150. številka,
Ljubljana, četrtek 4. julija.
XI. leto, 1878.
F-haja vsak das, iavkeuši poaeOeMkc i   dlMTt po prasnteih, tat va)js po poiti prejeman u avitro-oRerike doiele za celo leto 15 gld., za pol lota ." ^1*1., %n četrt leta 4 gld. — Za LJihij a tj o bftš pofciljanj* na dom sr.a otdo le+o 13 gld., sa eetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr    Za pošiljanje na dom so i-.-čnna 10 kr. sa mena«. 80 Itr. Nafatvt leta. — 2>a tujo doiele loliJto več, kolikor poitnina iznaša. —Za gospode učitelje na ljudskih fiolah in za dijake voija mniiana cena in sicer: 'Z? Llnbljivio tu 6otrt lsca 2 gld. 60 kr.. po poiti prejemaš za četrt leta 3 gld. — Za oznauila so plaćaju od čotii.ut.t)pue petit-vrste 6 kr., če bo Oimarflo enkrat tiabuk, r* kr., če »o dvakrat in 4 kr. fce se tri- ali vočkrat tiuka. Dopisi n.-ij so izvole fiaiikirati.     Rokopisi so ne vračajo. -   Hrofln'4t,7o i* v Linbljani v Franc Kohnanovej hiži 2k. 3 „gludalisku stolna". 0prav:»:i vi, ca katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v »Narodni (burni* v Kohuauovej hiši.
Naši oficijozi se delajo nekako deviško in ne vedo kaj bi rekli. Zatorej deloma stvar tako zavijajo, kakor da ne bi Slo za prvo deljenje Turčije in za osvojenjo slovanske pro vincije, temuč le za nekovo začasno nare-janje reda v tujej hi>i, /a vdomoviiijenje beguncev. Prazno! Kedar bode Avstrijo stalu milijone in milijone in večletnega truda, da Uredi Bosno, rodovitno zahrbtno in zaslombno deželo svoje Dalmacije, potlej naj jo bode zopet komu tujemu izročila? Smešno! Tako tolažilo se menda rabi le Magjarom in uemšku tarjem za utišenje, da umolknejo s svojim dvelentnim pridigovanjem, da Bosno zasesti nij v našem avstrijskem interesu.
Novine poročajo, da bode glavni poveljnik Bosne general Josip Filipov ić, Slovan, Hrvat. Za civilno upravo se imenuje sekcijski šef Breiskv, tudi Slovan. Piše in govori se, da je uže več slovanskih uradnikov namenjenih da Be pošljejo precej za vojsko v Bosno uredit upravo. Torej bode strah onih, kateri se boje, da bede administracijo dobd kak Magjar K.al-lay v roke, ter da bode Lujskal mohamedane zoper kristijanOj in tako slovanski čut paralizira!, — vendar le prazen. Pa tudi, ko bi se ta neugodnost res zgodila, ej, potem bi Ma-gjari imeli novo kost v goltanci, a imajo jih uže do zdaj več, nego jih prebaviti mogo.
Nekaj o zdravstvenih razmerah ljubljanskih.
V Ljubljani 28. jun. [Izv. dop.] Mesec dnij uže je, kar sta nemška tukajšnja dnevnika prijavila celo vrsto nasvetov — bilo jih je deset —, katere je bil mestni ihi-kat ljubljanski s zdravstvenega stališča z ozi-
rom na boje pretečo opasnost epidemij ali kužnih boleznij mestnemu magistratu predlagal. Da bi se bolje razumelo, kar mislim pozneje povedati, treba da naj prej — se ve da kolikor moči na kratko — posnamem omenjene nasvete. Mestnemu fidkatu se sledeče naredbe potrebne dozdevajo: 1. O poletnem Časi n j se vsaj dvakrat na teden stranišča, kanali in gnojišča po mestu desiuficirajo ali razkužijo;
2. Sestavi naj se več zdravstvenih komisij
3. Izvažanje straniščevine naj bode dovoljeno le mej 11. in 1. uro ponoči in tudi tedaj le v dobro zaprtih posodah ; 4. Mrliče v rijakar-skih vozovih na pokopališča voziti, naj bode prepovedano; 5. Stanovanja naj se preiskujejo ali nijso nezdrava niti prenapolnjena; G. Živež ki se prodaje, zlasti meso, naj se strogo nadzira; 7. Na kladeze ali štirne naj se posebno pazi; 8. Naj se išče prostor ki je pripraven za bolnico, če bi je treba bilo za kužne bol* nike; !). Za prenašanje bolnikov naj se omislijo nove nofilnice; 10. klanje drobnice v nekej hiši na Poljanah naj se ustavi. — Te predloge — tako sta dalje poročala omenjena lista — je magistrat v seji pretresal in s tem rešil, da jih je šest — zavrgel; le glede štirih (6, 7, 8, 9) je obveljalo, da treba nekaj storiti.
Prav videlo se je časniškemu poročilu mej vrstami, kako g. mestnega fizika in njegove privrženike leta „rešitev" peče! Zato sem veduo čakal, da bodo v kake novine žolč razlili, pa vse je tiho ostalo, le necega dunajskega dnevnika dopis je stvar v misel vzel. Sicer pa nij težko ugeniti, zakaj gospodo nij mikalo stvar razpravljati: če bi bil magistratski gremij vsaj po večini naroden, holio, potem bi ne bili pesti v žep tiščali nego zelo glasno ragljali
Zasedenje Bosne
je po vseh poročilih uže več dnij potrjena gotovost, in vsak Čas pričakujemo vesti, da se je vršiti začelo. Dozdaj pa še te vesti nij. Najbrž Avstrija, katera je dobila na kongresu d Evrope nalog, da zasede Bosno in naredi t m red in mir, čaka zdaj odgovora tur škega. Kakor namreč zadnji telegram iz Berlina še 2. julija pravi, turški zastopniki na kongresu še nemajo nobenega poduka, kaj naj odgovore na evropsk mandat Avstrije, zasesti Bosno in Hercegovino. Znano je, da bo Turki dozdaj protestirali zoper zasedenje Bosne. Kaj bode če pri tem ostanejo? Kaj če se našej malej vojski, kolikor je je mobilizirane ne umaknejo radovoljno, pa da bi tudi le iz principa branili Be, na pr. zakopavši se na netili krajih kakor v Plevni? Mi bi mora1' novo vojsko s Turčijo začeti, in to bi bila velikanska zadrega za našo monarhijo.
Vse upanje je, da se bodo te težave odklonile, da se Turčija ne bodo upala protiviti se. Pa gotovega vendar še nič nij. Sultan ima muhe. poleg tega pa je ves odvisen, in celo le od denes do jutri gotov.   Isto tako je bo-sensko muselmanstvo fanatizirano, mnogo je nerednih razbojniških čet v Bosni. Vse to so stvari, ki dajo razmišljati in neveselo možnost .odpirajo, da avstrijsko delo  ne obteče tako gladko in hitro, kakor si želimo.   To se ve, da bi potem vsega tega krivi bili oni, ki bo stvar, katero je vse dobro avstrijsko novinarstvo uže dve leti kot potrebno izpoznalo in priporočalo, do zdaj, do zadnjega hipa od kladah  in 2avlačevali,  namesto da bi bili uže da v naj Busiji na strani  v akcijo stopili.
Listek«
Zagreb.
Zagreb je glavni grad kraljevine Hrvatske in Slavonije ter bivše vojničke krajine, zajedno tudi duševno središče za omenjene pokrajine. Tej okolnosti se ima po največ pripisati, da sedaj, ko po družili mestih naše monarhije vlada večja ali manja stagnacija, Zagreb očividuo napreduje, raste in se raz piostira na vse strani.
Dolgo časa je imel Zagreb manje stauov-ničtva nego Ljubljana, še prigodom zadnjega številjenja leta 1869/70 nij ga bilo popolnem 20.000, v zadnjem času pa se je začelo tako rapidno množiti, da ga sedaj broj t 25 tisoč. — Neposredni uzrok temu je prednost, katero ima Zagreb izniej ostalimi provincijalnim! mesti, in sicer, da je središče dveh vlad, civilne Hrvatske in Slavonije, katerej stoji na čelu ban, in civilizirane vojničke kra-
jine, katerej predstoji zapovedujoči general. Vsled tega ima Zagreb napram ostalem prebivalstvu toliko činovnikov, kakor nobeuo drugo mesto v avstre-ogerskej monarhiji, ter se prav nazivlje: „Činovnički grad".
Do leta 1850 se nij Zagreb odlikoval pred druzimi mesti hrvatskimi niti glede čistoče niti glede lepote sploh; še le pod absolutizmom se je počelo delovati na polepšanje in ured-jenje ulic, šetališo in stavb, ter se je ustanovil plau za daljuo razvijanje in razprostlranje.
Vendar so Zagreb doigo časa uij mogel povzdiguiti do višjo stopinje radi pomanjkanja mdustnjamik podvzetij, ter radi preneznatne trgovine, v katerej so ga nadknlila sosedna mesta Sisek in Karlovec. — Tako se j« grad polagoma sicer razvijal in lepšal uže do lota 1870, ali nij bilo opaziti večjega napredku, čeravno je dobil 1. 1802 železnico iz Zidanega mosta v Sisek in nekaj pozneje iz Zagreba v Karlovec. — Novih hiš se je le malo zidalo, in te nijso imele cene, stanovi so bili prazni,
prodavale so se nepokretnosti često po ekse-kutivnih dražbah in pod procentno vrednost, in nikdo nij mislil niti ne 3anjal, da bi kedaj ali tako hitro se toliko spremeniti moglo. Na izdelani, in po kr. dvorskoj kancelariji odo-breui plan ob razširjenju Zagreba se je bilo čisto pozabilo in radi tega je celo gradsko zastopstvo dovolilo, da se je leta 18G4 zidala plinari:ca na gradskem zemljišči, ki se bode v kratkem ravno v sredini mesta nahajala.
Uvedenjem dualizma 1. 18G7 je zadobila kraljevina Hrvatska in Slavonija svojo avtonomijo v poslovili notranjih, bogoslovja in uka ter pravosodja, pa je vsled tega ustrojena bila kr. zemaljska vlada v Zagrebu z vsemi polnočnimi uradi 1. 18G(J. — Skoro potem je bila provincijalizirana vojnička krajina in ustrojila Be je pri c. kr. glavnem zapovedništvu vladna upravna oblast, [c. kr. stol sedmorice in c. kr. banski stol za vojno krajino. — Tim načinom je zadobil Zagreb dve civilni vladi in razen obstoječega uže najvišjega in višjega
Id nekoliko bi bil smel gosp. fizik po vsej pravici olajšati si srce. Mogoče, da pohvaljeno njegovo „neumorno trudoljubje" sem ter tja kaj predaleč sega, vsaj nekateri njegovi nasveti pa so izvestno popolnem opravičeni in res preudarka vredni. Vrhu tega naj bi bil magistrat pomislil, da se s potrebnim taktom najsitnejša naredba da izvesti tako, da nikdo njene osti preveč ne čuti.
Če se splošna desinfekeija v Bmislu 1. predloga za zdaj nij odobrila, si to tolmačim tako, ker je magistrat mislil, da v to svrho lehko vsak meščan sam stori svojo dolžnost, kar je tudi istina. Ne umejeiu pak apatije gospodov glede druzib toček. Zakaj na plim. Be tako trdovratno ustavljajo, da bi se stra niščevina prevažala le v tistih ponočnih urah, kedar so ulice prazne? Da je tistim ljudem, ki imajo baš b tem neprijetnim delom posel, vse jedno, kedaj uživajo neizogibno — vonjavo, in da jim je tem ljubše čim preje je muka pri kraji, to verujemo, a tu pač sme večina zahtevati nekoliko ozira. Saj nijsmo vsi ljudje poljedelci, ki so morda uže raznih dišav bolj vajeni. Pa ko bi se še držali usta novljene ure p. n. eksporterji snovne promene ! Kolikokrat obiskovalci gledaliških predstav, katerim je vedno konec pred 10. uro, srečujejo počasi in bobneče premikajoče so kola z velicimi trebušnimi posodami, kojih ropot uže vsak — nos v beg spravi. Po letu pa človek odhajajoč na večerni sprehod odpre okna, da bi se stanovanje shladilo, in s čistim vzduhom napolnilo; oživljen povrnivši se domii stopi v sobo veseleč se mirnega spanja — toda, kaj je to? kakšen parfen?! Na zaželeni počitek niti misliti nij! Jedva se ne vabi j eni gost malo izkadi iz sobe — čuj, zopet nekaj gromi tam z daleka, ojoj, druga, morda, pomnožena izdaja! Ali si. magistrata očanci nič ne udu-liajo? Komu bi bilo na kvar, če bi take ne dostatke odpravili? Zakaj je druge to mogoče V Naj omenim tu mimogrede, da so v Beču ravnokar sklenili, na čolnih izvažati stranišče-vino; stroški za to so proračunjeni na 25.000 goldinarjev.
Preidimo na drugo staro pritožbo, za katero ima naš magistrat kosmata ušesa. Nij ga skoro dne brez otroškega mrliča; večina otrok umira nekaj let sem za nalezljivimi boleznimi. Navada je, da otroke k pogreba vozijo — v fijakarjih! Gospoda magistratski predsedniki, kaj menite, ali  je res posebno
prijetno sesti v voz, v katerem je pol ure prej mrlič drdral k sv. Krištofu? Ali Vi brez vsega strahu svojega sinčka, svojo hčerko posadite v tak voz na mesto — mrliča, katerega nežno žival so vplenile lote ošpice ali difteritis? No, čestitam Vam o debelej Vašej koži! Glede rijakarskih voz ste res neizmerno liberalni, še več, Vi ste kar komunardi! Ne samo za vožnjo mrličev, nego tudi za transport mnogovrstnih bolnikov in še bolj mnogovrstnih, neprostovoljnih popotnikov Vam ugajajo ti vo zovi. Menda ga nij tako raztrganega berača, da bi se magistratni organi obotavljali pomašiti ga v prvi konfertabel, ki jim v pest pride, in kako za zlo vzemo vozniku, ki Be brani tacega pasažerja boječ se, da bi mu onesnažil lični voz ali pa še celo kako naselbino malih živalic vanj zatrosil. In kako sim-pcl je tii pomoč! Magistrat naj za vse take potrebe napravi svojo voze, kakor jih imajo drugod, pa bode vse dobro! Kaj je to taka reč? To Ljubljana uže še zamore, pa — kje drugod prištedite! Komunalne kočije bi Še kako drugače tudi prav prišle, zlasti bi dobro bIu-žile magistratskej gospo ii za njene — komisi-jone. Pa jim saj ne bodo smrdele, ker so taki „ritter ohne furcht", ki se ne boje niti kuge niti — ušij! Nikakor pa bi ne pritrdil tistej nagodbi ki se neki snuje zaradi vožaje mrličev z jednim samim podjetnikom, če bi bil vsak potem nepogojno na tega navezan. Zakaj bi se strigel zaslužek fijakerjem, ko jih je itak menda pol preveč. Za posodo mestnega mrtvaškega voza naj bi bila pa ustanovljena zmerna taksa.
Toliko za denes! Skušal sem samo na teh konkretnih slučajih dokazati, da bi sanitarna uredba našega mesta zaslužila več resne pozornosti. Ormuzd.
Učiteljem v razsodbo.
(Iz učiteljskih krogov.)
R—i. Nij še minulo mnogo let, odkar se je pričelo po novem delovati na šolskem polji. Resno je bilo to delovanje početkom, in navdušeni pedagogi v Avstriji so pozdravili oni čas z veselim pozdravom za dobo, v katerej bode pričela cvesti omika narodov, iz katere bode prihajal zlati vek splošnega blagostanja. Ako je tedaj ineligentni svet radostno nazdravil šolskim reformam, kdo bi se potem čudil, ako so šli učitelji pedagogi, katerih stanje bilo je do onega časa v razmeri k njihovemu poklicu
nedostojno, ako so šli ti, pravim, Se dalje, ter so bi zlate gradove v zraku zidali, ne do-miBlijoč si, ka nemajo trdnega temelja. Vsaj so v državnem zakoniku čitali črno na belem nove, njim in narodnej šoli boljšo bodočnost kazoče jim postave od 18G8 in 69. leta, — prve cvetke po dolgej zimi. In človeško srce v bedi, kako rado, prerado upa! In prostost in neodvisnost, kako sti vsemu človeštvu priljubljeni, kako je vse v to nevdušano! In pedagogi, so tudi ljudje !
Z reformiranjem šolskih vnanjib razmer, učiteljskih plač, njihovega novega stališča ▼ oziru na druge stanove, storil se je velik korak v prospehu narodnega šolstva. Ako bi se bilo s to reformacijo nepristransko, ozirajoft se jedino le na povzdigo naših šol in s tem na omiko naroda, nadaljevalo, dosegla bi se bila nedvomno tudi ta svrha, in naša šolske postave morali bi hvaliti in poznejši rodovi, hvaležen bi jim bil tudi zdanji n a rod.
Ali se je pa kedaj na to oziralo? Ne! in jaz si upam trditi, da je bila reformatorjem, kakor ob vsakem časi drugim, tako tudi zdaj tem, blagoatanje na"roda in učitelj stva deveta briga, ter so jim pri izvrševanji Šolskih postav pot kazali le osobni oziru, kar je bil tudi povod, da so sebe in druge za nje navduševali. Naše šolske postave bile bi v rokah požrtvovalnih in pravičnih mož plodonosne; ker so pak prišle takoj po svojem rojstvu takovim ljudem izvrševalcem v oblast, kojim je bila svoja draga osoba glavni motor, zato so izgubile svojo prvotno vrednost, in dan denes stoje te tolikanj slavljene postave v takej podobi moža, ki ne ve, ali bi pritrdil ali zanikal.
Pričetek reformiranja šole bil je resen ; iz resnosti prošlo se je v šalo, ter se je cela reformacija na tak način zasukala, da se je vse na slabše reformovalo! Ozrimo se le v prvo zdanje desetletje naših šolskih poštar in ogledimo si njihov sad, ali more biti Se tolikanj skromen človek z vspehom zadovoljen? Jaz mislim da ne nobeden, saj bi se drugače ne slišale vedno pritožbe najboljših učiteljev o slabem, neumnim ustroju notranjskih delov naše Šole. No pa vnanje razmere šolske učiteljev so se gotovo po naših novih šolskih postavah, tem kvintesencem pedagogovanja, na najboljšo, vse učiteljske kroge zadovoljivo stran zasukale? No, rad, prav rad bi poznal učitelja, ki bi dejal: zadovoljen sem sč svojim stanjem in novo šolo. Prvo desetletje na-
sodišča, to je, kr. stola sedmorice in kr. ban-skega stola še ravno ta soda za vojno krajino.
Pri tej priložnosti pomnožilo se je stanovništvo Zagreba tekom kratkega časa za preko 200 obitelji, kar je dalo povod, da je nastopilo počem od 1. 1*70 veliko pomankanje Bta-nov, ter vsled tega so se naglo počele zidati nove hiše, otvarati nove ulice in vrednost starih hiš se je pomnožila za celo tretjino. — Špekulacija se je počela gibati, kredit precej rasti in v treh letih so Be ustrojili novi denarni zavodi, kakor eskomptna banka, komercijalna banka, obča štedionica i zalagav-nica in zagrebačka štedionica, dočim je do otovrej delovala jedina „prva hrvatska štedionica", ustrojena leta 184G.
Ako se pomisli, da centralna uprava samo civilne hrvatske vlade, pri katerej je nameščeno razen bana in treh oddelnih predstojnikov 10 sovjetnikov, 13 tajnikov, 12 koncipi-stov, 20 poinočnih uradnikov, stane na leto okroglih 2G2.000 gold.; — računarski urad,
gradjevni urad, zemaljska blagajna, archiv in statistički urad skupaj GO.000 gold., zatim kr. stol sedmorice 51.000 gold., a kr. banski stol 123.000 gold., — se vidi, koliko dobička ima Zagreb samo od teh oblastnij. Razen autonomnih hrvatskih in vojničkih oblastnij nahajajo se v Zagrebu uradi, spadajoči pod mini-sterstvo ogersko, in sicer kr. zemalj. finančno ravnateljstvo sč svojim računarskim odsekom, z državno blagajnico, z uradom za odmerjenje pristojb, poreznim uradom, poreznim nadzorui-štvom, carinskim uradom in uradom katastral-nim, zatim brzojavno in poštno ravnateljstvo, zapovedništvo domobranstva, in končno uprava železniške postaje ogerske, kakor južno železniške družbe.
Politično upravnih činovnikov je v Zagrebu 143, sodbenih !)8, financijalnih 14G, brzojavnih 50, poštnih 45, upravnih in sodbenih za krajino 138, vojničkih blizo 100, ne-računši diurniste in podvorničko osobje.
Vseučilišče Franjo Josipa I. v Zagrebu,
otvoreno leta 1874, stane na leto 111.248 gold., in ima na treh fakultetah 34 profesorjev, višja gimnazija 21, velika realka 17, preparandija, moška in ženska, 9 učiteljev, — gradskih ljudskih šol ima Zagreb 4 za dečke, mej temi jedna paralelka,  2 za deklice, ođ kojih je jedna višja z 8 razredi.  Druga preparandija za ženske  obstoji v samostanu milosrčnih sester s pravom javnosti, in se naha-ajo tam posebne šole za žensko mladež. — Lani se je ustrojila v bolnici milosrčnih sester šola za babice, trgovska komora nastoji usta-uoviti posebno šolo za trgovino in obrtnost, a tukajšnja gospodarska podružnica šolo za pod-kovanje konj.
Prvostolni kapitol zagrebški broji razen nadbiskupa 20 kanonikov in 10 prebendarjev, kateri, kakor je nekdo pred nekaterimi leti v bečkem državnem zboru trdil, namesto kanonikov Doga molijo.
Župnih uradov ima Zagreb 4 kntoliške, in to: pri bv. Marku, sv. Mariji, sv. Ivanu in
V
?ih šolskih postav niinolo je, a zadovoljile nijso tudi malo ne pedagogov, niti ljudstva, niti oni jih ne morejo hvaliti, ki so jih sami ustvarili, ker ti uvidijo (?) zdaj, da oni, ki stvari, mora dobro premisliti, kaj hoče ustvariti, in stvarjeuje to kakove posledice bode imelo.
(Dalje pri h >
Politični razgled.
IVotrtanJe tteisele.
V Ljubljani 3. julija
Kedaj bomo marširali v Rnsnn * Nekateri pravijo, da denes, jutri, pojutranjem; drugi pa trdijo, da še le sredi tega meseca. Najbrž tačas, kedar bode Andrassy od vseh Televlastij imel dovoljenje v žepu. — če se bode Turčija vstavljala, bode še jeden del avstrijske vojske mobiliziran.
itehi so zadnja leta zidali na narodne stroške velikanflko gledališče v Pragi. Stroški za to so se pokrili z nabirami in doneski posameznih rodoljubov. Poleg tega pa je bila razpisana velika narodna loterija. Bilo je sto tiBOČ lozov po 3 gold. oddati. Prodano je bilo lozov nekaj menj, namreč za 240.000 gold. Zadnjega pretečenega meseca je bilo žrebanje. Češki listi, ki so nam včeraj prišli, priobčujejo izvlečene številke.
Mši'vntski sabor se snide 8. julija. Imamo li od njega kako politično važneje dejanje pričakovati? Čas je pač važen.
V oge»**k<em ministerstvu se je zgodila mala nepomenljiva izprememba,  da je Perczel zapustil stolec pravosodnega ministra, in je Pauler stopil na njegovo mesto. V n tanj <» «1 rž t*
S Aitttfftisit poroča telegraf 2. julija: Turški zastopniki pričakujejo denes iz Carigrada podukov, kako naj se vladajo glede terjatve zasedenja in osvobojenja Bosne od strani Avstrije. — Besarabsko in rumunsko vprašanje se bode denes nadaljevalo obravnavati. Beserabija se Rusiji odstopi, a čuje se, da mali kos nje nad ustjem Kilije ostane pri Rumu ni j i, katera daije dobi Dobručo in mal del bolgarske zemlje za vojno odškodovanje.
Srbski zastopniki se baje zadovoljne kažejo 8 tem, kar so na kongresu dosegli. 'Or-nagora dobi Bar (Antivari), kateri bode nevtralna luka, a tako, da bodo smele avstri-ske vojne ladije vanj prihajati.
Kakor se v „Times" poroča 1. julija, bode mej Srbijo in Črnogoro (katera tudi po tem viru dobi Bar) 20 milj prostora za žele znico, katero misli Avstrija skozi Bosno do Soluna izpeljati. Črnagora dobi zdatno pove ličan je svojega ozemlja v sever in severovzhod.
sv. Petru, zatim jeden židovski, grško iztočni, grško-katoliški, protestantski in vojnički.
Časopisov izhaja v Zagrebu 20, mej ka terimi so 4 dnevnici: „Narodne Novine", „Obzor", „Agramer Zeitung" in „Kroatische Post", ostali so beletristični, podučni in strokovni, kakor: „Vienac", „Svotozor", „Pučki prijatelj", „Smilje", „Napiedak", „Hrvatski učitelj", „Humoristički list", „Gospodarski list", „Sevski gospodar", »Katoliški list", „Sokol«, „Mjesečnik", „Stenograf", „Liečnički vjestnik", „flumarski list", „sv. Cecilija". Mej političnimi listi nij nobeden protinaroden, in sploh nema otovrej nijeden list v llrvatskej in Slavoniji protinarodne tendencije.
Tiskarn je v Zagrebu 7, katere imajo precej posla, ker zato skrbijo razen izdajateljev periodičnih listov oblastnije, ki dajo tukaj tiskati zakonike v latinici in cirilici, potrebne za urade cele dežele, tiskanice kakor tudi šolske knjige, — zatim Jugosl. akademija za znanosti in umetnosti, ter razna društva, korporacije in privatniki.
(Konec prili.)
Grški zastopnik je bral v kongresu de klaracijo, ki meri na to, da bi se v interesu mini morale grške provincije s Kreto vred združiti z Grecijo.
V diplomatičnih krogih Be govori v Berlinu, da bode kongres glavna vprašanja še ta teden končal. Potem bodo delali posebni odbori o manjših vprašanjih.
slnt/leši baje obravnavajo s Turki o nakupu otoka cipernskega. Turki hote baje otok Cipern dati za 5 milijonov funtov šter-lingov. Ker jim je huda za denar se utegne kup narediti.
f titlijiiiti se podvizavajo „zadostenja" dajati, to je, izgovarjati se zarad žaljenja avstrijskega konzula v Benetkah. „Pol. Corr." javlja iz Rima, da je 30. junija bil generalni tajnik ministra vnanjih zadev pri avstrijskem poslovniku za zamero prosit prišel.
Iz Parfara dopisi in poročila ne morejo prehvaliti, kako lepa je bila in veličanstvena republikanska alavnost 30. junija. Mesto je bilo razsvitljeno in vse v zastavah, celo noč živo in veBelo. V taeik demonstracijah so Fran-cozje mojstri. — Konservativci se pa pritožujejo, da so od republikancev strahovani in terorizirani.
Iz Mlimn se nečim katoliškim Ustom piše, da zadnje vesti o papeževem slabem zdravji nijso bile resnične. Papež vstaje zjutraj ob 5. in dela do noči.
Preko Španije poroča telegraf da je tnrt-fnfcttnski cesar umrl, dogodek, ki na evropske odnošaje pač malo vpliva.
V Mtutiji hočejo, kakor uže poročano, Angleži zmanjšati število vojakov, katere imajo domači indijski knezi. Indijske novine zato prav pikro pišejo zoper Augleže, ki sp torej tudi vedeli, zakaj so v dogovorih s Suvalo vim in na kongresu naenkrat popustili svojo vojevitost.
Dopisi.
0«l korofcke Vrlie 30. junija. [Izv. dopis.] Mnogokrat sem v kranjskej deželi slišal, kako zaspan je še slovenski Korošec, kako neveden, še nepodučen o našej milej materi Sloveniji. Ali komaj sem par mesecev tukaj, prepričal sem se, da nekaj o tem sumnjičenji je sicer res istina, kajti da je nepodučen, morem priznavati, ali mnogo jih je, kar sem imel priliko občevati ž njimi, da se vendar uže zavedajo Slovanstva, posebno sem pa to opazil v Rožnej dolini. Mnogo kmetov, govoreč o tej stvari, pravilo mi je še o taboru, kateri je bil pred nekimi leti, na katerega se slovenski Korošci dobro spominjajo, in rekli so, kako resničue besede so slišali od gg. govornikov. Dobro bi res bilo, ko bi se mogli taki shodi še osnovati, kajti s tem bi se oživljalo in narodno budilo naše ljudstvo, ter se zavedalo ponosa svojega materinskega jezika. Dasiravno je tu slovenščina nekako v dialektu, teškeje razumljiva slovenščina, vendar sem se je privadil brzo, in uvidel, da mnogo bolj izobraženih kmetov, kateri vsaj knjige družbe sv. Mohora bero (katerih je v našej fari nad GO udov) govore lepše in raz-umljiveje.
Zunaj družbe sv. Mohora bere se še tu jako malo. Le Bem in tja sem našel „Slov. Gospodarja". Ljudij za duševno oranje na-roduih ledin, priznati moram, je malo. Tu in tam pač kak duhovnik. Mej učitelji pa, rekel bi — skoro nič, kar je res žalostno ali resnično.
Ljudstvo slovenske Koroške vendar še nij izgubljeno, kakor sera prej slišal, le to bi jaz svetoval, da bi bil za naše koroške Slovence majhen list, katerega bi materijalno tudi drugi Slovenci podpirali, in na tak način, da bi list na kmete, če nij drugače, na pol zastonj pošiljali, za kar bi bil
prestrojen „Besednik". Leposloven „Tjednik*, kakor je zdaj, je prava nepotreba mej slovensko žurnalistiko. Kot provincijaleu naroden organ koroških Slovencev imel bi veljavo in vspeh.
Na tak način bi se zboljšalo stanje zavednosti v slovenskej Koroški, in ljudje bi dobili veselje do branja, kar bi se jih s časoma Bamih mnogo naročilo še na druge občesloven-ske časnike.
Izpod VuiiOKia 2. julija. [Izv. dop.] Želja, ki smo jo tako močno gojili, se nam jo izpolnila; visoko čislani in spoštovani gospod dr. Jurij Šterbenec je imenovan od Njegovega Veličanstva presvitlega cesarja za župnika v Hrenovice. Veselje se je vsacemu faranu z obraza bralo, ko je čul to, v istini za vse nas jako veselo, ter tako teško pričakovano novico. Prav tacega cospoda je naša fara za farmana potrebovala. Marsikak „gordički vozal" je bil, ter je deloma še pri nas za razvolati. Kolikor smo dosehmal imeli prilike videti in Blišati o obnašanji ter delovanji tega čestitega gospoda dr. Jurij Šterbenca je vse hvale in spoštovanja vredno. Smelo rečem, kar mi gotovo tudi vsak sofaran pritrditi mora, da nam je ta gospod, v majhenem času uže kakor farni oskrbnik, več dobrega za župnijo učinil, kakor slednji njegovi prednik v celem času oskrblje-vanja in službovanja. Če nam ta gospod še za prihodnje tako skrbljiv ostane, kar pa dvomiti nečemo, štela sc bode naša, dosehdob ne jako srečna fara mej bolje. Bog nam ga torej ohrani na mnogaja ljeta v prid in srečo cele župnije.
*k \ovčaru iiics^i 1. julija. [Izv. dopis.] Po dveh prazničnih dnevih pred prvim julijem je sleherni iz mej nas, ki ob meseci plačo vleče iz davkarske kase, teško pričakoval, posebno, ker pri nas je vse bilo do zdaj drago; vsak je želel, da dobi svoj zasluženi denar na prvi dan meseca ter se za celi teden s potrebnimi rečmi na trgu preskrbi. Pri nas namreč samo v ponedeljek kmetje nekaj na prodaj princs6, vsak se v tem dnevi mora s potrebščinami preskrbeti, ako neče celi teden sč svojo družino lakote trpeti. Lehko si je tedaj misliti, kako je neučakljivo vsak iz mej nas gledal, kedaj njegov zaslužek dojde. Vendar glejte! Denarja nijbilo 1. j u lij a v da vkarskem uradu! Tedaj splošna kalamiteta? O tega pač ne! Davkarski organi so seveda zase dobro skrbeli. Oni, kakor sem čul, nijso zamudili denarja sebi izplatiti, in razen njih so tudi oficirji svoje plačilo dobili, samo za nas „druge" c. kr. nij ničesar. Zakaj še le tedaj poizvedeti, da denarja nij, kedar je uže najskrajnejši čas izplatiti? Zakaj se je še le denes telcgrafiralo v Ljubljano, da denarja nij? Tako pride, da prej ko si mi mestni prebivalci kaj kupiti utegnemo, tuji branjevci zgodaj uže, kar le morejo nakupujejo in proč k železnici spravlja0) — ne zadostuje, da nemamo ni dobrega mesa, ni kruha, ni zdrave vode, še teh denarjev, katerih Človek komaj pričakuje, na čas se dobiti ne more, dasiravno marsikatera družina, iz več osob obstoječa, si potrebnega za celi teden preskrbeti ne more — po neredu nekaterih.
Jas B*f s*«* 1. julija [Izv. dop.) Resnica je, da je sam visoki cesar potrdil osnovne postave in §. 19, ki daje našemu kakor vsem jezikom enakopravnost. S tem je raznim kan-celijam naloženo, da imajo narodu po domačem jeziku svetovati in pogodbe sklepati. Ali
T
■v Kopru v Istri pri morji neki advokatjo T. G-Črnijo, da naši domači možje in pisarji ne emejo ljudstvu svetovati in pisati s svojim jezikom slavjanskim, in pogodbe n upravi jati. T advrkatje in notarji, da si SlovanliSin« našu ne znaju, pravijo vendar, da oni zdaj imajo pra vico vsa j isma in vso pogodbe sami Bklepati Za vsako pogodbo v Kopru mora biti Katranu jedcu tolmač, ki več jeukov zna. Bog ve zakai se takovo lahonstvo poilpira, sruknj se ■lovanfičlni mesto no da! Ali ne vpijejo 1. kfl demoustivrije dovelj jasno: bodite pravični Slovanom!
Domače stvari.
— (Strašna nevihta in toča.) Včeraj ob sedmih zjutraj je nastala pri nas velika nevihta, iu kmalu je začela toča biti. V pri Biluej delavuici jo n. pr. libila 96 okenskih Sip, na mnogih krajih je Vihar drevesa izruvnl ali raiklal. Strelu jo na močvirji baje ubila neko žensko, a blizu št. Vida je železniškega čuvaja ranila močno, a ne Usmrtila ga. Toča jo strašno potolkla žitno polje okol Polhovega gradca, Medvod, pod Šinumogoro, v Št. Vidu, na Jezici, Crnovčali baje do Dom/al. Natančnejših poročil šo nemarno. Dal Bog, da bi bilo inenj hudo nego jo v prvi hip občna govorica raznesla.
— (Kegljanje na dobitke.) V nedeljo 21. t. m. pričelo se bode na kegljišči Čitalniške restavracijo na korist dramatičnega društva kegljanje na dobitke, katero bode trajalo do nedelje 11. avgusta. Dobitki bodo, kakor ho nam poroča, presegali vrednost 10U gold. Zatorej, iu tudi glede tega, ker je stan blugajnice dramatičnega društva jako nu-ugoden, želeti bi bilo, da se ljubljanski narodnjaki dejansko, pa z dežele z denarno podporo v prav obilnem številu kegljanja udeleže, posebno ker bode treba letos slovenskemu občinstvu prinašati mnogo večje žrtve v podporo tega tako važnega narodnega zavoda, kakor niuiola leta, ako hočemo, da si ohranimo slovensko gledališču v Ljubljani.
— (Na trgu sv. Jakoba) so začeli zidati vodnjak.
— (Mozirska čitalnica) obhaja v nedeljo 7. julija svojo prvo obletnico. Veselica se bode vršila s prijaznim sodelovuujem vua-njih odličnih pevcev po sledečem načrtu: 1. Po zdrav došlih gostov. 'J. Petje: „Slovan11, „Luna sije", „Ilirija'1, „Kožica11, „Sto čutiš", „Mth kraj", „U boj". Zabava z godbo in plesom. Začetek ob b. uri zvečer. K obilnej udeležbi vabi uajuljudnejo Odbor.
— (1'rancoak pesnik moj Slovenci konfisciran.) Poročali smo, da je bil polu literarni slovenski list »Besednik", ki v CelOVCi Uhaja, kODnBCiran /.urad neke pesnico z naslovom: „lioštjan". Kakor čujemo, dotična pesen niti originalna nij bila, nego je
prevedena Iz francoskega, delo slavnega B<5
ringera. Ker jo bil prevoditelj pozabil slavnega francoskega očeta pri pesnici imenovati, izpoznal je drž. pravdnik celovški dotični ,rai•-men' za državi nevaren. Bodnjja konfiskacije n'j potrdila zvedevši, da so v francoskem originalu uže pol stoletja razširja po Evropi in tudi po BVObodnej Avstriji.
— (Iz Celovca) pišejo, da je junija meseca letos še prav malo tujih gostov prišlo V koroško zdravilne krajo in kopelišta. Upajo, du bode julija meseca boljo.
Razne vesti.
1 (S prid en ost nemških časnikov.) Znano je, da je Ml angleški list „Globe" pri-
nesel tajni dogovor Rusije In An^iiio, prodno
m je U: "ros prav za.'il. I'.tv. so tafas nemški listi Ugandi in pozitivno trdili, ter dokazovali, da [e ruska diplomacija  besedo prelo mila iu pismo izd;-In.   A zdaj so na laž po
i-1 avl ji m.  Zvedele se je namreč, da jo ono
pismo Izdal nek angleški pisar pri minister-sUu vnanjih zadev.
* (Procesija in tepe ž.) V Marše 11 le imajo navado, da napravijo vsako leto '2». junija prvi mediani pTOCtSiJO, V spomin na ro šitev kuge I. 1721. To procesijo je pa letos mestni lupan prepovedal. Kljubu tej prepovedi /bralo se jo 28. m. m. veliko občinstva in prVl medjaui, predsedniki raznih društev m tudi več generalov, ter so Ali v procesiji proti nekej kapeli. Ko so šli mimo kipa škofa Belzunca, oknu ali so ga I venci. Drugi so to Videli, in kmalu se jih jo tolikanj zbralo, da so odločno zahtevali, naj so ti venci proč spravijo. Več nogo 2000 ljudij stalo ki jo nasproti, iu mnORO se jih je zgrulnlo in preteplo. Policaji so prišli na mesto, a si nijso Upali vencev s kipa pobrati. In ker tudi pozneje župan tega ukaza nij poslal, spodili so proiiv-mki procesije policaje na stran, ter so sami vence h kipa pometali. Zabavljali so tudi duhovnikom pri kapeli, ki so bili pred druhaljo v velikoj nevarnosti, dokler nijso prišli žan-darji in policaji jim na pomoč.
* (No bil ing), ki jo nemškega cesarja streljal, potem pa sum sebe, valjda ne bodo umrl, a ostane najbrž blazen. Kar zdaj govori je vso nerazumljivo.
* (Na dnu morju.) Poročali smo ob svojem času obširno o potopu nemške Indijo „grosser kurliirst". Potapljavci skušali so uže Večkrat priti v notranjost ladije, ki leži na dnu morja, a vselej brez vspeha. V petek mi-nolega tedna spustil so jo zopet jeden potapljavec v morjo, da bi videl, kaj se je užo zgodilo z vtopljeno ladijo. Ladija je preklana na dva kosa. Le malo prostorov v njej je še kamor voda še nij vsilila. Potapljavec skušal jo po malem te odpreti, a kakor hitro ju naredil le malo špranjo, jo voda z močjo notri silila, ter na površje razno obleko plovila. Kanoni ležijo ob straneh, iu pri jedueni mrtvo truplo vojaku, katero je potapljavec na površje spravil. Kužen tega našel je še drugo tki mrtva trupla uneatečenih vojakov, do cela še ne poškodovanih. Mrtvih truplov nesrečnih našli so še le IG. Potapljavec naselje tudi dnevnik jeduega kudeta m z velikim trudom pri nesel ju na površje morja jedno jekleno kro-gljo za kanone; iz te kroglje dal je napraviti prstane iu druge reči, ter jih razdelil mej pomorščake iu mestjane.
K (Zoper uenravnost.) V Londonu jo društvo, katerega naloga jo nenravne ali nepoštene knjige, brošure, kakor tudi iskati nespodobne podobe in fotografije, ter jih uni čevati. I Ulje in uradniki tega društvu so tudi jako marljivi, ter so uničili od početka svojega društva 08*487 nespodobnih knjig, 875.487 nesramnih podob iu 13088 kart, in družin rečij
na katerih so bile nauialane nečiste podobe.
		a	r>r»
NapoL ...... G. kr. oekini ....	... 9		
	... 5	»	4r»
		it	7.r»
Državno markn         , .	.   .   . ft7	«•	IS
Tujci.
8. juliju:
Pri Moini: Kraigher la Postojne. — Puhi Is Maribora, — WoUtđ Is Gradca. — pl, Ruanov li Zagreba. — Batagliari i/. Trsta. — Trevlaan, Suber
iv. Monlah-otiu. -    Mruvat i/. 1'ulj.i.
r"n HavlIOll L»r. K liho it, Dunaja. — Ki ker Is TtSta,      Tavellos iS Dunaja. —  Pahor i* Kočevju.
— VVober Is Gradca, — VValheim, Klein, vVortkolmer i/. Dunaja.
i'u Ssumoreii Donovlek i* Gorenjskega. — Juvauoo i/. LJubljano.
Dunajska berza 8, julija,
(livirno telegrafiAne porodilo.)
■notni dri. dolg v bankovcih .   l4 gld. D6
Enotni dri. dolg v srebrn   . .   fct>   „ 60
Zlata renta..... 75 10
IbltO dri. posojilo 1M " _
i\»u II« narodno baiiko .   ,   t ,   m:i   l —
Kreditno »kcije   .  .  , aoo i>5
l.tulcri ,,ir arečUt'.
V Trstu 28. junija: 85. 55.   8. 85, 10.
V L i uci 28. junija:  07.   7. 68. 10. <;.
»»rta \\ ir mnpfnhlnn fueMt**,
,-Ub H»;st»»H umi Preiavviirdiflstes
Dio Ropmiiiiintol, j \\ figortdecken (Ptachen), lelttinlsgcn, Mlstofo
• I I I    i* .   k .    |H"     l''jl I 'I I k
von M. J. Elsinger & Soline
in VVion, Neiib.ni, Zollerftasao 2,
■ InrMiilfn (Irs. k. mul k. KriecnmiiiiKtc-i iums, -Si M.ij. I- r 11.■ imai inr. virlrr 11 iimnnit litsiin .t ■ h <      rii rt,
]
Slovenske knjige.
V „narodnoj tiskarni" so dobo, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjigo:
1. Doktor Zober*', originalen ylo~ vensk roman od J. Jurčiča.  Cona oo kr.
2. KulijorusJce jtorettti** od Hrot llarte-a.   Cena .r>0 kr.
3. p,3?uaomer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena 00 kr.
4. ,,.An Zcrht jalt1*, izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 60 kr.
5. „Župnik W<*kefteld&ki". Spisa! OUver (ioldsmith. iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld.
C. ,,Mt'J dvemU stoloma", izviren roman.   Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr.
7. t,Vt*vt lit Sad**, izviren loman. Spisal J. Jurčič. Cena 80 kr.
Slovenske
lopoznanskc knjige.
v aalolbl .Narodna tiskarne* v ijuhijani so lalle in ho morojo dobiti slsdeoe slovenska knjige i
-A..  :E3©xacxa,n.l lia. povesti:
1. I ii./ein  I nI. ultuli. Izvirna povest, SOisal
J. Jurčič* volja ......    r»o kr.
8. l»l«*ln llol«l«>niN. Komun, francoHki n|mhuI Viktor Chrrbuliez, poslovenil Davorin llc.stnik   BO kr.
.'i. liitiiior.-i.-it. Roman » pogonkogn /.iikoij%
Coiki H])iHJila liarliim Svitlti; poulovonil t'ru^jo Tom.sH, volj«.........Su i«-.
4. Prvi pol j n l>. Novela, Hpisal ./. Skutre — Nu <»rul /.inljl. Novela, spis. J. Mulec, volja 2f> kr.
f>. B4hk«'ii. Novela, liamioaki Spisal U. Iiirirrry
posloveni] Davorin Bottnik. — Orkcv in «ii-/.h«w
w Anu liki. FranoOSkl lUiaa] B, Latnmlmje, poslovenil Davorin Uontnik, velja     .       .       .      96 kr.
IB.  ILiistlri v zvezkih:
I. zvozok, ki olmi-tfii: SUMiograllja, Hp. dr. /»'//>/.';
— ZivntopiNje, Hp. /.'<i/«> ttož. — Piesom, PreNcriu hO PrsSireB, »p. Fr. l*r«tik. — 'IVInja peronku, novela,
Hp. J. Jurčič, •— N, Maeldavelli, Hp. dr. Bibič, — Pismu
it UiiNijc, Hp. dr. i\ i ml in. — TihIvo t gror.iljt>m in,
ituNkciu, Hp. dr, J. \'t>*njtik. — Osgava bsue? Novollco,
Hp. J, (hjrintf.  Vrlja        ....      *2.r> kr. IV. zvezok, ki oliHi-^a: lic|ii dnevi. Sp. I\tulu.~t
— PlaM. Novela. Ruski spisal A'. K. Oogol; poslovenil l. f.oj i///«<•. - Nekoliko opasek o IsdaJI sloveiiskili uaruiiiiih pesnij. Bpisal prof. dr. Krik, Volja 85 u■-.
Kdor UOĆ0 katero koli teli kujdohiti", naj i»iŠ4»
pKarodneJ tiskarni" In Jih dobi po poftttiom povzetji; Vso skup ho dajo sa aniiano cono 9 gold«
v „Narodnoj Uskarni" v [Jubljanl Jo lalto in
bu dobiva:
VIII. zvesek „Llatki":
Pomladanski valovi.
Kounin, spisal I. TurjfOnJov, poslovonil dr, M. Bameo. su iv pol. Oona <>u kr.
1'olein
Trije javni govori.
Govorili DTOf. l'r. S u lil j o,  Iv. Tavčar in prot. I r. VVioHthalor v LiuMjaimki či
čitalnici.
H" i» pul. Cenil :»0 kr.
Izdatelj in urednik Josip Jurčič,
Lastnina in tisk „Nuroduo tiskarne".