotipom, pod katerega se je podpisal Tržačan Blaž Kemperle. Kampanja MOOD se bo iztekla konec meseca, sodeč po odzivih pa bi očala z mini kockami lahko imela svetlo prihodnost pred sabo. Začasni rezultat je prekosil tudi pričakovanja ekipe, ki bo s priznanjem zavezancev za njihov projekt dobila samo še več energije in entuziazma, da popelje MOOD še naprej ... (sč) LONJER - Ob izteku tedna umetnosti Navdušujoči Arteden Mnenja vaščanov o pobudi, s katero je »Lonjer spet postal vas« - »Arteden je delo!« Včeraj danes Domišljija, ustvarjalnost, druženje in dobra volja: pod tem geslom se je v soboto zaključil letošnji Arteden, na katerem smo si lahko ogledali 65 del umetnikov, ki so od leta 2003 do lanskega leta ustvarjali na tednu umetnosti v Lonjerju. Predsednica SKD Lonjer-Katinara Darja Kodrič, ki je skupaj s predhodnico Jano Pečar osnovala letošji Arteden, je mnenja, da je teden umetnosti za Lonjer zelo pozitivna izkušnja. »Vsako leto je to teden intenzivnega dela, a tudi intenzivnih doživetij in občutkov. Vsako leto na novo odkrivam, kako je ta teden nekaj posebnega.« V prihodnje si želi, da bi na Arteden spet prišli umetniki iz raznih koncev sveta: »Gotovo veliko pomeni to, da pridejo umetniki od daleč, in prinesejo s sabo nekaj posebnega, svojega, nam nepoznanega.« Pogovorili smo se tudi z nekaterimi vaščani, ki so nam zaupali, kaj je zanje Arteden, in kaj si želijo, da bi postal. »Arteden mi je všeč, ker lahko tudi mladi vidijo ljudi, ki znajo ustvarjati, nekaj narediti. Tega ne zmore vsakdo, umetnik mora imeti dar, ki ga lahko pokaže publiki. Arteden je zato nekaj posebnega«, pravi gospa Marica. Tudi učiteljica Ljuba želi, da bi se Arteden ohranil: »To je že tradicija, moja otroka sta zrasla z Artednom. Želim si, da se ohrani tudi za vse bodoče generacije. Letos so manjkale delavnice za otroke, upam da bodo naslednje leto spet zaživele, saj umetnost razvija otroke na Danes, ČETRTEK, 3. septembra 2015 DORA Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 19.41 - Dolžina dneva 13.13 - Luna vzide ob 22.34 in zatone ob 13.12. Jutri, PETEK, 4. septembra 2015 ZALKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 29 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 5 km na uro vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj C. ^ Turistične kmetije Stenska poslikava a lonjerskem Artednu popolnoma drugačen način. V tem tednu pa tudi Lonjer kot vas zaživi.« Vili Lavrenčič pravi, da na Artednu Lonjer spet postane vas. »Arteden je lepa pobuda in škoda bi bilo, da ga ne bi bilo več, v tem tednu se tudi vsi vaščani spet vidimo, spet postanemo vas. Po mojem pa bi moral biti Arteden spet podoben temu, kar je bil na začetku, ko je bila v ospredju likovna umetnost. Saj nisem proti glasbi in drugemu, ampak Arteden je zame pač likovna umetnost.« Za nekatere starejše vaščanke, ki so v soboto opazovale otroke in mlade, kako so barvali steno pred telovadnico, je na vsakem Artednu precej delovno: »Arte- ZSKD - Pripravljalno srečanje Dvajseterica mladih prostovoljcev za Slofest Še dobra dva tedna nas ločujeta od druge izvedbe Slofesta, ki bo potekal med 18. in 20. septembrom na Borznem Trgu v priredbi Zveze slovenskih kulturnih društev in sorodnih organizacij ter pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij. V torek zvečer se je v Gregorčičevi dvorani odvijalo tudi prvo srečanje s prostovoljci, na katerem se je zglasila dvajseterica mladih pomagačev. Vsaj 15 jih je bilo višješolcev. Prireditelji so bili z udeležbo in zanimanjem zadovoljni, v naslednjih dneh pa se jim obeta širitev mreže prostovoljcev, saj naj bi bilo zanimanje za to vlogo občuteno predvsem med višješolci. Starostnih omejitev ni. Letošnji prostovoljci so v torek prisluhnili predstavitvi letošnjega programa in zagotovili že prva dežurstva na prireditvenem prostoru. Prireditelji tudi po prvem srečanju še zbirajo prijave. Zainteresirani prostovoljci lahko pišejo na info@zskd.eu. V torek, 8. septembra, bo v Gregorčičevi dvorani (Ul. San Francesco 20) novo srečanje, tokrat namenjeno vsem organizacijam in ustanovam, ki sodelujejo na letošnjem Slofestu. (mar) fotodamj@n den je delo! Kaj ni? Letos malo manj, ampak drugače smo vedno veliko delali in je bilo lepo! Jaz sicer ne morem več, a ko smo bili mlajši smo veliko delali in se zabavali«, z nasmehom pove gospa Pierina. Mlada pevka vaškega pevskega zbora Tončka Čok Maddalena Mura je tudi navdušena nad tednom ustvarjalnosti. »Arteden predstavlja drugačen način izražanja, predstavlja nevsakdanje trenutke. Najlepše je to, da lahko nekdo izrazi svoje občutke skozi umetnost. Lepo je, da je v tem medgeneracijska povezava, da se v umetnosti povežejo tako otroci, kot odrasli. Lepo bi bilo, da bi v Lonjer spet prišli umetniki, da se kaj novega naučimo. Če se bo v naslednjih letih pri Artednu kaj spremenilo, pa so seveda tudi pozitivne spremembe dobrodošle.« Tudi letos je bilo na lonjerskem Ar-tednu veliko mladih obrazov, veliko pozitivne energije in veselega vzdušja, kar lahko prav gotovo privede do pozitivnih sprememb v prihodnjih letih. Letošnji premor torej daje upanje in pričakovanje na še vrsto ustvarjalnih tednov in umetniških trenutkov v Lonjerju. Barbara Ferluga Predavanje o trgatvi Kmečka zveza prireja v sodelovanju s Kmetijskim gozdarskim zavodom N. Gorica in ZKB danes ob 19. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio 1, strokovno predavanje na temo: Trgatev, predelava grozdja in nega mošta. Predavali bosta agronomka Majda Brdnik in enologinja Tamara Rusjan. V REPNIČU CRISTINA IN MARINO sta odprla osmico. 040-2296083 Hi Osmice BORIS IN MARGARET MIHALIČ z družino vabita v osmico na Katina-ri pri Nadliškovih. Tel. št.: 3356067594. KOMARJEVI imajo v Logu odprto osmico. Poleg vina še domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Toplo vabljeni! NA KONTOVELU - »Kamence« je odprta osmica. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. št.: 040-200156. OSMICA ŠVARA je odprta v Trnovci 14. Tel. št.: 040-200898. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040/327104. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št.: 040-299800, 342-0996537. PAOLO PAROVEL IN BARBARA vabita na osmico v Mačkolje št. 33. Tel.: 040-231572. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040229270. ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Pričakuje vaš obisk! Tel. 347-2511947. www.primorski.eu1 C-' / TRST Četrtek, 3. septembra 2015 5 CI3 Lekarne SALON MAIDA NA OPČINAH zaposli frizerko. 040-211359 □ Čestitke Od ponedeljka, 31. avgusta do nedelje, 6. septembra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 - 040 764441, Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 - 040 300940. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. S Poslovni oglasi Danes v Križu praznuje rojstni dan SILVANO KOŠUTA. Vse najboljše želijo žena Darinka, sin Diego, hči Maja in vsi vnuki. U Kino V CENTRU KRIŽA ODDAMO TRGOVINO JESTVIN. Za informacije klicati na 040220717 H Mali oglasi DIPLOMIRANA z tujih jezikov in literatur pomaga pri učenju humanističnih predmetov, latinščine in grščine na bieniju, španščine, nemščine pa na osnovnem nivoju. Tel. št.: 3460905266. GOSPA išče delo kot oskrbovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 3489298134 (v večernih urah). NA PROSEKU oddajamo opremljeno stanovanje z balkonom, avtonomnim gretjem in parkiriščem. Tel. št.: 333-1129574. ODDAJAM opremljeno enosobno stanovanje v bližini Senenega trga (piazza Foraggi). Tel.: 040-948080. PO UGODNI CENI prodam 400 litrske sode iz inoxa. Tel. št.: 331-7114399. PRODAM belo grozdje pinot. Tel. št.: 347-6915635. PRODAM avtoradio alpine 7998R, big face. Cena 300,00 evrov ali po dogovoru. Možnost dodatne opreme. Tel. št.: 342-0729099. PRODAM belo in črno grozdje (vitov-sko in refošk). Tel. št.: 040-281153 ali 348-5648033. PRODAM cestno kolo lee cougan espi-rit le, v odličnem stanju. Cena 1500,00 evrov ali po dogovoru. Tel. št.: 3420729099. PRODAM mlin in stiskalnico za grozdje. Tel. št.: 040-280910 (v večernih urah). PRODAM rabljeno gorsko kolo. Tel. 040-280910 (v večernih urah). V NAJEM dajem trisobno stanovanje v Boljuncu, v bližini G'rice. Tel. št.: 3319541808. AMBASCIATORI - 15.45, 17.15, 18.45, 20.20, 22.00 »Minions«. ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »Taxi Teheran«. CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 20.00 »Bolgia totale«; 21.45 »Finding Fela«. FELLINI - 16.20, 18.00, 19.45, 21.30 »The Visit - Un incontro ravvicinato«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.00, 20.10, 21.45 »Southpaw - L'ultima sfi-da«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.40, 20.10, 22.15 »Un'occasione da dio«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.10, 22.00 »Qualcosa di buono«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.00 »Fantastični štirje«; 16.15, 18.15, 20.30 »Hitman: Agent 47«; 19.00, 21.10 »Kar hočeš«; 19.20 »Minioni«; 15.30, 17.30, 20.15 »Minioni (sinhr.)«; 16.30, 18.30 »Minioni 3D (sinhr.)«; 15.50, 20.40 »Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija«; 18.20 »Mož iz agencije U.N.C.L.E.«; 16.00, 18.00, 20.00 »Nore počitnice: Nova generacija«; 20.50 »Straight Outta Compton - Zgodba o N.W.A.«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 19.30 »Ant-Man«; Dvorana 2: 16.20, 18.10, 20.10, 22.10 »Operazione: U.N.C.L.E.«; 18.40, 21.00 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; Dvorana 3: 16.20, 18.10, 20.10, 22.10 »Citta di carta«; 16.30, 18.00, 21.30 »Minions 3D«; Dvorana 4: 16.20, 18.00, 20.00, 21.45 »Sinister 2«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.00, 22.00 »Minions«; 17.00 »Minions 3D«; 16.40, 19.00, 21.20 »Citta di carta«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Un'occasione da dio«; 16.30, 19.05, 21.40 »Southpaw«; 16.30, 19.00, 21.30 »Operazione U.N.C.L.E.«; 16.20, 19.00, 21.40 »Mission: Impossible - Rogue Nation«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 20.00, 21.45 »Minions«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Operazione U.N.C.L.E.«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.10 »Southpaw«; Dvorana 4: 16.30 »Minions«; 18.10, 20.10, 22.10 »Citta di carta«; Dvorana 5: 18.00, 20.20, 22.00 »Taxi Teheran«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bodo izidi popravnih izpitov objavljeni predvidoma danes, 3. septembra, ob 12. uri. GLASBENA MATICA - Šola Marij Kogoj vabi na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 5. septembra, od 10.00 do 12.30 v Ul. Montorsino 2 in od 16. do 18. ure v Prosvetnem domu na Opči-nah, Ul. Ricreatorio 1. SLOVIK - zbiramo prijave za vpis na Multidisciplinarni program namenjen študentom. Letošnji program je popolnoma prenovljen: v Gorici, Trstu in/ali Ljubljani vas pričakujejo priznani predavatelji, uporabne delavnice in tri intenzivni seminarji. Več na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice pošljite na info@slovik.org do torka, 15. septembra. M Izleti formacije in vpis do 5. septembra na tel. 349-3595560 (Roberta), 3406709578 (Tatjana). Toplo vabljeni! AŠD SLOGA, v sodelovanju s SPDT in SK Devin, vabi na Spominski pohod bazoviških junakov, ki bo v nedeljo, 6. septembra. Zbirališče ob 9.30 pri Ka-lu v Bazovici. Pohod se bo zaključil pri spomeniku bazoviškim junakom ob začetku osrednje proslave. SPDT organizira v nedeljo, 13. septembra, avtobusni izlet, primeren za vse, na otok Cres. Odhod avtobusa ob 5.15 s Trga Oberdan. Predvidenih je 5 ur zložne hoje, kdor želi lahko izbere tudi krajše, lahke variante. Prijava najkasneje do ponedeljka, 7. septembra. Info in vpis na tel. št. 040-413025 (Marinka). Prireditve DANES POJEMO ZA VAS - MePZ Rdeča zvezda iz Saleža bo ob 70-le-tnici neprekinjenega delovanja, nastopal po vaseh zgoniške občine (tudi v primeru slabega vremena): danes, 3. septembra, ob 19.30 v Koludrovci (kržada pri kapelici), ob 20.00 v Zgo-niku (Fruševca), ob 20.30 v Zgoniku (pred občino). KMEČKA ZVEZA prireja, v sodelovanju s KGZ N. Gorica in ZKB, danes, 3. septembra, ob 19.00 v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, strokovno predavanje »Trgatev, predelava grozdja in nega mošta« o kateri bosta govorili agronomka Majda Brdnik in enologinja Tamara Rusjan. Vljudno vabljeni. MEPZ RDEČA ZVEZDA iz Saleža, pod pokroviteljstvom občine Zgonik, vabi ob 70-letnici neprekinjenega delovanja, na prireditev »Danes pojemo« v soboto, 5. septembra, ob 20.30 v Kulturno športnem centru v Zgoniku. Sodelujejo: MePZ Rdeča zvezda (Sa-lež), MoPZ Vasilij Mirk (Prosek), MoPz Vesna (Križ), MoPZ Markovci (Ptuj), MoPZ Aristotele Pacini (Atri), MePZ Jacobus Gallus (Trst), TPPZ Pinko Tomažič (Trst). OBČINA ZGONIK vabi v soboto, 5. septembra, ob 18.00 na županstvo na odprtje razstave Majde Pertotti »Morje in Kras«. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS in Klub prijateljstva - Vincencijeva konferenca vabita na predavanje »Notranje ozdravljenje« v četrtek, 17. septembra, ob 20. uri v Finžgarjevem domu, Dunajska cesta 23 na Opčinah. Predaval bo Boštjan Hari iz Ljubljane. SKD TABOR IN VZPI-ANPI, ob 70-le-tnici osvoboditve, vabita na ogled razstave »Pot v svobodo« v Prosvetni dom na Opčine. Urnik: od ponedeljka do petka, od 16.00 do 19.00. □ Obvestila SDGZ prireja obisk mednarodnega obrtnega sejma MOS v Celju. Avtobus štarta v petek, 11. septembra, ob 7.00 iz Fernetičev (bar - hišna št. 13). Prijave in vpis na tel. 040-67248 in in-fo@sdgz.it do petka, 4. septembra. ZDRUŽENJE STARŠEV KRIŽ IN KD VESNA organizirata izlet z ladjo Zla-toperko v nedeljo, 13. septembra, iz Izole v Piran: ogled akvarija, ribji piknik in kopanje na odprtem morju. In- KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da bo v sodelovanju z ZKB, opravila meritve sladkorne stopnje in skupnih kislin grozdja: danes, 3. septembra, od 14.30 do 16.00 v kleti Pa-rovel v Boljuncu; 7. septembra, od 14.30 do 15.30 na kmetiji Dušana Križmana, Kontovel 112 in od 16.30 do 17.30 na kmetiji Paolota Ferfoglie, Medjavas 6; 8. septembra, od 14.00 do 15.30 na kmetiji Mirota Zigona, Zgo-nik 36 in od 15.45 do 17.00 na kmetiji Radota Miliča, Salež 68. O nadaljnjih meritvah bomo sporočili naknadno. MEPZ SLOVENEC-SLAVEC sporoča, da bo prva vaja v novi sezoni danes, 3. septembra, ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal danes, 3. septembra, ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku št. 159. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta zaradi dopusta do petka, 4. septembra. NK KRAS organizira Open Day v soboto, 5. septembra, ob 14.00 na nogometnem igrišču v Repnu. Prireditev je odprta vsem otrokom, ki želijo preizkusiti nogomet in so rojeni v letih 20032010. Informacije po tel. 040-2171044 (tajništvo) ali nkkras@gmail.com. SKD GRAD OD BANOV prireja tradicionalni vaški praznik: v soboto, 5. septembra, ples z ansamblom »Venera«; v nedeljo, 6. septembra, ob 16.00 »mantenjada« v spremstvu godbe Viktor Parma iz Trebč do bivše vojašnice, kjer bo odkrit spomenik baronu Josephu Burgstallerju ob 100-le-tnici smrti, sledila bo družabnost ob dobro založenih kioskih, kjer vas bo zabaval ansambel Orange Joice. SKP IN SIK vabita v soboto, 5. septembra, v Ljudski dom v Ul. Masaccio 24 - Podlonjer, na Rdeči praznik: ob 20. uri (v dvorani) razprava »Komunisti danes: obnoviti komunistično partijo?«; ob 20.30 (na odru) »Nokabaret-noparty« glasba in kabaret s Tatiano Malalan in skupino Noname. 67. MARIJANSKI SHOD bo v nedeljo, 6. septembra, na Opčinah. Od 15. ure možnost za sv. spoved. Ob 16. uri priprava z razmišljanjem, molitvijo rožnega venca in petjem Marijinih pesmi. Ob 17. uri procesija in sv. maša. Procesijo bo vodil in daroval sv. mašo škof - nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi. DEKLIŠKA VOKALNA SKUPINA PRIMORSKO iz Mačkolj vabi nove pevke od 14 let dalje (3.r. srednje šole), da se pridružijo zboru! Vaje okvirno ob torkih, ob 19.30 v Srenjski hiši v Mač-koljah, vodi Aleksandra Pertot. Info: skdprimorsko@gmail.com, Facebook »SKD Primorsko«, tel. 333-6037953. ŠZ BOR - ATLETIKA obvešča, da treningi za letnike 2004 in starejše potekajo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 16.00 do 17.30. S pričetkom pouka bodo možne spremembe. NOGOMETNA ŠOLA NK KRAS obvešča, da bo 1. trening na nogometnem igrišču v Repnu za začetnike 2003-04 v ponedeljek, 7. septembra, ob 17.00; za cicibane 2005-06-07 v sredo, 9. septembra, ob 16.00; za mlajše cicibane 2008-09-10 v četrtek, 10. septembra, ob 16.30. Info na tel. 040-2171044 (tajništvo) ali nkkras@gmail.com. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55, SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da se bo v torek, 8. septembra, ob 9. uri v društveni dvorani gledališča F. Prešeren pričela nova sezona telovadbe z vaditeljico Sandro. Vabljene stare in nove telovadke. MALI KITARISTI IZ BREGA vabijo nove prijatelje, da se vpišejo v glasbeno šolo. Dneva odprtih vrat bosta v petek, 11. septembra, od 17.00 do 19.30 in v soboto, 12. septembra, od 10. do 12. ure na sedežu Pihalnega orkestra Breg v Dolini (pri igrišču srednje šole Simon Gregorčič). Info na tel. št.: 328-5761251 ali info.mkib@yahoo.it. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Stru-njanu od 11. do 21. septembra z individualno prilagojenim paketom za zdravje oz. dobro počutje. Info in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8 (II. nad.), tel. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. NŠK, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da je odprta po običajnem urniku: od ponedeljka do petka, od 10. do 18. ure. ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK v Ul. Filzi 14, je odprt po urniku: ponedeljek in torek, od 9. do 14. ure; sreda, četrtek in petek, od 12. do 18. ure. GLASBENA MATICA - Šola »Marij Kogoj« sporoča, da sprejema nove vpise za š. l. 2015/16 v tajništvu v Trstu, Ul. Montorsino 2, od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure. Info na tel. 040418605 ali trst@glasbenamatica.org. HATHAYOGA - KD Rdeča zvezda, v sodelovanju z vaditeljem Janom, organizira tečaj v društvenih prostorih v Saležu od ponedeljka, 14. septembra do četrtka, 17. decembra: ob ponedeljkih in četrtkih, od 18.00 do 19.30. Vabljeni na fizično, psihološko in duševno sprostitev! Tel. št.: 340-6887720 (Jan), yogajanbudin@gmail.com. HATHAYOGA - SKD Tabor organizira tečaj v Prosvetnem domu na Opčinah od ponedeljka, 14. septembra: ob ponedeljkih, ob 20. uri ter ob torkih in petkih, ob 9. uri. Vabljeni na spoznavanje starodavne indijske modrosti, ki omogoča razvoj telesnega in umskega potenciala. Tel. št.: 340-6887720 (Jan), yogajanbudin@gmail.com. SKD IGO GRUDEN - Vadba baleta bo potekala ob ponedeljkih in sredah v društvenih prostorih v Nabrežini: ob 16.15 za otroke stare 4 in 5 let (vrtec), ob 17.00 za otroke iz prvih dveh razredov osnovne šole in ob 18.00 za starejše. Prvo srečanje s predstavitvijo dejavnosti bo v ponedeljek, 14. septembra, ob 16.15. Info: jsimone-ta@yahoo.it ali 329-4615361 (Jasna). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da se bo začela nova sezona ritmične gimnastike. Urniki: treningi na stadionu 1. maj za predšolske otroke bodo potekali ob torkih in petkih 16.30-17.30; za osnovnošolke ob torkih 16.30-17.30 in petkih 17.30-18.30. Prvi trening bo v torek, 15. septembra. Treningi na Opčinah (telovadnica OŠ Bevk) bodo potekali za predšolske otroke ob sredah 16.30-17.30 in za osnovnošolke ob sredah 17.3018.30. Prvi trening bo v sredo, 16. septembra. Informacije na tel. 040-51377. MEDNARODNO ZDRUŽENJE DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA vabi na uvodno srečanje »Učimo se moliti, da se bomo naučili živeti« v torek, 15. septembra, ob 20. uri v Finžgarjevem domu, Dunajska cesta 23 na Opčinah. Info na tel. 340-3864889 (Branka). EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasAp-sAmga in rajonski svet za zahodni Kras prirejata zbiranje kosovnih odpadkov (pohištvo, žimnice, železni predmeti, hladilniki, pralni stroji, računalniki, laki, barve, olja, pnevmatike, akumulatorje idr.) 19. septembra, od 10. do 18. ure v »Mandriji« na Pro-seku (na parkirišču). GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v glasbeno šolo za leto 2015/2016. Info na tel. 040-251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina). JUS NABREŽINA zbira material za pripravo Koledarja 2016 na temo »Stara ekonomija v Nabrežini« in vabi vse, ki bi imeli stare slike trgovin, ošterij, pekarn, mesnic, ribičev, mle-karic, kmetov, živinorejcev, kamnosekov, delavnic itd. v Nabrežini, naj se javijo na tel. 335-8380888 (odbornika Ivo Zadnik, Marko Petelin) ali 3286238108 (Zulejka Paskulin). Prispevki V spomin na Srečka Orla darujejo Mara Pertot, Nevenka in Egon Guštin 30,00 evrov za Kulturni Dom Prosek Kontovel. V spomin na soseda Srečka Orla darujejo Dolenčevi iz Devinščine 25,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Anno Mario Scherini daruje družina Dugulin 30,00 evrov za CRO Aviano. V spomin na Srečka Orla darujeta Ne-da in Zmago 30,00 evrov za KD Pro-sek Kontovel. V spomin na Srečka Orla daruje Laura Ban 30,00 evrov za KD Prosek Kon-tovel. V spomin na našega dragega Srečkota Orla daruje družina 50,00 evrov za spomenik padlim v NOB na Proseku, 50,00 evrov za Moški pevski zbor Vasilij Mirk in 50,00 evrov za Kulturni dom Prosek Kontovel. 3.9.2012 3.9.2015 Robi Ota r ■ > V mislih in v srcu. Družina 8 Četrtek, 3. septembra 2015 KULTURA / VILENICA 2015 - Tržaški predvečer festivala Nasilje, kultura in upanje po boleči bosanski izkušnji Srečanje v organizaciji Srednjeevropske pobude in Skupine 85 Kateryna Kalytko in Mirko Božič imata veliko skupnega. Najprej, banalno, oba sta prejela štipendijo Srednjeevropske pobude (SEP). Oba sta se rodila leta 1982. Oba sta za projekt, ki je bil izbran in nagrajen s štipendijo, izbrala kratke zgodbe, pa čeprav sta doslej objavila največ pesmi. Oba sta poezijo začela pisati zelo zgodaj in bila večkrat nagrajena. Oba veliko prevajata, literarna dela drugih, Božič tudi samega sebe (v angleščino). Nihče od dveh ni preveden v slovenščino, Božiča so sicer uvrstili v neko antologijo, ob sodelovanju na Vilenici pa (bo)sta deležna tudi nekaj prevodov. Tragično ju veže Bosna, vojna morija z vsemi posledicami. In končno, vendar tokrat res zgolj slučajno, ju veže tudi jezik. Hrvaščina. Mirko Božič, doma iz Mostarja piše v hrvaščini, Kateryna Ka-lytko pa, zdaj že poklicno, prevaja hrvaške in bošnjaške avtorje v ukrajinščino. Mlada književnika sta bila v torek zvečer osrednja gosta tržaškega predvečera literarnega festivala Vilenica. Pogovor, organiziran v sodelovanju s SEP in Skupino 85, je v angleščini vodila Patrizia Vascotto (s prevajanjem v italijanščino in slovenščino). Začelo se je seveda s pozdravi in zahvalami. V imenu gostitelja, SEP, je zbrane pozdravil Erik Csernovitz, namestnik generalnega tajnika. Utiranje poti evropskim državam, ki še niso v Evropski uniji, pod okrilje zveze je po njegovi oceni ena pomembnejših nalog organizacije. Podpora mladim talentiranim književnikom se uvršča v ta okvir. In ti so seveda zadovoljni za dobljeno priložnost. Štipendija jim namreč omogoča izvedbo projekta. Kot je takoj izpostavila Patrizia Vascotto, sta oba štipendista izbrala kratke zgodbe. In zelo svojstveno zastavljene. Najprej je na vprašanja odgovarjala prejemnica letošnje štipendije. Napisala bo 22 kratkih zgodb, kolikor let ločuje vojno v Bosni od izbruha neredov v Ukrajini. Iz njih bodo o lastnih izkušnjah spregovorili preživeli. Kataryni Kalytko pa ni samo za pripoved kot tako, temveč hoče z antropološko-sociološke-ga vidika preučiti posledice vojne. Po njenem mnenju je poznavanje dogajanja v Bosni velikega pomena za današnjo Ukrajino in njene prebivalce: tako bodo lahko preživeli. Po drugi strani pa je Sarajevo, v katerem bo verjetno med pisanjem zgodb živela, simbol humanosti, dokaz, kako se je mogoče s kulturo boriti proti vojni. V Sežani odprli 30. festival Sinoči so v Kosovelovem domu v Sežani slavnostno odprli 30. Mednarodni literarni festival Vilenica (fotoDamj@n) s pozdravi predsednika Društva slovenskih pisateljev Iva Svetine, predsednika žirije Andreja Blatnika in sežanskega župana Davorina Terčona. Na sporedu so bili literarno branje (v ospredju sta bila Mirko Božič in Milan Jesih, slovenski avtor v središču 30. Vilenice) ter glasba s komorno skupino Cellostrike in Zalo Hreščak. Danes se dogajanje seli v Lipico in Lokev: ob 10. uri bo v lipiškem hotelu Maestoso okrogla miza SEP z naslovom »Odzven prostora«, ob 14. uri v istem kraju pa srečanje literarnih posrednikov. Ob 18. uri bo v cerkvi sv. Mihaela v Lokvi literarno branje s četverico avtorjev: Sylwia Chut-nik (Poljska), Antanas Gailius (Litva), Haraprasad Das (Indija) in Karlo Hmeljak (Slovenija). Izhodišče zbirke zgodb Mirka Božiča je povsem drugačno. Kot lanskoletni štipendist svoj projekt že zaključuje, čeprav knjiga še ni izšla. V angleškem prevodu bo imela naslov Crystal Bell (Kristalni zvon). Pod njim (v slovenščini sicer govorimo o steklenem zvonu) naj bi v bivši Jugoslaviji živeli in se izobraževali mladi premožnejših slojev, ki se niso zavedali realnosti. Ob izbruhu vojne na območju nekdanje skupne države se je steklo razletelo in stvarnost je brutalno šokirala na tisoče mladih. Toliko o izbiri naslova. Slogovno pa zgodbe označujejo ... mamini recepti. Na začetku vsake je namreč recept, nakar se razvije zgodba. Od receptov k okusu: Patrizia Vascotto je Marka Božiča izzvala, naj opiše okus Mostarja, okus vojne, okus miru. Rojstnemu Mostarju Božič ne bi dosodil splošno poznanih čevapčičev, temveč čokoladno sladico, ki je veliko bolj mediteranska. Sarajevska vojna ima okus tudi po pločevinkah z zapadlo hrano (iz obdobja druge svetovne vojne), ki so jo v oblegano mesto pošiljale evropske države. In mir? Okus po miru prinašajo tudi nove tradicionalne kavarne, v katerih se pije stara dobra bosanska kava. Tako je pred kratkim odprl njegov prijatelj. In še zaključno vprašanje: multikul-turnost v njunih državah, ki naj preide v interkulturnost, je po njunem mnenju realnost ali utopija? Edina možna pot v sodobni družbi. Ne samo v BiH in Ukrajini. To je bila soglasna ocena. Po pogovoru v angleščini sta mlada ustvarjalca prešla v svoj jezik: Kateryna Kalytko je prebrala izbor poezij, Mirko Božič pa Jabolčno pito, zgodbo iz nagrajenega projekta Vilenice. (bip) TRST - V okviru prireditve Lunatico festival Duhovita sodobna odčitava Ariostovega besnečega Rolanda Velika pesnitev o besnečem Ro-landu Orlando furioso italijanskega renesančnega pesnika Ludovica Ariosta je članom tržaških igralskih skupin Casa del Lavoratore Teatrale in Pupkin Kabarett navdahnila bralno predstavo (ops, »reading«, kar zveni dosti bolj cool, kot so nastopajoči sami ironično poudarili), ki jo je priredilo združenje Bo-nawentura. V okviru niza Lunatico Festival v parku bivše psihiatrične bolnišnice pri Svetem Ivanu v Trstu je bila na sporedu prejšnji teden, razdeljena je bila na dva večera. Igralci Maria Grazia Plos in Adriano Giraldi ter Laura Bussani, Alessan-dro Mizzi, Ivan Zerbinato in Stefano Dongetti, ki sta jih spremljala glasbenika Riccardo Morpurgo in Fulvio Da-vanzo na klaviature in trobento, so Ario-stovo domišljijsko bogato pesnitev, v kateri je pesnik nanizal svojo reinterpre-tacijo priljubljenega niza o bojnih in zla- Predstava v svetoivanskem parku sti ljubezenskih dogodivščinah vitezov Karla Velikega in njihovih nasprotnikov in ki je pravzaprav prvi literarni kolosal v zvrsti fantasy novel, prikazali skozi organizirano odčitavo Itala Calvina, ki današnjemu bralcu olajšuje prepoznavanje neštetih pripovednih niti. Poleg tega so vsemu temu dodali še svoja opažanja in fotodamj@n doživljanje z različnimi komičnimi prijemi, porogljivimi obnovami v luči današnjega gledanja na svet in prevodi v razna narečja. Kakorkoli že, v precejšnji meri se jim je načrt posrečil, saj so ustvarili lahkotno duhovito zabavo za široko občinstvo ljubiteljev klasične literature. (bov) KATERYNA KALYTKO - Pogovor »V Ukrajini je vojna in še dolgo, dolgo bo« »V Ukrajini je vojna. Teritorialno omejena, vendar nenehno umirajo ljudje ali so ranjeni. Vsak dan si sledijo eksplozije, protesti, nemiri ... Ustavni amandma o večji avtonomiji vzhodnega območja ? To v bistvu ničesar ne spreminja. Gre za dolžnostno dejanje, ki sledi dogovoru v Minsku. Problem ni amandma kot tak, veliko bolj vprašljivo je njegovo izvajanje.« Kateryna Ka-lytko, diplomirana politologinja, ki je magistrirala iz novinarstva, zelo lucid-no ocenjuje položaj v rojstni državi. »Ukrajina je velika država. V centralnem in zahodnem delu se pravzaprav ne zavedamo, kaj se dogaja na omejenem vzhodnem predelu (sama živi v osrednjem delu, op. ur.). Vendar pa sledimo dogajanju, čeprav ni vedno enostavno dobiti verodostojne podatke. Vsekakor problem ni od danes: leta 1933 je predel pestila huda lakota in ljudje so umirali ali so se množično odselili. Naselili so se drugi, ljudje brez korenin, ljudje, ki ne poznajo ukrajinske zgodovine in kulture oziroma, ki jim nič ne pomenita. Govorijo (nekakšno) ruščino in še bi jo lahko govorili, ko ne bi dobivali »zunanje spodbude« za proteste. V Ukrajini smo vselej živeli v sožitju: v mojem mestu, Vinici, od nekdaj z Ukrajinci sobivajo Belorusi, Rusi, Armenci, Židje, Poljaki.« Kako to, da dogajanje v Ukrajini vzporejate z vojno na Balkanu? »Nedvomno je veliko razlik, vendar je v osnovi v obeh primerih težnja, da se umetno zoperstavi pripadnike različnih kultur, jezikov, veroizpovedi... Zato sem prepričana v nujnost, da so pri meni do- Kateryna Kalytko fotodamj@n ma obveščeni in ozaveščeni o vojni v Bosni in njenih posledicah. Zato sem se naučila tudi hrvaščine in začela prevajati dela hrvaških in bošnjaških avtorjev. Do takrat smo pretežno prejemali informacije iz srbskih virov, ki so jih posredovali Rusi.« Mednarodni dogovori, ustavni amandmaji, poteze EU in drugi ukrepi ne odpravljajo vzrokov vojne. Kako se jih da odpraviti in kakšni so možni novi scenariji? »Hitro rešitev bi prinesla samo sprememba ruske politike, vendar je malo verjetno, da bi Moskva naredila korak nazaj. Po mojem mnenju se bo tudi ukrajinska zgodba vlekla v nedogled, kot toliko drugih. Še najbolj me spominja na izraelski model. Zavedam se, da sem črnogleda, vendar mislim, da se bodo neredi nadaljevali in bodo pogojevali razvoj Ukrajine in ravnovesje na našem koncu Evrope.« (bip) filmi@pnmorski.eu GREMO V KINO Storie sospese Italija 2015 Režija: Stefano Chiantini Igrajo: Maya Sansa, Marco Giallini, Sandra Cec-.carelli in Alessandro Tiberi Ocena: ★★★★ < tr 13 O Navadno smo navajeni na filme, ki nam o tragedijah pripovedujejo šele takrat, ko je do njih prišlo in so posledice že vsem razvidne. Tako se je zgodilo z Va-jontom, a tako se je zgodilo tudi s številnimi drugimi filmskimi zgodbami, ki niso nastale samo v Italiji, ampak tudi drugje po svetu. Stefano Chiantini, enainštiridesetletni režiser doma iz Aquile pa je prav včeraj na beneški mostri v sklopu Dnevov avtorjev, predstavil film Storie sospese, ki v resnici pripoveduje o situaciji v mestecu Ripoli pri Bologniji, kjer se najhujše še ni zgodilo, a prebivalci tistega okraja se zelo bojijo, da bi do tega lahko nekoč res prišlo. V Ripoliju se namreč že več let borijo s hudimi zemeljskimi plazovi, ki so nastali pred desetimi leti, ko so krajevne oblasti odločile, da bodo razširile del ceste, ki od Bolognije pelje do Firenc in pri tem omogočile hitrejši potek prometa. Orjaška dela in kopanje v skalo pa so hudo zaznamovala teritorij, ki je zdaj hudo podvržen padavinam in ob vsakem večjem nalivu se zgodi, da se v bližnjem hribu delajo razpoke. To seveda zelo skrbi prebivalce, ki se bojijo najhujšega. Chiantinijev film, v katerem sta glavni vlogi zaupani Marcu Gialliniju in Mayi Sansi izhaja prav iz tega kar se je zgodilo pri Bologniji, pa čeprav je režiser dogajanje postavil v izmišljeni kraj v Abruce. Tja nekega dne pošljejo tudi Thomasa, to je plezalca, ki se preživlja tako, da postavlja železne mreže na stene za katere je nevarno, da se poderejo. Thomas s svojim delom nekje na severu preživlja ženo in tri otroke, vse do dne, ko njegov kolega umre in posledično tudi sam izgubi službo. Novo priložnost mu zdaj predstavlja ponudba nekega znanca, ki ga prepriča, da gre delat prav v mestece v Abruce, kjer mora na visoko steno postaviti majhne pripomočke, nekakšno garancijo za to, da se tista stena ne bo posula. V resnici pa je vse to le velika laž, ker v okolici vsi dobro vedo, da je tisti zid nadvse nevaren. Tega se zaveda tudi Thomas, a kaj, ki če razodene svetu to kar ve, izgubi službo in mesečno plačo s katero preživlja vso družino... (Iga) 0 w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Občinski svetniki se pripravljajo na glasovanje o statutu nove medobčinske unije Jih bo več proti kot za? Več goriških občinskih svetnikov napoveduje, da bo glasovalo proti odobritvi statuta in ustanovnega akta medobčinske unije za Brda in zgornje Posočje. Če bo statut zavrnjen, ga bo vsekakor odobril komisar, tako bo imelo glasovanje v glavnem le politični pomen. Pristojna občinska komisija je v prejšnjih dneh že vzela v pretres celotno zadevo in med zasedanjem je prišlo na dan, da bo več svetnikov glasovalo proti odobritvi statuta nove medobčinske unije. Posamezni občinski sveti se za glasovanje o statutu morajo sestati do 23. septembra, po vsej verjetnosti bo goriški občinski svet zasedal 21. septembra. Proti statutu bodo glasovali štirje slovenski svetniki, in sicer David Peterin iz vrst Demokratske stranke ter trije predstavniki Slovenske skupnosti - Marilka Koršič, Walter Bandelj in Božidar Tabaj. Kot znano bo statut nove medobčinske unije trijezičen, vendar bo njeno ime izključno italijansko -Unione Territoriale Intercomunale Collio-Alto Isonzo. Ravno zaradi izključno italijanskega imena sta že prejšnji teden so-vodenjska in števerjanska občina glasovali proti, tako da so statut izglasovali s podporo ostalih občin (z izjemo občine Dolenje, ki je ravno tako glasovala proti). Zdaj so na vrsti občinski sveti, ki morajo odločitev potrditi; v primeru, da tega ne bodo storili, bodo statute potrdili komisarji, kar se mogoče obeta ravno Gorici. David Peterin napoveduje, da bo glasoval proti, ker bi morala medobčinska unija imeti tudi slovenski naziv. »Enojezično ime je zame nesprejemljivo,« pravi Peterin, medtem ko Marilka Koršič ugotavlja, da je »enojezi-čno poimenovanje zelo slaba izkaznica, ki nakazuje globje probleme«. Poleg štirih slovenskih svetnikov sta Livio Bianchini (SEL) in Emanuele Traini (Zveza levice) že v prejšnjih dneh napovedala, da bosta glasovala proti, precej pomislekov izraža tudi Stefano Abrami (Italija vrednot). Ponedeljkovega zasedanja pristojne komisije se je udeležil občinski svetnik stranke Forza Italia Fabio Gentile, po katerem bi morale imeti občine še vsaj eno leto časa, da se pripravijo na reformo. »Dežela ni uslišala naših predlogov, zato lahko odločitev mirne duše prepustimo komisarju, saj bomo le tako dokazali svojo doslednost,« pravi Gentile, ki zagovarja de- želno linijo stranke Forza Italia, od katere se je župan Ettore Romoli oddaljil, potem ko je prejšnji teden podprl ustanovitev nove unije. Romoli naj bi si prizadeval, da bi tudi občinski svet potrdil statut, kar bo predvidoma v celoti odvisno od njegove večine, saj bi lahko med drugim podobno kot Peterin tudi ostali svetniki Demokratske stranke glasovali proti. Ponedeljkovega zasedanja občinskega sveta se je namreč udeležil tudi načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Giuseppe Cingolani, ki je zahteval, naj bo poleg statuta tudi naziv nove medobčinske unije tri- jezičen. Odbornik Guido Pettarin mu je odgovoril, da je to nemogoče, saj naj bi zaradi trijezičnega naziva zakon 38/2001 začel veljati prav v vseh občinah nove unije. Spričo negativnega (in ne ravno jasnega) odgovora Cingolani napoveduje, da bodo tudi na prihodnjem zasedanju občinskega sveta zahtevali trijezični naziv. Če bo Romolijeva uprava ponovno zavrnila zahtevo po trijezičnem nazivu, bi lahko vsi svetniki Demokratske stranke glasovali proti; v tem primeru bi bila odobritev statuta skoraj v celoti odvisna od - ne povsem složne - Romolijeve večine. GORICA - Odbor proti elektrarni na biomaso Nadaljujejo boj Obrat za predelavo aluminija ne sme stati znotraj naseljenega območja Odbor #noBiomasseGO nadaljuje svoj boj proti načrtu za gradnjo termoelektrarne na biomaso v Tržaški ulici v Gorici. Predstavniki odbora so med poletjem pregledali večji del dokumentacije in ugotovili domnevno nepravilnost glede obrata za predelovanje aluminija, ki naj bi ga zgradili v bližini termoelektrarne. Investitorji so dobili dovoljenje za gradnjo obrata, čeprav naj bi se le-ta nahajal manj kot tisoč metrov od naseljenega območja; predstavniki odbora glede tega poudarjajo, da je v načrtu napaka, saj naj bi nov obrat zgradili znotraj naseljenega območja, ne pa zraven njega, kot trdijo investitorji. Zaradi tega je bilo po mnenju članov odbora dovoljenje za gradnjo obrata za predelavo aluminija pridobljeno ob zaključku upravnega postopka, ki je temeljil na očitni nepravilnosti, zaradi česar nikakor ne bi smel biti veljaven. Predstavniki odbora so na nepravilnost že opozorili župana Ettoreja Romolija in ga pozvali, naj občina spet vzame v pretres Termoelektrarno naj bi zgradili na zemljišču ob nekdanji restavraciji McDonald's bumbaca celoten načrt za gradnjo elektrarne in obrata za predelavo aluminija. Po besedah članov odbora tudi župan ni naklonjen gradnji termoelektrarne v mestu, zaradi česar predlaga, naj se načrt izvede v industrijski coni. Odbor #noBiomasseGO je Romolija tudi pozval, naj spričo ugotovljene nepravilnosti poseže pri pokrajinski upravi in naj zahteva umik avtorizacije za gradnjo obeh termoelektrarn na biomaso v Tržaški ulici, saj naj bi mu to dovoljeval zakon 124/2015, ki je stopil v veljavo 28. avgusta. (av) VIPAVA - Nova čistilna naprava Poskusno obratovanje podaljšali za dva meseca V Vipavi se zaključuje poskusno obratovanje nove čistilne naprave Vipava, ki pa ima podaljšan rok za dva meseca. V tem času je obratovala s polovično močjo. V zaključni fazi je tudi izgradnja kanalizacijskega sistema, na katerega se bodo v roku dveh mesecev priključili še zadnji uporabniki. Tudi v Vrtojbi se zaključuje gradnja čistilne naprave, ki bo čistila odplake iz delov novogoriške, šem-petrsko-vrtojbenske in mirensko-ko-stanjeviške občine. Nova čistilna naprava v Vipavi poskusno deluje od konca lanskega avgusta. V tem času so testirali delovanje naprave, optimizirali proces čiščenja odpadnih voda, pa tudi odpravili pomanjkljivosti in napake na strojih, napravah in drugih sestavnih delih, ki se med njenim delovanjem lahko pojavijo, so včeraj pojasnili v Vipavi. »V času enoletnega poskusnega delovanja smo opravili tudi prve meritve, ki so pokazale, da naprava deluje pravilno, saj dosega zakonsko določene mejne vrednosti zahtevanih parametrov,« je včeraj v Vipavi pojasnila Petra Ivančič, predstavnica podjetja CID Čistilne naprave. Težave so se sicer pojavile zato, ker je bila naprava premalo obremenjena. Projektirana je bila za 6.000 populacijskih enot, trenutno pa je obremenjena le polovično. »To pa vpliva na proces biološkega čiščenja. Zato smo naročnika prosili za podaljšanje poskusnega obratovanja za dva meseca. V tem času bomo odpravili vse pomanjkljivosti, vezane na mehansko opremo, saj so bili stroji namenjeni kapaciteti, kot je bila projektirana, 50 odstotna kapaciteta pa zahteva določene prilagoditve, ki jih bomo znotraj podaljšanega roka odpravili,« je včeraj razloge za podaljšanje predstavila Ivančičeva. »V času opravljanja prvih meritev so bila na napravo že priključena naselja Vipava, Vrhpolje in Zemono,« še pristavlja župan Ivan Princes in obenem spominja na dejstvo, da je bila reka Vipava še pred dvema letoma poraščena z muljem, sedaj pa je že relativno čista. Še višjo kakovost vode bodo dosegli, ko bo čistilna naprava delovala s polno močjo. Ob koncu poskusnega obratovanja bodo namreč nanjo pritekale tudi komunalne odpadne vode. V roku dveh mesecev bodo nanjo priključili še dodatne uporabnike, obremenitev čistilne naprave se bo sorazmerno s tem postopno povečevala. Kdaj bodo priključeni vsi uporabniki, zaenkrat še ni znano, država je rok za to iz leta 2017 premaknila na 2030. Občina Vipava bo skupno prejela 3,2 milijona evrov iz evropskega Kohezijskega sklada za ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju reke Vipave. Investicija je vredna slabih 6 milijonov evrov, poleg občine pa jo sofinancirata Evropska unija iz Kohezijskega sklada in država. (km) Vipavski župan Ivan Princes in predstavnica podjetja CID Čistilne naprave Petra Ivančič foto k. m. / TRST Četrtek, 3. septembra 2015 5 APrimorski ~ dnevnik Razstava o izgnancih Danes ob 18. uri bodo v Coroninijevem dvorcu v Šempetru pri Gorici odprli razstavo ob 70. obletnici vrnitve izgnancev na domove. Razstava o prisilnem delu v nacistični Nemčiji je nastala na podlagi raziskovanja skupine dijakov vipavske škofijske gimnazije in dijakov Max-Beckmann-Oberschule iz Berlina. Ob 19. uri pa bo v šempetrski kulturni dvorani potekal razgovor o izgnancih ob prvem predvajanju posnetkov še živečih izgnancev z Goriške. Pozdravni nagovor bo imel župan Milan Turk, o izgnancih na Primorskem in v Sloveniji bosta spregovorili Dora Lev-pušček, predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941-1945, OO Nova Gorica in Monika Kokalj Kočevar iz Muzeja novejše zgodovine Ljubljana. (km) Podpora Cecotovi Načelniki svetniških skupin v goriškem pokrajinskem svetu so izrazili podporo od-bornici Ilarii Cecot, potem ko je bila ta žrtev pravega »medijskega napada«. »O problemu prihoda preseljencev je treba poročati objektivno, ne pa spodbujati dodatnega sovraštva do prosilcev za azil. Tako Cecotova kot drugi upravitelji in prostovoljci v zadnjih mesecih vlagajo veliko truda in energij v reševanje epohalnega problema, medtem ko nekateri drugi politiki se najraje ukvarjajo z demagoškimi polemikami,« poudarjajo načelniki svetniških skupin Alessandro Zanella (Demokratska stranka), Mario Lavrenčič (SEL) in Dario Furlan (Komunistična prenova). Podpor Cecotovi, ki je bila v preteklih dneh tudi žrtev rasističnih napadov, so izrazili tudi predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in ostali odborniki. (av) S predsednico o reformi V ponedeljek, 7. septembra, ob 11. uri bo v hotelu Entourage na Trgu Sv. Antona v Gorici okrogla miza, na katerem bodo razpravljali o vlogi, ki jo odigrava javno šolstvo v Italiji. Spregovorili bodo predsednica dežele Debora Serracchiani, izvedenec za ustavno pravo Vittorio Angiolini ter predstavniki sindikatov FLC in CGIL Mimmo Pantaleo, Franco Belci, Adriano Zonta in Salvatore Mazza. Govor bo predvsem o šolski reformi oz. »dobri šoli«. (av) Oglobili dva trgovca Karabinjerji iz Tržiča in Doberdoba so včeraj izvedli poostren nadzor v trži-škem mestnem središču, med katerim so obiskali več trgovin. Karabinjerji so oglobili dva trgovca iz Bangladeša; prvi bo zaradi kršitev določil o zdravstvenem nadzoru moral plačati 3000 evrov, drugemu - v Ulici Bixio - so nasolili 1440 evrov kazni zaradi kršitev določil o zdravstvenem nadzoru in odsotnosti table s prepovedjo kajenja. AJDOVŠČINA - Na bencinskem servisu Oborožen rop Zamaskirana moška sredi noči odnesla nekaj gotovine in cigaret Zamaskirana in oborožena moška sta včeraj ponoči vstopila v bencinski servis v Ajdovščini in od uslužbencev zahtevala denar in cigarete. neuradno smo izvedeli, da naj bi bila oborožena s pištolo, za katero se še ne ve, ali je bila prava, in nožem. Ukradla sta nekaj paketov z zavojčki cigaret in manjšo količino gotovine, šlo naj bi za nekaj sto evrov, nato pa peš pobegnila neznano kam. Nihče od uslužbencev bencinskega servisa k sreči ni bil telesno poškodovan. »Zamaskirana storilca sta bila po sedanjih ugotovitvah visoka približno 180 centimetrov in oblečena v temnejša oblačila. Novogoriški kriminalisti okoliščine navedenega kaznivega dejanja oboroženega ropa intenzivno preiskujejo,« so včeraj sporočili iz novogo-riške policijske uprave, medtem na bencinskem servisu, kjer se je včeraj ponoči, okoli 3.30 zgodil rop, zadeve niso želeli komentirati. O dogodku sta bila obveščena tudi novogoriška preiskovalna sodnica in tožilstvo. Policisti in kriminalisti zadevo preiskujejo, obenem pa naprošajo vse, ki bi glede oboroženega ropa imeli kakršnekoli koristne informacije, naj le-te sporočijo policiji na interventno številko 113 ali anonimni telefon 00386-080-1200 oz. pokličejo najbližjo policijsko postajo. (km) Bencinski servis v Ajdovščini k. m. 10 Četrtek, 3. septembra 2015_G ORISKI PROSTOR TRŽIČ - Evropski projekti Prijavili so se na tri razpise, izkušnje jim bodo koristile Tržiška občina se je prijavila na evropski natečaj za koriščenje sredstev iz programa Interreg s projektom za promocijo pomorskega prometa na kratkih razdaljah, pri čemer je partner nemške vlade ter pristanišč v Hamburgu, Valencii, Genovi, Benetkah in na Reki. Pri projektu bodo sodelovale razne slovenske, hrvaške, nemške, španske in francoske ustanove. Tržiška občina pripravlja tudi dva projekta za koriščenje sredstev iz sklada Central Europea; za enega bo nosilni partner, za drugega bo sodelovala z občino Ravenna. Na tržiški občini so prepričani, da imajo več možnosti za pridobitev sredstev, ker so pred kratkim ustanovili Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje za Severni Jadran, ki bo imelo svoj sedež ravno v Tržiču. »Z novim programskim obdobjem so se pravila za koriščenje evropskih sredstev in pripravo projektov zelo spremenila. Po novem zahtevajo veliko manjša in bolj kvalificirana partnerstva, medtem ko morajo biti projekti večji in veliko bolj inovativni,« pravi Lucio Gregoretti, ki je na tržiški občini odgovoren za evropske projekte. Po njegovih besedah bo sprejetih le deset odstotkov predstavljenih projektov, tako da bo veliko težje priti do sredstev. Gregoretti pojasnjuje, da Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje za Severni Jadran predvideva trdna partnerstva in stike, kar naj bi predstavljalo veliko prednost pri vložitvi prošenj za koriščenje prispevkov in sploh pri pripravi novih evropskih projektov. V zadnjih letih je bila tržiška občina med vodilnimi v deželi na področju evropskega načrtovanja. Odobrenih je bilo 28 njenih projektov, s pomočjo novega Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje računajo, da bodo še naprej tako uspešni. V prihodnje se nameravajo prijaviti na razpise iz skladov Italija-Avstrija, Italija-Slovenija in Italija-Hr vaška ter za ja-dransko-jonski prostor. Veliko izkušenj so si v Tržiču nabrali s projektom Julius, v okviru katerega so sodelovali s slovenskimi partnerji; stike so navezali tudi z italijansko skupnostjo v Kotorju v Črni gori, projekte so razvili tudi z raznimi argentinskimi partnerji in s pri- di Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. fi Razstave V GORICI: v bivših konjušnicah palače Coronini Cronberg bo v petek, 4. septembra, ob 17.30 predstavitev zbirke dokumentov »Gorizia 1915-1918«. Razstava bo na ogled istočasno z razstavo »Dalla Penna d'oca alla macchina da scrivere - Guglielmo Coroni-ni e la bella scrittura« do 4. oktobra. Urnik: od srede do nedelje 10.0013.00 in 15.00-18.00. Informacije po tel. 0481-533485 ali www.coronini.it. V KRMINU: v muzeju teritorija v palači Locatelli bo v petek, 4. septembra, ob 18.30 odprtje razstave z naslovom »Il senso circolare dell'arte - Luciano stanišči ob Črnem morju. »Prijava na razpis še ne pomeni, da sredstva tudi dobiš, vendar smo prepričani, da nam bodo dosedanje izkušnje še kako koristile pri pripravi novih projektov,« poudarja tržiška županja Silvia Altran. »Draga« odlagališča Ronška občina letno porabi 30.000 evrov za sanacijo raznih divjih odlagališč in za odvoz odpadkov z ulic in zelenic. Ravno pred nekaj dnevi so sprejeli sklep, s katerim so namenili 5000 evrov podjetju Esperteco iz Tržiča, ki bo očistilo kraško gmajno nad Selcami, obcestni jarek v Ulici Metlika in park v Soleschianu, kjer se je v zadnjih časih nabral cel kup odpadkov. Pred kratkim so ob nekdanjem vojaškem strelišču nad Selcami našli pravo divje odlagališče gradbenega materiala in najrazličnejših drugih odpadkov, med katerimi je bil tudi velik divan. V zadnjih mesecih so v Ronkah začeli uporabljati nov sistem evidentiranja divjih odlagališč, za kar po besedah občinske odbornice Elene Cet-tul potrebujejo tudi pomoč domačinov. Čim prej ljudje pokličejo na občino, čim prej je poskrbljeno za odvoz odpadkov, kar naj bi objestneže odvračalo od odmetavanja novih smeti. Muzikal v Koprivnem V sklopu devetega glasbenega festivala »Castelli e Canzoni«, ki ga prireja kulturno združenje InCanto, bodo v Koprivnem od ponedeljka, 7. septembra, do sobote, 12. septembra, priredili poseben kamp, med katerim bodo lahko udeleženci usvajali osnove muzikala, v katerem sta petje in ples osrednja elementa. Tečaj, ki so ga imenovali »Sulle ali di Hair«, bodo vodili Francesco Lori, Chiara Anicito in Marco Rigamonti. Ti so sicer izvedenci, ki poučujejo na akademiji Mu-sicArts&Show Academy v Milanu. Za vpis in informacije sta na voljo telefonska številka 3286090900 in elektronski naslov associazione.incan-to@libero.it. (av) de Gironcoli«. Opere 1962/19722005/2015; na ogled bo do 25. oktobra od četrtka do sobote 16.00-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 16.00-19.00. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Minions«. Dvorana 2: 16.30 »Minions«; 18.10 -20.10 - 22.10 »Citta di carta«. Dvorana 3: 16.20 »Citta di carta«; 18.15 - 20.00 - 22.00 »Taxi Teheran«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 20.00 -21.45 »Minions«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Operazione U.N.C.L.E.«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Southpaw - l' ultima sfida«. Dvorana 4: 16.30 »Minions«; 18.10 -20.10 - 22.10 »Citta di carta«. Dvorana 5: 18.00 - 20.20 - 22.00 »Taxi Teheran«. ~M Koncerti FESTIVAL DVORNE GLASBE - do 8. oktobra s pričetkom ob 21. uri: 4. septembra v Gradežu v baziliki sv. Evfemije glasbeni dogodek »Passio Sancti Rup-hini«; 5. septembra v Gorici v palači At-tems nastop ansambla »Il convitto musicale«. Več na www.dramsam.org. H Šolske vesti GLASBENA MATICA obvešča, da bo v soboto, 5. septembra, med 10. in 12. uro Dan odprtih vrat v Gorici na Kor-zu Verdi 51. Istega dne bo med 16. in 18. uro Dan odprtih vrat tudi v Doberdobu, na sedežu KD Jezero. Razkrili vam bomo čarobni svet glasbe. Informacije po tel. 0481-531508 ali gorica@glasbenamatica.org. AKŠD VI PAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke osnovne šole in vrtca od 7. do 11. septembra od 8. do 13. ure; informacije in vpisovanje po tel. 333-9353134 (Elena). SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za novo šolsko leto. Urnik tajništva od ponedeljka do petka 9.00-12.00 in 17.00-19.00. Informacije po tel. 0481532163 ali info@emilkomel.eu. DIJAŠKI DOM sporoča, da bo zaključna prireditev vseh poletnih kampov v četrtek, 10. septembra, ob 19. uri v Dijaškem domu. Na programu bo muzikal, predstavitev dejavnosti, ogled slik in družabnost. Informacije po tel. 0481-533495 od 8.30 do 15.30 ali www.dijaskidom.it. S LOVI K - zbiramo prijave za vpis na Multidisciplinarni program namenjen študentom. Letošnji program je popolnoma prenovljen: v Gorici, Trstu in/ali Ljubljani vas pričakujejo priznani predavatelji, uporabne delavnice in tri intenzivni seminarji. Več na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice pošljite na info@slovik.org do torka, 15. septembra. GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo prijave na brezplačne poskusne lekcije za šolsko leto 2015-16. Informacije v tajništvu na Korzu Verdi 51 v Gorici, od ponedeljka do četrtka 11.00-13.00 petek zaprto, ali po tel. 0481-531508, gorica@glasbenamati-ca.org. GLASBENA MATICA sporoča, da sprejema potrditve in nove vpise za š.l. 2015-16 v tajništvu v Gorici na Kor-zu Verdi 51, od ponedeljka do četrtka 11.00-13.00. Za informacije po tel. 0481-531508 ali gorica@glasbena-matica.org. M Izleti ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ organizira izlet »Ptuj in lepote vinske dežele« v nedeljo 20. septembra; vpisovanje in informacije po tel. 3403423087 (Paolo). POHOD NA ŠKABRIJEL v spomin na padle in trpeče v prvi svetovni vojni bo v organizaciji združenja Iniciativa Škabrijel 2018 Nova Gorica v nedeljo, 6. septembra. Pohodniki se bodo odpravili na pohod vsak iz svoje smeri ali s parkirišča pred Igralniško-zaba-viščnim centrom Perla, zbirališče na Škabrijelu med 10.30 in 11. uro. Hrana in pijača iz nahrbtnika. Na samem vrhu bo kratek kulturni program. Ob slabem vremenu pohod odpade. UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo v soboto, 3. oktobra, enodnevni avtobusni izlet »Potepanje po Prleki-ji in Prekmurju«. Informacije in vpisovanje do 10. septembra v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (0481-78000), pri Milošu (tel. 380-4203829). UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo izletnike, da bo odhod avtobusa za Expo in ogled Bergama predviden 12. in 13. septembra po sledečem urniku: Gabrje ob 4.45 (pri avtobusni postaji na glavni cesti); Doberdob ob 5.00 (pred spomenikom); Ronke ob 5.10 (izpred pizzerije Al Gambero). Na razpolago je še nekaj mest. Za informacije po tel. 380-4203829 (Miloš). PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi na enodnevni izlet Okusi Prleki-je in baročni Varaždin, ki bo potekal v nedeljo, 13. septembra. Za informacije in rezervacije po tel. 3479748704 (Vanja) in 0481-20678 (Božo). SPDG vabi v sklopu pobude Kekčeva pot (lažji pohodi namenjeni otrokom in družinam) na izlet na Mali Golak na Trnovski planoti v nedeljo, 13. septembra. Zbirna točka bo parkirišče pri (bivšem) mejnem prehodu Rdeča hiša v Gorici ob 8.45. Odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob 9.00. Za podrobnejše informacije in prijavo po tel. 347-6220522 (Fanika) ali fani-ka@spdg.eu. □ Obvestila PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi ljubitelje gledališča, naj se za novo sezono pridružijo dramskemu odseku. Mešani pevski zbor Štandrež vabi nove pevce v svoje vrste. Informacije po tel. 0481-20678, 3286669048 (Božo) in tel. 347-9748704 (Vanja). JUS VRH sporoča, da se lahko prebivalci Vrha včlanijo v organizacijo s pisno prošnjo, ki jo lahko naslovijo na Jus Vrh (Devetaki 26, 34070 Sovodnje ob Soči - GO), ali pa pustijo v poštnem nabiralniku ŠKC Danica. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih 10.0013.00, ob torkih in četrtkih 16.1518.45, ob petkih 8.30-10.30. VZPI DOL-JAMLJE vabi na obisk partizanske knjižnice v Jamljah, Prvomajska ulica 20, ob sobotah od 17. do 19. ure; informacije po tel. 3331175798 (predsednik Jordan Semolič) ali tel. 338-8399452 (tajnik Patrik Zulian). KMEČKI IN OBRTNIŠKI SEJEM bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro ob sobotah: 5. septembra, 3. oktobra in 7. novembra; informacije po tel. 333-4318338. MOPZ JEZERO vabi vse člane na prvo vajo, ki bo na sedežu društva v petek, 4. septembra, ob 20.30. Za nove člane imamo še dovolj prostora. ZSKD obvešča, da bo goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure do vključno 4. septembra. ALCI obvešča, da bo v soboto, 5. septembra, v Tumovi dvorani v KB Centru, od 15.00 do 18.00 na sporedu septembrsko srečanje Družinskih postavitev. Prijave po tel. 0481-531495 od 9.00 do 13.00 ali sms po tel. 3270340677 ali marisa@zskd.eu. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž se bo od 5. do 13. septembra odvijal 34. Mednarodni natečaj violine. Odprtje natečaja v soboto, 5. septembra, ob 10. uri. Pobuda v priredbi kulturnega združenja Rodolfo Li-pizer. Več na www.lipizer.it. V NOVI GORICI: na travniku in parkirišču pred mestno občino bo v soboto, 5. septembra, od 9.30 do 11.30 »Mini olimpijada in športna tržnica«, za predšolske in osnovnošolske otroke. Ob 17.00 bo 3. Goriški tek, dobrodelni tek Fundacije Vrabček upanja. Start in cilj pred mestno občino. Za ostale informacije novagori-ca@olympic.si ali uros.jug@sz-ng.si. IGRE RAJONOV V ŠTANDREŽU: v nedeljo, 6. septembra, se bodo v sklopu praznovanj 70. obletnice KD O. Zupančič Štandrke in Štandrežci pomirili v raznih veščinah. Zbirališče ekip v domu A. Budala na Pilošču ob 9.30. Obvezna športna oprema, otroci naj prinesejo s seboj tudi barvice. Za informacije po tel. 329-0913340 (Maja). AŠZ DOM obvešča, da bo vadba v novi sezoni potekala po sledečem urniku: Športni vrtec (letniki 2010, 2011 in 2012) pon. in čet. 15.30-16.30 s pri-četkom 1. oktobra, vodi prof. Dražen Grbac. Mikro-minibasket (letniki 2007, 2008 in 2009) pon. in čet. 16.3017.30 s pričetkom 1. oktobra, vodi prof. Dražen Grbac. Minibasket (letniki 2004, 2005 in 2006) torek in sreda 16.45-18.30 ter petek 16.45-18.15 s pričetkom 15. septembra, vodi prof. Dražen Grbac. Under 14 (letniki 2002 in 2003) pon. 17.30-18.00, torek 18.30-20.30, sreda 18.30-20.00, četrtek 19.00-20.30 s pričetkom 14. septembra, vodi Jan Zavrtanik. Under 16 -/ (letniki 2000 in 2001) torek 18.3020.30, sreda 18.30-20.00, čet. 17.3019.00, petek 18.15-19.45 s pričetkom 15. septembra, vodi Jan Zavratnik. Cheerleading za osnovnošolke/ce ob ponedeljkih 17.30-19.00 s pričetkom 14. septembra, vodi Andrej Nedelj-kovič. Za ostale informacije po tel. 329-2718115 (David Ambrožič: pon.-pet. 16.00-19.00) ali domgori-ca@gmail.com. AŠKD KREMENJAK prireja začetni in nadaljevalni tečaj diatonične harmonike pod mentorstvom prof. Andreja Gropajca. Informativna seja bo v sredo, 16. septembra, ob 19. uri v kulturnem centru v Jamljah. Informacije po tel. 338-6805242 (Sonia). LETNIKI 1972 iz Goriške se bomo ponovno zbrali v soboto, 26. septembra, pri Turitu v Štandrežu. Večer bosta popestrila Štefan »Guwdi Guwdc« in Pupa s pričetkom družabnosti ob 19.45. Prosimo, da se vpišete v gostilni z akontacijo večerje 10 evrov do srede, 23. septembra, in potrdite tudi po tel. 348-4735330 (Lucia Ferfolja), 3294010830 (Cristina Marussi) ali 3489237807 (Ilaria Tomasin). 0 Prireditve V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4: bo danes, 3. septembra, ob 18. uri srečanje pri klavirju, v sklopu pobud literarnih četrtkov. Za ostale informacije po tel. 00386-053309100 ali www.ng.sik.si. V TRŽIČU v sklopu niza »Settembre Monfalconese«: 4. septembra ob 18. uri odprtje fotografske razstave »Sa-turnia e Vulcania« v galeriji na Trgu Cavour; 5. septembra ob 18. uri v galeriji na Trgu Cavour predavanje »Sa-turnia e Vulcania: fra eclettismo e modernismo; 10. septembra ob 17.00 športno-solidarnostni večer za Afriko; informacije po tel. 0481-494210 (Elena Orsi). 16. EVROPSKI DAN JUDOVSKE KULTURE: v Gorici 6. septembra bo med 10. in 19. uro odprta sinagoga. Na ogled bo muzej »Jeruzalem na Soči«, razstavna dvorana posvečena Carlu Michelstaedterju in razstava »Sefer ha-Masa'ot. Knjiga potovanj. Od Be-niamna da Tudele do Edwarda Ro-binsona«. Možni tudi vodeni ogledi bivšega geta in judovskega pokopališča v Gradišču, goriške sinagoge in judovskega pokopališča v Rožni Dolini. Za ostale informacije po tel. 0481-532115 ali ass_israele_go@ya-hoo.it. V NOVI GORICI: na gradu Kromberk, bo v torek, 8. septembra, ob 20. uri srečanje na temo »Dogajanja po koncu druge Svetovne vojne in videmski sporazum«. Sodelovali bodo dr. Jože Pirjevec, dr. Branko Marušič in Jože Šušmelj. Pobuda iz niza muzejskih torkovih večerov. Za informacije po tel. 00386-53359811. VZPI-ANPI GORICA IN GORIŠKI AVL vabita na slovesnost ob odkritju table v spomin na ustreljene na goriškem gradu v soboto, 12. septembra, ob 17. uri na Trgu delle Milizie v goriškem grajskem naselju. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Guido Sanita (iz splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Ignacija in na glavnem pokopališču; 11.30, Ruggero Comelli (iz splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Justa in na pokopališču. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Fiorige Zorzetti (iz kapelice v Beglianu pri Škocjanu) v cerkvi in na pokopališču. DANES V VERMEGLIANU: 11.30, Assunta Minieri por. Roberto (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana v Ver-meglianu in na pokopališču v Tržiču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Renato Ba-rapin blagoslov v kapelici bolnišnice, sledila bo upepelitev; 11.00, Maria Oliverio vd. Murano (iz kapelice bolnišnice) v cerkvi Sv. Ambroža in na pokopališču. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 3. septembra 2015 1 1 Na Koroškem učenje in zabava Binom učenje nemščine - zabava se je izkazal za uspešnega, saj so v Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici naleteli na veliko povpraševanje za študijske počitnice v slovenskem Mladinskem domu v Celovcu. Skupina 23 niž-ješolcev se je tako od ponedeljka, 24. avgusta, do sobote, 29. avgusta, mudila na Koroškem, kjer so bila jutra posvečena jezikovnim tečajem, popoldnevi pa sprostitvi, zabavi in spoznavanju bližnje okolice. V spremstvu vzgojiteljev Roberta Maku-ca, Andree Benedetiča in Davida Abramija so si nižješolci ogledali Beljak, podrobno so spoznali znamenitosti Celovca, obiskali so živalski vrt, »Minimundus« oz. Mali svet in reptilarij, podali so se na izlet v gore; ni zmanjkalo niti časa za kopanje v Vrbskem jezeru in za spust po 120 metrov dolgem toboganu. Nižješolci so priložnost izkoristili tudi za vzpostavitev novih stikov s predstavniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Obiskali so občino Železna Kapla, prav posebno doživeta pa je bila košarkarska prijateljska tekma, ki so jo učenci Dijaškega doma odigrali proti sovrstnikom iz košarkarskega kluba Koš. Nepozaben je bil zadnji večer, ko so se nižješolci udeležili zabave v »diskaču«, ki so ga uredili v samih prostorih Mladinskega doma. »Prav prisrčno se moramo zahvaliti Mladinskemu domu in še zlasti njegovemu ravnatelju Jožetu Blajsu, ki nas je navdušeno sprejel in je bil vseskozi na razpolago, tako da je bila izkušnja za naše učence res enkratna,« poudarja Robert Makuc. (av) Učenci Dijaškega doma pod gradom Ostrovica, ki se nahaja v bližini naselja Šentvid ob Glini foto r.m. SOLKAN - Nekoč je bilo Brodarsko društvo ... Veslaško izročilo Kmalu po drugi svetovni vojni so začeli izdelovati prve kajake - Podjetje Prijon ima solkanske korenine Z leve proti desni kajak iz lesa in platna, najsodobnejši proizvod iz karbonskih vlaken in plovilo iz steklenih vlaken bumbaca V tem prispevku ne bomo segali v predvojni čas. Omejili se bomo na dogajanja povezana z veslanjem na Soči na območju Gorice po drugi svetovni vojni. V zvezi s Soško regato je bilo v člankih in na odprtju razstave v Trgovskem domu večkrat omenjena dejavnost na tej strani meje. V svojo zavest moramo vključiti tudi premike in uspešnost razvoja na tem področju, ki je potekal v Solkanu. To je lahko konkreten primer preseganja meje v glavah, krilatice, ki jo tako pogosto slišimo, a ostaja meglena in nedorečena. Gre za usvajanje stvarnosti, ki je prisotna sicer na drugi strani meje, a jo lahko trajno nosimo v sebi kot nekaj svojega. Brodarsko društvo Solkan je bilo ustanovljeno leta 1948 na osnovah prostega čolnarjenja, ki so se mu že prej posvečali ne le mladi krajani. Organizacija Ljudska tehnika je dala pobudo za dejavnosti na vodi v Kanalu, Mostu na Soči in Solkanu. Sčasoma je uspeval le Solkan, verjetno tudi zaradi trdnega izročila na področju mizarstva. Tedaj so plovila, konkretno kajake, gradili iz lesenih letev. Kot velja za brate Rusjan na področju letalstva, ki sta gradila modele, so tudi v Solkanu mladi tehniki najprej izdelovali modele jadrnic. Leta 1950 so prišli na vrsto »sandolini« in leta 1952 že pravi kajak, kakršnega smo lahko videli na razstavi v Trgovskem domu. Razstava je bila premeščena v podgorski Kulturni dom in bo na ogled v nedeljo med zaključnimi postopki Soške regate. Kajak so Solkanci izdelali na osnovi načrtov, ki so si jih »prisvojili« med neko tekmo na mirnih vodah v Zagrebu. Dve leti kasneje so se trije tekmovalci odločili in v okviru društva pognali proizvodnjo plovil za prodajo, da bi društvo pridobilo vselej potrebna finančna sredstva za vadbene in tekmovalne potrebe. Po nadaljnjih dveh letih so se pojavili kajaki iz gumiranega platna (čoln vidimo na posnetku) ter šotorskim platnom na vrhu. Bili so celo zložljivi, ker je bilo mogoče notranje ogrodje razstaviti, nekako kot se zoži dežnik, platno pa spraviti v nahrbtnik. Patent za takšno plovilo so imeli v srbskem Apatinu. Tri zložljive kajake F-1 si je nabavila tudi naša taborniška organizacija RMV in tedaj beležimo prve povojne organizirane prisotnosti na Soči in Doberdobskem jezeru. Posamično so se v »san-dolinih« na vodo vsekakor že prej podajali fantje iz Pevme, Podgore in Livade. Že vmes so se medtem izdelovalci vsi zaposlili v tovarni pohištva Meblo in malo zatem ustanovili delavnico Šport Nova Gorica. Prve čolne iz Kajak sestavljen iz gumiranega in šotorskega platna ter lesenih reber foto a. r. steklenih vlaken so v Solkanu začeli proizvajati leta 1961. Sodili so v kategorijo K-1. Množično so izdelovali lesena vesla, ki so jih postopoma preoblikovali, izboljšali in utrjevali tudi ob upoštevanju spreminjajočih se tekmovalnih pravil. Raziskovalna in proizvajalna trojica Prijon-Bone-Srebrnič se je po nekaj letih razšla zaradi odseli-tve preko Italije v Nemčijo, kjer so nastali in se razvili do preplavljanja svetovnega trga. Čolni Prijon so že desetletja »hit« in kakovost A-1 na področju kajakaštva. Prijon je tudi tekmoval in na primer enkrat na tujem v dveh dneh zmagal v slalomu, veleslalomu (sedaj te discipline ni več) in spustu. Seveda se je javnost spraševala, kakšno opremo uporablja. Tudi Bone se je izselil, a se je nato v starosti vrnil domov. Naslednje obdobje, ki pa se je zaključilo že pred približno tridesetimi leti, je bilo značilno po izdelkih z oznako Doljak-Trpin. Ta dva sodelavca sta izdelovala plastične čolne, potem ko se je Trpin izučil v Prijonovi nemški tovarni. Brodarsko društvo se je sčasoma preoblikovalo v Kajak klub Soške elektrarne, ki se ukvarja z množično vadbo za mlade, z rekreacijo in s tekmovalnimi disciplinami. Opremo za vrhunsko dejavnost ni več moglo iskati v skromnih krajevnih možnostih, temveč se je zalagalo iz tuje proizvodnje. Tuje iz formalnega vidika, kajti domačin Prijon je, čeprav iz Nemčije, zapolnjeval potrebe svojih someščanov. Pripetilo se je celo, da so si mladi Solkanci v njegovo tovarno sami šli izdelovat tekmovalna plovila. Pokazal jim je kako in kaj, ves čas poskrbel za njihovo nastanitev, nakar so se vračali z izdelanim kajakom domov. Svojevrstno sponzorstvo. (ar) GORICA - Vzpon na prelaz Stilfser Joch-Stelvio Tudi skupinica članov SPDG med množico 12.000 kolesarjev Vzpon na prelaz (zgoraj); z leve Igor Škorjanc, Stanko Škorjanc, Vanja Sossou in David Škorjanc (desno) foto vas Skupinica štirih ljubiteljev cestnega kolesarjenja in članov Slovenskega planinskega društva Gorica se je v zadnjem avgustovskem vikendu podala v čudovito naravno in dvojezično okolje ob vznožju gore Ortler (3.950 m). Njihov cilj je bil čim hitreje prevoziti epski prelaz Stilfser Joch-Stelvio, ki je večkrat t.i. Cima Coppi, najvišja točka, ki jo doseže kolesarska dirka Giro d'ltalia. Skupinica se je udeležila rekreativne prireditve »Stelvio Bike Day«, ki poteka v organizaciji tamkajšnjega narodnega parka. Le-ta združuje 24 občin in 4 pokrajine. Iz nemško govoreče vasi Prad am Stilfserjoch (915 m) se je skupinica lotila privlačne panoramske ceste, ki se dviga navkreber dobrih 26 kilometrov; skupna višinska razlika znaša 1800 metrov. Enakomerno vožnjo občasno preseka kak strm odsek z 12-od-stotno naklonino. Zadnji del vzpona nad gozd- no mejo poteka po številnih serpentinah, ki na oštevilčenih ovinkih omogočajo dodatnega zagona - če sapa in srčni utrip to dopuščata. Celodnevna zapora ceste je prav gotovo botrovala k dobesedni invaziji kolesarjev: prelaz Stilfser Joch-Stelvio je po poročanju južnotirolskega dnevnika Dolomiten prekolesarilo več kot 12.000 kolesarjev iz vseh vetrov; dobra polovica udeležencev je bila Nemcev in Nizozemcev. Veliko je bilo tudi Italijanov. Naslednji dan se je skupinica preko Švice in mimo letovišča Livigno, ki razpolaga s posebnim davčnim statusom, podala v Bormio. Od tu so se s kolesi ob idealnih vremenskih razmerah lotili še prelaza Gavia (2.652 m). Na vrh prelaza je med množico kolesark in kolesarjev - v lahkotnem in neverjetno hitrem tempu - prispel tudi poljski as in svetovni prvak Michal Kwiatkowski. (vas) Trideset prošenj za štiri delovna mesta za mlade Trideset prošenj za štiri mesta. Tržiška občina je pripravila dva projekta, v okviru katerih bodo zaposlili štiri mlade med 18. in 25. letom starosti in jih plačevali z vrednotnica-mi. Rok za vložitev prošenj je zapadel v prejšnjih dneh, prijavilo se je trideset mladih. »Število prijavljenih potrjuje veliko zanimanje, ki so ga deležni projekti za zaposlovanje mladih,« poudarja tržiški občinski odbornik Francesco Martinelli in pojasnjuje, da v zadnjem letu zaradi birokratskih zapletov ni- so pripravili nobenega tovrstnega projekta. Zdaj so težave rešili in tako so mladim spet ponudili možnost, da se zaposlijo za določen čas. Dva projekta, ki jih mladim ponuja trži-ška občina, sta vezana na čiščenje javnih površin in zelenic (skupno bo vsak delavec opravil 65 dni oz. 260 ur dela) ter na posodobitev občinske spletne strani (največ 100 ur za vsakega delavca med 14. septembrom in 31. decembrom). Mladi bodo za vsako uro dela prejeli vrednotnico, ki velja deset evrov. Trži-ški občinski odbornik Martinelli pojasnjuje, da je v pripravi še nekaj projektov, saj želijo nuditi možnost začasne zaposlitve čim večjemu številu mladih. 12 Četrtek, 3. septembra 2015 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Čir, ki zastruplja narodovo telo Jo2e Pirjevec Zadnjo od svojih sobotnih kolumn, v katerih Darja Kocbek na pronicljiv način povzema dogajanje v Sloveniji preteklega tedna, je časnikarka sklenila z grenko ugotovitvijo, da na številnih področjih zasebni interesi prevladujejo nad javnimi, »saj goljufija velja za iznajdljivost, poštenost pa za naivnost«. S tem je opozorila na moralno izpreženost družbe, ki je očitno rezultat nesrečne zgodovine slovenskega naroda. Če začnem samo z letom 1945, moram ugotoviti, da smo takrat sicer dosegli kolikor toliko spodobne meje, padli pa smo v primež režima, v katerem je veljala ena sama resnica. Tista, ki jo je razglašala »avantgarda« na oblasti. Čeprav se je slednja po sporu s Stalinom odpovedala njegovemu azijat-skemu totalitarizmu in začela iskati »socializem s človeškim obrazom«, se zahtevi, da samo ona ve, kaj je dobro za družbo, ni odrekla. Od tu razkorak med večino prebivalstva in oblastno vrhuško, ki ga je pogojevala oddaljenost zapovedane resnice od konkretne stvarnosti. Upati je bilo, da bo po razpadu starega režima slovenski narod zadihal v demokraciji s polnimi pljuči in se razvil v zdrav osebek, zmožen, da živi v skladu z vrednotami najbolj žlahtnih evropskih idej. Bojim pa se, da so Slovenci zaradi svoje civilizacijske zaostalosti, ki jo je dodatno pogojevala skoraj polstoletna nesvoboda, demokracijo razumeli le kot priložnost za udejanjenje najbolj sebičnih nagonov. Stranke in ljudje, ki so prišli na oblast, so v državi videli plen, ki jim po pravici pripada zaradi njihovih zaslug v borbi proti stari Jugoslaviji. Cerkev, ki bi morala biti poglavitna glasnica ljubezni ali vsaj spoštovanja do bližnjega, je v pohlepu po oblasti in premoženju v glavnem odpovedala, kar pomeni, da je v družbi zmanjkalo voditeljev, zmožnih da se ji postavijo na čelo kot moralni učitelji. S tem nočem reči, da bi v Sloveniji ne bilo ljudi, ki so vsega spoštovanja vredni in v svojem boju za obstanek tudi ustvarjalni. Ni pa mogoče prezreti dejstva, da se je na našem narodnem telesu pojavil čir, ki ga nevarno zastruplja. Pokazatelj tega čira so po mojem izjave, ki so v zadnjih dneh prišle iz desničarskih krogov glede navala beguncev iz Srednjega vzhoda v Evropsko unijo. Strašne razmere, ki so zavladale v Iraku in Siriji v glavnem zaradi porazne politike ZDA in njenih zaveznic v tistem prostoru, so povzročile ekzodus, kakršnega od druge svetovne vojne dalje nismo videli in na katerega nismo bili pripravljeni. V tem kriznem trenutku, ko so naši ekrani polni begunskih družin v stiski, ki se na makedonskih, srbskih in madžarskih železniških postajah skušajo vkrcati na vlak, da dobijo nekje v zahodni Evropi zatočišče, smo morali na žalost slišati iz Slovenije presunljivo hujsaške komentarje. Slovenija - tako kot počenja ali vsaj razglaša Slovaška - naj sprejme samo begunce krščanske veroizpovedi. Slovenija, pravi Sebastjan Erlah, po izobrazbi teolog in po poklicu novinar, naj strelja na ljudi, ki bi se drznili približati njenim mejam za pol kilometra. Mislim, da smo s takimi srhljivimi izjavami dosegli dno, vredno domobranskih krilatic, kot je bila tista, da naj »v imenu Kristusovih ran pogine partizan«. Kar še bolj vznemirja pa je dejstvo, da je Okrožno državno tožilstvo zavrnilo prijavo zoper Er-laha zaradi nacionalističnega ščuvanja k nasilju in nestrpnosti, češ da ne vsebuje elementov kaznivega dejanja. »Poenostavljeno povedano zato, ker Erlah nima možnosti za konkretno streljanje«, je razlagal nek novinar. Očitno v Sloveniji razumejo svobodo govora, kot pravico, da izraziš tudi najbolj podle misli, ki so skregane z zdravo pametjo in osnovno človeško solidarnostjo, da krščanskega etosa niti ne omenjam. Kako močno zaostajamo za Nemci, katerih kanclerka se je ostro odzvala na šovinistične izpade desničarskih skupin, in ki sprejemajo begunce na munchenški železniški postaji z napisi: »Dobrodošli!« Nemci so se od svoje tragične zgodovine nekaj naučili, mi smo še vedno analfabeti. VREME OB KONCU TEDNA Dogajanje skladno z začetkom meteorološke jeseni Darko Bradassi mM Ne le, da se je ničta izoterma, kot smo pričakovali, v minulih dneh dvignila do nadmorske višine okrog 5000 metrov, v resnici je to višino celo presegla in se s 5030 metri nadmorske višine povzpela najvišje v celotnem letošnjem poletju. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je namerila ta podatek ravno zadnji dan meteorološkega poletja, v torek 31. avgusta, ob treh zjutraj. Velja poudariti, da se preko 5000 metrov nadmorske višine ničta izoterma ni povzpela niti v najhujšem poletju doslej leta 2003 in le malokrat v zgodovini radiosondaž, ki jih v naši deželi opravljajo od leta 1974. Zagotovo ta podatek sodi v sam zgodovinski vrh. Za kogar je izraz »ničta izoterma« morda tuj, naj obrazložimo, da gre za višino, nad katero so temperature negativne. Pozimi, ko je nad nami zelo mrzel zrak, se včasih ničta izoterma spusti do morja, poleti pa, ko podoživljamo izrazite advekcije vročega subtropskega zraka, se naglo in izrazito vzpenja. Če bi se bilo podobno stanje pripetilo pred več tedni ali nekaj meseci, bi bili ob zelo stanovitnem ozračju in veliki stagnaciji ter posledični sopari po vsej verjetnosti beležili izredno visoke temperature tudi v prizemlju. Zlasti pa bi bil poskočil toplotni indeks. V preteklih dneh pa, sedaj ko se sonce že počasi pripravlja, da bo zapustilo našo poloblo in je žarčenje skromnejše, noči pa občutno daljše, je bila vročina vseeno povečini povečini vsaj kolikor toliko znosnejša in nismo več beležili takih temperatur kot v minuli preteklosti. Povečala pa se je stagnacija ozračja. V tisti noči, ko se je ničta izoterma povzpela najvišje, smo, denimo, v Boljuncu namerili skoraj 80-odstotno vlago, kar ni zanemarljiv podatek. V torek se je začela meteorološka jesen. Letos bo, kot kaže, vsaj prvotno kar skladna tudi z vremenskim dogajanjem. Subtropski anticiklon je že zapustil večji del Evrope in si od severozahoda počasi utira pot atlantski zrak. Vetrovi so že obrnili od jugozahoda. Prve učinke smo videli že včeraj, ko je bilo več spremenljivosti in so se ponekod pojavljale padavine. Največ dežja je padlo v predalpskem svetu, drugod so bile količine zanemarljive. Poglobitev vlažnega atlantskega zraka pa se bo nadaljevala in stopnjevala v prihodnjih dneh. Iz dneva v dan bodo padavine postopno pogostejše, tudi temperatura pa se bo počasi spuščala. Danes in še deloma sprva jutri bo vremenska slika povečini podobna včerajšnji. V glavnem bo prevladovalo delno jasno ali spremenljivo vreme, občasno bodo možne krajevne padavine, vmes bo lahko tudi kakšna ploha ali nevihta. Od jutrišnjega popoldneva bodo padavine pogostejše in močnejše. Do vključno sobotnega večera bo povečini prevladovalo spremenljivo do pretežno oblačno vreme s padavinami, deloma plohami in nevihtami, mestoma ne gre izključiti tudi kakšne močnejše. V soboto bo zapihala burja. Živo srebro se bo iz dneva v dan počasi spuščalo, nekoliko občutneje v soboto. V nedeljo se bo vreme izboljšalo. Pihala bo šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature bodo do okrog 25 stopinj Celzija. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu JEZIK NA OBROBJU Jezik v naših medijih je zelo različen. Ob dobro napisanih člankih se znajdejo tudi popolnoma nesprejemljivi. Kdor piše o novih zakonskih predpisih in spremembah, se nikakor ne more otresti samostalnikov, ki jih le tu pa tam prekinjajo redki glagoli. Zaradi zanimivosti, ali bolje radovednosti, sem si malo podrobneje ogledala 30 vrstic dolgo poročilo o novih poslanskih okrajih v vzhodnem okrožju FJK. Kar precej potrpljenja je bilo treba, da sem preštela tam napisane samostalnike. Naštela sem jih 79, med njimi pa 16 glagolov. To so bili: je odobrila, je sestavila, je porazdelila, je sprožila, so razdelili, so zahtevali, je določil, naj uvede, je spoštovala, se izvaja, vpletajo, nasprotujejo, napovedujejo, sodijo (trikrat). Ponavljajo pa se tudi samostalniki, tako je npr. okrožje napisano kar sedemkrat. Podobni so članki o novi šolski zakonodaji. Zanimiv je bil intervju o tem vprašanju. Branje je prijetno, saj so vprašanja zastavljena skrbno in odgovori tehtni. Moti nas le način izražanja. Če bi dali tekst tolmaču, bi bil prav gotovo več kot zadovoljen. Nobenih težav ne bi imel, vse bi teklo kot po maslu. Prevajalske šole sploh ne bi potreboval. Zgledno bi ga lahko prevedel vsak naš boljši maturant. Zakaj? Ker je tipičen primer "italijanske" slovenščine, kar pri hitrem branju celo spregledamo. Izrazi so skrbno izbrani, besedni red v redu. Na začetku me nekoliko preseneti sporočilo, da je šolska reforma "Dobra šola" zakon, ki ga sestavlja en člen in 212 odstavkov, potem pa še pasiv: "Ta reforma se je napovedovala kot prelomni trenutek za italijansko šolstvo". Slovenec bi uporabil aktiv. Malo naprej izvemo, da bodo določila novega šolskega zakona vplivala na šolsko stvarnost. Kaj ta stvarnost pomeni, ne izvemo ničesar. Vse ostaja zavito v meglo, kar je v podobnih italijanskih poročilih splošna "stvarnost". Intervjuvancu je "ušel" tipično italijanski povratni glagol pričakovati si; Slovenci namreč spremembe ali karkoli pričakujemo. Italijani pa si jih pričakujejo. "V Sloveniji se ravnatelj pogovori s profesorji in na osnovi preverjenih kompetenc naredi izbiro.", piše o kadrovanju profesorjev. Slovenci bi rekli, da ravnatelj profesorje izbere. "Naredi izbiro" zveni v italijanščini kar v redu, ne pa v slovenskem jeziku. Za vsako odločitev uporabljamo v tržaški slovenščini izraz izbira. To sicer ni napaka, ker pa izhaja iz nedovršnika izbirati, je v rabi predvsem za široko izbiro vsega, kar imamo na razpolago. Potem nekaj izberemo. Po starem smo rekli: "Ti si bil izbran." Danes se ta način ne uporablja več. Slovenec se lahko za kaj odloči ali kaj izbere; Izbira ni napaka, napačno pa je delati ali narediti izbiro. V italijanščini je marsikaj v teku, v slovenščini pa stvari potekajo. Slovenci tudi ne izbiramo svojih predstavnikov preko volitev. Izberemo jih na volitvah, z volitvami ali jih izvolimo. Ravnatelji s tem dekretom ne bodo imeli nove vloge, ampak bodo novo vlogo dobili. Nanizala sem nekaj zvez, ki jih v slovenskem tekstu ne bi smeli srečati, čeprav morda "zamejcem" olajšajo razumevanje. Lelja Rehar Sancin KRAS - Priznanje na občinskem prazniku Sežana nagradila poslanstvo konzorcija pridelovalcev terana Plaketa Srečka Kosovela je šla v roke pesniku in prevajalcu Josipu Ostiju ob njegovi 70-letnici za prizadevno kulturno udejstvovanje v Tomaju ter promocijo slovenske literature in literature Krasa v domačem in evropskem prostoru. Gre za uveljavljenega bosansko-hercegovske-ga in slovenskega pesnika, ki že 20 let živi in ustvarja v Tomaju. Za svoje delo je dobil vrsto priznanj, med drugim je leta 1984 prejel tudi mednarodno literarno nagrado Vilenica, ki je Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za izjemne literarne dosežke v srednjeevropskem literarnem prostoru. Uveljavil se je tudi kot prevajalec slovenske literature v ostale slovanske jezike. Tako je leta 2007 za prevajalski opus in življenjsko delo prejel Lavrinovo diplomo Društva slovenskih književnih prevajalcev. Posebej mu je ljub Srečko Kosovel, zato ga veliko prevaja in piše o njegovi poeziji. Naj povzamemo le kratko izjavo predsednika Konzorcija kraških pridelovalcev terana Borisa Lisjaka, kjer člani zastopajo najmanjši vinorodni okoliš v Sloveniji in kjer je postal teran predmet zaščite in daje možnost preživetja kraškim družinam. »Na uspehe konzorcija smo člani zelo ponosni. Zahvaljujemo se direktorju največje kleti terana na svetu Vinakras Sežana Marjanu Colji kot tudi Miranu Vo-dopivcu, ki ima največ zaslug za zaščito terana,« je poudaril Lisjak, ki ni skrival zadovoljstva članov konzorcija, saj so njihovi člani tega najmanjšega kraškega vinorodnega okoliša letos poleg zlatih in velikih zlatih medalj na Radgonskem sejmu osvojili kar štiri šampione, kar je zelo lep uspeh za sežansko občino. Občinsko nagrado v višini tisoč evrov pa je konzorcij namenil za letovanje otrok Medobčinskemu društvu prijateljev mladine Sežana. Olga Knez 1 i Ï Davorin Terčon, Jože Volovec, Boris Lisjak, Josip Osti in Črtomir Pečar SEŽANA - Osrednji dogodek sežanskega občinskega praznika je bila, kot vedno, slavnostna seja občinskega sveta v Kosovelovemu domu v Sežani. Župan Davorin Terčon je ob pomoči predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Črtomira Pečarja podelil občinska priznanja zaslužnim občanom, ki po mnenju predlagateljev vidno zaznamujejo kraški prostor ter mu s svojim aktivnim pristopom in srčnim delovanjem, vsak na svojem področju, dajejo še večjo prepoznavnost in pomen. Še prej je Terčon udeležencem slovesnosti, ki so se je med drugim udeležili oba častna občana sežanske občine Viktor Saksida in Ciril Zlobec, delegacije iz sosednjih, pobratenih in prijateljskih občin iz Italije, Francije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, pregledal dosežke v preteklem letu. Na seji so podelili tri priznanja, po eno v vsaki kategoriji. Najvišje občinsko priznanje - nagrado Občine Sežana - je prejelo Združenje Konzorcij kraških pridelovalcev terana za bogat prispevek k razvoju vinogradništva in vinarstva ter turistični promociji Krasa. Konzorcij, ki združuje 26 vinogradnikov in vinarjev, že več kot deset let deluje z namenom izboljšati kakovost naše uveljavljene blagovne znamke vina teran in utrjevati njegov sloves ter s tem dosegati boljše tržne pogoje. Zelo pomembno vlogo so člani konzorcija odigrali tudi pri promociji Krasa na različnih promocijskih prireditvah in sejmih doma in po svetu. Priznanje Občine Sežana je prejel Jože Volovec za dolgoletno izjemno predanost ter skrb za delovanje in razvoj Društva diabetikov Sežana. S to organizacijo je povezan vse od njene ustanovitve v letu 1987, ko so sad obrodila njegova večletna prizadevanja na začetku delovanja društva. Le-to je zavzeto vodil dolgih 26 let, do konca marca letošnjega leta. / TRST Četrtek, 3. septembra 2015 5 Čilič gre naprej NEW YORK - Hrvaški teniški igralec Marin Čilič, lanski zmagovalec odprtega prvenstva ZDA v New Yorku, je brez težav napredoval v 3. krog letošnjega tekmovanja. Branilec naslova, letos deveti nosilec, je premagal Rusa Jevgenija Donskoja s 6:2, 6:3, 7:5. Sedmi nosilec Španec David Ferrer je premagal Srba Filipa Krajinoviča s 7:5, 7:5, 7:6 (4). S porazom proti Špancu Felicianu Lo-pezu pa je kariero končal Mardy Fish. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Dinamu 7 milijonov ZAGREB - Hrvaški nogometni prvak Dinamo je z uvrstitvijo v ligo prvakov zaslužil lepe denarce, zdaj pa je postal bogatejši še za sedem milijonov evrov, ki jih je oziroma jih še bo dobil od škotskega prvaka Celtica. Izvršni podpredsednik zagrebškega kluba Zdrav-ko Mamič je namreč spet dobro posloval, Škotom je za omenjeni znesek prodal Joza Šimunoviča. Branilec, sicer član mlajših hrvaških selekcij, v zadnjem času pri Dinamu niti ni bil v prvem planu, zato je prestop v slavni škotski klub za mnoge presenečenje. KOŠARKA - Predstavitev skupine B (z Italijo) EuroBasketa 2015 V »skupini smrti« Odštevanje za najvažnejši košarkarski dogodek leta se počasi zaključuje. V soboto, 5. septembra, se začenja Euro-Basket, na katerem bo nastopilo 24 najboljših reprezentanc s stare celine. Danes bomo predstavili skupino B oz. »skupino smrti«, saj sta kakovost in košarkarska tradicija ekip, ki v njej nastopajo, izvrstni. V Berlinu bodo igrale: Italija, Turčija, Španija, Srbija, Nemčija in Islandija. Italija O letošnji italijanski reprezentanci smo se v prejšnjih dneh že razpisali. Italija ima na EuroBasketu 2015 edinstveno možnost, da prekine niz neuspešnih poskusov na mednarodnih tekmovanjih. Selektor Pianigiani razpolaga namreč z na papirju najboljšo ekipo od leta 2004, ko so Basile, Pozzecco, Mian in soigralci osvojili srebrno olimpijsko odličje, pripravljalne tekme pa so pokazale, da ima Italija še nekaj hib. Če bo pridobila neko večjo samozavest, predvsem pa kontinuiteto v igri, bo lahko tudi ciljala visoko, drugače tvega, da bo razočarala svoje navijače. Vsak spodrsljaj v tako izenačeni skupini jo lahko drago stane. Turčija Letošnja reprezentanca zdaleč ni tako močna kot tista ekipa, ki je pred petimi leti na domačem SP osvojila srebrno kolajno. Selektor Ergin Ataman je imel med drugim veliko težav pri sestavi moštva, saj je do zadnjega na pripravah imel kar 24 igralcev. Poleg tega so zaradi pomanjkanja pravih playmakerjev Turki na-turalizirali Američana Bobbyja Dixona, ki si je sicer pred kratkim spremenil ime v Ali Muhammad, da bi počastil legendarnega bokserja. V pripravljalnem obdobju je Turčija potegnila krajši konec proti Hrvaški, Poljski, Latviji in Nemčiji, na zadnjem prijateljskem srečanju je šele po dveh podaljških strnila odpor sicer ne preveč fe-nomenalnih Nizozemcev. Odločilna bo uvodna tekma med Italijo in Turčijo: ekipa, ki jo bo izgubila, bo pod velikim pritiskom. Španija Gre za ekipo, ki jo vsi najraje srečajo čim kasneje, ali pa upajo, da jo že prej kdo drug izloči s tekmovanja. Španci so namreč v zadnjem desetletju osvojili čisto vse: dve olimpijski srebrni kolajni, en naslov svetovnih prvakov in dve evropski prvenstvi, tudi letos pa lahko računajo na pravega liderja ekipe oz. na Paua Gasola. Ta je bil v zadnji sezoni v novem dresu ekipe Chicago Bulls v vrhunski formi, zagotovo pa bo pogrešal odsotnost brata Marca, Iba-ke, Rubia in Calderona. Kljub temu ima selektor Scariolo na voljo odlične zamenjave, ki bi lahko igrale v uvodni peterki katerekoli ekipe (Llull, Rodriguez, Fernandez ter v Podgorici rojeni Mirotic), tako da se bo Španija tudi letos lahko potegovala za medalje. Tudi pripravljalne tekme so pokazale, da so Španci ambiciozni: sedem zmag na sedmih srečanjih. Srbija Če ima na pripravljalnih tekmah Španija razmerje v zmagah 7:0, so Srbi izgubili le enkrat, proti močni Franciji, ki so Trener Pianigiani med turnirjem v Trstu jo nato na povratnem srečanju tudi premagali. Srbija ostaja še vedno prava kova-čnica talentov, saj veliko srbskih igralcev kroji usodo številnih pomembnih evropskih klubov, ne smemo pa niti pozabiti, da so Srbi svetovni podprvaki. Gre med drugim za karakterno zelo močno reprezentanco, ki ne skriva svojih ambicij: sam trener Aleksandar Dordevič je na državni televiziji 7. avgusta odkrito rekel, da cilja Srbija na zlato kolajno. Z igralci, ki se imenujejo Teodosič, Bogdanovič, Bjelica in ostali, to sploh ni utopija. Nemčija Tako kot pri Italijanih, je bilo tudi pri Nemcih v pripravljalnem obdobju opaziti precejšnja nihanja v igri, saj so Nemci zmagali proti Poljski, Latviji, Češki in Turčiji, dvakrat pa so izgubili proti Hrvaški, enkrat pa proti Franciji. Kljub temu pa bo Nemčija zagotovo velika ovira za ostale reprezentance, saj lahko selektor Chris Fleming računa na izredno izkušeno peterko, ki jo sestavljajo Schaffartzik, Benzing in Pleiss. Če tem dodamo talentiranega mladega igralca Hawksov iz Atlante Den-nisa Schröderja in izvenrazrednega Dirka Nowitzkija, je Nemčija zagotovo solidna ekipa. Nasprotniki bodo morali paziti predvsem na Wunder Dirka. Ta bo najverjetneje na letošnjem EuroBasketu sklenil svojo reprezentančno kariero; če k temu dodamo, da bo prve tekme odigral v domačem Berlinu, so lahko pričakovanja nemških navijačev upravičeno visoka. Islandija Ali v Islandiji sploh igrajo košarko? Vprašanje je še kako upravičeno, saj je nastop otoške države, ki šteje približno 320.000 prebivalcev, na takem mednarodnem dogodku pravi čudež. Islandija pa se je do EuroBasketa 2015 dokopala po zaslugi dvojne zmage proti favorizirani Veliki Britaniji, ki si bo tekme ogledala s kavča. Za igralce Islandije pa bo nastop proti vrhunskim evropskim igralcem, ki tudi nastopajo v ligi NBA, prava čast. Če jim nato še odvzamejo kako točko... Albert Voncina fotodamj@n 25. OKTOBRA »Okrogli« Ljubljanski maraton LJUBLJANA - Slovensko prestolnico bodo 24. in 25. oktobra preplavili tekači in tekačice. Prireditelji 20. Wolkswagen ljubljanskega maratona ob okrogli izvedbi napovedujejo številne novosti, med drugim bodo ob jubileju predstavili dokumentarni film, knjigo, razstavo fotografij, almanah, višji bo tudi denarni sklad za najboljše v prestižnem teku na 42 km. Ljubljanskega maratona se je v minulih devetnajstih letih udeležilo več kot 170.000 tekmovalcev, na letošnjem jubilejnem pa prireditelji pričakujejo, da bo na maratonu, polmaratonu in v teku na 10 km nastopilo okoli 26.000 tekmovalno in rekreativno nastrojenih športnikov in športnic. Doslej se jih je prijavilo že prek 18.000, prijave pa bodo sprejemali do 30. septembra. Lanska »eksperimentalna« trasa v enem samem krogu po ulicah in cestah v središču mesta in njeni okolici se je izkazala za zadetek v polno, tako da letošnja ne bo doživela nobenih bistvenih sprememb. Možne so le manjše spremembe v primeru gradbenih del na posameznikih kratkih odsekih trase, tako da imajo organizatorji že pripravljene morebitne alternativne spremembe pretežno ravninsko naravnane proge. V vsakem primeru bo start na Slovenski cesti (med hotelom Cubo in Uršulinskim samostanom), cilj pa na Kongresnem trgu. Skupina B 1. krog (5. 9.): 15.00 Nemčija - Islandija 18.00 Španija - Srbija 21.00 Turčija - Italija 2. krog (6. 9.): 15.00 Srbija - Nemčija 18.00 Islandija - Italija 21.00 Turčija - Španija 3. krog (8. 9.): 14.30 Srbija - Islandija 17.45 Nemčija - Turčija 21.00 Španija - Italija 4. krog (9. 9.): 14.30 Turčija - Srbija 17.45 Italija - Nemčija 21.00 Španija - Islandija 5. krog (10. 9.): 14.30 Srbija - Italija 17.45 Nemčija - Španija 21.00 Turčija - Islandija APrimorski ~ dnevnik KOLESARSTVO Aruju zmaga in rdeča majica ANDORRA LA VELLA - Zmagovalec 11. etape kolesarske dirke po Španiji, 138 km dolge preizkušnje od Andorre la Velle do Cortalsa d'Encam-pa, je domačin Mikel Landa (Astana). Eno najtežjih etap dirke je v ospredju končal sam, z minuto in 21 sekundami prednosti pred moštvenim sotekmo-valcem Italijanom Fabiem Arujem. Aru je tudi novi nosilec rdeče majice vodilnega. Tretji je bil včeraj Američan Ian Boswell (Sky). Dosedanji vodilni Nizozemec Tom Dumoulin (Giant-Alpecin) je bil šele deveti, z 2:59 minute zaostanka. Danes bo na sporedu 12. etapa, 173 km dolga preizkušnja od Escalde-sa do Lleide. NOGOMET - Deželni pokal 1. AL Poraz Mladosti Domio - Mladost 2:0 (2:0) Mladost: Devetak, D. Peric, F. Gergolet (Patessio), M. Peric, Colautti, E. Cadez, Leghissa (Ferlez), Marusic (Skarabot), Simeone (Furlan), E. Kogoj, Vizintin. Trener: Gon. Mladost je na prvi tekmi deželnega pokala 1. AL izgubila pri Domju z 2:0. Oba gola sta padla že v prvem polčasu. Prvi po strelu s kota. Drugič pa so gostitelji premagali Devetaka s strelom zunaj kazenskega prostora. Mladost bo igrala znova v soboto ob 18.00 v Rom-janu proti Terzu. NOGOMET - Kvalifikacije za EP 2016 Selektor Conte najbolj zaupa Pirlu FIRENCE - Antonio Conte v Firencah ni najbolj priljubljena oseba. Pred dre-višnjo kvalifikacijsko tekmo za nastop na Evropskem prvenstvu prihodnje leto v Franciji proti Malti so se mediji osredotočili v glavnem na navijače Fiorentine, ki so skušali na vse načine osmešiti italijanskega selektorja. Bolj kot v tej vlogi se ga spominjajo kot trenerja Juventusa. Tudi »stara dama« ni najbolj priljubljena v toskanskem mestu. Zakaj v Firencah tako sovražijo Conteja? V sezoni 1998/99 je Antonio še igral za Juventus in po golu na firenškem Franchiju si je drznil vzeti roke zastavico, ki označuje kot, kar je ponavadi počenjal »kralj« Fiorentine Gabriel Batistuta. To ni bilo po godu navijačem Fiorentine. Mimogrede: Italija bo dre-vi ob 20.30 gostila Malto, ki je še brez točke v skupini H. Contejevi varovanci so seveda favoriti. Mimogrede: do sinoči so prodali le 10 tisoč vstopnic. Težjo nalogo čaka »azzurre« v nedeljo, ko bodo v Palermu gostili še Bolgarijo. Italijanski selektor še vedno zaupa vezistu Pirlu, ki je kariero nadaljeval v ameriški ligi MLS (Major League Soccer). Conte, ki je v torek v Covercianu predstavil tudi svojo spletno stran (www.an-tonioconteofficial.com), zaupa tudi Gio-vincu. »Atomska mravljica« igra pri kanadskem FC Toronto. Skupina H Danes Azerbajdžan - Hrvaška, Bolgarija - Norveška, Italija - Malta Hrvaška 6 4 2 0 16:3 14 Italija 6 3 3 0 9:5 12 Norveška 6 3 1 2 7:8 10 Bolgarija 6 2 2 2 7:7 8 Azerbajdžan 6 1 1 4 4:11 4 Malta 6 0 1 5 1:10 1 PRIHODNJI KROG (v nedeljo): Malta - Azerbajdžan, Norveška - Hrvaška, Italija - Bolgarija SLOVENIJA V SOBOTO Katanec ni zadovoljen Selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec je pred začetkom priprav na kvalifikacijski tekmi za Euro 2016 poudaril, da gre vedno na zmago in da je cilj šest točk z dvobojev proti Švici in Estoniji. Podobno pa razmišlja tudi njegov kolega na švicarski klopi Vladimir Pe-tkovic, ki se zaveda pomembnosti zmage proti Sloveniji (v soboto ob 20.45). »Situacija je taka, da na določenih mestih nisem zadovoljen s tistim, kar vidim. Te kvalifikacije bomo odigrali na določen način, če se bo zdajšnje stanje nadaljevalo, pa bomo morali ob dogovoru z Nogometno zvezo Slovenije vpeljati neko drugo strategijo, mogoče ustvariti neko novo generacijo,« je povedal Katanec, ki ima v teh dneh nekaj težav z lažje poškodovanima Janom Oblakom in Re-nejem Krhinom. Švicarji na drugi strani bodo v soboto prav tako zelo motivirani. Če premagajo Slovenijo z dvema zadetkoma razlike in nato v torek zmagajo še v Londonu proti Angliji, potem jim drugo mesto v skupini E ne more več uiti, kar pomeni neposredno uvrstitev na EP 2016. Po šestih krogih je na vrhu skupine E Anglija z 18 točkami, sledi ji Švica z 12, tretja je Slovenija z devetimi, četrta Estonija s sedmimi, peta Litva s šestimi in zadnji San Marino z eno točko. 1 4 Četrtek, 3. septembra 2015 ŠPORT / ODBOJKA - Openski klub je v državni B2-ligi najel nekdanjega reprezentanta Z Biribantijem »sanjska« Sloga Tabor več fotografij na naši facebook strani primorski sport Sloga Tabor Televita, ki bo peto sezono zapored igrala v moški državni B2-ligi, bo letos računala na pravi »dream team«. Na prvem treningu (v glavnem z utežmi pod vodstvom kondicijskega trenerja Andreja Bata-gelja) v Repnu, v torek zvečer, je Slo-gin »factotum« ter predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin predstavil okrepitvi v pravem pomenu besede: poleg Stefa-na Rigonata (zamenjal je Samuela Princija) bo dres slovenskega kluba oblekel 39-letni Francesco Biribanti, ki je bil leta 2003 z državno reprezentanco Italije evropski prvak. Biri-banti, ki se je rodil v Terniju in se je letos preselil v Trst, je v svoji bogati karieri branil barve Latine, Modene, Cunea in Trevisa. Njegov zadnji klub je bil Latina (B1-liga). S Trevisom je bil Biribanti v sezoni 1995/96 državni prvak. »Z obema okrepitvama je naša ekipa povsem spremenila podobo. Pa tudi cilje. Na papirju imamo ekipo za sam vrh lestvice. To bo treba dokazati še na parketu. Vsekakor bo letošnja sezona v B2-ligi zelo atipična. Prihodnje leto bo vstopila v veljavo reforma prvenstev. V naši skupini je 12 ekip. Prvih devet bodo v prihodnji sezoni igrale v enotni B-ligi. Medtem ko bodo zadnja tri moštva izpadla v C-ligo. Napredovanj in končnice prvenstva torej letos ne bo,« je dejal trener in odbojkar Sloge Tabor Gregor Je-rončič (zanj je peta sezona pri Slogi Tabor, tretja kot trener), ki je z Biri-bantijem igral v A1-ligi v Cuneu (leta 2008). Prvi trening sta upravičeno Francesco Biribanti in (v ozadju) Stefano Rigonat. Na fotografiji desno odbojkarji Sloge Tabor na prvem treningu v telovadnici v Repnu fotodamj@n »špricnila« Antonio Iaccarino, ki se še ni vrnil v Trst, ter Vasilij Kante, ki je lažje poškodovan. Trenirali so: Ambrož Peterlin, David Cettolo, Marco Bolognesi, Nikola Ivanovic, Peter So-sič in Matevž Peterlin, ki bo v novi sezoni vsekakor igral v deželni C-ligi (trener Berlot). V telovadnici je bil tudi Nicholas Privileggi, ki bo na razpolago trenerju Jerončiču. »Letos bom v Gorici treniral žensko ekipo Mavrice v prvi diviziji. Dvakrat tedensko bom treniral s Slogo Tabor in če bo treba, bom priskočil na pomoč ekipi,« je dejal Privileggi. »Prava uganka je Peter Sosič, ki še izbira svojo univerzitetno pot (Ljubljana ali Trst),« je še dodal trener Jerončič, ki je napovedal, da bodo s člansko ekipo občasno trenirali tudi drugi mlajši igralci. »Do začetka prvenstva je še osem tednov. 31. oktobra bo prva tekma. Znova derbi proti goriški združeni ekipi Olympia Val Soča. Do takrat se bomo skušali dobro pripraviti. Res je, da imamo na papirju daleč najboljšo ekipo v zadnjih desetih letih. Cilji so visoki, čeprav play-offa in boja za prvo mesto letos ne bo. V zgornjem delu bo vse skupaj bolj simbolično. Vseeno sem prepričan, da bomo stalno motivirani.« Pomočnik trenerja bo tudi letos Ambrož Peterlin. Za organizacijski in logistični del bo skrbel David Jercog, ki se je pred kratkim poročil in se te dni mudi na medenem tednu. Sloga Tabor bo 26. in 27. septembra nastopila na turnirju Bazoviških junakov. (jng) JADRANJE - Razred 420 Germani-Zuppin na DP v Toskani V zalivu Follonica pri Scarlinu v Toskani se je v torek začelo državno mladinsko prvenstvo v jadralnem razredu 420, ki se bo končalo jutri. Posadka barkovljanske Sirene Jana Germani in Sara Zuppin sta po drugem dnevu skupno 29. na lestvici. Dosegli sta 25. in 31. mesto, včeraj pa še solidno 6. in 9. Prvi plov pa ni šel po načrtih, saj sta bili diskvalificirani. Vremenske razmere tokrat za posadko Sirene niso bile najbolj ugodne, saj jima bolj ustreza močnejši veter. Na lestvici vodita Edoardo Ferraro in Francesco Orlando (YC Sanremo). Na drugem mestu sta jadralki YC Sanremo Veronica Ferraro in Giulia Ierardi. □ Obvestila Nogometna sekcija AŠD BREG sporoča, da se bodo treningi za letnike 2005 do 2009 začeli v torek, 8. septembra, v občinskem športnem centru Silvana Klabiana v Dolini. Informacije: 040227044 (po 20. uri). KOŠARKA - Priprave na C-ligo gold Visoka okrepitev Z Jadranom trenirata Goran Jagodnik in 204 cm visok Stanko Rajčič - Jutri prva prijateljska tekma Košarkarji Jadrana se na polno paro pripravljajo na novo sezono, ki se bo predvidoma začela na domačih tleh, in sicer v telovadnici na Opčinah, v nedeljo, 27. septembra, ko bo Jadran ob 18. uri gostil ekipo Rucker Sanve za prvi krog C-lige gold. Treningi članske ekipe redno potekajo, trener Andrea Mura pa si je lahko v preteklih dneh privoščil pravi »luksuz«, saj je kakovost vadbe zagotovo obogatila prisotnost Gorana Jagodnika in Stanka Rajčiča. Košarkarja sta se tako v torek udeležila skupnega treninga pod taktirko Andree Mure, ki je v teh dneh imel na razpolago nadpovprečno kakovostno zasedbo. Če sam Jagodnikov življenjepis priča o kakovosti bivšega kapetana slovenske reprezentance, je tudi 204 cm visoki Stanko Rajčič (letnik 1986) iz Portoroža že opozoril nase, saj je v prejšnjih sezonah uspešno nastopal v drugi slovenski košarkarski ligi, nenazadnje lani v dresu Ajdovščine v 2. SKL, morda pa bi lahko bil ravno on tisti visoki igralec, ki bi bil pri Jadranu še kako dobrodošel. Vsekakor je trener Andrea Mura zaenkrat zelo zadovoljen s tem, kako potekajo treningi. »Rad bi pohvalil vse igralce, saj se neprestano trudijo. Način dela smo nekoliko spremenili, velike zasluge za to pa ima kondicijski trener Ti-ziano Vidoni, ki je pravi strokovnjak in je vnesel nov način vadbe. Poleg tega pa bi rad pohvalil naše mladince, saj napredujejo iz dneva v dan, tako da sem prepričan, da se lahko letos izkažejo,« pravi Andrea Mura. Trenerja Jadrana smo tudi vprašali, kako bi ocenil trening oz. treninge z Goranom Jagodnikom in Stankom Rajčičem. »Mislim, da je lahko Jagodnik pravi zgled za vse košarkarske igralce, saj je s trudom in z resnim pristopom do dela v košarki ogromno dosegel. Z njim se je seveda kakovost vadbe dvignila. Kar se pa tiče Rajčiča, sem ga spoznal pred nekaj leti pri goriški Gorizia-ni. Gre za solidnega igralca, ki lahko igra tako v vlogi centra kot krila, ob tem pa je zelo poštena oseba,« pojasnjuje Stanko Rajčič na sinočnjem treningu na Opčinah Mura, ki se pripravlja na prvo prijateljsko tekmo. To bo Jadran odigral jutri ob 20. uri v gosteh proti tržiškemu Fal-constarju. »Igrali bomo proti močni in visoki ekipi. Tekma bo koristna, saj bomo lahko preizkusili tudi mladince, pod košema pa nam bo pomagal tudi Rajčič,« zaključuje Andrea Mura. (av) PLANINSKI SVET Spominski pohod Bazoviških junakov Ob 85-letnici ustrelitve bazoviških junakov bo v nedeljo, 6. septembra 2015, na gmajni pri Bazovici osrednja spominska proslava pri spomeniku štirim ustreljenim junakom: Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču. Že v jutranjih urah pa se bodo planinci zbrali, da bi se poklonili spominu štirih junakov s tradicionalnim, letos že 35. spominskim planinskim pohodom po okolici Bazovice. Planinski pohod organizira Amatersko športno društvo Sloga v sodelovanju s Smučarskim klubom Devin in Slovenskim planinskim društvom Trst. Pri pobudi sodeluje tudi PD Sežana. Pohodniki se bodo zbrali ob 9.30 v Bazovici pri Kalu. Od 10.00 je predviden odhod proti Jezeru in naprej po robu doline reke Glinščice do vasi Draga, sledil bo vzpon preko Peska (475 m) in Gročane ( 492 m) do koče na Jermanci. Tu se bodo pohodniki odpočili in se okrepčali nakar bodo nadaljevali pot na vrh hriba Kokoš (672 m). Sestopili bodo do kraja ustrelitve bazoviških junakov in pohod zaključili ob 15.00 uri pri spomeniku, točno ob začetku osrednje prosla- Planince in pohodnike vabimo, da se pohoda udeležijo v čim večjem številu. Pohod od Rezije do Trsta V sklopu Slofesta se bo odvijal od srede, 16. do nedelje, 20. septembra 2015, petdnevni pohod od Rezije do Trsta. Pohod, ki povezuje slovenske kraje ob državni meji, bo razdeljen na pet etap. Pohodniki se bodo zbrali v sredo, 16. septembra ob 7.00 uri v Sol-bici (573 m) v Reziji in nadaljevali pot preko Osojan in planin nad Rezijo in Tersko dolino na sedlo Ta-nameja, se povzpeli na sedlo pod Breškim Jalovcem (1490 m) od koder se bodo spustili v Brezje (predvidenih je 10 do 11 ur hoje). Druga etapa bo potekala iz Brezja proti izviru Nadiže. Sledil bo vzpon do Pros-nica, prečenje vršnjega dela Ivanaca in spust v Na-diško dolino do Šperta (predvidenih 10 ur hoje). Tretja etapa se bo začela v Špetru in se nadaljevala preko Stare gore, Korade in Kojskega do Števerjana. Sobotna, četrta etapa, bo šla iz Števerjana preko Mirna, Cerja, Kremenjaka, Medje vasi, Cerovelj do Mav- hinj. V nedeljo, 20. septembra, pa se bodo pohodniki podali iz Mavhinj preko Slivnega, Nabrežine, Križa, Proseka in Kontovela do Borznega trga v središču Trsta. Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali pa po odsekih. Organizatorji pohoda: ZSKD, SPDT, SPDG in Planinska družina Benečija vabijo člane, ki bi se želeli udeležiti pohoda, da se čim prej prijavijo na tel. št. 0481-884226 (Silvan Pittoli) ali v uradih ZSKD. Pot prijateljstva Snežnik-Snježnik Za pospeševanje druženja med planinci iz Slovenije in Hrvaške, organizirata Planinsko društvo Snežnik iz Ilirske Bistrice s svojo planinsko skupino 'Bazovica" z Reke in hrvaško Planinsko društvo Pla-tak z Reke v soboto, 19.09.2015, skupno druženje slovenskih in hrvaških planincev in planinski pohod po Poti prijateljstva Snežnik-Snježnik. Zbirališče ob 7.30 na Gomancah nad Klano. Od zbirne točke se bo pohod nadaljeval po markiranih poteh proti Snježniku do planinskega doma Sušak. Planinci bodo lahko izbirali med daljšo turo: Go- mance- Čabarska polica- Šverda-pla-ninski dom Sušak (skupno 10 ur hoje) ali krajšo turo: planinski dom Sušak-Snježnik-Guslica-planinski dom Su-šak (skupno 5 ur hoje). Zaključek pohoda in skupno druženje bo pri planinskem domu Sušak. Za informacije lahko pokličete na tel. številko 040 413025. SPDG vabi na Mali Golak Slovensko planinsko društvo Gorica vabi v sklopu pobude Kekčeva pot (lažji pohodi namenjeni otrokom in družinam) izlet na Mali Golak na Trnovski planoti v nedeljo, 13. septembra 2015. Zbirna točka udeležencev bo parkirišče pri (bivšem) mejnem prehodu Rdeča hiša v Gorici ob 08.45, odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob 09.00. Za katerokoli podrobnejšo informacijo in prijavo na izlet: Fanika št. 3476220522 ali e-naslovfanika@spdg.eu. ve. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, B. septembra 2015 15 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka: Klepelutke 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Koncert: Gipsy Quintet, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, Italija - Malta 23.10 Ligabue: Giro del mondo - Da Tokyo a Campovolo RAI2 6.00 Nad.: Lena 6.20 Nad.: Il tocco di un angelo 7.05 Nad.: Le sorelle McLeod 8.30 Serija: Il nostra amico Charly 10.0013.30 Rubrike 10.50 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La no-stra amica Robbie 13.0017.50, 18.15, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 14.00 Film: Marie Brand e l'eredita di Olga Lenau (krim.) 15.35 Serija: Senza traccia 17.00 Serija: Guardia costiera 18.00 Šport 18.50 Serija: Il commissario Rex 21.00 Nan.: The Millers 21.20 Film: Big Driver (toiler) 23.05 Nad.: Under the Dome _RAI3_ 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Agora 10.15 Film: L'oro di Roma (dram.) 11.50 Disney Classic Cartoons 12.0014.00, 18.55, 23.10 Dnevnik in vreme 12.25 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.55 Rubrike 15.15 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Film: Ad ovest di Paperino (kom.) 17.35 Geo Magazine 20.00 Blob 20.10 Serija: Tre mogli per papa 20.35 Nad.: Una mamma imperfetta 20.40 Nad.: Un posto al sole 19.35 Film: Il diavolo e l'acquasanta (kom., It., '83) 21.15 Film: The Iron Lady (biogr., '11, i. M. Streep) 23.05 Venezia Daily 23.20 Film: The Wrestler (dram.) RAI PREMIUM 10.55 Nad.: Un posto al sole 11.55 19.25 Nad.: Terra Nostra 12.40 Nad.: Storia di guerra e d'amicizia 13.35 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 14.05 Nad.: La ladra 15.00 Aktualno: Anica - Appun-tamento al cinema 15.05 Nad.: L'avvocato delle donne 16.45 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.45 0.15 Novice 17.50 Nad.: Bat-ticuore 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: Linda e il brigadiere 21.20 Nad.: Grand Hotel 23.10 Serija: Un caso per due _RETE4_ 6.50 Serija: Magnum, P.I. 7.55 Nad.: Kojak 9.15 Nad.: Bandolera 9.25 Ricette all'italia-na 10.30 20.30 Dalla vostra parte 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Flikken - Coppia in giallo 16.35 19.35 Ieri e oggi in TV 16.45 Film: Un piede in paradiso (kom., It., '90) 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: C'era un cinse in coma (kom., It., '00, r. in i. C. Verdone) 23.35 Film: Codice - Swordfish (akc., '01, i. J. Travolta) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Nad.: I Cesaroni 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.15 Pomeriggio Cinque 18.45 Nad.: Il segreto 20.40 Paperissi-ma Sprint - Estate 21.10 Film: Vicino a te non ho paura (dram.) 21.15 Film: French Kiss (rom., '95, i. M. Ryan) 23.50 Serija: Perception _RAI4_ 12.50 19.30 Once Upon a Time 13.45 Sabrina, vita da strega 14.35 Stargate Atlantis 15.20 Andromeda 16.05 Star Trek: Enterprise 16.50 Doctor Who 17.45 Novice 17.50 Film: La saga dei Nibelunghi (pust.) 20.15 Star Trek: Next Generation 21.15 Teen Wolf22.00 Supernatural 22.45 Film: The New Daughter (horor, '09, i. K. Costner) _RAI5_ 14.05 1000 giorni per il pianeta Terra 14.55 Peru estremo 15.50 Orienteoccidente: cor-pi, ritmi, danze 16.25 In scena: Odissea -La maga Circe 17.20 Come si guarda un'opera d'arte 17.45 0.20 Novice 17.50 20.25 Passepartout 18.20 Tesori dell'antico Egitto 19.20 Europa tra le righe 21.15 Pe-truska incontri 21.45 Petruska: I magnifici sei 22.20 Contemplazione: Ferruccio Bu-soni 23.15 The Who: Sensation - The Story of Tommy RAI MOVIE 14.15 Film: Hysteria (kom.) 16.00 Film: Crociera fuori programma (pust.) 17.30 Novice 17.35 Film: Forever Strong (dram.) LAZD 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00, 19.00 Cuochi e fiamme 8.15 I menu di Benedetta 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Crossing Jordan 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Fuga dal Natale (kom.) 23.00 Film: Un marito quasi perfetto (kom., '96, i. E. DeGeneres) TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 12.40 Le ricette di Giorgia 13.00 Didici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Qua la zampa 20.05 Sali a bordo 21.00 Film: Viale del tramonto (dram.) LAEFFE 11.10 20.05 Bourdain: Cucine segrete 12.00 Bourdain: Senza prenotazione 12.55 18.55 Il cuoco vagabondo 15.00 Chef Sara in Italia 16.55 Jamie: Ricette a cinque euro 19.55 Novice 21.05 Film: Lo stravagante mondo di Greenberg (kom., '10, i. B. Stiller) 23.05 Film: Cous cous (dram.) CIELO 12.15 13.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 MasterChef Italia 16.15 Agenti Speciali Property - Los Angeles 17.15 Buying & Selling 18.15 Fratelli in af-fari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di fa-miglia 21.10 Film: Porky's II - Il giorno do-po (kom.) DMAX 23.40 Film: Revolutionary Road (dram., '08, i. K. Winslet, L. DiCaprio) _ITALIA1_ 7.00 Serija: The Middle 7.40 Risanke 8.35 Serija: Super Car 10.30 Nad.: Smallville 11.25 Nan.: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: The Cleveland Show 15.00 Nan.: Futurama 15.25 Nan.: Due uomini e mezzo 16.20 Serija: Royal Pains 18.05 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: Penelope (fant., '06, i. C. Ricci) 23.05 Film: The Orphanage (horor) _IRS_ 13.00 Film: ... e lo chiamarono Spirito Santo (vestern) 15.00 Film: Senza famiglia, nul-latenenti cercano affetto (kom.) 17.05 Note di cinema 17.10 Film: Afyon - Oppio (dram.) 19.10 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Otto e mezzo (dram., It., '63) 23.40 Il ruggito del leone _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria d'estate 14.00 Kronika 14.40 Serija: Starsky & Hutch 16.30 Serija: Ironside 18.20 Serija: Il commissario Cordier 20.35 In onda 12.30 19.30 Affare fatto! 13.20 20.20 Ri-mozione forzata 14.10 Banco dei pugni 15.05 Caccia all'uomo 15.55 Survivorman 16.50 Alaska: pesca in alto mare 17.45 Airport Security 18.35 I maghi delle auto 19.30 Banco dei pugni 21.10 Due macchi-ne da soldi 22.00 House of Cars 22.55 Texas Garage SLOVENIJA1 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.25 Kviz: Vem! 11.55 Dok. odd.: Misija učenje 12.25 Dok. feljton: Nafta, voda, plin 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 20.55 Dok. film: Pozabljeni Slovenci 14.20 Slovenski utrinki 15.10 Brez meja 15.50 18.00 Risanke in otroške serije 16.20 Dok. odd.: Zdravje Slovencev 17.25 Dok. odd.: Invazivne živali 17.55 Novice 19.30 Slovenska kronika 20.00 Dok. film: Mesto, ki se ozira v nebo 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.05 Kviz: Male sive celice 8.50 Dok. film: Tišina, lakota, samota 9.35 19.05, 23.55 Točka 10.50 Dok. odd.: Zdravje Slovencev 11.20 Čez planke 12.20 Dobro jutro 15.35 Alpe-Donava-Jadran 16.10 Večer v Palladiumu 17.00 Dok. odd.: Zavedeni -resnica o NLP-jih 18.25 Kino Fokus 18.40 Nan.: Začnimo znova 20.35 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, Belgija - BiH, prenos 22.40 Koncert: 15 let skupine Big Foot Mama, 2. del KOPER 13.45 Dnevni program 14.00 23.55 Cez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.25 Boben 15.25 Webolution 16.00 21.45 Avtomobilizem 16.15 Slovenski magazin 16.40 Najlepše besede 17.15 Arhivski posnetki 18.00 Kraji in običaji 18.35 23.50 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Alpe Jadran 19.55 Nautilus 20.20 V orbiti 20.55 Dok.: Bell'Italia 22.15 Glasba zdaj 22.50 Števerjan 2015 POP TV 7.00 Risane in otroške serije 8.30 10.25, 11.35, 12.45 Tv prodaja 8.4517.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.40 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 11.50 Nad.: Dubrovniška zora 13.00 20.00 Gostila išče šefa 14.00 22.00 Serija: Kar bo, pa bo 15.00 21.00 Nad.: Usodno vino 17.00 18.55, 22.55 Novice in vreme 23.30 Serija: Na kraji zločina - New York 0.25 Serija: Črni seznam PpPj Četrtek, 3. septembra Lm Rai movie, ob 21.15 The iron lady Velika Britanija, Francija 2011 Režija: Phylida Lloyd Igrajo: Meryl Streep, Jim Broadbent, Susan Brown in Alice da Cunha Biografski portret britanske premierke Margareth Thatcher je avstralska režiserka Phylida Lloyd zaupala še enkrat izredni Meryl Streep, ki si je s to vlogo zagotovila tudi oskarja. Železno damo v filmu spremljamo od vstopa v politiko, ko Tatcherjeva skuša podreti družbene in politične stereo- tipe, a med strankarskimi kolegi ne najde razumevanja. S pomočjo neizmernega osebnega odpovedovanja in stoične drže se ji uspe prebiti na čelo stranke in na volitvah prevzame vodenje države. Toda srhljivo obdobje hladne vojne in grožnja spopada za Falklandsko otočje, jo pripeljeta pred vedno večje politične in osebne preizkušnje. KANAL A 22.45 Film: I quattro dell'oca selvaggia (pust.) 7.00 18.00, 19.45 Svet 7.55 13.00 Serija: Družinsko bojišče 8.2017.00 Serija: Vzgo- ja za začetnike 8.45 Risanke in otroške oddaje 9.55 11.00, 13.25 Tv prodaja 10.10 13.55 Nad.: Ljubke lažnivke 11.15 18.55 Serija: Beli ovratnik 12.05 17.25 Serija: Lepo je biti sosed 12.35 Serija: Prijatelja pod odejo 14.55 Film: 21 Jump Street - Mladenič v modrem (kom.) 20.00 Film: Tequila Sunrise (krim., '88, i. M. Gibson) 22.15 Film: Bratova obsedenost (triler) PLANETTV 10.55 13.15 Nan.: Talenti v belem 11.50 Tv prodaja 12.20 Ellen 14.10 Nad.: Sulejman Veličastni 15.10 Nan.: Allo allo 15.45 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 16.55 21.00 Kmetija: Nov začetek 18.10 Nan.: Nor, zmeden, normalen 19.00 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 22.25 Ta teden z Juretom Godlerjem 23.00 Nan.: Lov na osumljenca 23.55 Nan.: Prijatelji RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10, 10.10 Prva izmena: V studiu Valentina Sancin in Marko Sancin; 10.00 Poročila; 11.00 Studio D; 11.15 Danes z nami; 12.15 K izviru navdiha; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Renato Ferrari: Murva Fabianijevih - 9. del., sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napoved-nik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 DIP; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Poletni utrip kulture; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.45 Pesem tedna; 9.00 La valigia delle vacanze; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 11.35, 14.35, 18.00, 19.00, 22.30 Glasba; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.00 Il cammino del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Radio viaggio; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 16 Četrtek, 3. septembra 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1020 Nad južno Skandinavijo in severnim delom srednje Evrope je ciklonsko območje. Hladna fronta je dosegla Alpe. Od jugozahoda doteka nad naše kraje v nižjih zračnih plasteh bolj vlažen zrak. Danes bo v nižinah in ob obali spremenljivo, v gorah pa oblačno, kjer bodo tudi možne krajevne plohe in nevihte, ki se bodo izmenjavale z obdobji lepšega vremena. Zvečer se bo vreme še poslabšalo z močnimi nevihtami. Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem v zahodni Sloveniji bodo posamezne plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, ob morju okoli 18, najvišje dnevne v severozahodni Sloveniji okoli 21, drugod od 23 do 28 stopinj C. Jutri v gorah bo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Po nižinah in ob obali bo popoldne spremenljivo z možnimi krajevnimi plohami in nevihtami, ki se bodo izmenjavale z obdobji lepšega vremena, še posebno na vzhodu. Zvečer pa se bodo po deželi razširile nevihte. utri bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma nevihtami. V soboto bo oblačno in deževno. Ob morju bodo tudi nevihte. V nedeljo dopoldne bodo padavine v glavnem ponehale, popoldne se bo pričelo jasniti. I £ Sonce vzide ob 6.28 in zatone ^g ob 19.41 □ Dolžina dneva 13.13 Luna vzide ob 22.34 in zatone ob 13.12 Leta 1956 - Prvi od dveh ¡S zaporednih nenavadno vročih septem-: brskih dni, ponekod so izmerili najvišjo o temperaturo v septembru od začetka meritev. < V Črnomlju se je živo srebro povzpelo do 33,9 °C in v Kortinah pri Črnem Kalu 31,8 °C. Danes: ob 0.23 najvišje 23 cm, ob 6.22 najnižje -32 cm, ob 12.47 najvišje 40 cm, ob 19.44 najnižje -28 cm. Jutri: ob 1.12 najvišje 11 cm, ob 6.52 najnižje -20 cm, ob 13.29 najvišje 32 cm, ob 20.57 najnižje -22 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj C. -JO 500 m............17 1 000 m .......... 1 5 1 500 m ........... 1 2 2000 m............9 2500 m............7 2864 m............6 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah dosegel 7 in v gorah 8. Črno poletje za zapuščene pse V vesolju prvič tudi Danec RIM - Italijansko združenje za zaščito živali in okolja Aidaa je postreglo s pretresljivimi podatki. Več kot 2.400 psov je letos poleti poginilo ali so bili ranjeni v prometni nesreči. Največkrat gre za zapuščene štirinožce, največ pa jih je poginilo v Apuliji, Kalabriji, Sardiniij in na Siciliji. Med 20. junijem in 31. avgustom so na cestah in avtocestah italijanskega polotoka povozili 2435 psov, od teh jih je poginilo 435. Samo v 446 primerih so vpleteni avtomobilisti ustavili vozilo, da bi živali nudili pomoč ali se prepričali o njeni smrti, čeprav to določa prometni zakon. BAJKONUR - Vesoljsko plovilo sojuz je uspešno poletelo proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Gre za 500. izstrelitev plovila z izstreliš-ča Gagarin v kazahstanskem Bajkonurju. Tričlansko posadko sestavljajo ruski kozmonavt Sergej Volkov, Kazahstanec Aidin Aimbetov in Danec Andreas Mogensen. Ta je tudi prvi Danec, ki je poletel v vesolje, medtem ko je Aimbetov mesto na plovilu dobil, ko je svojo udeležbo junija odpovedala britanska pevka Sarah Brightman. Na ISS bodo predvidoma prispeli jutri. Aimbetov in Mogensen se bosta od tam vrnila že 11. septembra, medtem ko bo Volkov opravil šestmesečno misijo in s tem sledil svojemu očetu, ki je v vesolje poletel pred 24 leti. TOKIO - Sedem desetletij po koncu vojne V vzhodni Aziji še napetosti Kapitulacija Japonske še danes ostaja občutljiva tema - Kitajsko vojaško razkazovanje moči - Zaostritve med Korejama vedno širijo strahove TOKIO/PEKING - Delegacija poražene Japonske je 2. septembra 1945 na ameriški bojni ladji USS Missouri ob navzočnosti predstavnikov ZDA, Sovjetske zveze in drugih zmagovalk v vojni podpisala dokument o brezpogojni kapitulaciji. Druge svetovne vojne je bilo tako uradno konec. A napetosti v regiji ostajajo tudi 70 let kasneje. Japonska je sicer kapitulirala že 15. avgusta, potem ko so ZDA na Hirošimo in Nagasaki odvrgle atomski bombi. Dokument o kapitulaciji, ki je pomenila tudi konec kolonialne vladavine Japonske na Korejskem polotoku, njenega vpliva v JV Aziji in njenih poskusov nadvlade Kitajske, je nato 2. septembra ob 9.04 podpisal takratni japonski zunanji minister Mamoru Shigemit-su. Štiri minute za njim je podpis dodal še ameriški general Douglas MacArthur. «Tragedije je konec. Dobljena je bila velika zmaga,» je ob tem zmagovito izjavil MacArthur. Kapitulacija Japonske še danes ostaja občutljiva tema, tako v sami deželi vzhajajočega sonca kot v regiji in tudi drugod. Med drugim se je letos znova odprlo vprašanje, ali je bila uporaba atomskih bomb res nujna, da je cesar Hirohito javno sprejel pogoje za predajo, ki so mu jih postavile ključne zaveznice v drugi svetovni vojni. Uradna razlaga ZDA je še vedno, da sta le jedrska napada lahko preprečila izgubo stotisočev življenj. A nekateri zgodovinarji tej razlagi oporekajo in menijo, da je cesarja Hirohita in njegovo vojsko v kapitulacijo bolj kot Hirošima prisilila sovjetska vojna napoved Japonski 8. avgusta. Japonska je po kapitulaciji pristala pod sedemletno povojno zasedbo ZDA in v tem času stopila na pot demokratizacije in demilitarizacije ter osredotočanja na gospodarski razvoj, piše britanski BBC. Kitajci bodo danes praznovali zmago v vojni upora proti japonski agresiji ansa A Američani za razliko od Nemčije na Japonskem niso razpustili starih institucij. Kljub številnim reformnim prizadevanjem, pacifistični ustavi, razbitju velikih konglomeratov in dopustitvi levih strank so tako obremenjeni konservativni politiki hitro znova prišli do prevladujočega vpliva. Po zgledu nurnberških procesov so sicer tudi v Tokiu vzpostavili tribunal za sojenje vojnim zločincem, a so se njihovega pregona na Japonskem lotili bolj polovičarsko. Cesarja Hirohita, v imenu katerega je Japonska vstopila v vojno, niso na sodišče povabili niti kot pričo, kaj šele, da bi ga obtožili. MacArthur, ki je bil na čelu ameri- ške zasedbe, je poskrbel, da so s Hirohi-tove preteklosti odstranili tudi najmanjše madeže. In sicer zaradi bojazni, da Japonski brez cesarja ne bo mogoče vladati. Prav to pa je po mnenju kritikov onemogočilo temeljito demokratično preobrazbo države. Japonska se je iz osovraženega vojnega nasprotnika kmalu spremenila v zaveznika ZDA v boju proti komunizmu, v «nepotopljivo letalonosilko» Washingto-na, najprej v korejski vojni, nato v vojni v Vietnamu. Južni del Korejskega polotoka je po osvoboditvi izpod japonske kolonialne nadvlade pristal pod zasedbo ameriških, severni pa pod zasedbo sovjetskih sil. Te- mu je sledila triletna korejska vojna, na meji med Severno in Južno Korejo pa še danes prihaja do vojaških incidentov. In vedno, ko zaškripa med Korejama, se v regiji in po svetu razširijo strahovi, da bi lahko korejski sod smodnika znova razneslo. Regijo obenem obremenjujejo težavni odnosi Južne in seveda tudi Severne Koreje z Japonsko. Večina Korejcev Japonski očita, da se še vedno ni pravilno opredelila do svojih zločinov v drugi svetovni vojni. Enake očitke na Tokio naslavlja tudi Kitajska, ki je danes s pomorsko navzočnostjo, s katero izziva ozemeljske zahteve sosed v Južno- in Vzhodnokitaj-skem morju, občutno močnejši dejavnik v regiji od dežele vzhajajočega sonca. Razmere v regiji so se še posebej zaostrile, odkar je na čelu japonske vlade zadnjih nekaj let Shinzo Abe, pod katerim je država naredila odločen obrat v desno. Kritiki mu očitajo, da Japonsko vodi nazaj v nacionalizem ali celo militarizem. Abe se je med drugim odločil preoblikovati japonsko povojno pacifistično ustavo, s čimer naj bi tudi spričo vedno močnejše Kitajske nameraval okrepiti japonsko vojsko. Japonske sile se bodo v skladu s sicer še ne dokončno sprejeto novo zakonodajo prvič po koncu vojne lahko na strani zaveznic borile v tujini, čeprav temu nasprotujejo tudi številni Japonci. «Razmere v vzhodni Aziji so zapletene in nejasne,» je za nemško tiskovno agencijo dpa ocenil profesor mednarodnih odnosov na pekinški ljudski univerzi Cheng Xiaohe. To se bo odrazila tudi na veliki vojaški paradi, ki jo Kitajska ob 70. obletnici konca vojne za danes pripravlja v Pekingu. Kitajska dogodek, na katerem bo pokazala vso svojo vojaško moč, označuje za praznovanje kitajske zmage v vojni upora proti japonski agresiji. Čeprav v Pekingu hkrati vztrajajo, da parada ni uperjena proti nikomur, niti proti Japonski ali Japoncem, pa na njej ne bo uradnih predstavnikov Tokia. Zasebno se bo parade udeležil le nekdanji premier To-miichi Murayama, ki je leta 1995 izrekel zgodovinsko opravičilo za vojne zločine Japonske. Sicer pa na paradi, med katero se bo prek Trga nebeškega miru sprehodilo 12.000 vojakov, prepeljalo 500 bojnih vozil, nad njim pa poletelo 200 letal, ne bo niti voditeljev zahodnih velesil, generalni sekretar ZN Ban Ki Moon pa si je zaradi prisostvovanja že prislužil kritike Tokia. Andreja Juvan Kmetec/STA