Številka 338 Trst, v soboto 9. decembra 1905. Tečaj XXX, Tt.'i ob oedeliah tu praznikih ob 5. on. ob ponedeljkih ob 9. on t)QHB). I'irtaairDf se prodajajo po t aov6. (6 stotmk t mnogih trb etmtb v Trato in okolici. Ljubljani, Gorici. Olji. aranio. Man boro Celovcu. Idriji. e*t Petrn, Sežani. \abrefini. SovemmeMa itd. • >rlasr in aaročke sprejema oprava lista -Edinoet", allea loerri« *ialatti «Y. IS. _ Uradae mre te ei S. pep. de T. iiftfr. — Cene oc iaaom 16 at na vreto petit; poelamce, o nrtniee. javne zahvale m domaČi ogia« po pogodbi. ssss^cscca TELEFON Itev. 11&7. -^aa? Edinost Glasil« ssIftičMia Jnrftva „EtfiMtt" za Pnmrska. «fm«xiu jm moć * SuoialnA anaia ■a vse leto 34 K, pol leta 12 K. 3 mesece « K. — Na-aaročbe brez doposiane naročnine se nprava ne ozira ▼ri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista,*? He franke v a na plama m a« sprejemajo ia rokopis?! se ae vraćaj©. Saročnino, oglase in reklamacije je poSiijati na upravo H v a UBEDNIŠTVO: «1. Olorglo Galattl 18. (Narodni dom.) Isdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN godina. Lum k kansorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci'a Veta .Edinost" v Tram, ulica Oiorgio Oalatti it. il. Poitao-hraailalfial račun It. 841.662. Gradimo si lastna opjišča*1 SlofeDsfcim o bdi ii h m ▼ blagohoten preudarek. II. Poke z iti smo hoteli če oa neko drago do ž uit slovensk h občin : kako bi namreč ntše otčine lahko bile največe aaščim ce našega društvenega življenja, s čemer bi postale najvefe povep«sevat«Ij ce našega na« r jdnfga napredza. Marsikateri slovenski o č.nar bo pri tem neverjetno cantjfVal z glavo, ker si bo m si.I, da je goreuji stavek pač le sliv gorečih želja narodnega pretirat«*i. Tema ni taka. Temu v dokaz bočem > zgraditi naši m ali popolnoma realna t a in jo osvetliti s lučjo praktičnega nacijonalizma. To je ravao ta kardinalna napaka našega slovenskega atcijonaloega gibanja, da ss v njem pokazujemo le v sfcrejnih ekstrem.h : a.i emo pretirano idealni, ali pa pretirano praktični ! Fret rano idealni so odi, ki imajo narodnost samo na jez kb, ki se slavospevi in rujnimi čašami šampanjca »i. Nočemo dalje govoriti, ker ni pogrebno, ker uno crokavičeno povedali, kar etao mislili .n ker se v polni meri zavedamo bese« -n«iega pesnika Bodenttedta : »U er den Lam.* 11 di Wahrneit s»gen, .1 e Fu*»e scuoo im Biigel haben!« Oa nezlravih razmerah slovejskega na pij' ca ;7.xa, n. n da bi pripadlo eloven--Ki m občinam pijonirstvo narodnega napredka. Pom s im ;•. v kako bednih krajih se naba ajo mnog »kje ni slovenskem obč njki proton. Gostinca, pivnica, ž^anjarna in b5i*fka p;str. le piegostokrat ne samo p d eno streho, ampak tudi pol stropom ene e »be. Ne moremo s: m.sliti, kako bi mogel župan avtoritativno vplivati, ako se nahaja njegov obf aski arhiv poleg police ca žganjste steklenica! Svesti smo ti nemoralnost; in ktrjpcjsEega značaja takiffi postopanja, ko se občinski akti podpisujejo na enem koncu .ste mize, pri kateii igra na drugem konca alkohol svoje orgije. Le prerada »e nas loteva za ntšj moralno stanje tako moreča misel, da se občinsko u rado ) YTčeraj je po neljubem naključju i sestal zikl učni stavek članka. Zaključek v če »ajšojemu čltnku se torej glas. : »Zato naj bi naši ved Ini krogi vre i v resen pretres vprašanje : d a i i bi ne bilo možno v kratkem »klicati manife s t a oi j k i shod vseh sloven skih županov v prilog občni in enaki volilni pravici?!! PODLISTEK. Prokletstvo. •fi$-> vinski roman Avgusta isao«. — Nadaljeva in dovriil X. S. Tomlć. Preval M. O—A. — Treba ti vedeti, gospod 1 raniš, da me d. eamo moja dobra volja dovela samkaj, ampas tudi zapoved vladarja našega. Ko je namreč si šal, kako želim obiskati enkrat tebe, prijatelja svojega pri morju, rekel mi je nekoč pri večerji : »Ko ti je že tolika želja, da bi videl pnjate'ja svojega, pa idi, t'ragi vojvoda, ker moreš o taj priliki tudi zame izvrš t opravilo, ki je ne more izvršiti manji človek, nego je Hrvoja. Dal ti bom pršem za bana Ivan si, a ti mu poveš ust-meto marsikaj o atvarah kraljevine, ki nas č«fcao čim v prihodnji spomladi skopni sneg. Hrvoja in Ivan Horvat in poleg njiju srari prior vranski bodo zn?li najbolje pog)- vanje odigrava v obliki kupčevanja. Ne m tlimo tu niti ene osebe, govorimo le na splošno. Smešen, ali ftiv in resničen je slučaj, ki smo ga videli nekoč na uredovanju nekega župana, ko je isti, kotač posušiti ravnokar podpisani akt, vsel pivec, nastrgal apnenca na steni ia držal akt podćaj. Naša široka javnost naj bi ae zavedala, da so poleg cerkve in iol« občinski hrami naj-v e t e j š i hrami našega naroda i Iznašamo tukaj misel, plodno in koristno za vso slovensko celokupncsb: o zgradbi slovenskih narodne-občinskih domov! Nati narodni dem i le premalo odgovarjajo res narodnim potrebam in so le prevečkrat lukeirijcane stavbe, vrata pa so zaprt* širj m masam. To, kar mislimo bi samogla oživctzor ti vaaka večja občina. In takih je na Slovenskem na stotine ! Tu se gre za kapitaliziranje občinskega imetja, in'od t» kapitalizacije bi vlekla občina sama največji dobiček. Neverjetno, ali kako lahko izvedljivo ! Mi smo sinovi jaga, pa vendar smo vča«ih tako neizrečeno hladni ! Kdo ni p pav umelT! (Nekoliko odgovora.) Naš sotrudnk, ki je bil nedavno priobčil v našem listu kratko apostrofo na gospoda Spiridona Gopčevića radi njegov h člankov, ki jih je prinesel tukajšnji »Sole« v prevodu, in na katero apostrofi) je g. Gopčev ć odgovoril v daljšem članku (»Edinost« cd minole srede), nam piše : Gospod Spindon Gopčević se čuti žaljenega p? mojem članku, natisnjenem v »Edinjati« od dna 26. novembra t. 1. Na njegova izvajanja državno polit čne naravi ne bom odgovarjal jar, ker se nadejam, da stori to sprataajše pero. nego je moje. Le na trditev g. Gopčev ć9, da pisec »napada« v »Edinosti« na csabo g. Gopčev «a ali ne sna čitati ali pa leže namenoma, hočem odgovoriti veleučenemu gospodu le par stvarnih besed. V 2337. številki lista »U Sole« sem čital pod neslovom : »Li Macedonia e la nostra Monarchi?, d: Spiridione Gopčevid« o »dinastie problematichfe« in o »dinastia sprez-zata«, kar vse se je nanašalo na srbsko dinastijo. Da so taki naslovi žaljivi tudi za srbski narod, ki je prelil potoke krvi, predno je vspel v vstvarjenju svoje dinastije, to mi mecda prizia tudi gcap. avktor. Ako pa prevod v »Sole« ni točen, ako »meša resnico in neresnico«, na tem pa menda podpisani nima a'kak« krivde. On je reagiral zato, ker se je po tem, kar je imel pred seboj črno na belem, čutil užaljenega v svojem slovenskem čustvovanju. Istotako ga ne more cadeti cč tanje g. GopčevVi, češ, zakaj da ni č tal člankov v originalu ? ! Nikdo ne more zahtevati, da bi moral vedeti, v katerih nemških listih priobčuje g. Gopčev <5 svoje članke, islasti pa ni zameriti nobenemu Slovencu, ako ne čita »Danzei's Armee Zeitung«. Ta list menda ni posebno primerno sredstvo za pomnoževanje publicitete člankov g. Gopčevići o slovanskem vprašanju — v slovanskem svetu. Mrtvi in iivi srbski sokoli, o katerih sem pisal, pa nimajo nič sknpnega z dinastijo poslednjih Obrenovičev. V mislih Bem imel marveč vse slavne \0j9k0v0dje, ki so dali življenje za svobodo svoje domovine, od Vojislava naprej. Gospod G jpčević pravi, d u jai ne snam čitati, ali pa, da namenoma lsžem ! Jas sem pisal: »Obžalovanja pa je vredno, da ta piaatslj žali srbsko dinastijo, ko je vendar sedanji kralj Peter mož, ki čuti z narodom in sa narod«. Goapod Gopčev: pa piie, da ni res, da bi bil on kedaj rekel, »da je kralj Peter mož, ki čuvstvaje a narodom in za narod« ! !! Jaz sem pisal: »Zakaj naj bi mi Slovani ne puščali svobodne Srbije in Ćrnegore na miru, ako jima že nočemo biti naklonjeni ! G. Gopčevfć pa odgovarja, da ni res, da bi bil on vprašal: »Čemu mi Slovani ne bi pustili na miru svobodni drŽavi Srbijo ia Črnogoro, ako jima že nočemo biti naklonjeni !« O tem, torej, kar sem pisal jaz, trdi g. Gopčev k*', da sem podtikal njemu! Kakor se vidi nisem jaz tisti, ki ni znal čitati, pač je to oni, ki preklicuje stvari katerih mu ni pripisoval nikdo! Da-li so te stvari »nsumae« ali ne, glede tega vprašanja sva si z gosp. Gopčevi<• im v dijametralnom nasprotju. Kar se njemu vidi pametno, je zfi-me utopija! — Kar pa on spoznava za ceiimno, se meni vidi pametno. Čitatelji naj sedaj sodijo kedo izmed naju — ni unal čitati. Dovolite šs, da pozdravim gosp. Gopčev c t z zagotovilom, da ni bil moj namen nastopati proti njegovi častiti osebi, ampak da sem pnjel ca pero le z namenom, da dadem i sraza svojemu globokemu uverjenju. O uverjenju g. Gopčev:pa, da je Avstrija Jedina poklicana, da ujedini Jugoslovane, se nočem spuščati v kontroverze in prepuščam to — kakor že reč;no — dru gim peresom. Vzdržati pa se ne morem opazke, da jaz ne soglašsm s uverjenjem gosp. Gopčevi<5 j. B r e j s k i. diti, kako bi se naša stvar proti S šmanu mogla najbolje potisniti na pravo pot, a nadejam se, da tudi nlavni škcf zagrebški ne bo odrekal sveta Bvojega, da-si ga nisem mogel še pridobiti na svojo stran.« To bo besede kralja Tvrdka, je savršil Hrvoja, in niso moje, gospod škof. — Vojvoda, je odgovoril Pavel resno, jaz poznam junEŠcega gospodarja Bosne v dnšo, pravim ti, da ga ni na svetu človeka našega jezika, ki bi mu z junaštvom in pametjo Begal do lakta, kolikor nas je od Drine do ainjega morja in od Drave do dičnega Dubrovnika. Trdno varujem, da le Tvrdko more ob enem ukloniti s krepko desnico in vladati z ljubeznijo, brez podkupovanja in krvnika. Tu naj ti pove moj brat, naj ti pove stari Palcžoik, a tndi druga gospoda hrvatska in slavonska, da sem jas prisegel pokojnemu kralju Kartu, ki sta ga potem j Gorjanaki ia Jeliaava za vratno umorila, da storim vse, da njegov edinec Laeko dobi ^ vso Hrvattko, a pozneje morda tudi kralje-vito Ogtsko. Iz Zagreba pišejo v »Information« : Vodja vladne stranke, dr. Tomaš 6, je podal v saboru interesantno razkritje o nekih pogajanjih njegove stranke z ogrsko koalicijo. On da je — pripoveduje Tomašic — ponudil Košutu pitmsnim potom podporo hrvatske vladne stranke, ako dobi poslednja jamatvo, da ee v slučaju u vedenja madjarskega poveljstvenega jezika na Odrskem za hrvatsko armado uvede hrvatski | poveljstveai jezik. Košut da je odgovor i jako kasao in ni povedal nič določnega, na kar ni bilo več misliti na priklopljenje »narodne stranke« h koaliciji. 1 — Ali škcf moj, ta prisega je mrtva, je odgovoril Hrvoja kimaje z glavo. Mari res misliš, da sin Karla Dračkega kedaj pre-brodi sinje morje, da si kedaj postavi na glavo hrvatsko ali madjarsko krono ? — Vem, vojvoda dragi, je potrdil škof, verujem iitotako kakor t;, ali prisega me i veže še bolj, ker sem svečenik. Mrtva je res in jaz obžalujem to od s res, da sem Be tako i prenaglil, da sem tako neumno obvezal svojo dušo. Lackova mati, gospa Margareta, je pi-Bana kača, ia vse se mi zdi, da se svojim sinom snuje nečiste igre, kajti Laoko je dete na uzii svoje navihane matere. Poprej so nam pošiljali denarja in orožja, pak smo mogli sbirati vojsko, ali odkar so jih Aniu-vinci potisnili v Neapelju in Gaeti, zahteva Margareta denarja od naa vsaki hip, zahteva zlata od Hrvatov, ki niti bakra nimajo za se dovolj, a dajejo zadnjo kapljo krvi aa tujega kralja. — Ha, hs, ha, ha! se je zasmejal Hrvoja iz globine srca, da so mu igrale dolge brke, kakor orlove peroti. Ali jo vidiš mo- Ta izjava Tomaš ćsva je jako poučna za vse one, ki verujejo v »vitežtvo« madjarskega naroda. Ta zaupnost je izlasti v deželnem zboru dalmatins.kem v zadnjem zasedanju slavila prave praznike. Ali pozabili so na to, da madjarska koalicija niti odgovorila ni še na reško resolucijo, da si je v ta nsmen izvolila poseben odbor. Skoro nečasten prizor je to : Najprej se ponujajo hrvatske opozicijske strsnke, potem dela istotako v svojem strahu tudi vladna stranka. In obojni dobivajo ali odkrite, ali prikrite — odklonitve. Vladna stranka je sicer pošteno zaslužila takov pouk. Skozi dvajset let je služila nasprotnikom sedanje koalicije in je skozi dvajset let delala drugače nego danes govori. Ta Btranka je zbog svoje brezznačajooati brez vsake vrednosti. Drugače stoji stvar z opozicijo. Nje akcije so uvažavanja vredne že zato, ker je ona zastopnica hrvatskega naroda v Hrvatski in Dalmac ji. Žito moramo postopanje, ki je uveljavlja proti njej madjarska koalicija, smatrati kakor resnično mišljenje koalicije nasproti hrvatskemu narodu ! Iz debate o Gautschevi izjavi. V seji zbornice poslancev doe 6. t. m. je posegel v razpravo tudi znani voditelj čeških narodnih socijalistov, pod. Klofač. Ozirom na stališče, ki je zavzemamo mi ob vprašanju volilne reforme in ki emo je posebno naglašali t9 dni po izjavi Gautschevi, nam more biti le v zadoščenje, kar je i tja vil govornik narodnih socijalistov čeških. P osi. Klof o se je odločno izjavil proti temu — ker bi bilo to najivno, kaknr je rekel — ako bi se vprašanje volilne r« fjrme prepustilo temu parlamenta. Od tega parlamenta, ki je v zadnjih vzlibljejih ni pričakovati pravične volilne reforme, Klofač ae je najodločneje izrekel proti zahtevi dunajskih krščanskih accijalistov, ki bi hoteli imati kakor pogoj z* volilno pravico daljše stalno bivanje. Izlasti pa se bodo narodni socijalisti upirali tudi ustvarjanja neenakih volilnih okrajev. Govornik je urerjen, da vlada ni prišla z novim programom ljud:t7u na ljubo.'Ako bi kakor v Rusiji nastopila reakcija, bi ta vlada hitro vse drugače govorila. Češki narod ostane tudi nadalje v opoziciji. Ob današnjih razmerah smatramo — tako je zaključil K'ofič — to državno območje in današnjo vlado za svoje sovražaike. Drobne politične vesti. Stoletnica bavarskega kraljestva. »Miiachener Neueste Nachrich-ten« so priobčile dekret princa-vladarja Luit-polda povodom stoletnice bavarskega kraljestva. Dne 1. januarja 1806. je tedanji bavarski toilai knez Maksimilijan Joa;p vsprejel kraljev naslov. Bavarska je bila tedaj zvezana s francoskim csssrjem Napoleonom I. ter se ie v vojni leta 1805. borila 1_:_"_ dro rtalijanko, bi bi hotela kovati svojega konja z našim zlatom ! A kaj si jej odgovoril j ti škof? — Kakor sem se ž a hudo razsrdil na to neumno žensko, je rekel Pavel,N odgovoril ' sem jej v kratkem pismu, da v našem kraju I rastejo samo oljke in vino, nikakor pa ne zlato, naj torej zaprosi svetega očeta papfža, naj jej s svojim blagoslovom da tudi vreč co cekinov, ker pri njem da je dovolj tega 1 blaga. — Živio brate, prav si rekel, je vsklik-nil ban Ivaniš, plosknivsi z dlanmi. Pravim ! ti, da vsa ta dračka družina na gre za drugim, nego da trguje z nado poš.eno hrvatsko j kožo. — Delajte, kakor mislita, je nadaljeval I škof. Nade mladega Ladislava, kakor vem in vidim, niso druzega ntgo napihnjene la-; dije na širokem morju, junak Tvrdko pa 1 drži tu že lepo jabolko v roki, lepo Dalmacijo, ia potem poseže še po Hrvatski ; jaz I vam ne bom na potu, ampak stal bom na strani. In ako bo Breče, blagoslovljal bom ta strani Napoleona proti Avstriji. V zahvalo j« bila Bavarska po vzdignjena v kraljestvo. A ltacija in Lorane. Iz Berohna javljajo, da predloži državni kancelar knez BuL< w zveznemu svetu ne črt, da se državna pckr.ijina Alzaeija-Lorena izjednači z drugimi državami nemškega cesarstva, ter da bo imela svojo zbornico in svoje laetne no-tranje zakone. Ponemčevanje pruskib Poljakov. Berolinska »Morgenpoet« poroča, da hoče praska vlada pomnožiti kredit za komisijo nemške kolonisacije v praski Poljaki t«r da hnče v veliki msri nakupovati zemlj «ča. 8odi se, da bo ministerstvo v to evrho zahtevalo kredit 350 milijonov mark. Prvi socijalistični župan na Nemškem. V mestu NValter^hauaen v vojvodini Sisko-Gotaski. kjer imajo v mest nem cboru s c:jalisti večino, je izvoljen županom socijalist \\ estpbal. To je prvi socijalist eai župan na Nemškem. Dogodki v Rusiji. Koncesije ruskim Poljakom. Vzlic temu se je pa zopet pokazala tako li beralno, tolerantno in — gostoljubno, da hoče - kakor čujemo — iz lastne volje tudi tc j)ot vsprejeti 4 Nemce v svojo listo. V četrtek je volil tretji razred — brez boja. Bili so izvoljeni predloženci hrvatske stranke s 191 glasovi. Ne Nemcev, ne Italijanov ni bilo blizu. Izvoljeni so bili občinski zastopni ki: Dr. Janežič Konrad, Volosko, Jezica Konstantin, Opatija, .Turkovič Pavao, Opatija, Miran Julijo, Opatija, Persič Josip, Skr-biči, Dr. Stanger Andrija. Volosko, Tomašid Pavao, Opatija in Tomičić Viktor, Volosko. Kakor namestniki : Dernjevie Ignac, Skrbići, Jurkovie Karlo, Volosko, Ferlic Srečka, Opatija in Ilalouska August, Opatija. II. in I. razred bosta volila v ponedeljek. Italijanski poslanci pri minister-skem predsednika. V čitrcek je bila depu-tacja italijanskih državnh poslancev pri mmiaterskem predsedniku baronu Gautschu v stvari vprašanja volilne pravice. Ni tzžko uganit', kaj da je deputacija iskala pri Istodobno z razveljavljenjem obsednega stanja je varšavski uradni in priobčil, da baronu Gautschu, zanimivo bi bilo pa seznati, &» prebivalstvu ru»ke Poljske podeljene nove prav ce, izlaati olajšave glede vojaškega službovanja in nt kupljenja neprem eoin od strani Poljakov, nadalje se odstrani vee ovire g ede verskih stvari ter ss bo jemalo oz r v p:ilcg Poljakom ob imenovanjih v država h službah. Gapon bežal iz Petrograda. Par žk ]iat »Esho de Psns« poroda iz Pttr grada, da je svečenik Gapon, ki je v zaiijjem čt su bival v Petrogradu, zopet bežal od tamkej ter se pcdttl v Pariz. Moral je v Petrogradu vsak dan menjati svoje sta* novto e t*r h'dit okolo preoblečen, da se je zcgn.l z=lezavanju policije. Spremembe v risih oblast u ijah Moskve. Iz Petrograda poročajo, da te je generalni guverner mosk »vsej, Durnovo, svoji služo: odpovedal. Njegov naale.niz je pod-admiral generalni adjutent Du^tslov. Tudi mestni poglavar momkova si baron M dem zapusti svo,e aeste. Moštvo Crnomorske Hote — razoroženo. it O .eia por. č j jo, da je biio v>e moštvo črnomt rake fl .te, kakor nezaneelji vo, razore ženo. Na ladijah opravljajo s užb t vojaki pehote n konjen šiva. Šolsko okrožje v Poljski. Kakor javljajo z Varšave, bo za šolsko okrož e v Pul ski šolski svet sestavljen iz poljak h zastopnikov z avtonomno šolsko pravico. Kuratcr s ;ltkega okraja bo baje Poljan. Domače vesti. Občinske volitve v Volovskem Opatiji. M noli četrtek so žarele volitve v občinski zastop te velevažne općine. Dosedaj se je že opetovano volilo jk> kompromisu med Hrvati in zmernimi Nemci. V smislu kompromisa je dc »ma a hrvatska -tranka prepušr-ala Nemcem 4 inesta v občinskem za stopu. Lstos pa so ti zmerni Neiuci kar likratu postali — nezmerni. Zahtevali so od Hrvatov kar deset mandatov. V tako zahtevo seveda ni mogla privoliti domača hrvatska stranka in kompromis se je razbil. Let<»~ je stopila torej hrvatska stranka kakor pov>etn samosvoja v volilni boj, kar dela letošnje volitve [»osebno zanimive. va£e delo, ali prisega svoje Le smem prelomiti. Družoa, in tudi stm veimož bosanski ni prigovarjal si fj n ti z besedo ker ni b 1) lahko najti pr g vora plemenitim njegovim aislm. Pržena rodoljubna duša Pavla Horvata se je zvijala v mukth, ker ni mogla zvezanih rok delati v tujem svetu za domo vino. Potit je spust i glavo na praa, in čelo ee mu je zmrač lo od nevolje. To je opazila gospa Vladslava, pak je rekla sorodnici evoji : — Pridi Argalija, duši, da se malo sprehodivi in pogledavi, kaj delajo ljudje v hiš. Gospoda tik govore o važnih državnih J poslih, ki te ne tičejo ženske glave, in ni častno in dostojno poslušati, Česar ne ume-jem' . Gjspoda, posebno pa dični naš gost vojvoda, nama odpuste to, da se umikava. Saj bo še prilike, da m prijateljski razgovori m o pri večerji, a jaz poskrbim mej tam, da mu bo v h i! dana vsska udobnost, kakor da je mojemu m žti rojstni brat.-(Pr de že). kaj da je ministerski predsednik deputac ji odgovoril ? ! Svoboda na Hrvarskem. V četrtek sta prišla v stanovanje d.ra Potočnjaka v Zagrebu dva redarja, da izvršita hišno preiskavo radi njegove najnoveje, nemški spisane brošure. Dr. Potočnjak, ki je tekom 2 in pol let že doživel štiri take hišne preiskave, je redarjema svojevoljno izročil 12 izvodov svoje brošure. Pripomnil ie ob-ednem, da je te eftsemplaije navlašč prihranil v to svrho, ker je pričakoval h šne preiskave. Vladni sistem na Koroškem C. kr. deže n šolski svet je imel 28. m. m. sejo, v kateri je bilo p( polniti mesto kateheta □& ve-likovški meščanski adi. Z i to mesto so se prijavili trije proii.ci : dva Slovenca in en Nemec. K»vain ce, menovalo v predsedstvo deželnega saniternega n^dzorn ka dra. Emi a pL Cć ebriai- a. Naj no vej i roman Sandora (rjalskega pod naslovom : »Za materinsku rieČ« is leta 1848, iz.da v zakgi zagrel šstga knjigarja Gj. Terpinca bj prtd B ž.čem. Knjiga stane v predplačilo 4 krone, v knjigarofch 5 kron. Za analfabete v Istri. Več učiteljev v Kooru je sklenilo ustanoviti tam večamo šolo ra pouk odraslih snaifabtitov. V ta namen so zaprosili dovoljenje, ki jim je bilo tudi podeljeno. Tako je prav ! Veliki koncert pevskega društva »Zarja« t Rojann. Prejeli smo : V eni zadajih številk »Edinost « ste priobčili, da so je veliki koncert, ki ga je minolo nedeljo priredi o pev. društvo »Zarjg« iz R >jfcna pri sv. Iv^nu, izvršil sijajna. Dovolite, da podam tu nekoliko oj az£ o proizvajanju vokalnih toček koncerta. Izmed vokalnih toček so se prav finim nijanairaojem proizvajale »Večerni B\oac, »Snežec pal bo« in »Čolničku«. Tudi ru< ški zbor »Potrkali na okno« je bil dober. »V gozdu« pa zahteva mnogoštevilni zbor, zato ni napravil onega heroičnega efekta kakor ga je treba pričakovati. Ženski sbor se spremljevanjem orkestra — opažalo ss je, da je bila z crkejtrom ena vtija premalo — in zato se niso mogle pevkinje na eni vaji z orkestrom eeznaniti z onimi motečimi figurami ter menjavi in upadanjem posameznih godal, zaradi tega je bil tukaj taktom nedo-i etatek, kar pa nič na moti in škoduje koncertu. Vse priznanje se pa mora dati »Zarji« glede na težko in dolgo skladbo H. O. VogiiČa »Kraljestvo tvoje«, katero je zbor pel izborno, kar js potrdilo tudi občin stvo, ki je na zvršetku burno ploekalo ter eahtevaio, da te je skladba morala deloma ponovit'. »Kraljestvo Tvoje« je alegorija v treh dejanjih s pttjem in traja icvajanje celega dela 2 in pol uri. V alegoriji nastopajo so- listi in solistinje kakor tudi zb^ri : ženski, meški in otročji v elegantnih kostimih ob bliščeči sceneriji. To delo bs je v celoti prvikrat z velikim vepehom predstavljalo v Mitrovici dne 28. novembra 1901. Deloma se je proizvajalo do danes na Reki, na Sušaku in v Sarajevem. L/bretto je napisrd po načrta g. Vogriča, Marinko Lackovih, prebendar stolne cerkve v Djakovetn. Ridi bi to delo slišali v celot;. Zbor je prav dobro iivajal tudi komad iz opere »Maričon«. Tudi igralci so v igri »Uskok« dobro pogodili svoje naloge. Želeti je, da bi nxm »Zar a« kmalo zopet preskrbela tak glasbeni užitek. D. Ozirom na množeči se vožno poštni promet ▼ božični dobi priporoča se občinstvu, da Ee o odpošdjanju vožno-poštnih pošiljate v ozira na sledeče : 1. Radi izredno pomnoženega tjvornega prometa v tej dobi je priporočati, da se poštnih pošiljatev, ako se hoče, da jih naslovlje-nec pravočasno udobi, ne oddaja še le prav zadnje dni pred Bož čem na pošto, marveč že nekaj dni popred. 2. Peš ljatve, o katar.h se želi, da b; bile onega du3 odpravljene, katsrega so bile na pošto prinešene, je oddajati v božični dob; najpozneje do 2. ure p. p. Poznejo oddane pošiljatve se bodo odpravljale še le naslednjega dne. 3. Posebno pozornost je obračati na to, da so pcšiljatve dobro zavite in zaprte ter da je naslov na istih dobro pnčviščen. Za male pošiljatve z manjšo težo (do 3 kg.), katerih vsebina ne trpi vsled pritiska in ne izpušča maščobe ali vlažnosti in ki niso namenjene daleč, zadostuje, da so zavite v močan papir in z vrvico trdno prevezane. Večje in t6Žje poli jatve, potem take, ki se pošiljajo v oddaljene kraje in slednjič one, v katerih ' se nahajajo predmeti, ki ss lahko razbijejo, ali ki puščajo maščobo in vlažnost, morajo biti oz rom na vsebino, obsežnost, težo i d vrednost vsaj večkrat zavite v močan papir, ali mečno platno, oziroma morajo biti spravljene v košaricah, zhbojčkih itd. Zaklopn.ee ( katljt) iz lepenae, osobito takozvani poštni kartoni, su dovoljeni če nimajo znakov poškodbe. Divjačino, ki ne krvavi več, sme Be pošd ati v posamičnih kosih nezabito, vendar je b jlje, da se pošiljanje nezavitih poš Ijativ . po možnosti opusti, ker ae naslovi takih po-s ljutev lahko izgube. Pošiljatve z vsebine, ki so lbbko razbije, ee ima označiti na zavoju razločno se znamenjem stekla. Pri p<š.-Ijstvah z Ithko sprldljivo vsebino naj se na-. piše na spremnici d stavek, «se naglo pokvari« ter naj sj ta dottavek krepko podčrta z modrim ali ruiečim svinčnikom. Zavitek mora biti tako trdno zaprt, da se brez poškodovanja zapore ne more do vsebine. Pošiljatev brez naznačene vredisosti ali v vrsdnosti pod 400 kron v obče ni treba zapečatiti, če s j zapori cadostso osi^uraoi s pomeč o lepila, , pečatnih znamk itd. pri potnih torbah, kov čekih in zabojih b pomočjo zaprtih ključavnic, pri sodih z dobrimi obroči, ali pa po ne-rtizdeljivosti. Pošiljatve v vredno3ti nad 400 kron pp, kaker tudi VBe pošiljatve sa zlat >m, srebrom, gotovino, vrednostnimi papirji, dra-. gocencslm' ali pristnimi Čipkami, morajo biti , na konceh zavoja tol kokrat in tako zapeča-^ čene, da se zavoja brez poškodovanja pečtt^v i ne more odpreti. Ako je zavitek s čem pt -vezan, tedaj mera biti pjvezi tako pritrjena, da te je ne more odstranit', ne da bi s? peča-j to? pokvarilo. Z razločnim odtiekooa pečata is katerim je pošiljatev zaprta, ee ima previ-diti tudi k podiljatvi spadajoča spremn:ca. VsaKo vožno pošiljatev je brez ozira na pri-dejano peštno spremnico oprem iti z naslovom, to je z imenom in priimkom naslovljenČevim in z imenom kraja, kamor je pošiljatev namenjena, oziroma je označiti kraj, ulico in hišno številko. Če le možno, naj se napiše naslov na za^oj sam; kjer to ni možno, se pri peši jatvab, katerih ni možno zapečatiti, napiše naslov lahko na listič papirja, ki ga je pa treba čeloma prilepiti na pošiljatve ; ako je samo s pečatnim voskom pričvrsčen, ne zadostuje. Pri poš ljatvah, na katere Ee ne more piasti in tudi ne papirja prilep ti (n. pr. nezavita divjačina), napiše naj re naslov na ko j lepenke, usnja, lesa ali kake druge trde tvarine, ter naj se priveže Utega na pošiljatev e močnim sukancem ali vrvico. Ker se velikokrat degaja, da odpadajo naslovi od odpošiljate v vsled mnogokratoega prekladanja ob izredno pomnoženem voznem prometu, ia ker ee morejo take pošiljatve brez ntslova na posamičnih postajah komisijski odpirati, priporoča ee pešiljatvam samim še jeden naslov pridevati. Pri neza- vitih pošiljatvah, n. pr. divjačini, kaže potrditi na primernem mesta n. p. na sprednjih nogah še drugi naslov. Na pošiljatvah, ki morejo biti zapečatene, pripeeatiti je tudi vrvice, s katerimi so it ta zvezane. Posebno previdno morajo biti zaprte o :e pošiljatve, ki so namenjene čree morje (n. pr. v Dalmacijo, Hercegovino itd.), ker se s t-k:mi pjšiljatvami ne more tako skrbno postopati, kakor z onimi, ki se prevažajo po suhem. 4. Na pršiljatvah, katerih vsebina je podvržena vžitiiaskemu davau, ee opoiarja še pesebno. Pri tihih pošiljatvah, ki so namenjene v ms-ta kjer je uveden užitniaski davek, ra pr. v Ljubljano, Gradec, na Dunaj, v Prago, itd., priporoča se v svrho hitrejšega razdačenja, da se na naslovu zavitka, kakor tudi na spremnici označuje vsebina ia pa tudi količina (kilo, liter, komad), k£ služi za podlago o določevanju vžitrine. Opozarja se dalje, da v bežični dobi peštai uslužbetci ne utegnejo vstrezati sem in tja izraženi želji strank, da se jim pošiljatve zavijo, ter da pe mera brez-j ogojno zavrniti vsaka prinpšena na pešto, ako ni zavita po predpisih. Konečno se še omenja, fcda bodo dtšle peštno pošiljatve v božični dol i mesto dvakrat, tiikrat na dan dostavljale naslov-ljencem. Nepoboljšljivi. Dne H. t. m. Fem šel na tukajšnji c. kr. finančni urad, da plačam tam neko aveto. »Pogodbenik« (o grozdju) je bil napravljen v slovenskem jeziku in na slovenski tiskovini. Dotični uradnik je pa napravil na zunanji strani pogodbenika—nem ško pobotnico ! Jaz sem mu zavrnil nemško pisano pobotn cd, izjavivši, da je ne vsprej-mem. Brez vsacega prigovora so mi potem napisali slovensko pobotn eo, katera nosi — nemški naslov! Jeli treba teh komedij ? Ćemu ee mora ša Is zahtevati to, kar je samo ob sebi umevno i o kar bi se nam moralo dajati čisto naravnim potom ? Ce mu je ca slovenski pobotnici nemški nta'ov in zakaj nimajo uradniki nalog, da izdajajo Slovencem (na slovenske akt ) slovenske pobotnice ? ! Uradniki pa, ki na zoajo pismeDe slovenščine, naj bi se prihajali v dot ko s strankami, ker je za nas, davkoplačevalca mučen prizor gledati, kako c. kr. uradniki — ce znajo deželnih jezikov. Vekoslav Kodrič. Op. uredništva : Kakor gosp. Kodrič, bi morali nastopati vs' nasicei :n videli b>, kako hitro bi s« stvar obrnila na bolje v jezikovnem pogledu ! ! Promet z vinom v Poreču T*kom meseca novembra fo vkrcali v Poreču na parobrode družbe Istra-Trat in ogrsko-hrvatske družbe skupno 4031.20 hektolitrov vica, in sicer za Trat 2341.10 hekt., za Pulo 850 10 hekt., za Reko 885 hekt. Minnlega leta jo v racs en bUo 'zvoženo 2i>77.20 hektolitrov. Letos torej 1940 hekt. manje. V svrho zatiranja kuge med prašiči. Z» praš če, kt bodo v mas'ou decembru pobiti v svrho zatiranja kuge, je določena cena na 1 K 18 stot. za kilopram. Dražbe v mestni zastavljalnici. — Dražhe v mestni castavljaln ci s? bodo vrš le od ponedeljka 11. t. m. naprej v nastopnem redu: za dragf cenostne predmete cb torkih, četrtkih in petkih ; za druge predmete ob ponedeljkih, sreiah io sobotth od 9. ure do poludne do 1. ure pop. Radi alkohola je moral v zapor. — Sinoči je bil aretovan v neki tolerančni hiši v starem mestu 19 letni mehanik Karol J., stanujoči v ulici della ^Madonnina, in sicer radi tega, ker je bil v isti hiši iz neke omare ukral buteljko ruma Jamajka. Pozneje so pa konstatovali, da manjka iz iete omare še druzih <> buteljk rums, o katerih se sodi, da jih je ukral J, ki je tekom včenjšnjega dneva prišel večkrat v ono hišo, v svrho popravljanja električnih zvoncev. Seveda je b 1 J. fie an pod ključ. Koledar ln vreme. Danes: Peter Forezij, ^poznavalec : Salvislav; Savica. — Jutri: Loretan-ska Mati B žja: Tatomir: Mira. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -f- 10*5° Celsios. — Vreme včeraj: lepo. Društvene vesti in zabave. »Legijonarji«. — Jutri, v nedeljo, dne 10. t. m., zvečer ob 8. uri dramatična predstava v gledališčni dvorani > Narodnega doma«. — Razpredalo se je žs dve tretjini sedežev. PeTsko društTo »Slovenska mladina« pri bv. Ivaou priredi v prostorih »Gospodarskega društva« na FerdeniSn v nedeljo 10. decembra 1905. ob 4. uri popoludne Mi-k avž^v večer, na katerem ee bo igrala bnrka »Šaljivi brijač« ter bo peval društveni pev- Točno ob 5. uri stopi Miklavž s svojim spremstvom v dvorano. YTstopn na 30 etot. za osebo. Otroci plačajo 20 etot. »Tržaški Sokol« javlja, da pričoo danes zvečer plesne vaje ob 9. uri zvečer, kakor navadno ob sobotah. Darovi. Miški tržaški podružnici družbe sv. Cirila In Metodija je daroval kakor Ciril-Metodijev dur gospod Milr S Kuščar v Trstu 2 kroa; in gospod I. Kokalj za Miklavža 2 kron . Gospodarsko. Ruski vrednostni papigi rastejo. V foaedeiek je na paiišti in Oerolinski borzi ns-tala v»!ed dogodkov oa Ruskem panika Ur so vfcled tega ruski vrednostni papirji padli. V t^rek so pa v Parizu kurzi zopet p rastli z 2 do 3 in pol odstotkov. Vsa panika j* bila »ploh izzvana umetom pet m, in to vsled pomanjkanja vesti iz Rusije. Tendenca je listala zrpet stalnejs. Srbsko posojilo. Vsrjco je bil v Belem-gradu cb avljen načrt novega srbskega posojila.| Načrt ma 17 členov ter pooblašča vlado da najme ptsojilo v znesku 70 milijonov dinarjev po cajmanjem kurzu 48°/0, z 2°/0 em stjskih stroškov. Vlada si je zsgjtovi!« popolno "voboro glede nabave vojnega in žeUzi š&ega materijal?. Amortizeeija bo trajala .">0 et. Za jamstvo služijo prebitki mo-nofolie uprave. Finance severoamerlških Zveznih držav. V u{ ravnem ietu 1904/05. po vsi državti d< hodki znaša i 697,101 270 dolarjev str ški fa 720,105.498 dolarjev. Pr manjka aj znaša torej 23.004 22* Kron. Proračun za l*to 1895/06. izkazuje skupno sveto 73> 590 52»! dolarjev, strošk so proračnjeni na 740 590 525 dolarjev, tiko da bo primanjkljaja 8 miiijrn -v d..hrjev. Državni do g - zntsil :10. uiii a 1905. 895 158.340 dolari v n mnalce vrdnosti. Razne vesti. Eksplozija na parniku Neka brzojavka ii - a v Lonioa iz S-.g »na avljet da se je na p tn ku »Carl sie« do/odi a -i.Idu fkeplc-z . P .drobnost š® man kaj. . Znano je pa, da je i »i i :> ra adji m j g» d namira, zato se ;e bat . asn SAtišii um r ti ruskega konzula t i o , Far eo pa predre' ii kav^si konzu-V-. K- nzul n bil poštodovao. Madjari ne marajo na Dunaj. Dunajsko »drušivj zi promet tOj»-ev« je priobčilo, da je tez m prv b 10 mt-»«cev t. 1. ob.skalo Dunaj 4'.Mi 10 Madjarov. La-sao Utj je v eat-fti i b: obnaalo Dunij 65 925 Madjarov. V »lest t b mesecih je tore, letos prišlo ■'< 315 manj Madjarov na DuDaj. Holandska je edina evropssa dežela, k er -e t% uv, žanje ksve ne plača nobene ear.ee Premog v južai Af.iki je draž i, nego v kaier:-& jh ti»ž ii na neialji. Na^c^neji j i pre-m i na K ac;«B. Najveći svetilnik v Ameriki. Na ototu L^nard bi tu zapadne ob^le otoka Leneouver pr.ča« » k Ltxea delovat svet ima, ki bo mz m či.-j. v Ameriki. Njegova svetloba bo *ntHs 750000 svečam, in bo vidna 40 km na daleč. Par podgan ma ob ugodnih razme rtii v trati i«, n 10UU komadov potomcev. Novi glavni kolodvor, ki ga sedaj gradijo v L pest n, bo največ* na svetu. Skupni •t cAki e » preračun.en: oa 130 mil. nemšaih mark. Najveća knjižnica na svetu bo gotovo ona, iti ju nameravata v Ncw Jorku osnovati m jooar.a Astor in Znn< x. Imela bo 4 in pel milijonov knjig, ki bodo vredne 12 m ojenov dcimr,ev. Kd_ižnica bo naaeičenn V veuk- b*ki cgiaii. Soprogo zvezal na železniški tir. Neki Mat trn Nelaca iz Cavre v Pena.ivaniji je hetel se tocb t: avoj« žen« ter je isto odvedel nn aj.rth d. Ko sta bila daleč cunaj na polju ob ielezciiki prog', je naenkrat plan 1 na soprogo, jo svetal, da se ni mogla g«nit te» jo potem položil prek železniškega tira is jo pustil v tem groznem položaju. Nato ee je mirno oddaljil podavdi ee na bi žnji hribček, kjer je čakal na prvi vlak, ki je kmalo prisop hal ter nesrečno žensko raztrgal na drobne ko?e. Kmalo na to so m mogredoč našli strašno razmesarjeno truplo in stvar objavili oblartniji, ki išče sedaj Martina Neiecna. Sodi se pa, da je isti izvršil eločm v momentanni blazne st . Ubil soprogo iz usmiljenja. Župan v Datnpierru na Francoskem je s sekiro ub 1 laetno ženo, ki je bila do'go časa bolna za rakom. Sama žena je prosila mcia, naj jej vzame življenje, da ne bo več trpela. Seveda je župana takoj zaprla oblastnija, ko je zvedela o zločinu, radi katerega ee bo moral zagovarjati pred sodiščem. Največo privatno zbirko metuljev ima v Trin parku na Angležkem Valter Rothechild, v kateri je nad 100 000 metuljev. ZlatO, srebro, medene in bakrene predmete se najbolje očisti s pepelom od emodek. Poljski novinar obsojen radi ene fraze. Poljski novinar Vierzbeneek', sotrudnik lista »Praca« v Poznanju je bil od tamcšnjega deželnega sodišča obsojen na leto in pol ječe, ker je po pomorski bitki pri Tjušimi zapisal frazo : »Rusija je bila poražena v Tsusimi ; usoda ruske Poljske se je fričela boljšati. Kedaj pride pa nemška Tsieima?« Azija ima sad polovico prebivalstva veega sveta, Evropa pa skoro četrtino. Drago zemljišče. ZemljišSe, na katerem je stala neka mala prođajalni'ta smodek na oglu ulice Wa!htreet v New-Ycrku, je bilo nedavno prodano za 3 milijone k'on. Hektar semljišSa bi pri tej oni etal okolti 400 milijonov, oziroma štirjsški meter okroglih 50 t eo5 kron. Panamski kanal. Stroški za dovršitev panamskega kanala v Srednji Ameriki bodo znašali okolu 650 milijonov kron. Tem je pridati ša 175 m Ljonov kron, ki j h dobi kakor odškodnino francoska panameka družba. Prib! žoo 45 miiijcnov bo treba pa odšteti panamski vladi, da prepusti potrebno zem ljišče za gradnjo kanala. Skupaa svota za kanal bo znafala torej okroglih 870 mil Jonov kron. Na Francoskem je nad 800 000 psičkov, za kairre plačujejo »dame« okolu 9 milijonov pasjega davkv. Brzojavne vesti. Finančna kontrola v Makedoniji. BEROLIN 8 I? Carigrada s> sporočili »L kai-Anzeigcrju« : Z gotovostjo se mora reč", da ee je glede vprašanja finančne kontrole doseglo Hporazumkjen e ;n da v kratkem podpišejo poslaniki i a turška vlada tozadevni protokol, taso da bo kriza }otem povsem odstranjena. Evropski uradniki v kontrolni komisiji se boio n* željo eu'tjna //ali »spe-cijal sti za fiatn^ne stv.-.r «. N »va posvetovanja zastopnikov velevlasti med s« b^j in s turško vlado to imela vapel>, da je bila finančna kontrola odobrena v ob iki, kekor jo je želela zadnja turška Lota, o ia pod pogojem, da bo zahtivbno potrjene vseh važ-nejih sklepov od strani suha ju le čist) formalna fctvir. Akeija proti ministerstvu Rouvier. PARIZ 8. Sedaj, ko je tuli od eenata odobren zakon o ločitvi cerkve cd države, se dviga mimsterijelno vprašan e. Djsedaj je o ozicija pustila na miru min steretvo R:u viri zaradi zakot skega načrta ločitve carkve od države, Kar eo hotele r;d Farne skupine parlamenta na VBak naSin ievesti. Mnogo hitreje nego ^e je mislilo, je stnut ieš 1 zakonsko predlogo in sedaj postane položaj mini-sterstva copet ttžavneji. Miniaterstvu preti nevarnoet od levice. Tukaj je sau >ina bivš.h miniet-ov VValdek Rorsseau-ja, kLterim je na čelu Millerand in ki žele zopet priti na krmilo. Tri franeoske rumene knjige. PARIZ s. M mi ste rek i svet, ki se je vršil danes predpoludae, se je bavil c interpelacijo o vladni vnanji polit ki, ki jo je napovedal poslanec Faure. Mmietaraki predeednik in min eter v nanj i h slvari Rcuvier izjavi v zbornici, da je bil mnenja, da pr.dajo vse interpelacije o vnanji politiki v raspravo o priliki, ko se bo ▼ zbornici vi š lo posvetovanje o prerečann ministarstva vnaaj h stvari. Ako je ps zbornica mseojs, da je ta čas ie predaleč, tedaj bi bilo vsekako svetovati, da ee pečaka, dokler bodo obe'oianjene tri rumene knjige o Maroku, Kreti in Makedoniji, ki se razdele v začetku prihodnjega tedna. Ločitev cerkve od države na Francoskem. PARIZ 8. Ntučci minister Bienvenn Martin nrmerava postaviti posebno komisijo, ki naj izdela potrebne določbe za javno upravo glede uporabe zakona o ločitvi cerkve od države. Zakon bo v uradnem listu priob-čen koicem prihodnjega tedne. Panamski kanal. WASHINGTON 8. Zbornica poslancev je dovolila nujen kredit v znesku 11 milijonov dolarjev za gradnjo panamskega kanala. Angležka ministerska kriza. LONDON 8. »Times« piše: Kakor se sliši se je Campbell Bannerman konečno od ločil, da ostane voditelj spodnje sbornice, dokler mu to dovoli njegovo zdravje in njegove moči. Vsled tega sklepa, je opustil nado, da bi sestavil tako m 3l}t°f0 obresti z odpovedjo * Jnij, na žiro račun 37*°/o brez odpove
  • vedi sporazumeti. Vse vloge se potrdijo v tozadevnih knjižicah. Izdm/a nakaznice na vsa alarna tršiita monarhije in in ino:emstra in dovoljuje kredit /troti dokumentom ------- ukrcanja. —_===== JADRANSKA BANKA" v TRSTU. ulica Nicolo Macchiavelti 26. es ko m p t u j c menice, daje predujme na vrednostne papirje kakor tudi na blago, ležeče v javnih skladiščih. Preskrbuje vsa borzna naročila najhitreje in najvestneje pod kulantnimi pogoji. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, devize, inozemski zlati in srebrni denar ter bankovce, vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje pod najugodnejšimi pogoji, Posreduje in konvertira hipoteke pri prvih hipotečnih zavodih pod _ najugodnejšimi cenami. _ MALA OZNANILA. V novi prodajal niči Jestvin in kolon i jal P^S v ulici Giulim At. 76 J« idehiti »»»kot r«tn«" Jest Tin* nk«r : ka.ro, rii. tMiraia« e»{+ , ii»1kor . turfttno la hti« moko. naravno mulo. milo, >dilno ol>* pr-re rr*te po 36 no^- — Blaro vedno sveže. — Podpisani priporoča svojo mm- NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARNO pri Sv. Jakobu iiTiili ilia 12 firmi si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom Sprejema naročila in domaći kruh v pecivo Peetrežka točna. Benedikt Suban x i Podpisana priporoča slav. občinstvu svojo Ivan Subang;„.ostilno TRST ulica Chiozza 83. TRST " ki se nahaja v „a^r^uT^T^-a'ft j »'• Ciovani Bocaccio, vogal Via Gazzoletti centrifugirano maslo za čaj po K 2 70 ne ; (nI- Miramar, vla-a-vla j ahalliča Bacha obrnit). izpod 5 kilogr. Sladki muškat v boteljkah j Toč! vino prve vrste in pivo, ter kuhinja je od 1 litra po 96 stot. Velika zalog-a suhega preskrbljena 7. grorkimf iu mrzlimi jedili, in svežega sadja. O priliki praznikov se vdobijo : zajci, kljunači, koštruni itd. blago _ vedno sveže. ; štovanjem >a zaher se pošlje cenik. ■ MARIJA vdova ĆOKELJ. MIR0DIL3TCA Henrik Bonetta til. Carradori 18 (TOfa! &«ppa) Specijahirta navadnih In mr-djcinainih drog. harr. pokoati, UkoT. tćeik. ćopićt-r. navad-i>K» ia parfum ti »-ga mila, pe-trolrjm. tpirita ra go- reti. — Barvilo za tikteuj* ==- vjna. 1 Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejfie ♦ voičene »veće ♦ Ceiik onmiainc u fraato Priporočivši za obilen obisk bilježi g|>o- , Cncnioo žel' sl*®jeti službo Magajni-UUOfJlUd (-.arke v Trstllf Ljubljani ali kje na deželi. — Naslov pove upravništvo ,Edinosti". ooooooooocoogxioo«cx»g)ogxMnooggg HENRIK GI0ERTI A nttiorisefl Scbool of Lainaies uči moderne živeče jezike od profesorjev dotićnega materinega jezika. Trgovinska korespondenca. Kombinirana metoda. Brezplačna pojasnila daja autorizo-vana šola za učenje jezikov za odraSčene in otroke v Trstu, ulica Nuova št 11, II. Dadatr. Zavarovalnica za zavarovanje proti opju išče izurjene potovalce Reflektanti naj svoje ponudbe oddajo — odministraciji lista »Edinost«. Nova prodajalnica klobukov David Osmo v ulici Barriera vecchia štv. 5. Velik izbor klobukov, lastne delavnice, raznovrstnih kap za moške in ženske. — Brez konkurenčne cene. Ttst Prvi pooblaščen zavod za posredovanje, konee^ioniran z odlokom št. 2^460/1 II s tarifo potrjeno po Visokem e. kr. uamestništvu. 1 >posobljen zavarovalni agent in upravitelj hiš in zemljišč na podlagi koncesije št. 14245 mestnega sveta v Trstu. Zavod se bavi z nasledn imi strokami: 1. i >aje posojilu osebam proti in brez jamčenja : 2. 1 >aje posojila proti zalogi vrednostnih papirjev : 3. Daje posojila proti intabulaeiji na nepremičnine : 4. Kupuje, prodaja, odstopuje, izmenjava dolgove. hi|>otekarm* kakor osobne. Kupuje, prodaja in menjava posest a, dvorca, poslopja in druge nepremičnine: ♦j. Sprejema upraviteljstvo hiš in zemljišč j K) ]H»gcnU>i : 7. Posreduje v vseh vejah zavarovanja : Daje pojasnila v vseh slučajih tičočih se zavarovanja. Pisarna v ulici Vincenzo Bellini 13,1. naditr. Telefon A". /567. 5 kron in več zaslužka na dan! Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle ni naših strojih priprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati n česar — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi. ^■^^h^^m^^^^^bmmm^b — Družba pletilnih strojev za domače delavce — — Thos H. Whittik & Co. — PRAGA, Petrike namesti 7-156 — TRST, ulica Campanlla 13-156. Qrand hotel „Union" v £jubljani. Kad 100 sob. ■ ■ ■ ■ ■ Jtomfort prve vrste. A Ulica Arcata štev. g (vogal ulice SaponeJ o e c >0 0000000000030000033000000300000 Za božično in novoletno Šarilo! X Čudo v ceno! 5(10 komadov samo /a golti. 1*85. Ena kra?Da zajamčeno dobro idoča precizijska ura na Mi ',rni tek s pozlačeno verižico 1 krasna špila s ponar. :>iseri. kravato. 1 pozlačen prstan s ponar. kamnom za pospode ali dame, 1 krasna garnitura gumbov iz double zlata za manšete, ovratnik in prwa. t> platnenih žepnih rut, 1 jako lepa žepna pisalna oprava. 1 krasno žepno ogledalo v skatljici z glavnikom. 1 lepo dišeče toaletno milo, l vez. be-ležnica. 12 razglednic slavnih umetnikov zadnjega stoletja. 72 angl. pisalnih peres in raznih reči. ki so v hiši neobhodno potrebne. Vse akupaj z uro, ki je sama toliko vredna, stane le golđ. 1*85. Pošilja na povzetje ali predplačilu. H. SPINGARN. Krakov it. 43. Kdor naroči 2 zavitka, vdobi v dar 1 lep žepni nožič na dve rezili, pri več kot 2 zavitkih ae priloži vsakemu po 1 tak nožič. Za kar ne ugaja se denar takoj povrne. Zaloga moških, oblek FRAK KALASCH Zimska suknja od K 21-50. Ranglan, površniki, jopiči pidšiti s ovratnikom od astrakane K 13, ravnotaki pelušasti K 15 od samega astrakana K 27. POSEBNOST: črne obleke z 1 in 2 prsi od K 31—46. Velik izbor hlač, močnih delavskih hlač po K 4, z mskih srajc, srajce od bombaža, sr^: spodnjih hlač od fuštanja belih srajc itd. Ulica Aic. stev. g (vogal ulice SaponeJ r C. VEfCHIET 9W ZLATAR TRST - Copso štev. 47 - TRST Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje ali zamenja staro zlato in srebro z novimi predmeti. Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure.-----== Cene zmerne. W 9K P k 19 S Stavbinski materijal kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek, apno. živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence, pri tvrdki - Belli & Corsi ulica Economo št. 12 (stari mlin) Novo zalogo POHIŠTVA solidnega, elegantnega in po ceni ima Viktor Vosilla ki je bil 25 let pri tvrdki Italia Rafael. Piazza Lipsia. Doge za parkete hrastove ali jelove prve vrste zz^ prodaja pod jamstvom po tovarniški ceni Zaloga lesa - Miclavez ulica Fonderia. At. 7 Pekarna, sladčičarna in tovarna biškotov VinKo ŠHerH TRST ulica 4cquedotto št, 15 TRST 0V Filijallca r ulici Miratnare At. 13 Raznovrsten kruh, moka prvih tovarn, sprejema n:i-ročbe na najfinejše pecivo ter dostavlja kruh na dom. Za obilen obisk se toplo priporoča cenj. občinstvu. Dobro znana zaloga Imanifaktur v partijah ki se je nahajala na Piazza nuova vogal ul. S. Caterina št. 8 se je preselila dne 24. avgusta v ravno-isto ulico št. 1, zraven „Kavarne Metropole" (vogal Corso). Kovaška mehanična delavnica livarna kor in, za*od za nikelovanje, voz'a- Dr. S. Sterger, c. kr. zdravnik v Ljubljani, je v kloroznih slučajih in pri okrevajočih otrocih c najboljšim vspehom rabil ■r žeteznato vino G PICCOLIJA. dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani. Polliterska steklenica velja 'J kroni in se vnanj.-t naročila toč-no izvrs«*. oblek, sukenj, ulstrov, površnikov, ranglan, kostumov in kožuhov po izredno ugodnih cenah = v velikem skladišču ALL' UNIVERSO = trg Carlo Goldoni štev. I z= i K K K K n n K K X K K K K čevanje . posrehrtienje, nokot lo činjenje in pacinjcuje. VIKTOR PANO ulica R. Zovenzoni št. 4 ZALAGA PRVE TRŽAŠKE TVRD