ZELEZAR
Leto XVII.	1977
Marec	Št. 3
uimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiim'
j Naš prvi traktor j
nillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIMirilllllllllllllllllllllii
25. februarja je nastopil slavnostni trenutek, ko smo v tovarni traktorjev izdelali prvih pet traktorjev model ŠTORE 402, ki se bo prodajal na zahodnoevropskem tržišču pod nazivom FIAT 420.
Iz te serije so bili štirje traktorji že odpremljeni v Italijo, kjer bodo razstavljeni na sejmu kmetijske mehanizacije v Veroni.
Po sklepu delavskega sveta delovne organizacije Železarne Štore z dne 9. 3. 197? smo en traktor iz serije prvih petih zadržali v Štorah, ki bo dokaz kasnejšim generacijam kako smo v Štorah uspeli osvojiti dokaj zahtevno stopnjo finalizacije proizvodnje traktorjev.
Nova vloga združenega dela v zunanjetrgovinski menjavi
Z zakonom o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino, zakonom o prometu blaga in storitev s tujino ter zakonom o gospodarskih dejavnostih v tujini, sprejetimi i. marca letos, vnašamo pomembne spremembe na področju sistema ekonomskih odnosov s tujino. Gre za konkretizacijo določil ustave in uresničevanja zako la o združenem delu na področju deviznega sistema in organizacije blagovnega prometa s tujino.
Ne šinemo mimo dejstva, da so že v prvih traktorjih vgrajeni prav- vsi deli, ki sp bili predvideni s projektom za osvojitev v Štorah. To so predvsem zahtevni ulitki, za kar. gre posebna zasluga naši livarni, da je uspela v tako kratkem času to livarsko tehnično osvojiti. Prav tako je tudi velika zasluga obrata obdelave v tovarni traktorjev, kjer so te ulitke dimenzijsko izredno zahtevne kvalitetno obdelali. Tudi jekleni varjeni in obdelani deli so bili v celoti izdelani v tovarni-traktorjev.
Razumljivo, da sta tudi obe lakirnici (lakirnica karoserijskih delov in lakirnica telesa traktor ja) kakor tudi kompletna montaža s preizkušanjem, odigrale že na samem začetku svojo vlogo in tako prispevale kvalitetnemu finalnemu proizvodu — traktorju.
Dokaz in odraz dobre kvalitete je tudi v tem, da smo že prvo proizvodnjo prodali na italijansko ■ tržišče. Do 15. 3. 197? smo od-premili še'dodatnih 12 traktorjev. Po programu bi v mesecu marcu morali izdelati okrog 100 traktor jev, -kar pomeni, da smo prebili led in tako pričeli resneje s poskusno proizvodnjo. Slavko PLEVNIK
Namen in pomen novih zakonov je dolgoročen, vsebinsko pa ga opredeljujejo enake pobude kot sprejetje zakona o združenem delu. Nedvomno gre predvsem za preobrazbo znotraj združenega dela. Temeljne ih druge organizacije združenega dela, njihove skupnosti in druge oblike Združevanj vse do nivoja republik, prevzemajo odgovornost za plačilno in devizno bilanco ter za naš položaj v mednarodnih ekonomskih odnosih.
Vpletanje federacije s številnimi administriativnimi ukrepi, pretežno restrikcijskega značaja, je bila temeljna značilnost dosedanjega deviznega sistema.
V povojnem obdobju razreševanja tega problema je devizni režim prešel več faz preobrazbe. Sprva smo imeli obvezen .odkup deviz, ko je država prisilno odkupovala devize podjetij, pridobljene z izvozom, jih vlagala v centralni devizni sklad in jih nato po raznih ključih, kriterijih, mehanizmih zopet razdeljevala gospodarstvu. Po letu 1961 zlasti pa z deviznim sistemom iz leta 1966 je bil uVeljavljen tako imenovani liberalen devizni režim, ki je bil grajen na načelih, da devize pripadajo tistemu, ki jih ustvarja. Zavedajoč se, da pa vsi skupaj ustvarjamo premalo deviz, da bi uskladili možnosti in potrebe, so bile uvedene razne omejitve, re-gulative (npr.: uvedba deviznih kvot). Čeprav je bil takratni zakon o deviznem poslovanju v letu 1975 usklajen z ustavnimi amandmaji, pa je še vedno izhajal iz družbeno-ekonomskih temeljev in odnosov, kakršni so veljali v letu sprejetja gospodarske reforme, tj. leta 1965. Takratna temeljna naloga deviznega sistema je bila vključitev našega gospodarstva v mednarodno delitev ter tako pod vplivom svetovnega trga in konkurenčnosti ustvarili pogoje za konvertibilnost dinarja. Uspehi v desetletnem . obdobju takšnega devizhega sistema, ki so bili doseženi, pa so bili delno razvrednoteni z vrsto slabosti, ki so bile povzročene zaradi neustreznega prilagajanja intenzivnim spremembam družbeno-ekonomskih odnosov tako doma kot v svetovnem'gospodarstvu. Naj več ja sla-
bost je bila nepovezanost direktnega interesa delovnih organizacij za gibanje oz. stanje plačilne in devizne bilance. Tako je bila skrb za likvidnost mednarodnih plačil in obveznosti prepuščena Narodni banki, kar je pomenilo uravnovešenje bilance s pomočjo najemanja. Poleg tega so najemali kredite predvserrt za potrebe reprodukcije, manj pa za razvojne potrebe. Povezanost našega s svetovnim gospodarstvom pa pomeni, da tudi ne moremo zaobiti sprememb v mednarodnih ekonomskih odnosih, katerih najvidnejše pojavne oblike so kriza mednarodnega monetarnega sklada in njegov zlom leta 1971, vse moč--nejša gospodarska moč tretjega sveta ih s tem nova ekonomska razvrstitev idr.
NA POT NOVEMU DEVIZNEMU REŽIMU
Iz poznavanja dosedanjih slabosti in upoštevanja novega koncepta konvertibilnosti dinarja (dinar bo vsaj delno konvertibilen takrat, ko bo plačilna bilanca v mejah realnih možnosti družbe in ko ne bo kritičnega pomanjkanja deviz) izhaja novi devizni sistem iž ustavne opredelitve, da so odnosi na področju deviznega sistema sestavni del odnosov v družbeni reprodukciji, ki temeljijo na samoupravljanju delavcev v združenem delu z družbenimi sredstvu,Dohodek, dosežen v teh od-nosih, je neodtujljiv del dohodka . temeljnih organizacij združenega delà. ‘
DEVIZE PRIPADAJO ZDRUŽENEMU DELU
Temeljna organizacija je torej osrčje novega deviznega sistema, saj je nosilec pravic in obveznosti, kot tudi nosilec vseh oblik združevanja ■ deviznih sredstev. Ustvarjene devize so rezultat dela TOZD in skupnega družbenega dela “ter pripadajo TOZD, ki so posredno ali neposredno sodelovale pri njihovem ustvarjanju. Temeljni mehanizem pretoka, oz. udeležbe y t. im. deviznem dohodku je samoupravni sporazum o združevanju’ dela in sredstev ih to v vsèh oblikah. združevanja.
(Nadaljevanje na 4. strani)
URESNIČITI ZAKON
SKUPNI PROGRAM ZA URESNIČEVANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU V OBČINI CELJE
UVOD
Skupščina SFRJ je po široki javni razpravi, ki je bila zasnovana tako, da se o osnutku izrečejo vsi delovni ljudje in občani, sprejela dne 26. 11. 1976 zakon o združenem delu.
S sprejemom tega zakona je bil storjen velik korak v razvoju in poglabljanju samoupravnih socialističnih odnosov in pri konkretizaciji ustavnih načel. Skupaj z ustavo predstavlja zakon celovito in dolgoročno opredelitev za izgradnjo takšne družbe, v kateri vsak delavec resnično uveljavlja svojo funkcijo nosilca odločitev.
Izhajajoč iz takih osnov, moramo imeti nenehno pred očmi. idejno-potitično osnovo zakona, ker predstavlja le-ta družbeni in idejni temelj, na katerem bodo delavci in občani v svojih konkretnih sredinah iskali in uveljavljali takšne rešitve, ki njihovim prilikam najbolj odgovarjajo. Na takšnih osnovah bomo v Celju vzporedno z uveljavljanjem zakona v vsaki posamezni organizaciji združenega dela ali skupnosti uveljavili tudi spreminjanje celovitih družbeno-ekonomskih in družbeno-političnih odnosov v občini kot celoti. S tem bomo realizirali tudi prizadevanja občinske skupščine, izvršnega sveta in družbeno-političnih organizacij za celovito preobrazbo Celja ter izvajali naloge, ki 'izhajajo iz skupnega programa družbeno-političnih organizacij in občinske skupščine..
Da bi vse naloge tudi hitro in kvalitetno izvajati, je potrebno izhajati iz interesov in potreb delavcev, kar bomo dosegli z razvijanjem in poglabljanjem delegatskih odnosov v vseh sredinah in na vseh nivojih.
Zagotovitev takšne vsebine in načina uveljavljanja zakona pa zahteva, da se v prizadevanja za realizacijo zakona tvorno vključijo vsi delovni ljudje in občani preko samoupravnih delovnih skupin, zborov delavcev, samoupravnih organov, družbeno-političnih organizacij na vseh ravneh od TOZD, KS, SIS, občinske skupščine in družbeno-političnih organizacij v okviru občine. V nobeni organizaciji in skupnosti ne more in ne sme biti posameznikov ati skupin delavcev, ki se ne bi vključiti v uveljavljanje zakona. Gre za osrednjo politično in samoupravno akcijo, v kateri mora vsak delavec — posameznik, skupina, strokovna služba itd., najti svoje mesto in dati konkreten doprinos k zagotavljanju takšnega političnega vzdušja, v katerem ni mesta za tiste posameznike, ki bi se na račun drugih obveznosti izmikali nalogam v zvezi z uveljavljanjem zakona.
Vse oblike sestajanja in delovanja v TOZD, KS, SIS in drugod, je potrebno izkoristiti za seznanjanje delavcev z vsebino in nalogami, ki izhajajo iz zakona.
Takšna orientacija je edini realen pristop in edina zagotavlja, da bodo določbe zakona resnično, vsebinsko obravnavane in uveljavljene v samoupravnih splošnih aktih.
Nedvomno je jasno, da so osnovni nosilci celotne aktivnosti družbeno-politične j organizacije, zlasti pa političnih priprav in sprotnega preverjanja aktivnosti, v vse akcije pa se morajo v okviru svojih pristojnosti in dogovorjene notranje delitve dela vključiti tudi vsi ostali subjekti.
Predvsem pa je pomembno, da v vseh fazah uveljavljanja zakona v občini Celje usmerimo svojo pozornost predvsem na temeljna vsebinska vprašanja, kajti le takšna orientacija omogoča uveljavljanje novih samoupravnih rešitev za temeljne probleme, s katerimi se danes srečujemo v združenem delu in družbeno-politični skupnosti kot celoti. Tak vsebinski pristop pa je mogoč le z dosledno in konkretno analizo samoupravnih in družbeno-ekonomskih razmer v občini in vsaki posamezni TOZD, ob doslednem upoštevanju temeljnih orientacij, začrtanih v družbenem planu, občine in družbenih planih samoupravnih organizacij in skupnosti ter v kvalitetni realizaciji osnovnih strateških področij v občini Celje, dogovorjenih v skupnem programu družbeno-političnih organizacij in občinske skupščine.
Ocenjujemo, da • so osnovna področja, katerim bi morati v razpravah dajati izjemen vsebinski poudarek, naslednja:
—	družbeno-ekonomski odnosi delavcev v združenem delu (odnosi pri pridobivanju in razporejanju dohodka),
—	svobodna menjava dela,
—	področje samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja,
—	planiranje,
—	povezovanje TOZD in KS,
—	povezovanje in razvoj kmetijske dej avnosti,
—	stabilizacijske aktivnosti,
—	nagrajevanje po delu in
—	oblikovanje informativnih sistemov.
Ob vseh teh aktivnosti pa moramo dosledno vztrajati na razvijanju politične zavesti delavcev in občanov, da bo realizacija določb zakona pomenila vsebinsko preobrazbo, ne pa zgolj formalno izpolnitev zahtev in nalog, ki izhajajo iz zakona.
Razvijati je potrebno takšne obtike in metode delovanja, da bo delegatski sistem pomenil tudi dejansko aktivnost delavcev in občanov in jim na ta način omogočil resnično odločanje o pogojih in rezultatih njihovega dela na vseh ravneh združevanja dela in sredstev.
Ob zaključku javne razprave smo sprejeti v sindikatih, SZDL, ZKS in občinski skupščini sklepe, kako bomo nadaljevati z akcijo za čim kvalitetnejšo in čim hitrejšo uveljavljanje zakona. Ta program pomeni realizacijo teh sklepov s tem, da konkretneje začrtuje program aktivnosti vseh činiteljev na vseh ravneh v občini in jim nalaga tudi konkretne naloge.
Prav zaradi tega je program usklajen med družbeno-potitični-mi organizacijami na ravni občine in občinsko skupščino in pomeni osnovo za programiranje, uresničevanje nalog v TOZD, v KS in SIS.
AKTIVNOST V TOZD IN DRUGIH ORGANIZACIJAH IN SKUPNOSTIH
V vsaki- OZD in KS, kjer tega ob razpravi o osnutku zakona ali kasneje niso storiti, je potrebno izdelati analizo' samoupravnih razmer.
Analiza je predpogoj za kvaliteten pristop k uveljavljanju zakona. V njej je potrebno konkretno analizirati dosedanjo prakso, pri tem je upoštevati načelo selektivnosti in posebno pozornost posvetiti tistim področjem, ki so v dosedanji praksi predstavljala posebne probleme in ovirale razvoj kvalitetnih družbeno-ekonomskih in samoupravnih Odnosov tako v OZD kot v KS. Pri tem je zlasti potrebno analizirati, ati dosedanja organiziranost zagotavlja delavcem, da neposredno odločajo o pogojih, in rezultatih svojega dela ter ati način odločanja zagotavlja, da so obveščeni pravočasno in točno o vseh zadevah, pomembnih za življenje in delo.
Tako analizo je potrebno izdelati tako za TOZD, DO, SOZD, KS kot za vse druge obtike združevanja dela in sredstev.
Analizo morajo izdelati tudi samoupravne interesne' skupnosti, da bi se lahko organizirale tako, da bi tudi v njih delavci in občani bolj kot doslej aktivno odločati o sredstvih in drugih zadevah, ki jih zanimajo kot porabnike. ..
Analizo naj izdelajo družbenopolitične organizacije in samoupravni organi ter jo predložijo v razpravo in sprejem vsem delavcem.
Formiranje odbora za uveljavljanje zakona.
Povsod tam, kjer še. niso izvršili Sklepov ObSS m formirati odbora za uveljavljanje zakona, morajo to storiti v najkrajšem času. Odbor sestavljajo predstavniki družbeno-političnih organizacij, samoupravnih organov, strokovni delavci za posamezna področja ter poslovodni delavci. Odbor mora imeti vsaka TOZD, DO, SOZD in druga organizacija in skupnost. Odbor imenuje delavski svet oziroma drug organ upravljanja.
Za izvajanje posameznih nalog pó področjih se formirajo tudi posebne komisije (za dohodkovne odnose, samoupravne akte ipd.).
Izdelava akcijskega programa uveljavljanja zakona.
Odbori in komisije morajo izdelati program uveljavljanja Z natančno opredelitvijo rokov in odgovornosti na tistem nivoju, za katerega so ustanovljeni.
Programi morajo zajemati naslednja osnovna področja:
—	načrt seznanjanja — obveščanja delavcev po problematiki, ki zadeva
a)	dohodkovne odnose,
b)	samoupravno organiziranje,
c)	uresničevanje samoupravljanja,
d)	medsebojna razmerja;
—	samoupravna organiziranost
—	priprava samoupravnih splošnih aktov z opredelitvijo rokov.
Pri izdelavi programa je potrebno upoštevati vsa že dogovor-
jena izhodišča (sklepi družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine itd.).
Obveščanje o poteku aktivnosti.
Za čimboljše seznanjanje z vsebino zakona in nalogami ter za kvalitetno spremljanje izvajanja naloga se razen vseh oblik neposrednega seznanjanja (zbori de-lavcev„sestanki ipd.), angažira tudi interna glasila in druge obtike pismenih informacij.
TEMELJNE DOLOČBE ZAKONA, KI JIH JE POTREBNO VSEBINSKO, KVALITETNO VGRADITI V SAMOUPRAVNE AKTE
Dohodkovni odnosi.
Samoupravno organiziranje delavcev.
Uresničevanje samoupravljanja.
Medsebojna razmerja.
Kot. pomoč in orientacijo, kaj je na posameznih področjih najbolj; pomembnega, izdelajo strokovna .društva posebna izhodišča, oziroma; ©ponjnifc.; k
Izhodišča (teze) morajo biti izdelane in dostavljene ObSS Celje do 15. 3. 1977.
Komisija ža pregled | samoupravnih splošnih aktov izdela seznam vseh potrebnih g samoupravnih splošnih aktov — seznam bo sestavljen tako, da bo služil kot pripomoček OZD in bo hkrati opredeljeval roke, do katerih je- potrebno izdelati posamezen akt. |
Rok: 15. 3. 1977.
KOORDINACIJSKI ODBOR ZA URESNIČEVANJE USTAVE PRI OK SZDL
je koordinator vseh aktivnosti in nosilec spremljanja uveljavljanja zakona v , občini. :
Znotraj KO se formira posebna operativna skupina v sestavi:
—	Zalezina Venčeslav — predsednik ObSS Celje,
—	Horvat Drago — predsednik komisije za samoupravljanje pri ObSS Celje, j
—	Pepcrko Rudi — družbeni pravobranilec samoupravljanja,
—	Rosina Boris — predsednik komisije za samoupravi j anj e,
—	Mravlje Ivan — sekretar izvršnega sveta,
—	Krivec Bernard — predsednik društva ekonomistov,
—	Jurko Stane — predsednik društva pravnikov v gospodarstvu, ,
—	Lužar Milan — predsednik-društva finančnih in računovodskih delavcev,
—	Kapun Janez — predsednik društva kadrovskih delavcev;
—	Gradišnik Frido —■ predsednik Kluba samoupravljalcev,
—	Vovk Jure — sekretar Kluba samoupravi j alcev.
Naloga te skupine je, da spremlja vse nastale probleme in operativno vodi ter daje pojasnila v zvezi z nerešenimi problemi.
Organizirajo se skupni sestanki KO za uresničevanje ustave in operativne skupine z DPO in samoupravnimi organi posameznih OZD in SIS zaradi spremljanja uresničevanja programa.
TEKMOVALNI PROGRAM
Po sklepu konference OOS Železarne Štore z dne 12. 2. 1977 in sklepom 4. seje delavskega sveta delovne organizacije z dne 16. 2. 1977 objavljamo propozicije tekmovalnega programa, ki se naj odvija v letu ¿977. Ocenjevanje je mesečno, najboljši enoti se podeljuje mesečno prehodni pokal, ob koncu leta 1977 se nagradi pet najboljših delovnih enot in najboljša TOZD z denarno nagrado 5,000 din.
I.	A EKONOMSKI DEL
Za dosego, cimbaljših poslovnih rezultatov predlagamo ocenjevanje po naslednjih kriterijih. Izhodiščna osnova , je planska postavka iz gospodarskega načrta za leto. 1977. Ob doseganju .100% rezultata je štartna Osnova za pozitivno ocenjevan je in pridobivanje točk. Vsaka indeksna točka nad 100 % daje osnovo za dve pozitivni točki, izpod 100 %:- sta minus dve točki.- Seštevek pozitivnih in negativnih točk da skupni rezultat-ekonomskega dela.
1.	Ustvarjena; skupna proizvodnja v mesecu (v tonah) v primerjavi z operativnim planom in dvanajstino letnega plana po obratih.
2.	Ustvarjena gotova proizvodnja v mesecu (v tonah) v primerjavi z operativnim planom., in dvanajstino letnega plana po obratih.
3.	Doseženi izpleni v mesecu v primerjavi s planiranimi izplehr ; po obratih. _
4.	Doseženi: izmečki;na gotovo
proizvodnjo' V mesecu,-- izmečki v. tonah, ih odstotkih, v primerjavi s plansko-dopustnira normativom po obratih.	•'
5.	Vrednost' izmečkov, dosežena v mesecu, v primerjavi s planško dopustno vrednostjo po- obratih
|in]TOZD.
6.	Količina .odpadkov .r tonah in. njihov, odstotek od,vložka, do-sežeBOc v • mesecu*. v .primeTj avi-S ( planskim ¿normativom. pb o-braiihl " S' ;
7.	OpraVljeme/stprrtve .(vvkplU
činskih, pokazateljih) v f mesecu, v primer ja vi-z operativnim planom ih 'dvanajstino letnega pla-. na p.o. obratih, .ni. § -	%	. -'
8.	Zaposleni v mesecu' in por--prečno število zaposlenih v. primer javi - z*-letnim planom .po-, a-bratih in TOZD.
9.	Fluktnacija v mesecu po vzroku izštopa' iz delovne organizacije zaradi Slabih medsebojnih odnosov (-Za Vsak primer —■T toč- r
kaj.'	¡J ' - -- ■ _	3 p
10.	Opravi j ene nad tire -v pri-
mferjavi" z ' dvanajstino letnega plana po obratih.	■
Ib Dosežena- eksterna realizacija v .mesecu v primerjavi z operativnim -.planom ih -dvanajv stmoTetnega plana po obratih.
12 Doseženo: vrednost .uvoza in odstotek pokritja‘uv-oza z izvo-zom v ^mesecu v Vpiimer javi z operativnim., planom po obratih.
13.	MagVisma .proizvodnja v io-: nah/število delavcev.
14.	Eksterna 'realizacija V' 1 000 din/število zaposlenih.
15.	Skupni stroški ~ na niv o ju obrata v primerjavi z dvanajstino letnegakplana. . s %
I.	B za.TOZD ocenjujemo irU mesečno pcr nhslednjihtk riten j ih:
—	blagovna proizvodnja
—	eksterna realizacija —• CP
—	dohodek
—	čisti dohodek bruto akumulacija poslovna sredstva povprečno število zaposlenih
—	povprečni osebni dohodek na 182 ur dela
—	odstotek izplačanih osebnih' dohodkov, glede na normalne,
—	delež dohodka v CP
delež bruto akumulacije v CP |	.	'
—	delež čistega dohodka v CP
Podatke za ekonomske . krite-.
rije dajejo EOS, finančni sektor,, kadrovski sektor..
II.	INVENTIVNA DEJAVNOST
V cilju pospeševanja inventivne dejavnosti v letu 1977 kot tudi uveljavljanja koristnih inovacijskih predlogov predlagamo naslednje kriterije, ki pridobivajo™ .samo pozitivne i točke; g
1.	Število inovacijskih predlogov na 100 zaposlenih. Vsak dosojeni? odstotek predstavlja eno točko. |
2.	Dosežena .gospodarska korist na. 100 .zaposlenih. Za vsakih
10.000	din pripada ena -točka. •
3.	Število - inovatorjev na 100 zaposlenih; Za vsakega-.inovator-, ja, ki ima sprejeto inovacijo-,.prir. pada ena tačka. «.
4.	Odnos vodstvenih • delavcev do inventivne dejavnosti. Ocenjuje - se ||kriterijem:->-slab nič točk, dober ena točka, zelo dober dve točki, r..'
5.	Število vključenih ihovatoi-jev v DIATI V: Železarni Štore. Zal vsakih pet viljučenib*-inovator jev pripada, ena točka. ■
Podatke ?ža ocenjevanje -daje mesečno analitik ‘ za inovacije.
IV. UREDITEV DELOVNEGA OKOLJA,
DELOVNA DISCIPLINA, VARSTVO PRI DELU
•1. Po predložitvi pismenega mesečnega poročila -enote o uvedbi' in ureditvi izboljšanega delovnega -okolja se .-ocenjuje: zelo dobro + 10 točk za( trajno vrednoto ureditve; dobro -i- 5 točk za trajno vrednoto ureditve. Po poročilih- in pregledu 'komisije- za' dobre- gospodarjenje- v TOZD in odbora na ravni delovne organizacije.
2.	Delovna disciplina, merjena na -število obravnavanih disciplinskih prestopkov,- Ocena : za vsak izrečen ukrep; opomin —
1 točka-, za jaVn-i. opomin-2~
točki,-za zadnji opomin -- 3 toč- • ke. .
Za vsak -mesec -brez- disciplinskih-ukrepov- 5 -pozitivnih' točk.-Poročilo poda pravna služba.
3.	Za- vsake prijavo -zamujanja na delo, predčasnega odhoda iz dela ali nedovoljenega odhoda med’-' delom, prijavljenega- po varnostni oz. čuvajski službi —
1 točka. Poročilo poda-varnostna čuvajska - služba.. ¡
4.	Za vsako nezgodo v mesecu se. ocenjuje . negativno število točk po kriteriju: lažja, nezgoda
1	negativna točka, težja nezgoda
2	negativni točki, nezgoda s smrtnim -izidom 10 negativnih točk. Obrat. — enota, brez nezgode 5 pozitivnih točk. Mesečno poročilo .poda služba za, varstvo pri delti. ,
M REKREATIVNA DEJAVNOST
Iv- Udeležba na razpisanih med-obratnih tekmovanjih — za vsako panogo 1 točka.
2.	Udeležba na TRIM akcijah —■ za^ vsakih pet udeležencev 1 ■pozitivna -točka;
Ocenjevanje na podlagi dostavljenih- porpčiLizvrši komisija za- gospodarjenje pri Svete- sindi-* kata in -odbor za dobro gospodarjenje na ravni delovne- organizacije. Proglasitev- najboljše enote izvede-svet -sindikata; Propbzieije tekmovanja je sprejel svet sindikata na svoji-2. redni seji -dne
9.	3. 1977." ”
Svet konference
osnovne organizacije sindikata
- Železarne Štore:
Í-; -' ■.	Š i	»lililí*
-•> - gaÉSfo'll ' -■ BHBMhl
àf ?	** iÍ *11111111	$;■' ■
■H	^
UL SAMOUPRAVLJANJE
1.	Delovanje samoupravnib'delovnih skupin (SDS) ’redno poročanje,- sprejemanje,- razpravljanje.in dosiava zapisnika po predlaganem - gradivu za razpravo v tekočem mesecu ■ za enoto pet točk. Odbitne točke (1 -točka) za vsako nepravočasno dostavo aa-pišnika oz. neobraynavanega gradiva.. , ■_ J ..	■: : j**
Za TOZD ih točk. pod enakimi, po-gojl-odbitnih -točk.
¿.ilideipiba na zasedanjih sa- : moupravniK' organov - v- 'tekočem -mesecu-za- -TOZD 10 'inčfc. Odbitne točke za -vsakega delegata' iz TOZD' in .DSS.S- neopravičenega izostanka -1 točka'-
3.	Aktivna - udeležba pri .uveljavljanju- Zakona o - združenem delu. Po mcseČnein programu delti,': predloženega - po' odboru -za.-uvel ja vil janjc ZZD v TOZD in na ,
. ravni-delovne organizacije..
Ocenjevanje: • zelo .dobro 10 točk, dobro 5 točk, slabo -1- 5 točk.
Po„ tčički 1 in 2.:daje poročilo sluzBaiza informativno dejavnost in‘samoupravljanje,,pod točko 3 analiza odbora za - uveljavljanje . ZZD v TOZD in delovni organi-. začiji. ~
ProižVodno-obdelbvalna linija Varjenje karoserijskih delov — ' 'ohišja bočnih .'reduktorjev	maske in pokrova traktorja .
* -	*	■ i -	■ j
K’*______i i ____________^	•__v _____________
■H
1 »p,_B _

Wwm
m	WÊm.
MB
'F. • ‘	~-	'i' -1 ' . ■ '	' • V ;- v ;.

mm-m
mmmé

Proizvodno-obdelovalna linija za ohišje diferenciala
Nova vloga
(Nadaljevanje s 1. strani)
RAZŠIRJENA ODGOVORNOST — ŠIRŠI VPLIV
Na novo bodo oblikovane samoupravne interesne skupnosti za gospodarske, stike s tujino., ki jih bodo ustanovile TOZD in druge organizacije združenega dela v okviru republike in pokrajin. Njihova naloga bo preko samoupravnega sporazuma planirati in uskladiti tokove gospodarskih stikov s tujino in določiti merila in način preskrbe z devizami tiste, ki si z lastnim deviznim pritokom ne zagotavljajo potrebnih deviz za lasten uvoz. V tem kontekstu lahko razberemo novo vlogo, pravico in dolžnost TOZD, da načrtuje ekonomske odnose s tujino v okviru temeljne organizacije združenega dela in s samoupravnim sporazumevanjem v okviru republiške interesne skupnosti. Zaradi usklajevanja odnosov med temi skupnostmi ter izvajanja skupne devizne politike bo ustanovljena interesna skupnost Jugoslavije za gospodarske stike s tujino. Tako lahko zaokrožimo, da bodo organizacije združenega dela, republike, avtonomni pokrajini in federacija, skupno odgovorne za položaj Jugoslavije v mednarodni delitvi dela in za stanje v devizni in plačilni bilanci. Plansko komponento in družbeni vpliv na usmerjanje deviznih tokov je vgradil devizni zakon tako, da so predvideni posebni družbeni dogovori o devizni politiki (vključno z devizno in plačilno bilanco), o politiki tečaja dinarja, o politiki pospeševanja, oz. omejevanja uvoza, o zadolževanju v tujini,. o režimu uvoza blaga. Enotnost trga pa je zagotovljena z enotnim deviznim trgom ih enotnim tečajem dinarja. Pri tem so, najpomembnejše določitve prenešene v pristojnost skupščine SFRJ (devizna politika, tečaj dinarja in dr.), najglobal-nejši instrumenti izvajanja devizne politike (operativni tečaj dinarja, devizne rezerve, začasne omejitve) pa v pristojnost ZIS.
V odvisnosti od tega, kolikšna bodo odstopanja od začrtane politike in predvidenih tokov, se lahko dogovorno določijo ukrepi začasne omejitve plačil s tujino oz. ukrepi za pospešitev izvoza in povečanje deviznega priliva. Dosedanji instrumenti za pospeševanje bodo morali odigrati še naprej pomembno, in to aktivno vlogo.
Novi devizni režim ločuje uvozne režime od režima plačil. Uvozni režim dobiva predvsem značaj zaščite (ukinjen GDK — retenci-ja, amortizacija) in bo predvsem eden od instrumentov razvojne politike. Dolgoročnejši program razporeditve blaga na posamezne uvozne režime bo- sprejemal ZIS ob soglasju republiških organov; kontigente za blago,. katerega uvoz je v t. im. restriktivnih režimih, pa bi določale temeljne organizacije združenega dela v svojih združenjih. Združeno delo, republike in federacija bodo določale instrumente in vire financiranja pospeševanja izvoza. Tako bo federacija odstopala iz vplačanih carin del sredstev za . povračilo carin in carinskih dejatev, republike pa bodo določale denar
• • •
za nadomestilo vplačanih davkov in prispevkov.
Na področju zadolževanja v tujini je uvedena vrsta novosti. Kot posojilodajalec oz. posojilojemalec se pojavljajo v prvi vrsti organizacije združenega dela in njihove banke; zadolži pa se lahko le tisti, ki lahko zagotovi vračilo z lastno ustvarjenimi devizami oz. pridobljenimi z združevanjem. Narodna banka Jugoslavije se lahko zadolžuje le za splošno likvidnost, iz najetih posojil v tujini pa ne more dajati dinarskih protivrednosti.
V zvezi z devizno kontrolo bodo poleg zvezne, ustanovljene še republiške devizne inšpekcije, katerih naloga bo nadzor nad neposredno uporabo republiških predpisov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov.
Tem načelom in značilnostim sta prilagojena tudi zakon o prometu blaga in storitev s tujino ter zakon o opravljanju gospodarske dejavnosti v tujini. Oba
Dokumenti X. kongresa ZKJ in
VII.	kongresa ZKS posebej izpostavljajo naloge ZK na področju idejnopolitičnega usposabljanja Sedanji družbenopolitični in ekonomski hiter razvoj in preobrazba naše družbe zahtevata od vsakega komunista njegovo polno udeležbo pri uresničevanju nalog, ki smo si jih skupaj zadali. Posebno je treba izpostaviti, da idejnopolitično- usposabljanje ni samo potreba komunista, da lahko sploh sodeluje pri upravljanju naše družbe, ampak tudi družbena obveznost, to je njegova odgovornost do drugih komunistov in članov naše skupnosti. ZatO -se ZK zavzema za takšen sistem idej nopolitičnega usposablj anj a, ki bo prilagojen najrazličnejšim potrebam članstva in kadrom raznih profilov. V tem oziru smo dosegli pomembne pozitivne premike. Na to so opozorili tudi na 5. seji CK ZKS v lanskem letu. Posebno velik premik se kaže v rednem izobraževanju. Uveden je predmet »Samoupravljanje s temelji marksizma« v srednje šole in poseben izpit na višje in visoke šole, ustanovili smo enoletno politično šolo pri CK ZKS, ki deluje v več oddelkih (pri nas v Dobrni), organizira se dopisna šola marksizma, deluje enoletna partijska šola v Kumrovcu in organiziran je podiplomski študij »Teorije marksizma in samoupravljanja«.
Poleg teh rednih oblik pa je potrebno nenehno izpolnjevati dopolnilno usposabljanje v 00 ZK. V zvezi s tem je CK sprejel sklepe, ki morajo biti vodilo pri uresničevanju nalog na področju idejnopolitičnega usposabljanja.
Stališča in sklepe smo obravnavali na vseh nivojih predvsem pa v 00 ZK. To seveda ni naključna, ampak načrtna akcija ZK, ki teče še sedaj. Čeprav je bilo že večkrat poudarjeno, je prav, da osnovne naloge, ki izhajajo iž stališč in sklepov 5. seje CK ZKS
urejata organiziranost mreže in kadrov tako, da bo zagotovljen uspešen in družbeno nadzorovan nastop v mednarodni menjavi. V zakonu o blagovnem prometu je tudi predvideno obvezno združevanje (na delegatski osnovi po sekcijah v republiških GZ) OZD, ki se ukvarjajo z zunanjetrgovinskimi posli v sekciji za pospeševanje ekonomskih odnosov s tujino pri Gospodarski zbornici Jugoslavije. Sodelovanje in usklajevanje teh odnosov v tujini pa bodo morala prevzeti skupna gospodarska predstavništva v tujini. Omenimo naj še samo to, da nas na tem področju čaka še ogromno dela, ki mora biti opravljeno v tem letu (prilagoditev mreže doma in v tujini novim predpisom, preregistracija vseh organizacij in ljudi, ki se bavijo z zunanjetrgovinskimi posli).
BITKA ZA UVELJAVLJANJE NOVIH
DRUŽBENOEKONOMSKIH
ODNOSOV
Novi devizni sistem mora zaživeti že v letošnjem letu, čeprav
še enkrat poudarimo:
— 00 ZK morajo stalno ocenjevati idejnopolitične razmere v svojem okolju in redno analizirati učinkovitost in obseg aktivnosti svojih članov v 00 ZK, samoupravnih organih, sindikatu, ZSMS, delegacijah, KS, itd.
■ — 00 ZK je dolžna zajeti v idejnopolitično Usposabljanje vse člane ZK. To moramo doseči z zadolžitvami članov, da pripravijo sestanke 00 ZK. Ne sme biti sestanka 00 ZK brez kratkega uvodnega dela, ki ga pripravi član 00 ZK.
—	00 ZK mora skrbeti za širjenje marksistične in aktuahiopo-litične literature med člani in drugimi delovnimi ljudmi..
—	00 ZK mora zagotoviti postopnost usposabljanja, da komunist prehaja od spoznavanja osnov do visoke idejnopolitične usposobi j enosti.
—	Navedene naloge postavljajo 00 ZK v središče sistema idejnopolitičnega usposabljanja in te naloge lahko izpolni le, če dela po programu za katerega so se dogovorili vsi komunisti 00 ZK.
V	zvezi s sklepi 5. seje CK ZKS je komisija predsedstva CK ZKS za organiziranost in razvoj ZK ter kadrovsko politiko pripravila predlog sistema marksističnega in idejnopolitičnega usposabljanja. V gradivu je posebej hagla-šeno, da mora članstvo ZKS v procesu usposabljanja V naslednjih šestih letih obvladati teoretično m idejnopolitično vsa najr aktualnejša vprašanja razvoja in izgradnje socialistične samoupravne družbe ter . teoretične temelje marksizma. V ospredje se postavlja torej tudi marksistično usposabljanje.
Za vzpostavitev sistema usposabljanja za njegovo kontinuiteto in postopnost so predvidene tri skupine potreb usposabljanja:
V	prvi 'skupini so potrebe kandidatov za sprejem v ZK, novo-sprejetih in vsega članstva. '
je nerealno pričakovati, da v celoti, saj ga bomo skušali realizirati v razmerah hudih motenj v svetovnem gospodarstvu, težav v naši plačilni bilanci ter strukturnih in drugih problemov jugoslovanskega gospodarstva. Prehod na nov sistem bo v znaku postopnega opuščanja sedanjega administrativnega deviznega režima in vse večji krepitvi samoupravnih odnosov na tem področju. Devizni zakon sicer uvaja mehanizme in institucije za tak samoupravni model, vendar bo potrebno še dosti sprememb v odnosih, organizaciji, odločanju v organizacijah združenega dela, kot tudi upravnih in izvršnih organih republik in federacije. Prav gotovo pa bo bitka za uveljavljanje novih zakonov s področja gospodarskih stikov s tujino odprla pot novim družbeno-ekonomskim odnosom na področju, ki je bilo prečesto poligon administrativnega in tehnokratskega odločanja, in to na vseh ravneh.
V	drugo skupino spadajo potrebe članov organov ZK od 00 ZK do organov ZKS, kot tudi evidentirani možni kandidati za člane teh organov.
V	tretjo skupino pa sodijo potrebe po usposabljanju kadrov za znanstveno in teoretično delo ZK.
Glede ha zahtevo, da v določenem obdobju Vse članstvo doseže višji nivo marksistične izobrazbe in idejno-političnega uspošoblja-nja, so opredeljeni tudi nivoji oziroma dblike usposabljanja primerni za 00 ZK:
a)	seminarji za kandidate
Program mora biti sestavljen
iz tem s področja zgodovine in razvoja ZK, družbene vloge in ciljev za katere se bori, s področja organiziranosti in delovanjem organizacije ZK. Kandidat mora biti seznanjen tudi s programom ZKS, statutom ter pravicami in dolžnostmi člana ZK.
b)	Seminarji za novosprejete
S temi seminarji moramo novosprejete seznaniti s poglavitnimi smermi boja in aktualnimi nalogami ZK, stališči in sklepi kongresov ZK in organov ZKS in ZKJ.
c)	Minimalni program 00 ZK
d)	Večerna politična šola.
To so samo nekatere naloge 00 ZK na področju idejnopolitičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja. Ravno v tem času smo na začetku priprav na kongrese in to nam nalaga še posebne dolžnosti. Predkongresne priprave moramo vključiti V naše idejnopolitično delo.
v primeru požara : ir» nevarnosti:
TEL. 302
Analiza trga
Naloge iz kongresnih dokumentov o idejnopolitičnem usposabljanju
CIVILNA ZAŠČITA
UVOD
Vojna predstavlja največjo nevarnost, ki se lahko pripeti naši deželi, ki lahko ogrozi ljudi, njihovo življenjsko okolje, materialne in druge dobrine. Povzroči katastrofalne posledice eksistenci in nadaljnjemu razvoju naše samoupravne socialistične družbe.
Ob pripravah na splošno ljudsko obrambo so vse družbene strukture dolžne, da se poleg priprav za oborožen boj in druge oblike boja in odpora napadalcu pripravijo tudi za razne oblike zaščite. Osnovna sila za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin je civilna zaščite, ki po svoji vlogi, namenu in nalogah predstavlja strateško sestavino splošne ljudske obrambe.
Civilna zaščita se organizira in pripravlja za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin pred vsemi vrstami vojnih učinkov. Toda glede na konkretne razmere se; organizira in prilagaja tako, da se lahko uporabi tudi za zaščito in reševanje v miru.
Civilna zaščita se organizira in pripravlja na podlagi zveznega in republiškega zakona o ljudski obrambi varnosti in družbeni samozaščiti ter internih predpisov v delovni organizaciji oziroma v TOZD.
S civilno zaščito je v našem družbenem sistemu mišljena najširša oblika organiziranja, pripravljanja in sodelovanja občanov in delovnih ljudi pri zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki ter posledicami, ki jih povzročijo elementarne in druge hude nesreče.
Zakonska obveznost udeležbe občanov in delovnih ljudi v civilni zaščiti zagotavlja angažiranje vseh družbenih struktur pri zaščiti in reševanju v izrednih razmerah.
Zato moramo civilno zaščito doumeti kot organizirano silo, ki temelji na obširnem angažiranju in sodelovanju obstoječih struktur in sposobnih občanov in delovnih ljudi.
Temeljni elementi, ki vplivajo na določitev doktrinarnih načel civilne zaščite nasploh in na način njenega organiziranja, pri pravljanja in izvajanja, so med drugim:'
—	ogroženost dežele pred vojnimi akcijami in drugimi nesrečami, ;
—	potreba po organiziranju zaščite in reševanja prebivalstva in materialnih dobrin zaradi preži-vitve in ohranitve: človeškega in materialnega potenciala ter aktivnega odpora napadalcu,
—- možnost za Zaščito in reševanje z lastnimi silami,
—	.krajevne razmere za organiziranje in pripravljanje civilne zaščite tj. vpliv orografskih, hidrografskih in drugih posebnosti zemljišča, gostote naseljenosti, urbanizacije in razvitosti infrastrukture in
—	splošni značaj zaščite pogojen z našim samoupravnim socialističnim sistemom kot neločljiv del delovnega procesa, proizvodnje in drugih družbenih aktivnosti.
Vloga, namen in cilj organiziranja in pripravljanja civilne zašči-
te jasno izhajajo iz njene pojmovne opredelitve: zaščita in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki, elementarnimi in drugimi nesrečami. '
Dobro organizirana, pravočasno pripravljena in nenehno izvajana civilna zaščita pomeni v prvi vrsti nezamenljiv prispevek k zaščiti ljudi, da bi preživeli neposredne vojne akcije in njihove posledice, da bi ohranili človeški pa tudi materialni potencial, potreben za oborožen boj in odpor napadalcu. Je posebnega pomena v velikih naseljih, mestih in delovnih organizacijah v katerih je o-sredotočen največji del prebivalstva in materialnih dobrin, ker so le-ta najbolj izpostavljena rušilnim učinkom napadalca.
Civilna zaščita po svojem namenu, nalogah in materialno-teh-ničnih sredstvih s katerimi je opremljena za izpolnjevanje nalog zaščite in reševanja, predstavlja sestavino splošne ljudske obrambe. Pripadniki civilne zaščite imajo na podlagi zakonskih obveznosti, da služijo v njej ter njene organizirane strukture poseben status kadar izpolnjujejo njene naloge.
Izrven organiziranih struktur civilne zaščite sodelujejo obvezniki civilne zaščite kot občani na podlagi svoje ustavne pravice do obrambe in drugih obveznosti v drugih strukturah v vseh oblikah boja in odpora napadalcu, vštevši tudi oborožen boj.
Določene enote civilne zaščite, predvsem specializirane se lahko angažirajo pri nalogah, ki so neposredno povezane s potrebami oboroženih sil oziroma oboroženega boja.
V drugih izrednih situacijah tj. ob zaščiti in reševanju pred posledicami elementarnih in drugih velikih nesreč deluje civilna zaščita v tistih primerih, ko obstoječe službe in dejavnosti Z redno organizacijo ne morejo opraviti po obsegu povečane naloge v zvezi z reševanjem. ¥ takšnih primerih se pojavlja kot organizator akcije zaščite in reševanja in angažira potrebne sile in sredstva po vnaprej pripravljenih načrtih.
Sile civilne zaščite so v teh situacijah-osnovne sile zaščite in reševanja. Toda, če se v teh akcijah angažirajo tudi druge strukture izven civilne zaščite, vštevši tudi enote oboroženih sil, se postavijo na razpolago vodilnim organom — štabom civilne zaščite — in izpolnjujejo naloge, ki jim jih postavijo ti organi.
NALOGE CIVILNE ZAŠČITE
Naloge civilne zaščite izhajajo iz njene vloge in namena. So zelo obsežne - in raznovrstne in sicer tako v času priprav prebivalstva in vseh družbenih struktur pred nastopom nevarnosti, kot tudi v času, ko se nevarnost pojavi. Izvajajo se, da bi preprečili oz. odpravili nastale posledice.
<5 Med glavne, najpomembnejše naloge civilne zaščite spadaj o:
1.	trajno organiziranje, pripravljanje in usposabljanje vseh družbenih struktur za zaščito in reševanje ljudi iz materialnih dobrin v izrednih situacijah
2.	organiziranje in pripravljanje ukrepov Za zaščito ljudi in materialnih dobrin
3.	pravočasno aktiviranje ukrepov in sil za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin
4.	skrb za prizadete in ogrožene
5.	uporaba obstoječe baze za organiziranje in opremljanje sil civilne zaščite
6.	organiziranje in opremljanje sil 'civilne zaščite
7.	organiziranje in pripravljanje celotnega sistema zaščite in reševanja
8.	mobilnost, tj. ustrezna opremljenost, gibljivost in pripravljenost enot civilne zaščite
9.	ob organiziranju zaščite in reševanja je treba paziti na enotnost sistema civilne zaščite
10.	akcija in delovanje civilne zaščite vodijo posebni organi — štabi za civilno zaščito.
KONSTITUIVNI ELEMENTI
CIVILNE ZAŠČITE
Glede na svojo-organizacij o — strukturo se civilna zaščita sestoji iz naslednjih sestavin, elementov:
—	samozaščita občanov in delovnih ljudi
—	ukrepov zaščite in reševanja
—	enot civilne zaščite in
—- štabov za civilno zaščito.
Vsak element civilne zaščite izpolnjuje ali pa se z njim rešujejo določene naloge, ki izhajajo iz njene vloge. ‘
1.	Samozaščita v sistemu civilne zaščite je najbolj množična organizirana udeležba občanov, in delovnih ljudi pri neposredni zaščiti, pomoči in reševanju sebe in drugih ter svojega in družbenega premoženja na mestu stanovanja in na delovnem mestu. Samozaščita predstavlja množično bazo za izvajanje naj večjega dela preventivnih zaščitnih ukrepov. V njej se angažirajo občani in delovni ljudje, kar naj bi zagotav-lovni ljudje, kar naj bi zagotovilo prve intervencije pri reševanju ogroženih ljudi in premoženja na mestih neposrednih vojnih akcij ter ob elementarnih in drugih nesrečah.
V ta namen se delovni ljudje in občani usposabljajo za zaščito in reševanje pred vojnimi učinki, elementarnimi in drugimi hudimi nesrečami, opremljajo z najnuj-néj širni sredstvi za osebno in kolektivno zaščito, kar naj bi bil poleg obveznosti tudi izraz zavesti in osebne angažiranosti pri usposabljanju in celotnem pripravljanju za izpolnjevanje teh nalog.
2.	Ukrepi za zaščito in reševanje se pripravljajo in izvajajo na najširši podlagi, na vseh ravneh in v vseh okoljih, kjer ljudje živijo in delajo. Namen teh ukrepov v sistemu zaščite in reševanja ljudi, živali in materialnih dobrin se kaže v tem, da se v vseh vojnih razmerah in situacijah zmanjšajo ali nevtralizirajo učinki sovražnikovih akcij, posledice teh akcij pa čimbolj zmanjšajo in s tem zaščita v celoti postane učinkovitejša.
Naštejmo nekatere ukrepe za zaščito in reševanje:
■— zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin
—	evakuacija prebivalstva
—	oskrba ogroženega in prizadetega prebivalstva
—	zatemnevanje in maskiranje
—	prva medicinska pomoč
—	reševanje iz ruševin
—	protipožarna zaščita
—	radiološko-biolško kemična zaščita
—	prva veterinarska zaščita oziroma pomoč
—	zaščita rastlin in rastlinskih proizvodov
—	asanacija terena
—	zaščita pred neeksplodiranimi eksplozivnimi Sredstvi.
3.1z navedenih ukrepov civilne zaščite izhajajo potrebe po enotah, ki bodo lahko zaščitile in reševale prebivalstvo. Enote civilne zaščite se ustanovijo iz obveznikov civilne zaščite v občinah, krajevnih skupnosti in v organizacijah združenega dela.
Aktivirajo se ob neposredni vojni nevarnosti in vojni, v miru pa med akcijami za zaščito in reševanje pred elementarnimi in drugimi nesrečami ter za preverjanje pripravljenosti in sposobnosti.
Po nalogah so lahko enote civilne zaščite splošne in specializirane.
O tem katere enote bodo na določenem okolju organizirane je odvisno od ogroženosti m po-mmebnosti kraja tako v miru kot v vojnih razmerah.
Splošne enote ,se organizirajo predvsem v stanovanjskih in drugih hišah ter blokih, manjših krajevnih skupnostih ter v manjših podjetjih. Specializirane enote pa se ustanovijo za izpolnjevanje obsežnejših in zahtevnejših nalog v zvezi z. reševanjem in odpravljanjem posledic, ki so jih povzročile vojne akcije ali druge nesreče.
Glede na potrebe v zvezi z zaščito in reševanjem oziroma odpravljanjem posledic se ustanovijo:
—	tehnične enote, enote prve medicinske pomoči, enote radio-loško-biološko-kemične zaščite, gasilske enote, veterinarska enote, enote za sanacijo terena in enote za vzdrževanje: reda. Že iz . samih nazivov eno,t je razvidna njihova vloga pri zaščiti in reševanju v vojnih akcijah in ob elementarnih in drugih hudih nesrečah.
4.	Štabi civilne zaščite so strokovna telesa za operativno vodenje akcij civilne zaščite in so odgovorne za njeno celotno funkcioniranje v vojnih razmerah in pri akcijah v zvezi z odpravljanjem posledic elementarnih nesreč. Prav tako so štabi odgovorni za kontrolo stanja in izvajanja vseh preventivnih ukrepov za zaščito in reševanje.
Začetna faza montaže traktorja . na montažnem traku
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
ODBOR ZA KADROVSKO-SOCIALNE ZADEVE
4.	seja, dne .16. 2. 1977
1.	Odbor je potrdil sklepe prejšnje seje in se seznanil z njihovo realizacijo.
2.	Odbor je razveljavil sklep št. Is 5. seje in sprejel nov sklep, da se tov. Antona Planinška oprosti finančne soudeležbe za stanovanje. Veže ga ža 5 let pogodbeno, da opravlja delo hišnika. Za sklenitev pogodbe je zadolženo vodstvo TOZD 'Gradbeno komunalno stanovanjsko gospodarstvo..
3.	V zvezi s sklepom št; S glede povrnitve selitvenih stroškov za Ferda Vizjaka' zahteva odbor od finančne službe pojasnilo,- kako je s plačilom.
4.	Odbor je odobril status izrednega .štipendista naslednjim sodelavcem: Antonu Arhu, Vinku Buletu, Martinu Durkovieu, Dragotinu Flisu, Miroslavu Gajšku, Francu Grubenšku, Petru Jevšni-ku, Francu Kaučiču, Ivanu Krag-1 ju, .Milanu Leskovšku, F ranču Romihu, Bojanu Sedlarju, Draganu Simoviču, Francu Trafeli; Jožetu Vodebu, Jožefu Zimšku in Stanislavu Zimšku.
5.	Odbor je odobril status izrednega štipendista za tov. Vladimirja Gradiča iz mehanske obdelave, Ignaca Križnika iz TOZD 114. panoga in Rada Kore-nta iz sektorja za novogradnje.
6.	Odbor ni odobril povrnitev stroškov šolanja za prvi letnik šolanja na VŠOD-računalništvo za tov. Milana Petelinška iz oddelka za avtomatsko obdelavo podatkov..
7.	'Odbor je odobril povrnitev polovičnih stroškov šolanja na VEK5'v Mariboru za tov. Marjana Kramerja1 iz finančnega sektorja in sicer za prvi letnik.
8: Odbor je tov. Miroslavu Krumpaku odobril povrnitev polovičnih stroškov šolanja za prvi letnik VTS Maribor.
9.	Odbor za kadrovsko-sbeialne zadeve se strinja z organizacijsko .spremembo v TOZD gradbeno komunalno stanovanjsko gospodarstvo in sicer:
—	vrtnar, izobrazba D, rang XI, se razširi od 1 na 2;
—	vrtnar, izobrazba C, rang IX, zasedba 1, se ukine.
10.	Odbor potrdi predlog za u-vedbo delovnega mesta »starejši specialist« v valjarni I in II.
11.	Odbor je potrdil ‘predlog valorizacije kadrovskih štipendij z veljavnostjo od 1. I. 1977.
12.	Odbor se strinja s predlogom članov razpisne komisije, ki bo izvedla razpis prostega delovnega-mesta »vodja kadrovskega sektorja« in sicer v sestavi: Franc Ocvirk — predsednik, Bojan Božiček —član, Alojz Primc —- član, Zlatko Leskovšek — član.
13.	Odbor je potrdil razpisne pogoje za razpis delovnega mesta .»vodja kadrovskega sektor-
8,	seja, dne 10. februarja 1977
1.	Odbor je pregledal sklepe prejšnje seje G. so seznanil z njihovo realizacijo.
V zvezi z realizacijo sklepa št. 4 je sprejel sklep, da mora ko-
14.	Odbor je potrdil predlog za imenovanje vršilcev dolžnosti in sicer za vodjo kadrovskega sektorja in sekretarja delovne organizacije.
15.	Odbor je. obravnaval prošnjo Azisa Azemija za' povrnitev potnih stroškov in nadomestila osebnega dohodka za 14 dni, ko si je tov. Azemi urejeval bolniški stalež in sklenil, da se mu lahko prizna 'le stalež lečečega zdravnika v Štorah. Delavec je namreč po kadrovski službi bil obveščen, da predloži kompletno dokumentacijo; če tega ni takoj napravil, je sam zavlekel postopek in- za tiste dni, ko ni: delal, ne moré dobiti nadomestila osebnega dohodka.
16.	- Odbor je -.vlogo tov. Martina Koprivca obravnaval in sklenil, da se bo dokončno odločil za odobritev pomoči, ko bo tov. Koprivc prinesel ustrezno dokumentacijo o- lastništvu objekta in gradbeno dovoljenje za novogradnjo ali adaptacijo.
,17. Odbor je obravnaval prošnjo za dodelitev stanovanja za tov. Darinko Šteher in sklenil, da naj; stanovanjska komisija predhodno pošlje predlog, nakar bo komisija ponovno predlog s prošnjo obravnavala.
18.	Odbor je potrdil organizacijsko spremembo v nabavnem oddelku komercialnega sektorja in sicer:
—	zasedba na delovnem mestu -»prevzemnik«'se poveča od ¿2 na 3;
éfe na novo se uvede delovno mesto šifrer; zasedba 1, izobrazba G;
—	v poslovnici -ITse na novo uvede delovno mesto referent II, zasedba 1, izobrazba G.
19.	Odbor-je' potrdil organizacijsko spremembo v sekretariatu -in sicer vodja nadzorne službe za Štore I in Štore II, skupaj 2, se preimenuje v »izmenski: vodja« in- razširi od '2 na 4.
20.	Odbor soglaša z organizacijsko spremembo v ekonomsko organizacijskem sektorju in sicer se na novo uvede delovno mesto »organizator’ obračuna stroškov, zasedba 1, izobrazba H.
21.	Odbor jé potrdil razširitev delovnih mest, v jeklovleku in sicer:
delovodja od 1 na 2;
—	strojni ključavničar od 2 na 3;
— posluževalec stroja I od 21 na 24;
—	posluževalec stroja II od 13 na 15.
22.	Odbor se je seznanil z o-snovnimi izhodišči za ponovno samoupravno ureditev stanovanjskega vprašanja v delovni organizacije Železarni Štore in se z njimi strinja: Dokler pa ni; nov pravilnik sprejet, veljajo določila 'starega pravilnika V skladu z zakoni.
mercialni sektor pripraviti poročilo do naslednje seje ekonom-sko-gospodarskega odbora.
Poročilo naj dopolni s konkretnimi predlogi za omilitev škode (prodaja in uporaba surovin). Pri
tem naj sodeluje z vodstvi obratov.
2.	Odbor je potrdil operativni plan za februar in ob tem sklenil:
a)	ker se ugotavlja, da v določenih obratih zaostajamo s planom za dvanajstino in bo vedno težje slediti kumulativi, je sklenjeno, da vse TOZD izdelajo dinamične plane po obratih in jih dostavijo ekonomsko organizacijskemu sektorju. Pri tem je treba upoštevati: planske zastoje; remonte', praznike,'proste sobote in nedelje ter eventualno aktiviranje novih kapacitet; Operativni plani ne morejo biti manjši 6d dinamičnih. Rok: do 20. februarja 1977, upošteva se za operativni plan za marec.
b)	Y prihodnje naj operativni plani vsebujejo tekstualni del obrazložitve zastavljenih planov s konkretnimi ukrepi za sigurno doseganje zastavljenih ciljev. Enako velja za komercialni sektor — asortiman, cene in ukrepi.
c)	Na nivoju delovne organizacije pospešiti akcijo za urejanje
nagrajevanja po TOZD na podlagi rezultatov dela.
d)	Tudi v prihodnje težiti k zmanjšanju nadur, koristiti jih samo v položajih, ki nastopajo občasno, nikakor ne kot redno obliko nadomeščanja manjkajoče delovne sile.
3.	Ekonomsko-gospodarski odbor je bil seznanjen z rezultati poslovanja za meséc december.
Ob tem je-ugotovil, da so ti rezultati več kot zaskrbljujoči in naj'se ne bi več ponovili.
4.	Iz razprave o splošni proble-
5.	seja, dne 15. februarja 1977
> 1. Pregledali so sklepe prejšnje seje, jih potrdili in se seznanili z njihovo realizacijo, ob tem so ugotovili, da še ni realiziran sklep skupne seje in sicer objava sklepov v »Štorskem informatorju«. .
2.	Delavski svet,-se je seznanil z informacijo, ki jo je podal tov. Krumpak glede prispevka po samoupravnem sporazumu za varstvo pred požarom. Delavski svet je samoupravni sporazum potrdil s pripombo, da se za naslednje leto osnova odvedbe sredstev spremeni glede na požarno varnostno stopnjo in preventivno zaščito.
3.	Delavski svet je zadolžil vodjo oddelka za informativno in samoupravno dejavnost, da razišče, kje je vzrok, da v oddelku za informativno in samoupravno dejavnost ni najti zapisnikov samoupravnih skupin glede samoupravnega soprazuma o združevanju sredstev v letih 1976—1980 za pokrivanje dela stroškov infrastrukture ŽTP Ljubljana,
Obenem DS zadolžuje tudi o-bratovodje valjarne II, jeklovle-ka, plavža in aglomeracije, "da preverijo ali so v omenjenih 6-bratih delovne skupine omenjeno gradivo obravnavale ali so zapisniki -bili odposlani.
4.	Delavski svet je potrdil a-kordni pravilnik za čistilnico.
5.	Delavski svet zahteva od oddelka za informativno in samoupravno dejavnost pojasnilo, za-
matiki in komercialnem poročilu so bili sprejeti naslednji sklepi:
a)	Informatiko je potrebno tekoče voditi; spremljati rezultate poslovanja in ob vsakem odstopanju izvršiti; analizo in podati predlog za izboljšanje. To mora biti tekoča naloga vseh za svoje področje odgovornih kadrov,
bj V zveži s pripombo; da z diskusijami in sklepi ekonomsko-• gospodarskega odbora niso seznanjeni vsi odgovorni in tudi baza pravočasno, je bilo sklenjeno, naj oddelek za -informativno dejavnost preuči obliko tovrstnega informiranja,
•c) Investicijska oprema naj -se nabavlja v skladu z zunanjetrgovinsko politiko. Ne kupovati zastarele opreme.
d)	Komercialni- služba naj reši vprašanje-pénalo v za ruske valje.
0	izvršitvi informirati ekonom-sko-gospodarski odbor.
- 5. Odbor je odobril predlog za nadure -v komercialnem sektorju
prodajnem oddelku.
6.	Odbor -je odobril naslednja službena potovanja- v inozemstvo:
1	—; ing.- Niku Zakonjšku in dr. Bogdanu Sieherlu. v Avstrijo,; ~
-- dipl. >ui Borisu Gorniku v Italijo’;
— Francu Trafeli v Čclioslo-■- vaško.
7.	Naknadno je potrdil naslednja službena potovanja: 1
--- Ferdinandu Halerju v Zahodno Nemčijo ;
Štefanu Gerkešu in ing. Srečku Senčiču na Poljsko;
x—s- dipl. oec». Marjanu Beleju in dipl. ing. Cirilu Gorišku jv Francijo.
kaj ni realiziran sklep koordinacijske konference, ki glasi, da se DS posredujejo pripombe samoupravnih delovnih skupin glede gospodarskega načrta za leto 1977.
•6. Delavski svet je potrdil gospodarski načrt za leto 1977 in samoupravni sporazum o »temeljih plana za leto ,1977 s pripombami:
.-i- zaradi triinpolizmenskega dela se naj planirano število delavcev po gospodarskem načrtu za jeklovlek poveča za 3 delavce;
— delavski svet soglaša s spremembo odvedbe sredstev za stanovanjsko izgradnjo; v .fc nadalje se naj spremeni člen 22. samoupravnega sporazuma o temeljih plana za 1. 1977 in- sicer v drugem odatávku se namesto besede akumulacije vpiše rezultat plus in minus se deli v razmerju s planom predvidenih efektivnih ur TOZD plačnika oziroma T0ZD izvajalca.
7. -Obrat jeklovlek preide s 1, marcem na triinpolizmensko dé-
lo.	Zato se poveča plan delovpe sile za 3 delavce, skupna zasedba 7 delavcev. Obratovodsjvo še zadolžuje da takoj izdela razpored dela ža mesec dni naprej in ga izobesi na oglasnih deskah v obratu.
- 8. Delavski svet je ¡po obravnavi predloga za ukinitev odbitkov zaradi manjkajoče izobrazbe in predloga za uveljavitev pogojev za znižanje obračunske osnove zaradi pomanjkljivega o-
ja«.
EKONOMSKO-GOSPODARSKI ODBOR
DELAVSKI SVET TOZD PROIZVODNJA 114. PANOGE
pravi jan ja: zadolžitev na delovnem mestu sprejel sklep:
— da se pravilnik ne sprejme do takrat, ko 'bo usklajen na 'nivoju podjetja z vsemi pripombami in dopolnili, ki jih še mora vsebovati;
. —- sprejel je tudi sklep, da sedanji pravilnik o odbitkih ostane v veljavi do sprejetja novega.
9.	Delavski svet je sprejel samoupravni sporazum o temeljih načrta razvoja poslovne skupno-
sti izdelave in predelave jekla za obdobje 1976—1980.
10.	Delavski svet je potrdil napredovanje za delovodjo konti-naprave v jeklarni II in sieer za tov. Branka 'Leskovška.
14. Potrdil je samoupravni sporazum o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti v delovni organizaciji Železarna Štore.
1.2.	Delavski svet je obravnaval srednjeročni družbeni dogovor glede oskrbe s pitno vodo za Štore in ga potrdil.
ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OSEBNIH DOHODKOV
9. seja, dne 31. januarju 1977
1.	Pregledal in potrdil je sklece 8. seje.
Ker je bila v zvezi s sklepom 7. seje o zavrnitvi predloga za uvrstitev skupinovodij v TOZD gradbeno 'komunalno stanovanjsko gospodarstvo v višji rang podana pripomba, je odbor sklenil, da bo zapisnik in sklepe 7. seje pregledal na prihodnji seji.
2.	Odbor je potrdil predlagani obračun stimulativnih dodatkov za organizatorje proizvodnje in poslovanja za november 1976 z-dopolnitvijo, da se kriterij »količina proizvodnje« za obdeloval-nico litine ne upošteva.
Ob tem je odbor sklenil:
V zvezi z izpadom proizvodnje zaradi okvare in popravila stružnice ŠPK 63 v mehanski obdelavi — obdelovalnica litine, zahteva odbor do naslednje seje naslednje poročilo:
—	koliko ur je bil stroj' v pogonu in koliko v zastoju;
—	'kaj je storjeno, da do podobnih težav ne bo več prišlo in kdo je odgovoren za takšno stanje.
3.	Člani odbora so se seznanili s pregledom izplačanih osebnih dohodkov za december 1976.
4.	Odbor je soglašal s predlogom, da se kriteriji za osebni dohodek borcev NOV uskladijo z Železarno Ravne in sicer tako, da se vsem borcem, zaposlenim v Železarni Štore, ki sp vstopili v NOV do 31. 12-. 1944 in imajo to dobo priznano z dvojnim štetjem, izplačajo od 1. 1. 1977 dalje minimalni osebni dohodki od delovne organizacije, pri čemer se kot osnova za obračun vzame mesečno povprečje predhodnega meseca.
DELAVSKI SVET TOZD PROIZVODNJE 114. PANOGE
izredna seja, 26. februarja 1977
1.	Delavski svet je obravnaval poročilo o popisu za leto 1976 in vključno s predlogi popisne komisije'Sprejel.
. 'Ugotovil je, da so odstopanja pri pomožnem, repromaterialu in gotovih proizvodih nastala v glavnem zaradi težinskih razlik in jih je ob ruvati in razknjižiti kot redni ‘kalo.
Ob tem je ugotovil, da še je del razlik med letom izravnal s proizvodnjo oziroma povpravkom proizvodnje, predvsem pri polproizvodih, kjer so bile ¡ugotovljene napake pri obračunu proizvodnje.
—	Sklenil je; da se-viški v razredu 3 vknjižijo v dobro konta 7893 v vrednosti 161.678,48 din, primanjkljaj v vrednosti 2.060,66 din pa v breme konta 73420 — (primanjkljaj surovin,~materiala, polizdelkov in gotovih izdelkov). Ig®- Soglašal je z odpisom vrednosti ognjevzdrževanja materiala zaradi neuporabnosti materiala, ker meni, da je odpis smatrati kot normalni kalo, zato je razliko v ceni v znesku 15.224,05 din knjižiti' v breme konta 4005 — vkalkulirani kalo.
—	Odstopanja pri gotovih izdelkih so nastala zaradi zamenjav med grupami proizvodov, zato se per pozitivna razlika v znesku 958.327,87 din, ki. je nastala zaradi različnih ceh grupe proizvodov razknjiži v dobro konta 7893 (viški gotovine, materiala surovin, gotovih izdelkov).
-"—'Sklenil je ,da se viški pri osnovnih Sredstvih v nabavni vrednosti 39.488,50 din ter v sedanji vrednosti 15.500,00 din knjižijo v dobro konta 900. PrimaUj-
kljaji pa ise razknjiži j o v breme rezervnega sklada.
2.	Obravnaval je poročilo o popisu terjatev in obveznosti, ter ga tudi s prejel. Sklenil je, da se odpišejo terjatve kot je razvidno iz'popisa. Delavski svet meni, da naj pravna služba skuša odpisano terjatev še izterjati.
3.	Delavski svet se je seznanil s predloženim prikazom u-stvarjenega dohodka po zaključnem računu ter njegovo delitev za leto 1976, Podan je bil tudi pregled doseženih rezultatov po TOZD.
—	Na osnovi predloženega zaključnega računa je DS ugotovil, da je TOZD proizvodnje 114. panoge v letu 1976 dosegla zadovoljive rezultate kljub temu, da se je morala tekom leta prilagajati trgu in izdelovati le tiste izdelke, oziroma količine, ki SO jih kupci potrebovali.
—	Delavski svet zahteva analizo stroškov za leto 1976 drugih TOZD in služb, ki ¡bremenijo bilanco TOZD 114. panoge v primerjavi z letom 1975 in planom za leto 1977.
. — Z ozirom na skupni interes Železarne Štore, se DS TOZD proizvodnje 114. panoge z bilanco strinja, zahteva pa, da se preneseno plačilo za brusilni stroj Centro Maskin v višini 7,440.000 din pokrije iz sredstev, ki jih bomo združevali v letu 1977 na nivoju delovne organizacije oziroma, da se smatra vrednost plačila kot delež sredstev TOZD proizvodnje 114. panoge za združevanje v letu 1977. To utemeljujemo z naslednjim:
V letu 1976 smo imeli rezervirana sredstva iz naslöva amortizacije za plačilo Centro Maski-
nov v zgoraj navedenem- znesku. Sredstva pa so -se porabila za interes združevanja sredstev na nivoju delovne organizacije. Zato predlagamo oziroma zahtevamo, da se delavske ¡svete TOZD v delovni organizaciji seznani o višini sredstev, ki šo jih TOZD združevale v letu 1976 in za kakšne namepe.
—	V letu 1977 je obvezno aktivirati vsa nedovršena osnovna sredstva. Ovrednotiti pa jih je takrat, ko se izročijo v redno u-porabo.
—	Skladno zakonu o revalorizaciji je takoj pristopiti k realni ocenitvi odpisanih oziroma prenizko . ocenjenih osnovnih sredstev.
—	Porabo amortizacije v letu 1977 prilagoditi: razpoložljivim sredstvom ter vsaj trimesečno poročati DS TOZD proizvodnje 114. panoge o porabi.
—	Delavski svet je nadalje sklenil, da se sredstva iz ustvarjenega, dobička v interni banki SŽ v znesku 9,653.728,29 din (kar odpade na Železarno Štore) dol-
goročno združijo v poslovni sklad interne banke.
—	Delavski svet je sprejel tudi ^sklep, da se vlaganje v poslovni sklad, obvezni rezervni sklad in skiad skupne porabe združijo m leta 1977 koristijo za namene, dogovorjene -v samoupravnem sporazumu na podlagi sklepov samoupravnih organov.
4.	Delavski svet TOZD proizvodnje 114. panoge soglaša, da se pristopi k izdelavi investicijskih programov:
—	za jeklovlek in
- - -" za ' dopolnilno opremo valjarne II.
5.	Zaradi novonastalih razmer na področju izdvajanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo in na osnovi sprejetega- gospodarskega načrta za leto-1977, ki določa 6% stanovanjski prispevek, se zadrži realizacija odločitve na zborih delovnih ljudi v zvezi s sprejemom samoupravnega sporazuma o osnovah plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje. S sklepom naj se seznani zbor delovnih'ljudi na svoji prvi seji. .
DELAVSKI SVET TOZD MEHANSKE OBDELAVE
8.	seja, 14. februarja 1977
T. Potrdili so sklepe prejšnje seje in se seznanili z njihovo realizacijo.
2.	Na podlagi razprave in sprejema na samoupravnih delovnih skupinah je DS sprejel:
—	samoupravni sporazum za -varstvo'zraka v občini Celje,
—	samoupravni sporazum za varstvo pred požarom,
• samoupravni sporazum o združevanju sredstev v letih 1976—1980 za pokrivanje dela stroškov infrastrukture ŽTP Ljubljana. Za podpisnika so imenovali tov. Janka Ulago.
3.	DS je sprejel samoupravni paket
—	samoupravni sporazum O sodelovanju s SMELT Ljubljana,
—	samoupravni' sporazum o ustanovitvi zavarovalne • skupno-sti TRIGLAV. Za delegata konference delegacij so potrdili tov. Subotič Jožico .iz SNG ,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana Ljubljanske banke za obdobje 1976—1980.
4.	DS je obravnaval samoupravni dogovor o uveljavljanju dohodkovnih odnosov med TOZD livarn in TOZD MO, za proizvodnjo valjev za plansko leto 1977 in ga potrdil z naslednjimi pripombami:
Menjati Oziroma dopolniti je naslednje:
1- 5. str. 2: materialni stroški obdelovalnice valjev (neto plansko ovrednotena potreba nabavljenega dodatnega materiala, ki je potreben za dokončno oblikovanje obdelanih valjev).
—	4. 1. .str. 4: celotni prihodek posameznih stroškovnih livarn in TOZD Mehanske obdelave s pomočjo planskega delitvenega razmerja sprotno za vsak posamezni .tržno realizirani obdelani valj ob plačanju faktur (izvaja komercialni sektor).
Stran 5 je dopolniti tako, da se členi glase:
—	4. 2. — reklamacije na kvaliteto valjev, zamudni penali in vrednostni popusti se delijo in o-bremenjujejo po izvoru ter jih nosi povzročitelj. Če sta povzročitelja obe TOZD, nosita vsaka svoj vrednostni delež.
Tako ugotovljeni stroški direktno bremenijo delež prihodkov povzročitelja.
Dogovori velja za planirano leto in za pretekla razdobja.
—■ 4. 3. — izredni stroški, ki so vezani na eksterni prihodek valjev se obračunavajo po dejanskih delitvenih deležih prihodka v dotičnem časovnem obdobju.
.'—, 4. 3 — ■ obdelovalni stroški za izmeček II — livarskega izvora, direktno bremenijo povzročitelja ¡po polni planski lastni ceni storitev.
4.	5. vsi stroški izmečka lil — po izvozu mehanske obdelave, direktno bremenijo povzročitelja.
4.	6. — v dejanskem .obračunu planirani delež za valje nesme biti prekoračen. V prekoračitve delovne skupnosti skupnih služb se za presežek zmanjša že doseženi prihodek TOZD livarn in TOZD mehanske obdelave v razmerju dejansko- doseženega su marnega razmerja za določeno obračunsko obdobje (mesec, kvartal).
Točka 5. 1 in 5. 2 ostaneta ne-izprernenjeni, doda pa se točka
5.	3: — avtomatsko obdelavo podatkov je prilagoditi navedenemu samoupravnemu dogovoru v planskem in dejanskem delu. Vse podatke za samoupravni dogovor, ki je: sestavni del plana, posredujejo TOZD livarn, TOZD MO, komercialni sektor in EOS.
— Vnesti je nov člen: planirani stroški v sestavljeni kalkulaciji za proizvodnjo in prodajo valjev se morajo s strani livarne in obdelovalnice valjev planirati obojestransko objektivno, medsebojno se-mora jo uskladiti in križno verificirati preden postane sestavljena kalkulacija veljavna. Na področju višine planiranih stroškov proizvodnje valjev mora biti med obema TOZD doseženo soglasje.
Vsakršno slabšanje tehnoloških parametrov od. že doseženih kakor' tudi zvišanje stroškov mora biti strokovno utemeljeno in od obeh partnerjev potrjeno.
5.	DS je po obravnavi samoupravnega sporazuma o temeljih plana za leto 1977 le-tega spre-
jel toda z naslednjimi pripombami:
—	i. k členu 5: Menimo, da so predvidena vlaganja prevelika in zaradi tega nerealna. Potrebno je investicijska vlaganja u-skladiti z dejanskimi možnostmi, v predhodnih investicijah na nivoju podjetja mora vstopiti rez-kalni stroj za rezkanje čepov na valjih.
—	2. v poglavju IV ("oskrbovanje proizvodnje) dodati, nov člen in sicer: »V cilju podpiranja večje finalizacije na surovih odlitkih ima TOZD mehanska obdelava in TOZD tovarna traktorjev prednost pri dobavi surove litine iz TOZD livarn pred vsemi ostalimi kupci.«
V	členih 9—14 je vpisana funkcija nabavne službe pri oskrbi proizvodnje. Potrebno je vnesti tudi zadolžitve drugih služb in planirane efekte njihovega dela. Komercialno službo je npr. treba zadolžiti za pokrivanje kapacitet znotraj sprejetega gospodarskega načrta, za doseganje »ciljnih prodajnih cen« itd.
V	dodatnem členu obvezati komercialno službo za nabavo surovih ulitkov za TOZD mehanska obdelava.
Z ozirom na dejansko doseganje efektov, je predvideti tudi dejansko financiranje odnosno pokrivanje stroškov teh služb.
3.	16. člen je treba dopolniti:
TOZD prodaja proizvode drugi
TOZD v okviru delovne organizacije po cenah... vendar ne pod polno lastno ceno ...
4.	22. člen je treba dopolniti:
... vsak mesec največ do višine dvanajstine predvidenega letnega prihodka in prodaje storitev drugim TOZD ...
—	akumulacija po tem členu odpade, ker je enkrat že bila vgrajena pri storitvenih TOZD (ca. 1 % od planirane akumula-ci je)/;
9.	seja, 24. februarja 1977
1 Delavski svet je obravnaval poročilo o izvršitvi inventure za leto 1976 in ga sprejel.
Inventurna odstopanja pri obdelavi litine in valjev so nastala zaradi razlik pri tehtanju in so minimalna, zato jih je smatrati za redni kalo.
Inventurni viški pri gotovih izdelkih v vrednosti 435.427 din se knjižijo v dobro konta 7893, primanjkljaji v znesku 346.919,80 din pa se razknjižijo v. breme konta 4005 vkalkulirani kalo.
Delavski svet je osvojil predloge popisne komisije in ob tem sklenil:
—	Zadolži se operativni oddelek SNG, da v letošnjem letu oštevilči vsa osnovna in druga sredstva.,
—	Delavski svet predlaga, da se vsa prodaja odpisanih in ostalih osnovnih sredstev izvrši na podlagi objavljene licitacije oziroma tako, kot je to določeno z zakonom.
3.	Delavski svet je obravnaval poročilo o popisu terjatev in obveznosti ter s tem v zvezi sprejel sklep, da se odpišejo terjatve v znesku 275 din, ki predstavljajo dolg za mesečne vozovnice ter terjatve v znesku 86.681,60 din iz naslova nadomestil za čas orožnih vaj.
V zvezi s tem je zadolžiti pravno službo, da poskuša odpisane
—	dohodek VIT je vezati na normativ planskih in neplanskih ustavitev in na velikost dosežene realizacije proizvodne TOZD (ali pa nadzor in soglasje obremenjene TOZD nad stroški v dejanskem obračunu.
5.	28. člen je treba dopolniti:
Definirati je treba kaj' so to
ugodnosti na trgu, eventualno deliti tudi neugodnosti, T
6.	DS TOZD je potrdil gospodarski načrt za leto 1977 z naslednjimi pripombami oziroma pogoji:
1.	— pravočasnost pridobljenih naročil po količini in strukturi;
—	pravočasnost oskrbe z repro-materialom;
—	pravočasnost oskrbe z u-streznimi kadri oz. delovno silo;
—	formiranje prodajnih cen z upoštevanjem stroškov proizvodnje;
—	vzdrževanje proizvodnih kapacitet;
—	avtomatska obdelava podatkov in posredovanje kvalitetnih informacij za sprotno ukrepanje,
2.	Delavski svet je sprejel sklep, da se sanira negativen rezultat na proizvodnji Valjev. Zadolžena sta TOZD mehanska obdelava, TOZD livarn skupaj s komercialnim sektorjem,
7.	Delavski svet je sprejel samoupravni sporazum o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti v delovni organizaciji Železarne Štore. Za podpisnika je delavski svet imenoval predsednika delavskega sveta tov. Janka Ulago.
8.	Delavski svet je sprejel samoupravni sporazum o temeljih načrta razvoja poslovne skupnosti izdelave in predelave jekla za obdobje 1976—1980.
9.	Delavski svet je sprejel samoupravni sporazum o temeljih plana Jugobanke za obdobje 1976 —1-980.
terjatve še izterjati.
4.	Pred sprejetjem zaključnega računa je delavski svet sprejel naslednje sklepe:
a)	Obračunana minimalna a-mortizacija se poveča za delo v izmenah oziroma intenziteti uporabe osnovnih sredstev za vso opremo in prevozna sredstva, razen za osnovna sredstva, ki jih zakon posebej navaja (gradbeni objekti) (Ur. list SFRJ 49/76).
b)	Zaradi znižanja minimalne amortizacije ter s tem znižanja kvalitetnih sredstev se izvede revalorizacija na podlagi vseh uradno objavljenih koeficientov, ki jih izračuna Zvezni zavod za statistiko (Ur. list SFRJ 49/76).
c)	V letu 1977 je potrebno vsa osnovna sredstva tekoče aktivirati in ne čakati na konec leta,
d)	Prav tako je takoj pristopiti k realni ocenitvi odpisanih oziroma prenizko ocenjenih osnovnih sredstev.
e)	Porabo amortizacije v letu 1977 prilagoditi razpoložljivim sredstvom ter vsaj trimesečno poročati delavskemu svetu TOZD o porabi.
Ob- upoštevanju gornjih sklepov je delavski ■ svet po izčrpni razpravi sklenil:
Sprejme se zaključni račun TOZD mehanska obdelava za leto 1976 v predloženem besedilu.
5.	Delavski svet je sklenil, da se sredstva iz ustvarjenega dohič-
ba v interni banki Slovenske železarne v znesku 9,653.728,20 din (kar .odpade na Železarno Štore) dolgoročno združijo v poslovni sklad interne banke,
6.	Vlaganja v poslovni sklad, obvezni rezervni sklad in sklad skupne porabe se združijo in leta 1977 koristijo za namene, dogovorjene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana in na podlagi sklepov samoupravnih organov.
7.	Delavski svet je soglašal s predlogom, za ukinitev odbitkov na osebne dohodke zaradi manjkajoče izobrazbe, zavrnil pa, je predlagani način za uvedbo pogojev za znižanje obračunske osnove v primerih, ko delavec na delovnem mestu količinsko in kvalitetno ne opravlja vseh nalog oz. zadolžitev delovnega mesta.
Ob„tem delavski svet predlaga strokovni službi, da najprej preveri, če je zahtevana izobrazba delovnega mesta usklajena z dejanskimi potrebami, ker se za nekatera delovna mesta-zahteva pretirano visoka izobrazba. .
8.	Delavski svet je obravnaval predlog konkretne uveljavitve sindikalne liste za leto 1977 in ga potrdil.
9.	Ob obravnavi pregleda Vseh naročil za investicije v letu 1976 ter nerealiziranih naročil v letu 1975 je delavski svet sklenil:
a)	Delavski svet se je seznanil
6.	seja, 14. februarja 1977.
1.	Delavski svet je pregledal sklepe 5. Seje in jih potrdil. -
2.	Delavski svcl Je ponovno obravnaval problem prevozov Štore I—Štore II in ob dejstvu, da je delavca, ki je poklican na delo od doma zaradi zastojev in o-kvar potrebno pripeljati do" delovnega mesta (in ne samo do vratarnice ipd.) sklenil, da je za neizvrševanje tega sklepa potrebno obvestiti vodjo TOZD, ki bo naprej ukrepal.
3.	Na osnovi predhodnih razprav na krajevnih odborih, o-snovnih organizacijah Zveze komunistov in na zborih delovnih ljudi ter razprave ,na seji delavskega sveta, je delavski svet sprejel naslednje sklepe:
a)	Družbeni načrt potr ju jemo v predlagani obliki predvsem zaradi tega, ker smo v časovni stiski in, ker želimo, da bi vendarle lahko spremljali finančne rezultate poslovanja na osnovi plana in dejanskih obračunskih pokazateljev: Ne želimo namreč več, da bi pri spremljanju ekonomičnosti proizvodnje »plavali v temi«, kajti ekonomsko spremljanje proizvodnje je eden od osnovnih pogojev za pravočasno in pravilno ukrepanje pri vodenju proizvodnje ih tehnologije,
- izboru trga itd.
b)	V načrtu so zajete in ovrednotene količine in predlagana tehnologija, ki smo jo sami določili: že v jeseni 1976. Predvidevali smo. da bomo na ta način prispevali k načrtnemu izboljšanju finančnega efekta, kar bi naj bilo potrjeno na . osnovi naslednjih skupnih pokazateljev proizvodnje TOZD.
Indeks
Skupna proizvodnja (t)	109,4
Gotova proizvodnja (t)	107,2
Produktivnost (t/zaposl.) .	105,9
Zvišanje cen proizvodov	109,8
Vpliv izboljšanja asorti-mana na prodajne cene	104,24
s poročilom o investicijah, ki ga je podal sektor za novogradnje.
b)	V zvezi s porabo amortizacije v letu 1976 se- zaradi nižje obračunane amortizacije v letu 1976 delavski svet strinja s prenosom obveznosti v breme sredstev leta 1977.
c)	Ob tem delavski svet zadolžuje vodstvo TOZD mehanske obdelave, da v sodelovanju s.sektorjem za novogradnje in ostalimi službami pospešeno izdela investicijske programe. Pri tem se naj po potrebi posluži tudi dela po pogodbi.
10.	Delavski /svet predlaga, da se posreduje v razpravo samoupravnim delovnim skupinam v mehanski obdelavi predlog samoupravnega sporazuma o merilu za nagrajevanje po kakovosti proizvodnje. Zadolžen: ing. Povalej.
11.	Zaradi novonastalih razmer na področju izdvajanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo in na osnovi sprejetega gospodarskega načrta za leto /1977, ki določa le 6% stanovanjski prispevek, se zadrži realizacija odločitve na zborih delovnih/ljudi v zvezi s sprejemom samoupravnega sporazuma o, osnovah plana samoupravne tsanovanjske skupnosti občine Celje, ker je v nasprotju s sprejetim gospodarski mnačr-tom.
S skle.p()m naj se seznani zbor delovnih ljudi na svoji prvi seji.
Na nivoju TOZD nam je to pomenilo povečanje’ realizacije nasproti načrtu 1976 z indeksom 113,17 in skupno povečanje stroškov z indeksom 113,38, na kar je predvsem vplivalo povečanje stroškov surovin (grodelj + le-gu re) z indeksom 116,90.
Na končni rezultat oziroma izgubo TOZD pa je vplival predvsem povečan delež stroškov delovne skupnosti skupnih služb, ki je nasproti načrtu za leto: 1976 označen z indeksom 012,50
Iz gornjega lahko zaključimo, da nam za povečanje/ načrtne akumulativnosti proizvodnje kvarijo stroški, na katere sami ne moremo vplivati In izvirajo torej od zunanjih vplivov.
c)	Iz tega sledi, da. mora biti enotno merilo za stimulacijo v podjetju preseganje načrtne akumulacije oziroma zniževanje načrtne izgube ter postavljeni operativni načrti.
d)	Ker delitev stroškov delovne skupnosti skupnih služb bistveno. vpliva na rezultate v TOZD, je Zato potreben znanstve ni pristop k rešitvi tega problema. Smatramo, da sedanja delitev ni pravilna in je treba rešitev tega izvršiti do konca leta 1977. Člani delovne skupine se predvsem ne strinjajo z delitvijo stroškov z ozirom na eksterno realizacijo in prevelikega deleža stroškov razvojnega sektorja.
e)	Čimprej naj se pristopi k reorganiziranju skupnih služb, da bi se dosegla večja učinkovitost njihovega dela, ki naj bi občutno vplivala na poslovanje TOZD. Tudi skupne službe naj izdelajo akcijske programe za zpiževanje stroškov.
' f) Stroški ViT so. Visoki. Potrebno je uvesti' prevzem opravljenih del in kontrolirati stroške.
g)	Načrtovana oprema, ki bo vplivala na doseganje načrta, naj se dobavi,»instalira ter stavi v pogon v predvidenih rokih v letu 1977.
DELAVSKI SVET TOZD MEHANSKE OBDELAVE
DELAVSKI SVET TOZD LIVARN
h)	Sanacija livarne II mora biti v letu 1977 končana na vseh področjih, ki so predvideni v programu in v takih rokih, da bo možno izvršiti letni načrt.
i)	Posebno pozornost je treba posvetiti proizvodnji valjev. V ta namen imamo sestavljen poseben akcijski (programi Nastale načrtne izgube so ¡poleg dosedaj omenjenih vzrokov (surovo železo + legure) posledica neustrezne tehnologije, za kar je vzrok neustrezna oprema. Sodobne kvalitete valjev, ki smo jih zaradi zahtev trga osvojili, proizvajamo zaradi neustrezne opreme z nizkimi izkoristki, ' kar povečuje stroške proizvodnje. Glavni prihranki pri tej proizvodnji bodo doseženi pri uporabi cenejših surovin in izboljšanju izkoristkov,
j)	Delavski svet je potrdil akcijski program, ki vsebuje poleg že dosedaj opisanih ukrepov tudi določila o načrtovanju ¡proizvodnje v livarni II, spremljanju rezultatov proizvodnje, izdelavi akcijskih programov za delovne skupine ter .sprotno obveščanje rezultatov poslovanja posameznim delovnim skupinam in analiziranju vzrokov za uspešno oziroma neuspešno doseganje proizvodnih rezultatov.
k)	Drugi odstavek 22. člena »Samoupravnega sporazuma o temeljih ¡načrta za leto 1977« predlagamo, da se izpusti, ker TOZD IV že v načrtnih in tudi priznanih dejanskih ¡prihodkih participira z 1 % deležem akumulacije.
l)	V poglavju IV naj se doda nov člen, ki naj se glasi:
¡»Z .namenom, da se dosega večja finalizacija proizvodnje, imata pri načrtovanju letne zasedbe kapacitet v livarnah prednost TOZD mehanska obdelava in tovarna traktorjev, v kolikor je želeni asortiman primeren in ekonomsko zanimiv.«
m)	V samoupravnem sporazumu med TOZD mehanska obdelava in TOZD livarn naj se doda naslednji člen:
Načrtovani stroški proizvodnje v sestavljeni kalkulaciji za prodajo in proizvodnjo valjev se morajo s strani livarne in obdelo-valnice valjev planirati obojestransko objektivno, medsebojno se morajo uskladiti in križno verificirati preden postane kalkulacija veljavna. Na področju višine načrtovanih stroškov proizvodnje valjev mora biti med obema TOZD doseženo soglasje.
4 Delavski svet je obravnaval samoupravni dogovor o uveljavljanju dohodkovnih odnosov med TOZD livarn in TOZD mehanska obdelava in njegov tekstualni del sprejel. Priloga samoupravnega dogovora bo posebej obdelana naknadno.
5.	Delavski svet je ugotovil, da so delovni ljudje v TOZD livarn razpravljali o samoupravnem sporazumu o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti v delovni organizaciji Železarna Štore in ga sprejeli.
6.	Delavski svet je sprejel samoupravni sporazum o temeljih načrta razvoja izdelave in predelave jekla za obdabie 1976— 1980.
7.	Delavski svet odobrava povišanje deleža Železarne Štore pri sofinanciranju vodovodnega o-mrežja za celjsko področje in sicer v višini 102.000 din.
8.	Delavski svet je zavrnil predlog za ukinitev odbitkov zaradi manjkajoče izobrazbe in predlagani način uvedbe odbitkov zaradi neizpolnjevanja obveznosti oz. zadolžitev delovnega mesta. Delavski svet meni, da je predlog preuranjen in še ni strokovno obdelan; manjkajo opisi delovnih mest. Zato delavski svet predlaga, da služba predlog ponovno preuči in najde ustreznejša merila ter izdela več dodatnih variant.
9.	Delavski svet se je seznanil z informacijo o vlaganju tujih partnerjev v domače OZD.
10.	Delavski svet je za delegata za industrijsko rizično skupnost Zavarovalne skupnosti Triglav imenoval tov. Jožico Subotič, vodjo ekonomskega oddelka sektorja za novogradnje.
11.	Delavski svet se je seznanil z doseženimi rezultati v tem letu. Ob ugotovitvi, da je izmeček zelo visok, je zadolžil razvojni oddelek Železarne Štore, da problem preuči in poda konkretne predloge za znižanje, izmečka in izboljšanje tehnologije v livarni II.
12.	Delavski svet je sprejel sklep, da se člani HTV komisij po obratih v TOZD livarn ka-optirajo kot člani komisije za gospodarjenje in varstvo pri delu pri delavskem svetu TOZD livarn.
13.	Po razpravi je delavski svet samoupravnemu; sporazumu o temeljih plana Jugobanke — sedež Ljubljana za obdobje 1976— 1980.
računa je delavski svet sprejel naslednji sklep:
Obračunana minimalna amortizacija se poveča za delo v izmenah oziroma intenziteti uporabe osnovnih sredstev za vso opremo in prevozna sredstva, razen za osnovna sredstva, ki jih zakon posebej navaja (gradbeni objekti) Ur. list SFRJ 49/76).
3.	Zaradi znižanja minimalne amortizacije ter s tem znižanja kvalitetnih sredstev se izvede revalorizacija na podlagi vseh uradno objavljenih koeficientov, ki jih izračuna Zvezni zavod za statistiko (Ur. list SFRJ 49/76).
4.	a) V letu 1977 je potrebno vsa osnovna sredstva tekoče aktivirati in ne čakati na konec leta.
b)	Prav tako je treba takoj pristopiti k realni ocenitvi odpisanih oziroma prenizko ocenjenih "o-snovnih sredstev.
c)	Porabo amortizacije v letu 1977 ¡prilagoditi razpoložljivim sredstvom ter vsaj trimesečno poročati delavskemu svetu TOZD o porabi.
5.	Sprejme se zaključni račun TOZD ViT za leto 1976 v predloženem besedilu.
6.	a) Delavski svet je sklenil, da se sredstva iz ustvarjenega dobička v interni banki Slovenske železarne v znesku 9,653.728,20 din (kar odpade na Železarno
7.	seja, dne 11. 2. 1977
1.	Pregledani in realizirani so bili sklepi 6. seje.
2.	Delavski svet sprejme gospodarski načrt za leto 1977 s pripombami, ki so bile podane na seji delavskega sveta, ravno tako sprejme samoupravni sporazum o temeljih načrta za leto 1977. Podpisnik tega sporazuma je predsednik delavskega sveta TOZD energetika tov. Jože Majer.
3.	Obravnavane so bile osnove poslovnega ¡poročila za leto 1976 in s tem se je sprejel sklep, da naj poročilo obsega:
—	¡pregled porabe energetskih medijev in primerjave,
—	problematika po dejavnostih,
—	družbenopolitično delo,
—	smernice za leto 1977.
7.	seja, 25. februarja 1977
1.	Delavski svet je obravnaval poročilo o popisu za leto 1976 in ga v celoti sprejel.
Ob obravnavanju inventurnih odstopanj pri gotovih izdelkih — litini je ugotovil, da so odstopanja nastala zaradi razlik pri tehtanju ob odpremi ter zaradi zamenjav med skupinami proizvodov. Delavski svet meni, da so odstopanja v primerjavi s celotno odpremo izdelkov minimalna ter jih je Smatrati kot redni kalo.
Sklenil je, da se viški v vrednosti 478.30445 dip razknjižijo v dobro konta 7893, primanjkljaji pa v breme konta 4005 — vkalku-lirani tako in sicer v vrednosti 1,324.389,33 din.
Viški pri osnovnih sredstvih znašajo 1.764,15 din in se razknjižijo kot je v predlogu.
¡2. Ob obravnavi poročila o popisu terjatev in obveznosti je delavski svet sklenil, da se odpišejo terjatve kot je v predlogu in sicer 275 din iz naslova nevrnjenih
Štore) dolgoročno združijo v poslovni sklad interne banke:
b)	Vlaganja v poslovni sklad, obvezni rezervni sklad in sklad skupne ¡porabe se združijo in leta 1977 koristijo za namene, dogovorjene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana in na podlagi sklepov samoupravnih organov.
7. a) Delavski svet se je seznanil s poročilom o investicijah, ki ga je podal sektor za novogradnje.,
b)	V zvezi s porabo amortizacije v letu 1976 se zaradi nižje obračunane amortizacije v letu 1976 delavski svet strinja s prenosom obveznosti v breme sredstev leta 1977.
c)	Delavski svet je imenoval skupino za izdelavo investicijskega programa vzdrževalnih obratov z aneksom in sicer v sestavi:
—	ing. Stane Ivanšek — vodja skupine,
—	tov. Marjan Ramšak,
—	tov. Franc Mastnak.
d)	Skupina za izdelavo investicijskega programa obrata transport je imenovani v sestavi:
' ■— tov. Martin Korže — vodja skupine,
—	tov. Pavel Mernik,
—	tov. Janko Vovk,
—	tov. Anton Kumperger, yip§- tov. Mihael Dečman.
4.	Sprejet je bil SS o splošni ljudski obrambi in družbeni zaščiti. Podpisnik SS je predsednik DS TOZD E tov. Majer Jože.
5.	Podana je bila informacija o predlogu osnutka mikroorgani-zacije TOZD E.
6.	DS se je seznanil s problematiko ogrevanja v TOZD mehanska obdelava.
7.	Člani DS so bili seznanjeni o poslovanju TOZD družbena prehrana in gostinstvo za deset mesecev. Ugotovili so, da je poročilo nepopolno ter sprejeli sklep: TOZD DPG naj pripravi analizo po vseh TOZD za leto 1976. Analiza naj obsega celotno poslovanje TOZD, ne pa samo topli obrok.
8.	Vodja TOZD E je podal informacijo o oskrbi s pitno vodo Železarne Štore v letih 1976 do 1980.
vozovnic, 86.681,60 din iz naslova refundacij za orožne vaje in 65.727,40 din v breme konsigna-cije traktorjev.
Zadolžil je ¡pravno službo, da še poskuša izterjati odpisane terjatve ter da izterjavam nasploh posveča več pozornosti.
3. Ob obravnavi zaključnega računa je delavski svet sprejel naslednje sklepe:
a)	Obračunana minimalna a-mortizacija se poveča za delo v izmenah oziroma; intenziteti uporabe osnovnih sredstev za vso opremo in prevozna sredstva, razen za osnovna sredstva, ki jih zakon posebej navaja (gradbeni objekti) (Ur. list SFRJ 49/76).
b)	Zaradi znižanja minimalne amortizacije ter s tem znižanja kvalitetnih sredstev se izvede revalorizacija na podlagi vseh uradno objavljenih koeficientov, ki jih izračuna Zvezni zavod za statistiko (Ur. list SFRJ 49/76).
DELAVSKI SVET TOZD VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT
7. seja, 25. februarja 1977
1.	Delavski svet je obravnaval poročilo o popisu za leto 1976 in ga skupno s ¡predlogi .stalne popisne komisije sprejel:
a) — Ugotovil je, da znašajo pozitivna inventurna odstopanja pri pomožnem materialu 16.926,06 din, negativna odstopanja pa 24.606,50 din. Delavski svet meni, da so odstopanja, ki so nastala kot posledica štetja, tehtanja in zamenjav materiala minimalna ter jih je smatrati za normalni kalo.
—	Sprejel je predlog preknjiž-be inventurnih razlik in se knjižijo pozitivna odstopanja v dobro konta 7893 (viški gotovine, materiala, surovin in gotovih izdelkov). -
—	Primanjkljaji pa se knjižijo v breme konta 73430 —primanjk-
ljaji surovin, materiala, polizdelkov in gotovih izdelkov v vrednosti 2.218,65 din in v breme konta 4005 — vkalkuhrani kalo v vrednosti 22.387,85 din.
—	Obravnaval je tudi odpis pomožnega materiala ter ugotovil, da je opis smatrati kot normalni kalo, zato se razlika v ceni knjiži v breme konta 4005.
b) Pri obravnavi popisa terjatev in obveznosti je delavski syet sprejel predlog komisije in se strinja z odpisom terjatev v znesku 275 din iz naslova refundacij za čas orožnih vaj. Pravna služba naj omenjeni znesek poskuša še izterjati. '
—	Delavski svet je poročilo komisije o popisu terjatev in obveznosti z njenimi ugotovitvami sprejel.
2.	Pred sprejetjem zaključnega
DELAVSKI SVET TOZD ENERGETIKA
DELAVSKI SVET TOZD LIVARN
c)	V letu 1977 je potrebno vsa osnovna sredstva tekoče aktivirati in ne čakati na konec leta.
;d) Prav tako je treba takoj pristopiti k realni ocenitvi odpisanih oziroma prenizko ocenjenih osnovnih sredstev.
-e) Porabo amortizacije v letu 1977 prilagoditi razpoložljivim sredstvom ter vsaj -trikrat mesečno poročati delavskemu svetu TOZD b porabi.
Ob upoštevanju gornjih sklepov je delavski svet po izčrpni razpravi sklenil:
- Sprejme se zaključni račun TOZD livarn za leto 1976 v predloženi obliki.
4.	Delavski svet je sklenil, da se sredstva iz ustvarjenega dobička v interni banki Slovenske železarne v -znesku 9,653.728,20 din (kar odpade na Železarno Štore) dolgoročno združijo v poslovni sklad interne banke.
5.	- Vlaganja v poslovni sklad; obvezni rezervni sklad in-sklad skupne porabe se združijo in leta 1977 koristijo za namene, dogovorjene' v samoupravnem sporazumu o temeljih plana in na: podlagi sklepov samoupravnih organov.
6.	Ob obravnavi pregleda vseh naročil za investicije v letu '1976 ter nerealiziranih naročil v' letu 1975 je delavski ‘svet sklenil:
a)	Delavski svet se je seznanil s poročilom o investicijah, ki ga je podal sektor za' novogradnje/
b)	Delavski svet-zaradi premalo dokumentiranega predlaga ni glasoval o prenosu obveznosti iz leta 1976 v breme sredstev Teta 1977.
e)	Delavski svet je sklenil, da je na nivoju delovne organizacije nujno vse predlagane investicije ponovno pregledati in določiti prioritetni red.
d)	Delavski svet je tudi sklenil, da je potrebno pospešiti izdelavo investicijskih programov, in da morajobiti. le-ti izdelani najkasneje do pričetka aprila 1977. Pri izdelavi projektov, naj se forsira izdelava projekta ža livarno II.
Za izdelavo naj se angažirajo vse domači strokovnjaki* če pa to ne bo možno, se je treba poslušati tudi pomoči < zunanjih sodelavcev.
7.	Delavski svet je obravnaval predlog konkretne- uveljavitve sindikalne liste za leto 1977 in ob tem podal pripombo na višino regresa za letni dopust'in sicer naj bi bil ta enoten in naj bi se ne delil tudi družinskim' članom oz. da naj bi dobili rbgres za otroke samo tisti, ki po cenzusu dobivajo tudi otroške dodatke.
8.	Delavski svet je ugotovil, da so - v TOZD livarn delovne skupine razpravljale o.:
—	predlogu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za varstvo ■zraka'V občini Celje in
—	predlogu samoupravnega sporazuma4 o ustanovitvi SIS Za varstvo pred požarom v občini Celje in ju sprejele.
9.	Delavski svet je sklenil,, da se ~ v' TOZD livarn objavijo naslednja delovna’ mesta,-na katerih nastopa po novi • mikroorganiza-ciji spremenjen obseg dela in sicer:
lavama I:
Vodja proizvodnje valjev i, delovodja proizvodnje valjev 3, vodja talilnice 1, delovodja talilnice4?, vodja kalnparnice-in priprave peska 1, dnevni delovodja kalupamice litine in kokil 1, delovodja formanja kokil in izpraz. 3, -skrbnik osnovnih sredstev 1.
Livarna II:
Vodja kaluparnice in jedrarne 1, obratni terminer 1; dnevni de-, lovodja v kaluparniei 1, vodja priprave peska 1,--izmenski delovodja 3, vodja talilnice 1, vodja čistilnice 1, dnevni delovodja čistilnice 1, skrbnik osnovnih sredstev 1.
10.	-Delavski svet je zavrnil prošnjo Ivana Lubeja in Avgusta Zorka za povrnitev nastale škode pri odtujitvi motornih koles iz razloga, ker ni imeL zadostnih dokazil,, pa tudi zato, ker sam •pravilnik ne zagotavlja var.nos.ti parkiranega 'vozila izven zavarovanega območja.
DELAVSKI SVET TOZD VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT
6.	seja, 15. ‘februarja 1977
1.	Potrdili so sklepe prejšnje seje in se seznanili z njihovo realizacijo. .
2.	Delavski svet je potrdil gospodarski načrt za-leto 1977 in Samoupravna sporazum o temeljih plana za leto 1977 z zahtevkom, da se prikazana napaka manjka osebnih dohodkov in prihodkov odpravi. Nadalje je sprejel predlog za spremembo iz 9 na 6 % odvedibo sredstev za stanovanjsko izgradnjo.
3.	Delavski svet je . potrdil samoupravni sporazum o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti v Železarni Štore. Za podpisnika so izvolili tov. Franea Rozmana.
4.	Na podlagi razprave na samoupravnih delovnih skupinah je delavski svet sprejel:
—	Samoupravni sporazum za, Varstvo zraka v občini Celje.
—	Samoupravni sporazum za varstvo pred požarom.
—	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev v letih 1976 —1980 za pokrivanje dela stroškov infrastrukture ŽTP Ljubljana je delavski - svet sprejel s
‘pripombo, da se mora pričeti- do-
govarjanje - - železniško cestnega transporta za zmanjšanje- izgub.
5.	Delavski svet je potrdil samoupravni sporazum o temeljih načrta razvoja poslovne skupnosti izdelave in predelave jekla za ob dobjel976—1980.
6.	Delavski svet je po obravnavi predlaga -za ukinitev odbitkov zaradi manjkajoče izobrazbe in predlaga -za uveljavitev pogo-: jev za znižanje obračunske osnove-zaradi pomanjkljivega opravljanja -zadolžitev, na -delovnem mestu sprejel sklep, da takšnega pravilnika delavski svet ne more potrditi, vsebovati mora točnejša določila:
ža vsa delovna mesta morajo biti najprej opravljeni opisi delovnih- mest;
—	določeno mora biti koliko časa traja odbitek za izobrazbo in na opravljanje dela;
—	delavski svet- prosi -konferenco osnovnih organizacij, sindikata delovne.: organizacije za mnenje na predlog glede odbitkov, ki ga je sestavil oddelek za nagrajevanje.
7.	Delavski svet je potrdil konkretizacijo sindikalne liste za leto 1977.
EKONOMSKO GOSPODARSKI ODBOR
9.	seja, dne 11. marca i97	?
1.	Odbor je pregledal sklepe 8. redne iseje m se seznanil z njihovo realizacijo.
2.	Odbor se je seznanil S poročilom komercialnega- sektorja o problematiki neidočih surovin in ostalega materiala. Ob tem je imenoval posebno komisijo iz vrst delavcev materialne kontrole, o-brata naročnika in nabavne službe, ki ¡naj dokončno ugotovi, katere vrste materialov je še možno uporabiti, ali prodati, ter vrste materialov, ki jih je potrebno zaradi neuporabnosti, tehnične zastarelosti in ostalih razlogov raz-hodovati.
To delo naj komisija opravi v roku 2 mesecev, nosilec naloge nabavna služba.
Odbor meni, da se taka Situacija ne srne več ponoviti. V ta namen je osvojil predlagane ukrepe in jih sprejel kot sklepe, in sicer:
—	naročevati samo to, kar se tudi dejansko potrebuje,
—	tehnični razvoj nudi vsak dan nove izdelke; v teh primerih moramo obvezne uporabiti predhodno obstoječe zaloge;
—	material, ki je naročen za razna večja popravila, nove naprave itd., se mora uporabiti predhodno‘obstoječe zaloge;
—	material, ki je naročen za razna večja popravila, nove naprave ,itd., se mora uporabiti, ne pa potem, ko smo priskrbeli vse izdelke, delo oddati - tujemu izvajalcu, da to opravi s svojini materialom;
—	zaostriti odgovornost pri na-ročevanju; TOZD bi lahko zmanjšale število sodelavcev, ki sp odgovorni za naročanje in uporabo naročenega materiala (organizacijski predpis po 'imenih in delovnih mestih);
• — odpisovanje porabe osnovnih surovin mora odgovarjati dejanski porabi in na ta način preprečiti' »popravljanje« rezultatov v krajših časovnih obdobjih;
—	ko je/material naročen in dobavljen, naj ne bi bilo več
-sprememb projektov, popravil, remontov itd.
—	pri odprodaji razhodovanih in neuporabnih osnovnih sredstev je potrebno obvezno , istočasno odprodati tudi rezervne dele za‘¡njih (osebni avtomobili, kamioni itd.).
3.	Ob Ugotovitvi;, da vse temeljne organizacije niso postavile dinamičnih planov, je odbor opozoril- na dosledno izvrševanje sklepov 'samoupravnih organov.. Hkrati pa zadolžuje vse, ki di-
, mamičnih- planov- še niso sestavili, da to nemudoma storijo in pripravijo potrebne podatke za .sestavo - operativnega plana -za ' april.
4.	Odbor je potrdil operativni plan za marec 1977 in ponovno opozoril na izdelavo dinamičnih planov v vseh TOZD.
Na osnovi’nakazanih -težav v TOZD MO je zadolžil vodstvo o-menjene TOZD, da v roku 14 dni poda pismeno poročilo in v njem nakaže vzroke nastale situacije. Prav tako naj vodstvo valjarne II pripravi pismeno poročilo o vprašanju gredic, asortimana ih cene svojih izdelkov. Tudi to poročilo naj bo pripravljeno v roku 14 dni, nakar bo odbor na naslednji seji v prisotnosti predstavnikov obeh prizadetih obratov o tem vprašanju razpravljal.
5.	Odbor se je seznanil s poročilom o izvršitvi letnega in operativnega plana za januar in rezultati poslovanja za obdobje januar—december 1976.
Ugotovil je, da rezultati niso spodbudni in je v bodoče potrebno vložiti več truda, da bi jih izboljšali.
Odbor je sprejel sklep, da bo na eni prihodnjih sej posvetil posebno točko dnevnega reda obravnavi izmečka in reklamacij. Takrat bi odločali o tem, ali naj se izmečki planirajo, v gospodarskem načrtu.
6.	Odbor se je seznanil s poročilom komercialnega sektorja za januar 1977.
7.	Odbor je brez pripomb potrdil sklepe 5. sejo komisije za racionalizacije, in sicer:
a)	komisija je pregledala sklepe prejšnje seje in ugotovila, da so Bili realiziram;
b)	predlog Alojza Ciglerja, GKSG — tesarji, št. 179/53/76 »Zamenjava šip na žerjavih« je komisija sprejela. Predlagatelju se obračunajo 3 odškodnine po 26. členu SS pod 2b. Naslednji prihranki morajo biti določeni na osnovi evidentiranega števila menjav ..pri žerjavih, kjer še ne obstajajo podesti.
Prva odškodnina, ki se določi na osnovi prihranka 72.942,00 din znaša 3.802,97 dih.
Stroški bremenijo str. m. 4310;
c)	predlog inž. Borisa Tovor-‘ nika, TOZD Energetika — merilna služba, št. 186/60/76 »Šablona za nastavitev kopirnega, tipala« je komisija sprejela/ Predlagatelju pripadajo 3 odškodnine, ki se določijo po 26. členu SS pod 3 a. Prva odškodnina še izračuna na osnovi prihranka 64.173,44 din in znaša 4.894.49 din:
d)	predlog inž. Borisa Tovornika, TOZD Energetika — merilna služba, št. 187/61/76 »Vgraditev dodatne membrane v kopirno tipalo na stružnicah Wald-riech« je komisija sprejela. Ker je na osnovi zmanjšanega števila ur zastojev izračunam prihranek in določena odškodnina pri predlogu št. 186/60/76 komisija meni, da je z odškodnino pokrit tudi ta predlog. Zaradi tega je tudi pristanek pri predlogu 186/60/76 u-poštevan brez predlaganega zmanjšanja za 15,%, /
e)	predlog Benjamina Božička in inž. Borisa Tovornika. TOZD -energetika — merilna služba, št. 191/65/76 »Sprememba regulator-za zanke na valfarniški progi /0250 v valjarni II« je komisija - sprejela. Predlagateljema se izplača “enkratna odškodnina na o-snovi prihranka 112.690.00 din po 26. členu SS pod 2 b Odškodnina, ki jo predlagatelja delita v razmerju 50 :50, znaša 5.327,25 din (vsak dobi 2.663.62 din). Stroški bremenijo str; m 1450;
f)	predlog Framea Kosa, ViT .■— mehanična delavnica, št. 145/19/76 »Menjava ležajev pri črpalki za blato . 8 V C K. D 10«/ je komisija sprejela. Predlagatelju pripadajo 3 odškodnine po čl. SS pod 2 b. Prva, ki se določi na podlagi prihranka. 45.498.00 din, 'znaša 2.774,90 din. Stroški bremenijo str. m. 5111;
g)	predlog Srečka Šoštariča, el. obrat, št. 194/68/76 »Sprememba pri zapiranju glavnih vrat v jeklarni II.: je komisija sprejela in odločila, da se izplača predlagatelju enkratna pavšalna odškodnina v višini i.000,00 din.
Stroški bremenijo str. m. 1898;
b) predlog Josipa čaglja, ViT, št. .161/35/76 '»Predelava načina napajanja sterea za avtomatsko rezanje gredic na konti napravi« je'komisija sprejela že na‘3. seji
12.	novembra 1976 in sklenila, da se predlagatelju izplačajo 3 odškodnine po 26. čl. SS pod 2 b. Na 4. seji je potrdila izračun prihranka, ki znaša v prvem letu
183.240,00	din — stroški realiza-• cije so po mnenju predlagatelja in inž. Manojloviča zanemarljivo majhni. Odškodnina po prvem letu znaša 7.081,00 din.
Straški ¡bremenijo str. m.. 1840; ij komisija je razpravljala o
-	samoupravnem sporazumu o tehničnih izboljšavah Tovarne- du-
-	šika Ruše in sklenila, da ga bodo člani temeljiteje preučili. V ta
. namen razmnoži pravilnik analitik za inovacije in dostavi vsem
-	članom komisije za raeionaliza-I cije;
j) komisija je razpravljala o
-	pismeni pritožbi' tov. Petkovič
-	Pavla in ustni pritožbi tov. Taj-
-	nikar ja in Tepeša na odločitve komisije v zvezi s predlogi:
' — Petkovič:: 92/31, 90/50, 89/28, Tajnikar: 94/33,
—	Tajnikar-Tepešt 102/41.
Za preučitev pritožb v zvezi z navedenimi predlogi je določila strokovno komisijo v sestavi:
- inž. Knez Peter“-jj| predsednik,
—	inž. Doberšek Mirko — član, Ramšak Marjan ^ član.
Predloge naj komisija prouči do 13. februarja 1977. leta.
8.	Odbor se je seznanil z zal ključnim računom za leto 1976. Ob tem je ugotovil, da smo v letošnje leto prenesli borne rezultate, ki naj tbodo kot slaba izkušnja za delo v bodoče.
9.	Odbor .se je seznanil s poročilom o izvršenem delu za uveljavitev refakcije pri J. Ž.
10.	Odbor je naknadno potrdil naslednja službena potovanja:
Štefanu Gerkešu na Madžarsko,
Marjanu Bele ju, dipl. oec. in Konradu Zupaniču na Madžarsko, - ,v: '	y ■ '
"L- -Borisu Maroltu, dipl. inž. in Viktorju Logarju, dipl. inž. v Avstrijo,
- Francu Selčanu v Italijo,
—- Dušanu Burniku, dipl. inž. in Marjanu Bele ju, dipl. oec. v SZ in odobril potovanje-Lah Jožetu na prakso k firmi FRITZ STUDER A. G. v Švico.
11.	EGO je bil seznanjen, da so posredovali poročila o službenem potovanju:
—	Marjan Belej, dipl. oec. in Štefan Gerkeš s potovanja na Madžarsko,
—	Srečko Senčic, dipl. inž. in Štefan Gerkeš s potovanja na Poljsko,
12.	Odbor se je seznanil s poročilom o prisotnosti članov ekonomsko -gospodarskega odbora na sejah in priporočil članom, ki se sej ne~ udeležujejo redno, da bi prisotnost kar še da izboljšali.
DELAVSKI SVET TOZD ENERGETIKA
8.	seja, dne 26.'2. 1977
1.	Realizirani in sprejeti so bili sklepi prejšnje seje,
.-12.. Obrazložen je. bil prikaz u-stvarjenega dohodka in njegova delitev za leto 1976 za TOZD Energetika.
Vendar je DS pred sprejetjem zaključnega- računa sprejel naslednje sklepe:
; a) Da se obračuna minimalna -amortizacija, povečana za delo v izmenah oziroma intenziteti u-porabe osnovnih sredstev za vso opremo in prevozna sredstva, razen za osnovna sredstva, ki jih zakon posebej navaja.
b) Zaradi znižanja minimalne amortizacije ter. s tem znižanja kvalitetnih sredstev se izvede revalorizacija na podlagi vseh u-radno; objavljenih koeficientov, ki jih izračuna Zvezni zavod za statistiko.
' c) V letu 1977 j je treba aktivirati vsa nedovršena osnovna sredstva. Po zakonu o revalorizaciji se stvari v gradnji ne revalorizira jot dokler niso usposobljene za -funkcijo, za katero so namenjene.- Taka osnovna sredstva =se po zakonu revalorizirajo takrat, ko se izročijo v redno uporabo.
d)	DS takoj pristopi k realni ocenitvi odpisanih prenizko ocenjenih osnovnih sredstev. Porabo- amortizacije v letu 1977 prilagoditi, iazpoložljivim sredstvom ter mesečno poročati DS TOZD o porabi,
DS je bil tudi seznanjen o -združitvi dela dobička za leto 1976 v interno -banko -SŽ in zavzel sklep:
/— da se vlaganja v poslovni sklad, obvezni rezervni sklad in sklad skupne porabe združijo in leta 1977 koristijo za namene dogovorjene v samoupravnem spo-
razumu o temeljih plana in na podlagi ¡sklepov samoupravnih organov.
Vodja finančne službe je seznanila DS o prekoračitvi OD v letu 1976, vendar je poudarila, da TOZD E ni presegla OD v letu 1976.
DS se je seznanil s poročilom o popisu za leto 1976 in 'zavzel sklep:
- Viški pri osnovnih sredstvih se kažejo v dobro poslovnega sklada v sedanji vrednosti 500,00 din, primanjkljaji v znesku 942,40 din pa se krijejo iz rezervnega sklada oziroma se preknjižijo tako, kot je v predlogu popisne komisije,
DS se je-tudi’seznanil s poročilom o popisu terjatev in obveznosti in ga sprejel. Strinjamo se z odpisom terjatev, ki so predlagane v poročilu,: ki je sestavni del zapisnika.’ Strinjamo se; ■ tudi z ostalimi predlogi popisne komisije o preknjižbi akontacij in prenosu obveznosti do oskrbovanja stolpnic s kurilnim oljem.
Delavski svet TOZD Energetika1 sprejme Zaključni račun za leto: 1976.
3: Člani DS TOZD Energetike so bili seznanjeni 6 nagrajevanju po delu v smislu zakona o‘ združenem delu ter ugotovili, da je predlog nepopoln.
Sklep: strokovna služba na nivoju DO mora pripraviti konkretnejše in detajlnejše predloge kriterijev za nagrajevanje po delu: v Smislu zakona o združenem delu. Za nadaljnje izvajanje nagrajevanja po delu je zadolžen predsednik DS TOZD Energetike tov. Majer.
4. Pregledano je bilo delo delegacije TOZD Energetike za zbor združenega dela in ugotovil, da delegacija premalo dela.
Sklep: vodja delegacije za zbor združenega dela mora pred zase-
danjem skupščine sklicati svojo delegacijo, da se dogovorijo glede ¡Stališč, ki naj jih delegat, ki bo na seji prisostvoval, zastopa. Na sestanek se povabi tudi vodja TOZD, predsednika DS TOZD, predsednika OOS TOZD in člana družbenopolitične organizacije. Oddelek za informativno in samoupravno dejavnost pa naj pripravi in ¡posreduje spisek komisij in delegacij: za TOZD Energetika.
J 5. DS je obravnaval predlog za štab civilne zaščite v TOZD, ki ga je predlagal svet sindikata Železarne Štore. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito:
—	inž.. Zakonjšek Niko — predsednik,
Jazbinšek Janko — namestnik,
- Kavka Lidija —‘član,
—	Gašpar Branko — član,
—	inž. Logar Viktor — član,
—	+ DPO.
Civilna zaščita
—	Seličlvan — poveljnik,
—	Gašpar Branko -i—? namestnik.
- Sklep: £)S TOZD Energetika sprejme zgoraj navedeni predlog.
6.	Obravnavana je bila »Zahteva po ponovni uskladitvi rangi-ranja delovnega mesta »dninski delovodja« v EO od strani delovodij EO in Obratovodje EO.
Delovno mesto se uskladi z delovnim mestom delovodij v vročih obratih in se prerangira iz XVII. v XVIII. rang.
Sklep: DS TOZD Energetika sprejme zgoraj ¡navedeno zahtevo z veljavnostjo od 1. 1. 1977 dalje.
7.	Obravnavan je bil tudi predračun Društva upokojencev Štore za izvajanje finomontaže elek-troihstalaeij ter izvedba strelovoda na ¡stavbi »Čečevo — Štore«. Vrednost del po predračunu znaša 60.640,00 din.
_ Sklep: DS sprejme predračun in se ne obvezuje za eventualne podražitve.
8.	Podana je bila informacija v investicijskih dejavnostih za leto 1976.
Sklep: DS prosi SNG za informacijo »kaj je z investicijsko o-premo za plavž II oziroma merilno regulacijsko opremo?«
DELAVSKI SVET ORGANIZACIJE SKUPNIH
SLUŽB
4. seja, lis februarja 1977
1.	Potrdil je sklepe 3. seje.
2.	Ugotovil je da samoupravne delovne skupine v OSS še niso v celoti razpravljale o samoupravnem sporazumu o ljudski obrambi in ¡sklenil, da to storijo najkasneje do 20. t. m.
3.	DS je obravnaval predlog gospodarskega načrta in samoupravnega sporazuma o temeljih plana za leto 1977. Ob tem je izrekel kritiko ¡glede zamude obravnave in sprejema tega akta — gospodarski načrt naj bi bil sprejet pred pričetkom leta. DS je hkrati opozoril tudi na sprejem zaključnega računa za leto 1976, ki naj bo dostavljen v obravnavo pravočasno, da bo možna temeljita predhodna razprava.
Po razpravi je DS sprejel naslednji sklep:
Sprejme se predlog gospodarskega načrta iri Samoupravni sporazum o temeljih plana za leto 1977 s spremembami glede formiranja sredstev za stanovanjsko izgradnjo.
4.	Delavski Svet je verifikacijo
III.	samoupravnega paketa preložil na naslednjo sejo. Do takrat zahteva, da oddelek za informativno ih samoupravno dejavnost preveri' sprejemanje III. samoupravnega paketa na samoupravnih delovnih skupinah v OSS.
Oddelek naj pripravi tudi poročilo o sprejemu pravilnika o volitvah, ki je bil v obravnavi na delovnih skupinah že v lanskem letu.
5.	Delavski svet soglaša s predlogom za ukinitev odbitkov na OD zaradi manjkajoče izobrazbe, zavrača pa predlog za uvedbo pogojev za znižanje obračunske o-snove v primerih, ko delavec na delovnem mestu količinsko in kvalitetno ne opravlja vseh zadolžitev delovnega mesta.
Predlog je nekoliko preura-njen in ni sprejemljiv, dokler ne bomo imeli osnov za merjenje dela — ocenitev delovnih mest in analitičnih ocen. Delavski svet pa se sploh zavZema za to, da se zadeva odbitkov čimprej in to strokovno reši.
6.	Delavski svet je obravnaval samoupravni sporazum o temeljih načrta razvoja poslovne skupnosti izdelave in predelave jekla za obdobje 1976—1980 in ga v predloženi obliki sprejel.
-7. Delavski svet je soglasno sklenil, da pristopimo k samoupravnem sporazumu o temeljih plana Jugobanke — sedež Ljubljana za obdobje 1976—1980.
8.	Delavski'svet mehi, da je pritožba Jošt Slavice za prerangiranje delovnega mesta »knjigovodja osnovnih sredstev« 'v finančnem sektorju utemeljena in priporoča strokovni službi v kadrovskem sektorju, da izvede u-skladitev.
Ob obravnavi gornje pritožbe so člani DS podali pripombe na sklepe odbora za dohodek in delitev OD v zvezi z rangiranimi predlogi delavskega sveta OSS s predhodnih sej, ker ta ni podal obrazložitev, zakaj je bil riek predlog za prerangiranje zavrnjen ali sprejet. Delavski svet vztraja, da se vsi predlogi za prerangiranje delovnih mest o-premijo z ustreznimi odgovori tako delavskemu svetu kot samemu predlagatelju.
9.	Delavski svet je sklenil, da je potrebno oddelek za informativno in samoupravno dejavnost glede ha vedno večje potrebe strokovno in številčno dopolniti. V zvezi z novo organizacijo je preučiti, če je organizacijsko in tehnično pravilno opremljen ter zagotoviti nemoteno delo, kar je v veliko olajšavo samoupravnim organom.
Dopisujte
v
ŽELEZAR
DELAVSKI SVET ORGANIZACIJE SKUPNIH SLUŽB
5.	redna seja, 1. marca 1977
1.	Pregledani in potrjeni so sklepi 4. seje.
2.	Delavski svet je obravnaval poročilo o popisu za leto 1976 in ga vključno s predlogi, ki jih je sprejel kot sklepe, sprejel.
Strinjal se je s preknjižbo viškov pri osnovnih sredstvih
6.700.00	din v dobro konta 900, ter primanjkljajev v nabavni vrednosti 3.523,50 din, brez sedanje vrednosti, kot je v predlogu.
3.	Delavski svet je obravnaval popis terjatev in obveznosti ter sklenil, da se odpišejo terjatve v znesku 65.727,40 din v breme kon-signacije traktorjev. Soglašal je tudi z ostalimi odpisi terjatev ter da se odprte akontacije v znesku
1.962.00	din preknjižijo v breme Volmut Mare.
4.	Obračunana minimalna a-mortizacija se poveča za delo v izmenah oziroma intenziteti uporabe osnovnih sredstev za vso o-premo in prevozna sredstva, razen za osnovna sredstva, ki jih zakon posebej navaja (gradbeni objekti) (Ur. list SFRJ 49/76).
5.	Zaradi znižanja minimalne amortizacije ter s tem znižanja, kvalitetnih sredstev se izvede revalorizacija na podlagi vseh u-radno objavljenih koeficientov, ki jih izračuna Zvezni zavod za statistiko.. (Ur. list SFRJ 49/76)
6.	V letu 1977 je potrebno vsa o-snovnaš sredstva tekoče aktivirati in ne čakati na konec leta.
Prav' tako je takoj pristopiti k realni ocenitvi odpisanih oziroma prenizko ocenjenih osnovnih sredstev.
Porabo amortizacije v letu 1977 prilagoditi razpoložljivim sredstvom, ter vsaj trimesečno poročati DS TOZD o porabi.
7.	Delavski svet je sprejel zaključni račun organizacije skupnih služb za leto 1976 v predloženi obliki.
8.	Delavski svet je sklenil, da se sredstva iz ustvarjenega dobička v interni banki SŽ v znesku 9,653.728,20 din (kar odpade na Železarno Štore) /dolgoročno združijo v poslovni sklad interne banke.
9.	Vlaganja v poslovni sklad, obvezni rezervni sklad in sklad skupne porabe se združijo in leta .1977 koristijo za namene, dogovorjene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana in na podlagi sklepov samoupravnih organov.
10.	Delavski svet se je seznanil s poročilom o investicijah, ki ga je. podal sektor za novogradnje.
V zvezi s porabo amortizacije v letu 1976 se zaradi nižje obračunane amortizacije v letu 1976 delavski svet strinja s prenosom obveznosti v breme sredstev leta 1977.
Tabelarični pregled naročil in njihovih vrednosti se naj posreduje vsem članom delavskega sveta, da ga do naslednje seje preučijo in pripravijo morebitne pripombe.
11.	Delavski svet je obravnaval predlog konkretne uveljavitve sindikalne liste za leto 1977 in ga potrdil.
12.	Delavski svet je ugotovil, da so samoupravne delovne skupine v organizaciji skupnih služb razpravljale o samoupravnem sporazumu o ljudski obrambi in ga brez bistvenih pripomb sprejele.
Na predlog sindikata je DS i-menoval odbor ljudske obrambe v sestavi:
1.	Starc Milko -J predsednik
2.	Verčko Borko — namestnik
3.	čuvan Olga — član
4.	Primc Aldjz — član
5.	Gaberšček Jože — član
Delavski svet je za poveljnika
štaba civilne zaščite imenoval Branka Mlača, za namestnika pa Petra Kojtomaja.
13.	Na osnovi poročila, ki ga je pripravil oddelek za informativno in samoupravno dejavnost, je delavski svet ugotovil, da so zaposleni v OSS v maju in juniju 1976 obravnavali pravilnik o volitvah in ga z večino glasov vseh samoupravnih delovnih skupin sprejeli.
14.	Delavski svet je ugotovil, da so delovne skupine v OSS razpravljale o
a)	predlogu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za varstvo zraka v občini Celje in
b)	predlogu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za varstvo pred požarom v občini Celje in ju sprejele.
Za podpisnika samoupravnih sporazumov je delavski svet imenoval predsednika delavskega sveta tov. Borisa Marolta, dipl. inž.
15.	Delavski svet je soglašal s predlagano dopolnitvijo družbenega dogovora o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o: načinu soodločanja delovnih ljudi in občanov: V komunalnih zadevah na območju občine Celje in samoupravnega sporazuma o Ustanovitvi občinske komunalne skupnosti Celje.
16.	Zaradi novo nastalih razmer na področju izdvajanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo in na osnovi sprejetega gospodarskega načrta za leto 1977, ki določa le 6% stanovanjski prispevek, se zadrži realizacija odločitve na zborih delovnih ljudi v zvezi s sprejemom samoupravnega sporazuma o osnovah plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje, ker je v nasprotju s sprejetim gospodarskim načrtom. S sklepom naj se seznani zbor delovnih ljudi na prvi seji. seji.
DELAVSKI SVET SLOVENSKIH ŽELEZARN
13.	Seja, dne 25. 2. 1977 v »VERIGI« Lesce
1. SKLEP:
Zapisnik 12. seje DS SŽ se potrdi s tem, da se 16. sklep nadomesti z besedilom:
»V zvezi s prispevki različnim interesnim skupnostim se v SOZD SŽ pripravijo izhodišča kot pomoč pri sklepanju v DO SŽ oz.
TOZD,. Tako naj bi se z rastjo dohodka uskladile prispevne stopnje.«
DS SŽ je ugotovil, da so sklepi izvršeni, razen sklepa 8), ki bo o-bravnavan na eni od prihodnjih sej. Pri sklepu 13) je bilo ugotovljeno, da razprava v vseh o-stalih OZD črne metalurgije Jugoslavije še ni končana, zato še nimajo stališč.
2.	SKLEP:
DS SŽ potrjuje zaključni račun interne banke SŽ za leto 1976.
DS SZ ugotavlja, da je bilo poslovanje IB ŠŽ v letu 1976 uspešno in v skladu z letnim načrtom IB SŽ. Delovnim organizacijam SŽ DS priporoča, da dohodek, ki je bil ustvarjen s poslovanjem interne banke, v celoti ponovno združijo in sicer delno v obliki združenih sredstev sklada skupne porabe, delno pa za financiranje kratkoročnega poslovanja interne banke.
V zvezi s samoupravnim sporazumom zbiralci in potrošniki jeklenega vložka je treba pospešiti rešitev vprašanj skupne zbiralnice in pripravljalnice jeklenega vložka. V ta namen je treba v najkrajšem možnem času izdelati ustrezni investicijski program.
3.	SKLEP:
DS SZ sprejema zaključni račun skupne, trgovske dejavnosti SŽ za leto 1976. Pri tem DS SŽ podpira usmeritev v čimvečjo krepitev trgovske dejavnosti na ravni SŽ, ki jo je treba prilagoditi zakonu o združenem delu.
4.	SKLEP:
DS SŽ potrjuje zaključni račun OSS SŽ za leto 1976. Pri tem DS SŽ ugotavlja, da je zmanjšanje stroškov OSS SŽ v letu 1976 posledica manjšega obsega zaposlenih, kot je bilo načrtovano, in manjše rasti stroškov, kot je bilo z načrtom predvideno.
5.	SKLEP:
DS SŽ odobrava predložene investicijske programe: gglglgnapravo za neprekinjeno vlivanje v Železarni Jesenice
—	težko kovaško progo v Železarni Ravne
—	izgradnjo obrata industrijske opreme in orodjarne v Verigi Lesce.
Pri tem DS SŽ ugotavlja, da so vsi predloženi projekti v skladu z razvojnim programom SOZD SŽ. Za . 1. naslednjo obravnavo novih investicijskih programov naj OSS SŽ pripravi enotno metodologijo za izdelavo le-teh. Bo-
doči projekti naj bodo pripravljeni tako, da bo s selektivnostjo zagotovljena učinkovitost naložb.
6.	SKLEP
Pravilnik o združevanju in nalaganju sredstev za uresničevanje razvojnih načrtov v DO SŽ pomeni kvaliteten premik v razvoju in povezovanju v SOZD SŽ, zato ga DS SŽ skupaj s sprejetimi dopolnitvami na seji US SŽ potrjuje (dopolnitve so vsebovane na 'prilogi, razdeljeni pred začetkom seje).
7.	SKLEP:
DS SŽ odobrava konkretne naložbe iz združenih sredstev interne banke SŽ za:
napravo za neprekinjeno vlivanje v Železarni Jesenice
—	težko kovaško progo v Železarni Ravne
gggrs izgradnjo elektro obločne peči v Železarni Štore
—	izgradnjo obrata industrijske opreme in orodjarne Verige Lesce.
Ob tem je treba izdelati dinamiko nalaganja sredstev za vsako leto posebej s prikazom udeležbe pri vlaganju posameznih DO SŽ in o tem poročati US SŽ. DS SŽ pooblašča predstavnike SZ, da na tej osnovi lahko pridobijo garancije in dodatne kredite v poslovnih bankah.
8.	SKLEP:
DS SŽ potrjuje dogovorjena stališča ~ za enotno uveljavitev sindikalne liste v SŽ.
9.	SKLEP:
VI samoupravno interesno skupnost SRS ža ekonomske odnose s tujino se kot član SOZD SŽ imenuje Peter Kosec,
10.	SKLEP:
Ustanovi se posebna komisija podpisnikov samoupravnega sporazuma med ZJŽ in proizvajalci ferolegur za razrešitev spora glede spremembe cen domačih ferolegur. DS SŽ predlaga, da DO SŽ — železarne verificirajo predlog za sestavo komisije:
-- —/BORUT RAZINGER, Železarna Jesenice
—	TONE N A VODNIK, Železarna Ravne
—	ALBIN POTOČNIK, Železarna Štore.
iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiii
V tovarni traktorjev: proizvodno-obdelovalna linija ohišja menjalnika
Pregledali so svoje delo
INDI KATA
Svet konference osnovne organizacije sindikata Železarne Štore je imel v zadnjem obdobju dve seji, na kateri je obravnaval nekatere pomembne zadeve ter sprejel tudi ustrezne sklepe:
Sindikalna organizacija je nosilec kandidacijskega postopka'za se-•stvo odborov za ljudski odpor in družbeno samozaščito, kakor tudi postopka za kadrovanje načelnikov in namestnikov narodne zaščite in odborov civilne zaščite. Na svoji prvi seji je svet konference predlog kandidatov za te organe pregledal ter ga potrdil.
Svet konfeence je analiziral uspešnost letne konference sindikalne organizacije ter sklenil, da naj vsi izvršni odbori naredijo podrobno analizo udeležbe na konferenci ter ugotovijo vzroke izostankov predvsem pa je potrebno vse, ki so neupravičeno izostali, opozoriti na odgovornost delegatske vloge, katero so jim člani zaupali.
Pregledali so izvajanje programa dela sindikalne organizacije ter ugotovili, da so bile vse naloge v obdobju januar—februar v glavnem realizirane, razen obravnave in analize zaključnih računov. Tudi ta naloga bo v kratkem izvedena s tem, da> so predlagali, da naj finančni sektor k zaključnemu računu pripravi tudi spremljajoči komentar, katerega je potrebno posredovati vsem osnovnim organizacijam sindikata v TOZD in v skupnih službah. Za realizacijo nadaljnjih nalog iz programa dela pa bo potrebno spodbuditi delo, komisij. V ta namen je takoj sklicati predsednike vseh komisij pri konferenci osnovne organizacije sindikata ter se dogovoriti za sestavo programov dela komisij, ki pa morajo izhajati iz programa konference.
Obravnavali so osnovna izhodišča za samoupravno ureditev stanovanjskega vprašanja v železarni ter sklenili, da morajo ta izhodišča obravnavati vsi izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata.
“ Na naslednji seji je svet konference predlagal imenovanje odbora za ljudski odpor in družbeno samozaščito delovne organizacije.
... Obravnavali so predlog tekmovalnega programa za leto 1977 ter ga pripravili za obranavo na delavskem svetu delovne organizaicje. Predlog tega programa je objavljen kot poseben prispevek v tej številki Železar j a.	--------
- V zvezi z obravnavo zaključnega računa je bil svet mnenja, da je takšna naglica sprejemanja zaključnih računov na delavskih svetih v TOZD nesprejemljiva. Zaključni račun s komentarjem mora predhodno v obravnavo na samoupravne delovne skupine. Po tej obravnavi bo svet šele lahko podal politično oceno tega dokumenta.
O samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD Slovenske železarne je svet konference sprejel sklep, da bo o njem razpravljal po' obravnavi na komisiji za samoupravljanje pri konferenci sindikata.
Konec marca in v začetku aprila bodo vsi člani izvršnega odbora, predsedniki komisij ter sindikalni poverjeniki vabljeni na seminar, ki bo v treh skupinah.
BESEDA MLADIH
MLADI V OSNOVNI ORGANIZACIJI ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE V TOZD 114. PANOGE
Mladina v TOZD p. 114. panoge je svoj program v letošnjem letu usmerila v uresničevanje sklepov ZSMS, ZSMJ, ZK in sindikata v vseh oblikah uresničevanja nove ustave, in zakona o združenem delu.
V letu 1977 smo imeli 3 redne seje, na katerih smo dopolnjevali akcijski program, obravnavali delo komisij s področja aktiva mladih strokovnjakov ih obravnavali program aktiva mladih komunistov. Vzporedno-smo na podlagi programa koordinacijske konference ZSM DO železarne štore s svojimi referenti obravnavali tematiko s področja informirano-sti, kulturne dejavnosti ter športa in rekreacije.
Pripomniti je potrebno tudi to, da smo v naši osnovni organizaciji ZSM, zaradi velikega števila mladih konstituirali aktive mladih po tehnološko zaključenih enotah. Tako imamo sedaj 7 aktivov (aktiv mladih na el. plavžu, aktiv mladih v jeklarni I, aktiv mladih v jeklarni II, aktiv mladih v valjarni I, aktiv mladih v jeklovleku in 2 aktiva mladih v valjarni II). Vsak od aktivov ima svoje 5-člansko predsestvo. Predsedniki aktivov se sestajajo na sejah 00 ŽSM TOZD p. 114 panoge ter po delegatskih načelih poročajo o pripombah oz. željah mladih, obenem pa neposredno obveščajo mlade v aktivih o skle-
V soboto, dne 5. marca letos, je imelo_industrijsko gasilsko društvo Železarne Štore svojo letno delovno konferenco, tokrat v dvorani Kulturnega doma v Štorah. Tej delovni konferenci so razen članstva, mladine in pionirjev prisostvovali še direktor Železarne Štore, dipl. ing. Burnik, predsednik občinske gasilske zveze Špat Vili, predsednik gasilskih društev Železarn Jesenic in Ravne na Koroškem ter predstavniki gasilskih društev celjske in šentjurske občine. Žal so na tej konferenci manjkali mnogi povabljeni iz Železarne Štore in kraja, ki jim ni in ne sme biti vseeno, kako gasilsko društvo deluje in kakšna je požarna varnost, tako v tovarni, kot izven nje. Abstinenco predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in‘TOZD Si članstvo gasilskega društva ne zna tolmačiti, saj so odnosi na relaciji društvo — politične organizacije dobri in urejeni.
Iz bogatih in kritičnih poročil predsednika dipl. ing. Plevnik Slavka in poveljnika tov. Krumpak Štefana še kot rdeča nit vleče' skrb za požarno Varnost; prenašati jo je na ramena mlade generacije, ki je v društvu močno zastopana. Konferenca je opozorila vse navzoče in tiste, ki bodo analizirali delo konference, na pereče probleme požarne varnosti in z delom društva, ki je prejemalo pomoč delovne organizacije Železarne Štore, družbenopolitične skupnosti in občanov, ki imajo polno razumevanje za delo društva. Ing. Plevnik je analiziral delo dmštva in nanizal uspehe dela društva tudi izven štor. Društvo je namreč v lanskem letu beležilo vidne uspehe na gasilskih tekmovanjih; v skupini industrijskih gasilskih enot so člani osvojili I. mesto v Sloveniji. Pionirji so zastopali Slovenijo na zveznem gasilskem tekmovanju v Makarski, kjer so zasedli III. mesto. Na občinskih, medobčinskih ter meddruštvenih tekmovanjih so osvajali ysi oddelki prva mesta. Pri akciji »očistimo Štore« So čiarii — pionirji in pionir-
pih‘predsedstva 00 ZSM TOZD p. 114. panoge.
Zavedati se moramo, da se morajo programi mladih v največji meri navezati na višjo produktivnost dela, saj je to osnova za materialni napredek ter povečanja družbenega bogastva in standarda delovnih ljudi. V naših vrstah moramo vspostavljati odgovoren odnos mladih do dela, izboljšati delovno disciplino, omejiti izostanke z dela, boriti se moramo proti razsipanju sredstev, slabi organiziranosti in spodbujati akcijo za združevanje dela na socialističnih samoupravnih osnovah.
V kolikšni meri bodo mladi pri vsem tem Uspeli in postali dejansko organizirana in usposobljena sila za doseganje teh ciljev, je v veliki meri odvisna angažiranost mladih v ZK. Premiki, ki smo jih zabeležili v obdobju tega mandata so nedvomno povezani s povečano aktivnostjo komunistov v ZSM. Vendar pa lahko- ocenimo, da aktivnost mladih komunistov
ke društva zbrali večje količine stekla, papirja in starega železa in to oddali Železarni Štore oziroma odpadnemu podjetju »Surovina« v Celju. Ta akcija je nadvse pomembna zato, ker so v Štorah očistili kleti in podstrešja; važen pa je vzgojni moment pri mladih za urejanje okolja. Akcijo bodo letos ponovili v aprilu.
Poveljnikovo poročilo je temeljito obravnavalo vso požarno varnost v tovarni iri izven nje, požare in požarno škodo, ki je v letu 1976 večja od prejšnjega leta, pa tudi začetnih požarov je bilo več kot leto poprej. Za gašenje je bilo poleg vode in pene porabljeno še 500 kg gasilnega prahu, 1.320 kg C02 plina in ostalih gasilnih sredstev. Največ tega je bilo porabljeno v veljami II in v jeklovleku. Vzroki za nastale požare so bili: pregretje, vroče gredice, tekoče jeklo (80-krat), iskre pri rezanju, varjenju in brušenju železa (30-krat), iskre iz lokomotiv (19-krat), kratek stik (11-krat), neurejene plinske instalacije in povratni vžigi (13-krat), igra otrok in kurjenje v gozdovih (7-krat), gradbene napake in napačno delo (4-krat) in 8 ostalih neugotovljenih vzrokov. Pri omenjenih požarih je bilo 123 gasilskih intervencij, povedati je pa tudi treba, da je konferenca dala priznanje delavcem, ki so sami mnogokrat pogasili začetne požare. Znanje za to so dobili na tečajih, seminarjih in v svojih matičnih društvih. Najbolj zahtevne gasilske intervencije so bile v stolpnici, na Lipi, požar v kompresorski postaji, požar na provizoriju industrijske šole in gozdna požara na Svetini in Teharju. V svojem poročilu .je poveljnik društva opozoril na dejstvo, da mnogi na svojih delovnih mestih ne spoštujejo zakona o varstvu pred požari in „drugih predpisov, ki urejajo zaščito pred požari, misleč, da je gašenje stvar gasilcev. V prihodnje bo potrebno še povečati propagando za varno požarno delo. Izvajanje preventivnih ukrepov in nalog ni skrb samo (Nadaljevanje na zadnji strani)
Še vedno ni sorazmerna številu mladih v ZK. Vzporedno pa se pojavlja še en problem. Mlad človek stopi v vrsto ZK in od tistega trenutka dalje nima volje delati v ZSM, predvsem zaradi miselnosti, da se mora sedaj ukvarjati z nekakšno »višjo politiko«. S takšno prakso pa je treba prekiniti. Mlad človek se mota angažirati znotraj ZSM in tu potrjevati svojo komunistično pripadnost,. saj morajo biti komunisti aktivistično vedno med mladimi.
V TOZD 114. p. je evidentirano 15 mladih komunistov. Od tega jih aktivno deluje 'komaj dobra polovica. To je ena od navedb, nad'katero se je potrebno zamisliti in tudi te mlade komuniste, ki so člani ZK samo na papirju, aktivno vključiti v družbenopolitično življenje. To pa pomeni, da se aktivnost mladine ne sme nikdar osredotočiti na tako imenovana mladinska vprašanja, kajti v resnici ni mladinskega vprašanja, ki istočasno ni družbeno, kot ni družbenega, ki ne bi zahteval interesa mladih.	L. S.
Pivo: da ali ne?
V	javnih sredstvih obveščanja je že nekaj časa dosti'reklame ó uvedbi takoimenovanega »brezal- . koholnega« piva v bifejih vznoter delovnih organizacij. Tudi v naši železarni smo takšne ponudbe že prejeli. Ker so bila tudi pri nas mnenja deljena, ker to pivo oziroma »osvežujoči hmeljni napitek«, kakor so ga imenovali predstavniki proizvajalca, ni brez alkohola, smo se obrnili na Republiški sekretariat „za delo za mnenje o umestnosti točenja oziroma prodaje vznotraj delovne organizacije. Republiški sekretariat za délo nam je poslal naslednji odgovor, katerega objavljamo v celoti:
»V zvezi z vašim dopisom sporočamo, da smo vašo vlogo predhodno posredovali v mnenje Republiškemu inšpektoratu dela in Republiškemu komiteju za zdravstvo in socialno varstvo, ki je predlagal, naj se o zadevi izjavi; Institut za medicino dela pri Kliničnem centru v Ljubljani.
Mnenje republiškega inšpektorata dela je, da se zaenkrat to pivo ne bi prodajalo v delovnih organizacijah. To svoje mnenje opira na okoliščino, da bi ena sama steklenica piva delavcu komaj s odlegla, v kolikor pa bi delavec popil več steklenic piva; pa bi že nastopila vinjenost.-' To pa zmanjšuje prisebnost delavca, kar obeném pomeni večjo nevarnost-za nesreče pri delu. ’
Tudi Inštitut za medicino dela, prometa in Športa pri Kliničnem centru v Ljubljani,- katerega fotokopijo vam prilagaino, je mnenja, da ni umestna prodaja osvežujočega hemljnega napitka v delovnih organizacijah; izrecno pa še poudarja, da ne bi mogli-osvežujočega hmeljnega napitka dajati kot zaščitno pijačo delavcem, ki delajo na vročinskih delovnih' mestih.
V	celoti soglašamo z danimi, mnenji in priporočamo. da iz varstvenih razlogov in preprečeva-. nja nesreč pri delu upoštevate mnenje, ki so jih dale pristojne institucije.«
Inštitut za: medicino dela;\pro-? meta in športa v Ljubljani pa je republiškemu sekretariatu za delo. poslal naslednje mnenje:
zvezi z vašim, zahtevkom naj damo mnenje o umestnosti prodaje- osvežujočega hmeljnega napitka znotráj delovne organizacije j (Železarna-; Štore), vam sporočamo:, naslednje:
T. Menimo, da ni umestna prodaja-osvežujočega hmel jnega napitka. znotraj delohne 'Organizaci-jeV ’
f ‘2. Posebej pa. ne bi mogli osvežujočega hmeljnega napitka dajati kot zaščitno pijačo delavcem, ki delajo na vročinskih delovnih mestih,
UTEMELJITEV
Iz priloženega dopisa Železarne Štore z dne 15. 12. 1976 pod št, 020-OS/-VE je videti, da se je na trgu pojavil osvežujoči hmeljni napitek, popularno imenovan brezalkoholno pivo.
Iz zapisnika Republiškega tržnega inšpektorata z dne 17. 11. 1976 pa je videti, da »osvežujoči hmeljni napitek« ne sodi med gazirane brezalkoholne pijače v
smislu Pravilnika o kakovosti sadja in sadnih izdelkov (Ur. list SFRJ 10/71), niti ga ni šteti kot brezalkoholno pivo) ker vsebuje več kot 1 vol % alkohola. Na drugi strani pa kaže, da ga ne opredeljujejo kot alkoholno pijačo, ker so kot alkoholne pijače mišljene pivo in druge alkoholne pijače, ki vsebujejo več kot 2 vol % alkohola. Strinjamo se z mnenjem tržnega inšpektorja, da bi pivovarna morala za to osvežujočo pijačo na deklaraciji označiti dejanski vol % ■ alkohola, ker bi se sicer ljudi zavajalo, kar se je delno že zgodilo v primeru Železarne Štore.
Iz izkušenj vemo, da delavci na nekaterih vročinskih delovnih mestih izgubijo v eni delovni izmeni štiri litre — ali še več — tekočine, ki jo. včasih povsem ali pa delno nadomestijo z ustrezno tekočino. Ce bi jo nadomestili s štirimi litri osvežujočega hmeljnega napitka, bi bila použita količina alkohola približno enaka kot če bi popili buteljko vina. To pa iz medicinskih in varstvenih vidikov ne bi bilo opravičljivo;
Predpostavljam 'možnost, da se našega mnenja ne bo upoštevalo, ker so zato pristojne tudi druge strokovne institucije, -kot npr. Oddelek za higieno prehrane na Zavodu SRS za zdravstveno varstvo, zlasti' še, če hi v delovnih organizacijah lahko zanesljivo kontrolirali porabo te osvežujoče , pijače in če bi postavili mejo ena steklenica na osebo dnevno.«
Da je uživanje , alkohola med delom, oziroma prihajanje na delo v' vinjenem stanju prepovedano, izhaja' tudi ižsamilVpredpisQ.v. , Zakon a .združenem delu. v svo-. jem l94. členu. določa, da se lah-ko kot hujše kršitve delovnih obveznosti v samoupravnem, splošnem aktu, :s katerim... se ureja delovno razmerje med drugim dolo-, či tudi-,-»prihajanjema, delo v: Vinj enem stanju, ali uživanje alkohola ali drugega narkotičnega sredstva, med delom, ki.zmanjšu-. , je zmožnost, za delo«. Poleg .kazenske odgovornosti v primeru težjih nesreč pri delu pa, je delo pod vplivom alkohola tudi sankcionirano in sicer je kaznovana "odgovorna oseba z denarno kaz-. nijo.lOO din za prekršek takoj na mestu,'če dopusti, da delavec dela pod vplivom alkohola".
Služba varstva/pri delu
PfcFPOVFDANe. [
Inšpektor v hiši - kdaj skladišče za goriva in maziva
Pred kratkim je bil v naši -delovni organizaciji republiški „inšpektor za požarno varnost in pri pregledu mehanske obdelave u-gotovil številne nepravilnosti, ki Ogrožajo obrat pred požarom. Nekatere od ugotovitev': se nanašajo na pomanjkljiv projekt, na premajhno opremljenost z gasilnimi napravami,“ največ nepravilnosti pa zahteva red in čistočo v samem, obratu. Kot vedno, je bilo : tudi v časti pregleda po tleh v okolici ..delovnih strojev in obratov sploh, polno, mastnih in drugih odpadkov, čeprav so v obratu nameščene utsrezne posode, v katere pa odpadki iie »zlezejo« sami. Se posebno nevarnost pa v tem obratu predstavlja skladišče ' maziv in ob njem locirano skladišče lesene embalaže ter prostor za alkiranje odlitkov. OTšj. problematiki je gasilska: •služba večkrat- opozarjala ustno in pismeno -r“-zadnji pismeni dopis je, bil. poslan «vi mesecu februarju /tega Teta,, toda izboljšalo, se ni/ nič. Mislim. da hi bili lahko; inšpektorju prihranilii ¿precej dela in pisanja. Če; bi odpravili vsaj del nakazanih nepravilnosti;, ;
Toda roko na srce! Dobro bi bilo,; da bi, inšpektorjevo oko po-gledalo-tudi v, ostale obrate, predvsem na območju Štore II. Že dolgo se govori o prepotrebni gradnji skladišča za goriva in maziva na tem območju, kjer pa. od govoric skladišča ni, ,se po-' javljajo, »divja« in »neurejena« skladišča5 po obratih, ki ogrožajo "• požarno varnost 1 ter ustvar-j a jo splošen nered- v obratu samem. ■ Tudi, če pogledamo način pretakanja -olja in . drugih tekočin v; manjše /posode, ni skoraj nikjer ustreznih pip, ampak se enostavno odbije čep. sod zavali - na stran, pri čemer,stekajo ,precejš-
nje količine olja po tleh (kdo to plača?) in se. s čevlji raznaša po vsej okolici. Gasilska-služba je pred dnevi izvršila popis zaloge sodov v obratih Štore II in po približni ocenitvi izračunala;* da je v obratih približno 35 do 40 tisoč kilogramov olja in ostalih maziv, kar je vsekakor preveč. Razumljivo, da te zaloge ne more sprejeti obstoječe skladišče za goriva in maziva v Štorah I, ki: že itak nima ustrezne lokacije (železniški promet, okolica,- z • vnetljivim podrastjem, plinovod itd.). Zato je gradnja. skladišča ha območju Štore II več kot nujna in pričakujemo od ustrezne službe v naslednji številki »Žele-zarja:« pojasnilo glede gradnje skladišča v Štorah II
Iz prakse sicer ugotavljamo, da se v; primeru: požara ali drugega nesrečnega' dogodka, najdejo sredstva -in ostali pogoji za ureditev določene zadeve.„ Tudi" 'V -'opisanih primerih, bo prepozno, če bo enkrat zagorelo. Takrat 'bomo. morda ■ obsojali neučinko-«vitost gasilske intervencije, neučinkovitost preventivne dejavnosti; ’ker na ustna .opozorila mimogrede pozabimo, pismena pa ležijo/v predalih..
¿Samoupravljavci¡. Skrb za red in čistočo,, skrb-,za požarno varnost .mora biti prav tako prisotna, kot j,e prisotna za. čim večjo „ in kvalitetnejšo, proizvodnjo v slehernem izmed naš, od vodstva ¿brata, do. slehernega delavca, v delovni organizaciji. Tako kot je ■’stanovanje; Mom in okolica doma ‘slika dobrega -- oziroma „slabega gospodarja, tako je red in -čistoča veebratu in na-',delovnem mestu slika samoupravljavcev. Zato ! bodimo sami- inšpektor jr v lastni MŠi. -
--j K. -Š..T-
■
i§||
Tovarna traktorjev: Pogled na. transporter ob lakirnici karoserijskih
delov tí ~
»šef, vem da je kajenje nevarno, pa saj ne inhaliram.«
STORSKI ZBLEZAR -L- Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE —/izhaja, enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik. Erido, Ivačič. Zdravko, Knez Pete?; dipl. Ing., Ocvirk Stane Ing., Umnik Mitja lur, „Uršič Rudi, Zmahar Ivah —t Odgovorni in /glavni .urednik:-Ocvirk Stand ing., pomočnik urednika: Uršič Rudi PO mnenju republiškega sekretariata za prosveto In kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo:
Po planinskih poteh
26. februarja smo se (planinci zbrali na svojem tretjem delovnem, . občnem zboru. Izvolili smo nov izvršni odbor z žpljp, da naše društvo popelje v novo, delo, nove dosežke v nalogah, ki jih narekujejo pravila planinskega društva.
Naloge vsakega planinskega društva pa so: .
§§| da navaja državljane, zlasti pa pionirje in mladince k aktivnemu udejstvovanju v prirodi, predvsem v ,go rali, zaradi spoznavanja prirodnih lepot in kulturnih znamenitosti ter zaradi teles-novzjgojne dejavnosti in jih s planinsko; in alpinistično, dejavnostjo vzgaja v skromnosti, samostojnosti, tovarištvu, disciplini in vzajemnosti, v pogumu, srčni kulturi, v spoštovanju do dela; s tem pa krepi njihov značaj; predvsem pa pozitivne lastnosti družbeno aktivne in napredne osebnosti ter jim ustvarja pogoje za organizirano in kolektivno delo;
—	da vzbuja jpri svojih članih in ostalih državljanih ljubezen do domovine kot socialistične skupnosti jugoslovanskih narodov in jih vzgaja v duhu varovanja pridobitev . narodnoosvobodilnega boja. ter utrjevanja bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije;
da ustvarja pogoje in možnosti za bivanje čim večjega števila delovnih ljudi in mladine v prirodi, predvsem v gorah;
—	da si prizadeva za mednarodno aktivno sožitje, medsebojno spoznavanje in sporazumevanje vseh narodov na svetu;
—	da skrbi za varstvo planinske narave.
Sledeč tem nalogam je komisija, za izletništvo in pohode pri izvršnem odboru, ki jo vodi tov. Sivka Tine, sestavila letni plan svoje dejavnosti. Tako je po mesecih planirala:
Marec; pohod — Marno—.Kopitnih—Rimske Toplice (ogrevanje).
April: pohod Čebinovo; pohod — Kropa—Dražgoše.
Maj: pohod ¡p Dobrovlje; izlet leta Kozara—Jasenovac;
Junij: izlet v »Kekčev raj«; pohod na Peco —- železarji; izlet v Trento in njene znamenitosti.
Julij: pohod na Menino; pohod: »Stari planinci, od Soče čez Triglav do Save«; izlet na Koroško (s pomočjo PD Celovec).
Avgust: pohod v Logarsko. — na Krvavec (po grebenih Savinjskih. alp in Karavank); pohod: Vršič—Vrata (Prisojnik, Razor, Kriški podi); pohod: Kamniška Bistrica—Logarska dolina, železarji.
September: pohod na Triglav, železarji; piknik na produ; pohod na Pohorje II.
Oktober: če bo vreme dopuščalo, bodo sproti organizirani krajši pohodi po Savinjski in Zasavski poti.
Kot je iz plana razvidno, se je komisija resno potrudila in upoštevala predvsem gojitev ljubezni do naše domovine,, čuvanje tradicij narodne revolucije ter prav v letošnjem jubilejnem letu skrbno izdelala plan obiskov krajev, kjer je narodnoosvobodilna borba pisala najbolj krvavo, najslavnejšo zgodovino.
Prav tako je izlet na Koroško namenjen zbližanju z našimi zamejskimi Slovenci-planinci in o-gledu naših zemeljskih lepot, ki so ostale onkraj'meje.
Med člani imamo tudi take, ki iz zdravstvenih ali drugih razlogov ne morejo na pohode. Za njih je planiranih nekaj izletov v naše naj lepše planinske kraje, ki jih bo možno obiskati brez posebnih težav.
Pohod »starih planincev« naj bi postal tradicija društva, to naj -bi bil izlet planinskih sladokuscev, ki žele - doživeti planine po starem, brez dirke za žigi in značkami.
Tudi mladi lahko najdejo v programu svoja doživetja v pohodih čez Savinjske Alpe, Karavanke in Julijce.
Poleg tega nameravajo člani komisije -sodelovati še pri izletih in pohodih pionirjev in mladincev iz naših šol.
Menim, da bo v tako pestrem programu vsak naš planinec lahko izbral sebi primeren pohod ali izlet, ki se ga -bo rad in z veseljem udeležil.
Smučanje
USPEH NA PRVENSTVU SLOVENSKIH ŽELEZARJEV
Naši športniki so se. tudi letos udeležili zimskih športnih iger, ki so sicer prvenstvo slovenskih že-lezarjev. Povedati je treba, da naši smučarji nimajo več podrejene (vloge kot je bilo to prejšnja leta, ampak dosegajo pomembne uspehe, kljub temu, da so njihovi »nasprotniki« smučarji iz Jesenic in Ravan, to je krajev z bogato in dolgoletno smučarsko tradicijo.
V	smučarskem teku sta se v skupini moških nad 35 let (proga dolga 3 km) naša dva tekmovalca Marjan Kavka in Jože Pipinič uvrstila na 9. in 10, mesto. V skupini moških do 35 let (proga dolga 6 km) pa sta naša tekmovalca dosegla naslednje rezultate: Branko Zupanc je bil 13. in Rudi Štan-te 15, Ekipno je bila- Železarna Štore v smučarskih tekih na 3. mestu za Jesenicami in Verigo Lesce. To je toliko bolj pomembno, ker vemo, da v tej smučarski disciplini naši športniki sodelujejo šele nekaj let ter da te panoge pri nas nimamo razvite.,
V	veleslalomu pa so naši smučarji dosegli naslednje. rezultate: v kategoriji moških od 35 do 45 let je bil Tine Veber 9., Maks Mastnak 10., Franc Rozman 12. ter Stane Ivanšek 19.
V	kategoriji moških od 25 do 35 let je (bil Stane Čater 6.> Boris Marolt 11. in Karel Holcinger 13. V kategoriji moških do 25 leti je bil Ivan Skale 9., Miran Renči 10., Albin Drobne 11. ter Ivan Hrovat
13.
S temi 'rezultati so se naši smučarji uvrstili ekipno na 4. mesto. Ekipe so se razvrstile takole:
1.	Jesenice, 2. Ravne, 3. Veriga Lesce, 4. štore, 5. Metalurški inštitut Ljubljana, 6. Plamen Kropa in 7. Skupne službe Slovenskih železarn.
Ženske so ekipno dosegle 3. mesto in sicer za Jesenicami in Ravnami. Posameznice pa so se uvrstile na naslednja mesta: Fanika Urbajs je bila 7. v svoji skupini, ravno tako je bila 7. Marjana Canžek, Mira Sivka in Jožica Sikole pa sta bili v svoji skupini na 4. in 5. mestu.
Strelska širi svojo
Ko smo. v eni lanskih , številk »štorskega železarja« spregovorili nekoliko širše o. dejavnosti naše strelske družine, smo omenili tudi problematiko vključevanja šolske mladine, Kdo bi si bil takrat mislil, dp bodo člani odbora vzeli stvar v roke s tolikšno prizadevnostjo in vztrajnostjo.;. Jesenski čas so izrabili za to, da sp — ob izdatnem sodelovanju vodstva Osnovne šole štore, gradbene enote in oddelka za rekreacijo v železarni •—v enem od kletnih prostorov šole uredili strelišče za zračno puško za pet mest, z. vso neobhodno opremo in razsvetljavo.
Po izteku zimskih počitnic je steklo redno delo. Okrog 30 pionirjev obiskuje ta čas enkrat tedensko strelski krožek. Pod strokovnim vodstvom ikušenib članov naše družine pridobivajo ne samp znanje o osnovnih prvinah streljanja,, temveč so deležni. tudi potrebne; vzgoje,, pa naj grč,za red, in disciplino, zá varpost, za nego , orožja ali za medsebojno tovarištvo. In tu gre v glavnem za otroke naših-delavcev.
Takšnp j skrbno organizirano, strokovno . dobro pripravljeno redno delo ne more ostati brez uspeha. Na zadnjem občinskem prvenstvu osnovnih šol je strelska ekipa osvojila prvo mesto in upamo, da ga ne bo kar kmalu prepustila drugim. Pa tudi strelska družina ne bo ostala praznih rok: odkrivajo se talenti in marsikateri pd njih bo postal dober, zvest in kvaliteten član naše družine.
Z aktiviranjem- strokovno vodenega strelskega dela na šoli je v veliki meri zadovoljeno eni od osnovnih nalog: širiti dejavnost med mladino: To delo zasluži vso potrebno pomoč in podporo. Vsem, ki so pripomogli k temu, da je delo lahko steklo in vsem, ki ga vodijo, pa iskrene čestitke in najboljše želje za naprej.
člani družine so preteklo zimo izkoristili še za eno pomembno akcijo: strelišče za zračno puško so ob pomoči sveta .sindikatov na-. še DO s prostovoljnim dpiprn povsem. prenovili in posodobili. Ka-; kršno je sedaj, je lahko v ponos, ne le Štoram, ampak celotni celjski regiji.
Seveda pa redno delo družine teče svojo normalno pot. Poleg rednih treningov ob sredah popoldne {kamor ima prost pristop vsakdo, ki se včlani v družino) sodelujeta ta čas dve ekipi v občinski ligi. Po petih kolih so naši tik pod vrhom tabele.
Na občnem zboru je družina pregledala in ocenila svoje delo v letu 1976 in pripravila program za tekoče leto. Z veseljem smo ugotovili, da se izkušenim vetera-
družina
dejavnost
nom Dečmanu, Kočevarju, Mirniku med člani ter Brankotu Malcu pri poinirjib pp kvaliteti približujejo nova imena (Česnik, Hor-vatip, itd.).
Letošnje, pomembno .jubilejno leto: ob 85-letnici našega dragega tovariša Tita in 40, obletnici njegovega prihoda na vodstvo KPJ bo dru|ina počastila še s posebnim, programom. Ta naj bi zajel kar se da največ delavcev naše delovne organizacije. Razen tega bosta prirejeni tudi dve medobčinski srečanji -ter eno v okviru Zveže borcev NOB. Točen program teh prireditev ho pravočasno objavljen v naših glasilih.
Čeprav, imamo v Štorah razmeroma precej strelcev, pa leži tudi tu- -r- kakor sicer še marsikje —■ večina dela na ožjem krogu prizadevnih posameznikov. Odločili, smo se, da vas tokrat seznanimo z družino, ki je vsa predana strelstvu in j e , tačas v resnici eden od stebrov te dejavnosti v Štorah.
Oče. Boris beleži letos 29 let aktivnega dela.. Kot strelec je res bolj užival še v časih vojaške puške in v tistih časih se je udeležil mnogih tekmovanj. Za zračno puško se ni mogel posebno ogreti, ¿ato pa je čvrsto poprijel v organizaciji in je že vrsto let redno član odbora. Prav on je tudi avtor mnogih koristnih pobud za poživljanje in širjenje našega dela.
Tudi mama Olga ni vrgla puške v koruzo. Ravno nasprotno. Dolga leta je bila aktivna članica naše ženske ekipe. Marsikakšna diploma in pokal sta verjetno še danes njen tihi ponos. Kadar je treba, priskoči na pomoč še sedaj in ni ji žal truda in časa.
Pa sta oče Boris in mama Olga tudi poskrbela za dober glas. o Malecih za lep čas naprej. Starejši sin Elvir je bil več let reden član mladinske tekmovalne ekipe na občinskih in republiških prvenstvih. Ta čas pa je doraščal mlajši Branko. O njem smo pisali že lani.. Ta je kar nekako neustavljiv in prerašča, v vrhunskega strelca. S svojim lanskim uspehom (republiški pionirski rekord in četrto mesto na državnem prvenstvu) je pred par dnevi dodal še četrto, mesto.na ob-
činskem prvenstvu za Zlato puščico. Naj povemo, da tekmujejo tu vsi strelci skupaj (torej ne ločeno elani, mladinci in pionirji), zato je doseženo mesto res izreden uspeh.
Družini Malec želimo še mnogo zadovoljstva in uspehov, vsem nam pa naj bodo za lep zgled in spodbudo pri prihodnjem delu.
In še enkrat: vabljeni vsako sredo popoldne na strelišče v Štorah!
KADROVSKE VESTI
V mesecu februarju so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
NOVI ČLANI NAŠE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
Trebovc Andrej, PK kmetovalec, Škorjanec Viljem, KV strugar, Žnidar Roman, KV vozni ličar, Zagoričnik Gorazd, SS strojni tehnik, Pašič Kemal, NK delavec, Podgoršek Martin, PK varilec, Lončar Viktor, KV avtomehanik, Černoša Albin, NK delavec, Vodeb Srečko, KV prodajalec, Ostruh Dušan, PK voznik viličarja, Strašek Janez, SS promet-nr tehnik, vsi iz tovarne traktorjev; Motoh Peter, NK delavec, Recko Silvester, NK delavec, Vodušek Drago, NK delavec, Prevol-šek Franc, NK delavec, vsi iz livarne II; Trupi Alojz, NK delavec iz elektroplavža; Črepinšek Janko, KV avtomehanik, Kolman Ivan, KV avtoklepar, oba iz oddelka za kakovost in razvoj; Romih Ivan, NK delavec iz mehanične delavnice; Garibovič Šaban, NK delavec, Kunstič Karl, NK delavec, oba iz valjarne I; Romih Ivan, PK ključavničar iz obdelovalnice valjev; Križanec Darja, NS administrator iz elektroobra-ta, Žvegler Franc, NK delavec iz obdelovalnice litine; Plank Vesna, NS administrator iz sektorja za novogradnje; Plavčak Stanislav, KV strojni ključavničar iz jeklo-vleka; Kovač Franc, NK delavec iz jeklarne II.
E	JLA	Ü	SE VRNILI
ZUPANC Franc, KV strugar, Močnik Martin, KV strojni ključavničar, oba iz tovarne traktorjev; Mikolič Franc, KV strojni kalupar, Glavičič Berislav, NK delavec, oba iz livarne II; Senica Martin, VŠ ing,- strojništva iz komerciale; Vrečko Aleksander, KV modelni mizar iz modelne mizar-ne; Markovič Zvonimir, VŠ strojni ing. iz konstrukcijskega.
Paratušič Huse, PK voznik viličarja iz elektroplavža; Kitak Anton, ' NK delavec iz skladišča uprave osnovnih sredstev; Mikez Željko, KV strugar iz obdelbval-nice litine; Luganja Gojko, KV varilec iz obrata za vzdrževanje transportnih naprav; Volovšek Marija, prodajalka, Kramer Milena, KV prodajalka, obe iz gostinske enote; Plevnik Dragomir, NK delavec, Zdolšek Roman, KV ta-lilec, Mujakovič Bego, NK delavec, vsi iz livarne II; Grotmlovlc Biserka, NK delavka iz komunale; Salobir Željko, NK delavec iz sektorja za novogradnje skladišča; Kamin Jošipj KV livar, Alič Rasim, NK delavec, • Dugopoljac Džema!, NK delavec, vsi iz livar-
ne II; Moškon Vinko, strojni tehnik iz oddelka za kakovost in razvoj; Omerovič Huso, NK delavec iz valjarne I; Hajdini Milazim, PK plamenski rezalec, Milojevič Momčilo, NK delavec, oba iz jeklarne II; Orel Mirko, KV strojni ključavničar iz mehanične delavnice; Koprivc Venčeslav, NK delavec iz jeklovleka; Fidler Ivan, KV strojni ključavničar iz tovarne traktorjev; Putanec Josip, NK delavec iz valjarne II; Markovič Nikola, NK delavec iz valjarne I.
PO LASTNI ŽELJI ODŠLI IZ NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE:
Tacer Stanislav, KV strojni ključavničar iz obdelovalnice valjev; Uduč Anton, KV kovač iz jeklovleka; Stojan Franc, NK delavec iz valjarne I; Pejičie Ratko, PK premikač iz transportnega obrata.
ODŠLI V JLA
Perpar Bojan, KV valjavec profilov iz valjarne I; Holcinger Branko, PK rezkalec iz mehanične^ delavnice; Verdinek Marjan, NK delavec iz livarne II.
Kiker Rajko iz tovarne traktorjev; Pinter Anton iz mehanične; Baumkirhner Ivan iz valjarne II; Cestnik Franc, Zdovc Emil, oba iz elektroplavža; Jereb Marjana iz kemičnega laboratorija; Omerovič Hasan iz livarne I; Gorišek Majda iz sekretariata; Cvikl Anton iz livarne I; Muminovič Ju-suf iz elektroplavža.
Vsem želimo obilo družinske sreče!
Plevnik. Stanko, Žurej Leopold oba iz jeklarne II; Kovač Ivan iz livarne II; Jagodič Janko iz vzdrževanja in transporta priprava; Pertinač Drago iz elektroobrata; Vodeb Vinko iz valjarne I; Kase-burger Roman iz mehanične; Irgolič Adolf, Guček Anton oba iz OTK in Hrup Miroslav iz mehanične delavnice.
Vsem iskreno čestitamo!
UPOKOJEN
Karl BRODE J, rojen 1. 8. 1934, stanujoč; Vrh 28, Šmarje pri Jelšah, je bil zaposlen v štarah od 4. 4. 1936, sprva kot zakladalec peči v valjarni I., pred upokojitvijo pa kot ogrevalcc, prav tako v •valjarni I.
•Invalidsko je bil upokojen 28. 2. 1977.
Želimo mu, da bi še mnogo let užival zasluženo upokojitev!
DELOVNO DOLŽNOST SO PREKRŠILI:
1.	JANICIJEVIČ Jovan, mehanska obdelava, dne 27. 10: 1976 malomaren pri delu — JAVNI OPOMIN
2.	JAGER Jože, mehanska obdelava, dne 26. 10. 1976 malomaren pri delu — JAVNI OPOMIN
3.	SALKANOVIČ Sakib, jeklarna I, dne 21. 10. 1976, neopravičeno izostal z dela — JAVNI OPO-. MIN
4.	REBERNIK Vinko, valjarna
1,	dne 2. in 9. 10. 1976, neopravičeno izostal z delovnega mesta —
JAVNI OPOMIN
5.	BELE Jurij, valjarna II, dne
2.	10. 1976 odšel izven varovanega območja — JAVNI OPOMIN
6.	MOHOR Ivan, valjarna II, dne 3. 11. 1976, malomaren pri delu — JAVNI OPOMIN
7.	REZEC Anton, valjarna II, dne 3. 11. 1976 malomaren pri delu — JAVNI OPOMIN
8.	FURJAN Boris, valjarna II, dne 8. in 9. 11. 1976 neopravičeno izostal z dela — JAVNI OPOMIN . 9. ALIJA Staniča, GKSG, dne 8.
11.	1976 fizično obračunala s sodelavko — JAVNI OPOMIN
10.	LANGERŠEK Marija, GKSG, dne 8. 11. 1976 fizično obračunala s sodelavko — JAVNI OPOMIN
11.	KLADNIK Vaclav, valjarna II, dne 25. 9. 1976, zapustil delovno mesto brez dovoljenja — JAVNI'OPOMIN.
12.	ŠKOBERNE Marjan, valjarna IP, dne 27. 10. 1976 povzročal nered — JAVNI OPOMIN
POPRAVEK:
tč. 1 iz »Štorskega železarja« št. 2/77 se pravilno glasi:
1. CAHUN Ivan, sektor za novogradnje,, dne 16. 9. 1976 povzročanje nereda — JAVNI OPOMIN
Pravna služba
Pregledali so svoje delo
(Nadaljevanje s 13. strani) gasilcev, ampak je tudi skrb vseh zaposlenih. Izvajanju predpisov se ne more in ne sme nihče izogniti.
Dežurna gasilska služba v tovarni dobiva iz dneva v dan večji pomen in naloge, ki se odražajo tudi v tem, da bdi nad napravami za gašenje in drugimi napravami, ki so nevarne za nastanek požara. Med drugim je ta služba opravila 127 spremstev, 136 kontrol zastrupljenega ozračja, 125 navzočnosti pri pretakanju O2, 43 navzočnosti pri varjenju, 234 črpanj vode ter nešteto ostalih opravil. Temu je potrebno dodati še vzgojo zaposlenih.
Tehnično opremo, ki je na razpolago za gašenje v okviru finančnih možnosti in danih potreb, res stalno izpopolnjujemo in nabavljamo,novo, tako so nabavljeni novi ročni in prevozni gasilni aparati, dve gasilni črpalki,’ 3 zaščitne ogrijeodporne obleke in druga oprema, h kateri je šteta tudi UKV zveza, za našo tovarno nadvse potrebna.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage žene in matere EMILIJE PERPAR se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem kakor tudi sorodnikom,' znancem in krajanom Štor za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem za . vence in cvetje, tako tudi sindikalni organizaciji ter še posebej godbi na pihala.
Žalujoči mož, hčerka Milica z možem, sin Bojan ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta IVANA LESJAKA se zahvaljujemo njegovim sodelavcem ik elektroplavža, snidikal-ni organizaciji za venec, spremstvo na njegovi zadnji poti ter poslovilne besede. Posebna zahvala pa tudi godbi na pihala železarne Štore.
Žalujoča žena z družino
Konferenca je zavzela določena stališča do požarne varnosti v tovarni in izven nje in na podlagi poročil sprejela za leto 1977 programske usmeritve za svoje delo, ki zajemajo 12 točk; uresničitev le-teh bo samo s pomočjo vsega člapstva in velike podpore delovnega kolektiva in družbeno političnih organizacij omogočila po-žarnovarno delo na delovnih mestih in v kraju, kjer prebivamo.
Na koncu tole: Uvajanje novih tehnoloških procesov v proizvodnjo ob uporabi vedno večje količine vnetljivih tekočin in plinov, narekuje Skrajno previdnost in maksimalno natančnost pri delu, vse od idejnih projektov do dokončne tehnologije, če hočemo število požarov zmanjšati in požarno škodo znižati. To je naloga rtas-vseh, saj nam jo nalagajo zakon o požarnem varstvu in predpisi iz samozaščite in družbene samozaščite. Storimo vse, da bomo delali vsi tako, da ne bo požarov!
A. M.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta ter starega očeta
FERDINANDA ZUPANCA
se iskreno zahvaljujemo predstavnikom železarne ter osnovni organizaciji snidikata za darovane vence, še posebej pa za finančno pomoč nekdanjim sodelavcem iz komunalnega oddelka se zahvaljujemo za spremstvo: na njegovi zadnji poti, govorniku pa za poslovilne besede ob odprtem' grobu.
Žalujoča žena z otroki ter ostalo sorodstvo
V PRIMERU POŽARA IN NEVARNOSTI :
TELEFON 302