i/Cvfrdriik »Ustanova sotrudnikov se bo razširila v vse dežele po vsem krščanskem svetu. Božja roka jo podpira. Sotrudniki bodo širili katoliškega duha. Sem utopist? In vendar sem o tem prepričan!« Don Bosko v MB XVIII, 161 Sotmdnik vcerai, d; Sveti Janez Bosko - ali ga poznate? Vsekakor. Don Bosko spada med zelo poznane novejše svetnike pri nas. V mesecu januarju smo se po salezijanskih župnijah pripravljali na njegov praznik, ki smo ga praznovali 31 .januarja. Delo, ki gaje don Bosko začel, se še danes in se bo tudi v bodoče širilo pri nas in po vsem svetu.»Onje neizpetapesem, kise bo pela tudi prihodnja stoletja.« Salezijanska družina na Slovenskem danes združuje: • SDB (salezijanci don Boska) in • HMP (hčere Marije Pomočnice), ki so posvečene osebe, • DBS (don Boskovi sotrudniki), • DBP (don Boskove prostovoljke), • don Boskovi bivši gojenci in gojenke, ki so laiške skupine v tej družini. Vtem članku bi se rada osredotočila in predstavila DBS od ustanovitve do danes. Don Bosko je začel uresničevati načrt o sotrudnikih že leta 1870.1876. leta je dosegel dokončno obliko združenja. Versko zvezo svojih sodelavcev je imenoval Salezijanski sotrudniki. Poleg duhovnikovje ta zveza združevala laike - može in žene iz vseh slojev, ki so bili opora ustanovam, katere so bile po Božji previdnosti zaupane don Boslai. Pomagali so mu ne samo včeraj, danes, jutri z delom, ampak so ga podpirali tudi finančno in materialno. Za sotrudnike je napisal pravilnik združenja in ga posredoval papežu Piju IX. Le-ta gaje 9. maja 1876 potrdil. V njem so bili zajeti naslednji nameni: - delati dobro sebi z zavzetim krščanskim življenjem, - pomagati salezijancem pri njihovih delih in - »odstranjevati« zlo, ki grozi mladim. Kot pripomočke za delo je svetoval: - katekizem in duhovne vaje, - podpiranje duhovnih poklicev, - širjenje dobrega tiska, - molitev. Salezijanski sotrudniki so se kmalu začeli širiti izven meja Italije, zato ni čudno, da so v Slovenijo prišli že pred prihodom salezijancev. Pod vodstvom katehetajaneza Smrekarja so pripravili teren za prihod salezijancev na Rakovnik. Velika so bila dela salezijanskih sotrudnikov na Slovenskem. Žal sta vojna in povojni čas onemogočila vsakršno obliko organiziranosti in združenja. Kljub vsemu pa je ostala zavest sotrudnikov živa, zato so našli druge oblike dela in srečevanj. Razmere pa so se leta 1960 začele znova spreminjati. Leta 1971 so na XX. vrhovnem občnem zboru salezijancev dali nov poudarek sodelovanju s sotrudniki. Obnovilo seje združenje sotrudnikov, ki so dobili ime Don Boskovi sotrudniki (v nadalje DBS). Skupine DBS so zaživele v večjih salezijanskih centrih, predvsem pa na Rakovniku ob Mariji Pomočnici. Večja skupina iz celotne Slovenije, sestavljena iz starejše in mlajše generacije, je tako leta 1997 na Rakovniku izrekla obljube. Člani te skupine danes po svojih močeh in možnostih delujemo v centrih Rakovnik, Sodra-žica, Maribor-Veržej, Sentjošt in še kje. Vključujemo se v delo v svojih župnijah in pomagamo pri vzgoji mladih, saj je naše delo povsod tam, kjer živimo. Naša naloga je z zglednim krščanskim življenjem vnašati don Boskovega duha povsod, kamor pridemo. Ker je biti DBS poklic, živimo in delamo, kakor nam narekuje pravilnik apostolskega življenja (PAZ). Redna srečanja imamo v vsakem centru po dogovoru, ne- HSBP1 Hi f , ' t £.\ MAREC-APRIL-2003 ► VSEBINA esem tisočerih grl uhovnost zavzetega odnosa - mag. Franc Maršič_ V slu/bi bulom - s.unld! /ulicin di.akon eroučiteljica svojih otrok - prof. Tone Ciglar_____________________ užlja, dom Emavs, 100 let cerkve - s. Kalapiš.j. jelen plitev ob sliki, vi ste luč sveta trok med otroki - Marko Kocuvan Dr. Janez Janež, ob 90-letnici rojstva - Tone Ciglar Rakovnik, naš skupni dom - Janez Potočnik bvestila — programi Salezijanske mladinske pastorale in drugi SV izhajav55narodnihizdajah,v24jezikihinv151 državah, kjer delujejo salezijanci (letna naklada je nad "lOmilijonov izvodov) iri sicer: Antili (Santo Domingo) Argentina Avstralija - Avstrija - Belgija (Flam^ka) - Bojivija - Brazilija Centralna Amerika (Salvador) - Češka -Čile - Ekvador Filipini - Francija - Haiti - Hrvaška - Indija 5x (angleško malayalam,tamil,telugu,hindi)-Irska-Italija-JužnaKorej; Kanada- Kenija- Kitajska (Hong Kong) - Kolumbija- Kongc Litva - Madžarska - Malta - Mehika - Mozambik - Nemčije. Nizozemska Paragvaj - Peru - Poljska - Portugalska Rusija - Slovaška - Slovenija - Španija - Šri Lanka - Tajska Urugvaj - Velika Britanija - Venezuela - Zambija - ZDA New Rochelle 2x (angleško, špansko) - ZDA San Francisco (krepko tiskane izdaje prihajajo tudi na naše uredništvo). X X* t o* Salezijanski vestnik, Rakovniška6, p.p. 2404,1001 Ljubljana tel.:01/427.3028,e-mail:vestnik@salve.si, www.sdb.salve.si DAROVE za vzdrževanje Salez. vestnika in druge namene lahko nakažete na račun, vpišete namen plačila ter nas obvestite o namenu nakazila oz. prosite poštne uslužbence, naj tudi sami jasno vpišejo namen: Salezijanci, Rakovniška 6. 1000 Ljubljana. Račun: 24200 - 9004141717 sklic 00 06. kajkrat letno pa se predstavniki centrov srečamo na inšpektorial-nem svetu DBS, na katerem pregledamo in načrtujemo delo v centrih in v celotnem združenju. Srečanja se udeležita tudi g. inšpektor SDB, delegatka HMP in duhovni vodja združenja. DBS se udeležujemo tudi romarskih shodov, romanj in letnih srečanj salezijanske družine na Rakovniku. Vsakoletne duhovne vaje in obisk enega izmed centrov nam pomagata, da ob duhovnosti in družabnem srečanju dobimo novih moči in dodatno poglobimo sodelovanje ter izmenjamo izkušnje. Današnje razmere in organiziranost nam omogočajo, da se enakopravno vključujemo na mednarodni ravni. V Sloveniji se trenutno pripravljata dve novi skupini (Sevnica in Rakovnik), ki bosta letos izrekli obljube. Naše združenje je odprto za vsakogar, ne glede na starost, izobrazbo, poklic... Vsak je dobrodošel, saj vemo, da je dela veliko, sodelavcev pa malo. Zato se nam lahko pridružite v že delujočih centrih ali navežete stik s kom iz salezijanske družine, ki vam bo posredoval želene informacije. Prepričana sem, da ste mnogi izmed vas don Boskovi prijatelji. Svojo identiteto in pripadnost pa lahko še dodatno potrdite, če se nam pridružite. Don Boskoje na-mrečvedno želel vedeti, kdo in koliko je njegovih sodelavcev. Prav zato je že v svojem času zasnoval salezijansko družino kot danes deluje pri nas in v svetu. Za DBS Jožica Pregl, koordinator Vs DVON DVQMESECNIK 2/2003, letnik 76 (štev. 522) Glasilo za salezijansko družino Izdaja Salezijanski inšpektorat v Ljubljani Ureja uredniški odbor Urednik: Janez Potočnik Lektoriranje: Jerneja Kovšca Grafična priprava in založba: Založba Salve, Ljubljana Tisk: Schwarz, d.o.o., Vrhnika ISSN 0353-0477 ¿O W/f In f)tt svetu donBosku . za praznik LJUBLJANA - RAKOVNIK. Praznik sv. Janeza Boska smo na Rakovniku obhajali dve nedelji zapored: zadnjo v januarju, ko je bil med nami tržaški škof Evgen Ravignani, in prvo nedeljo v februarju, ko je don Bosku v čast prepevalo 1000 otrok. LJUBITI Z DON BOSKOVIM SRCEM Zadnja januarska nedelja. Don Bosko. Svetnik in prijatelj mladih. Bilje res človek velike vere, neizmernega upanja in goreče ljubezni: tako smo razmišljali po sv.obhajilu, ko so ministranti ob njegovo sliko pritrdili simbole treh teoloških kreposti. Don Bosko je bil res globoko Božji človek, poln darov Svetega Duha in je živel, kakor bi gledal Nevidnega! Ni napravil koraka, ni izrekel besede, ni se lotil ničesar, kar bi ne imelo za cilj rešitve mladine. Kot mlad duhovnikje Bogu obljubil, da bo do zadnjega diha živel za svoje uboge fante. Ob občutenem prepevanju mešanega komornega pevskega zbora Osti-Jarej iz Kranja, številnih duhovnikih in ministrantih je sv. mašo vodil tržaški škof monsinjor Evgen Ravignani in nas v tekoči slovenščini tudi nagovoril med pridigo. Med drugim je dejal: »To praznovanje naj bo najprej zahvala Bogu, daje v don Bosku dal svoji Cerkvi prijatelja in vzgojitelja mladine in tako nadaljuje svoje delo po vsem svetu po zavzetosti in ljubezni do mladih, ki sta značilni za salezijance in salezijanke.« Potem je spregovoril o don Bosku in njegovem načinu vzgoje ter sklenil z besedami: »Molimo, naj se tudi po naših župnijah najdejo duhovniki, ki bi znali živeti z mladimi in jih razumeti ... Posredovanju Marije Pomočnice, katere podoba je pred sto leti prišla v ta kraj, hočemo zaupati prošnjo: naj nam ona izprosi veliko ljubezni do mladine, da jih bomo mogli ljubiti z don Boskovim srcem!« ^^^ MAREC - APRIL • 2003 8. SREČANJE OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV Tisočglavi zbor. 43 otroških zborov z zborovodji, približno 1000 udeležencev, nabita rakov-niška cerkev. Zbori so prišli iz vseh koncev Slovenije: Ankaran, Bevke, Bled, Cerkni-ca-ministran ti, Cerknica-OPZ, Cemšenik, Dolenja vas, Gorice, Ig, Ilirska Bistirca, Ivančna Gorica, Izola, Jesenice, Korte, Križe, Lj. Rakovnik (3 zbori), Lj. Rudnik, Mengeš, Murska Sobota, Nazarje, Podbočje-Sv. Križ, Podlipa-Vrhnika, Polhov Gradec, Preska, Radovljica, Ribnica, Rovte, Sevnica, Stari trg pri Ložu, Sv. Jakob ob Savi, Škofije, Škofljica, Šmartno ob Paki, Šmartno pri Litiji, Tenetiše, Toplice, Trbovlje-M.M.C., Unec, Veržej, Železniki, Želimlje. LJUBLJANA Voditelj bogoslužja. Sv. mašo je vodil ravnatelj rakovniške salezijanske skupnosti Janez Potočnik in med nagovorom, ob spominu na Dominika Savia - don Boskovega pevca, povedal, kako je prav, da pojemo: Boguvčast.ljudemvveselje, pa tudi sebi v zadovoljstvo. Vodja in orkester. Vse niti prireditve ima že nekaj let v rokah salezijanski duhovnik Peter Pučnik (desno). Priložnostni orkester je sestavljalo blizu 30 mladih glasbenikov: učencev, učiteljev in prijateljev Glasbene šole Rakovnik. Aranžmaje za pesmi pa sta pripravila naša prijatelja Damjan Beovič in Dominik Krt. Dirigentka Tisočim grlom in orkestru je dirigirala gospa Polona Stegu in po eni skupni vaji pred mašo otroke pripravila na dovršeno sodelovanje pri sv. maši. Zborovodje posameznih zborov. Med tisočglavi zbor so se pomešali zborovodjevseh otroških zborov. Njihovo delo je bilo zelo veliko: že nekaj mesecev prej so začeli učiti svoje otroke celoten pevski program za mašo; kak mesec pred skupnim srečanjem pa so se zbrali na srečanju, da so se dogovorili o vseh podrobnostih. NOVI DOKTOR ZNANOSTI JANEZ VODICAR, doktor znanosti. Salezijanski duhovnikjanez Vodičar je 27. februarja 2003 na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani zelo uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Poetika kot vrh ali konec filozofije s poudarkom na iskanju možnosti govorice o Bogu pri Paulu Ricoeurju. Nalogo je izdelal pod mentorstvom prof. dr. Edija Kovača in somentorstvom prof. dr. Antona Jamnika. Novi doktorje nalogo zagovarjal pred nabito polno predavalnico Teološke fakultete. Ko mu iskreno čestitamo, mu obenem želimo, obilo Božjega blagoslova pri njegovem znanstvenem delu. ^^^ MAREC - APRIL • 2003 m svetit OB DESETLETNICI - POSVETITEV CERKVE čast sv. Janezu Bosku, in Vam, vsem članom skadarske skupnosti in vsem sobratom v Albaniji, v imenu sobra-tov ljubljanske salezijanske inšpekto-rije izrekam iskrene čestitke. Vaš praznik je na nek način tudi naš praznik. Veseli nas, da bo na vašem slavju navzoč tudi vrhovni predstojnik g. Pascual Chavez, deveti don Boskov naslednik, ki ga v imenu slovenskih salezijancev iskreno pozdravljam. S posvetitvijo nove cerkve se don Bosko na povsem nov način trajno vrašča v albansko zemljo, albanski narod pa ga sprejema za svojega. Izrekam priznanje vsem, ki ste si na različne načine prizdevali, da so velike "sanje postale resničnost". Želim, da postane don Boskovo svetišče v Skadni žarišče salezijanske duhovnosti in dela v blagor albanske mladine. Naj ob tem potožim, da salezi-jancem v Sloveniji v sto letih kljub zavzetemu prizadevanju zlasti v zadnjem obdobju zaradi različnih vzrokov žal še ni uspelo zgraditi cerkve v čast don Bosku. Zato vas prosim, da v novi cerkvi prosite don Boska tudi za nas, da bi tudi mi kmalu doživeli to, kar je dano doživeti vam.« SV. JANEZA BOSKA Prvi salezijanci so prišli v Albanijo I. Í992, po padcu komunizma. Danes jih je deset, delujejo pa v dveh skupnostih: v Skadru (tudi dva slovenska salezijanca) in v Tirani. V Tirani vodijo nadvse odmeven poklicni center s 500 dijaki in nekatere druge programe na področju mladinske pastorale (predvsem za mlade na obrobju). V Skadru so najprej vodili škofijskokatehet-ski center, že nekaj let pa poleg vzgojno-pastoralnih dejavnost delujejo predvsem po zaslugi naših sobratov Rudija Borštnika (spodaj, ob vrh. predstojniku) in Janeza Mirtka na področju vzgoje domačih poklicev (aspirantat, noviciat), kar že daje prve domače salezijanske poklice. Jubileja ob desetletni navzočnosti salezijancev v Albaniji seje prve dni februarja udeležil tudi vrhovni predstojnik Pascual V. Chavez (spodaj). 7. februarja 2003 je bil v Skadru navzoč ob posebni slovesnosti, ko je skadarski škof msgr. Angelo Massafra (spodaj v sredini) ob šte- vilnih duhovnikih in barskem nadškofu msgr. Zefii Gashiju posvetil novo cerkev sv. Janeza Boska (zgoraj). Vrhovni predstojnik je v pridigi med drugim dejal: »Ta nova cerkev naj bo znamenje hvaležnosti Gospodu za deset let salezijanske navzočnosti v Albaniji in naj vas spominja in spodbuja pri vzgojnem poslanstvu salezijanske družine za albanski narod. V obdobju prehoda, v katerem se nahajajo balkanske dežele, je nujno storiti vse, kar je možno, da bi mladi Albanci postali res soodgovorni v tem obdobju sprememb.« Ob koncu obiska je vrhovni predstojnik v Skadru sprejel obljubo sedmih novih mladih sotrudnikov. VAlbaniji imajo slovenski salezijanci še vedno vidno vlogo. Tudi zato je višji predstojnik slovenskih salezijancev Lojze Do-bravec poslal ravnatelju salezijanske skupnosti v Skadru, slovenskemu salezijancu g. Rudiju Borštniku, naslednje voščilo: »Iskreno se veselim ob vašem jutrišnjem prazniku, posvetitvi cerkve v Vi KRATKE NOVICE ■■Bi OBLETNICI ZAČETKOV SALEZIJANSKE NAVZOČNOSTI Pod geslom »Predvsem za mlade!« obhajajo salezijanci v Avstriji 100-letnico svoje navzočnosti (1903-2003). Njihov predstojnik dr. Franz VVoess vabi bralce njihovega Vestnika (Don Bosco heute), naj prisluhnemo mladim, kijih tako kot včasih tudi danes »žeja po človeku, ki bi imel čas zanje, ki bi se lahko usmerjali ob njegovem življenju, ki bi jim prisluhnil, ki bi se trudil razumevati njihov svet, misli in glasbo, ki bi jim -povsem preprosto - v življenju pomagal postaviti se na noge in jim hkrati ne pozabil usmerjati pogleda k nebu.« Devetdesetletnico prihoda pa obhajajo na Hrvaškem. Leta 1913 so prišli prvi salezijanci v Rovinj. Osrednje slavje je bilo 22. januarja na Knežji v Zagrebu, ki gaje ob 40 sobratih vodil hrvaški inšpektor Ambrozije Matušič. ■ ITALIJA - Turin. Obisk pri županu. Vrhovni predstojnik sa-lezijanske družbe Pascual V. Chavez je za don Boskov praznik, 31. januarja, obiskal njegov rojstni kraj in mesto Turin. Ob tej priložnosti seje prvič zgodilo, da je kak vrhovni predstojnik obiskal tudi mestno palačo in župana mesta Tu- rin, Sergia Chiamparina. Predstojnik je županu izročil posebno medaljo, zgoščenko in knjigo o don Bosku, župan pa predstojniku knjigo o mestu Turin, kije izšla ob priložnosti prihodnjih zimskih olimpijskih iger v Turinu. ■ ITALIJA - Namestnik Dalai Lame obiskal don Boskove kraje. Dadminsuren Natssangordj, ravnatelj bolnice v Ulan Bator-ju v Mongoliji in namestnik Dalai Lame, oblečen v svoja tradicionalna oblačila, je obiskal don Boskove kraje konec februarja letos, in zakaj je prišel v Turin? Predvsem zaradi čim tesnejšega sodelovanja s salezijanci, ki že nekaj let delujejo v Mongoliji, zlasti zaradi skrbi za najbolj ubogo mladino. ■ VATIKAN. Priznan čudež. Vatikanska zdravniška komisija pri kongregaciji za zadeve svetnikovje 23. januarja 2003 potrdila čudež na priprošnjo salezijanskega duhovnika častitljivega Avgusta Czartory-skega. Častitljivi je bil rojen v Parizu 2. avgusta 1858 in je umrl v Alassiu 8. aprila 1893. Pokopan je na Poljskem v Pr-zesmyslu (salezijanska inš-pektorija Krakov), kjer je na njegovo priprošnjo tudi čudežno ozdravel salezijanec Wladisdlaw Dec 1. 1989. ■ BOLGARlJA.Januarja je izšel zakon, ki prepoveduje vstop v Bolgarijo redovnikom in redovnicam. Med »žrtvami« so tudi trije salezijanci in sestre misijo-narke ljubezni. Predsednik bolgarske škofovske konference je skupaj s protestanti in muslimani že vložil protest pri državnih oblasteh. ■ INDONEZIJA. V Djakarti je ob don Boskovem prazniku kardinaljulius Darmaatmadja SJ posvetil prvo cerkev v Indoneziji, kije posvečena temu zavetniku mladih. ■ ANGOLA. Salezijanci iz Luan-de so prejeli državno nagrado s strani ministrstva za vzgojo za program Opismenjevanja za 1.2002. ■ FILIPINI - Manila. Na preteklem svetovnem srečanju družin v Manili konec januarja so imeli svoj program tudi otroci. Pomožni škof iz Manile Socrates Villegas jim je poskušal na preprost način prikazati Jezusov nauk - namreč, daje dovolj, če upoštevamo »pet prstov« za rast vveri: prvi-najpomembnejša je ljubezen, kot nas uči Jezus; drugi - pomeni poslušnost po zgledu Device Marije; tretji - pomeni delavnost po zgledu sv. Jožefa, četrti - moj prijatelj je Božji otrok; in peti prst - služenje. |J MAREC-APRIL-2003 n IzvlrlA Duhovnost zavzetega odnosa Ko se človek mora boriti za svoj prav - za večne resnice, ki nam jih po Cerkvi razodeva Bog sam -ne more ostati na pol poti, ali se najprej ozirati predvsem na človeka. Pa vendar je prav človek v središču odrešenja in prizadevanja Cerkve. V takih okoliščinah je velikokrat težko zavzeti pravi odnos do resnice in hkrati do sočloveka. V svojem misijonskem delovanju v Chablai-su seje Frančišek Šaleški srečeval na tak in drugačen način z borbenimi in napadalnimi kalvinci. Premagoval pa jih ni samo z jasnimi argumenti, marveč v enaki meri tudi s svojo ponižnostjo in dobrotljivo ljubeznivostjo. Leta 1602 je postal škofvAnnecyju in sije za tak koncept vodstvene, učiteljske in pastirske službe še bolj prizadeval. Za čas njegovega delovanja je značilno, da so se pojavljale manjše skupine zavzetih in osveščenih laikov, ki so si prizadevali za verski preporod laikov. Ena od pomembnejših med njimi je bila gospa Acarie. Poleg prenove redovniškega in duhovniškega življenja je bila prav to prednostna skrb tudi za Frančiška. V nekem pogovoru z njo je prišel do globokega življenjskega spoznanja, ki gaje sam povzel v besedah: »Onaje zelo poudarjala, daje potrebno živeti krščansko popolnost v ljubeznivosti, potrpežljivosti, v pravičnosti in dobroti, sredi čisto vsakdanjega življenja. HARMONIZIRATI VREDNOTE IN KULTURNE TOKOVE SVOJEGA ČASA Veličina in moč duhovnega in pastoralnega življenja sv. Frančiška Šaleškega se kaže v veliki meri v njegovi temeljni usmeritvi: izbral in harmoniziral je vrednote, izhajajoče iz sodobnih kulturnih tokov, in klasične človeške in krščanske vrednote, ki so ponovno prišle v ospredje zaradi verske prenove. Klasična literatura, prežeta z naturalističnim humanizmom, je bila pretežno v grščini in latinš- čini. Frančišek je bil mojster besede zlasti v latinščini. Živel in vzgajal seje v obdobju humanizma, zato je bil s tem prežet, vendar je vse to podrejal svojemu temeljnemu namenu oznanjevanja. Ta usposobljenost mu je bila v veliko pomoč pri raznih teoloških razpravah z drugover-ci, ko seje lahko skliceval na temeljna sporočila Svetega pisma v izvirniku. Mnogi so humanistične ideje in klasične pisatelje navajali v svojih pridigah - Frančišek tega ni hotel nikoli, marveč je vedno in povsod želel oznanjati samo Kristusovo sporočilo. Res, poznal in sprejemal je humanizem, vendar predvsem v tistih točkah, ki služijo krščanskemu razumevanju in načinu življenja, ni pa sprejemal poganskega humanizma, v katerem ni prostora za Božje razodetje in njegovo oznanilo odrešenja. Pozitivne ideje humanizma je poskušal uresničevati zlasti z zagotavljanjem izobraževanja (osnovna izobrazba), pa tudi v prizadevanju za temeljito vzgojo in izobrazbo duhovnikov njegove škofije. NAČIN ŽIVLJENJA Kar je bilo za večino sodobnikov abstraktno na najrazličnejših področjih družbenega in kulturnega življenja, je bilo za Frančiška predvsem oblika njegovega duhovnega in človeškega življenja in delovanja. Pozneje se bo to na lep način ponovilo v življenju sv. Janeza Boska: na vprašanje o svoji vzgojni metodi - duhovnosti preventivnega vzgojnega sistema - bo odgovarjal: ni sistema, to je življenje, tako. smo delali, sproti mi je razodeval |J MAREC-APRIL-2003 Bog, tudi po priprošnji nebeške Matere Marije, kakor so se kazale potrebe in možnosti... Frančišek je bil znanstvenik, teolog, visok predstavnik cerkvene oblasti, predvsem pa je bil človek, zasidran v Bogu in v svojem času. Vedno znova je učil, naj se vse življenje sprejema in razumeva v luči Božje odrešujoče ljubezni. V ta večni cilj naj bo usmerjeno vsakodnevno življenje in delo. On sam je že kot šestletni deček privzel očetovo načelo: mislim na Boga in kako postati dober človek. To seje razodevalo v njegovem življenjskem stilu in načelih. Eno takih načel je: človek je dober in spoštovanja vreden, v kolikor živi v zdru-ženosti z Bogom. Kot študent v Padovi sije zapisal nekatera osnovna pravila ravnanja, primernega svojemu stanu, starosti in okoliščinam: • z vsemi vljuden, domač pa samo z maloštevilnimi, • ničesar proti Bogu, • ponižen v domnevah, • velikodušen brez ostrine, • prilagodljiv, brez duha kritizerstva, razen če pamet narekuje drugače. Njegova blagost je bila v veliki meri prirojena, prav tako pa sad nenehne samokontrole, obvladovanja samega sebe. Vedno in povsod je poskušal biti gospodar nad seboj, s poenotenim življenjem v vseh njegovih elementih, da bi tako s svojo osebnostjo razodeval božjo podobnost in sličnost vsem, ki so tavali v temi nevere in zmot. mag. Franc Maršu SDB Cerkev sv. Frančiška Šaleškega, ki jo je zgradil sv. J. Bosko Svetniki...ni težko! Svetost otrok je preizkušnja svetosti očeta don BoskalTakoje salezijancem napisal prvi don Boskov naslednik, bi. Mihael Rua, nekaj dni po don Boskovi smrti 8. februarja 1888. Po očetovih sledeh je veliko število otrok vzelo za svojo simpatično obliko svetosti, ki je svetost dela in dvorišča. Naloga, ki joje bi. Rua predlagal salezijancem po don Boskovi smrti, je še danes aktualna za vse, ki ga imajo za očeta, in jo je ponovno potrdil papežj. Pavel II. na 25.vrhovnem zboru, ko je povabil salezijance, da bi bj "svetniki in vzgojitelji svetnikov." ■ Ker smo dediči svetnikov, smo poklicani, da z izvirnim in zavzetim krščanskim življenjem dokazujemo živost naše svetniške dediščine. To bo najlepši dar, ki ga lahko podarimo mladim, kotje zatrjeval 7. don Boskov naslednik E. Vigano. Jaz pa bi dodal: uboga in zapuščena mladina ima pravico do naše svetosti. Don Bosko nam je v dediščino zapustil izvirno svetost, svetost preprostosti in simpatije, kar nas dela ljubeče, dobre, navzoče in je sposobna privlačiti, tako kot magnet privlači železo. ■ Čudovito je biti svet, kajti svetost je svetloba, duhovna napetost, razkošje, luč, notranje veselje, uravnovešenost, bistrost, ljubezen pripeljana do vrhunca. Tudi 2. vatikanski koncil nas spominja, da "smo vsi v Cerkvi poklicani k svetosti" (C 39); sedanji papež pa je svetost postavil za prvino Cerkve novega tisočletja: "Čas je, da vsem s prepričanjem predlagamo svetost, to visoko raven krščanskega življenja" (prim. CD 91). ■ Beseda "svetost" nas ne sme ustrašiti, kot da bi pomenila živeti nemogoče junaštvo, prihranjeno za nekaj izbrancev. Svetost ni naše delo, am-pakje zastonjska navzočnost Božje svetosti,je milost, dar, preden postane sad našega truda. Je vključenost v skrivnost Jezusove ljubezni. Je naša popolna predanost Jezusu v veri, upanju in ljubezni. Je predanost, ki sprejema vsakdanje preizkušnje in radosti z gotovostjo, da ima vse smisel pred Bogom, daje zanj vse pomembno in veljavno. MAREC - APRIL • 2003 O ce, m ULC dr. Pascual Chavez, vrh. predst. salezijancev TISOČ DON BOSKOVIH 0 Sándor Zoltán, diakon Zx W-fi&vnl pokt\c \ Diakon Zoltan z ženo, sinom in inšpektorjem L. Dobravcem kajti to je za nas, za mojo družino, znamenje Božje ljubezni in navzočnosti med nami. Vstop med salez. sotrudnike in prejem diakonata (1. 2000) je zame izredna pot, ki mi odpira velike možnosti služenja v Cerkvi. Posebna zahvala gre sedanjemu inšpektorju Lojzetu Dobrav-cu, ker mi omogoča udeležbo na duhovnih vajah, ko se lahko vsako leto pridružim skupini sale-zijancev na Pohorju. Tam v tišini in zbranosti prisluhnem notranjemu glasu in Božji milosti, obenem pa je to lepa priložnost, da se srečam s salezijanci, s katerimi se poznam že vrsto let. BOG OBILNO NAGRAJUJE Nova možnost dela z mladimi se odpira sedaj tu v Mužlji: dom za srednješolce (Emavs), ki smo ga odprli maja 2002. Med njimi sem kot salezijanski sotrudnik in stalni diakon - in to je zame nov izziv in nova oblika navzočnosti med Rodil se je 1. novembra 1959 kot prvorojeni otrok. Starši so bili precej dejavni v župniji. Oče je kot zidar z veliko požrtvovalnostjo priskočil na pomoč salezijancem. Pri gradnji cerkve sv. Dominika Savia v Mužlji so pomagali kar trije družinski člani. V tistem času (1993-95) se mu še sanjalo ni, da ga Bog pripravlja za služenje Cerkvi na drugačen način. V DON BOSKOVEM DUHU ZA MLADE Po končani srednji šoli sem se zaposlil kot tkalec v tovarni preprog. V tistih letih sem spoznal dekle, Gizello, kije prav tako kotjaz imela pred sabo ideal živeti družinsko življenje po katoliških načelih. Skupaj sva pripravljala slovesnost 75-letnice posvetitve mužljanske cerkve. Tedaj je najina medsebojna ljubezen še bolj zorela, ker sva videla, da sva ustvarjena za življenje v dvoje. Po vojaščini sva si pred oltarjem obljubila zvestobo in ljubezen do smrti. Kot mlada zakonca sva veliko pomagala duhovnikom; kot voditelja birmanskih skupin, kotveroučitelja.Toje pripomoglo k temu, da sva ob sale-zijanskih duhovnikih, na poseben način pa prek njihovega duhovnega vodstva, še bolj zorela in se odprla Božji milosti. Delati v don Boskovem duhu za mlade je postal najin cilj in način, kako izpolniti poslanstvo, ki je zaupano vsem kristjanom, posebno še salezijanskim sotrudni-kom. Mladi so nas sprejeli, veliko duhovnih pogovorov sva imela z njimi. Danes so to že očetje in matere, ki se naju radi spomi- njajo. Po dolgih letih zakonskega življenja naju je Bog le nagradil z rojstvom najinega sina Donata, ki sva ga res prejela od Njega kot dar. STORITI KAJ VEČ Leta 1994 sem vpisal tečaj na Katehetskem inštitutu v Novem Sadu z namenom, da bi poglobil svojo duhovnost in da bi bil v pomoč salezijancem pri verouku. Po vsem tem sem začutil, da sem Bogu dolžnik in zato seje v meni začela prebujati želja, da bi še več storil za Cerkev, da bi na tak način izrazil svojo hvaležnost Bogu. Tako sem prišel do spoznanja, da bi kot stalni diakon lahko največ naredil in še bolje služil Bogu, Cerkvi in bratom.Seveda pod pogojem, da bi ostal ob salezijancih in kot salezijanski sotrudnik diakon deloval v don Boskovem duhu. Ob sebi sem čutil podporo salezijanskih duhovnikov, g. inšpektorja - sedanjega beograjskega nadškofa in metropolita msgr. Stanislava Hočevarja. Čutim posebno dolžnost, da se na tem mestu ponovno zahvalim njemu in vsem, ki ste in nas še vedno podpirate, |J MAREC-APRIL-2003 mladimi. Trenutno je v domu 41 fantov (kapaciteta pa je 60-80). Med njimi in z njimi skušamo ustvariti duha, ki nam ga je v dediščino zapustil naš ustanovitelj in oče sv. Janez Bosko. Vse to naše delo vam priporočamo v molitev, kajti kar naprej se tudi spopadamo z najrazličnejšimi težavami. Ko pišem te vrstice, se zavedam, na kako čudovit način lahko Bog vodi človeka. Ob tem pa si želim, da bi mladi, ki bodo brali ta članek, prišli do spoznanja, da sicer »zna biti Bog zahteven, ko sreča velikodušno dušo«, potem pa obilno nagradi človeka s svojo milostjo. Bodimo torej velikodušni, ko gre za Cerkev, za don Boska in za mlade. MOLITVENI NAMENI ♦ MAREC Glejte, zvesti in modri služabnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino (Lk12,42) Prosimo, da bi se Bogu posvečene osebe po zgledu svetega Jožefa prizadevale za pravičnost in zvestobo. ♦ APRIL Od mrtvih vstali Kristus več ne umrje (Rim 6,9) Molimo, da bi kristjani v postnem času očistili svoja srca pri zakramentu sprave in tako lažje praznovali velikonočne skrivnosti. ♦ MAJ Dobri pastir da življenje za svoje ovce (Jn 10,11) Prosimo Dobrega pastirja, naj svoji Cerkvi podari nove, velikodušne in svete duhovniške inredovniške poklice. "ROŽNI VENEC JE MOJA NAJLJUBŠA MOLITEV" Janez Pavel I Dragi molivci in molivke za duhovne poklice! rakor že veste, je papež Janez Pavel II. ob svoji 24. obletnici izvolitve na Petrov sedež, 16. oktobra 2002, razglasil leto svetega rožnega venca, ki bo trajalo do njegovega srebrnega papeškega jubileja, do 16. oktobra 2003. Sveti oče nam je podaril sijajno apostolsko pismo o rožnem vencu z naslovom ROŽNI VENEC DEVICE MARIJE. Zdi se mi zelo primerno, da se tudi mi letos v tem kratkem pismu, kije namenjeno molivcem za duhovne poklice, navdihujemo ob tem papeževem pismu. V samem uvodu je papež zapisal: "Rožni venec Device Marije, ki se je postopoma razvil v drugem tisočletju ob navdihovanju Božjega Duha, je priljubljena molitev mnogih svetnikov in jo je priporočalo cerkveno učiteljs-tvo. V svoji preprostosti in globini ostaja rožni venec tudi v pravkar začetem tretjem tisočletju zelo pomembna molitev, določena, da obrodi sadove svetosti.Ta molitev se dobro uvršča v duhovno pot krščanstva, ki po dva tisoč letih ni izgubilo ničesar od svoje prvotne svežine in ki ga Božji Duh spodbuja, naj "odrine na globoko", da bi svetu znova in znova oznanjalo Kristusa, še več, da bi vpijoč "razglašalo" Kristusa kot Gospoda in Odrešenika, kot "pot, resnico in življenje"(]n 14,6), kot "cilj človeške zgodovine, točko, v katero se stekajo vsa hrepenenja zgodovine in civilizacije". V pismu papež izpoveduje svoj osebni odnos do molitve rožnega venca. Del njegove izpovedi se glasi: "Že od mojih otroških in mladostnih let je ta molitev zavzemala pomembno mesto v mojem duhovnem življenju .. .Rožni venec me je spremljal v trenutkih veselja in preizkušnje. Mnogo skrbi sem položil v to molitev in v njem vedno prejel okrepčilo in tolažbo. Pred štiriindvajsetimi leti, 29. oktobra 1978, točno dva tedna po svoji izvolitvi na Petrov sedež, sem tako rekoč odprl svoje srce in dejal: "Rožni venec je moja najljubša molitev. Je čudovita molitev, čudovita po svoji preprostosti in globini... Hkrati more naše srce vključiti v zaporedje skrivnosti rožnega venca vse dogodke, ki sestavljajo življenje posameznika, družine, naroda, Cerkve in človeštva; osebne izkušnje in doživetja bližnjega, posebej pa tistih ljudi, ki so nam najbližji, ki so nam pri srcu. Tako v preprosti molitvi rožnega venca utripa ritem človeškega življenja." V sklepnem delu papež goreče vabi vse vernike, naj rožni venec z zaupanjem jemljejo v roke: "Odkrijte rožni venec v luči Svetega pisma, v soglasju z obhajanjem bogoslužja in v okoliščinah vsakdanjega življenja." Dragi molivci in molivke! Odzovimo se papeževemu povabilu. Za poglobljeno umevanje molitve rožnega venca pa priporočam, da preberemo in razmišljamo o papeževem sporočilu, ki nam ga podarja v Apostolskem pismu ROŽNI VENEC DEVICE MARIJE, ki ga lahko dobite v katoliških knjigarnah ali ga naročite prek župnijskega urada. Vsem skupaj želim poglobljeno postno pripravo in radostno praznovanje velikonočnih skrivnosti, pri čemer nam bo pomagala molitev rožnega venca. Ivan Turk, voditelj molivcev Ul. br. in enotnosti 1,9241 Veržei, tel. 02/588-90-60 ali 031/358-018 |J MAREC-APRIL-2003 u ^njnjmo- kot Am Veroučiteljica svojih otrok V ZAČETKU JE BILA MATI lej, ko meje imela za sposobnega, da sam vredno opravim spoved" (MO, str. 16). Povsem preprosto, jasno in učinkovito. Nič ni ukazovala otrokom: molite, pojdite k spovedi, k maši! Vedela je, daje edino prav: molimo, gremo k maši, danes bomo opravili spoved. {*% PRIPRAVA NA \w PRVO OBHAJILO Kako skrbno je modra mati pripravila Janezka na prvo sveto obhajilo. "Ko sem bil star enajst let, sem znal ves mali katekizem, vendar k obhajilu niso pustili nikogar pred dvanajstim letom. Poleg tega me župnik zaradi oddaljenosti od cerkve ni poznal; moral sem se izključno omejiti na verski pouk dobre matere. Želela je, da ne bi odraščal, ne da bi opravil tisto veliko dejanje naše svete vere, zato se je sama zavzela, da bi me pripravila, kakor je najbolje znala in mogla. V postnem času meje vsak dan pošiljala h krščanskemu nauku, katerega sem bil potem izprašan in tudi sprejet. Določili so dan, na "Otrok postane to, kar mati hoče, da postane," smo v prejšnji številki Vestnika zapisali Joergensonovo misel. Globoko verna don Boskova mati Marjeta ni samo želela, da bi tudi njenim otrokom bil Bog vse, temveč jjih je za to vzgajala s svojo besedo in s svojim življenjem. jih pripravljala na prejem zakramentov. Takole se spominja don Bosko v svojih Spominih: "Njena največja skrb je bila vzgojiti svoje otroke v veri, navaditi jih ubogljivosti in jih zaposliti z rečmi, primernimi njihovi dobi. Ko sem bil še majhen, meje sama naučila molitve; ko sem bil dovolj star, da sem se družil z bratoma, meje navajala z njima poklekniti zjutraj in zvečer in vsi skupaj smo molili jutranje in večerne molitve z delom rožnega venca. Spominjam se, da meje ona sama pripravila na prvo spoved, me spremljala v cerkev, šla najprej sama k spovedi, me priporočila spovedniku in mi po spovedi pomagala opraviti zahvalo. Spremljala meje vse dot- Mati Marjeta seje zavedala, daje krst šele začetek (zakrament krščanskega uvajanja), daje potem treba živeti kot Božji otrok, v življenju uresničevati vrednote evangelija. Le-te pa morajo krščanski starši svojim otrokom privzgojiti. "Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih" (Mt 5, 16). Nihče ne more vere živeti namesto drugega, tudi starši ne namesto svojih otrok; starši pa otrokom morajo pokazati, kako oni vero praktično živijo. NJENA NAJVEČJA SKRB Mati Marjeta je bila preprosta kmečka žena brez šol; znala je brati, ne pa tudi pisati. Toda katekizemje znala na pamet. Ker je bilo do župnije katerega so morali vsi otroci opraviti velikonočno obhajilo. Sredi množice seje bilo nemogoče ogniti raztresenosti. Mati meje hotela spremljati več dni. Doma mi je rekla, naj molim, berem dobro knjigo. Dala mi je tri nasvete, kijih podjetna mati zna najti kot primerne za svoje otroke. Tisto jutro mi ni dala z nikomer govoriti, spremljala meje k obhajilni mizi in z menoj opravila pripravo in zahvalo. Ni hotela, da bi se tisti dan ukvarjal s kakršnim koli materialnim delom, ampak sem vsega uporabi! za branje in molitev. Med mnogimi rečmi mi je mati večkrat ponovila te besede: 'Dragi sin, to je bil zate velik dan. Prepričana sem, da je Bog res vzel v posest tvoje srce. Sedaj mu obljubi, da boš storil, kar boš mogel, da boš ostal dobervse do konca življenja. Vprihodnje hodi pogosto k obhajilu, vendar se varuj delati bogoskrunstva. Vedno povej vse pri spovedi; bodi vedno ubogljiv, rad hodi h krščanskemu nauku in pridigam; toda za Božjo voljo, kakor pred kugo beži pred tistimi, ki grdo govorijo"1 (MO, str. 22 - 23). Don Bosko se spominja, da je skuša! spolnjevati, kar mu je priporočala mati, celo več, zdi se mu, daje od tistega dne začenjal postajati boljši; tako da je tudi sam učil svoje tovariše krščanski nauk, čeprav je pri tem imel veliko težav. "Tisto, kar meje posebno težilo,je bila pomanjkljivost, da ni bilo cerkve ali kapele, kamor bi hodil prepevat in molit s svojimi tovariši. Če sem hotel iti poslušat pridigo ali krščanski nauk, je bilo treba prehoditi deset kilometrov sem in tja, ali v Castelnuo-vo ali Buttigliero" (MO, str. 24). Ko gledam svoje življenje, ne morem mimo hvaležnosti, ki jo dolgujem svoji materi. V času pubertete so mi mnoge stvari postale odveč, tudi maša in molitev. K molitvi me ni veliko silila, je pa večkrat z veliko ljubeznijo in tudi zaskrbljenostjo dejala: »Vidim, da bi najraje opustil molitev in mašo. Ne pozabi na nebeško Mater Marijo. Vsak dan moli vsaj 0 Gospa moja in dodaj prošnjo: Marija varuj mojo mladost, da bo lepa in čista.« Poslušal sem jo. Danes razumem, zakaj je bila moja mladost kljub mnogim nevarnostim res lepa in čista. Ko je bila v mojih najstniških letih zaradi bolezni veliko po bolnicah in v zdraviliščih, je vse svoje trpljenje darovala zame, ker sem bil v njenih očeh precej problematičen. Mislim, da brez ljubečih spodbud matere in predvsem njenih velikih dejanj ljubezni danes ne bi bil duhovnik. Jože, duhovnik Kako versko vzgajam? Ne vzgajam... Moji otroci delajo tako, kot delam jaz. Besede ne pomenijo ravno veliko, dejanja so pomembnejša. Za vsako mamo je bistveno vedeti, da so otroci izposojeni in da jih je treba prepustiti Bogu. Ne uporabljam nekih psihološko-didaktičnih metod, ljudje velikokrat kujemo velike načrte, a s svojo glavo ne boš veliko naredil. Potrebno je zaupati. Včasih sem brala kakšne strokovne knjige, a v konkretnih težavah vse to odpove, reši te lahko le duh Vstalega. Glede mojih otrok pa... nič ne bom rekla, pridni so, ker Bog drži svojo roko nad njimi, a če jo umakne, se lahko situacija popolnoma spremeni. Cvetka, mati šestih otrok omembno je, da mati svojo vero v družini kaže tako, da se v težavah, v kakršnihkoli stiskah pred vsemi obrne k Bogu in zaupa, da bo že On poskrbel. Otrok naj vidi, da ima mama oseben odnos z Bogom, da se z njim pogovarja. Važno se mi tudi zdi, da otroka vpelješ v Cerkev, v nekatera pravila, ki se mu zdijo težko razumljiva, da skupaj z otrokom sodeluješ pri verskih obredih. V družini naj bi bila prisotna Božja beseda, skupaj z otrokom prebiraš Sveto pismo, se z njimi čudiš ... Vidim, da vse, kar hočeš otrokom vsiliti, odklonijo. Če veliko govorim o verskih resnicah, me ustavijo. Vem tudi, da otrokom ne morem in ne smem biti priča njihovim osebnim molitvam, spodbujam ju tudi k intimni molitvi... Mojca, mati dveh otrok NAJ STARŠI \f ŽIVIJO SVOJO VERO Matije bila zadovoljna, daje Janezek okrog sebe zbiral vrstnike in druge otroke, med navzočimi pa so bili tudi odrasli, in jih pritegnil s svojimi spretnostmi in rokohitrskimi trik: Nik- dar pa to ni bil cilj, temveč samo sredstvo, ki mu je omogočalo, daje navzočim ponovil pridigo (kije mnogi niso slišali, ker niso šli v cerkev, ali so šli, pa je niso poslušali), da so skupaj zmolili rožni venec, litanije ali kako drugo molitev ter da jim je povedal spodbudno misel in |J MAREC-APRIL-2003 oji starši resda niso preveč verni, so me pa vedno spodbujali k veri in me pošiljali k maši. Ko so odpovedale besede, so me morali spodbujati z dejanji. Najbrž pri vsakem otroku pride do točke, ko mu molitev in maša postaneta nekaj obvezujočega in ju zato ne mara. Spodbuda matere v tistih trenutkih se mi zdi velikega pomena. Ko je moja mama videla, da nočem k maši, je vstala in šla z mano. Potem me je spodbudila, da sem začel z ministriranjem; tako sem ohranil stik s Cerkvijo in prešel kritična obdobja. Vidim, da že majhne spodbude matere otroku pomagajo pri ohranitvi vere. Karel, dijak Hvaležna sem svoji mami, ker me je vzgajala v veri in ker ni dvignila rok nad mano, ko sem bila v obdobjih, ko mi vera ni pomenila nobene vrednote. Oče je veren, vendar ne na tak način, da bi hodil v cerkev. Kot otrok se spomnim, kako je naju s sestro mama ob nedeljah zbudila in skupaj smo šle k maši. A vedno je bilo tu vprašanje: zakaj lahko oči še spi. Na poti do duhovnosti pa mi je pomagal tudi on, mama resda ni imela podpore, kar se tiče Cerkve, imela pa jo je, ko je bilo potrebno razložiti, da je v življenju še nekaj več, kot pa smo mi, da je nekaj, kar nas vodi... Mama mi je bila vedno zgled, vedno me je povabila k molitvi, včasih je hodila tudi vsak dan pred službo k maši. Če otrok pri mami ne vidi te življenjske vere, tudi njemu krščanska duhovnost ne bo veliko pomenila. Rajka, študentka k&t Mn jih povabil k maši in h krščanskemu nauku. Starši so prvi, ki morajo svojim otrokom omogočiti versko vzgojo. Za otroka ni boljšega verskega oznanila, kot je to, da vidi, kako starši živijo vero. Besede samo razlagajo in pojasnjujejo dejanja. Tako bo to, kar je staršem najbolj vredno, kar je prva vrednota, tudi otrokom pomenilo temeljno sestavino življenja. Vera ne bo tujek. Življenjsko bo vezana na ljudi, kijih ima otrok najrajši, na katereje najbolj vezan. opravičiti. Zvečer so kot običajno z materjo klečali pri večerni molitvi. Na vrsto je prišel tudi očenaš. Ko so prišli do besed "in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom," je mati dala znamenje, da z molitvijo prenehajo. Obrnila seje Starši so prvi, ki morajo svojim otrokom omogočiti versko vzgojo. k Antonu in mu strogo rekla: "Ti ne izgovori besed 'in odpusti nam'." Anton seje skušal braniti: "Zakaj pa ne, če so v očenašu?" "Ti jih ne smeš!" "Kaj pa potem moram moliti?" "Kar hočeš, samo teh besed ne." "Zakaj pa ne? Saj ste me jih vi naučili." Mati se ni dala zmesti, čeprav se je Anton tresel od jeze. "Zato, ker nočeš odpustiti svojima bratoma in kuhaš jezo nanju." Antonu seje za čas zmračil obraz; potem seje zamislil in končno dejal: "Mama, nisem ravnal prav, odpusti mi!" Potem so nadaljevali z molitvijo, kot bi se nič ne zgodilo. Vsi pa so si za vse življenje zapomnili, kaj pomeni moliti očenaš. V tej luči morda nekoliko presodimo, kako sami uvajamo svoje otroke v molitev. Lahko je vsakdanja, preprosta, vendar močno povezana z življenjem. Taka, da ni le ponavljanje besed, ki nimajo nobene zveze z življenjem. Kaj nam pomenita spoved in obhajilo? Kaj je v ospredju ob slovesnosti prvega obhajila in še zlasti birme?To so dogodki življenjskega pomena za nas in za našo vero, še bolj pa za otroke, saj jih lahko zaznamujejo za vse življenje. Zato velja na koncu ponoviti: pojdimo v šolo k materi Marjeti in se zavedajmo, da smo starši prvi in nenadomestljivi veroučitelji svojih otrok! Tone Ciglar SDB MOLITI OČENAŠ Dobra matije tudi molitev znala izkoristiti za to, daje svoje otroke poučila o pravem krščanskem ravnanju. Tako se je zgodilo, da seje starejši (pol)brat Anton znesel nad sla-botnejšimaJožefom injanez-kom, pa se jima za to ni hotel |J MAREC-APRIL-2003 asa tpftmočnicft Četudi je evangelij predvsem razodetje Boga, v nekaterih dogodkih Marija stopa v ospredje. Čeprav je v evangeliju omenjena le nekajkrat, je za nas kristjane izreden in prvi vzor hoje za Kristusom. Res je, da ne more biti naš vzor s svojim življenjem milosti ali z edinstveno vlogo, ki jo ima kot Odrešenikova Mati. Lahko pa nam je svetel zgled na ravni naših najglobljih drž v odnosu do Gospoda. Poglejmo dogodke, kjer v evangeliju nastopa Marija. Kdor jih prebere na hitro in površno, ne more videti drugega kot opis preprostih vsakdanjih stvari brez globljega pomena. Toda če te iste dogodke beremo pozorno in v duhovni luči, odkrijemo v njih smernice za življenje, ki izhajajo iz modrosti, katere se lahko naučimo samo v Marijini šoli. PREDSTAVNICA NAS VSEH V Nazaretu seje Božji načrt odrešenja človeštva preko učlo-večenja Božjega Sina razodel Mariji. Po njej seje Bog obrnil na vse človeštvo, da bi s svobodno privolitvijo sodelovalo pri svojem odrešenju. Bog se tukaj pokaže popolnoma solidaren s človekom in mu tudi razodene, da odrešenje ni mogoče brez njegovega sodelovanja. Angel naznani Mariji veselo novico: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!... Glej, spočela boš in rodila sina...« (prim. I .k 1,28-31). e J 1 ! ! «j P" 3) f .r. :» Pred kapelico lurške Marije na Rakovniku Marija, kot nam jo v nekaj kratkih, a pomembnih dogodkih predstavi evangelij, je tesno povezana z zgodovino našega odrešenja. Pravzaprav je nepogrešljiv del te zgodovine, v katero smo vključeni mi vsi. Prvi Marijin odgovor sta začudenje in zmedenost. Toda novica je ne ohromi; pogumno, kot kdor je vedno pripravljen prisluhniti, vpraša: »Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam moža?« (Lk 1,34). Njeno vprašanje se ne porodi iz dvoma, ampak iz iskrenega iskanja smisla te novice in Božje volje. Angel ji odgovori: »Sveti Duh bo prišel nadte... Bogu namreč ni nič nemogoče« (Lk 1,35.37). Popolnoma zavestno in z iskreno ponižnostjo v srcu Marija odgovori: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgodi se mi po tvoji besedi!« (Lk 1,38). KAJ NAS UČI S svojo držo ob angelovem oznanjenju nas Marija uči osnovne drže v aktivnem iskanju Božje volje. Ta držaje potem tudi pogoj za pravo krščansko življenje.Iskanje Boga in njegove volje zahteva vztrajnost in dialog, ki z naše strani vsebuje tako besede kot poslušanje ter trud za razmišljanje ob dogodkih in dejstvih ... Iskanje Božje volje nikakor ni v prvi vrsti v tem, da bi od Boga zahtevali odgovor. Odprtost za Boga je stvarnost, za katero seje potrebno nenehno truditi, saj se samo na ta način naše srce širi, da Bog lahko v njem najde svoj prostor, tako kakor ga je našel v Devici iz Nazareta. Žena, ki je sprejela veselo novico, postane njena oznanje-valka. Ona, ki je vsa božja, širi veselje njegove navzočnosti, ki vse prenavlja. Marija je navzočnost, ki posreduje življenje. Ona tudi stori prvi korak in gre k Elizabeti.Ob srečanju se ženi veselita velikih Božjih del in slavita Gospoda. Obe sta odprti za Boga in pripravljeni za delo njegove milosti. In rodovitnost Svetega Duha je več kot očitna: nerodovitna in devica rodita življenje. Ali je kaj podobnega možno tudi danes?Je. Vendar je potrebno verovati, moliti, zaupati in nenazadnje tudi priznati, da nam je Bog prišel naproti, četudi drugače kot smo mislili, želeli ali prosili. Povzeto iz knjige: E' il tempo di ravvivare ilfuoco, (Fma-Auxilium), LAS-ROMA, 2000. Prevedla in priredila s. Marija Žibert, HMP ^^^ MAREC - APRIL • 2003 V 7'Hiižiji MBHH EMAVS 1 septembra 2002 je zaživel dom b za dijake, ki je bil sicer dograjen in blagoslovljen že v maju istega leta. Nekam plaho smo spremljali prijave za bivanje v domu (za 2002/03 šolsko leto). Mislili smo, da bo malo teh, ki bodo potrebovali ta dom. V septembru pa smo z veseljem ugotovili, da bo internat že naslednje šolsko leto (2003/ 04) premajhen. Letos je v domu 40 fantov, kapaciteta pa je 60. Razmišljamo že o tem, kako ga bomo razširili: če dodamo v vsako sobo še eno posteljo, bo dom lahko sprejel 80 fantov. Delo s temi fanti je dokaj pestro in razveseljivo. To je prva generacija, poskušamo jim nuditi dobro vzgojo, sa-lezijansko, v duhu sv. Janeza Boska. S polletno izkušnjo lahko rečem, da smo v marsičem uspeli. Dijaki čutijo, da živijo v veliki družini, da se moramo vsi uveljaviti, da je treba vsakega upošte- UŽLJA vati, da mora vsak rasti in se razvijati umsko, telesno in duhovno. Čuti se, da smo pravilno zastavili vzgojni načrt. Poleg tega, da je ta internat dom, je tudi šola, je občestvo in nenazadnje tudi dvorišče, kjer do-živimo toliko lepih trenutkov. Tedenske sv. maše, duhovni programi, molitve ... so dokaz, da je to dom, ki gradi na veri in razumnosti. Dom še ni končan: v načrtu imamo še športno igriščše in tudi športno dvorano, kajti 60 - 80 fantov potrebuje tudi tak način razvedrila in sprostitve napetosti. V domu so že kar lepo utečeni razni krožki, v katerih se bodo fantje uveljavili tudi na področju časnikarstva, gledališča, glasbe, računalništva, športa... Fantje obiskujejo različne poklice šole (25), gimnazijo (5), medicinsko sr. šolo (3), je pa tudi 7 študentov. Za Mužlja. Sredi panonskih ravnic, sredi mešanice kultur, jezikov in narodov (v eni izmed vasi govorijo nad 20 jezikov), v največji republiki naše bivše domovine, sredi pravoslavne države, med verniki, ki večinsko govorijo nam povsem nerazumljiv jezik -madžarščino... Salezijanci so prišli v Mužljo (predmestje Zrenjanina v Vojvodini) 1.1965 (Jožef Tkalec), kjer je bila župnija ustanovljena 1.1909. Danes je tam okrog 7000 pretežno madžarskih prebivalcev. Tukaj delujejo trije sobratje salezijanci: Janez Jelen in Stanko Tratnjek iz Slovenije ter Stojan Kalapiš, po rodu Bolgar, sicer pa domačin iz bližnjega Belega Blata. Njim pa pomaga salezijanski so-trudnik in stalni diakon Szandor Zol-tan. Vodijo župnijo Mužlja (z Ečko in Belim Blatom) in dijaški dom Emavs. Župnik Stanko skrbi predvsem za pastoralo župnije in gospodarske zadeve. Kaplan Stojan je odgovoren za dijaški dom Emavs, za mladinsko pastoralo na širšem območju, še posebej pa za vse vojvodinske skavte. Kaplan Janez skrbi za bolnike doma in v bolnišnicah in jih tudi po možnosti oskrbuje z zdravili. Diakon Zoltan pomaga zlasti v dijaškem domu (desno), pa pri katehezi in pogrebih. V letošnjem letu pa se z velikim navdušenjem pripravljajo na duhovniško posvečenje in novo mašo domačina salezijanskega diako-na Zoltana Varge iz Mužlje, ki opravlja svojo diakonsko prakso v dijaškem domu Janeza Boska v Želimljem. ^^^ MAREC - APRIL • 2003 nes želi vzgojiti v poštene državljane in dobre kristjane ... Prosimo Marijo Pomočnico, naj se v našem ljudstvu prebudi zavest, da se je treba odločati za življenje. Častimo Marijo in mislimo na to, s kakim razlogom je k nam Božja Previdnost poslala sa-lezijanske redovnike: da nam pomagajo dobro vzgajati našo mladino!« 100 LET CERKVE Zavzeta salezijanska sotrudnica Aranka Palatinus (spodaj levo), pravnica po poklicu in mati dveh otrok, je napisala knjigo o Mužlji, ki ima za izhodišče stoletnico muž-Ijanske cerkve. Knjiga z naslovom A Szuzanya oltalmaban (Pod varstvom Device Marije) je bila predstavljena v veliki jedilnici novega doma Emavs. Na predstavitvi so sodelovali: mužljanski cerkveni zbor in mladinski zbor, predsednik ŽPS Kovacs Erno, operna pevka in drugi. Knjiga v besedi in sliki predstavi zgodovino mužljanske cerkve in župnije, obenem pa izkaže priznanje tukaj delujočim rajnim in živim sa-lezijancem. V predgovoru je zrenja-ninski škof msgr. Huzsvar Laszlo zapisal: "Na neki način smo vsi povezani s cerkvijo svoje rojstne vasi. V verskem smislu zato, ker smo bili tam krščeni; čustveno zato, ker se našim otroškim očem prikazuje ta stavba kot največja, najveličastnejša, najlepša in najčudovitejša.Ta podoba iz otroštva nas spremlja skozi vse naše življenje. Knjiga torej govori o naših krščanskih koreninah in volji, da taki ostanemo tudi v prihodnosti: „Če smo mogli ostati zvesti katoličani teh težkih sto let kljub vsem hudim preizkušnjam, čemu se ne bi bojevali naprej naslednjih sto let?" Stojan Kalapiš in Janez Jelen |J MAREC-APRIL-2003 nuarja. Iz Beograda nas je počastil s svojim obiskom naš priljubljeni sa-lezijanski ravnatelj Ciril Zajec v spremstvu msgr. Antona Rojca, ki je zastopal našega beograjskega nadškofa in metropolita, salezijanca mag. Stanislava Hočevarja. Somaševali smo vsi tukajšnji duhovniki. V lepem številu so se slovesnosti udeležili salezijanski sotrudniki. Od prihoda don Boskovih sinov v Mužljo leta 1965 se je njihovo število razveseljivo povečalo. V zadnjem času so se tudi uradno včlanili v zvezo salezi-janskih sotrudnikov in napravili obljube. Sveto mašo je vodil tukajšnji škof msgr. Huzsvar Laszlo. V pridigi o don Bosku je med drugim povedal: »K ugledu Italije je prispeval tudi don Bosko: vendar ne na političnem področju, ampak po razodevanju čudovite ljubezni do mladih ..., ki jih po tolikih salezijancih po svetu tudi da- ZA DON BOSKOV PRAZNIK Tudi pri nas smo slovesno obhajali praznik sv. Janeza Boska. Nanj smo se pripravljali z devetdnevnico, med katero smo brali odlomke iz življenja tega največjega mladinskega vzgojitelja. Praznik smo obhajali na njegov rojstni dan za nebesa 31, ja- red in disciplino v domu sta odgovorna diakon SandorZoltan in Kovacs Erno, ki sta vzela vzgojo teh fantov z vso resnostjo in odgovornostjo. Finančno se sicer z velikimi težavami nekako prebijamo. Šolnina, ki jo starši teh fantov zmorejo, znaša 32 EUR mesečno, kar pa ne zadostuje niti za hrano. Z zaupanjem v don Boska in Marijo Pomočnico upamo, da bo dom mnogim fantom odprl pot v življenje po evangeliju in da bo naše delo obrodilo obilo sadu. plitev bfr dihi m k.' 'fi i! m m Wm mm< r'fYAi} SSiflllilli Vi ~ : ' ¡.»5 5 lit. VABILO. V okviru POSTNE AKCIJE Društvo Mladinski ceh in Študentska organizacija Teološke fakultete razpisujeta foio in literarni natečaj z naslovom: "Vi ste luč sveta!", ki sta namenjena mladim med 14. in 27. letom starosti. Izdelke je potrebno poslati na naslov: Društvo mladinski ceh, Rakovniška 6,1000 Ljubljana- najkasneje do 21.4.2003. Foto natečaj • Predmet natečajaso posnetki natemo postne akcije, ki so nastali vzadnjih 3 letih. • Pošljite do 5 fotografij na foto-papirju do velikosti 13x19 (diasov ne sprejemamo); upoštevali bomo barvno in črno-belo tehniko; dovoljena je tudi digitalna obdelava fotografij. Literarni natečaj • Predmet natečaja je še neobjavljeno besedilo (kratka proza, poezija in drama) natemo postne akcije. • Prozna in dramska dela naj ne presegajo dveh strani A4. • Besedila bo komisija pregledala v dveh starostnih stopnjah: 1420 in 21-27 letter vtreh skupinah: proza, poezija in drama. Več informacij: Društvo Mladinski ceh, 01/427-71 40, http:// www.mladinski-ceh.si ¡MiIIBf