151 številka.
£0* (Zjutranje
V Trstu, v torek dne 18. decembra 1894.
Tečaj XIX.
„EDINOST"
irhaj« po trikrat na teden t ščitih ir-danjih ob torkih, ćetPthlh
in lobotMh. /jutranjo it>Unj« izhaja ob b. uri zjutraj, Teferno pa ob 7. ari verer. — Obojim izdanje *tane : i« Jeden bimn . t. — .»>, iim A\«tiiJ- f. 1.40 it tri meiea, . , S.SO . . . I za pol leta . . . S,—	. . n.-
■a T«e leto . . , 10.— , , „18,—
Na Btročbe brez priložene naročnin« •• ae Jemlje siir.
Po.amičre Atovilke ne dobivaju v pro-dajalnioah tobaka v Trutu po 9 »v«'., V Gorici po S nvJ. Sobotno referno iidanje v Trnt u S nf., v Gorici 4 nč.
EDINOST
»n ra<-uiu pa tarifu r petita; ta na<lo»' i ii(>ln>!t™i Mrkimi »«• pla/tij*
prostor, ko!lkir	ava.lnih vr*ttr.
I'0-Una osmrtnice in j»Tna**hTal«. do-u.h k o trla. i itd. •• *ai*unajo pov<igadbl.
Viti ilupUi naj so po4ilji»j.> \»reilni*t»a : ulica r»wm: it. 13. Vsako pinan m o rt biti frimkov^n«, k«r nofrankovin.i itn na •preijmaj«. H.»kopisi n» Tr-a^.ijo.
Naročnino, reki «-na<*ij.» iti n^U-a »prnjo ina npravniitvo ulioa Malina pn-rolo hit. 3. ti nadat. 0<lp rt« reklwina<ijo >o prosto poštnin«.
Olasllo aiOTenaketfa političnega društva za Primorsko.
„W «H«mH J« tnar I
Shod zaupnih mož v Ljubljani.
i.
(Konec).
Resolucija III. ■e je vsprejela a nastopnim tekstom:
»Sploh bodi vsskega Slovenca in Hrvata dolžnost, de zvršuje svoje politične pravice v smislu tege programa, de svojemu jeziku daje veljavo pri vsaki priliki in da snuje ali podpira socijalna, kulturna in gmotna podjetja nerodnih Slovencev In Hrvatov."
Istotako ae je glasil (udi prvotni tekst; samo da so t vsprejetem tekstu vaoti v po-itev tudi istrski Hrvatje.
Resolnjucija IV.
•e je glasila ▼ prvotnem tekstu:
.Koalicija parlamentarnih strank, podpira-joča vlado, katera sahteva, da mirujejo večja politična vprašanja, kakorino je brea dvojbe tudi narodno vpraianje, je iivrlenju slovenskega narodnega programa kvarna, in vsi slovenski aastopniki bi jo morali pobijati. Postopanje slovenskih driavnih poslance«, stojećih iiven koalicije, se torej odobrava, koalirani slovenski poslanci, kateri so so za-vesali »utopiti is koalicije, če se jim od vladne strani ne da poroštva aa ugodno reiitev narodnih teienj, se pa poaivljajo, da isstopijo it koalicije, ker se to poroitvo ni dalo in se ga tudi v bodoče ni nadejati." Vsprejela pa ae jo nastopno: »Koalicija parlamentarnih strank, podpirajoča vlado, katera zahteva, da mirujrjn večja politična vprašanja, kakorino je brez dvojbe tudi narodno vprašanje, je isvrieniu ualega narodnega programa kvarna, in vsi nail zastopniki bi jo morali pobijati. — Postopanje alovonskih driavnih poslancev, stoječih isven koalicije, ae torej odobrava, koalirani slovenski poslanci) kateri so se saveiali isstopiti is koalicije, če se jim od vladne strani ne da poroitva aa ugodno reiitev teienj, se pa posivljejo, da isstopijo iis koalicije, In to na samo radi taga, ker so to poroštvo ni dalo in ae ga tudi v bodoče ni nadejati,
nago tudi lato, kar aa a koalicijo naialno vzdržuje protialovanskl sistem. Najnovejši dogodki proti dvojeaičnim napisom na sodnih poalopjih v Istri pričajo, kako protivna je koalicija narodni jednakopravnosti in dokazujejo, da alovenski, v koaliciji stoječi poslanci ie tej trohi jednakopravnosti do veljave pripomoči ne morejo.14
Kakor raividno, ae je tudi ta resolucija nekoliko premenila po želji tržaikih in istr-akih saupnih m6ž ; toda uprav tega bo ni hotelo naglaiati, na kar so ti možje pokladali največo važnost. Pred vsem so hoteli naii
PODLISTEK. Birdyjeva obitelj.
Prigodba iz leta 1848-40.
Poslovenil Iv. K ure t. Nekoliko globokoje v temnem gozdu pa moti dvojnati udar težkega železnega kladiva gotdo tiiino in daleč v črno noč žareče razbeljeno železo določno natnanja, da jo tu kovačnioa.
Daleč spodaj vije se mala rečica kači podobno skoti otko dolino. Voda te rečice, narejajoče skoraj pri vsacem koraku male slapove, pa jo Čista kot kristal. Le o času, ko ea začenja tajati sneg na gorah, narase tako, da pokrije travnike ob Bvojih bregovih velikimi skalami, koje priveli se seboj a gorovja.
Ozke, v goro vsekane skalnate stopnice vodijo z dolinske vasice v grad, od tu dalje pa ae vije slaba, razrita pot proti nekomu oddaljenemu kraju.
Grad sam na Bebi je krasnozidano, go-podsko poslopje, kojega okna so previđena
zaupni možje, da se postopanje slovenskih poslancev, stoječih izven koalicije, ne odo-bruje na sploh, ampak le njih izstop iz koalicije kot tak. S to >vojo željo niso prodrli naši zaupni možje.
Poziv u do poslancev, stoječih ie v koaliciji, da naj izstopijo it koalicijo, so želeli naii taupni možje nastopno motivacijo: „ne toliko radi tega, ker se to poroitvo ni dalo in se ga tudi v bodoče ni nadejati, temveč radi tega, ker se a koalicijo načelno vzdržuje protialovanskl zistem in ker je slovanskim poslancem treba Iskati mesta le v krogu alovenaklh opozicijonalnlh poslancev."
S to svojo zahtevo glede na motivacijo so predrli naii poslanci le na pol. Shod je pač vsprejel prvi po naiih zaupnih možeh naavetovani ratlog aa izstop dotičnih poslan« cev is koalicije, a ie to v pohlevnejši obliki. Tako je čitati v razlogu ,ne samo radi tegaw, namesto, kakor so nasvetovali naii možje: „Ne toliko radi tega." Drugi in važnejii, od naiih mož naavetovani razlog — namreč, da je slovanskim poslancemiskatimestalev krogu slovanskih opozijonalnih poslancev — je pR zbor odklonil popolnoma.
Resolucija V.
se je vsprejela v nastopnem tekstu :
„Slovenci in Istrski Hrvatje kot versko-nravatveno in dinastično čuteči narod zahtevajo izvedbo politične jednakopravnosti, zlasti uvedbo občne volilne pravico in pravično uredbo volilnih okrajev. Dalje naj so vha skrb obrača na zdrav napredek narodnega gospodarstva, slasti na nezavisnost od tujega kapitala, podpirajo slovenske in hrvataka posojilnice in hranilnice, katerim bodi mestna hranilnica ljubljanska središčo — in na zboljšanje gospodarskih razmer poljedel jskega, trgovskega, obrtnega in delavskega stanu.
V tem os>ru de s veseljem pozdravlja kričanako-sooijalno gibanje."
Uvod tej resoluoiji so jo glasil v prvotnem tekstu:
„Obrača panaj so tudi vsa skrb na povsdigo versko-nrav-stvenega in dinastičnoga čuta, na izvedbo--— itd, itd.
Ta uvod se je premonil po želji naših zaupnih mož.
K tej točki se je oglasil-naš zaupni m<>t gospod Fran P o d g o r n i k, naglasujć potrebo velikega denarnega zavoda, ki bi paralitoval delovanje sličnih nemških društev, zasnovanih v ta namen, da po slovenski zemlji snujejo industrijalna podjetja in »prav'jajo naša zemljišča v tuje roko.
s krasnimi zelenimi ialuzijami, V njegovej bližini rasejo stari, velikanski kostanji, dvor pa je podoben prelepemu vrtu, v katerem vidii že v zgodnej pomladi milo hiacinto in prelepe rnemono.
Lepo pomladnje jutro je. V odprtem oknu se večkrat prikaže veder otročji obrazek, po dvoru pa stopa strežaj, prepasan čez prsi in ob boku z raznimi trakovi, ter večkrat, kakor ravno nanose njegova služba, obstoji na pragu velikanskega vboda.
Dvor jo od vseh strani obdan s močnim, gostim železnim omrežjem.
V začetku pomladi leta 1848. obedovalo je v tem gradu trinajst oseb pri enej in istej mizi. Vsi so bili udje ene družino z imenom „BArdy". Na gorenjem delu mizo jo sedela stara, onemogla gospa, soproga umrlega Antona Bdrdjja, starka osemdesetih let, popolnoma sive glave. Vse njeno bitje kaže komaj sled življenja in gibanja, mrtvaško-bledo obličje je polno gub z globoko vdrtimi očmi, postava njena je upognena in skrivljena. Naj so ozre kamorkoli, njon pogled je vedno kviiku obrnjen, kakor je to opažati pri po-
Potem je še priporočal, naj bi se znsnoval jiden osrednji delavski list, kateri bi v pravi sklad spravil delavske interese t narodnimi in verskimi, in da bi se posebno delavci ščitili pred anarhističnimi socijalisti, kateri v resnici iirijo krive nauke ter pridobivajo slovensko delavce m iste. Pošteni delavci potrebujejo nn vsak način podpore in zvriilni odbor naj skrbi ta to.
Ta naša nasveta ne sicer nista vsprejela v resolucijo — kakor se tudi z druge strani k tej točki stavljeni nasveti niso vaprejeli — toda izročila Rta se izvriilnemu odboru na uvaženje.
Resolucija VI. ne je vsprejela v nastopnem tekstu :
„Kostatuje in obžaluje se, da se je doloma osobito na Kranjskem zapustil slovenski narodni program, a ustvaril drug program, v katerem se slovenska narodnost ne nahaja kut Binoter in kateri daje potuho popustljivosti in brezbrižnosti v narodnih vprašanjih, kakor osobito na obžalovanja vreden način dokazuje od slovenskega deželnega odbora kranjskega izdana in od to strani odobravana prepoved samoslovenskih uličnih napisov v Ljubljani.
Priznavajo se pa načela katoliSke vere kot trd en temelj razvoju slovenskega naroda, ter so izreka ž<*lja, da bi na tej in na narodni podlagi zložno sodelovali vsi Slovenci v težkem boji za narodov obstanek.*
K tej resoluciji naši zaupui možje niso nasvetovali nikakorine preinembe.
Resolucija VII.
se je vspreje'a z nastopnim tekstom :
Sedsj orgnnizovano delovanje v vse te riamone nu Koroškem, Primorskem in Štajerskem naj pripoznajo in krepko podpirajo vsi Slovenci In Hrvati. N« Kranjskem pa naj so v iste nomeno združijo in organizujejo vsi Slovenci pod starim imenom slovenskih rodoljubov kot „narodna stranka"; njeno d-.lovanjo naj vkupno z odborom zaupnih mož vodi zvršilni odbor v Ljubljani, kateri bodi tudi v neprestani delavni dotiki in vzajemnosti s političnimi vodstvi izven Kranjskih Slovencev, oziroma istrskih Hrvatov.*
V dosego organizovanja narodnega dela in vzajemnosti med nami vseh pokrajinah naj se skrbi za jednotno postopanje narodnega časnikarstva in za krepko podporo iatemu v duševnem in gmotnem oziru Posebno na) se skrbi za ustanovo skupnoga organizacijskega fonda.
polnoma slepili ljudeh. U>ka so jej trese, glas ie bolj, lo njeno velike goste, Bnežno-bole obrvi im&jo, rekel bi, nekaj ginljivega na aebi.
Na desnici sedi jej najstarejši sin Tomaž UArdy, mož med petdesetimi in šestdesetimi, z zppovedajočinp, živim, izrazitim obrazom in nabranim čelom.
Lasjo so mu gosti in vidoti jo mej njimi le malo srebernih niti. Pogled njegov jo oster in skoro neprenesljiv ; postava pa mu jo visoka, ravna, nkoro zatognena. To vam je prava tipična podoba iz redkih vrst prastarih aristokratov.
Njemu nasproti sodi ljubljenka vse družine, JolAnka, nežno, nebeskolepo, petnajstletno dokle, Velike plave oči obdajajo svilnate trepalnico, njen obrazek je bel, proznrnočist in le tedaj, kedar se nežno n-iHmejo, ga oblijo rožnata rudeČica; rumenkasti lasjo »o gosti in tanki kot svila.
Med ostalimi udi družine bili ete še dvo gospo: domača hči udova Katarina Katalin in mlada ženica, soproga najmlajšemu sinu. Na desnoj štreni zadnjo jo sedolo malo deto
Politiške vesti.
Državni zlior. (Poslanska zbornica). DAr tako je : resnični odnoiaji so ven-dai-le močnejši nego pa dobra ali pa slabi volja Ijiidtj. Resničnost tega reka doknzala nam je zopot razprava o proračunskem provizoriju od minole sobote : vzlic modremu in tudi jako previdnemu sklepu mogočnih kon-linovanih ctrank, da morajo mirovati politička in ndrodna vprašanjn, sililo so minole sobote taka vprašanja uprav elementarno silo na dan. Kakor da neizprosna ironija navlašč proganja ta nai pnrlumr titarui zistem : tembolj ko bi hotel zapirati vrata politiškim in narodnim uprašanjem, tem hujšo nilijo ta vprušanjo v zbornico. Čj bi se ne bilo to io poprej zgodila, dovela bi bila razpravA od minole sobote ud alsurdum uprav eno zahtevo koalicije — da naj so namreč umaknejo politiška in mirodna vprašanja —, na kojo hoče v prvi vrsti opirati svoje delovanje. Ta razprava jo bila em'nentnu politiik«'ga snačaja : vsi govorniki so so bavili bore malo s proračunom samim, pač pa s političnimi in narodnimi vprašanji. Tej sili se niso mogli izogniti niti gospodje ministri Plonor, Uacquo-hero, Schimborn in Madejski. Prostor nam no dopušča, da bi danas poročati obširnejšo o izjavah gospodov ministrov in se moram<> omejiti na glavno misli.
Gosp. minister Plener jo naglašsl: da krona želi razširjenja volilne pravico, da se volilna preosnovA gotovo doženo v tej sesiji, da so bodo volitvo po novem zakonu gotovo vršilo v — letu 1807, da jo koalicija ros u m o t e n z i s t e m, da pa odgovarja faktičnim odnošajem.
Minister Ita«'qiiehem jo naglašal, da so slovenski tuiiijon v Trstu ni odložil vsi o d prepovedi c. k, na-to e s t n i š t v a, da je namestnik lo oposoril škofa na mogočo nevarnosti, da se namestnik ni izjavil, da no bi mogel jamčiti ta vt-držovanjo miru; da so izvajanja Spinčičeva opirajo lo nn govorice ter d a » smatrati kot rosno vest o dogovoru med Italijo in Avstrijo za varstvo posestnega stanja Italijanov. Tuk dogovor jo le v domiiljiji Spinčičevih poročevalcev.
Minister grof Schonborn je rekel, da se je afe'-a o uradnih napisih po Istri pretiravala tako t italijansko kolikor slovon-ske atrani; da so naredbo gledu rabo jetikov pri sodnih oblastih deželnega višjega »mdiiča tržaškega jako stare, kajti že minister lierbut jo zaukazal sodnim Ooblastim, du morajo uradovati slovenski, kjer je prebivalstvo slovensko, Prodno jo nastopila sedanja
v majhnem naslonjači, igraje se «6 srebrno žličico in nerazumno bebljaje. Učilo se jo revče baje govoriti in jesti. Vsi navtoči bo ugunjevali njtgovo bebljanje in mu ustrezali z jedili.
Na spodnjem koauu mizo pa sta sedela oden tik drutega dva moža. Prvi jo Josip, soprog zadnjič omenjene mlade gospo, mož uzornulepega obraza, okrašenega z velikimi črnimi brkarni. Krog njegovih usten vedno igra nasmeh nebeško blaženosti. —■ Drugi, zraven njt>ga sodeči mjž širokih pleč, orjaško postavo in razjedenim obrazom, ju njegov brat Uarnaba. To vam jo resen, molčeč člo-vok nezaslišane jakosti in ž^ietnu moči. Silno svoje ruke ima naslonjene ob mizo; dolgi lasjo pa so mu priprosto navzad počesani. Vsled pikastega obraza no nosi ni brade ni brk. Rame njegove so uprav herkulake. — Sploh kažo vsa njegova postava nekaj staro-voško-orjaškega. Vede se pa tako priljudno in dobrotljivo, du bo pri tem popolnoma pozabi na njegovo zoporno zunanjost.
(Dalje prih.)
vlad« bili »o po neliaterih krajih dfo- ali ce!6 trojftiCni napiti. Minister ne more pritrditi isjavi posl. Ri»iij«r da eo t Primorju le Italijani poklicani igrati važno ulogo t politiikem in 8aoijaln«ai pogledu.
V	jezikovno mešanih krajih treba gledati na to, da porotniki rnuoejo je-*ik rasprave; ako pridejo v zapiike porotnikov taki, ki razumejo samo italijanski, potem ni »meti isključiti onih, ki razututjo •amo sloTentki, Gleđć afere o napisih treba s jedce strani pofttevati Število Slovanov, na drugi pa ni smeti viharno lahtevati, da se kar hkratu odpravi, kar se je rasvilo po sgodofinskem procesu.
Potem je govorii le minister ea nauk Madejski, ki pa je polemizoval s kričan-sko socijalnim poslancom d.rom Scheichorji>m,
Zatem se je usula cela ploha popravkov vso križem, pri 6emer je posi. BarUli imo-no»al Spinćiča lainikom, a je dobil aa to tudi primerno lekcijo od našega poslanca.
V	Italiji je res prišlo do velikanskega Skandala po objavljenju pisem, predloženih po bivšem miniaterskem predsedniku Giolitti. ju. Nekoliko podrobnosti priobčimo v večernem isdanju.
Različne vosti.
Podtljenje. Nj. Vel. cesar podelil je sve. tovalstvennmu tajniku tr4a*kega dež. sodišča, viteiu Wolffu, naslov in dostojanstvo sod-nijikega svetovalca.
Eluscheflfl občinski tajnik. „II Piccolo" dobil je is Poreča briojavno poročilo, da je upokojeni name»tnittveni svetovalec vit. Elu-•ch(,gg (»blagega' spomina I) imenovan ob. Aintkim tajnikom v Poreču. Gospodu vpoko-jenernu viteiu nafte skromne čestitke na •lnžbici. Poreiki občini pa nai poklon, da si je znala izbrati tak6 vrlega tajnika!
Sutor na ultra crepldam! Po nase: „U čevlje sodi naj kopitar" ali pa jasnejše: „Ne vtikaj se v stvari, ki ti niso mari !M To velj. za naš mestni sv6t, ki se drzno vtika v cerkvene stvari, ki 30 mil toliko mari, kolikor nam italijanske finance. Kakor smo bili že sporočili, priredil je mestni svćt ogorčeno „denuncijo" o .protinarodnem postopanju" tržaškega škofa, katero je hotel od-poslati sv. Očetu. O tem so razpravljali, kakor znano, tudi v poslednji seji mestnega sveta. No, ces. namestništvo pa je vložilo modri svoj .veto" proti odpošiljatvi te „spomenice", to je, razveljavilo je dotični sklep mestnega sveta. „Piccolo" se jezi, zakaj niso te »spomenice" že davno odposlali, ampak čakali, da ji je namestništvo zavilo vrat. Prav jim bodi! Kaj ima mestni svet opraviti s cerkvijo ?
Okrajno aodiiče v Dolini. Ker se ne da tajiti, da je sodni okraj Koperski veliko preobsežen, nasvetovali smo tudi mi žo opetovano, da bi se ta okraj rasdelil, oziroma, da bi se zasnovalo novo okrajno sodišče v D o« lini. Stvar se je tudi že priporočala v državnem tboru in nkrajni čas bi bil, da bi slavna vlada vzela v pofttev to žoljo, katere ne goj<$ le Dolinci sami, ampak tudi ves oni veliki dol prebivalstva sodnega okraja Koperakega, ki trpi veliko Škodo na tem, da mora delati neopravičeno dolgo pota, ako hoča priti do sodiiča.
Hvaležni smo torej gospodom poalancom Laginji in tovariSem, da so zopet sprožili v poslanski zbornici to poreč« vprnšanjo V seji z dne 11. decembra stavili so namroč nastopno interpolacijo do njegove ekscolonce, gospoda ministra za pravosodje :
. Je-li njegova okscelenca voljan povspo* Siti dovriitev Že zapričetih preiskovanj, me-rečih na to, da so prerassožni sodni okraj Koperski razdeli in da se osnuju novo okrajno aodiSče v občini Dolinski.
Dr. L a g i n j a, S p i n č i č, dr. Gre-g o r o i č, dr. P e r j a n č i č, Biaukini, dr. Va-Safy, dr. Lang, dr. Brzorid, Spindler, Račin, Tekly, Eim, dr. Kur«, Dapar, Foriuanok, dr.
Dvorak, dr. Pacak, dr. Kaizl.
.Concertiati d' importazione" nazivlja židovsko-,liberalni* (PP) ,11 Picoalo" glasbone umetnike, ki so — slovanskega rodu. Temu mu jo dal povod poslednji koncert minolega petka, v katorem je nastopila i gospa Pod-goroik-Tolomoj, o katero glasbeni umetnosti je v Trstu slišati le jeden glas, in ta je: ona je bres dvombo nujizbornejSa pianiHtinja v
Trstu. Ker pa umazana „Piceolova* vest neče
—	kakor po navadi — priznati resnice, napisal je namesto laskave kritike vest tcon* eortisti d' importazione", v katero izliva ves smrad umazane svoje duš*. Ig vsake besedice videti je onemoglo njegovo s»vraStvo proti vsemu, kar je slovansko in to le a.radi tega, ker je slovansko. In to pr saava kar brez ovinkov! C«i6 toliko neiraaco jo, da itj.ivija, da jo umetnost sicer mednarodna, toda .bratski" vezal bi se v glasbi le t Nemci (nič !), ker je njih glasbena umetnost vredna občudovanja, iu pa — čujte in strmite ! — ker Nomoi niso novarni italijanski narodnosti v Trstu!! To jo pa že taka umatana podlost in niskost snačaja
—	da ne rečemo neumnost, — kakorSne je najti le pri umazanem Židu i le „Piccolo". Zato temu Židu prepuSčamo tudi veselje na osebnih napudih, kakor 10 11. pr. ,giorna-listi sliavi", bedasto očitanjo sodelovanje pri „foate motodio-cirilliano" itd. Da bi slovanski umetniki — česar nas Bog obvaruj — sodelovali v prid družbe »Lega nasioniile". kovali bi jih „Piccolovi" Židjo v zvezde; o tem smo uverjeni.
Samo eno bi omenili v dokaz židovskega „liberalizma* in podlosti. Slovanski glasbeni umetniki in umetnioe ao aooneertiiti d' importazione44, ker niso rojeni v Trstu. Kaj pa so potem laftki muzikantje in gleda-liični .bajazzi", ki prihajajo *emkaj k onkraj jadranske luže P To so pa »artisti divini", ali pa vsaj tprofeasori" (reeto: profetstoaisti), če lo znajo količkaj bronkati, ali pa dreti so po sekiricah. Čemu so pa Italijani ia „bratja"? Saj jo to že dovolj viroka povzdigovati in hvalisati jih tam, kjer ni najti niti najmanj* Sega viroka. Zatorej nam je jako malo mari sa „appoggio della štampa italiaua*, kajti slovanski umetniki so aadovoljni, da jih po anajo Slovani, in vsi oni ki umejo sploh smisla sa pravo umetnost. Umetnost pa jo sploh previsoka, da bi jo mogli rasumoti ^Piccolovi* Židjc in da bi jo moglo doseči r jih blato.
Tržaške ljudska iola. C. kr. namostoi-St?o ukazalo je, da jo pričeti pouk tudi t prvih razredih (prvih tečajih) javnih in zasebnih ljudskih Sol. Pouk je pričel včeraj in s tem so stopile Ijudjke Solo v Trstu v normalno svoje stanjo.
Iz Št. Patra na Krasu nam pišejo dne 12. dec. 1894: (Posledico sadnje do-želnosborake volitve.) Volittf d«ž. poslanca je končana, h tem tudi voMni boj. Sedaj se bojujemo lo ie s posledicami ! Ka-ko&en vspeh bodo te imele, je nam Že deloma znano, doloma pa pokaže pribodnjost. Nasprotna stranka, katera je pri zadnji volit vi volilnih mdž popolnoma propadla v naSi občini, Se vedno ne miruje. MaSčujo se sedaj s tem, da hoče svoj poraz olepSati na ta način, da jo uvela kazensko postopanje proti nekaterim tukajšnjim veljavnim volilnim možem. Veselila se jo že na vspežen izid preiskave, ali kakor imajo zadnji čsa povsod „smolo", tako bo tudi t zatožbo obsedeli na „smolenem stolu*. Sedaj je jasno tudi njim, da se državno pravdniStvo drži praviooljobnega gosta: „da se dveh strank pravica dozna, treba jo slišati oba zvona". Tega gesla se je zatošena stranka držala, pričakujć izida z mirno vestjo, uver-jena, da državno pravdniStvo ima jedno in isto postavo sa naSo stranko, kakor ta tožnika gosp. ,Petra", kateri ima .pravico iti na Dunaj, kjer denar delajo", kakor je trdil ta gospod pred volitvijo. Posledico ne zaoBtarejo tudi za tega gospoda, kajti, kakor čujemo, so vsi dotični možaki, kateri so bili obrekovani, uložili toibo radi obrekovanja. Vedoremo I
Skrajni čas bi bil, da so prido v olrom oni tu kuj šiiji stranki, katera napada na vse mugoče načine tukajšnjo rodoljube in poštene kmete. To sejanju prepira mod občane jo lo »golj „manever*, naperjen proti županstvu,dasi je bil ukrajui čas, da je priAlo županstvo v nove spretuejšo roke, Četudi trosijo nekitteri o se-dunjem županu, da „veliko govori, a molo stori". Ta izrek bi poč veljal za nasprotnike, kajti oni si liApajo stoj klobuk z mnogoka-terim perosoem sedanjega g. župana.
Noovrženo je, da so sedanje županstva trudi že dve loti, da odpravi nered. To pri-znavfljajo co!6 nasprotniki sami. Koliko so je žo storilo, smo čuli žo večkrat in tudi vidimo,
Ouj fino tudi, da se je uvela dotična preiskava, katera naj dožene, kako je gospodarila nasprotna stranka na Škodo občino. Zuželeti
bi bilo, da bi g. Župan storil svojo dolžnost ter naj bode uverjen, da pridejo za občino »a 18 dolgih in slabih let tudi dobra leta.
Radovedni smemo biti že sedaj, kako bode potem nasprotna strank* »tiskala glave se svojimi somišljeniki, ali bode morda tudi potem agitovala „na korist obč;ne* P
Guspoda župani pa prosimo Se jo-denkrat, da pokaža svojo oblast ter nas reSi v prihodnje občinskih doklad ; saj čujemo, da bode ns$a občina za precejšnjo svotico na boljšem. Beg daj!
Radovi dni davkoplačevalci.
Policijako. Polic, agent g. Ileiden prijel jo v ulici Miramar 721etnega berača Antona Gregnriča \?4 Trsta kor je prosjačil po pro-dajalnicah. Priskrbel mu je hrano in stano-novanje. — Mestni stražarji zaprli so zaradi prosjačenja 64letnega mlinarja Ignaca Obrezana iz Pudgradti, TOletnega težaka Jakoba Kranjca iz Celja, 73letn«'ga Josipa Pekriča iz Dutovelj, 52letnrga Franja Pensa, 52letnega Josipa Kiitterja in SOlotnegs Viljelma San-<vna( poslednji trije iz Trsta.
Predvčerajšnjem na vsa zgodaj zaprli so lOletnega zidarskega pomočnika Ivana M., po domače zvanega „C^val", sfanujočega na Vrdelt hftt. 725, kur jo izvrSil razno tatvine.
—	43lotnega težaka Josipa S. iz Gorjan skega zaprli so, k*r se je vrnil v Trst, dasi je bil že izgnan od tu.
Koledar. Danes (18.): Gracijan, Sk.,f; Desiderat. — Jutri (19.): f Kvatre. Neuie-zij, muč. — zadnji krajec. — Solnce izido ob 7. uri 39 min., zatoni ob 4. uri 13 min.
—	Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 8 stop., ob 2 pop. 13 stop.
Loterijska številka, izžrebane dno 15. t. m. Doo*j	29. 3, 79, 56, 18.
15, 70, 18, 3, (19. Inomost	8, 81, 86, 65, 10,
TemeSvar	57, 52, 73, 7, 28.
Najnovejše vesti.
Pazifl Itf. Do včeraj zveCer je volilo nafiih v Tli. razredu 73G, nasprotnih 307. Odbitih je bilo nagih vsled rešitve okrajnega glavarstva kakih 70, nasprotnih pa le 20. Potem pa se Se tožijo Italijani 1 Pazin 17. Volitev III. razreda ie zavržena. Naših je glasovalo ukupno 031, nasprotnih 359. Nasprotniki sila poparjeni.
Opatija 17. Veliki vojvoda Ferdinand Toskauski in soproga doSla sta danes tu sem ter se nastanila v letovišču Amalija.
Dunaj 17. (Prslaoska ibornica.) Minister za pravosodje je na interpelaejo dr. Laginje, radi razsodbe deželnega sodišča v Trstu, a katero so jo naložilo uredniku „NaSe Sloge", da jo moral v svojem listu priobčiti italijansko razsodbo, odgovoril tako, da ui Slo v tem slučaju toliko za razsodbo, ampak da se priobčijo nekateri popravki ter da je bil sa to merodaven g. 39. tiskovnega zakona. Naj-viije sodišče da jo že enkrat zavrnilo jedno sličao pritožbo.
Poslanec L a g i n j a interpeluje radi smrti nekega vojaka v Istri, a katerem se je reklo, da je umrl na suSiei, v resnici pa je umrl vsled krvotoka, nastavSega po pretepanju.
Rim 16. Zasedanje zbornice se je odložilo nenadoma. Tako je lusvetoval sam Crispi kralju, ker se vlada boji Škandalov. Danes
bo bo seAli poslanci posamičnih opozic^jonal-nih skupin tnr so sklenili uložiti protest proti odloženju zasedanja, — Giolitti je pobegnil v Nemčijo, drugi pa menijo, da v Avstrijo.
Pariz 16. Pogreb predsednika zbornice Burdeuu-u je bil sijajen.
Trgovinske braojnvka.
aadtmpeiu. Pieninn za spomlad I74-S7f Korns* ia jeneti 1H95 7.04 <io 7.04 Oth* ta mlml &<*4-5»5 Iti ror* I 25-f>-35. Ko-aza stara 5-50 in fy70.
Pivnica do»r od 78 kil. f. «-«0—6 «5, od 7S kil. f. « 65- 6 70, od flO kil. f. 0 70-6 75, o4 BI kil. f. «75-0 80. od 8» kil. fi>r «80—«85. /cfnmii «20 — 8 10; proBn t3'O0—6«0. PS^nica: Zmorne ponudbe. Popraleranj« omejen« kupci rezervirani. Kupčija rnlafna. Cea« mirne. — Prodalo s* je 18 0 0 metr, itot. Vrsm«: lepo.
fraga. Nernlinirnni nlndkor m <Uc«mb«r f. 1l «7, januar f, 11.75. Ma o bolje.
Praga. Centrifugi novi, postavljan v Trst in n carino vred, odpoiiljatev prccoj f, '28'25 -88.50 Hov. maro f. 28.50—28.75 Concasnč za november-mare 29 2* —•—. Četvorni za november 10'—. V glavah (sodik) ka konoc decembra 30 —
Havra. Kava Kanto« good nveraga aa 4e««mk«r •o. za april 85.—.
Hamburg. Bant.i* good averngn za 4ecsnib«i TI.—. mare 68.-, maj 67-—.
Dunajaki
bona IBM
Vtm d«o«mbra
Državni dolg v papirju
n „ v srobru , Avstrijska renta v zlatu « n v krouah Kreditne akcij*
predvčr. . 100.-. 100 05 . 124-40 . 98 10 39'i «0
London 10 Let........124.20
Napoleoni .........9-88'/,
100 mark..................60 90
100 italj. lir........46-55
danas
100— 100 05 19».— »790 B95-B« 194-30 t'87'/, 60.92'/, 4« 40
Gostilna „Allf An t i eo Moro"
ulica Solitario 12, (po dnmale pri , frttfičkovcu") priporoma modro frankinjo po 40, doinmtn frnino po «5W, belo vipavsko'po 36 in ,Rle*Ung' po 40 it/, liter.
—	Dobra k uhinja in po ceni je vedno na raapolago. Za družinsko uporabo od & I. naprej 4 nč. cenej«.
—	Driei »r gesla: , Rojak k rojaku", pri porota ne podpisani za obil obisk. Anton Vodopivtc,
gostilničar.
MiiinmniNimiiiiiiiim
Otvoritev novega
prenočišča in restavracije j Al „Moncenisio" i
Piazza dalle Lsgna At. I in Via Torenta. !
Podpisani priporoča slavnomu potovalnemu	!
občinstvu svoj« popolaoma novo sezidano in	i
elegantno vrejeno prenočiifo ne restavracijo	1
po šmarni ceni in poitsni postrežbi.	!
8« itovanjem	1
A. Tuzzl. iiH^IIHIHMIMMHIIHMIll1
4-duevni odkaz 8'/,%
90- „ 3°/»
FILUALKA
c. lcr. um. aTstr, Milp za?ofla
/.a trgovino in obrt v Tr»tu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih aa V napolesnlh aa
30-dnevni odkat 2V. 3-mesofni „ V/*/n
, , «- . „ «'/»•/« Za pisma, katera »e morajo isplakati v sedanjih bankovcih av«tr. velj,, stopijo novo obrestne takse v krepost s dnem 4. febrnvarjn, 8. M»ru-vnrja in odnosno 2. maroa t. 1. po dotifinik ob javfth.
Okrožni od del.
V	vrsdn. papirjih 2% na vsako *voto.
V	napsleonlh brez obresti.
Nakaznice
in DuuAj, Pr;tgo, 1'eAto, Hrn«, Ltov, Tropavo, Reko kakor za Zngrub, AraJ, Bielits, Gablons, Orade«, Hcrnianstadt. Inomost, Golovec, Ljubljana, Line, Olomuc, Keichenberg, Satil in Holnograd, — bres trofikov.
Kupnja in prodaja
divii, kakor tudi vnov6onje kuponov pri odbitka 1°/M provizije.
Predujmi.
w vsakovrstna v p 1 a £ 11 a pod ugodnimi pogoji, jamčevns listina pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londona ali Parizu, B«r-linu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrsdnosti obrosti po pogodbi,
Vložki v pohrano.
Sprejemajo so v pohrano vrednostni papirji, slat ili urebrui dunar, inozemski bankovci itd. — p« pogodbi.
Nafia blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansko v italijanskih frankih, ali papo dnevnem cursu.
Trst, 31. januvrja 1894.	2 24
vrttdnoHtij, 24- 22
Sprejemajo
Na
Dichterjeve sidro-omarice za gradnjo hišic
f.0 alej ko prej nodosi 2one to so najpriljubnejče božično darilo otrokom, ki so čez tri letu stari. Tudi cenejše nogo vsako drugo darilo, kajti ono trpijo mnogo let m jih jo moći colo po dalj&em času popolniti in po-vccati. Pristno	1
■idro-omarioe ■ kamenčki
Jedi,no ki jo v vseh deželah žela nepristransko pohvalo, in katoro VHak, ki jo pozna, \v. pro-pričanja dulje pri poroča. Kdor se So ni soznanil s tem sredstvom, da hc otfok igrajo prijetni zabava, katori iKri skoro ni najti pri more, naj si naroči Čim l.itr.ije od (>od-pitone lirtuo no7o hogato ilustrovani cenik in naj čita v njem natisnjena miionja, ki so izredno laskava. Pri kupo-vanj t Blagovoli naj kp izročno zahtevati: aichterjeve stdro-omsr oe s ka menćki za gradnjo hlilo (Hiobter^ Anknr-
SUlnbaukast en) j„ „nj so odločno odkloni vsaka omaric« brez tovarniško znamke sidra; kdor to ne stori, dobi lahko posnetek, ki jo menj vreden. Zato o vzoti lo »lovoče pravo omario^, ki se dobe za cono !I5, 70, 80 kr. do 6 gld in višo in so
vjzalogi v vaeh fln^jilh trgovinah x lgračsimi Novo! Itichteriovi" strpljivostno igre: Jajeo Solumbovj str^^A t.iu.u - t -i preganjalec muh ali trm. Cena igri 35 kr Kt "tZo 8 iid'^m |	U 3 '
F. Ad. RICHTER & Cie.,
I. avstro-ugorska c. in kr. priv. tovarna sidro-omaric s kamenčki za grajenje hiii«.
in! s
n! i S
- "it
mw

Lastmk politično druitvo .Edinost' - Isdav«tolj in odgovorni urodn.k : Julij Mikata. - Tiskarna Dolenc v TrstuT