PRIMOr KI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 174 (8576)
TRST, petek, 27. julija 1973
v^Govcu^dt!	iL^ ,1945*	BANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob»
P	*	• ptembra 1944 do *• maJa 1945 v tiskarni «k .enija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v	Evropi.
PRED PARLAMENTOM VLADNI UKREPI PROTI DRAGINJI
Poslanci odobrili prvi zakonski odlok
o izpopolnitvi ministrstva za proračun
V zbornici se je začela razprava o zamrznitvi cen, v senatu pa so odobrili zakonski osnutek o pravnem položaju šolskega osebja
RIM, 26. — Poslanska zbornica je danes začela razpravljati in je odobrila prvega od petih zakonskih odlokov, ki jih je vlada sprejela v ponedeljek v okviru boja proti draginji in inflaciji. Gre za zakonski odlok o preureditvi in izpopolnitvi službe ministrstva za proračun in gospodarsko načrtovanje ter osrednjih in pokrajinskih uradov medministrskega odbora za cene
Razprava o tem se je sorazmerno kmalu zaključila, saj so predstavniki vladnih strank dejansko le na kratko potrdili izvajanje vladnega poročevalca, komunisti pa so priznali, da je treba nujno sprejeti ukrepe za pospešitev gospodarstva. Zato je poslanec Damico dejal, da ]e treba pravočasno sprejeti stvarno politiko gospodarskega razvoja, ki bo ustrezala koristim celotne države. Za zakonski odlok je glasovalo 238 poslancev strank leve sredine, komunisti in neodvisna levica so se vzdržali glasovanja, desnica pa je glasovala proti.
Kmalu nato je poslanska zbornica začela obravnavati zakonski odlok o zamrznitvi cen potresnega blaga v prodaji na drobno. Podtaj nik za industrijo Servadei je obrazložil vsebino in smotre tega zakonskega odloka in ponovno pou-
daril, da zamrznitev velja do 31 oktobra letos. Šele po tem dnevu, je poudaril ministrski podtajnik, bodo trgovine lahko zaprosile za spremembo cen. Za njim je imel poročilo vladni poročevalec demo-kristjanski poslanec Erminero, ki je v glavnem poudaril, da zakonski odlok zajema zelo veliko število živil in drugega potrošnega blaga, kar bo nedvomno blagodejno vplivalo na boj proti draginji in inflaciji. Razprava o tem in ostalih zakonskih odlokih, ki jih je vlada sprejela, se bo nadaljevala jutri.
V senatu pa bodo začeli obravnavati vladne zakonske odloke za pobijanje draginje in inflacije šele jutri. Najprej bo na vrsti zakonski odlok, ki podaljšuje plačanje obveznih prispevkov za gradnjo delavskih stanovanj. Danes pa so v

SEJA CENTRALNEGA KOMITEJA KPI
Odnos komunistov do nove vlade
Berlinguer je pozval komuniste na «demokratično in stvarno opozicijo»
RIM, 26. — Tajnik KPI Berlinguer je imel danes na seji centralnega komiteja poročilo o temi: «Boj komunistov za utrditev zmage proti desni sredini, za rešitev nujnih vprašanj, ki tarejo državo in za odprtje poti splošni demokratični preusmeritvi*.
Berlinguer je uvodoma poudaril, da je sedaj «nastal nov politični položaj* in da je vlada desne sredine padla zaradi ostrega političnega spopada. Poudaril je, da se je v tem spopadu komunistična partija okrepila in je še bolj povečala svoj Vpliv in ugled med prebivalstvom. Nato je Berlinguer dejal, da mora delavski razred, ne da bi čakal dneva, ko bo prišel na oblast, s predlogi in spodbudami nakazati pot za pravilno rešitev vseh vprašanj. Berlinguer je dejal, da nova vlada še ne jamči, da bodo ugodno premo-stene vse težave in kriza, ki je zajela državo. Menil je, da bodo konservativne skupine v vladni večini in izven vladne večine še naprej rovarile in dodal, da se morajo komunisti obvezati, da bodo vložili vse svoje sile za ugodno rešitev nujnih gospodarskih in političnih vprašanj, *a splošno preobrazbo italijanske družbe. Pri tem je dejal, da je Prišel čas za odločno demokratično in konstruktivno levičarsko opozicijo.
Potem ko je obširno govoril o krizi, ki je tako globoko prodrla v tkivo italijanske družbe, je Berlinguer ugotovil, da je treba sedaj Pujno rešiti tri vprašanja: ustaviti naraščanje cen; zavarovati kupno moč prebivalstva z nizkimi dohodki m dati prednost razvoju Juga, kmetijstva in šol. Berlinguer je zatem govoril o boju proti neofašizmu in dejal, da je treba z vso odločnostjo Usekati po vsaki neofašistični dejavnosti. V tej zvezi je treba dati Pobudo za spiošno demokratizacijo državnega ustroja.
Zatem je tajnik KPI obširno govo-11 ° referendumu o razporoki in u-gotovil, da komunisti ne postavljajo v dvom zakonitost referenduma, tem-^ ga zavračajo zaradi resnih posle-k’ ki bi jih lahko povzročila volilna Šampanja za razporoko ali proti raz-Pproki, kar bi močno prizadelo reli-Bozni mir italijanskega naroda, enotnost delavskih množic in italijanski demokratični režim. Kljub temu pa je erlinguer opozoril, da so komunisti Pripravljeni voditi boj o referendumu u* da se ne bodo pustili izsiljevati nikogar. Poudaril je, da je komunt-Učna partija pripravljena storiti vse. fP je v njeni moči, za spremembo “Skona o razporoki na osnovi predlo-®ov- ki so bili sestavljeni jeseni le-. j®71. Poleg tega je Berlinguer iz-da KPI nima nič proti dvo-ranski reviziji konkordata, da se ta Prilagodi novi zgodovinski stvarnosti, stavi in novim smerem katoliške
cerkve.
najbolj pereča vprašanja. Pri tem je poudaril važno in nenadomestljivo vlogo Italijanske socialistične stranke pri demokratični preobrazbi države, ki bi morala še bolj utrditi svoje vezi z delavskim in ljudskim gibanjem. Glede krščanske demokracije pa je Berlinguer priznal, da se je na zadnjem kongresu odprlo novo obdobje, ki ga bo morala stranka utrditi s popolno spremembo svoje dosedanje politike.
Nova delovna pogodba za rudarje
RIM, 26. — Ob navzočnosti ministra za delo Bertoldija so preteklo noč v Rimu dosegli sporazum za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe rudarjev. Pogodba bo veljala tri leta in določa med drugim povišanje plač delavcem in uradnikom za 18.000 lir mesečno. Hkrati pa določa tudi razne normativne izboljšave.
J senatu po daljši razpravi odobrili
zakonski osnutek, ki pooblašča vlado, da izda zadevna pravila o pravnem položaju vodilnega, nadzornega, učnega in neučnega šol-
ministrstvo pravi, da bodo ti u-
krepi olajšali malim in srednjim gospodarskim podjetjem, da dobijo posojila in preprečili morebitne špekulaeijske operacije. Zakladni
skega osebja. Za zakonski osnutek, minister La Malfa je izjavil, da
ki je bil sprejet v enaki vsebini kot ga je svoj čas sprejela poslanska zbornica, so glasovale vse stranke leve sredine. Komunisti so se vzdržali glasovanja, medtem ko je desnica glasovala proti.
ENEL najela milijardo ameriških dolarjev posojila
LONDON, 26. - Na tukajšnjem italijanskem veleposlanštvu so predsednik ustanove ENEL in zastopniki mednarodnega bančnega konzorcija podpisali dogovor o posojilu 1 milijarde ameriških dolarjev ustanovi ENEL. Jamstvo za posojilo, ki bo moralo biti vrnjeno v 10 letih, daje italijanska republika. To je doslej največje posojilo, ki so ga tuje banke odobrile kaki italijanski ustanovi. ENEL bo izkoristila posojilo za uresničitev svojih razvojnih načrtov. Znano je, da ta ustanova ima čez vso električno energijo v Italiii. Že v zadnjem desetletju je ENEL podvojila svojo proizvajalno zmogljivost, njene naložbe pa so se povečale od 260 milijard leta 1963 na 716 milijard lansko leto. V desetih letih je ENEL naložila v razne naprave in proizvajalne obrate 4.500 mili-jardlir.
Za prihodnje desetletje ENEL predvideva, da se ho njena proizvajalna moč podvojila. Hkrati pa bo imela veliko vlogo gradnja jedrskih električnih central, saj predvidevajo, da bodo že leta 1982 te elektrarne dale 55 milijard kilovatnih ur energije, ali 20 odstotkov vse italijanske električne proizvodnje. Sporedno z uresničitvijo jedrskega programa ima ENEL v načrtu tudi razvijanje hidroelektrič-nih naprav.
Spremenjen postopek izdajanja posojil proizvajalnim podjetjem
RIM, 26. — Zakladni minister se je sporazumno s predsednikom vlade, ministrom za proračun in ministrom za finance dogovoril z guvernerjem «Banca d’Ita!ia» o novem postopku izdajanja kreditov proizvajalnim podjetjem. Zakladno
s tem vlada ne bo omejila kreditov proizvajalnem ustanovam, temveč jih namerava bolj pravično razdeliti in zagotoviti večje možnosti posojila malim in srednjim podjetjem. Tudi ta ukrep, je poudaril La Malfa, spada v okvir boja proti inflaciji.
REKA, 26. — Delegacija združenja partizanov ANPI iz Faenze je prispela na obisk na Reko, v okviru pobud razvijanja prijateljskih odnosov med obema mestoma. Italijanski partizani so gostje zveze borcev z Reke. Po sprejemu na mestnj skupščini, so se gostje dalj čaša pogovarjali na sedežu zvez® borcev o medsebojnem sodelovanju, ki traja že nekaj let. Gostje bodo ostali na Reki štiri dni.
Trije člani preiskovalne komisije ameriškega senata, ki vodi preiskavo o zadevi Watergate (od leve proti desni): Howard Baker, Robert Tenn in predsednik Sam Ervin
...........""""I"".......................................................Ul...."lil...............................................
NIX0N NI IZROČIL MAGNETOFONSKIH POSNETKOV IZ SVOJEGA ARHIVA
Ameriško vrhovno sodišče bo moralo odločati o sporu med izvršno in zakonodajno oblastjo
Zaradi Nixon«vega stališča do zadeve Watergate je kongres črtal iz proračuna sklad za «posebne načrte*
VVASHINGTON, 26. — Kot so vsi opazovalci pričakovali je predsednik Nixon zavrnil zahtevo preiskovalne komisije ameriškega senata in sodnika Archibalda Coxa, naj i'nv^Jtroči magnetofonske posnetke svojih pogovorov z bivšim svetovalcih za pravosodje Johnom Deanom. Omenjeni posnetki so lahko odločilne važnosti za preiskavo (in zelo verjetno je, da je tako spričo stališča, ki ga je zavzel Nixon), ker lahko dajo odgovor na doslej še nerešeno vprašanje: je predsednik Nixon vedel za vohunski podvig na sedežu demokratske stranke in je bil obveščen o poskusu utišanja škandala VVatergate? Nixonova odločitev je še zaostri-
la krizo med izvršno in zakonodajno oblastjo v ZDA, ki je izbruhnila skoraj istočasno z izbruhom zadeve VVatergate. Vse kaže, da se bo spor zaključil pred vrhovnim sodiščem. Zvezni sodnik John Sirica, ki je obsodil Hovvarda Hunta in njegove pajdaše na dolgo vrsto let ječe zaradi vloma na sedež demokratske stranke, je že ukazal predsedniku naj do 7. avgusta izroči utemeljitev svoje odločitve. To bo le prvi korak zapletenega sodnega postopka, ki se bo verjetno zaključil pred vrhovnim sodiščem v teku dveh ali treh mesecev.
Nixon sam je tudi poudaril, da
Okrog kamboške prestolnice Phnom Penka se nadaljujejo krvavi spopadi med vladnimi silami in Sihanukovimi partizani, medtem ko civilno prebivalstvo beži iz okoliških vasi v mesto. Slika prikazuje civiliste in vojake, ki se skušajo vkrcati na trajekt čez reko v bližini Phnom Penila, da bi zbežali s prizorišča bojev
aiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiuimiininmnuumniiiiiinnniniiiiiiiuiiiiiiiiiii
t ; zv®ri z levosredinsko vlado je KPI ugotovil, da je ta posta-
nove odnose s komunistično opo-
**cijo. Hkrati pa je opozori) stranko nevarnost «ukročene udeležbe* v
1al°C6nem čustvenem sistemu. De-ia ?a rnora komunistična parti sprejeti vse. kar je pozitivnega
•T .	* .-v . ngi jC	I VlirfšH
, “6 strankah in silah, ter biti na-
^°ča povsod s svojo demokratično te-
žo ia
vlogo, da se čimboljše rešijo
Zakonski odloki, ki jih je vlada sprejela v ponedeljek za pobijanje draginje in inflacije, so v razpravi v parlamentu. Poslanska zbornica je danes z glasovi strank leve sredine (komunisti so se vzdržali glasovanja) odobrila zakonski odlok o izpopolnitvi službe ministrstva za proračun in medministrskega odbora za cene. Hkrati pa se je začela razprava o zakonskem odloku o zamrznitvi cen. O teh odlokih bodo senatorji začeli razpravljati danes. Včeraj pa je senat izglasoval zakon o juridičnem položaju vodilnega. nadzornega, učnega in neučnega šolskega osebja.
Na seji centralnega komiteja
KPI je imel tajnik Berlinguer poročilo, v katerem je obrazložil stališče komunistične partije do nove levosredinske vi- Je, hkrati pa je začrtal smernice politike KPI v sedanjem političnem položaju v državi, zlasti pa še v okviru boja za obnovitev gospodarstva.
Ameriški predsednik Nixon je formalno, zavrnil zahtevo preiskovalne komisije ameriškega sena-
ta in sodnika Archibalda Coxa, naj jima izroči magnetofonske posnetke iz svojega arhiva, ki zadevajo afero VVatergate. O sporu bo moralo sedaj po vsej verjetnosti odločati vrhovno sodišče. Včeraj je bila ob 30. obletnici padca fašizma na Šentjakobskem trgu antifašistična manifestacija, v jutranjih urah pa so z Opčin krenili proti Avianu udeleženci antimilitarističnega pohoda. Vse kaže, da so se pogajanja za sestavo novega deželnega odbora zaključila. Sporazume bodo sedaj preučila deželna vodstva strank leve sredine: danes se bosta sestali vodstvi PSI in PSDI, jutri pa KD.
bo spoštoval katero koli odločitev vrhovnega sodišča, v katerem pa so njegovi pristaši v večini. Minilo je le nekaj minut odkar je sodnik Sirica ukazal predsedniku naj izroči utemeljitev, ko je neki predstavnik Bele hiše sporočil časnikarjem: «Predsednik je prepričan, da je njegovo stališče pravno pravilno in zato pričakuje, da ga bo vrhovno sodišče potrdilo. Očitno je tudi, da bo — kot vedno doslej — spoštoval odločitev vrhovnega sodišča, kakršna koli bo*.
Bela hiša je prepustila svojim nasprotnikom (preiskovalni komisiji senata in sodniku Coxu) pobudo, da sprožijo sodni postopek v upanju, da bodo razkrili svoje adute. Istočasno pa je skušala nekoliko omiliti svoje stališče (nekateri poslanci in senatorji so izjavili, da gre za grobo žalitev kongresa) z vljudnim pismom, ki ga je poslal predsedniku komisi ie Ervinu.
Ervin in Cox sta šla takoj v protinapad in se obrnila na sodnika Sirico. Nixon je poslal tudi njemu prijazno pismo, ki je poleg vsega zelo pomemben dokument, ker vsaj delno utemeljuje predsednikovo stališče do sodstva v okviru teorije ravnovesja med sodno izvršno in zakonodajno oblastjo in ker je bila priložnost za Belo hišo, da se nekoliko prikupi sodstvu
Nixon je namreč izjavil, da bo dal Sirici na razpolago nekatere dokumente, med katerimi poročilo, ki ga je bivši svetovalec Gor-don Strachan poslal svetovalcu za notranjo politiko Johnu Ehrlichma-nu. Sodnik Cox pa se s tem ni zadovoljil in je še enkrat pribil, da zahteva vse dokumente, ki mu služijo za preiskavo. Med kratko tiskovno konferenco je poudaril, da princip ločitve oblasti, na kateri je Nixon osnoval svojo utemeljitev, nima ustavne osnove.
Nixonovo stališče do zahteve preiskovalne komisije senata je takoj sprožilo reakcijo kongresa. Komisija za proračun predstavniškega doma je namreč zavrnila ustanovitev sklada poldrugega milijona dolarjev (okrog 900 milijonov lir), ki ga je Nixon nameraval uporabiti za »posebne načrte*. Ti posebni načrti pa niso nič drugega kot vohunska dejavnost predsednikovih sodelavcev. Z denarjem iz tega sklada je Nixon plačeval Ho-warda Hunta, ki je bil obsojen zaradi vloma v sedež demokratske stranke.
Če bosta tudi zbornica in senat odobrila to odločitev bo moral Ni-xon ukiniti sklad, iz katerega so ameriški predsedniki črpali denar za svoje «posebne načrte*, ne da bi morali o tem obveščati nikogar.
Po drugi strani pa je predstavniški dom včeraj odobril zakon, s katerim skuša prisiliti Nixona, naj poroča kongresu kako je uporabil sklade za okrepitev ameriškega gospodarstva. S tem zakonom skuša kongres nadkii
liti Nixona in mu vsiliti svoje odločitve tudi na gospodarskem področju. Podqben zakon ie odobril pred nekaj dnevf senat in sedaj se bosta morali zbornici sestati, da poenotita teksta odobrenih zakonov. Politični komentatorji v Washingtonu pa so prepričani, da bo Nixon izrekel «veto» nad tem zakonom, ker močno okmju-je njegovo avtonomijo. Zelo verjetno je zato, da se bo iz tega izcimil nov spor.
Medtem je komisija ameriškega senata nadaljevala svojo preiskavo in v tem okviru je zaslišala bivšega svetovalca za notranjo politiko Ehrlich-mana. Ta je pojasnil, da je bila vohunska skupina, ki je vdrla v urad Ellsbergovega psihiatra in pozneje na sedež demokratske stranke ustanovljena v poletju 1971. Bivši funkcionar je pojasnil, da se je Bela hiša odločila delati na lastno pest — skupino sta vodila Howard Hunt in Gor-don Liddy — ker se ni zanesla na zvezno policijo FBI, češ da je bila slednja preveč popustljiva.
Ameriški veto na resolucijo VS o Bližnjem vzhodu
NEW YORK, 26. — ZDA so danes postavile veto na resolucijo varnostnega sveta OZN, ki je obsojala izraelsko zasedbo arabskih ozemelj po šestdnevni vojni leta 1967. Resolucija, ki so jo predložile neuvrščene države, članice varnostnega sveta, je na glasovanju prejela 13 glasov. Kitajski predstavnik se ni udeležil glasovanja, ameriški predstavnik Scali pa je postavil veto.
To je že peti ameriški veto v zgodovini OZN. Scali je utemeljil veto, češ da je odobrena resolucija «pristranska». Resolucija je pozivala Izraelce k umiku z zasedenih ozemelj ter zahtevala priznanje zakonitih pravic in želja Palestincev.
.................................. ......■■nmiiiii..
NA VABILO PREDSEDNIKA IIS BUEDIČA
Mudžibur Rahman prispel na obisk v Jugoslavijo
BEOGRAD, 26. — Predsednik vlade Bangla deša Mudžibur Rahman je danes prispel na uradni obisk v Jugoslavijo. Na letališču ga je sprejel predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič. Bijedič in Rahman se bosta pogovarjala o razvoju in krepitvi odnosov med Jugoslavijo in Bangla dešem ter govorila o splošnem mednarodnem položaju, zlasti pa še o položaju na indijskem podkontinen-tu v okviru priprav za konferenco neuvrščenih, ki bo kmalu v Alžiru. Predsednika Rahmana spremljajo zunanji minister in številni funkcionarji.
Založniki zavračajo pogajanja
o dodatnih sporazumih
RIM, 26. — Založniki dnevnikov so na današnjem zasedanju v Rimu soglasno odobrili resolucijo v zvezi s sindikalnimi spori v dnevnikih «Messaggero», «Secolo XIX* in «Nuova Sardegna* in z dodatnimi sporazumi, ki jih predlagajo redakcijski sveti teh dnevnikov za določitev funkcij in pristojnosti odgovornega urednika in uredniških odborov. Založniki v svoji resoluciji trdijo, da so taki dodatni sporazumi v nasprotju z določili zadnje vsedržavne časnikarske delovne pogodbe ter pozivajo vse založnike zainteresiranih dnevnikov, naj ne privolijo v pogajanja z redakcijskimi sveti.
Založniki dnevnikov «L’UnitA», ;l’aese sera* in «L’Ora» pa so
sporočili, da se niso udeležili zasedanja založnikov ter da odločno nasprotujejo takemu stališču.
Brežnjev o odnosih med socializmom in kapitalizmom
MOSKVA, 26. — V govoru, ki ga je oddajala moskovska televizija in ki je bil posvečen v veliki miri notranjim vprašanjem, se je generalni tajnik KP Sovjetske zveze Brežnjev dotaknil tudi nekaterih mednarodnih vprašanj. Govoril je predvsem o pomenu politike miroljubnega sožitja ter o pozitivnih spremembah, do katerih je prišlo v zadnjih letih v mednarodnem položaju, poudaril pa je, da proces pomiritve nikakor ne pomeni, da ne bi kapitalizem in socializem imela več »različne in nasprotujoče si narave*. »Tekmovanje in konfrontacija med obema sistemoma na mednarodni areni se nadaljuje — je dejal Brežnjev — važno pa je, da se ta konfrontacija ne spremeni v oborožen spopad in v vojne med državami, da se ne izraža z uporabo sile ah z grožnjo s silo v odnosih med državami in da ne preprečuje obojestransko koristnega sodelovanja med državami z različnim družbenim sistemom*.
PISMO IZ RIMA
30 let pozneje
Prekrstili so jih ie v «dekrete upanja»; kot ste gotovo razumeli, govorim o zakonskih odlokih proti inflaciji, ki jih je z zares neobičajno naglico in v ozračju soglasja in medsebojnih nasmeškov pripravila «trojka». To pa je spet na novo skovana beseda, s katero so rimski komentatorji prekrstili tri finančne ministre — socialista Giolittija, demokristjana Colomba in republikanca La Malfo — ki so si prisegli (kot v Verdijevi operi), da bodo vedno skupno ukrepali.
To so torej prvi koraki levega centra, ki se je rodil iz razvalin Andreottijevega cen-trizma. Moramo pa se vprašati, kaj se sploh dogaja, saj smo vsaj na videz priča dejstvom, ki se nam zdijo popolnoma tuja, neobičajna za italijansko tradicijo, kakršne smo že vajeni. Med demokrščan-skim kongresom in sestavo nove vlade je potekel šele poldrugi mesec: to pa je izredno kratka doba, če upoštevamo birokratski in politični tempo, kakršen se je trdno uveljavil v italijanski politiki. Sporazum o novem levem centru je bil konec koncev dosežen brez pretiranih težav, vrh tega pa še na osnovi programa, ki ga tokrat lahko celo razumemo, saj temelji na maloštevilnih, toda dovolj konkretnih in doslednih obvezah. In v programu smo celo zasledili poziv k skupni odgovornosti, k določenim « žrtvama, k resnosti, kar pa je v očitnem nasprot-stvu z dosedanjo italijansko prakso.
Skratka, lahko se upravičeno vprašamo, ali je vse to res, ali pa so samo sanje. Izkušnje iz preteklosti nam svetujejo, da se odločimo za dru-
ip i
go alternativo, saj simo že ta-
ko navajeni, da razločujemo
OTTAAVA, 33. — Kanadski ministrski predsednik Trudeau je sporočil, da bo oktobra obiskal Kitajsko.
■azu
med besedami in denarji da je potrebna največja previdnost, če ne celo nezaupanje.
Enkrat toliko pa bi vseeno radi verjeli, da je enkrat za vselej konec stare prakse. Zavedamo se, da zasluga za obnovitev levega centra ne gre toliko gospodu Fanfaniju, kolikor valu protestov in nezadovoljstva, ki so ga sprožile zadnje Andreottijeve pobude. Ne moremo pa niti izključiti hipoteze, da je KD sprevidela nevarnost ter skuša sedaj s tradicionalnimi manevri absorbirati proteste, oziroma «ne-kaj spremeniti, da bi vse ostalo nespremenjeno». V takem položaju pritiče socialistom odgovornost, da preprečijo to možnost ter da znotraj vlade delujejo na tak način, da se bo «upanje», o katerem smo govorili v uvodu, uresničilo. Ko bi šlo za filmsko predstavo, bi ji lahko dali naslov: «Ali bo uspelo socialistom preprečiti demokrščanske manevre in uresničiti tolikokrat obljubljene in nikoli izvedene reforme? s
Vsekakor gre za izredno težko, pa tudi dolgoročno nalogo. Absurdno bi bilo zahtevati, da bi v nekaj dneh dokončno odpravili nekatere pojave, ki so že značilni za italijansko življenje in ki jih je Andreot-Ujeva vlada še bolj utrdila. Zaman bi bilo tudi pričakovati, da se bo fašizem, ki se je v zadnjem času okrepil, razblinil kot megla v soncu.
Povsem slučajno se je zgodilo, da so «dekrete upanja» sprožili prav 25. julija, točno trideset let po padcu fašističnega režima. Toda tudi v tem naključju lahko najdemo važen nauk: takratna zarota ni zadostovala za dokončno zatrt-je fašizma, Mussolini je bil sicer odstavljen 25. julija 1943, toda potem so bile še potrebne velike žrtve in odporništvo in boji ljudskih množic, kajti razni Badoglio niso nikoli pravi antifašisti.
No, in če se zgodovina zares ponavlja, potem bi lahko rekli, da bo pravi levi center lahko samo rezultat političnega boja ljudskih množic.
MARIO DEZMANN
Leone obišče ZDA
RIM, 26. — Veleposlanik Z1 Rimu Volpe je med včerajšnji biskom pri predsedniku republil ročil Leoneju Nixonovo vabilo, prihodnjem letu uradno obišče Predsednik Leone je vabilo si O dnevu obiska se bodo še dogo
ANTIFAŠISTIČNA MANIFESTACIJA PRI SV. JAKOBU
Takoj je treba odločno zatreti vse poskuse obnavljanja fašizma
Za enotni protifašistični odbor so govorili Sabina Benedetti, Duško Udovič in Ciovanni Padoan ■ Vanni
Enotni odbor proti fašizmu in zatiranju je sinoči priredil pri Sv. Jakobu protifašistično manifestacijo, na kateri je v imenu odbora prva ■pregovorila Savina Benedetti, ki je orisala dogodke izpred tridesetih let. Poudarila je, da je bil odločilen poseg delavskega razreda in ljudskih množic in da je zaradi tega skušal kralj vreči čez krov fašistični režim, s katerim je sodeloval toliko časa. Junaško odporniško gibanje je počistilo s fašizmom in z monarhijo in ustvarilo novo italijansko družbo, ki temelji na ustavi.
Sabina Benedettijeva je nato govorila o sedanjem političnem položaju v Italiji, ko isti finančni krogi skušajo izkoriščati neofašizem in se z gesli o redu poslužujejo črnih škvader, saj se zavedajo, da lahko samo v ozračju nasilja in nereda izoeljejo svoje črne nakane.
V slovenščini je nato Duško Udovič ugotovil, da naš pogled nazaj v zgodovino ne sme biti samo ugotavljanje, da je bil fašizem premagan, temveč mora biti predvsem o pozorilo. da je fašizem sovražnik delovnih ljudi in demokracije in skuša s svojimi prevratniškimi načrti še vedno ogrožati državni u-rtroj. Zločinski podvigi si sledijo dan za dnem. Dovolj, da se ozremo na ztibve našega mesta, ki so stalno popisani s kljukastimi in run-skimi kriki, z gesli o .nasilju in terorju. da se tega dejstva bridko zavemo. Duško Udovič je pozval godne in policijske oblasti, da izpolnijo svojo dolžnost in se pozanimajo, kaj delajo na Krasu sumljive skupinice polvo.jaških mladeničev. Mnogokrat je njihova prisotnost na Krasu rovpadala s skrunitvijo spomenikov partizanskih borcev. Tudi pred slabim tednom so opazili na Krasu skupinico »jamarjev* in isto noč so se po vaseh oojavili k!;"Vasti križi. Dolžnost policije in sodstva ie, da izvajata zakon, da izsledita krivce in da preprečita fa-š;st>čno nasilje.
Duško Udovič je nato orisal poskus premika na desno, ko je prišlo do koalicije med liberalci in med krščansko demokracijo in do vlade, ki bo ostala v spominu kot vlada naraščanja cen in ki je zadala hud udarec gospodarstvu. Zmagal je pritisk demokratičnih množic in delovnih ljudi in ta vlada je morala pasti. Pripadniki slovenske narodnosti so ob preokretu na desno bili vedno dvakrat prizadeti. saj nas ekonomske izbire prizadenejo kot italijansko prebivalstvo. Poleg tega pa leže v Rimu grmade peticij in drugih upravičenih zahtev ter še zlasti zahteva po globalni zakonski zaščiti, žal nas nova vlada v svojih programskih izjavah ni niti omenila, kai šele, da bi sprejela kateri koli stvarni ukrep in tako pokazala do-br-1 > lio in posluh za naše probleme.
Giovanni Padoan - Vanni je poudaril, da sta demokratična republika in njena ustava izšli iz junaškega odporniškega gibanja. S tem seveda boj še zdaleka ni bil končan, saj smo bili po vojni priča mnogim poskusom, da se obme kolo zgodovine nazaj, veliko je bilo primerov represije. Vendar pa je prav odporniško gibanje tisti temelj, ki nam odpira boljše perspektive in tudi možnost nadaljnjega boja. Vanni je nato govoril o mednarodnem položaju, ko je socializem zmagal v številnih državah in ko je prodrla ideja o sožitju. Nato je ponovno preše! na obravnavo italijanskega položaja in je govoril o boju za temeljite družbene reforme in izvajanja ustave. Prav ta boj in njegove perspektive, da se temeljito spremene odnosi, ko bodo imeli delovni ljudje več besede pri odločanju in gospodarji manj, pa je privedel do ogorčenega odpora velekapitala in do poskusov obnavljanja fašizma.
Vanni je zaključil svoj govor z o-dločno zahtevo, da sedanja vlada spoštuje ustavo in zakone in da do kraja zatre vse neofašistične poskuse.
Danes v Nabrežini odprtje pokrajinske vinske razstave
Danes ob 18. uri bodo v Nabreži ni odprli 2. pokrajinsko vinsko raz stavo, na kateri sodelujejo s svojim vinskim pridelkom vinogradni ki iz vseh občin na Tržaškem Po odprtju bo koncert nabrežinske god be. Jutri bo nastop folklornih sku pin, ob 16. uri pa bo v občinski sej ni dvorani okrogla miza o kmetijs tvu in turizmu.
V torek so se zaključila vpisovanja v srednje in višje srednje šole, zamudniki in dijaki, oziroma učenci, ki imajo popravne izpite, pa se bodo lahko še vpisali pred začetkom novega šolskega leta. Pripomniti moramo, da niso predpisi strogi, na didaktičnih ravnateljstvih namreč še sprejemajo vpisovanja v osnovno šolo, zlasti v I. razred, na srednjih šolah pa ne bodo zavrnili nobenega kandidata, ki bi se še rad vpisal. Zato ponovno priporočamo slovenskim staršem, ki tega še niso storili, da svoje otroke vpišejo v slovensko šolo, lahko pa ga tudi še prepišejo iz italijanske na slovensko.
Po neuradnih podatkih se je do sedaj vpisalo v I. razred na slovenskih srednjih šolah skupno 227 dijakov, in sicer 28 pri Sv. Jakobu, 30 pri Sv. Ivanu, 13 v Rojanu, 27 v Nabrežini, 45 v Dolini, 36 na Proseku, 8 v Križu, 40 na Opčinah. Iz gornjih podatkov je razvidno, da bodo imeli po dva prva razreda v Dolini, na Opčinah, na Proseku in pri Sv. Ivanu. Pri Sv. Jakobu bi lahko imeli dva razreda, če bi se vpisali vsaj še trije dijaki. Isto velja tudi za Nabrežino. V strokovne industrijske šole pri Sv. Jakobu se je do sedaj vpisalo
Med včerajšnjim zborovanjem na Šentjakobskem trgu	12 dijakov (oddelek za orodne meha-
........................iimiiiiiiui........................................................................
ŠE O NAČRTU ZA HITRE CESTNE POVEZAVE
FO NEURADNIH PODATKIH
V srednje šole se je že vpisalo 227 dijakov v višje srednje 133, v strokovno industrijsko 17
Izreden vpis na učiteljišču, kjer je pereče vprašanje učilnic zaradi «zacasne» vselitve italijanskega otroškega vrtca
Nove pobude prizadetega prebivalstva v zvezi z vprašanjem cestnih vpadnic
V teh dneh se je sestal enotni odbor za področje Sv. Jakoba, Pončane in Magdalene, danes pa bo javni shod v Barkovljah
je ob tem izdal, se odbor zahvaljuje vsem, ki so se udeležili protestnega sprevoda od Ul. Cainpa-nelle do občinske palače na Trgu Unita ter s tem opozorili širšo javnost na probleme, ki jo posredno tudi zadevajo. Obenem je izrekel zahvalo tudi vsem občinskim svetovalcem, ki so se z motiviranimi razlogi in protipredlogi izrekli proti občinskemu načrtu.
O vprašanju hitrih cestnih povezav bodo danes razpravljali tudi v Barkovljah, kjer bo ob 20.30 v dvorani barkovljanskega prosvetnega društva v Ul. Cerreto 12 javni shod. Proučili bodo stanje po nedavni razpravi v občinskem svetu v zvezi z barkovljansko vpadnico ter razpravljali o bodočih pobudah.
S sinočnje seje konzulte za področje zahodnega Krasa
V občinski izpostavi na Proseku se je sinoči sestala konzulta za zahodni Kras, ki je v prvi vrsti razpravljala o načrtu občinskega podjetja ACEGAT za preosnovo javnih prevozov ter imenovala razne komisije. Na začetku sinočnje seje je komunistična svetovalka Gherla-nijeva izrekla zahtevo, da bi zapisnike sej prevedli v slovenščino, s čimer so soglašali vsi svetovalci. Konzulta se je lotila tudi vprašanja obiska župana Spaccinija v Križu na povabilo Združenja staršev. U-gotavljala je, da niso o tem obisku uradno obvestili nobenega pred-ročju. V posebnem poročilu, ki ga stavnika konzulte, kakor niso tudi
ZAKLJUČENI RAZGOVORI 0 OBNOVITVI DEŽELNE UPRAVE?
Sedaj odločajo deželna vodstva strank leve sredine o sporazumu
Danes se sestaneta deželni vodstvi PSI in PSDI, jutri pa KD - Razgovori deželnih vodstev strank ustavnega loka s federacijo CGIL, CISL in UIL
Odmev razprave v občinskem svetu o hitrih cestnih povezavah ter mobilitacija tistega dela prebivalstva, ki ga bo gradnja teh cest najbolj prizadela in ki je na dan razprave odločno protestiralo pred občinsko palačo proti načrtu občinske uprave, se še ni polegel. E-nntni odbor za področje Sv. Jakoba, Pončane in Magdalene se je v torek, 24. julija, spet sestal, da bi proučil rezultate glasovanja v občinskem svetu glede načrta za hitre cestne povezave ter ocenil perspektive, ki se odpirajo za prebivalstvo prizadetih področij z gradnjo tako imenovane južne vpadnice, ki bo prerezala eno najbolj obljudenih mestnih četrti na dvoje ter s tem hudo oškodovala njeno socialno tkivo. Poleg tega, da bo ločila mestno četrt na dva bregova, zaskrbljuje prizadeto prebival--stvo vrsta drugih nevšečnosti, ki jih bo cesta pogojevala. Pri tem mislimo na neznosen ropot, ki bo prihajal s ceste. Predvsem pa na onesnaženje ozračja, za katero bodo poskrbeli izpušni plini tisočih tovornjakov, ki bodo vozili v novo pristanišče in nazaj. Slednji posledici morebitne izvedbe južne vpadnice bosta posebno negativno vplivali na bolnike v otroški bolnišnici «Burlo Garofalo*. v bolnišnici pri Magdaleni ter v bolnišnici na Katinari, ki je še v gradnji. Načrt občinske uprave namreč predvideva, da bi morala južna vpadnica steči v neposredni bližini teh treh zdravstvenih objektov.
Na torkov/ seji je enotni odbor za omenjene tri mestne četrti sprejel nove pobude za preprečitev gradnje južne vpadnice na tem pod-
Deželni tajniki in načelniki skupin štirih strank leve sredine so sinoči do poznih večernih ur še vedno razpravljali o sestavi novega deželnega odbora, medtem ko so se menda že prej dogovorili glede politično - upravnega programa. Uradnih vesti ni, razen, da se bosta danes sestali deželni vodstvi PSDI in PSI, v soboto ob 17. uri pa deželno vodstvo KD, ki morajo odobriti program in sestavo odbora.
Do zadnjih zapletljajev je menda prišlo pri dodelitvi odborniških mest, glede česar bodo izrekla zadnjo besedo deželna vodstva strank. Ne gre toliko za razmerje sil, saj je — vedno po teh neuradnih vesteh — potrjeno, da bodo imeli demokristjani 8. socialisti 3. socialdemokrati 2 in republikanci eno mesto v odboru, kolikor za odločitev za katera odborništva bo šlo, saj je znano, da je »teža* različnih odborništev bistveno drugačna. Poleg tega pa je možno rešitev tega zadnjega vprašanja še nekoliko odložiti, ker bodo v ponedeljek na seji deželnega sveta izvolili predsednika in 12 odbornikov in bo šele kasneje na novo izvoljeni predsednik (glede katerega ni dvomov, da bo Comelli) razdelil »pooblastila*.
Povrh tega bo deželni svet še pred počitnicami sprejel zakon o ustanovitvi dveh novih odborništev, tako da bodo volitve teh dveh odbornikov šele jeseni. Prvo novo odbomištvo bo za ekologijo, drugo pa bo nastalo z razdelitvijo pristojnosti, ki jih je do sedaj , imel
odbornik za delo, socialno skrbstvo in načrtovanje oziroma predsednik odbora, ki je istočasno skrbel tudi za osebje.
Včeraj je delegacija PSI sprejela predstavnike deželnega vodstva sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL. Podoben sestanek je bil že v sredo, ko je sindikaliste sprejela najprej delegacija KD nato pa delegacija PRI. Delegacija PSDI pa bo sprejela sindikaliste v ponedeljek zjutraj.
Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je že prejšnji teden naslovila na deželna vodstva vseh strank ustavnega loka pismo, v katerem predlaga, da bi se sestali še pred pričetkom rednega dela deželne u-prave in obravnavali osnovna vprašanja gospodarske in socialne usmeritve dežele Do prvega takega sestanka je prišlo pretekli teden z deželnim vodstvom KPI in sedaj s strankami leve sredine. O vseh teh razgovorih do sedaj deželno vodstvo sindikalne federacije še ni izdalo nobenega sporočila, ker je mnenja, da bo ocenilo izid razgovorov šele, ko bodo v celoti zaključeni.
nobenega povabili na to srečanje. Ob tem so na sinočnjem sestanku sestavili in naslovili na občinskega odbornika za decentralizacijo Lon-zarja pismo, v katerem ga seznanjajo s tem primerom.
Po daljši razpravi o načrtih za preosnovo javnih prevozov, je konzulta imenovala štiri komisije in sicer komisijo za prevoze, ki naj bi do 20. septembra izdelala ustrezne predloge, komisijo za gradnje, komisijo za šolstvo, šport in rekreacijo ter komisijo za kmetijstvo in ribištvo.	B. R.
nike), na ženski oddelek (za šivilje) 4 dijakinje. Ponovno opozarjamo, da je treba čimprej predlagati ustanovitev novega oddelka z drugačno usmeritvijo, zlasti za dekleta.
V I. razred višjih srednjih šol se je do sedaj vpisalo skupno 133 dijakov, in sicer 12 na višji klasični gimnaziji, 49 na znanstvenem liceju, 39 na trgovskem tehničnem zavodu in 33 na učiteljišču. Tako številčnega vpisa na učiteljišče še ni bilo. Morda je na to vplival kolikor toliko urejen položaj učiteljev, kakor tudi pomanjkanje učiteljskega kadra, ker so prejšnja leta maturanti z učiteljišča iskali zaposlitev izven šole. Tudi na učiteljišče kot na trgovskem tehničnem zavodu in na znanstvenem liceju bodo letos imeli dva prva razreda, toda občutili bodo stisko zaradi pomanjkanja učilnic. En razred bodo morali namreč namestiti v ri-salnici, če ne bodo pristojne oblasti prej rešile zadeve. Na učiteljišču sploh ne bi poznali tega problema, če ne bi pred sedmimi leti «začasno» namestili italijanskega otroškega vrtca. Občinska uprava, pod katero spada vrtec, je tedaj zagotavljala, da gre za začasno ureditev, toda od tedaj se je »začasnost* spremenila v »trajnost*. Občinska uprava naj torej preskrbi druge prostore za otroški italijanski vrtec.
• V soboto se prične v Ljudskem domu v Miljah praznik komunističnega tiska, ki se bo nadaljeval tudi v nedeljo. V nedeljo bo govoril član izvršnega odbora Ezio Martone.
VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE DVOLASTNIKOM
Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze — UL Cicerone, 8/b, pritličje med uradnimi urami (od 8. do 14., ob četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure). S seboj naj prinesejo dvo-lastniško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnjo številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino drv. Prošnje bomo sprejemali do 28. julija.
Tajništvo KZ
iiiimiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiMHiiiiHMfiiiHMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtimiiiiimimit
SESTANKA ODBORNIKOV S PREDSTAVNIKI KONZULT ----------------------------------------------n-,	----------------------—
Razprava o preureditvi prometa v središču mesta
Kaj bo s stavbo bivše železniške postaje v Miramarskem drevoredu?
• Glavno steno za predsedniško mizo v dvorani deželnega sveta bo krasila velika stenska preproga z vtka no sliko kostnice v Redipuglii. Osnu tek za preprogo je izdelal slikar Giu seppe Zigaina. Slikar je namreč z osnutkom zmagal na natečaju, ki ga je razpisala deželna uprava.
Občinski odborniki so se v sredo sestali s predstavniki rajonskih konzult o dveh ločenih vprašanjih. Odbrnika za urbanistiko De Luca in decentralizacijo Lonzar sta se sestala s predstavniki konzult za Novo mesto in Rojana, s katerimi sta govorila o načrtih za uporabo poslpja bivše železniške postaje v Miramarskem drevoredu št. 21.
Odbornik Lonzar je obvestil kon-zultorje, da je občinska uprava prejela od dežele vlogo za dovoljenje, da podre poslopje in na zemljišču zgradi sedeže za odborništva. Odbornik je bil mnenja, da je predlog dežele ustrezen, saj gre za izkoriščanje javnega poslopja za javne namene in torej v interes skupnosti. Glede ureditve celotnega prostora pa bodo razpisali vsedržavni natečaj in bodo šele kasneje dodelili konkretno načrtovanje zmagovalcu natečaja. Načrte bo odobrila posebna komisija, v kateri bodo tudi predstavniki občine. Odbornik je bil mnenja, da je poslopje zelo težko uporabiti za druge namene, oziroma za potrebe prizadetega rajona, saj bi preureditev zahtevala zelo visoka sredstva.
Odbornik De Luca se Je nato sestal s predstavniki rajonskih konzult Stara mitnica in Novo mesto, s katerimi je govoril o preureditvi mestnega prometa. Odbornik je orisal osnovne smernice in ponovil obvezo, da bo konzulto pravočasno obvestil o vseh načrtih. Glede sedanjih del pa je kon-zultorje opozoril, da gre za sklep občinskega sveta iz 1969. leta, ko so podjetju SOMEA naročili prvo študijo in ko so julija 1972. leta dokončno sklepali v občinskem svetu. Sedaj postavljajo po mestu nove semafore in to v okviru organskega načrta, ki odgovarja novim zahtevam. Odbornik je nato tudi povedal, da istočasno tudi na nov način urejajo promet po središču mesta in da bodo enosmerne ceste nrav gotovo podaljšale prevoženo pot, toda zato se bodo vozila lahko premikala mnogo hitreje. Glede zmogljivosti novih hitrih cest so računi pokazali, da so zadovoljive. Nato so govorili še o gradbenih dovoljenih in o odstranitvi postaje za avtobuse na Trgu Stare mitnice, ker avtobusi zavirajo promet. Glede parkirišč pa ne bo prišlo do poslabšanja. ker jih bodo drugače uredili.
Včeraj se je začel antimilitaristični pohod
Po predvidenem času in brez in cidentov so včeraj zjutraj krenili z Opčin na dolgo pot, ki jih bo v devetih etapah vodila do Aviana, udeleženci 7. antimilitarističnega pohoda, ki ga je priredila Radikalna stranka. Na Opčinah se je ob
7.30 zbralo okrog 300 ljudi, med katerimi sta bila tudi znana italijanska umetnika Franca Rame in Dario Fo ter švicarski socialistični poslanec Villard. Pohod je krenil po pokrajinski cesti mimo vojašnice na Opčinah, v katero so pacifisti odvrgli letake z antimiiitarističnimi gesli, proti Proseku in naprej skozi slovenske vasi do Tržiča, kjer so priredili v večernih urah na Trgu republike podobno manifestacijo kakor predvčerajšnjim v Trstu. Danes bodo antimilitaristi nadaljeva-
SNOČI V ROSSETTIJU
Premierska izvedba «Kačjega pastirja»
V do kraja natrpanem gledališču Rossetti se je snoči dvignil zastor nad drugo opereto letošnjega «ope-retnega festivala» — Lebarjevo in Lombarde je vo opereto »Kačji pastir». Več o tej predstavi bomo pisali v naši jutrišnji številki. Za zdaj naj zabeležimo le to, da sta tudi to pot organizatorja festivala, turistična in letoviščarska ustanova ter gledališče »Verdi* vložila v to opereto veliko truda pa tudi denarja, čeprav se uspeh ni obrestoval v takšni meri, kot si je bilo pričakovati. Orkester gledališča Verdi je vodil Guido Cergoli, režija in koreografija operete pa sta bili delo Gina Landija.
SKGZ in SPZ obveščata, da bodo uradi za stranke odprti od 23. julija do vključno 25. avgusta od 9. do 13. ure.
1898	1973
75. obletnica FD «Primorec» - Trebče
PROGRAM
Jutri, 28. 7.: Ob 17. uri odprtje spominske razstave Koncert mešanega pevskega zbora in vokalnega okteta DPD SVOBODA H. iz Trbovelj.
Nedelja, 29. 7.: Ob 15. uri slavnostna otvoritev Nastopajo:
Domači pevski zbor PRIMOREC Godba PARMA iz Trebč Mladinski pevski zbor RDEČA ZVEZDA iz Saleža Godba SVOBODA iz Pridvora Skupni nastop zborov in godbe.
Prosveta
V Slomškovem domu v Bazovici je v večernih urah odprta razstava starih razglednic in slik iz Bazovice in okolice.
Mali oglasi
VEČJE PODJETJE Išče strugarje, mehanike, težake ln vajence. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, pod šifro FOMT.
OBVESTILO
Uprava Slovenskega dijaškega doma »Srečko Kosovel* v Trstu obvešča vse dijake, ki so se vpisali v tečaj za popravne izpite, da se bo ta pričel v ponedeljek, 30. t.m. ob 8. uri.
PO NASTOPU V ZAKRIŽU NAD CERKNIM
Tržaški partizanski zbor nastopil v Postojnski jami
Številni turisti so z navdušenjem sprejeli partizansko pesem - V septembru ima zbor na programu deset nastopov doma in po svetu
Hrupno ploskanje in navdušenje, kakršnega Postojnska jama, skozi katero se vsak dan pretaka tisoč in tisoč obiskovalcev, najbrž že dolgo ne pomni. Za nenavadno vzdušje je poskrbel Tržaški partizanski pevski zbor, ki ni očaral in prevzel samo slovenske obiskovalce, ki jim je pesem nekako v krvi, udarna partizanska pa še posebno v ponos, temveč je ogrel tudi turiste raznih narodnosti, ki jih je bilo tistega dne, v nedeljo, 22. julija, na dan vstaje slovenskega naroda, nenavadno veliko. Bilo je, kot bi se morala Postojnska jama vsak čas podreti, vsakokrat, ko so slovenski možje in fantje s Tržaškega odpeli to ali ono pesem. Hrupnemu ploskanju so sledile častitke posameznikov, ki so skoraj tekmovali med sabo, da bi pevcem in pevovodji Oskarju Kju-dru mogli stisniti roko. Najrazličnejši jeziki, nemški, francoski, italijanski, angleški, so se mešali med seboj v tej izmenjavi pohval in zahval, a bilo je, kakor bi bil en sam jezik, neločljiv in vsem razumljiv, kakor je neločljiva in vsem razumljiva partizanska pesem, ki ji zna priti Tržaški partizanski pevski zbor tako dognano do dna.
Zbor se je po nastopu na proslavi 30-letnice Partizanskega dnevnika v Zakrižu nad Cerknim ustavil skoraj bi rekli po naključju v Postojni. Vodja zbora Kjuder se je namreč dan prej dogovoril s tovarišem Francem Čepernovim, u-praviteljem Postojnske jame, za kratek nastop. Franc Čepernov je z največjim navdušenjem sprejel nalogo, da omogoči ta nastop in tako je zbor lahko zapel. Številni turisti, ki so odhajali in prihajali iz jame, so spočetka gledali
li pot proti Redipuglii in Gorici.
ZA TRŽAŠKO POKRAJINSKO UPRAVO...
Na Tržaškem smo Slovenci komaj... peto kolo
coo^rvalverg
nour vos eofants p save nature utr« for your chidnen tjevvahre clas grune fur deme K#itter »rit ohrani narave UU
za tvoje otroke
sakuvaj prirodti
za tvoju djecu
conserva I verdB ai tuoifisj
Tržaška pokrajina je dala nalepiti po vsem Trstu lepake, ki vabijo k spoštovanju narave. Hvale vredna pobuda, tem bolj, ker so plakati tokrat v šestih jezikih. Pa če se bo kak fašist obregnil ob plakat, ker je na njem tudi «slovenski» tn thrvaškh napis, in ga bo v sveti jezi raztrgal, mu ne bomo tokrat bogve kako zamerili, nasprotno... Zamerimo pa pokrajini!
Toda napake so eno, vrstni red šestih jezikov pa nekaj drugega! Zdi se, da je za sestavljavca gornjega lepaka na Tržaškem n. pr. takoj za italijanskimi šolami največ francoskih, nato angleških in nato nemških... Najmanj pa slovenskih in srbohrvaških!
Isto velja seveda n. pr. tudi za vernike in duhovnike: italijanskim sledijo francoski, angleški in nemški. Slovenci smo na petem mestu Takorekoč... peto kolo!
Tudi v pokrajinskem svetu pri
dejo za italijanskimi svetovalci takoj francoski, angleški in nemški... In verjčtno so osi s Krasa, saj bodo prav tam poskrbeli, da bodo njihovi otroci uživali vse prednosti zavarovane narave.
Ne ostane nam pač nič drugega, kot da vsem trem slovenskim pokrajinskim svetovalcem čestitamo, da imajo tako prizadevne francosko - angleške - nemške kolege. V-rednlštvo tržaškega tednika «11 Me-ridiano di Trieste», ki je pred mnogimi tedni objavilo poluradne podatke o Slovencih v tržaški pokrajini. pa opozarjamo naj ne naseda več in naj končno objavi tudi številčne podatke o Francozih, Angležih in Nemcih v tržaški občini in ostalih petih občinah pokrajine!
In zveličavni nauk iz vsega tega? Zelo preprost je: Slovenci! Postanite vsaj Francozi ali Angleži ali Nrmri. če hočete, da vas bo pokra
iška uprava upoštevala!
z nekakšnim skeptičnim začudenjem fante in može, ki so se zbrali pred vhodom, ko pa je daleč naokrog zadonela njihova pesem, so očarani obstrmeli. Prvi del sporeda se je odvijal pred jamo, nakar so se pevci s posebnim vlakom, ki jim ga je rezerviral Franc Čepernov, odpeljali r koncertno dvorano jame, kjer so najprej počakali, da se je napolnila z novimi turisti ter tudi s tistimi, ki so hoteli še enkrat prisluhniti partizanski pesmi, nakar so odpeli še drugi del svojega repertoarja.
Navdušenju in priznanjem so sledila še laskava vabila. Neki Holandec je pri priči povabil zbor za prihodnjo pomlad na turnejo po njegovi deželi, kar so pevci z navdušenjem sprejeli, Marsikdo je zbor 'posnel s fotografskim aparatom ali filmsko kamero iz vseh mogočih zornih kotov. Pri vsem tem ni mogli seveda manjkati vabilo, da bi zbor čimprej spet nastopil v Postojnski jami.
Pevci Partizanskega zbora so sedaj na zasluženih počitnicah, a v kratkem jih bodo čakali novi nastopi in nedvomno novi uspehi doma in po svetu. V septembru bodo imeli kar deset nastopov tako po Jugoslaviji kot po Italiji. V programu je nastop v Bologni in najbrž tudi v Milanu. Z rednimi vajami bodo zato pevci spet začeli 24. avgusta.
Včeraj - danes
Danes, PETEK, 27. julija NATALIJA
Sonce vzide ob 5.42 in zatone ob 20.40 — Dolžina dneva 14.58 — Luna vzide ob 2.36 in zatone ob 18.52
Jutri, SOBOTA, 28. julija ZMAGO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 25,4 stopinje, najnižja 18,6 ob 19. uri 22,2, zračni pritisk 1010,6 ustaljen, veter 9 km/h severovzhodnik, vlaga 45 odstotna, dežja je padlo 0,1 mn nebo 6 desetink nooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 24,6 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 26. julija se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 71-letni Giovanni De-clich, 1 leto stara Graziella Rosano, 65-letna Giovanna Kezic vd. Divi, 77-letna Ida Magris vd. Greco, 61-letna Angela Rosso por. Gondolo, 76-letna Anna Legat vd. Tessitori, 68-letna Io-landa Fantoma por. Laudano, 63-letna Albina Bergllavaz, 85-letna Giustina Goriup vd. Giove, 69-letna Margheri-ta Delise vd. Dagri, 63-letna Vanda Penso por. Gazzera.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AU’Esci)lr-(o, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35; Chiari • Crotti, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Busolini, Ul. P. Revoltella 41: Piz-zul - Cignola, Korzo Italija 14; Pren-dini. Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
Gledališča
FESTIVAL OPERETE
V POL1TEAMA ROSSETTI
Drevi bo šesta in zadnja predstava Kalmanove operete »Čardaška kneginja*, ki je po zaslugi dirigenta Hansa Walterja Kaempfla, režiserja Vita Molinarija, Sebastiana Soldati-ja, ki si je zamislil kostime, koreografa Gina Landija in njegove pomočnice Anne Brillarelli, orkestra in zbora gledališča Verdi in vseh nastopajočih, zabeležila izreden uspeh, saj je bila dvorana vedno polno zasedena.
Opereto «Kačji pastir* bodo ponovili jutri ob 21. uri in v nedeljo ob 21. uri.
Vstopnice so na razpolago pri osrod-nji blagajni, Pasaža Protti 2, telefon 36-372.
Kino
MIRAMARSKI PARK »Luči in zvoki*
ob 21.30 «Der Kaisertraum von Mi-ramare* v nemščini; ob 22.45 »Mas-similiano e Carlotta* v italijanščini.
Nazionale 16.00 »Dott. Phibes*. Barvni film. Prepovedano mladim pod 14. letom.
Excclsior 16.00 »Riuscirš Beppi a sventare le astute trame di Toni d sposare la bella Nina?* Igrata Alberto Sordi in Nino Manfredi. Barvni film.
Grattaciclo 16.30 »Al tropico del can-cro*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice Zaprto zaradi počitnic.
Eden Zaprto zaradi počitnic.
Ritz 16.30 «L’ultima časa a sinistra*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «1999 conquista della ter-ra». Iz ciklusa «Znanost in fantazija*. Barvni film. Jutri »UFFO alarme rosso, atacco alla terra*.
Capitol 16.00 «Funerale a Los Angeles*. Igra J. L. Trintiniant. Barvni film.
Cristallo 16.15 «L’awentura del Po-seidon*. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Quante volte quella notte*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Frenzy». Režija Alfred Hitchock. Igra J. Fingh. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Vcneto 17.00 Serija grozljivk: »Tutti i colori del buio*. Igrata G. Hilton in E. Fenech. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.30 «11 diavolo nel cervello*. Igrata S. Sandrelli in K. Dullea. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 16.30 »Tarzan e la fontana ma-gica*. Igra Lex Barker in Brenda Joyce.
Ideale 16.00 »Stanlio e Olio in vacan-za». Sledijo risanke.
Razstave
V	Kraški galeriji v Repnu razstava
Avrelija Lukežiča.
V	galeriji »Tergeste* razstavlja po-reški kipar Emil Benčič. Njegova dela bodd občinstvu na ogled do 28. t m.
V	Mestni galeriji Piran razstavlja znam slovenski slikar Ivan Seljak — čopič. Razstava bo odprta do 29. t.m.
V	občinski galeriji je odprl razstavo svojih del slikar George Abraham Žogo, ki je po rodu iz Kameruna.
Izleti
SPDT organizira 5. avgusta 1973 izlet z avtobusom na Mangart. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 pri Norči Za-vadlal do 1. avgusta.
SPDT priredi od 4. do 14. avgusta skupinski večdnevni izlet v Dolomite — skupina Brenta. Prijave in informacije pri Norči, Ul. Geppa 9.
PD Ivan Grbec iz Skednja priredi 15. avgusta izlet v Brezje in na Jezersko. Vpisovanje v društvenih prostorih vsak dan od 18. do 20. ure.
Tradicionalni Izlet v Trnovski gozd (koča na Čavnu), ki ga organizira Zveza partizanov Opčine, bo 29. julija. Nadaljuje se vpisovanje samo za udeležence z osebnimi avtomobili pri »Pohištvu Renar*. Proseška ulica št. 3, Opčine. Vsakdo naj prinese s seboj »porcijo*.
Šolske vesti
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja »France Prešeren* iz
Trsta sporoča, da so v tajništvu Sole na razpolago maturitetne diplome za sledeča šolska leta: klasični oddelek 1968/69. 1969/70, 1970/71; znanstveni oddelek 1968/69, 1969/70. Absolventi lahko dvignejo diplome v tajništvu šole vsak dan od 10. do 12. ure. Prinesti morajo kolek za 500 lir in nadomestno potrdilo o opravljenem zrelostnem izpitu.
Strokovni zavod za industrijo in obrt
organizira od 1 do 30. avgusta ponavljalni tečaj za dijake, ki imajo popravne izpite. Dijaki, ki bi se ga udeležili, naj se takoj javijo na tajništvu šole v Ul. Frausin 12.
Razna obvestila
Slovensko dobrodelno društvo obvešča, da bo vrnitev dečkov z obmorske kolonije v Nabrežini jutri, 28. t.m. in prosi naj bodo starši (iz okoliških vasi) kot jim je bolje ali na avtobusni postaji Prosek ob 11. url ali v Ul. Beccaria v Trstu ob 11.30.
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama in tašča
HERMINA MARIJA UKMAR roj. ŠAJN
Pogreb drage pokojnice bo danes, v petek, ob 18. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Žalujoči; hčerka Anica ln sin Miro z ženo Beni
Prosek, Grljan, 27. Julija 1973
PRIMORSKI DNEVNIK
GORIŠKI DNEVNIK
27. julija 1973
S« vedno odprto vprašanje istrskih begunskih taborišč
Istrski begunci, ki so v vročih letih pribežali v naše kraje, so se v glavnem že vsi bolj ali manj u-dobno nastanili ter se obenem s precejšnjo lahkoto, ki jo je pogojevala naklonjenost tukajšnjih oblasti, vključili v življenje mesta. Od nekdanjih tisočev, ki so se gnetli v neudobnih in slabo opremljenih taboriščnih barakah, je ostalo le še nekaj oseb. To so redke družine in pa starejši in onemogli ljudje, ki niso imeli možnosti in ne moči, da b: se sami odrekli tako imenovanemu »gnitju* v razpadajočih barakah. Vse te barake v glavnem stojijo še danes, a so povečini prazne. Nekaj ljudi je ostalo še v begunskem taborišču pri Orehu ter v taborišču na Padričah in na Opčinam Vsega skupaj je približno o-krog 250 ljudi. Do nedavnega je bilo delno naseljeno tudi taborišče v Ul. delle Docce pri Sv. Ivanu, a so ga dokončno izpraznili. Zemljišče, kjer stojijo barake, bo se-1 daj lahko uporabila občina za gradnjo šole in otroškega vrtca. Nekoliko počasneje se odvija izseljevanje iz taborišč pri Orehu in na Opčinah, vendar je to vprašanje zaenkrat tesno povezano z vprašanjem ljudskih gradenj. Begunci od Oreha bi se po načrtih morali v kratkem naseliti v stanovanja, ki jih gradijo v miljski občini, za openske begunce pa je problem odprt.
Kar zadeva padriško taborišče, se je zadeva v zadnjem času nekoliko zapletla. Kot je znano namerava sodno ministrstvo urediti v teh prostorih, ki jih je zgradila zavezniška vojaška uprava in so prvotno služili kot vojašnica za ameriški topniški polk, Inštitut za prevzgojo mladoletnikov, v ta namen je že večkrat posredovalo pri podporni ustanovi za begunce, naj taborišče izprazni, vendar to ni prišlo tako lahko. Redki begunci, ki so še ostali v padriškem taborišču, so namreč že dolgo od tega zapustili barake ter se nastanili v zidanih poslopjih, ki so jih zgradile, kot rečeno zavezniške oblasti. Sedaj bi morali ta poslopja zapustiti in se spet nastaniti v barakah na Opčinah. Temu pa so se uprli in sedaj čakajo, da jim bo podporna ustanova poskrbela druga stanovanja.
KULTURNO SREČANJE MED SOSEDNIMI NARODI
INCONTRO CULTURALE DEI POPOLI VICINI
KULTURTREFFEN
DER ANGRENZENDEN VOLKER
CUNVIGNE Dl CULTURE DAI POPU1 CH’A SON PUARTE CUN PUARTE
• Vladni komisar dr. Abbrescia je
bil na številnih poslovilnih obiskih. Obiskal je župana, predsednika pokrajine, prvega predsednika tržaškega prizivnega sodišča, glavnega državnega pravdnika, predsednika sodišča in državnega pravdnika, poveljnika tržaške vojaške posadke, rektorja univerze, delegacijo računskega dvora, kvestorja in inšpektorja V. cone, poveljnika karabinjerjev, gasilcev in finančnih straž.
28-29. 7. 1973
K B M E M IX R
m
CASTELMONTE STARA GORA
PROGRAM
Sobota, 28.7.1973
Ob 17. uri otvoritev kioskov
Ob 20. uri nastop harmonikarjev iz Nadiških dolin
Nedelja, 29.7.1973
Ob 16. uri Sv. Maša v štirih jezikih Pevski zbor «Rečan» iz Ljes Pevski zbor iz Sv. Lenarta Folklorna skupina «France Marolt* iz Ljubljane Briški oktet
Pevski zbor «F. B. Sedej* iz Gorice Pevski zbor «Radiše» iz Koroške (Avst.) Pevski zbor iz Tolmina Furlanski zbor iz Chiopris - Viscone Pevski zbor «Tabor» z Opčin (Trst) Ansambel «Briški Slavček* iz Števerjana Pevski zbor «Srečko Kosovel* iz Ronk Pevski zbor «Kras» iz Dol - Poljan
Brezplačni ples — Veli« prostor za parkiranje ~ Kioski s pijačo in jedačo
SINDIKALNO GIBANJE PRED POČITNICAMI
Zaradi pomanjkanja sladkorja proste cone grozi začasna kriza v tovarnah slaščic
Prizadetih naj bi bilo okrog tisoč delavk in delavcev Sindikati še vodno nasprotujejo podražitvi kruha
V OBČINSKEM SVETU V DOBERDOBU
OB 30. OBLETNICI PADCA FAŠIZMA V VIDMU
" ......................
Boj proti vsem tistim, ki hočejo vsiliti diktaturo in suženjstvo
Antifašistični manifestaciji je prisostvovala delegacija zveze bor. cev iz Nove Gorice, Briški oktet pa je zapel dve partizanski
V	okviru 30. obletnice padca fašizma sta združenji italijanskih bivših partizanov in političnih preganjancev (ANPI-ANPPIA) organizirali v videmskem predmestju Rizzi veliko tridnevno antifašistično manifestacijo.
V	počastitev spomina padlih anti fašistov je bila ob 10.30 na doma čem pokopališču maša in nato polaganje vencev k spomeniku. Slovesnosti so prisostvovale številne delegacije antifašističnih organizacij furlanske nižine, kakor tudi delegacija ZZB iz Nove Gorice. Na spominski svečanosti sta nastopila tudi godba na pihala iz Orzana in »Briški oktet* pod vodstvom prof Vnilm Peršolje ki je zanel Žrtvam in Planika.
Od Ii.30 je bila v parku COOP spominska manifestacija partizanskega odporniškega gibanja, na kateri sta govorila predsednika združeni bivših političnih preganjancev in bivših partizanov (ANPPIA - ANPI) senator centi.
Gisc-mo Pellegrini in Federion Vin centi.
Govor sen. Pellegrinija je slonel na odločnih obsodbah vse:"' • t<’ M
je na svetu povzročil fašizem ter zgodovinski pomen mVoovega pad-a Poudaril je, da se morajo ves italijanski delavski razred in vsi pošteni ljudje še močneje navezovati in u-trjevati svoje organizacije, da bomo iz dneva v dan močnejša armada v nadaljnjem bole nroti vsem tistim, ki hočejo italijanski državi ponovno vsi liti diktaturo in suženjstvo. V nada Ijevanju je Pellegrini spomnil navzoče na tisoče primerov povojnega in današnjega fašističnega terorizma. Dejal je. da življenje v Italiji na noben način ne more ubrati normalne človeške poti. dokler pri nas ne bomo dokončno onesposobili vseh tistih organiz-cU in posameznikov, ki hočejo vpreči italijansko H"dstvo v a--shronističnt jarem raznih Ducejev, Almirantejev in njihove preživele fa-
AlijftA*"* )■ i cv.p "Mio
Po govoru senatorja Giacoma Pellegrinija je stopil pred mikr-fon predsednik združenja bivših furlanskih partizanov (ANPI) Federirn Vincenti, ki se je najprej zahvalil jugoslovanski delegaciii ZZB iz Nove Gorice in »Briškemu oktetu* da so s svojo na-
...a...................................
po PODATKIH IN PREDVIDEVANJIH DEŽELNE UPRAVE
IZREDNO UGODNA f UR ISTIČNA SEZONA
Vef turistov v Gradežu in Cigna. nu. manj v Grljann in Sesljann
retekli teden je deželni odbor 3ril izdatek 656 milijonov lir. imer je skoro v celoti razdelil Istva, ki so predvidena za o-jitev turističnih dejavnosti v lejem letu Gre za enkratne pridne. ki jih dodeljujejo na o-n zakona od 25. avgusta 1965, ■rega so kasneje dopolnili. Se-so dodelili sredstva osmim po-am in med drugim tudi pri-/ek za gradnjo planinske ko-ia Matajurju.
a podatkih deželne uprave ka-da bomo letos zabeležili izred-turistično leto in prekosili vse jšnje rekorde glede obiska do-iih in tujih turistov. K temu je val mednarodni valutni položaj, je lira v praksi devalvirala in za marke in druge trdnejše va-, več dobi, poleg tega pa tudi ijani Se nikoli niso toliko posli.
'radni podatki se nanašajo na anje domačih in tujih turistov
v juniju v Gradežu, Lignanu in tržaški pokrajini. V Gradežu se je dotok italijanskih turistov junija povečal v primerjavi z istim mesecem lanskega leta za 59 odstotkov, tujih pa za 41 odstotkov. Zabeležili so 103.000 nočnin italijanskih in 137.000 nočnin tujih turistov in torej za 45 oziroma 29 odstotkov več kot lani.
V	Lignanu so junija zabeležili prihod 20.000 italijanskih (8 odst. več) in 44.000 (33 odst. več) tujih turistov, nočnine pa so se zvišale za 2, oziroma 36 odstotkov.
V	tržaški pokrajini je turistična sezona dobra v Trstu, Miljah in na Krasu, zelo slabo pa kaže za Grl jan in Sesljan, kjer je verjetno avtocesta odtegnila turiste. V celotni pokrajini so junija zabeležili prihod 10,28 odst. italijanskih in 13 odst. tujih turistov več kot lani; nočnine pa so se zvišale za 5,4 oziroma za 13 odstotkov.
vzočnostjo počastili spomin padlih furlanskih borcev za svobodo in najsvetlejše ideale človeške skupnosti. V svojem govoru je Vincenti ostro kritiziral mahinacije i ta H lanskih desničarskih strank in nazadnjaških krogov, ki nosijo neposreden odgovorno-* da in italiiansko gospodarstvo zašlo na rnh kata-f"''F-> Poudaril je, da se italijanski kapitalističn imogot-ci trudijo na vse pretege, da bi ločili in ohromeli italijanski proletariat v njegovem vsakodnevnem boju za socialne, kulturne in politično pravice. Navzoči antifašistični množici je Vincenti priporočil, naj bo šp bolj
* ,j.,Vi	enotna in odločna
v borbi za svoje unrs”,Č*”'" zahteve po boljšem in pravičneišem življenju. Edino če bomo tudi vnanrej $li n-* trd-p »dtnčni. je deial Vincenti, bomo samim sebi in bodočim rodovom izvoievali zmago, ki bo prinesla v naše domoče luč brezskrb-
pp s-«1,oJo l..„,l.l.A	jp
mini.
Prebivalce videmskega predmestja Rizzi, bivše borce in antifašiste je predsednik Federico Vincenti spomnil na neuničljivo moč junaških indoki-tajskih narodov, pred katerimi je moral celo ameriški in svetovni imperializem kloniti. Ta zmaga vietnamskega ljudstva, ki je zmaga vseh zasužnjenih in izkoriščanih narodov sveta. je po mnenju Vincentija zgodovinska prelomnica vsega političnega in gospodarskega dogajanja na naši celini.
Federico Vincenti Je svoj govor zaključil z opozorilom, da se moramo neutrudno boriti za prijateljstvo, e-nakopravno sodelovanje med vsemi državami, proti vojni in za mir na svetu. Po zaslugi take oolitike italijanskih naprednih strank. Je dodal Vincenti, smo uspeli ustvariti s sosednjo Jugoslavijo tako dobre prijateljske odnose, da nas loči danes skorajda le formalna meja, meja prijateljstva ln sodelovanja, to je najbolj odprta meja v Evropi.
ANTON BIRTIC - Mečana
Delavci, zaposleni v prehrambni industriji, so zaskrbljeni ker primanjkuje sladkorja. V Gorici imamo celo vrsto tovarn te stroke, kjer izdelujejo slaščice, bonbone in čokolado. Sladkor uporabljajo tudi v številnih tovarnah likerjev. Skoro tisoč delavk in delavcev je zaposlenih v teh tovarnah, ki delajo v glavnem s sladkorjem in drugimi prvinami v območju proste cone. Pomanjkanje sladkorja bi utegnilo prizadeti delo v tovarnah in to bi seveda prizadelo tudi delavce, ki bi vsaj začasno ostali brezposelni.
Sindikat Jestvinarjev CISL je tudi ugodno oceni) sporazum, ki je bil dosežen v tovarni SAFICA v Gradežu.
Sindikalisti so obsodili širjenje vesti, da je podražitev prehrambenih proizvodov posledica povečanih plač delavstva v industriji. Posebno so se ob tem vprašanju zaustavili pri ceni kruha, ki so jo, kljub nasprotovanju sindikatov, prejšnji teden povišali celo do 90 lir pri kilogramu. Sindikat CISL trdi, da je šel ves denar poviška proizvajalcem, tako tovarnarjem kot pekom - trgovcem.
Zadnja delovna pogodba delavcev pekam je bila podpisana septembra 1971. Že enkrat so trgovci zahtevali povišanje cene kruha, sindikati pa so se temu uprli in ugotovili, da bi bilo to neupravičeno.
Ker niso niti na trgovski zbornici niti na prefekturi upoštevali mnenja sindikatov in ker so trgovci samovoljno povišali ceno kruha, bo sindikat delavcev pekam FULPIA - CISL sklical v najkrajšem času enotno vodstvo sindika tov delavcev zaposlenih v prehrambni industriji. Predlagali bodo začetek pogajanj z delodajalci, da bi tudi delavcem pekam šel delež sedanjega poviška cene kruha.
V	zvezd s ceno kruha naj omenimo še, da velja še vedno cena za na-vachi kruli v Gorici 210 Ur za kilogram. Ker tega kruha običajno v pekarnah ni. imajo kupci pravico zahtevati, da jim trgovec proda boljše vrste kruha po tej ceni. če bi trgovci temu ne hoteli ugoditi, imajo kupci pravico pritožiti se na prefekturo ali na policijske postaje.
Sindikalno področje je precej ži->, čeprav se bližamo počitnicam tudi v velikih - in manjših tovar nah. V Gorici so se sestali zastopniki treh sindikatov gradbincev. Razpravljali so o dopolnilni pokrajinski pogodbi, za katero je pri nas zainteresiranih 2.600 ljudi.
V	Turjaku bo 4. avgusta enotna skupščina gradbenih delavcev. Na tej se bodo pogovorili o sindikalni borbi.
Sindikalno vodstvo je tudi ožigosalo še eno nesrečo na delu, ki se je pripetila prejšnji dan na nekem gradbišču v Tržiču. Smrt ie v tej nesreči našel delavec Marino Olivo.
Prve dni septembra se bodp sestala sindikalna vodstva delavcev, ki so zaposleni v lesnih tovarnah. Pričeli bodo z akcijo za novo delovno pogodbo v tej stroki.
Prepočasno delovanje komisij za ugotavljanje civilnih invalidov
Občinski svetovalec KD Marino Piani je poslal županu interpelacijo, v kateri ga sprašuje, zakaj ni trenutno v komisijah za ugotavljanje civilne invalidnosti psihiatričnih zdravnikov. V prejšnjem letu so delovale tri komisije, v katerih so bili tudi psihiatri, ki so lahko ugotavljali določene bolezni. Pq odhodu Casagrandejeve zdravniške skupine iz Gorice ni bilo v teh komisijah psihiatrov, zaradi česar se je delo precej zavleklo. Svetovalec Piani hoče od župana in od odbornika za zdrav-
• Danes ob 20. ari bo v dvorani Zveze Istranov v Ul. S. Pellico 1 skupščina uslužbencev trgovinske stroke, ki jo sklicuje sindikalna federacija stroke CGIL, CISL In UIL. Razpravljali bodo o novi delovni pogodbi.
• Osebje prefekture se je včeraj poslovilo od prefekta dr. Austrie, ki zapušča svoje delovno mesto. Dr. Au-strii so skupno z voščili Izročili spo minsko darilo.
stvo izvedeti, zakaj ne imenujejo v te komisije druge psihiatre. TO komisije, ki ugotavljajo civilno invalidnost, v zadnjem času prepočasi opravljajo delo. Doslej so u-goduo rešile 2.915 prošenj, nerešenih pa je še 2.041 prošenj.
Drevi prvi dan šagre v Štandrežu
Drevi se na štandreškem igrišču prične tradicionalna šagra. ki jo prireja domače športno društvo »Juventina*.
Današnji večer bo posvečen »odraslim dojenčkom*, saj so organizatorji pripravili tekmovanje z dudami, oziroma tekmo v pitju mleka iz otroške stekleničke.
Vzporedno s tekmovanjem in plesom, na katerem bosta nastopala ansambla «The Lords* in «The Robbles* bo deloval bogat srečolov
in seveda stojnice z domačo jedačo in pijačo. Letošnja zanimivost pa bo, da bodo pri eni stojnici prodajali veliko mortadelo, ki so jo nalašč kupili v Bologni in ki tehta 180 kg.
Dopolnilni tečaji na slovenski srednji šoli
Ravnateljstvo nižje srednje šole «Ivan Trinko* javlja, da bodo v mesecu avgustu dopolnilni tečaji za italijanščino, slovenščino, matematiko in nemščino po naslednjem umiku:
1.	avgusta ob 8.30 italijanščina in slovenščina (I. razred);
2.	avgusta ob 8.30 matematika in nemščina (I. razred);
3.	avgusta italijanščina in slovenščina (II. razred);
4.	avgusta ob 8.30 matematika in nemščina (II. razred).
Dostojno so proslavili 30-letnico padca fašizma
Priložnostni govor je imel župan Andrej Jarc, govorila sta tudi svetovalca Zanier in Černič
Prejšnjo sredo, 25. julija ob 21. uri se je sestal na izredni seji do-berdobski občinski svet. Edina točka dnevnega reda je bila proslava 30-letnice padca fašizma.
V sejni dvorani v Ul. Mučenikov za svobodo je ob določeni uri župan Andrej Jarc odprl svečanost. V daljšem nagovoru najprej v slovenskem nato v italijanskem jeziku, je župan orisal križev pot protifašističnih organizacij v dvajsetletnem obdobju. Omenil je velik krvni davek, ki so ga slovenski in še posebej primorski rojaki plačali za osamosvojitev izpod fašističnega režima. Posebej se je spomnil domačinov, ki so padli kot talci, na fronti ali v koncentracijskih taboriščih. Na koncu govora so padle za svobodo počastili z enominutnim molkom, nakar je župan prepustil besedo svetovalcem.
Za listo občinske enotnosti je spregovoril svetovalec Olinto Zanier, ki je soglašal z županovim poročilom in poudaril veliko težo, ki so jo imele za časa fašizma ilegalne krajevne organizacije prosvetnih dru-

V PRIREDBI DOMAČEGA LETALSKEGA KLUBA
Septembra bo v Gorici 8. svetovno prvenstvo radijsko vodenih letalskih modelov «F B A»
Sodelovalo bo 30 držav - Prvič bodo na svetovnem prvenstvu sodelovali Jugoslovani • V Italiji so s tem športom ukvarja 500 ljudi
V Gorici bo od 11. do 16. sep-1 modelarstvo je precej razširjeno,
tembra osmo svetovno prvenstvo radijsko vodenih letalskih modelov razreda «?' 3A». Prvenstvo prirejajo Letaiski klub v Gorici, Letalska zveza Italije in Mednarodna letalska federacija. Predsednik Letalskega kluba inž. Lodatti in sodelavci, člani pripravljalnega odbora, so se prejšnji večer pogovorili z novinarji o tem važnem mednarodnem dov.odku.
Svetovna prvenstva prirejajo vsaki dve leti. Zadnje je bilo leta 1971 v Kaliforniji v ZDA, prejšnja pa so bila v raznih evropskih deželah (Zahodna Nemčija, Francija, Velika Britanija, Belgija, itd.), Prvič se vrši letos prvenstvo v Italiji, prvič bodo na njem sodelovale vzhodnoevropske države, in sicer Jugoslavija, Bolgarija, češkoslovaška in Madžarska. Letos bodo na svetovnem prvenstvu prisotni prvič tudi Izraelci, Grki in Spanci.
V Gorici bo udeležba največja, kar so jih do sedaj zabeležili na svetovnih prvenstvih. Sodelovali bodo tekmovalci iz tridesetih držav (na zadnjem prvenstvu v ZDA jih je bilo 22, na predzadnjem v Nemčiji pa 26). Prisotnih bo 112 tekmovalcev. Vsako skupino sestavljajo načelnik in trije člani (nekatere države niso sicer prijavile popolne ekipe).
Prireditelji pričakujejo, da bo ob tej priliki dospel,, v Gorico približno 500 ljudi. Poleg tekmovalcev bodo namreč prisotni tudi zastopniki letalskih zvez in klubov, časnikarji in drugi spremljevalci. Prireditelji so za datum prireditve izbrali drugi teden v septemhiu. ko ni v našem mestu drugih običajnih mednarodnih prireditev. Tako bodo tudi hoteli imeli precej prostora na razpolago.
Kako to, da je mednarodna letalska federacija izbrala Gorico za prirejanje svetovnega prvenstva, so hoteli izvedeti novinarji. Izbira se vrši na podoben način kot za olim-piado, je bil odgovor, šestčlanska komisija CIAM se sestane v Parizu in na podlagi raznih kriterijev izbere ne le državo, marveč tudi mesto, kjer naj se prvenstvo vrši. Obvelja pa vedno kriterij pripravljenosti in resnosti, ki je potrebna za tako prireditev. Zaradi tega smo v Gorici počaščeni, da se nekaj takega prireja, posebno še, ker deluje v Gorici skupina navdušenih pristašev tega športa.
Prišli smo do športa. Letalsko
manj pa ono na radijsko povelje. V Italiji se ukvarja s tem športom od 400 do 600 ljudi. Največ jih je v Toskani in v Emiliji (od tod bo tudi italijanska tekmovalna ekipa). Majhna letala krožijo po zraku z brzino tudi do 100 km na uro, poveljnik pa je na zemlji in vodi let z radijskimi povelji.
V	kategoriji «F 3 A», ki je najbolj zahtevna, uporabljajo letala s približno težo 3 kilogramov, z odprtino kril 1,60 metra, dosežejo lahko hitrost 100 km na uro, njihov motorček ima 10 kubičnih centimetrov. Tekmuje se tako, da morajo letala izvajati obvezne in neobvezne akrobatske polete v času desetih minut. Da žirija lahko sledi tem akrobacijam, je potrebno, da letijo letala točno na odmerjenem prostoru v višini od 15 do 100 metrov.
Po nalogu Letalskega kluba v Gorici je inž. Ciuffariri pripravil na letališču dve asfaltni stezi s 70 metri premera, ki bodo služili za tekmovanje. V nedeljo so domači aero-modelisti poskusili te naprave in ugotovili, da so v redu.
O priredbi tega tekmovanja je govor te dve leti, je dejal inž. Lodatti. Letaiski klub si je prizadeval. da bi bilo to svetovno prvenstvo v Gorici, |da bi tako skušali ponovno valorizirati naše letališče. Sami so tudi preuredili dva hangarja in eno poslopje. Pomoč pa so dobili tako od dežele kot od gori-ške občine.
Sočasno s prvenstvom bo tudi mednarodna razstava letalskega modelarstva in tudi sejem tega blaga. Prireditelji pa menijo, da bi lahko na sejmu sodelovala tudi druga podjetja, in jih zato vabijo na udeležbo. Prireditev bo namreč brez dvoma privabila veliko ljudi.
V	pripravljalnem odboru so Inž. lodatti. prof. Santi, ing. Ciuffarin, Pecorari, Ličen. Candoti. Trombetta ir, Zampieri.
Na svetovnem prvenstvu bodo sodelovali tekmovalci iz naslednjih držav; Južna Afrika, Avstralija, Av-r-trija. Belgija, Bolgarija, Kanada, Češkoslovaška, Južna Koreja, Danska, Finska, Francija, Japonska, Velika Britanija, Grčija. Irska. Izrael, Italija, Jugoslavija, Liechtenstein, Luksemburg, Mehika, Norveška, Nizozemska, Portugalska, Zvezna republika Nemčija, Španija, ZDA, Švedska. Švica in Madžarska.
m. w.
Dežurne prodajalne časopisov
med poletnimi počitnicami
S ponedeljkom, 30. julija bo večina prodajaln časopisov zaprtih zaradi poletnih počitnic, ki bodo trajale do 12. avgusta. V tem času bodo v Gorici in okolici dežurne naslednje prodajalne časopisov: Bertazzo, Ul. Del Carso; Larise, Trg Cavour; Savio, Ul. Giustinia-ni; Scuotto, Ul. S. Chiara; Manias, Ul. E. Toti; Stanič, Drevored 20. septembra; Sandri, Ul. Formica; Gurtner, (JI. Carducci; Sussi, Travnik; Trivellato, Verdijev korzo; Co-stanzo. Ul. Crispi; Paulin, Ul. Ve-niero; Nanut, Ul. V. Veneto; Brun-zin. prodajalna pri bolnišnici; De-rocchi. Ul. Garzarolli; Lotti, Trg Municipio; Collenzini, prodajalna na Korzu Italija; Devecchi, Ul. B. Ca-sale; Cecotti. Korzo Italija; De-petris, Tržaška cesta; Kristančič, Ul. Duca D’Aosta; Laurenti, Mihaelova ulica; Giorgolo, Ul. Cupo-distria; Fontanin. Madonnina del Fante, De Fomasari, Ločnik.
štev, osvobodilnih odborov in celic komunistične stranke.
Podžupan Karel Černič pa je svoj poziv naslovil predvsem na mladino, katero je povabil naj budno čuva svobodo in človečanske dobrine, ki so jo, sedaj že starejši rodovi, s krvjo priborili. Na koncu je dejal Černič, da so fašisti dvajset let ropali slovenski narod na kulturno - socialnem polju, niso pa u-speli oropati slovenske besede in zavesti, ki se je uprla sovražniku in zmagala. Govor je zaključil z vzklikom »Smrt fašizmu — svoboda narodu*. Nato so občinski svetovalci podpisali protifašistično resolucijo.
Pred zaključkom seje se je župan toplo zahvalil občinstvu, ki se je za to priložnost v velikem številu odzvalo vabilu občinske uprave in tako ponovno izpričalo protifašistično zavest kraškega ljudstva.
Janko Gergolet
Tečaji zavoda ENALC
Zavod ENALC prireja razne izpopolnjevalne strokovne tečaje. Med temi tečaje za hotelsko in restavracijsko osebje. Ti tečaji so se pričeli pred dnevi v hotelu ENALC ob nabrezinski obali. Udeležujejo se jih tudi gojenci iz naše pokrajine. Poleg tega prireja ENALC v Gorici, Ul. Mazzini 4, tudi tečaje za prevajalce slovenskega, nemškega in angleškega iezika ter knjigovodstva. Tečaji so tudi večerni. Informacije dobijo zainteresirani v pisarni zavoda.
Razstave
V Goriškem muzeja v gradu Kromberk pri Novi Gorici je na ogled razstava 27 grafičnih del slikarja Toneta Kralja. Razstava ima predvsem informativni značaj in pomeni uvod v prizadevanja Goriškega muzeja, ki namerava v prihodnje širše in bolj poglobljeno prikazati njegov grafični o-pus; podobno velja za Kraljeve freske v številnih cerkvah na Primorskem, ki tudi še vedno terjajo poglobljeno obravnavo.
Razstava grafik Toneta Kralja v Goriškem muzeju vključuje stvaritve, ki so nastale v času med 1921 in 1971. Razstavljena sta tudi dva grafična cikla lz povojnega časa. Črno zlato — Trbovlje in Zemlja. Razstava bo odprta do konca avgusta in si jo obiskovalci lahko ogledajo vsak dan (razen sobote) od 7.30 do 14.30, ob nedeljah pa med 13. in 18. uro.
....................................m.................................
PRIČEL SE JE V TRSTU
Danes popoldne bodo dospeli v Gorico udeleženci protimilitarističnega pohoda
Ob 18. uri bo v Ljudskem vrtu javno zborovanje * Jutri odidejo v Krmin
Udeleženci protimilitarističnega pohoda, ki so ga pričeli včeraj v Trstu in ki se bo zaključil 4. avgusta v Avianu, bodo danes popoldne iz Tržiča dospeli v Gorico. Ob 18. uri so prireditelji napovedali zborovanje na ploščadi pred javnim vrtom ob Korzu Verdi.
Udeleženci bodo prespali na starem nogometnem igrišču v Ulici Baiamonti, ki jim ga je dala na razpolago občina, potem ko je odklonila zavod Lenassi.
Prireditelj hočejo, kot je dejal tajnik radikalne stranke Pamella na uvodnem zborovanju v Trstu, da se pohod izvedle na miren način.' Spominjamo se lanskega pohoda, ko so fašisti pomazali zidove hiš in tlak ulic s sramotilnimi napisi in ko je skupina fašističnih razgr-riačev motila v mestu tako pohod kot zborovanje.
Pohod podpirajo razne organizacije kot so radikalna stranka, War Resisters International, združenje proti uporabi sile, mednarodno pro timdlitaristačno gibanje, tržaška a-narhistična skupina Germinal, socialistična federacija v Gorici, gibanje Lotta continua.
Jutri bodo udeleženci pohoda nadaljevali pot proti Krminu, v soboto pa iz Krmina v Palmanovo. V nedeljo bodo v Vidmu, v ponedeljek v Codroipu, v torek v Ca-sarsi, v sredo v Pordenonu, v četrtek v Avianu, naslednjega ctae pa se bodo t vozili odpravili v Peschiero, kjer je vojaški zapor.
Pohoda se med drugimi udeležujeta tudi znana gledališka in filmska igralca Franca Rami Dario F6.
30 dni zdravljenja za mladega delavca
Na Svetogorski cesti se je včeraj ob 15.30 ponesrečil 19-letni delavec Andrea Mastromatteo iz UL Duca d’Aosta 27.
Mladenič je z mopedom gilera vozil proti solkanskemu mejnemu prehodu, ko je na ovinku pri Ur-šulinkah zgubil nadzorstvo nad vozilom in treščil v rob pločnika. Z rešilcem so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico, kjer mu je dežurni zdravnik ugotovil zlom desne lopatice, zaradi česar se bo zdravil 30 dnL
• šolsko skrbništvo javlja, da so podaljšali do 6. avgusta rok, na
iioi“pj:7 k ‘t-roija laMco stalni pro csoi ji 11 " • za pi mestitev.
9 Šolski skrbnik javlja, da so še vedno objavljene na oglasni deski skrbništva prednostne lestvice profesorjev, ki bodo lahko poučevali na šolah s slovenskim učnim jezikom. Morebitne pritožbe je treba poslati na skrbništvo najkasneje do 5. avgusta 1973.
Pisarne Slovenske kulturno gospo darske zveze, Slovenske prosvetne zve ze in Kmečke zveze v Ul. Malta 2, bodo od ponedeljka 23. julija do 25. avgusta tl. poslovale za stranke sa mo ob delavnikih od 9. do 13. ure.
Izleti
V Jazbinah umrla Matilda Prinčič - Nifcolavčič
V	goriški bolnišnici je umrla najstarejša prebivalka Jazbin, 86-letna Matilda Prinčič vd. Nikolav-čič. živela je na kmetiji v Jazbinah, na Dolgem bregu. Mož Mihael ji je umrl že pred več leti, pred nekaj dnevi so je prepeljali zaradi bolezni v goriško bolnišnico.
Pogreb bo iz goriške bolnišnice na pokopališče v Ločnik danes ob 9. uri. Hčeri Lidl, ki je bila pred leti v službi v naši upravi, in sinovoma ter drugim sorodnikom naše sožalje.
Na gasilski olimpiadi v Brnu srebro za meblovke
V	češkoslovaškem mestu Brno je bila od 9. do 15. julija gasilska olim-piada. na kateri je sodelovalo 17 držav s 126 tekmovalnimi ekipami. Med tekmovalci so bili tudi Jugoslovani s desetimi ekipami, od tega dve ženski.
Jugoslavija se je na olimpiadi zelo dobro izkazala, saj so njene ekipe pobrale kar 5 zlatih, 4 srebrne in eno bronasto medaljo ter se uvrstile kot država na tretje mesto, takoj za češkoslovaško in Avstrijo. NI treba posebej poudarjati, da je bila konkurenca izredno ostra, kriteriji tekmovanj pa zelo zahtevni.
Ena izmed dveh ienslah ekip iz Jugoslavije je bila iz Mebla v Novi Gorid. Osvojila je srebrno medaljo, kar je vsekakor velik uspeh. Dodati pa je Se treba, da je prizadevnim gasilkam iz Mebla za las ušla zlata medalja. Imele so smolo pri vezanju sesalnega vozla, ker sta se jim zapletli ventilna in vezilna vrv, pri čemer so izgubile osem dragocenih sekund, kar jih je stalo deset kazenskih točk in zlato odličje.
Na zaključni slovesnosti v Brnu je bilo nad 60.000 ljudi in posebno Jugoslovane so zelo gostoljubno in toplo spujeli.
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 5. avgusta družinski izlet v Polhov Gradec in v Ljubljano. Vpisovanje in vsa potrebna pojasnila na sedežu SPD, Ul. Malta 2, vsak delavnik od 9.30 do 12.30 do ponedeljka, 30. julija.
Prosvetno društvo »Briški grič* Iz števerjana priredi 15. in 16. avgusta avtobusni izlet v Jugoslavijo. Obiskali bodo Reko, Plitvička jezera. Karlovac (kjer bodo prenočili), Zagreb, Kumrovec, Rogaško Slatino in Savinjsko dolino. Za dve kosili, eno večerjo in prenočišče je poskrbljeno. Vpisovanje sprejemajo pri odbornikih društva. Zainteresirani naj se čimprej javijo za vpis, ker je število prostorov v avtobusu omejeno.
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi danes, 27. julija in jutri. 28. julija izlet do Zadnjice (Trenta) na Preboda vce ob otvoritvi obnovljene Zevske koče. Izletniki bodo obiska-tudi Sedmero jezer.
SPD organizira 11. in 12. avgusta vzpon na Viš Jof Fuart ter 16.. 17. in 18. avgusta vzpon na Triglav.
-Kino,
i.orirtt
VERDI 17.00—22.00 «11 furore delta Cina colpisce ancora* B Lee. Barvni film.
CORSO 17.30—22.00 »Sotto a chi toc-ca». D. Reed in P. Sanchez. Barvni film.
MODERN1SSIMO Zaprte,
CENTRALE Zaprto.
VIDtir' Zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Causa di di, vorzio*. Barvni film.
AZZURRO Zaprto.
PRINCIPE 18.00- 22.00 «L'ossessione del mostro*. Barvni film.
Aorti t Utri ort
SOŽA »Šerif to je dež*-'- nasilja*, a-meriški ba^Til film ob 18.30 in 20 30.
SVOBODA »Pravica do rojst'a* mehiški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE Prosto.
RENČE Prosto.
PR VAČ IN A Prosto.
KANAL Prosto.
DE2URNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je deriima lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je detur-na lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341.
■ ...................—
Krvodajalni skupini v Gorici so darovali: dr. Arlette Dalla Pozza 10.000 lir v spomin Silvia Silvestri ja; družina Luigija Valente v spomin Silvia Stlvestrija; Paola Vatteroni 2000 lir v isti namen ter Grete Tripodi v spomin nofcni-ona Nicole Ruffa je darovala 5000 Ur.
27. julija 1973
PRIMORSKI DNEVNIK
Ob trideseti obletnici padca fašizma
25. JULIJ A. PERTINIJA
Ko se je pred tridesetimi leti zrušil fašistični režim, smo vsi demokrati, vsi antifašisti sprejeli vest s ponosnim zadoščenjem. Torej niso bili zaman napori, kri in žrtve, vloženi v borbe proti tej najodvratnejši tiraniji buržoazije nad demokratičnimi delovnimi množicami, tiraniji, ki se je zdelo, da ji ne bo konca. Torej
—	smo z neizmernim zadoščenjem ugotavljali zlasti primorski Slovenci
—	ni bila zaman žrtev bazoviških junakov, žrtev Tomažiča in njegovih tovarišev. Niso zaman padali partizanski borci sredi srditih bojev, da tri ugonobili zatiralski stroj, ki je uničeval ljudi, njihove duhovne in gmotne dobrine, jih zasužnjeval. Torej ni mč večnega, zlasti pa niso večni tiranija, nasilje, sovraštvo in uničevanje. Toda vedno sproti se je treba s temi nevarnostmi spopadati, ker so v družbah ljudi nenehoma prisotne sile. ki hočejo na svetu u-veljaviti zakon džungle, prednosti močnejšega, narilnejsega.
Ko smo — kjerkol‘ smo se v tistem trenutku znašli: v ječi ali taborišču ali pod ooinačim krovom ali kot partizani sredi gozdov — izvedeli veliko novico, ki nas je močno spodbudila in prežela s še odločnejšim borbenim duhom, smo vedeli, da s tem še ni končan tudi boj proti slehernemu nasilju in izkoriščanju, proti vsem oblikam tiranije nad ljudmi, ki jim pripada vse, samo ne to, da bi živeli kot sužnji. Zato se je boj nadaljeval z nezmanjšano silo, bilo je še mnogo krvi in žrtev, preden je prišbi velika zmaga in smo lahko otipljivo občutili svobodo, ki smo si jo priborili z malone golimi rokami.
Tako smo čutili in doživljali pred tridesetimi leti. Boj pa se nadaljuje, ker še ni končan. Z nezmanjšano srditostjo. čeprav v drugačnih pogojih in z drugimi sredstvi.
Ob priložnosti tridesete obletnice zgodovinskega poraza fašizma, ki so se ga združeni in posamično takrat veselili vsi napredni ljudje, pa na tem mestu danes objavljamo zanimiv zapis današnjega predsednika parlamenta, Sandra Pertinija, o tem, kako je ta dogodek sam doživljal.
«26. julija zjutraj sem se sprehajal s prijateljem Fundom vzdolž spalnic konfinirancev, ko sva nenadoma opazila, da se črnosrajčniki, namesto da bi pazili na nas, kot so običajno delali, nekaj med sabo razburjeno menijo. Bili so kot iz sebe in vsi poparjeni. »Le kaj imajo,* sva se vpraševala. Nenadoma so iz spalnic hiteč začeli prihajati konfiniranci. Vsi so se napotili proti majhnemu trgu. kjer smo običajno poslušali radio. Šla sva za njimi. Trg je bil nabito poln konfinirancev. Bila je osma ura. V radiu smo začuli udarec u-re, kratka tišina, nakar je napovedovalec začel čitati znano poročilo: ^Njegovo veličanstvo kralj in cesar je sprejel demisije na položaj vladnega predsednika in prvega ministra ter državnega tajnika, ki jih je predložil njegova ekscelenca vitez Benito Mussolini...*. Eden od konfinirancev je zakričal: Živela svobodna Italija.'. Zaploskali smo in se vrnili v spalnice. Čudno je bilo to, kar se je dogajalo v nas: dvajset let smo — v izgnanstvu, v ječi ali na konfinu — čakali na padec fašizma, zdaj pa smo to dočakali, ne da bi kakorkoli dali duška svoji radosti. Vendar je vsakdo mislil na velike odgovornosti, ki si jih bo naložil novi vodilni razred, ki si jih bomo naložili mi: vsi smo mislili na težko dediščino, ki jo je bil zapustil fašizem, in slutili, da nas čakajo še naporne in trde bitke, potem ko smo dolga leta bili prisilno nedejavni.
«Pogovoril sem se s Fancellom, Scocimarrom, Spinellijem, Sacchio, Lazarjem Fundom in drugimi: takoj je treba ustanoviti odbor, ki bi prevzel v svoje roke kolonijo konfinirancev, okrog osemstopetde-set ljudi. Ko smo odbor ustanovili, smo se odpravili k direktorju kolonije, komisarju Guidi, zahtevali smo od njega razgovor. Sprejel nas je bledega obraza. Opazil sem, da je z zida izginila Mussolinijeva slika. Visela je le še kraljeva. Takoj je pomislil, da smo ga prišli aretirati. Toda omejili smo se na to, da smo mu predložili nekatere zahteve:
1.	Vodstvo kolonije naj praktično vzame v roke odbor.
2.	Nemudoma naj se preneha z zasledovanjem oziroma nadzorovanjem, ki so mu bili od strani miličnikov podvrženi nekateri med nami (Terracini, Bauer, Scocimarro, Fancello, Pertini).
3.	Miličnikom naj se takoj prepove nošnja črne srajce, ker je bila milica vključena v redno vojsko.
4.	On sam naj posreduje pri notranjem ministrstvu, da bi vsi konfiniranci bili čimprej osvobojeni.
V tem smislu je odbor 31. julija poslal predsedniku vlade naslednji telegram: ^Konfiniranci in interniranci na Ventotene zahtevajo, da se jih obvesti glede njihove osvoboditve in dajo na razpolago prometna sredstva. Francesco Fancello, Mauro Scocimarro, Pietro Secchia, Alessandro Pertini, Gio-vanni Domaschi, Altiero Spinelli, Lazar Fundo, Antonio Babich, Antonio Francovich. Ventotene*. Telegram, 7. avgusta 1943 «V tem trenutku, ko je fašistični režim sramotno in sredi splošnega zaničevanja ljudstva propadel, potem ko je prej bil sprožil katastrofalno vojno in povzročil številne ruševine, izločil na tisoče italijanskih državljanov, nasprotnih despotizmu, iz nacionalnega življenja ter izgnal vse one, ki so branili svojo domovino pred napa-
ustavnih socialnih in nacionalnih svoboščin, ki so jih tako odločno branili po ječah in v konfinaciji, p želji, da bi se Italija vključila v okvir svobodne Evrope, zahtevajo konfiniranci in interniranci otoka Ventotene, kot posledico zrušitve fašističnega režima, takojšnjo o-svoboditev obsojencev in političnih kaznjencev. Francesco Fancello, A-lessandro Pertini, Altiero Spinelli, Pietro Secchia, Mauro Scocimarro, Lazar Fundo, Ante Babich, Antonio Francovich*.
«Odpotovala je prva skupina konfinirancev. Bila je poslana velika ribiška ladja. Videli smo jih, kako so stopili nanjo in se povzpeli na njene jambore, od koder so nam mahali z rokami in robci. Nenadoma je začel neki interniranec, bivši španski borec, ki se ni vedelo, kako mu je uspelo, od enega do drugega koncentracijskega taborišča, vse do otoka Ventotene ponesti s sabo trobento, na vso sapo igrati pesem: Va fuori d'ltalia, va fuori che č l’ora. Na pomolu se
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Rosignanove risbe v «Cartesiusu»
(Nadaljevanje na 6. strani) (Iz knjige »Sandro Pertini: sei condanne, due evasioni*)
Letos pomladi je v občinski galeriji Livio Rosignano razstavljal vrsto oljnatih slik, zasnovanih izključno na temo tržaškega življenja, kar kaže, da je Rosignano eden tistih redkih tržaških slikarjev, ki jih danes še vedno zanima človek, katerega podoba je sko-roda izginila iz tržaških razstav in se zdijo zato pokrajine, vasi, ulice itd. nekako že izumrle, pa čeprav jih obseva veselje sončnih dni. Toda jarke svetlobe na Ro-signanovih podobah ne najdemo, ker daje slikar prednost zamegle-nemu ozračju in somraku še preostalih tržaških kavarn, morebitnih starih točilnic in sploh okolja, ki izginja, kot izumirajo tudi njegovi redki osamljeni gostje, o-stareli v času, ki je že za nami.
Morebiten pojav mlajših likov v Rosignonovih slikah kvečjemu še podčrtuje prelom med sedanjostjo in preteklostjo. Tako ostajajo ljudje v svojih značilnostih obraza in predstavljajo glavno o-sišče, okoli katerega se sprošča emotivni napon, ki se nato stopnjuje v okolju zastarelega pohištva, oprave in podobnega.
Kako je mogel slikar dušeslov-no tako zadeto povezati človeka
z okoljem, moremo sedaj spoznati v šestdesetih perorisbah na razstavi v galeriji «Cartesius». V bistvu so to velike študijske predloge za oljnate podobe. V njih je Rosignano mojstrsko ujel like številnih ljudi, moških in žensk vseh starosti, tako kot jih je videval na ulici, doma, v javnih lokalih, sredi njih dnevnega opravila. Vedno preprosto, brez lova za grafičnimi učinki, tako pač, kakor se nam kažejo v resnici.
Ne glede na to, posebno v ne-fragmentarično zajetih izrezih o-kolja kot so na primer gostilniški vrtiči, dvorišča in podobno, pa te študije dosežejo tolikšno raven te likovne zvrsti. Dehti pa iz vseh. kot pri domačem kruhu, tisti nepogrešljivi vonj pristnosti življenjskega utripa, zajetega vanje z mojstrsko igro peresa, zdaj tankih, drugič močnih potez, ki ustvarjajo rahlost luči in temino senc. Jasne in brez dekorativno-sti mnoge prekašajo umetniško vrednost danes sicer bolj upoštevanih grafik, izdelanih na razne razmnoževalne načine, ker so pač enkratni in neponovljivi izraz u-metnikove ustvarjalnosti.
MILKO BAMBIČ
niiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiHimiiiiiiitiiiiiiiiiiifiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiia
KAMNIK SLAVI DANES OBČINSKI PRAZNIK
Zelo prikupno mestece pod Kamniškimi Alpami
Nekoč je bil Kamnik pomembnejši od Ljubljane - Zgodovinske zanimivosti v mestu in okolici
Kamnik slavi danes svoj občinski praznik. Na dan 25. julija 1941. leta je bil blizu opekarne v Volčjem potoku sestanek vojno - revolucionarnega komiteja za kamniško okrožje. članom komiteja je Tomo Brejc prinesel od centralnega komiteja komunistične partije Slovenije naročilo, naj se začne v kamniškem o-krozju oborožen upor. In ta upor, ki so ga poleg pokojnega Toma Brejca vodili še dr. Marjan Dermastja, Tone Sturm in Roman Potočnik, se je začel že dva dni pozneje, 27. julija 1941 opolnoči. Tistega leta je na ta dan bila nedel.ja. In v spomin na ia dogodek slavi kamniška občina občinski praznik.
Za letošnji občinski praznik so Kamničani pripravili vrsto svečanosti. Že v petek so se v Kamniški Bistrici domačini srečali z izseljenci in zdomci, v nedeljo so pri lovski koči v Palovčah razvili prapor občinske lovske družine, včeraj so v gradu Zaprice odprli republiško razstavo z naslovom »Osvoboditev, obnova in izgradnja*, danes bodo pri notelu Malograjski dvor imeli sprejem odbornikov občinske skupščine Travnik, nocoj pa bo nastop folklornih skupin iz pobratenega Travnika in Kamnika. Na tej prireditvi bodo tudi zamenjali listine o pobratenju med Kamnikom in «Andričevim mestom*.
Jutri bo delegacija iz Travnika položila venec k spomeniku revolucije v Kamniku, nakar bo slavnostna seja občinskih s’-unščin Kamnik in Domžale, kajti tudi domžalska občina slavi danes svoj občinski praznik.
Kamnik, prijazno mestece pod Kamniškimi Alpami, je nekoliko «s poti* in je zato posebno našim ljudem bolj malo znano. Ljudje, ki se v pretežni večini odpravljajo «v svet* s svojimi vozili, ubirajo po navadi glavne arterije in te v resnici vodijo na Gorenjsko ali na Štajersko mimo, bolje povedano, stran od Kamnika. In vendar je Kamnik, ki slavi danes svoj občinski praznik, vreden da ga obiščemo.
Kot smo že navedli, se je Kamnik uprl nacizmu že sredi 1941 in slavi v tem smislu svoj praznik z vrsto prireditev. Toda tudi sicer, tudi izven takšnih slavnosti je Kamnik zanimiv in privlačen, pa čeprav je razmeroma majhno mestece, saj šteje le okoli 6 tisoč prebivalcev. Nekoč pa je bil Kamnik zelo pomembno središče, zgodovinarji pravijo celo, da je bil pomembnejši od Ljubljane.
V Kamnik pridemo, če kakih 10 km iz Ljubljane proti Mariboru kre-
Motiv iz Kamnika
nemo skozi Domžale proti severu in po desetih kilometrih smo ze v mestecu pod Kamniškimi Alpami. Malo mestece ima svoj »Mali grad* torej majhen grad na vrhu skalnatega griča, kar sredi mesta. Nekeč je ta grad veliko pomenil, ker je v srednjem veku odtod, z griča »kontroliral* Tuhinjsko dolino, ki je bila tedaj zelo pomembna komunikacijska pot ljubljanske kotline, točneje komunikacijska not, ki je povezovala Ljubljano s Celjem, oziroma Kranjsko s štajersko. Tu imamo tudi cerkvico romanskega stila iz 13. stoletja, staro kripto s freskami iz začetka 15. stoletja, nad železniško postajo je ohranjenih nekaj starih mestnih zidov, vtem ko bomo v župni cerkvi videli slike, ki nosijo podpis Jelovška in Metzingerja. V mestnem muzeju v gradu Zaprice je obiskovalcu na voljo veliko zelo zanimivih predmetov 1’ kamniške preteklosti, na kamniškem pokopališču pa je grob slovenskega pesnika Antona Medveda.
Kdor se zanima za umetnost, zgodovino in druge kulturne posebnosti, bo imel v Kamniku obilo možnosti, da bo lepo prebil nekaj ur, pa tudi kak dan, da si bo vse ogledal. Kogar pa zanimajo bolj gore in daljši izleti, mu Kamnik lahko služi kot primerna baza za manj ali več zahtevne ture v hribe, saj vodi iz Kamnika pot na Veliko planino, na Krvavec, na Tolsti vrh, Malo pla-
......................................................................trn......
Kritike španskega turizma
MADRID, 26. — Naraščanje cen in špekulacije s tem so danes na dnevnem redu povsod. Samo ob sebi se razume, da prihaja to še bolj do izraza v letoviških krajih, kajti tam je gost tako rekoč primoran ravnati se po razmerah, na kakršne naleti, saj mu drugega ne preostane. V Španiji doživljajo celo pravi »škandal*, kot piše madridski dnevnik «ABC» v svoji dolgi reportaži s katero se pridružuje splošni tiskovni kampa-niji proti tako imenovanim »špekulantom na turističnem področju*.
Madridski dnevnik poudarja, da so cene prehrambenega blaga na obalnih področjih Španije in v turističnih krajih sploh v spiošnem za 40 odstotkov višje kot v Ma-dridu, v glavnem mestu dežele, dom in agresijo, in vtem, ko po- ki j«, sicer drago. Nadalje da ga Javljajo zahtevo po obnovitvi vseh • stinci m trgovci drugače ravnajo
s tujimi gosti, ki jih pošljejo sem turistične agencije, in s tako imenovanimi »neodvisnimi* turisti. Nekateri javni lokali in hoteli so celo »rezervirani* samo za tujce. Pri vsem tem pa je, kot pišejo španski časopisi, organizacija skrajno pomanjkljiva.
Pred nekaj tedni je neki drugi madridski časopis s točnim navajanjem primerov obsodil določene javne lokale, ki »prisilijo kliente, da uživajo slabo in pomanjkljivo hrano po cenah, ki so določene za vse drugačno oskrbo, časopisi v splošnem napadajo cene in kakovost prehrambenega blaga tudi v trgovinah in supermarketih, kar da meče slabo luč na vso Španijo. Hkrati tisk priznava, da odpovedujejo tudi razne turistične infrastrukture in da je slaba kontrola s strani krajevnih in osrednjih oblasti.
nino itd. Sicer pa so iz Kamnika možni tudi krajši izleti na primer na Stari grad, v Mekinje, v Nevlje, v Stahovico, Zgornje Stranje itd.
Kamnik pa je tudi pomembno gospodarsko središče, kajti okoli Kamnika je cela vrsta večjih in manjših industrijskih podjetij, saj spada skupno z Domžalami in Kranjem v enega ekonomsko najbolj razvitih predelov Slovenije.
Na poreški rivieri dobro kaže
Iz jugoslovanskih letoviških krajev prihajajo povoljne vesti. Lahko bi bile celo zelo povoljne. če bi se med uspehe ne vrinjal tudi kak neuspeh. V tem primeru gre v glav nem za vprašanje pomanjkanja prostora, kajti gostov je več, kot je ležišč in marsikateri hotel je »zagotovil* gostom več ležišč, kot jih dejansko ima in ko prispe gost, se mu lahko zgodi, da ga napotijo »dalje*, ker mu ne morejo nuditi strehe.
Turistična sezona je tudi v Istri spet rekordna, še boljša kot leta 1971, tako da imajo na poreški rivieri sedaj nič manj kot 50 tisoč turistov. Samo v Vrsarju je trenutno nad 13 tisoč domačih in tujih gostov. V tem majhnem kraju, 8 km od Poreča, pravijo, so imeli v prvih šestih mesecih letošnjega leta 180 tisoč nočitev, kar je za 55 tisoč več kot v istem razdobju lanskega leta. V Poreču, ki razpolaga z veliko večjimi zmogljivostmi, so v prvih šestih mesecih prav tako imeli za obilnih 50 odstotkov več domačih in tujih gostov, kot v prvih šestih mesecih lanskega leta.
Toda prvi meseci v letu niso meseci, ki gostinstvu največ prinesejo, ker sc glavni turizem začne z julijem in se nato čez polni avgust razpotegne, v september in oktober. Zato v poreških turističnih krogih pravilo, da bo letošnje leto izredno plodno leto, tako da bo na primer turistično hotelsko podjetje »Anita* v Vrsarju potolklo vsa dosedanja prvenstva in zabeležilo morda celo 700 tisoč nočitev, kar bi bilo za 55 odst. več kot lansko leto.
Res je, da ne smemo delati zak ljučnih računov era* koncem leta, kajti nekaj dni slabega vremena pa kvari vse, toda, v objektih »Anita* imajo 9.500 domačih m tujih gostov. Med temi so tudi tako imenovani naturisti, oziroma nudisti, ki jih je letos kar 5.000.
PETEK, 27. JULIJA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.15	PROGRAM ZA OTROKE:
Filmi, dokumentarci in slikanice
18.45	KENGURU SKIPPY Film
Četrta epizoda
19.15	IZBRANI FILMI ZA MLADINO
19.45	ŠPORTNI DNEVNIK ITAL. KRONIKE PARLAMENTARNA KRONIKA
20.30 DNEVNIK
21.00	POSEBNE ODDAJE DRUGIH
Za posebno oddajo Dnevnika bo Ezio Zefferi začel nocoj oddajo z gornjim naslovom. Gre za ankete, reportaže, analize itd., vendar za dogajanja izven italijanskih meja, za reportaže in analize življenja iz bližnjih dežel. Poseb nost te oddaje bo kratek pogled v kako deželo, vendar pa ne preko italijanske TV kamere, pač pa preko reportaž, ki so jih izvedli televizijski in drugi avtorji v lastnih deželah. Tako bo na primer Francoz prikazal Francijo, Anglež svojo Anglijo itd. Britanci bodo na primer s svojo reportažo Hyde Park, ki jo je napravila BBC dejansko po peljali opazovalca po najrazličnejših predelih britanskega življenja, oziroma po tistih »življenjskih kotičkih*, ki se v svetu pripisujejo Britancem
Te posebne reportaže bo italijanskemu občinstvu predsta vil Enzo Forcella, ki bo od časa do časa intervjuval same avtorje reportaž in s tem obrazložil posamezna dogajanja, da bo gledalcu laže razumeti dogajanja na ekranu
22.00	GLASBENI SPORED
KLASIČNA, LAHKA IN POP GLASBA
Oddajo vodi Adriano Mazzoletti, režija pa je v rokah Luigija
Costantinija
Nocoj se bo ta oddaja začela s kratkim filmom, v kate rem bomo videli veliko umetnico Barbaro Streisand, kako v Londonu pripravlja svojo oddajo v sodelovanju s teh niki italijanske radiotelevizije. Potem ko bo gledalec za trenutek sledil običajni Hit Parade, bo prišel na vrsto pogovor z Ludom Dallo, ki bo zapel svojo najnovejšo pesem rPassato, presente», nato bodo nastopili Nomadi, nakar bo prišla pred mikrofon Milva
Običajna oddaja se bo zaključila s kratkim filmom o Don Backyju ter z italijansko pevko Noriš De Stefanis, ki je žela velike uspehe v Sovjetski zvezi
V avgustu pa bomo v okviru te oddaje ponovno imeli pred seboj Vanno Brosio in Nina Fuscagnija, ki bosta vodila dva večera, katerih eden bo posvečen pop glasbi, drugi pa neapeljski glasbi
23.00	DNEVNIK
Parlamentarna kronika, napoved vremena in šport
DRUGI KANAL
21.00	DNEVNIK
21.15	Carlo Goldoni:
GRANDE RAPPRESENTAZIONE DE LAMANTE MILITARE Glavne vloge:
Rosaura — Simona Caucia Don Alonso — Gigi Angelillo Don Garzia — Ettore Centi Pantalone — Vincenzo De Toma Arlecchino — Renzo Fabris Režija — Giacomo Colli
Zgodba je do skrajnosti enostavna. Don Alonso, praporščak španske vojske, bi rad za ženo lepo in pohlevno Pantalo nejevo hčer Rosauro, toda preden se mu ta želja uresniči, ima opravka z brezvestnim Garzio. Ta pa je častnik in s svojega oficirskega položaja lahko »komandira* prapor ščaku Alomsu. Karierizem in nasilje sta za Goldonija ele menta, ki ju najbolj sovraži in smeši. Režiser je to zna čilnost še potenciraj. Da bi »strahote vojne* prišle še bolj do izraza, poskrbi Corallina, ki pripravi Arlecchina, da se prijavi v vojsko, od koder pa skuša nato preoblečen v žen sko pobegniti. Seveda na koncu ljubezen vendarle prevla da nad surovostjo, vojne in Rosaura ter Don Alonso se vzameta. Edini, ki pri vsem tem ižgubi, je osovraženi Don Garzia
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
19.15	OBZORNIK
19.30	VESELI TOBOGAN:
FIESA - H. del
19.55 DOKTOR NA POHODU Serijski film
20.20	Plavanje: SKOKI V VODO
Nocoj bomo imeli priložnost v oddaji »Plavanje* ogledati s' nekaj mojstrskih skokov in hkrati zvedeti, kako jih je tre ba izvajati
20.45	RISANKA 21.00 DNEVNIK 21.35 DIVJA REKA
Ameriški film, ki ga je režiral Elia Kazan
Zgodba se odvija med gospodarsko krzo 30. let. V ospred
ju je lik družinske matere, ki gospodari tudi s trdo roko *t>
ki noče zapustiti doma. čeprav so vsi ostali že odšli
V glavnih vlogah: Montgomery Clift, Jo van Free in Let
Remick
23.20	XXI. STOLETJE
23.45	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
21.00 RISANKE
21.15	DNEVNIK
21.30	POROČNA ZABAVA Film iz serije »Laramie*
22.20	Po domače z ansamblom ^Savski val* in s triom Baher
TRST A
715, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po rrcila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino;
18.30	Simf. skladbe: 18.50 Jazzov skl trio; 19.10 Na počitnice; 19.25 Zbor in foklora; 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert; 21.45 V plesnem koraku; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 15.10 Italo Svevo: »Una vita*; 16.00 Tržaška literatura; 16.20 Puccinijeva »Turandot*;
19.30	Deželne kronike.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30,	19.30, 21.30 Poročila; 7.15
Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 11.20 Melodije; 11.45 Glasbene novosti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Tretja stran; 14.40 Mini juke box; 15.00 Popevke; 15.45 Plošče Ricordi; 16.00 Vrstijo se pesmi; 16.15 Današnji pevci ;	17.40 Italijanski zbori ; 18.00
Tops-pops; 18.45 Ocena obalnega folklornega festivala; 19.00 Glasbeni koktajl; 20.00 Naši zbori; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Tops-hits; 22.30 Simf. koncert: na sporedu sta Grieg in Schubert; 23.35 Ritmi.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po-ročila; 7.10 Jutranja glasba: 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz;
11.30	četrti program; 13.20 Strnjena komedija; 15.00 Poletni program za mladino; 17.05 Sončnica; 18.55 Glasba in kino; 19.25 Mladi interpreti; 20.20 Koncert; 22.20 »Andata e ritorno* z Mino.
II	PROGRAM
7.30. 8.3P, 13.30. 15.30, 19.30 Po ročila; 7 40 Miro in Engelberg Hum perdink; 8.40 Kako in zakaj?; 8.54 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka «Ma damin*; 10.35 Spored z Delio Sca lo; 12.40 »Alto gradimento*; 13.00 Hit parade: 13.50 Kako in zakaj?: 14.00 Plošče: 15.00 Radijska nada ljevanka: »Jez na Pacifiku*; 15.45 Glasbeno govorni spored; 17.35 Po sebc"i program; 20.10 »Andata e ritomo* z Mino; 20.50 Plošče.
III	PROGRAM
10.00 Koncert; 11.00 Scarlattijeve kantate; 12.15 Glasba skozi čas; 15.05 S. Allegra: «11 ritratto*; 16.45 Strani iz albuma; 17.20 Debussy. Hindemith in Stravinski; 18.30 Lah ka g'n«ka: 18.45 Klavirske sklad be; 19.15 Koncert; 20.15 Možnost življenja izven naše galaksije; 21.20 Radijska priredba.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Dragan Lukič: Te pogovore sem slišal samo jaz; 10.40 Glasovi v ritmu; 11.20 Po Talijinih poteh; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Domači ansambli: 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Oremburški ruski zbor; 16.30 Napotki za turiste; 16.40 T. Lorenz igra slov. violinske skladbe: 17.00 «Vrtiljak * ; 18.10 Veliki interpreti Čajkovskega; 18.50 človek in zdravje; 19.00 Aktualnosti; 19.54 »Hrvaška danes*; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel Valterja Skoka; 21.00 »Naj narodi pojo*: 21.30 »Top-pope 13»; 22.15 Oddaja o morju; 23.16 Zvoki ii logov domačih; 00.05 literarni nokturno; 00.15 Paleta popevk.
TITAN
TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA KAMNIK
Proizvaja:
—	fitinge
—	ključavnice navadne in cilindrične
—	ulitke iz temprane litine za avtomobilsko, elektro in strojno industrijo.
Cenjenim potrošnikom priporočamo naše renomirane izdelke.
GOSTINSKO PODJETJE KAMNIK
Planinka
RESTAVRACIJA
HOTEL
KAVARNA
Vabimo cenjene goste, ko se mudijo v Kamniku, da obiščejo našo restavracijo, hotel in kavarno, obenem pa čestitamo vsem k občinskemu prazniku.
trgovsko
podjetje
k©£na
kammk
Trgovsko podjetje KOČNA Kamnik s svojimi poslovni mi enotami čestita občanom, vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem.
Priporočamo obisk naših trgovin, prodajamo tudi za devize.
TamUimi
uto k;
, UMNIK -JUGOSLAVIJA,
PROIZVAJA:
— vse vrste svinjskega usnja za oblačilno in obutveno stroko
IN VAM NUDI:
—	usnjeno konfekcijo in
—	plastično obutev.
SE PRIPOROČAMO!
ljubljanska
banka
Podružnica KAMNIK
Čestita vsem svojim komitenton in vlagateljem za občinski praznik.
«MKSO»
KAMNIK
Čestitamo za občinski praznik vsem našim potrošnikom
Naročilp sp na
Primorski dnevnik
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim, umiui m,.......mm, nun iiiuiiii mimn mnimimnm,, m
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Uspelo vam bo izvesti načrt, ki ste ga dolgo pripravljali. Nesoglasje v družini.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vsestranska možnost uspeha, toda le ob dobri volji. Z ljubljeno osebo vse v redu.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Do bili boste pomoč, s katero »e boste prerinili skozi težave. Čaka vas presenečenje.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Skušajte dokončati delo, ki vas zanima. Pretirana ljubosumnost vam zna škoditi.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V do poldanskih urah boste prejeli mno go ponudb. Ne rinite v družbo o-pravljivcev.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne iščite sodelavcev, ki bi pobrali dobiček vaših naporov. Dobro počutje v novi družbi
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Sistematično delo vam bo utrlo pot k zaupanju predstojnikov. Prijetno srečanje.
ŠKORPIJON (od 24. !0. do 22. 11.) Pazite, da vas malomarnost ne zavede v slepo ulico Bolj življenjsko boste gledali na vse.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Z diplomacijo boste rešili zco zapleteno zadevo. Tudi družinski spor bo rešen
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Kdor se ukvarja z umetnostjo, bo imel veliko uspehov. Nova poznanstva vam bodo odprla nove poti.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zaradi svoje sposobnosti boste dobro opravili važen posel. Soglasje z ljubljeno osebo.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Izkoristite pomoč, ki vam jo nudijo sodelavci in uspelo vam bo opraviti naročeno delo. Večer v prijateljski družbi.
košarka
Evropsko prvenstvo kadetov
Francozi so presenetljivo premagali lanske prvake
Del krivde za poraz Jugoslavije nosi trener Cagelj - Odločilna tekma s Turčijo
ANGRI, 26. — Po štirih zaporednih zmagah, dva zaporedna poraza! Se predvčerajšnjem je zgledalo, da Je Jugoslavija največji favorit za ponovno osvojitev prvega mesta na evropskem kadetskem prvenstvu v košarki, sedaj pa je veliko vprašanje, če se bo Jugoslavija sploh uvr-stila v finalni del turnirja. Po včerajšnjem srečanju s Španijo (73:78) Je bilo skoraj gotovo, da poraz ne n? vplival na uvrstitev v naslednji del prvenstva; današnji poraz Pro|* Franciji (!) pa dopušča Jugoslaviji le eno možnost: zmago proti Turčiji. Turki so namreč doslej zgubili le proti Španiji in imajo tako 10 točk, medtem ko jih ima
Jugoslavija 8.
Današnji poraz je b'l popolnoma nepričakovan in predstavlja nedvomno največje presenečenje tega Prvenstva. Končni rezultat 68:65 za Francoze je prestroga kazen za jugoslovanske kadete. Tako kot proti Spancem nosi tudi pri tem porazu nekaj krivde trener Gagelj, J® ravnal nepravilno, ko ni zaukazal svojim igralcem, naj igrajo v coni. Mladi košarkarji so namreč Ves čas igrali obrambo mož na jjioža, kar je nedvomno šlo v škodo njim samim. Francoski igralci Pa so (kot tudi Šnanci pred nji-jPi) pomaknili svoio igro od ko-®a in nato iznenadili jugoslovasko obrambo s hitrimi prodori pod koš. Jugoslovanom preostaja le zmaga proti Turčiji, saj bi se morali v Primeru poraza zmagovalci lanskega evropskega prvenstva žalostno Posloviti od turnirja. Tako ne bi 2ftsedli niti enega izmed prvih štirih mest!
V Summonteju ni prišlo do nobenega presenečenja. SZ je premagala Poljsko, Italija Izrael, Grčiia Pa Avstriio. Jutri bo na sporedu zadnje kolo pred finalnim turnir^ jem. SZ in Španija sta že uvrščeni v ta turnir, za ostali dve mesti pa se bosta borili Italija in Grči ja (obe sta zgubili le eno tekmo, proti SZ) ter Turčija in Jugoslavija, ki bosta igrali jutri za drueo mesto V skupini, ki nastona v Angriju.
DANAŠNJI IZIDI:
Skupina v Angriju:
Portugalska — Švedska 62:56 Španija — ČSSR	72:53
Turčija — Anglija	107:2!)
Francija — Jugoslavija 68:65
Skupina v Summonteju:
Italija — Izrael	76:66
SZ — Poljska	68:57
Drči ja — Avstrija	93:40
Belgija - Zah. Nemčija 78:63
kolesarstvo
na krožni dirki pto bruslju
Merckx zmajal Ocana odstopil
BRUSELJ, 26. - Belgijski as Eddy Merckx je ponovno zmagal. Tokrat je nastopil v Woluwe Saint Lambert, kjer so kolesarji tekmovali na krožni progi, ki so jo morali prevoziti petdesetkrat. Nastopil je tudi Španec Ocana, ki je pravkar osvojil prvo mesto na «Touru». Vsi so si pričakovali, da bo resen nasprotnik za Merckxa, Ocana pa je odstopil, potem ko se mu je pokvarilo kolo. Up italijanskega kolesarstva G ovanni Battaglin, je pris Pel na cilj šestnajsti z zaostankom 1’45"
1 Merckx (Bel. 1.52’
2. Bruyere (Bel.) zaost. 4”
3	Maertens (Niz.) zaost. 1’
4	Veerbeck (Bel)
5	De Schoenmaeker (Bel.)
• « •
PARIZ, 26. - Tehnični vodja francoske ekipe Richard Meriller, je določil kolesarje, ki bodo zastopali Francijo na svetovnem profe sionalnem prvestvu, ki bo 2 sep tembra v Barceloni. Ti so: Theve oet, Danguillaume, Rouxel, Ovion, Giumard, Perrin, Poulidor in Tol let. Tem kolesarjem se bosta pridružiš še dva izmed naslednjih: San tv. Martine* fatieu, Delepine, Mil lard in Mejnier.
Meriller je pripomnil, da ni uvrstil v ekipo nobenega izmed tistih, k' nastona in v ekioi Ocene, ker se
zaveda, da bi mu lahko na katerikoli način pomagali. Zanj pa je važno, da zmaga na svetovnem prvenstvu predvsem Francoz.
KANU
TAMPERE, 26. — Tamperu se je pričelo svetovno prvenstvo v kajaku na katerem nastopa 321 tekmovalcev iz 23 držav. V prvem dnevu nastopov ni prišlo do večjih presenečenj. Italijan Congiu, ki je na 1.000 metrov zasedel tretje mes-ot, se je nenadoma znašel na prvem zaradi izključitve prvih dveh-Češkoslovaka Součka in Šveda Andersona. Ta dva kanuista se nista predstavila sodnikom, da bi kontrolirali težo.
Naivečji favoriti za finalne nastope, ki bodo v soboto in v nedeljo, so sovjetski tekmovalci, ki so na zadnjem svetovnem prvenstvu v Beogradu odnesli sedem naslovov.
KOŠARKARSKA BORZA
PRESTOP TRENERJA A. GAMBE K IGNISU NAJVEČJE PRESENEČENJE
Klubi skrbno čuvajo svoje stare ase - Jugoslovanski košarkarji so zapustili italijanska društva - Američani v Italiji
Meneghin 300 milijonov, Mašini 100, De Rossi 50, Villalta 70 milijonov . . . Košarkarska borza se približuje nogometni borzi. Tudi v košarki je prišlo torej do inflacije, in to, po našem mnenju, iz dveh enostavnih razlogov:
1.	zaradi večje zainteresiranosti bogatih industrijcev za to športno panogo (denarja torej ne primanjkuje),
2.	zaradi pomanjkanja kakovostnega naraščaja. Mladi igralci niti zdaleč ne dosegajo starejših. Vsako društvo torej skrbno čuva svoje ase.
Košarkarska borza ni bila zato preveč razgibana.
Gamba: najboljši nakup
Ignis, zmagovalec vsemogočih pokalov, je ostal brez trenerja. Ace Nikoliča. Za Ignis je bil to nedvomno hud udarec. Predsednik in ma-
gnat društva Borghi pa je tako u-krepal: najel je drugega trenerja Simmenthala Alessandra Gambo. U-jel je, kot se temu pravi, dve muhi na en mah. Prvič: zagotovil si je dobrega trenerja, priljubljenega večini Ignisovih igralcev; drugič, odvzel je tradicionalnemu nasprotniku — Simmenthalu — najboljšega teoretika, ki je gradil vse sisteme milanskega moštva.
Sicer pa prevzema Gamba veliko odgovornost. To, kar je dosegel Nikolič z Ignisom, bo težko ponoviti. Za pridnega Gambo pa je to edinstvena priložnost, da pokaže svoje sposobnosti po večletnem nehvaležnem delu, ki ga je opravljal kot Rubinijev pomočnik.
Za Rubinija pomeni odhod Gam-be veliko izgubo. Poleg tega pa vse kaže, da bo po več letih u-spešnih nastopov zapustil Milan tudi Art Kenney. Kdo ga bo zamenjal? Dietrich ali Nater? Simmen-thal rabi predvsem visoke igralce. Nakup mladega, centra Fabrisa gotovo ne bo reši! tega kočljivega vprašanja. Govori se o nakupu Fer-racinija. Nič dobrega za Rubinija.
Američani: še vedno neznanka
Vprašanje Američanov je v vsakem prvenstvu, predvsem za šibkejša društva, bistvene važnosti. Izbira Amerikanca večkrat pomeni rešitev pred izpadom. Izbira je zato težka. Oglejmo si posamezna društva. Alco iz Bologne je najel novega trenerja Gusrrierija, pomočnika trenerja v državni reprezentanci, odslov'1 je Američana Schul-la (!). najel pa Gila McGregorja.
Brina iz hietija, prvič v A ligi, je dvomu: Ed Johnson ali Sutten? Brili iz Cagiiarija se mora za obstanek v A ligi v največji meri zahvaliti Amerikancu Holcornbu. Slednji pa je navezal stike s francoskimi društvi. Denar je. pač denar. Kdo ga bo zamenjal? Morda Lau-rinski.
Fag Partenope iz Neaplja je zaradi prometne nesreče izgubi! svojega centra Antonia Errica. Črnec VVilliams je že prestar. Verjetno ga bo zamenjal Leroy.
Forst iz Cantuja bo odslovil Lien-harda za nakup Dysona, ki pa na zadnjih turnirjih ni še popolnoma «prepričal».
Ignis, z novim trenerjem Gambo,
bo igral z Morsejem v prvenstvu, z Rago pa v tekmovanju za pokal prvakov.
Maxmobili Pesaro je poprečnega Skansija zamenjal z Američanom Pelickom. Skansi je bil zadnji jugoslovanski igralec v italijanskem prvenstvu. Novi trener ekipe pa bo prav Jugoslovan: Sinkovič.
Mobilquatt.ro iz Milana je potrdil odličnega Juro, prav tako kot Re-yer iz Benetk mladega Hawesa.
Saclš bo nastopil s Kirkladom. Lanski drugoligaš Sapori iz Siene pa z novim nakupom Johnsonom. Pri Simmenthalu je še vse nejasno. Zanimivo pa je, da vodstvo Snaidera letos ni bilo popolnoma zadovoljno s Hallom. Kdor preveč hoče...
Bivša Norda iz Bologne je spremenila vse: ime - (letos Synudyne) ter trenerja (Petersona). Ohranila pa je strelca Fultza.
b. 1.
TENIS
CATANIA, 26. - Na Siciliji so se danes začele polfinalne tekme za teniški pokal De Galea. Pomerile so se Italija in Mehika, ki se je pred kratkim uvrstila v ta zaključni del z zmago nad Jugoslavijo v Mariboru, ter Romunija in Avstralija. V prvem dvoboju je stanje 2:1 za Mehiko. Najprej je Corrado Ba razutti gladko premagal Mehikanca Martineza, nato pa je Italijan Carlo Borea zgubil proti Montanu prav tako v dveh setih. Končno sta Barazutti in Gašperini podlegla nasprotnikoma v dvojicah. V drugem srečanju pa vodijo Avstralci s 3:0.
Današnji rezultati:
Barazutti (It.) — Martinez (Meh) 6:3, 6:2
Borea (It.) — Montano (Meh.) 3:6, 3:6
V	igri dvojic je zmagala Mehika. McNamee (Avstral.) — Marcu
(Rom.) 6:3, 9:7
Durham (Avstral.) — Manea (Rom.) 8:6, 1:6, 7:5
V	igri dvojic je zmagala Avstralija.
* * •
PRAGA, 26. — Češkoslovaško teniško reprezentanco, ki bo od 3. do 5. avgusta srečala v finalu B skupine teniškega turnirja za Davisov pokal Italijo v Pragi, bodo sestavljali Jan Kodeš, Jiri Herbec, Vladimir Zednik in František Pa-la.
Italijansko ekipo pa bodo sestavljali Corrado Barazutti, Giordano Maioli in Pietro Marzano.
ATLETIKA
Tekmovanje za evropski pokal
Zahtevne priprave za sprejem najboljših atletov v Celju
Kladivarju so priskočile na organizacije - Tiskovna
V Celju se skrbno pripravljajo za polfinale evropskega atletskega pokala. Predsednik organizacijskega odbora Mitja Pipan je na tiskovni konferenci podrobno seznanil novinarje o pripravah za letošnjo osrednjo atletsko prireditev ne samo v Sloveniji, ampak v Jugoslaviji. V Celju, kjer so kraljici športov predani s telesom in s srcem, z velikim zanimanjem pričakujejo nastop izbranih atletov Zahodne Nemčije, Poljske, Španije, Švice, Finske in seveda Jugoslavije, ki bodo 4. in 5. avgusta merili moči v mestu ob Savinji.
Za tako pomembno prireditev so morali marljivi športni delavci v Celju poklicati na pomoč vse atletske delavce in še vrsto drugih. V samem organizacijskem odboru dela petnajst ljudi. Ta odbor sestavljajo samo izkušeni organizatorji; v posameznih pododborih in komisijah pa je še več sto pomočnikov. Lepi atletski stadion v Celju bo dobil ob tej priložnosti
uiiiiiiiiiiiiiimiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiNiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiu
V NOVI GORICI SE JE ZAKLJUČIL PRVI DEL TEKMOVANJ
Delavske športne igre letos dosegle nepredviden razmah
Letos sodeluje v raznih športnih disciplinah 175 ekip s 1.200 tekmovalci
Negativni komentarji o porazu ameriških atletov v Sovjetski zvezi se na daljujejo. Na sliki je Američan Feldmann, ki je vrgel kopje 88,12 m
.................................................................................................umil
ATLETSKI MITING V OSLU
V NEDELJO V L0NJERJU
KOLESARSTVO
Meddruštvena dirka za tržaške veterane
Dolžina proge bo 50 km • Naporen vzpon na Katinaro
V nedeljo bo v Lonjerju druga letošnja kolesarska dirka veteranov, v priredbi domačega kluba Adria. Vendar bo ta dirka potekala v manjšem obsegu, saj bo rezervirana le za tržaške kolesarje Mn^onjti bi morali tekmovalci iz petih klubov: poleg prireditelja še Veterani Cottur, SCAT. Gentleman, Coppi Hausbrandt. Res je, da bodo odsotna velika ime na kolesarstva v tej kategoriji, toda namen prireditelja je bil, da bi do mačim kolesarjem nudil možnost za dober trening pred nastopi na važnih dirkah, kot je deželno prvenstvo ali pa orvens*"n Treh Benečij.
Proga dirke za «1. pokal Adrie» bo potekala najprej po cestah dolinske občine, kjer bodo morali kolesarji prevoziti deset krogov okrog naftnih zbiralnikov. Po 35 kilometrih krožne vožnje pa bode zavili proti Bnmiu in proti nas»'U» Sv. Serki la. od koder se bodo povzpeli po cesti štev. 202 in po Reški cesti na Ka-t;-aro. od tu pa se bodo spustili na končni cilj v Lonjerju. Start bo ob 9. uri v Boljuncu. na cilj pa bi morali privoziti po 50 kilometrih pri-
bližno ob 10.30.
Kljub odsotnosti kolesarjev iz drugih predelov dežele, bo zastopstvo precej solidno, saj imamo tudi v Trstu nekaj veteranov, ki odlično vozijo in ' so se že večkrat uveljavili v širšem merilu. Kolesarji Adr>-> star-tajo kot gostitelji seveda med favoriti, precej preglavic pa jim bodo delali Cotturjevi varovanci, ki imajo številčno močno ekipo. S skupno taktiko prav lahko pripeljejo na končni cilj v Lonjerju svoje najboljše predstavnike precej sveže, tako da lahko tudi računajo na zmago.
Proga bo naporna, čeprav je krat ka. Kolesarji bodo morali voziti sko raj vedno navkreber, z izjemo spusta iz Doline do Domja. Pot okrog naftnih zbiralnikov pa je kot nalašč za kolesarje, ki so vajeni hitrih pobegov in ki ne bleščijo v sprintih. Pa tudi zadnji del dirke ni prav prijeten, saj je kilometer in pol dolg vzpon od smodnišnice na Montebelu do Kati-nare trd oreh tudi za spočite dirkače, kaj šele za tiste, ki so se morali prej mučiti na začetku dirke.
Radi
Ben Jipcho premagan v teku na dve milji
OSLO, 26. — Na atletskem mitingu v Oslu je bilo doseženih nekaj zelo dobrih rezultatov. V teku na dve milji je Belgijec Emile Putte-mans premagal odličnega Kemjca Jipcha, ki je včeraj zmagal v teku na 5000 m ter na 1500 metrov. Tudi njegov čas je bil odličen 8T6"32 (8’16”39 za Jipcha).
Tanzanijec Bayi je ponovno dokazal svojo izredno nadarjenost v teku na 1500 m, kjer je le za las premagal domačina, Norvežana A-walheima. V zadnjih metrih sta se ta dva atleta borila drug ob drugem, na cilju pa je bil prvi Bayi s prednostjo treh stotink sekunde: 3’38"46 proti 3’38"49! Na razdalji 800 m je zmagal Kenijec Boit ter dosegel izredno dober čas 1’45”65.
Odličen čas je zabeležil Novozelandec Quex v teku na 5000 m, kjer je popolnoma gospodaril. 13’28”50 je eden izmed najboljših časov na tej razdalji. Šved Richy Bruch, svetovni prvak v metu diska, je tokrat zagnal orodje 64,48 m daleč. In končno naj omen:mo še Stonesa, ki ni nastopil proti SZ v Minsku, ampak se je raje odločil za turnejo po Skandinaviji. Tokrat se je odrezal bolje kot v Sieni, preskočil pa je 2,20 m.
OBVESTILO
ZSŠDI obvešča, da bo urad v Ul. Geppa 9/1 odprt do 23. avgusta samo zjutraj od 9. do 13. ure.
Zaključil se je prvi del delavskih športnih iger novogoriške občine za lete 1973. Igre se bodo nadaljevale ob koncu avgusta, ko bodo na spo redu nekatera finalna srečanja, celotno tekmovanje v rokometu, kegljanju in atletiki ter nekatera tekmovanja za ženske.
Preden bi podali pregled opravljenih tekmovanj in finalistov bi se za trenutek ustavili pri tem najbolj množičnem in resnično delavskem športnem tekmovanju, ki je vedno bolj popularno in zanimivo. Iz leta v leto se v tekmovanja vključujejo nove sindikalne organizacije, če so še pred nekaj leti sodelovali le tekmovalci pretežno velikih podjetij, pa se sedaj vključujejo v igre tudi manjši kolektivi, ki komajda premorejo toliko ljudi, da sestavijo ekipo oziroma zastopstvo.
Leta 1967 jg bilo 324 aktivnih ude-Ahrarnh v 42, ekipah ki so zastopale 22 osnovnih organiradj sin
(likat;
ms
744 tteaav sindikatfO^^ efri-pah, ki so zastopali kar 28 osnovnih organizacij.. Rekordno število udeležencev pa zabeležimo leta 1971, ko je nastopilo 792 tekmovalcev oziroma 135 ekip iz 25 organizacij sindikata.
Te številke bodo v letošnjem letu znatno višje, kar le podpira trditve, da je organizacija takih iger in tekmovanj pravilna in umestna. Komisiji za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v Novi Gorici gre za vztrajanje na tej poti vse priznanje.
Letos sodeluje na igrah 175 ekip iz
31	osnovnih organizacij sindikata, število udeležencev pa bo letos doseglo ali celo preseglo številko 1200! O-gromno povečanje v tem letu gre v prvi vrsti na račun velikega števila ekip v malem nogometu in kegljanju. Množica 34 ekip malega nogometa in
32	kegljaških ekip je presenetila še največje optimiste. Opazen je premik tudi pri balinanju, streljanju in v nami--’«"' tenisu, medtem ko je v preostalih petih panogah udeležba približno taka kot lanska.
Spodbuden premik je letos opazen tudi pri ženskah, ki so sicer preskromno zastopane, toda mnogo bolje kot prejšnja leta. V petih panogah je namreč letos že 30 ekip iz 17 sindikalnih organizacij s 150 udeleženkami. Ta podatek je za organizatorje zelo spodbuden, saj je bilo še pred tremi leti razmerje med moškimi in ženskami za sto odstotkov slabše.
* » »
Ženske imajo za sabo tekmovanja v dveh p>anogah — odbojki in strelja-
nju. V odbojki sta se v finale uvrstili ekipi osnovne šole Nova Gorica in bolnišnica iz Šempetra. V streljanju p>a je zmagala ekipa Salonita s 355 krogi pred Manufakturo, ki je dosegla 42 krogov manj.
Moški so svoja tekmovanja skoraj zaključili. To je razumljivo, saj jih preganja čas. Zmagovite ekipe bodo namreč 9. septembra zastopale občine na Delavskih igrah sindikatov Primorske v Ilirski Bistrici.
Finalisti v odbojki so Salonit, E-lektro Gorica in Soške Elektrarne. V šahu je že, kot že tolikokrat do sedaj, ekipa Salonit prva pred ekipo SGP Gorica in Iskro. Košarkarji so tudi dobili finaliste, ki so Salonit. Av topromet in Iskra. Borbe med petnajstimi ekipami v namiznem tenisu so določile za finale ekipi Salonita in Mebla, medtem ko je v streljanju zmagala Iskra jarek- <V*zili. Najdaljšo pot do .finala so -prehodili (prebresti; > nogometaši. Po tritedenskih borbah so do finala prispele obe ekipi. Vozil fii Grosista. Nič manj zafJJmivenpi ni bilo tekmovanje v balinanlu. kjer so se v sklepni del tekmovanja uvrstili balinarji Iskre, Vozil, Gostola in Salonita.
Kljub temu, da tekmovanje še ni končano, pa je že gotovo, da bo v skupni uvrstitvi spet osvojilo prvo mesto zastopstvo Salonita, ki bo tako o-svojilo pokal skupnega zmagovalca že sedmič zanoredoma, kar je svojevrsten podvig, in obenem veliko priznanje Salonitu za načrtno gojitev de-, lavskega športa.
Emil Hvalica
NOGOMET
MILAN, 26. — Disciplinska ko misija italijanske nogometne zveze je sporočila, da se bo preiskava o domnevnem podkupovanju Samp-dm-ie nadaljevala 10. avgusta. Pred preiskovalno komisijo se bosta morala zagovarjati predsednik Samp-dori.e Tabanelli in predsednik A-talante Bortolotti, ki ni takoj obvestil nogometne zveze o namer-
Športno društvo Primorje čestita svojim članom BRUNU VERŠI MARJANU KEMPERLEJU in
ALEKSU ŠTREKLJU za uspešno opravljen maturitetni izpit na slovenski višji srednji šoli.
nem podkupovanju v nogometni tekmi Atalanta — Vicenza, ki je bila na sporedu 20. maja.
OBV KSTIlJV
ZSŠDI obvešča, da bo druga skupina odbojkarjev odpotovala na poletni izpopolnjevalni tečaj v Rovinju v torek, 31. t-m. Urnik odhoda avtohusa za Rovinj: ob 12. uri iz Gorice (Travnik), ob 12.15 iz Sovodenj, ob 12.30 iz Doberdoba, ob 13. uri iz Trsta (izpred sodne palače na Trgu Ulpianoa. Tečajniki naj vzamejo s seboj vso športno in osebno opremi-.
V torek. 31. t.m. se bo vrnila domov tudi prva skupina te čajnic iz Rovinja. Prihod t. avtobusom na državno mejo pri Škofijah ob T9. uri. Avtobus bo nato peljal skozi Do'ino, Trst (Trg Ulpiano), Opčine. Prosek in Nabrežino.
Teniški klub Gaja iz Padrič obvešča, da se bo danes, 27. julija 1973 ob 19. uri zaključil na društvenih igriščih prvi notranji teniški turnir s finalno tekmo med Lasičem in Rude-žcm. V gostilni «Grgič» v Pa-dričah bo nato društvena večerja z nagrajevanjem.
pomoč razne gospodarske konferenca Mitje Pipana
povsem novo podobo. Gre za obnovo številnih naprav in terenov, ki morajo biti prilagojeni novim predpisom in pravilom za taka atletska tekmovanja. Pripraviti je treba orodje, se-mafore ter elektronsko merjenje časa, ki ga bo brezplačno opravljala firma Junghans. Poleg tega je precej zahtevna tudi tiskovna služba, priprave za televizijske prenose in ureditev pomožnega igrišča za ogrevanje atletov. Ker je zanimanje izredno, j* bilo potrebno pripraviti tudi pomožne montažne tribune. Sedaj stalno dela na stadionu in v njegovi neposredni bližini preko trideset delavcev. Med samim tekmovanjem pa jih bo zaposlenih na terenu 178, od katerih bo 78 sodnikov. Sodniški zbor iz Celja bo seveda okrepljen s sodniki ii cele Slovenije.
Za izvedbo tega tako zahtevnega tekmovanja so AD Kladivarju pomagale razne gospodarske organizacije, katerih je kar petdeset. Tovarne Aero, Toper, Emo, Lik Savinja in Slovenija-šport pa bodo pokrovitelji posameznih reprezentanc. Te dni z vso vnemo urejujejo mestne izložbe, ki so že v znamenju te velike prireditve. Propagandnega materiala je bilo tudi precej pripravljenega, od letakov do biltenov in značk ter drugega.
Edina večja težava, s katero se še ubadajo Celjani, je premajhno število hotelov. Za bivanje reprezentanc in številnih novinarjev bodo izkoristili vse kapacitete celjskih hotelov, hotela Paka v Velenju, hotela na Golteh z vsemi depandansami, v Celju pa še dober del novega doma upokojencev, številni turisti si bodo morali najti prenočitvene prostore v neposredni celjski okolici.
Delegacija organizacijskega odbora s predsednikom Mitjo Pipanom na čelu je o poteku priprav in sami prireditvi poročala tudi predsedniku častnega odbora in pokrovitelju te mednarodne športne manifestacije, predsedniku IS SR Slovenije Andreju Marincu, ki je izrazil zadovoljstvo nad doslej opravljenim delom in prepričanje, da bo prireditev odlično u-spe'a in prispevala k ueledu republike same, kot tudi celotne jugoslovanske države.
Vsekakor pa velja omeniti, da bo v okvira tega polfinala prvi dan na sporedu tudi memorialna disciplina v teku na 100 m v počastitev spomina padlega partizana Ferda Skoka, ki je bil odličen predvojni celjski atlet in državni reprezentant. Poleg številnih drugih gledalcev, ki jih prav gotovo ne bo malo. se bo prireditve udeležil* najožje sorodstvo Ferda Skoka, med njimi bo tudi njegova 96-letna mati.
V neposredni bližini stadiona bo še dodatnih 500 parkirnih prostorov, da bi se tako izognili nepotrebnim gnečam in oviranju prometa.
Marljivi celjski organizatorji so poskrbeli prav za vse. Praznični mik pa bodo dali tej prireditvi atleti sami s svojimi prav gotovo privlačnimi in bojevitimi nastopi v šnortni areni Glede na tako elitno zasedbo ne bodo manjkali niti vrhunski dosežki.
G. F.
mi
Dr,
Aleksander Gala - Peter
Partizanski zdravnik 123
Spomini iz bogatega, pa ‘udi težkega življenja partizanskega zdravnika
Prve dni po našem prihodu na Malo goro smo sprejeli še nehaj ranjencev, ki so bili ranjeni v borbah okoli Ornega vrha. Med njimi so bili: Vido Bajec, Jože Tolazzi, Jože Gostiša in Džoli. Ranjence iz teh borb so evakuirali v bolnico, lu Je bila v Zadiogu v šoli. Ze 21. septembra, po nekaj dneh obstoje, Je bolnica prenehala z delom. Težje ranjence so prevzeli terene! iz okoliških hiš in jih poskrili, lažji so se umaknili više v hribe proti Trnovskemu gozdu. Kako smo organizirali bolnico v Zadlogu, sem opisal že prej.
V Fužinarjevi bajti je bilo premalo prostora za 50 ljudi, kolikor Jih Je takrat štela bolnica. Bilo je kakih 10 težkih ranjencev okoli 20—30 lažjih in 15 osebja. Težki ranjenci so ves čaš ležali na nosilih, pri vzglavju so imeli svojo skromno opremo in orožje. Tako je bilo vedno vse pripravljeno za Premik. Lažji ranjenci in osebje so spali na senu v hlevu ali ba skednju, kakor je bilo komu bolj všeč. čez dan smo pokljali patrole dveh partizanov v smer, od koder je bilo pričakovati sovražnika. Patrole so se ves dan potikale po terenu fh se vračale šole zvečer, razen kadar so opazile kaj takega, da nas Je bilo treba takoj obvestiti, na primer premike kake ®ovražnikove kolone in podobno. Poleg patrol je bolnico varovala tudi straža.
Hrana Je bila slaba, enolična, večinoma krompir, zelje,
meso, repa. Ker je bilo v bajti malo prostora, smo nekaj ranjencev imeli občasno tudi pri Figarju v Zadlogu.
V bolnici sta umrla dva najtežja ranjenca, ranjena v borbah za Črni vrh; Jože Tolazzi in Džoli. Pokopali smo ju v bližnji dolinici.
Sanitetnega materiala smo imeli za silo. Nekaj malega smo prinesli še iz Vipave, prek Golakov, še več pa smo ga dobili pri ljudeh na Črnem vrhu, v Zadlogu in drugod. Bil je to material, ki so ga spravili pri njih po umiku bolnice iz Zadloga.
Dela je bilo dovolj za vse. Največ ljudi je bilo potrebnih za zavarovanje pred sovražnikovim napadom. Eni so skrbeli za hrano, bolničarsko osebje pa za ranjence. Sam sem bdi pogostoma na terenu in zdravil ljudi, zraven pa sem se še zanimal za vojaški položaj. Lep čas nismo sprejeli novih ranjencev, niti nismo kaj več vedeli o dogodkih izven nam dosegljivega območja.
živeli smo in čakali, da se položaj po hudd septembrski ofenzivi spet nekako uredi. Vedel sem, da je tako stanje le začasno in da se bodo kmalu spet začele partizanske akcije, tokrat gotovo v večjem obsegu.
Jesen je bila lepa, sončna, pa tudi sovražnik nas nd vznemirjal. Kljub relativno ugodni vojaški situaciji na Mali gori nismo mogli ostati. V bajti je bilo premalo prostora za vse, pa tudi umik v primeru napada bi bil težak.
Zato sem že po nekaj dnevih bolnico razdelil. Lahke ranjence, pravzaprav rekonvalescente sem poslal v Zadlog k Vinku (Gregorcu ali Zagodu). Vinko je bil terenec in dober človek. Takoj je sprejel v svojo hišo kakih 10 gibljivih ranjencev, ki jim ni bila več potrebna druga zdravniška pomoč kot občasno prevez,ovanje in kontrola. Tam so se hranili, spali na senu ali v hiši in mu pomagali, kolikor so mogli, pri delu.
Posebno priden Je bil nemški podoficir, ki je bil težko ranjen v roko pri Razdrtem. Z dr. Antonom sva mu še r La
kavču amputirala del leve roke, tako da mu je ostalo le del dlani s prstancem in mezincem. Z nami je hajkal prek Golakov. Bil je ubogljiv in miren, tudi ko so bili Nemci v bližini. Sedaj se mu je stanje že toliko Izboljšalo, da smo ga mogli poslati med rekonvalescente. Vsak dan je krepko žagal drva, obalno jedel, kajti zaradi velike Izgube krvi in stradanja vse dni ob nemški ofenzivi je zelo shujšal, želel se je čimprej popraviti. Kot se je kasneje pokazalo, Je med tem skoval načrt, kako bo pobegnil. Vedno me je pozdravljal strumno po vojaško. Z ljudmi ni govoril, ker nihče ni znal nemški. Le jaz sem se lahko pogovarjal z njim.	\
Nekoč, ko smo zvečer sedeli pri Vinku okoli peči in prepevali partizanske pesmi, se mu je nekoliko razvezal jezik. Stal je poleg mene in začela sva se pogovarjati o tem, kdo bo zmagal v tej vojni. Kot da me preizkuša, mi je pričel pripovedovati, da je doma iz Aachna, da Je že nekaj let vojak in da je med tem postal podoficir.
Gledal sem ga in z zanimanjem poslušal, kajti doslej ni nikoli ničesar pripovedoval o sebi. Jaz pa ga tudi nisem vpraševal. še imena mu nisem vedel. Do njega sem se vedel kot do drugih ranjencev. Nisem mu hotel pokazati, da mi Nemci niso všeč, ravno nasprotno. Mrzim hitlerjevce in nacizem, ki je storil toliko gorja ne samo nam, ampak tudi njim samim, spoštujem pa vse, ki se borijo za boljši svet. On sam je dokaz, da govorim resnico. Čeprav nas imajo Nemci za bandite, ravnamo v bolnici z njim kot z našimi borci, zdravimo ga in hranimo enako kot naše ranjence. Z njimi skupaj spi in nihče ga posebej ne straži.
Ni me poslušal. S svojimi orlovskimi, malo izbuljenimi, velikimi plavim! očmi je gledal mimo mene in nadaljeval svojo misel: «Ja, ja. Nemčija Je še močnat Že štiri leta se bojujemo v Evropi, pa je v Aachnu mobiliziranih komaj 40% vseh za vojsko sposobnih ljudi. V prvi svetovni vojni po štirih IftMb vojne skoraj nihče več nd bil za vojno sposoben.« Svoje-
S takimi stroji so teptali smučarsko progo » Cervinii, ko je bilo na sporeda tekmovanje v KL
vrstna nesramnost, sem sl mislil. Tu ga imamo, skrbimo zanj, vse storimo, da bi mu dokazali, da nima prav, on pa, kot da ne sliši in ne vidi, in še strašiti si me upa. Vendar sem vzel ta pogovor le kot njegovo mnenje, ne pa kot propagando Meni taka propaganda ni mogla škoditi, z drugimi pa tako ni mogel govoriti.
Kmalu je ozdravel, že sem se pogovarjal s komandantom komande mesta Cmi vrh, kam bi ga poslal, ko bo sposoben za enoto, ko ga je lepega dne zmanjkalo. Izkoristil j« našo nepazljivost, pravzaprav preveliko zaupanje, ki smo mu ga izkazali, in pobegnil. Vendar se je krepko uštel. Zvedel sem, da so ga videli otroci na gmajni nekje pri Kajn doiu, ko so pasla krave. Ker ga niso poznali, so brž javili vaški straži, ki ga je kmalu prijela. Potlej za njim ni bilo več sledu.
Drugi del bolnice s težkimi ranjenca sem preselil na primernejše mesto k Trnovcu v Belo. Hiša stoji sredi strmega pobočja, ki se spušča od zadloške planote proti dolini Idrijce. Kraj je težko dostopen, pa tudi umik v primeru napada ne bi bil lahek. Zato tu ranjencev nisem pustil dolgo. Poslal sem jih h Klemenu v sanitetno postajo št. 1 pri Idriji. Bill so sami rekonvalescenti: Stanko Vadnjal, Danica Trčon, Franc Ravbar, Tanja Mermolja in drugi.
S težkimi ranjenci smo se preselili na primernejši kraj k Janezu na Tršanovše.
Dokler je bilo lepo vreme, smo bili kar pod šotori v gozdu nad hišo. Ko so noči postale bolj mrzle in ker je bila situacija ugodna, smo se čez kakih 14 dni preselili v hišo.
Težka ranjenci so premike slabo pren.tšali. Skromna hrana, revne življenjske razmere in negotov vojaški položaj so opravili svoje. Dva sta nam umrla, kmalu ko smo prišli v Fužinarjevo bajto. Danilo Danev, ki je bil ranjen v nogo, Ji močno osi ah M Rana se nikakor ni hotela zarasti. Nasprotno, nastopile so komplikacije in obstajala je nevarnost, da ne bo preživel.	(Nadaljevanj• tleatj
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13 500 Ur hetnc™?r0,:nina 2a lnozemstv° 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija »Dan. i o« posamezna Številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220 — din PoStnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaSkega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
27. julija 1973
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT« • OZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v viSini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir »Mali oglasi« 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT - Trst
NESPRETNO UPRIZORJENA FARSA ATENSKIH POLKOVNIKOV
V NEDELJO V GRČIJI NEKORISTEN REFERENDUM
Izid ljudskega glasovanja ne bo imel nobenega vpliva na politiko grške fašistične vlade - Opoziciji niso dali možnosti, da bi vodila volilno kampanjo
ATENE, 26. — šest milijonov Grkov bo šlo prihodnjo nedeljo na volišča, da bi potrdilo sklep polkov-niškega režima o odpravi monarhije in uvedbi republike. Volivci bo do prejeli dve glasovnici: eno barvami grške zastave z napisom «da», drugo pa .drugačne barve, z «ne». Izbrano glasovnico bodo mo rali volivci oddati pred očmi skru tinatorjev, ki bodo sami državni funkcionarji, s čimer je povsem po teptano demokratično načelo o tajnem glasovanju.
To pa je le eden od aspektov, za radi katerih je mogoče izključiti, da bi volitve prinesle kakršnokoli presenečenje. Sicer pa je sam »začasni predsednik« Panalopulos izjavil. da je sklep o odnravi monarhije in uvedbi republike »nepreklicen«, ne glede na izid referenduma. Ko bi se Grki odločili za »ne« bi to nikakor ne pomenilo unvka Papadopulosa, pač pa še večjo za ostritev fašističnega režima.
Toda, kot smo omenili, o izidu referenduma ne more biti dvomov, saj poleg vsesa opozicija ni imela možnosti, da b' vodila lastno volilno kampank). Vse tradicionalne politične s*ranke, od komunistov do monarhistične desnice, so se izrekle orofi režimu, vendar tisk ni obiavil njihoVh stališč in pozivov volivcem T"di nrnšpio za pooblastilo, da bi opozicija imela dve zbo-rovanii, ie režim zavrnil, češ da b* take manifestaciie »motile javni red«. Zato ie kemnania onoziei je *:ba. nodtalna in verietno tudi ne„č'nknv!*a g]cdo nn deisfvo. da si opoziciiske s>le niso edine v tem. a’i ne7ivaio h slasovaniu proti republiki ali k vzdržanju od glasovanja.
Pež-'m pa sl sknša eedai oridob’ti gimnatlio zmerne onoziei ie z Izpustitvi io na svobodo nekaterih na'Oro*n:kev re*i'ma. k'- SO ’ih pretipa1: v n-eišni:h mesecih. Danes so osvobodili nrofecor*a moderne er-Ščine na honslr-' univerzi Demetrio-sa Tsatso«a, ki so (ta aretirali marca v Atenah, ker se ie udeležil
potre jStpdeptrlre rtpmenstraoiie, vče-rai Da SO snn Stili na svobedo h’V-šerta rptFsatplia crSireca radia Pp-penisa, tri va o^ožr-"-o »nmtinaeio-polne deiavnosti«. Opazovalci me-
TATVINA
O tatvinah poročamo skoraj vsak dan, ta pa je prav posebna in smo ji zato namenili nekoliko več prostora. Večja skupina «prijateljev tuje lastnine» se je ponoči priklatila v poslopje cestnega podjetja ANAS v Turinu. Prebrskali so domala vse omare in predale, niso pa našli ničesar. Zato so se lotili blagajne, vendar pa jim ni niti padlo na misel, da bi jo izpraznili. Kaj še! Odnesli so jo s seboj.
To bi bilo dokaj enostavno, ko bi ne bila blagajna še kar velika, saj le ta meri meter in 80 cm v višino, dolga je poldrugi meter, široka pa 70 centimetrov. Če temu dodamo, da tehta nekaj stotov, si lahko mislimo, koliko hrupa so naredili tatovi, da so jo dvignili, odnesli po stopnicah, naložili na tovornjak in jo odpeljali, in je res čudno, da ni nihče opazil, kaj se dogaja.
V blagajni ni bilo dosti denarja, pač pa je bilo precej vatnih dokumentov, med njimi neki kodeks NATO. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj bodo počeli tatovi z dokumenti, še zanimivejše pa, kaj so delali kodeksi NATO v blagajni podjetja ANAS.
nijo, da bi režim utegni! uvesti precej široko amnestijo tik pred referendumom. O tem bo mogoče govoril na jutrišnjem radiotelevizijskem nastopu sam Papadopulos.
Čilska sindikalna organizacija CUT za dvogovor s Krščansko demokracijo
SANTIAGO DE CHILE, 26. -iški predsednik Allende se je na Stanku z voditelji enotne sindi-lne organizacije CUT zavzel za liog z desničarsko stranko, je največ ja opozicijska stranka, bi tako preprečil državljansko jno, ki grozi Čilu. Po predsedni vem mnenju je dialog z opozici edini način, ki bi lahko dopri sel k popuščanju napetosti v dr vi. Na koncu sestanka so pred ivniki sindikata CUT pristali, da dprejo vlado v njenih prizadeva h v zvezi z opozicijo ood pogojem, se bo vlada pogajala le z demo atičnimi skupinami.
V svojem govoru je čilski pred dnik ostro napadel delovanje ek-remistične levo usmerjene organi cije MIR, katere pristaši naspro jejo dialogu med vlado in opozi-jo. Se posebej je Allende napa-
del organizacijo MIR, ker le ta zastopa stališče, da bi se delavci morali upreti režimu, kar je po predsednikovem mnenju nesmisel spričo dejstva, da je v Čilu na oblasti delavska vlada. Čilski predsednik je poudaril, da morajo vse politične stranke v državi spoštovati zakonska in ustavna določila da bi s tem preprečili izsiljevanje opozicije v parlamentu.
Čeprav je Allende opozoril voditelje sindikata avtoprevoznikov na hude posledice, ki bi jih povzročili s stavko, so le ti za jutri kljub opozorilu napovedali stavko. Voditelj sindikata Leon Vilarin je sicer dejal, da bo imela stavka izključno sindikalni značaj, vendar pa se moramo ob tem spomniti na se-demindvajsetdnevno stavko avtopre voznikov v lanskem letu, ki je čilskemu gospodarstvu povzročila o-gromno škodo.
PO RAZSTRELITVI «JUMDA» NA LETALIŠČU V RENCAZIJU
Teden dni po preusmeritvi
potniki končno na Japonskem morajo pripomoči vsi državljani
TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA IRI INŽ. PETRILLIJA
K razvoja italijanske družbe
Kakšni so bili nameni tega podviga, je še vedno skrivnost Japonska naj bi bila obveščena, da bo prišlo do preusmeritve
MANILA, 26. — Filipinski volivci Se bodo morali jutri z referendumom odločiti, ali bo predsednik Marcos lahko podaljšal obsedno stanje tudi na prihodnje leto. Prvič bodo lahko volili tudi državljani, ki so starejši od petnajstih let.
BENGAZI, 26. — Dolgotrajna pustolovščina potnikov japonskega boeinga 747, ki ga je v petek skupina zračnih gusarjev preusmerila v Dubai, Damask in končno v Bengazi, se bliža koncu. Še jutri bodo vsi dospeli na Japonsko. Danes zjutraj so namreč končno izpraznili in popravili pristajalno stezo letališča v Bengaziju, kjer se je v torek zjutraj razletelo japonsko letalo. Iz Tripolisa sta tako prispeli v Bengazi obe letali, ki ju je dala na razpolago za prevoz potnikov družba »Japan Air Line«. Prvo. vrste douglas DC 8 je zapustila Libijo s 107 potniki na krovu ob 13. uri in poldrugo uro kasneje dospelo v Atene. Tu so s« potniki okrepčali, japonsko veleposlaništvo v Grčiji pa je vsakemu podarilo 2 steklenici viskija in 12 zavojčkev cigaret. Na letališču se je s potniki razgovoril tudi predsednik družbe JAL, Shizou Asada, ki je prisei v Atene že v soboto, v upanju, da se bo lahko osebno pogajal s preusmeritelji. Letalo je vzletelo z grškega letališča v Dopoldanskih urah in bo prispelo v Tokio jutri zjutraj; pristati bo moralo še v Karačiju in v v Bombavu.
Ob malezijski obali je ciprski tanker Anson trčil v panamsko trgovsko ladjo Carnation. Žrtev ni bilo
Drugo letalo pa je zapustilo Bengazi ob 15.15. Na njem so bili še ostali potniki in vseh 19 članov posadke. Tudi to letalo je vrste DC 8, ubralo pa bo drugačno pot. Iz Bengazija je namreč odletelo v Amsterdam, v Tokio pa bo prispelo jutri popoldne po preletu severnega tečaja.
Izvedelo se je še nekaj podatkov o preusmeritvi. Med drugim so tudi pojasnili, zakaj je moralo letalo po odhodu iz Dubaia leteti v višini 3.500 do 4.000 metrov. Med eksplozijo bombe, pri kateri je izgubila življenje neka gusarka, se je razbilo okence in zato je bil polet v velikih višinah prenevaren. »Jumbo« namreč običajno leti v nadmorski višini 10.000 metrov.
Izvedelo se je tudi za novo verzijo dogodkov, ki so privedli do smrti mlade gusarke. Baje se je dekle prestrašilo in skušalo zagnati bombo, njen pajdaš da je to videl in ustrelil v bombo, ko je bila še v dekletovih rokah ter tako preprečil najhujše. O istovetnosti gusarke pa se ve le, da so jo imenovali »Saada«. Možno je, da gre za znano palestinsko gve-rilko Leilo Khaled, ki je že večkrat sodelovala pri takih podvigih, te vesti pa niso potrdili.
Kakšni so bili nameni tega podviga je še vedno skrivnost. Tudi potniki si niso na jasnem, kaj so pravzaprav hoteli preusmerjevalci. Najverjetneje je, da so zahtevali, naj Japonska izpusti iz zapora trideset pripadnikov gibanja «rdeČa armada«. Precej se govori tudi o zahtevi po izpustitvi Koza Okamo-ta, možna pa je še tretja verzija, ki govori o zelo visoki odkupnini, enaki odškodnini, ki jo je japonska vlada izplačala Izraelu po lanskem pokolu na telavivskem letališču Lod. To odkupnino naj bi bili izročili predstavniki letalske družbe nekemu gverilcu, ki se ni aktivno udeležil akcije in ki je dajal navodila gusarjem in jim dovolil, da izpustijo potnike, šele ko je prejel denar. To možnost povezujejo opazovalci s prisotnostjo predsednika družbe JAL v Evropi.
Telavivski dnevnik «Maariv» je danes objavil senzacionalno vest, po kateri naj bi bila japonska vlada že prej obveščena, da bo prišlo do preusmeritve, vendar pa ni temu obvestilu posvetila nobene važnosti. V njem naj bi tudi pisalo, da bo vodila akcijo neka1 ženska. Ni znano, odkod je prejel »Maariv« to vest in torej ni mogoče govoriti o njeni verodostojnosti.
Napetost v Urugvaju
MONTEVIDEO, 26. - V zvezi z dvajseto obletnico napada na vojašnico Moncada na Kubi, ki je bil začetek Castrovega revolucionarne-
so napredne urugvajske organizacije napovedale manifestacijo. Oblasti, ki se bojijo shoda naprednih skupin pozivajo prebivalstvo naj se napovedane manifestacije ne udeleži. V Montevideu so pripravili tudi močne policijske in vojaške e-note, da bi ustrahovale demonstrante.
Levica napada Peronovo politiko
BUENOS AIRES, 26. - Ekstremistično usmerjeni argentinski organizaciji «Delavska revolucionarna stranka« in »Revolucionarna ljudska armada« sta danes sporočili, da sta izdelali «plan boja za popolno osvoboditev Argentine in za vzpostavitev delavske oblasti v državi«. Organizaciji sta mnenja, da je peronistična politika buržoazna in zbirokratiziraša in da je nes-posebna izboljšati sedanji položaj v Argentini. Organizaciji sta predložili argentinskemu delavskemu razredu program, v katerem so med drugim tudi zahteve po nacionalizaciji in sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij.
Petrilli je orisal važnejše postavke obračuna za leto 1972 - Investi-cije so narasle za 21 odstotkov • Pomen državnih in zasebnih podjetij
RIM, 26. — Predsednik državne ustanove IRI inž. Petrilli je na današnji tiskovni konferenci govoril o obračunu ustanove za leto 1972. Ob prisotnosti številnih funkcionarjev in časnikarjev je preučil najvažnejša vprašanja gospodarskega načrtovanja in razvoja državnih ter zasebnih investicij.
Med orisom najvažnejših postavk obračuna je Petrilli dejal, da so investicije IRI narasle v samem letu 1972 za 21 odst. To je že četrto zaporedno leto naraščanja investicij, ki so tako v zadnjem štiriletju narasle od 655 na 1.527 milijard lir. Znatno se je tudi povečalo število zaposlenih pri podjetjih, ki sodijo v ustanovo IRI. V letu 1972 so zaposlili 31.000 oseb več kot leto prej, v zadnjih štirih letih pa se je to število povečalo za 110.000 enot. Ta številka pa je precej večja, če u-poštevamo tudi zaposlitve pri tistih podjetjih, ki niso last ERI, ampak jim je ta ustanova pomagala pri investicijah.
Petrilli je nato obširno preučil vprašanje južne Italije, kjer so v zadnjem letu investirali 857 milijard lir, t. j. 31 odstotkov več kot lani. če primerjamo letošnje investicije s tistimi iz leta 1969, so te
narasle za 400 odstotkov, kar je, pretvorjeno v realno vrednost lire, 280 odstotkov.
Predsednik IRI se je nato dotaknil polemike o državnih in zasebnih podjetjih in poudaril, da predstavlja IRI alternativo, ki jo imajo velika in srednja zasebna podjetja, ki nočejo preiti pod okrilje velikih mednarodnih »trustov«. Kot primer je navedel letalsko industrijo in veliko tovarno Dieselovih motorjev, pri katerih je soudeležen zasebni in državni kapital. Poudaril je pomen, ki ga ima državni kapital pri novih investicijah in se dalj časa zaustavil pri vprašanju teritorialne razdelitve finančne pomoči. Dejal je, da so pri tem zelo pomemben dejavnik prav dežele, kajti doslej so o ozemeljski razdelitvi podpor odločali predvsem politični dejavniki.
Petrilli je nato govoril o načrtih IRI. Dejal je, da ima ustanova na vidiku velike odločitve, ki se nanašajo predvsem na ekonomske ljudske gradnje, za katere čaka IRI le primemo zakonodajo.
Ob proučevanju zaključkov obračuna za leto 1972, je Petrilli poudaril, da so bali končni obračuni precej slabši od predvidevanj; pro-
iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiifiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POMEMBEN VESOLJSKI PODVIG SOVJETSKIH ZNANSTVENIKOV
Postaji «mars 4» in «mars 5» na poti proti prvemu zunanjemu planetu
Sondi bosta v 7 mesecih preleteli pel milijarde kilometrov poti
MOSKVA, 26. — Sovjetski znanstveniki so snoči ob 20.56 (italijanska poletna ura) izstrelili avtomatsko postajo marš 5 proti prvemu zunanjemu planetu. Vest je sporočila sovjetska tiskovna agencija TASS z deseturno zamudo. Kot je že običaj je tudi tokrat a-gencajsko poročilo zelo skopo s podatki, o ciljih odprave pa pove le, da bosta avtomatski postaji raziskali rdeči planet in njegovo okčlje.
Sovjetski znanstveniki so tako izkoristili »okno«, ki se približno vsaki dve leta odpre proti Marsu. 21. julija so izstrelili prvo avto matsko postajo mPirs 4, štiri dni pozneje pa drugo. Kar je odprava zelo podobna ekspediciji dveh sond (marš 2 in 3), ki so ju poslali leta 1971 proti prvemu zu nanjemu planetu, znanstveniki za hodnih držav manijo, da bodo poskušali sovjetski kolegi spet »meh
llllllllllllllllllllllllllll lili IHIIIIII II lil IIIIIIII	IIIIIIIIIIIIIIIIIIMII lili II lllll 1111**1 IDIHlIlMIHIIIIIIMIHIItlllHIIIIIIIIIIIIIII II Hill llllllll llllllllllllllllllllllllll Hill II IlllllllllllllllllllllimilllllllllllllllUIIIIIIIUHI
IZREDNA PODOBNOST MED OBEMA IZGINITVAMA
Jack Begon kot palermski časnikar De Mauro: bil je preradoveden na dejavnosti mafije
Presenetljivo vedenje v Palermu: hotel je, da vsi opazijo njegovo prisotnost
RIM, 26. — Zadeva Begon — izginitev ameriškega časnikarja, ki se je zanimal za črne sklade mafije — se zapleta iz dneva v dan. Preiskovalci so sicer odkrili nekaj zanimivih okoliščin, ki pa ne pojasnjujejo zadeve, pač pa jo zapletajo pravi gordijski vozel.
Ključno vprašanje je še vedno kdo je bil v resnici časnikar, kaj je odkril? Sele ko bodo odgovorili na to bodo preiskovalci naredili pomemben korak naprej pri iskanju izginulega časnikarja.
Najbolj presenetljivo v vsej zade-je Begonovo vedenje v Palermu petek 20. julija. Taksist, ki je prepeljal časnikarja od letališča do hotela «Des Palemes«, je dal policiji nekaj zelo zanimivih elementov. Med potjo je Begon dejal šoferju naj zavije po Trgu Verdi, kjer mu ukazal naj vozi počasi. Sam se medtem oziral po trgu kot da bi iskal nekoga, ki je čakal nanj. Komaj je prišel v hotel je prosil za sobo in je plačal takoj. Nato je stopil v telefonsko kabino in govoril z nekom nekaj minut.
Bilo je okrog poldne, ko se je odpravil v sobo, kjer je presedel dve uri in pol, ne da bi ga medtem kdo obiskal ali bi mu kdo telefoniral. časnikar ie naročil v baru steklenico viskija in štiri kozarce. ko je odšel pa ie natakar o-pazil. da je bil le en sam kozarec umazan.
Okrog 14.30 se je nepričakovano noiav 1 v v!'c-’ •	• -e	♦"le-
si ju. ki ie bil parkiran pred hotelom. Ostro se je sprl s šoferjem, ko je ta zahteval pet tisoč lir za prevoz do letališča, češ da je za vožnjo od letališča do hotela plačal le štiri tisoč in petsto lir. Možakarja sta tako kričala, da je moralo poseči osebje hotela in ju pomiriti V tem pa je zavozil pred hotel drugi taksi, ki je pripeljal nekaj gostov. Časnikar je dobesedno
skočil v avto in naročil taksiju: »Hitro na letališče. Mudi se mi, ker ne bi rad zamudil letala«, čeprav se je prej sprl za 500 lir, je drugemu šoferju plačal večjo vsoto.
Njegovo vedenje je seveda vzbudilo pozornost gostov in osebja hotela (takoj po prihodu je namreč zahteval naj mu zamenjajo dve žarnici in naj mu prinesejo še dve stolici) in prav to je Begon verjetno hotel.
Nedeljsko potovanje v Palermo pa bi moralo biti tajno. Zanj je vedela le tajnica, ki je takoj telefonirala v nedeljo v glavno mesto Sicilije, ko je zvedela, da je časnikar skrivnostno izginil. V zve-
iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiimiimiiiiiiiimuHiiimi
CIUDAD MEXICO, 26. - Mehiška policija je aretirala 12 pripadnikov neke levičarske organizacije in jih obtožila ugrabitve ameriškega konzula v Guadalajari.
* # #
TRANI, 26. — Državni pravdnik iz Barija je zaključil preiskavo o strmoglavljenju potniškega letala družbe ATI oktobra lani. Kaže, da je nesrečo zakrivil pilot.
* « «
LONDON, 26 — Norma Levy, ki je vpletena v škandal »Lambton«, je prosila za ločitev od moža Coli-na, ki je trenutno v španskih zaporih.
« « »
DUNAJ, 26 - Avstrijsko turistično letalo je strmoglavilo nad Češkoslovaško. Verjetno je trčilo s češkoslovaškim vojaškim letalom.
zi s tem potovanjem so rimski preiskovalci ugotovili, da časnikarja v nedeljo ni bilo na letalu, ki je odletelo v Palermo. Vodstvo letalske družbe Alitalia je namreč ugotovilo, da časnikarja ni bilo med potniki, čeprav je bilo njegovo ime na spisku za vkrcanje. Potrjeno je torej, da je Begon izginil v Rimu.
Danes popoldne je vodja rimskega letečega oddelka zaslišal nekega ameriškega časnikarja, čigar ime ni znano. Moški naj bi sodeloval z rimskim uredništvom ameriške televizijske postaje «ABC» kot informator in je večkrat delal skupaj z Begonom. Možno je torej, da ve marsikaj o dejavnosti izginulega časnikarja. Tudi šef rimskega uredništva «ABC» Duns-more ni hotel povedati časnikarjem imena svojega sodelavca. Dejal je, da ima meški še drugo službo in zato noče, da bi tisk objavil njegovega imena.
Preiskovalci so danes zaslišali še vrsto manj pomembnih prič, ki niso veliko pripomogle k napredku preiskave.
Iz dneva v dan bolj očitna pa je tudi podobnost med izginitvijo palermskega časnikarja Maura De Maura in Jacka Begona. Urednika lista «L’Ora» so neznanci zaplenili pred njegovim stanovanjem in ga prisilili, da se je odpeljal s svojim BMW v smrt. Avto so našli preiskovalci dan pozneje. Šoferje-okno je bilo odprto in ključi na armaturni plošči. Prav tako tudi z Begonovim «fordom», ki so ga našli na parkirišču letališča v Fiumicinu: šoferjevo okno odprto in ključi na armaturni plošči. De Maurova žena je obvestila policijo o moževi izginitvi z veliko zamudo in prav tako tudi Begono-va soproga. De Mauro se je le nekaj dni pred izginitvijo pobahal.
da bo dobil Nobelovo nagrado za svoje delo. Kaj pa Begon? Duns-more trdi, da je časnikar pripravil že več reportaž o mafiji in zlasti o črnih skladih, v katerih pa ni bilo nobene senzacionalne vesti. Zanimivo pa je, da se za svojo anketo ni obrnil na »tradicionalne« kroge, ki so vir informacij za vsakega časnikarja, ki se ukvarja z mafijo.
Vprašanje je tudi zakaj je Duns-more prepričeval Begonovo ženo, naj ne oovesti takoj policije, še večje vprašanje zakaj ni poslal osrednjemu uredništvu ameriške televizijske postaje niti vrstice o Begonovi izginitvi.
ki« pristanek na tem skrivnostnem planetu.
Konec leta 1971 sta prileteli do Marsa dve sovjetski avtomatski postaji, ki sta bili izstreljeni 19. oziroma 28. maja istega leta. Postaja marš 2 je izstrelila proti rdečemu planetu plaketo s sovjetskim državnim grbom, od sonde marš 3 pa se je odklopil »pristajalni modul«, kj je prvič v zgodovini vesoljskega raziskovanja »mehko® pristal na planetu. Poskus se k posrečil le delno, ker uta radijska. in televizijska postaja modula prekinili oddajo 20 sekund po pristanku.
Zelo verjetno je, da so sovjet ski znanstveniki ustrezno spremenili avtomatski postaji z ozirom na podatke o atmosferskem priti sku in temperaturi na Marsu, da bo (ali bosta?) pristajalni modul lahko oddajal dalj časa dragocene podatke o površini rdečega planeta.
Uradno poročilo sicer ne omenja nikakršnih sprememb kot tudi ne navaja značilnost avtomatskih postaj. Znano pa je da sta sondi marš 2 in 3 tehtali ob vzletu okrog 4.500 kg. Po prihodu na cilj sta bili postaji vsaj za tretjino lažji, ker sta porabili gorivo, ki je potrebno za poprav ke tira in za kroženje okrog planeta
Sovjetska tiskovna agencija ne orne n ja možnosti, da bi znanstveniki iz strelili proti Marsu še tretjo avtomat sko postajo. Na to možnost so nami gnili pred časom v zahodnih krogih ki so napovedali, da bo Sovjetska zveza izkoristila «okno», ki se je odprlo proti rdečemu planetu.
Uspeh takih vesoljskih podvigov Je zelo odvisen od vzajemnega položaja, v katerem se nahajata Zemlja m Mars. Le nekaj dni vsaki dve leti sta planeta v ugodnem položaju in temu pravijo znanstveniki »okno«.
Zakaj pa kar dve avtomatski postaji? Znanstveniki so ugotovili, da so podatki, ki jih zbereta dve ali več postaj veliko zanesljivejši in točnejši od podatkov, ki jih pošlje ena sama postaja. Sovjetska tiskovna agencija izrecno poudarja to plat vesoljske odprave in dodaja, da bosta marš 4 in 5 pripomogla k boljšemu poznavanju planeta in dinamike fizikalnih procesov v vesolju.
Postaji bosta prileteli na cilj pred
vidoma sredi februarja prihodnjega leta. V sedmih mesecih bosta preleteli okrog pol milijarde kilometrov. Za svoj polet bosta porabili okrog mesec dni več kot postaji marš 2 in 3, kar pa zavisi od dejstva, da je sedanji položaj rdečega planeta manj ugoden za tovrstne polete. Sovjetska agencija je poudarila, da vse naprave avtomatskih postaj delujejo pravilno, do 1. ure danes zjutraj (italijanska poletna ura) pa sta postaji preleteli 66 tisoč oziroma 1.460.000 km svoje poti.
Medtem ko sovjetski sondi letita proti svojemu daljnemu cilju, se v ameriškem kozmodromu na Kennedy-jevem rtu nadaljuje vzvratno štetje za odpravo skylab 2. Doslej znanstveniki še niso imeli nobenih nevšečnosti, menijo pa, da bodo morali Bean, Lousma in Garriot zamenjati senčnik vesoljskega laboratorija. Platno iz katerega je zgrajen senčnik se razkraja zaradi ultravioličnega sevanja.
izvodnja je sicer rahlo narasla, vendar pa je dejanska vrednost proizvodnje padla, ker je bila inflacija močnejša od prirastka. Predvsem je treba poudariti, da so skoraj vse tovarne lahke industrije zaključile poslovno leto z izgubo.
Iz podatkov zadnjega obračuna je razvidno, da se podjetja pri investicijah poslužujejo predvsem finančnega tržišča, tako italijanskega kot tujega. Državni prispevek se omejuje na 10 odstotkov. 31. decembra 1971 je bilo investicij za skupnih 7.500 milijard lir, od katerih je .država prispevala le 775 milijard Jir. Dejansko se industrijski obrati raje obračajo na finančno tržišče, da prejmejo sredstva za investicije, kot pa na sklad IRI. Vsekakor pa ima IRI velik program investicij, ki presega 9.000 milijard lir. Ta vsota pa predstavlja seveda veliko tveganje in bo treba natančno proučiti vse podrobnosti.
Petrilli je nato še opozoril na pomen, ki ga daje IRI izobraževanju u-službencev. Za to so predvideli v proračunih za leti 1973-74 od 40 do 45 milijard lir.
Jasno je, da taka ustanova, kot je IRI ne more predstaviti obračuna, ki bi prikazoval velik dobiček. Petrilli je glede na to vprašanje poudaril, da je zelo pomembna ekonomska funkcija, ki jo ima IRI, ki skrbi za ravnovesje v notranjosti gospodarskega sistema in za ravnovesje med podjetji z državno soudeležbo in zasebnimi podjetji, če bi prišlo do hudega neravnovesja in bi gospodarstvo težilo k izkoriščanju državnega sklada, bi to povzročilo hudo gospodarsko škodo in onemogočilo zasebno iniciativo. Ravnovesje med državnim in zasebnim sektorjem predstavlja torej važen dejavnik ravnovesja zrelega gospodarskega sistema, ki temelji na nenadomestljivi funkciji posameznega podjetja.
Petrilli je nadaljeval z ugotovitvijo, da sedanja kriza težko pogojuje preporod gospodarstva. Potrebno je zato takoj ukrepati in to predvsem glede na inflacijo in glede na mednarodno stanje italijanske lire. Svoje poročilo pa je predsednik IRI zaključil z ugotovitvijo, da morajo pri kvalitetnemu razvoju italijanske družbe sodelovati vsi dejavniki in tudi vsi državljani.
Rahman v Bombayu
BOMBAY, 26. — Na poti v Beograd se je bangladeški prvi minister Mudžibur Rahman za kratek čas ustavil v Bombayu, kjer so mu izročili pismo indijske ministrske predsednice Indire Gan-dhi. Po mnenju političnih opazovalcev se v pismu indijski predlogi za normalizacijo odnosov med Indijo, Pakistanom in Bangladešem.
iiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiimiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiill||||,l||„„l„|ll(imimil|||||||||IN
ATENTATOR V MILANU NI DELAL SAM
Policija izdelala identikit Bertolijevega spremljevalca
Mladenič vztraja pri trditvi, da ni v Milanu srečal nikogar
MILAN, 26. — Milanski preiskovalni sodnik dr. Lombardi, ki preiskuje ozadje bombnega atentata pred milansko kvesturo, ki ga je 17. maja letos izvršd Gianfranco Bertoli je baje ugotovil, da Berto-li ni delal sam. To sumijo že dalj časa, vendar kaže, da je zbral preiskovalni sodnik sedaj že dovolj dokaznega grad'va. Tri priče so ga namreč videle v bližini kvesture kako uro preden je prišlo do atentata. Lombardi razpolaga tudi z i-dentikitom Bertolijevega spremljevalca, ki je baje zelo natančen. K sestavi tega identikita je baje b'st-veno pripomogla neka priča, katere istovetnosti niso sporočili, gre
riBSI
t	|
kV. M
Hočemo može! S tem geslom so se	rimske jeinišnice Rebibbia povzpele na streho iu z raznimi tolkali
vzbujale pozornost mimoidočih
pa verjetno za kakega policijskega agenta ali funkc onarja kvesture.
Med včerajšnjim zasliševanjem je Bertoli to zanikal in ponovno zatrdil, da je bil na dan atentata sam. Sicer pa se je mladeniču večkrat zareklo in njegovo pričevanje je vse prej kot verodostojno.
25. julij
(Nadaljevanje s 4. strani)
je začul veličasten zbor: vsi smo z zanosom prepevali in izgovarjali besede stare patriotske pesmi, gledajoč v Nemce protiletalskega topništva, ki so bledi v obraz stali nedaleč od nas.
Opazili smo, da so iz vasi izginila dekleta. Starši so jih poslali k sorodnikom in znancem, ki so prebivali zunaj področja, ki je bilo rezervirano za konfinirance. V i-menu odbora sem se napotil do župana. Rekel sem mu. da smatramo ta *pobeg» za žalitev, še isti večer so se dekleta vrnila domov, vsa srečna, ker je marsikatera med njimi bila v tesnih prijateljskih stikih z enim ali drugim konfini-rančem.
«Nekega jutra v avgustu me je komisar Guida poklical in mi sporočil, da je prejel telegrafski u-kaz, da me izpuste na svobodo. Odgovoril sem mu, da bom otok zapustil z zadnjim osvobojenim kon-finirancem. Scocimarro, Fundo in drugi tovariši pa so name pritiskali, da odpotujem, češ, da se bom tako, ko pridem v Rim, lahko potegoval za osvoboditev vseh.
«Tako sem tudi storil: vsako jutro sem hodil z Brunom Buozzi-jem k policijskemu načelniku, Se-niseju, in ga prepričeval, naj konfinirance izpusti. Končno mi je vh snelo, šele potem sem se odločit in sem z vlakom odpotoval domov.