Leto LXVn., St. 1©
Ljuoljana, sobota 20. Januarja 1934
Cena Din i.-
iznaja raart dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inseraa do SO petit vrst a Din 2.-. do t (H) vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji tnserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.*. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN CPRAVNISTVO LJUBLJANA, KaafIJeva oliea it. S Telefon št. 3122, 8123. 3124, 8125 ta 8128
Podratniei: MARIBOR. Grajski trg st. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica l, telefon it 68, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon it. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101.
Račun prt postnem čekovnem zavodu t Ljubljani it. 10.35 L m J
NEMŠKI ODGOVOR NA FRANCOSKO SPOMENICO
V skrajno vljudni obliki vztraja Nemčija pri svojih zahtevah, ven' dar pa pušča odprta vrata za nadaljevanje pogajanj
Berlin, 20. januarja, r. Včeraj popoldne je nemški zunanji minister baron Neurath sprejel francoskega poslanika Franooisa Ponceta in mu izročil odgovor nemške državne vlade na spomenico francoske vlade. Nemški odgovor je zelo obširen in obsega 14 s strojem pisanih strani. Francoski poslanik je vsebino nemškega odgovora takoj brzojavnim potoni sporočil v Pariz, od koder so odgovor dostavili zunanjemu ministru Paul Boncourju v Ženevo. Takoj za francoskim poslanikom je zunanji minister Neurath sprejel tudi angleškega poslanika in mu izročil sličen odgovor na noto angleške vlade z dne 22. decembra.
Pariz, 20. januarja, r. Zunanje ministrstvo je v teku noči sprejelo od francoskega poslanika v Berlinu odgovor nemške vlade na francosko spomenico. Odgovor so takoj dešifrirali in ga brzo-javili v Ženevo zunanjemu ministru Paul Boncourju, ki ga je dobil že v zgodnjih dopoldanskih urah in ga je za čel takoj študirati.
Vsebina nemškega odgovora
Čeravno vsebina odgovora doslej še ni objavljena, se današnji oticijozni pariški listi že obširno bavijo z njegovo vsebino. Pri tem opozarjajo na to, da je odgovor zelo uljuđen in obširno pojasnjuje stali« šče Nemčije   do vseh vprašanj, ki jih navaja francoska spomenica, Nemčija se predvsem izjavlja   proti predlaganemu načinu razorožitve v dveh etapah, predvsem pa proti tako zvani poizkusni dobi, poudarjajoč, da je to enostranska diskriminacija   napram Nemčiji   in sprejetje takih pogojev ne bi bilo v skladu s častjo nemškega naroda.   Na drugi strani naglasa nemški odgovor, da 200.000 mož armade ne zadostuje za varnost Nemčije, kajti milica s tako malim številom bi bila manj vredna   kakor pa sedanja Keiehsuehr.   Razen tega   se postavlja nemška vlada na stališče, da mora nova nemška armada takoj od vsega začetka razpolagati z vsem onim orožjem, ki je dovoljeno drugim državam, kajti nemogoče je organizirati armado, če se ne ve v naprej, kakšno orožje bo smela uporabljati. Kar se tiče paramilitarističnib organizacij   (hitlerjevsld napadalni oddelki itd.), je nemška vlada pripravljena pristati na kontrolo nad temi formacijami    pod pogojem,   da se podvržejo enaki kontroli tudi vse druge države, ki imajo slične formacije.   Z organizacijo nove nemške armade pa bodo te organizacije itak izgubile svoj sedanji pomen, ker bo uvedena splošna vojaška obveznost in bo s tem   izvežbanih dovolj rezerv. Končno se bavi nemški odgovor z vprašanjem vojnega letalstva   in z zadovoljstvom sprejema na znanje izjavo Francije, da je pripravljena takoj znižati svoje vojno   letalstvo za polovico. Želi pa vedeti, kaj se bo zgodilo z letali, ki se bodo zaradi tega izločila in ali priznava Francija Nemčiji    pravico imeti vojno letalstvo. V nasprotnem primeru bi namreč   po   mnenju   nemške vlade francoska koncesija bila za Nemčijo docela brezpredmetna.
Taktika zavlačevanja
»Malin« v zvezi s tem ugotavlja, da je nemški odgovor prav tako vljuden, kakor je bila vljudna francoska spomenica ter da pušča odprta vrata za nadaljnja pogajanja in razgovore.
»Excelsior« smatra, da skuša Nemčija pridobita na času in da zato ni voljna pospešita ženevska pogajanja. Obstoja tudi bojazen, da bi Nemčija ne privlekla na dan tudi zapletenih vprašanj. Nemški odgovor, nadaljuje list, v bistvu ne izključuje novih pogajanj. Tudi formalno je nemška nota zelo uljudna. V tem se razlikuje od neprijaznih komentarjev, ki sta jih bila v zadnjem času deležna predsednik francoske vlade Chautemps in zunanji minister Paul Boncour s strani nemškega tiska.
Nemški komentar}!
Berlin, 20. januarja, r. Nemški tisk le kratko beleži, da je bil izročen odgovor na francosko spomenico. Samo nekateri oticijozni listi ugotavljajo, da je odgovor nemške vlade skrajno popustljiv ter lahko tvori osnovo za sporazum, ako bo*
do pokazali na nasprotni strani enako razumevanje za nemške težnje. Vsekakor bo po mnenju teh listov ta odgovor poglobil in mnogo pripomogel k nadaljevanju započetih razgovorov.
Politika odprtih vrat
London, 20. januarja, r. Vest o izročitvi nemškega odgovora na francosko spomenico objavljajo londonski listi kot veliko senzacijo, ne da bi se pri tem spuščali v komentiranje odgovora samega, kojega vsebino navajajo le v glavnih potezah, ugotavljajoč, da se glasi enako tudi odgovor na angleško noto. Berlinski dopisniki angleških listov poudarjajo, da je odgovor zelo vljuden in stvaren, Izraža voljo do sporazuma, a vendar le odločno vztraja na znanem nemškem stališču enakopravnosti v oboroževanju. Nemčija slej ko prej odklanja poizkusu o razorožitveno dobo in zahteva, da se ji dovoli vse ono orožje, ki ga smejo imeti druge države. Prav tako
vztraja Nemčija pri svoji zahtevi, da se njena armada poviša na 300.000 mož. Edino razveseljiv pojav v nemškem odgovoru je dejstvo, da pušča odprta vrata za nadaljnje razgovore in pogajanja, kajti nemška vlada zahteva novih pojasnil glede cele vrste točk francoske spomenice. »Dailv Telegraph« poroča v zvezi s tem, da je zunanji minister Simon zaradi izročitve nemškega odgovora danes nenadoma odpotoval iz Ženeve, da se posvetuje z vlado.
Nemški cUji
Pariz, 20. januarja. AA. Nemški državni podkancelar von Papen je v govoru, ki ga je imel v narodnem klubu v Hamburgu, med drugim izjavil:
Bismarckovo delo kakor tudi nemška revolucija 1. 1933. sta bili revolucijonar-no dejanje proti parlametarizmu in javnemu mnenju. S svojo politiko je Bis« marck odločilno udaril in prevrnil evropski statut, kakor ga je uvede! dunajski kongres. Prav tako se mi sedaj nadejamo, da bomo uničili mirovne pogodbe.
Avstrijske grožnje Nemčiji
Demarša avstrijskega poslanika v Berlinu - če Nemčija ne bo dala mira, bo Avstrija zahtevala intervencijo
Društva narodov
Partz, 20. januarja. A A. Iz Berlina poročajo, da je po informacijah iz dobro poučenih krogov avstrijski poslanik v Berlinu Tuuschitz v sredo obiskal nemškega zunanjega ministra von Seuratha in pri tej priliki zahteval, naj Semčija s posebno deklaracijo prizna neodvisnost Avstrije in obljubi, da se ne bo vmešavala v notranje avstrijske zadeve Poslanik Tau schitz je pristavil, da bo Avstrija, če Nem-
čija ne poda te deklaracije,   to vprašanje
predložila Društvu narodov.
Dunaj, 2o. januarja. AA. Avstrijski zvezni kancelar l>:>!!fuss jc imel včeraj dolg razgovor z itai:janskim državnim podtajnikom Suvichem. Avstrijski politični krogi trde, da sta Dollfuss in Suvich na tem sestanku govorila o podrobnem načrtu italijanske vlade glede intervencije v Avstriji, če bi avstrijski nacionalni socialisti poizkušali nov državni udarec.
Za ženevskimi kulisami
Tajna seja sveta Društva narodov — Priprave za plebiscit v Posaarju morajo biti končane do maja
Ženeva. 20. januarja. AA. Sinočna seja
veta Društva narodov je bila tajna. Raz-irava se je sukala okrog vprašanja posaar-
kega plebiscita. Seja je trajala dve uri.
Francoski zunanji minister Paul Boncour je pristal na tajno sejo le pod pogojem, da bo svet sklepal o svojih odločilnih ukrepih na javni seji. Francoski zunanji minister je to svojo zahtevo utemeljeval z željo, naj bi o sedanjem delu sveta Društva narodov bilo svetovno mnenje m ž njim prebivalstvo Posaarja vsestransko informirano.
Javna seja sveta Društva narodov bo najbrž že tekom današnjega dne. Vse kaže, da si merodavni državniki prizadevajo ublažiti nasprotja in pomiriti iavnost zdaj. ko se vrše med Francijo in Nemčijo delikatna pogajanja. Po drugi strani pa je tre-
ba varovati avtoriteto in položaj posaarske vlade in njenega predsednika KLnoxa. Zato ne kaže dajati njegovim izjavam in izvajanjem prevelike javnosti. Knox je na tajni seji podrobno poročal o položaju v Posaarju, nakar se je razvila razprava. Paul Boncour je temu poročilu pristavil, da bo treba dati odboru, ki naj pripravi plebiscit, podrobna navodila. Prebivalstvo Posaarja pa naj bo mirno, ker ga Društvo narodov ne bo zapustilo. Svet bo danes sestavil posebno izjavo za odbor, ki naj pripravi plebiscit prihodnjega leta. Priprave za plebiscit morajo biti gotove do maja. Svet Društva narodov bo zato danes sklepal o situacijskem poročilu v Posaarju ter o svoji izjavi glede plebiscita.
Razpust italijanske zbornice
Rim, 30. januarja. AA. Kralj je podpisal ukaz o razpustu poslanske zbornice. Ukaz nosi datum včerajšnjega dne. Obenem z razpustom poslanske zbornice je sklican enotni volilni kolegij za volitve, ki bodo 25. marca. Senat in nova poslanska zbornica se sestaneta 23. aprila. Strokovne organizacije in druge v to pooblaščene ustanove morajo tajništvu velikega fašističnega sveta predložiti kandidate do 15. februarja.
Odobritev Rooseveltovih načrtov
Washington. 19. januarja- a. V poročilu o Rooseveltovih predlogih dolži valjtna komisija zbornici Anglijo, češ, da je prisilila Ameiiko k opustitvi zlatesa standarda. Nameravani stabilizacijski fond \d določen* da v bodoče prepreči slične akcije. Komisija je s 15 glasovi proti 1 odobrila Rooseveltov zakonski predlog o razvrednotenju dolarja.
Hud vihar na Tirensfcem morju
Rim, 19. januarja g. Na obali Tirenske-ga morja je danes divjal silen vihar, ki je zahteval tudi človeške žrtve, še več pa povzročil stvarne škode. Pri Spezzijj je zavo žila na sipino ribiška ladja, pri čemer so utonili trije ribiči, ki so se eapletli v mreže. Tudi v okolici Livorna ie povzročil, vihar veliko Škodo Nekatere jadrnic« Je vrglo ob obalo. Pri Calgariju ie enaka nesreča doletela veliko motorno ladjo v bližin! rtiča Cipole. kjer se je v nekaj sekundah potopila. Posadka 48 mož se je rešila s plavanjem, poveljnik ladje pa je utonil.
Franc 3 sk g - nemška carinska vojna
Pariz, 19. januarja. AA. Ker je za odpoved trgovinske pogodbe med Francijo in Nemčijo določen trimesečni rok, bo njena veljavnost prenehala šele 19. aprila. Z berlinsko vlado se bodo brez odloga začeli razgovori za sklenitev nove pogodbe, ker želi francoska vlada, da pride še pred potekom trimesečnega roka do novega trgovinskega dogovora.
Trgovinsko ministrstvo je Izdalo komunike, v katerem popravlja napačna tolmačenja inozemskega tiska glede kontingenć-ne politike, ki jo izvaja sedaj Francija. Ni res, pravi komunike, da je Francija znižala svoje kontingente za tričetrtine zaradi škodljivosti prejšnje razdelitve. Francija tega ni storila masivno, temveč samo zato, da bi se mogla z vsako državo posebej pogajati o novi ureditvi. Francija bo skušala povsem upravičeno obnoviti svoje trgovinsko ravnotežje. Zato bo uporabila kontingente, da uveljavi za francoske izdelke primerne recipročne ugodnosti. Te ugodnosti naj izenačijo inozemski uvoz. Ta politika nikakor ne bo omejila medsebojne izmenjave, temveč bo samo povečala volumen blagovne izmenjave.
INOZEMSKE BORZE.
Curih. 20. ianuarja. Pariz 20.2660, London 16.23. \pwyork 323—, BrusMi 72.—. Milan 27.11. Madrid 42.72.10 Amsterdam 307 85, Berlfn 122 55. Dunaj 56.30. Praga 15.32, Varšava 58.10, Bukarešta 3.05.
Praktični uspehi gospodarske Male antante
Uvoz in izvoz med državami Male antante se bo vršil po ključu 1:1 — Za Jugoslavijo se poveča izvoz za
40 odstotkov
Praga, 20. januarja, r. Na konferenci novinarjev so voditelji delegacij, ki so sodelovale na konferenci gospodarskega sveta Male antante v Pragi, podali obširnejše izjave o doseženem uspehu in praktičnih rezultatih Gospodarske Male antante.
V pogleda medsebojne izmenjave blaga med Češkoslovaško, Jugoslavijo in Ruraunijo je bilo sklenjeno, da se vrši ta izmenjava po ključu 1:1, to se pravi, da bosta Jugoslavija in Rumunija lahko uvažali v Češkoslovaško prav toliko,' kolikor bo znašal Češkoslovaški izvoz v ti dve državi. Za leto 1934 je določen uvoz
iz Jugoslavije na 275 milijonov KČ, do-čim je znašal leta 1933 samo 200 milijonov Kč, kar predstavlja povišanje za 40 odstotkov. Za Rumunijo je določen uvoz v ĆSR na 250 milijonov Ko. dočim je lansko leto znašal 220 milijonov, izvoz iz Češkoslovaške v Rumunijo pa samo 183 milijonov. Češkoslovaška je za Rumunijo in Jugoslavijo določila tudi uvozni kontingent za agrarne proizvode, ki je nekoliko večji od dosedanjega uvoza, na drugi strani pa je dobila pristanek na povečanje izvoza svojih industrijskih Izdelkov.
Smtiške tekme za prvenstvo LZSP
Tekmovalo bo 89 seniorjev, juniorjev in narašeajnikov.
valci dobe lepe nagrade.
Zmago-
Ljubljana, 20. januarja.
Danes ae prične smučarsko prvenstvo LZSP. Prvič se bo tekmovanje vršilo » LJubljani navzlic izredno neugodnemu vremenu. Dopoldne je pričelo deževati, kar pa tekmovalcev ne bo motilo in bodo kompletno nastopili   na startu.
Danes popoldne se vrše tekme v teku. Ob 13.45 bodo kot prvi startali naraščaj-niki na 7 km dolgi progi. Prijavljenih Je 12 naraščajnikov. Za njimi bo starter ob 14. odpustil seniorje, ki jlb je prijavljenih 44. Tekmovali bodo na 18 km dol^l progi. Kot zadnji bodo startali ju cio rji na progi 10 km Prijavljenih je 31. Tehnična ko. misija je bila zaradi snežnih prilik primorana, da je nekoliko spremenila tekmovalne progo Start, določen prvotno na stre-tišču, so pomaknili k čadu, kjer je tudi cilj. Skupno bo za prvenstvo LZSP tekmovalo S9 seniorjev, juniorjev in naraščajnikov.
Sinoči j© bilo žrebanje. Z malimi izjemami so favoriti dobili večinoma višje številke .kar pa pri takem sneeu skoro ne igra nobene vloge. Prvi tekmovalci bodo imeli vsekakor boljšo progo, pozneje pa utegne zaradi dežja postati ledena. Od prominentnih seniorjev starta Joško Janša (Ilirija) kot sedmi. Knap (I) ima številko 31, Girandon (I) 4, Jenko (I) 14, Ja-kelj (1) 10, Brvar (Ljubljana) 25. Sramel (L) 38. Jakopič Avg. (L) 17, Dečman (L) 24. Baebler (L) 20. Palme (L) 2, Senčar L. (L) 35. V Juniorski skupini imajo startne številke: Močnik 3, Švigelj 14, Mihalek 17. Legovič 27 (vsi Ljubljana), od Ilirije
pa Primožič 13. Isicnjč 11, Bručan 23. Kerstein 28.
Seniorska, kakor tudi juniorska prog-a nimata prevelikih vzponov in sta predvsem tehničnega značaja. Seniorska vodi večinoma po gozdu, kjer bodo imeli prednost oni, ki so tehnično 1m>1j podkovani. Za zmagovalce je razpisal prireditelj lepe nagrade. Prvak LZSP v kombinaciji prejme pokal, ki a& je podaril ban dr. MarušiO, drugi dobi zlHto, tretji pa srebrno plaketo. Seniorski zmagovalec v teku dobi pokal župana dr. Puca, drugoplasirani pa srebrno plaketo. Prvak v konkurenci skokov prejme pokal podjaves«. drugoplasirani pa bronasto plaketo. Pod-savez je nadalje razpisal pokal za ima-eovsilca v teku juniorjev. Vsi tretjeplasi-rani. kjer niso razpisane plakete, prejmejo diplome. Bronasto plaketo dobi nadalje tudi zmagovalec v skupini naraščajnikov in pa najboljše plasirani tekmovalec izven ljubljanskih klubov.
Obenem s podsaveznim prvenstvom (bodo tudi tekme za prvenstvo ljubljanske univerze, kjer nastopijo večinoma Isti tekmovalci, ki tekmujejo tudi v podsavez-nem prvenstvu.
Dopoldne So tekmovalci pridno >maza-ll<. Že včeraj Je bilo veliko povpraševanje po klistru, kakor bomba pa Je vplivala vest, da ga ni dobiti v nobeni ljubljanski trgovini. K sreči vest ni bila točna, ker je baš včeraj neka športna trgovina prejela svežo pošiljko, ki bi zadostovala za vso Ljubljano.
Kranjski gasilci so zborovati
Kranj. 20. januarja.
V četrtek zvečer se ie vršila 5o. redna leVna skupščina tukajšnje prostovoljne ea-silske čete, ki so se ie udeležili tudi e. Mrkal kot zastopnik sreekesza načeletva, i i-pan g. Ciril Pire in zastupnik občine g. Ber-jak. Predsednik g. Mavrici i MaJ*r se te po uvodnih formalnostih s pijetete spominja) lani umrlih članov in dobrotnikov društva, nato pa v daljšem poročilu omenjal delovanje čete v preteklem letu. Kranjski gasilci so sodelovali pri 17 večjih in manjših požarih, zlasti asilen ie bil ra samaritanski odsek, ki je imel 4") transportov s sanitetnim avtomobilom in 6 drugih prevozov. Četa je imela Sest rednih gasilskih vaj. 3 pa za elane uprave.
Ob koncu oktobra se ie vršila izredna skupščina, na kateri je bila za tri leta izvoljena nova uprava. Med prireditvami ie omeniti ples in pa tombolo. Lani si *e četa nabavila mehanično vrtilno lestev, ki bo nameščena na avtomobilj- Leetev re veliala 510.000 Din in bo kranjska gasilska četa prva, ki bo opremljena s tako modernim orodjem. Izpopolnjen je bil tudi inventar, prodana pa ie bila stara brizgalna aa 450q Din.
Skupščino le pozdravil v imenu občine £?. iupan, nato pa je poročal o »tanju blagajne g. Jurij Depoli. Sprejet ie bil proračun za tekoče leto.__
Iz policijske kronikr
Ljjbliana. 20. januarja. »He, kam pa vidva ?< je vprašal okroa 3. ziutrai službujoči stražnik dva moška v Ko-menekega ulici, ko sta hotela kar neopaže-no smukniti mimo. Za hip sta se neznanca, ki sta imela vsak manjšo aktovko pod pazduho, zdrznila, nato je pa eden dejal: >Ah. nič, domov greva !<
Pa iima stražnik ni verjel in je zahteval, da *e ligitimirata Prvi ie povedal, da ee pi Se Hleba, rojen v Štepanji vasi in no poklicu ličar brez posla, drugi pa Anton Menart, rojen leta 1912. delavec brez po*la. Stražnik ee je apomnil. da in policija išče. Ver ets osumljena vloma v Triplatovo gostilno na Ambroževem trgu in zato &ta morala Bine hi Tone na policijo.
Tam so pregledali nfjni aktovki in Tiašli
precejšnjo zalogo raznega vlomilskega orodja, tako 9 ključev, dva vetriha, majhne &kwT-jice, manikiro, žepni nož. tapetniško šilo itd. Hlebš je imel pa na ©ebi tudi lep suknjič, za katerega so na policiji ugotovili, da ie bi) ukraden v Turkovi trafiki v Stre-liški ulici, kjer je bilo te dni vlomljeno.
Pri Menartu }e policija zaplenila ttaro damsko uro brez kazalcev, del zlate ovrat-ne verižice z masivnim zlatim križcem, ki je okrašen z rubinom, štirimi drugimi kamenčki (naibrž sati rji) in še enim kamnom. Policiia je seveda prepričana, da sta Hlebš in Menart, ki sta bila osamljena vloma v Triplatovo gostilno, vlomila tudi pri Turku v Streliski ulici.
Vremensko poročilo
Bistrica, Bohinjsko Jezero, 20. januarja:
_1, drobno mede,   5 cm pršiča na 80 cm
podlagi.
Bled, 20. ianuarja: —1, oblačno, mirno, 25 cm južnega snega, led dober, 20 cm.
Kranjska gora, Rateče, Planica, 20. Januarja: —2, barometer pada, drobno mede na 110 cm pršiča.
Kočevje, 20. januarja: -f2, pooblačeno. Južen sneg 60 cm, sankaliSče neuporabno.
Zelenica, 19. januarja: —9, jasno, soln-čno, sever, 250 cm snega, ki je mestoma spihan, smuka prav dobra, izgledi prav dobri.
Krvavec, 18. januarja: —1, lepo solnftno, malo vetrovno, srenj in prštč, smuka ugodna.
Koča na Veliki planini, 18. januarja: —7, jasno, solnčno  lahka sapa od severa, na
stari podlagi 10 cm pršiča, smuka idealna. Mrzlica   nad Trbovljami,   19. januarja:
_4, jasno, zapadnik, 80 cm pršiča, smuka
dobra, skakalnica uporabna, izgledi dobri. V nedeljo priredi SPD v Trbovljah slalom tekmo.
Kamnik, 19. januarja: —7. jasno, mirno, 8 cm sreža na 30 cm podlagi, smuka prav dobra, skakalnica uporabna. V planinah smuka idealna
Sodra žica, 19. januarja: 0, oblačno, ju2-no. 100 cm snega, smuka neugodna,
Vrhnika, 10. januarja: —2. oblačno, na 25 cm podlagi 20 cm srena smuka dobra.
Bloke, 19. janu2-j? - 3 oblačno, južno, 90 cm južnega snega, smuka slaba, izgledi slabi.
Stran >
»s » o VEN s K I   v «. R o n#  d-e 20. januarja lJ?3t
V uvaževasijg pionirje m našega kmetijstva
Dokler se število zunanjih kmetijskih pionirjev n man] ne podvoji, ne bomo mogli izdatno pomaga
našemu kmetu
aj-ti
Ljubljana, 20. januarja.
Pod tem naslovom je prinesla -.Pomo-Tina* * dne 18. januarja t. L članek, ki poseda od daleč v cel kompleks aktualnih vprašanj kmetijskega napredka. Dopisnik neotavlja, da je skrb za napredek kmetijstva važna javna zadeva, od katere zavisi blaginja vse nase dežeie. To je gola res-Dica. Zato je tudi umestno, posvetiti v ta veliki kompleks vprašanj, ki izgledajo nepoučenim morda enostavna, so pa dejansko močno zamotana ln je javnost o njih prav malo poučena. Piscu omenjenega članka je očividno zadeva pri srcu, to je pa tudi >pionirjem-   našega kmetijstva.
Dopisnik ugotavlja, da so nekateri na-Si sosedje preobrazili svoje kmetijstvo v 13 letih po prevratu, mi pa ne dovolj. To je res. Poišrimo vztoke. Teh Je več. So« sedje delajo od vsega začetka stalno s pol. no paro po vsestransko preudarjenih načrtih, za katerih uresničenje ustvarjajo vselej najprej predpogoje. Oni upoštevajo vse činjenice, ki soodločajo pri uspehu. Zato uspehi ne izostajajo. Pri nas pa je manjkalo že od početka pravega sistema.
V zadnjih letih pa so se ustvarili tudi v Sloveniji naravnost divni, velikopotezni načrti za povzdigo kmetijstva. Načrti in smernice se kopičijo in skušajo sistematično izvrševati. Vendar je le malo uspehov, ker se kljub velikemu pogumu le pozablja na nekatere temeljne predpogoje, ki absolutno odločajo pri realizaciji načrtov. Omenim le najvažnejši predpogoj. To je vprašanje organi-zacij«» pospeševalnega dela med narodom. Omenjeni načrti in smernice so tako ftirokopotezni, da tovor raznovrstnega pospeševalnega, or^anizato-ričnp«a in nadzorovalnega dela na terenu mi v pravem razmerju z močmi pionirjev pri Izvrševalnih oblastvih. Mirno trdim, da hi začrta-nemu delu bilo komaj kos dvakrat toliko eksponiranih strokovnjakov na poklicanih mestih, kot jih je danes. Ti zunanji ^voditelji kmetijskega napredka r so danes tako obremenjeni z navadnimi administrativnimi pisarniškimi posli raznovrstnega značaja in vrhu tega s težkimi pospeševalnimi in nadzorovalni-mi posii me1 narodom, da nikakor ne morejo z veselim zanosom potrkati na lastne prsi, ker so po današnji potrebi službe itak bolj pisarniški uradniki kot terenski delavci. Kako naj bi bilo mogoče uspešno ude.jstvovati se na mestu med narodom. Če  pa  strokovnjak  komaj  diha  pod bre-
menom    laznovrstnega administrativne dela in mu za teren komaj pieoatane ne kaj pičlega časa. Zunanji pionirji s0 pre
žeti uajboljse volje za živo delo med na rodom, ki ga tudi preko svojih moči opra-, I ja jo. Toda njihove moči  bo  danes tak razcepljene zaradi obremenitve z drugim le pol strokovnimi posli, da se po sili raz mer razvija tal polovičarstvo ta so v maj sičem uspehi  samo navidezni. Tudi naj pogumnejši kmetijski delavci ibodo v ta kih prilikah doprinesli k napredku velika manj, kot bi drugače mogli. Vsi vemo. da je kardinalna pogreška, preoblagati stroj, ki zmore le delo v razmerju svojih sil.
Piscu članka dam popolnoma prav, ko piše o desetih vagonih selekcijonLrane.ga tlta. Vendar je Iz fornjlh ugotovitev lahko posneti, da je v teh razmerah nemogoče temeljito nadzorovanje raznih akcij daleč okrog po srezu. pregledi Številnih poizkusov, raznovrstnih plemenjakov, sodelovanje pri dolgi vrst! organizacij. nadzor podpor, izvrševanje raznih periodičnih su-nanjih poslov itd., itd. Saj ima samo administrativnega posla za povprečno najmanj 8 ur dnevno. V 18 urah res ni mogoče dovršeno predelati 21 strokovnih referatov. Se manj pa je mogoče, da preorje trdo ledino kmetijskega napredka dana-. šnje število podeželski strokovnih orga-t nov. To delo bi zmoglo pri normalni zaposlitvi morda 2krat toliko prvovrstnih strokovnjakov.
Priznavam, samo od smernic m dobre volje res ne bo imel kmet ničesaT. Za pravi uspeh pa manjka važen steber! Dokler se število zunanjih kmetijskih pionirjev najmanj ne podvoji, posamezne stroke specijalizirajo in delo pravilno razdeli, ne bomo mogli ob današnjih metodah nuditi kmetu dejanske pomoči za napredek. Brez reorganizacije zunanje kmetijske službe v tem smislu ne bo zadosti uspešen noben, še tako imeniten pospeševalni program. To dejstvo treba n videti in upoštevati pred vsem drugim, če nočemo ostati pri malenkostnih uspehih, ki skoro spominjajo na Potemkina, Zunanji delavci so piscu dot ion p ga članka hvaležni, da je načel pereče vprašanje, ki danes kriči po tem. da ga z organizatorične strani nujno razčistimo. Ni težko uvideti, da stojimo pred alternativo, ali reducirati začrtane velikopotezne programe najmanj na polovico, ali Pa najmanj podvojiti število zunanjih kmetijskih delavcev. . J. S.
Koncert
Državne glasbene akademije iz Zagreba
Ves večer je nudil sliko razigranih, prisrčnih simpatij občinstva do
dragih zagrebških glasbenikov.
Ljubljana, 20. januarja.
V okviru koncertnih prireditev Glasbene Matice in pod pokroviteljstvom bana dravske banovine dr. Draga Marušiča so včeraj zvečer v Unionu priredili simfonični orkester, zbor in solisti Drž. muzičke Akademije v Zagrebu pod vodstvom svojega dirigenta, rektorja Frana Lhotke koncert, ki ni bil samo prvovrsten umetniški dogodek, a je istočasno tudi izzvenel v najtoplejšo bratsko manifestacijo. Umetniško, 'kakor tudi iskreno sosedsko prijateljsko plat obiska dragih Zagrebčanov je v najtoplejših besedah poudarjal predsednik Glasbene Matice, senator dr. Ravnih&r, ko je po prvem delu koncerta v družbi z ravnateljem konzervatorija g. Bctettom. predsednikom društva konservatorUtom Vodnikom in Hafnerjem, predstavnikom opernega orkestra nagovoril rektorja, dirigenta in komponista Frana Lhotko, soliste, orkester ;<n zbor čestHal k visoki umetniški stopnji in siva mi organizaciji zavoda ter izročil v znak spoštovanja in prijateljstva najprej venec Glasbene Mat;ce, kateremu so sledili s primernimi nagovori nosilcev ostali venci. Mnogobrojna publika je prirejala izvajalcem koncerta dolgotrajne, burne ovacije, ki se kir niso mogle poleči. Gromi aplavzov niso veliall samo soFstu, nVademu violinskemu moi«=tru. absolventu akadem> je ZUtku Topolskemu hi dirigentu Franu Lhotki, temveč v enaki meri društvenemu orkestru. «m.l;stom Radev Mari'ani, Franclu Tvanu. Hateszu Dezideriju in Bogdanu Ni* kol? ter zboru.
Sr»ored večera je obsegal v prvem delu koncert za violino in orkestT op. br. Bee-thovena. v drugem pa prvi akt odrske glasbene viziic za mešani zbor, soli m orkester »Morje« Frana Lhotke.
O Beethovenovem virvHmlcem koncertu bi bilo iznova govoriti nemara odveč, saj je t-iko s'avno znan. kakor rnatoVatero delo solistične violinske literature. Tvori neobhodno potrebno tooko vsakega seriozne-ga violinista, v kateri hoče pokazati svojo umetniško zrelost Orkester drž. muzičke akademije je izredno vig-ana enota, krepko disciplinirana in je po svojem številu (jkoli 00 gojencev obojega spola), instrumentalnem sestavu in tehnični '.zvežbano-sti v stanu izvajati malodane vsa orkestralna dela. Imeti tak orkester na ?avodu pomeni imeti za svoje gojence vzgojni faktor prvega reda.
Fran Lhotka ni dirigent širokopoteznih gest. ljubitelj zunanjih efektov, a ima predvsem tenak čut za stilnost izvajanega dela — kar jc zlasti jasno očitoval Beethoven in poleg orkestra tudi solist — je dirigent ki pozna svoje delo do potankosti, do temelja in ki zna iz podrejenega orkestralnega telesa z lahkoto in brez nepotrebnega napora izvabiti vse. kar zamore podati. Napisal je sem zelo poučno m izčrpno knjigo »Dirigiranje«. Za mogel jo je napisati samo dirigent bogatih izkušenj, sam umetnik, sam odličen glasbeniik-interpret. kar je v najvišji meri tudi sam dokazal včeraj zvečer.
Zla tko Topolski je absolviral akademijo. Violinski učitelj mu je bil Vaclav Humi (1880). gojenec slavnega Sevčrka, od 1. 1903. službujoč na brv. glasb, zavodu, od leta 1923 profesor na akademiji. Vzgojil je ie celo vrsto vioHnistov-solistov, ki so dosegli svetoven sloves, n pr Balokov;6a, Jovanoviča itd. Topolsrki je tstotako največje nade vzbujajoč učenec znamenitega svojega učitelja. Od;gral je Beethovenov koncert s tako samoposebi umevno lahkoto,
da celo pri wiIno tehnično komplicirani
Joahimovi kadenci prvega stavka ni prišel v najmanjšo intonačno zadrego, z izrednim stilnim razumevanjem in poglobitvijo, ki je pri tako mladih absolventih šole redka. Po pravici je zaslužil naj odkritosrčne j šo pohvalo publike.
V drugem delu smo slišal! prvi akt sce-nlčnega dela >More« Lhotke v koncertu: izvedbi. Težko je presoditi umotvor, od katerega smo slišali le prvi del. In ki bi sigurno vplival popolnoma drugače, ako bi se Izvajal na opernem odru, s potrebnim okoljem, z dejanjem, s odmaknjenim orkestrom, ki je obe koncertni izvedbi semtertam preveč kril zbor (okoli 60 pevk in pevcev) ter soliste. Ni bilo tudi mogoče točno spoznati vse vrline zbora, ker se v tej dovolj omejeni meri, ki mu jo nudi njegova vloga, ni mogel široko razviti, istotako tudi ne vsi solisti. Vendar pa Je bilo mogoče ugotoviti, da je tudi zbor krepko izklesana vrednota in da so enako solisti v polnem obsegu svojega znanja dosegli najlepši uspeh. Kompozitorno kaže >More< močan vpliv ruskih roman-tikov, obsežno glasbeno zgovornost, nepretrgan melodičen tok, dramatično razburkanost, ki zamore ob scenični izvedbi dela prav gotovo izredno učinkovati Ln zajeti. Bolj kakor glasbeno invenčna stran, zanima instrumentalno-tehniška, v kateri je Lhotka velik mojster. Paleta njegovih orkesterskih barv je izredno bogata. Barve zna polagati drugo k drugI in mešati v impresionistiCno-ekapresionističnem slogu kakor izkušen praktik, obdarjen s prav slovanskim instinktom za orkestralne zvoke. Spretno izrablja nizke ropotajoče-dra-matične tone trobil ter romantično sladkost visokih violin in pihal, mešanih a harfo, široko linijo godal in strahotnost tolkal. Vsekakor bi, kakor rečeno, >More« vse prej zanimivo bilo užiti iz teaterske-ga odra. Mogoče, da to Se učakamo, saj je delo ob priliki svoje opetovane izvedbe v Zagrebu (prvikrat L 1920) imelo časten uspeh.
Dvorana Unlona Je bila malodane do zadnjega sedeža zasedena. Kontakt med zagrebškimi gosti in publiko je -bil že ob prihodu sollsta-violinlsta In dirigenta na oder vzpostavljen. Ves večer je imel sliko razigranih, prisrčnih simnatij občinstva do dragih zagrebških glasbenikov, ki Jih iskreno vabimo na skorajšnji zopetni umetniški obisk. —č.
Iz Trebnjega
— Siromašno prebivalstvo občine Trefc-nr? in Velike Loke opozarjata navedeni občini na prijave za prejem hrane (koruze) po znižani ceni. Prijave ie vlaaati takoj pn županstvih, najpoznej* pa do konca prihodnjega tedna. Pravico do hran? po znižani ceni imajo res siromašni in podpore potrebni, v drugo evrhe se podpora ne iz-daia?
— Janko R npr« h t na sadnji poti. V Mr-tek ie bil pogreb trebanj. lekarnarja Janka Ruprehta. Kako velik ugled ie uiival pokojni med ljudstvom, je zgovorno pričal njacov pogreb, h kateremu eo «e »urni le množice od vseh strani. Poyr*bne obrede je opravil dekan g. Ivan T orna* i? ob asistenci duhovščine. V farnem npratodo ie bil občinski odbor s županom na bil u de-t*rat novomelke sokolske Župe, trebanjski Sokoli a praporom* gasilci, predstavniki vseh tukajšnjih uradov ln množica občinstva. V lepib besedah se ie poslovil od Pokojnika, župni dei?sat br. dr. Vasic; pevski
zbor pa rnu je zapel v slovo tri žalortinke. K'-»o  Ln  vence ©o nosili easilci ob častni st'.iži Sokolov v kroju. Možu tolikih eimpa ti i š rom Dolenjske bodi ohranjen trajen spomin med nami.
_ Trte. Banovinska trtnica Vin ji vrh ima v v je Jtevilo korenjakov za prodajo na raz-rro'ano. Interesenti nai Čim prej naroče po-'"bno 5t?vik) trt pri občini.
Strelska drnlina v Hrastniku
Hrastnik. 19. januarja.
V četrtek se je vr'il v Sokolskem domu I. redni občni zbor Streljačke družine Hrastnk-Ool. Udeležba članstva sicer ni bila polnoštevilna. kar pa gre na račun zaposlitve pri rudniku. Tovariš predsednik dr. Arušek je otvoril s pozdravom na navzoče občni zbor ter poročal o splošnem delu odbora v preteklem letu Društvo je šele jeseni pričelo z rednim streljanjem na strelišču, ki ga je dal društvu brezplačno v uporabo tov Ros in ki ga je članstvo s prostovoljn m kulukom samo uredilo. Tajniško poročilo je podal tov. Volk, blagajniško pa tov. Urleb. Iz poslednjega js razvidno, da ima družina zbranega že nekaj denarja, ki se bo moral v bodočem letu uporabiti za ured'tev strelišča. Družina je v zimskih mesecih gojila sobno streljanje v Sokolskem domu. Tudi letošnjo zimo se vrše strelske vaje vsak četrtek od 8. naprej.
Po poročilih se je razvila mestoma zelo živahna debata o delu v prošlem letu. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika tov. Roš, podpredsednik tov. Ferenčak ter člani odbora Volk, Urleb, Hofbauer Miroslav, Groznik, Podmenik. in Kušar.
Na občnem zboru je bilo tudi sklenjeno, da se obdrži sedanje strelišče, ki ga bo pa tukoj. ko bodo vremenske razmere dopuščale treba urediti. Ker je med člani družine precej brezposelnih, Je bil sprejet predlog, da naj vsakdo, ki ne more plačevati članarine, prosi odbor, da mu isto Crta. V bodočem letu čaka družino mnogo dela, upati ps je, da se bodo z vztrajnostjo dosegli tudi v Hrastniku lepi uspehi.
Občni zbor jeseniškega Sokola
Jesenice, 19. januarja..
V četrtek zvečer se je vršil ob precejšnji udeležbi občni zbor Sokolskega društva na Jesenicah. Po uvodnih formalnostih ln pozdravu navzočih je starešina dr. Obe ran el kratko omenjal najvažnejše dogodke v minulem letu, potem so pa sledila poročila društvenih funkcijonarjev.
Iz Izčrpnega poročila načelnika Toneta Buha posnemamo, da je štel prednjački zbor 12 članov in 6 članic, telovadbo je pa pose-čalo 252 sokolskih pripadnikov. Društvo je priredilo 5 župnih tekem v Kranju, kjer si je priborilo 20 diplom župnega in pokrajinskega zleta ter okrožnega nastopa. Na pokrajinskem zletu v Ljubljani so al vse vrste jeseniškega Sokola priborile 18 diplom, pri vseh tekmah v minulem letu pa 49 diplom. S muških tekem v Mojstrani in Saveznih v Bohinju se je udeležilo 33 tekmovalcev in tekmovalk.
O prosvetnem odseku je poročal dr. Janko Vovk, prav tako tudi o lutkovnem gledališču, o mladinskem orkestru in mladinskem pevskem zboru ter o gledališkem odseku. Društvo ima simfonični, salonski in jazz orkester ter godbo na pihala, ki Šteje 28 mož. Vsi ti glasbeni odseki so priredili 18 javnik nastopov, godba se je udeležila tudi pokrajinskega zleta v Ljubljani. Tudi pevski zbor je večkrat nastopil z uspehom. Društvena knjižnica šteje 695 knjig in jo bo treba izpopolniti.
Tajnik Crnko je povedal, da šteje društvo 305 članov in članic, o blagajni je poročal br. Srečko čop. Društvo je imelo 603 tisoč 595 Din prometa, vse društveno premoženje je vredno 1,440.761 Din, a dolg znaša 735.482 Din. Proračun za tekoče leto predvideva 82.863 izdatkov.
Sledila so poročila drugih funkcijonarjev, dr. Obersnel pa je predložil skrbno sestavljen pravalnik o sanaciji Sokolskega doma. Pri volitvah je bil za starosto zopet izvoljen dr. Maks Obersnel, za njegova namestnika pa Jože Polajnar in dr. Janko Vovk, za načelnika Tone Buh, za načelnico Cilka Medja in 22 odbornikov, praporščak ter 4 namestniki članov uprave, 3 revizorji in 2 namestnika, v razsodišče pa dr. France Kogoj. dr. Jože Ludvik, dr. Maks Obersnel. dr. Ernest Rekar, dr. Janko Vovk in 3 namestniki.
Iz Kamnika
_ Sokoli-smučarjj tekmujejo. Kamniško sokolsko okrožje bo imelo to nedeljo v Domžalah svoje prve smučarske tekme, na katerih se bodo pomerila vsa društva kamniškega okraja, kl goje tuđi amuški sport, ćlani bodo tekmovali na pro^i 15 km, članice in ženski naraščaj na progi 4 km, moški naraščaj pa na progi 7 km. Pričetek tekme, za katere vlada med Sokoli veliko zanimanje, bo ob pol 10. dopoldne. Vodil Jih bo načelnik kamniškega
sokolskega okrožja g. Milan Merhar. Iz Kamnika bo tekmovalo okro£ 16 tekmovalcev.
— Diagram tujskega prometa v Kamnika. V izložbenem oknj trgovin? Skala so razstavljeni na dveh velikih kartonih štirje okusno izdelani statistični pregledi gibanja tujskega prometa v Kamniku v zadnjih petih letih. Iz prvega posnemamo, da ie znašalo število_pr-nočnin v letu 1929 samo 3402, lani pa 15.478. Druga razpredelnica kaže, kako se je drcigalo število letoviških gostov v gostilnah in privatnih stanovanjih. V letu 1929 je stanovalo v privatnih stanovanjih 83, v gostilnah pa 103 gosti, v btu 1933 pa v privatnih stanovanjih 316, v restavracijah pa 292 gostov. Tretja razpredelnica nam kaže statistiko Števila letoviščarjev iz posameznih banovin naše države, četrta primerjavo m?d tu- in inozemskimi letoviškimi gosti. Razpredelnice, je zelo lepo izdelal tajnik TD g. Alfonz Skala. Iz razpredelnic je prav jasno razviden napredek tujskega prometa v Kamniku, kar fe pač v veliki meri tjdi zasluga smotrene reklame, ki jo vr-lita občina in Tujsko prometno društvo.
Občni zbor Tujsko-prometnega dru* Itva v Kamniku bo 25. t. m. ob 19.30 v posebni sobi restavracije Ant. Cererja s dnevnim redom: poročilo predsednika, tajnika ln blagajnika; poročilo preglednikov; ToHtev odbora; volitev preglednikov In slučajnosti, p. 8. Ako ob določeni url skupščina ne bi bila sklepčna, se vrli pol nre pozneje flavna skupščina s Istim dnevnim redom, ki je sklepčna ob vsakem številu doslth članov (| 18. društvenih pravil).
Jug pobira sneg in smučarje
Zadnje upanje smučarjev je, da začno vremenoslovci napovedovati Jug
lo »proti, saj smo skromni. Smučarji so zadovoljni, če Je   vsaj dva  metra snega.
V toreli smo dobili zopet po.v.ljko nebesčan-skih produktov. Razumljivo, da je vzporedno raslo navdal>enje prijateljev snega.
V sredo smo pa bili vprav blateni, kajti imeli smo sijajno vreme la dovolj snega. Popoldne je bil seveda marsikdo bridko razočaran, ko je začel zopet kopnoti aaeg; kdo bi pa tudi pričakoval v takšni vznesenosti nad lepim vremenom, da se bo ia čej poslavljati sne^! Ljudi so se začeli po-laščati pomladni občutki in mnogi so namestil smuči začeli vlačiti za seboj noge po promenad L Število smučarjev se je občutno zmanjšalo. Tudi v četrtek je prodirala pomlad zmagovito na vsej črti. Nekateri smučarji so celo spravili smuči na podstrešje.
Vendar so ostali Se mnog! zvesti belemu pokretu. Včeraj zjutraj so se zopet pomirili in potolažili, kajti luže »o ponoči zmrznile. Pihala je celo mrzla sapa Razen tega »o še meteorološke postaje napovedovale nov val mraza. Toda najbrž so letos tudi neteščani spremenili valovne dolžine mraza, ciklonov in anticiklonov kot nedavno radiopostaje. Cim »o vrernenoslovci napovedali mraz, je začel nuhati močan ju*, da je postalo vroče vsern !n ne le smučarjem. Najstrašnejše je bilo seveda, da je začel kopneti sneg. Mnosi smučarji So pa bil! slepi in gluhi za vse. Ves dan so vztrajali na svojih postojankah ter se mučili s pravo športno požrtvovalnostjo. Z vsemi mazili tega sveta so mazala drsala, kljub temu pa sneg ni hotel zmrzniti. Zadnje upanje jim 6« ostane, da začno vremenoslovci napovedovati ju*, ker tedaj bo nedvomno snežilo ter bo pritisni! mraz, saj napovedujejo vreme vedno za nazaj.
LJubljana. 20. januarja.
Slovesno In z Vzhičenjem sprejemamo vedno sneg. ga merimo ter precenjujemo, povozimo o njegovem izrednem pomenu za tujski in smučarski promet — in zdaj bi ga morali objokovati, če smo dos edni. Zdaj se namieč sneg naglo poslavlja od svojih velikih prijateljev. Ju^ je potein takem v resnici katastrofa.
Ves teden smo se tolažili z vremenskimi napovedmi in poročili. Vremenski preroki so sicer že zdavnaj bankrotirali, a zdaj je njihov polom popoln. 2e od julija so nam napovedali strašno z;mo. kakršne ne ponroi zgodovina. In oglašali so se tudi zgodovinarji, ki so nedavno prišteli letošnjo zimo med najhujše, kar jih Je kdaj doživelo človeštvo. Človek bi obupal, če bi ne bil navdušen smučar. K sreči so pa zmrznjenve tolažili tudi trgovci s kurivom, da se kurivo ne bo podražilo, kar je bilo končno brez pomena, saj so zdaj ljudje nepopisno navdušeni za mraz in to zimo mnogi nočejo kuriti, 6aj so se utrdili tako zoper mraz, da lahko Po ves dan leže v anegu. Pričakovali smo torej, da se bo ob novem letu začel sibirski mraz. ali vsaj >volčja zima<. Na mraz smo se seveda tudi pošteno pripravljali. Suknje smo nosili v zastavljalnice ter ob. lekli smučarske uniforme. Dame so celo z veseljem zamenjale kožuhe za smučarske hlače. Nikomur nI prišlo niti na misel, da bo sneg skopnel.
Ta teden so živci prijateljev snega izredno trpeli. 2e v nedeljo se je začel mehčati sneg, česar pa mnogi niso hoteli verjeti. Na vseh koncih in krajih so bile smučarske tekme, v tivolskem gozdu za vsako smreko. Nikomur nI prišlo na misel, da bi kapituliral pred južnim snegom, jug je mnoge celo vzpodbujal, da so se smučali s posebno vnemo. V ponedeljek, ko je začelo snežiti, so seveda prijatelji snega triumfirali In celo manifestirali. Izpod neba se je vsipaval sneg tako, kot da so ne-beščani začeli z đumpingom. Zato se tudi nismo jokali, da je precej snega skopne-
Pretežaven hi preveč kočljiv problem je, da bi se ga lotili: Kakšno vreme bo jutri? N;ij o nJem razmišljajo prijatelji snesa. če jih že ne bole preveč glars tn še kaj.
SOKOL
IH* gmiiftirgfca tekma Saveza SKJ
Dne 27. m 2«. t. m. se bodo Je tretjič zbrali v Bohinju najboljši tekmovalci in tekmovalke ia vseh žup naše Zveze, kjer sistematično goje smučanje, da pomerijo svoje moči v plemeniti borbi ln pokažejo, koliko so napredovali od lanske tekme.
Spored tekem je: v soboto, dne 27. ja. nuarja: ob 14. člani, tekma posameznikov na 18 km in prvi del sestavljene tekme; ob 15. uri članice, tekma posameznic na 8 km. V nedeljo, dne 28. Januarja: ob 8. uri člani, tekma vrst v smušklh likih; ob 9.30 članice, tekma posameznic v smuku na 2 km; ob 13. uri člani, tekma v skokih Ln drugi del sestavljene tekme.
Nastopno mesto in cilj tekme na 18 km ln na S km bo kakor doslej v Bohinjski Bistrici blizu Sokolskega doma, medtem ko bo tekma članov v smuskih likih in tekma članic v smuku, če bo ugoden sneg. na Rudnici. Tekma v skokih bo seveda na Hansnovi  skakalnici  na Poljan.
Nekaj novega je letos pri članih tekma vrst v smuških likih. Vsako društvo ali župa lahko postavi na nastopno mesto po eno ali več tri do Štiričlanskih vrst.
2e po dosedanjih prijavah Je videti, da bo udeležba v vseh predpisanih tekmovalnih progah nenavadno velika. Tekmovalcem in tekmovalkam Iz prejšnjih tekem so se pridružili še novi, med katerimi so prav gotovo tudi takšni, ki bodo lanskoletnim našim prvakom nevarni tekmeci.
Za netekmovalce Je dovoljena polovična vozu ina V nedeljo, 28. t. m., bo vozil zjutraj bržkone turlstovski vlak v Bohinjsko Bistrico, kar bomo še pravočasno objavili.
Zaradi prenočišča v Bohinjski Bistrici naj se obrnejo netekmovalci na br. Lovra Humra. Jesenice, Fužine.
— Mladinski odsek Sokola Vič vprizori danes ob 17. pop v Sokolske m domu pravljično igro »V kraljestvu palčkov.« Mladina in  vsi  njeni  prijatelji   bratsko vabljeni.
Predstava se jutri ob 15. popoldne ponovi za ostalo javnost
— Dramski odsek Sokola Vič ponovi jutri zvečer ob 20. komično burko »Maksel«, h kateri vljudno vabimo.
— Sokolsko dmštvo Vrhnika priredi v nedelio dne 4. februarja 1934 ob 8. zvečer v Sokolskem domu maske rado: >Kakor kdo more«. Vabljeni vsi. 3S-n
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. mi
Sobota., 20. Jan.: Praznik cvetočih češenj.
Zniiane cene od 6 do 20 Din. Nedelja, 21. jan.: Ob 15. uri Ciciban. Izven.
Znižane cene. — Ob 20. uri Kulturna
prireditev v Crni mlaki. Izven. Znižane
cene.
Ponedeljek, 22. Jan.;   Sonjkin in njegova
sreča. Red A. Torek. 23. jan.: Sonjkin ln njegova sreča.
Gostovanje v Celju. Izven.
o
Prihodnja premiera v drami J« tro-dejanska komedija Karijera kanclista Vin-cika. Spisal Jo je Lichtenberg, poslovenil prof. Seat. V posameznih vlogah nastopijo ga. Mira Danilova, gdč. Boltarjeva ter gg. Sancin, ki igra naslovno vlogo, dalje Poto-kar, Jerman, Drenovec, Lipah, Jan, Plut in Zeleznik. Vsa tri dejanja se godijo v finančnem ministrstvu na Dunaju. Premiera bo v četrtek 25. t. m.
OPERA Začetek ob 20. nri
Sobota, 20. Jan.: Havajska roža. Izven. Globoko znižane cene od 6 do 30 Din.
Nedelja, 21. Jan.: Ob 15. uri Tičar. Izven. Znižane cene. — Ob 20. uri J en ufa izven. Znižane cene.
Ponedeljek, 22. jan.: Zaprto.
o
Drevf ob 20. vrt se poje v operi operet* Havajska roža. Pnnca Lflo Tara poje g. Marčee. v ostalih glavnih vlogah nastopijo: f*. PoMčeva ga Španova, gdč. Smer-koljeva ter gg. Psček. Zupan, Rus Marjan, Rus Josip ln 8imonč!č. Dirigira dr. ftvara, režija j« Kreftova. Za nocojšnjo predstavo veljajo cene od 6 do 80 Din.
KOLEDAR Danes:   Sobota, 20. januarja, katoličani:
Fabijan in Sebastijan. pravoslavni 7. Jar nuarja.
Jutri: Nedelja, 21. januarja, katoličani: Neža, Janja, pravoslavni 8. januarja.
DANAŠNJE PRIREDITVE:
Kino Matica: Sestra Angel: k a
Kino Ideal: Nocoj ali nikdar.
Kino Dvor: Alahov zakon.
ZKD: >GUg/i ena izmed na.«< ob 14.80 v kinu Matici.
Kino šl&ka: Ljubimkanje.
Večer »Jadranske Straže« v slovanskih narodnih nošah ob 20. v vseh prostorih Uniona.
Društvo »Soča«: Predavanje dr. Mlsa ob 20.30 pri Levu.
Šentjakobsko gledaliSce: >Mladostni grehi« ob 20.15 v Mestnem domu.
Sokol Vič: Ob 17. mladinska igra »V kraljestvu palčkov« v Sokolskem domu.
PRIREDITVE V NEDELJO:
Kino Matica: Sestra Angellka.
Kino Ideal: Nocoj ali nikdar.
Kino Dvor: Alahov zakon.
ZKD: >Gilgi, ena izmed nas«, ob 11. v kinu Matici.
Kino Šiška: Ljubimkanje,
Sokol TU: Občni zbor ob P. v društveni telovadnici.
Sokol Ljubijana-Siska: Čajanka za nara-Sčaj in deco ob 15. v spodnji dvorani hotela Bellevue.
Šentjakobsko gledališče: >Pogumni Ton* ček« ob 15., »Mladostni grehi« ob 20.18 .v Mestnem domu.
Sokol Vič: Ob J5. mladinska igra >V kraljestvu palčkov! v Sokolskem domu, ob 20. komična burka »Maksel« v Sokolskem domu.
Obrtniški vajenski dom: Ob 930 predavanje prof. Marjanoviča.
Gospodarsko, kulturno m narodno društvo »Barje«: Občni zbor ob 14. v šoU na Barju.
SPORT:
Velike zimske športne prireditve LZSP v
LJubljani: Sobota: Ob 14.: Tek na 18 km, cilj in start pri Čadu. Nedelja: Ob 10. ln 15. uri: Skoki na skakalnici v Mostecu.
DE2URNE LEKARNE: Dane« In jutri: Mr. Kuralt, Gospoavetska
cesta 10, in Susnik, Marijin trg 5.
Uacped mita
Z vremenoslovci bomo morali skleniti pogodbo, da se ne bodo več tako hudo prepirali z nebesnimi zatvornicami. kakor $e zdaj. Sicer b\ bili že lahko tami prtili do spoznanja, da je treba njihove vre* menske napovedi vedno razumeti narobe. Ker pa niso prišli, jim bodi to povedano.
Pa tudi naših vrlih smučarjev in drsal' cev ne smemo prezreti pri vremenskih napovedih. Njihovi štabi imajo že bogata izkušnje, pa se žal še niso naučili iz njih, da imajo nebeščani svoje, dokaj čudne zakone. Kadar imamo napovedane večje tekme, dobimo prav gotovo južno vreme in je treba tekme odpovedati ali pa smučati po vodi in blatu, kakor bomo danes. Zato bi priporočali našim zimsko športnim zvezam in podzvezam, naj vendar ie enkrat to upoštevajo in poskusijo ukanitt nebeščane. Kaj če bi tekme napovedali recimo za danes in jutri samo na papirju, na tihem bi pa sklenili prirediti Jih lete prihodnjo nedeljo? Tako bi se utegnilo vreme ravnati po tekmah na papirju in bi dobili dovolj pršiča baš takrat, ko bi začeli skrivaj in na tihem tekmovati.
Toliko v prevdarek in premislek onim, ki se jih tiče. Smuki
Konknrz
— Kaj je konkurz, papa?
—' To ti pojasnim nazorno: denar spraviš v hlačni žep, upniku pa das suknjič.
Stara papiga.
— Ko si mi prodal to papigo, s! trdil, da bo dočakala 90 let, pa je že čez 14 dni poginila.
— Gotovo je dosegla 90. leto baS tistega dne.
Stev 16
»SLOVENSKI N A It O De. dne 20. januarja 1934
9tTtA S.
Japonci in naša steklarska
industrija
Steklarji so se zadolžili na račun zaostalih mezd in zda] Jim trgovci nočejo več kreditirati
Hrastnik, 17. januarja. Naši steklarji zopet počivajo in zdaj se baje morajo zahvaliti za neprostovoljne počitnice ekspanzivnim Jaconcem. Mislili smo, da se šalijo z našo bedo, vendar se zdi. da si nekateri res razlagajo krjzo naše steklarske industrije tako.
In kako je v resnici? Krizo so občutili naši steklarji že 1. 1930, ko še ni nihče go-vorii o japonskem dumpingu. Tudi steklarsko industrijo je prizadela svetovna gospodarska kriza. Tudi stekla se rabi manj, če je v zastoju gradbena delavnost. V Hrastniku smo pa n. pr. izdelovali tudi cilindre za petrolejke, ki jih ljudje rabijo čedalje mani, čim bolj napreduje elektrifikacija. To omenjamo samo kot primer; hočemo reči, da je steklarstvo nekoilko prizadeto s spremembo časa. Pri Sv. Knžu prj Rogaški Slatin: pa so n. pr. včasb izdelovali mnogo umetnega, brušenega stekia. To steklo je pa prav za prav iuksus, ki si ga zdaj ljudje ne morejo več privoščiti v takšni meri, kot nekdaj. Seveda so tudi nekoliko racijonaIrz:raIj naši steklarni in izde.u'ejo že mnoge predmete s stroji. Prejšnje čase je bilo v Hrastniku nad luOO steklarjev, doslej jih je pa bilo zapo-s.emh le okrog 350, dokler jih niso odpustih 7. L m. 300.
Upoštevati je tudi treba, da so naš; steklarji včasih lahko hodili za delom tudi v druge države. Pri nas je mnogo starejših steklarjev, ki so preromaii skoraj vso • Evropo. Zdaj ne morejo nikamor za delom in morajo upati na "boljše čase doma ter stradati. Tradicija je tudi, da prehaja poklic od očeta na sina. Ce je oče steklar, ;e tudi sin in če ima oče več snov, je naraščaj steklarjev seveda večji. Število delovnih moči se ie pomnožilo, a dela je čedalje manj in stroj je izpodrinil mnoge j steklarje, zato si lahko razlagamo krizo v steklarski industriji. Kriza pa ni nastopila I letos prvič in tudi ni zdaj prve ogrožena j eksistenca steklarjev. 2e od 1. 1930, kot ' rečeno, se dela v naših steklarnah čedalje manj. Mnogo steklarjev bi bilo na cesti, če bi ne bili tako solidarni. Ko so nameravali odpustiti mnoge, so steklarji nastopil! složno kot en mož ter predlagal' podjetnikom, da naj jim raje vsem znižajo delovni čas. kot da bi odpustili le nekatere in bi delali ostali neokrnjen delovni čas. Podjetje je predlog sprejelo in tako so se žrtvovaM vsi stek'arji za one, ki bi b'ti sicer odpu.ščenL Ob pomanjkanju na-
ročil so delali le po 12 dni na mesec, bili so torej vsi napol nezaposleni. Tako so životarili leto za letom. Zdaj so jih pa Se celo odpustili, pri Sv. Križu 150 in v Hrastniku 300, baje samo za nekaj časa, za tri tedne ali mesec dni.
To pa ni najhujše. Podjetje dolguje steklarjem v Hrastniku mezde za tri tedne nazaj, pri Sv. Križu pa za mesec dni. Marsikdo bi mislH, da je to zdaj za steklarje dobro ter da niso mnogo prizadeti z neprostovoljnimi počitnicami. Morda bi kdo celo opazil v tem dalekovidnost podjetja, da \jm je prihranilo zaslužek za slabe dni, kot da je vedelo, kaj bo. Najsi je tako ali drugače, dejstvo je. da so se steklarji zadolžili na račun zaostankov mezd m da jim zdaj v trgovinah nočejo več kreditirati. In steklarji imajo družine. Kdo Jim naj pomaga? Organizacija j« dajala podpore zadnja leta, kolikor je mog-ia. Kriza je pa kronična in je treba razmišijatj o radikalnejši rešitvi.
Steklarji profesijonisti niso za drugo delo, če bi ga tudi dobili. Sicer pa spioh ni upanja, da bi dobili drugo delo. Nekaj smo tudi slišali; da grade v Kairu novo steklarno, kamor bi naj šlo okrog 80 naš:h stekjarjev. Na ta način bi se nekoliko omilila nezaposlenost med steklarji. Toda to so le glasovi in ie še zdaj težko reči, če bo kaj iz tega.
Prav tako pa ne smemo preslišati glasov o japonskem dumpingu. Naša steklarna je sicer zalagala nekatera vzhodna tržišča (baje v Grčiji), kamor lahko prihajajo japonski izdelki Toda ta stvar nedvomno ni tako resna. Naše steklarne sodelujejo skupno s češkoslovaškimi ter si dele tržišča. Koliko so zaradi japonskega dump n-ga prizadete češkoslovaške tovarne in z njimi naše. je težko reči. Naše steklarne bi bile torej lahko prizadete od Japoncev v tej zvez;. Na domačih tržiščih pa n^Š steklarski industriji ne morejo škodovat: Japonci, ker jo ščiti carina. Japonska industrija vendar ni kriva, da se po vsem svetu zapirajo tovarne in japonski dum-p;ng je • le bo'j papirnat strah ter se ob sami besedi »dumpng« tudi ni ustav.lo obratovanje hrastniške steklarne.
Prav je, da se nekoLiko piše tudi o naših steklarjih, in dolžnost ie dnevnega časopisja, da opozarja na stvari, ki Hh sicer ne more več nihče skrivati, opozarja na to. da je treba iskati izhod resno jo ne kapitulirati pred japonskim dumpingom.
Informacije za pri
zastavljalnice
Posredovalci med zastavljalnico in sramežljivimi meščani še nimajo
primernega imena
Ljubljana, 20. Januarja.
vasi se spieuiinjajo Ln z njimi se spreminja tudi časopisje ter bi moralo zaradi tega ir^etl stalno rubriko o zastavljalnici. Zato je pač ta članek še mnogo bolj aktualen kot poročilo o smučarski tekmi.
Reporter je ime! pred očmi interese občinstva ter se je nekoliko pozanimal za skrivnostno življenje, ki se plete okrog zastavljalnice. Morate upoštevati, da je te.2ko prodreti v taksne skrivnosti. Obti-pal je vse postreščke po vrsti, a vsi so mu odgovarjali le, kot da jih je izpraše-val o vremenu. Postreščki ne vedo ničesar. Nočejo ničesar vedeti ter So slepi za vse, čemur so hote ali nehote poklicne priče. Toda na tem vražjem svetu ne more nihče ničesar skriti tako, da bi ne bilo prej ali s!ej odkrito.
človek bi mislil, da postresčkl stoje na trgih in cestah po naključju razvrščeni in brez vsakesra reda. Toda temu ni tako. Reporter se je ustavil pri postreščku, ki stoji sam tesno ob vogalu hiše. S pritajenim glasom ga *e vprašal, če je on strokovnjak za zastavljanje. Postrešček je diskretno pritrdil. Stopil je za vo^al hlSe, dočlm je stal reporter na drugi strani za vogalom. Nikomur se nI moglo niti sanjati, da se pogovarjata možaka za vogalom. Postrešček je diskretno pomolil roko za vo^al, ko oi bilo nikogar v bližini. Reporter mu je stisnil v roko >drago-c«n< prstan. Postrešček je počasi odšel ter pomignil reporterju, naj gre za njim. Nekaj časa sta korakala drug za drugim, kot da gre vsak svojo pot. Postrešček je krenil v ozko obrežno ulico. Pritajeno je vpraSal. kam naj prinese denar. Ko sta se domenila, je odšel vsak v drugo stran.
To Je pa bil šele prvi korak v skrivnostno življenje, ki se plete okrog zastavljalnice. In kdor ni slep, lahko opazi marsikaj sam. Z dragotinami hodijo navadno okrog postreščkov moški, dočim dame prenašajo perilo in druge predmete. Gospod pride po postreščka in mu ne pove drugega, kot da naj gre z njim. Nekaj časa se sprehajata po ulicah križem kražem, nakar se gospod nenadno ustavi In izroči postreščku predmet, ki se od njega tako težko loči. Postrešček razume vse to ln se nikdar ne čudi, zakaj se mora sprehajati z gospodi po mestu. Toda z damami ;e še večji križ. Dame se sicer nočejo sprehajati po mestu, najsi Je postrešček še takšen junak. Zvlečejo ga navadno t temno vežo v samotni ulici, kjer mu >stro-go zaupno* zaupajo svoje nadloge. Nobena tudi noče priznati, da je blago njeno. Vsaka pravi, da hoče napraviti uslugo svoji prijateljici, ki si ne zna pomagati. A vsaka tudi pove, koliko denarja naj prinese, le to marsikatera pozabi povedati v vnemi, kam naj prinese denar. Toda postrešček je kot rečeno strokovnjak za te meščanske bolečine ter uredi vse v obojestransko zadovoljnost. Vedno pa tudi ne. Cešče ocene zlatnino aH blago mnogo niije, kot je pričakoval zastavi Jalec. In tedaj si postrešček ne upa pustiti predmeta v zastavljalnici Slede komplikacije. Predmet je treba vrniti, tn vrniti ga mora tako diskretno, da zadeve ne zre niti služinčad. Postrešček najde sicer vedno izhod, toda češče Je zaradi tega sam prizadet. Če predmeta ne zastavi, ne prine-
se denarja m brez denarja ga njegov klijent tudi ne more plačati. Samo ob sebi se razume, da postreeček zastavlja vse na svoje ime in da Je včasih na njegovo ime zastavljenega toliko blaga, da bi ga ne mogli odpeljati z vozom.
Toda zdaj vseeno postrešček nima toliko dela z zastavljanjem blaga, ker so postali ljudje bolj pogumni in se ne boje več tako zastavljalnice. Vendar so 6e vedno potrebni senzali zastavljalnice. Doslej posredovalcem Lied zastavljalnico ki sramežljivimi meščani ni še nihče vzdel primernega imena, kar bi pa bilo potrebno, kot so pač potrebni tudi ti posredovalci zlasti v teh modernih časih. Razen po-streščkov so namreč še drugi posredovalci za zastavljalnico. Ko je bila zastav. IJalnica še v Prečni ulici, je stala stalno posredovalka pred uradom Bila Je res izvrstna specljalistka za vse žepne bolezni meščanov, vsak se ji Je lahko zaupal. Tudi druge specijalistke so Se, ki jih pa obiskujejo meščani na njihovih domovih, kot n. pr. vedeževalke Prihajajo z naroČili, kdaj se naj posredovalka oglasi pri njih. Nekatere meščane ima posredovalka za stalne >klijente< ter je nekakšna njihova hišna zdravnica. >Ordlnira« navadno ob koncu meseca, ko Ima v splošnem največ dela. Predmetov pa ne nosi le v zastavljalnico, temveč jih tudi rešuje, če se razmere zboljšajo. Nekatere posredovalke r>a tudi hodijo vpraševat meščane, kdaj te naj zglase pri njih.
Zastavljanje ln vse, kar je t tvesl s
zastavljalnico, je komplicirano in vaz>* zadeva ln o vsem tem moramo biti dandanes vsi natančno informirani, kajti v zastavljalnici smo val enaki. In nihče ne ve ne dneva ne ure, kdaj bo obračal oči proti rdeči hiši na Poljanski cesti.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« | V MsKI--Telefon 33-87.
Magda Schneider, Luise Ulrlch, W. Eichberger ln W. Uebenelner
t filmu velike ljubezni po igrokazu A. Schnitzlerja
LJUBIMKANJE
Za dopolnilo Panunoontov zvočni tednik.
Predstave: y soboto ob H7. In %9.t v nedeljo ob 3., 5., 7. ln 9., v ponedeljek ob H 7. ln %9. url zvečer.
Pride! _ Pride! <
— NOC VELIKE LJUBEZNI —^
Iz Trbovelj
— Druga mladost Prosvetni odsek tukajšnje Narodno strokovne zveze vprizo-ri v nedeljo 21. t. m. ob 20. uri zvečer v dvorani ge. Ane Forte na Vodah veseloigro v 3 dejanjih »Druga mladost«. Med odmori bo igral sokolski orkester.
*  Po prvi reprizi Janačkove „Jenuf e"
Najvišji zalet letošnjega opernega repertoarja. — Vsi sodelujoči so se
potrudi H
Ljubljana, 30. januarja.
Vsi trije ljubljanski dnevniki so prinesli po premieri Janačkove »Jenufe«, opere v treh dejanjih iz moravskega kmetiške-ga življenja soglasno kritiko, da je glasbeno umetniško in dramsko etično delo naj-odličnejše vrednosti, originalen, globok, pristno slovanski umotvor, a predstava po kreacijah solistov in nastopanju zbora ter po režiji in opremi taks, kakršne zlepa nismo imeli na našem odru.
Kolektivni oceni pa je treba po reprizi dodati še nekaj pripomb k posameznikom, ki imajo zaslugo za izredni uspeh te usodne tragedije.
Operni ravnatelj g. M. P o 1 i č, ki je preko praznikov vzdržal zanimanje občinstva za opero najprej s »Ti carjem«, nato z »Bohemo«, je zdaj prinesel Še »Jcnufo«: vsa čast za toliko produktivnost in vse priznanje njegovim živcem! Bal sem se, da mu odpovedo; pri premieri »Jenufe« so se mu pač majali, a odrekli mu niso nikakor. Resnica pa je, da je bila repriza še boljša, ker orkestralno umirjena tako. da so bili tempi dosledni,   dinamika instru-
in temperamentom, se razume. Glavna oseba drame pa je cerkovnica in le opera, ki ima sanjo sposobno igralko-pevko, sme uprizoriti »Jenufo«.
Md jo imamo z go. Thierry-Kavč-nikovo. ki jc poosebljala ponosno, za svojo in Jenufino čast brezobzirno vneto ženo s silo in doživljanjem prave tragedke. Vse njene scene so bile napete in dosledno izvajane ter so ostavljale najgloblji do-jem. Le v 1. dej. se njen edini nastop tekstno ne more dovolj uveljaviti, ker je preveč v ozadju in jo orkester preglasa. Vse drugo dejanje, zlasti strastni, že patološki monolog pred umorom in njena vizja ob viharju, ki prodira skozi okno, je delovalo na občinstvo porazno, in kakor bi se hotelo osvobodit: pritiska, je eksplodiralo — pri reprizi kako? pri premieri — v aplavz. Se preden ie bil zastor na tleh.
Takisto močna je cerkovnica v 3 dej., a njeni prizor: po blacoslovu neveste En ženina so bili tragedija, ki je kmalu ne pozabimo.
Edino, česar bi si želel še več pri tej krasni, fizično in pevski izredno naporni.
mentov uglajena in zato tudi celotni vtisk,
zlastr izraznost in umljivost petja, še večji j ker neprestano razburjeni in nemirni par-kot na premieri. Nas orkester je sploh če- j ti ji.   je: večja   razločnost   v izgovarjanju
besedila. Jenufa
sto preglasen in požira petje; ako posluša lec v 111. parterni vrsti ne razume teksta popolnoma znanih mu oper ali operet, morajo poslušalci v XI. part. vrsti, na balkonu in celo na galeriji čuti pač le zvoke in hrup.
V dunajski bivši dvorni operi sem pre
sedel   marš kak   večer na IV. galeriji,   a J pevske umetnosti
ge. G iungjenac-Gavel-love je iznova v vsakem pogledu odlična kreacija, igralski prijetno prirodna in v vokalizaciji vsem tovar šem vzgledna. Njeni dueti s števo in Lico, zlasti pa zaključni dvospev, so bili novi biserji njene
vzlic ogromnemu orkestru razumel tekst vendar izvečine prav dobro. Dovoljujem si torej — gotovo za vse naše občinstvo — ~onovno prositi vse naše gg dirigente: manj sile, a več finosti! Podpirajte sceno, prilagodite se pevcem, da se objameta in združita poeziji drame in glasbe v harmoničen umotvor! Glasba mora med dejanjem služiti drami, sama zase pa naj gospodari le v pred grah ali medigrah.
Odlično je sviral naš orkester vse krasne, invencije razkošno bogate, z moravsko glasbeno folkloro čudovito nasičene, vedno različno označene in duševne boje označevalne predigre.
Vse v vsem nam je podal Polič predstavo na odru in pod njim, da se lahko smelo ž njo predstavimo tudi najbolj kritični tujini.
Imenitno je opravil svojo nalogo režiser g. Ciril Debevec. Ker sam poje in igra instrument ter si je v drami pridobil posebno fino znanje v režiji in inscenaciji, znanje, ki ga dopolnjuje še široka teoretska poučenost, je bila njegova »Jenufa« resnično močna in lepa muzikalna drama. Nastop nabornikov, ples brez baleta, s z naravnim ljudskim rajanjem, zmeda ob Lacovem napadu na Jenufo, vizija cerkov-nice ob viharju, ko Jenufa in Leca od groze kakor okamenita, nastop, spev in ples kmetiških deklic v zadnjem dejanju, strahotni prizor ljudske pobesnelosti in sledeče izpovedi morilke: to so scene, režirane prirodno živo in izvajane prav dobro. Tudi oprema, narodne noše, so Jako zadovoljevale.
Da je g. Debevec iz solistov izklesal čim najboljše igralce naravnih kmetiških gest in ž njimi vse scene prepojil s čustvom
Občni zbor trboveljskega »Zvona4
Trbovlje, 19. januarja.
Polnfli 38 let že deluje nas" »Zvon« na pot ju pevske kulture, saj je bilo bal to društvo oni narodno kulturni činirtelj, ka je v dobi narodnega robstva neustrašeno budil naš narod k vstajenju. Zato lahko mirne duše trdimo, da ima naš »Zvon« kot najstarejše narodno kulturno društvo velike zasluge na tem. da prodirajoča germanizacija baš v Trbovljah ni mogla ustvariti trdnejše postojanke. — Izredno velika udeležba rednih in podpornih članov na sinoćnjem letnem občnem rboru v Sokolskem domu je pričala, da je pevsko društvo »Zvon« v trboveljski javnosti tudi danes zelo uvaževan kulturni činitelj. Svoj nekdanji narodno obrambni značaj je v letih po ofvobojenju polagoma spremenilo v narodno kulturno misijo, ki jo z največjimi uspehi vrši med delovnim ljudstvom.
Občni zbor je otvora in vodil predsednik »Zvona« g. Ivo Pleskovič, ki se je uvodoma spominjal med letom umrlih podpornih članov g. Kešelov Dimitrija m Kokelj Dominaka, nato pa je poročal o društvenem delu in napredku v preteklem poslovnem letu. Tajnica šolska upraviteljica ga Draga Grilc je poročala, da Jteje društvo 40 rednih moških in 33 rednih ženskih članov, dočim je podpornih članov 102. Odbor jc imel 6 rednih sej. Zbor se je med letom udeležil pevske prireditve Hubadove župe v Ljubi jam, dobrodelne prireditve Akcijskega odbora za pomoč gladujočim rudarje mv Unkmu v Ljubljani in pevskega koncerta bratskega društva v Hrastniku, sam pa je nriredil svoj letni koncert dne 8 decembra I. 1. v Trbovliah. Iz blaga miškega poročila, ki ga je podal g. Saje Fran, je posneti, da ie vpliv dane*nje krize čutiti tudi v dohodkih »Zvona«. Blagajna izkazuje namreč 4089 Dm dohodkov in 4817 Din izdatkov, vendar pa se deficit v splošnem krije iz nepredvidenih dohodkov, tako da je finančno stanje društva tudi v bodoče ustaljeno. Po poročilih društvenega arhivarja g. Pavlica m statističarke gdč. Jelu-šičeve sta nredlagala računska pregledoval-ca g. inž. Vrbič m učitelj g. Kuhar blagajniku zahvalo in odboru razresnico. —
Ustrezajoč izraženi želji predsednika g. Pileskoviča je bil nato soglasno izvoljen naslednji odbor: Predsednik tf. mg. Vrbič Pavel, podpredsednik g. Kos Mirko, tapvk g-Rtidež Jože blaga ^'k <». Revnihar France, odborniki: Plevčak Mrika, Plavšak M*ri!* Jes?h Adolf. Perme Franc. Krulc Ivan. Pavlic Efrem. JeluSič Marija in Saje Franc Za pregledovalce računov pa Plavšak Robert ml. in Ličar Tone.
Glede zborovodje pa je občni zbor soglasno sklenil, da se propusti to vprašanje svobodni odločitvi odbora, ki ga bo nedvomno rešil tako. da bodo interesi društva nedvomno zaščiteni. — -
Po izvolitvi se je novoizvoljeni pred-sedn:k članstvu zahvalil za izkazano zaupanje z zagotovilom, da Ko stoH vse. kar je v njegovih močeh, da bo pevsko društvo »Zvon« ohranilo svoj dosedanji sloves v
Ena najboljših kreacij je Steva g- M a r-čeca, igralski razgiban, vedno zmiseln in pevski prav zadovoljiv. Simpatični Laca g. Gostiča nam je dal zopet priliko, da smo mu radi ploskali, ker je bil vseskoz zelo na mestu. Izvrstno osebnost je postavil z županom g. Zupan, takisto ga. Kogejeva s košato županjo in ga. Poli čeva z zalo Karolko. Vsi ti poj o povsem umi j ivo.
Majhno partijo hlapca ima g. Marjan Rus, ki io poje prav lepo. razločno, s po svoji navadi nekam patetično ter se odlikuje v prekrasnem kvartetu z zborom »Vsakdo mora v življenju svojo bol pretrpeti«: velika najlepša ansamblska scena prav posebne miline in učinkovitosti. Žvonkost Rusovega mehkega basa daje tej čudoviti sceni zlasti lepo barvo.
Kakor vselej, je tudi z Burvjevko ga. Bernot-Golobova pokazala svoj le-
?i alt in je starko tudi igrala zadovoljivo, lislim pa, da njenega krompirja ne bodo jedli, nego sadili. Po Preissovi pravi namreč ta starka: »Jutri pojdemo sadit pod travnike, a očesc je komaj za pol košare .. .* »Očesca« so kosci krompirja s kalmi. Krompir za sajenje pa se reže na kosce z očesi (kalmi).
V majhnih ulogah so bile končno docela ustrezne gdčne Jeromova kot pastirček, Strniševa kot dekla in Ram« šakova kot Barena.
Zbor, moški in ženski. Je živo igral ter ves čas v 1. in 3. dej. inteligentno sodeloval.
Tako je rudi repriza polno zadovoljevala in vžigala po vsakem dejanju k aplavzom. Seveda je treba opero slišati večkrat, da jo užiješ docela Fr. G.
naši javnosti. Zahvalil se je pa tudi staremu odboru, zlasti pa bivšemu predsedniku za njegovo požrtvovalno delo in zasluge za društvo, katero je vodil z največjimi uspehi baš v najtežjih prilikah zadnjih let. —
Novo izvoljeni odbor jamči, da bo delovanje društva, osobito pa zbora vsestransko uspešno, kar je neobhodno potrebno, ker se bo moralo društvo v bližnji bodočnosti pripravljati na 40ietni jubilej svojega plodonosinega narodno kulturnega udej-stvovanja v trboveljski dolini.
Končno je občni zbor še sklenil, da ostane tako redna kakor podporna članarina ists kakor v lanskem letu, nakar ie bil občni zbor v najlepšem redu zaključen.
Danes znižane oene ~
in ga tudi pogodil. Mlada svinja fe padla po
tretjem strelu in eo \o prenesli v Trebnje« Včeraj si ie malo zverinico ogledala Šolska mladina t.icajšnie osnovne sole pri zakupniku lova c. Bukove j v Trebnjem. Dane«, ko lovei niso odšli za ostalimi tremi prašiči, so to storili okoličani, ki *o w oborožili s sekirami in sličnim orožjem — in so imeli srečo — spremljal jih je lovski blacor — ter «) ujeli najlepši ektsernplar, že ranjeno svinjo. Do tu vee prav, le kon<^c bo preti sodiJČem. Nameetu da bi ujelo svinjo dali lafitniku, so ei jo junaki razd?lili po načelu eden za v^e. vol za enega in prvi ie prejel kožo. drugi prvi del itd. do zadnjica dela, kar pa seveda ni prav. Delitev so ie izvršila kar na mesti v gozdu, za zadevo pa «3 zanima orožništvo in bodo divji lovci imeli besedo tud* pred »sodi^t-e-m.
Tako ima la dolenjska lovska zadevščina tri konce:, ubiti prašiček, ki ie bil v pouk tudi šolski mladini, lovski blagor divjih lovcev in še Živeča prašička, ki 6tradata v okolici Trebnjega in čakata, da iu dosože prva ali druga usoda, le, da bo konec tro-lienja in s tem tudi naše dolen';t»ke praSiČjs zeodbe, ki ie dvignila toliko prahu, jeze in nairaiivosti. da se bo o nji razpravljalo tudi pred sodiščem.
Radio kotiček
Ljubljana, 20. januarja.
Jutri ob 16.30 nasti>pi v radiu zopet priljubljeni fantovski pevski zbor »Sava«, ki nam zapoje Maroltovi »Oia, oja, oj ti Ijub-ca moja« ln »Dobro jutro, ljubo dakle«. Adamičevo »Polonicu«, Juvanovo »Spomin na zimski večer«, Pavčičcvo »Deklica, ti si jokal««. Mirkovo »Podoknica«. Svetkovo »Pod noč«. Gašpervčevo »Kosa«. Hajdri-hovo »Luna sije«, koroško narodno »Jaz mam tri ljubeč«, Ipavčcvo i Savska«. Fer-jančičevo »Sijaj solnce« in Vodopivčevo »Na Poljani«. Vmes bo igral Humrov šra-mel kvartet.
Simfonija jazza
NOCOJ ALI NIKDAR
Zvočni kino IDEAL
Predstave ob 4^ 7. In 9.*4 uri, jutri ob 3., 5^ 7. in 9.& url.
Cene 4, 8 ha 8 Din
fflfflfflfflBmBBfflfflfflml
Divji prašiči v okolici Trebnjega
Trebnje, 19. januarja. Kakor smo ž? poročali, so se pri tepli v trebanjske gozdove Stirj-a divji prašiči in sicer svinja s tremi spomladnimi mladiči. Prvotno vestem, da eo se pojavil« mrcin* tudi pri nas. mnogi niso verjeli. Šele na por^vne izjave očividcev so ee prepričali, c*r ff zverjad zašla tudi v naše kraje. Prašiči sc sj klatili v okolici Hudej, Račjega sela in v Kotlih. Lovski zakupnik tesa revirja ie zadnje dni večkrat priredil lov, vendar pa je bil ik*r>eh negativen. Lovci eo sicer prašiče zasledili, že oola^eni zverjadi se pa ni bilo mogoče približati na primeren x»trel« tako, da so se morali lovci ponovno že tretiič vrniti brez plena. Pred dnevi pa i* predsednik novomeškega okrožnega sodišča e- dr. Kavčič imel priliko, da ie strelial na svinjo, ki jo je, po znakih sodeč, pogod'1. toda strel ni bil smrtonosen. Zver le morala močno krvaveti, saj je puščala za «ebo? dvo-fe krvavih sledov. k» so bili vidni d<*leč v smeri, kamor je pobegnila. Po močni kr vnvitvi so lovci skj**nali, da bo svinia ponoči omagala in da jo bodo naslednjega dn» na-S1L
Ko eo drjgi dan odžli na lov, so zasledili zopet vse Štiri prašiče in tudi raniens svinia se ie t!dno nnrksla za^l^dovjilcem že v mrakn pa se je posrbio pomočniku sreskega kmet referenta e- Filipiču, da ie 1 streljal na približno 100 korakov na mladiča
Celist Bogi Leskovic
Zvečer ob 20. bomo slišali vofcalni koncert ruskega cerkvenega zbora, ob 20.45 pa nastopi g. Bogi Leskovic s čelo koncertom.
Danes poje
Don Jose Mojica
Španski tenor t
Alahov zakon
Razkošje harema, plesi In zabave. Nedovoljena ljubezen mladega šejka.
Zvočni kino DVOR
Tel. 27-30
Predstave ob 4., 7. in 9. uri,
jutri ob 3., 5., 7. in 9. url. Cen« 2.—, 4.—» 6.—, 8.— Din
v?
Drevi pa v Union
Ljubljana, 20. januarja. Drevi se bo pokazalo, da se Ljubljana res zaveda pomena Jadranskega morja. Nad 5.000 članov ima JS v Ljubljani, zsto smo pa globoko uverjeni, da bodo drevi na večeru JS vse dvorane »Uniona« nabito polne, saj je obisk tako važne prireditve, ki naj bo obenem jasna manifestacija za ideio JS, dolžnost vsakogar. Krajevni odbor JS z ženskim in mornarskim odsekom je prireditev pripravil tako temeljito in vestno, da bo gotovo zadovoljila vsakega obiskovalca. Predvsem bodo udeleženci občudovali resnično umetnostne slike v veliki dvorani, ki jih je napravil telcntirani akad. slikar Tine Gorjup, gojenec zagrebške akademije umetnosti Panorama Raba, ki je 13 m Široka in 9 m visoka, torej dosedaj največja slovenska slika, ima mogočen dekorativen učinok, prav močno dekorativne so pa tudi ostale njegove s*like najlepših krajev z Jadrana, da temu mlademu in siromašnemu umetniku naši diletantski odri. zavodi in privatn'ki lahko zaupajo največja dekorativna dela. Osnutke za dekoracijo odra v veliki dvorani je napravil znani strokovnjak arhitekt Hugo Schell, dvorano so pa člani dekorirali pod vodstvom požrtvovalnega odbornika mojstra Filipa Pri-stoua. Prav posebno s« je postavil poročnik dolge plovbe Vladimir Stolfa, ki je navzlic bolezni, da se komaj drži na no^ah, napravil sijajne karikature mornarjev ter z njimi okras:l belo dvorano, kakor doslej Se nikdar ni bila tako originalno dekorirana. Vsi so odklonili honorar!
NajlepSi okras prireditve bodo pa gotovo narodne noše iz vseh krajev Jugoslavije, posebno pa opozarjamo vse, ki imajo slovenske narodne no^e. naj i'h pokažejo drevi množici občudovalcev Narodne noše se zbirajo v desni dvorani. Tudi z nagelički bomo preskrbiieni, vendar iih pa nismo dobili iz inozemstva, temveč nam jih je vzgojil naš blejski roiak. mojster Repe v svoji vrtnariji v Splitu, naročilu jih je na za JS njegova sestra ga. Simenčeva v Sc-lenburgovi ulici. Orkester »Sloge«, torej slovita godba nasMh vrlih želem'čarjev. k? jih sekcija JS šteje ned 1.300 članov, bo skrbela za naiboljšo in naj?;vshneiso godb«» v veliki in beli dvoran', a cene za nojboM*** stvari ne bodo prav nič v^šje ali celo nižje, kakor so v navadnih gost; Ina h.
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
»S L O VB N S KI NAROD«, dne 20. Januarja 1934
Danes velika premiera
ljubavne zgodbe
Sestra An gel i ka
Zgodba dekleta, ki je šlo skozi ječo k sreči in miru. To je simfonija ljubezni,
trpljenja in sreče.
Preprodaja vstopnic od 11. do %13.
Predstave ob 4., 7.*i in 9.U zvečer, jutri ob 3., 5., 7. U  in 9. U zvečer.
NOV IUSNAL
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
Dnevne vesti
_ Zdravniške vesti. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bila vpisana zobozdravnika v Ljubljani dr. Vladimir Volovšefc in dr. Rudolf Kac.
_ Notarska  vest.   Z   današnjim dnem
js pričel poslovati v Kranju kot javni notar g. Jvo Bakovnik.
_ Kongres javnih notarjev v Zagrebu.
Prometno ministrstvo je dovolilo javnim notarjem in pripravnikom polovično vozni-no na kongres v Zagreb dne 21. t. m. Plačani celi vozni listek potrdi vodstvo kongresa in velja isti za povratek.
_ Viničarski tečaji. Kraljevska banska
uprava razglaša: Devetmesečni tečaj za vinarstvo, kletarstvo in sadjarstvo se bo vršil na banovinski trsnici in drevesnici v Fekrah, pošta Limbuš pri Mariboru in na banovinski trsnici in drevesnici Kapeli p. Slatina Radenci v času od 1. marca do 30. novembra. Na tečaje se sprejemajo dovolj razviti in zdravi mladeniči v starosti od 16 let naprej. Prednost za sprejem imajo sinovi kmečkih in viničarskih staršev. Pouk na tečajih je teoretičen in praktičen. Gojenci dobe na zavodih prosto stanovanje, brezplačno oskrbo in mesečno podporo Din 30.— (trideset dinarjev), ki jim služi za nakup potrebnih učil in drugih malenkosti. Prošnje morajo biti lastnoročno pisane in kolkovane z Din 5.—. Prošnjam je priložiti: 1. krstni list, 2. zadnje šolsko izpričevalo, 3. zdravniško izpričevalo, 4. nravstveno izpričevalo, 5. izjava staršev (ali varuha), da puste svojega sina (ali varovanca) svojevoljno na tečaj (kolek 2 Din). Posamezne pravilno opremljene prošnje je osebno izročiti upraviteljem zavodov ali odposlati na upraviteljstvo enega ali drugega zavoda najpozneje do 10. februarja t. 1.
— Rnmunski državljani, rojeni leta 1913, ki stalno bivajo v dravski banovini. s>e obveščajo, da bo rjkrutacija letnika 1935 od 1. do 10- februarja pri kr. rum inskem poslaništvu v Beogradu, kjer s? imajo javiti in predložiti: uverenje o državljanstvu ali pitni list. krstni ali rojstni list in šolsko spričevalo.
_ Dražba lovov. 26. februarja ob 9. se
bodo oddajaj a pri sreskem načelstvu v Kranju na javni dražbi v zakup lovišča mestne občine Kranj, občine Sv. Jošt in občine Šenčur, 22. februarja ob 8. bo pri areskem načelstvu v Laškem javna dražba loviSča občine Marica Gradec, 23. februarja ob 8. pa pri istem sreskem načelstvu dražba lovišča občine ■ Sv. Lenart.
_ Iz >Službenega lista<. ^Službeni list
kr. banske uprave dravske banovine< St. 6 z dne 20 t. m. objavlja zakon o trgovinskem sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in republiko Nemčijo, zakon o zrakoplovni konvenciji in protokolarnem dodatku med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo, razpored uradnikov notranje uprave, ratifikacijo zrakoplovno konvencije in protokolarnega dodatka med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo, objavo o podaljšanju začasnega trgovinskega sporazuma z Rumunijo, službena navodila za sreske sanitetne referente, razglas o pobiranju taks za listine, ki jih izdaja zbornica za TOI v Ljubljani ln razne objave iz >Službenih Novine-
_ Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 1. do T. t. m. je bilo v dravski banovini 26 primerov tifuznih bolezni (smrtni 1), 41 škrlatinke, 26 šena, 161 davice (smrtnih H), 25 vnetja priuSesne slinovke, 5 noric. 4 otročnične vročice (smrtni 1), 1 krčevite odrevenelosti in 1 griže.
— Pravoslavna cerkev v Splitu. Na dvorišču bivšega samostana Marijinih sester, kjer je zdaj orožniška vojašnica in pravoslavna kapelica, zgrade pravoslavno cerkev v bizantinskem slogu. Več starih poslopij bo porušenih in ulica bo razširjena.
— Občinski  uslužbenci za svoje pravice.
Ž* včeraj smo poročali, da bo banski svet savske banovine na svoji proračunski seji razpravljal o uredbi o mestnih uslužbencih. V ur.-hI bi bodo določeni minimalni prejemki občtndkih 'jelužbenoev. njihove pokojnine m služb -na leta- Včeraj se je zglasila pri načelniku banske uprave g. Benzonu deputacija Zv.>ze organizacij uslužbencev mestnih in podeželskih občin ter izročila banu spomenico, ki v nj?j občinski uslužbenci prosijo, nai bi se iim zajamčili vsai oni položaj m prejemki, ki iih imata zdaj.
— Kasa postna, brzojavna in telefonska služba. Prometno ministrstvo je objavilo statistične podatka o naši poštni, brzojavni in telefonski službi za leto 1932. Pošt je bilo 3874, osobi a pa 14.071. Cisti dobiček i? znašal 116.o91.700 Din. Zračni postni promet stalno narašča, kar velja tudi za radio naročnike. Notranji telefonski promet ie v primari s prejšnjim nekoliko nazadoval, z inozemstvom  pa porasel.
— Kujica za obrtnike. »Ljutomerska za-
ložbat je izdala obrtnikom dobrodošlo knjigo >Mojstrski izpit« kot priročnik za mojstrske izpit? iz obrtne zakonodare, trgovin-atva državoznanstva. Knjigo te priredil e. Janko Traven. Imeti bi jo moral vsak obrtnik, ker je v obrtništvu neobhodno potrebna. Knjiga cbs*ga nad 250 strani in stane 3o Din.
_ Vreme. Vremenska napoved pravi, da
bo oblačno, nestanovitno i ižno vreme. Včeraj je pri nas deževalo, po drugih krajih države i? bilo pa samo oblačno, povsod uižnn. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 11. v Zagrebu in Besjjrradn 10. v Mariboru in Skoplju 8. v* Ljubliani 5.6. v Sarajevu 1 stopnjo. Davi je kazal barometer v Ljibljani 764.4. temperatura ie znašala 2 stopinji.
_ Z nožem v vrat. Jože štiftar. 343etni delavec od Sv. Ane pri Tržiču, je bil v četrtek zvečer v veseli družbi v neki gostilni Pa so se hodi vinski bratci sprli, iz prepira se je razvil običajen pretep, me.1 katerim je nekdo štiftarja sunil z nožem v vrat in desno roko Nevarno poškodovanega delavca so prepeljali v ljubljanska bolnišnico.
— Skok iz tretiega nadstropja, v Pre-radovičevi ulici v Zagrebu je skočila z okna tretjega nadstropja 17-Ietna Antonija
Mavervveg. Nesrečna mladenka si je pretresla možgane in je mrtva obležala. Ma-vervvegova je prišla šele pred dnevi iz Trsta v Zagreb in je stanovala pri Mariji Varšičevi. Bila je strašno potrta, ker ji je nedavno umrla mati, k1' ji je bila vse na svetu. Večkrat je dejala, da si bo končala življenje. V četrtek zvečer se je nenadoma popela na okno in s krikom j Zbogom Marica« skočila na cesto, življenje si je končala na svoj 17. rojstni dan.
— Strasna noč nad Brodom ln okolico. V noči od torka na sredo je divjal nad Brodom in okolico strašen vihar. Najprej je močno deževalo, nato je pa začel naleta vat i t°žak moker sneg. k; se je oprijel telefonskih in brzojavnih ter električnih žic. Kmalu je bila večina žic potrganih in mesto je bilo odrezano od sveta. Noben telefon ni funkcioniral, ker so b;le pa pretrgane tudi električne žice, ie ostalo mesto v globok: temi. Med snežim rr>etežem je divjal tudi ?:len orkan, ki ie na mnoirih krajih porušil brzojavne :n električne droge. Tudi okolica je zaradi viharja Filno trpela. Od Ivankova do Broda je vihar porušil 300 telefonskih in brzojavnih drogov. Brod je še danes brez vsake zveze z drugimi kraji, vzpostavljena je samo telefonska zveza s Sarajevom.
Urejeno in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz ilosefove« srreneice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči, pokrepi pre-snavljanje in pospeši kri. »Franz Jose-fovaa KTenčioa se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Soseda ujel v past. V vasi Virovu blizu Užičke Požege ima Vladimir Gačevič v skladišču več vagonov jabolk in čaka. da bi cene poskočile. Zadnje čase je pa opažal, da mu nekdo jabolka krade. Zato je nastavil pod okno veliko past za z ver jad. Ko je prišel zjutraj pogledat v skladišče, je zagledal pod oknom čepečo žensko, v kateri je spoznal svojo sosedo, ki mu je kradla jabolka, pa se je ujela v past in je morala prečepeti v skladišču vso noč.
— Iz straha pred obravnavo se je ustrelil. Miloš StepanoviČ je bil pred leti v Ravni Rjeci pri Bjelem polju občinski blagajnik in iz blagajne je izginilo pet tisoč Din. Fant je odšel pozneje v Sarajevo, kjer je dovršil rudarsko šolo in postal gozdar. Te dni so ga pa povabili na sodišče, da bi ga vprašali, kam je izginilo onih 5000 Din. To je na fanta tako vplivalo, da je napisal na sresko načelstvo več poslovilnih pisem, potem se je pa ustrelil.
— Starega poljskega grofa zadavil. V Sarajevu so našli v četrtek mrtvega 77-letnega poljskega grofa Josipa Dedušicke-ga. Zadavil ga je njegov sluga Vejsil Hromo, ki je mislil, da ima grof mnogo denarja, pa je našel pri njem samo 120 Din.
Iz Ljubljane
—Ij  Svetosavska proslava bo v soboto
-7. januarja v veliki dvorani na Taboru. V umetniškem delu programa sodelujejo direktor konzervatorija g. Julij Betetto, znana koncertna in operna pevka ga. Pavla Lovšetova, g. Marjan Lipovšek in železnica rska godba >Sloga< pod vodstvom g. Heri Svetla, kar dokazuje, da bo akademija tudi letos na umetniški višini.
—1 j Fasado opernega gledališča so renovirali predlanskim, a zdaj je že tu in tam načeta. Ob Aleksandrovi cesti pušča streha ali žleb ter se cedi voda po zidu in razjeda omet. Zaradi taksnih malenkosti lahko nastane velika škoda, zato je potrebno, da odpravijo nedostatke čimprej.
—lj Stari berači s podeželja so bili včeraj na nogah na naših ulicah že na vse zgodaj. Nekateri so prišli v mesto obloženi z velikimi in mastnimi malhami. Domači stari berači pa navadno nimajo n:č malh, ker reflektirajo predvsem na drobiž. Nekaj časa je zalegla prepoved, da je beračenje po mestu prepovedano v svetek :n petek, zdaj je pa petek zopet dan beračev v pravem pomenu besede. Mnogi onemogli starci »vzdržujejo« celo svojce s svoj:mi dohodki, ki jih prejemajo ob petkih. Hiralnice in ubožnice so prerine, ljudje pa ne morejo živi v zemljo, /ato pač ostane petek dan beračev, ker ni drugega izhoda.
— S Poljanske ceste vod; med mestnimi zgradbami rkzv. rdeče hiše na Poljanski nasip javna cesta, ki je označena kot Ge-strinova ulica. Mislimo v«ai, da je to javna ulica in da je kot ta.k« podrejena nadzorstvu policije. Podobna pa je ta ulica — posebno ob popoldnevih — v zimskem času bolj javnemu sanka lišču, poleti pa igrišču otrok, kot pa ul:ci. ki je namenjena javnemu prometu in ki je ravno sedaj zaradi regulacijsk;h del na Poljanski cesti še prav posebno močno frekventirana. Cestišče je čez in čez zledenelo in zdrsano. Treba je le ie malo poledice in prehod bo nemogoč. Prosimo policijo, da napravi na tej ulici red. Splošno prosimo, da temu koncu posveti ma'o več pozornosti. Ponočnjaki, ki sr navadno v-aćajo pozno ponoči po Poljanskem nasipu domov, krče in
razsajajo. da ondotni prebivalci nimajo miru. V zgodnjih jutranjih urah pa sc že prično dirke z mesars!kimi vozovi. Nekdo se je celo špecijaliziral v poškodovanju cvetlic na oknih in balkonih. Sedaj, ko ni na oknih rož, pa poškoduje m lomi ograje za rože na hišnih oknih.
—lj Naval na živilskem trgu. Za zimski Čas je bil danes trg izredno dobro založen. Prostor za zelenjavo je bil zaseden skoraj tako kot poleti. Mnogo več kot navadno je prišlo kmetic, dočmi Trnovčank ni bilo mnogo. Največ je bilo radiča in je huda konkurenca med prodajalkami, ker skoraj vse proda.iajo to grenko salato, ki je meščani ne mere jo toliko konzumirati. Tudi
druge zelenjave je bilo :ia izbiro, zeljnatih glav, špinače, ohrovta in celo endivije in motovilca Cene so nespremenjene, a danes so še prodajalke bolj popuščale pri ceni, ker je bilo pač mnego živil. Jabolk je bilo zopet toliko, kot ^da je še komaj jesen. Nekaj jih je bilo celo še precej lepih, a so bile drage, po 6 do 8 Din kg. Cenenih, a slabo ohranjenih, ki jih prodajajo po 3 do 5 Din, je vsak dan mnogo. Perutninski trg je zadnje čase najslabše založen, vendar je dovolj jajc, le d.aga so še vedno. Najcenejša so po 2.73 Din par. Kokoši gospodinje ne kupujejo mnogo, ker je zdaj na trgu pravi dumping — prodajalec, ki je prišel iz vzhodnih krajev v Ljubljano, prodaja poceni očiščeno, zaklano perutnino. Danes je prodajal gosi po 10 Din kg. Razumljivo, da se gospodinje doslovno trgajo za cenene mastne pečenke. Pomisliti je treba, da so pri nas navadno prodajali žive gosi po 50 do 80 Din komad. Ljubljančani se zadnje Čase maste z gosmi kot ob Martinu.
—Ij Licitacija za poglabljanje Ljubljanice od tromostja do čevljarskega mostu je bi!a včeraj, a ponudnikov ni bilo. Podjetniki se baje baje raznih dajatev, ki so v zvezi z obratovanjem. Delo je razpisano ponovno pod istimi pogoji, glede doplačil bodo pa še sklepali.
—lj V letu 1916 rojeni mladeniči se morajo najkasneje do konca tega meseca zgla-siti v motnem vojaškem uradu Ambrožev trs. št- 7-1.
—li V s\rbo rednega nabora se morajo v vojaškem iradn na Ambroževem trsu št. 7-1 t n k o j prijaviti vsi doslej šp nezgla?eni naborniki rojstnih letnikov 1914 do 1007.
—lj Vojaški obveznik^ ki s? čutijo nesposobna za o?ebno izvrševanje voj. službe, nai \ <a v svrho pregleda zelnike naika^eje   do j konca tega  meseca v   vojaškem uradu na Ambroževem  trnu  št. 7-1.
—lj Vojaško zaprisežen mora biti vsak obveznik, ki je že odslužil «*v,d rok. Kdor še ni prisegel, na? «-* v.>aaj do konca tega m-=ecn zslasi v vojaškem uradu na Ambroževem trsu št. 7-1.
_li La«tnikj avtomobilov, motornih koles, živine in vozov morajo vedno tako i priglasiti ali od glasiti vsako nastalo ep*e-tnembo v vojaškem urad j na Ambroževem treni št. 7-1. sic?r zaoadeio ostri kazni, ki io predvideva voj. kaz. zakon.
DANES TEDEN BO
I L I R I J A N S K I
BOHEMSKI KARNEVAL
UNION — R O N N Y
—lj Zglasitev bivališča mora imeti vsak v Ljubljani bivajoč moški od 18. do 50 leta starosti potrjeno na svoji voj. izkaznici. Pravilno z^lasitev stanovanja potrjuje voj. urad   na   Ambroževem   trgu   št. 7-1.
—lj Plesna šola na Taboru. Jutri ob 20. uri v veliki dvorani zaključna pkena vaja, zdrjžena s Čajanko. Sodeluje priznani The Falctone jazz. Vabljeni vsi prijatelji taborske plesne šole.
—li Umrli 90 v Liubljani. od 12. do 18. t m. Parer Marija, 81 l?t, šivilja. Sv. Petra nas. 49- Jesenko Marija, 83 let, zasebmea, Sti ?liška ulica 2. Krempuš Blaž, 67 let, vlakovodja v p.. AlešovČ**va ulica 22-pr. Schumi Luka. 90 let. kroiaški mojster, Jap-Ljeva ilica 2. Grbec Josip, 38 let, svečarski pomočnik, Aljaževa ces-ta 3-pr. Rohrmann Roza. roj. Strzelba. žena trgovca in poseM-nika. Sv. Petra cesta 28-pr. Kodelja Pavei. 23 let, delavec. Konmova ulica 5. Sennig Ivana, roj. Knšar. 71 let, posestnica in trgovka. Stari trg 7. Mikbtnc Marija, roj. Be-kar. 72 1*1, žena pošta, pod u radnika v Ps Vidovdaoeka cesta 9. Flere Josip, 7l let, poštni ravnatelj v pokoju. Domobranska c-1. Bidovc Marija, 86 I-t. zaoobnica, VoŠnu-k.iva ulica 2f). Fabk>P Frrrnia, 84 let. prodajalka. Ja pljeva ulica 2. Ban*»r Roza lija, roj. Krandschnig. 5o let. zasebnica, Vidovdanska ce-ta 9. Rogelj Marija, tfO let. trgovka. Vi-dovdaneka cesta 9. — V lfibljanski bolnici eo umrii: M^lUz Ivan. ?S8 let. posestnik. Cerknica nad Logatciu. Popov Aleksander. 83 lef, knjižničar, Tavčarjeva ulicj 12-11. Sierle Marijan. 5 m^seeev, sin kroj. mojstra, podrerkev 14 pri Staru; trgu. T?kavec Iv.. 67 let. delavec. Vaše 1. obč. Medvode. Bresa r Franc. 64 let, delavec, Zg. Banica 33 pri Novem me*tu.Mramor Marija. 26 let. za-e^bniea. Cerklje pri Kn»niu. čadež Franja. 25 let. ž?na strojnika. HotovUe 37. B^cša Katarina, 2 meseca, liči nerice. Rožna dolina VI-39. Mam Filip^ 2o let. elektromonler. stranska vas pri Grosupljem. £trušnik Frančiška, 38 let, dninarica. Beia 2 pri Polhovem gradcu- Knao Jakob. 38 let. potiski dninar. B^giTnje pri Cerknici 53. G.-"šek MarHa. N let. polivka delavka, Griže r»ri Celju. Dobro-volji- Vera. 13 let. hči zvaničnika, Verd 94 ori Vrhniki. Schvvenlner Ida, roj. Peklaj, 33 let. žena pleskarja drž. žel., Moste, Po-LopalLska 'ilica 41.
—lj Prijatelje komorne glasbe opozarjamo na intimni koncert komornega tria. ki
bo v torek dne 23. t m. ob 20. uri v Ih;-badovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici- Komorni trio sestavljajo gospodje Rupel Karel, Leskovic Bo-mir in Lipovšek Mar?;an. trije mladi, izredno nadarjeni in ambieiiozni glasbeniki, ki so se postavili v službo komorne glasbe. Izvaiali bodo Mozartov trio v e-duru. dali* Schubert: Dva stnvka il tria v b-duru in Beethoven:  10 vari jaci i  za trio op. i a
intimni koncert je drugi iz cikla komornih večerov, katerih namerava v letošnji kon-reirfaii p^r^ni Gl^obena Matica še več prirediti. Sedeži po 10 Din. sto'išča po 5 Dii« no v i>re<lprvdaii v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Wil|y Forst. ljubljen v naše pibliko. in Liane ffatd prideta t:* dni v Ljubljano v Flitni kino Matico, kfer se bo predvrr 1 njun zadnji najboljši film »Njene vfaožan-sivo — prodajalka^.
n^^rTinmmnrOTTJumnnonnnfTini Danes otvoritev posebne sobe v
buSfetu „Pri Ivanu44
ALEKSANDROVA C. 5 (DVORIŠČE) □DDnnOOODD
_lj V kapeli slov. ptaftat«ljgkc cerkve
v Liubljani na Gosposvessa] cesti Št- 0 bo od nedelje 21. t. m. dalje vsako nedelja in praznik do preklica služba boŽin ob 8.
—lj Združenje borcev Jii«o>lavlje ima do nadaljnjega svoio pisarno v Šentpeter^ki voiašnici v prostorih oblastne orgamza«*ile vojnih invalidoV. Pofasnfla se dai-io vsak dan od 3. do 5. ur? popoldne, ob nedeljah od 10. dr.  12.  i?rc  dooobbie. Telefon 30-40.
—1; ZKD film >0ilei ena iimed na«< le filmsko delo Rrigit^ Helm. V njem «=> pokaže ona kot dovršena umetnica in igralka. Ti je njeno najboljše delo. Vsebina filma ie tako 1'nMca. da si boljše ne moremo želeti. Vstonn'na zn te predstave 8 do 5 Din. Predstava jutri ob 11.
_lj Mladinski oder društva >Tabor< se
bo pr^drJtavil jutri ob 20. v dvorani >Delav-ske zbornice« 7. Bevkovim »Bedakom Pav-lekom«. dramskimi prizori, slikami, dekla-macijami, plesi, petjem itd. Na sporedi bo dramski prizor s petjem in zbornimi recitacijami rNaš.- Kosovo', ki vsebuje sestavke Ruže Lucije. Karla Široka in Mare La-mutove, Karla Široka globoka deklamacija >Pesem begun jcev* in slika Mare Lamu tove in Anic*» ČVrnejeJve >Pomladno kramijan|e<. Temu resnemu delu bo sledil Franceta Bevka ^Bedak Pa vlek/, >dlična pravljica v treh slikah s predigro, godbo in pl-^i. — Hvalevredna inicijativa društva - Tabor* zasl ?ži vsako oriznanie- Pridite m<vl naŠ3 malčke! 32-B —lj Film >Se«tra Anzelica«. ki se predvaja v Elitnem kinu Matici, ie prvovrstna melodrama. Smatra se to delo za najglobo-kejše, kar jih je v zadnjem ča«m usrtvnrilr. filmska industrija. Za našo publiko bo to delo velika senzacija. — Film obravnava vprašanje lj.ibezni in samozatajevanja.
— lj Svečnica je letos f petek, toda zato no bo nič manj plesa in dobre voljo na družabnem večeru železniškega in poštnega uradništva, ki bo zvečer ob 20. v lTniom:. Vstop samo z vabilom; vstopnice se dobijo od 25. t. m. v predprodaji pri blagajnikih na žel. ozir. poštni direkciji (Miill^riu in Erkerju), kjer se lahko reklamirajo tudi vabila. Podprite to koristno akcijo za bedno deco naših vrlih železničarjev in poštarjev!
—Ij Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Prihodnji teden zopet redne p*vstce vaje: ponedeljek (meš.), sreda (ženski), četrtek (moški zbor). Odbor.
—lj V društvu >So?a« matica Ljubljana bo predaval drevi ob pol 21. uri »Pri l^vu« naš odlični predavatelj mestni zdravnik g. dr. Mis Franta >o žlezah z notranjim izločanjem in njihovi zvezi s telesnim in duševnim zdravjem«. Eden najnovejših zdravstvenih problemov, ki še ni do kraja raziskan, vendar je v tesni zvezi z občutkom zdravega življenja. Vabimo člane >Soče< in vso cenjeno publiko, ki se za to zelo poučno in zanimivo snov zanima. Vstop vsem prost.
—lj Občni xbor pevskeea društva >Krako-vo - Trnovo« se vrši v nedeljo, dne 28- L m. ob 9. uri dopoldne v gostilni g. Inkreta, Karunova ulica. K obilni udeležbi vabi odbor. 31-n _Ij Nova tekstilna tovarna v Ljubljani. G. Josip Cihlaf Je projektiral na Tyr-ševi cesti št. 69 zgradbo tekstilne tovarne. Komisijska obravnava bo 30. t. m. s sestankom komisije ob 9. na kraju samem.
_Ij    Opest    (organizacija praktičnih
elektr<> in strojnih tehnikov v Ljubljani) sporoča svojemu članstvu, da se vrši VK. redni občni zbor v nedeljo dne 4. februarja 1934 ob 9. uri dopoldne v Delavski zbornici, predavalnica, vogelni vhod v pritličju. Vabljeni vsi člani in absolventi elektro ter strojne delovodske ter njim so-rodnih šol.
_Ij Nesrečen padec. Na Novem tr^u Je
davi na spolzkih tleh spodrsnila TSletna starka Marija Beličeva, stanujoča na Mivki, tako nesrečno, da Je padla ln si zlomila levo nogo v stegnu. Starko so reševalci prepeljali v bolnišnico.
_Ij Nezavesten  mladenič na ulici. Sno-
či okrog 20. so bili reševalci pozvani v Levstikovo ulico 21, kjer je ležal nezavesten neki mladenič. Prepeljali so £a v bolnico, kjer se pa' neznanec, čisar identitete še niso mogli ugotoviti, še danes ni zavedel. Gre za nekega boljšega človeka, ki pa ni imel pri sebi nobenih listin. Tudi še ni ugotovljen vzrok njegove poškodbe. Ker ni nobenih vidnih zunanjih poškodb, domnevajo da je tako nesrečno padel, da je dobil notranje poškodbe, ali pa se je zastrupil.
potrdilo davčne uprave o plačanih davkih.
Natančnejše podatke morejo zve-deti Interesent'  v pisarni omenjenega odbora.
— Odločilna nogometna tekma. Jutri ob pol 15. uri popoldne odigra nai SK Ko-rotan na svojem igrišču v II. skupini zadnjo in obenem odloč:lno no<*ometno tekmo z SK. Disivom iz Dom/al. Od rezultata te tekme zavisi, ali se bo moštvo našega Ko-rotana. ki se sedaj nahaia na prvem mestu tabele v IT. skupim, plasiralo za finalne btke z zmagova'ci iz I. skupine. Jutrišnja tekma bo prav gotovo zelo nopeta. Prijatelji   Korotana.   prid'tc polnoštevrlno!
- >nesem nad pesmimi« je naslov krss-negfl filmskega dela, ki je i/delano po znanem Sudermannovem življcnskem romanu. V glavni vlogi nastopa v igri nerprekosljiva Marlaine Dietricho-va. Film »Pesem nad pesmimi« predvaja k:no Nar. dom >c drev: in jutri.
— Veliki gasilski ples se vrsi letos na Svevnico dne 2. februarja <*b o. uri pop. v v^eh prostorih »Naro-dne-ca doma«. Priprave za to tradicionelno in splošno privlačno prireditev so v polnem teku. To bo predpus-rni vceer največjega stila tor opozarjamo že danes vsa društva bližnje in iirše okolice naj vpošteva.jo ta dan. da ne bodo pri svojih prireditvah in obisku p-e-več oškodovani. Podroben spored prireditve objavimo pravočasno.
Iz Celja
—c Pri celjski borzi dela je bilo bo kontni 1. 1992 prijavljenih 891 brezposelnih <~80 molkih in 111 žen^k). ob koncu leta 19H3. po 98o (9H9 moških in 46 žensk).
—c Opozorilo biciklistom. Lastniki biei-klov zadnjikrat opozarjajo, da morajo '»v. ja vosila v«sako leto prijaviti in naj odlašajo s prijavami do 31. t. m., ko poteč** rok. V sadnjib dnfth ne bo mocoče fproHtl vseh prijav, s 1- febrjarjem pa se bo prife lo kaz *nr4co onutopinje. Prijave je treba vložiti pri predetajništvu mestne policije odnosno pri sreskem načelstvu, kjer je o*č bilo vozilo opremljeno z r^cistrsko številko.
DR. FRANC SOLLAK
specialist za bolezni nosu, grla in u&ee
ordinira dnevno redno od 9.—H13. In od 3.—5.; ob sobotah od 9.—13.
v CELJU, Glavni trg št, 18
—c Table-tenig turnir za prvrustvo n* sta Olja bo v neddlK) 28L t. m. Pravico igranja imajo člani Sokola in SK Jugoslavije ali kateregakoli drugega kluba v Celju. Prijave sprejema ta omenjani društvi vsako društvo zase, /a ostale klub* odnosno posamezne igralce n:i SK .1 ig<*>la\ i ja.
—c Celjsko pev>ko uništio bo proslaviio svojo 4<>l?tnioo 12. in 13. meja x društvenim in župnim konet rtom lpavC-eve iupe t#r odkritjem spominske plošče skladateljem bratom Ipavcem v st. Juriju ob juž. žel.
—c Nočno lekarni-ko sImžIki ima do vffcf< te^ga petka 20. t. in- Irkama *Pri Križci« na Kralja Petra cesti.
Z Jesenic
Iz Kranja
— Poziv. Mladenidi, rojeni leta 1914. so pozvani, da se takoj, a najkasneje do l. februarja t. 1. zalasijo v občinski p:ca-ni zaradi vpisa v rekrutni sp;sek. S seboj nai prineso družinske pole :n vomičk- isprave očetov in starejših bratov, ki so že odslužili kadrski rok. — Za one mladeniče, ki ne bivajo v Kranju, morajo to opraviti njihovi roditelji odnosno ostali sorodniki. Kdor bi se temu pozivu pravočasno ali sploh ne odzval, bo kaznov-an po voj. kazenskem zakon;ku zaradi neizvrševanja vojaških dolžnosti.
— Dražba gramoza. Sreski cestni odbor razpisuje za ponedeljek 5. februarja ob °. uri dopoldne iavno dražbo za dobavo gramoza in sicer za Sanov'ncko c?sto Krani— Šenčur—Moste—Kamnik in za banovinsko cesto Krani—Kokrica—Gorica. Obe ce«»ti bosta razdeljeni na 5 oddelkov. Vsi udeleženci dražbe morajo priložiti kolekovano
— Seja mestnega občinskega odbora m
bo vršila v torek. 33. t. m. ob 15. uri na mestnem magistratu. Razpravljalo se bo o predloženem mestnem proračunu in o proračunu ubožnega skladu za leto 1°34-.15 m o nekaterih drugih zadevah.
— Zavrnjena pritožba radi občinskih volitev. G. dr. Stcmpihar Ivan, odvetnik in Krizman Andrej, kaplan na Jesenicah, st* se pritožMa na upravno sodšče v Olju radi občinskih volitev, čei. da niso bile pravilno po zakonu izvršene. L pravno sodišče v Celju pa je proučilo predloženi volilni materijal ter ugotovilo, da so pritožbe neutemeljene; proglasilo je volitve kot pra vomočoe.
— Lepo uspeli sokolski gledališki tečaj.
V nedeljo se je vršil v .SrnkoUkem domu na Jesenicah župni praktični enodnevni tečaj za gledališke odseke, katerega se je udeležilo 25 članov iz društev gornjega okrožja župe. Predaval je župni prosvetar brat Jaka Spicar o zgodovini in razvoju gledališča, brat Franjo Klavora o praktičnem delu režiserja ter brat Potrato Ivan o maskiranju (teoretično in praktično).
— Lepo obiskana predavanja. V ponedeljek zvečer se je vršilo v Sokolskem domu predavanje, ki je bilo rekordno obiska no. Predaval je v zvezi s skioptiOnimi slikami g. Franjo Pavlica o deželi Danski. Predavatelj je izčrpno poročal o tej pri nas zelo malo znani državi, o njenih posebnostih, gospodarstvu in pokrajinskih lepotah. Pri števiilnih poslušalcih je žel za svoja temeljita, stvarna in poljudna, izva janja izredno veliko zanimanje in je bil ob koncu nagrajen z živahnim odobrava njem. — V četrtek zvečer pa se je vržilo v telovadnici osnovne šole predavanje, ki ga je priredila TKS podružnica Jesenice. Predaval je zdravnik g dr. Bogdan Bre-celj vz Ljubljane o prvi pomoči pri nezgodah in o reševanju ponesrečencev. Tudi to predavanje je bilo lepo obiskano, zlasti mnogo je bilo športnikov in planincev.
— Sokolsko društvo Koroška Bela—Js-vornik ima svojo letno glavno skupščino jutri v nedeljo ob 9 dopoldne v Srvk. domu na Javorniku.
— Upravi kina »Radio*. Obiskovalci kina Radio žele, da bi se predvajali boljši filmi in ne samo nemški, temveč tudi slovanski, francoski in ameriški. Tisti običajni avstrijski, nemški in madžarski filmi, ki kažejo oficirske in plemiške dogodivščine še izza starih in blaženih časov, že mnogim presedajo, dasi so zabavni. Želeli bi pa včasih tudi kako res lepo dramo in vzgojne filme s pokrajinskim in gospoda rsk i ni uheležjem. L'prava kina naj skuša po možnosti ustreči obiskovalcem s tem, da jim bo nudila poleg zabavnih filmov tudi take, ki bodo delali propagando za naše kraje.
SPORT
_ IX.  redni  občni  zbor kolesarskega
in   motociklističnega  društva  >Sava€ se
vrši v Ljubljani na svetnico 2. februarja ob pol 11. uri dopoldne v gostilniških prostorih g. Fr. Kavčiča. Privoz St. 4, Prule. s sledečim dnevnim redom: 1. pozdrav in poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika: 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo revizorjev; 5. volitev novega odbora; 6. slučajnosti. Udeleženci dobijo lepo darilo. Odbor.
t
Atvv 16
»8LOTBN8KI NAROOi. dne 20. januarja 1934
Polkovnik Lawrence ~ najslavnejši vohun
Mož, ki je delil kraljevske krone, je nenadoma izginil Mrtev ali šef Intelligenee Service?
Med vohunskimi uradi sta najslavnejša angleška Intelligenee Service in ruska OGPU. Ruska carska vohunska služba je bila dobra do leta 1908. Takrat je odšel Hlipenko in z njegovim odhodom je izgubila carska Ohranka moža, ki je bil na tem polju nedosegljiv organizator. Angleška Inteligence Service ima tri oddelke, enega za službo v Angliji, drugega za vojaške zadeve, tretji je pa za zunanjo politiko. Vsak oddelek ima svojega šefa in svoje agente. In samo šefi teh oddelkov poznajo osebno šefa Intelligenee Service. Poleg njih ga pozna še kralj, ki ga imenuje. Kdor je imenovan za šefa Intelligenee Service,
navadno za svet umre. Ko je bil imenovan za šefa sir Basil Thcmpson, je bilo objavljeno poročilo, da je postal žrtev avtomobilske nesreče. Pote me odprl Thompson pod imenom Johnson v nekem londonskem okraju realitetu o pisarno in pod to masko je delovala Intelligenee Service v privatni hiši ves čas svetovne vojne in vohuni centralnih držav niso mogli odkriti njenega skrivališča.
To skrivanje je pa razumljivo. Izdatke za Intelligenee Service krije krona iz svojih nekontroliranih postavk. Med vojno je veljal vohunski urad Anglijo 10 milijonov funtov šterlingov. IS tudi lastnega arhiva nima. Listine o časovnih zadevah dobe pristojna ministrstva ali pa policijsko ravnateljstvo v Londonu. Zgodovinsko važne dokumente spravijo v knjižnici v VVindsoru ali pa v angleškem muzeju. Tako se odkriža IS odgovornosti za nje in ostane povsem nevidna. Agent pozna samo šefa svojega resora, ta zopet samo šefa enega izmed treh oddelkov.
Poročali smo že, da je najboljši agent Intelligenee Service Lawrence, sedaj v službi OGPU in da se piše Nikolajev. Druga vest pa pravi, da služi v angleškem letalstvu pod imenom Shaw. Je pa še ena verzija, ki pravi, da je
] u »si al Lavvrenoe šef Intelligenee Service.
Potem takem bi bila razumljiva uradna vest, da je umrl v Kairi. Tako bi bil za svet izginil. Toda Lawrence je postal tako slaven, da svet ne more verjeti, da bi bil umrl. Će se torej razširi vest, da služi pod tujim imenom v letalstvu, ga ne bodo iskali na vodstvu IS. O LavvTencu zdaj govore, da je šef angleškega vohunskega urada. S svojim delovanjem v orijentu bi res zaslužil to čast. On je bil tisti, ki je izzval odločitev v vojni zaveznikov s Turčijo, on je ustanovil v bližnjem orijentu dve državi, Hedžas in Irak sta njegovo delo, sinova šejka Husejna Faisal in Ali sta postala
vladarja teh držav po njegovi volji.
Anglija je imela na bližnjem vzhodu Lavvrencovega prednika Richarda Fran-cisa Burtona, ki je govoril gladko arabsko in turško, islam je poznal kot musliman, obril si je glavo, oblekel haik in se naselil v Meki, da bi videl, kaj počenjajo arabska plemena. Dolgo je živel tam nepoznan in vendar so ga nekega dne zasačili in komaj je ušel smrti. Nesreča je hotela, da je moral na cesti na stran. In čeprav se je obrnil k zidu, je nekdo spoznal v njem neobrezanega kristjana. Thomas Edvvard Lavvrence je pa prekosil Burtona. Študiral je na ox-fordski univerzi orientaliko in arabščina, turščina, armenščina in kitajščina mu gredo gladko, kakor angleščina. Pozna dobro tudi vse orijentalske obrede in običaje. Ko je zvedel za Burtonovo neprevidnost, je izpopolnil svojo masko s tem, da se je podvrgel lahki operaciji. V začetku svetovne vojne mu je bilo 26 let, vstopil je v vojno kot prostak in
čez štiri leta je bil že polkovnik.
Intelligenee Service je kmalu odkrila v njem izredne sposobnosti. Poslali so ga v Kairo, kjer je sedež vohunskega urada za bližnji orijent. Potem je odšel v Sirijo, kjer se je seznanil s Fajsalom, ki je bil takrat emir. On in njegov brat sta imela največji vpliv na arabska plemena, ki jih je hotela Anglija pridobiti za vojno proti Turčiji. Osvobodilno vojno Arabcev proti Turkom je pripravljal Faj-salov in A lijev oče Husejn že več let. Bil je v turški službi in kot hedžaski emir je vladal v imenu Turčije nad svetim ozemljem. Njegov vpliv je segal do Perzijskega zaliva in proti severu do Kurdistana. V Meki je živela tudi njegova sestra, vdova po enem izmed »svetih šejkov«f neposrednih potomcev preroka Mohameda.
Njen mož je bil povrhu Se šejk ul islam, ki mu je pripadala pravica nositi zeleno suknjo. In to pravico je lahko kot odlikovanje prenašal na druge. Tako zeleno suknjo je nosil tudi Husejn in
Faisal jo je podaril Lavvrenco.
In ta suknja je rešila med svetovno vojno angleške interese na bližnjem vzhodu. V nji je vodil Lavvrence kot Fajsalov in Alijev pobratim sveto islamsko vojno proti Turkom. Porušene železnice in ceste, napadene karavane, nočni pohodi na velblodih in nenadni napadi, to je bilo takrat Lavvrenco vo življenje. Njemu so so morali zavezniki zahvaliti, da so zasedli Damask in Bagdad. Toda Sirija je pripadla Franciji in to je Lavvrenca kot angleškega delegata na mirovni konferenci v Sevres tako razjezilo, da je
vrnil visoko odlikovanje in izstopil iz armade.
Ko so prišli francoski častniki v Damasku Lawrencu Čestitat, jim je dejal: >Naj bo! Toda ne tajim, da Francoze sovražim.« Zgodba o avtentičnem Lovrencu se torej konča z njegovo smrtjo leta 1932. v Kairi. Leta 1927 je izdal Lavvrence proti vsem pravilom IS knjigo o svojih pustolovščinah pod naslovom »Revolt in the Desert«. Izdal je 100 izvodov po 100 funtov šterlingov in knjiga je bila takoj razprodana. Govorilo se je pa, da je vse izvode pokupila vlada. In s tem denarjem je Lavvrence izginil s po-zorišča.
Kakor je imel Lawrence prednika Burtona, ima tudi naslednika in sicer Johna Philbvja, ki ga bo najbrž prekosil, kakor je on Burtona. Že zdaj pravijo Phil-byju »rdeči demon«, demon zaradi njegovih vragolij, rdeči pa zato, ker je vedno zagorel kakor Perzdjec, kajti baš Perzija je pozorišče njegovih pustolovščin. To je prava tajna uspehov angleškega vohunskega urada, če odide en slaven vohun, imajo takoj pripravljenega drugega. To je že stara tradicija, ko je organiziral maršal Richilieu najsijajnejšo vohunsko službo proti Angliji. Iz Richilieujeve organizacije se je razvil deuxiem depar-tement, francoska Intelligenee Service.
Svetovni rekord ameriških letalk
Ameriški let al ki Frances Harrell Marsa I is in HeUen Richev sta dosegli nad znanim ameriškim letoviščem Miami na Floridi svetovni ženski rekord, ker sta ostali v zraka nepretrgoma 9 dni, 21 ur in 42 minut
Pisatelj Renn obsojen
45-letni nemški pisatelj Ludvik Renn ali kakor se piše v resnici Amold Fried-rich Viet von Golssenau-Sendringen, je bil obtožen, da je priobčeval v reviji ?Der Aufbruch-- veleizdajalske članke in da je širil na komunističnih zborovanjih v svojih predavanjih protidržavno propagando. Renn je odkrito priznal, da je delal za komunistične cilje. Državno sodišče v Lilpskem ga je obsodilo na dve in pol leti ječe.
Ludvik Renn je napisal dve obširni pacifistični knjigi »Vojna t in »Po vojni«, ki sta dosegli poleg Remarquejevih knjig: v vojni literaturi največji uspeh. Na vojno je šel Renn z militaristično konservativnim svetovnim nazorom, vrnil se je pa kot vnet pacifist, kakor so se vsi oni, ki jih je zajela vojna vihra in so znali misliti z lastnimi možgani. Po raznih revizijonističnih pučih se je pridružil komunistom in postal je vnet njihov pristaš. Po vojni je bil policijski častnik, toda njegova politična pripadnost ga je kmalu pognala iz novega poklica. Napotil se je peš po Evropi in prispel je daleč na Balkan. Ta čas je bil vegetarijanec in nekadilec. Ko se je v sandalih in kratkih hlačah vrnil v Nemčijo, je že imel v nahrbtniku rokopis svojega romana »Vojna«. V Berlinu je ustanovil komunistično literarno revijo »Die Linkskurve« in ta mu je požrla ves denar, kar sta mu ga bili vrgli obe
Sanatorij, ki deluje samo ponoči
Stnrtsartski zdravnik dr. M. Dren-ninger je ustanovil sanatorij, kjer se zdravija ljudje, ki ne n.orejo spati. Naravno je, da prihajajo v ta sanatorij bolniki samo čez noč, čez dan pa opravljajo svoje posle, kakor da sploh niso bolni. Bolnik odkrije zdravniku najorej svoje srce ter mu potoži vse svoje križe in težave. Zdravnik ga s prijaznimi, lepimi besedami potolaži, potem ga pa odvede v spalnico, kjer so stene pokrite s pestrimi akvareli, ki vplivajo na človeka pomirljivo. Zdravnik zapusti bolnika, ki dobi primerne knjige, da se rte dolgočasi in da se še bolj porrriri. Posebno dobro je za ljudi, ki ne morejo spati, sveto pJsmo.
Ko pa bolnik leže k počitku, pride zdravnik še enkrat k njemu, ugasne luč m počaka še nekaj časa, dokJer bolnik ne zaspi. Navadno se nauči bolnik v sanatoriju spati že v treh ali štirih nočeh. Potem ostane za poskušnjo nekaj noči doma in če tam ne najde miru. se vrne v sanatorij, kjer se le-Čenje nadaljuje, dokler bolnik tudi doma dobro ne spi.
Mož s krili
Lep skok čez lepo zapreko
Skrivnost 85. nadstropja
Najskrivnostnejši in najbolj zastraženi kraj v New Yorku je v 85. nadstropju največjega nebotičnika sveta Empire State Buildinga. Nikomur, kdor nima posebnega dovoljenja, ni dovoljen dostop v najvišje nadstropje ogromnega poslopja. Gori stoie pri vseh vratih strogi čuvaji, ki odpro vrata samo redkim izvoljencem, drugim pa odklonijo vsako informacijo. Ljudje so seveda radovedni, kaj je na vrhu nebotičnika. Tam gori so laboratoriji National Broadcasting Companv in tajne, ki se gode visoko nad mestom, so poskusi z gledanjem na daljavo. Toliko je zvedel neki novinar, ko ga je dosegla vest, da je poseril vrh nebotičnika ruski komisar zunanjih zadev Litvinov. Z Litvinovim samim ni bilo mogoče govoriti, a National Broadcasting Companv je odklonila vsako izjavo o njegovem posetu vrha nebotičnika. 6ele od vodilnega uradnika je iznajdljivi novinar zvedel nekaj o skrivnosti 85. nadstropja.
Uradnik je dejal, da gre za televizijo, ki je pa približno na isti stopnji razvoja, kakor je bil avtomobil leta 1910. Tako nepopolnih aparatov pa nočejo pokazati javnosti. Ne morejo stopiti pred javnost s sprejemnimi tele\nzijskimi aparati, ko bi pa bili čez pol leta že zastareli. Pri radiu je to šlo, tu pa ne gre. Televizijski aparati so mnogo bolj komplicirani kakor avtomobili, ki prihajajo vsako leto na trg v novih modelih in so mnogo bolj komplicirani od radioapara-tov. Če bi prišli na trg v sedanji obliki, bi morda ne bili več porabni, ker bi se ta čas že zopet izpopolnili. Zato delajo naprej, dokler ne sestavijo aparata, ki bo odgovarjal vsem zahtevam občinstva. Dotlej pa morajo ostati poskusi tajni.
Cigan kavalir
Madžarske oblasti so aretirale cigana Aleksandra Lendvaja, najnevarnejšega tolovaja na Madžarskem, ki sta ga policija in orožništvo dolgo zaman zasledovala. Mož je bil prvotno čisto navaden zločinec, sčasoma je pa postal zelo rafiniran in predrzen. Najprej se je vozil na svoje tolovajske pohode z vlakom, pozneje si je kupil motorno kolo, končno se je pa vozil samo še v avtomobilu. V družbi je nastopal zelo samozavestno in elegantno, v damski družbi naravnost kavahrsko. Ženske je imel zelo rad in če je naneslo, je zapravil v eni noči več tisočakov. Oblastem je pomagalo golo naključje, da so ga zasačile.
Nekega dne je bilo vlomljeno v grad veleposestnika Manfreda Weissa in sledovi so pričali, da so se vlomilci pripeljali in odpeljali z avtomobilom. Orožniki so našli na cesti koščke raztrganega pisma. Zložili so jih skupaj in končno se jim je posrečilo sestaviti pismo, Id ga je bil napisal cigan Lendvaj. To je zadostovalo, da so takoj vedeli, kdo je vlomil. Trajalo je pa še pol leta, p redno so spravili zločinskega cigana v ječo.
Industrijalizacija —
propadanje obrti
V produkciji ne odloča številnost proizvajalcev, nego njihova proizvajalna sposobnost
Ljubljana, 30. januarja.
V božični številki našega lista sam t članku pod predmetnim naslovom opozoril aa usoden pomen industrijalizacije za obrt. Na ta članek odgovarja Inž. Fr. Strajnar, izpodbijajoč trditve, da pomeni razvoj industrijalizacije propast obrti ter da je ta razvoj nujen po zdaj vladajočih gospodarskih zakonih. Ker je to vprašanje zlasti dandanes v ospredju ajoepodar. skih vprašanj in izredno aktualno, je vredno In potrebno, da se nekoliko pomudimo pri njem.
Ugotavljam, da dva načina produkcij« enega In istega blaga ne moreta obstojati drug ob drugem, če je eden dražji in se ne more več poceniti, d očim je drugi znat« no cenejši in se še neprestano pocenjuje. Odloča torej cenejša produkcija Od začetkov družbene produkcije do dandanes je odločalo v proizvodnji to načelo, ves razvoj gospodarstva to potrjuje, saj je zgodovina družbenega razvoja ter gospodarstva neprekinjeno stremljenje po čim conejši produkciji. Tudi sedanja gospodarska kriza nam to potrjuje In ne, kot trdi tri ž. Strajnar, da bi dokazovala nasprotno. Ali se ni to stremljenje, da bi se proizvodnja čim bolj pocenila, stopnjevala baš zadnja leta vprav do absurda?! Drugo vprašanje je pa, če Je ta razvoj zdrav v sedanjem gospodarskem sistemu. Nihče ne oporeka, da je bila tako zvana racionalizacija ter mehanizacija — skratka, industrijalizacija, zlasti zadnjih let, nesreča ter poguba za narodno gospodarstvo in da Je rasla vzporedno beda ter padala kupna moč konznrmentov; toda baš to dokazuje, da je Industrijalizacija izpodrinila dražjo produkcijo, da je pospeSila propadanje obrti in da Je sedanji gospodarski aistem zgrešen. Ntkakor pa vse to ne dokazuje, da v gospodarstvu — ne glede na njegov
sistem _      ne vlada osnovni zakon, da ce-
nedši način produkcije izpodriva dražjega. Cenejši način produkcije je izpodrinil dražjega v času prosperitete in ga izpodriva zdaj, v krizi. V liberalnem gospodar-tkem sistemu ga izpodriva zaradi zagona ponudbe in povpraševanja, v nesvobodnem gospodarskem sistemu (socijalizmu, državnem gospodarstvu Itd.) pa zato, ker interesi celote zahtevajo čim večjo in cenejšo produkcijo. In nedvomno je Industrijski način produkcije cenejši od obrtnega.
Nisem zanikal, da je sleherni konzument važen faktor v narodnem gospodarstvu In ne trdim, da Je fabrikant važnejši činitelj v gospodarstvu od obrtnika ali konzumenta, nego ugotavljam, da v produkciji ne odloča številnost proizvajalcev sama na sebi, nege da odloča njihova proizvajalna sposobnost, odnosno produkcijska sredstva. V produkciji je torej važnejši tisti proizvajalec, ki producira več aH največ izmed ostalih proizvajalcev. Ce torej en proizvajalec producira već" kot tisoče drugih in zlasti, če producira cenefe od njih, tedaj Je on  važnejši činitelj v
produkciji _       v narodnem gospodarstvu —
kot manj sposobni proizvajalci. In če manj sposobni proizvajalci ne morejo konkurirati s sposobnejšim, tedaj ne more nihče pričakovati, da bo sposobnejši po. magal na svojo škodo manj sposobnim; država bo pa tudi ščitila one, ki imajo v rokah največ proizvajalnih sredstev _ pač
zato, ker odloča v tem gospodarskem sistemu tisti, ki Ima čim več proizvajalnih
Nedelja, 21. januarja 7J0- O selekciji kulturnih rastlin II (inž. Ferlinc). 8.15: Poročila. 8.30: Gimnastika (Pustišek Ivko). 8: Versko predavanje (dr. Ciril Potočnik). 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. 9.45: Plošče. 10- Preskrba brezposelnih delavcev m na: meščencev (Rudolf SmersuV 10 30: \okalm koncert ge. Stagljar-Kogejeve s spremlje-vanjem Radio orkestra. |U5: Jugoslovansko glasbo izvaja Radio orkester. 12: Cas, operetna glasba in venčki šlagerjev na ploščah. 16: O rastlinskih boleznih (inz. Za-plotnik Ivan). 16.30: Pevski zbor »Sava«. vmes Humrov šramel kvartet 20: V. kalni koncert ruskega cerkvenega zbora. đM« Celo koncert izvaja Leskovic bogi. 21^! Radio orkester. 23: Cas. poročila, Kadio azz
Ponedeljek, 22. januarja 12.15:   Orgelski    koncert    na ploščah. 12 45* Poročila. 13: Cas. harmonika in citre v reproducirani  glasbi.   13: Gospodinjska ura: Primorska kuhinja (ga. Znidaršičeva).
i.30: Kulturne in gospodarske vrednote „«drana (g- Strekelj). 19: Lahka orkestralna reproduc. glasba. 1930: Poročila za inozemstvo: Zgodovina smučarstva pri nas (v esperantu), klub esperantistov. 20. L>: Prenos koncerta iz Zagreba v počast zasedanja Male antante. 21.30: Radio jazz. 22: Cas, poročila, valčkova ura (plošče). Torek, 23 januarja II: Šolska um: V zdravem telesu zdrava duša (M. Tratar). 12.15: Naše vojaške godbe igrajo (reproduc. koncerO. 1-45: Poročila. 13: Cas, reproduc. koncert slov. vokalnega kvinteta. 18: Otroški kot>vek: V kraljestvu palčkov (Delakov gled. studio). 18.30: Havajske kitare in xilofoo v reproduc glasbi. 19: Francoščina (prof-Preze'j). 19.30: Potovanje po Južni Srbiji rorof. Jeras). 20: Plesna glasba, izvaja Radio orkester. 20.45: Vokalni koncert ge. Jos:pine Sivec. 21.15: Čajkovski VI na ploščah. 22: Cas, poročila. 22.30: Angleške plošče.
Sreda, 24. januarja
12.15: Nekaj okroglih za vesele ljudi (plošče). 12.45: Poročila. 13: Cas. ruske balalajke v reproduc. glasbi. 18: Komorna glasba, izvaja Radio kvintet. 1530: Radio orkester 19: O narodni vzgoji (dr Stanko Gogala). 19.30: Literarna ura: Kmetje pri Buninu (dr. Preobraženski). 20: Prenos opere iz Ljubljane. V odmoru: Cas in poročila.
Četrtek, 25. januarja
12.15: Reproduc koncert Ade Sari. 12.45: Poročila 13: Cas. češka lahka glasba na ploščah 18: Predavanje za kmet gospo-dnje (Humek Štefanija) 1830: Srbohrva-*čina (dr Rupel) 19: Pogovor 3 poslušalci (prof Prczetj) 19.30: Plošče po željah 20: Prenos iz Beograda. 22: Gas, poročila. Radio jazz.
sredstev, več gmotnih <k»brin, tisti, ki j« gospodarsko močnejši. Ce je to prav ali
ne _      o tem nismo debatirali.
Nisem trdil, da mora propasti vsa obrt, če se dvigne produkcija v iz vestni gospodarski panogi; nisem trdil, da morajo (odnosno, da bodo) propasti panoge obrti, ki jim industrija še ne konkurira; ne zanikam, da ni raznih obrti, ki so še izključno vezane na ročno delo. To je vendar povsem razumljivo, da ne more n. pr. trpeti instalacijske obrt, če začne prevladovati industrijski način produkcije v Čevljarstvu! Ugotavljam pa. da csnejsi način proizvodnja snaga in Istega blaga izpodrine dražjega. Ugotavljam, da bo vedno cenejši način produciranja izpodrival dražjega, da se bo moral umakniti sedanji način proizvajanja boljšemu, čim ae bo va-čei uveljavljat!, ne glede na to, ali ga zdaj že poznamo ali ne. Inž. 8. pravi sam. da obrtniki začenjajo uvajati pogonske stroje t majhno kapaciteto, kar bi morali po njegovem forsirati. To pomen!, da stre-me tudi obrtniki ?a cenejšim poizvaja-njem, d« so začeli industrijalizirati svoje obrate in da so na prehodu od obrtnika do Industrije*. Nedvomno se pa ne bo razvoj ustavi] bas tu. To samo pomeni, da so se nekatere panoge produkcije is povsem Industrijalizirale, nekatere delno, ostale pa is ne. da pa ae bodo vse. Ce (znajdemo za vse cenejši, mehanični  način prolrvodnje.
Seveda ne smemo pustiti obrtnika kar tako meni nič tehi nič propasti, češ, raa-voj je takšen, a kljub temu pe moramo ■a ve dati, da mu tudi ne moremo pomagati na ta način, da li zavrli razvoj. Morali bi mu pomagati na ta način, da bi poiita' solastnik produkcijskih sredstev, se pravi, da bi postal produktiven, čeprav bi aa-radi tega propadla obrt sama na sebi. namreč obrtni način proizvodnje, ne pa. da bi propadel človek.
Zaključki Iz predmetnega vprašanja so torej logični le ti:
1. Produkcija se je neprestano irpopol-nievale v vseh časih zaradi stremljenja, da hi bi Is ČLm cenejša ter ae jo razvijaj« od primitivnega ročnega dela preko ce. hovetva, obrti do Industrializacije; zato je n. pr. v tekstiHni panogi stroj izpodrinil statve, v čevljarstvu Izpodriva ročno delo in  v  poljedelstvu  ta  uveljavlja komnajn.
f. Obrt prehaj* ? vteh gospodarsko razvitejših državah v industrijo; obrt Je zače!a propadat!, čim je začel nastopati stroj svojo zmagovito pot. Obrt Je prehodno stanje v razvoja gospodarstva in ni ostro določene meje, kje se konča obrt in kje zečne Industrija.
S. Industrijalizacija sama na sebi al zlo, nego je zlo, da ni njena moč v rokah skupnosti: zlo Je samo. ker njenih sadov ne uživamo vsi. toda to no Izvira iz oje same, nego iz gospodarskega aistema.
Trditve inž. dtrajnarja so v protislovju, saj trdi, da Industrijalizacija celo podpira obrt, dočim hoče ves čas dokazovati, kakšno zlo je Indust-rUaHzncija ter da je treba obrt ščititi pred industrijo. Pravi tudi. da bi razvoj obrti lahko vključi! ogromno ljudi t gospodarski proces, dočim jih industrija izključuje. Nedvomno se ne zaveda, da zlo izhaja iz gospodarskega sistema in ne le Iz posledic tega sistema, s tem pa tudi ignorira najvažnejše, da je zakon razvoja dinamičen in ne statičen. . kan.
Petek, 26. januarju
11: Šolska ura: O lepem vedenju (Pero Hom). 12.15: Sevdalinke v reproduc. glasbi. 12.45: Poročila. 13: C^as. reproduc. koncert slov. narodnih. 18: Reproduc. pesmi donskih korakov. 18.30: Izleti za nedeljo (dr. Rudolf Andrejka). 19: Sokolstvo: Sokolsko delo v dravski banovini (Veri Svajger). 19.30: Predavanje Narodne odbrane: Svoji k svojim (dr Milan Dular). 20: Prenos iz Zagreba. 22: Cas. poročila, angleška glasba na ploščah.
Sobota, 27. januarja
10: Prenos svetos-ivske proslave iz Tabora (Sokol I) 12.15: Za vsakega nekaj (reproduc. koncert). 12.45: Poročila. 13: Cas. za vsakega nekiij (reproduc koncert). 18: Plošče, stanje avtomobilskih cest. 1S.30: Zabavno predavanje (prof. Sest). 19: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. France Veber). 19.30: Zunanji po!!tičn»i pregled (dr. Jug). 30: Lahka glasba Radio orkestra. 21.15: Adamičeve otroške pesrni za sopran in alt pojeta gdč. Korenčanova in Rudolfova. 2115: Klarinet solo, g. Urbane. 21.45: Cas, poroč la. 2205: Radio jazz.
Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem seku. nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi. marsikateri katari, motne sluznice preidejo z upora-bo naravne »Franz Josefove« grenčice.
Iz škofje Loke
— Občni ibor JNS. Krajevna organizacija JNS za £kofjo Loko je polagala v torek zvečer obračun o svojem delovanji v lotu 1933. Zbor ie ob pristnosti čez 100 članov vodil škofHoSki župan in predsjednik krajev^* organizacije g. Sirik. ki je podal dali-se situaciieko poročilo. O tajniškem poslovanju i? povedal mnono zanimivega e. Ber-čiČ. za blagajno r>a je soregovoril g. Krc-jan. Foročila eo bila sprejeta a splošnim odobravanjem, saj je bilo delovani* JNS v preteklem letu tudi res tako iivahno, da zasluži odbor vse priznani?. Da omenimo samo občinske volitve, ko je slavila nacionalna id^ia svo;o zmun 7 izvolitvijo naprednega župana. Po daljši razpravi je bila izvoljena nova uprava, ki se bo konstituirala na prvi seji.
— Dvoje nspelih prireditev, v nelello rwx>!dne »e prirMil mladinski odf^ek Sokola na^im malčkom nad vvc r»rijo<tno presenečeni?. V gost- ie prieoela znana nisaUlbVa gdč- Ms niča Romanova, ki je pripovedovala mladini z nisi lastno epretnoetio pravljice. Pollei so sledile >čarnvni»e«. To ie bilo zanimania in re*e1i»! Za namreč*k so videli otroci s* film Zvečer le bila Ivnrana FokolAkesa doma zopet nabito polna. Plesala sta »'moreč Lirae Jenko fn nlegova partnerica Meri Milfort. Ljudje so sle lil: plenom z razumljivo pozornostjo.
•Stran $X
»SLOVENSKI NAROD«, dne 20. Januarja 1034
ID
A. UCDneryx 273
(Dre siroti
Pom«v«»
t. Roger je pa molče dvigni' g!avo in njegov pogled ni dopuščal nobenega dvoma več o nemiru, ki se ga je bil začel polaščati.
Vojak, ki je izrazil svoje mnenje, je bil mlad Parižan, vojak iz hrepenenja po pustolovščinah. Njegovemu sicer še mlademu obrazu so se že poznali sledovi burnega, pustolovskega življenja.
V četi je imel že' svoj poseben položaj zaradi svoje hrabrosti v pomorski bitki na krovu »Foudrovanta«. kjer se je boril zelo junaško.
Klicali so ga vedno le Gašper in tudi sam ni vedel kako se piše. Kot otrok se je klatil po pariških ulicah. Pozneje je pa prepotoval skoraj vso Francijo, tu in tam je malo delal, da ni trpel lakote, ali je pa nastopal kot potujoči komedijant; toda dolgo ni ostal nikjer, ker je pač hrepenel po Parizu, kamor se je vedno znova vračal.
Ko je ta pustolovec opazil, da je omajal poveljnikovo mnenje, je brž nadaljeval:
— Gospod vitez bo morda dovolil svojemu podrejenemu spoštljivo pripomniti, da so nas pustili naši spremljevalci na cedilu.
Roger je molčal.
— V tem primeru. — je nadaljeval Gašper, — mislim, da nam preostaja samo eno: nadaljevati pot in pripraviti se, da se bomo branili do zadnje kaplje krvi, če bomo napadeni. Seveda bomo skušali doseči svoj cilj.
— Kaj hočete reči s tem? — je vprašal Roger strogo. Začenjal se je res že bati, da bi ne začeli tudi drugi vojaki izražati svojega mnen.a. S tem bi bila oma:ana njegova avtoriteta in disciplina,   ki   brez nje poveljnik ne
more voditi vojakov.
— Reči hočem, — je odgovoril dobrodušni Gašper, — da se ponujam za vodnika do konca poti. Saj vendar ne boste dvomili, gospod vitez, da bi Francoz in povrhu še Parižan ne mogel dobro nadomestiti treh Indijancev ... Pripravljen sem prevzeti nalogo vodnika. Poti ne moremo zgrešiti, saj se vidi z vsakega gorskega grebena daleč naprej.
Roger je bil pripravljen sprejeti to ponudbo.
— Kaj mislite o tem predlogu? — je vprašal vojake.
— Strinjamo se z nJim, — so odgovorili vojaki v en glas.
— Pa naj bo, — se je obrnil vitez h Gašperju.
Novi vodnik je vzel puško in odšel preiskat okolico. In tako so znova krenili na pot.
Gašper je hitel naprej, zdaj je izgini1 vojakom izpred oči, zdaj zopet se .te vrnil k njim.
Vojaki so se držali svojega poveljnika. Bilo je jasno, da se vsak boji, da bi ne zaostal.
Tudi Roger sam se je bal. da bi se vojaki ne razkropili. Zato jih je kratko opozoril na vzvišeni cilj njihove poti. na težave, ki jih bodo morali premagati, za kar jih pa čaka tem večja čast in slava.
Potem je govoril o Lafavettovem poslanstvu, o Indijancih, ki se morda plazijo kje v preriji za njimi in o nevarnosti, ki bi jim pretila, če bi se razkropili.
Zaključil je z opozorilom, da bo najbolje, če se za vsak slučaj pripravijo na boj.
Tako so tudi storili in v bojnem četverokotu so sledili pustolovskemu Parižanu, ki je vneto iskal pot.
2e sama oseba novega vodnika je vzbujala v vseh občutek varnosti in zaupanja. Saj je bil Gašper zelo pri-
ljubljen med tovariši. 2e od začetka poti je bil dober in vesel družabn*. Dobra volja ga ni zapustila niti v nevarnosti in šale je zbijal celo v najhujši bitki, kakor je bilo na krovu »Foudrovanta«.
Gašper sam je visoko cenil vojaško disciplino, pogum, železno voljo in vztrajnost \iteza de Vaudrevja.
Potrebna je bila samo ugodna prilika, ki bi tesneje zbližala ta dva moža ter združila njuno junaštvo in različne sile njunih značajev k plodnemu sodelovanju.
In ta prilika se je ponudite, ko so zadnji trije Indijanci zapustili četo francoskih dobrovoljcev.
Tako so nadaljevali pot in ko so se malo ustavili, je hotel vitez govoriti s pustolovskim Parižanom med Štirimi očmi.
Dal je vojakom potrebna navodila, *am je pa odšel za Gašperjem. In res ga je kmalu dohitel.
Našel ga je dobrih dvesto korakov od kraja, kjer so vojaki počivali. Sedel je na tleh in si brisal potno čelo kakor človek, ki je dolgo na vso moč tekel.
Videč svojega poveljnika je vstal in ga spoštljivo pozdravil.
— Poveljnik, — je dejal, — najbrž je vas skrbelo, kje se mudim tako dolgo, pa ste me šli iskat... Zelo me veseli, da se bom lahko z vami malo pomenil, tem bolj, ker nam ne preti več nevarnost... Že davno bi vam bii rad nekaj povedal Toda vaš strogi obraz in pa tovariši, ki vpričo njih nisem ho-tei govoriti o teh stvareh, so me zadrževali. Zdaj se mi pa zdi trenutek ugoden.
— Kaj mi hočete povedati? — je vprašal Roger.
— Marsikaj, — je odgovoril Gašper; — najprej, da se ne moremo več zanašati na naše Indijance; niti upati, da se vrnejo k nam... Wati-Pow nas je pustil na cedilu.
— Ali je to mogoče? — je vzkliknil •Roger. — Priznam sicer, da se mi zdi odsotnost naših vodnikov čudna, toda...
— Toda Veliki orel jo je popihal, o. tem ste lahko prepričani, gospod vitez. Zavohal je plen zase in ubral jo je za njim, ne da bi se zmenil za nas...
...Da se bova bolje razumela, je nadaljeval Gašper, — vam povem, da je našel poglavar tolpe Delawarov Wati-Pow sledove 'tolpe Siouxov, smrtnih sovražnikov njegovega plemena, m da je nam pokazal hrbet.
— Mislite?
— O tem sem prepričan... Vraga, saj ne trdim, da bi ta preklicani Indijanec ne bi imel namena vrniti se potem, ko si zatakne za pas skalpe tucata Siouxov... Toda hoteti in moči sta dve stvari... In naš Veliki orel je prav lahko pustil svoje perje v rokah zmagovitega Siouxa, ki jih je lahko bilo mnogo več, nego je imel on voJŠčakov.
— Jaz pa še vedno upam, da se to ni zgodilo, — je odgovoril Roger, ki se mu je zazdelo, da ve Gašper več, nego je povedal.
— Jaz sem pa sklenil prepričati se, kaj je na stvari, — je odgovoril Gašper... In zato sem se ponudil za vod-n;ka. zato me ni bilo tako dolgo na iz-pregled.
— Kako ste pa prišli na misel, da je nas Wati-Pow zapustil, ker je zavohal Siouxe? — je vprašal Roger.
— Sledovi krvi na travi so me opozorili na to, — se je glasil odgovor.
— Sledove krvi ste videli?
— Videl sem jih dovolj, da sem lahko sklepal, da je hodilo tod več ranjencev. Upal sem, da naletim na k'jga ali pa najdem trupla, če pojdem po teh sledovih ... No torej, čim dalje sem Šel, tem manj sem mogel dvomiti o tem, da je divjala tu krvava bitka... Trava je bila poteptana in okrvavljena, našel sem pa tudi perje, ki si Indijanci krase
z njim glave... In končno sem našel še tole...
In potegnil je izza pasa s sesedeno krvjo pokriti tomaha\vk. ki so se ga še držali šopi las.
Iz Ptuja
— Zastrupljevalec živine. Posestniku
Francu Brodnjaku v Hodo^ah pri Slovenji vasi je nekdo že lani zastrupil iz zlobe dva konja in dve svinji. Dočim so enega konje še rešili, so drugi konj in obe svinji poginili ter je imel Blodnjak škode nad 4.000 d:n<iriev. On sam takrat ni mo{»el nikogar osumiti, živinozdravnik pa je ugotovil, da ie b:la živina zastrupljena z m'šnico. Te dni pa je pri orožnikih izpovedal neki Ku-reš. da mu je svoiečasno zaupal neki Zu-panič Štefan, delavec iz Hodoš, da >e on zastrupi] živino. Kureš je prišel v prepiru z Zupani čem navzkriž in je sedaj ova d 1 orožnikom. Orožn:ki so Zunaniča aretirali in ga odvedli v ptujske sodne zapore. Zupan ič je bil radi raznih deliktov že pred-kaznovan. Sodišče vodi o tem preiskavo.
— Tujski promet v Ptuju. Lani je obiskalo Ptuj 2338 tujcev. Od tega je bilo 1.482 Jugoslovanov, 856 pa inozemcev Od inozemcev je hilo 668 Avstrijcev, 3 Francozi, 47 iz Nem'iie. 54 iz Češkoslovaške, 3 i* Romunije. 2 Po'vika, 11 Rusov. 32 Italijanov. 10 Mad/arov. 1 Anglež. 3 iz Zedi-njenih držav, 22 pa iz ostal'h držav. Pre-nočnin je bilo skupno 7736. Ptuj ima 3 hotele in 24 gostiln, skupno s 86 posteljami.
— Zaradi ogrožan ia varnosti prometa je b:J te dni obsojen in contumationem neki G juro Schadt iz Bjelovara na 1 mesec zapora pogojno za eno leto. Imenovanega je dolžila obtožba, da je nekega dne mesec* oktobra lani vozil s tovornim avtomobilom po državni cesti Ptuj—Maribor, na katerem je imel naložene kurnike preko roba avtomobila in s katerimi je rz neprevidnosti zadel Kokola Martina iz Slovenje vasi ter ga lahko telesno poškodoval.
— Jadranska straža v Ptuju prrredi 1. februarja svoj družabni večer v zgornjih prostorih Narodnega doma. Člane in m jatelje »Jadranske straže« že danes opoztir« jamo na to prireditev, pri kateri bo priMo na svoj račun i staro i mlado.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□oncoGrjni :i j« jnnzoj
□ □ □
NAZNANILO!
Naznanjam cen j. občinstvu, da sem se preselil iz go
□
stilne »Primorje«, Medvedova cesta 20 — v gostilno »Ko- rj dela« na Rimski cesti št. 11. — Točil bom prvovrstna □ dalmatinska vina, — Primorska kuhinja. — Vsak petek n
morske ribe in bakala (polenovka). abonenti na dobro domačo hrano.
Sprejemajo se
Se priporoča
□ □
MARKO GRGIC.
□mm mDDGDmnDDaDrjDULJui m n i ii i m n i jjutjo
Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in tgračnih vozičkov, stolic, holenderjev. malih dvokoles, tricikljev, Šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KABLOVSKA CESTA ŠT. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko!
»Lepota ni nedosegljiv ideal..."
D a m a,  ki  J« iebrala p mro koMnetiičeo «r«4 s: fo   in   g*   r«dD4> opo m bi; a.  Vam  to porori. Verujte njenim beaVdam:
>Vaaka teoa je eama vrrok »▼ oj*m n raioča nanju. Ni w**t*a preizkusiti r*ttt otetoj^čiifi •redeter. — Z raznimi oeetrokoTtrml eMkeir-ji, kramami ie pudri •* kola nw>rdr*vl j rro pokvari. V*e!ej a* j« treba dri« ti •trekfrr-nega aa**T*ra«.
Dama  ;t poredala »a*
prmrgly.ro reaniool
»Oran« krema je ra—i tat do'.foietnib raziek* ▼a-a; na polj« ktameti ke. Mnogo truda, trte* in tfaoC Mcdkoj j« aoreml<jaIo njene po* v iW ljenje. Ne raeboje fcvarin. k* b» ko*. ▼ kateremkoli oairo mo-ffl«- &kod<oT*tl. »[jran« krema j« torej krema neomejen^i  za-n panja.
Prepričajte a* *ami! »Uran« krema — meatna »M
poimaetna — ae dobi povsod. Zat>t«*v«:te jo ia pri njej oertanfcol
Velika Škatla Din 12.-Mala Škatla   Din 5.-
Parfomerija »URAN«, Ljubljana
Za mnogoštevilne in iskrene dokaze sočutja ob izgubi našega blagega in nenadomestljivega očeta, starega očeta, svaka, tasta in strica, gospoda
Josipa Flere-ta
poštnega ravnatelja v pokoju
se tem potom vsem in vsakemu posebej najiskreneje zahvaljujemo, zlasti tudi za poklonjeno krasno cvetje in mnogoštevilno častno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Osobito pa smo dolžni zahvalo g. dr. V. Spornu, ki je našemu predragemu pokojniku s svojo spretnostjo za mnogo let podaljšal življenje.
Sv. maša zadušnica se bo brala v nedeljo, dne 21. januarja 1934 ob H10. uri v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Ljubljana, dne 19. Januarja 1934.
GLOBOKO ZAjLUJOČI OSTALL
> mM al i og1asi<
Vsaka bcacđa A© ia odgovor znamko I m—m—m ru1ffrn*nrinrru%
Plača mm lan**' ■ Ha marošanja
SLUŽBE
22 LETNI FANT
ISče službo. — Kolbl. Sov j a« St. 10, Sv. Jurij ob Sčavnici.
545
BIRO »CENTRAL« Vasina 4, Beograd, potrebuje boljšo  služinčad  za Beograd (notranjost). 499
NESREČNA LOČENKA prosi dobrosrčno osebo za manjše posojilo. Gre k dotični osebi kot gospodinja v službo, da bi posojilo odslužila, — Dopise je poslati pod »Pomoč nujna 541« na upravo >Slov. Naroda«.
ENOSOBNO STANOVANJE lepo In prostorno, oddam takoj ali pozneje. — Bleiweisova cesta 9/n, levo. 531
PRAZNO SOBO a posebnim vhodom oddam takoj. — Rožna dolina. Cesta X, 51. 25 (pod Rožnikom).
MESEČNO SOBO v centrumu mesta, za 1 osebo z vso postrežbo, event. tudi s hrano — oddam. — Naslov pri upravi »Slovenskega Naroda«.
LEPO TRISOBNO STANOVANJE
▼ Tavčarjevi ulici, prvo nadstropje, z balkonom, kopalnico in pritiklinaml — se odda za 1. maj boljSi stranki. Mesečno Din 1250. — Pojasnila pri upravitelju hiSe Novi trg Stev. 3
514
PRODAM
PRODAM: 8700 stare strešne opeke bobrov-ci; 15.000 stare zidne opeke; suha bukova žagana drva m3 Din 90; krajnike po m5 Din 60 ln butare iz k rajnikov 1 kom. 4.- Din. — A. TrSkan, Ljubljana, Streliška ulica 33. 556
AZBESTNI FILTER »Tehagt proda Omahen, ViSnja gora. 529
ČEVLJARSKI STROJ
za čiščenje prodam. — Cater, Brežice št. 106. 527
MESARJI-1ZVOZNICARJ1
Stroj za izdelovanje ledu proda eiik. Gornja Radgona. 518
SUHA BUKOVA DRVA žagana, dostavljam m8 Din 95.-. — Franc Janežič, Ljubljana. Dolenjska cesta št. 5 505
POLSLADKO SENO več vagonov proda Mastnak, Sv. Jurij ob južni železnici. 488
RAZLIČNE VOZOVE poceni proda Brus, Breg-Ptuj.
486
KUPIM
MOTORNO KOLO kupim. — Cvelbar, Prekope, ftt. Jernej. 546
Ia PLOHE
v vsaki množini kupuje Pergler v Mariboru, Mlinska 44. 502
STROJ ZA TOKARENJE
ražimo. — Ugljenik, Peklenica, Mursko Središče kod Čakovca.
489
DVOSTANOVANJSKO HIŠO v  Koleziji  prodam takoj za 140.000 Din proti gotovini. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 553
POSESTVO 800 sežnjev njiv, hiša a 4 prostori, hlev, dvorišče ln vrt, naprodaj za 30.000 Din v Savskem Marofu blizu Brežic. — Pismene ponudbe na naslov: Jaksa Zdunič, Zagreb, Račkoga br. 5 537
BRIVSKI SALON v Zagrebu naprodaj. — Hič, Zagreb, Nikoličeva 15.' 547
PEKARNO oddam v najem. — Kadivnik, Senovo pri Rajhemburgu. 530
TRGOVINO DELJKATES
v Zagrebu proda Poslovnica Pavleković, Zagreb, Ilica 144, pritličje, levo. 501
TRGOVINA z mešanim blagom in trafika na prometnem kraju, z vsem inventarjem in zalogo naprodaj. — Ponudbe pod »Šiška 491« na upravo »Slov. Naroda«.
PRODAM HIŠO Maribor, Pobrežje, Aškerčeva ulica 5. 487
POSESTNIK 34 let star, vdovec z lepim ln popolnoma urejenim stanovanjem in izvrstnim gospodarstvom, želi v svrho ženitve resnega znanja a simpatično damo. Z ozirom na moje izvrstne gmotne prilike ne iščem dote, marveč v prvi vrsti zvesto in milo soprogo, dobro gospodinjo. — Ponudbe a polnim naslovom pošljite pod značko »Sigurna bodočnost 18/458« na upravo »Slov. Naroda«.
HIŠNI POSESTNIK
t Ljubljani, popolnoma sam, želi poročiti trafikant in jo; ev. z boljšo vpokojenko skupno gospodinjstvo. — Cen j. dopise na upravo »Slov. Naroda« pod »Vpokojenka 554«.
POPISOVANJE
ŽELIM ZNANJA Z GOSPO ne nad 35 let staro, v zakonu nezadovoljno ali ločenko srednje močne postave iz okolice Kranj - Ljubljana. Tajnost zajamčena! — Dopise po možnosti s sliko pod Šifro »Srečno svidenje 539« na upravo »Slovenskega Naroda«.
KATERI VARANI GOSPOD
bi se usmilil nesrečne gospe in bi ji pomagal iz težkega položaja. — Cenj. ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Nesrečna v zakonu 540«.
»PIAEft KJE SVA!«
Odgovor: »Pri stalni eksistenci 10090 prvi dvanajstini.« 555
POHIŠTVO
spalnice, jedilnice, kuhinjske oprave iz raznovrstnega lesa v najnovejši obliki in tudi tapetniške izdelke vam nudi najceneje Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov, Ljubljana, Vegova ulica St. 6. 551
POZOR! NajboljSa vina, bela in rdeča, liter Din 10,-, čez ulico Din 9.-, guljaž Din 2.50, domače klobase krvavice, SUVOVKA liter Din tO.-; prileze se dobro za čaj. Abonenti se sprejemajo. — »Podgrajska klet«, Ljubljana, Mestni trg 13. 549
ČESEN
po Din 3.50 nudi Lah, OsluSev-ci pri Ptuju. 548
Modna konfekcija
Najboljši nakup
A. PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 6fT
KLAVIRJE PL\NLNE
prvovrstnih inozemskih znamk, ugodne cene; tudi na obroke ta hranilne knjižice. — Najceneje popravlja in uglašuje. — MUZIKA, Sv. Petra cesta 40. SIT
DVOKOLESA se sprejemajo preko zime v shrambo. Očiščenje, emajliranje z ognjem in ponikljanje najceneje. — Tribuna F. B. L*., Ljubljana, Karlovska cesta 4.
96,L,
Sveže, najfinejše norveško
RIBJE OLJE
iz lekarne UR. G. FI((OLMA V LJUBLJANI — se priporoča
bledim  in  slabotnim osebam
»i L.
Ml
• v
t se; e
vseh   vrst  enobarvne  in   večbarvne   izdeluje klišama
I £*ubijana £
4*
Jf
„TITUS- PERLEN"
Je priznan neškodljiv kombinacijski preparat, ki vsebuje vse možnosti zvišanja potence z medikamentoznim zdravljenjem. Ta preparat je rezultat nekaj desetletij trajajočih raziskavanj znanega učenjaka na polju seksualne znanosti, zdravstvenega svetnika dr. Magnusa Hirschfelda »TITUS-PERLEN« se izdelujejo pod stalnim kliničnim nadzorstvom berlinskega instituta za seksualno znanost. Seznanite se s funkcijami človeških organov a pomočjo mnogoštevilnih slik v petih barvah, ki so znanstveno raztolmačene ln se dobe pri nas zastonj.
Zastopnik: mag farm. Drag. Kajzer, tt.
^otmocrtettffa,  Za£reh tlS
Smičiklasova nlica 23
> TITU S-PERLEN    t originalnih omotih:
po 100 komadov za moške Din 180.-po 100 komadov za ženske Din 200.-
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH
Ojra* «d«Ahr«j »vi   mfn  m***  p*t*   Vn nar  »dr  It 9M9f    M 'Kf 1mk
Urejuje; Josip afejpaoćat Zm »MaradM iaaaarpoa; /J«ran Jeacfte* _ £a upravo m inaaralni del tlela. Oton wDxulul — Ve. f Ljubljani