Lju6ljana /967 ( - GeoSraf i Ja III B 21 GEOGR. OBZORNIK /19B7 3 49094900535,3 ♦ . : V . Ï - ■ - ' - ■ Uto I(IV. Števili za j 49094900535,3 VSEBINA ČLANKI: Sestdesetletnica prof. dr. Svetozarja Ilešiča (M. Žagar) . Milan Natek, Žalec — regionalnogeografski oris .... Darko Radinja, Mcdejska gora — najzaliodnejši del «1 83 92 94 96 99 101 104 matičnega Krasa............. Avguštin Lah, Jugoslavija in dežele v razvoju .... Ivan Gams. Ekskurzijskc beležke o geografiji Romunije (z eno skico)......_........ Majda Zupančič, Nizozemski polderji (z eno skico) . . . Igor Vrišer, O aplikaciji-geografije........ Robert Kump, Nebo in Zemlja (z eno ilustracijo . . . DROBNE NOVICE: Proizvodnja in potrošnja premoga v SFHJ — Proizvodnja električne energije v Jugoslaviji — Proizvodnja in predelava nafte v Jugoslaviji — Razvojne težnje v rasti prebivalstva LR Albanije (Milan Natek) . . . .JU Slika na naslovni strani: Splavitev ladje v splitski ladjedelnici GKOGRAPSKI OBZORNIK, časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo. Izhaja štirikrat letno. Izdaja Geografsko društvo Slovenije, Odsek za geografski pouk. Uredniški odbor: dr. Ivan Gams, dr. Svctozar Ilcšič, dr. Vladimir Kokole, dr. Avguštin Lah, Tone Oblak, Mara Radinja. Urednik Mara Radinja, Ljubljana, Grintovška 1. Upravnik Cita Marjetic. Za člane GDS je letna naročnina 8 N dinarjev, za nečlane in ustanove 10 N dinarjev. Naročajte in vplačujte na naslov: „Geografski obzornik", Ljubljana, Aškerčeva cesta 12. Stev. tek. rač.: 501-8-288-1. Za vsebino člankov so odgovorni avtorji sami. Tiskala: Tiskarna šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani. Geografski obzornik leto XIV štev. 3 Časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo 196 7 Šestdesetletnica prof. dr. Svetozarja Ilešiča* 8. junija 1967 šestdeset let pravzaprav ni nobena značilna E>relomnica v življenju, ni začetek, ni višek ne :raj posebnega življenjskega obdobja. Ni tedaj razloga, da jib veseli sprejmemo, niti da se ob njih žalostimo, ne pozdravljamo se in ne posla\ -Ijamo. saj gre le za srečanje enega od miljnih kamnov, ko se popotnik ozre na prehojeno razdaljo in na pot. ki ga še čaka. m se prav dolžil slovensko znanost in kulturo posebno nas geografe. Biografu prof. Ilešiča ne bo lahko. Njegovo u dejstvo vam je je tako široko kot njegov značaj, njegovo delo je innogostrano. njegov literarno znanstveni opus pa je obogatil slovensko geogra-Tijo s tisoči stranmi. Za zdaj imamo pred seboj le njegovo osebnost, ki s svojo široko kulturo in globoko vsestransko geografsko izobrazbo iz dneva v dan ustvarja in soustvarja, usmerja in so-usmerja slovensko geografijo; pred nami je tudi še drugo pomagalo za spoznavanje te osebnosti — njegova bibliografija. Brez ambicij, da bi podali kolikor toliko popolno sliko Ilešičevega štiridesetletnega ustvarjalnega dela, navajamo o jubilantu nekatere najpomembnejše poteze in zasluge, ki jih še prav posebno čutimo in cenimo njegovi učenci in sodelavci. Ilešičevo ime se začne pojavljati v slovenski javnosti, ko mu je bilo komaj 21 let. Od takrat Življenjska pot prof. Ilešiča pa je pot [>o-membnega slovenskega kulturnega delavca, povezana z razvojem slovenske geografije ter z rast jo cele generacije slovenskih in jugoslovanskih geografov. Zato je prav, da se je spomnimo ob jubileju, da jo pokažemo za vzgled in da ob njej opozorimo na zasluge, s katerimi je jubilant za- * Povedano na proslavi profesorjeve 60-letnice zbranim bližnjim sodelavcem Oddelka za geografijo FF, Inst. za geogr. Univ. v Lj., Inst. za geogr. SAZU ter predstavnikom geografije na Ekonomski fak.. Urb. inst. SRS — GDS. pa do dane« »a nenehno srečujemo v nasi geografski literaturi z znanstvenimi deli, strokovnim i članki, učbeniki za visokošolski in srednješolski študij geografije, s potnimi vtisi, poročili, poljudnoznanstvenimi deli, spominskimi članki itd. itd. In kaj je tematika njegovih del? Geografija. Res je, da je prof. Ilešič posvetil pažnjo v nekaterih svojih temeljnih znanstvenih delih kmetijski jiokrajini, in da so rezultati tega dela znani daleč prek naših meja (glej poročila m teferate na kongresih, prevode njegovega dela. citate tujih avtorjev, sodelovanje z drugimi skupinami pro-uoevalcev itd.), toda zato ni nič manj obširen seznam njegove literature z vseh ostalih področij geografije in predvsem njegovih kompleksno geografskih — regionalnih del. Lotil se je vsake geografske tematike, vsakega področja geografije, karkoli je čutil za potrebno, kjer koli je bila nuja, kjer je bila praznina ui tudi kamor ga je silila aktualnost. Zadnje čase geografi vse liolj govorimo o geografijah, o usmeritvah in specializacijah. Ce že moramo v tem pogledu jubilantu pripisati usmeritev, je to usmeritev v teoietske osnove enotne geografije. Le v enotni geografiji vidi perspektivo nadaljnjega razvoja stroke, za njo se nenehno, neizprosno bori. Ko slovenski geografi deklariramo in usmerjamo svoje delo v smislu enotnosti naše vede. je na tem v mnogo-čem Ilešioeva zasluga. Začetek, zrast in dolgoletno delo našega jubilanta je navezano na veliko osebnost v slovenski geografiji, na pokojnega akademika prof. dr. Antona Melika. Za razvoj mlade slovenske geografske znanosti je to srečno obdobje. Čeprav sta se srečali dve povsem različni, izraziti individualnosti, kjer je težko pričakovati nemoten, samostojen razvoj, kakor se je težavno izpod sence in varstva velikega drevesa prebiti mladiki skozi krošnje do samostojnega prostora pod soncem, je. sodeč po delovnih rezultatih, po literaturi, pionirskemu delu v Slovenskem geografskem društvu, delu z Geografskim vestnikom in organizaciji Geografskega instituta ter študija bilo to razdobje izredno uspešno. Oba je pač družil velik entu-ziazcm, znanstvena potenca in imela sta podobne poglede na vlogo ui pomen geografske znanosti. Morda so velike razlike med obema na drugi strani še dopolnile našo znanost. In končno, ali ni celo starostna razlika omogočila kontinuiran razvoj slovenske geografije. Ali nimamo Slovenci s prof. Ilešičem ugledno zastopano tako imenovano srednjo generacijo, ki je, žal. pri nekaterih ostalih jugoslovanskih narodih ni. To dejstvo pa je slovensko geografijo postavilo med vodilna mesta v jugoslovanski geografiji. Za to vlogo imamo v prof. Ilešiču zares najprimernejšo osebnost, saj pri njem ne gre le za spoštovanega znanstvenika, ki je svoje delo posvetil tudi problemom jugoslovanske geografije (glej njegove razprave s področja jugoslovanske geografske tematike, vplivno delo v Zvezi geografskih društev Jugoslavije, predstavlja jugoslovansko geografijo v mednarodnih krogih, opravlja vlogo mentorja na jugoslovanskih kongresih, simpozijih ter sosednjim društvom in mnogim posameznikom), predvsem izžareva iz njega politično in geografsko prepričanje jugoslovanstva in globoko osebno čustvo Jugoslovana. Smemo trditi, da ga zato jugoslovanski geografi imajo za svojega. Odkar je mladi docent Svetozar Ilešič po osvoboditvi nastopil mesto učitelja geografije na naši univerzi, je opravil obširno pedagoško delo. Prevzemal je vrsto geografskih predmetov in za vse napisal prepotrebna skripta ali knjige, hkrati pa se je predstavil kot odličen pisec srednješolskih učbenikov. Prek tiska, govorov na kongresih in zborovanjih ter pri oblastnih organih in v druž-l>enih organizacijah se je boril za vlogo geografije v šoli. Sodeloval je pri sestavljanju učnih načrtov v šolah, nekaj let je predaval na visoki pedagoški šoli. bil je v komisijah za strokovne izpite. Njegova predavanja so eksaktna in zanimiva. Ilešič ni znal navduševati za predmet ah problem, pridobival pa je avditorij » svojim zgledom in simpatičnim. zanimivim ter strokovno popolnim podajanjem snovi. S študenti je prepotoval nekajkrat Jugoslavijo in še prav posebno vse dele Slovenije. Njegove ekskurzije so bila nekaj posebnega. delovne in družabne. Vestno pripravljen je spremenil ekskurzijo v predavalnico in laboratorij na prostem, posrečilo se mu je delati in zahteval je delo po ves flan. zvečer, po delu, [»a ne poznamo bolj družabnega tovariša, kot zna biti on. Pomembna je njegova vloga v vodstvu Geografskega instituta in oddelka predvsem v usmerjanju in nadaljnjem razvoju, to je pri programskem delu geografskega študija. Geografsko društvo Slovenije ima v profesorju Ilešiču dolgoletnega člana, tajnika, podpredsednika. predsednika in mentorja. Posebno poglavje pa je društvena revija — Geografski vestnik, ki mu že dolga leta kot urednik in sourednik, estet in stilist s svojo dovršeno geografsko kulturo in določenim konceptom ustvarja in vzdržuje sloves ugledale geografske revije. Morda ta sulta registracija ne zadošča, da bi obudili vse zasluge, ki bi jih morah povedati o jubilantu, ko praznujemo njegovo šestdesetletnico. Vse, česar nismo, mu bomo se povedali, saj pričakujemo od njega še dolga leta plodnega sodelovanja. Res je, tla smo velikokrat naložili prof. Ilešiču preveč bremen, ob katerih je sicer zdrava in trdna narava v zadnjem času za trenutek omahovala. Zato želuno slavljencu na njegovi nadaljnji življenjski poti predvsem zdravja in dobrega počutja, saj sta delovna vnema in jasen koncept za to, kar še mora in hoče opraviti, tako zakoreninjena v njegovem značaju, da mu takega priporočila ni potrebno še posebej izročati. Cenjeni tov. profesor, bližnji sodelavci, vaši nekdanji učenci se vam zahvaljujejo za vse in vam želijo dolga, zdrava in uspešna leta. Marjan Žagar Milan Na tele Žalec — regionainogeografski oris V središču prostrane in rodovitne Spodnje Savinjske doline (= SSD) stoji Žalec {od leta 1964), naše najmlajše mestno naselje. Kljub temu, da se položaj žalske naselbine ne odlikuje z najrazličnejšimi, z reliefno izoblikovanostjo, pogojenimi strateškimi činitelji, ki so bili v preteklih stoletjih odločilnega pomena za rast blaginje slehernega ne zgolj kmečkega naselja, pa moramo ugotoviti, da je postal Žalec prvo tržno naselje v Celjski kotlini (leta 1265). Alorda je bil neugoden strateški položaj naselja, ki se je skoraj docela nezavarovano razv ijalo, osnovni razlog, da se v njem niso kopičili» bogastva s številnimi nadrejenimi ali podrejenimi ustanovami, ki neposredno učinkujejo na teritorialno rast naselja in na razširitev ter utrditev njegovih funkcijskih vezi v pokrajini. Samo lega ob glavni vzhodni obalpski prometni poti oziroma cesti Žalcu ni mogla zagotavljati nenehnega razvoja, ki bi ga mogel dvigati v razraščanju in v utrjevanju funkcij, ki so neogibno potrebne osrednji pokrajinski naselbinski aglomeraciji. Mnogim ugodnostim in specifičnostim preteklih obdobij sta mnogo bolj ustrezala lega in položaj sosednjega Celja, ki se je razvilo \ tako močno središče celotne celjske kotline, da danes s svojimi prenekaterimi vplivi že daleč prerašča lokalno-pokrajinski okvir. Pred več kot osemdesetimi leti, ko se je začelo tudi v SSD načrtneje uveljavljati hmeljarstvo s kkmjukturno industrijsko rastlino, se je Žalec razvil v močno središče in žarišče prehujene narodne zavesti, kar je potem ohranil vse do nastanka Jugoslavije. V tem pogledu je postal prava protiutež nemškutarskemu Celju. Moč za ohranitev in krepitev slovenstva, ki ga je podpirala nastajajoča plast domače liberalne buržoazije, se je brez dvoma porajala in jačala ob naraščajoči gospodarski moči savinjskega kmeta pa ob razmahu drugega nekmetijskega gospodarstva. Po drugi svetovni vojni zajame žalsko naselje nov razmah, ki mu okrepi prenekatere funkcije do tolikšne razvitosti, da je lahko postalo središče hmeljarske submezoregije. Po letu 1955 oziroma 1958 je postal Žalec sedež obsežne in gostooblju-dene komune, ki zajema vso zahodno polovico predalpske CK, kjer danes živi pretežno od hmeljarstva in industrije že blizu 33 tisoč ljudi. I. NARAVNO-GEOGRAFSKI ČINITELJI Žalec stoji sredi zahoerk 630 m). Seveda je tudi severno kotlinsko obrobje, ki je usmerjeno od SZ proti J V, pogojeno s tektonsko počjo in delovanjem vulkanov iz sredine triade, ko imamo še na površju ohranjene kremenove keratofirje in grohe. Severno in južno od Žalca se med obema ko-tlinskima robovoma razširja prostrana, več kilometrov široka ravnina. Kljub temu, da jo strugi obeh najpomembnejših potokov tega predela SSD —Savinja in Ložnica (morda je treba omeniti še l^avo in Godomljo, ki se hranita s podtalnico: prva izvira pri Vrb ju, druga pri Gotovljah) — presečeta [>o dolgem (od Z proti V) na več delov z značilnimi površinami kmetijskih zemljišč, pa s tem v samem bistvu videz enotnega površja dolinskega dna ni prav nič razbit. Naglasi ti moramo namreč, da v tem predelu terase ne razčlenjujejo ravnice SSD v večje število širših ali ožjih terasnih polic, kakršne so tako značilne tudi v zgornjem del lu SSD (pod Letušem pa še v bližini Šempetra), temveč ostaja ravnina napeta z odcednim zemljiščem in enotnega videza. In prav v tem se zrcali morfogenetski proces kvartarnega obdobja: ko je Savinja v zgornjem delu CK z globinsko erozijo poglabljala svojo strugo in s tem tudi zniževala lokalno erozijsko bazo, pa je pričela že v okolici Žalca z akumulacijo prenaša-jočega materiala. Stare pleistocenske terase, ki so bogate z glinastimi sedimenti, so ohranjene precej daleč od Savinje, pretežno ob samem kotlin-skem robu. Selišce žalskega naselja se razprostira na sušnem območju, ki je danes že tudi izven obsega preoblikovanja poplavnih voda regulirane Savinje in Ložnioe. Stoji na prodni kvartarni ravnini na meji, kjer se prepletajo značilnosti Savinjine in Ložničine akumulacije. Površinske oblike potrjujejo domneve, da se je Ložnica še v mlajšem terciaru izlivala v Savinjo v bližini Polzele. Tudi ostanki pleistocenskih teras nas opozarjajo, da je Ložnica tekla v tej smeri še v zgodnjem pleisto-cenu. Ko pa se je vzhodno od Andraža zajedla v triasne apnence, si je pričela utirati smer današnje struge. Tudi jo je Savinja s pleistocenskimi na- h osi vedno bolj in bolj odrivala proti vzhodu vse dotlej, dokler si ni utrdila današnje smeri — vzporedne s Savinjo — pod severnim robom SSD. [>e tako si tudi moremo razlagati nastanek glinastih tal nad Savinjinim prodom ob Ložnici. Strmec Ložnioe je zelo majhen, zato je imela še do nedavna, ko še ni bila v celoti zregulirana. zelo slab odtok. Danes smemo imeti le Savinjo za edini pro donosni potok v tem predelu SSD, kajti karbonatne prodnike je mogla naplaviti edinole ona. saj ima povirje v upniškem svetu. Potemtakem glinasta akumulacija v območju Ložnice izhaja iz prenesenih delov terciarnih hribin iz njenega povirja. in to predvsem iz preperele oziroma erodirane terciarne sivice in iz mehkejših slojev andezitnega groha. Prikaz nekaterih dejstev in pojavov s področja morfogeneze tal žalskega okoliša ne bi bil potreben. v kolikor pač v njem ne motrimo nekaterih osnovnih naravnih činiteljev, ki neposredno vplivajo iui teritorialno razraščanje kakior tudi na vertikalne dimenzije mestnega naselja. Za oboje pa je potrebno zelo podrobno spoznati nosilnost tal. Spričo dejstva, da sta na območju današnjega Žalca na razvoj površja v kvartarnem obdobju učinkovali tako Savinja kakor Ložnica, je tudi struktura tal zelo različna. V zahodnem predelu naselja prevladujejo tla s prodnato akumulacijo, in je njihova nosilnost zelo ugodna za gradnje vseh vrst. V vzhodnem delu Žalca pa je nosilnost tal že skoraj za polovico manjša od one na zahodu: tla so grajena iz sorazmerno debelih prodnikov, ki so precej globoko prekriti z glinastim ¡nanosom Ložnioe. Tudi južni predel žalskega naselja, v tako imenovanih „Benetkah", je na debelo zasut z naplavinami, in tudi njegova tla niso primerna za obremenitev z večnadstropnimi zgradbami. Skleniti smemo z mislijo, da se nosilnost tal kar najbolj neposredno kaže že v zgradbah današnjih stavb kakor tudi v teritorialnem razmahu Žalca. Podnebje: Za prikaz nekaterih podnebnih prvin žalskega območja se bomo oprli na podatke, ki se jih zbrali na meteoroloških opazovalnicah \ Celju in v Žalcu ter na Gomilskem. Osrcdjc SSi) ima vse značilnosti prehodnega podnebnega tipa. kjer se že tudi uveljavljajo karakteristična svoj-stva kontinentalnega kakor tudi mediteranskega podnebnega pasu, katerim se pridružujejo še nekatera svojstva subalpskega podnebnega tipa. Vzhodno kotlinsko obrobje je znatno nižje od zahodnega in se dviga le nekaj sto metrov nad dolinskim dnom. Zato je že v vsej CSC čutiti znatne vplive zračnih gmot. ki prihajajo iz obrobja Panonske kotline. V* spletu činiteljev, ki z vzajemnim delovanjem in učinkovanjem označujejo podnebje, ne smemo prezreti alpskega vpliva. Iz Savinjskih Alp in njenega vzhodnega predgorja prodro v osrčje C K" v zimskih mesecih hladne zračne gmote. Reliefna izoblikovanost namreč nudi vse pogoje, da se more hladni zrak dlje časa zadrževati v kotlini, kjer povzroči nastanek ..meglenega morja" — toplinski obrat. Opozoriti pa je potrebno na temperaturno razliko med V in Z delom, ki navzven najbolj markantno odseva v gojenju in uspevanju vinske trte. Le ta počasi pojenju je od vzhoda proti zahodu. POVPREČNE MESEČNE IN LETNE TEMPERATURE V CELJU (v °C: 244 m n. m. višine) Obdobje I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Letno 1891—1910 — 2,7 0,0 4.8 9,8 14,5 18.1 19,8 18,4 14.8 10,5 4.4 0,3 9.4 1925—1956 — 2,1 —0,6 4,0 9,4 13,6 17,4 19,3 18,1 14,7 9,2 4,7 0,0 9,0 Pomlad nastopi v Savinjski dolini sredi marca* Povprečna dnevna temperatura poletnih dni znaša 16,6° C, in tretjina vseh dni v letu pripada poletju. Ze v začetku druge polovice septembra se prične jesen, ki zajema 62 dni v letu s povprečno dnevno temperaturo 12,7° C. Pomlad je hladnejša (9,8° C) in nekaj dni daljša od jeseni, kar je neposreden odsev močnejših celinskih kakor pa sredozemskih vplivov na naše podnebje. Dnevi s povprečno dnevno temperaturo 5° C in manj nastopijo okrog 18. novembra in trajajo nepretrgoma 115 dni v letu. Povprečna letna temperatura žalskega območja se giblje okrog 9° C. Povprečna letna amplituda * Letni iasi so določeni oziroma izračunani po kriteriju. po katerem štejemo za spomladanski in jesenski čas obdobje s povprečno dnevno temperaturo od 5—159 C, za poletje pa člas s povprečno dnevno temperaturo nad 159 C. in traja vse do konca druge dekade meseca maja. je zmerna (okrog 21,4° C), znatno višja jxa je aksolutna temperaturna amplituda: v mesecu juliju so zaznamovali absolutni temperaturni maksimum 39,4° C, absolutni temperaturni minimum pa v mesecu februarju (1929) —31°C. Oe smo naznačili obe temperaturni skrajnosti, smo s tem želeli samo poudariti skrajne meje intervala, v čigar obsegu se gibljejo toplotne razmere v Savinjski dolini. V letih 1935—40 so se vrednosti povprečnih letnih temperatur gibale med 8° C (1940) in 10,7« C (1934). Vrednosti povprečnih januarskih temperatur so v istem času variirale med —7» C (v letu 1940; v letu 1929 —6.9» C) in 5,3« C v letu 1936 (ah 0,8» C v letu 1927 in 1931). Povprečne julijske temperature se gibljejo med 18,7° C (1926) in 21,7° C (v letu 1928.. S tem se tudi spreminja povprečna letna amplituda med najtoplejšimi in najhladnejšimi meseci. Najvišjo vrednost so zabeležili v letu 1929 (30° C), najnižjo pa v letu 1936. ko je vrednost razlike znašala samo 21,3° C. 84 Meglenih dini je v Savinjski dolini neprimerno manj kakor v Ljubljanski kotlini, pa vendarie daje megla svojstven pečat posameznim območjem. Število meglenih dni narašča od zahoda proti vzhodu: v tem dejstvu ne odseva le zniževanje nadmorske višine temveč tudi kvaliteta in izraba kmetijskih zemljišč. Ob Ložnici in Co-domlji so bili pred regulacijami travniki in pašniki močvirnati. Pa tudi podatek, da je v zimskih mesecih število meglenih dni dokaj visoko najbolj zgovorno izraža utemeljenost domneve o temperaturni inverziji v CK. POVPREČNO ŠTEVILO DNI Z MEGLO V CELJSKI KOTLINI:* I II III IV V VI vn VIII IX X XI XII Letno Celje 6,0 5,5 4,5 3,0 4,0 2,0 2,5 5,0 13,5 11,0 10,5 9,5 77,0 GomiUko 0,8 0,5 0,8 0,8 — 1,0 — 0,3 4,0 1,5 2,3 3,0 15,0 Povprečna množina padavin v Savinjski dolini se giblje med 900 in 1400 mm. Tudi količina padavin v glavnem pojema od zahoda proti vzhodu, kar najbolj nazorno ilustrira priložena preglednica. V ilustracijo mavedimo podatek, da so v letih 1896—1924 izmerili na takratni opazovalnici na Vraaiskem kar za petino oziroma celo za tretjino večjo množino j>adavin kot v Celju (na primer leta 1919 Vransko 1729 mm. Celje 1255 nun. leta 1911 Vransko 1133 mm. a Celje 882 mm, leta 1915 Vransko 1982 mm in Celje 1472 mm in tako naprej). POVPREČNA MESEČNA IN LETNA MNOŽINA PADAVIN (v mm): I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Le In» Obdobje 1925—1956 Celje 59 52 52 71 109 123 117 106 113 117 103 71 1093 Obdobje 1952—1962 Celje 67 61 56 82 108 144 138 115 115 118 110 79 1193 Žalec 69 66 55 80 118 148 132 110 111 116 93 85 1183 Gomilsko 75 70 55 91 127 134 141 124 115 126 116 89 1263 Povp ■rečno število dni s padavinami v leUh 1952- 1962 Celje 10,1 9,9 9.9 13,5 15.2 14.4 13,8 11.5 9,3 12,1 12.1 11,7 142,7 Žalec 11,9 10,2 10.8 13,7 15,6 15,7 14,4 11.5 88 12.1 11.7 13.0 149.4 Gomilsko 11,8 10,2 10.3 13,7 15,3 14,9 14.0 11,0 9.1 12,2 11,9 13,1 147.5 Največ padavin je v poletnih mesecih ter \ začetku jeseni (od maja do oktobra), v čemer se izrazito zrcalijo celinski pa mediteranski vplivi. V preteklosti, ko potoki se niso bili z regulirani, so padavine v obliki nalivov ob nevihtah povzročale poplave. Prav pogostne so bile poplave ob Ložnici. ki je prinašala s seboj prod in glino ter ju odlagala na področju Godomlje v bližini Žalca. Vetrovnost je med pomembnimi podnebnimi činitelji. ki v novejšem času močneje kot kdajkoli poprej vpliva na funkcionalno usmeritev ter ureditev posameznih naselbinskih delov. Kljub temu. da planetarna zračna cirkulacij i daje osnovno ogrodje našemu vetrovnemu sistemu, pa moramo še močno poudariti vse lokalne dejavnike, ki vplivajo in učinkujejo na smer in jakost vetrov v pokrajini. Za osrednji del CK je značilno, da zahodni vetrovi prevladujejo v vseh mesecih v letu:* v zimskih in spomladanskih mesecih se jim * Podatki za Celje so za obdobje 1925—1940. za Go-milsko 1952—1958. * Pogostost vetra v Celju (v o/0o): N = 107. NE = 4~>, K = 139. SE = 37, S =5110. SW=65, W = 205. N\\ = 41. brezveterje = 251. po pogostosti pridruži še vzhodnik. medtem ko južni vetrovi najčešoe pihajo v poletnih mesecih, ko se jedro celokupne atmosferske cirkulacije prestavi v višje geografske širine. Ob takšni razporeditvi uveljavljanja vetrov se kar upravičeno sprašujemo o smiselnosti lokacije kovinskega podjetja ,.Ferralit" „Na jamah", to je južno od železniške proge, med cestama, ki vodita v Vrbje. Južni, še mnogo bolj pa prevladujoči zahodni veter. povečujejo hrup v vsem zahodnem — novem stanovanjskem delu Žalca (v soseskah: Poreber. Dom 1 in Center), ki nastaja ob proizvodnji v livarni in v drugih novih halah kovinskega podjetja. Poleg tega prenaša veter v omenjene predele Žalca še druge škodljive vplive (dim, saje in pepel), kar nedvomno zelo škoduje stanovanjskemu udobju. ' \ N h i d ro geografs k i oznaki žalskega okoliša ne smemo prezreti nekaterih temeljnih dejstev: Naselje Žalec stoji na kra ju, ki ga po navadi tudi v preteklosti niso mogle doseči niti poplave Savinje niti Ložnioe oziroma Godomlje. in so jih ob regulacijah obdali z obrambnimi nasipi. Le v izredno visokih poplavah, ki zajamejo obsežna 85 področja, voda zalije posamezne dele žalskega naselja (prtrn. poplavo v juniju 1954). Žalskemu območju povzročajo večje nevšečnosti zamočvirjene površine ob Godomlji (severno od naselja), kjer potekajo hidroizohipse v oddaljenosti 264 do 253 cm poti površino tal. Potemtakem sklenjena plast podtalnice, ki se pretaka od SZ proti JV. preprečuje Žalcu hitrejše širjenje proti severu kakor tudi intenzivnejše izkoriščanje kmetijskih površin ob Godomlji. Tudi Lava, ki izvira v Vrbju. se hrani iz talne vode ter z južne strani — v oddaljenosti okrog 1 kin — obkroža ožje žalsko območje. Temperatura Lave ob izviru se giblje okrog 8° C. in ker je tudi moč njenega izvira bolj ali manj konstantna skozi vse leto, jo je človek izrabljal v gospodarske namene. V bližini Dobrišc vasi sta zrastla ob njej žaga in mlin. Prav tako so Zalčani zgradili na njej perišče. ki še danes služi svojemu namenu. Potrebam žalskega prebivastva sta služila še mlina na Ložnici (v Zg. in Sp. Ložnici) pa elektrarna na Strugi (zgrajena leta 1919), ki je napajala še električno omrežje v Vrbju. Grižah in v Petrovčah. Preskrba z vodo je bila v Žalcu podobna kakor v drugih naseljih SSD, ki so imela vodnjake. V letih pred vojno, ko je nastajala v Žalcu vilska četrt „Benetke" (ime je dobila zaradi pogostnih poplav), so nove stavbe v tem delu trga dobile hišne vodovode. Šele v letu 1957 so pričeli z gradbenimi deli za žalski vodovod, ki ga napaja podtalnica. V Zg. Rojah pri Šempetru so uredili velik vodnjak in črpalnico za črpanje vode, od koder teče voda pod pritiskom v rezervoar, ki stoji na desnem bregu Savinje v gozdu pri Seščah. Rezervoar s prostornino 240 m3 bo. ko bo vodovodno omrežje popolnoma dopolnjeno in razvejano. preskrboval z zdravo pitno vodo vso vzhodno polovico ravninskega predela žalske občine (vzhodno od črte: Dobrteša vas — Ločica ob Savinji — Zg. Grušovlje). II. GOSPODARSKE IN OSTALE FUNKCIJE MESTA Še v današnji gospodarski strukturi Žalca odsevajo veje preteklega gospodarstva s preoblikovalnimi težnjami sodobnih družbeno-ekonomskih procesov. Mnoge gospodarske funkcije, ki so sprva vznikle v pokrajinskem središču, so danes že zelo enakomerno razporejene med vsa pomembnejša naselja SSD. toda v Žalcu kot uprav no-trgovskem središču hmeljarske pokrajine pa vidno izstopajo nekatere negospodarske dejavnosti. Zato njegov današnji pomen najbolj izrazito karakteri-zira naglo razraščanje terciarnih dejavnosti, ki so že zdav naj prerasle nekdanjo veljavnost industrijske in druge proizvodnje. V letu 1961 je dajala industrija zaslužek 102 Zalčanama. Samo po tem podatku ne moremo vrednotiti obeh industrijskih okralov v Žalcu. Leta 1967 sta obe industrijski podjetji zaposlovali okrog 610 ljudi. Po številu zaposlenih je največja tekstilna tovarna JUTETE9 (36T), ki »e je ob nastanku leta 1940 vselila v poslopje bivše pivovarne (iz leta 1842). Dolga Teta je njega proizvodnja cvetela in rastla vzporedno z gmotnim uspe-vanjem slovenskega hmeljarstva, in šele v zadnjem času se je njena dejavnost popestrila še z nekaterimi drugimi izdelki (bombažne tkanine). Surovine (v glavnem juto) dobiva iz Rengalije (vzh. Pakistana): njeni proizvodi so cenjeni iti iskani tako na domačem kakor na tujem tržišču (največ v ZR Nemčiji). ..FERRALIT" je industrijsko kovinsko podjetje, ki je prav tako nastajalo ter se razvijalo ob razcvetu savinjskega (slovenskega) hmeljarstva. Iz majhne obrtne delavnice, ki je nastala leta 1878. se je do danes razvilo sodobno opremljeno kovinsko podjetje z novimi proizvodnimi prostori ter z okrog 250 zaposlenimi delavci. Več desetletij v preteklosti so v delavnicah tega podjetja izdelovali hmeljske sušilnice in drugo poljedelsko orodje oziroma stroje ne le za potrebe slovenskih, temveč tudi bačvanskih hmeljarjev. Današnja proizvodnja pa teče v livarni v izdelovanju strojev za obdelavo lesa, sadnih mUnov, vodnih in gnojničnih črpalk idr. Rudarstvo v Zabukovici oziroma v Libo-jali je preživljalo 68 Zalčanov v letu 1961, in je bilo 27 od njih še do nedavnega, ko so Še kopali premog v zabukoviških rovih, neposredno zaposlenih v rudarstvn. Čeprav zabukoviški rudniki z vsemi svojimi ustreznimi obrati ne spadajo neposredno v žalsko naselbinsko območje, pa je njihova bližina v marsičem olajšala nastanek in razvoj neagrartiih dejavnosti v Žalcu (pivovarna, •futeks. opekarna na Ložnici) ali pa so vplivali na jMivečani tovorni promet na železniški postaji. Med prvo svetovno vojno so ruski in italijanski \ojni ujetniki zgradili ozkotirno rudniško železnico od Žalca do Zabukovice, ki pa je danes že tudi ni veČ (demontirana v letu 1965). Nekateri rudniški obrati v Libojah ter obrat eksploatacije lientonita pri Zaloški Gorici (v bližini Vel. Pire-šice) so se združili v podjetje MONTANA, čigar sedež je v Žalcu. V prvi polovici letošnjega leta je MONTANA zapjslovala 272 ljudi. Danes je bentonitna glina izredno iskana surovina tudi v naši cementarski industriji, zalo ni nič presenetljivega. da se z zaloško-goriškim bentonitom preskrbujejo ne samo slovenske cementarne, temveč tudi hrvaške v Istri. Tudi Savinjska opekarna na Ix>žnici pri Žalcu (priključena je Keramični industriji Liboje in zaposluje okrog 100 ljudi) zalaga s svojimi kvalitetnimi izdelki (zidaki in strešniki) vsa večja gradbišča v SSD ter na širšem celjskem območju, mnogo pa izvaža še na razna druga gradbišča na Slovenskem. V Žalcu so številne in raznovrstne obrtne delavnice. Ze do prve svetovne vojne je imel Žalec izredno močno razvite raznovrstne obrtne dejavnosti, ki so vzporedno s trgovino dajale trškemu naselju posebno gospodarsko in družbeno 86 veljavnost. Poleg delavnic uslužnostne obrti (urar, soboslitar, mizar, frizer, pletilja in krojač, čevljar, kovač, ključavničar in mehanik, gostilničarji itd.) je v Žalcu se sedež obrtnega centra ZARJA, ki zaposluje v Žalcu ter po okoliških naseljih (Petro voe, Arja vas, Gotovlje) že blizu 170 ljudi. Leta 1961 je bilo v obrti zaposlenih 126 Zalčanov (ali 13,2<>/o aktivnega prebivalstva: leta 1953 pa 84 ali 11,8o/o). Vzporedno z rastjo Žalca se tudi v njem krepijo posamezne veje obrtnih dejavno- , sti. katerih pomen pa le redkokdaj presega ožje mestno območje. S krepitvijo vseh mestotvomih in mestoslužnih funkcij pa spričo razvejenosti obrti se vidno razširja vplivno območje Žalca na velik del Spodnje Savinjske doUne. Gospodarski razcvet, ki je zajel SSD po drugi svetovni vojni, ni vplival le na razmah naselij temveč sploh na pospešeno gradbeno dejavnost. V mnogih savinjskih naseljih so postavili zadružne domove in kasneje domove hmeljarjev s hmeljskimi sušilnicami, obnovili in povečali so prenekntere stavlie industrijskih, kmetijskih in drugih obratov: v posameznih naseljih so zrasli povsem novi stanovanjski predeli itd. V takih okoliščinah se je razživelo gradbeništvo, ki tudi navzven poudarja močan utrip gospodarskega razvoja SSD. Samo v Žalcu je v gradbeništvu zaposlenih okrog 4o/0 aktivnih prebivalcev (leta 1961. leta 1953 pa le samo 1.3"o/0). in žalska GP Gradnja zaj»osluje samo v letošnjem letu 230 delavcev. Na območju Žalca pa gradi še Tngrad iz Celja s približno 60 delavci. Ob tem moramo poudariti, da je še vedno velik delež sezonske delovne sile za-|H>slen v gradbeništvu. Se danes je kmetijstvo s hmeljarstvom poglavitna gospodarska dejavnost občanov žalske komune. Zato nei>osredni v pliv spremenljivega us|>evanja savinjskega kmetijstva z najrazličnejšimi oblikami tudi odseva v samem žalskem naselju. Leta 1961 je bilo v Žalcu še okrog 12o/o kmetijskega prebivalstva, v kmetijstvu zaposlenih pa okrog 110/o (105 oseb: leta 1953 še 16,4o/0). Zadnji poodeželskih ne-agrarnih naselij, smo skoraj vedno prisiljeni razčleniti odnos teh naselij oziroma njihovega prebivalstva do kmetijskega zemljišča. V preteklosti so bili tudi Zaleani kmetijski posestniki, in prav na njihovih njivah se je pred sto leti pričelo hmeljarstvo. Kolikor bolj je naraščal pomen hmelja v svetovni trgovini, toliko bolj so se pričeli žalski trški kmetje oprijemati še vzporednih, a donosnejših dejavnosti, ki jih je nudila in porajala trgovina s hmeljem. Premožni 2alčani niso bili več samo kmetje, temveč so poleg kmetijske zemlje, ki je bila večinoma zasajena s hmeljniki. jjostajali lastniki trgovin, gostiln, obrtniških in še drugih obratov nekmetijskih dejavnosti. Povojni čas je prinesel preaekatere socialne in ekonomske spremembe, ki so po večini tudi razbile gospodarsko moč žalskih domačij. Z droblje- njem kmetij se je zmanjševala njihova gospodarska odpornost. Toda najboljše njivske predele v zahodnem delu Žalca so razkosali v gradbene parcele, ki so danes po večini že tudi zazidane s stanovanjskimi objekti. V Žalcu je sedež enega naših največjih kmetijskih kombinatov, ki je v prvem polletju leta 1967 zaposloval nad 1400 ljudi. S številnimi specializiranimi obrati kmetijske proizvodnje in predelave kmetijskih pridelkov na območju žalske in celjske občine je KK Žalec najmočnejši usmerjevalec savinjskega kmetijstva in preskrbovalec nekmečkega prebivalstva v Celjski kotlini z osnovnimi prehrambenimi potrebščinami. Ze v preteklosti je specializirana kmetijska proizvodnja v SSD čutila vrzel v strokovnem usmerjanju in vodenju celotnega hmeljarskega gospodarstva. Kmalu po 2. svetovni vojni (1947) so uresničili večdesetletne želje naprednih slovenskih. predvsem savinjskih hmeljarjev, ko so ustanovili Inšitut za hmeljarstvo. Danes je to priznana in vzgledna ustanova s 70 zaposlenimi kmetijskimi strokovnjaki, brez katere si ne moremo več predstavljati ne ekonomskega in ne teh-nično-varstvenega napredka našega hmeljarstva. Med negospodarskimi vejami dejavnosti pa ima trgovina v Žalcu svoj vidni pečat. Ze v preteklosti, ko je cvetela špekulativna trgovina s hmeljem, je postal Žalec zbirališče hmeljskih trgovcev in prekupčevalcev ter njihovih pomagačev, ki so krojili usodo slovenskim hmeljarjem. Tudi danes ima Žalec razvito specializirano trgovinsko mrežo (prodajalne obutve, pohištva, konfekcije, tehničnega materiala itd.) pa se vendarle čutijo bližina in močni vplivi Celja kot regionalnega središča višjega tipa. V vseh žalskih prodajalnah je zaposlenih nad 120 trgovcev : leta 1961 je bilo 113 ali H.80/0 Zalčanov za|»osIenih v trgovini. V povojnem obdobju vloga Žalca v hmeljski trgovini ni zbledela, temveč prav nasprotno: okrepila se je do tolikšne stopnje, da je danes njen glas čutiti na vsem svetovnem hmeljarskem trgu. Niti trgovskega podjetja .,HMEZADA" so razpredene po vsem svetu, ki pa jih kvalitetni pridelek z naših hmeljišč še samo utrjuje. Vzporedno z rastjo gravitacijskega obsega pa s širšo pomeinlwiostjo posameznih ustanov ter s samim položajem ob prometni cesti je v Žalcu ter v njegovi neposredni okolici izredno razpredeno gostinsko omrežje. Toda ta čas Žalec skoroda nima sodobnih prenočitvenih kapacitet. Vedno več pa je glasov za poživitev turizma v Žalcu. Ze nekdanji odsek Celjske podružnice SPD je skrbel za razcvet turizma, oskrboval pa je tudi Ifausenbichlerjevo (planinsko^ kočo na Mrzlici. Sedaj žalski planinci grade svoj dom na ilomu (608 metrov). Povsem očitna je prometna funkcija Žalca. Čeprav njegovo selišoe ne stoii na križišču pomembnejše poti. mu vendarle daje lega ob glavni, že stari obalpski cesti značilen utrip tranzitnega prometa. Spričo dejstva, da je glavna cestna magistrata speljana skozi sredino naselja, je v zad- 87 njih letih od urhanistor vedno več pobud za prestavitev glavne ceste vzdolž levega brega Savinje, Žalec pa naj bi bil s priključki povezan z glav -nim cestnim ožiljem. Te zahteve oz. predlogi so toliko bolj upravičeni, kolikor bolj se razrašča žalska mestna aglomeracija. Saj glavna cesta z gostim prometom naravnost nasilno razpolavlja funkcijsko sicer enotno urejen, ne pa usklajen mestni organizem. Žalec je povezan s svetom z železnico in s cestami. V" nekaj zadnjih letih pa število vlakov na savinjski železnici stagnira (proti Celju 6. do Velenja 7 oziroma še trije do Dravograda). Očitno je, da v zadnjih letih spričo naraščajoče motoriza-cije in velikega števila avtobusnih prog pomen •železnice v potniškem prometu občutno | Kijem a. V letošnjem poletju je imel Žalec dnevno kar 83 avtobusnih zvez s Celjem. 34 z Ljubljano in 38 z Mariborom. Z Mursko Soboto je bil povezan z desetimi progamiv s Ptujem) z osmimi itd. Z njimi je Žalec neposredno povezan s številnimi gospo-•larskimi in turističnimi središči v Sloveniji in na Hrvatskem (Cakovec 4, Krapina in Varaždin po 3, Zagreb 2. Logarska dolina 5, Kranj 3, Bled I. Piran 4. Crikvenica in Makarska po 1 itd.). Tudi avtobusno omrežje v SSD je speljano tako. da povezuje večino naselij z občinskim središčem Prebold 9. Šempeter 31. Tabor 2, Zabukovica 6. Alndraž in Ponikva 2 itd.). Žalec pa je pomemben tudi v tovornem prometu. Se do nedavna se je -na žalsko železniško (lostajo stekal skoraj ves zabukoviški premog. Tukaj naložijo na vagone precejšnje količine izdelkov Opekarne in Ferralita in skoraj celoten pridelek slovenskega hmelja. V zadnjih letih se je v Žalcu izredno močno razvila komunalna dejavnost. Največje in najpomembnejše podjetje je Ccvomontaža s 152 zaposlenimi, ki je v zadnjih petih letih zgradilo osnovno omrežje savinjskega vodovoda. Nadalje je v Žalcu sedež Cestno-komunalnega podjetja (74 zaposlenih), Stanovanjskega gospodarstva (46 zaposlenih), Dimnikarstva (7 zaposlenih) idr., katerih dejavnost pa je osredotočena na celotno območje savinjske komune. Korenine žalskega šolstva segajo še v obdobje protestantizma. Protireformacija je sicer zatrla izobraževanje podeželskih otrok, in šele leta 1762 dobi Žalec (nedeljsko) ..otroško šolo ', ki pa kmalu zamre. Toda leta 1793 se ustanov i v Žalcu trivialna šola. ki pa je kasneje prerasla v osnovno šolo. Ze leta 1803 je bila v kraju tudi nedeljska obrtna šola. ki je v poznejših desetletjih dobila veljavnost obrtno-nadaljevalne šole. Po I. svetovni vojni je bila z ustanovitvijo meščanske šole izpolnjena dolgoletna želja in zahteva žalskega in okoliškega prebivalstva. Le-ta je po 2. svetovni vojni prerasla v nižjo gimnazijo, dokler se ni spojila z obstoječo ljudsko šolo v enotno osnovno šolo. ki jo danes obiskuje nad 500 otrok. Omeniti še moramo nižjo glasbeno šolo (z več kot 100 učenci), delavsko univerzo, ki skrbi za izobraževanje odraslih, pa oddelek Kmetijske srednje šole iz Maribora za odrasle, ki je v novozgrajenem šolskem poslopju v Vrbju delovala le nekaj let. Med ostalimi javnimi funkcijami Žalca moramo vsaj še omeniti njegovo uprav no dejavnost. kjer je zaposlenih okrog 150 uslužbencev. Med najpomembnejšimi je občinska uprava (96 zaposlenih), pa Komunalna banka, sodišče itd. Vplivno območje vseh zgoraj navedenih ustanov se ujema z mejami občinskega teritorija, pri osnovnem šolstvu pa je mnogo manjše. V gravitacijski obseg razvite žalske osnovne šole sodi le vzhodna polovica občine (območja podružničnih osnovnih šol: V inska gora. Vel. Pirešica. Petrovče. Liboje. Gotovlje. Galicija, Ponikva in Šempeter). Tudi skoraj vse zdravstvene dejavnosti, ki jih opravlja Zdravstveni dom v Žalcu, so omejene na vzhodni predel občinskega teritorija. Toda med žalskimi ustanovami ne smemo prezreti tistih, katerih vpliv in pomen daleč presegata hi preraščata lokahie in občinske meje in ki so značilne in pomembne za vso Slovenijo (in Jugoslavijo). To so: že prej omenjena HMEZAD in inštitut za hmeljarstvo, Hmeljna komisija za SR Slovenijo ter v prostorih Inštituta nastajajoči Hmeljarski muzej. S temi dejavnostmi pa seveda z razvitostjo nekaterih gospodarskih vej (na primer kmetijstva) pomen Žalca prestopa domači in lokalni okvir in se neposredno vrašča v širši gospodarski prostor. I H. PREBI V ALSTVO V grobih potezah očrtane smeri v razvoju gospodarstva in druge funkcije Žalca nam morejo kolikor toliko tudi označiti moč in družbeno-go-spodarsko pomembnost naselja v pokrajini. Neposredno od njiju je odvisna rast števila prebivalstva. Kljub temu, da je do danes Žalec prerasel vsa naselja v hmeljarski pokrajini, pa moramo poudariti, da je bila vse do leta 1948 rast števila prebivalstva v precejšnjem številu drugih naselij SSD močnejša kot v Žalcu. Tudi podatki za obdobje 1869—1961 !nam to samo potrjujejo; v tem 92-letnem obdobju je znašal povprečni letni prirastek prebivalstva v Žalcu 2,27 o/o (na Polzeli 3,83 o/0, na Bregu pri Polzeh 4,4 o/0, v Petrovčah 2,72 o/o, v Grižah 2.49"o/0 itd.). Žalsko prebivalstvo je najmočneje naraščalo v zadnjih letih (1961—67), ko znaša povprečni letni prirastek 8,1 o/0 (ah za 150 ljudi na leto). Brez dvoma je ta podatek odsev uspešne rasti novih funkcij, ki jih je Žalec dobil v poslednjem času (sedež Kmetijskega kombinata, uprava Montane itd.) in ki so nemalo pripomogle, da se je v istem obdobju tudi število hiš povečalo za 69o/o. Izmed ostalih obdobij je treba postaviti v ospredje čas od 1948—53. ko se je žalsko prebivalstvo povečalo za 29o/o (letni prirastek 5.8o/o). V tem podatku smemo kar upravičeno zreti odsev močne gospodarske dinamike, ki je zajela vse predeb* naše države. Mnogo bolj umirjeno je naslednje 88 obdobje — 195/5—61, le« se je število Žalcanov povečalo za 22 o/o (2.7.>o/o letno), in v katerem so značilne nekatere spremembe v poklicni strukturi prebivalstva. Tudi \ letih 1931 — 48 močno narašča število žalskega prebivalstva (za 47.9"'o ali letno 2.82 o/o). Toda v razdobju 1910—31 se je število žalskega življa zmanjšalo za 3,9o/o, medtem ko zasledujemo v vseh starejših obdobjih zmerno napredovanje (1900-10 2.8o/0, 1890— 1900 13.30/0. 1880—90 8.3 o/0 ter v letih 1869— 1880 porast za lOo/o). I a pregled nam odkriva, da je bila v Žalcu najmočnejša rast števila prebivalstva v zadnjih tridesetih letih (1931—61). ko se je število tržanov povečalo za 133o/o (v povprečju 4,44o/o letno). Rezultati zadnjega popisa prebivalstva (leta 1961) nam dovolj nazorno kažejo tudi priseljevanje ljudi v Žalec. Iz njih pov zemamo, da se je od 1228 Žalčanov. kolikor je bilo rojenih v drugih naseljih, do leta 1940 priselilo v Žalec I8.80/0, v letih med zadnjo vojno 108 oseb. v prvem povojnem obdobju (1946—52) 22,2 o/o ali 273 ljudi. V obdobju 1953—57 pa je prišlo v Žalec 270 (ali 22 o/o) priseljencev, v zadnjem, nekaj več kot triletnem obdobju (1958—61) pa se je priselilo 28,2o/0 današnjih prebivalcev Žalca. Ko pregledujemo in ocenjujemo vpliv narav nega prirastka na rast števila prebivalstva na območju žalske župnije-' v letih 1870—1948. spoznavamo, da je bilo najizdatnejše povečanje števila ljudi v Žalcu (nekaj večji prirastek imajo edinole Petrovče — 251 o/0). In prav zato smemo domnevati, da so bile najmočnejše selitve usmerjene prav v žalsko trško naselje. Iz podrobnejšega pregleda moremo izluščiti, da se je v 78 letih prisehlo v Žalec kar 383 žensk več, kot pa se jih je odselilo, medtem pa se je priselil samo 301 inoški. Močnejša rast števila ženskega prebivalstva kot moškega ni le zrcalo „domačih" razmer, temveč predvsem v privlačnosti trga kot (socialne) družbeno-ekonomske enote višjega tipa. Žensk * so se izseljevale le v nekaterih obdobjih (1881 — 1890 in 1900—1910), medtem ko v vsem ostalem času zaznamujemo imigracijo ženskega prebivalstva v žalsko območje. Ce je bila rast žalskega prebivalstva najmočnejša v vsem povojnem obdobju, pa istočasno spoznavamo, da so bile najmočnejše prisebtve prebivalstva v Žalec v letih 1931—48. ko se je zaradi njih povečevalo število prebivalstva za 13,2o/o0 letno. Tudi v letih 1870 do 1880 je bil v Žalec izredno močan dotok ljudi (6,l o/o0), ko se je priseUIo mnogo več žensk (126) kot moških (31). V letu 1961 je bilo v Žalcu samo 16,4o/0 domačega prebivalstva (to je v trgu rojenega) in to je najnižji delež v vsej občini. Dotlej se je iz območja žalske občine priselilo v njeno središče 328 oseb (18,6o/0), iz ostalih slovenskih predelov pa 940 ljudi (54.9o/o). Iz drugih republik SFRJ je * Žalska župnija obsega naselja: Arja vas. Dobriša vas. Dresinja v a*. Leveč. M. Pirešica. (Sp. in Zg.) lx>žnica, Petrovče, Ruše, Vrbje. Zal. Gorica in 2alec. prišlo v Žalec 85 občanov (okrog 50/0), iz tujine pa 78 oseb (4,6°/o). Ta razčlenitev nam kaže, da je bil dotok žensk najmočnejši (leta 1961 je bilo \ Žalcu samo 13.9°/o. to je 127 domačink); iz SR Slovenije je prišlo v Žalec 551 (55.9 0/0) žensk, a iz območja žalske občine 20.90/0. Razčlenitev priseljevanja ljudi v Žalec do leta 1962 pa nam je pokazala, da je 70,2o/o žalskega prebivalstva z območja (bivšega) celjskega okraja. 7,2o/o iz mariborskega, iz ljubljanskega 101 oseba (5,7o/o), iz novomeškega 73 priseljencev, iz goriškega 27 (ali 1.5o/o), iz soboškega 22 priseljencev. 15 oseb pa je prišlo iz kranjskega okraja. Iz drugih republik se je priselilo v Žalec 80 ljudi, ter 78 oseb iz tujine (Avstrija 24. Francija 19, ZR Nemčija 19 itd.). V začetku leta 1962. ko je imel Žalec 1767 ljudi, so prebivah v njem ljudje iz 416 različnih naselij, od katerih jih je 355 v SR Sloveniji. Z razmejitvijo naselij v dva osnovna tipa (kmetijskega in mestnega) pa spoznamo, da je do leta 1961 prišlo v Žalec največ ljudi s podeželja (43.4o/o), iz mestnih naselij pa 22,5o/o. I/, tako imenovanih mešanih naselij je 398 ali 34.1 oi0 žalskih priseljencev. Takšna in tako obilna razpršitev rojstnih krajev žalskega prebivalstva je tudi znak mladega, šele nastajajočega središča SSD, na drugi strani pa najbrž tudi odsev preslabotnih oziroma premalo razvitih funkcij, ki bi bile sposobne vzpostaviti ter vzdrževati s posameznimi predeli naše države trajne migracijske tokove. ŽALSKO PREBIVALSTVO PO OSNOVNIH SKUPINAH DEJAVNOSTI v letu 1953 in 1961 1953 1961 Števila Delež v Števila Delež v zaposlenih odstotkih zaposlenih odstotkih Primarne 117 i = 100 Sekundarne 200 i = 100 Terciarne 240 i = 100 Skupaj 557 100.0 756 100,0 i = 100 136 Pregled zaposlitvene strukture žalskega prebivalstva nam nazorno osvetljuje spremembe v rasti deležev, ki pripadajo osnovnim vejam obče človekove dejavnosti. V zadnjem osemletnem obdobju (1953—61) se je najmočneje povečal delež v terciarnih dejavnostih zaposlenega prebivalstva, kar je znak vedno močnejše rasti ekonomskih in drugih funkcij Žalca, ki se postopoma v svojem prepletanju razvijajo in stapljajo v prave mestne funkcije. \ zadnjem času se je v Žalcu najmočneje okrepila upravna funkcija; medtem pa se je znižal delež zaposlenih v industriji, trgovini ter 21,0 107 14,2 92 36.0 '250 33,0 125 43.0 399 52.8 166 89. V kmetijstvu. Seveda s tem nikakor ne trdimo, da so vse naštete dejavnosti v gospodarskem zastoju. Navidezna neskladnost med deležem zaposlenega prebivalstva v posameznih vejah družbene aktivmosti ter dejanskimi, vsakodnevnimi potrebami in zahtevami posameznega naselja ustvarja razkorak med možnostmi in potrebami. To ..vrzel" z večjim ali manjšim uspehom odstranjujejo vsakodnevna nihanja človeške delovne moči od kraja bivanja do delovnega mesta in nazaj. V letu 1961 je bilo od 780 aktivnih Zalžanov zaposlenih v domačem kraju 70,9<>/o. V drugih naseljih Savinjske doline jih je bilo zaposlenih 89 (ali 11.4o/o), (v Zabukovici, Šempetru, na Polzeli, v Vrbju idr.) in 17,70/0 (138) se jih je sleherni dan vozilo na delo izven območja žalske občine (največ v Celje, deloma pa tudi v Štore in Velenje). 1'rav v tem dnevnem nihanju delovne sile moremo zapaziti pomanjkanje stanovanj v večjih središčih pa v poklicni usmerjenosti Zalčanov, ki niso našb svojemu poklicu ustrezne zaposlitve v domačem kraju ali pa tudi v želji po vključitvi v življenje večjega naselja. Toda osnovno spoznanje, ki ga moremo zapisati ob opazovanju dnevnega nihanja človeške delovne moči, je v tem. da se z njim utrjujejo neštete funkcijske vezi med naselji, razporejenimi na hierarhični lestvici od spodnjega pa do najvišjega zgornjega območja. IV. NASELJE Kljub častitljivi starosti žalske trške naselbine ugotavljamo, da pri njeni ustanovitvi v tolikšnem obsegu kot pri številnih drugih niso soodločali takratni srednjeveški strateški nagibi. Naravnost presenetljivo je, da stoji Žalec sredi plodne rav -nine tamkaj, kjer je niso več dosegale tudi najobsežnejše poplave ne Savinje in ne Ložnice. Po nekaterih domnevah smemo že v 11. stol. iskati lokacijo žalske naselbine na gričevju severno od današnjega Zalea: še leta 1445 in 1466 se v listinah imenuje „Alt Saehenveld". Po drugi domnevi, ki jo je nakazal pokojni kronist Zalea in njegove okolice — H. Vre čer, moremo iskati ostanke nekdanje, z utrdbami zavarovane žalske ..naselbine"' v južnem gričevnatem obrobju CK, v bližini Gorenje vasi 11a Kanclerjevem griču, katere ostanke je leta 1879 odkril I. Orožen. Ob obeh navedenih domnevah pa se mi vendarle dozdeva, da so preučevalci lokalne zgodovine morda vse preveč preziraU pomen in vlogo Gradišča, na katerem danes stoji lurška cerkev . Osrčje srednjeveškega in utrjenega dela žalske naselbine je bilo v zahodnem delu trga, v okolici današnje cerkve ter na Frengi. Ze konec 14. stol. je imel Žalec obzidje z nasipi, okrog katerega je bil napeljan jarek z vodo, ki je spajal Ložnico pod Podvinom z Godomljo; le-ta je še danes speljana (deloma je že regulirana) ob severnem in vzhodnem robu mesta. Razvoj žalske trške naselbine od začetnih de-1 setletij minulega stoletja pa vse do današnjih dni nam razodeva mnogo svojstvenih značilnosti. \ desetletjih 1825—70 ne zasledimo nobenih pomembnejših premikov v teritorialni rasti Žalca. Osrčje naselja je bilo ob „veliki cesti", po kateri se je že tudi tedaj odvijal glavni tranzitni promet — prevozniški in ki ga je ob koncu stoletja pričela močno dušiti južna železnica. Šele v drugem obdobju (1871—1915) so v tločrtu naselja vidne nekatere bistvene spremembe, na katere je korenito vplivala štajerska deželna železnica (Celje—Velenje 1891). V tem času se razvije v trga industrija (pivovarna, kovinsko podjetje): močasi razcvet doživljata trgovina in gostinstvo. Vse 10 so hib nadvse ugodni pogoji, ki so prinašali številne spremembe v samo fiziognomijo trške naselbine. Nekako v tem času postane Žalec tudi središče predelovalnih obratov luneljske trgovine, sedež Savinjske posojilnice in Hmeljarske zadruge. zbirališče hmeljskih trgovcev kakor tudi naravno politično-pokrajinsko stičišče. Selišče naselja se prične razširjati proti zahodu, kakor se tudi z zazidavo zapolnjujejo „škrbine" v starem delu Žalca. Okrog in okrog tržnega jedra najdemo nove stavbe: nove in hmeljarstvu neobhodno potrebne gospodarske objekte (hmeljske sušilnicc, obnovljene marofe itd.) ter zgradbe kmečkega ali trgovsko-obrtniškega značaja., Še danes je stari del Žalca značilen po svojih secesijskih prvinah, ki nekako v soglasju s srednjeveško, deloma romansko ali pa ljudsko vsebino daje prijeten občutek domačnosti slovenskega podeželskega trga. Hiše so postavljene druga poleg druge in segajo v višino največ do dveh nadstropij, z dvorišči in gospodarskimi poslopji v ozadju. V tem času so v trgu obnovili večino zgradb, modernizirali ostrešja stavb (slamo na strehah zamenja opeka) in tako naprej. \ letih med obema vojnama sledimo ponovni razširitvi žalskega zazidalnega območja še bolj proti jugu, k železniški progi, ter proti zahodu, kjer so se ob glavni cesti naselile enodružinske hišice. \ tem času beležimo nastanek žalske vilskc četrti „Benetke", ki se razširja že onstran železniške proge, tam, kjer so bili poprej travniki in njive. Stanovanjske hiše v „Benetkah" so glede na udobnost in opremljenost stanovanj sicer že grajene po sodobnih načelih, a so brez kakršnega koli sloga. Grajene so več ali manj za ličnost, po večini pa so nadute zunanjosti in prav zato se tudi ne morejo uskladiti s starejšimi stavbami. Ob tem moramo zapisati, da so tudi lastniki starejših hiš v Žalcu spoznali prednosti tri-debiih oken in enostavnih fasad in so v stare zgradlie prioeb vzidavati trodelna okna ne glede na zunanji videz stavbe. S tem so uničili zanimive stare fasade: odstranili so veliko večino kamnitih podbojev (iz zaloškega pešcenca ali tufa iz Gorenja). Kljub vsemu pa je Žalec z vsemi na novo pridobljenimi objekti pričel preraščati v gospodarski potencial hmeljarske Savinjske doline. Mst Števila htš in prebivalcev v ZALČt v letih (1820) — 1869- (1820) 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1953 1961 1967 Število hiš 85 95 94 96 101 109 142 221 258 391 i = 90 100 99 101 106 115 150 233 272 460 Število prebivalce* 451 553 608 657 744 764 735 1402 1711 2611 i = 82 100 110 119 129 13« 133 234 310 472 Ste\ilo ljudi na hiio 5,3 5,8 6,5 6,8 7,4 7,0 5.2 6,0 6.8 6,7 i = 91 100 111 117 1*7 120 89 103 117 115 i = indeks rasli, osnova je leto 1869 : i = 100). Po drugi svetovni vojni je bilo v Žalcu zgrajenih že nad 400 stanovanj. To obdobje vnaša \ nekdanjo trško naselbino pečat hitre urbanizacije ter izredno močno razširitev zazidalnega območja. Sprva se je meja zazidane mestne površine pomikala proti zahodu ob obeh straneh glavne ceste. Vse do leta 1956 se je Žalec razvijal na osnovi primitivnega načrtovanega zazidalnega tlorisa, v katerem niso bile upoštevane niti najbolj osnovne prvine sodobne so seske'' (pr. brez zelenic, otroških igrišč, parkirnega prostora itd.). Vse do omenjenega leta so obsegali vrtovi individualnih hišic kar 8 rlo 10 arov, a potlej le še 3 do 6 arov. Šele okrog leta 1960 so v Zaloti začeli smotrno graditi in premišljeno lokacirati zgradbe splošnega družbenega standarda. Prvi del Žalca, ki je zgrajen po sodobnih načelih urbanizma, je soseska DOM I s 110 stanovanji. Dograjena je bila leta 1964. Soseska DOM I je izredno gosto naseljena (225 preb./ha in je namenjena izključno stanovanjskim objektom. Nima ne lokalov za trgovine ali obrt. Vse to naj bi po predvidevanjih urbanističnega programa oživelo v novih oblikah v starem delu žalskega trga, kjer so tudi predvideli cono za manjše obrtne in industrijske objekte. — \ zadnjih letih se vedno bolj živahno razvija gradbena dejavnost v soseski Ložnica (severno od trga) ter „Na jamah"' (zahodno od Žalca). V povojnem obdobju je dobil Žalec nekaj pomembnih stavb, ki dajejo s svojo fiziognomijo celotnemu razvijajočemu se mestnemu organizmu svojstven pečat. To so: zgradba Inštituta za hmeljarstvo (1947), Dom hmeljarjev, poslopja sodišča, zdravstvenega doma, pošte in banke, občinske skupščine, dominantna zgradba hmeljskega skladišča, objekti Ferralita, nove stavbe razširjenega Juteksa pa športni park s stadionom pri ,. Pod vinu" (med Žalcem in Gotovljami) itd. Vendar je potrebno znova poudariti, da so vse navedene zgradbe funkcionalno zelo različno (mnogokrat neorgansko) vključene v nastajajoči organizem novega mestnega središča. Vseeno pa so večinoma le takšne, da s svojo lokacijsko zasnovo izražajo razvojne težnje Žalca pred posegom urbanistov. Ze prej smo omenili neumestnost lokacije proizvodnih obratov Ferralita. Enako neustrezna se mi zdi tudi lokacija razširjajočega se Juteksa pa strojnih obratov Kmetijskega kombinata, ki so še neposredno vključeni v stanovanjski predel starega trga. Naselbina starega žalskega trga se bistveno loči od zgradb, postavljenih v novejšem času. Stari del Žalca, ki g i razpolavl ja glavna cesta, ob kateri je vse do druge svetovne vojne stal kostanjev drevored (zasajen 1865), ima strnjeno zidavo, večinoma z enonadstropnimi hišami (vmes so tudi pritlične ali celo dvonadstropne), katerih strešno sleme je vzporecbio z glavno ulico (cesto), V povojnih letih nastale stanovanjske zgradile so [>o fiziognomiji kakor tudi po vertikalni zasnovi zelo različne: poleg večnadstropnih stanovanjskih blokov in stolpičev so zrasle številne enostanovan-ske hišice s pisanimi vrtovi cvetja in z zelenicami, pa seveda „dvojčki" in vrstne hiše. Stalno naraščajoča gospodarska moč Savinjske doline in še posebej Žalca je najtrdnejše jamstvo za teritorialni razvoj žalskega naselja. Oh skrbni in vestni roki graditeljev bo mogoče že v nekaj prihodnjih letih videti jasnejšo izoblikovanost in osredotočenost funkcij v posameznih mestnih predelih, katerih shema je začrtana v urbanističnem programu Žalca. Ze danes vidimo obrise bodočega novega mestnega trga (središča) z zdravstvenim domom, sodiščem, z (domom kulture pa z zelenicami obdane stavbe drugih objektov družl>enega standarda. Vzhodno od železniške postaje bo strnjena' v industrijski coni skoraj vsa nekmetijska gospodarska dejavnost Žalca. Severno od današnjega mesta, ob poti proti Gotovljam. pa je že tudi zasnovano jedro bodočega športno-rekreacijskega predela Žalca z novim poslopjem osnovne šole. Vse to pa še mnogo drugega bo potreboval Žalec, če bo hotel zadostiti potrebam vseh svojih sedem tisoč prebivalcev, kolikor naj hi štel čez dobrih dvajset let. POGLAVITNI VIRI .1. C u r k : Gradovi in gradišča v Spodnji Savinjski dolini. Savinjski zbornik I. str. 140—160, Celje 1959. J. Curk: O urbanistično-gradbenih zasnovah trgov in mest v Posavinju. Obsotelju in Posavju. Celjski zbornik 1962, 222-254, Celje 1962. ti V), i) e b i č : Zasnove vrbanizarijc. v Žalski občini. Savinj-»ki zbornik II, str. 41—71. Celje 1965. K. K a r a I i č : Oografska monografija naselja Žalec. (Tip-kopis, str. 146.) Ljubljana 1962. (Diplomsko delo na Oddelku za geografijo filozofske fakultete v Ljubljani.) F r. K o s : K zgodovini trga Zaler. f:7.N XIV, str. 57—71. Maribor 1919. A. Me lik : Slovenija II. Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino, knjig» 2, Ljubljana 1957. A. M e I i k : Rast naših mest \ novi dobi. ŠAJJli, Institut za geografijo, knjiga 8, Ljubljana 1964. M. N a t e k : Žalec — naselje in prebivalstvo. Savinjski zbornik II. str. 7—40, Celje 1965. R. V r e c e r : Savinjska dolina, s posebnim ozirom na splošno, krajevno in upravno zgodovino v besedi in sliki. Žalec 1930. Urbanistični program Žalca. — Urbanistični zavod Celje, Celje 1962. Medejska gora — najzahodnejši del matičnega Krasa fz Furlanske nižine s« pri Medeji dviga vzpetina. ki že na prvi pogled vzbuja zanimanje zaradi svojega docela osamljenega položaja sredi obsežnega ravninskega sveta oziroma sredi njegove kvartarne naplavine. Čeprav je vzpetina visoka le 128 m. je zaradi nizke in enolične okolice zelo markantma. saj jo imenujejo gora (Monte di Medea). Takoj je očitno, da je vzpetina ne le po obliki temveč tudi po sestavi docela tuj element sredi kvartarne naplavine; da mora biti pravzaprav del podlage, ki gleda na dan. medtem ko je drugod ta na debelo in široko prekrita z rečnimi sedimenti. Zato je razumljivo, da je Medejska gora za razumevanje geološke zgradbe v spodnjem. zlasti ravninskem Posočju zelo pomembna. Geološko kartiranje je že zgodaj pokazalo (Stache 1891). da je osainelec sestav ljen iz enakih kamenin kot matični Kras in da stratigralska razvrstitev plasti ustreza severnemu krilu kraške antiklinale. S tem je bilo dokazano, da se dinarska zgradlia matičnega Krasa in njene kameninske proge nadaljujejo še pod Soško oziroma Furlansko nižino. Po Stachejevi geološki karti je osamelec v celoti iz apnencev, ki so povečini kredne in nekaj malega tudi terciarne (paleocenske) starosti. Večino vzpetine, z najvišjimi deli vred, gradijo radiolitni apnenci, medtem ko si na severnem pobočju sledijo najprej svetli drobnokristalasti apniški skladi, nato repenski apnenci z brečo ter slednjič milioUdni apnenec. Posebnost Medejske gore je antik finalna zgradba radiolitnih apnencev v južnem delu vzpeline, še bolj pa skladi, ki potekajo prečno na dinarsko smer. Glede na matični Kras je potek skladov močno zasukan, kar bi kazalo na uveljavljanje transverzalnih premikov v vmesnem, s kvartarno naplavino prekritem področju. Ne smemo pa prezreti, da se ta smer kameninskih skladov že uveljavlja na severozahodnem robu Krasa, posebno določno med Gabrjami in Zdravščino, kar |M)meni. da je neskladnost med Krasom in njegovim fragmentom pri .Medeji liolj navidezna kol dejanska. Očitno je, da Medejska gora ni važna le za razumevanje geološke strukture v Spodnjem Posočju, temveč da utegne biti pomembna tudi pri preučevanju morfogeneze tega področja. Osamelec namreč dokazuje, da Soča med Majnico in Kazljami kraško antiklinalo prečka ter da jo je v preteklosti erodirala oziroma preoblikovala, preden jo je prekrila z mlajšimi naplavinami. Gre tedaj za transverzalno dolino, ki je na široko zasuta s soškim prodom. Medejska gora |>a ni samo osamljen fragment živoskalne podlage sredi akumulacijske naplavine, temveč je hkrati tudi drobec pravega kraškega površja in s tem sestavni del matičnega Krasa tudi v morfogenetskem pogledu. Ta odnos med matičnim Krasom in Medejskim osamelcem nas tokrat tudi najbolj zanima. Pri tem je v ospredju zlasti vprašanje, ali so zahodne dele matičnega Krasa oblikovale površinske vode s severa, ki so Dobcrdobski Kras prečkale, kakor kaže nagnjenost njegovega površja, ah pa so površinske vode z matičnega Krasa odtekale v vzdolžni smeri proti današnji Furlanski oziroma Soški ravnini, kakor kažejo posamezni sledovi zakraselih oblik na apniškem površju matičnega Krasa (Marussi 1941. Melik 1956). Gre tedaj za to, ali so bile vode na področju današnje Soške nižine v predkraški dobi usmerjene pretežno proti zahodu v današnjo Furlanski» nižino, ali pa proti jugu, v območje tržaške Hišne sin k lina le. To je hkrati tudi vprašanje, kako je torej potekalo grezanje enega in drugega področja. Ker so sledovi nekdanjega reliefa na zahodnem robu Krasa prekinjeni oziroma skriti pod kvartarno naplavino, ni v tej smeri nobene oporne točke za rekonstrukcijo nekdanjega reliefa. fzjema je kvečjemu Medejski osamelec. Zato ni bilo odveč pričakovanje, da uiegne ta s svojim površjem osvetliti posamezne poteze nekdanjega morfogenetskega razvoja iz predakumu-laeijskega obdobja. S tem v zvezi nas je predvsem zanimalo, ali so nekdanje površje, katerega ostanek je Medejska gora. oblikovale površinske vode z Imationega Krasa, ali pa je to delo vodnih tokov. pritekajočih s severa, v prvi vrsti Soče. Medejska gora je od Krasa oddaljena okoli 6 km in od briškega fliša pri Krmmu 4,5 km. Razdalja med Krasom in osamelcem ni tolikšna, da je ne bi mogli neprisiljeno razložiti z vmesno erozijsko dolino Sooe, ki naj bi bila nekdaj enotno » . površje razčlenila. Za nam položaj osamelca pa je hkrati značilno. kriva položno vršino in večino pobočij, zlasti na severni strani vzpetine. Gre za tipično kraško prst intenzivno rdeče barve, ki pokriva korodirano apniško |>odlago v debelini enega ali dveh metrov pa tudi več. Kraška ilovica je čiste, enakomerne sestave in ustreza oni, ki se je obdržala na severozahodnem robu matičnega Krasu nad sotočjem Soče in \ i-pave. Po Stacheju (1891) gre v obeh primerih za starejšo terro rosso. Osamelee je z zakraselim površjem in kraško rdečo prstjo sicer ¡neznaten a izrazit vzorec kraškega reliefa, ki sredi akumulacijskega, ravninskega sveta učinkuje zelo nenavadno in^narav nost tuje. Ob vznožje osamelca je videti apniški drobir, ki ga pokriva tanka preperelina ali travnata ruša. Znamenje, da so v hladni pleistooenski dobi I>i I i tudi v tem področju procesi mehaničnega razpadanja apnenca precej okrepljeni. Ker se drobir na vznožju prepleta s prodom, peskom in glino, sklepamo, da je fluvialna akumulacija, ki osamelee obdaja, iste. bržkone vvurinske starosti. V kamnolomih je vidna precejšnja preti't os t apnencev. Razvidna pa sta tudi dva sistema razpok, eden v dinarski smeri in drugi, ki je nanjo pravokoten, kar se v bistv u ujema z ra/.pokliriskim sistemom matičnega Krasa. Tudi na Medejski gori se je dalo ugotoviti sledove stare fluvialne akumulacije. Na zakraselem temenu so med ilovnato preperelino posamezni silikatni prodniki v velikosti do 3 cm. Med nabranimi prodniki so razen dobro zaobljenih in lepo zglajenih tudi razbiti in deloma ponovno obrušeni. kar vse kaže na transportne učinke. Del prodnikov je iz flišnih kremenovih peščen-cev, del pa iz kompaktnega kremena rjave in modrikasto sive barve. Petrogralska sestava fosilne fluvialne akumulacije na Medejski gori se potemtakem razlikuje od one. ki se je obdržala na Doberdobski planoti. Gre tedaj očitno za različen izvor ene in druge akumulacije. Ftuvialna akumulacija na osamelcn pa je po petrografski sestavi drugačna tudi glede na ostali Kras. Se najbolj slična je tisti na Divaškem Krasu oziroma v Vremski dolini, ki izvira pretežno i/, brkinskega flisa. Najbolj pa se tnedejska akumulacija razlikuje od fosilnega proda na Doliertlob-skem Krasu, ki ga sestavlja svetel, brezbarvni kremen. Te razlike dopuščajo ugotovitev, da prodniki na osamelcii niso prišli z matičnega Krasa, temveč so jih odložile vode. ki so pritekale s severa. Glede na1 to, da so med briškim flišem konglomeratni skladi, ki vsebujejo rjave krenie-nove prodnike — na take konglomeratne plasti naletimo že na Krininski gori —• izvira medejski prod nedvomno z Rrd. Za to govori tudi sama bližina in višina briškega flisa, saj je ta pri Krminu že više od Medejske gore. Gre tedaj očitno za lokalno oziroma regionalno akumulacijo, ki je bila odložena ni robne "apnence, katerih ostanki so se ohranili danes edinole na obravnavanem osamelcn. Brezbarvni kremenov prod. ki se razprostira v zahodnem delu matičnega Krasa, sega od severnega do južnega roba planote. Po tem sklepamo, da so ga nanosile vode. ki so Kras prečkale. Po vsej verjetnosti ga je odložila pliocenska Soča. Ta prod se razprostira še okoli 10 km vzhodno od današnjega soškega toka. ki se drži vznožja Krasa. Ker ga na Medejski gori. ki je okoli 6 km Zahodno od Soče. ni več, sklepamo, da je Soča v predkraški dobi prestavljala svoj tok kvečjemu v širini 15 km oziroma v obsegu, kakršnega nam kaže razprostranjenost brezbarvnega kremena. Petrogralska sestava fosilnega proda na osamelcn v celoti potrjuje dosedanja spoznanja z matičnega Krasa (Radinja 1964). Na Krasu namreč ne gre za sledove velikopotezne in enotne oziroma homogene akumulacije, temveč je v |h>-sameznih delih matičnega Krasa stara akumulacija petrosrrafsko različna, ker izvira iz različnih delov flišnega obrobja. Kakor imamo na primer na komenski planoti pliocenski prod iz sosednjega vipavskega fliša. tako je na Medejski gori prod iz bližnjega briškega fliša. medtem ko je na Doberdobskem Krasu nanos, ki izvira po vsej verjetnosti iz srednje ali nemara celo zgornje Soške doline. Da izv ira silikatni prod na Medejski gori z bližnjih Rrd, kažejo tudi flišni prodniki, ki so se tam obdržali, čeprav so malo odporni. Ohranili pa so se zaradi kratke transportne poti oziroma večjega dotoka tega gradiva, ki se je odlagalo na robne apnence, h katerim uvrščamo tudi fragment pri Medeji. Kremenov prod na Medejski gori nas ne preseneča. Odkar smo preti leti ugotovili sledove pliocenske fluvialne akumulacije na matičnem Krasu, ugotavljamo enake oziroma podobne sledove tudi na drugih apniških uravnavah. Doslej je staro fluvialno gradivo ugotov ljeno na primorskem (Mabič. Radinja). notranjskem (Gospodaric . dolenjskem (Sifrer. Radinja) in štajerskem krasu (Meze. Radinja). Pravzaprav se ostanki starih 93 akumulacij ugotovijo domala povsod, kjer se kraško površje dovolj podrobno prouči. Ze sedaj moremo povzeti, da gre pri v sem lcm za sledove dvojne akumulacije. Najprej za tisto, ki kaže na širok izvor ter na obsežno hidro-grafsko mrežo, potekajočo nekdaj sklenjeno tako preko vododržnega kot tudi propustnega površja oziroma preko apniških in neapniških tal. Druga akumulacija pa je bolj heterogena in bolj regionalnega oziroma lokalnega značaja. Prva je tudi starejša in petrografsko enotnejša, ki razen tega s posameznimi do danes ohranjenimi predkra-škimi oblikami nima dosti skupnega. Druga vrsta gradiva pa nasprotno kaže na mlajšo, petrografsko pestrejšo akumulacijo, ki je tudi v tesnejši zvezi s posameznimi še ohranjenimi oblikami pred kraškega reliefa. Sledovi stare fluvialnc akumulacije, ki jih v zadnjem času na naših kraških tleh čedalje pogosteje ugotavljamo, odpirajo nove poglede na dosedanjo problematiko predkraškega rebefa ter na pliocensko morfogc.iezo sploh. Pri tem ne gre za nove [toglede samo v posameznih pokrajinah temveč tudi v Sloveniji kot celoti. — Tudi sledovi stare silikatne akumulacije na Medejski gori so prispevek, ki naj pripomore k osvetlitvi tovrstne problematike. viRr 1. F. Kossmat, Die morphologische Entwickluog der Gebirge in Isonzo- und oberen Savegebict, Wien 1916. 2. G. Stäche, Geološka karta Gorica. 1 : 75.000. Dunaj 1891. 3. A. Marussi; II Paleotimavo e l'antica idrografi« sub-aerea der Garso triestino. Boll. Soe. Adr. Sc. Na»., XXXVIII, Trieste 1941. 4. A. Meli k, Pliocenska Soča, Geografski zbornik. S \Zl , IV, Ljubljana 1956. 5. I). Radinja, Nova morfogcnetska dognanja rw Krasu, Ljubljana 1964 (tipkopis]. 6. D. Hadinja, Doberdobski kras. Problematika stične mur-fogenezc fluvialnega in kraškega reliefa. Ljubljana 1967 (tipkopis). 7. D. Mcze. Gornju Suviujska duliua. Nova dognanja v gcomorfološkem razvoju pokrajine. Ljubljana 1966. 8. P. Habič. Kraški svet med Vipavo in Idrijco. Ljubljana 1965 (tipkopis). 9. (t. Gospodaric, Geologija ozemlja med Postojno, Planino in Cerknico. Arhiv Instituta za raziskovanje krasa. S AZU, 1965. 10. B. Martinis, Carla geologica delle tre \ vnezie, list Gorizia. Firenze 1951. L81' Jugoslavija in dežele v razvoju Dežele v razvoju imajo tri četrtine svetovnega prebivalstva in obsegajo dve tretjini zemeljske [Hivršjnc. Toda ustvarjajo le 1 5o/o svetovnega dohodka. Želijo razv ijati gos[H»darskc siike. da bi razširile možnosti za gospodarski razvoj. Velikan-« ska razlika meti razvitimi in nerazvitimi pa to preprečuje. Jugoslavija, ki je dosegla v gospodarskem' razvoju |»omemben napredek in je razvila tudi 1 Migat o trgovino z industrijskimi deželami, ima med deželami v razvoju spričo svoje politike miroljubne koeksistenoe, aktivnosti med nevezanimi deželami in zavoljo izkušenj1 v lastnem razvoju, nedvomno posebno mesto. Večina dežel v razvoju je v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, mi pa smo v Evropi, na prehodu iz Mcditerana v Prednjo Evropo, med Zahodom in Vzhodom. Kljub temu so maši stiki z drugimi deželami v razvoju pomembni — za jias in za prijateljske dežele. ; Naši učbeniki o tem tnalo pišejo, pri nas in v svetu p se o tem veliko razpravlja. Dežele v razvoju se posvetujejo in koorduiirajo napore, da bi s skupno akcijo v svetovnem merilu, pred Organizacijo združenih narodov in njenimi agencijami, trgajoč diskrimacijskc vezi in ovire zaradi zaprtih tržišč razvitih dežel, posledic kolonialne preteklosti in dovolj vplivnih recentnih neokolonialnih odnosov, skušale doseči enakopravnejši položaj na svetovnem trgu. Zavoljo tega bo koristno nekoliko osvetliti te razmere v svetu in naše odnose z deželami v razvoju. Velike razlike v stopnji razvoja proizvajalnih sil v svetu imajo nuiogotere karakteristike in posledice. Razvit e dežele so industrializirane, imajo razvito tudi kmetijstvo, promet, trgovino, turizem. Narodni dohodek na prebivalca se giblje od 1000 do 3000 dolarjev letno. V držav nokapit ali -stičnih deželah napreduje gospodarstvo približno za 5o/o letno, v socialističnih deželah za 10o/o in tudi več. Nasprotno so dežele v razvoju pretežno agrarne; v Latinski Ameriki je kmečkega 60o/o prebivalstva, v Aziji 70o/o, v Afriki 74o/0. Dežele v razvoju so proizvajalke prima mili proizvodov — poljedelskih in živinorejskih, sadja, lesa, surovin mineralnega porekla in goriv. Kmetijstvo je v glavnem samoprehranitveno•, dve tretjini prebivalstva imata nezadostno ali vsaj nepravilno prehrano. Življenjska doba prebivalstva je znatno krajša kakor v industrializiranih deželah z višjim standardom. Tržne presežke ustvarjajo s ceneno delovno silo, deloma na plantažah, deloma na račun domače potrošnje, aH pa s trdim delom v rudnikih, v gozdovih itd. Narodni dohodek na prebivalca se giblje od 50 do 300 dolarjev letno. Gospodarstvo napreduje povprečno za 3o/o letno. Azija ima 1,9 milijarde ljudi. Ustvarja pa le pičla 2 o/o svetovne industrijske proizvodnje. V [>etih letih se bo prebivalstvo povečalo za 100 do 110 milijonov ljudi sposobnih za delo (aktivnih prebivalcev). Strokovnjaki so izračunali, da bodo v azijskih deželah potrebovali 8,2 milijona kvalificiranih delavcev. 2,9 milijona tehnikov, 0,4 mi- V lijoma inženirjev. ZaposTili bodo tedaj 10<>/o prirastka aktivnega prebivalstva na delovnih mestih, ki terjajo sposobnost in znanje. Afrika ima 310 milijonov prebivalcev. Ustvarja okoli 2.50/0 svetovnega proizvoda: vrednost industrijske proizvodnje znaša 28 do 30 dolarjev na prebivalca letno. Zato se trudijo v afriških deželah povečati izvoz: v letih 1953 do 1960 so ga za 42<>/o, toda cene primarnim proizvodom so nazadovale in vrednost izvoza je bila le za 310/0 večja. Industrijsko blago, ki ga kupujejo, pa je iz leta v leto dražje. Primarni proizvodi sestavljajo 87o/o izvoza DVR (dežel v razvoju): 31 o/0 hrana, 280/0 surovine. 28 o/0 goriva. Dve tretjini Uvoženega blaga pa so vrednost svetovne trgovinske menjave, milijard dolarjev....... v tem dežele v razvoju, milijard dolarjev . . . . odstotek deleža DVR ...... 1960 126.7 industrijski izdelki, vozila in stroji. Dežele v razvoju — s tremi četrtinami svetovnega prebivalstva ustvarjajo le 20o/o svetovne trgovine. Razvite dežele so izkoristile povojno konjukturo in okrepile svoj vpliv na svetovni trg. Trgovina v svetu je postala kompleksna: obsega menjavo blaga. kreditiranje, organizacijo servisne službe za vzdrževanje industrijske opreme, razvijanje sodobnega transporta, dobro skladiščenje, moderno in estetsko embahranje blaga, vsekakor pa visoko kvaliteto — na ravni industrijsko razvitih dežel. Menjava blaga se vsakih 15 let podvoji. V takšnih "pogojih na svetovnem tržišču dežele v razvoju težko vzdržujejo stalnost svoje trgovinske menjave. To kažejo tudi naslednji podatki: ■ 1965 Opomba 184,7 povečanje zh 46o/0 31,3 36,3 povečanje le za 16 0/0 24,9 19.9 relativno nazadovanje za 50/0 Zunanje trgovinska menjava Jugoslavije z deželami v razvoju je leta 1956 znašala 83 milijonov dolarjev, leta 1966 pa 369 mibjonov dolarjev. Regionalna usmeritev naše mednarodne menjave za leto 1966 je bila naslednja: 1ZV OZ uvoz z evropskimi deželami v o/0 78,3 70.7 z azijskimi deželami v o/0 9,3 8.1 z afriškimi deželami v o/0 4,7 3,3 s srednjo in sev. Ameriko v o/0 7,0 13,6 z južno Ameriko v o/0 0,7 3,1 z Avstralijo v o/0 — 1,2 Zunanje trgovuiska menjava Jugoslavije z deželami v razvoju pa izraža tipično strukturo menjave meri razvitimi deželami in deželami v razvoju: v našem izvozu leta 1966 je bilo za 49o/o industrijske opreme (89.2 milij. dolarjev) in za 39"o/o drugih industrijskih proizvodov (70,1 milij. dolarjev), v uvozu pa je bilo za 49'o/0 surovin (93,7 milij. dolarjev) in 33o/0 prehrambenih proizvodov (64,7 milij. dolarjev). Posebno razvito trgovinsko menjavo je Jugoslavija imela v Latinski Ameriki s Kubo. Penijem, Cilom in Brazilijo, v Afriki z Gano in Gvinejo ter z arabskimi deželami — Tunizijo, Libijo. ZAR in Sudanom, v Aziji pa z Iranom. Indijo in Indonezijo. Navajamo nekaj primerov iz seznama uvoza hlaga v Jugoslaviji po podatkih zh leto 1966: blago: odkod uvažamo (in °/o vrednosti izvoza posamezne dežele, ki ga to blago predstavlja): bombaž 56o/0 ga uvažamo iz DVR: iz Čada (tam predstavlja bombaž 780/0 vredn. izvoza), iz ZAR (56 0/0), Malija, Sirije, Izraela idr.: . . > kava v celoti iz DVR: iz Brazilije (27«/o) in Kolumbije (64 0/0); fosfati v celoti iz DVR: iz Maroka (72«o). Tunizije (52o/0), ZAR iti Jordanij a pomaranče 73o/0 iz DVR: predvsem iz ZAR ki i/. drugih mediteranskih dežel: kakaovee v celoti iz DVR: Gana (78o/o državnega izvoza):, juta v celoti iz DVR: Pakistan (34o/0), Indija (20 0/0); banane v celoti iz DVR: Ekvador (850/0), Gvineja (30o/0). Etiopija idr. Tropski primarni proizvodi, pa tudi iz sub-tropskih področij (čaj in kava, banane, kako, zemeljski oreški (irašidi) in palmini orehi, olje iz arašidov, palnii.no in kokosovo, kopra. riž. fosfati) so pri nas oproščeni carine, posebne carinske stopnje pa so določene tudi za agrume. banane, ananas in začimbe. Tako se naš trg oskrbuje s temi proizvodi dežel v razvoju iz leta v leto bolje. Izkušnje z izvozom našega blaga cesto kažejo, da premalo upoštevajo potrebe, interese in posebnosti dežel v razvoju. Tako naši proizvodi velikokrat ne ustrezajo ukusu ali potrebam v drugačnih klimatskih razmerah in tudi drugačnemu tehničnemu nivoju. Sodobna trgovina — to smo že Ugotovili — terja tudi organizacijo servisov in jamstvo, da l>odo izdelki (predvsem tehnični) tudi funkcionalno opravičili namen. Prav to kaže na potrcljo skrbnega preučevanja tu jih tržišč, na skupne interese trgovine in proizvodnje, na ]>otrel)o primernega izobraževanja kadrov (naj ne štejejo za odvečno našo večkratno ugotovitev, da družbena geografija in druge družbene vede nimajo primernega mesta med strokovnimi predmeti v številnih srednjih, višjih in visokih šolah). Razvoj trgovine med Jugoslavijo in deželami v razvoju odpira še mnogotere nove možnosti tn je za zgled drugim deželam, hkrati j>a opozorilo, da hi deželam v razvoju morali bolj pomagati pri uveljavljanju na svetovnem tržišču. Razširiti hi bilo potrebno kreditiranje, predvsem investiranje v karakteristično proizvodnjo posameznih dežel v razvoju, da bi se obogatil njihov izvoz in laže uveljavljali tudi njihovi industrijski proizvodi na razvitem tržišču. To so vprašanja, ki jih skupno preučujejo dežele v razvoju in postavljajo pred novo svetovno konferenco o trgovini. Ni neznano, da razvoj zaprtih tržišč razvitih dežel zelo ovira razvoj trgovinske menjave z deželami v razvoju. Napredek dežel v razvoju je velika družbena in gospodarska preobrazba. Proces, ki ni niti malo preprost. Industrializacija ima dve strani — tehnično gospodarsko na eni, na drugi j>a socialno preobrazbo in razvijanje družbenega sistema. Nekateri problemi se v začetnem razvoju kljub napredku industrializacije celo stopnjujejo. Ljudje naglo zapuščajo agrarni sektor in sicer še vedno agrarne dežele po vrsti postajajo uvoznice hrane (povečajo se potrelve nekmečkega prebivalstva in obče |K>trebe). Sodobni industrijski razvoj terja ogromna sredstva — industrijska oprema je draga. sproti je treba razvijati gradbeništvo, industrijo gradbenega gradiva, transport. Šolati kadre in drugo, ¡industrijska oprema je zelo draga, cene primarnih proizvodov pa so nizke. Vrhu tega svetovno trgovinska menjava odraža mnogotere gospodarske in politične značilnosti položaja. Mnoge dežele v razvoju še niso stabilizirale političnih in gospodarskih sistemov, ofenziva neoko-lonialižma pa je močna. Vendar izražajo dežele v razvoju odločilno voljo, da spremenijo svoj položaj. Prezadolženost in nerazvita struktura omejujeta razvoj menjave, razvoj kreditne politike, snovanja učinkovitih mednarodnih skladov in načrtna pomoč pa lahko to bistveno spremene. Posebno koristna je tudi vloga mednarodne tehnične pomoči. V njenem okviru je leta 1966 delovalo v deželah v razvoju okoli 800 jugoslovanskih tehničnih strokov njakov. 690 študentov (od tega 200 iz arabskih dežel in 360 iz drugih afriških dežel) je študiralo pri nas s pomočjo naše v lade, mimo teh pa še okoli 1600 študentov iz različnih dežel v razvoju. To vsekakor izpričuje pomembnost odnosov Jugoslavije z deželami v razvoju. 1 v a n C a m s Ekskurzijske beležke o geografiji Romunije* [ rlaci — Tega kraja ne najdete na manjših kartah. .Je majhno naselje, kakih Ki km severovzhodno od mesta Ploiešti. Tukaj smo se prvič za dalj časa ustavili, odkar smo tega dne zapustili litlkurešto in z avtobusi prečkali \ laško ravnino. Saj spotoma tudi ni bilo kakih posebnosti. Vseskozi rahlo valovita ravnina s puhličastimi tlemi, ki si o njih tudi v Romuniji niso edini, v koliko so nanos vetra in v koliko naplavina. Pričakoval sem. da je Ploiešti (1.10.000 prcb.) nuiogo bolj v senci črpalnih stolpov , kot pa je v resnici. Dejansko pa so se črpabii in vrtalni stolpi razlezli ob Karpatih proti zahodu vse v porečje reke Argeš in v Oltenijo, (na severovzhodu pa se je pridružilo novo naftno nahajališče okoli mesta Racati v Mol-ilaviji). Zato produkcija kljub dolgoletnemu črpanju nafte pri Ploiešti ju še ni padla. Celo narastla je. na čez 12 niilij. ton letno. Tudi tu v Urlaciju vidimo, kako črpalne naprave preprezajo sadovnjake. travnike in vinograde. Teh je na prisojali v suhkarpatskih goricah nepričakovani» mnogo, zlasti med Ploiešti jem in Ituzauom ter sev erno od Piteštija. Tu v Lrlaciju se pravzaprav nismo ustavili zaradi naftnih črpalk in vinogradov po gričih, temveč zaradi erozije prsti. V prot¡erozijsko akcijo so se vključili tudi romunski geografi in tako je bilo na ekskurziji mnogo govora o vzrokih za |»erečo erozijo. Nekateri so hoteli vse pri- * Mojo udeležbo n» mednarodnem -impoziju o aplicirani ucomorfologiji «hI -.*>. maja «lo 4. junija \ Bucurešti iu ( Ulju j<- podprl Inštitut /.a ¡¡eoirrafijo univerze v Ljubljani. pisati neotektoniki. Tukaj so jo imeli s čim utemeljiti. Na karti kvartarja, ki smo jo dobili vsi udeleženci simpozija, je jugovzhodno od Urln-cija vrisano, da je kvartarne nasutine 400 m na debelo. Meti jugovzhodnim lokom Karpatov in Brailo je okoli 500 m debela. Ob sami Donavi je kvartarja manj. To se ujema z geodetskimi meritvami. Prof. dr. Koteč nam je na simpoziju poročal, da se v podkarpatskem pasu med Ploieštijem in Fok sani jem teren greza letno povprečno za l nun. V obdonavskem področju pa so ponovne geodetske meritve ugotovile, da se med kraji Corabia in Petešti tla dvigajo za I nun in v področju Giurgiu-Calaraši celo za 2 mm letno. To so navidezno majhne vrednosti. Toda če bi trajal tak proces ves kvartar, to je en milijon let. bi to pomenilo 1000 — 2000 m dviga ali ugre-/nenja. Tudi v sosednji Bolgariji so s ponovnimi geodetskimi meritvami zasledili dviganje sever-noholgarske plošče. Do 160 m visoke terase na severni strani srednje Suhe planine (Balkana) tolmačijo bolgarski geomorfologi z neotektonskim dvigom in nie s kvartarno klimo, kot bi jih morda mi. Nižinski svet ob srednji romunsko-bolgarski Donavi se torej poševno premika, poti Karpati greza, večja južna polovica pa z Donavo vred dviga. Toda grezanju poti Karpati drži korak rečna akumulacija. Naša ekskurzija se je ustavila na ježi kvartarne terase. Pod nami je konec maja teklo v strugi le malo vode. Toda široko prodišče obakraj je pričalo, da hudournik — taki so menda vsi potoki in reke iz Karpatov — vali ob visoki vodi mnogo proda in peska iu s tem gradivom ^adi v piedmontu rafcsežne vrsaje. Podgorska rečna akumulacije drži korak z grezanjem tudi vzhodneje, v okolišu Fokšanija, kjer je grezanje še intenzivnejše in starejše, o čemer pričajo 3000 do 5000 m debeli pliocenski sedimenti. Toda brez pravih argumentov so ostali zagovorniki, da povzroča erozijo prsti v Transilvaniji neotektomika. Dokler nisem videl Transilvanije, si nisem mogel misliti, da morejo povzročati tako močno erozijo in posedanja tal tako pičle pada- toja v savski in v va laški orogeni fazi (ta je že n;\ prehodu iz pliocena v pleistocen). Med zadnjo so nastali v južnem prigorju obsežni zasipi villa-franchienskega silikatnega prodovja. ki sestavlja griče tudi tu v Urlaciju. Tukaj nas gričevnati reliel' spominja na Slovenske gorice ah Haloze. Toda na povratku ekskurzije v Budimpešto smo se severa« od Piteštija, pri kraju Cotmeana povzpeli po ježi terase, ki loči dolino reke Argeš o«I gričevja, in zagledali v smeri proti oddaljenim (»lavne rrlirfur rnolr Itomunijf (k cmiHiVninii kraji, ki tlojijo na črlu poglavij v trkstu) _ Skira jr povzet.) po Fizični karli SR Itoiminijr v ine (letno komaj 500 do 700 mm). Transilvanija spada namreč med tektonsko stabilna področja, čeprav je zgrajena večidel iz terciarne molase (to je rečnega, pretežno klastičnega nanosa z gora). \ kljub dolgotrajnim diskusijam udeleženci nismo slišali zadnje besede o tem, zakaj je tu toliko usadov. Zato se je porodilo naziranje, da sedanji geomorfološki procesi z usadi in erozijo pač pospešeno prilagajajo obliko površja na pestro pe-trografsko strukturo, ki se na površju oh splošnem zniževanju spreminja. Presenetilo me je, da govorijo romunski geo-morfologi kljub intenzivni neotektoniki in živahnemu sedanjemu preoblikovanju o precejšnji starosti najvišjih nivojev v Karpatih, ki jih datirajo v kredo, paleogen in le najnižje v neogen. Sicer pa si pri tem niso enotni. Bolj verjamem geologom. ki govorijo o dvigu srednjekarpatskega pla- karpatskim vrhovom v eč kilometrov širok prav i plato, izdelan v istih villafranchienskih nanosih. Na vrhu ježe nam je delegat iz tamkajšnje vinogradniške državne postaje razlagal, da bi imeli mnogo več vinskega pridelka, če bi bilo več padavin in ne samo nekaj nad 400 mm. Prav te pičle padavine utegnejo biti vzrok, da je ostal tu terciarni svet tako malo razrezan, čeprav je verjetno enako star kot naše peripanonske gorice. Slovenske gorice. Suma dij a in ta široki plato Cotmeana pomenijo glede razrezanosti tri .tipe terciarnih gričev, ki ustrezajo zmanjšanju padavin od zahoda proti vzhodu. Da so pa Karpati geomorfogenetsko zelo zapleteni zaradi neenakih dvigov, priča že podrobna gleološka karta, ki je bolj pestra kot naše. V samem gorov ju so kamenine od kambrija do kvartarja, Apnenca in dolomita je malo, le 1,4-0/« 97 Vsega ozemlja Romunije. foerlinskega kongresa leta 1878). Spričo njihove vitalnosti se bodo etnične razlike v Transilvaniji nedvonmo hitro zabrisale. Romunska uradna statistika navaja za leto 1966 v državi le še 8,4o/0 Madžarov in 2 o/o Nemcev (oboje so v Transilvaniji kolonizirah v srednjem veku) ob 87,8 o/o Romunov. Temu primerno ne najdete nikjer v Romuniji neromunskih napisov. Toda dediščina različne zgodovine severno, vzhodno, južno in zahodno od Karpatov bo po mojem mnenju še dolgo silila k večji decentralizaciji, ki jo pospešujejo samo v industrializaciji. Kljub univerzam v Craiovi, Cluju ui Jašijti je koncentracija kulturnega, tehničnega in upravnega življenja v Bukurešti popolna. To mesto je tudi za dva razreda večje od vseh drugih (že okoli I,.i milij. prebivalcev, druga mesta imajo pod četrt milijona). Kljub modernemu videzu („vzhodni Pariz") pa leži po mnenju Transilvancev ,.onkraj Karpatov ", kar pomeni približno to, kar je pri nas svoj čas [»omenilo „onkraj Kolpe, Save in Donave". Nizozemski polderji Nizozemska ni satno nižinska dežela, kjer celo najvišje vzpetine ne presežejo 110 m, temveč ima četrtino tal celo niže od morji, ena osmina pa je z morsko gladino v isti ravni. Ves ta niže ležeči del je bil nekoč pod vodo ali pa zamočvirjen. Pridobili so ga v stoletnih spopadih z morjem. Ta boj se vrši še danes. Ni dovolj samo pridobiti, treba je pridobljeno tudi ohraniti. Stotine moderniziranih mlinov na veter in nešteto novih motornih črpalnih postaj deluje noč in dan, da bi ohranili novo pridobljeno zemljo suho. Priklizno 1800 kilometrov naravni in umetni nasipi ščitijo severno in zahodno Nizozemsko pred poplavami. Vzdrževanje teh nasipov terja veliko truda in še več denarja. • S pomočjo številnih mlinov na veter so v 17., 18. in 19. stoletju osušili velika jezera v severni Holandiji. S tem pa osuševalnih del še niso zaključili. Pojavile so se nove ideje. Gornelis Lelv je leta 1891 izdelal genialen načrt, ki pa je doživel svojo realizacijo šele 27 let kasneje. Po njegovi zamisli naj bi zgradili 30 km dolg nasip, ki bi povezoval obalo severne Holandije s Frizijo. Tako bi nastalo zaprto jezero s površino 350.000 hektarov. Znotraj zaprtega fsselskega jezera bi v petih polderjih osušili tla. Gradnja velikega nasipa je trajala pet let. To je bilo nadčloveško delo, ki je zahtevalo veliko iznajdljivosti, poguma in moderne tehnike. Leta 1932 je bilo delo končano. Zuiderskega morja ni bilo več, nastalo je fsselsko jezero. — Nasip je visok približno 7 metrov (niha med 6.80 m in 7.60 m). Tudi najbolj vihamo morje ga ne preplavi, še v edno se dviga nad tri metre visoko. Širok je 90 metrov. Na njem so zgradili avtocesto, kolesarsko stezo in stezo za pešce. Na obeh koncih nasipa je skupaj 25 zatvornic, ki uravnavajo odtok vode iz issHskega jezera. Hkrati pa so zgradili pose Ime komore za prehod ladij. Na področju nekdanjega laselskega jezera so že naseljeni trije polderji: NVieringer, severovzhodni polder in vzhodni Flevoland. Ostala dva polderja. južni Flevoland in Markervvaal-d. bosta dograjena do leta 1980. * ■ Polder ji so po velikosti različni: Wiermger — 20.000 ha. SV polder — 48.000 ha. V Flevoland 54.000 ha. J Flevoland — 44.000 ha in ISfar-kervvaard — (>0.000 ha. Polder j i niso neposredno spojeni s ..staro deželo". Ločijo jih ožji ali širši vodni pasovi (od 100 in do 2600 m široki). Te vodne površine, pravijo jim tudi rohna jezera, imajo zelo važno OH morja pridobljena ozemlja na Nizozemskem od 12. stoletja dalje funkcijo v vodnem gospodarstvu ..stare dežele". Brez njih bi močno padel nivo talne vode v primarnih tleh sosedne pokrajine. Vsekakor bi to povzročilo veliko gospodarsko škodo. Ta vodni obroč pa ni samo važen regulator talne vode temveč služi tudi kot plovna pot vzdolž polder-jev. Vodni šport, gozdički na obalah in kolesarske steze omogočajo rekreacijo, hkrati pa dajejo pokrajini poseben mik. Isselsko jezero je skupaj z mejnimi vodnimi pasov i dragocena sladkovodna površina, ki je za vodno gospodarstvo dežele nujno potrebna. V ta sladkovodni bazen se stekajo manjše reke, potočki in padavinska voda. Slanost vode se je zmanjšala od 6000 mg/l na 150 do 200 mg I. Izredno skrbno gradijo nasipe, ki obdajajo polderje. Od njihove vzdržljivosti in konstrukcije je odvisna usoda ljudi, ki bodo zaživeli v novem prostoru. Zato natančno, preštudirajo traso teh nasipov, sondirajo tla. odpeljejo blato, nastale jarke pa zapolnijo s peskom. Na tako utrjenih tleh pa zgradijo močne nasipe. Se predpo začno z osuševanjem polderja. spelje j o v morje glavni kanale. S tem omogočijo dotok vode k črpalnim napravam, hkrati pa služijo ti kanali za plovbo manjših ladij (150—300 ton), ko je površinska voda odstranjena, so tla še tako mehka, da ne v zdržijo uiti človeka, ka j šele težke stroje in avtomobile. Zato po kanalih najprej do vaza jo gradivo za utrjevanje prvih poti. Te so sedaj dovolj trdne, da vzdržijo delavce, ki opravljajo prva dela na polderju. Se le kasneje lahko zgradijo looljša pota, njim pa sledijo moderne ceste in mostovi. Vzporedno z osuševalnimi deli nastajajo natančni načrti o parceliranju novega polderja. o številu in razmestitvi posameznih vasi, o cestah, ki morajo biti smotrno urejene in priključene na ostalo cestno omrežje. Vsak polder razdelijo na številne parcele, ki so v posameznih polderjih različno velike, odvisno od vodnih razmer. V S\ polderju merijo 24 ha (300 X 800 m), v Flevo-landu pa 30 ha (300 X 1000 ni). Ker se ne da hkrati kultivirati ves polder, poskrbijo, da ostala površina ne propada. Posadijo jo s trsjem, ki se hitro razvija, zavira rast drugega plevela, suši tla in s tem pospešuje presnavljanje. Ko pride čas. trsje odstranijo, oblikujejo značilne pravokotne parcele, ki jih delijo globoke brazde v razdalji približno 100 metrov. Šele po nekaj letih jih dopilnijo z drenažo. V tleli položijo omrežje glinastih ali plastičnih cevi, po katerih odteka odvisna voda v posebne jarke. Tako dosežejo pravšno vlažnost tal za obdelavo. Vsaka parcela ima odvodno omrežje, ki je priključeno na jarke ob robu parcelc. Ta drenažni sistem je nujen, kajti padavinska voda, ki bi se zadrževala dalj časa na polderju, bi napravila veliko škodo. Prva leta po osiušitvi skrbi za polder država. Na manjšem obratu napravijo vrsto poizkusov. Ugotavljajo, katere rastline uspevajo na tleh, ki so še prepojene s soljo, preučujejo strukturo tal in njih produktivnost, katera gnojila so najbolj primerna, preizkušajo razne kulture, uvajajo nove stroje. Izdelajo podrobne študije o tem. kje so najboljši p>goji za vrtnarstvo, kje za živinorejo ali sadjarstvo. Vsako leto postavijo približno 150 novih kmetij. Čeprav so si v osnovi podobne, so vendar med njimi razlike, da ne bi bilo enoličnosti v pokrajini. Domačije sto sodobne, obstoje iz stanovanjske zgradloe in gospodarskega poslopja v sodobnem stilu. Razen vodovoda, sanitarij in elektrike imajo v večini primerov tudi telefon. Razumljivo je. tla je vsako leto več prosilcev za naselitev, kakor je pripravljenih novih kmetij. Država jim da zemljo v zakup in sklene z njimi pigodbe o sodelovanju (proizvodnji in prodaji). Obdelovanje je uspešno in proizvodnja je donosna. Kmetje živijo z družinami na zasebnih kmetijah, zgradili pa so tudi p>sebna naselja za ljudi, ki se ukvarjajo z nekmetijsko dejavnostjo. To so trgovci, mesarji, peki, frizerji, zdravniki, učitelji in drugi. Ker štejejo polderji 30.000 do 40.000 ljudi, ima poleg omenjenih naselij vsak polder 100« svoj center. Tu so velike modne hiše, pohištvene trgovine, srednje šole. cerkve, bolnice, gledališča in hoteli. Boj za prostor je razumljiv in se bo še nadaljeval. Nizozemska je naj gosteje naseljena evropska država. Povprečno živi na 1 km- 356 ljudi, v zahodnih pokrajinah pa je dejanska gostota še neprimerno večja. Polovica ljudi živi na Vs površine. Predvidevajo, da se bo prav v teh delih države, kjer je prebivalstvo najgosteje naseljeno, povečalo število ljudi za 1.7 milij. Zato bo velikega pomena pridobitev novih površin v Marker-vvaardu in južnem Flevolandu. ki sta v neposredni soseščini teh aglomeracij. Nizozemci so ob polderjih razvili široko zasnovano znanstveno raziskovalno delo. Tu deluje vrsta inštitutov in raziskovalnih postaj. To je zelo pomemben sektor njihovega gospodarstva. Zato ima Nizozemska tudi zelo visoko razvito kmetijstvo: visoke hektarske donose, odlično živinorejo, z velikih cvetličnih nasadov pa oskrbujejo s cvietjielm zahodne in sev ernoevropske države. LITERATURA Spit*: Ncucs Land, Dic Zuidcrzccvvcrke. Dir Absehliessung der Zuidcrsee und dic Einpolderungen im Ij.ssclsce, Entwirklurigs- und Bcsicdlungsamt fur dic I jssclsrcpolder. 0 aplikaciji geografije Sestavek je bil prebran na diskusijskeni sestanku o problemu aplikacije geografije in je služil za uvod v razpravo. Pri razpravljanju o aplikaciji geografije najprej zadenemo ob ključni idejni problem: ali obstaja posebna „aplicirana" ali „aplikativna geografija" ali samo ..aplikacija geografije", ali je to posebna geografska veda ali samo določena smer v geografiji, ali pa je to v glavnem le uporaba splošnih geografskih znanstvenih rezultatov v vsakodnevni praksi V Glede na izvajanja in ugotovitve dr. Svetozarja llešiča, objavljene v njegovem članku ..Aplicirana geografija ali aplikacija geografije. Geografski vestnik, 1964", lahko povzamemo, da so sedanji geografi o tem problemu na močno različnih stališčih. Nekateri zagovarjajo stališče, da obstaja [¡osebna zvrst geografije — aplicirana geografija, katere osnovni namen je pomagati družbi v čim uspešnejšem izkoriščanju geografskega okolja. Razumljivo je, da mora biti takšna znanstvena stroka najtesneje povezana s prakso in da mora imeti izrazito praktičen značaj. Njeni pristaši menijo, da olistajajo v okviru te aplicirane geografije štiri veje: planerska geografija, vojna geografija, medicinska geografija in turistična geografija. Značilno pa je, da predstavniki teh stališč kljub vsemu podpirajo mnenje o potrebi kompleksne aplikacije geografskih znanstvenih rezultatov hi ne težijo za razcepitvijo geografske vede na posamezne stroke. Menim, da se takšen odnos do aplikacije geografije pojavlja tudi pri nas, posebno še v krogih geografov, ki delajo v praktičnih institucijah. Drugačno stališče zastopajo tisti geografi, ki sicer govore o „aplicirani geografiji", vendar pri tem ne zagovarjajo stališča o posebni geografski stroki ali smeri, temveč pod tem izrazom razumejo v prvi vrsti koristnost uporabe določenih znanstvenih rezultatov v praksi. Pri sedanjem stanju geografske znanosti obstaja možnost aplikacije v nekaterih območjih fizične geografije in prav posebno v družbeni geografiji, to je pri urejevanju pokrajine, v poslovnem življenju, tu- rizmu, gospodarskem razvoju in v nekaterih drugih družbenih dejavnostih (na primer v politiki). Pristaši tega stališča se v glavnem zavedajo, da se pri takšni interpretaciji ..aplicirane geografije" geografi morajo srečati s problemom specializacije. Pojavlja se težnja, da bi geograf nadomeščal prave specialiste: ekonomiste, sociologe, geologe in druge. Samoumevno je, da ima ta težnja za posledico dva ekstrema. geograf preneha biti geograf ali pa obdeluje tematiko, za katero ni usposobljen. Medtem ko pristaši prvega koncepta ne le dovoljujejo, temveč celo zagovarjajo tezo o potrebnosti specializacije (obstajali naj bi posebni geografi - planerji, geografi - specialisti za lokacije v poslovnem življenju, geografi - kartografi itd.), pa vidijo predstavniki drugega koncepta v specializaciji nevarnost in degeneracijo geografskega mišljenja in interpretiranja. Boje se. da bi pri tem osnovni smisel geografije — kompleksnost in sinteza — izginil. Obstaja pa še tretje stališč«. Njegovi zagovorniki odbijajo idejo o aplicirani geografiji, ker menijo, da je aplikacija stvar drugih strokovnjakov a ne geografov. Po njihovem mišljenju je dolžnost geografa le, da neprenehoma opozarja na geografski kompleks in da v sklopu drugih strokovnjakov razvija „geografsko kulturo". Glede na to mišljenje bi se geografska aplikacija omejila na neprestano geografsko raziskovanje ter dajanje dobljenih rezultatov drugim znanostim, ki se ukvarjajo s prostorskimi problemi. Tako bi dejansko znanstveno delo v geografiji obenem pomenilo njeno aplikacijo. Takšno stališče se pri nas največkrat pojavlja v posameznih univerzitetnih krogih, ki se ukvarjajo z znanstvenim delom. Ob tem pa bi želel podati še svoje mišljenje o tem vprašanju, da bi spodbudil diskusijo. Vsako navedeno stališče je mogoče zagovarjati z določenimi argumenti, zato bi tudi težko podprl tiste, ki zahtevajo dokončno opredelitev. Medtem ko prvo stališče vidi v specializaciji in delitvi dela v geografiji napredek vede, želi druga smer doseči uspešno aplikacijo z določenim prilagajanjem 101 /.nanetvenih rezultatov pratrai, pa tretje stališče sodi, da že samo znanstveno delo zagotavlja uporabo geografskih dosežkov v praksi. Moje mišljenje je, da je pravilno samo tretje stališče, čeprav se ga mnogokrat preozko tolmači. Mislim, da obstaja samo ena in enotna geografija in da je možno njene znanstvene rezultate aplicirati v praksi. Praksa je tista, ki odloča, ali so ji geografski znanstveni rezultati potrebni ali ne. Ni pa možno tega doseči s proklamiranjem določenih geografskih disciplin za aplikativne. Zato lahko govorimo le o aplikaciji geografskih ziianstvenih rezultatov a ne o „aplikativni" ali „aplicirani geografiji" kot posebni veji oziroma smeri geografije. fz istih razlogov menim, da je nesmiselno govoriti o posebni „šolski geografiji"', to je aplikaciji geografskih rezultatov pri izobraževanju, ali celo o posebni „znanstveni geografiji". Vsaka takšna delitev geografije glede na snov in na uporabo v praksi (v turizmu, hidrometeorološki službi, pohtiki itd.) je škodljiva, ker se s tem ustvarja dojem o posebnih geografskih disciplinah, o potrebi po različnem proučevanju in različnih metodah, s čimer se geografiji jemlje svojstveno sintetično pojmovanje in možnost kompleksnega proučevanja geosfere. Obenem takšna delitev in ustvarjanje novih smeri v geografiji vodi v nesmisel nadaljnjih cepitev, a z vsakim takšnim korakom je geografija vse manj geografija, to je veda o pokrajinski stvarnosti. Za boljše razumevanje tega stališča želim podati preprost primer: če se govori o „aplicirani geografiji", se vedno sprašujem, kaj povezuje geografe, ki delajo v hidrometeorološki službi s tistimi v turistični službi ali v urbanističnih oziroma v kartografskih zavodih. Vsi ti delajo na aplikaciji geografije v v sakodnevnem življenju, vsi uporabljajo geografsko znanstveno metodo, toda njihovo delo je zelo različno. Podoben problem obstaja tudi v drugili strokah, pa vendar nihče ne govori o posebni „aplicirani" biologiji, ekonomiji, sociologiji itd. Zato je po mojem mišljenju edini možni odgovor ta, da jih veže enotna geografija, pridobljena med študijem, ki jim je še vedno intelektualna osnova za njihovo vsakodnevno delo. Medtem pa po mojem mišljenju problem geografskega sodelovanja s prakso ne obstaja samo v alternativnih oblikah aplikacije geografije, temveč predvsem v tem, ali je sodobna geografija v stanju, da svoje znanstvene rezultate o kompleksni proetorsko-pokrajinski stvarnosti, kijoprouču-je, prezentira v takšni obliki in na takšni višini, da je to za prakso koristno. Od tega je odvisna v prvi vrsti možnost njene aplikacije in sodelovanje s prakso. Sodim, da smo od tega še preoej daleč, ali točneje povedano, na nekaterih področjih smo se temu cilju že približali, na drugih pa zaenkrat obstajajo le želje. Moderna geografija j« i« v «dno dokaj n«ekeaktaa veda: ni kos, da bi določene zakone ó géografskem oko tj u dokazala in izmerila. Zelo malo se je do sedaj naredilo na ugotavljanju in meritvah medsebojnih odvisnosti med pojavi in procesi. Vse preveč se geografski pojavi in njihovo zakonito spreminjanje opisuje in razlaga z njihove kvalitetne strani, manj se jih pa kvantificira. Poleg tega se preveč uporablja znanstvene metode in postopke drugih ved in premalo razvija svojo lastno metodologijo. Vse to povzroča, da imajo geografi pri sodelovanju s prakso velike ambicije a premalo znanja in da pogosto iz oportunizma raje zahajajo na področja sosednjih strok, pri čemer uporabljajo njihove ananstvene metode. Prej ali slej pa temu sledi, da zaradi konkurence analitskih znanstvenih disciplin, neznanja ali nesposobnosti ostanejo na koncu praznih rok, ker za prakso premalo pomeni pojem o „geografski kulturi", ki je sicer interesanten, toda preveč meglen. V ilustracijo te misli in kritičnih premo tri vanj bom navedel še en prmier. Geografi, ki so zaposleni v prostorsko-planerskih organizacijah, so s«; doslej v glavnem dobro znašli. Obravnavajo druž-beno-ekonomske probleme in pri tem zahajajo na področje ekonomije in sociologije ter pogosto uporabljajo ekonomske in sociološke znanstvene metode. Medtem pa se je zelo malo naredilo za razvoj lastne geografske metodologije tudi glede izrazito geografskih vprašanj, kot so na primer: vrednotenje naravnih možnosti (mišljen je celoten kompleks naravnih pojavov in ne samo posameznih elementov), lokacije posameznih druzbeno-eko-nomskih pojavov v pokrajini, določitev regiona-lizacije in ovrednotenje obstoječe prostorske strukture, merjenje prometnih, demografskih in drugih tokov ter premikanj v pokrajini itd. To so le nekateri problemi, ki imajo ključni pomen za sodobno prostorsko planiranje in glede katerih bi lahko geografi dali lastne koristne rezultate praksi. Dodam naj še, da za njihovo reševanje ni dovolj samo opisovanje teh pojavov ah pozitivi-stično naštevanje nekaterih podatkov in številk, temveč jih je treba z matematičnimi in statističnimi metodami izmeriti in dokazati. To pa ni tako enostavno; potrebno je znanje matematike, poglobljen študij problemov, poznavanje regionalnih razlik in razvijanje lastne znanstvene metode. Iz navedenih primerov tudi sledi, da so namišljene razlike med imenovanim „znanstvenim delom" na eni strani in strokovnim delom geografov v praksi na drugi strani povsem nesmiselne. V sedanjosti razlike med prakso in teorijo (znanostjo) vse bolj izginjajo, kar velja tudi za našo Vedo. Da ne bi kdo mislil, da pretiravam, bi svoja izvajanja podprl še z naslednjim: Povsem razumem, da so navedene zahteve težke, toda, žal, mi doslej nismo bili sposobni rešiti niti nekaterih najosnovnejših in najpreprostejših znanstvenih nalog, kakor so in ven ta riza cija in tipizacija geografskih pojavov. Žalostno je, da nimamo niti planerskega atlasa, ki bi moral biti osnova našega sodelovanja s prostorsko-planersko prakso (o jugoslov anskem geografskem atlasu tu raj« ne 998« «¡dvorim). Ob taksni situaciji se sprašujem, kako potem reševati težje in zahtevnejše znanstvene probleme, če nismo sposobni rešiti takšnih preprostih nalog. Naslednje vprašanje, o katerem bi morali razpravljati je, kje in na katerih področjih ali v katerih dejavnostih lahko pričakujemo oziroma je zaželeno sodelovanje geografov s prakso in aplikacijo njihovih znanstvenih rezuIta -t o v. Ne bi hotel biti preozek, toda že dosedanja praksa je to v glavnem določila; to so področja tu dejavnosti, ki se ukvarjajo s prostorom, s pokrajino. Sem prištevam prostorsko regionalno m urbanistično planiranje, gospodarsko načrtovanje. turizem, statistiko, lociranje proizvodnih in storitvenih naprav in institucij, proučevanje prometa in še nekatera druga področja. Geografi sodelujejo v meteorološki in hidrološki službi, medtem ko do tesnejšega sodelovanja s statistično službo ni prišlo, čeprav za to obstajajo mnogi |M>zitivni razlogi. Zanimivo je, da kljub velikemu (NRidarku na takoimenov ani „geografski kulturi , ki se ji pri vzgajanju geografov posveča velika [Mjzornost. se doslej geografi, razen nekaterih izjem, niso v večjem številu zaposlili v novinarstvu. založništvat, kartografskih zavodih, zunanjepolitičnih institucijah itd., kar nas preseneča. Vprašujemo 9e, kje je vzrok za to neugodno situacijo? Poselien problem, ki se ga po mojem mišljenju brez potrebe vpleta v prej navedeno idejno «tališče o aplikaciji geografije, je konkretno tlelo geografov v praksi. Dosedanji rezultati kažejo, da se morajo geografi, ki delajo v praktičnih institucijah obvezno specializirati, to je, spoznati morajo mejne (sosedne) stroke, sprejeti mentaliteto in kulturo dejavnosti, v kateri so zaposleni, in se še dalje izobraževati in ob tem [Mjglabljati geografsko misel in metodologijo, ki so si jo pridobili na fakulteti. Tako na primer mora geograf v urbanistični službi spoznati pravne predpise, določene politično-ekonomske pojme, nekatera osnovna dognanja iz gradbeništva, arhitekture in komunalne politike. V nasprotnem primeru sodelovanje ni možno. Po-lobno „aplikacijo" doživljajo tudi druge vede, kar velja celo za tiste, za katere mnogokrat mislimo, da so po svoji naravi in vsebini določene za delo v tej ali v drugi dejavnosti. Precej nesmiselna pa bi bila debata, ali so ti geografi še geografi ali so hidrologi, urbanisti, turistični delavci in podobno (tudi ekonomisti se na primer ne sprašujejo ali je njihov kolega, ki dela kot sekretar podjetja ali kot tehnolog v tovarni, še ekonomist ah ne). V tem pogledu mi je želja po specializaciji, ki jo zastopajo pristaši .^aplicirane geografije" (imenovani v prvem odstavku), precej razumljiva. Vendar mislim, da do takšne specializacije lahko pride šele po končanem Študiju ali morda v omiljeni obliki pred koncem študija. Pri nas, kjer so zaradi slabše ekonomske razvitosti manjše možnosti za zaposlovanje specialistov, bi bila politika dopuščati specializacijo že med Študijem napačna. S tem sem se dotaknil naslednjega problema, ki se pojavlja pri širši uporabi geografije v praksi: današnje izobraževanje geografov. Lahko trdimo, tla sedanji geografski študijski sistemi v glavnem niso primerni za usmerjanje geografov za delo v praksi, temveč so večji del prilagojeni vzgoji „geografske kulture", kar najbolj ustreza potrebam bodočih geografov — pedagogov. Potrebno bi bilo razmisliti, ali naj se sedanji študijski sistem povsem spremeni, ali pa naj se vsaj uvedejo vzporedne študijske smeri, kjer bi prišla do izraza nova struktura. Pojavlja se vprašanje, v kolikšni meri je sedanji učni kader na fakultetah primeren, da izvede te spremembe (na primer uvedba predavanj iz matematike in statistike za geografe). Odprto vprašanje je tudi, katere dodatne predmete iz drugih strok bi bilo treba uvesti in tako dvigniti raven mladih geografov -strokovnjakov. Tudi ni jasno, ali bi moral biti novi študijski sistem diferenciran glede na bodočo zaposlitev, to je na primer: na planersko, na turistično, hidrološko ali katero drugo stroko. Osebno sodim, da bi se lahko velik tlelež te specializacije prenesel na tretjo stopnjo ali pa izvajal v obliki posebnega podiplomskega študija. * * * Drugo skupino vprašanj, o katerih bi morali razpravljati v geografskih krogih, so praktični problemi geografskega sodelovanja s prakso. To so v glavnem strokovni, ali če uporabim drugačen izraz, poklicni problemi. Ti se pojavljajo ob vsakem sodelovanju, a so različni itd primera do primera. Geografi, ki delajo v planerskih institucijah, zadenejo na povsem drugačne težave kot tisti, ki delajo v turističnih, hidrometeoroloških ali kariOgratskih zavodih. Po vsej verjetnosti vendar obstaja med njimi skupni imenovalec, podobno kot med geografi v pedagoških službah, ki ravno takt) občutijo potrebo p> soočenju svojih problemov, čeprav delajo v zelo raznolikih šolskih zavodih. Zato morda ne bi bilo odveč, če se iz teh profesionalnih razlogov ustanovi v okviru zveze geografskih društev posebna sekcija z aialogo, tla koordinira posamezne težnje, želje, informacije in druge interese teh geografov. Nikakor pa se ne bi mogel strinjati s stališčem, da bi takšna sekcija ali komisija predstavljala posebno znanstveno smer ali celo samostojno geografsko disciplino. Takšno telo bi obenem lahko tudi nasproti inozemstvu, posebno še v podobni komisiji pri mednarodni geografski uniji, repre- zentiralo jugoslovansko geografsko prakso. ♦ * ♦ Končno bi se rad ozrl še na eno vprašanje, ki se je pojavilo med pripravami za razgovor o aplikaciji geografije. To je zamisel o posebnem sestanku jugoslovanskih geografov, ki delajo za aplikacijo geografije v praksi. Takšen sestanek bi v obliki posebnega simpozija nudil možnost, da se poleg diskusije o idejnih problemih pokažejo tudi 999 naši dosedanji dosežki na tein področju. Menim da bi na takšnem zboru predstavnikov posameznih oblik aplikacije, to je iz fizične geografije, prostorskega načrtovanja, turizma, statistike in drugih vej, pokazali dosedanje uspehe in težave. Podobne simpozije so doslej organizirale že skora j vse dežele, kjer je geografija bolj razvita. Posebna redakcijska komisija bi morala skrbno izbrati tematiko referatov, ker na takšnem sestanku ne bi bilo zaželeno, da bi posamezniki prikazali samo svoje trenutne dosežke, kakor je to pogosta praksa na naših geografskih kongresih. Mislim, da bi takšen simpozij lahko organizirah ob letu. Edini problem je, ali bi pobuda našla med našimi geografi zadosten odmev. \ nasprotnem primeri ni predlagal, da to idejo realiziramo na našem prihodnjem jugoslovanskem geografskem kongresu, kjer bi se ta problematika lahko obravnavala v posebni sekciji ali pa na plenarnem sestanku. Obstaja pa še ena nevarnost, ki bi nas lahko odvrnila od te zamisli: to je možnost, da bi referati, ki bi jih prebrali na zasedanju, ne ustrezali predvideni tematiki, temveč bi glede na svojo vsebino lahko sodih v katerokoli drugo delovno področje geografije. Nekaj podobnega se je namreč pripetilo na zadnjem mednarodnem geografskem kongresu, kar je še ena dobra ilustracija idejne nejasnosti pojma „uporabna geografija". ZAKLJUČNE MISLI S SESTANKA O APLIKACIJI GEOGRAFIJE V LJUBLJANI, DNE 12. V. 1967 Na pobudo GDS je posebna komisija sklicala razgovor jugoslovanskih geografov o problemih aplikacije geografije. Razgovora se je udeležilo 28 predstavnikov univerzitetnih in znanstvenih institucij ter institucij iz prakse iz vse Jugoslavije. Namen razgovora je bil predvsem ugotoviti dosedanje uspehe in možnosti za nadaljnje sodelovanje s prakso, na drugi strani pa geografom, ki že delajo na teh problemih, omogočiti konfrontacijo mišljenj in izkušenj. V razpravi so bila izražena naslednja mnenja: — Večina udeležencev je menila, tla lahko govorimo samo o aplikaciji geografije in ne o posebni veji tako imenovane aplicirane ali aplikativne geografije. — Aplikativno vrednost ima lahko vsaka geografska raziskava, za katero obstaja družbeni interes, čeprav je morda strogo teoretičnega značaja. Zato tudi ni mogoče razlikovati med teoretičnimi (znanstvenimi) in aplikativnimi (praktičnimi) geografi, čeprav obstajajo pri tistih geografih, ki delajo v operativnih institucijah, specifični poklicni problemi. Glede na te probleme so nekateri udeleženci predlagali ustanovitev posebne sekcije, ki bi združevala, informirala in koordinirala njihove interese in pobude. — Posebej je bila poudarjena potreba po geografih, ki bi bili sposobni ne samo za analitično temveč tudi za sintetično delo, ki bi morali poznati metode tega dela, probleme strok, s katerimi se povezujejo pri konkretnem delu, in ki bi hkrati morali biti dobri organizatorji. — V diskusiji je bila zavrnjena misel o ustanovitvi posebne komisije za aplikacijo geografije pri zvezi geografskih društev, ker obstaja že več komisij, ki imajo aplikativni karakter. — Izražena je bila želja po večjem medsebojnem obveščanju in skupnem sodelovanju pri raziskovanju jugoslovanskega teritorija kot celote. — Ponovno je bilo poudarjeno, da je geografija sintetična veda in da zato ne bi smeli postavljati meja med teoretično geografijo in aplikacijo geografije. Na razgovoru so bih sprejeti naslednji sklepi: 1. Ustanovi se iniciativni odbor za ustanovitev posebne sekcije geografov, ki tlela jo pri aplikaciji geografije v praksi. 2. V iniciativni odbor so bili izvoljeni dr. Igor Vrišer kot predsednik odbora, ter dr. Ivo Crkven-čič. dr. Mitke Panov in dr. Dimitrije Perišič kot člani. 3. Pri Zvezi geografskih društev Jugoslavije naj se ustanovi sekcija za aplikacijo geografije. 4. Iniciativni odbor naj pripravi program tem, ki hi prišle v poštev za obravnavo v sekciji. o. Sklepi tega razgovora in uvodni referat dr. L Vrišerja naj se objavijo v Geografskem horizontu. 6. Iniciativni odbor naj organizira izdelavo bibhografije jugoslovanskih avtorjev o teoretičnih osnovah aplikacije geografije. Sklepe sta sestavila predsedujoči Stanko Polajnar in zapisnikar Majda Zupančič. Nebo in Zemlja Preden preidemo na same pojave na nebu. predvsem na navidezna gibanja nebesnih teles, projicirana z opazovališča Zemlje, bodo ta gibanja postala učencem mnogo bolj razumljiva, če revolucijo Zemlje dopolnimo v prostoru samem. Najprej z razliko med zvezdnim in sončnim vlnem v zvezi z revolucijo in rotacijo Zemlje. Nato najbližje nebesno telo Mesec, majhen naklon ravnine njegovega tira nasproti ravnini Zemljinega tira, oba mrka ter razliko med siderskim in sinodskim mesecem ter njegovimi menami. Sedaj lahko dopolnimo revolucijo Zemlje s celotnim sončnim sistemom, s tem da nanizamo ;okoli Sonce notranje in zunanje planete z njihovimi 104« sateliti ter planetoidi. nato še s kometi, meteoriti in meteorji. Ko je tako predstava sončnega sistema zaključena — preidemo na samo sonce kot najbližjo zvezdo, na skupine zvezd od dvojčkov do raznih oblik galakcij z Imedzvezdno materijo, do njihovih skupin in širjenja vesoljstva do skrajne teoretske meje sveta s polmerom 13 milijard svetlobnih let. Da se lahko vsa ti» snov obdela v prostoru parnem, nam najlepše dokazuje astronom Fran Dominko \ svoji knjigi ..Pogled v vesoljstvo;c. Ko smo tako razširili {»ogled do skrajnih meja sveta, v katerem živimo, v prostoru samem — se končno omejimo na našo galaksijo Rimsko cesto in jo vzamemo za izhodišče obravnavanja nebesne krogle in navideznih gibanj nebesnih teles. In šele ko smo prikazali mesto sončnega sistema v osrednji ravnini Rimske ceste, blizu njenega zunanjega roba. njeno obliko z dveh zornih kotov kot lečo, obdano s kroglastimi kopicami in kot spiralno meglcnico — preidemo na projekcijo Rimske ceste na nebesno kroglo z opazovališča Zemlje v sončnem sistemu. Slika 1 nam tako predstavlja simbolično projekcijo Rimske ceste na nebesno kroglo z opazovališča Zemlje — in sicer najbližje okolice sončnega sistema v obliki bolj ali manj svetlih posameznih zvezd stalnic, povezanih v ozvezdju in mnogo lx»lj oddaljenih oblakov zvezd Rimske ceste, ki jih vidimo v obliki svetlega pasu. ki našo nebesno kroglo razpolavlja. Zaradi neizmerno velikega polmera nebesne krogle, bi zavzemal na naši sliki ves sončni sistem v središču le nekaj bilijonink milimetrov, in je zatorej vseeno, če si predstavljamo v središču nebesne krogle ves sončni sistem, Zemljo. Sonce ali katerikoli planet ali satelit našega sončnega sistema. Tako si lahko predstavljamo v središču nebesne krogle iz tega neizmerno majhnega prostora sončnega sistema poljubno povečano samo Zemljo, vrtečo se okoli svoje osi od zahoda [»roti vzhodu. Podaljšana zemeljska os preseka nel>esno kroglo v nebesnem severnem in južnem polu. Okoli podaljšane zemeljske osi, svetovne osi se navidezno vrti vsa nebesna krogla v nasprotni smeri, kot se vrti Zemlja — torej od vzhoda proti zahodu. Razširjena ravnina zemeljskega ekvatorja pa preseka nebesno kroglo po njenem glavnem krogu — nebesnem ekvatorju, ki razpolavlja ne-I»es.no kroglo na severno in južno poloblo, v katerih vrhu se nahaja po en nebesni pol. Tako smo dobili glavno orientacijsko osnovo na navidezno se vrteči nebesni krogli okoU navidezno mirujočega opazovališča Zemlje. Nato v središču nebesne krogle poljubno povečamo Sonce in v notranjem prostoru nebesne krogle pošljemo poljubno povečano Zemljo na njen poljubno [>ovečani tir okoli Sonca. Ravnina nebesnega ekvatorja je kot razširjena ravnina zemeljskega ekvatorja že utrjena med zvezdami — zemljin tir pa je nasproti tej ravnini naklonjen za 231/00. Sedaj ko imamo v notranjem prostoru nebesne krogle tudi ravnino zemeljskega tira. razširimo tudi to in dobimo za presek drugi glavni krog nebesne krogle, ekliptiko. Tudi eklip-tika je sedaj v naši nebesni krogli utrjena med zvezdami in sicer .med ozvezdji živalskega kroga ali zodiaka. Oba glavna kroga nebesne krogle, nebesni ekvator in ekliptika, se med seboj sekata pod kotom 23i 20 in razpolavljata. Tako razpolavlja nebesni ekvator ekliptiko na severno in 11a južno. Ko smo tako utrdili svetovno os z obema nebesnima poloma, nebesni ekvator in ekliptiko. lahko preidemo na opazovanje revolucije Zemlje v nebesni krogli. Prvo. kar nam pade v oči. je, da je polnočna stran Zemlje obrnjena k vedno novim zvezdam — v najnižji točki tira. sedaj bi že lahko rekli, najjužnejši. v položaju poletnega solsticija. k polet -him zvezdam Lire. Laboda. Orla. škorpijona in Strelca — in rta nasprotni strani v najvišji ali najsevernejši točki svojega tira. v položaju zimskega solsticija pa k zimskim zvezdam ozvezdij Voznika. Dvojčkov. Bika, Oriona ter Velikega in Malega psa. Ker se moramo sedaj ravnati po simbolični projekciji nebesne krogle in njenih glavnih krogov nebesnega ekvatorja in ekliptike ter po pre-sečnici njunih ravnin, ki predstavlja za zemljin tir isto višino s Soncem v ekv inokcijskih položajih — ne moremo za revolucijo Zemlje več uporabljati kombinirane projekcije, kot smo to lahko štorih v prostoru. Ker zavzema ne samo zemljin tir okoli Sonca, ampak ves sončni sistem neizmerno majhen prostor v središču nebesne krogle, je [>odaljšana zemeljska os kot svetovna os na vsem svojem tiru stalno Usmerjena proti istim točkam nebesne krogle. nebesnim polom. In razširjena ravnina zemeljskega ekvatorja, daljnji nebesni ekvator, je kljub nihanju Zemlje oh svetovni osi proti nebesnemu južnemu in severnemu polu stalno isti in potem skozi ista ekvatorska ozvezdja. Samo v primeru, če spreminja zemeljska os svojo smer v svetovnem prostoru, kar se godi pri precesiji in nutaciji — spreminjajo svojo lego na nebesni krogli tudi oba nebesna pola in nebesni ekvator. Po taki pripravi lahko preidemo na projekcijo revolucije Zemlje na nebesno kroglo s tem, da se vživimo v opazovalca na Zemlji v notranjem prostoru nebesne krogle. Medtem ko kroži opazovalec Zemlje z njeno polnočno stranjo mimo vedno novih ozvezdij nebesne krogle, se na nasprotni strani zanj navidezno pomika Sonce v nasprotno smer in ima v svojem ozadju vedno nove zvezde. Tako torej opazovalec na svoji poti okoli Sonca v središču nebesne krogle — projicira Sonce na nasprotno stran nebesne krogle med vedno nova ozvezdja. Teh ozvezdij, v katerih se nahaja Sonce, pa naš opazovalec zaradi bleščeče sončne svetlobe ne more videti, pač pa lahko sledi vedno novim ozvezdjem, ki se nahajajo na ekliptiki na obeli straneh tega nevidnega ozvezdja, kot sosedna 1001 Ozvezdja. Ta sosedna ozvezdja sw oddaljena od nevidnega ozvezdja s Soncem približno po 30 ločnih stopinj. Zato lahko vidi naš opazovalec ta sosedna ozvezdja nad vzhodnim horizontom vzhajati pred sončnim vzhodom, še preden zvezde obledijo v jutranji zarji — in po sončnem zahodu nad zahodnim horizontom, ko po končanem astronomskem mraku, ko ugasne večerna zarja in še lahko zažare ozvezdja, ki zahajajo za Soncem. V kateremkoli ozvezdju ekhptike se nahaja Sonce, nasproti temu nevidnemu ozvezdju s Soncem je obrnjena poldnevna stran Zemlje — njena poViočna stran pa je obrnjena k ozvezdju, ki se nahaja na ekliptikl na ravno nasprotni strani nebesne krogle. Iver kroži Zemlja okoli Sonca v isti smeri, kot se dnevno zavrti okoli svoje osi, torej od zahoda proti vzhodu, se v isti smeri pomika za opazovalca z Zemlje tudi Sonce po ekliptiki — torej od zahoda proti vzhodu. Tako pri enkratnem obkro-žcnju Zemlje okoli Sonca obkroži projekcija Sonca za opazovalca z Zemlje vso nebesno kroglo skozi vseh glavnih 12 ozvezdij ekliptike. Ker obkroži Sonce ekliptiko v enem letu. to je v 12 mesecih. !n so ozvezdja ekliptike oddaljena med seboj po 30 ločnih stopinj, se torej vsak mesec preseli Soince v novo ozvezdje in vsak mesec nova sosedna ozvezdja ekliptike vzhajajo pred Soncem in zahajajo za Soncem. Pri tem vzamemo Zemljo kot eno samo opa-zovališoe. Za naše opazovanje ekliptike so naša opazovabšča razporejena po vsem senčnem krogu. Ker je senčni krog glavni krog zemeljske krogle, ima vsak opazovalec na senčnem krogu tudi svojega antipoda, in ker unata oba isto, toda nasprotno geografsko širino, ju veže istočasni prihod na senčni krog. Vsi opazovalci na senčnem krogu, ki relativno miruje na vrteči se Zemlji, vidijo Sonce na horizontu, bodisi da zanje Sonce vzhaja ali zahaja. Za kateregakoli opazovalca na srnčnem krogu je središče Sonca na horizontu ob sončnem vzhodu in vidi torej nad horizontom le polovico sončne krogle, je v istem trenutku za njegovega antipoda na njegovem horizontu tudi središče Sonca, toda on vidi nasprotno polovico sončne krogle, vendar ob sončnem zahodu. Ker sta ob zorni ravnini obeli opazovalcev na nasprotnih straneh zemeljske površine na senčnem krogu kot glavnem krogu vzporedni, se za veliko oddaljenost Sonca od Zemlje spojita v eno samo ravnino. • Da postane to dijakom razumljivejše, je po-(relmo. da jih seznanimo z nekaterimi meritvami v zvezi s kotnimi in ločnimi enotami. Tako do-h:mo praktično predstavo za kot 1", 5e poiščemo polmer kroga, na katerega bi nanesli 360 . 60 . 60 milimetrov. Dobimo kot 1", če gledamo 1 mm, oziroma dve točki z medsebojno razdaljo 1 mm na razdaljo 206 m. Dalje jih seznanimo s sončno 1 iralakso. to je s kotom 8", pod katerim bi opazovalec iz središča Sonca videl polmer Zemlje. Dalje z navideznim polmerom sončne krogle 16', kot ga vidi opazovalec Zemlje. Po taki pripravi podaljšamo ob zorni ravnini dveh nasprotnih opazovalcev na senčnem krogu Zemlje skozi središče Sonca kot simetrijsko točko obeh vzporednih obzornih ravnin. Vsaka od teh ravnin je za oba opazovalca oddaljena za 8" od središča Sonca. Torej imata oba nasprotna opazovalca v trenutku svojega prihoda na senčni krog Sonce sioer istočasno na horizontu, toda za oba je pravo središče Sonca 8" pod horizontom. Ce pa upoštevamo, da je navidezni polmer Sonca 16' ali 960", gledata oba nasprotna opazovalca senčnega kroga skupno vso sončno kroglo z navideznim premerom 32' ali 1920" v istem razmerju, kot. cs bi krog s premerom 12 cm presekali z 1 mm debelo črto. Torej sta njuni ob zorni ravnini v razdalji Sonca praktično združeni in lahko rečemo, da imata zato dva nasprotna opazovalca na senčnem krogu središče Sonca istočasno na horizontu, s tem da vsak vidi svojo polovico sončne krogi". Tako je za vsa opazovabšča senčnega kroga Sonce razsekano po obzornih ravninah dveh nasprotnih opazovalcev skozi svoje središče v vseh mogočih smereh. Ko bomo v nadaljnjem sledili revoluciji Zemlje v (notranjem prostoru nebesne krogle in projicirali njen tir okoli Sonca na nebesno kroglo, bomo govorili o Zemlji kot skupnem opazovališču vseh tistih vzporednikov, ki sekajo senčni krog. Vsi ti opazovalci vidijo pred sončnim vzh >-dom, pred svitanjem, nad vzhodnimi horizonti ozvezdja, ki se nahajajo zahodno od Sonca — in po sončnem zahodu, ko ugasne večerna zarja in se stemni, vidijo nad zahodnimi horizonti ozvezdja, ki se nahajajo vzhodno od Sonca. Ker so pa vertikale opazovalcev na senčnem krogu usmerjene radialno iz središča Zemlje na vse strani nebesne krogle v ravnini senčnega kroga, vidijo ti opazovalci ista ozvezdja pred Soncem in za njim /. vseh možnih zornih kotov. Preden bomo sledili navideznemu tiru Sonca po ekliptiki, si oglejmo opazovališče Zemljo v položaju jesenskega ekvinokeija 23. IX.. ki je v naši simbolični projekciji zato najprimernejši. V tem položaju projicira opazovališče Zemlja Sonce v ozvezdje Device v točko, kjer ckliptika preseka nebesni ekvator. Sosednji ozvezdji ozvezdja Device na ekliptiki sta proti vzhodu ozvezdje Tehtnice in proti zahodu ozvezdje Leva. Proti nasprotni taki točki v ozvezdju Rib je obrnjena polnočna stran Zemlje — torej je k nam kot zunanjim opazovalcem obrnjena temna nočna polovica Zemlje. Senčni krog kot svetla krožnica poteka prek obeh polov in se krije z meridian-skimi krogi vrteče se Zemlje. Ce upoštevamo puščico. ki nakazuje dnevno vrtenje Zemlje okoli njene osi od zahoda proti vzhodu — 'potem za opazovalca na levem senčnem polkrogu od severnega do južnega [Kila Sonce zahaja in za vse opazovalce na desnem senčnem polkrogu od severnega do južii"eh polov, združuje njegove nasprotne opazovalce isti meridianski krog tudi pred sončnim vzhodom in po sončnem zahodu. 106« t Simbolična projekcija nebesne krogle Kot zunanji opazovalci gledamo nebesno kroglo tako, kot jo gleda opazovalec Zemlje iz središča njenega notranjega prostora. Opazovalec \ središču nebesne krogle vidi ozvezdja in njihova imena na sprednji nebesni polkrogli pravilno, mi kot zunanji opazovalci pa narobe. Ozvezdja in njihova imena na zadnji nebesni polkrogli gleda- mo v isti smeri kot naš notranji opazovalec, iu jih vidimo pravilno. Iz neizmerno majhnega prostora v središču nebesne krogle je poljubno povečana revolucija Zemlje. Položaji f«vetljene Zemlje so izbrani z medsebojno kotno razdaljo 30° in opremljeni z datumom. 1003 Ker se v našem primeru opazovalci istega meridianskega kroga na vseh vzporednikih po-pomikajo v nočni senci Zemlje od njene polnočne strani proti desnemu vzhodnemu robu, vidijo narl svojimi vzhodnimi horizonti vzhajati ozvezdje Leva, ki se pa kmalu po svojem vzhodu vtopi v svetlobi jutranje zarje. Vendar je zanje ozvezdje Leva vidno pred sončnim vzhodom. Istočasno pa, ko ozvezdje Leva za opazovalce istega meridianskega kroga pri njih približevanju senčnemu krogu na vzhodnem desnem robu Zemlje vzhaja pred Soncem — za njihove nasprotne opazovalce istega meridianskega kroga pri njihovem približevanju senčnemu krogu na zahodnem levem robu Zemlje, ozvezdje Leva zahaja pred Soncem. Torej v času, ko so še v Soncu in se pomikajo z osvetljene polovice Zemlje, in ker zanje zaide ozvezdje Leva, še preden so dosegli senčni krog — oni tega ozvezdja ne morejo videti. Ko se meridianski krog naših nasprotnih opazovalcev ob vrtenju Zemlje pokrije s senčnim krogom, tedaj imajo vsi opazovalci Sonce z nevidnim ozvezdjem Device na horizontu — za opazovalce levega zahodnega roba Sonce z ozvezdjem Device zahaja, za opazovalce desnega vzhodnega roba pa Sonce z ozvezdjem Device zahaja. Nato se situacija spremeni. Opazovalci istega meridianskega kroga se ;ia zahodnem robu Zemlje pomikajo od senčnega kroga naprej v senco in vedno temnejšo noč in vidijo po ugasli večerni zarji nad svojimi zahodnimi horizonti zahajati za Soncem ozvezdje Tehtnice in to ozvezdje je zanje vidno. Istočasno pa ozvezdje Tehtnice za nasprotne opazovalce istega meridianskega kroga, ki se na vzhodnem robu Zrmlje pomikajo od senčnega kroga v vedno svetlejši dan. vzhaja za Soncem in ga torej ti oj azovalci ne morejo videti. Ta naš opis smo vezali na položaj Zemlje ob jesenskem ekvinokciju. Samo ob ekvinokcijih vsi opazovalci istega meridianskega kroga prihajajo istočasno na senčni krog. Cim l>olj se odmika senčili krog od polov, tem bolj se za opazovalce istega meridianskega kroga in različnih geografskih širin razlikujejo časi njihovih prihodov na senčni krog. Edino dva nasprotna opazovalca, to sta opazovalec in njegov antipod, sta vedno člana istega meridianskega kroga in nasprotnih geografskih širin in prihajata vedno istočasno na ¡•eneni krog. i Svoje opazovanje revolucije Zemlje v nebesni krogli začnemo ob začetku astronomskega leta, ob [ omladanskem ekvinokciju: 21. marca — Sonce stoji v ozvezdju Rib. K temu ozv ezdju s Soncem je obrnjena poldnevna stran Zemlje — njena polnočna stran pa k ozvezdju Device. Pred sončnim vzhodom vzhaja nad v zhodnimi horizonti ozvezdje Vodnarja, po sončnem zahodu pa zahaja nad zahodnimi horizonti ozvezdje Ovna. 20. aprila Sonce stoji v ozvezdju Ovna. k temu ozvezdju s /Soncem je obrnjena poldnev na stran Zemlje, njena polnočna stran je obrnjena k ozvezdju Tehtnice. Pred sončnim vzhodom vzhaja nad vzhodnimi horizonti ozvezdje Rib in po sončnem zahodu zahaja nad zahodnimi horizonti ozvezdje Bika. 21. maja — Sonce stoji v ozvezdju Bika. K temu ozvezdju s Soncem je obrnjena poldnevna stran Zemlje, njena polnočna stran pa je obrnjena k ozvezdju Škorpijona. Pred sončnim vzhodom vzhaja nad vzhodnimi horizonti ozvezdje Ovna in po sončnem zahodu zahaja nad zahodnimi horizonti ozvezdje Dvojčkov. 21. junija — Sonce stoji v ozvezdju Dvojčkov, ali točneje, bliže ozvezdju Dvojčkov kot ozvezdju Bika. K tema ozvezdjema s Soncem je obrnjena poldnevna stran Zemlje, njena polnočna stran pa je obrnjena k ozvezdju Strelca. Pred sončnim vzhodom vzhaja nad vzhodnimi horizonti ozvezdje Bika in po sončnem zahodu zahaja nad zahodnimi horizonti ozvezdje Baka. 2 3. julija — Sonce stoji v ozvezdju Raka. ali točneje, med ozvezdjema Dvojčkov in Raka. K tema ozvezdjema s Soncem je obrnjena poldnevna stran Zemlje, njena polnočna stran pa je obrnjena k ozvezdju Kozoroga. Pred sončnim vzhodom vzhaja nad vzhodnimi horizonti ozvezdje Dvojčkov in po sončnem zahodu zahaja nad zahodnimi horizonti ozvezdje Leva. 2 3. avgusta — Sonce stoji v ozvezdju Leva. K temu ozvezdju s Soncem je obrn jena poldnevna stran Zemlje, njena polnočna stran pa je obrnjena k ozvezdju Vodnarja. Pred sončnim vzhodom vzhaja nad vzhodnimi horizonti ozvezdj ■ Raka in po sončnem zahodu zahaja nad zahodnimi horizonti ozvezdje Device. 23. septembra — Sonoe stoji v ozvezdju Device. K temu ozvezdju s Soncem je obrnjena poldnevna stran Zemlje, njena polnočna stran pa je obrnjena k ozvezdju Rib. Pred sončnim vzhodom vzhaja nad vzhodnimi horizonti ozvezdje Leva in po sončnem zahodu zahaja nad zahodnimi horizonti ozvezdje Tehtnice. 2 3. oktobra — Sonce stoji v ozvezdju Tehtnice. K temu ozvezdju s Soncem je obrnjena poldnevna stran Zemlje, njena polnočna stran pa je obrnjena k ozvezdju Ovna. Pred sončnim vzhodom vzhaja nad vzhodnimi horizonti ozvezdje Device in po sončnem zahodu zahaja nad zahodnimi horizonti ozvezdje Škorpijona. 2 2. novembra — Sonoe stoji v ozvezdju Škorpijona. K temu ozvezdju' s Soncem je obrnjena poldnevna stran Zemlje, njena polnočna stran pa je obrnjena k ozvezdju Bika. Pred sončnim vzhodom vzhaja nad vzhodnimi horizonti ozvezdje Tehtnice, po sončnem zahodu zahaja nad zahodnimi horizonti ozvezdje Strelca. 2 2. decembra — Sonce stoji v ozvezdju Strelca. K temu ozvezdju s Soncem je obrnjen i poldnevna stran Zemlje, njena polnočna stran pa je obrnjena k ozvezdju Dvojčkov in Bika. Pred sončnim vzhodom vzhaja nad vzhodnimi horizonti ozvezdje Škorpijona, po sončnem zahodu pa zahaja nad zahodnimi horizonti ozvezdje Kozoroga. 108« ¿0. j anuarja /— Sonce stoji v ozvezdju Kozoroga, K teinu ozvezdju s Soncem je obrnjena poldnevma stran Zemlje, njena [»olnočna stran pa je obrnjena k ozvezdju Raka. Pred sončnim vzhodom vzhaja nad zahodnimi horizonti ozvezdje Strelca in po sončnem zahodu zahaja nad zahodnimi horizonti ozvezdje Vodnarja. 18. februarja —- Sonce se nahaja v ozvezdju Vodmarja. K temu ozvezdju s Soncem je obrnjena poldnevna stran Zemlje, njena polnočna stran pa je obrnjena k ozvezdju Leva. Prerl sončnim vzhodom vzhaja nad vzhodnimi horizonti ozvezdje Kozoroga, po sončnem zahodu zahaja nad zahodnimi horizonti ozvezdje Rib. Tako smo na vsem tiru Zemlje okob Sonca sledili projekciji Sonca z opazovališča krožeče Zemlje, od meseca do meseca skozi 12 ozvezdij, ki leže v razširjeni ravnini Zemljinega tira. Če sedaj povežemo vse točke njegove navidezne lege pred vedno novimi ozvezdji — dobimo glavni krog nebesne krogle — ekliptiko, in kot projekcijo revolucije Zemlje dobimo torej navidezno gibanje Sonca po ekliptiki od zahoda proti vzhodu. V istem času, to je v enem letu, ko Zemlja, vrteča se okoli svoje osi od zahoda proti vzhodu, v isti smeri enkrat obkroži Sonce v notranjem prostoru nebesne krogle — obkroži projekcija Sonca z opazovališča Zemlje vso nebesno kroglo po njenem glavnem krogu, ekliptiki. v smeri od zahoda proti vzhodu. fn kakor smo v prostoru, določili na pošev nem Zemljinem tiru okoli Sonca le glavne točke, kjer je bila Zemlja v položaju ekvinokcijev in solsticijev tako ima tudi Sonce na svoji navidezni poti p»> ekliptiki štiri glavne točke, ekvi-nokcijske in solsticijskc. Začetek astronomskega leta je 21. marca v trenutku, ko se središčni sončni žarek dotakne zemeljskega ekvatorja in se torej nahaja v njegovi ravnini, z njim vred pa tudi središče Sonca. Simetričen položaj Zemlje je 23. septembra. Če torej skozi središče Sonca položimo ravnino, vzporedno ravnini zemeljskega ekvatorja, je na to ravnino nagnjena ravnma Zemljinega tira za 23ty^° in jo preseka v dveh točkah, kjer je Zemlja v položaju ekvinokcijev. Ker ležita obe ekvi-nokcijski točki na presečnici obeh ravnin, in ker obe razširjeni ravnini presekata nebesno kroglo po glavnih krogih nebesnega ekvatorja in eklip-tike, tudi podaljšana presečnica zadene na nebesni krogh na dve točki, kjer se ta dva glavna kroga med seboj sekata in razpolavljata. Njun presek imamo tako na nasprotnih straneh nebesne krogle v ozvezdju Rib in v ozvezdju Device.. V trenutku torej, ko je Zemlja na svojem tiru od najsevernejše proti najjužnejši točki svojega tira prišla 21. marca v položaj pomladnega ekvi-nokcija in se je središčni sončni žarek dotaknil njenega ekvatorja, se projekcija Sonca za opa-zovalisče Zemlje nahaji v. smeri središčnega sončnega žarka na preseku njegovega . navideznega tira ekliptike z nebesnim ekvatorjem v ozvezdju Rib. In ter je to projekcija Sonca na. nebesno kroglo v trenutku, ko se nahaja Zemlja v položaju pomladnega ekvinokcija, se ta točka na nebesni krogh v ozvezdju Rib imenuje pomladna točka — in jo označujemo z znamenjem Ovna. Nadaljnje tri mesece, ko leti Zemlja v notranjem prostoru nebesne krogle proti najjužnejši točki svojega poševnega tira in se s polnočno stranjo pomika mimo povezanih ozvezdij ekliptike od ozvezdja Device, mimo ozvezdij Tehtnice in Škorpijona do ozvezdja Strelca — se na nasprotni strani nebesne krogle pomika projekcija Sonca z opazovahšča Zemlje od pomladne točke po ekliptiki proti vzhodu na severno nebesno poloblo od ozvezdja Rib, skozi ozvezdji Ovna in Bika do ozvezdja Dvojčkov. V trenutku, ko doseže Zemlja 21. junija najjužnejšo točko svojega tira s polnočno stranjo proti ozvezdju Strelca, je projekcija Sonca za opazovališče Zemljo v smeri središčnega sončnega žarka najdlje od nebesnega ekvatorja proti severu v ozvezdju Dvojčkov, fn ker je v tej najsevernejši točki ekliptike projekcija Sonca v trenutku, ko se vrti Zemlja v notranjem prostoru nebesne krogle na svojem tiru v položaju poletnega solsticija — se ta točka na nebesni krogli v ozvezdju Dvojčkov imenuje poletna točka — označujemo pa jo z znamenjem Raka. Nadaljnje tri mesece, ko leti vrteča se Zemlja v notranjem prostoru nebesne krogle v smeri od najjužnejše proti najsevernejši točki svojega tira in se s svojo polnočno stranjo pomika mimo povezanih ozvezdij ekliptike od ozvezdja Strelca, mimo ozvezdij Kozoroga in \ odnarja do ozvezdja Rib — se na nasprotni strani nebesne krogle pomika projekcija Sonca za opazovališče Zemljo od najsevernejše poletne solsticijskc točke na ekliptiki proti vzhodu nazaj k nebesnemu ekvatorju od ozvezdja Dvojčkov, skozi ozvezdja Raka in I>eva do ozvezdja Device na nebesnem ekvatorju. V trenutku, ko je Zemlja na svojem tiru v smeri od najjužnejše proti najsevernejši točki tira v notranjem prostoru nebesne krogle prišla 23. septembra v položaj jesenskega ekvinokcija, in se je središčni sončni žarek zopet dotaknil njenega ekvatorja — projekcija Sonca za opazovališče Zemljo — smeri središčnega sončnega žarka na nasprotni strani nebesne krogle, na preseku njenih glavnih krogov ekliptike in nebesnega ekvatorja v ozvezdju Device, fn ker je to projekcija Sonca na nebesno kroglo v trenutku, ko se vrti Zemlja v položaju jesenskega ekvinokcija, obrnjena s polnočno stranjo proti ozvezdju Rib. se ta točka na nasprotni strani nebesne krogle v ozvezdju Device imenuje jesenska točka — označujemo pa jo z znamenjem Tehtnice. Nadaljnje tri mesece, ko leti Zemlja v notranjem prostoru nebesne krogle naprej proti najsevernejši točki svojega tira in se s svojo polnočno. stranjo pomika mimo povezanih ozvezdij od ozvezdja Rib, mimo ozvezdij Ovna in Bika do ozvezdja Dvojčkov — se na nasprotni strani nebesne krogle, pomika projekcija Sonca za opazo- lil vališoe Zemljo od jesenske točke v ozvezdju Device naprej proti vzhodu na južno nebesno poloblo skozi ozvezdja Tehtnice in Škorpijona do najjužnejše točke ekliptike v ozvezdju Strelca. V trenutku, ko doseže Zemlja 22. decembra v notranjem prostoru nebesne krogle najsevernejšo točko svojega tira ter je obrnjena s svojo polnočno stranjo proti ozvezdju Dvojčkov in zimskim zvezdam — je projekcija Sonca za opazovališče Zemljo v smeri središčnega sončnega žarka na nasprotni strani nebesne krogle, najdlje od nebesnega ekvatorja proti jugu v ozvezdju Strelca. In ker je Zemlja v tem trenutku v položaju zimskega solsticija, se ta projekcija Sonca z opazovališea Zemlje v najjužnejšo točko ekliptike v ozvezdju Strelca imenuje zimska točka — označujemo pa jo z znamenjem Kozoroga. Nadaljnje tri mesece, ko leti Zemlja zopet v smeri od najsevernejše proti najjužnejši točki svojega tira v notranjem prostoru nebesne krogle s polnočno stranjo od ozvezdja Dvojčkov in zimskih zvezd, mimo povezanih ozvezdij ekliptike Maki» in Leva do ozvezdja Device na nebesnem ekvatorju — se pomika projekcija Sonca za opazovališče Zemljo na nasprotni strani nebesne krogle od zimske točke v ozvezdju Strelca proti vzhodu vedno bliže nebesnemu ekvatorju skozi ozvezdji Kozoroga in Vodnarja do ozvezdja Rib na nebesnem ekvatorju. V trenutku, ko se v notranjem prostoru ne-I>esne krogle središčni sončni žarek dotakne ekvatorja krožeče Zemlje — in ko za opazovališče Zemljo projekcija Sonca na nasprotni strani nebesne krogle doseže nebesni ekvator v pomladni točki, je astronomsko leto zaključeno. Ce sedaj okoli Sonca v središču nebesne krogle, v njenem notranjem prostoru nanizamo poleg Zemlje še vse notranje in zunanje planete — krožijo tudi ti skoraj točno v ekliptični ravnini. Od nje odstopata najbolj prvi notranji planet Merkur, čigar ravnina tira je nagnjena nasproti ekliptični za 7°, in zadnji zunanji planet Pluton, čigar ravnina tira je nagnjena nasproti ekliptični za 17°. In ko krožijo planeti v isti smeri kot Zemlja okoli Sonca po tirih, katerih ravnine se tako ujemajo z ekliptiono, projicira opazovalec z Zemlje tudi od Sonca osvetljene planete na nebesno kroglo tako, da se njihove projekcije nahajajo na ekliptiki ali vsaj blizu ekliptike. Tako kot projekcija Sonca se tudi projekcije planetov pomikajo po ekliptiki (samo v nekoliko širšem j>asu ekliptike), kot zv ezde premičnice skozi vseh 12 ozvezdij zvezd stalnic; notranji planeti Merkur in Venera hitreje kot projekcija Sonca po ekliptiki. zunanji planeti tem počasneje, čim bolj so oddaljeni od Sonca. Kar pa jih loči od projekcije Sonca, ki se stalno pomika v isti smeri po ekliptiki od zahoda proti vzhodu direktno — se pomikajo projekcije planetov tudi v nasprotni smeri od vzhoda proti zahodu, retrogradno, tvorijo razne krivulje ah se po svoji sledi vračajo in preidejo zopet v direktno smer od zahoda proti vzhodu. Vse to zaradi različnih hitrosti kroženja in obhodnih dob planetov nasprbti tudi krože-čemu opazovališeu Zemlje in zaradi četudi prav majhnih naklonov ravnin njihovih tirov nasproti ekliptični ravnini, ki je ravnina tira opazovališea Zemlje. Ce hočemo torej spopolniti sliko Neba. moramo poleg Sonca in njegove navidezne poti po ekliptiki med zvezdami stalnicami nebesne krogle projicirati tudi planete kot zvezde premičnice v širšem pasu ekliptike. Ko imamo tako na nebesni krogli z ekliptiko projekcijo Sonca in projekcijo vseh planetov, ki krožijo okoli Sonca, obdržimo Sonce na ekliptiki — v središče nebesne krogle pa postavimo vrtečo se Zemljo in na poljubno povečan krožni tir okoli nje pošljemo poljubno povečan Mesec. Ker pa je tudi ravnina Mesečevega tira zelo malo nagnjena nasproti ekliptični ravnini, za 3" — kroži za opazovalca z Zemlje tudi projekcija Meseca na nebesno kroglo po ekliptiki oziroma v nekoliko širšem pasu ekliptike. Ker obkroži Zemljo \ 271 3 dnevih, gre v tem času njegova projekcija za opazovališče Zemlje skozi vseh 12 ozvezdij ekliptike in pri tem menja svojo podobo z menami, ki se ravnajo po položaju Meseca nasproti Soncu in Zemlji. Medtem ko Sonce enkrat obkroži glavni krog nebesne krogle, ekliptiko, to je, napravi pot 360 ločnih stopinj v 365x/.t dnevih, se torej pomakne po ekliptiki vsak dan za približno 1° od zahoda proti vzhodu. Ker kroži \Ie-sec okoli Zemlje v isti smeri kot Zemlja okoli Sonca, se tudi njegova projekcija za opazovališče Zemlje pomika po ekliptiki od zahoda proti vzhodu. Ker pa obkroži Zemljo v 27^ dnevu, obkroži v tem času njegova projekcija za opazovališče Zemlje vseh 360 ločnih stopinj ekliptike in se tako pomakne po ekliptiki vsak dan za približno 13° od zahoda proti vzhodu. Tako imamo za opazovališče Zemlje ob navidezni sončni poti ekliptike razporejene tudi projekcije vseh planetov in Mescev, ki stalno spreminjajo svoje mesto pred zvezdami v ozadju — ob širšem pasu vse ekliptike pa krožijo projekcije približno 40000 planetoidov. Srednji naklon njihovih tirov nasproti ekliptični ravnini je približno 10° — nekoliko bolj odstopajo le tiri nekaterih večjih planetoidov. Edina nebesna telesa sončnega sistema, ki obkrožijo Sonce v poljubnih ravninah in smereh, so kometi. Projekcija njihovih tirov z opazovališea Zemlje na nebesno kroglo torej niso vezane na ekliptiko. Opazovali smo revolucijo Zemlje v natranjem prostoru mirujoče nebesne krogle. Pred tem «mo utrdili svetovno os z nebesnimi poli in nebesnim ekvatorjem, z revolucijo Zemlje — ekliptiko. Na ekliptiki sami smo določili glavne ekvinokcijske in sofeticijske točke in prikazali njen pomen ne samo-za Sonce ampak tudi za Mesec in ptenete. Po taki pripravi je mnogo laže jasneje prikazati ekvatorski koordinantni sistem ter navidezno vrtenje nebesne krogle okoli svetovne osi od vzhoda proti zahodu z vsemi posledicami za opazovalca navidezno mirujoče Zemlje. llfl i m DROBNE NOVICE PROIZVODNJA IN POTROŠNJA PREMOGA V SFRJ V zadnjem času večkrat beremo ali slišimo o težavah, ki hudo tarejo naše premogovnike. Osnovni izvor nastale krize v našem premogovništvu moramo iskati v pojenjajoči potrošnji premoga. Prav v zadnjih nekaj letih se je močno spremenila struktura |>otrošnje premoga. Zmanjšuje se delež premogovne potrošnje v železniškem prometu (primerjava za leti 1950 in 1966 — od 17 na 9o'o), v rečnem in še posebej v pomorskem prometu itd. Prav tako se iz leta > leto zmanjšujejo potrebe po premogu v naših gospodainj-stvih. še predvsem v mestnih naseljih, ki so se preusmerila \ potrošnjo tekočih ali plinskih goriv. Edinolc v industriji zaznamujemo nenehno naraščanje potrošnje naše premogovne proizvodnje (od 58o/0 na 660/0 celotne produkcije). Proizvodnja premoga v SFRJ se je od leta 1946 do l%6 povečala za 340o;0 (od 6,65 milij. ton na 29,292.000 ton). Najmočnejši prirastek je opazen pri proizvodnji lignita — 7730/0 (ali od 2,072.000 ton na 18,080.000 ton), kar je bolj ali manj samo ob sebi umljivo, ako vsaj površno poznamo geološko-tektonske karakteristike našega ozemlja, obenem pa tudi potrebe našega tržišča oziroma gospodarstva. V istem obdobju so nakopali rjavega premoga za 162o/o več, medtem ko je v letih 1946—66 proizvodnja črnega premoga napredovala od 757.000 ton na 1,133.000 Ion (50o/o). V skladu 3 prikazano rastjo proizvodnje premoga se je spremenil delež, ki odpade na posamezno kakovostno kategorijo našega premoga. Leta 1§46 ,so dajali rudniki črnega premoga 12o-dinjstva 23o/0 (16,2o/0), vleka na elektrificiranih železniških progah O.80/0 (0,05o/o), mestni promet in javna razsvetljava pa l,8o/o (I.90/0) letne proizvodnje. Kljub sorazmerno visoki produkciji električne energije pa jo moranito v zadnjih letih še uvažati iz sosednjih držav (predvsem iz Avstrije). Se leta 1963 je dala naša država tujini mnogo več električne energije, kot pa jo js sprejela od nje (393 milij. kWh, uvoz 102 milij. kWh). Toda že v letu 1964 in v obeh naslednjih letih dobivamo iz tujine več električne sile (1965. leta 498 milij. kWh) kot pa jo prejema tujina od nas (104 milij. kWh). To pa tudi pomeni, da nismo deficitni v proizvodnji električne sile samo v posameznih mesecih v letu, temveč da tudi v ugodnih mesecih obratovanja naših elektrarn ne moremo z izvozom električnega toka izravnati neugodne — negativne bilance našega elektro gospodarstva. (Vin Statistički godišnjak SFRJ 1967, Beograd 1967. INDEKS. Mesečni pregled privredne statistike SFR Jugoslavije. 4., 1967, Beograd 1967.) PROIZVODNJA IN PREDELAVA NAFTE V SFR JUGOSLAVIJI Šele po drugi svetovni vojni so prišla do veljave vsa naša pomembnejša nahajališča nafte, ki so jih pričeli izrabljati v gospodarske namene. Vsa naša poglavitna naftna nahajališča so v Panonski kotlini, medtem ko je primorski m predel z otoki vred, kjer sc nadaljujejo raziskovalna \ rta-nja, še vedno zelo malo pomemben. Danes zaposlujejo naša podjetja za pridobivanje in predelavo nafte blizu 13.000 delavcev ; od tega števila jih dela največ v SR Hrvatski (8500), potem na območju AP Vojvodine (2600), v Rili (1000) ter v SR Sloveniji (700). V letih pred vojno so načrpali v naši državi nekaj več kot 1000 ton surove nafte (1122 ton). Precej po vojni, ko so tudi vsa naravna bogastva kot splošno ljudsko premoženje prešla pod upravo države, je pričela proizvodnja nafte naglo naraščati (1946. leta 28.836 ton, 1952. leta 152.000 ton). V desetletju 1952—62 se je pri nas proizvodnja nafte več kot podeseterila (1962. leta 1,53 milij. ton), v letih 1962—66 pa celo ]>odvojila (2,2 milij. ton). Toda potrebe po nafti'oziroma naftnih derivatih so mnogo večje, kot znaša domača proizvodnja. Zato je bila Jugoslavija vedno med pomembnimi uvozniki nafte (1966. leta 2.2 milij. ton, in sicer največ iz ZSSR 0,76 milij. ton. iz Iraka 0,75 milij. ton itd.). Saj sc je v zadnjih letih pri nas izredno močno povečala potrošnja bcncina in plinskega olja, kar je ob upoštevanju izredno nagle motorizarijr ]>o|>olnoma razumljivo. (Samo od leta 1965 do 1966 sc je število osebnih avtomobilov povečalo za 35°/o, tovornjakov za 20o/o. število motociklov za 6o/o).. \ minulem letu so naše rafinerije predelal: 4.13 milij. ton surove nafte. Iz te količine so pridobili 787.864 ton bencina, 94.000 ton petroleja, 1,14 milij. ton plinskega olja in 1.76 inilij. ton olja za kurjavo. Proizvodnja mazuta (kurilnega olja) se je povečala od leta 1964 do lani za 1.08 milij. ton, to Je za 159o/o. Prav v tej skokoviti proizvodnji mazuta pa moramo tudi iskati enega izmed poglavitnih povzročiteljev krize v našem premogovništvu. (Vir: Statistički godišnjak SFRJ 1967, Beograd 1967. ■INDEKS. Mesečni pregled privredne statistike SFRJ. Beograd 1967.) RAZVOJNE TEŽNJE V RASTI PREBIVALSTVA LR ALBANIJE O malokateri naši sosedi nam je poznanega tako malo kot ravno o Albaniji. Saj je skoraj celo desetletje bolj ali manj odtrgana od celotnega evropskega gospodarskega, kulturnega in političnega dogajanja. Prav zato s toliko večjim zanimanjem vzamemo v roke sleherno delo, ki prikazuje in osvetljuje stvarnost današnje LR Albanije. V pričujočem zapisku želim bralce GO seznaniti z nekaterimi razvojnimi težnjami v rasti števila prebivalstva LR Albanije. Podrobnejši razvoj prebivalstva All»anije moremo očr-tati šele od leta 1923 naprej. Takrat so namreč v Albaniji ob popisu prebivalstva našteli blizu 804.000 ljudi, to je 28 oseb na km2. Pri zadnjem popisu prebivalstva (2. X. 1960) pa so dognali, da ima že 1.626.000 prebivalcev. Potemtakem se je v nepo]>olnih štirih desetletjih prebivalstvo Albanije več kot podvojilo (prirastek 102o/o), in tudi gostota obljudenosti se je ob zadnjem popisu dvignila na 56 ljudi na km2. V vsem tem 37-letnem razdobju spremljamo več stopenj v intenzivnosti naraščanja prebivalstva. V prvem obdobju, ki zajema leta med 1923 in 1945, je prebivalstvo Albanije naraščalo s povprečno letno stopnjo 1.5o/o. Toda že v vseh naslednjih |>etletnih obdobjih je bila rast prebivalstva izve dn o bliskovita: v letih 1945—oft se je povečalo število prebivalstva Allumijc za 8.60/0 (l,7o'o letno;, v obdobju 1950—55 že za 14.2o,o (2,7o/o letno) ter v letih 1955—60 kar za 16,9«% (3,2o/o letno). V zroke tako naglega naraščanja prebivalstva odkrivamo v visokem naravnem prirastku (1945—50 19.8o/o0, 1950—55 25.3oo„. 1955—60 30.0o/oo). Ob vsem tem zanimivem pregledovanju podatkov ugotavljamo, da se je v zadnjih petnajstih letih ob upadajoči umrljivosti povečala rodnost (35.2o/q^. 39.8«o,,.. 41 o'o0). Torej v samem naravnem prirastku tiči poglavitni in skorajda tudi edini) vzrok naglega povečevanja obljudenosti LR Albanije. \ primerjavi s sosednjimi državami spoznamo, da je v desetletju 1950—60 imela Albanija s prirastkom 14 ljudi na km2 največji populacijski razmah (Jugoslavija 9, Turčija 3. Grčija in Italija po 6 in Bolgarija 5 oseb na km2). Korenite spremembe je doživela tudi prostorska razporeditev prebivalstva med podeželskimi in mestnimi na«elji. Leta 1923 je bilo v Albaniji samo 16o/0 mestnega prebivalstva. leta i960 pa že 31 o/o- Ali drugače zapisano: od 128 tisoč ljudi v 23 mestih v letu 1923 se je njih števil.« dvignilo na 41, v njih je živelo 503.456 oseb, kar pomeni povečanje za 294o/0. Medtem ko se je število mestnega prebivalstva v vsem tem času povečalo kar štirikratno, pa opažamo pri kmetijskem prebivalstva na podeželju relativno nazadovanje (porast le za 660/0). Ako pregledujemo rast v mestih živečega prebivalstva po teritorialno-političnih enotah (okrajih, ki jih je v Albaniji 27), opazimo, da je bila le-ta najmočnejša, v tistih predelih, ki so imela zelo nizek delež mestnega prebivalstva (na primer okraji Skrapov, Sarande, Mati idr.)._ Med ostalimi demografskimi oznakami naj opozorim samo še na nekatere: Albanijo uvrščajo v tisto skupino evropskih držav, kjer prevladuje moško prebivalstvo (na primer 1945 50,3o/0, 1950. 51,4o/0, 1955 51,3% in 1960 51,4o/o moških). V desetletju 1950—60 opažamo tudi v številčnem obsegu albanskih družin nekatere spremmebe: zmanjšuje se delež družin oziroma gospodinjstev z nizkim številom članov, medtem ko sc delež družin s šestimi in celo več člani povečuje. Leta. 1955. je štela povprečna albanska družina 5,6 oseb, leta 1960 pa že 5,8 ljudi. Podrobnejša razčlenitev nas opozarja, da so se v navedenem obdobju predvsem povečale tiste družine, katerih člani so zaposleni v industriji (od. 4,8, na 5,0 oseb) in trgovini (od 4.5 na 5 oseb); stagnacijo zaznamujejo družine obrtnikov (povprečno, 5 članov), medtem pa se je zmanjšalo število družinskih članov pri kmetijskih (od 6,2 11a 6 oseb) in uslužbenskib (od 4,4 na 4 osebe) gospodinjstvih. Ob tem velja poudariti, da so se družine kmetijskih (6,6 11a 6) in obrtniških delavcev (5,4 na 5), zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva, močneje zmanjšale kot pri zasebnih obrtnikih (povečanje od 4,8 na 5) in kmetih (od 6,2 na 6). • V vseh teh prikazanih demografskih pojavih so zajete številne družbeno-ekonomske težnje, ki so odsev politične in socialne strukture in današnjega globalnega političnega razvoja LR Albanije sploh. (Vir: J. Dibra et P. Vako: LA POPULATION DE L'ALBANIE, d'après les recensements de 1955 à 1960. POPULATION 1965, numéro 2, Paris.) M1LV.N N*rÇK/ T> - EMC E M A J L I R M C M METALNA INDUSTRIJA O R O D J A R N A m i mm CEHE N A J N O Y,E J š I P R O I Z V O D SORNA PEC na olje EMO-5, kapacitete 5000 kcal/h je sodobne oblike, emajHrana v prijetnih barvah. Sohna pet na olje EMO-5 je ekonomična. Poraba olja je od 0,24 do 0,63 kg, h in prijetno ogreje prostor do 90 m3. Dobite jo lahko .v vseh specialnih trgovinah! Pri uporabi peči skrbno prečitajte navodila in preglejte tesnost oljnih ventilov. IZDELUJE TEHNO-1MPEX LJUBLJANA - BETHOVNOVA 12 Telefon 23-915 opravlja vse zunanje trgovinske posle za svojih 152 članov 3 l A .■■ 2 TRGOVSKO PODJETJE „KOVINOTEHNA" MARIRORSKA CESTA 17 O D P R T O od 8. do 19. ure -Celje prodajalna na malo nudi ugoden nakup vsem potrošnikom in obrtnikom GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE „GRADIŠ" LJUBLJANA - Korytkova ulica 2 — izvaja vsa gradbena dela industrijskih objektov, objektov družbenega standarda in gradi stanovanja za trg, — izdeluje gradbene elemente, razne vrste betonskih izdelkov in montažo gradbenih konstrukcij, __* — izvaja ključavničarska, kleparska in krovska dela, — projektira vse vrste visokih, nizkih, vodnih, luških in stanovanjskih objektov'. Kemična tovarna PODNART PRVA SPECIALIZIRANA TOVARNA V DRŽAVI za proizvodnjo kemikalij za galvanotehniko in fosfatiranje Za vse namene in zahteve sodobne površinske zaščite kovin, za enostavne naprave in avtomate Široka izbira preparatov za: . RAZMASCEVANJE . RAKRENJE • NIKLJANJE . KROMIRANJE . CINKANJE . KADMIRANJE .SRERRENJE .ZLATENJE . FOSFATIRANJE . BARVANJE KOVIN itd. TEKSTILNA TOVARNA IUTEKS ŽALEC proizvaja JUTINE TKANINE IN VREČE š Izdelave in cena solidna Za naročila se priporoča delovna skupnost ! SIP t* 99 STROJNO INDUSTRIJSKO PODJETJE t ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI — PREJ „AGROSERVIS" proizvaja: obiralnc stroj«- za hmelj „JUGO BRUFF", zračne ogrevalce „PEKALO", Q = 550.000 kcal.1i. tovorna dvigala od 150 do 1000 kg nosilnosti. traktorske vitle za gospodarstvo, vlečne sile 1500 kg, traktorske zaščitne kabine za gozdarstvo, nosilne jarme za hlodovino, obračalne zgrabljalnike za seno „SONCE" S —3, S —4, S —5, S —6, Mini Dumperji 800 nizke gozdarske polprikolice — 4 tonske, vse vrste vlačilnic in rezkalnih orodij — stane ter vse vrste odpreskov na 160 in 100 tonski stiskalnici. Poleg navedenega vrši vsa remontna servisna popravila motornih vozil in kmetijske mehanizacije. RUDNIK LIGNITA V E L E N 1 E proizvaja „LIGNIT" v naslednjih* vrstah • K O S O V E C • • KOCKO V EC • • OREHOVEC • • 1 Z D R O B • za industrijsko in za široko potrošnjo! tovarna nogavic „ t* I ■)>/' - i 1 jt^ POLZELA S SVOJO 4 1 - LETNO PROIZVODNO TRADICIJO P R O IZ V A J A VSE VRSTE MOŠKIH, ŽENSKIH"" TN OTROŠKIH NOGAVIC ' ' Zaščitni z n a k lastovka je jamstvo kvalitete! ___ )) HMEZAD" OBRAT KMETIJSKEGA KOMBINATA ZA IZVOZ HMELJA ŽALEC E D I N I r Z V O Z NI K SLOVENSKEGA ŠTAJERSKEGA HMELJA , HMEZAD f " Telefon: 71-021, 71-020 Rrzojav: Ihnezad Zalee ■ Teleprinter 33514 „Alpos" TOVARNA ALUMINIJASTE OPREME ŠENTJUR PRI CELJU Železniška postaja: ..ŠKNTJUK" Pošta: SKNTJUR Piti CKL.JL Telefon: 19 h. c. Hrzojav: ALPOS SKNT.lt K 1 t «ficy»}«?£ Sodobna aluminijasta oprema za gostinstvo, trgovine, klube, šole, bolnioe, letovišča in gospodinjstva Aluminijasta okna, vrata, izložbe, tankostenske šivne cevi — Varilni praški. • * i • ,,VI-GAi: za aluminij, baker in litine - Kranj, Električni brivnik Braun-Iskra .JE DARILO. KI SI GA VSAK M05ICI NAJBOLJ ZELI Sistem sixtant se avtomatsko prilagaja vsaki obliki obraza Zc sama oblika sixtanta olajšuje temeljito britje težko u/o do 8'>/o Za vezane vloge stalna nagradna žrebanja in višje obresti! Za cenjena naročila se priporoča delovni kolektiv podjetja! Vloge sprejemajo tudi vse poštena področju KREDITNE BANKE CELJE CEIOFANSZI PROZORNI LEPI INI TRAK. TOVARNA AERO CELJE Elektrarna Trbovlje - ^rhovli z oèratom „tovarna zida&ov" ( nu d i ELEKTRIČNO ENERGIJO IN ZIDAKE IZ ELEKTROFJLTERSKEGA PEPELA kvaliteta je prvovrstna, cene b r e z k o n k n rené 11 e ! v . 1 r -v J " - Rudo rjaveg premoga TR HR Trbovlje PROIZVAJA NASLEDNJE VRSTE PREMOGA • K 0 S 0 V E C « • KOCKOVEC O OREIIOVEC O • G R A H 0 V E C o © Z D R 0 B o o PRAH • ZA INDUSTRIJO IN ZA ŠIROKO POTROŠNJO! I - JETNIK • X .•1 K. t i- < i /j .'•»gi i * ' ■ ■. "v ! - ■ v. ■ ■: . j? «5E 1 ■ > ; * *: s- • • '-j, - t ■ - •• -