Our Write U. Today RATES are REASONABLE. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. iLEPHONE: CHelsea 3—1242 lo. 260. — Stev. 260. Ctaa* Matter Sepnmber Zlat, IMS at the Put Offk» it Nnr tiri N. I, Act «1 Cmctm* mt Mmrdi 1*4. 187i. NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA ^ SVOJ DOM (izvicnl nedelj in ^ praznikov). ^ ZA $6.- NA LETO nnv tivv U4V4W O NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 8, I 939 -SREDA, 8. NOVEMBRA, 1939 Volume XL VII. — Letnik XLVIL VARILO MOSKVI GLEDE BALKANA ljanski tisk napada tališče sovjet. Rusije KiM, Italija, 8. novembra. — V listu "Giornale ' Italia'9 je urednik Virginio Gay da ostro napadel [las kominterna (komunistične iiiternacijona-. Tudi drugi listi so pisali zelo ostro proti Rusiji ravno tako tudi razni govorniki po radio, tem je končana previdna doba italijanske poli-glede Rusije, odkar je bila sklenjena nenapa-Ina pogodba med Nemčijo in Rusijo. Sedaj je bi-javno priznano, da pomeni ruski pritisk na Bal-za Italijo nevarnost in je bila vsled tega Rusi-posvarjena, da drzi roke proč od Balkana. ALIJANI SO ČAKALI NA PRILOŽNOST Italijani pa so najbrže nekaj časa čakali na to pri-»žnost. Pred enim mesecem so nekateri goreči fa-[stični listi otro napadali komunizem ter so postavi-razliko med komunizom in Rusijo. Gayda pa se-Uj ne dela te razlike in ker oklic kominterna istota |o napada tudi Nemčijo, tedaj je sedaj mogoče pisa- mino tudi proti Rusiji, ne da bi se mogla Nemčija čuti-: ostal Belgijski kralj obiskal holandsko kraljico Danes se je izvedelo, da obisk kralja Leopolda je bil v zvezi z mirovnim pozivom na borilce. RUSKA VOJSKA PRIHAJA V UKRAJINO Odd clki ruske armade prihajajo v neko vas v zapadiri Ukrajini, ki jo po rade-] i t v L Pol j s k o pripadla Rusiji. Na sliki jo videti artilerijo, ki eetndi jo sovjetska armada naj-v ('(■ motorizana HAAG, llolandska, 8. no v. KRl2 ARK A - Belgijski kralj Leopold je ( "DEUTSCHLAND" nepričakovano prišel v llaag A70RI14 in je imel dolgo konferenco s * Ivi AZ.UI\lrl kraljico Viijemino. Belgija,I LONDON, Anglija, 8. nov. j ..... kakor llolandska, se bojite, ua _ xeVtralni mornariški krogi 1 1 bo nemška armada vdanla sKo-1 utrjujejo, da so zavezniške lazi deželi, da pade francoski ar- yMl> lu.m;ko križarko madi v zaledje. Z ozirom na to 'Dcutsehland" blizu Azorov. želi belgijski kralj skupno s Holandsko postaviti nevtralno Zavezniško mornarištvo po-fronto proti nemški nevarno-! veljstvo je izdelalo načrt, po iti. I katerem bi bilo mogoče križai - Kralj Uopold se je z avto- ko potopiti, ker bi na Atlanti-mobilom peljal iz Bi uselja v,ku ogrožala prevoz vojnega Haag ter je takoj po svojem matenjala za zaveznike iz prihodu obiskal kraljico Viljc- j Združen;li držav. v palači Noordeinde, kje- desetimi dnevi se je križarka nahajala Ob obrežju Nove Fundlandije, kar je -bilo s i posluževati konj, ker so ceste v Ukrajini v tako slab e ni stanju. kraljico v razgovo ru do 1.30 ponoči. M užaljeno. V resnici Gayda v svojem članku trdi, j Xasle,;nji\Um je kralj Leo-1 doguauo. med Berlinom in Moskvo ni določenega spora- polu zopet imel ono uro dolgo 1 I-ord angleške admiralitete konferenco s kraljico Viljemi-' Winston Chun-hill je bil prej-no, nakar so je zopet naglo od- šnji teden v Parizu, da je s peljal v Bruselj. Na oboli vo- francoskimi mornariškimi po- ima. USIJA NE DELUJE ZA MIR Nizozemci v zadregi Najboljši nemški vojaki ob holandski meji ™ ww^i mm— Kampanja A. F. of L. Predsednik Green kritizira organizacijsko taktiko. — Sedeče stavke in počasnejše delo. | j- j v Bruselj Na oboli vo- francoskimi mornariškimi po- j ■ _ _ ■ Cayda pravi, da Rusija na Balkanu ne deluje za trvoIjstvu pa ni natančno zna- | i»J"m pa je pnslo tudi mno I • 1 * I ICl. t ..111- 1 ki' lil II O I _ _ _ i je v Ljubljani padel pr- — Naš cilj je, — je dejal, - VI sneg, ali se ni dolgo držal, stabilizirati industrijo potom Med angleškim in franco-j ^ zavzel pol jsko...........' Slovenske planine, [/osebno p;; sistema kolektivnih pogajanj, kim vrhovnim mornariškim! * ' I na Gorenjskem, se že nekoliko lavcem prav nic ne pomaga, '»...n;; HiltiKtor Sinak ill ho- 'poveljstvu pa m natančno zna- j " r« j*- i#h»«j iuut i.mw- j . .. ... , . v . .. * . i » »nan ji minister >paak in no i j i ...... t.,„kliv ^Irlmuilli ..vfmnn -S. okt. — ampak Jim škoduje. landski vnanji minister Kelco »<», kjer se sedaj nahaja kr.- ' f > Uiuk"\ 1,1 «Wopnih av tomo-. ^^...... žarka "Admiral Selieer". j bilov. Tej armadi zapoveduj general Johannes BI as ko wit z, I ^^ van Kleffons. Kralj Lieopold jo želel, ukru Saraeogln. ISTANBUL, Tnnvja, 8. nov. — Nemški poslanik Franz v. apen ho jo zopot vrnil na svoje mesto. Skoro tri tedne se j3 nudil v Berlinu, kjer je imel mnogo razgovorov s kanclerjem n vodilnimi nacijskimi voditelji. Poglavitni namen poslanika v. Paipena je e Turčijo skleni-trjfovsko pogodbo, lei t»o stopila na mesto e, katere určija v avgustu ni hotela obnoviti. Mnogo Nemcev se je že rnilo v Nemčijo, drugi pa, ki so *aiposleni kot posebni izveden-v mnogih turških uradih, polagoma odhajajo, leo poteeejo jihove poprom. Med temi je tudi sest profesorjev v turški ojaski akademiji. LEOPOLD IN VILJEMINA POŽIVLJATA K MIRU HAAG, Hciandska, 8. novembra. — Belgijski kralj Leopold III. in holandska kraljica Vilj emina sta se obrnila naravnost na evropske vojskujoče se države z pozimom, da končajo vojno. Ta poziv, kateremu je tudi priključena ponudba za posredovanje, je prišel ob času ko so prišla vznemirjajoča poročila, da bodo nemške armade preko Belgije in Holandske vdarile na Francijo. Brzojavke so bile poslane načelnikom vlad Kraljica Viljemi na in kralj Leopold sta poslala brzojavke konelerju Hitlerju, ministrskemu predsedniku Neville Cham-berlainu in ministrskemu pred-1 |rlIls-j. sodniku Daladioru. j rtih nad osemsto lokalnih od-l borov za novo organizacijsko I kamipanjo. ZAGREB, lis. okt. — VMed' Federacija ima nad štiri mi- nedavnega spora na zagrebški lijone članov. Posebno pozor- univerzi, ki so ga izzvali ko- nost lx> posvetila tekstilni in- munističiii dijaki, zahteva za- dnstriji in skušalo pridobiti ti- -rebški " Katolički List'' za- 1 ste delavce, ki so sedaj v laho- branitev komunistične akcije ru CIO. na Hrvaškem tako kakor je bi-' ___ lo to izvršeno na Francoskem.' r* i Curtis tovarna se Za javna dela v SpLtu TRGOVINA z inozemstvom Me.-eca oktobra se je ameriška trgovina z inozemstvu povečala za polovico v 'primeri z mesecem septembrom. pripravlja SPLIT. 0. nov. - Izpostava! , Bl'FFAL<- N — oblasti v Splitu je do-! J; Urtlf ! volila nad dva n.ilijona dinar-|kl Je fast Curtl?s Cu|- | je v za javna dela na Prinior- » popravlja za rc- | s kom. M nogo primorska 1IRlSt;l /avezmi. , bodo tako dobila sredstva za j dovršitev del, ki so čakala to, vah Za »llIlJonov i dela za po>tav-drugih javnih a začno se tih Ijenje mnogih /i^radb. so naročili v Združenih drža- dolarjev letal. Precejšen del te vsote bo porabljen za tisoč zasledoval* | il i h letal, ki bodo izdelana v Curtisovi tovarni. MLEKO se bo podražilo Načelnik nemške komisije v Jugoslaviji BEOGHAI), (i. nov. — Sem 1SOFUSKI LIST "SLOVO" O NEVTRALNOSTI BEOGRAD, G. nov. (J.K.—Belgraj.ska "Politika" z dne je dospel načelnik nemške ekc- dr. Be rger. Štiri žrtve eksplozije oktobra, peeaje se z nevtralnostjo }K>tloiiav^ko-balkanskiii j noinske tielegiu-ij« .... držav, piše o pomenu nevtralnosti teh držav v sedanjem ga- ki je pred nedavnim v imenu 64 družb, ki se bavijo v New rcujiskein sporu ter prinaša pisanje bolgarskega lista 44Slo- j nemško vlade podpisal zaklju-Yorku s prodajo mleka, je va", ki navaja, da se nekatere balkanske države približavajo coni sporazum z jugoslov. de-pod^isalo novo pogodbo z med- tipu absolutne nevtralnosti, kakršna je nevtralnost Švice in narodno bratovščino razvažal- Belgijo. Toda najočitnejši pravni tip nevtralnosti imata Ju-oev. Bratovščina ima petnajst goslavija in Bolgarska zato, ker nista doslej dobile niti eno- 1 stranskega jamstva za teritorijalno celoto. Vprav v imenu takšnega jamstva bi, pravi sofijsko "Slovo'* nevtralne države nikakor ne mogle računati na to, da je to v tem času zadosti Nevtralnih držav dolžnost je, da afirmirajo svojo nevtralnost, ne pa da samo ^ledajo dogodijaje križem rok. Blok nevtralnosti obstoji vsled razmer, vsled logike dogodkov, čeprav ni no»benega konkretnega pakta. tisoč članov, katerim bo zvišana na leto plača za približno pet milijonov dolarjev. Posie-dica tega bo dražje mleko, k', se bo pri kvartu podražilo za četrtino centa. MULLENS, \V. Va., G. nov. — V Brule Smokele.-s Coal (Jo. majni, ki se nahaja v Otsego, v tukajšnji bližini, je nastala eksplozija, ki je zahtevala štiri človeške žrtve. Dva inajner- legaeijo. V krogih jugoslovan- j * sta tako težko poškodovana, »kih ekonomov menijo, da jJ',a nnaj1° 'f ^ u- prihod dr. Bergerja v zvezi s 1>anja' ^ bi ozdravela. Kaj je BEOGIIAD, G. nov. - Jugo-^' J"'™?*''1® ^splozije, se zaen-Klovanski minister za vnanj- krat se m dal° ^^ zadeve dr. Aleksander Cineai Markovič je sprejel pro,dsodnika nemške mednarodne komisije za ekonomska vprašanja barona Langa ter se pouiudi- tistim ekonomskim sporazumom, ki je bil pred nedavnim podpisan med Jugoslavijo "m Nemčijo. *BLX0 II ROD &71 mm New Yoif »Wednesday, November 8, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAIL1| "GilAS NARODA" 1 * (VOIOK Or TBI PEOPLE) Owned and Published tor ■LOfBNlC PUBUSflUW COMPANY . „ C A Corporation) J. Lapabt, Sm. of tbovt officer«: Frank Bafcur, Piece at bnilMw of ttke MiputdoB end eddxeeeee NEW YORK, N. I. 1 1 i 46th Year IB8URD ■ VILKI OAT KXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAXB * -ar— Advertisement on Agreement Ka celo i«Co valja llat la Kanado Ea pol leta_____ __ Za četrt lata aa AaMrlko j Ka Set York za celo leto . . f7 0G ........Ka tul '.eta ................$8.50 ........$8.00 1 Za Inozemstvo at eelo leto .. $7.00 — «... $lAC'Ka pol leta ................98.00 Sobecrfptiea Yearly '6LA8 N 4 KODA'* 1KHAJA VSAKI UAN IZVKEMfil NBDHLJ fat PRAKNIKOV 'OLA® \AKODA", SIC WEST lltfc STREET, NEW TORE. Pi. I. tlimiONI: mi lee t—mi POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST ^ tem, da imate vedno VNAPREJ plačan* naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa« Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. HITLERJEVI PORAZI ni i pljuča. IViškmbba je hi In .* m rt no i if varna. Poprej, še v začetku februarja, na svečni-eo, pa jo s koiom udaril po ^lavi stnikovegii- -ina Pavla Kržena v Gor. Biti ju in mai pre-i i I lobanjo. Lahko pa je Ve- vega očeta. FRAN BRESKVAR UMRL; Menda ni Ljubljančana, zla-rti med starejšimi, ki Iji ne po- ZARADI PONEVERB OBSOJEN Trgovski potnik Krii-tijan Cuznar iz Mojstrane je bil od leta 15i:>:> do ."j. maja 19:55 nameščen pri jeseniški polružni-ci tvrrlke Singer, ki prodaja po hovee jn/škodoval tu li Kržene-j Vsem jsvetu znano Singe rove Ai val ne stroje. V Zagrebu je za državo glavna centrala, po drugih mestih pa podružnice. (1u*znar je s svojo ženo F ra nč i-ško vo4.2ti4 din. Preiskava j«* bila dolgotra jna. naposled sta bila ('uznar in njegova žena otbtožena zločina poneverb in falzificiranja če-kovnili položnie. Mali senat je Cuznarja zaradi poneverb obsodil na 1 leto ječe in v izuubo rastnih pravic za ?, leta. Nje gova žena je bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov so krivde. . Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED f7ATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno grv Ko je dospelo v Evropo 'poročilo, da je ameriški ken-p<> dolgotrajnih leti. Knjižnovezni^ke obrti *e je bi! izučil \ nek la-it j j Svrljugovi knjigoveznici, ki je imela -voje prostore na vogalu pred Škofijo in Vodni- Peter Zgaga X VPREDBK ZNANOSTI Včeraj ste čitali o uspešmii poskusih slavnega učenjaka dedica je: edt*n v v:rob, ilrimi v ječo. Pri Ploju pipivali viničar Anton Lozinšek. Hu:|M»rt Ploj, nin na Sovjetsko 1 gostilničarja in mali posestnik v Metstrieni vrhu, ter š»' več drugih. Med Plojem' in Lo-zinškom je nastal propir zaradi klobuka. Prepir je moral biti zelo buren in tudi alkohol je že moral precej delovati, kajti ko .je č«-z nekaj časa Š<-1 Ploj iz hiše. je skočil za njim in mu za-adi velik nož na desno stran vratu. Ploj nekaj let poslovodja. Zaradi hude konkurence se je nato o-» nmosvojil i m drugje odprl novo delavnico. Na glasu je bil kot dober in vesten knjigovez, zato je imel širok kr7>i£ odjemalcev med uradništvom in meščanstvom. Pred leti pa je njeirova knjigoveznica (prešla v druge roke. STRAHOVALCI V z.vezi z aretacijo rokovnja-ča Jerneja Zimiča in njegovih i pajdašev, ki so straliovali slo-veirjogoriško probivalstvo, zlasti v okolici Sv. Antona, je do--edanja preiskava dognala, ima Zimičeva tatin-ka in vlomilska druščina na vesti nič nranj, kakr>r 94 vlomov in 2 T>ožiga. Skupna Škoda, ki so jo j«1 Z! IZ Litije v Ljubljano, pa je imela v -tirih dneh že dva primera smrt i. Prva žrtev nagle smrti je bil rudar Drnovšek roj«»n na Nemškem, -IuŽb«A';i! pa j«- v ve-tfalskih rudnikih in je tax-« 1 i do upokojitve stanoval v Nemčiji. Kot upokoje nec z rento 700 din si je pre-skifbo! še postranski zaslužek, in je prodajal časopise. Po treh dneh pa so imeli v Zamjudovi hiši drugega mrliča. Tmi-la je nenadne smrti delavčeva žena Marija Bučarjeva. Domači so izpovedali, da je umhla po u-odncni padeu s [»odstreŠja. Bučarjeva je ]h»-srpravljala na podsteršju neko delo, kose je pa vračala po nerodnih stopnicah, ji je spodrsnilo in je padla na trla tla. I X', l..... čc fiaročiti za svoje P sorodnike ali prijat^-p Jje, to lahko stori. -j Naročnina za 8 t a r » - V poši- v,LA.S NARODA ? pošiljamo v staro do movifio. Kdor ga ho- ^ ^ čc fiaročiti za svoje sorodnike ali pruat^- S I ib i ^ kraj stane $7. | (talijo lista ne J Ijamo. .!•' si'w o-tro napadal angleško in francosko j'* čez nekaj trenutkov izdih- V Arnačah pri Slovenjem politik o, pri tem pa ni niti z Iwsed© omenil, da bo Sovjetska linija jiouiagala Hitlerju z orožjem. Ako s«. Rusija v zadnjem hipu premisli ter se odloči za vojno proti Angliji, 1m> jk» mnenju Angležev storila tudi Amerika 4'svojo dolžnost" ter 1h> iz ljubezni do demokratičnih principov pomagala angleškemu imperiju. Tretji Hitlerjev poraz predstavlja nenadna izpre-memba v italijanskem kabinetu. Mussolini je kar iznenada od-tavil v>e visoke italijanske uradnike, ki so preveč simpa-tizirali s Hitlerjem in njegovo f>olitiko. Kar preko noči so padal? najtrdnejši fašistični stebri. Samo svojega zeta, grofa Ciann, je Mussolini pridržal, vsa druga ministrstva je pa temeljito izčistil in reorganiziral. Svetovna javnost ugiba, čemu je to storil. Dva odgovora *ta mogoča. Mus>olini je skušal s tem poudariti nevtralnost Italije in s tem dokazati Hitlerju, da se ne sme zanašati na njegovo jiomoč. Verjetno je pa tudi, da je začela Italija obračati Nemčiji hrbet in simpatizirati z zavezniki. Zgodovina pozna že več slučajev, ko se je Italija izneverila svojemu prijatelja. nil. Kakor je ugotovila ob-j Gradcu je živel v borni hišici dukcija, bi bila tudi takojšnja 76-letni prevžitkar Ivan Gor-zdravniŠka pomoč l»rezu«peš- j jup. V zadnjih letib mu je o- lx»vzročili, je preko ' 100,(X)01 > ^ Inijša, ker je Zimič. in njegovi pa-jdaši so vJse na motiko, prislonjeno ril. vnnnvil,' |k stopnicam. Nesrcčnica je ob- ležala v krvi nezavestna in z razbito glavo. Ko -o jo domači našli, »o poklicali takoj zdravnika. ki je usrotovil težko poškodbo. Nudil ji je prvo pomoč. potem ixi je odredil pre- mariborskih zaporih. TRAGIČNA USODA na. ker je imel Ploj prerezano grlo in žilo odvodnico. Loži nšk a -o aretirali in je svoje zločinsko dejanje priznal. OBSOJEN NA 1 LETO ZAPORA Mizarski pomočnik Jože Ve-liovec iz snjedniške okolice je bil obsojen na 1 leto ječe zaradi zločina hude telesne poškodbe. Obtožnica mu je očitala, da .je 23. maja letlabšalo in je proti jutru u-mrla. Pri mizarju .«o že naročili domači krsto in ukrenili vse potrnlmo za pogreb. Sosedje pa so jeli ugibati o nenadni smrti Bučarjeve gOL-jmxlinie to, . .. . in ono in »i ii i(-,l,estvto stvari je, ki s najdba zaenkrat omejena le n nižja živalska bitja, da pa p» tem ne bo ostalo, kajti ko zi čne enkrat znaiio>t napreoovi, ti, je nič ne ustavi na njenei zmagoslavnem [»olio.lu. Kar j t danes pri nižjih bitjih mogoč« utegne biti jutri splošno v r: rabi. Ženske, ki so za v>ak novotarijo navdušene, >«• bo.: navdušile tudi za to. Cilj vsake ženske je, ime If]'ega in prijazni -a otroči« ka. To je \endar njen pokli-40 j«, njena vzvišena naloga. Tako ghulko pa \i,, t, gre. Stvar ji- v zvezi z Velikili sitnostmi. Ko dekle odrase i j«* stara takole šestnajst a sei.emnaj>t let, za.-iu- ozir; ti za moškimi. Izbira iu izbir ter slednjič izberi* tistega, k ji zdi najlepši in najbolj pr; ineren. Nato se mora zaljubil vanj in njega pripraviti, da s zaljubi v lijo. Temu sleui Ziiro ka. Ona je v neprestanih skf bch, -poldne. Oblasti so verjele ljud-kim govoricam nak:ir je bil poi^rnb oilgoden. kr>to -truplom 7>a ^n prepeljali v mrtvašnico. Državno tožilstvo i«-odredilo sodno zdravniško ko misijo, ki bo izvršila obdukcijo in ugotovila, kaj je vzrok smrti nesrečne žene. delež vsake neveste Pošljite nam in mi vam bomo pošiljali m 2 meseca || "Glas Naroda" jj in prepričani smo, da boste potem | J pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALIJO Z« f o ao .......... Ur 10U f 12.— ....................Ur 20O $ 2».— ....................Lih MJO $ 57.— ....................Ur 1000 $112.00 ....................Ur 2000 $167.— ....... Ldr 30U0 KER 812 CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI - NUJNA NAKAZILA IZVK&U-AJEMO PO CABUt ZA PRISTOJBINO S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY mum BDHAD) Sli W. 1M 8T- NEW YORK i]H*sal vid in je l»il na eno oko l*opolnoma slep. l\igi noge so mu o*lipovedale. tako da si je pomagal z UcrgljaiiM. Sam si je kuhal, sam pral. Ker je živel v težkih življenjskih prilikah. je tudi !>eraeil in se ob-raeai na dobra srca za pomoč.; V zadnjem ea-u pa ni bilo Gor-jupa več na spregled. Toda nikori«l orgHDiznfiji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovtnskl Katoliški Jednoti. kjer se lab ko zavaruješ za smrtntne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni ln onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sreao člane ln članice od 10. do 00. leta: otroke pa takoj po rojstvu ln do 16. leta. ZavaruJeS se lahko od $--ir»o do f.VX»0 posinrtnine. V Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" aH "R." Mesečni prispevek v mladinski oddelek Je »elo nizek, samo 15c za razred "A" In 30c za razed "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem naraV-a. V sln^aju smrti otro ka zavarovanega v razre bi moralo biti druStvo, spadajoče b K. S. K. Jednoti. Kjerkoli lie nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; tt-ba je le osem oseb v starosti od 16. do 00. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila piSlte na glavnega tajnika : JOSIP ZALAR, 508 NO. CHICAGO STREET. JOURT, ILLINOIS mi j' je;VT"" ■ln,«ih Sotlna j SEa">ston Da, ženska mora »iosti prt stati z budocim oretoin svojt'g bokt bi in dosti težav, jjrecino jt; spravi pred oltar in mu tan svečano obljubi v.mmio pokoršč; no. In ko po emen letu ziblje ii previja ljuliko dete, se vsa so> zna vprašuje: — Ali se je i; plačalo t Otroka ima in s tem se ji j« izpolnila najbolj vroča želja kar je pa tudi vse. Dede<* ji pa lomi, sramoto ji dela se za vse druiro briira 1«* zan: ne. Xe rečem, da je povsod ta ko ali da je večina zakonov U kili, dosti j«* pa žensk, ki p poroki vse svoje življenje ta; najo: — Ob, zakaj sem m. rala vzeti, ded<-a presnetega. Da ne bo več takih nesreč, bi poskrbela moderna znanost. Dodajajo se pa tudi slučaji ko dekle ne čaka zaroke in pc roke, ampak si prej privošč marsikaj, kar ji je šele v svt tem zakonskem stanu dovoljc no. Take neporočene matere s zares reve. — Le poglejte jo, liinavkt — pravijo ljudje, — sveto s je delala, nobenega moškeg ni pogledala, zdaj pa ima, ka' jt* uatibem iskala. In matere takih neporočeni mater ni~o mogle drugega kc tarnati: — Ja, kaj se hoč< mladost je mladost. Saj sen jo_ svarila, jo učila iti oj>ozar jala, pa je le postala žrtev zi« peljivca. Kaj se hoee, hud« I kri, huda kri! \'b dišala. Vse je preveč solila Najbolj so ji šli v slast slani arniki. Sol pa, no, saj veste. . Saj ste menda čitali i>oročil. dr. PLnkusa . . . "OLA 8 NARODA"«- New Yoif = Wednesday, Novemt>er 8, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY POSADKA FRANCOSKEGA TORPEDIRANE G A PARNIKA ZGODOVINSKE TROJANE PH zklariju svinjaka >o Stoj- valu leta U7H upadli nafte I hi]*1 pml kugo zastražene še v Trojanah morali wlnesti kraje, baje tudi Trojanam in HW1 in 1713. »ekaj bregu. V odko|Hi se je okoliei nr.so prizanesli. Del ro- Ko je Xaj»o 1 eon oživil Iliri lokaoala v og-lje is^romertjena parske vojske, ki je plenila •šenica, znamenje, da je ogenj nieil inoeno naselbino. Ko-am so ua^li še, tu
  • o kurili, da se voda segrela. Del toga ko-»ališea so leta 19.1f> pri grnd-iji nekega poslopja znova odvili. . Lztitod denarjev so bili v TrojanaJi najdeni kovTanoi teli-e cesarjev; Avgust, Geta. Neon, Domicijan, Trajan, Hadrian, Fanstina, Elagobal, Aleksander Sever, Mak-sinr Tra an. Gordijnn IV. Gelijan, Av-elijan. Tacit. Dioklecijan, Ju-ijan, Konstantin Veliki, Konten-, Konstancij Gracijan in kVlentinijnn; poznejši so red-i. Franco*ki recevour. principal Jožef Rope^hitz, je v letih i 1810—1814, ko je služboval v Trojanah, zbral vecio množino tarega denarja. Tijub!jan.ske-nm muzeju je poklonil 24 zinili, fiOfi srebrnih in 1728 bakrenih kovancev. Tako se je Atran* (rim. Trojane) raosvijal do nekako 6. tolotja ,nakar je v bu**nih letih preseljevanja narodov propadel. 5faodov i nar j i in stari-no-4ovci doume vajo, da je bila naselbina najprej mplenjena in nato požgana. V petem stoletju so tvorili naSi kraji vrata v boirato Kalijo, kamor hiteli razni germanski narodi po rimski cesti, kako Got i in Langohardi. Tu ez je okrog leta 400 šel gotski kralj Alarih, pol stoletja pozneje pa Atila. ki je Atrans najbrž pokoneal. Po naselitvi Sloveneev na atran^kih razvalinah je dobil kraj elo besedo Trojane in njen pomen pkušali razložiti na razne, naeine že Levstik, Jureie, Dav, Tivtenjak in Ln-ka Pintar. Teže je pojasniti pomen Atramsa. Dav, Trste-njak je iprva menil, da je ime v zvezi z bikom indijskega bo Ka Žive, ki «e je imenoval Dhorma-TMiarma; pozneje i« sanskritslce (besede, adri — breg; potem spet iz božanstva Atrans, ki no gf v krSju častili, in iše na ve? načinov. Poznejša zgodovina omenja Trojane leta 1437, ko »o raasa-jali boji za dedftienp med avstrijskim cesarjem Friderickom IV, in Vitovcem po airtrti celjskega grofa Ulrika It. okrojc Kamnika in |>o Tuhinjski dolini, jo obiskal Sv. Lenart na Sedlu ner\ Ceiiišeni-koiit, in gotovo tudi Trojane OŽIVI jo, «>o posta-le Trojane in njih okolica jH»zoris4M* hudih b<»jev s Franmi. Prvi«" -o Ali Francozi skozi Trojane H. aprila 171>7 ,toda že niso »grešili. To ^potrjuje tudi jeez deset dni >o se vraealc Štiri neka vičma na Sipku, ki ji pra- .francoske briga«le m.-ko Tro vijo Grmada, drugi podobni vjjau v Italijo, k<> je bil v Ljub Kamnacu. pa Turkova špica. nem sklenjen mir. . Z zaporom ii*»j tujimi razsajala na Vranskeoi t4«"rna j vojaki. Po travnikih in ^o--mrt" in silila ecz mejo proti • zdovih. po hlevih in kleteh lo- Troja«nain. V lotu IftM) ni -mol nihče stopiti iz Štajerske na Kranjsko. Dne .10. avgusta 1(179 so jjoverili kranjski stanovi varstvo mojo proti kugi blizu Trojan — Janezu HeHior-tu'Valvasorju; dodelili so mu tudi štiri stražnike in naročili, da naj da prekopati cesto v Trojana'h, kjer naj istražijo njegovi podložniki. Trojane so Ko vračat z je Vitovee Gerenjske skozi Črni graben, UP,je med piagpvio njem imenovani še dandanes uporabni toplomer. Tudi on je bil v živahnih stikiTi fi ho-lam>skimi danskimi in švedskimi učenjaki in je leta 1766 umrl v Haagu na Nlzozem-skeirl Semlkaj smemo prijeti tu-di W. Nera^ta, ki je bil leta 1868 rojen v zahodni Pra^iji. Ta slavni fizik in kemik, ki je študiral v Curibu, se je proslavil »lasti z iznajdbo po njwn imenovane električne žarnice. Jalto islaven GtJančan je tudi filoaw>f Oohopenhacier, ki je bi! rojen le£a 1788. Po njegovih žilah se je pretakala holand-»ka kri, njegov stari oče je bil rojen Holandec in se njegov oče je govoril hoJamfcko. A že leta 1793 se jje Schopenhauer izgubil is Oda neka in se ni več vrarl tjakaj. Znamenit Gdančan je slikar Daniel ChodomieekL ki je "bil leta 1796 rojen v Gdanriru in je nato Šolal v Berlinu. V Gdannkn so bili rojeni se živeči slikar in grafik J. V. Ci-ftzarz, nemški dramatik N. Hal be. in filozof Riekert. V Poznanju pa je doma bivši feldmanšal Hindenburg, ki je bil v nedarvni Neirtčiji tako sla-▼en in je untrl leta 1934. ži mnogo pokopanih žrtev. Zaradi teh napa lov in ubojev j<* bih> olusojenih okroir 40 kmetov iz Trojan. Učaka, Zidov. Št. O/jboltr. Hrastnika in drugod. od katerih je bilo pet Ust reljenih. Proevit Trojanam je bil pred letom 1840. ko š<* ni stekla južna železnica, bujni promet z vezmi. Neki 97-letni stari ooo se š,. ^edaj sj|)ominja tega blagostanj::, dasi jo takrat promet h' začel padati. V strmi trojanski klanec so rabili voz niki priprego, zato »-o zaslužili tudi kmetje. Trojane so torej preživljale slavne, pa tudi hude dneve in ako bi mogle govoriti, bi mo-adko rešil ameriški tovorni parnik Black Hawk in jo pripeljal v Boston. Kapitan rešilnega parnika R. T. Hod^e (sredi v kapi) Moji fioleg kapitana francoskega pa mika Roberta Ainlrade. Xemei >(► pričeli na parnik, ki j" bil naložen /. Umeinom, streljati brez -varila. Kn mornar jo bil ubit, vsi drugi pa -o bili rešeni. Tri metre dolga brada V moot nem muzeju v Brau-nau imajo pod .steklom in v okviru čudno trofejo, s kakršno se ne more pohvaiiti noben drugi muzej. Obiskovalec tega muzeja je nekoliko presenečen, ko zagleda brado moža, ki meri po stari dunajski mo- tim rvetniku v Branau. llaiisii | Sleimingerju. .Mož jo je nosil z velikim poiio-om do usodnega dne is7(i, ko so jo vračal jhi stopnicah in je stopil na njo, da jo padel in >j /lomil vrat. Mehčani >« ga hoteli prvotno pokopati z mogočno brado ri 2.72 m. po bavarski meri pa'vred. češ, naj gre ž njim v grob celo 2.92 m. Na vprašanje, ka- ker mu je jwjstala tako usodna, ko je do-tnma smrti tudi zabeleženo, da ]M. volneno r:iz]»oh»žonje in ki ni nikdar pokazala, da ji je pokojnik ponosne no-il jo .'» m dolgo brado. vo- MARIJA BANOVCE-VA UMRLA je življenje nasuio do vrha trnja i na |M»t. Bila je izmed redkih ljul»- __Ijanskih mater, ki je rodila 25 preminila po vsej j otrok, izmed katerih žive še Te dni je Ljubljani poznana Marija Ba-j Štirje. Poučni spisi AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trd« ve*. 278 str«d« Cena $1.10 UČna knjiga n Nemce In ca ooe. k J ho uem-Kine smoinl. . AMERIKA IN AMERiftANCi. Spisal Rev. J M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njlbova družtva In dra^n DarooD« ustanove. Hocato ilustrirano. Cena $5.00 ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Se-navU dr. F. J. Kern. Ve«anr Cena $2.00 BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena 40c Kuharske! KNJIGE ljudska KUHARICA Nojnovejša zbirka; navodil za kuhinjo' ii> dom. Cena 50c kuharica 965 navodil, 255 strani. Cena: hroš $158, ves. $1.50 slovenska kuharica Najpopolnejša izdaja, 728 strani. BODOČI DRŽAVLJANI naj aaro6- hnjiiiee — "How U become a »lliira of Uie United fltataa". V tej knjigi so vsa iKijannlia In cako-ul sa naseljen'- Cena 35C- BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 70 strani. Cena 35c DENAR. Spisal dr. Kari EngllB. 236 strani Denarni proMem je celo «apleten In tela ven in ga nI mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki Je snan Cefikl narodno-gospodar-ski strokovnjak. Je ra»Siril aro«- delo tako. da bo Bliifilo slehernemu kot orientačnl spis o denarja. C€Ha 80C. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga sa vsakega Živinorejca; opis rasnih bolezni in zdravljenje; Bilke. DO ORHIDA DO BITOLJA. 1** -tranL Zanimiv potopis « slikami M«tin krajev nafie stare domovine, ki m» Slovencem le malo Cena 70c. GOVEDOREJA. Spisal R. ^egvaft. 143 strani. 8 slika p** Cena $1.25 IZ TAJNOSTI PRIHODE. 83 stmnL Poljudni spisi o naravoslovju in svesdosnan- $5.00 Cena 50c. KOKO6JEREJA. Beats ril Valentin Raslnger, 64 strani. Cena brdoves .... JM BroL .... JS GRAw^TTKA. 68 strani Cena 30c. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVATOV IN SRBOV. »5 strani Cena 30c. KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. Cena $125 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 9tr. Cena 50c i KUBifNA RAČLNICA. Trda »ea. 144 -tr. Navorilla zs tzračunauje okroglega, rezanega in tesanega less. Cena 75c. IjJLDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična zbirka navodil za kunlnjo in dom. ' Cena 50c MATERIJA In FNERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer-melj. S Blikaml. 100 stran« Nauk o atom III, molekullh ln elektronib. Polj ude o pisana razprava o lz*ieoain uoderne ana nos tL Cena $1.25 MLEKARSTVO. Spissl Anton Pevc. S slikami 188 strani. Knjiga sa mlekarje ln ljubitelje mlekaratva sploh. Cena $1.00 NAROD, Ki IZUMIRA. 101 strani. Poljuden nols najsevernejšega nsrods na sveto. Vegove fiege ln navade. Cena 40c. imaAe Škodljive živali v podobi in be- SEDI. Opisal Fran Erjavec. 224 stranL BroS. Cena 40c. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 288 stranL Ves... Knjiga je namenjena v prvi vrsti ca Btavbno, umetno ln strojno ključavničarstvo »*»r lele-zolivarstvo. _ Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE, spisal ri. MAJAR. Trije deli: 162, 141, 133 strani. Cena mehko ves Poljuden ln natančen opis odkrltia novega Bveta. Spis se čl ta kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih. Cena 50c- PRAKTIČNI RAČUNAŠ. Trda vea. 251 str... Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar J« pri nakupu ln prodaji notrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki sa hoče seznaniti a glavnimi čr*anu sodobna filozofije. Cena 70c. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. V knjigi so opisani predhodniki in Idejni utemeljitelji te svojevrstne -uske struje. Cena $1.50 SPOMINI. fJjlR.. Jože Lavtiiar.) 'i43 stranL V tej tpjgl Ofcuja nas znani potoplsec župnik Lavtiiar si>omine na svoja brezštevilna »potovanja. Cena $1.50 SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. cena brofl. Cena 50c. slov.-angleški in anglf.sko sloven- slovar. 148 strani. Cena 90c. SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Druga polovica knjige vsebuje nemSko-alo-venski slovar ln kratko slovnico slovenskega ln nemškega jezika. Cena 40c. uvod v filozofijo Spisal dr. Frane Veber. 352 stranL Cena 75c. UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povle. Cena broS. Cena 50c. veliki vsevedež. 144 strani. Zbirka zanimivih in kratkočasnlb spretnosti ; burke ln šaljivi poskusi; fedeievalna tabela; punktlranje; zastavice. Cena $1.45 vodniki in preroki. 1*8 stranL Knjiga je lzfila v založbi Vodnikove drulbe ter vsebuje življenjepise mol. ki so s svojim delom privedli slovenski narod «■ >olenjstva v svobodo. Cena 60c. znanstvena knjižnica. 78 strani. Zanimivosti Is ruske zgodovine ln natančen opis vojafike republika saporoSklb kosakov. Cena 50c. ZDRAVILNA ŽELlSČA. 82 stranL Cena 50c. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. Eden najboljfilh spisov francoskega mojstra, vseta la nafiega kmetakega ilvljenja. * VOLK SPOKORNIK ( •; > »KNJIGARNA 66 GLAS N ODA $Lm i ■ • • • .U8 ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA -Mfe » 216 West 18th street NEW YORK, Nlučaju samo všečnost. Ali bo prišlo še kaj več? r Avto« m i il pričakuje še mnogo težje kot pa Truda. Kajti Jurij je na njo naplavil globok utis in njegove rt«ie oči so tako zelo vplivale na njo, da jih ne more u>ozabiti. Vedno pogleduje po vozni poti, po kateri se mora pribijati avtomobil in minule ee vlačijo kot ure. . SUtfnjič je konec čakanja. Avtoiuotnleiki ro£" zatrobi, in kmalu nato pripelje avtomobil in se vstavi pred širokimi kaufnitimi st opni can. i. Ko so izstopali, je bilo živahno. Truda za]omHn a objeti a stari-še in brate, Charlie in Winnie pa takoj škilita 241 ve>elo razpoloženje. Četrt ure nato >cde vsi pri zajtrkovalni mizi in Winnie je ckrl ela za to. da so bili njeni gostje do4>ro pogoščeni. Okoli okrogle mize zavlada vedelo razrpoloženje. Jurij je dobil odkazano modo poleg Winnie. Oba se kmalu zatopita v svoj razgovor. Po zajtrku gostom razkažejo hišo in zopet Jorij vedno ob Winnieni strani. Jurij hvali krasno jm liištve, ki je dajalo biši značaj angleškega cottagea. Zelo >e zanima za lepe vaze in Winnie takoj opazi, da je umetni ško zelo nadarjen. In tako se pogosto zapleteta v zelo zanimiv razgovor in ee za druge <-koro nič nc zmenita. Za Tnrdine Maii>e je velik užitek hoditi j>o odličnih sobah in pri tem jim Truda pridno razlaga. Charlie pa če vtvkio Volj prjatel>ko približuje Trudinim sta rišem in bratom in «e prepriča, da so zelo fini ljudje, s katerimi se je mogoče zelo zanimivo in neprisiljeno razgovarjati. ! Tako so bili \>i zadovoljni. Ko si ogledajo hišo, 0 prihajali h tenisa, v meji vidi Iduna prihajati Hollove s Charliejem iln Winnie. V>i gre jo gleda z dobrotijivim na>ndmm in ga veseli, tla je bila vr/nemir jen a, ko je zagledala Hansa llolla. Ttda Tdunino «rce še bolj vzvalovi, kajti sliši del pogovora med T rud o in bratom. Ravno tedaj vpraša Hans: "V kateri smer; od tukaj leži GravenMcin, Truda?" k Truda pofdoji, nekoliko pcmi-sli in mu nato pokaže. "Tnmle, Hans." womagajo samo z domnevo, da te prvine niso neposredno udeležene pri rasti rastlin, pač pa da učinkujejo kot katalizatorij, to se ore-vi, da podpirajo ra-st, ne da bi bile neposredno udeleže-ine pri kemičnih lT^premembah. •' Jaz pa ti pravim da bi bila mnogo bolj srečna kot. žena - ZOIn] v VtlSue. ki ln7,,"rja' k' bl JO 'ako ,skreno 'J"1"1' kot J° 'Jubls ni*o imele v «« teb prvin, so revnega ti, kot pa bi stalno vodila tako prazno, nezadovoljno življenje, kakor ga inia sedaj. Potem si moreš misliti, da ni srečna." "Pri vsem twn je to najhujše. Kajti veni, da me ljubi, tamo mene. Kako srečna je bila oni kratki čas, ko je bila moja zaročenka. Sedaj ,pa duši v občutku sijaja in razkošja j a vendar ne bo niknlar vesela in zadovoljna. In — ravno to me najbolj boli." **Ubogi Haw, ko bi ti le mogla pomagati!" Dalje Idiuna več ne razume; pekočih čm gleda za njima. Nato fpa se bledega obrača in vznemirjena obrne h Klausu, ki jo gleda poln dobrote in sočutja. Tedaj pa se Iduna naenkrat vrže na njegove prsi in ihti in joka. . Klaus jo te*»r.o drži k sebi ter jo pelje do konj. Mirno .jo pn>ti jokati, da -si iz srca izjoka marsikatero neumnost. Šele ko prideta do konj, jo skuša pomiriti. "Sedaj pa ne jokaj več, Iduna; ako lioeeS, se more še vse dobro napraviti." "Saj mi ne more odpustiti," pravi žalostno. "Ali ni«i slišala, kaj misli o telbit" "Da, aedaj! Ko pa bi stala pred njim, ko bi nfu morala reči, da ?em zopet revna in sedaj hočem zopet k njemu, tega vendar re bi mogel razumeti." "Meni pa se *ii, da je njegova ljubezen taka, da vse razume in vse o-lpusti. Amtpak — ko bi sedaj takoj šla k njemu. ne da bi rrra izdala, da veš, da si zopet revna, ako bi mu samo rekla: bogat ali reven — brez tabe ne morem in nočem živeti. Bodi zopet dober." Tdnna dvigne glavo in ga pogleda. . Na obrazu ji je mogoče brati, kaj misli. XNadaljavmnje prihodnji«.) okrnile, rodile niso nobenih plodov in proti rpptlinskim ,boleznim niso bile odporne. Iz- SovjetskorUiSki brezbožniški list "Proti vernik" poroča v številki, ki je izšla konec sep-tcmjbra o novem verskem gibanju v sovjetski državi, kar o-inenjeni list pojasnjuje z nedavnimi mobilizacijo. Dobesedno pra vi: 4'Saj skoraj ni drugega mogoče, ko tla vojna vzbuja mi-« li, ki jih ni moči spraviti v zvezo z normalno »luševnostjo. Kaj je jedro teli burnih misli? Brez dvorna« strah in obup. Iz teh korenin pa raste večje ver-• ko gibanje. Cerkve so v teh dneh polne vernikov. Kjer se začenja trpljenje, ondi se pojavi vera." 44Protivemik" primerja na to čas, ko je lota 1914- izbruhnila svetovna vojna, z današnjim časom in omenja, tla se je tudi tukrat vera jako okrepila. Visi pomembnejši ruski pi-atelji so bili leta 1914 mo'no vtlani misticizmu. Pa tudi ar-niax1 a j*- bila prevzeta s tem nagnjenjem. Tako so imeli ruski letalci v sn-etovni vojni zmeraj verske simbole in ikone v svojih letalih s seboj. Xjili patron je bil takrat prerok Elija. V tistih letih — d i se je -ploh tako razširilo prnz-ncverstvo . . . iPrezbožniški li t pravi ob kazalo se je tudi, tla so pojavi, fconcu: "O ltlei se je marsikaj ki nastopajo pri takozvani | sl>VOiuer.ilo. Zdai je tovariš utrujenosti zemlje, neposredna Stalin patron ruskih letalcev, posledica pomanjkanja teh pr- Vorski znaki =o izginili iz ka-vin v zemlji. |1>in plotov. Vendarle je pa [Hna r/nird teh prvin je ha- mo-j vjdeti. kako ie se zmerni ker. Ko je na ia-ušenih polja- ?,iva vora v višje nr.li Zuidenskega morja ]>ogiia- sj]0 »* lo zelo slabo žito, dolgo nisol ______ _ vetleli, kako hi ri i>omagali. Temeljita preiskava zemlje je' pa pokazala, tla med mikropr ! vinami ni bakra'. Zadostovala' je močno razredčena modra raztopina modre ga lice, tla so dobili i zborno žito. Ena najvažnejših mikroprvin j«1 bor, ki ga rabijo za svojo rast pšenice. ovsa. koruize, tobak itd. Bastlirden in vanadium. Sletlnji tiči nku je najbolje, če je razredčen 1:100 milj. Jabolko potrebuje titana. V špinači je mangan in ricer 1 gram v ">0 kg sveže natrgani h listov in vendar je od te neznatne količine odvisna uspešna rast vse -astline. Pokazalo ?e je torej, da usq^e-sni razvoj rastlin ni odvisen od prvir. ki se pojavljajo v večjih množinah, temveč, od miligramov mikroprvin. Pa ne samo razvoj rastlin, tenrveč tudi živalstva in človeka, ki pre-iemata rastlinsko hrano in ž njo v neznatnih množinah tudi mikroprvine. Zato zdaj vemo, da obseera naša kri razen železa tudi baker, v želodčnih šokih in živčnem tkivu nah«iamo cink, v očeh baril itd. bi se stvar končala, toda mladi mož je z dekletom |w>begnil v Ameriko. Tu je j>od imenom George Drumiiiond dobil zaposlitev kot natakar. Ko je njegov oče zvedel za njegovo bivališče, mu je ponudil, da »mii kupi posestvo v vojnimi zmernimi in z P'^idi če dekle zapusti, to-•i it) HnL«,Jnn W ^O odbil. Bil je odločen, da vzdrži ž njo in da se preživi z delom svojih rok. Delal je )x»zneje kot sprevodnik podzemske železnice in nosač, njegova žena pa je o-pravljala gospodinjska dela. Prišli so->labi časi. njiju otrok, ki sta mu dala ime Mary, se je rodi! v nekem ekednju. Mladi grof je umrl, ko mu je bilo 30 let, in nuiti je morala potem, trdo delati, da bi se z otrokom preživela. Hči ?o je pozneje izučila za bolniško strežnico in ljudje -o vedeli, da j** bil njrn oče angleški olemcnitaŠ. Nekega dne sta mati in hči izginila in o njiju ni bilo potem nolieneira glasu več. dokler ni matj v starosti S9 let pred kratkim umrla. Kje se mudi hči, doslej ni o mogli ugotoviti, čeprav jo išče-"o na vse pretege. kajti po smrti staretra irrofa. nje^cira detla, « 3 jt čaka že tloliro r.a An'rle-kenV!^' udobno in leoo življenje, ki bi>c 'o moglo otlskotlovati za po-1 7 ?nan.;kanje v mladih letih. .......................... .iiiiiiiiii., (funti ||HI ,|llllU|lli^Mltt|t.|ll»l''M|l,,,i>»','»llt,,,l MEHKO VEZANE KNJIGE Razprodaja KNJIG Da napravimo prosto za novo zaloga smo zn žali cene teh knjig, d vsakemu jih je mogoč naročiti. Storite to še dt nes, ker bo zaloga kmal iztekla. Andrej Hofcr Hrolter (JunmAkl vodja ROMAN GROFA DRUM • MONDA. POLJSKI UJETNIKI DELA JO NA NEMŠKIH KMETIJAH. Po dosedanjih ne mišk i h datkih so Nemci zainuslili v ovojem kmetijstvu «>koli HM) tistn* kili vojnih ujetni- kov. Njihovo Število pa 1m» v kratkem naraslo. Veliko število ujetnikov bo ugodno vplivalo in pomeni znatno lazbre- 9. li. 11. 12. 14. 15. tc. 17. IK. Xa Angleškem iščejo ta čas tledično ogromnega imetja, ki nienitev za^ ostalo gospotlar- ie ž njim zvezan visok naslov. Ta dediču a bi imela sedaj 00 let in baje živi v Ameriki. Njena mati je umrla, kolikor ro mr>g1i doirnati tloslej, prcnl kratkim v New Yorku in sicer v beti i. . Ta mati ie 1 dosti sobarica gn angleškega grofa. Mladi PTofov-in se je vanjo zaljubil. Ko je stjiri grrf zvetlel za to, ie hotel -ina poslati stran, da 19. 21. tvo. Predvsem pa streme Nemci obnoviti industrijsko delo v Zgoni'i Šleziji in jioil-ročju 01ce. Tu je pomembna premogovna in železna industrija. Neimei pravi io. edH< je pravil (Julij Slupšak) Devica Orleanska Dve sliki ( Ksaver MeAko Duhovni boj (I*ovrru«' SkujH>U Fra Diavolo Fran Baron Trrnk (<»juro 1'untlurlc) (iuzdovnik. 1. ivrzrk Ciozdovnik, II. ivt-irk (II. MaJar Hudo Bifidno ( Kr. K rja ve«-1 Humoreske, Groteske in Satire (Azov lu Teffi> Korejska Brata, ^rtira iz miaijo nov v Koreji (Josef Siulluiau) Mesija , Dr. Jeglič) Mladim Srcem, privesti na '^ulatllDu (Knaror Mefiko Alaron, krš^an-ki de^ek i Uba >ila v ?voii ml a-1 kongre-ni Poljski delovni ura -32. v družini -neke- (li ho]l v najbližji oko i-j^ ci št» niso bili končani. SOVJETSKI BIČ. T.ontlonski list "Times" prinaša iz Bukarešte: Potnik, ki je prispel semkaj iz Lvova, jfe je premalo v zemlji, začno ra- pripovedoval, da po sovjeti zaprli vse voditelje ukra>jin» ke narodne organizacije, meti nii-mi sta Mudrij.. vodja ukrajin-rko narod re stranke in pod- stlin<» pešati, kar se prenese tu di na človeka in žival. Tako so v nekaterih krajih Avstralije poginile cele črede ovac. Vzrok je bila nc ka posebna mar£a] Seio. I^rajinski l»e-bolezen krvi. Kele pozneje so tropolit v Lvo\ni, Szoptvcki, ie ugotovili, tla je v zemlji in tu- i^inij. Pravijo, da so ga otl-di v rastlinah premalo kobal- ^^ v so^;ctsko ujetništvo, ta. Zadostovala je razredčena potnik poroča dalje, da ie vi-kobaltova raztopina, da ie bo- (lol ^toma. kako so -po vaseh lezen izginila. V Ameriki so visola tninla dnhovnikov no odkrili nedavno A^rok podobne dr0vesih ob ee-tah l>olezni tudi pri človeku. Po- imn,|,M,, ,,, , , ,, , javila- je v obliki močno raz- WHHWl^^lTii^^ nmoženih krvnih teles. "Bolni- „ —/rnTlcC FlkT ke ozdravijo s preparati, obse- ^^v rLK I IJ^r. irv jih gajočimi tudi kobalt. | * CLAS NARODA* 34. 35. 3«. 37. 38. 40. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Sloveni' je in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — KNJIGARNA "GLAS NARODA" S "5 ■oMnjakoJt 216 WEST I8th STREET. NEW YORK 43. 44. 45. 46. 47. 48. 19. r>0. 51. 53. 54. 55. 56. 17. 38. 59. 60. «1. St. 63. Musulino Oh 50-Let niči di. Janeza Ev. Krrka 1'arižki Zlatar 1'atria, Povest U irske Jiuia^k« dobe (H. F»*«l**rer' Paberki Iz Roža (Iran Albreht) Popotniki, novele in trtice (Milan Pug**lj> Požiralec Pravljice i II. MaJ-r> Pravljice in pripovetlke za min dino t S. Košutnlk Povesti in Slike tKsiiver Me^ko, Ptice Selivke (Tajrore PraAki .fudek (Josip Vole) Praprefanove Zpodhe. Povesti (Anton Stražar J Preganjanje Indijanskih misijonarjev (Jttnef SplllxnHu] Rdefa in bela vrtnica (Anton Huonder) Revolurija na Portugalskem S sto s Šesto (H. FetlererJ Skozi ^irno Indijo Spisi Krištofa Šntida študent naj bo (S. Pinžgar) Strahote vojne Suneški Invalid (». Košutnlk Sveta Notburga Tri Indijanske povest (Josef Kplllman) Veferna pisma (Marija Kmetova Vrtnar (Tagore) Volk Spokomik in druge povest za mladino (Ksaver MeSkol Vojnimi r ali Poganstvo in krši (Josip Oprtnec Zadnja Kmetka vojska (August St'iitia) Zadnji dnevi nesrečnega kralja St. KoSutnlk Zbrani spini za mladino (Kngelbert Gangl) Zbirka narodnih pripovedk ca mladino (J. Planinski) Zgodovinske anekdote (I>r. Sarabon) Ztatokopl (Josef SptUman) (Vezava nekaterih knjig j« od nja nekoliko izkaitna.) lei* Ako ima kaka knjiga vte zvezkov, se štejd*" vsak zvezek za knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET NEW YORK