Naročnina meaečno ^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^^ ^^ m^^. ^ Abbonamantli Me»* 12 Ur. ca ^^^r^^^Bfc ^^^^^^^ lHWT ^Hfck. K 12 tnr- stvo 20 Lir — o«- Inozemstvo SO Lir ar** w % m *^ tisr* deljika Izdala ca- SBS IHfl BBS M BMIBBBft^ U ^SgMH^fe ffla anno loletno 34 Lir, ea ^IffKllflltl ffll gMP HH MBV ^ BEf ' M ^EŠB^J ft^B■■ Lir«. Estero •e 20 Lire, EdLzione C. C. P.l Lubiama rafi. Ljubljana —f ^^M ^^ ^HB M^f * M ^Hf ^^B __10.650 per abbo- ca naročnino JHKbHHŠK^^^ ^^^^^^ io 10-349 ca inserata. U tnaeriioni. P odrulnieat Izhaja vsak dan sfotra| rnn ponedeljka la dnara po praznika. F11 i a 1 a I j Noto meato. _ Noto meato. g Uredništvo Is apravai Kopltar)ara i, LJoblJana. g Izključna pooblaMenfca ca oglalevanje Italijanskega hi tujega g Redazlona, Ammlnistrailonai Kopitarjeva t, Lnbiana. g Concesslonaria esclurira per la pnbblldtl dl provenlenza italiana Izvora: Unione Puhbliciti Italiana S. A, Milano. | Telefon 4001—4005. Š ed estera: Unione Pobblicita Italiana S. A, Milano. II Bollettino No 743 Aspri combattimenti in Marmarica II nemico ha perduto undici velivoli Nelle acque di Sebastopoli i «Mas» itaiiani hanno affondato una motonave rossa II Quartiere Generale delle Forze Armale co- munica: In Marmarica aspri comballimenii hanno avuto luogo anehe nella giornata di ieri. Vivaci azioni aeree di boinbardamento e di mitraglia-menlo delle relrovie nemiche si concludevano in scontri da opposli reparli da caccia: il nemico per-deva dieci velivoli; un altro colpilo e incendiato dalle arliglierie controaeree di B e n g a s i preci-pitava in mare. Un nostro apparecchio non c ritornato. Formazioni italiane e tedesehe hanno attacca-to le basi aeronavali di Malta: un Spitlire e stato ritornato. Nelle acque di Tobruk bombardieri germa-nici hanno centralo due piroscafi per circa 12.000 tonnelate che possono considerarsi perduti e dan-neggiato un altro mercantile ed una nave vedetta. Un incursione britannica sul Pireo ha cau-sato gravi danni a gran numero di čase: fra la po-polazione greca si contano 36 morli e 28 feriti. Nella notte sul 12 correnlc nostri Mas attacca-vano nelle acque di Sebastopoli un convoglio fortemente seortato, colpendo con siluri una motonave ed una delle navi leggere di seorta: la motonave č affondata. Srditi boji v Marmariki Sovražnik izgubil zopet II letal — V noči na 12. junij so italijanske pomorske sile napadle sovjetski konvoj pri Sebastopolu in potopile eno motorno ladjo — Pomen zmage pri Bir Hacheimu Vojno poročilo it. 743 Glnvni stan italijanskih oboroženih sil ob-objavlja: Tudi včeraj so bili v Marmariki srditi boji. Živahni bombni in strojnični letalski napadi na sovražnikovo ozemlje so se končali s spopadi s skupinami nasprotnih lovcev: sovražnik je zgubil 10 letal. Neko drugo letalo, ki ga je zadela in zažgala protiletalska obramba v Ben-g a z i j u , jr treščilo v morje. Eno naše letalo se ni vrnilo. Italijanske in nemške skupine so napadje letalska oporišča na Malti, fcn >Z\viilf llhr Blatu zaradi osne zmage v Libiji zn Angleže padi« važnost te trdnjave, ker njihova propaganda govori, da padec Ilir Hakeima v ničemer ne spreminja sedanjega vojaškega po- ložaja in da je izpraznitev le utrdbe le uspešen strateški umik. 'lake angleške uspehe — tako nadaljuje list — poznamo žc doljjo od Dunkcr(|ua naprej. Značilni so za zanimiv položaj, v katerem so se tolikokrat nahajale angleške sile na različnih bojiščih, kadar se je bližala kaka katastrofa. London seveda skuša zvrniti odgovornost za neuspeh nn uporniške sku|)ine izdajalca de Gaulea. To pn je /c stara navada, da Angleži do konca izkoriščajo kri svojih vazalov ali najemnikov, v zalivalo |>n jih potem blatijo in žalijo. Berlin, 13. junija. AS. »Volkischer Beobachtcr« piše o veliki italijansko-nemški zmagi pri Bir tlackciinu. List piše, da bi ne bilo mogoče zadati Angležem tako težkega udarca in tako pogubnih izgub, če bi dve veliki osni sestri v orožju — italijanska mornarica ter italijansko in nemško letalstvo — ne izvojevali svobo-Je na Sredozemlju, tako da je lahko neprekinjeno pritekala [X>moč iz domovine preko morja v Severno Afriko, istočasno pa je angleško vojno in trgovsko brodovje doživljalo strašne izgube. Vojni dogodki na Tihem morju Japonci so zasedli otok Attu v zahodnih Alsutih ter pristanišče Kiska v aleutskem otočju Rat Buenos Aires, 13. junija. AS: Na ameriških merodajnih mestih so izjavili, da so se Jajionci izkrcali na skrajnem oleutskem otoku Attu, dočim so se jninniske |iomorske sile pojavile v pristanišču Kiska, ki leži v skupini otočja Hat, ki prav tako spada k aleutskrmu otočju. Po najnovejših poročilih, ki jih je prejelo ameriško mornariško ministrstvo, boji z Jajionci šc potekajo. Tokio, 13. junija. AS: Poročajo, d« se bo septembra v Aicutskem otočju zopet začel lov na losose, ki je bil v smislu mednarodnih dogovorov ukinjen za 30 let. L i« t »Asahi« napoveduje ustanovitev velike družic za ribolov v Severnem in Tihem morju. Buenos Aires, 13. junija. AS: Severnoameriško mornariški ministrstvo je po enomesečnem čakanju uradno priznalo izgulx> velike ameriške 'letalonosilke >I.cxington< (33.000 ton); lnrlja je bil« jiotoipljcna v jiomorski bitki v Koralnem morju. Tokio, 13. junija. AS: Z bojišča pri Kjang-seju «e je izvedelo, da je jajKinsko letalstvo napadlo Kvangfung v provinci Kjangli. Sovražne kolone so pretrpele te/ke izgube. šanghaj, (3. junija. AS: Na srednjem kitajskem bojišču so Japonci zasedli Linhsien v provinci llonan. ko so razpršili čiingkinške oddelke, pripadajoče tretji kitajski nrinndi. Buenos Aires. 13. junija. AS: Iz \Vasliing-tona se je izvedelo, da je Roosevelt izdal dekret, s katerim ustanavlja povebni »vojni svet za Aljasko«. Ta novi organ Iki imel nalogo biti v tesni zvezi z vojaškimi oblastmi in jim staviti predloge za »varstvo in zaščito civilnega prebivalstvo n« Aliaski«. Tokio, 13 junija. AS: Iz nekega jaj>onskega oporišča je prispelo poročilo, da jc japonsko mornariško letalstvo med 6. majem in 9. junijem na Novi Gvineji sestrelilo 68 sovražnih ilctal. 4 pn uničilo na tleh. V istem času je japonsko letalstvo izgubilo le 6 letal, ki so bila uničena med napadi. Nova gospodarska pogodba med Romunijo in Nemčijo Bukarešta. 13. jun. AS. Snoči je bilo izdano naslednje uradno poročilo: V zadnjih tednih so potekala in bila končana med nemško in romunsko vlado gospodarska pogajanja. Njih glavni namen je bil, poglobiti gospodarsko sodelovanje v vojnem času ter zagotoviti, da bosta Romunija in Nemčija dali na razpolago druga drugi, kolikor se bo ie dalo orožja in surovin, ki so potrebne za skupno vojskovanje. Določeno je bilo od obeh strani, čim- bolj povečati dobave. Razgovore sta imela nemški pooblaščeni minister Clodius ter romunski podpredsednik vlade prof. Antonescu. Istočasno se jima je ponudila prilika, da sta prijateljsko in v duhu medsebojnega zaupanja, ki označuje odno-šaje med obema zavezniškima državama, razpravljati o vseh gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo v enaki meri Nemčijo in Romunijo. Argentina hoče ostati nevtralna Santiago, 13. junija. AS: Argentinski podpredsednik je dal čilskemu vladnemu listu >La Nazion« izjavo o tesnem sodelovanju ined obema državama in poudaril, da je Argentina dokazala solidarnost z nmeri.ško celino v gosjx>-darskem sodelovanju z vsemi ameriškimi državami. Ukinitev oclnošojev z Osjo bi pomenila vojno, ki je njegova država noče in bi pomc- BD» I I Nemčija in angleško-rgsska pogodba V drugo bojišče v Evropi mora privoliti Nemčija — Celo v Londonu in v Washingtonu ni navdušenja za novo pogodbo Berlin, 13. jun. AS. Glede nove angleško-so-vjetske pogodbe je neki nemški politični razlagalec izjavil tole: Za Nemčijo je ta pogodba dogovor zaradi nevarnih okoliščin, ki dokazuje, v kako pogubnem položaju je Sovjetska zveza v političnem in vojaškem oziru. Hoteli so po opičje posnemati velika srečanja voditeljev držav Osi i,n vso stvar .prikriti. A da je bil Molotov v Londonu in \Va-shingtonu, ni bila za Rim in Berlin nobena skrivnost. S svojim prikrivanjem 60 hoteli spraviti ves svet v začudenje. V resnici pa ni v pogodbi nič drugega, kakor kar je bilo sklenjeno že 12. julija lela 1941. V sedanji dvajsetletni pogodbi je nova samo ena točka, v kateri je bistvo V6e zadeve: to je 5. člen, ki zavezuje obe državi, da po vojni ne bosta Iskali osvojitev ozemelj in da se ne bosta vtikali v notranjo politiko drugih držav. Moskva se je 1. 1039. pri pogajanjih med Rib-bentropom in Molotovim zavezala, da bo svoj vpliv na baltske države omejila le na gospodarsko izmenjavo, a da se bo vzdržala vsakega političnega vmešavanja. Dvajset dni nato je že prelomila obljubo. Prav tako je 6torila glede južne Evrope in Besarabije. Zato ta nova pogodba ne pomeni prav nič Nikogar ni v Evropi, ki bi zaupal moskovskim obljubam. Glede ustanovitve drugega bojišča je precej značilno, da dogovor ni prišel v pogodbo. Molotov je moral nastopiti s hudimi grožnjami, če bi angleška pomoč ne hotela biti izdatna. Tako imenovani napad s tisoč lelali na Koln je bil uprizorjen za Molotova. Vesela novica naj bi bila za Stalina, ki je bil v skrbeh, ali se je Molotovu kaj posrečilo ali ne. Govornik je zaključil, da morata pri ustvaritvi drugega bojišča biti dva. Sovražniki so pozabili, da je treba za to privoljenja Nemčije, ki ne bo nikdar dovolila, da bi 6e drugo bojišče uresničilo. Stockholm. 13. junija. AS: »Svenska Dag-bladel« objavijavporočiio svojega londonskega dopisnika, ki ga je izzval ongleško-sovjetski pakt v londonskem javnem mnenju. O paktu se v Londonu mnogo govori in mnogo piše, vendar pa za angleško-sovjetsko zvezo ni opaziti nikakršnega navdušenja, marveč spoznanje, da je bil glede na sedanji zelo težki polo/aj tnko Londona kakor Moskve ta pakt potreben. Isti dopisnik nadaljuje v svojem poročilu, da jc biio po najnovejših poročilih iz. Združenih držav podobno mnenje izraženo tudi v \Vashing-tonu in Newyorku, kjer šc vedno vlada prepri-čtinje, da severnoameriška vlmla ne zaupa in nikdar ne Ivo prnv zaupala Sovjetom. Zdi se, da je Molotov med drugim zahteval, naj bi bil odslej sovjetski veleposlanik v Londonu pooblaščen )»riključiti sovjetskemu velejioslani-štvu poslaništva baltskih dr/av v Londonu, to*la Angleži so zahtevo sovjetskega komisarja odbili. Trenutno je v ospredju angleško-sovjetska zveza — zaključuje list — a nobeno Molotov-ljcvo jHitovanje ne more zmanjšati slabega položaja osnih nasprotnikov. nila veliko zlo, kajti Argentina ne more stopiti v vojno brez pametnih razlogov za to. Štirje ameriški bombniki prisilno pristali v Turčiji Ankara. 13. jun. AS. Šlirje ameriški bombniki 60 včeraj pristali v Turčiji, trije v Ankari, četrti pa v okolici Smirne. To so bombniki vrsle »Douglas« s štirimi motorji. Ameriški letalci, 25 po številu, niso hoteli ničesar povedati o namenu njihovega prihoda, pač pa 60 rekli le to, da 6e mora njih poslanstvo izpolniti na Črnem morju. V turških vojaških krogin smatrajo, da naj bi ta ameriška letala pomagala braniti Sebastopol. Trije Štirimotorniki. ki so pristali v Ankari, so nepoškodovani, dočim ima četrto letalo poškodovana dva motorja, na trupu pa se poznajo sledovi krogel osnih lovcev. Dva ameriška častnika 6ta povedala, da 60 omenjena štiri ameriška letala preganjala sovražna letala. Častnike bodo pustili na svobodi ped častno besedo, da ne bodo ušli, člane posadk pa bodo internirali. Še dve letali pristali v Turčiji . Ankara, 13. junija. AS: Na letališču v Ankari je prispelo neko kitajsko letalo, neko drugd kitajsko letalo pa je pristalo v Arifiji pri Ada-pazaru. I'o nepotrjenih novicah gre za dve se-veroameriški letali, ki sta zbežali iz Sebaslopola. Ko sta leteli nad turškim ozemljem, ju je napadla turška protiletalska obramba. Italijansko-nemška pogodba o izročanju krivcev Rim, 13. jun. AS. Zunanji minister grof Ga-leazzo Ciano, nemški veleposlanik v Rimu von Ma-ckenscn. glavni ravnatelj nemškega ministrstva za pravosodje Schiifer in prvi poslaniški svetnik v nemškem zunanjem ministrstvu Siedler so včeraj podpisali pogodbo, po kateri si bo6ta Nemčija in Italija v bodoče izročali krivce ter si v kazenskih zadevah šli druga drugi na roko. Podaljšanje obsednega stanja na turških mejah Ankara. 13. junija. AS. Turška velika narodna skupščina je včeraj podaljšala dosedanje obsedno stanje v obmejnih okrožjih za novo dobo šestih mesecev, t. j. od 23. junija do 23. decembra. Slovesen pogreb padle fašistke Ljubljana, 13. junija 1942. Včeraj ob 15.30 je bil pogreb tovarišice Arielle Rea, žrtve podlega komunističnega atentata. Pogrebna slovesnost se je izvršila z veliko svečanostjo s sodelovanjem vseh fašistov in fašistk, ki bivajo v Ljubljani. Takoj po smrti mlade voditeljice ženskega fašija je bila na sedežu fašija za lovarišico pripravljena mrtvaška kapela, kjer so izmenoma straiili fašisti in fašistke v uniformah. Resna okrasitev liktorskih fašijev in zelenja je obdajala krsto, ki je bila zavita v trohojnico Že dan poprej je bilo ob krsto položenih mnogo rož, knjiga obiskovalcev pa se je množila s podpisi. Pred smrtnimi ostanki so se poklonili podprefekl-vikarij dr. David v zastopstvu odsotnega Visokega komisarja, Eksc. Poveljnik Armadnega /bora general Robotli, poveljnik divizije in vse oblasti. Pogreb, ki se je razvil izredno slovesno, je šel po gla.vnih mestnih ulicah. \a čelu sprevoda je bila godba grenadirjev, nato pa so nosili mnogo vencev, nosili pa so vence tovariši ljubljanskega fašija. Na čelu je bil velik venec Tajnika Stranke, nato je prišel venec Viso-kega komisarja. Zveznega Tajnika, Poveljnika divizije, ljubljanskega župana, fašistične zveze, ljubljanskega fašija, zaupnice ženskih fašijev, venec gospe Pnole Grazioli, tovarišev zveze In bilo je še mnogo drugih vencev in šopkov. Rože in ie mnogi venci pa so dobesedno pokrivali krsto. Za venci so j korakali tovariši ljubljanskega fašija s praporčkom, * sledile pa so jim gospe iz ženskega fašija, nato pa so nosili praporček Dopolavora, za katerim je korakalo mnogo vpisanih. Pogreba te je udeležilo tudi okoli 40 kmečkih gospodinj, vsi urudniki in nameščenci »Prevoda* in drugi v zelo lepem številu. Ob strani krste je korakalo šest tovarišic ženskega fašija in šest miličnikov, za krsto pa so s člani družine korakali gospa De Vecchi, zaupnica ženskega fašija, nalo pa so šli Eksc. Poveljnik Armadnega Zbora, podprefekl-vikarij in načelnik kabineta Visokega komisarja v zastopstvu Eksc. Graziolija, ki je odsoten iz službenih razlogov, Poveljnik diviziji-, Zvezni Tajnik, ljubljanski župan, Zvezni pod-tajniki, 1'odpuveljnik GILL-a, kvestor, ljubljanski podžupan. Poveljnik karahlnjerjev. Tajnik ljubljanskega fašija in mnogo drugih osebnosti. Potem ko se je sprevod pomikal po Hleiiceisovi cesli, je šel mimo postaje v cerkev, ki je blizu Dopolavora Oboroženih SU. Vojaški kaplan o. Marino je opravil mrtvaške molitve ter blagoslovil posmrtne ostanke. Takoj nato je Zvezni Tajnik izvedel fašistični apel padle tovarišice in vzklikal imeni Arielle Rea, odgovoril je soglasen glas vseh navzočih, gndba pa je zaigrala >Giovinezzo*. Popoldne so truplo prepeljali v Trieste. Uradni razglasi mMMtM>M»MM»»im» Italijanska liktorska mladina v Ljubljani Ljubljana, junija. Tz.šln jc majska številka glasila Italijanske liktorske mladine v Ljubljani »Dnevni red it. 5«. Kevija ie ilustrirana ter je ta številka posvečenu predvsem »Florentinski pomladi italijanske l.ktorskc mladine« in pa »Kulturnemu mostu \Veinuir-Firenzcc. .Mednarodne mladinske manifestacije se prično namreč v VVeimnr-ju, kjer Ik> govornik Gila razpravljal o temi • Dante Alighieri«. Italijanska delegacija se bo udeležila natečaja /.a mlade umetnike ter razstave mladinskih knjig. Sodeloval bo tudi italijanski glasbeni zbor. Nato se liodo manifestacije nadaljevale v Firenzah, kjer bodo poleg »Hitler jugend« tudi razne zunanje delegacije in sicer japonska, bolgarska, hrvatska. dan«ka, finska, romunska, portugalska, slovaška, španska, ogrska. holnnaska, belgijska, norveška in švicarska. Manifestacije sc bodo vršile od 20. do 30. junija ter se lxxlo zaključile s slikursko tekmo 1'ri'mio Firenze« z nagrado 20.000 lir. Vršila se lx>d<« zlMirovanja narodnega značaja o kinu. radiu in gledališču, nato pa zborovanja mednarodnega značaja o istih temah ter bo nagradno proizvajanje normalnih in kratkih filmov. Vršile se Ihx1u tudi finalne tekme kulturnega in umetniškega značaja nastopila liodo tudi društva za zborovsko petje. Ostali del revije je posvečen zbornemu petju Gila, kinu za mladino, »Doposcuoli« Gilia, Delavnosti Gila in pa poročilom o delovanju te organizacije. Jubilej delavne slovenske žene V našem mestu obhaja te dni 40 letnico vztrajnega dela v vseh krogih splošno znana gospa Irmn S t upi ca, trgovka z Zeleznino, rodom Ljubljančanka iz kremenite slovenske rodbine Ažmanov. Od doma ji je bila določena povsem druga življenjska pot. I'o strogem samostanskem šolanju v šmihelu je prejela nadaljnjo izobrazbo na takratni umetno-ohrtni šoli v Ljubljani. Po prezgodnji smrti matere se je požrtvovalno posvetila vzgoji svojih osirotelih bratov in sester. Ko je dovršila tudi lo svojo nalogo, pa je po čudnem naključju stopila — namesto v državno poštno službo, kamor jo je izza mladih samostanskih let vleklo srce — v trgovino z zeleznino na Gosposvetski cesti, katere lastnik je bil danes že pokojni Franc Stupica. Tu se Je uvrstila kot inteligentna, vestna uradnica ined najboljše moči tvrdke^ ki je takrat bila trd eksistenčni boj. Naravno, dn je spoznal Franc Stupica v njej idealno lovarišico in si jo izprosil za družico za vse življenje. Nastopila je nova doba v življenju jubilanlke. Poslovnemu delu so se pridružile še dolžnosti materinstva in gospodinjstva. Njen razgiban duh, njena temeljitost in vestnost je prodrla v vse potankosti njenega poslovanja in v podjetju je bila neprerenljiva opora svojemu marljivemu soprogu. V času odmora se je vsa predala nalogam materinstva z ono čudovito ljubeznijo in požrtvovalnostjo, ki io zmore lo plemenito žensko srce. Kljub vsem težavam pa je še vedno našla čas in priliko lajšali tudi tuje gorje. Ko obhaja gospa Irtna Stupica svoj življenjski praznik v krogu tistih, ki so ji ostali zvesti, ji želimo, da ji Bog nakloni mnogo zdravih in srečnih let. Nabiranje domačih čajev - lep dohodek revnih ljudi Ljubljana, junija. Novi časi zahtevajo od ljudi pač novih nalog ln novega načina življenja. Tudi viri dohodkov se spreminjajo in ljudje, ki so količkaj podjetni in marljivi, najdejo vedno dohodke tam, kjer jih drugi manj iznajdljivi ne bi. Kdo bi recimo pred petimi in več leti mislil, da utegne donašati precej prezi-rana robida lepe dohodke, saj je bil še celo njen sad ccnjen zgolj med otroci. V resnici predstavlja robidovo listje prav lep vir dohodkov nabiralci tega listja, ki daje izvretno nadomestilo za ruski čaj, svoje blago prav dobro prodajo. V naših krajih so robidovo listje nabirali že med prvo svetovno vojno, vendar kake razvite kupčije s tem listjem ni bilo. Robidovo listje so na višje povelje nabirali šolski otroci, ki so ga v 1. 1917. in 191S r« nabrali ogromne kupe, ga sušili in potem oddajali vojaškim oblastem, ki naj bi to listje po: rabili za čaj vojakom. Ako so vojaki res kdaj pili čaj iz tega listja, pa ni znano. Vendar tedaj trgovci s tem čajem še niso barantali. Mnogi domačini pa so že dolgo vedeli za krepilne lastnosti robido-vega listja ter tudi že pred vojno kuhali čaj iz njega. Ko se je 1. 1930. pričela sedanja vojna v Evropi, naši kraji še niso bih direktno pritegnjeni v vojno, pač pa so se posledice seveda že pričele poznavati. K nam so tedaj prišli zastopniki mnogih nemških tvrdk ter iskali nabiralce robidovega, malinovega in jagodovega listja. Obljubljali so dobro plačilo in nabiralci so res kmalu zbrali velike kupe tega listja, ki so ga prav dobro vnovčili. Najbolj 60 cenili Nemci čaj, ki je zrasel v Suhi krajini in tam so tudi res plačevali najboljše cene. Vendar pa ni bilo vsako listje dobro, kar so zastopniki tudi nabiralcem povedali, sicer pa so ljudje kmalu spoznali, katere vrste morejo prodati in kakšno blago ne gre v promet. Revna Suha krajina je tako I. 1939 in 1. 1940 prišla do nepričakovanega vira dohodkov, saj je vnovčila tega listja kar za več milijonov tedanjih dinarjev in inarsik nabiralec, ki je bil posebno priden, je tedaj zaslužil tudi po sto in še več dinarjev na dan, kar je predstavljalo prav lep zaslužek. Končno so se vrgli na kupčijo 6 tem listjem tudi domači trgovci, ki že letos ponujajo prav lepe cene za lejjo in suho robidovo ter 6lično listje. Tudi sedaj morejo pridni nabiralci zaslužiti prav lepe denaree z nabiranjem. Po deželi raste prav mnogo lip. O nabiranju lipovega cvetja v Ljubljani smo f>oiočali, da je letos urejeno in šo nabiralcem kar določene in zaznamovane lipe za katere tudi odgovarjajo, tako, da jih ne bodo smeli lomiti in trgati kar cele veje z dreves. V Ljubljani se je prijavilo mestni vrtnariji in poljskemu čuvaju Ovnu nad 500 nabiralcev, ki bodo nabirali lipovo cvetje. Umevno je. da bodo isto storili tudi mnogi nabiralci na deželi, saj li-]>cvo cvetje gre vedno v denar in mu je cena kar čvrsta, kar 6mo videli letos vso zimo. Isto velja ludi za bezgovo cvetje, ki daje prav tako dober čaj, za bezgove jagode in slično. Vse polno je tudi rastlin, ki se jih splača nabirati, recimo habat, pljučnik, meto, itd. Tudi to gre v denar. Zanimivo je, da gre v dober promet tudi najbolj nadležni barjanski plevel, namreč preslica. To trgovci, ako je lepo izsušena, plačujejo po prav dobri ceni. Caj iz preslice je baje dober za vse mogoče bolezni, glavno menda proti boleznim črevesja in mehurja. Na Barju jc preslice v«e polilo ter se kmetovalci jezijo nanjo, ker jim jjrerašča travnike in njive ter je nikakor ni mogoče odpraviti. Z nabiranjem preslice more dandanes V6ak otrok zaslužiti lepe denaree, hkrati pa stori še dobro delo, ker odstranjuje nadležni plevel s koristne zemlje. Tako vidimo, da se da z nabiranjem domačih čajev in koristnih rastlin v resnici zaslužiti kar čedne denaree. Svetujemo ljudem, naj se tega dela lotijo, kar velja zlasti za mladino, ki more tu nnio-go koristiti 6plošnosti in 6eveda tudi 6cbi. Gospodarstvo Občni zbori sindikatov Združenja trgovcev. V ponedeljek 14. junija ob 9 v dvorani Pokrajinske deluvske zveze (bivša Delavska zbornica) občni zbor sindikata trgovcev s špcccrij-skim, kolonialnim in materialnim blagom ter z delikatesami. Iz trgovinsk-gn registra. Vipisane so bile naslednje tvrdke: Jakob Obreza, trgovina z lesom, Begunje nad Cerknico: Andrej Devjak, trgovina z lesom, Dol. Logatec; Japelj Franc, trgovina in izvoz lesa, Dol. I_ogatec; Udovič Anton, trgovina z lesom, Planino pri Rakeku; Anton Petkovšek, trgovina z lesom, Dol. Logatec. Odbor za razdelitev tehničnega lesa. V Ro- j mi je bil osnovan odbor za razdelitev tehničnega lesa. Obvezna delovna služba v Švici. Švicarski zvezni svet je vpeljal obvezno delovno slu/bo za vso žensko in moško mladino od 16. do 20. leta. /.lasti hočejo zaposliti mladino pri kmečkih delih. Vsi podjetniki morajo takoj prijaviti občinam imena mladine, ki naj bi bila zajjo-slcna pri kmetijskih delih. Banka za mednarodne obračune v Bazln (Švica) bo izplačala 6% dividcude kot prejšnja leta. Predpisi o ukoriščanju žitnega pridelka Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo naredbo: Člen 1. Pšenica, rž, soržica, ječmen, koruza so od trenutka žetve in po vsej svoji količini v zrnju j>ri pridelovalcu ali pri tistem, ki ima pridelek, [»od zaporo na razjx>lago Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda in se ne »mejo zapori odtegniti, kolikor ne določa naslednji člen izjem. Taki zapori se smejo podrediti tudi drugi pridelki, porabili za peko kruha in za druge vrste živil. Člen 2. Od to z,i|K>re so izvzeti v količinah iz Členov 9.. tO., 12 in 13. to naredbe tisti pridelki, ki so določeni za družinsko potrošnjo pridelovalcev in s temi izenačenih oseb ter količine za setev in za rejo živine. Pridelki, ki kakor koli presegajo setvene f>otrebe, se morajo oddati pri zbiranju. Člen 3. Pridelovalci in Imetniki z zaporo obseženih pridelkov so jih dolžni hraniti in so odgovorni, da so ii|>ošteva za|>ora do njih oddaje pri zbiranju. Z zaporo obseženi pridelki se ne smejo porabiti, odstopiti, skriti ali uničiti. Nad njimi izvršujejo nadzorstvo organi iz člena 1. naredile z dne 20. januarja 1042-XX št. 8 in nameščenci Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda ler okrajnih načelstev in občinskih uradov. Člen 4. Oskrbovalci gosj>odnrstev, na katerih se pridelujejo žita, morajo prijaviti uradom občin, na katerih ozemlju so njih gospodarstva, vos svoj pridelek pšenice, rži, soržice, ječmena in koruze v 10 dneh |>o končani mlačvi ali robkanju. najkasneje pa v naslednjih rokih: do vštetega 91. avgusta 1942-XX za pšenico, iž. soržico in ječmen, do vietega 30. novembra 1942-XXI za koruzo. V teh prijavah morajo navesti ob svoji odgovornosti oskrbovalci gospodarstev tudi s| končani mlačvj, najkasneje pa do vštetega 30. novembra 1942-XX. Pridelovalci ali kdor koli je sicer upravičen razpolagati s pridelkom, smejo oves kakor koli od-svojiti samo po predhodni odobritvi Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda. Če se izkaže za potrebno. sme Pokrajinski prehranjevalni zavod določiti tiste količine ovsa. ki jih morajo pridelovalci oddati, upoštevaje doseženi pridelek in potrebe gosjjodarstva. Člen 9. Količine pšenice, ki se od letine 1912 smejo obdržati za porabo družine izven zapore in obvezne oddaje pri zbiranju, se določajo za vsako spodaj navedeno skupino v tehle najvišjih izmerah: a) neposredni obdelovalci žitnih jiosestev, najsi so njih lastniki, uživalci ali zakupniki: po 2 stota pšenice za obdelovalca in za vsako osebo družine in osebja, ki se pri njem preživlja; b) vodilni oskrbovalci žitnih gos|x>darstev, najsi so njih lastniki ali uživalci ali zakupniki (nejiosredni oskrbovalci ali spolovinarji ali v delnem kolonatu ali v družbi): po 1.50 stota za oskrbovalca in za vsako osebo družine ali osebja, ki se pri njem preživlja; d) Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega zbora objavljata: V noči n« 2. junij so komunistični elementi v Ljubljani ubili fašista Nicola Žito, uslužbenca pri krajevni zvezi bojevniških fašijev. Izvajajoč naredbo z dne 13. aprila t. 1. in ker je pretekel predpisani čas, ne da bi bili odkriti zločinci omenjenega zločina, je bila odrejena ustrelitev sedem oseb, ki so zanesljivo krive terorističnega in komunističnega delovanja. Usmrtitev je bila izvršena dne 11. junija ob 5.30. Ljubljana, 13. junija 1942-XX. Za vedno so nas zapustili naši najdražji in nepozabni Anton Mravlje star. gostilničar in mesar Franc Mravlje Vinko Mravlje stud. iur. dijak učiteljišča Na zadnji poti jih bomo spremili v ponedeljek, dne 15. junija, ob 10 dopoldne na farno pokopališče. Brezovica pri Ljubljani, dne 13. junija 1942. Globoko žalujoči Mravljetovi in sorodstvo. stalni in najeti delavci na žilnih gospodarstvih, če se plačujejo po delovni pogodbi v naravi: p>o 2 stota za vsakega delavca tn za vsako osebo družine, lei se pri njem preživljajo; e) voditelji in uradniki žitnega gospodarstva, ki tam stalno opravljajo svojo 6lužbo s tehničnim konceptnim ali pisarniškim delom: po 1.50 stota za vsakega voditelja ali uradnika in za vsako osebo družine, ki se pri njem reživlja; f) župne nadarbine in zajednice, ki o6kr-ujejo nejx>sredno žitna go6j>odanstva kot lastniki ali kot užitkarji ali kot zaku|>niki: f>o 2 6tota na glavo za člane zajednice, ki vse leto pomagajo pri obdelovanju zemljišč, jx> 1.50 stota za tiste, ki [pomagajo 6amo z vodstvom in f>o 1 stot za vsakega drugega člana zajednice. Člen 10. Namesto pšenice v celoti ali delno se lahko obdržijo naslednje količine drugega žita, ki se pridela na istem kmetijskem gospodarstvu: koruze jx> 1.50 stota za vsak stot j>šenice; ječmena jx> 1.30 6tota za vsak stot pšenice; rži jx> 1.10 stota za vsak stot pšenice. Člen 11. Ni dopustno obdržati žito za lastno in družinsko porabo lastnikom zemljišč, ki so dana v zakup, četudi je s jx)godbo določeno dajanje od-mene v naravi. Člen 12. Količine žita, ki jih smejo obdržati pridelovalci za setvene potrebe izven zapore in obvezne oddaje pri zbiranju, se določajo na vsak hektar, ki naj se obdela, z naslednjimi najvišjimi iz-merami- pšenice jx) 2 stota, rži po 1.80 6tota, ječmena po 1.80 stota, koruze f>o 0.60 stota za žitno piovršino, koruze jk> 1.30 stota za pridelavo krme. Člen 13. Za rejo živine smejo obdTŽati pridelovalci izven zaj^ore in obvezne oddaje pri zbiranju naslednje najvišje količine koruze: a) za vsakega starejšega prašiča, določenega za pitanje, jx> 3 stote, b) za vsako plemensko svinjo, vštevši jx>rabo za pujske, po 5 stotov. Člen 14. Razveljavljajo sc naredbi z dne 27. junija 1941-XIX št. 56 in z dne 12. avgusta 1941-XIX št. 83 in vse določbe, ki bi nasprotovale določbam te naredbe. Člen 15. Kršitelji določb te naredbe in odredb, ki jih izda v izvrševanju podeljenih mu pooblastil Pokrajinski prehranjevalni zavod, se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, f>o postopku iz naredbe z dne 26. januarja 19-12-XX št. 8 v denarju do 5000 lir ali z zaporom do dveh mesecev. V hujših primerili se laliko izreče jioleg denarne tudi zaporna kazen. Odtegnjeni ali prikriti pridelki 6e, pri komer koli 6o, zaplenijo. Predpisi za ukoriščanje lanenega semena Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo naredbo: Čl. 1. Pričenši z letnico 1942 morajo pridelovalci ali kdor koli je upravičen razpolagati s semenom, prijaviti vse laneno seme Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v 30 dneh po spravilu in jo vse seme jx>d zaporo na razpolago Visokega komisariata, kolikor ne določa naslednji člen izjeme. Čl. Od te zapore so izvzete količine, ki so potrebne za porabo pridelovalnega gospodarstva, računajo po največ 250 kg na vsak hektar navadno z lanom posejane površine. čl. 3. Z zaporo obsedeno seme se mora oddajati na krajih, po pogojih in v rokih, ki jih določi PokraJ. prehr. zavod. Čl. 4. Tvrdke, ki so pooblaščene za prevzem semena, katero je treba oddati po določilih prednjega člena in za njegovo predelavo, določi Visoki komisariat, ki ustanovi tudi pogoje za predelavo semena in za oddajo v promet olja ter njegovih postranskih izdelkov. Čl. 5. Tvrdke iz prednjega člena morajo vodili s|>roli dopolnjevan prejemni in oddajni vpisnik, ki ga prehodno vidira Visoki komisariat, in v katerem morajo vpisovati vse podatke, nanašajoče se na promet lanenega semena in izdelkov, dobljenih pri njegovi predeiavi. Čl. 6. Določbam te naredbe se smejo podredili drugi pridelki, iz katerih se da dobivati olje. čl. 7. Razveljavljajo se naredba z dne 27. oktobra 1941-X1X št. 139 in vse določbe, ki bi nasprotovale določbam te naredbe. Čl. 8. Kršitelji določb te naredbe in odredb, ki jih v izvrševanju podeljene oblasti izda Pokr. preiir. zavod, se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 v denarju do 5000 lir ali z zajiorom do dveh mesecev. V hujših primeiih se sme izreči poleg denarne tudi zaporna kazen, Odrediti se sme začasni ali predhigatt trajni odvzem obrtne pravice. Vselej se odredi zaplemba proizvoda. Raztegnitev obveznosti poseka ob cestah in železnicah Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo naredbo: Čl. 1. Obveznost poseka, odrejena z nared-bama z dne 8. maja 1942-XX št. 87 in z dne 6. junija 1942-XX št. 111, se razširja nadalje na sledeče pasove: Vzdolž ceste Semič—Stranska vas —Črnomelj: na obeh straneh cele proge. Vzdolž ceste Semič—Jugorje: na obeh straneh cele proge. Vzdolž ceste Semič—Srednja vas — ČrmoSnjice — Toplice—Straža: na obeh straneh cele proge. Vzdolž ceste Brčice—Kleč: na obeh straneh cele proge. Vzdolž ceste Mokronog—Šmarjeta—Kr/inovo—Novo mesto: na obeh straneh cele proge. Vzdolž ceste Mokronog—Trebelno: na obeh straneh cele proge. Vzdolž ceste Bistrica—Št. Rupert: na obeh straneh cele proge. Vzdolž ceste Grosuplje—Kočevje: na obeh straneh cele proge. Vzdolž ceste Škofljica—Pijava gorica —Turjak -Veliko Lašče—Ribnica—Kočevje: na obeh straneh cele proge. Vzdolž ceste Kočevje —Livold —Štalcarji —Banja Loka—Fara—Petrina: na obeh strane proge. Vzdolž ceste Kočevje—Stari log—Smuka—Dvor: na obeh straneh cele proge. Vzdolž ceste Livold—Mozelj—Ilajndol: na obeh straneh cele proge. Vzdolž cesle Zlebič—Sodražica—Nova vas: ( na obeh straneh cele proge Vzdolž ceste Nova vas—Hrib—Draga do pokrajinske meje proti Čabru: na obeh strnneh proge. Vzdolž vozne poti pod hribom med Mahovnikom in Dolgo vasjo: na obeh straneh cele proge. Pas okrog kočevske električne centrale In vodovoda: v krogu s polumerom 150 m okoli teh naprav. Vzdolž ceste Višnja gora—Trebnje: na obeh straneh cele proge. Čl. 2. Za posek pasov is prednjega Člena veljajo nespremenjeno določbe, za kršitelje le-teh pa kazni iz naredbe z dne 8. maja 1942-XX št. 87. ie novice Koledar Nedelja, 14. junija: Bazilij Ve, škof in cerkveni učenik; Elizej, prerok; Digna, devica in mučenica; Marci jan, škof in mučenec; Metod, škof. Ponedeljek, 15. junija: Vid, nničenec; Modest, mučenec; Germana, devica; Bernard, »poznavalec; Libija, mučenica; Benild, mučenec. Torek, 16. junija: Fr Regis, 9poznavalec; Beno, škof; Julita, mučenica; Rajnerij, »poznavalec. Cenik za sadje in zelenjavo št. 16 veljaven od 15. junija 1942-XX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje nilredhe št. 17 z dne 9. maja 1941-X1X naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu oziroma pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višje kakor po odrejeni ceni. Prve številke pomenijo cene na debelo, druge pa cene na drobno: česen 8.50, 9.50; beluši 8.10, 0.00; Zgodnja pesa 3.25, 4.10; Rdeči korenček letošnji 3.85, 4.45; Zeljnate glave 3.55, 4.25; čebula letošnja 3.85, 4.45; fižol stročji 4.00, 5.20; solata glavnata italijanska 3.25, 4.05; grah 3.75, 4.25; špinača 3.65, 4.05; bučke 4.50, 5.30; pomaranče ovalne 7.50, 9.— ; pomaranče Ia 6.40, 7.60; pomaranče lla 5.25, 6.10; češnje I.vrste 5.40, 6.30; limone I. vrste (15 cm obsega) 3.25, 4.05 (komad 0.40); limone II. vrste (pod 15 cm) 3.—, 3.45 (komad 0.35); orehi Sorrento 30.— ; orehi navadni 25.—; krompir novi 2.95, 3.40 lir. Opombe: 1. Prva vrsta: zelenjava in sadje mora t > i t i zdravo, sposobno za prevoz. Izločajo se pridelki, ki so izobličeni, poškodovani, nagniti ali nezadostno sočnati. — 2. Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste in enotne cene ter morajo tudi kupci na zahtevo izdati tak račun. — 3. Ta cenik mora biti izvesen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja — iz.vzemši domači krompir — le za uvoženo blago. Razume se brez tare. — 4. Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno pa veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika. — 5. Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora biti predhodno odobreno od Visokega komisariata. — 6. Kršitelji tega cenika se kaznujejo po uredbi št. 8. SI. 1. št. 8 odd 28. januarja 1942-XX in ostalih zakonitih predpisih. Ljubljana, 12. junija 1942-XX. Visoki komisar: EMILIO GRAZIOLI Y ponedeljek bo izšel znameniti detektivski roman Skrivnost dr. Fu-Man-čuja Kupujte, berite knjige »Slfcv. knjižnice«. S tem opravljate dobro kulturno delo, pa tudi socialno — saj te knjige dajejo delo in kruh številnim grafičnim delavcem in njihovim družinam. Knjige dobite v vseh knjigarnah in trafikah Novi grobovi *t* Matija Gahrenja. V Ljubljani je umrl v soboto ob 9 dopoldne 61 letni poznani hotelir in posestnik na Rakeku g. Matija Gahrenja. Zadnja leta je bolehal, bolezen pa ga je priklenila na posteljo šele zadnje dni, ko je izgubil mnogo krvi in so ga morali pripeljati v Ljubljano, kjer je dobil transfuzijo krvi. Pokojni je bil vse svoje življenje delaven, skromen in požrtvovalen. Zapušča žalujočo ženo Ivanko in 3 otroke: Vojka. Ljudmilo in Cirila. Pokopali ga bodo v ponedeljek ob 9 dopoldne na Rakeku. Hudo prizadeti družini izrekamo ob bridki izgubi naše iskreno sožalje, rajnemu pa naj sveti večna luči Jama Madelalne diplomirana terapevtinja za govorilne, glasovne in dihalne motnje, deluje na šolski polikliniki. Nadomuj AZbetova 4, pa v torek, četrtek in soboto od 10—15 — V spomin pokojnega inž. Franceta Stareta, ljubitelja slovenske umetnosti, sta poklonila 3000 lir za tiskovni sklad revije »Umetnosti« družina inž. Bonačič iz Spalata in gospod Radovan Stare, trgovec iz Ljubljane. Uredništvo »Umetnosti« se plemenitim darovalcem iskreno zahvaljuje I — Gostinskim obratom v vednost. Sindikat gostinskih podjetij Združenja trgovcev Ljubljanske pokrajine vabi vse svoje člane, da se udeleže skupščine sindikat?, ki bo v torek, dne 16. t. m. ob 10 dopoldne v prostorih delavske zbornice v Ljubljani. Dnevni red: otvoritev skupščine, čitanjc določil sindikata, volitev predsednika sindikata, volitev zastopstva v sindikat, slučajnosti. — Lepi uspehi zadružnega dela med našimi železničarji. Pred nekaj tedni 6mo poročali o lepem uspehu Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev, ki je imela redni občni zbor ter praznovala dvajsetletnico svojega obstoja. Podobne in še večje uspehe kaže zadružna ideja tudi med našimi železničarji, njihova Nabavljalna zadruga pa je 6ploh med našimi največjimi zadrugami, če ni največja. Tudi ta zadruga bo imela te dni že svoj 20 redni občni zbor. Ta zadruga 6e je razvila iz prejšnje Zelezničarske jx>6lovalnice. Ustanovljena pa je bila leta 1922. Tudi ta zadruga je imela kar skromne začetke. Tako je zadruga imela konec 1. 1922, 541 članov, konec 1. 1932, po desetih letih obstoja, že 6S32, konec leta 1940, 8483 članov in konec lanskega leta 9297 članov. To se pravi, da je včlanjen v njej ekoraj ves železničarski stan v naši pokrajini. V istem razmerju 6o rastli tudi deleži, katerih 6kupna vsota je narastla do konca lanskega leta že na 1,047.287 lir, rezervni fond pa je narastel na 2 milijona 829.430 lir. Ob zaključku 1. 1941 so se zvišale tudi naslednje postavke: povračila 444.598 lir, izplačanih posmrtnin je bilo 1. 1941 skupno 51.268 lir, podpore članom 60 znašale 114.379 lir, prodanega blaga lani pa je bilo skupno za 16,242.318 lir. Poleg trgovine, ki ima prav vse življenjske potrebščine. ima zadrfga tudi lastno mlekarno in lastno menzo za člane. V V6eh 20 letih je zadruga prodala svojim članom blaga za — preračunano v sedanjo valuto, — preko 200 milijonov lir. Na uspehe te svoje pomembne zadruge je naš železničarski 6tan v resnici lahko ponosen. — Zupančičev prevod Shakespeareove dra-matske pesnitve »Vihar« je pravkar izšel pri Slovenski Matici s spremnimi besedami dr. Franceta Koblarja in v elegantn opremi arh. Marka Župančiča. V karton vezani izvod stane za naročnike 20 lir, v platno 26 lir. — Hrošče nabirajo. Nekateri j>odjetni brezposelni ljudje in pa mladina je prišla na |>odjetno idejo, namreč na nabiranje hroščev. Te hrošče r*>-tem nabiralci prodajajo po hišah na robu mesta, in sicer predvsem rejcem kokoši. Ti cenijo hrošče kot dobro pičo kokošim in jo radi odkupujejo od nabiralcev. Povprečna cena hroščem je lira za kilogram. Nekateri nabiralci so na ta način zaslužili že kar čedne zneske z nabiranjem hroščev. — Krompir ž"" cvete. Krompir letos prav dobro ka/e in tudi letošnja dolga zima je koristila v toliko, da je uničila precej škodljivcev, zlasti bramorjev in voluharjev, ki so krompirju najbolj nevarni. Krompirjevo listje jc lepo jMignalo ter sedaj žp razvija cvetje. Zgodnji krompir je /e skoraj ves v cvetju ali pa lx> zacvetel te dni. Pač pa utegne ovirati razvoj krompirjevih gomoljik suša. ki trnj« /o skoraj dva tedna in tudi vremenske naipovedi ne prerokujejo skorajšnjega dežja. V hudi suši pa krompir nerad razvija gomoljike. če bi se pn vreme nenadno spremenilo, recimo, dn bi prišle kakšne nevihte s točo, bi te še l>olj škodovale krompirju, kakor pa suša. Stara kmečka izskušnja namreč ve povedati, d« toča škoduje tudi krompirju, ako jiobijc njegovo gornje listje kadar so v cvetju. Pozneje toča krompirju ne škoduje. Zato jc umevno, ako dandanes kmetovalci in mali pridelovalci z bojaznijo gledajo v nebo in ugibajo, kakšno bo vreme. V naši pokrajini je pač krompir glavna hrana in od krompirjeve letine jc odvisno, kako bomo pozimi jedli! — Potočnice so še vedno moderne. Izraz »potočnice« je ponekod v naših krajih še ohranjen. To so namreč mlekarski vozički, s katerimi so prav do predkratkim'kmečke mle-karice. izključno vozile mleko v Ljubljano. Dandanes pa že mnogo mlekaric vozi mleko v Ljubljano kar s triciklji in se med seboj zelo postavljajo, katera ima lepši tricikelj. Toda »potočnice« imajo še vedno svojo veljavo in jih je tako na deželi kakor tudi v Ljubljani še vedno dovolj videti. Ti vozički imajo sedaj komaj blizu sto let zgodovine. Poprej so mle-karice nosile mleko v Ljubljano na glavi. Posode, nekoč lončene, pozneje emajlirane, nato kositaste — alumijaste so šele nekaj let sem v veljavi — so mlckarice naložile v košaro ali jerbase, na glavo so dale svitek in nanj naložile težko breme, pa so šle peš v Ljubljano, pogosto tudi po več ur daleč. Nekd anji župnik v št. Vidu nad Ljubljano, Blaž Potočnik (1799 do 1872). znan slovenski prosvetni delavcc, pesnik — mnoge pesmi so že ponarodele — ljudski zdravnik, urar, sploh vseznalcc, je videl tudi trpljenje mlekaric. Zasmilile so se mu in mnogo je premišljeval, kako bi jim pomagal. Iznašel je pripravne vožičke, ki jih je res tudi uvedel. Sprva je moral mlckoricam celo prigovarjati, na so opustile naporno nošenje mick8 na glavi, ko pa so spoznale, kako pripravni so ti dvokolesni vozički, so se jih hitro oprijele. Tako doživljajo »jvitočnicc« sedaj stoletnico svojega obstoja. Pojav mlekaric s temi vozički je za Ljubljano prav tipičen, kar v drugih mestih, tudi v sosednih, takih vozičkov ne poznajo. Na Krekovem trgu, kjer se ustavijo mlckarice in druge kmetice, ki pripeljejo tudi s takimi vozički svoje pridelke v Ljubljano, je vsako dopoldne videti celo zbirko »potočnic«, dokaz, da so kljub tricikljem in sličnim vozilom ti vozički še vedno praktični. Ljubljana Nedelja Jezusovega Srca v cerkvi sv. Jožefa Danes bo slovesno blagoslovljen novi kip cerkvenega zaščitnika sv. Jožefa, ki je domače umetniško delo akad. kiparja Božidarja Pengova. Blagoslov bo izvršil ob obilni asistenci prevzvi-šeni g. škof dr. Gregor Rožman v imenu sv. očeta Pija XII. S posebnim pooblastilom bo podelil ob sklepu slovesne sv. maše papežev blagoslov. — Čez dan bo izpostavljeno Najsvetejše in se vrši slovesna adoracija. Za sklep bo popoldne vsakoletna spravna procesija, ki jo bo vodil Prevzvi-šeni. Podrobni spored bo sledeči: zjutraj sv. maše ob pol 6, 6 (s petjem in govorom), pol 7 in 7. Sv. obhajilo bo še ob pol 8. — Ob tri četrt na 8 slovesni vhod Prevzvišenega, blagoslov kipa, škofova pridiga, pontifikalna sv. maša z orkestrom; sv. obhajilo med mašo; na koncu maše papežev blagoslov vsem navzočim s popolnim odpustkom pod navadimi pogoji, nato darovanje za novi kip in se bodo delile spominske podobice. Po končani slovesnosti (okrog 10) se začne slovesno češčenje evharističnega Srca Jezusovega. Najprej se izpostavi Najsvetejše, potem je še ena sv. maša, nato pa se vrstijo adoracijske ure ves dan. Verniki so vabljeni, da se v obilnem številu udeležijo zadostilnega češčenja. Popoldne ob 5 ima govor g. prior križniške-ga reda Valerijan Učak, nakar se razvrsti procesija z Najsvetejšim, ki se pomika po bližnjih ulicah in h kateri vabimo vse častilce Srca Jezusovega, posebno pa mladino. Sveče za procesijo se dobivajo ves dan v cerkveni veži. Po vrnitvi v cerkev litanije, spravne molitve, zahvalna pesem in blagoslov. Oh sklepu darovanje okrog oltarja za kip sv. Jožefa in delitev spominskih sličic. * I Vodstvo po umetniški razstavi kiparja Franceta Goršeta in slikarja Mihe Maleša bo v nedeljo, 15. t. ni. ob 11 v Jakopičevem paviljonu. Vodil bo akad. slikar prof. Mirko Š u b i c. Ker je naše oMinstvo, ki tako živo spremlja pojave v slovenski umetnosti, f>okazalo že pri prvih dveh vodstvih toliko pozornosti tej zanimivi razstavi, zato tembolj ofiozarjamo vse ljubitelje naše umetnosti, naj se udeležijo v nedeljo vodstva v čim včejem številu! Opozarjamo tudi vse imetnike permanentnih vstopnic na vodstvo. Pazite na številke vstopnic — izmed vsakih 50 bo izžrebana po ena umetnina, ki je na ogled v razstavnih prostorih I 1 Gnjenke Državnega osrednjega zavoda za ženski domači obrt v Ljuhlajni, Novi trg 4 se pozivajo, da se zglasijo dne 15. L m. ob 9 dopoldne na zavodu. — Ravnateljstvo. 1 Kongregaclja gospodičen in Knngregaclja učiteljic pri sv. Jožefu. Namesto v ponedeljek, 15. t. m. bo zaključni shod v (»onedeljek, 22. t. m.; 21. t. ni. pa skupno sv. obhajilo z obnovo posvetitve. I Pevski zbor Glasbene Matiro ljubljanske ( ima v |>onedeljek, 15 .junija t. 1. ob 18 v Hubadovi pevski dvorani oljčni zbor z običajnim dnevnim redom. I Neimenovana gospa jo darovala 200 lir za akademike v počastitev spomina dr. Ehrlicha. Denar hrani uprava. I V Ljubljani umrli od 5. do 11. junija 1912: Samatorčan Pavel, 76 let, zvaničnik drž. žel. v jx>k.. Krakovski nasip 10; Golob Marija, roj. Ro-dušek, 57 let, vdova delavca, Japljeva ul 2; Roj Josip, sin dežnikarja, Brdo 22; Trost Marija, roj. Balestra, 67 let, žena zasebnega uradnika, Vidovdanska c. 9; Černe Marija, roj. Strojan. 63 let, trgovka s sadjem. Ilradockega c. 2; Slard Štefanija, roj. Krže, 42 let. trgovka. Trnovski pristan 12; Mazi Jerica, roj. Kos, 59 let, žena vojnega uradnika v p, Dermotova ul. 14; Kotiič Ivan, 72 let, višji žel. uradnik v p., Vodovodna c. 1; Stopan Marija, roj. Novak, 61 let, postrežnica, Predjam-ska ul. 50; Žargaj Josipina, roj. llerhst, 79 let, vdova ravnat, zemlj. knjijie, Korytkova ul. 3. ■— V ljubljanski bolnišnici umrli: Koser Albina, roj. Mastek, 56 let, trgovka, Gorupova ul. 18; Šk rja n c Edvard Tomaž, 25 let, delavec drž. žel.. Krojaška ul. 6; Dolenc Franc, 18 let, mehanik. Brezje pri Dobrovi; Kržišnik Ivan, 76 let, hlapec, nestalnega bivališča; Cepin Janez, 90 let, zasebnik, Cojzova 9; Burja Ludvik, 45 let, šolski tajnik. Janševa 6; Pavlin Blaž, 47 let, zidar. Medvedova ul 7; Gorenc Neža, roj. Kotar, 78 let, uiltkarica, Jermen vrh 15, obč. Bučka; Bukovnik Frančiška, roj. Dcčman, 51 let, Žahjak št. 3; Heuffel Dragotin, 41 let, služitelj, Zaloška cesta 51; Javomik Ivan, 13 let, vajenec, Jurčkova pot 131. Najlepše delo krščanske asketike Zakladnica živlienskih naukov Biser-knjiga za učenega in prepiostega HOIA ZA KRISTUSOM od Tomaža Kempčana je izšla v založbi Ljudske knjigarne v Ljubljani. To izdajo — ki je pri Slovencih že trinajsta — je pripravil dr. Aleš Ušeničnik. Obe pa sta elegantno opremlieni. Cena navadni izdaji je L 2C—, lini izdaji pa L 30'—. Hoja »a Kristusom je izdana v pi iročni, žepni obliki Naročite jo pri LJUDSKI KNJIGARNI V LJUBLJANI Pred Škofijo 5 — Telefon 25 29 1 Obnova hišnih pročelij. Kdo pozna naše Ljubljano, kako zelo so hišni gospodarji pazili na to, da je bila zunanjost hiš in tudi drugih poslopij čim najbolj čedna in lepa. Pogosto so obnavljali hišna pročelja ali vsaj prebarvali, a zdaj so posebno pritličja hiš popisana in zamazana tako, da jo zunanja slika neugodna in potrebna obnove. Mestno poglavarstvo zato na j>odlagi § 22 gradbenega zakona nujno poziva vse prizadete posestnike, naj svoja hišna pročelja urede, posebno naj pa očedijo in prebarvajo pritličja hiš. Če hišni oosestniki temu pozivu ne bi hoteli ustreči, bo mestno poglavarstvo prisiljeno s posebno odločbo predpisati ustrezno ureditev hiš z določitvijo, da bo pročelje po neuspešnem jiotcku v odločbi določenega roka ustrezno uredilo mestno poglavarstvo na stroške hišnega lastnika. Vsa jiotrebiia navodila za povoljno ureditev pročelij daje mestni tehnični oddelek v sobi 30 v kresiji na Nabrežju 20. septembra 2-11. 1 Borovnice na trgu. Sobotni živilski trg je bil živahen in z gotovimi potrebščinami dobro založen. Domača glavnata solata je dominirala na trgu. Ogromni jerbasi solate so bili pripeljani iz Trnovega in Krakovega. Ni bila vsa prodana, mnogo solate so morale prodajalke odpeljati s trga domov. Veliko je razne povrtnine. Domača kole-rabca je vedno lepša. Veliko je bilo povpraševanje po grahu, ki je bil ves — bila ga je primerna zaloga — v dobri uri j>okupljen. Grah postaja takorekoč bistveni del vsakemu kosilu Ljubljančane. Vse češnje so bile kmalu prodane. Dve oko-ličanki sta prodajali na drugem zelenjadnein otoku prve letošnje borovnice. Dajali sta jih po 5 lir liter. Borovnice so, tako pravijo, jx>sebno dobro obrodile na Golovcu in po gozdovih proti Pod-molniku. , 1 Tudi špica je oživela. Sedaj, ko je kopalna 6ezona na višku, je oživela tudi znamenita »Špica«, namreč kraj ob Ljubljanici, kjer se odcepi Gruberjev prekop od Ljubljanice. Ta kraj je kljub regulaciji Ljubljanice še vedno pripraven za kopanje, ima to lepo lastnost — namreč, da kopalcem ni tre: ba plačevati nobene vstopnine. Na »Spici« je 6edaj prav živahno vrvenje, pa tudi voda je zelo pripravna, ker je precej visoka, zakaj zasilna zatvor-nica je še vedno zajirta in zadržuje Ljubljanico, da ne more teči vsa 6kozi mesto. To pa zaradi del trajne zatvornice pred cukrarno, ki bodo leto6 dokončna. Prihodnje leto bo ta zatvornica na Prulah opuščena in bo Ljubljanica pač mogla teči 6kozi me6to. Toda tudi potem bo »špica« še vedno zelo pripravno kopališče, ker bo voda kljub temu dovolj visoka, tako da bbdo imeli kopale iše vedno dovolj prilike za plavanje. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Nededlja. 14. .1unt.1n ob 17.30: »ftola za žene«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol - Ponedeljek. 15. Junija: Znnrto. — Torek, 16. juniin oh 17.30: »Porodno darilo . Hed Torek. — Sreda. 17. junija ob 17: »Konico in Julija'. Red Sreda. Opera: Nedelja, 14. junija ob 15: »Evgenij On-jegin«. Izven Znižane ceno od IS lir navzdol. — Ponedeljek 15. junija: Zaprto. — Torek, 16 junija: Zaprto. — Sreda. 17. junija ol) 16.30: »Evgenij Onjegin«. Hed n. — Četrtek. 18. junija oh 16.30: »FausU Red Četrtek. — Potek, 19. junija oh 15: »Boccaccio«. Opo-retn. Izven. Zelo znižane eeno od 15 lir navzdol. RADIO, 14. junija. — 8.00 Napoved časa. Poročila v slovenščini. — 8.15 Poročila v italijanščini. — 8.30 Koncert organista Amalia Pardlnija. — 11.0« Prenos peto maše iz Bazilike Sv. Pnvla v Rimu. — 12.00 Razlaga evangelija v italijanščini (O. Zapparterreni). — 12.15 Razlaga evangelija v slovenščini (O. Sekovanic). 12,85 Koncert pianistke Mile Dcrnovškove. — 1.1.00 Napoved čnsa. — Poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20 Operna glasba. — 13.45 VojaSke pesmi. — 14.00 Poročila v Italijanščini. — 14.15 Koneort radijskega orkestra in Komornega zhora. vodi dirigent D. M. Si-janee. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 fttrckclj .loslp: Poletno obrezovanje pritlikavcev — predavanje v slovenščini. — 17.35 Koneert kmečkega tria. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Pisana glasba. — 20.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.20 Koinen-tar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.40 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. — 21.10 Koncert Mlamiče-vega orkestra. — 21.45 Simfonična prireditev družbe EIAR: Simfonični koncert vodi dirigent F. Prcvitali, sodeluje violinistka Oiocondo Do Vito. — Poročila v italijanščini Ponedeljek, 15. junija: — 7.30 Poročila v slovenščini. — 7.45 Pesmi in nnpevi (8.00) Napoved časa. — 8.15 Poročila v italijanščini. — 12.15 Dnet harmonik Mal-gaj. — 12.35 Violinski koncert Kajetana Burgerja (pri klavirju Marijan Lipovšek). — 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.15 Poročio Vrhovnega Poveljstva oboroženih Sil v slovenščini. — 1,1.20 Iz zvočnih filmov, — Orkester vodi dirigent Zcme. — Miha Maleš: Rože, olje. (Iz razstave GorSe Maleš) 14.00 Poročila v Italijanščini. — 14.15 Koneert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sljanen. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert violinUta Alberta Dertnelja in pianista Marijana Llpovška. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Pisana glasba. — 20.110 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.0 Komentar dnvnili dogodkov v slovenščini. — 20.30 Vojaško pesmi — 20.45 Orgelski koneert Pavla ltančigaja, — 21.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent II. M. Sijaneo. sodeluj« allislka Klza Knrlovčeva — operna glnsha. — 21.50 Poročila v slovenščini. — 22.00 Glasba Beethovna. — 22.45 Poročila v Italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: v nedeljo: mr. Picooll, Tyrševu c. 6, mr. Hočevar. Celovška cesta 62 in mr. Gartua. Moste, Zaloška cesta 47. — V ponedeljek: dr. Kmet. Tyršova cesta 4,1, mr. Trnkociy, ded.. Mestni trg 4 in mr. Ustar, ftclcnhiirgova ulica 7. POIZVEDOVANJA. Našlo so so oblačilne In krušno karte na križišču Sv. Petra cestc iu Kraljeve cesto. Dobe se v upravi »Slovenca«. Izgubila sem v petek proti večeru od Starega trga do Vodmatskega nezgotovljeno krilo iz črnn svil,, z belimi pikami. Pošten najditelj naj jo odda pri upravi »Slovenca«. Zgubila sem v ponedeljek dne 8. t. m. zjutraj od Sv. Petra ceste do cvetličarne Korsike v pasaži zlato zapestnico z vjjolčastini kamnom. Pošten najditelj naj Jo odda v upravi »Slovenca., Kopitarjeva ulica proti dobri nugradl. S Spodnjega štajerskega Smrtna kosa. V Studencih pri Mariboru jo umrla žena železniškega delavca Antonija Cehe, stara 35 let. V Počehov; je umrl 54-letni Florijan llrašovec, viničar. V Braslovčah sta umrla 831ctni prevžitkar Karel Strnad, 58 letna šivilja Elizabeta Kodre, 18 letni posestnikov sin Vinko Cizej in 58 letni prevžitkar France Vaši. V Straži je umrla 83 letna Neža lloler. Poroke. V Braslovčah so se poročili pekovski pomočnik Jožef Zbil in Karolina Jablanšek ter pismonoša Jožef štuklec in Rozalija Erjavec. Pmmetuo nesreče. 85 letno vdovo rudarja Ano Salx>vnik v Mariboru je neki motociklist tako nesrečno vrgel na stran, da je dobila pretres možganov in hude notranjo poškodbe. Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico, kjer pa je naslednji dan izdihnila. — 20letni gostilničarjev sin Herman Kolbezen in brivski mojster Lončarič, oba iz, Trbovelj, sta se peljala na motornem kolesu. Na nekem ovinku sta z veliko hitrostjo zavozila v voz sena, ki ni imel nobene luči — bilo je namreč že pozno zvečer. Kolbezen, ki je vozil motorno kolo, je dobil smrtne poškodbe, brivskega mojstra Lončariča so pa hudo ranjenega potegnili izpod voza in ga takoj prebijali v trboveljsko bolnišnico. Dvomijo, da bi okreval. — Antona I.a-vriča iz Podli|x>vca je telica s tako silo vrgla na tla, da je obležal z zlomljenim tilnikom mrtev. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico. Iz Hrvatske Pouk italijanščine obvezen tudi na nemških srednjih šolah na Hrvatskem. Vodstvo nemško narodne skupine na Hrvatskem je sklenilo uvesti v vse nemške srednje šole na Hrvatskem obvezen pouk italijanščine. Praznovanje praznika sv. Antona na Hrvatskem. Po celi Hrvatski so danes slavili praznik sv. Antona kot zaščitnika hrvatske oborožene silo in kot godovni dan Poglavnika. Slovesnosti so pričele že snoči z velikim sprejemom, ki ga je priredil hrvatski vojni minister Kvaternik. Vse vojašnice *n vsa državna poslopja so danes izobesila državne zastave. V zgodnjih jutranjih urah so priredile v Zagrebu vojaške godbe budnico. Ob 10 dopoldne je bila v cerkvi sv. Blaža slovesna služba božja za zagrebški častniški zbor, katero se je udeležil tudi general Kvalernik z hrvatsko generaliteto. Opoldne je bilo v vseh vojašnicah skupno vojaško kosilo oficirjev z navadnim mo-jaštvom. Vojni minister je obedoval v vojašnici dr. Ante Paveliča. Zvečer bo v Zagrebu velik skupni koncert zagrebških vojaških godb. Hrvatsko gledališče bo ob tej priliki vprizorilo opero »Suncanica« od Borisa 1'apandopula. Iz Srbije Koncertne prireditve Srbske glasbene akademije. Ob koncu šolskega lela je priredila Srbska glabena akademija vrsto koncertov, na katerih so obiskovalci in slušatelji te akademije nastopali s skladbami priznanih svetovnih glasbenih umetnikov in s svojimi skladbami. Uspel koncert pevske družine Stankovi?. V, nedeljo, dno 31. maja, je imela belgrajska pevska družina Stankovič duhovni koncert v bel-grajski pravoslavni saborni cerkvi. Na sporedu so bile skladbe Kornelija Stankoviča, Josipa Marin-koviča, Stevana Mokranjca, Stanislava Biničkega, D. Bortnjanskega, P. Grigorjeva, G. Lirina in A. Arhangelskega. Vsa izvajana dela so zaradi svoje globoke religiozne inspiracije prevzela številno poslušalstvo, ki je prostrano cerkev napolnilo do zadnjega prostora. Pred koncertom je bil v cerkvi tudi nagovor arhierejskega namestnika Mi-lutinoviča. V zameno tn modro galico so srbski vinogradniki letos oddajali razne bakrene predmete in posode. V despotoTačkem okraju v Srbiji so letos posejali 3000 kg semenja sončnice. Ii večine srbskih okrajev prihajajo v Belgrad poročila, da so jesenski posevki povsod dobro prezimili in se lepo razvijajo. Pristojne osrednje prehranjevalne oblasti so mnenja, da bo letošnja letina, če ne bodo nastopile še kakšno vremenske nesreče, zadovoljiva. Z nastopom vročih dni so razna srbska kopališča in zdravilišča dobila prve obiskovalce, ki so večinoma vsi iz Belgrada. U5555555555555555555555555555555555555 Bengalija v precepu Kaj vemo prav za prav o Bengaliji? Poznamo »bengalsko lui«, ki je počasno goreči ogenj iz žvepla, sal|>etra, antimona in jiestro-bacvnih kovin, pa pri tem prav nič ne mislimo na Bengaliio. Mogoče se 6pommjamo. da je veliki pesnik Rabindranath Tagore pesnikoval v bengalskem jeziku, ki je izšel iz 6anskrita in je |xwtal književni jezik šele v 16. stoletju. Tudi »kralj džungle«, bengalski tiger, nastopa v mnogih tropskih romanih. Tri sto tisoč delavcev tke na šestdeset tisoč električnih 6tatvah |x>l milijarde kosov vreč iz jute. Te jutove tkalnice pa eo v Bengaliji in devet in iv in rastlii nku pr kaj tudi Assam in dele pokrajin Bihar in Orissa. bengalski zemlji, ki v tem Članku prištevamo sem- ju Čil Po teži sestoji četrtina vseh bombažastih proizvodov na svetu iz jutovih vlaken, kar poudarja jx>-men te industrije. V Assamu so največje čajeve plantaže sveta, kar največ prijx>more k dejstvu, da ima Anglija 80 odstotkov vsega čaja na svetu v rokah. Caj je močno orožje za obvladanje azijskih ljudi — da drugega niti ne omenimo. Lame v Tibetu pa imajo v svoji dTžavi nionofK)! na čaj. In vprav s čajem, ki 6o se nanj Tibcianci navauin, si' pridobivajo jx>korščino in vse drugo, kar iiin je potrebno za vsakdanje življenje. Assamski čaj in kitajski čaj se že stoletja dolgo hudo borita za tibetski trg, medtem ko je Assam že precej spodrinil kitajski čaj s svetovnega trga. Od čaja preskočimo k železu in k drugemu, malce bolj neposrednemu sredstvu za obvladanje dežel — k jeklu. V Bengaliji in Biharju, v nepo- človeškem ognjeniku, ki je poln razstrelilnih snovi, kar pa ni ba& vabljivo za primer kake vojaške brambe. Vprav simbolična za delovanje Angležev v Indiji pa je zgodovina ondotne železne industrije. Že pred 2000 leti je bila indijska jeklena, železna in bakrena industrija v tedanjem 6velu poznana. Celo domačinske kovnice orožja so dobivale svoje železo iz Indije S prevzemom angleške nadoblasti pa je bil v zvezi zmeraj večji zastoi indijske industrije železa. Po eni strani je Indija uvažala železniške tračnice za gradnjo železnic m je tako dobivala železne industrijske izdelke iz Anglije. Zato je domača obrt železa začela fiojemati in je bila 6časoma tudi uničena. A tako ni bila uničena le domača indijska železna industrija, marveč tudi na visoki stopnji stoječa proizvodnja galuna, raznih alkafičnih s|->ojin, vitriola, salpetra in boraksa. Nekoč je bila Indija ena največjih proizvajalnic razstrelilnih snovi; toda Anglija, ki je te snovi raz-jx>šiljala po vsem svetu, je tudi to izvozno blago črtala s trgovske razpredelnice in ga je nadome- stila z uvozi razstrelilnih snovi angleške industrije. Nikoli ni Anglija poskusila, da bi podprla indijsko obrt in jo razširila, marveč jo je na račun malo milijonov ljudi, ki so bili v stanu plačevati angleške izdelke, povsem potlačila k tlom. Nagli porast železnic v bivši svetovni vojni je zahteval lastno industrijo železa, ki bi mogla proizvajati vsaj tračnice, plošče in pločevine — te tudi za ladjedelnice v Kalkuti. Tako so bili že leta 1911 zasnovani temelji za današnje največje in najbolj napredno železarsko podjetje Indije, ki se imenuje »Tata«. Podjetja »Tata« izhajajo iz neke parzov- Križanka St. 39 Most med Indijo in Tibetom čez reko Te rt. s red ni bližini Kalkute ,so največja in najbolj izdatna ležišča premoga in železne rude v Indiji. Na njih temelji vsa železna industrija Indije. Od povprečno dva in dvajset milijonov ton premoga v Indiji odpade na Bengalijo devetnajst milijonov, in od približno dveh milijonov ton železne rude, skoraj 1-95 milijona ton; dalje ena tretjina mangana in največji del bakra. Zatorej lahko mirno trdimo, da je izguba ali ločitev Bengalije in Biharja enaka izgubi težke industrije v Indiji. In Japonska ima s tem indijski vojni vzmnožek (potencial) tako rekoč že na muhi. Medtem ko se Angleži na severnozahodni meji indijske države zmeraj bijejo z afganekimi plemeni, ki so bili deloma le drugotni oznanilci ruskega ritieka na najbogatejšo zakladnico sveta, je mis-ila Anglija, da iina svojo bodočo težko industrijo v Bengaliji v varnem kotičku, odkoder bi mogla na lastnih industrijskih nogah organizirati obrambo Indije. Zdaj pa je ta orožarna na krožniku pied Bengalskim zalivom delujočimi Japonci, ki 60 6i vzeli tudi že obrambno blazinico Burmo na vzhodu. Bengalci 60 kot najmlajše indijsko ljudstvo hkrati tudi najbolj delavni, politično najbolj prebujeni in ognjeviti element v družini indijskih ljudstev. Poskus Angležev, da bi Bengalijo odločili od li! Indije, je tem petdesetim milijonom še v živem spominu. Da ni prišlo do tega, je pripisati grožnjam bengalskih narodnih voditeljev. Na angleški 6trani eo 6e bržkone le ustrašili, da ne zagori kak rdeči bengalski ogenj. Bengalsko železo torej žari na ske družine h Bombava. ki uporabljajo s svojimi železarnami, električnimi podjetji, prometnim letalstvom in filmskimi družbami pač največji industrijski koncem Indije. Leta 1013 so začeli v Asan-solu in Jamehedpuru z izdelovanjem jekla. Zdaj izdelajo na leto jio tri četrt milijona ton jekla; delavcev je v teh tvornicah trideset tisoč in polovico toliko v sem spadajočih rudnikih. Se pred dvajsetimi leti je bilo 6to inozemskih tehnikov in inženirjev. Njih število se je pred drugo svetovno vojno 6krčilo na petdeset, ker je bilo nastavljenih zmeraj več Parzov, Indijcev in Angležev iz Indije. Delavska naselbina železarne z imenom »Jam-6hedpur-Tata- Nagar« vsebuje zdaj skoraj sto tisoč prebivalcev. V pokrajini, kjer ni nikjer nobenih drugih ljudi, stoji zdaj pet velikih plavžev. sedem Martinovih peči. več livarn in tvornic jekla in valjarnic z vsemi dodatnimi poslopji. Tu proizvajajo večidel jx>ljede!ske stroje, in le nekaj drugih uporabn-ih predmetov. Po delavce so morali iti skoraj jxxl vznožje Himalaje, kar so bili ondotni domačini preslabotni. Vendar se ni posrečilo izučiti kakega odličnega delavskega kadra. Predvsem ni60 ti delavci sposobni za kako hitrejšo spremembo v proizvodnji, ker so zmožni le mehaničnega dela, kar velja tudi o preddelavcih. Mimo podjetij »Tata« so pomembne le še železarne »Barakar« (to so združena jx>djetja družbe -Bengal Iron Co.« in »Indian-Iron and Steel Co.«), ki so starejšega izvora in tudi temu primerno bolj starokopitne. Te so pod angleškim vodstvom, ki ni 6kušalo ta podjetja moderno preurediti. Brodolomka Danes je četrti dan, odkar so mu divje peneči se valovi prinesli to čudovito bitje na obrežje skalnatega otoka, ki je vanj butalo razbesnelo morje. x Valovi so jo, oprijemajočo se reišlne deske, vprav položili na pečevje. Sven, ki je opravljal svetilnik, je prav razločno videl, kako so jo položili ob vznožje svetilnika. In sedaj sta na samotnem skalnatem otoku živela dva človeka: on in ona! Sven se je kaj hitro privadil na tujo mladenko. Njena ljubkost in lepota sta ga popolnoma prevzeli. Iz občutja doslej nepoznane sreče je njegovo mlado srce burno utripalo, kadar sta sedela na obrežju ali v izbi. Z nežnim pogledom je spremljal vsako njeno kretnjo. Sven je trpel ob spoznanju, da ne razume njene govorice in ona ne njegove. »Od kod je?« ga je mučila radovednost. Ona mu tega v svoji Svenu nerazumljivi govorici ni mogla pojasnili. Le to je vedel Šven, da je mladenka bila edina živa brodolomka, ki so jo valovi prinesli na otok. Ni pa mogel doznati imena, niti državljanske pripadnosti ponesrečenega parnilta. »Kdo je ona?« se je ponavljalo v njem vprašanje. Da bi vsaj. njeno ime zvedel, je mladenič kazaje nase ponavljal: »Sven! Sven!< Razumevajoče je odvrnila mladenka: »Mara!« »Mara,« je ponovil Sven. »Mara!« Je li to njeno ime ali polojiljenega parnika? — Sven tega ni vedel. Le lo je vedel in občutil, da je ves očaran, kadar ji zre v oči, v te čudovito kakor morje skrivnostne oči. ...... Ona se je lotila manjših gospodinjskih del In je takoj pristopila, kadar se je Sven pripravil, da bi skuhal skromen obed. Ko je Sven lovil ribe, je molče sedela poleg. Le kadar je ribo ujel, je plosknlla z rokama in prisrčno zaklicala: >8ven! Sven!« Hvaležno, ljuheče jo je pogledal. V Svenu se 1« budilo: >Ali ea ie že kdaj kdo tako prisrčno poklical? Pač. mati. V njenem klicanju je bilo toliko ljubezni, toliko toplote, vendar, vendar... Ko je legal mrak na zemljo in se je Sven odpravil v svetilnik, ga je spremljala. Zrla sta na morje, kjer so se prelivali valovi in se razbijali ob pečinah. Sonce se je nagnilo k zatonu. Prelestne barve so se razlivale preko neskončnega morja. Prevzeta te prirodne lepote, je mladenka kazajoč na morie vzklikala: >Sven! Sven!« Njega pa je dušilo v prsih in divje mu je razbijalo srre. Moral se ie sprostiti in si z živo besedo vsaj nekoliko umiriti srce: »Mara« Obrnila se je proti njemu. »Mara! Mornarji smo preprosti ljudje. Živimo morju in nič ne vemo o življenju velikega sveta, ne o njegovih čarih. Toda morje, to brezmejno, skrivnostno morje pozna naše hrepenenje in nam odkriva našo usodo.« Lepa deklica je poslušala pozorno, kot da razume njegovo govorico. Prijazni jasni pogled, je v Svenu zbudil tolikšno hrepenenje, da je ves v ognju živahno nadaljeval: »Mara! Med prebivalci moje rodne vasi krožijo pravljice, da morje samotnemu mnogokrat pričara čudovite slike, katere pa mu takoj zopet iztrga, čim samotni hoče iztegniti roko po njih in si jih osvojiti. Mara! Si ti tudi samo slika, privid? Maral Mara!« »Sven!« je dahnila. Čeprav ni razumela njegove govorice, je vendar podzavestno dojela nje pomen. Tedaj se je Sven sklonil in ji nežno poljubil drobno ročico: »Mara! Ti me razumeš! In ti hočeš ostati pri meni? Mara. ti hočeš!... O Mara, stara morska pravljica je gotovo neresnična,« je živo 8Ven dopovedoval, nezavedajog se, da tuja mladenka ne ume njegovega jezika. Mara je občutila, da mora nekaj storiti. Prijela je močno, žuljavo Svenovo desnico in rahlo boža je jot je ponavljala: »Sven! Sven!« Sunkoma se je obrnila ln odšla v pritličje. Z nepoznanim bolnim hrepenenjem je zrl za odhajajočo. He je občutil, kakor dih rahlo boža-I nje na svoji desnici in bil ves prevzet. Nemirno 1 t i 4 J 0 1 > lu il U |J li O lu li Ic IV 20 21 U 11 24 25 20 it 28 29 30 31 U 14 ib 3o 37 jB i<» 4j 41 U 43 j 44 45 46 47 48 49 50 51 12 Vodoravno: 1. madžarska reka, 5. duhovniško pokrivalo, 10. hunski poglavar, 15. neuspeh, fiasko, 20. morsko obrežje, 21. soustanovitelj Rima, 22 moštvo (tujka), 23. vrsta maščobe. 24. trebušna bolezen. 25. slovenski pisatelj. 26. rastlinska zajedavka, 27. vrsta živil, 28. ruska reka, 30. del drobovja, 32. srednja šola, 34. zadnjeindijska državica, 36. prednjeindijsko mesto, 37. tečaj (tujka), 39. moško ime. 41. domača perutnina, 43. seznam, katalog, 45. prvotni Balkunec, 46 misel (tujka), 47. štirinožna žival, 48. starogrška boginja. 49. prijatelj narave, 50. turški predsednik, 51. tiskarski izraz, 32. go«f>odar Slovenov. Navpično: 1. manuskript, 2. finsko pristanišče, 3. nevestina oprema, 4. Vodnikov sodobnik, 5. industrijska snov 6. zadnjeindijska reka, 7. slovenski pisatelj, 8. mo*ko ime, 9. vrsta cvetlic, 10. Liparski otok, 11. perzijsko mesto, 12. znamka ur, 13. peruansko mesto, 14. južnoevropsko gorstvo, 15. grškj pisatelj, 16. strupena žuželka, 17. starorimsko domače bo- žanstvo. 18. ameriški filmski šuljivcc, 19. možak, 29 del telesa, 31. arabsko pristanišče, 33. moško ime. 35 zdravilna rastlina, 36. jeza, srd, 38. žensko ime, 39. motvoz, gož, 40. del voza, 42. sturoegipčansko božanstvo, 44. žensko Rešitev križanke št. 38 Vodoravno: 1. potom, 6. brana, 11. močan, 16. Prut, 20. obok, 21. arena, 22. roman, 23. Arosa, 24. dež, 25. olika, 26. mažar, 27. ataman. 23. ara, 30. pega, 31. Debar, 32. steg, 33. bič. 35. Jeriša, 37. roček, 38. pleče, 40. kri, 41. anali, 42. detel, 43. aroma, 44. vran, 45. čada, 46. Cačak, 47. arija, 48. janka. Navpično: 1. podajač, 2. Ober, 3. Lož, 4. oko, 5. Malešič, 6. brigada, 7. reka, 8. Ana, 9. nameček, 10. Arabela, 11. možakar, 12. Omar, 13. čar, 14. anatema. 15 natečaj, 16. prag. 17. romb, 18. USA, 19. tančina, 29. Arad, 30. pila, 31. dota, 32. sloj, 34. Irak, 36. ena, 37. reč, 3S8. pri, 39. Eva, 40. km. Ker je rilček prekratek Rdeča detelja je rastlina, ki vsebuje skoraj največ medu. Vendar ni nobene čebele nad temi njivami, in sicer zato ne, ker leži med v teh cvetovih tako globoko, da jih čebele s svojimi rilč.ki ne morejo doseči. Tako tudi čebele poznajo svoje »Tantalove muke« ... Smešnica »Ali je tvoj oče doma?« »Ne, ga ni.« »Kaj sem ga pri oknu videli« »2e, ampak oče vas je prej videli« Sodobna svil-na poletna obleka z dolgimi ali kratkimi rokavi. V knjižnici »Gospa, tole bo nekaj za vas: ta knjiga je sestavljena iz samih zadnjih strani ljubezenskih romanov!« t - 77 n 1f.?l Nad vse zabaven film Smola slamnatega vdovca Vittorio de Sica, C. Calamai, C. Pilotto, C. Campanini KINU UNIO« m. 22-2» Ganljiv« lllmaka zgodba globoke v ».ros segajoče vsebine o domnevni omnlovnJ.evani ljubezni In vzglednl tovnrlSkl požrtvovalnosti O S A M L IENOST Oarola H8hn. Andrea Checehl. Antonlo Centa. Gngltelmo Slnaz kino si.oua - fel. 27-30 Znana gledalUku veseloigra na filmskem platnn Ipilen nailepSih filmov sezonel POSTRŽEK LILI A SILVI (evropska Deanna DurblnO AMK-DEO NAZZAKI. Najnovejše ponevke! KINO MATICA - m,. 22.4) Zimaca Ijuoezm in poštenosti v krasnem filmu Roman revnega plemiča Pierre Fresnay — Marie Hell FIlm iz življenja oirkiiftkih artistov Čar arene Ho«sano Brazzi — Germana 1'aotiori Predstave oo delavnikih ob 17.30. ob nedeljah ob 14.:vi In 17. kinu kodeljevo tel. 41-64 Postrežnico resno, urno In vajeno snažnega gospodinjstva sprejmem nekaj ur dnevno. Naslov v upravi Slovenca pod St. 3022. b B Služht f litno: Uradnica vajena vseh pisarniških dol, prost za zaposlitev. Ponudbo pod: »Uradnica St. 3576« upravi. a 25 letna gospodična sprejme službo, najraje kot vzgojitoljlca pri otrocih. Oro tudi v pisarno ali primerno podjetje. -Ponudbo na upr. »Slov « pod: »Vestna ln Izobražena« St. 3502. a I Sobe | Triciklje izdelujemo in popravliamo, emajliramo, imamo v zalogi vse nadomestno dele za repa-raturo in pnevmatiko — za cenjena naročila se priporoča strokovno mehanična delavnica »TRIBUNA"- F.LAZAR. LJUBLJANA Telefon 23-27 Karlovška cesta 4 dobi se samo vsakdo nujno rabi za brušenje britvic kakor vidiš nabrušena v 10 sekundah in je rabljiva 1 leto. Cena L. lO-- v modni trgovini Poljanska c. 1 Ljubljana Oddalo: - Opremljeno sobo s souporabo kopalnice takoj oddam. Rožna dolina, Predjamska 25, I. nadstr. Lepo sobo sončno, vellkoi s posebnim vhodom,, takoj oddam solidnemu gospodu. Sfelezljanska ulica 11. s Lepa soba a posebnim vhodom, se odda eni ali dvema osebama. Groharjeva c. 16. spodnji zvonec. s Ittclo: Eno ali dve prazni sobi ISčo mirna gospodična za takoj alt mesec julij. Naslov v upravi »Slovenca« St. 3619. ■ Prazno sobo IS6e samski uradnik v mestu b souporabo kopalnice. Ponudbo pod »Junij« St. 3579 upr. »Slov.« B Pfrlairri Inserenti naj dvignejo v podružnici »Slovenca« na Miklošičevi cesti ponudbe pod fiifro: 100Vi sigurnost Važno za obdelovanje Jamstvo Zanesljiva Agllen Dekle Slovenija. Pridna. Tvrdka Francesco Canonico s sedežem v Fluml, Izjavlja, da kolavdator 8a-bee Albert nI več zaposlen pri imenovani tvrdki Električni štedilnik z dvema iclnlma ploščama kupim. Tonudbo s ceno na upravo »Slov.« pod šifro »Električni štedilnik« it. 8558. k Izrabite priliko prinesite vse vrste staro vrečo, krojaške ln Slvllj-ske odrezke ter vse (tare cunje, ki vam najvišjo plača: Grebene Alojzij, Sv Petra cesta 33, telefon 34-26. Krojaške odpadke volnene In bombažne, pletlljske ln Šiviljske od rezke, kakor vse tekstil ne odpadke, kupuje Gerk man, Hrenova ulica 8. k Smrekovo Čreslo lepo, edravo, suho in Ježice — kupi vsako koli člno usnjarna J. Lavrlč. St Vid pri Stični - Ljub i Jana. Zdravilna zelišča vseh vrst, večje količine, kupi: Lokama Mr. Baho-vec. Ljubljana (k En vagon drv bukovih aH mehkih, 1 m dolgih - kupimo. Ponudbo: Zavod za socialno zavarovanje - Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. Poljsko seno prvovrstno, več tisoč kilogramov. kupi : susnik Ljubljana, Zaloška c. Gramofonske plošče rabljeno, pa tudi zlom ljene In neuporabne ter rabljene gramofone ku- pujo In plača najvišje dnevne cene »Everest« Prešernova ulica 44. 1 Pisalni stroj kupim. Lahko tudi cirilica pisava. Ponudbe z navedbo modela ln ceno jo staviti na S. Pellegrl-no, Kolodvorska 8. Kupimo snažne ln dobro ohranjeno spalnice, kuhinjsko opravo, otroške posteljice, otroške vozičke, električno kuhalnik« in likal nlke, plinske reso, Štedilnike ter druge praktične uporabne predmete. Trgovina »Ogled«, Mestni trg Stev. 3, vhod skozi vežo. Zelišča Robklov list, mallnov list, Jagodov list, prosilca, lipov cvet. bezgov cvet ln tudi list suhe koprive ter suhe gobe. Vso v suhem stanju. Plačam najvišje cene. Mira Cuček, trgovina, Sv. Petra cesta 13. Telefon 31-85. Pozor stavbeniki in hišni posestniki! Naznanjam cenj. občin stvu, da sem pričel samo stojno obrt b polaganjem parketov ter starim struženjem. — Se priporoča JOSIP BRLEČ, LJubljana, Kolodvorska 28. Z lesa spominčke lepe in igrače Vam le Vavpetič izdela po domače «4 CM 8» "3 J. Vavpetič, LJubljana, ZAHVAIiA Vsem, kateri ste nas tolažili in nam pomagali ob smrti naše hčerke, sestre, svakinje in tete ANICE LOVKO se tem potoni iskreno zahvaljujemo. Posebno hvalo smo dolžni gg. zdravnikoma dr. tluhndu in dr. Turšiču, čč. gg. duhovnikom za spremstvo, pevcem za žalno pelje, vsem darovalcem vencev in rož in vsem, kateri ste pokojno v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti: Bog plačaj. Cerknica, 13. junija 1942. Žalujoči družini: LOVKO in RESMAN. Smrekova metrska drva tudi vrhače, brezova In JelSova drva kupi Po gačnik, Bohoričeva ul. 5, tel. 20-59. k Starinske predmete denar, ure, posodo (čina. sto in stekleno), knjigo Itd. kupim. Ponudbe pod »Starino 3635« na upravo. Kupimo električni varilni aparat, stružnico In razno kiju čavnlčarsko orodje. Gene rator delavnica, TyrSeva c. 13, Flgovec, levo dvorišče, tel. 29-27. Stare bicikelj-gume CplaSče ln zračnice) ter kompletne blclklje, karbid ln vroče, VFako količino, kupimo. Generator delavnica, TyrSeva c. 13, Flgovec, levo dvorišče -telofon 29-27. k Prazne steklenice od Jekocitrola, Tonovlna. Efetusina ln Eukalcina, očiščene, kupujemo. Ccho-staklo, Resljeva c. 8. k Filatelija Fotoaparat Rodenstock 1 : 4.5 — t » 10.o, samo-sprožilcc, rumenlca ln ves pribor, novo, ugodno naprodaj. Vodnikova o. 14. Štedilnik Filatelisti! Ugoden nakup raznih znamk, Jol albumov, katalogov, fllatellstlčno literature - nudi filatelija Mladinske založbe, LJubljana, Stari trg 30. Telefon 41-69. za vzldavo ugodno naprodaj na Sv. Petra o. 61. Stara strešna opeka dobro ohranjena ugodno naprodaj na Sv. Petra čestl 61. | Ročni voziček z dero prodam. - Janko Novak, llrezovlca pri Ljubljani st. 81. 1 Otroški voziček globok, naprodaj. Polzve su: Hradeckega c. 36. I Pogrezljiv šivalni stroj gospodinjski, malo rabljen. prodam. JerSan, fle-žigrad 14-1, desno. Ogledati od 2.—4. ure. Polovico kurjave in časa prihrani »Samokuhalnlk«. Cena nizka. Dobi se: Mizarstvo Kernjak, Tržaška c. 92. 1 Otroški voziček globok in Športni — poceni naprodaj." Trafika, nasproti zadnje tramvajsko postaje Moste. 1 Ženske Čevlje Stev. 37 ln 39 ugodno naprodaj v ponedeljek od 8—10 v Knafljevt ulici f. pritličje. I Milnica zelo dobro ohranjena, takoj naprodaj. Na ogled pri ftuSterSiču, Ljubljana, Frankopanska 21. 1 Kopalna banja pločevinasta, poceni naprodaj. Badalič, Linhartova ulica 28. 1 Šivalni stroj pogrezljiv nemške znamke, Siva naprej In nazaj ter veže. poceni prodam na postaji Verd. 1 Uro na nihalo salonsko repettrko. točno ldočo, 150 visoko, pro dam. Moste, Tovarniška 28, Slmonič. 1 Rjuhe, kapne, blazine In brlsalke prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3592. 1 Izredna prilika Prodamo Remlngton zadnji model, Izvrstno ohra njen, za 2000 lir. Naslov v oglas. odd. »Slovenca« pod stev. 3603. Razne prazne zaboje in sodo prodam. Trgovina Martine, Bleitvelso-va cesta 17 (TyrSeva). 1 yeč različnih komadov dobro ohranjenega pohl Stva ugodno naprodaj. Cerne Avgust, mizarstvo LJubljana, Vodnikova 83 Naprodaj beli lak ln žgana žica St 16. Polzve se v upravi »Slov.« pod St. 3624. Pohištvo Modroce patentne poRteline mreže, olomane. moderne kauče in fotelje nudi solidno in oo nizki coni Rudolf Radovan 'apetnik Ljubljana. Mostni trn 13 Zastonj ne, ampak po ugodni ceni dobite spalnice ln kuhinje, če se obrnete na tvrdko fttlgl Milan, Celovška 72, gostilna »Zvezda«. S Kuhinjske opreme moderne, solidna Izdelava, po nizki ceni proda mizarstvo Artnak Josip. Jenkova 7. s B Stanovanja | Oddalo: Stanovanje treh sob tn prltlklln, brez kopalnice, strogi center, oddam. Natančne ponudbe z opisom družine pod »Točen, snažen« na ogl. odd. »Slovenca« St. 3596. č J&teio: Enosobno stanovanje ISče mirna ln solidna gospodična za mesec julij aH za takoj. Naslov v upr. »Slovenca« St. 3520. Enosobno stanovanje aH prazno sobo ISče gospodična. - Ponudbe pod »Plačam točno« St. 3549 na ogl. odd. »Slov.« c SP0RT Halo - pozor! VaS tudi nerabni bicikelj vam predela v trlclkelj za neverjetno nizko cfcno. -Hrome Ivan, Sneberje, p. D. M. v Polju. Triciklje prvovrstno grajene, za nosilnost d 650 kg, po solidni ccnl Izdeluje ln Ima vedno na zalogi mehanična delavnica Starlč Ludvik, Vič 92. Pozor triciklji VaSe kolo vzamemo v račun ln vam Istočasno dobavimo nov trlclkelj z nekaj doplačila. katere Imamo v različnih velikostih na zalogi. Specialna delavnica za triciklje, TyrSeva e. 13, Flgovec, levo dvorišče, telefon St. 29-:7. | Unlcna j Klepar, vajenca sprejmem. I.avrič Anton, Zaloška cesta 109. v Vajenca Visokošolka poučuje vse predmete klasične gimnazije tn trgov. Sole. Dopisi : »Uspeh« St. 3631 na upravo »Slov,- u Barvanje usnjenih izdelkov s specialno barvo na brlzgal-nlk. - Barve In aceton : Rfnltu, Napoleonov trg. za mizarstvo sprejmem. Vsa oskrba v hISi. AleS GabrovSek, mizar. Velika Llgojna 46, Vrhnika. v Vajenca sprejme takoj galanterijska trgovina. Naslov v upr. Slov. pod St. 3631. Vajenko sprejmem v Specer. trgovino. Prednost imajo one z nekaj učne dobo. Naslov v upravi Slov. 3627. Parcelo Trgovsko hišo z gostilno, trgovino in trafiko na deželi prodam ozlr. zamenjam za vilo v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod : »Ugodno St. 3550«. p Hišo eno- do dvodružlnsko kupim. Ponndbo v upravi »Slov.« pod »Dom 3611«. Slasbn Dober klavir ali pianino kupim. Clgllč- Josip, Mestni trg 11-1. - Ljubljana. Pianino dober — kupim. NaBlov v upravi Slov. st. 3689. Klavir dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo ceno ln znamke klavirja na ogl. odd. »Slovenca« pod »Klavir« St. 3640. • k Danes končne odločitve v I. razr. Z današnjo nedeljo bodo zaključili italijansko državno nogometno prvenstvo za 1. 1042. To velja seveda za rrvi ra/ted, ki dajo absolutnega prvaka, med tem, ko liodo v lako imenovani B-diviziji igrali še nekaj tednov. 1(1 moštev se je potegovalo za naslov prvaka; vsako jo nastopilo 2fl-krat, danes pa je nn vrsti 30 ali zadnje kolo. Vse do konca ali ločnejše do pretekle nedelje je bil položaj na vrhu nejasen Rimsko moštvo lloma se je sicer redno pojavljalo na vrhu razpredelnice, enajatorica Torina pa ga je vztrajno zasledovala. C!lede prvega mesta je padla odločitev dejansko že preteklo nedeljo, ko je Roma prehitela Torino za eno točko. Danes, ko bodo zaigrali finalno kolo, jo jmložaj na vrhu tale: Roma ima 40 točk. Torino 39, Venezia pa 3H. Okoliščina pa, da bo igrala Roma danes z Modeno, ki je na zadnjem mestu, opravičuje napoved, da jo definitivna zmaga Romi zagotovljena. To tem preje, ker ima Roma boljšo razliko golov. Torino Ivi igral zadnjo tekmo v Florenci proti Fiorentinl. Naloga Torinrev ne bo ravno lahka, jo pa lo tako močna enajstorica, dn je težko verjetno, da hi ji Fiorentina lahko kni škodovala. V Benetkah bodo imeli v gosteh drugo rimsko mo-šlvo — Lazio. Ta tekma bo vsekakor prestižnega značaja, na vrstni red prve trojice » razpredelniri pa ne bo mogla več vplivati. Razlika med Vone-zio in I.aziom /.naša namreč tri točke, flotovo ie, da pridejo v poštev za prva tri mesta samo Roma, Torino in Venezia Vrstni red Ik> ostal najbrže isti, kot je bil ta teden. Kakor znano, veljajo v drž. noeometnem prvenstvu predpisi, po knterih izpadeta zadnji dve moštvi iz prvega razreda in se priključita drugemu. IJsoda Modene je že zapečatena, Livorno pa se bo še bori! za obstanek. Zadnja preizkušnja za Livorno pa bo hudo trda. Na milanskih tleh bo moral premagati istoimeni klub, če bo hotel preskočiti Napoli. Po vsej verjetnosti pa se to ne bo zgodilo. Tako bosta Modena in Livorno napravila mesto za najboljša dva kluba drugega razreda. Spored današnlega tekmovanla je tale: Torino: Juventus — Bologna flenova: Genova — Napoli Rim: Roma — Modena Milan: Milano — Livorno Bergamo: Atalanta — Ambrosiani« Benetke: Venezia — Lazio Trieste: Triestina — Liguria Firenze: Fiorentina — Torino šport v kratkem Razpredelnica za rimski teniški pokal je dobila po tekmah pretekle nedelje naslednjo sliko: Italija 3 1 2 0 11 : 7 Madžarska S 1 2 0 10 : S Nemčija 2 0 2 0 6 : H Hrvatska 2 0 0 2 3:9 Dr. Carl Dlem t Rimu. Nemški športni vodja je poslal v Rim kot svojega zastopnika dr. Diema. ki se bo udeležil slovesne otvoritvp razstave športnih fotografij. Dr Diem je prispel v Rim z avionom 11. t. m. in bo ostal tam do prihodnjega tedna. • V sobotni »Slovenčevi« športni posvetovalnici. v poglnvju o slabičarstvu v VII. razredu gimnazije se je zgodila neljuba pomota. Pozorni bralci so najbrže sami opazili, da ne gre za tek na 19 tisoč metrov, pač pa za 10.000 m. To progo namreč tečejo v obliki gozdnega teka maturanti v nekaterih državah v inozemstvu za oceno v maturi-tetnem spričevalu. »Pred uporabo« ' 'A ca. 3000 m', blizu postajr D. M. v Polju - prodam Ponudbe pod: »Parcela 3000« na upravo »Slov.« pod Stev. 3526. p »Dovolite, gospa, da Vas v reklamne svrhe za našo lepotilno kremo samo še slikam.c »Prosim, prosim«. »Dobro. No. in sedaj mi manjka samo še Vaša slika po uporabi kreme.« Po kratki bolezni nas Je za vedno zapustila nafia draga sestra in teta, gospa Marija Klemenčič roj. železnikar provldena s tolažili svete vere. Pogreb blage pokojniee ho v ponedeljek, dne 15. junija 1 942, ob pol treh popoldne z žal, kapelice sv. Marije, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. Junija 1942. žalujoča sestra m ostalo sorodstvo. Vse denarne in trgovske posle Izvršim mtre In točno Obrnite a» na. Rudo 11 Zore, Gledališka ul. 13 Talafnn IS 10 Družabnika -ico iščem za manufakturno trgovino v LJubljani aH Ggrlzli s kapitalom 260.000 lir. Skladišče polno blaga ln koncesija; vse preskrbljeno In vso na polovico. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Najboljša konjunktura« »i. 3518. k COm ALFOIMSO CANAGNA Časa tondata nel 1901' Commissioni Espor tazioni Rappresen lanze- Depositi - Tra-športi - Assicurazioni Ustanovljeno I. lfltO Poverjeništva- Izvoz-ništva Zastopstva ■ Skladišča • Prevozništva - Zavarovanja NAPOii - Vlo Arie della Lana 18 ZAHVALA Ob težki Izgubi našega sina, brata, svaka strica, gospoda FRANCA SVIGLJA kakor za poklonjene kraFne vence, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniku dr. prlmarlju Pompetu ter hišnemu zdravniku dr. Cadežu za vso požrtvovalnost ab njegovi bolezni, čč. sestram za skrbno nego. Hvaležno se zahvaljujemo vsem, ki so blagopokojnlka spremili na njegovi poslednji poti, v tako velikem številu zlasti CC. duhovščini, kakor tudi domačim fantom. Borovnica, 13. junija 1942. HELENA, mati; IVANKA por. SUftTERSIC. MICI por. OTON1CAR, PAVLA por. TURŠIC, sestre ln ostalo sorodstvo. Razno Setma LagerlBf: 8 Zaklad gospoda Arneja Zasledovanje. 1. Na tisti 6trani marstrandskega otoka, ki je bila obrnjena proti otočju v zalivu in zaščitena z vencem otočkov, je ležalo mesto z V6eini 6vojimi hišami in zgradbami. Tu 60 vrveli ljudje po cestah in ulicah, tu je ležalo pristanišče, polno čolnov in ladij, tu so solili slanike in čistili ribe, tu je bila cerkev in pokopališče, tu je bila mestna hiša in tržišče in tu je stalo mnogo dreves, ki 60 se v poletju odevala v |rlenje. Toda na tisti strani marstrandskega otoka, ki jo je obdajalo odprto morje in ni bila zavarovana z otoki ali prelivi, ni bilo drugega kot skalne čeri in razrite stene, ki so padale v morje. Tu je raslo trnje in vresje z rjavimi glavicami, tu so bile luknje za vidre in lisice, gnezdišča za gage in galebe, toda nobene poti ni bilo, nobene hiše in nobenega človeka. Torazinova koča pa 6e je dvigala visoko na grebenu otoka, tako da je imela na eni strani mesto, na drugi pa puščo. In če je Elsalilla odprla vrata, so ležale pred njo široke, gole skalnate plošče, preko katerih je mogla videti daleč na zapad do mračnega roba, kjer se je prelivalo morje. Toda vsi mornarji in ribiči, ki so jim primrzni-le ladje pred Marstrandom, so imeli navado hoditi mimo Torazinove koče, če so se povzpeli na pečine, da bi videli, če zalivi in prelivi še niso začeli odgrinjati ledene odeje. Elaealilla je često 6tala na hišnem pragu in gledala za njimi, kako so se vzpenjali. Bila je žalostna zaradi velike nesreče, ki jo je bila doletela in mislila je: Zdi 6e mi, da po vsi feti srečni, ki morejo po čem trepetati. Toda jaz 6i ne morem na celem svetu ničesar več želeti. Nekega večera je Elsalilla videla, kako je stal na skalni pianoti visokorasel mož z operjaničenlm Za Lludsko tiskamo v LJubljani: Jože Kramar« klobukom in gledal proti zapadu čez morje kot vsi ostali. In Elsalilla je takoj spoznala, da je ta mož 6ir Archie, poveljnik Škotov, ki je govoril z njo spodaj na mostu. Ko je ob povratku v mesto šel mimo koče, je stala Elsalilla še vedno med vrati in jokala. »Zakaj pa jočeš?« jo je vprašal in obstal pred njo. »Jokam, ker nimam ničesar, po čemer bi hrepenela,« je rekla Elsalilla, »Ko sem vas videla, kako ste stali na čereh in strmeli čez morje, sem si mislila- Gotovo ima tam na drugi strani morja domovanje kamor 6e bo zdaj prepeljal.« Tedaj se je 6iru Archiju zmehčalo srce, da je rekel: >2e dolga leta ni z menoj nihče govoril o mojem domu. Bog ve, kako je na domačiji mojega očeta. Ko sem imel sedemnajst let, 6em odšel z doma, da bi služil v tujih vojskah.« Pri tem je stopil sir Archie v kočo k Elsalilii in začel govoriti z njo o svoji očetni hiši. In Elsalilla je sedela tu tiho in dolgo ter pobožno [poslušala sira Archija. Čutila se je 6rečno ob V6aki besedi, ki jo je slišala, od sira Archija. Ko pa je prišel ča6, da je hotel sir Archie oditi, je prosil Elsalillo, da bi jo smel poljubiti. Tedaj pa je rekla Elsalilla »ne« in odhitela k vratom, toda sir Archie ji je prestregel pot in jo hotel prisiliti. V tem trenutku pa so 6e odprla vrata in vstopila je vsa zasopla g06jx>dinja. Sir Archie se je tedaj odmaknil od Elsalille; le roko ji je ponudil v slovo in odhitel. Torazinova mati pa je rekla Elsalilli: »Prav ei 6torila, da si poslala pome. Ne sjx>dobi se za mlado dekle, da bi bilo s takim človekom kot je 6ir Archie 6ama v koči. »Saj dobro veš: najemnik nima niti časti niti vesti.« »Jaz sem poslala po va6?« je rekla Elsalilla začudeno. »Da,« je odgovorila starka. »Ko sem stala na mostu pri delu, ie nrišla majhna gosjiodična, ki je nisem še nikoli poprej videla in rekla, da me pozdravljaš in prosiš, naj pridem takoj domov.« »Kakšna pa je bila deklica?« je vprašala Elsalilla. »Nisem je tako dobro pogledala, da bi ti mogla jx>vedati kakšna je bila.« je odgovorila starka. »Toda nekaj sem zapazila: šla je tako lahno čez 6neg, da ni bilo slišati niti najmanjšega šuma.« Ko je Elsalilla to slišala, je postala čisto bleda in rekla je: »Tedaj vam je gotovo eden izmed božjih angelov prinesel 6f>oročilo in vas pripeljal domov.« 2. Drugikrat je 6edel sir Archie v Torazinovi koči in 6e razgovarjal z Elsalillo. Bila sta sama. Veselo 6ta 6e pogovarjala in bila čisto zadovoljna. Sir Archie je sedel tu in nagovarjal Elsalillo naj odide z njim na Škotsko. Tam ji bo sezidal grad in jo napravil za odlično dvorno gospo. Rekel ji je, da bo imela pod 6eboj sto služabnic in da bo plesala na kraljevem dvoru. v Elsalilla je sedela tiho in poslušala vsako besedo, ki jo je sir Archie povedal in vse je verjela. In sir Archie je mislil, da ni še nikoli naletel na dekle, ki bi jo bilo tako lahko omrežiti kot Elsalillo. Nenavadno pa je sir Archie popolnoma umolknil in pogledal na svojo levo roko. »Kaj pa vam je. sir Archie, zakaj 6te pre-molknili?« je vprašala Elsalilla. Sir Archie je krčevito 6tiskal in odpiral 6vojo roko. Obrnil jo je zdaj 6em. zdaj tja. »Kaj vam je, sir Archie?« je vprašala Elsalilla. »Saj vas vendar ne boli roka?« Tedaj se je obrnil 6ir Archie s 6pačenim obrazom k Elsalilli in rekel: »Ali vidiš ta svetli koder?« i Ko je začel govoriti, ni deklica še ničesar videla, toda še preden je končal, ie opazila nit tankih, svetlih las. ki 6e je nekajkrat ovijala okoli roke sira Archija. In mlado dekle je preplašena skočila kvišku in zaklicala: »Sir Archie, čigar je ta las, ki 6e vam je ovil okoli roke?« Sir Archie jo je zmedeno in preplašeno pogledal: »Čutim, da je to resničen la6. Ovija se mi mehko in mrzlo okoli roke. Toda odkod 6e ji vzel?« Dekle je 6edelo in 6trmelo v roko s pogledom kot bi ji hotele oči skočiti iz jamic. »Tako so se ovili la6je moje 6e6tre po mleku okoli roke tistega, ki jo je umoril,« je rekla. Toda zdaj 6e je pričel sir Archie smejati. Sunkoma je odtegnil svojo roko. »Glej,« je rekel, »ti in jaz, Elsalilla, se pustiva preplašiti kot majhna otroka. Ni bilo drugega kot 6ončni žarek, ki je padel skozi okno. Toda mlada deklica je bruhnila v jok in dejala: »Zdi se mi, da spet ležim za pečjo in vidim morilca pri delu. Oh, vse do zadnjega sem mislila, da moje ljube sestrice ne bodo našli, toda končno je le prišel eden izmed njih in jo potegnil z zidu in ko je hotelo zbežati, si je ovil njene lase okoli roke in jo kre|>ko obdržal. Ona pa je ležala pred njim na kolenih in rekla: »Poglej, kako 6em mlada. Usmili se me! Daj mi vsaj tako dolgo živeti, da bom spoznala, zakaj sem prišla na svet! Ničesar hudega ti nisem storila, zakaj me hočeš umoriti? Zakaj mi ne pustiš živeti?« On pa je ni poslušal, temveč jo je ubil.« Ko je Elsalilla to izgovorila, je etal sir Archie z nabranim čelom pred njo in gledal V6tran. »Oh, če bi tega človeka kdaj srečala!« je dejala Elsalilla. S stisnjenimi pestmi je 6tala pred sirom Archijem. »Tega človeka ne moreš več srečati.« je rekel 6ir Archie. »Noter je!« Toda dekle se je vrglo na klop in ihtelo. »Sir Archie, sir Archie, zakaj sva začela govoriti o mrtvih? Zdaj bom morala jokati cel večer in vso noč. Pojdite proč, sir Archie, ker zdaj ne morem misliti na kaj drugega kot na pokojne in na svojo sestro po mleku, ki mi je bila tako dobra.« Izdaiateli: Inl Jože Sodia • Urednik: Viktor CenlM 205. Pri zadnjem obetu se zaiskrijo poveljniku oči. Prav res: najljubše bi mu bilo, če bi se niti posrečilo ujeti nekaj lepih kristjanskih deklet. Ko hi se vrnil v Carigrad, bi najlepše lahko poklonil svojemu gospodarju sultanu in srečen bi bil, če bi mu ustregel. Lepo darilo bi ga čakalo I 206. ..ko je vse to resnica, kar govoriš,« pristavi naposled turški poveljnik, Iskender po imenu,« tedaj si moj zaveznik. Plačilo ti bo veli' o in moja prijateljska dolžnost ti ne odreče nobene prošnje. Ako si pa ogleduli in hočeš jjašo četo spraviti v pogubo, potem pa — joj tebi! Glavo tvegaš in življenje!« 207. Oprezni poveljnik ni hotel sprva verjeti Tresoglavu. Šele ko mu je zastavil glavo, če bi se Turkom v Rožni dolini kaj hudega primerilo, ga je vzel za kažipota. Ali svojim četnikom je ostro zaukazal, da ne smejo tujca izpustiti iz tabora in izpred oči. Vselej in povsod naj ravnajo oprezno in premišljeno. |U na|em| Skladiščne prostore velike, suho ln svetle, po možnosti v mestu, rabimo za takoj ali za 1. november. Ponudbo na S. rellegrlno. Kolodvorska 8 Dobra trava za konja se odda. Polzve so: Dolenjska c. 7. I B jjjjjgjj B Prašiček za rejo 45 kg težak - naprodaj. NaFlov v upravi »Slov.« pod štev. 3573. j MASSAIE RURALI F1LATE VOI STESSE LANA, LINO, CANAPA KMEČKE: GOSPODINJE PREDITE SAME VOLNO, LAN, KONOPLJO LA ,,F ILATRICE MANI DI F A T A" mette chiunque in grado di filare e rltorcere con la massima facilitft; lana-lino„ canapa. Costruita in legno greggio, robusta. movimento a pedale velo-cissimo, doppio supporto del volano. Si vende completa di 3 rocchetti, un uncinetlo e istruzioni per l'uso. Completa franco Milano Lire 110'—. Per spedizioni aggiungere L. 25'— per spese postali ed imballaggio. KOLOVRAT „M ANI DI FATA" omogoča vsakomur brez vsake težkoče presti in sukati niti iz volne, lanu in konoplje. Zgrajen iz surovega lesa, zelo inočan, pogon na nogo, dvojno onrt vitelj. Prodaja se kompleten s ti emi motki, eno kvačko in navodilom za uporabo. Kompleten franko Milano Lir 110'—. Za pošiljko je dodati Lir 25'— za poštne stroške in zavojnino. EREDI CANETTA - MILANO VIA CARLO ALBERTO 22 Zajklo z 8 mladiči prodam. Tlajc Franc, Rožna ulica 33-11. »PAPRIKA MARICH" Pepe rosso italiano. Italijanska paprika. Garentilo puro. In vendita Zajamčeno čista. Dobi presso negoziantidi Generi se v vseh trgovinah z Alimentari e Commestibili živili. DITTA M. MARICH TORRE ANNUN. CENTRALE (Napofl) Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je umrl gospod M9TI]9 BOBREHM hatelir in posestnik na Rakeku Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 15. junija 1942, ob 9. uri dopoldne na Rakeku. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Rakek, Ljubljana, dne 13. junija 1942. Žalujoča žena Ivanka; Vojko, Ljudmila in Ciril, otroci — in ostalo sorodstvo. Novi naslovi Frančiškanska al. 3. — Telefon 45-13. Sflvto-motori M Šoferska šola I. Gaberščck bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulica 43 Telefon št. 28-28. Izpit se lahko polaga že z 18. letom.