ionov in KMETSKI LIST Vervvaltung and Schriftleitung Uprava m arednistvo; Puccinijeva & — feL 31-22—81-26 — Erschelnt tvOchentllcb Izhaja vsah teden i< estbezugspreis Jahrllcb • Naročnina letno Lli 24 — Etnzelverkaulsprels • Posamezna Številka Ceni 80. PRiitfLEU VOJNIH DOGODKOV Evropsko Časopisje je po 20. Juliju polno poročil o razbiti zaroti v Nemčiji. Vodilni nemški možje so objavili izjave, ki najostreje obsojajo izdajalsko kllko. Fiihrer sam je naslovil na nemško vojsko dnevno povelje, v katerem sporoča da je bila Izdajalska klika v nekaj urah uničena ali prijeta. »Vem, da se hrabro borite,« pravi Fiihrer vojakom, »kak«r doslej z zgledno poslušnostjo in z zvestim izpolnjevanjem dolžnosti, dokler ue bomo končno kljub vsemu zmagali.« Generalni polkovnik Guderian, ki je bil po 20. juliju vpoklican v nemški generalni štab, je v nedeljo po radiu prebral Ftthrerjevo dnevno povelje vojski, kateremu je pristavil nekatere lastne "bodrilne besede na nemški narod Guderian je prvi nemški oklopniški general, ki se je že večkrat odlično izkazal. Zdaj nadomestuje obolelega generalnega polkovnika Zeitzlerja. ki je doslej vodil nemški generalni štab. Bomba angleškega izvora Preiskava je ugotovila, da je 37 letni Klaus grof Stauffenberg položil 20. julija tempirano bombo v neposredno bližino Fuhreija SI ke po razdejanju, ki ga je napravila bomba, kažejo, da je bila reš'tev Fuhrerja prav čudežna. Bomba najtežje vrste je bila uvožena iz Anglije. Zarot-niško kliko so sestavljali odstavljeni generali, ki so se združili s peščico častnikov na važnih mestih vojske. Zarotniki, kt niso imeli nobenih funkcij več ter že nekaj let pred Izbruhom sedanje vojne niso igrali nobene vloge v nemški vojski, so bili tisti, ki so stopili s sovražno silo pred nedavnim časom v stike , Velike borbe na vseh bo,).ščih Na vseh evropskih bojiščih se nadaljujejo velike borbe. Kjerkoli je nasproti veliki sovražni premoči potrebno, izvrši nemška vojska potrebni odmik na nove postojanke, vedno varujoč svojo glavnino in svoje težko orožje, da oboje obvaruje za prihodnje odločilne bitke. Tudi v zraku je sovražnik zadnje čase še poostril svojo ofenzivo. 2e prej sovražni letalci niso bili izbirčni glede ciljev n žrtev. Zdaj pa so začeli z vsesplošnim divjaštvom ln razsipajo bombe na nemška mesta kar tja v en dan. Zlasti nedavni napadi na Monakovo so to dokazali, saj so sovražni letalci v trumah metali bombe skozi oblake ln so porušili celo vrsto umetniških zgradb, cerkva, bolnišnic in kulturnih zavodov. Vsi ti grozovito brezobzirni napad.' vnov!č potrjujejo, da je »V 1« upravičeno maščevalno orožje. Poročila iz Londona dan za dnem potrjujejo, da povzročajo nemške leteče bombe veliko škodo na širokem območju Londona in v južni Angliji. Pa tudi na morju je sovražnik zadnje čase utrpel velike izgube. To je zasluga novega bojnega sredstva nemške mornarice. Novi nemški torpedi so bili zgrajeni v najkrajšem času s posebnim ozlrom na Invazijsko bojišče. To je nekak torpedo, v katerem sedi po en mož. ki ga vodi ter ima pod seboj še en torpedo, k; ga mož v danem trenutku 'zstreli. Učinek novega orožja je strašen. Posebno dobro so se obnesli ti torpedi v obalni vojni. Sprememba vlade na Japonskem Po dveh ln pol leta je japonsko cesarstvo dobilo novo vlado. Dosedanji predsednik Tojo je odstopil, novo vlado pa je preteklo soboto sestavil general Koizo. Japonska je bila v zadnjem času prizadeta z napadom Američanov na otoka Sajpan in Guam, ki so ju sovražnici spremenili v svoji oporišči za mornarico in letala. Vest o Izgubi otoka Sajpana je izzval na vsem Japonskem -močno razburjenje, ki zahteva najodločnej-ših ukrepov za obrambo domovine. Zato je bila sestavljena nova vlada, ki bo organizirala vse sile za premaganje sovražnika. Japonski listi pravijo: »Sovražnik je vdrl tako globoko v Japonsko obrambo, da ne bo mogel več nazaj. Prišel Podle nakane izpodletele Pretekli četrtek je Ljubljana — kakor vsa Evropa — pozorno prisluhnila radiu, po katerem je hila poslana v svet osupljiva novica. V času, ko so ljubljanske ulice najživahnejše, so zvočniki v središčih mesta objavili posebno poročilo iz Berlina, da je bil na Fiihrerja izvršen atentat z razstrelivom. Pri tem so bili iz njegove okolice težko ranjeni trije njegovi zvesti sodelavci, laže poškodovanih pa je bilo več uglednih visokih častnikov. Fuhrer ni dobil drugih poškodb razen lahkih opeklin in udarcev. Takoj nato je zopet začel z delom. Ob upravičenem zgroženju, ki ga je po vsej Evropi sprožil izdajalski atentat, je bilo razveseljivo dejstvo, da Fuhrer živi. To se je še vprav manilestantno potrdilo, ko je ponoči stopil Fuhrer k mikrofonu in je Izpregovoril nemškemu narodu nekatere jedrnate besede. Navedel je podrobnosti o napadu in razkril, da je povsem mala klika častihlepnih, brezvestnih in istočasno zločinsko neumnih častnikov skovala zaroto, da hi odstranila Fuhrerja in istočasno z njim iztrebila štab nemškega vojnega vodstva. Bomba, ki jo je bil položil polkovnik grof Stauffenberg, je ekplodi-rala komaj dva metra od Fiihrerja. S tem da je Fiihrer ostal rešen, je bil očitno potrjen nalog Previdnosti, da nadalje izpolnjuje svoj življenjski cilj v delu ln skrbi za nemški narod in za vso Evropo. V uri, ko stoje nemške armade v najtežjem boju, se je, podobno kakor v Italiji, našla tudi v Nemčiji povsem majhna skupina, ki je mislila, da lahko tako kakor v letu 1918 z bodalom sune vodstvo naroda v hrbet. Vendar Je bila /arota z odločnim udarcem takoj razbita. Po Fiihrerjevl zapovedi je poveljnik domovinske vojske, državni minister Himmler takoj izvršil vsestranske stroge ukrepe, že v šestih urah so bili vsi udeleženci zarote razkrinkani. Deloma so satnl obračunali s seboj, ostale pa je zadela smrtna kazen. Po vsej Nemčiji, v mestih kakor po vaseh, so so vrstile velike manifestacije, ki so bile ena ■ama prisega nemškega naroda, do hočejo vsi /vesto slediti Fiihrerju v času najtežje preizkušnje. Nemško časopisje je objavilo podrobna poročila v izrednih izdajah ter je razkrinkalo zahrbtno peščico mož, ki so hoteli z umorltvijo Fuhrerja pahniti lastno domovino v prepad. Toda ne samo po Nemčiji ln na frontah, temveč po vsej Evropi je odjeknilo veselje, da se atentat ni obi-.esel. V radiu in po časopisju širom Evrope so bile podane izjave, ki so na prisrčen način izpričale, s kolikšnim zaupanjem gledajo evropski narodi, ki so v tej vojni tako tesno zvezani z usodo Nemčije, na vrhovnega krmarja. In prav odkrito inN zadovoljno je treba ugotoviti, da je tudi Ljubljana na čelu Slovencev takoj v prvem trenutku po objavi osupljive novice o atentatu z vsem zadoščenjem vzela na znanje, da Fiihrer Treba se je bilo samo kratko zamisliti, kakšna zmeda bi nastala v Evropi, ako bi se bil zločinski napad posrečil. Fiihrer Je najvišji izvrševalec volje vsega nemškega naroda, v njem je strnjena moč ln obramba Evropo, v njem vidijo evropski narodi moža, ki snuje načrte, da ustvari Idealno evropsko skupnost, v kateri bomo tudi Slovenci imeli svoj prostor na soncu. Slovenci, ki jim je dano živeti v najožji soseščini z velikim bo dan, ko bo japonska mornarica zagrabila nasprotnika«. O stanja na bojiščih Je objavilo nemško vojno poročilo v torek naslednjo pregledno sliko: Ftthrerjev glavni stan, 25. Jul. Vrhovno poveljništvo oboroženih sli Javlja: V Normandiji so pričeli Američani včeraj po silni topniški pripravi ln stalnih letalskih napa- nemšklm narodom, že dolgo zasledujemo mogočni vzpon Fiihrerja in njegovega pokreta, njegove velikanske mirovne ukrepe v prid nemškemu narodu in njegovo sedanjo borbeno odločnost za zmago Evrope zoper vse tuje navale. Odkar naa je po lanskem 8. septembru vzel v zaščito, da nas ni v krvi in zločinu pokončal boljševizem, se je usodna navezanost Slovencev še bolj učvrstila. Po domačih razprtijah smo že dovolj bridko spoznali, kolikšne so žrtve naroda, ki mora krvaveti, namesto da bi v tako velikem in usodnem času složno ustvarjal vse tisto, kar je potrebno za njegov obstanek ln za njegovo bodočnost. Ml, ki smo morali zaradi domačih razprtij že toliko prestati v zadnjih letih, da bomo to dobo zapisali v zgodovino kot najbolj težko in krvavo, si pač lahko predstavljamo, kako šele bi nas prizadela splošna evropska zmeda, ki bi nastopila, ako bi se izdajalski kliki v Nemčiji s pomočjo sovražnikov posrečili zločinski naklepi. Zmagoviti odpor Nemčije s Fiihrerjem na čelu in mir in red v naši ožji domovini — to je edino poroštvo Slovencem, da bodo srečno prestali največjo vojno, kar jih je kdaj poznala svetovna zgodovina. Ne more biti med nami človeka, ki bi odobraval zarotništvo bogvekakšnih plemenitaških podkupljenih oficirjev. Zatn tudi Slaven"! '•»■•ažn^o enake čestitke, kakršne v neštetih brzojavkah prihajajo iz vse Evrope v Berlin. Razbita zarota ni mogla niti malo oslabiti odpornosti Nemčije, nasprotno: 20. julij 1944 ji je dal nov val moči. In v tej skupini, požlvljenl sili Evrope smo Slovenci tisti, Id hočemo po 20. juliju 1944 storiti vse, da bo v naši domovini ebr uvc rc' i" bomo po zma^i pripravljeni za izvedbo načrtov o evropski skupnosti. dih z močnimi silami napad severnozapadno od St. Loja ter južnozapadno od Carentana. V ogorčenih bojih je bil sovražnik odbit z visokimi krvavimi izgubami. V zgodnjih jutranjih urah današnjega dne so pričele angleške divizije na področju Caena po izreHno močni topniški in letalski pripravi s svojim tam pričakovanim napadom. Razvili so se težki boji, ki stalno naraščajo na silovitosti . Ponoči so napadla težka bojna letala z dobrim uspehom od sovražnika zasedene kraje na pred-mostju, sovražnikova zbirališča ter oskrbo. Na morskem področju zapadno od Bresta je bil poškodovan nek sovražni rušilec. Nad predmostjem in nad zasedenimi zapadnimi deželami je izgubil sovražnik 21 letal. Na francoskem področju je bilo pri očiščevalnih akcijah uničenih v boju 75 teroristov. London nadalje obstreljujemo s težkim povračilnim ognjem. V Italiji je izvedel nasprotnik včeraj mnogo krajevnih napadov na področju Pise, vzhodno od Pontedere ter z močnejšimi silami vzhodno in severnovzhodno od Poggibonsija ter severno od Citta di Castello. Bil je povsod odbit z velikimi izgubami. Sovražnik, ki je vdrl severno od Citta di Castello v naše postojanke, je bil v protinapadu zopet vržen nazaj. Nemški brzi bojni čolni so poškodovali pred dalmatinsko obalo neki britanski torpedni brzi bojni čoln. Na vzhodu se nadaljuje velika obrambna bitka med zgornjim Dnjestrom in Finskim zalivom z naraščajočo silovitostjo. V Galiciji se je izjalovilo mnogo sovjetskih napadov, kl so jih podpirali oklopniki in borbena letala, ob žilavem odporu naših hrabrih grenadir-jev. Oddelki oklopnikov so vrgli v okretno vodenih bojih sovražne napadalne skupine na več mestih nazaj, potem ko so uničili številne oklopnike. V mestnem področju Lvova traja ogorčena borba fie naprej. Med Bugom in Vislo traja še nadalje močan sovražni pritisk. Posadka Lublina se je srdito upirala sovražniku, ki je s premočnimi silami napadal z vseh strani. Severnozapadno od Brest Litovska je bilo v protinapadu odstranjenih več boljševiških predmostij na zapadni obali Buga. Med Bialistokom in Grodnom, kakor severnovzhodno od Kovna so se v hudih bojih izjalovili vsi prebijalni poskusi boljševikov. Na bojišču od Dvinska do Finskega zaliva so se Izjalovili številni sovražni napadi, ki so bili Izvedeni s podporo oklopnikov in borbenih letal. 66 sovražnikovih oklopnikov je bilo uničenih. Na nekaterih vdornih mestih so boji še v teku. Letalstvo je izvedlo tudi včeraj z močnimi oddelki borbenih letal neprestane nizke napade v podporo četam na zemlji ter uničilo pri tem nadaljnjih 59 sovjetskih oklopnikov. Sovražnik Je Izgubil v letalskih spopadih in z obstreljevanjem protiletalskega topništva 54 letal. Ponoči so bila sovražna zbirališča čet in pripravljalne postojanke na področju Lublina napadalni cilj težkih bojnih letal. Po dnevnih sunkih sovražnih lovskih letal na južnozapadno nemško področje Je izvedel neki britanski bombniški oddelek ponoči strahovalen napad na Stuttgart. Nekaj sovražnih letal je odvrglo razen tega bombe na Berlin ln kraje v Vzhodni Prusijl. Sestreljenih je bilo 15 sovražnih letal. DomaČe novice * »Lov za zlatom« je naslov novega velikega romana, kl bo začel izhajati v prihodnji številki »Domovine«. Snov je zajeta iz dobe, ko so v Kanadi in na Aljaski našli zaklade zlata, za katere se Je vnela velika borba. Roman je napisan tako živahno, vseskoz napeto, kakor le malo katera knjiga, in bodo čitatelji z veliko pokornostjo čakali vsakega nadaljevanja. Poleg povesti »Gorski kristal«, ki gre h kraju in poleg velikega romana »Lov za zlatom« pa bo »Domovina« tudi nadalje prinašala izvirne podlistke izpod peresa domačih pisateljev. »Domovina« je najcenejši slovenski tednik in je v mestu prav tako priljubljena kakor na deželi. Kdor na »Domovino« še ni naročen, ga opozorite, naj to stori a 1. avgustom! * Pojasnilo glede pregleda obveznikov za vojno delovno službo. Vojaški urad Pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja: Vsi v Ljubljanski pokrajini bivajoči obvezniki onih rojstnih letnikov, kl so pozvani na vojno delavno službo, morajo brezpogojno priti pred naborno komisijo, ne glede na to, kje so zaposleni in tudi ne glede na to, če je bila morda zanje že vložena prošnja za oprostitev od delavne službe. Naborna komisija, ki jposluje tačas v Ljubljani na Stadionu, mora vsa-Wfga obveznika najpreje pregledati in vpisati v Poravna/te naročninoll! svojo razvidnico in šele potem ga lahko ali oprosti ali pa razporedi po želji in sposobnosti na odrejena mesta. Vsi uradi, vse ustanove in podjetja, najsi bo državna ali privatna, ki zaposlujejo obveznike pozvanih rojstnih letnikov (doslej letnikov 1920 do 1926), so dolžna, da pošljejo te obveznike na nabor, sicer soodgovarjajo za obveznikov izostanek. Obvezniki naj poleg dragega prinesejo k pregledu s seboj poziv, ki so ga prejeli. Ce pa morda istega iz kakršnega koli razloga do 25. t. m. ne bi prejeli, naj se brez njega za gotovo javijo naborni komisiji v soboto dne 29. julija 1944 ob 8. uri. Kdor izmed obveznikov vpoklicanih rojstnih letnikov se do tega roka ne bo javil naborni komisiji, bo priveden s silo in bo po obstoječih predpisih najstrožje kaznovan. * Dovolilnice za prevoz poljskih pridelkov preko bloka v Ljubljani za posestnike mestne občine ljubljanske, ki imajo svoje njive izven bloka, izdaja mestni gospodarski urad v Beethovnovi ulici 7 v Ljubljani. Kontrolni organ na bloku odvzame dovolilnico pri prvem prevozu, jo hrani pri sebi ter pri vsakem naslednjem prevozu vpiše uvoženo količino. Ko je dovolilnica izrabljena, jo predloži Prevodu. Vse ostale dovolilnice za prevoz živil izdaja Prevod, kakor doslej. * Javite pijančevanje mladoletnih! Uprava policije v Ljubljani je po svojih organih ugotovila, da v gostinske obrate zahajajo mladoletniki in mladina izpod 18 let starosti in se udajajo pijančevanju. Ne glede na to, da takšno ravnanje kvarno vpliva v zdravstvenem ln moralnem pogledu na mladino, opozarjamo, da tudi veljavni zakonski predpisi, to je pravilnik ministrstva za notranje posle o gostilnah vsem Imetnikom gostinskih obratov pod kaznijo prepovedano dajati osebam izpod 18 let starosti v javnih lokalih alkoholne pijače. Imetniki gostinskih obratov in starši se opozarjajo na gornje zakonske predpise. Mladini izpod 18 let je dovoljen dostop v gostinske obrate le v družbi roditeljev in odraslih sorodnikov. Uprava policije bo po svojih organih nadzorovala izvrševanje teh zakonskih določil. * Najvažnejša prometna pravila za kolesarje je objavila uprava policije v Ljubljani pretekli petek 21. t. m. v ljubljanskih dnevnikih. Ker premajhna kolesarska disciplina ne aamo ograža življenje ljudi, marveč tudi kolesarju nakoplje primerno kazen, priporočamo vsem kolesarjem iz mesta in z dežele, da si ta pravila natanko preberejo in se po njih tudi ravnajo. * Tudi na Gorenjskem se komunizmu majejo tla. Zlasti se je iztreznilo gorenjsko delavstvo. Nedavno so bili sestanki v vseh večjih industrijskih krajih na Gorenjskem. Kot govornika sta nastopila Jože Gutovnik iz Mežiške doline in Maks Jan, tajmk protikomunistične delavske akcije iz Ljubljane. Gorenjskim duševnim in ročnim delavcem sta govornika povedala vso resnico o komunizmu ln tolovajstvu in pozvala sta jih, naj se temu upro odločno kakor en mož. Besede so padle na rodovitna tla. Med kmeti na Gorenjskem pa si komunisti sami delajo nasprotnike s svojimi ropi in nasilji. * Odpeljana in umorjena, žrtev tolovajev je postala Pepca Bajde, zavedna delavka iz Tobačne tovarne v Ljubljani. Dne 12. julija 1942 je bila odpeljana v gozd in nato mučena in ubita. Njene zemske ostanke so nedavno našli domobranci iz Dobrove v gozdu Ključu, od koder so jo pripeljali v Ljubljano. Pokopana je bila preteklo soboto popoldne na pokopališču v Stepanji vasi. •O grdem zločinu poročajo iz okolice Grusup-lja. V noči od 12. na 13. julij so prišli komunisti v vas Cerovo iskat 60 letno Marijo škrjančevo. Njena hči je že pred dvema letoma šla v hosto, medtem ko sta oba brata vstopila h domobrancem. HČI je od matere zahtevala, naj na vsak način doseže od svojih sinov, da bi se vrnila domov ali pa šla h komunistom. Ker se ji to ni posrečilo, je v jezi dala odvesti z doma svojo 60 let staro mater, da bi se tako maščevala nad njo. * Huda nesreča je zadela 45 letnega Miho Kna-feljca v kurilnici državnih železnic v Ljubljani Med delom je padel tako nesrečno na trebuh, da mu je počil želodec. * V Sumberku na Dolenjskem so doživeli komunisti nov poraz. Napadli sta jih močni skupini domobrancev iz Višnje gore in iz St. Vida pri Stični. Domobranci so prišli čez Radohovo vas do sela šumberka, kjer se je utaboril »bataljon«, sestoječ iz kakih sto mož. Nenadni prihod domobrancev je povzročil veliko zmedo in ves »bataljon« je bil mahoma razbit. Domobranci niso imeli nikakršnih izgub, dobili pa so poleg živil in bataljonskega arhiva tudi več osedlanih konj in mul. * Prisilnim mobllizirancem, ki pobegnejo od komunistov, so začeli ti pleniti imovino in celo bodočo dediščino. Komunsti so ustanovili nekakšno »področno sodišče za Dolenjsko«, ki zaplenja imovino družinam, katerih člani so pri domobrancih in onim, ki se izmikajo komunističnim prisilnim mobilizacijam. Doslej so obsodili na zaplembo že veliko število revnih družin kmetov, delavcev in obrtnik«. * Prva kolesarska tatica, ki jo je morala zapl« sati ljubljanska kriminalistika v svojo zgodovino, je neka mladoletna Danica, že dalje časa je pohajkovala po Ljubljani. V Ilirski ulici je opazila v neki veži moško kolo, l|i ni bilo zaklenjeno. Odpeljala ga je ih se vozan& z njim po mestu. Bila je tako drzna, da se je s kolesom celo pojavila pred policijsko stražnico v Mostah. Tam pa je bilo Daničino kolesarjenje sumljivo. Ustavili so jo in zahtevali legitimacijo. Ker je ni imela, so Danico spravili v zapor, kolo pa so vrnili lastniku. * Znameniti roman »Divjina cvete« je pravkar izšel v knjigi. Naročite ga — vezan ali broširan izvod — pri upravi »Domovine«, Ljubljana, Narodna tiskarna. To je najlepša knjiga letošnjega leta. * Za počitnice ne morete sebi in otrokom privoščiti boljšega razvedrila kakor je zna—Tiita knjiga »Brzonožec in Puščica«. Kupite a ro« čite jo pri upravi »Domovine«, vezano au broširano. Nikar tako, Dolenjci! V Kmetijskih novicah od srede julija je poleg raznovrstnega drugega poučnega branja objavljen tudi naslednji članek, ki ga je Vinski namenil v pouk dolenjskim vinogradnikom: Mlad sem še bil, ko me je dolžnost službe zanesla na Dolenjsko. Poln moči in hrepenenja, da spoznam Dolenjsko ln njene vinograde, sem potoval več let ln tako prepotoval vso Dolenjsko in Belo Krajino, pa še krški ln brežiški okraj, šega-vi Dolenjci so me povsod ženili, a gostoljubni povsod vabili. Veseli so bih prihoda vinarskega strokovnjaka. Ko smo bili v zidanici v živahnem strokovnem razgovoru, so me prostodušno vlekli za rokave: »Balte, boste tudi mojega pokusiU!« Tako sem obiskal mnogo zidanic in hramov, videl mnogo vinogradov ter pokusil mnogo dobrih ln slabih vin. Včasih sem bil pogoščen z gnatjo ali klobaso, s kruhom ali čebulo, kakor je pač naneslo. Pri pokušnji vin je včasih sledila sodba, ki je bila pohvalna ali pa nagajiva: »Dober je, gladek je, odličen je, tečd ko olje, malo je prefrižek, malo grem", kot bi ga s pelinom namazal, diši po praznem sodu, kosmat je ko maček, diši po lisici, malo cika, jesih pa 19 še ni, moten je ko Težka voda, prenizke barve je, malo previsoke barve je, kar čebulaste je!« W tako dalje. Jasno je, da ne smeš v zidanici kar tako Izbruhniti na dan svojo hudobno sodbo. Lepo počasi moraš opozoriti gospodarja, najbolje kje na samem, da mu boš dal ob priliki dober nasvet. Posebno previden moraš biti, če so zraven drugi gostje vinogradniki, ki si domišljajo, da je njihovo vino še boljše. Ce so zraven kupci in ugotoviš napako, si v zelo neprijetnem položaju, ako te vprašajo zA oceno vina. Včasih se moraš kar izviti ln izjavit^ da ga piješ zastonj ln ne moreš drugega rečt, kakor da ti nalijejo še en kozarec, da ga popiJeS na zdravje dobre kupčije. Vsak vinogradnik Je na svoj pridelek zelo ponosen. Prepričan Je skoro vedno, da Je njegovo vino najboljše. Lahko se mu hudo zameriš, zlasti če mu vino proti drugim grajaš. In vendar — kot strokovnjak mu moraš razodeti resnico. Zelo previdno, večkrat ob kaki boljši priliki, mu smeš Izreči svojo strokovno izjavo: »Dragi prijatelj, nisem ti maral zadnjič vpričo drugih povedati, da ima tvoje vino to ln to napako.« Hvaležen ti bo, če mu napako odkriješ in če mu daš nasvet, kako naj to napako odpravi. Nasvet mora biti točen in učinkovit! Razodeti hočem! Tako hočem tudi v tem članku razodeti nekaterim dolenjskim vinogradnikom resnico. Prizadeti bodo sami vedeli, komu razodevam resnico in komu dajem dober nasvet. Zadnja leta postaja naš cviček vedno slabši. Cviček v nekaterih krajih ni več cviček, saj je V njem že preveč okusa po nečem drugem. Ta okus ponekod zelo prevladuje. Ko pijem tak »cviček«, se mi dozdeva, da ližem železno pločevino. Mar hočete še trditi, da je to tisti ljubki dolenjski cviček? Nikar tako. Dolenjci! Otelo, ki ga dodajate cvičku, ne bo rešil dolenjskega vinogradnika. Otelo, ki ga ponekod kar p*eveč sadite, je popolnoma pokvaril okus edinstvene dolenjske kapljice, kl smo ji nekoč rekli cviček. To, kar se danes prodaja pod Imenom cviček, ni več tisto, kar smo včasih pili, ko sem se jaz šele učil spoznavati po zidanicah in hramih pravi dolenjski cviček! Proč z otelom! Cez dvajset let bodo moji brki sivi. Bog daj, da bi se tedaj pod temi sivimi brki nasmejala moja usta ln izrekla te lepe besede: »Dolenjsko vinogradništvo je rešila hude stfske odločna odklonitev otela pri cvičku in šmarnice pri belih vinih!« Važno križišče na Krasu Obiščem Sv. Peter na Krasu. Njegov pomen je v tem, ker posreduje Krasu stik z morjem. Nt pa samo važno železniško križišče obeh prog Trst-Ljubljana ln Trst-Reka, ampak tudi lesne industrije za tisti del Pivške pokrajine, ki ne teži niti k Postojni, niti k Ilirski Bistrici. Sv. Peter na Krasu se ponaša s številnimi, lepimi, visokimi stavbami, ki so nanizane zlasti v bližini kolodvora, ter lično zgrajenim občinskim poslopjem. V okolici se razprostirajo obsežni Wlndlschgratzovl gozdovi. Tako zvane »Gauge« poživljajo spomin na francosko dobo, ko so tam obešali zločince. V bližini je Nemška vas. Po vsem šent-petrskem okolišu so posejane številne čedne vasice in naselbine, naj omenimo predvsem Petelinje, Palčje, Selce, Trnje ln Radohovo vas. V okoUcl Sv. Petra na Krasu so razne zanimivosti. Polno je podzemskih jam, med katerimi je najbolj znana Trnjska iama, pa tudi izvirkov Pivke. Zvezo s Cerkniškim jezerom imata presihajoči jezeri Petelinjsko in Paljsko jezero. Obe jezeri sta spomladi in jeseni napolnjent z vodo, ob suši pa voda odteka in se prikažejo obsežni zeleni travniki. Trije važni pomniki so v šentpetrskem okolišu: grad Kaleč, Premski grad in Tabor nad Košano. Na gradu Kalcu je živel, kakor znano, Miroslav Vilhar. Tukaj je bil leta 1869 znani veliki ljudski tabor. Na tem gradu je bival Fran Levstik dve leti pri Vilharju, ki je tukaj snoval svoje pesmi, kl so povečini ponarodele. Zlagal je nape-ve svojih pesmi, uglasbil je prvo slovensko opereto »Jamska Ivanka«. Ko je ob smrti svoje hčerke edinke zrl s Kalca proti divjemu Zagorju, mu je trenutek grenkega občutja ob zvonenju zagorskih zvonov navdihnil napev: kor moje preljubo k pogrebu neso. Zagorski zvonovi premilo poj6, Adalbert SUfter: ii:la je tista ura, ko se v dolini prižigajo luči. Užge se prva lučka in je postavljena na mizo, da razsvetljuje sobo ali pa gori le trska ali stenj in razsvetijo se vsa okna in se svetlikajo v zasneženo noč. Toda nocoj — na sveti večer — je bilo prižganih mnogo luči, da bi obsvetljevale dari]^., ki so bila za otroke pripravljena na mizah ali obešena na božična drevesca, da, prav mnogo luči je gorelo; kajti skoraj v sleherni hiši, v vsaki bajti, v vsaki izbi je bil po en ali več otrok, ki jim je Božiček kaj prinesel in je bilo treba v ta namen prižgati lučko. Konrad je menil, da bo mogoče prav hitro priti s hriba v dolino. In vendar od mnogih luči, ki so nocoj gorele v dolini, ni niti en svit segel do otrok tu gori. Otroka nista videla nič drugega kakor sivi sneg in temno nebo, vse drugo je bilo odmaknjeno v nedogledno daljavo. Po vseh dolinah so otroci to uro dobili Božičkova darila: le ta dva sta sedela tu gori na robu ledovja; Izvrstna darila, ki bi jih morala nocoj dobiti, pa so počivala v zapečatenih zavojčkih v torbici iz te-letine v kotu vdolbine. Sneženi oblaki so se vsenaokrog ponižali za hribovje in temnomodri, skoraj črni obok se je razpel nad otrokoma, poln gosto sijočih zvezd in sredi med zvezdami je bil stkan svetlikajoč se, širok mlečnat pas, katerega sta pač videla tudi spodaj iz doline, toda nikoli tako razločno. Noč je bila vedno globlja. Otroka nista vedela, da potujejo zvezde proti zapadu in še dalje, sicer bi bila po njihovem potovanju spoznala, kako pozno je že. Toda stare zvezde so šle in prihajale so nove, onadva pa sta mislila, da so vedno ene in Od samega gradu je ostal samo še stolp ln nekaj zidov. G. Urbančič, znani ljubitelj starin, je kupil grad Kaleč ln ga pustil v stanju, v kakršnem ga je bil kupil. Sredi krasne pokrajine ob Reki se dviga na 499 m visokem Premskem hribu starodavni. Premski grad z orjaškimi stolpi in zidovi. Grad so postavili v 14. stoletju trije češki plemiči. Pozneje je prešel grad v last knezov Porzia, Tukaj je bila »krvava rihta« za ves premski okoliš, ki je obsegal Reško dolino. »Grem po štengah«, so si dejali ljudje, ko so se šli pravdat na Prc_. grad, kamor so morali po stopnicah. Tako je__ bila ta krilatica »Grem, aU pojdem po štengah« pomen, »grem ali pojdem tožit«. Starejši kmetje jo še danes uporabljajo, če tudi jih pot v prav-darskih zadevah ne vodi več po »premskih štengah« h grajskemu sodišču, ampak v Ilirsko Bi-' strico, kamor je bila sodnija z drugimi uradi vred preseljena. Tržaški ljubitelj starin Zuculin je premski grad obnovil in preuredil. Tudi pohištvena oprema ustreza grajskemu slogu. Na tem gradu je bil rojen L 1820. kot sin grajskega pa-trimonialnega uradnika zaslužni kulturni delavec dr. Karol Lavrič. Ko stojiš na kraških tleh nad bližnjo Košano, se upira pogled tja proti vrhu zgodovinskega Tabora, kjer je stal »vrh skaline silovite tabor Stari grad«. Tukaj je gospodoval pred več kakor štirimi stoletji vitez Ravbar, ki je zlohotno uničeval na svojih lovih polja bednih kmetov Miroslav Vilhar opeva v svoji znani pesnitvi »Ljudmila« požrtvovalno junaštvo taborske gospe Ljudmile. Kakor številne druge Vilharjeve pesmi, tako je tudi ta prešla globoko v ljudski spomin. Sv. Peter na Krasu pa je tudi središče »vražje« burje, ki besni tod okoli, včasih celo poleti. Vzdolž železniške proge proti Košani so morali zgraditi močne ograje in zidovje, da se prepreči silni pritisk burje, ki se požene z Vremščice in bližnjih kraških vrhov proti tračnicam. Novo stanje po 8. septembru 1943 je prineslo tudi Sv. Petru na Krasu možnosti lepšega razvoja. Važno železniško in poslovno sred'šče je pridobilo na svoji veljavnosti, ki bo v bodočnosti še stalno naraščala Blagoslov dežja »2e spet dež. da bi ga vrag!« Kolikokrat ga preklinjamo, in vendar po krivem; zakaj dež čisti zrak, kl ga vdihavamo. 2e iz tega edinega vzroka ne zasluži, da se jezimo nanj. Kako je zrak včasi potreben očiščenja, se preverimo, če se po prekrasnih sončnih dneh po-pnemo na goro in se ozremo v dolino pod seboj. Nad nami leži višnjevo nebo in zrak okoli nas je jasen in prozoren. A doli pod nami? Tla pre-prezajo zlasti soparice, le tu pa tam pretrgane od vetra. In potem oblaki prahu, nesnage in megle. Ce hočeš dognati kaj več o tem atmosferskem prahu, si ga moraš ogledati pod drobnogledom. V prvi vrsti boš opazil mnogo anorganskih delcev: saj, pepela, majhnih kristalov, pred vsem pa morske soli in galuna. Videl boš tudi ostre kremeno-ve snovi, ki so prej kot nedolžne, če pridejo v pljuča, ter razne organske substance, kot bombaževa vlakenca, ce: ..:i prah in — o strah in groza! — bacile in bakterije, katerih imena se kar ne dado dopovedati. O. nikar se ne vznemi- rite: vsa to snov je domala neopasna, ker je mrtva. S poskusi so dognali, da med 100 milijoni delcev, ld plavajo v zraku, ni niti enega živega organizma. Razen teh vrst prahu, kl smo jih pravkar navedli, je v ozračju še posebna plast prahu, ki je nabita z električno energijo. TI delci se Imenujejo ioni in jih ne moremo dognati drugače, kakor kadar je v njih električni tok. Ioni so v mnogo višjih zračnih plasteh kakor navadni prah, ki se dvigne samo nekaj sto metrov; v višini tisoč metrov ga tako rekoč ni več. Zato pa je tam gori več ionov, ki jih pride trideset do petdeset tisoč na kubični meter; ta del atmosfere se razprostira več kilometrov visoko. Razumljivo, zakaj ioni so mnogo lažji od vseh drugih snovi in jih zato tudi lažje zvrtinči v višine, od koder le počasi spet padejo na zemljo. Z odkritjem radija smo našli tudi izvor ionov. Znanost je dognala, da je na površini zemlje na mnogih krajih dobiti radioaktivne prvine, katere izžarevajo plin, ki se razprostre v ozračju. Od tega izžarevanja iste. Ob blišču zvezd je bilo tudi okrog otrok svetleje. Toda nista videla nobene doline, nobene pokrajine, vsepovsod samo belino, samo belino. En sam temen rog, temna glava, temna roka ali kaj — to je bilo vidno in je štrlelo tu aH tam iz svetlikanja. Meseca ni bilo videti nikjer na nebu, morda je že prej zašel s soncem vred ali pa nocoj sploh še ni vzšel. Ko je poteklo precej časa, je rekel bratec: očka: kdor v planinah zaspi, lahko zmrzne. Tako očka: kdor v planinah zaspi lahko zmrzne Tako je zaspal tudi stari lovec iz Jelševja in je štiri mesece mrtev sedel na kamnu, ne da bi bil kdo vedel, kje je.« »Ne, ne bom spala,« je utrujeno rekla sestrica. Konrad jo je bil pocukal za rob obleke, da jo je predramil do teh besed. In spet je bilo vse tiho. čez čas je začutil bratec lahen naslon na njegovo roko. Naslon je prihajal vedno težji. Sana je zaspala in se je nagnila k njemu. »Sana, ne spi, prosim te, ne spi!« je rekel bratec. »Ne,« je mrmrala vsa zaspana, »saj ne spim.« Odmaknil se je od nje, da bi jo razgibal, toda ona se je prevrnila in je na zemlji leže spala dalje. Prijel jo je za ramo ln jo stresel. Ker se je pri tem sam močneje pregibal, je začutil, da ga mrazi in da je njegova roka težja. Prestrašil se je in je skočil pokonci. Zgrabil je sestrico. Jo močno stresel in rekel: »Sana, malo vstani! Nekaj časa bova stala, da bo bolje.« »Mene ne zebe, Konrad,« je odgovorila. »Pač, pač, zebe te, Sana, vstani!« je vzkliknil. »Ne,« je odgovorila ln spet obmolknila. Tedaj se je bratec domislil nečesa drugega. Babica je bila rekla: En sam požirek pogreje želodec tako, da telesa ne mrazi niti v najbolj mrzlih zimskih dneh.« Pograbil je svojo torbo iz teletine, jo odprl ln stikal po njej tako dolgo, da je našel steklenico, v kateri je babica poslala mimici ocedek črne kave. Vzel je steklenico iz torbe, razvezal prevezo in mukoma izvlekel zatič. Potem se je sklonil k Sani in rekel: »To je kava, ki jo babica pošilja materi, po-kusl, pogrela te bo. Mamica nama jo rada da, samo če ve, zakaj sva je potrebna« Deklica, ki je nagibala k mirovanju, je menila: »Mene ne zebe.« »Le srkni malo,« je rekel bratec, »potem lahko spiš.« Ta obet je premamil Sano, premagala se je toliko, da je napravila nekaj požirkov. Nato je še bratec nekoliko pil. Nenavadno močni ocedek je takoj deloval, in sicer tem bolj, ker otroka še svoj živi dan nista pila črne kave. Namesto da bi spala, je bila Sana zdaj živahnejša in je sama rekla, da Jo zebe, da pa ji je znotraj prav toplo in da ji toplina prihaja tudi v roke in noge. Otroka sta se nekaj časa celo spet pogovarjala In tako sta zdaj pa zdaj ponovno pila kavo, najsi je bila grenka, čim je njeno delovanje popuščalo, že sta napravila pož:rek in tako je kava stopnjevala njune nedolžne živce do mrzlice, kl je bila v stanju nasprotovati utežim, silečlm k spancu. Prišla je polnoč, čeprav sta bila še tako mlada, sta vsak sveti večer v največjem navalu veselja vselej šele pozno zaspala, namreč tedaj, ko ju je zmogla telesna utrujenost. Nikoli pa še nista čula polnočnega zvonjenja ln bučanja orgel, čeprav sta bivala blizu cerkve. To noč so v dolini zvonili z vsemi zvonovi, zvonili so v domači vasi ln zvonili so v trgu onkraj ln tam za bregom je bila še ena cerkvica s tremi zvonko donečiml zvonovi, kl so zdaj peli. V daljnih de- se molekuli, s katerimi pride plin v dotik, razcepijo, pri tem procesu pa nastanejo novi, z električno energijo nabiti molekuli, ki jih Imenujemo ione. Umetni dež * Za pojasnjenje deževnih kapljic zadostuje kaj enostaven poskus. Treba nam je samo steklenice z zamaškom, v katero vtaknemo stekleno cevko z razpršilom. V steklenico spustimo nekaj vode, pritisnemo na gumijasti mehur razpršila in ga spet spustimo. Tako je prišlo v steklenico nekaj novega zraka in ves prah v steklenici se je potem nasrkal vodne pare in se razširil. Zaradi tega razširjenja se zrak v steklenici ohladi ln vodna para se zgosti v vidno meglo. Iz hlapov nastale kapljice pa niso edini vzrok tega procesa. Vsaka kapljica se je vrhu tega združila z delcem lz zraka, kar lahko pokažemo na dva načina. Tvorbo oblakov ojačdmo z zvečanjem števila ionov, s tem, da spustimo v steklenico radijev plin aH rontge-nove žarke. Pokaže pa se, da nastane nova megla, če poizkus večkrat ponovimo, ker se vsak'č vsrka nekaj delcev prahu, tako da se zrak v steklenici polagoma očisti vseh tujih sestavin. Sleherni kapljici megle je za njen nastanek treba trdnega jedra, bodisi delca prahu ali pa iona. Isti proces imamo tudi v prosti prirodi, samo v neizmerno večjem obsegu. Prirodnl dež V ozračju je zmerom neka množina z vodnimi parami več ali manj nasičenega zraka. Ta vodna para je docela jasna in prozorna, tako da je ne zaznamo. Če se prah iz katerih koli vzrokov vsesa v višine — denimo, da gre pri tem skozi hladnejšo in še bolj z vodnimi parami nasičeno zračno plast — tedaj popušča atmosferski pritisk, ki tišči nanj tem bolj, čim više se zrak dvigne. V razmerju z razširjenjem se prostornina zveča, pri čemer se zrak čedalje bolj ohlaja, dokler ni nasičen. Tlstikrat se vodna para zgosti v kapljice in vsrka prah in ione, ki so v zraku. Sprva so kapljice kaj majhne, a naglo rastč, ker je vodna para v neprestanemi gibanju in se kapljice spoje med seboj v čedalje večje, ki postanejo naposled tako težke, da padejo z veliko hitrostjo na zemljo, s katere se je bil prej dvignil v obliki plina. Dež tedaj m tako preprost postopek, kakor bi si utegnil kdo misliti. Predvsem ima pri njeni veliko vlogo atmosferska elektrika. Za to imamo neoporečne dokaze, ki se med drugim opirajo na dejstvo, da lahko preženemo oblake z električnimi valovi. Vsekako drži, da pridejo delci prahu, ki tvorijo jedro deževnih kapljic, z njinti vred na zemljo, in da na ta način dež očisti plast zraka med deževnim oblakom in zemeljsko površino prahu in nesnage. Ker se pri tem zemlja omoči, se nekaj časa ne more delati prah. Naravna posledica dežja je tedaj popolno očiščenje ozračja; zato smemo biti za dež samo hvaležni. A s tem še nismo našteli vseh vrlin vlažnosti ozračja. Ljudje smo tako ustvarjeni, da reagiramo tudi na neznatno izpremembo toplote Človek živi lahko na Grenlandu kakor v Sahari, toda iz- želah zunaj so bile neštete cerkve in zvonovi m povsod so ta čas zvonili, od vasi do vasi je šlo zveneče valovanje, da, lahko si zdaj pa zdaj čul, kako potuje med golimi vejami zvonenje iz ene vasi v drugo — samo k otrokoma sem gor d i prišel noben glas, onadva nista čula ničesar; kajti tukaj ni bilo kaj oznaniti. Po dolinskih zavojih in pobočjih so se zdaj premikale luči svetilk in z marsikatere domačije se je oglašal domači zvonček, da bi opominjal ljudi. Toda tak zvonček je bilo tem manj mogoče čuti sem gor ln luči ni bilo mogoče videti, svetlikale so se samo zvezde in so se mirno bleščale dalje. Četudi je Konrad razmišljal o usodi zmrzlega lovca iz Jelševja, četudi sta otroka skoraj že izpraznila stekleničko s črno kavo in pognala kri, da je hitreje utripala, s čimer pa sta si nakopala kmalu ponovno utrujenost, bl kljub vsemu ne bila mogla premagati zaspanca z vsemi njegovimi zmagovitimi čari in nasladami, če ne bi bila priroda v vsej svoji veličini stala obema ob strani in jima v njuni notranjosti zdramila moč, ki je bila v stanju, da se postavi zaspancu po robu. V neskončni tišini, v kateri se ni zganil n;ti konček snega, sta otroka trikrat slišala, kako poka led. Snežnik, ki je na pogled najbolj okorel in vendar najbolj gibljiv ln najž Vselej mi sredi stavka skoči v besedo.« »še dobro, da tako daleč prideš« ga potolaži Janez. PAMETEN MOŽ Gospa Korenova in gospod Koren prideta v gledališče, ko orkester že igra uverturo. »Saj sem vedel, da bova zamudila,« pravi gospod Koren. »Dobro, da sem uverturo slišal že doma.« »Kdaj neki?« se začudi žena »Medtem, ko si se oblačila sem navil gramofon.« RAJŠI POČAKAJO Gospod Semč je prišel k sorodnikom na obisk. Bil je na moč lačen in je komaj čakal, da bi mu kaj postregli. Ker si ni vedel drugače pomagati, je vprašal svojo petletno nečakinjo »Minka, kdaj pa pri vas večerjate?« »Navadno ob sedmih,« pove dekletce, »če je pa kdo pri nas. počakamo, da odide.« VZROK Sodnik: »Gospod Copata zakaj ste udarili svojo ženo?« Obtoženec: »Stala je v kotu med štedilnikom ln omaro, metla je bila na hodniku, vrata iz kuhinje so ostala odprta pa sem izrabil priložnost« PRIZNANJE Tajnica svojemu šefu: »Nekaj ti moram priznati, ljubček. Pred dvema letoma, ko si me vzel v službo, sem se ti zlagala, ko sem dejala, da znam stenografirati.« POTRPEŽLJIV PACIENT Zdravnik: »Od danes dalje ne smete piti niti kapljice alkohola, ne smete kaditi...« Pacient: »Gospod doktor, mislim da ste danes slabe volje. AU ne. bi bilo bolje, da bi se jutri oglasili ?