Ljudje v rdečem vagonu 3. julij 1965 Orjaki mirujejo Ker se je letošnjo pomlad precej dolgo zadrževalo hladno vreme, se sneg v gorah ni mogel enakomerno topiti. Zelo hitra otoplitev z obilnimi padavinami pa je povzročila, da jo večina naših rek narasla in.da so pričele popljav-Jjati kaleča polja in resno ogrozile letošnji kmetijski pridelek. Včeraj so ' od vseh strani pričela prihajati poročila, da se Donava umika. Že večkrat se je slišalo, da bo ta orjak končno prenehal razsajati, a vedno znova se je reka dvignila in nadaljevala svojo uni- čujoče delo. Ljudje so v borbi z naravo pokazali svoje tovarištvo že ob prvih poplavah Morave in Bosne. Ko so ^se kasneje razdivjale še *Sava, Drava in Donava, smo bili pripravljeni na najhujše. Od vseh krajev je prihajala pomoč. Vojska in civilno prebivalstvo sta si, kot vedno, tudi tukaj stala z ramo ob rami. Navzlic velikim prizadevanjem pa je voda naredila neprecenljivo škodo. Čeprav se reke počasi umikajo, so polja še vedno pod vodo. P. C. Pod elektrifikacijo proge si navadno predstavljamo električno lokomotivo, ki tako rekoč sama leti po tiru. Razumljivo, da električna lokomotiva mora biti, če pa ni sile ki vse to poganja, nam sama kaj malo koristi. Torej vod po katerem nevidno leti energija, je eden prvih pogojev. In kdo vzdržuje vod na Gorenjskem? Tov. Grzetič Stane, nadzornik kontaktne mreže na Jesenicah, nam je povedal, da to dela pod njegovim vodstvom pet priučenih tovarišev. Njihovo delovno mesto je na progi in v dieselmotornem — rdeče pobarvanem vagonu, ki ga dnevno vidimo krožiti od državne meje v sredini Karavanškega predora do Kranja. Pet tovarišev čisti izolatorje, popravlja vod in odpravlja napake na njem. Največ preglavic jim delajo parne pre-mikalke na postaji Jesenice, katerih para in dim povzročata številne preboje posebno na zapadni strani postaje, kjer je avstrijski izmenični tok napetosti 15 KW. Tovariš Grzetič, ki si je visoko kvalifikacijo te stroke pridobil na elektrificirani progi Postojna —Sežana—Reka je zato dejal, da bi bilo gospodarsko najbolj utemeljeno, da postaja Jesenice, ena prvih, dobi za premik diesel lokomotive. Kot že rečeno, parne lokomotive zelo škodijo kontaktni mreži. Na vprašanje, kje ima- jo svojo delavnico, je nadzornik kontaktne mreže dejal, da imajo prostor v prizidku lope, ki je nekoč služila za popravilo vagonov. Tam. imajo splavljeno le nekaj žice in izolatorjev, njihova delavnica pa je v glavnem na kolesih — v rdečem vagonu. Na njem in v njem odpravljajo vse napake, ki se pojavijo na vodu, po katerem teče istosmerni tok jakosti 3 KW. Torej zapomnimo kadar vidimo, da na progi Kranja do Jesenic leti en sara; rdeč vagon, v njem motoro^ vodja Filip Lajmiš pelje tovs Grzetiča in pet fantov, kf sikrbe, da se elektrika — sila* ki žene -vlake na gorenjski progi, neprestano in pravilne sprehaja po vodu nad progoj B. B. Radioaktivna Prvi tekoči gnjat pločnik v Aziji Strah pred radioaktivnostjo se je dandanes že tako razširil, da je nekaj francoskih zdravniških revij prejelo dopise, v katerih ljudje zaskrbljeno poročajo o radioaktivnosti raznih jedil. Tako so dobili sporočilo, da narezana gnjat v temi seva kot svetlikajoči kazalci na uri. Pojav je raziskal in pojasnil doktor Sapin-Jaloustre. Gnjat so napadle fosforescentne glivice, ali pa so se nekatera barvila tipa hemoglobina razkrojila v snovi sorodni porfirktu. Zdravnik pripomnija, da je to bržkone posledica nezadostnega nasoljevanja in zaključuje, da taka gnjat zdravju ni škodljiva. Ob železniški postaji enegaj največjih japonskih mest gr»i dijo tekoči pločnik, dolg nekaj kilometrov. To je prval takšna naprava v Aziji; ko bo dograjena bo ena največjih na svetu. »Tekoči trak za ljudi« se bo začel takoj na peronu. Z njim bodo lahko 4 do 5 minut po prihodu desetvagonskega vlaka vsi potniki s prtljago vred prepeljani s postaje do tramvajev in trolejbusov. Sodijo, da bo naprava zelo zmanjšala stalno gnečo na peronu* obenem pa povečala zmogljivost postaje. Tekoči pločnik se bo gibal s hitrostjo 50 metrov na minuto in bo prepeljal do 15 tisoč ljudi v eni uri. r Na loškem kopališču smo zagledali najboljšega člana ekipe »Tovariša« iz oddaje »DA ali NE«. Marija Koc-jančič se je v začetku branila odgovarjati na vprašanja. Simpatična Ločanka, kar ne more razumeti, da je s pomočjo svojega znanja, postala slavna. »Nisem filmska zvezda! Nimam vam kaj povedati. Sedaj počivam od tega večmesečnega napora. Naporno je bilo zelo.« — Na ekranu niste dajali videza, da se morate zelo truditi za svoje odgovore. Ali je bilo res naporno? »Kar človek enkrat zna — zna. Najbolj naporna pri oddajah je bila neznosna vročina, ki je bila v teh dneh v Beogradu.« — Kako ste se odločili, da boste nastopali v oddaji? »Ko sem zagledala razpis za prijave, sem rekla sestri, da bo tisti, ki bo šel, res neumen. Drugi dan se je pri meni doma oglasil nekdo od Tovariša in me povabil na preizkušnjo. Bolj zaradi radovednosti sem se odzvala povabilu. Bilo nas je kakih 10 kandidatov. Odgovarjali smo na vprašanja in ker sem dala največ pravilnih odgovorov, sem se kmalu znašla pred kamero. Sama ne vem, kako se je vse tako hitro naredilo.« Najboljša tekmovalka iz televizijske oddaje »DA ali NE« pravi: Nisem filmska zvezda — Vaša ekipa je osvojila prvo nagrado v višini 5 milijonov dinarjev/ Bralce zanima, kako ste si ta denar razdelili, saj je znano, da ste vi dali največ pravilnih odgovorov (Kocjančič 8, Pa-sternjak in Štajnbaher 6 točk). »2e med oddajo smo se sporazumeli, da bi vsako nagrado, ki bi jo osvojili, enakomerno razdelili. Prej se o tem sploh nismo menili, a ko smo slišali tjri oddaje pred koncem prepir v ekipi Politike-Ekspres, kako bodo razdelili denar, ki je bil določen za prvo mesto (takrat, so bili namreč prvi), smo se tudi mi pomenili. Mislim, da je pravilno, da dobimo enake dele, saj se je vsak član ekipe enako trudil.« — V propozicijah tekmovanja je, da vsaka redakcija sama odloči, ali da svojim tekmovalcem vso osvojeno nagrado ali samo polovico? Kako se je odločil Tovariš? »Odločili so se tovariško. S tekmovanjem smo imeli veliko dela in skrbi. Veliko časa smo porabili za učenje, poleg tega pa smo tudi lepo propagirali revijo. Vso nagrado se prepustili tekmovalcem. Zanimivo je, da ostale redakcije niso vse enako ukrepale.« — Kaj boste naredili z denarjem? »Vsak ima svoje načrte. Jaz bom kupila klavir; doma imam samo pianino. Pa-sternjak bo kupil vikend hišico, a Štajnbaher računa na avto.« — Povejte nam še kaj zanimivega iz oddaje. »Imeli smo bolj čudne občutke, ko smo sedeli pred kamero. Ostali tekmovalci sp se poznali z Orlovičem I in drugimi. Čeprav sem preli pričana, da je bilo vse v I redu, sem imela čudne ob-| čutke, ko sem videla mep-| kanje in prijateljske odnose.« — Kako pa samo tekmovanje in priprave? »Vse kar so mi povedali, je bilo to, da tekmujem iz področja simfonične glasbe. Uradno sploh nismo bili obveščeni, iz katerih virov se lahko pripravljamo. Po- misleke pa imam nad drugim. RTV Beograd je namreč najprej žrebala, katera ekipa bo tekmovala iz posameznega področja in šele nato sestavila vprašanja. Mislim, da to ni pravilno. Tako so pri sestavljanju že vedeli, za katero ekipo jih sestavljajo. Ne trdim* a lahko bi pri tem prišlo do nepravilnosti.« — Na zadnji oddaji so skoraj vse ekipe malo »zaplava'"«. »Odgovori so bili odvisni vedno tudi od sreče. Ko smo kasneje gledali še ostala vprašanja, sem videla, da sem znala na dva odgovor, a na enega ne. Moja tovariša sta znala odgovor samo na enega in pač nista imela sreče«. — Kakšne načrte imate sedaj? »Računam, da bom jeseni diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Potem s,e bom zaposlila. Želim, da bi imela čimveč možnosti nastopanja na koncertih .. . Ko smo se poslovili od simpatične Marije, se je okoli nje zbrala že cela skupina občudovalcev, ki so hoteli »iz prvih ust« kar največ" slišati o zanimivi oddaji »DA ali NE«. P. Čolnar Pet premierov držav članic Commonvvealtha, ki so |ih na zadnji konferenci britanske skupnosti narodov v Londonu izbrali, da »biščejo Peking, Moskvo, Eianoi, Saigon in VVasching-lon |n skušajo proučiti osnove za sporazum o Vitena-mu zastonj čaka na vize. Iz treh prestolic: Iz Pekinga, Hanoia in Moskve so že prispela sporočila, da Wil-sonovi petorki, ki bi naj s seboj prinesla oljčno vejo, v sedanjih pogojih ne morejo ponuditi vstopnih viz. Čeprav je zavrnitev na vzhodu enotna, to ne pomeni, da so stališča v Moskvi, Pekingu in Hanoiu popolnoma sinhrontzirana. Preostaneta samo še dva odgovora iz Saigona in iz Vvashingtona. če pa vemo, da je britanski premier že sestavljal poslanstvo precej pristransko in da je z njo delal medvedje usluge ameriški strani, potem lahko mirne duše napravimo sklep, da je misija propad- Šefi niso dobili viz la. V takšnih okoliščinah namreč postajata sporočilo iz VVashingtona in iz Saigona nebistveni In brez pomena. Britanski tisk je sklep o neuspeli pobudi že napravil. VVilsonu priznava, da je bila njegova pobuda o mirovnem poslanstvu drzna in iznajdljiva, vendar v bistvu že od vsega začetka zavožena? AH je res vse pokvaril VVilson, ki je sebe ponudil za voditelja misije, čeprav vsi vedo, da je VVilson zaradi trmaste podpore ameriški vietnamski politiki dobil na vzhodu vzdevek podaljška ameriške roke? Vzrok, da se je že drugi britanski poskus posredovanja izjalovil, najbrž ni samo v tem, da je pobudo sprožila vlada, ki sedi v vietnamskem sporu na ameriški klo- pi. Iz Hanoia so res odgovorili, da VVilson svoje naloge, kot predsednik ženevske konference ni opravil zadovljivo, vendar se nam zdi ta razlog nezadosten, da bi lahko poslanstvo obsojali. Razmisliti je treba o stvarnih vzrokih, ki so misiji prekrižali načrte. Za uspešno posredovanje bi morali ustvariti potrebne pogoje ,ki prav gotovo ne nastajajo z vedno večjim ameriškim vojaškim vključevanjem v vietnamsko vojno. Odgovori, ki so prišli iz iz vzhodnih prestolnic so v bistvu vsi odklonilni, vendar jc videti, da so v Moskvi vsaj mekoliko pustili' priprta vrata. V Pekingu in Hanoiu so vrata trdno zaprli. Za Moskvo je viet- namski spor neverjetno zapleten in nepotreban. Ta spor povzroča jezo, nasprotovanja in nezadovoljstvo zaradi vedno večjega ameriškega Engagementa v Južnem Vietnamu, kot tudi zaradi stališč Kitajcev v tem sporu. Spor naj bi uredili š pogajanji, toda to je težko doseči, dokler so Kitajci proti in z vsiami sredstvi pritiskajo na zavore. Ameriški zračni napadi na ozemlje Sever. Vietnama in vključevanje vedno večjih ameriških vojaških sil v boje na ozemlju Južnega Vietnama tudi vedno bolj preprečuje aiaherni stik za pogajanja. To pa je nevarnost, ki je ni mogoče popolnoma nadzirati. Pri tem lahko ponovimo stari ruski pregovor, ki ga zadnje dni v vietnamski krizi vedno bolj pogosto ponavljajo: »V enem dnevu lahko pokuri-mo vsa drva, ki smo jih celo leto zbirali.« V J Prireditve za naše izseljence V dneh, ko nas obiskuje vse* več turistov, so nam še po-Bebno dragi naši izseljenci, ki jih prihaja iz dneva v dan vedno več k nam na počitnice. Zato je Slovenska izseljenska matica pripravila program raznih prireditev, da jih seznani s staro domovino in njenim napredkom v času, ko je niso videli. Tako bodo v okviru Izseljenskega tedna, ki bo v času od 3. do 10. julija v Ljubljani, nasledpje večje svečanosti: v noboto, 3. julija otvoritev izseljenske razstave v avli Slovenske izseljenske matice, v nedeljo, 4. julija X. tradicionalni piknik v Grobljah pri Domžalah, v ponedeljek pa koncert Partizanskega invalidskega pevskega zbora v dvorani Kluba poslancev. V četrtek, 8. julija bo izseljence sprejel predsednik skup- iz slovenskih zamejskih časopisov V soboto, 26. junija, se je pričela sezona poletnih iger v Brezah. Ob 20. uri je bila na Petrovi gori premiera Cal-deronovegi »Sodnika zala-mejskega«, prihodnjo soboto pa premiera Brechtove ljud-ake igre »Gospod Puntilo in njegov hlapec Matti«, Nato tedo vsako sredo, četrtek, petak in soboto izmenoma pred-atave obeh del. I>o zaključka poletnih iger, ki je predviden 28. avgusta, bo skupno 40 prireditev. Pretekli teden je bil v Celovcu filmski večer, ki ga je organiziralo Avstrijsko jugoslovansko dnlStvo. Predvajali ao film »Samorsssmiki«. ščine SRS, v soboto pa bo javna radijska oddaja na vrtu restavracije Rio. Poleg osrednjih prireditev Izseljenskega tedna bodo tudi krajevne prireditve podružnic Slovenske izseljenske matice. Tako bo podružnica Domžale-Kamnik priredila za rojake izlet z žičnico na Veliko planino, v drugi polovici julija pa turistično prireditev Ro-kovnjači. Tudi ostale podružnice v Kočevju, Murski Soboti, na Vrhniki, v Gorici in Trbovljah bodo pripravile našim izseljencem razne prireditve. Oldham - Kranj - La Ciotat Trgovsko podjetje »MURKA« Lesce razpisuje prosto delovno mesto poslovodje prodajalne v Kropi Pogoj: visokvalificiran trgovski-delavec z 2-letno prakso ali kvalificiran trgovski delavec s 5-letno prakso. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Te dni po svetu NOVI NAPADI AMERIŠKIH LETAL SAIGON — Ameriška letala so včeraj nadaljevala z napadi na ozemlje DR Vietnam. Trideset ameriških letal je v dvek zaporednih napadih bombandrialo vojašnice in letališče pri Dien Bien Fuju; 290 km severozahodno od Saigona. Ameriška letala so napadla tudi petrolejska skladišča. Po poročilih tujih agencij so sile osvobodilnega gibanja na celotnem ozemlju Južnega Vietnama v ofenzivi. COMBE V PARIZU PARIZ — Predsednik leo-poldvilske vlade Combe je prispel včeraj v Pariz. Novinarjem je zanikal, da so med njim in predsednikom Kasa-vubujem nesoglasja. Po govoru predsednika Kasavubuja v torek zvečer so se slišali glasovi, da želi predsednik Ka-savubu zamenjati Combeja na položaju predsednika kongo-ške vlade. PAPF2 RO OBISKAL ' SEDE2 OZN NEVV YORK — Generalni sekretar OZN U Tant je sprejel predvčerajšnjim stalnega opazovalca Vatikana v OZN in se z njim pogovarjal o obisku papeža Pavla VI., ki bo v januarju prišel na obisk v New York in govoril v Generalni skupščini OZN. SMRTNE ŽRTVE ZARADI VROČINE RIM — Število oseb, ki so umrle zaradi vročine v italijanskem glavnem mestu, se je zvišalo na 17. V sredo, 14. in v petek, 16. julija bosta v Kranj prispeli skupini mladincev iz angleškega mesta Oldham in francoskega mesta La Ciotat. Obe skupini bosta ostali v Kranju približno tri tedne. Mladinci bodo stanovali v Dijaškem domu in si bodo med bivanjem pri nas ogledali kulturne, turistične in druge zanimivosti Kranja, Gorenjske in Slovenije. Obe skupini bosta vodila tako kot prejšnja leta tudi letos gospod Robert Watt s soprogo, in sicer angleško ter gospod Roux s soprogo francosko skupino. Zanimivo je, da bo- angleška skupina mladincev prispela v Kranj preko Belgije,. Nemčije in Avstrije s posebnim (oldhamskim) avtobusom. Obisk mladincev iz obeh mest je samo del izpolnitev programa o sodelovanju med pobratenimi mesti Oldham, Kranj in La Ciotat in bo nedvomno prispeval k še tesnejšemu sodelovanju tudi na ostalih področjih. Naši mladinci pa bodo vrnili obisk v mesecu avgustu. — A. 2. Začetek z usmrtitvijo Nova vojaška vlada v Sai-gonu, ki jo vodi maršal Kao Kv, je pričela svojo (verjetno tudi kratkotrajno) vladavino zelo neslavno. Eden izmed prvih njenih pdlokov je bil, da bodo v bodoče uvedli javne usmrtitve, da bi na ta način prepričali svoje nasprotnike (ki jih je zelo veliko), da bi se jim ne upirali. Prva žrtev je bi.l mladi Tran Van Dang, ki ie bil obtožen, da je poskušal minirati ameriško ki»«srhd. Priprave za javno streljanje so se pričele že pred desetimi dnevi. Okoli vreč s peskom so policaji postavili bodečo žico, h kateri so iimeli dostop samo novinarji, a okoli te žice so razpeli še eno, za katero so bili lahko ostali prebivalci. 2e same priprave so pokazale, da se »vlada« boji, da se ne bo odvijalo vse po njenih načrtih. Le majhna skupina Viet-namcev se je odzvala povabilu na »javno predstavo«. Večina je sočustvovala z mlado žrtvijo in se strinjala z njegovimi ideali o svobodi. Zavod za vzdrževanje športnih objektov Jesenice razpisuje prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju naslednje sodelavce: TEHNIČNEGA VODJO Pogoj: končana srednja tehniška šola strojne stroke z vsaj 3-letno prakso; VODJO GOSTINSKIH OBRATOV Pogoj: srednja strokovna izobrazba gostinske stroke s 5-letno prakso ali KV gostinski delavec z 10-letno prakso; OSKRBNIKA SMUČARSKEGA DOMA na Črnem vrhu Pogoj: kvalificirani gostinski delavec z najmanj 5-letno prakso (zakonca zaželjena); ORODJARJA Pogoj: VK ali KV orodjar z najmanj 5-letno prakso; STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA Pogoj: VK ali KV strojni ključavničar z najmanj 5-letno prakso. Nastop službe in dodelitev ustreznega stanovanja se uredi po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in praksi je dostaviti ZAVODU ZA VZDRŽEVANJE ŠPORTNIH OBJEKTOV JESENICE 99 HO - RUK " - na Planini pod Golico Občinski komite Zveze mladine na Jesenicah je organiziral lokalno mladinsko delovno akcijo na Planini pod Golico. Brigadirji bodo urejevali postaje žičnice na Španov vrh, rekreacijske smučarske proge in cesto z Jesenic do Planine pod Golico. Predvideno je, da bodo z delom končali postopoma v treh letih. Investitorji, Občinska skupščina Jesenice, vodna skupnost, Ljubljana-Transport in Gozdno gospodarstvo Bled, bodo v treh letih prispevali preko 200 milijonov dinarjev. Sekretarja občinskega komiteja ZM Jesenice Tomaža Ovna, ki bo dva meseca upravnik mladinskega naselja »Petra Ruparja-Pera«, smo na?li v taboru. Hitro smo se seznanili in v majhni sobi Doma jeseniških tabornikov, kjer je »Štab« naselja, so se zbrali komandant ljubljanske brigade »Malči Beličeve« Ja- nazije na Viču, Industrijskega centra kovinske stroke (ICKS) ter gimnazije in osemletke z Jesenic. V obeh brigadah je 122 brigadirjev. V drugi jz-meni pa bo delalo IGO mladincev, od tega bo prišlo 60 mladincev iz Švedske.« »Kaj pa bodo brigadirji delali v tem času?« Roke so utrjene in rokavice proti žuljem niso več potrebne kob Andoljšek, sekretarka Marija in drugi. Tomaž je brž uganil kaj je vzrok obisku in nam začel pripovedovati. >-Mladinsko naselje sestavljajo stavba jeseniških tabornikov, bližnji senik (ki je preurejeni »spalnico« s skupnimi ležišči) in majhna jasa pred domom. To ni prva mladinska delovna akcija, ampak je Občinski komite ZM začel s temi pravzaprav takrat, ko so v Kranju z njimi prenehali. Do sedaj smo or-ganirizali akcije v Kranjski gori. letos pa smo se odločili za Planino pod Golico.« »Koliko časa pa bo trajala letošnja akcija?« »Z delom smo začeli 21. junija in bo trajalo do 22. avgusta. V tem času se bosta izmenjali dve skupini. Do 22. julija bosta delali dve ljubljanski brigadi; in sicer »Vlada Mauser-Ronka« in »Malči Beličeve,« ob iz Ljubljane Vič-Rudnik. Brigade sestavljajo mladinci iz Gradbene in Strojne tehniške šole v Ljubljani, VIII. gim- »Trtmutno urejajo platoje pri vseh treh postajah žičnice na Španov vrh, potem pa bo ena skupina urejevala rekreacijske smučarske proge, druga pa razširjala cesto, ki pelje z Jesenic do* Planine pod" Golico. To cesto naj bi rekonstruirali v treh letih. Zato bo občinski komite ZM na Jesenicah tudi v prihodnje organiziral podobne akcije. Za letošnje leto so sredstva že zagotovljena in upam, da bo tako tudi v naslednjih dveh letih. Za dokončanje vseh del je predvideno, okrog 200 milijonov dinarjev, vendar pa imam občutek, da bo ta vsota malo premajhna.« TEKMOVANJA, TEČAJI IN PREDAVANJA Med ogledovanjem naselja, ki je zelo lepo urejeno, smo izvedeli, da brigadirji delajo v dveh izmenah. Ena brigada dela dopoldne, druga pa popoldne. Dopoldanska izmena začne z delom ob 6. uri zjutraj in dela do dvanajstih, popoldanska pa od dvanajstih do šestih popoldan. V prostem času pa brigadirji urejajo naselje, igrajo šah in namizni tenis. Pravijo, da bodo organizirali tudi posamična in skupinska tekmovanja. Veliko zanimanje je tudi za avto-moto in fotografski tečaj. Z obema bodo v kratkem začeli in bo vsak lahko napravil teoretični izpit za vožnjo avtomobila in izpit za moped. Poleg tega imajo tudi predavanja in filmske predstave, ki jih pripravlja Delavska univerza z Jesenic. Zvečer pa imajo taborni ogenj s kulturnim programom in plesom. IMAMO OJAČEVALNO NAPRAVO IN... Jakob Andoljšek, komandant brigade »Malči Beličeve« nam je povedal, da imajo sicer gramofon in plošče, oja-čevalno napravo, mikrofon in zvočnike, vendar pa je oja-čevalna naprava pokvarjena. Brigadirji upajo, da bo do konca akcije popravljena. »Mehaniki« so sicer že trikrat prišli, vendar enkrat nimajo orodja, drugič ga imajo premalo itd. Zaupal nam je tudi, da so fantje iz njegove brigade Milenko Gajič, Momčilo .Babic, Franc Muha, Klas Lesjak in Miran Matičič najbolj delovna grupa in pri delu »takrat, ko je treba zares«, prekosijo vse ostale. 160 SAMOKOLNIC Francija Ravnika smo našli v taboru. Doma je s Podme-žaklje in je letos z' dobrim uspehom končal sedmi razred osemletke Prežihov Vo-ranc na Jesenicah. Pravi, da bi po končani osemletki rad odšel na Metalurški železarski izobraževalni center na Jesenice. Čeprav je prvikrat v brigadi, ima svojevrsten rekord. Trenutno je s 160 polnimi prevoženimi samokolnica-mi prvi v brigadi. Želimo mu, da bi kot najboljši še večkrat dvigal zastavo. (Najboljši brigadir dneva namreč zjutraj in zvečer pri zboru brigade dviga oziroma spušča zastavo). Poslovili smo se od brigadirjev, ki so ta dan delali v popoldanski izmeni z namenom, da obiščemo še dopoldansko izmeno na delovišču. Ob odhodu so nam zaželeli »srečno« in naj jih še večkrat obiščemo. Tomaž pa mi je še povedal, da so pretekli te-, den na brigadni konferenci enega izključili zaradi malomarnosti, nedelavnosti in nediscipline. Dobil sem občutek, da so odločni, samokritični in skupno rešujejo vse težave. Nekje od daleč sem zaslišal popevko »Hej, Joe«. Sekretarka naselja Marija je torej »držala besedo«. Menda je ta popevka najbolj priljubljena med brigadirji. »VESTE, ZARES SO PRIDNI« Upravnik žičnice »Španov vrh« je bil na spodnji postaji. Bil je že obveščen, da smo obiskali brigadirje. Ko nas je zagledal, je brez posebnega uvoda začel: »Veste, zares so pridni. Lahko rečem, da delajo boljše in hitreje kot pa plačani delavci, še nekaj dni bodo delali na žičnici, potem pa se bodo preselili v gozd na urejevanje smučarskih prog.« ZAJEZILI SO POTOK Komandant brigade »Vlada Mauser-Ronka« Boris Požek, je čakal na spodnji postaji, da bo z žičnico odpeljal brigadirjem črno kavo. Povedal nam je, da brigadirji na delovišču ne pijejo vode. »V vodi je namreč precej zraka in bi bila nevarnost, da bi se ob tej hudi vročini, če bi pili to vodo, kdo onesvestil.« »Ali ste imeli že kaj bolnikov?« »Razen nekaj žuljev in manjših sončnih opeklin, za katere pa je takoj poskrbela naša »saniteta«, ni bilo nič hujšega. Mučila nas je samo žeja. Sicer je pa tudi to urejeno. V naselju imamo namreč »kantino«, kjer dobimo pivo po 90 din, cocklo po 40 din itd. Poleg tega pa smo zajezili in malo poglobili potok Jesenica, kjer se sedaj ob prostem času lahko kopamo.« Brigadirje dopoldanske izmene smo srečali na srednji in zgornji postaji žičnice. Ko so nas zagledali, so nam zaklicali »pozdrav za goste: Z-D-R-A-V-O«. Jana Jančar, ki je tokrat prvič v brigadi, nam je zaupala, da je hrana dobra, celo malo premočna, »želeli bi samo nekaj več športnih rekvizitov. Najbolj pa nam je všeč pokrajina in ljudje, ki so zelo prijazni.« Enakega mnenja so bili tudi ostali. . -v Z namenom, da jih bomo še obiskali, smo se poslovili. Pozdravili so nas z »minerskim HO-RUK«in dodali: »pošljite nam nekaj izvodov Glasa«. Obljubili smo in jim po brigadirsko zaželeli »SREČNO«. — ANDREJ KALAH Tudi v prostem času imajo brigadirji dosti dela. Treba je sestaviti kulturni program za večerni taborni ogenj Tableta aspirina daje tok Sodobna tehnika je izdelala fotoaparate, vdelane v vžigalniku, očalih ali gumbu suknjiča, radijske sprejemnike velike kot škatlica vžigalic, aparat za naglušne v okvirju naočnikov in žepne magnetofone. Nedavno je znanstveni laboratorij Ruben v New RooheHu v ZDA skonstruiral miniaturni, toda zelo močen in trajen galvanski element. Govorili smo o aparatih, velikih kot gumb alt škatljica vžigalic, novo baterijo pa lahko primerjamo s tableto aspirina. V premeru ima novi galvanski člen 7,5 milimetra, debel pa je. le 3 milimetre. Pozitivna elektroda je izdelana iz živosrebrne-ga oksida, negativna iz cinka, elektrolit pa je kalijev lug. Te pritlikave člene in baterije uporabljajo v metereolo-loških raketah, umetnih satelitih, prenosnih sprejemnikih in drugih aparatih. ■ I SHnnnon 6nRST »2. Od tedaj so lepaki »Buffalo Bili Wild West Show pride!« tri iesetletja vabili staro in mlado v vseh mestih Amerike. Vsi so hoteli videti prikazovanje razburljivega življenja v širnih prerijah. Buffalo Bili je s svojo revijo zadovoljil vsakogar. Po zvokih fanfare se je v začetku predstave pojavil na belem konju v obleki iz lelenje kože in s širokim sombrerom na glavi. Občinstvo še nikoli al videlo lepšega jezdeca — Buffalo BiH je postal simbol divjega aahoda. Takoj za njim so nastopili Indijanci v dirki na neosedlanih konjih, pa na divjih konjih in bikih kavboji, ki so z lasom lovili vole. m Sport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport Po državnem mladinskem prvenstvu v atletiki Šport 203. Drugi kavboji so se v areni goloroki borili z biki. Mladi Indijanci so tekmovali na konjih, za njimi je v prerijskem prahu pridrvela poštna kočija, za katero so se podili Indijanci. V tem trenutku je Buffalo BiH s svojimi jezdeci priskočil na pomoč ogroženim kočijažem. Predstava je bila zelo pestra, vrstil se je prizor za prizorom. Prijezdil je poštni sel poni ekspresa, vrgel med dirom mochille z enega na drugega konja in že zopet oddivjal, preganjan od Indijancev. Nastopali so strelci, lovci, graničarji... Predstavo je zaključil indijanski bojni ples. Vse je bilo prikazano zares prepričljivo. m 204. Med zimskim gorjem v Chicagu je prejel BiH brzojav, naj se vrne domov, k«'*Va zbolela. Prišel je prepozno — hčerka je umrla pred njegov***tbodom. Drugi primer smrti v družini je Billa silno potrl, «aO« ni mogel dolgo muditi v North Plattu, ker ga previja klical«'"^Icago. V kratkem času bivanja doma se je prikupil mladini. uslužen se je pokazal neki fantič, ki je, kadar je BiH skoO<»ja, takoj pritekel in prijel konja za uzdo. še pod vtisom *voje hčerke ga BiH ni opazil. Slednjič je le postal pozoren ga s privoljenjem staršev vzel s sebo.i v Chicago. Kljub vsemu - uspeh Šport • Šport • Šport * KRANJ - prvak Na letošnjem finalu ekipnega prvenstva Jugoslavije v atletiki za starejše mladince, ki je bilo v Zagrebu, so kranjski atleti zasedli šesto mesto. Med posamezniki se je tudi tokrat odlikoval Polde Milek, ki je ponovno preskočil 190 centimetrov in tokrat celo prehitel mladinskega -državnega prvaka Medveščka. Tudi Satler je bil soliden, čeprav njegov rezultat tokrat še da-žen doseči. Kljub vsemu pa leč ni bil tak, kot ga je zmo-je dokazal, da je drugi najboljši metalec krogle v drža- vi v mladinski konkurenci. Pohvalo zasluži tudi Florjan-čič za tek na 1000 metrov. Za precej ostalih tekmovalcev lahko rečemo, da so dosegli dokaj dobre rezultate, ki pa jim kljub temu niso prinesli vidnejših mest. Med temi lahko omenimo predvsem oba tekača na 400 m: Pangerca in F. Fistra. Od kranjskih mladincev so bili v posameznih disciplinah najboljši: 110 m ovire: 6. Milek .17.1; 100 m: 11. Strojan 12.0; 400 m: 9. Pangerc 53,7; 1000 m: 4. Florjančič 2:37,5; 1500 m: 5. šraj 4:42,0; 2000 m: 3. Hanžič 5,54,0; Višina: 1. Milek 190 cm; daljina: 10. šolar 5,82; palica: 9. Strojan 30(1, krogla: 2. Satler 14,78; disk: 5. Satler 42,74; kopje: 3. M. Fister 54,55; kladivo: 8. Ko-govšek 37,93; 4x100 m: 6. Triglav 46,6. Vrstni red ekip: 1. Crvena zvezda 195,6; 5. Olimpija 156; 6. Triglav 154 točk itd. KURALT .Za zaključni del moštvene-ga tekmovanja za prvenstvo Gorenjske v šahu so se plasirali občinski prvaki: ŠS Ja-vornik, šD Kranj in ŠS Kamna Gorica. V polfinalu je Kamna gorica prepričljivo premagala Javornik s 5:3. V finalnem srečanju pa so Kranjčani odpravili Kamno gorico s 5.5 :2.5 in s tem osvojili naslov prvaka Gorenjske in si pridobili pravico igranja na kvalifikacijah za vstop v drugo slovensko ligo. Zmaga Slovenije ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI • ZANIMIVOSTI • ZANIMIVOSTI • ZANIMIVO Čudna misija 50 »uglednih Afričanov« Beli Čombe" pošilja zastopnike kili so.. Parlamentarci iz Rodezije hočejo svobodo po receptu lana Smitha London — Kolonializem je ■dobre šale«. Vendar se je v klavrno končala v Londonu. V London je prišlo namreč 50 »uglednih Afričanov« iz Rodezije. To bi niti ne bilo tako čudno, če bi ti ljudje ne prišli v najbolj žalostni misiji, kar jih je bilo v zadnjem času in kar jdm ljudstvo nikoli ne bo odpustilo. Prišli so, da bi vplivali na Wilsona, da čimprej da svobodo in .neodvisnost Južni Rodeziji, državi, kjer caruje lasizem lana Smitha, človeka, ki veruje v nadvlado bdah ljudi, kajiti samo oni ao zmožni mišljenja, črni Bovek pa je le delovna žival. In prav ta »beli čombe« je ttfaral 50 plemenskih poglavarjev, ki jim najbolj zaupa — od katerih jih je nekaj pridobil z visokimi podkup-aanami — jih oblekel po ■adnji modi in jih poslal v London, da »priborijo« svo-kodo Toda kakšno svobodo kt za koga?! Ideja bi bila vsekakor od-Mna, če bi teh 50 misionar-Jev res iskalo pravic, kot si Jta danes predstavlja svo-fcodno ljudstvo po vsem sveta, ne pa svobode pod pokroviteljstvom lana Smitha: ■©odvisnost, toda brez volil-arfh pravic za domačine — Crne prebivalce Rodezije. Rodezijski vladi pač ni falo težko plačati stroškov vedno pripravljen, da zrežira teh dneh ena njihovih režij potovanja 50 plemenskih poglavarjev, ki jim je prav malo mar ljudstvo. Smešno, v žalostni misiji za svobodo rodezijskega ljudstva, pa je bilo dejstvo, da sta dva poglavarja, ki ju je intervjuval neki novinar, izjavila, da ne vesta zakaj sta prišla v London, toda da jih je dež, ki je padal ves čas obiska prijetno osvežil in to vsekakor ni majhna stvar. In ti ljudje so prišli, da zahtevajo svobodo in neodvisnost. Smith je torej poslal res dobre podanike, ki naj bi se borili za njegovo 970 milijonov za film Režiser Veljko Bulajič se že dalj časa pripravlja na realizacijo največjega jugoslovanskega filma »Bitka na Neretvi«. Prav v teh dneh pa je po povratku iz krajev ob Neretvi povedal nekaj več o tem snemanju. »Snemali bomo prav v vseh kor: Burtu Lancasteru, Kirku krajih, kjer so bili legendarni boji. Samo 150 metrov od mesta, kjer je stal legendarni most, ki so ga v čas« IV. ofenzive porušili, da prevalijo sovražnika, bomo postavili novega. Prva poskusna snemanja bomo pričeli že v juk-ju, 15. oktobra pa bomo pričeli z rednim delom. Film bo po načrtih posnet do julija prihodnjega leta in ga bodo predvajali ob proslavi 25-let-nice vstaje in revolucije jugoslovanskih narodov.« Sliši se, da bo v filmu igralo več tujih igralcev? »Ponudbe smo poslali več znanim tujim igralcem, ka- Douglasu, Maximilianu Schel-lu in drugim. Vsi td znani igralci naj bi skupaj s 120 našimi igralci in tisočimi statisti pripomogli k uspehu filma. Zaenkrat smo dobili od- stvar. Vendar tokrat ni šlo tako, kakor je pričakoval. Če jim ne bo dovolil, da bi se česa naučili, potem ima vsekakor še možnost, da jim bo enkrat uspelo. Toda upajmo, da se jim bodo oči odprle in da se ne bodo pustili, da jih bodo lepo oblačili in pošiljali iskat svobode^ za svoje nasprotnike. govor šele od M. Mastroiani-ja.« O stroških filma je povedal direktor Jadr*n-filma Ivo Vr-hovec: »Stroški ne bodo majhni, saj bodo znašali skoraj milijardo dinarjev ali bolj točno 970 milijonov. Pri realizaciji pa bo sodelovalo več filmskih podjetij: Jadran, Avala in Bosna in vsako bo prispe i|K večje moči kot je moč smeha. H. Griin, generalni direktor britanskega radia *e je začel aktivno baviti z znam forme ekipe.« . fie ponudi roke tako daleč, da je 1^ moreš več umakniti. J. J. Rosseau, francoski fi-Ni se še rodil tuozor, ki m tv lozof pežljivo prenašal zobobol. y Aforizem nikoli ni resnica: lahko je W. Shakespeare, 0»)^ pol resnice ali pa je resnica in pol. nejši dramatik F. Schlegel, nemški knji- Vsak Francoz si želi, da ima ^ ževnik in filozof privilegijev. Tako namreč izražaj- **ni: kakšaa škoda, da vas zen do enakopravnosti. t^Sem spoznal pred dvajsetimi kilo- C. de Gaulle, frjiitf' M. Tvvaine, ameriški hu- predsednik morističm pisatelj Intervju tedna Edini kranjčan v reprezentanci Včeraj se je v Kranju začelo VII. državno mladinsko prvenstvo v nogometu. V reprezentanci Slovenije bo nastopil kot edini Kranjčan tudi Rajko Kožar, osemnajstletni dijak Elektrotehnične šole v Kranju. Z nogometom se je začel aktivno baviti s štirinajstim letom in kmalu vzbudil pozornost trenerja Bogdana Majceta, ki ga je vključil v mladinsko moštvo, kjer je bil eden najboljših igralcev in strelcev. Pred dvema letoma pa je že prvič nastopil za prvo moštvo Triglava. V kranjski enajstorici je najmlajši igralec in eden najboljših napadalcev. V mladinski republiški reprezentanci bo letos nastopil drugič in bo obenem edini igralec sloven- ske repreezntance, ki bo letos nastopil izmd igralcev, ki so lani sestavljali republiško mladinsko reprezentanco na državnem prvenstvu v Zagrebu. Tik pred pričetkom prvenstva smo ga vprašali, na kakšno mesto računa slovenska ekipa na letošnjem prvenstvu v Kranju: »Velik uspeh bomo dosegli, če bomo osvojili četrto mesto, to je toliko kot lani v Zagrebu. Letos žal nismo imeli skupnih priprav in zato ne poznam forme ekipe.« Mlademu kranjskemu skemu nogometašu želimo v nastopu za slovensko reprezentanco čimveč uspeha, kakor tudi, da bi se na listo strelcev vpisal s čim večjim številom golov. — J. J. Kranj, 2. julija — V športnem parku se je danes začelo letošnje državno mladinsko prvenstvo v nogometu. V prvi tekmi je Hrvatska I premagala Srbijo II s 3:1 (2:0). V drugi tekmi pa je slovenska reprezentanca zasluženo odpravila ekipo Makedonije z 2:1 (2:0). V prvem polčasu so bili, slovenski mladinci precej boljši, medtem ko so v nadaljevanju nekoliko popustili. Tekma je bila zanimiva iti razburljiva, žal pa je bila v drugem delu nekoliko preostra. Za Slovenijo sta dala gola Puder in Popovski (avtogol), za Makedonijo pa Balevski. J. J. Gostinsko in trgovsko podjetje »CENTRAL« Kranj sprejme 10 DEKLET v starosti od 18 do 25 \ - za priučitev za dela v točilnici in strežbi. Za čas šolskih počitnic sprejmemo za delo v pisarni dve osebi. Prijave pošljite upravi podjetja. MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA Štefi se «ato upravičeno boji, %**°c OD vse prihranke in da svoje zamisli ne bo nikoliu^iena bojazen je čedalje večja. Ne sme več molčati. Moia 111 'boriti na nevarnost, še valo 150 milijonov, ostalo pa preden bosta ob vse. bomo dobili od banke v obliki posojila.« Angleži in ..Magna charta" Pravijo, da angleški kralj John ni znal pisati, a njegovi •edanjj potomci ne znajo citati. Do taksnega zaključka je prišel časopis »Times«, Id je naredil med ljudmi anketo ob 750-letniei »Magne charte«, ki je omejila oblast kralja Johna in pomeni simbol angleške svobode. Poglejmo ne- »Bojim se, da iz vsega tega i* Vfca«nan se mučiš.« « »Kaj praviš?« je Franc, skloni V**"0"1' ^ ga piše neki pariški firmi za kozmetična srtd-ttvS^*,:^le,• Stefi ponovi. y Seveda, ona ne veruje. Nikoli ^Vjfcnj m v nJegovo delo, se je Franc razburil. Zato naj rai'V*-naj mu ne ubija poguma. Ko bi poslušal njo, bi nw^\V živlJenje priklenjen k dnu in bi se ne smel z dna ^V*6*'' A1' ni moral pobegniti od nje, da je lahko svojo t^^nčno razmislil. Ko bi ostal pri njej v Trstu, bi nikoli & T^aosti, da bi svoje ide-Najbolj pa ae je odrezal je uresničil. Zares ne ve, zakaj jo K\ .bofclic&l k sebi. človek prodajalec časopisov: »Zakaj bi se na ženo, ki ga nikoli ni ra*ul'jJ*i ga PO tolikšnem trp-se po nepotrebnem trudite? ljenju še vedno noče razumeti, d* Moral bi biti bolj Vprašajte policaja. Takoj brezobziren. Ne smel bi podleći ^J^frti. Oobrota je edina vam bo pokazal smer do te njegova slabost. Ko bi ne imel t< ' ' bi bil zdaj sam in bi Magne charte.« ga nihče ne oviral pri delu. kaj odgovorov v anketi: »To je neki Mussolinijev govor,« je hitro odgovoril šofer taksija. »Nočem te ovirati. Samo bojim se.« »Da, seveda! Ti imaš čas za strah. Jaz ga nimam. Delam osemnajst ur dnevno. Nikoli se ne utegnem naspati. Poizkušaj se vživeti vame in me razumeti. Drugače bo nekega dne nujno, da se za stalno razideva. Žena, ki noče videti moževega dela in ki mu ubija pogum pri uresničevanju življenskih načrtov, ni žena. Je ovira, ki jo je treba pustiti za seboj ali pa si ob njej razbiti glavo. Jaz si je ne nameravam razbiti. Če mi hočeš biti v oporo pri uresničevanju mojih načrtov, se boš sama postavila na razcestje, na katerem se bova za vselej razšla. Potem ne računaj več na slabost moje dobrote in ljubezni. Moral bom ostati neuklonljiv in v tvojih očeh brezčuten in brezsrčen. Da, seveda, bom tak! Žival bom v tvojih očeh! A krivdo pripiši sebi! Raje sem tak, kakor da bi se jnoje življenje izteklo v prazno in bi se moral potem zaničevati sam in se imeti za slabiča, ki iz svojega življenja ni ničesar napravil. Možje pričakujemo od žena opore in vzpodbujanj k dejanjem, ne pa kisline, ki nas razkraja in razničuje. Tega bi se morala zavedati vsaka žena, da bi potem imela pravico do uživanja plodov moževega dela in da bi te plodove znala spoštovati in ceniti. Vse, kar zahtevam od tebe, je samo to, da se ne vmešavaš v stvari, ki jih ne razumeš, in da me, kadar delam, pustiš pri miru. Potem bo prišlo vse, kar si želiš, samo po sebi.« Noč je. Polnoči bo kmalu. Možev glas je zamolkel, kakor da bi prihajal iz votline in ne iz pljuč. Utrujen je. Zadnje čase je zelo shujšal. Bled je. Njegove oči so nespočite. Krvne žilice prekrivajo belino roženice in spreminjajo njegove oči v dvoje majhnih zemljevidov; pokritih s steklom njegovega ščipalnika Kdor bi ne vedel, da dela po osemnajst ali še več ur na dan in da spi samo po pet ur ali celo mani, bi ga po krvavih Očeh lahko imel za pijanca. Pijanci imajo take oči. Ne sme ga več vznemirjaiti. Pomiriti ga mora. Zato mu ne sega v besedo, ker ve, da bi potem prepira ne bilo konec do jutra. Molči, čeprav jo očitki, da noče moža razumeti in da mu noče biti opora pri delu, bole in se ji zde krivični. Priznati mora, da se v moževo delo ne more vživeti in da ga ne razume. A da si ne želi moževega uspeha, ni res. Morda si ga želi celo bolj kakor sam. Žena je. In kakor vsaka žena, bi bila tudi ona ponosna na možev uspeh. In kako ponosen bi bil šele Slavko, ko bo večji. Zato je bolje, da moža ne vznemirja več s svojo bojaznijo.. Raje jo bo potožila gospe Torokovi ali pa vprašala za svet gospoda Tordka. Izobražen gospod je. Da, gospod Tordk ji bo dal pameten nasvet. Naslednji dan popoldan se ji ponudi priložnost. Vsako delo je tvegano, pravi gospod Torok. Pozna ljudi, ki so uresničili vsako svojo zamisel. A pozna tudi take, ki so vse življenje aačeajali in se mučili kakor Sizif. Opravljali so Sizifovo delo. Sizif? Kdo neki je Sizif? Rada bi vprašala, a se je bala,'..da bi bH zopet kak Petofi ali pesnik, ki bi ga po mnenju drugih morala poznati. Da, Sizifovo delo, pripoveduje gospod. Večina ljudi opravlja tako delo ali še ga loti vsaj enkrat v življenju. Skoro slehernik je že z velikim pogumom zgrabil za Sizifovo skalo in jo začel valiti v strmino, dokler ni omagal in spoznal, da je ni mogoče prevaliti na vrh. Mnogi so zato že po prvem ponesrečenem poizkusu odnehali, a mnogi so se brezupnega dela lotevali vnovič, nekateri so celo vztrajali pri teh jalovih poizkusih do smrti. Pravzaprav je vse človeštvo podobno Sizifu. Tudi Kristus je bil tak Sizif. Rad bi popeljal človeštvo iz ni/in k lepšemu življenju, a ljudje so ga križali. Njegov nauk so izVdristijj drugi za dosego oblasti. 10— • • T Po Prešernovih stopinjah Izumrli rod Naj bi le otroci zvedeli'tudi kaj več o Prešernovih domačih, kako je rod po moški liniji izumrl, kako so zagospodarili Vovki, ki so v potomstvu še krepko žive. Prav kazalo bo že, omiliti nekatere preostre črte, ki jih je preteklo stoletje začrtalo na Vovkovo priženitev na Ribičevi no. Saj rod je moral živeti, čeravno le po ženski lozi, ko pa nobeden od treh moških potomcev starega Ribiča ni mogel najti poti nazaj,, v rodni dom: Jurij je umrl kot župnik na Koroškem, Jože je ugasnil še kot gimnazijec v Ljubljani, Francetu pa je bil dodeljen prezgodnji grob v Kranju. Poslušajmo o teh žalostnih družinskih zadevali, kronista Toma Zupana: »Tri dečke brate je s pesnikom Prešir-nom odredila Ribičeva hiša v Vrbi; a njih nobeden ni hotel umeti uka, ki-ga je France vdihnil besedam vrbenjskega milega soneta govoreč De b'uka žeja me iz tvoj'ga sveta Speljala ne bila, goljfiva kača! Prav narobe je pri Ribičevih bilo. Vse tri dečke je bistra glava ter* up blažje prihodnosti odvedel z doma in vse tri v šole. Ostale so torej za dom le sestre in izmed to dobo doma bivajočih je bila Mina starejša. Zato so začeli oča, naveličavši se gospodarjenja, misliti, kako bi kteri hčera — Preširnovih sestra — hišo oddali. Francetu se ta očeva misel vsaj za sedaj ni zdela najsrečnejša; zato je v tem čujoč pismo pisal z Dunaja — polno spoštovanja sicer, a vendar le v nasprotnem smislu in je svoj nazor utrjeval z blago ga zna-čujočim stavkom očeta svareč: prezgodaj je hišo oddajati, oča! Pomislite, oča, sestre se sedaj ljubijo presrčno; a potem se ne bodo, če boste vi jedni vse dali!« Prešernova hiša v državno last po prehodu To je pisal Prešeren o svojem znamenitem, edinem ohranjenem pismu staršem, 1. 1824. Dom se je potem res kmalu razbil: mati Mina je šla na Koroško k sinu Juriju in tam 1. 1842 tudi umrla; oče Simen si je izbral za svoj novi dom Skaručno, kjer je župnikoval njegov brat Franc; tu je oče šimen že 1. 1837 umrl. Sestre pesnikove, razen Mine, ki je prevzela dom, so se vse razkropile: Jera, Katra, Urša in Lenka. Služile so kot kuharice pri svojih stricih duhovnih, le Jera se je poročila; edina poleg Mine od vseh osmerih Šimnovih otrok. Rahel kes bi utegnili najti v besedah pesnikovega očeta, ki jih je izrekel potem, ko je prebral sonet 6 Vrbi: »Lejlc, lejte, nisem mislil, da bi bil France doma raje kot drugod!« Pisani trakovi Lep spomin na ljubega svojega brata Franceta nam je ohranila najmlajša sestrica njegova Alenka: ko je brat na jesen 1. 1822 odhajal zdoma na Dunaj, je mati Mina tako jokala, da so ji hčere očitale, le kaj tako joče, saj Fcance še ni umrl. Tembolj so bile hude na mater, ker so se same veselile bratove poti na Dunaj: obljubil jim je, da jim prinese takih darov, kakor jih ne premore Gorenjska. Res je potem, po prebitem tretjem študijskem letu, prišel France na počitnice v Vrbo. Toda ne prazen: kar preobložen je bil s pisanimi trakovi, ki si jih je tedaj ženstvo na Gorenjskem tako rado šivalo na obleke. Seveda so bile sestre lepih darov čez vse vesele, najbolj pa Lenka — ki je ta opomin izročila javnosti šele na smrtni postelji. Se en drobec bi kazalo vpisati v kažipot skozi Vrbo: v »Judovskem dekletu« čitamo o »divnjeku«, kamor bi nesrečna Judinja rada šla na sprehod. Dolgo so mislili, da si je pesnik to besedo sam izmislil; pomenila pa naj bi nekak živalski vrt ali diven, čaroben ali čudežen vrtić. — Odkrilo pa se je, da je Preše-ren našel to besedo doma v Vrbi: seč na koncu hiš, pod cerkvijo, kakih 300 m dolga se še danes imenuje divnjek! Radovedni se tudi vprašamo, le od kod hišno ime pri »Ribiču«? Vas Vrba leži ob ježi zapuščene struge Save Dolinke, ki teče zdaj, dobre četrt ure oddaljena, v novem globokem rečnem koritu. Včasih je Sava tekla gotovo prav pod vasjo. Podoba je, da je bil kak davni prednik Ribičev tedaj res savski ribič___ Prvotno je utegnila biti pesnikova rojstna hiša, nekoliko drugačna, verjetno pol zidana, pol lesena. Cas, tja v 17. stoletje, kaže že pozno-gotski portal s polkrožnim zaključkom in .posnetimi ro- bovi, ki vodi v prizemno klet. Vendar od Prešernovih dni ni bilo lice hiši kaj znatneje spremenjeno. Če pa se je kaj po nevednosti poznejših lastnikov le spridilo, so to ob obnovi hiše in ureditvi spominskega muzeja, strokovnjaki popravili. Luteran Ribič Naj tu še povemo mično sporočilo o enem prvih lastnikov Ribičevine, ki je živel okrog 1. 1000. Bil je to Jurij Prešeren, pisani viri mu dajejo oznako »bogat kmet iz radovljiške prafare«. Mož je bil protestant in bil takoj na' nogah, ko so prišli v Begunje plačanci protireformske-ga preganjavca Tomaža Hrena. Jurij Prešeren je takrat hrabro branil luteransko mo-lilnico v Begunjah in se tudi odločno uprl, ko so rimski požigalci hoteli kapelico razstreliti. A osveta je bila kmalu tu: nova cerkvena oblast je hitro izposlovala, Ja so Jurija Prešerna kaznovali z visoko globo 100 zlatnikov in še z zaporom. — Vedeti moramo še to, da je bila pesnikova rojstna hiša, Vrba št. 1, podložna graščakom v Begunjah. Njim so Ribiči tlačanili prav do 1. 1849, ko je začelo delovati okrajno sodišče v Radovljici. S hvaležnostjo se moramo v Vrbi spomniti še na mecena Janeza Krstnika - Prešerna (1655-1704), prosta ljubljanskega in župnika radovljiškega. Bil je doktor filozofije, bogoslovja in obojega prava. Pesnil in pisal je v latinskem jeziku, sicer pa je bil tudi predsednik prve ljubljanske akademije znanosti in še predsednik odbora krajnskih deželnih stanov. Svoje veliko premoženje je določil za ustanovitev štipendij, ki so od 1. 1752 skozi več kot 100 let omogočale obisk ljubljanskih srednjih in višjih šol dolgi vrsti potomcev iz proštovega sorodstva. Štipendije je bil deležen tudi naš France Prešeren. Da bi je bil opravičen dobivati, mu je moral tedaj še rodbinski župnik Christian, napraviti rodovnik. Kako zamotan je včasih splet naključij^ priča tudi tale podatek: ploščo na pesnikovi rojstni hiši, ki še danes govori, kdo je bil tu rojen in da jo je postavilo Slovensko pisateljsko društvo 15. septembra 1. 1872, so pravzaprav vzidali na pobudo tedanjega' brezniškega župnika Lovra Pintarja. O njem pa smo že pred letom spregovorili: da je kot preddvorski župnik bil literarni mentor pesnice Josi-pine Turnograjske z gradu Turna nad Preddvorom. Torej v času Prešernovih dni v Kranju! In da je bil eden redkih Uircev, ki so še ostali zvesti Vrazu v naših krajih. Ni pa prav, da je" nagrobna plošča Lovra t Pintarja na preddvorskem pokopališču tako zapuščena ... Trije Prešerni Če že govorimo o rodu Prešernov, kot o prav posebno razbori tem in nadarjenem, lahko to dokažemo še z omembo treh zanimivih Prešernov, sicer ne pesnikovih sorodnikov, a vendarle Prešernov! Na prvo, častno in hvaležno mesto postavimo blejskega hotelirja, Franceta Prešerna, »ta bogatega« Prešerna. Pesnik ga je rad imel in mu pravil kar bratranec, četudi njuno sorodstvo ni bilo izpri- Pod lipo so Vrbnjani volili svojega župana in se zbirali na veču čano. Izkazal se je posebno »nobel«, ko je plačal vse stroške pesnikovega pogreba v Kranju. Bil pa jc blejski Prešeren zaveden narodnjak, vnet za slovanski preporod. Celo to je znano o njem, da je zlagal glasbene slovenske in morda tudi na Prešernove tekste. Seveda le za potrebe pevcev v svoji gostilni! • Sin -njegov, nesrečni doktor Ga-briel Prešeren je napravil samomor v Carigradu, kot zdravnik na Dunaju pa je 1. 1869 opozoril ruskega slavista Fjo-dora Jevgenijeviča-Korša na genialnega slovenskega pesnika. Plod te lepe geste je bil prekrasen Koršev prevod vseh Prešernovih »Poezij« v ruščino. Prav tako podjeten kot blejski, je bil brezoviški Franc Prešern. Izviral je iz bogate tržaške prešernovske veje in se za življenja odlikoval posebno kot pospeševatelj osuševanja ljubljanskega barja. Zaradi svojih zaslug je bil povišan v plemiški stan. Njegov polni naslov je bil »Franz Preschern Ritter von Helden-feld«. Njegovi potomci še žive v avstrijskem Gradcu. Eden od njih se je še 1. 1910 spomnil svojega slovenskega porekla in poslal Ciril-Meto-dovi družbi večjo vsoto kot svoj prispevek za narodno-obrambne namene. Prav kurioziteto pa predstavlja omemba dr. Aleksandra Prešerna, ki je bil poročen s Poleksijo Karadjordje-vič (1833-1916), sestro srbskega kralja. Kateri prešernov-ski veji je pripadal ta Prešeren, ni znano. Le to še vemo, o njem, da je živel kot notar na Zgornjem .štajerskem in da je tamkaj tudi umri. Iz rojstne knjige Za sklep temu kramljanja o Vrbi, Vrbanih in Prešernih, pa zapišimo še podatke, ki se ne smejo pozabiti, če bi se zgodila nesreča in bi rojstna knjiga župnije Breznica bila kdaj izgubljena: Precej zajetna, trdo vezana knjiga obsega I., II., III., in IV. del za obdobje od 1. 1783 do 1. 1837 I. del ali oddelek A obsega strani 1—12; začenja s 17. junijem 1783. in konča z 19. decembrom 1785. II. del ali oddelek B obsega liste 1—123; začenja s 3.1.1786 in konča «s 26. 12. 1809. Na listu št. 53 je zapisek o rojstvu Matije čopa, 26. 1. 1797. Na listu št. 76 pa je zapisek o rojstvu Franceta Prešerna, 3.12.1800. III. dol ali oddelek C obsega lista 1—25; začenja 5. januarja 1810 in končuje 9. junija 1814. Na listih 13 in 14 je knjiga vidirana od radov. ljiškega francoskega mera (župana), z datumom 15. maja in 14. septembra 1812. IV. del ali oddelek D obsega liste 1—93; začenja 14. sep. tembra 1812 in končuje 29. decembra 1837. V drugem delu so tudi rojstni vpisi Francetovih bratov in sestra; Jere na ti-stu 59, Katre na listu 68, Jo-žefe na listu 88, Julije na listu 100, Mine na listu 114 in Urše na listu 121 — Lenkino rojstvo je zabeleženo v tretjem delu, na listu 8 V tretji knjigi so vpisi od 14. septeiribra 1812 prepisani z isto roko, a brez lastnoročnih podpisov krstiteljev. Torej od zadnjega francoskega vidiranja dalje, t.j. do 9. junija 1814. V četrtem delu vpisi spet prično s 14. 9. 1812 in so tu, v vsej knjigi, spet izvirni podpisi krstiteljev in drugimi zaznamki. Knjiga, ki je na splošno dobro ohranjena, dela le videz, da je sestavljena iz več knjig; saj celo različen zapis in format listov kaže na to. Bolj kot pesnikov krstitelj Maching nas zanimajo podpisi originalnega Salezija Chri-stiana, »po duhu in imenu kristijana«. Podpisoval se je včasih kar s križem in končnico »ian«, torej »Krist« in »lan«. ČRTOMIR ZOREČ 3. JULIJ W65 * GLAS RADIO — TV SPOREDI VELJA OD 3. JULIJA DO 9. JULIJA 1965 Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 13, 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. — Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. bi 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. RADIJSKI SPORED SOBOTA — 3. julija 8.05 Domače pesmi in nape-vi — 8.25 Med krajšimi kon-certantnimi glasbami — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Uspehi glasbenih šol — 9.30 Koncert tujih pihalnih godb — 10.15 Pesmi in plesi iz Jugoslavije — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Naši pevci pojo znamenite arije —• 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Prek sončnih dobrav — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Lepe melodije in živahni ritmi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15-20 Zabavni intermezzo — 1530 Pojeta Komorni zbor z Jesenic in zbor Lipa iz Kamnika — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Baletna suita — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Najboljše popevke preteklega tedna — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Partizanski miting — 20.35 Z domačimi melodijami na predvečer praznika — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba NEDELJA — 4. julija 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 7.15 Stoji lam v gori partizan — 8.05 Mladinska radijska igra —• 8.48 Iz albuma skladb za otroke — 9.05 Rezervirano za prenos proslave prekomorskih brigad — 10.20 Njegovo ime je legenda — 10.55 Lahka glasba — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.30 Delež Jugoslavije — 14.00 Z glasbo po Jugoslaviji za Dan borca — 15 05 Vedri zvoki — 15.30 Humoreska tega tedna — 1550 V tričetrtinskem taktu - 16.00 Nedeljsko športno popoldne 1905 Glasbene razglednice — 20.00 Mojstrske partiture — 21.10 Melodije raznih narodov — 22.10 Melodije za lahko noč — 23.05 Plesna glasba PONEDELJEK — 5. julija 8.05 Ansambel Borisa Ko-vačiča in Trio Lojzeta Slaka — 8.30 Pol ure z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Iz pravljičnega sveta Blaža Arniča — 9.30 Pesmi, ki ste jih peli v preteklem šolskem letu — 10.15 Mezoso-pranistka Blanka Zec in tenorist Janez Lipušček — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični na potki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Slavni kitaristi vam igrajo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporo- čajo vam — 14.05 S poti po Španiji — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Poje Komorni zbor RT Zagreb — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.45 Novo V znanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Belsazar - oratorij — 21.10 Popevke se vrstijo — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Melodije za lahko noč TOREK — 6. julija 7.15 Od menueta do kola — 8.05 Od melodije do melodije — 8.35 Belokranjske pisanice — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Godala v ritmu — 10.15 Arije in ansambelski prizori iz Don Juana — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz romanske simfonične 4 glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez hrib in dol — 13.30 Priporočajo vam — 14.05' Pri.skladatelju Debus-svju — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Popevke s tekočega traku — 1845 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Majhen recital klarinetista Mihe • Gunzka —-20.20 Radijska igra — 21.21 Serenadni večer — 22.10 V plesnem ritmu — 23.05 Koncert za dva klavirja in godalni orkester SREDA — 7. julija 8.05 Zabavni zvoki — 8.25 Odmevi naših krajev — 9.00 Svet skozi sončna očala — 9.15 Mladinski zbori pojo — 9.30 Pol ure z domačimi orkestri zabavne glasbe — 10.15 Sopranistka Sonja Demšar — 10.30 človek in zdravje — 10.40 Nekaj domačih v instrumentalni fzvedbi — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Sopranske arije iz Verdijevih oper — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz narodne zakladnice — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz koncertov in simfonij — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Koncert zbora Berlinskega radia — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.40 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Andre Chenier opera — 22.10 Od popevke do popevke — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Plesna glasba ČETRTEK — 8. julija 8.05 Dopoldanski domači pele-mele — 8.25 Lahka glasba — 9 00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Instrumentalna glasba za mladino — 9.30 Zabavni zvoki — 10.15 Romantični sprehod z našimi solisti — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Opolaan-ski divertm-icnto — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez zelene trate — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Domača solistična glasba — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Igrajo vam tuje pihalne godbe — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Turistična oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov — 21.00 Lirika skozi čas — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Nočni akordi — 23.05 Bartakova in Martinu-jeva violinska glasba PETEK — 9. julija 8.05 Zabavni zvoki — 8.35 Tri skladbe — tri zasedbe — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Slovenski ljudski napevi — 10.15 Zabavni zvoki — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Tenor, bariton, tenor in bas — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Skozi vas — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Fantastične podobe v orkestralnih barvah — 15.20 Na- potki za turiste — 15.25 Za< bavni intermezzo — 15.30 Le vkuip, le vkup'uboga gmajna — 16.00 Vsak dan za vas « 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Revija slovenskih vokalnih solistov — 18.45 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahka glasba — 20.30 Zborovske skladbe Alojza Srebotnjaka — 21.00 četrt ure z ansamblom štirih trombonov Atija Sossa — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 V svetu jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Simfonija št. 5 O b ja v a Delavska univerza Tržič razpisuje L oddelek za odrasle na tehniški šoli za strojno in elektro stroko 2. oddelek za odrasle na ekonomski šoli 3. oddelek za odrasle na poklicni šoli za kovinsko stroko 4. oddelek za odrasle na po* klicni šoli za gostinsko stroko 5. odelek za odrasle osnovni šoli na Vpisovanje bo od 6. do 10. julija 1965 vsak dan od 10. do 12. ure, v sredo pa tudi od 15. do 17. ure v pisarni delavske univerze, Trg svobo* de 18. Informacije po telefonu 87-291. Vpis v razne druige tečaje in seminarje bo ob koncu avgusta. SOBOTA — 3. Julija RTV Ljubljana 18.40 Poročila 1930 Vsako soboto 19.45 Cik-cak RTV Beograd 2000 T V dnevnik RTV Zagreb 20.30 Jazz scena RTV Ljubljana 20.40 S kamero po svetu NEDELJA — 4. julija RTV Ljubljana 9.00 Kljukčeve dogodivščine RTV Zagreb 9.30 Kmetijska oddaja RTV Ljubljana 10.15 Vizitka Borisa Franka fi» njegovih Kranjcev športno popoldne 18.50 Partizanski miting RTV Beograd TELEVIZIJA 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.45 Zabavno glasbena oddaja RTV Ljubljana 21.45 Dr. Kildare 22.35 Proslava prekomorskih brigad 22.57 Srečanje izseljencev 23.05 IV. jadranski padalski pokal PONEDELJEK — 5. julija RTV Ljubljana 18.40 Poročila RTV Beograd 18.45 Filmi za otroke 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.45 Svet v zaslonu RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Moments musicaus RTV Ljubljana 20.40 Volkovi — TV drama 22.00 VI. jugoslovanski jazz festival na Bledu 22.20 IV. jadranski padalski pokal 22.30 TV obzornik TOREK — 6. julija Ni sporeda! SREDA — 7. Julija RTV Ljubljana 18.40 Poročila 18.45 Potujte z nama RTV Beograd 19.15 Glasba na vodi RTV Ljubljana 19.45 Ciik-cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Sodobna italijanska lirika 20.40 Obiskali smo vas —37° C v senci 21.40 Bratje Marks 22.30 TV obzornik ČETRTEK — 8. Julija RTV. Ljubljana 18.40 Poročila RTV Zagreb 18.45 Reportaža 19.15 Glasbene marginalije RTV Ljubljana 19.45 TV pošta RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Glasbeni kotiček studia Skopje 20.40 Studio 13 RTV Ljubljana 21.40 TV obzornik PETEK — 9. julija RTV Ljubljana 18.40 Poročila 18.45 Malo. za vsakogar, nekaj za vse 19.00 Britanska enciklopedija 19.15 Vigred približa se 19.45 TV akcija RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Retrospektiva slovenskega filma 22.00 FrancosVi kulturni film 22.50 T V obzornik ZA ŽENE IN DOM Pripravili ste sobo za gosta in sporočili so vam, da pride prvi gost že jutri. Vi pa ste radovedni in skrbi vas, kakšen bo in kdo bo; bo nervozen nergač ali miren in vljuden, bo Jugoslovan ali inozemec, bo samo prenočeval ali bo hotel še sto in sto uslug itd. Nikar preveč strahu! Malo samozavesti, pravi* len odnos, pravšna mera vljudnosti in uslužnosti ter čisti računi, pa bo šlo. Da, čisti računi za vse dodatne, plačljive in z vaše strani izvedljive usluge, npr. delno ali morda celodnevno prehrano, kar je iz določenih razlogov često utemeljena skrb marsikaterega turista — dieta, odpor do »mednarodnih« restavracijskih jedilnih listov, želja po domači hrani, lov za narodnimi spe-cialitetami. če zmorete in ste voljni opraviti take usluge, se jih lotite načrtno in gospodarno. Načrtno: dogovorite se z gostom o vrsti obroka (samo zajtrk in večerja, celodnevna prehrana), času in posebnih željah, sestavite jedilnike (na uho: v glavnem bodo uporabni tudi za drugo, tretjo in nadaljnje izmene, če boste iznajdljivo spreminjali obroke s sezonsko zelenjavo in sadjem). Gospodarno: dogovorite se za plačilo po predračunu ali obračunu. Pri obeh načinih upoštevajte poleg materialnih stroškov tudi svoje delo in amortizacijo. V poseben Zvezek zapisujte vse izdatke, hranite račune in blagajniške listke. Tako boste lahko ugotovili, če ste realno kalkulirali oziroma boste točno obračunali. Postrezite kulturno! Prijetno okolje, skrbno pripravljena miza, čista posoda in jedilno orodje — je bolj važno kot dragocen material — pravilno serviranje in urejena vaša zunanjost so osnovni pogoji. Gost želi samo zajtrk. Praviloma mora zajtrk vsebovati 20 odstotkov dnevnih potreb. Naše navade glede zajtrkov so zelo slabe: v naglici in morda celo stoje nekaj popijemo in že odbr-zimo. Skoraj gotovo bo imel vaš gost boljšo navado, ne bo v časovni stiski, želel bo kriti potrebe do opoldanskega obroka, da bo zmogel dopoldanski napor pri ogledu krajevnih znamenitosti ali izleta v okolico. Upoštevajte njegove navade in pripravite izdatne zajtrke: gnjat, opečena slanina, jajce, kruh, prepečenec, surovo maslo, džem, ovseni kosmiči, sadni sok, sadje, čaj, kava, mleko ipd. Z našimi domačimi kasarni, močniki, usukanci ali žganci boste zadovoljivo in izvirno nadomestili razne ka- šaste jedi iz industrijsko obdelanih žitaric, ki so v navadi pri nekaterih narodih. Gost želi dietno prehrano. Za razne bolezni so predpisane določene diete in ne morete poznati vseh. V glavnem vam bo gost povedal, kaj sme jesti in kaj ne sme, če seveda ne bo voljan tudi »grešili«. Pri dietni prehrani pa je prav tako važen jedilnik kot priprava posameznih jedi. Zato si pomagajte z brošurami o dietni prehrani, ki jih je izdal Zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani. Gost želi domačo hrano, narodne speciaiitete.^No, teh je bogata izbira in prav lahko jih boste vključili v jedilnike: razne obare (kurja, rajželjčeva, kunčja, ljubljanska) z ajdovimi žganci; kislo zelje s kranjsko klobaso, pečenico, polenovko, dolenjskimi kepami, svinino; štruk-lji {ajdovi, jabolčni, medeni, orehovi, pehtranovi, skut-ni, svatovski, kobari.ški); žlinkrofi (idrijski, koroški, krompirjevi, mesni itd.); gibanice, pogače, zlivanke in še in še, saj jih je za celo knjigo (Slovenske narodne jedi). Če se boste torej odločili za take usluge, bodite natančni, skrbni in iznajdljivi. Ida Marinčič Ded vseved in nove gospodarske mere Berite GLAS! Govorice Nekoč so se širile govorice, da je umrl Mark Twain. Da bi zvedeli resnico, se je uredništvo nekega časopisa obrnilo naravnost na Twaina in ga prosilo, naj jim brzojavno sporoči, kaj je res. Twain jim je odgovoril: »Govorice hudo pretirane.« HUMOR — In kaj se potem pri vas dela ves dan? — In zakaj? — Pomislila sem, da umirate- • — Ko pa sem jaz predvčerajšnjim videla, kako iz vašega stanovanja prihaja oficir niti pomislila nisem, da bo vojna. Leteči reporterji našega lista so obiskali deda Vseveda in mu zastavili nekaj vprašanj v zvezi z gromozansko reformo, ki se nam obeta v deželi. Spraševali so brez ovinkov in prav tako je odgovarjal dobrodušni dedek. VPRAŠANJE: »Dosti je govora o takoimenovani različni vrednosti dinarja. Preprosti bralec se gotovo čudi in ne razume, kako more biti dinar od dinarja različen. Razložite nam, prosim, to tčudo!« ODGOVOR (potem ko je ded Vseved napodil babico Vsevedko kuhat kavo): »Res je, da ima dinar močno različno vrednost! Pride v pekarno recimo preprosta ženica in ponudi stotaka za kilo kruha. Sobota je in police so prazne. Z dolgim nosom mora naša teta domov, čez pet minut pride v pekarno fina dama, od peta do temena ,ofrajhana' z lakom, šminko in kremo. Tudi ona ima v roki stotaka, toda njegova vrednost je očitno drugačna, kajti prodajalka seže urno pod pult in dama odide z lepo zapečeno štruco v košarici ...« VPRAŠANJE: »Hvala vam, ded Vseved, smo že modrej-ši za eno ped! Drugo: kajne, da bodo investitorji takoime-noVanih političnih tovarn, ki so proizvajale samo izgubo, zdaj vsi po. vrsti dobili pošteno sive lase?« ODGOVOR (potem ko nam je ded Vseved postregel z reprezentančno slivovko in ga kljub strogim pogledom babice Vsevedke tudi sam pošteno ruknil): »Nak, spet bodo izjeme!« VPRAŠANJE: »Ne razumemo vas! Ali ni bilo poudarjeno, da tokrat ne bodo nikomur gledali skozi prste?« ODGOVOR (potem ko nam je ded Vseved poredno po-mežiknil): »Pa bodo izjeme! Kaj vam pravim: "plešastim se še las ne bo skrivil!« VPRAŠANJE: »Pošteno ste nas že prestrašil*!! Za konec še najvažnejše: nihče ne skriva, da se bodo po uvedbi novih mer -podražile železnica, elektrika, premog, stanarine ln še nekatere reci Vendar nam v isto sapo zagotavljajo, da standard zato ne bo padel! Ml tega nikakor ne razumemo. Doslej je dala družina mesečno za vlak recimo tri jurje, poslej jih bo morala odšteti denimo šest. V domači blagajni bodo torej trije tisočaki manj... Ali bi nam lahko pojasnili še to črno skrivnost?« ODGOVOR (potem ko j« ded Vseved iztrkal pepel iz pipe in zavpil-babici Vseved-ki, naj mu pripravi posteljo, ker gre spat): »Standard družine, ki jo omenjate, ne bo le ostal isti, temveč bo celo porastel in to najmanj za omenjene tri jurje! Zakaj? No, zato vendar, ker se družina ne bo več vozila z vlakom, temveč bo hodila peš na krajše izlete in ji bo ob koncu meseca torej ostalo tri tisoč več. Poleg tega bo prihranila na toku, ker se bo navadila hoditi s kurami spat, — pa na premogu, ker se bo naučila kuriti s posušenimi kravjekl, kot to že davno prakticlrajo Arabci, — pa na stanarini, ker bo začela postelje postavljati po vojaško drugo nad drugo ia ji bo namesto trosobnega že dvosobno stanovanje dovolj prostorno. Standard vaše družine se bo torej razbohotil kot mlade koprive za plotom, saj bo prihranjenega denarja kot toče pozimi!« Po teh vzpodbudnih besedah je ded Vseved vstal * pručke, na kateri je ves čas sedel obkrožen z našimi fanti, nam prijazno pokimal t pozdrav, si nataknil copate in od drsal v spalnico. Naš ekskluzivni intervju je bil pri kraju. V. N. Direndaj v našem kraju Za mene sobo brez kopalnico, prosim! Dan je dolg Sef sprejema novega uslužbenca: — Opozarjam vas, da se pri nas no sme nc kaditi, ne klepetati... Pogumneje, fant! Vi imate samo eno V prodajalno čevljev pride razburjen moški. — Včeraj sem pri vas kupil čevlje. Tako so neudobni in tako slabe kvalitete, da me je sram, da jih nosim! — Zakaj se razburjate? Vi imate samo en par takih čevljev, mi pa jih imamo tristo. Dialog na stopnicah Dve sosedi sta se srečali na stopnicah in se pogovarjata: — Včeraj sem se tako prestrašila, ko sem zgodaj zjutraj videla duhovnika, ki je odhajal iz vašega stanovanja. V zadnjem času ste prav gotovo opazili, da rtas je zajel pravcati direndaj, to pa samo zaradi lega, ker so se poleg raznih časopisnih komentarjev, televizijskih tolmačenj o novih gospodarskih ukrepih, pojavile tudi razne parole, med njimi tudi ta, da se bo dinar al' pocenil al' pa podražil. K tej namišljeni negotovosti so pripomogli tudi trgovci šepetajoč na uho svojim, rednim odjemalcem: »Gospa, tovarišica, danes vzemite sladkor, moko, čevlje, kamgarn, radio itd., kajti tehi artiklov bo v kratkem zmanjkalo.« Rečem vam, da se po vsem tem prav nič ne čudim, če so vsi-več ali manj zaradi takih parol in trgov- skih napotkov dvigali svoje prihranke iz bančnih knjižic, če je ta ali oni na skrivaj odprl svoj skriti »štumfek« ter s prihrankom odhitel v najbližjo trgovino z željo, da se reši denarja in da si nakupi blaga, ne glede na to ali je blago dobro ali ne. S tem hočem reči samo to, da so nekateri potroš., namesto televizorja, jogi »modroca*, tranzistorja, bili zadovoljni tudi s sto škatlamt »globina*, z zobotrebci, kuhalnicami, kljukicami za perilo itd. itd. Po vsej tej potrošniški nakupni mrzlici so bile prazne police po prodajalnah, nasmeški prodajalcev in blagajničark viden dokaz, da so vsi potrošniki denar za nekaj časa spet dobro »preluftali*. Iz zadnjih poročil smo končno le izvedeli, da se je naš dinar na splošno presenečenje vseh tistih, ki so pognali svoj denar »kar ke v tri dni« ni pocenil, pač pa le podražil, tako da sedaj tisti, kdor ima veze s tujo valuto (teh je še vedno dosti), dobi za 1000 dinarjev 1 dolar oziroma za 1 dolar lahko dobi 12 paradajzev. Po tem finančnem izračunu so nekateri ugotovili, da se bo sedaj predvsem podratil »potrošniški puf«. Ta podražitev pufa je poleg ostalih posojilojemalcev spravila tudi mojega soseda ob pamet in se je zaradi te dinarske bolezni moral poiskati zdravniško pomoč. Grega