116. števHka. Trst, v ponedeljek 26. maja 1902. , .Edinost" Izha!a »ikrat m lai. ruoi sadil) la cr usikoT. ob 4. ari ivečet. Karaiilia inala : ta celo leto........M kros pel leta ..•••••••It „ z t <*etrt leta ••••...• • „ za mesec •••••••• t krast • aročnino je plačevati naprej. Ha na-ccof brez priloiene naročnine n sprava aa ozira. _ ?o tobakaraah v Trsta se prodajajo posrne Številke po 6 atotink (3 a Trita pa po 8 stotin t (4 a vi.) Telefon fitv. 970. odinest Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorako. Tečaj XXVII T edinosti je »alt Oglasi ta rninnajo po vratah v« petita. Za vet-kvatno naročilo s primernim popu/,to m Poslana, osmrtnice In javne zahvalo domači oglasi Itd. se računajo po pogodbe Val dopisi naj ae pošiljajo uredništvo Nafrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglaaa sprejema aprnvniitvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. L redni! t*o In tiaknrua se nahajata v alicl Oarintia Stv. 12. Cpravalltve, ia •prejemanje Inseratu? v ulici Molin plocolo št v. II. nadKlr. sdajatelj is odgovorni urednik Fras Oo d n i k. fconaerrij liata Natisnila tiaknrna koaaorclja liata „Edinost,, v Trat IV. shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani. (Dalje.) Da, pomemben dan je bil to, kajti donele 1 je pO|K>ln v s peh tej od nas vedno pov-darjani etra ni naloge kongresa novinarjev v I>jubijani : naloge spoznavanja našega naroda in naše zemlje. Takov narod, kakoršnjega ae je ob izletu slovanskih časnikarjev na Gorenjsko pokazal naš narod po vseh postajah od Ljubljane pa gori do Javornika in potem v Dobravki, v Gorjah in na Bledu — takov narod mora sploh vzbujati zanimanje, T sorodnih plemenih pa tudi najiskreneje bratske simpatije. Da, še več : vzbujati mora v sorodnih plemenih čut radosti in ponosa, da imajo v svojem kolu takega zdravega, čilega, zavednega brata. Na vseh postajah je bil vsprejem prisrčen, na vseh postajah si videl vse polno naroda, obojega spola in — političnega miš-jenja, ki je radostno veklikal milim gostom in j'"m, tako rekoč, kar na dlani nudil svoje «ree ! Da, da, to je bil ravno tisti moment, na katerem f-mo se mi radovali : to srce je tega dne vriskalo bratom zložno, združeno, ujedinjeno! Prihitela bo na pozdrave se svo-jimi zastavami sokolska društva in prišle so razne pobožne družbe. Naprednjak in konservativec, duhovnik in posvetnjak so se združili, da pokažejo gostom narod slovenski. V Kranju smo videli n. pr., kako sta stala na čelu neštete množice župan in dekan, vsaki ob eni strani sokolske zastave. Posebno lep je bil vsprejem v Škof ji-loki, naravnost impozanten v Kranju, a pre-prisrČen, ganljiv na postaji, kjer smo zapustili železniški vlak : v Javorniku. A kakov neizbrisen utis je napravila na gos-te lepota in divota nage zemlje slovenske! Ko hediš po soteski Vintgar, te spreleta kakor neka groza pred tem vebčastjem narave. I zlasti so gostje oetali kakor okameneli, ko so gledali veličastni prizor pri Sumu, ta silni slap. Ob groznem šumu ti vodne mase padajo z višine doli, se razbijajo ob silnem skalovju, razpršajo v milijone vodnih iskric, v katerih se ti lomijo solnčni žarki in se sestavljajo v sklade barv, v nešteto mavric. Ta veličastni, premagovalni utis dobiva potnik že ob uhodu v sotesko, a ta utis traja dalje po vsej ozki soteski nad uro hoda. Pod seboj bobneče in peneče se valovje, ob obeh stranth in nad seboj za zvonik visoke stene skalovja, kakor da se sedaj pa Bedaj hočejo zrušiti na te, da te kar neodklonljivo PODLISTEK 7 MELITA. Povest iz nase dobe. .l«»*.ip Kvirtii Tomi«; prevedel Radi. Prvi del. I. Dokler eo bili otroci izven hiše po zavodih, je grrf živel po svojem običaju. Bil je neprestano na pot;, hitč za zabavami, v katerih, tako je mislil, se otrese neugodnosti, ki so se mu doma vedno pojavljale. Trebalo je neprestano Bezati z roko v žep in plačevati, a navadno ni imel denarja. Grof je padal iz enega dolga v drugega; število menjic in zadolžnic je raslo brez prestanka in obte-ževalo njegova imetja, katera so vedno manje nosila. Tudi njeg >vi vinogradi, ki bo ga bili prej rešili iz marsikatere neprilike, bo sra izdali. Filoksera jih je uničila do kraja, a grof ni skrbel, da na mesto starih vinogradov asadi ameriški nasad. On ni zaupal prevzema občutek: kako malo si ti človeško bitje pred to veličino narave. Isto tako se godi potniku na Bledu ; tudi tu moraš kloniti pred veličino narave : tudi tu kar ginevaš v občudovanju. Utis, ki ga napravlja na-te blejski panorama, ta zares od Boga izvoljeni in blagoslovljeni košček zemlje slovenske, je tem intenzivneji, ako si prišel direktno iz Vintgarja. Kakov kontrast je to! Tam veličastje, ki te navdaje z grozo, tu pa lepota kraja, ki ti blaži dušo in srce ! Tam zreš nemo in Btrmiš, tu ti vriska duša in sili vesela pesem iz srca. Največi hipo-honder in melanholik se tu, bodi, da s starega gradu doli gleda na predivno sliko, bodi, da iz-pred cerkve na otoku pošilja svoj pogled po rajskem jezeru — pridružuje pevcem, da tudi on v pesmi proslavi ta biser, to lepoto :n divoto domovine svoje. Jzlasti nam ostane neizbrisno v spominu oni trenotek pred cerkvijo na otoku. Zbranih je bilo mnogo gostov v cerkvici. Kar naenkrat je zadonela pesem slovenska iz možkih in ženskih grl. Hiteli smo ven in zazrli diven prizor sredi divote naravine : lepo trebojnico našo, a okoli zastave četa pevcev in pevk, slednje v bogati in slikoviti narodni noši. In kako so peli! Kdor hoče vedeti, kako treba nijansirati in modulirati, kako ni smeti pe-vati le z grlom, ampak tudi iz duše, da pevec liki apostol širi dalje, kar je povedal pesnik: ta naj gre poslušat pevski zbor blejskega pevsk. društva! Čast in sla\ a takemu pevovodji, kakoršen je g. naduč. Rus. Ko so tu gostje videli in čuli, kako se tu vrl narod in krasota zemlje združujeta v proslavo domovine naše, črtalo se jim je ganotje na licih in ko so pevci in pevke peli majestozno »Kje dom je moje, himno »Lepa naša domovina« in našo veliko pesem' »Hej Slovani« — bo gostje sneli klobuke in po izrazih na njihovih licih ti je bilo kakor da bo združeni v pobožno molitev .... A potem, po vaaki pesmi, je zagromelo iz razvnetih src »slava«- in »živiot-klicev. In potem tista nepozabna vožnja po je zeru. Poseli smo v čolne in bila nas je kar cela flotila. In notri v sredi blejsko pevsko družtvo z zastavo! Tu se ti je radovala duša in ti je slavila Boga, da je našemu sicer ubož-nerau narodu dal v last toliko lepote. Kdor hočeš prav iz srca peti tisto nevenljivo-lepo »Po jezeru«, moraš iti na lice mesta, moraš iti na isto jezero! Po popoludne ob 3. uri je bil banket v velikem jezerskem salonu Lujizinih toplic. Banketu je predsedoval župan blejski, gospod Peternel, v krasni narodni noši. Govorov je bilo aeveda tudi tu cela vrsta in v vseh slovanskih jezikih. Kakovo je bilo razpoloženje tej prekmorskej trti, trdć, da nam vse gospodarsko zlo prihaja iz novega sveta. In tako so bolmi z najlepšo lego, na katerih je domača trtica rodila najizvrstnejše vino, ostali puBti, ali pa bo bili tu in tam b koruzo posejani. Kaka razlika v dobičku nekdaj in sedaj ! Ali mera je morala biti polna. Dunajska banka, pri katerej se je grof zadolžil radi svojega rudarskega podjetja, mu je odpovedala glavnico. Kaj sedaj ? Da bi pomiril starega upnika, bi moral vzeti kje drugje novo posojilo. A to mu ni šlo po volji. H rast ovac je bil več nego za dve tretjini vrednosti zaruhijen, a tudi na Deli-dvoru so bila velika bremena. Razun tega je imetje malo nosilo. Vse to je bilo dobro znano denarnim zavodom, kjer je iskal posojilo in tudi ti zavodi ao odbili grofa. Ni preostalo drugega, nego skrbeti, da imetje Hrastovac čim dražje proda. Prišla mu je na um srečna misel, da ga je ponudil bar. Irmay, kateri je bil kolikor toliko Vojničevega rodu. Baron, ki je na banketu, tega ni treba ni praviti. Dosti je, ako rečemo, da so bili gostje popolnoma pod utisom doživelega in pogleda na ne-opisno zemsko lepoto. Omeniti hočemo le, da je tu pozdravil goste tudi državni poslanec tega kraja, gospod Pogačnik. Velik utis je napravil govor starčka-mučenika Mudrona, ki je v živih barvah slikal prežalostno usodo mučeniškega naroda svojega — slovaškega! (Zvršetek pride.) Politični pregled. V Trstu, 26. maja 1902 Nemška eksp&nzivnoit. Kdor ni slep, ali kdor si ne zatiska očes hote, mora videti to nevarnost. In ni to morda, kakor se pravi, godba daljne bodočnosti, ampak tu je že pred našim pragom. In ako narodi, k žive ob potih, po katerih se nam bliža ta nevarnost, nočejo, da jih ista stre, jim je v najnujnejo dolžnost, da Be zavedo in mislijo na obrambo. Izlasti v slovanskih novina h bi 1 morala nevarnost, ki tiči za n&s v nemškem ' »drang nach osten«, v tisti silni nemški eks-panzivnosti, biti dan za dnevom svarilni ce-terum censeo: ta nevarnost bi morala biti stalna rubrika v naših novinah. Novine so glaBniki narodov, novinam je v prvi vrsti dolžnost, da opozarjajo narod na nevarnost, na resnost časov in dogodkov. Nemška ekspanzivnost, ki se pojavlja v silni vsenemški propagandi, tako silni, da jo moramo kar občudovati, in ki se vrši s tako doslednostjo, žilavostjo, in ki teži le proti postavljenemu si velikemu cilju brez ozira na desno in levo ter hodi dalje svojo pota, brez sledi kake sentimentalnosti, ne da bi gledala pod noge, in ne mene se za to, da tare pravo druzih, moralo, last in ekzistenco druzih — ta nemška ekspanzivnosti ni plod domišljije, je nekaj, kar obstoji, kar se razvija z uprav grozno bližino in narašča. Ta nevarnost obstoji. Zastonj, ako bi si hotel zatiskati oči pred njo, in gorjć, ako bi jo hoteli celo tajiti. Številke naj govore. , Madjarski list »Ethnographia« je prinesel neko zanimivo studijo o narodnih spremembah ; izlasti v tistih jezikovnih območjih, ki na zapad meji na Avstrijo, na sever in vzhod na Donavo in na jug na Dravo. V tem območju je v zadnjih pet desetletjih 211 občin (kakih 10 odstotkov) spremenilo svojo narodnost. Madjarstvo je izgubilo 76, a pridobilo <30 občin ; nemštro je izgubilo 38 in pridobilo 98 občin, hrvatstvo je izgubilo in pridobilo po 42 občin, Slovenci so pridobili 3 in izgubili 4 občine, Slovaki so pridobili 5 in izgubili 10 občin, Srbi bo izgubili bil bratranec grofice Ane, znal je dobro, da bo v Hrastovcu gozdi opustošeni, da so njive jako zapuščene in samo livade da imajo ceno. No, to posestvo je smatral za rodbinsko svetinjo in ni ga hotel spustiti iz roke. Kupnina, katero je izplačal, je bila velika, mnogo veča, nego-li vrednost posestva. Baron je delal plemenito, premislujč, da s tem pomaga pro-padajočej rodbini. Po tej prodaji je šlo vedno Blabše. Grof in grofica sta začela občutevati vbo življen-sko grenkobo ljudij, ki bo v denarnih stiskah. Grof je moral razprodati nepotrebne konje in kočije, odpustil je nepotrebne sluge, a v vsem domu je uvel kaj enostaven način življenja. Tako se je vendar nekaj prihranilo v gospodarstvu in gospodinjstvu, ali materijalna nadloga je vendar tiščala njega in njegovo rodovino. To ga vendar ni zadrževalo, da je vedno, kedar je dobil iz imetja večo svoto denarja, po nekdanji navadi dober del tega denaija lahkoumno zapravil, ne mišić ne na ženo, ne na deoo, ne na bedno stanje svojega 40 občin in niso pridobili nijedne. Od onih občin, ki so jih izgubili Nemci, jih je postalo 24 madjarskih, 14 pa hrvatskih. Odvzeli pa so Nemci : Madjarom 58, Hrvatom 27 in Srbom 13 občin. V mestih pa se je madjarstvo bolj okrepilo in marsikatero mesto, ki je bilo nekdaj nemško, je poatalo povsem madjarsko. Sicer ga govore navedene Številke več, nego vse statistike in glasneje, nego najlepše piaani Članki : govore o nemški agresivnosti, govore o dejstvu, da so se pred nemštvom umikale vse druge narodnosti. Kajti slične spremembe, kakor v označenem predelu, so se vršile izlasti še na južnem Ogerskem, kjer Bi je nemštvo pridobilo silno terena. Takov je govor številk: suh, trd ali — resničen. Na Ogerskem pa divjajo vendar-le proti »panslavizmu«, mej Slovani pa se še vedno ro-' gajo, ako kdo opozarja na to nemško nevar-j nost in pišejo (uprav črno v črno) članke | proti razmeram v — Rusiji! Glasovi o tro- in dvozvezi. Gospod Prinetti je bil zadovoljen z Golucho\vskim, gospod Goluchowski je zadovoljen s Prinet-tijem. Gospod Golucliovvski je izjavil v naših delegacijah, da se trozveza gotovo obnovi in da jej nič ne škodi, če Avstro.Ogrska ima posebej svoje razmere z isto Rusijo, proti kateri je bila trozveza prvotno naperjena. Sedaj pa je izjavil tudi gospod Prinetti v rimski komori, da se trozveza gotovo obnovi in da jej nič ne škodi, če se Italija sestaja na posebne dogovore, z isto Francijo, proti kateri je bila trozveza prvotno naperjena. Kakor vidite, sta oba go3poda isto govorila in si o tem mislila — vsaki svoje in stavila pridržke za stranske skoke preko ojnic tro-zveze. No. glavno je, da si po svojih glasnikih novinarskih dajata na ves glas in pred vsem svetom izražat', da sta zadovoljna eden z drugim. Vprašanje je le, da-li je tudi re-spektivni svet zadovoljen — žnjima. Kar se tiče g. grofa Golueho\vskega že lahko rečemo, da velika veČina avstrijskega sveta misli drugače o njem in njega politiki, nego mitli on o sebi in o potrebi svoje trozveze. Ta svet ne more prav umeti : čemu je prav za prav ta trozveza, ki na vse zadnje vendar nekaj stane ? ! Kakov jej je namen, če smejo nje udeleženci sklepati dogovore z tistimi vlastmi, proti katerim je — tako vsaj sodi svet — trozveza naperjena ?! Z ozirom na izjave grofa Golucho\vskega in Prinettija iro-nizuje dunajska »Reichs\vehr« trozvezo s tem, da išče namen trozvezi, a ga n6 more najti. Je-li to politična zveza ? Ne, ne moremo biti, ker sta oba diplomata priznala, da imati Italija in Avstro-Ogrska dogovore tudi z Francijo oziroma Rusijo. Je-li trozveza premoženja. Njegov sin Artur je potreboval denarja vsaki hip. Pisal je po denar domov in baronici teti in zapravljal je tako potratno, da se je grofu samemu zdelo preveč. Tudi Melita je imela čeato svoje odlične želje, ki bo mnogo stale, no, katerim se ona ni hotela odreči. Grof jej je moral držati dragega konja za ježo, ker je bila strastna jahačica, moral jo je voditi na velikaške plese in zabave na Dunaj, v Gradec in v Budimpešto, na operne predstave v Zagreb, kadar je tam gostoval pevec svetovnega glasu, v soireje in hišne zabave tako imenovane »boljše« družbe v. Zagrebu, v kateri je bilo nekaj domače, a temveč talmi-aristokracije, katero je ona prva smatrala za svojo stafažo. Obiskovala je razna zdravilišča v Švici in na Rivieri, kamor so prihajali letovat Angleži, Francozi in Rusi. Ti izleti bo seveda mnogo stali, a stariši so morali porabiti vsako priliko, kjer je bilo le možno, da b« se jim hči dobro omožila, ker je bila že v letih, v katerih se ne sme več dolgo odlašati. (Pride še.) vojaška? Tudi ne, ker sta oba državnika zatrdila slovesno, da je mir zagotovljen za dogledne čase! Je-li trozveza gospodarska ? Zoj>et ne, kajti preočevidno je, kako Nemčija in Italija gledati, kako hi Avatro-Ogrski povlekli vso gospodarsko kožo čez glavo ! Tako tReichswehr«. Oa je taka zveza, zahtevajoča od narodov tolikih bremen, res tako potrebna, kakor trdita sedaj grof Go-luchovski in Prinetti, potem mora imeti določen namen in mora biti tudi naperjena proti komu ! Sicer pa je to potrebo najlepše ilustriral isti g. Prinetti sam in s tem, da je do naj novejši h časov isto na slovesnih činih popolnoma preziral. Še lepše pa jo je ilustriral nemški kancelar grof Biilovv, ki je rekel nedavno temu v parlamentu, da Nemčija prav za prav ne potrebuje trozveze. To sicer ni bilo resno mišljeno, ker ravno Nemčija je, ki potrebuje trozvezo, ali baš radi tega je to rogsnje značilno, ker ne priča o posebni iskrenosti med diplomati, ki sestavljajo trozvezo. Da, to je res zveza diplomatov. In v tem se razlikuje od dvozveze. Ta sloni na čut-stvih obeh narodov. »Novo vreme« se roga zato onim, ki vprašujejo, kako dolgo bo tra- temveč de popolnoma na jasnem, dobi najpopolnejši pomen tega izraza iz razkritij velikih sleparij, ki so se dogajale v napolitanski pokrajinski j upravi in o katerih hočemo tu na kratko govoriti. Ker so upravitelji napo-litanske pokrajine doveli isto že na rob gospodarskega propada, čutila je slednjič laška vlada potrebo, da natančno preišče vso upravo napolitanske pokrajine in je poverila to nalogo senatorju Saredo, kateri je to svojo nalogo izvršil de dovolj vestno in je že dal v tisk obširno knjigo, ki obsega njegovo tozadevno poročilo. Mnogi laški kolikor toliko pošteni listi prinašajo pa že sedaj obširne izvode iz tega poročila, ob čitanju katerih se morajo človeku kar lasje ježiti v očigled tolikim goljufijam, ki so se skoraj popolnonaa javno izvrševale leta in leta, ne da bi se bili partumirani zločinci v cilindrih in gla<;?-rokavicah prijeli in kaznovali. Način pa, krajinah in razdeljenih po jeziku, v katerem so tiskane. To opustitev je pred par dnevi »Piccolo« grajal ter je jadikoval britko, kako se mu je s tem vzela prilika, da bi s števil- j kami dokazal italijanski značaj mesta ter malo zanimanje Slovencev za državne moderne naprave. Na čenčarije »Piccola« ne damo seveda mi pečenega groša, ker ga že preveč poznamo. Pač pa moramo slavni poštni direkciji danes tudi mi »en bloc« povedati ' pritožbe svoje, ker smo posamične nerednosti i; < železnica, katera da se zgradi s kapitali meščanov, pripomogla do prijateljstva med meščani in okoličani. K tej Vidigevi pripombi dovolimo si še mi pripomniti par besed. Prvič bi bilo krivo misliti, da se nova železnica zgradi s kapitali meščanov in sicer laški!) Tržačanov, na katere je g. Vidig mislil, a jih ni hotel direktno imenovati ; vsaj po veliki veČini niso dali kapitale laski Tržačani. Veliko nad polovico vseh akcij ste namreč nakupili dve v poslovanju zagriženih uradnikov zamolčali, veči netržaški in nelaški družbi, ostale akcije uvažujć dobrohotno voljo uprave same, da bi pa po velikem delu nelaški in netržaški, tem-se zadovoljilo občinstvu tudi v jezikovnem veg v Trstu le naseljeni kapitalisti. Med pogledu. Doživeli smo slučajev, koje uradnik onimi malimi Italijani pa, ki so kupili te uk-pri okencu za stranke, nezmožen slovenščine, cije, je lepo število laških podanikov. Dru-u pij i val na to, da so se stranke v nadaljnein g,č pa tudi, če bi bilo res, da so samo tržaški pogovoru posluževale nemščine ali italijan- Italijani zgradili to železnico, ne bi jo zgra-ščine, kar gotovo ne more odgovarjati pred- dili iz ljubezni in na korist okoličanom, temveč pisom. Ako pa se že vspričo naše inteligence v svojo lastno korist. In ta koriat bo žtlez- kakor so ss izvrševale te goljufije z javnim j tako zapostavlja naš jezik, kaj se pa godi njcj prihajala v veliki meri od Slovencev, tako, jala zveza med Rusijo in Francijo? To vpra- 08ebne koristi, najeli so si najprej premoženjem, podaja nam naj preci znejšo in ša le z našim priprostim ljudstvom, ki se, ali da lahko reSemo, da bo slovenski živelj vsaj najtočnejšo sliko kamorizma. j ne zaveda svojega nepodrejenega stališča na-iv toli meri dobrotnik železuici, kolikor tv> Možje, ki so hoteli na vBaki način priti 8Proti uradniku, ali pa ga ta poslednji, bodi v pokrajinski zastop napolitanski, ne z name- z dobrohotnimi besedami, bodi tudj s suro-nom, da bi koristili blaginji pokrajine, vostj° zavel v rabo ločine. V takem slučaju da bi mogli tam delati za svoje Je "radnik že v svojem elementu, govori se nanje je umevno glede trozveze, glede zveze vilo ničvrednih propalic, katerim lepo so morali slov. šte- I&ški, in knjiga v tem jeziku je že pri rokah : stranka je zabeležena za laško ! Tako Anglijo in Japonsko. Zveza med veliko dr- obljubiti mastne službe, v to, da so jim te Be zvijačno fabricira veliko število ital. knjižic ! žavo rusko in veliko republiko sloni n a propalice z vsakovrstnimi volilnimi slepari- Ia ker niso izkazane te knjižice, javka imena r o d n i ljubezni. Zato je neomajna, jami pomagali do zmage na volitvah. Ko so oovano glasilo češ : da so mu od teknili rak > ti možje prišli na ta način v pokrajinski krasno priliko za dokaz italijanskega značaja Ce se tudi o tej zvezi ae more reči, da je ve< na, je vzrok temu v tem, da na zemlji ni nič večnetra ! V s a k a k o p a b o — pravi »Novo vreme* — dvozveza trajala dolgo dolgo let in bo svet strmel na nje trajnosti tudi tedaj, ko ne bo niti spomina več o tem, i£ar imenujejo sedaj »druge z ve z e«. Loubet v Ko danju Na svojem ]>o-vratku iz Petrograda obiskal je Loubet včeraj glavno mesto Danske, Kodanj. Ko je trancozki križar »CasBinic s predsednikom na brodu priplul včeraj v kodanjsko luko, padal se je na brod istega kralj danski s prestolonaslednikom in ostalimi princi. Ko so se ti nekoiiko pomndili na ladiji, podali so se z Loubetom vred na obrežje in od tukaj v kočijah na kraljevski grad. V prvi kočiji sta se vozila kralj danski in Loubet, v ostalih pa princi in spremstvo francozkega predsednika. Na zajutrku v cesarskem gradu je kralj nazdravil Loubetu, zahvaljuje ga za obisk ter obžaluje, da bo njegovo bivanje na Danskem tako kratko. Loubet je v svoji zdravici kralju in narodu danskemu omenjal, da mu je jako ljubo, da more pozdraviti kralja, vračuje se iz dežele, katera je obema (Loubetu in kralju) jednako draga. Po zaj utrku sta te Loubet in kralj vozila nekoliko po mestu in sta ob 3uri }»opolu(ine dospela na obrežje, kjer so ju pričakovali princi in drugi dostojanstveniki. Loubet se je tu poslovil od dostojanstvenikov ter se s kraljem in princi v paročolnu podal na križarja Cassini«. Nekoliko po 4. uri popoludne je križar ob pozdravnem streljanju topov utrdbenih baterij odplul iz ko-danjske luke. Ljudstvo je povsod toplo pozdravljalo predsednika francozke republike. zastop, morali so seveda preskrbeti svojim pomagačem dobre službe, la^ika in z velikim zaslužkom spojena dela itd. Ker so pa ti možje v pokrajinskem zastopu skrbeli samo za svoje in svojih sorodnikov in prijateljev koristi, so tudi te skušali pripraviti k jaslim. Na ta način so prišla vsa mesta v pokrajinskih in občinskih uradih in podjetjih v roke korumpiranih in nezmožnih ljudij, kateri poleg- tega niso imeli niti najmanjega veselja do dela, pač pa so bili le pripravljeni za grabljenje mastnih plač. Poleg tega so ti ljudje mogotcem v pokrajinskem in občinskem zastopu morali vedno pomagati na goljufijah, ker so bili od istih odvisni m vse se je lepo razvijalo dalje po geslu »roka roko umiva« na korist sleparjem in v pogubo pokrajine in mesta. Pokrajinski in mestni upravitelji so na ta način mogli oddajati svojim kreaturam v najem poslopja in prostore za smešno nizke cene. Tako so n. pr. oddali prostor, za katerega bi se na leto moglo dobivati recimo 4000 lir najemnine, za sautih 1000 lir. Najemnik je rad dal tu 1000 in tudi 1500 lir daru onemu zastopniku, ki mu je preskrbel prostor za tako nizko ceno in tako sta imela tu vsaki 1500 lir dobička, pokrajina oziroma občina pa je bila o tem osleparjena za 3000 lir. To je seveda le mala primera, a doga- železnica dobrotnica okoličanom. — Če bodo okoličani imeli od tega res kako korist, bo to le naravna posledica, ne pa namen signorov. In slednjič, ako bo novi družbi kaj ležeče na prijateljstvu slovenskih okoličanov, dokazovala bo to najlepše s tem, ako bo spoštovala in dostojno up< števaia jezik teh okoličanov, ki je — slovenski. Občni zbor zavoda sv. Nikolaja v Trstu. (Z vrše tek.) Na stotine takih slučajev bi lahko navedli, ko so lastni stariši zavrgli svojega otroka, da-si so mnogokrat sami največ krivi, ako je otrok zašel na slaba pota, ker so mlado, neizkušeno dekle poslali samo v svet, brez zaslombe, prepuščeno samo sebi in — lijan ne postopata objektivno sslov. strankami— nevarnostim velikomestnega življenja! pa naj imata še toliko lepodonečih predpisov ] Cesto pa eo neugodne govorice ali po-pred seboj, zahtevamo od slavne poštne di- VB6m neosnovane ali vsaj močno pretirane, rekcije, da enkrat ukrene potrebno, da se bo Zato je dolžnost vsakomur, predno sodi in mesta tržaškega. Će je pa bil kdo že toliko srečen, daje vjel slovensko knjižico, se pa vloženi zneski vpisujejo v vseh drugih germanskih in ro-manjolskih jezikih, samo v slovenščini ne. — Ker smo prišli do prepričanja da niNemec ni Ita- pri blagajni z našim ljudstvom nepristranski postopalo, kar bo omogočeno le na ta način, če se za občevanje ž njim nastavljajo slovenski uradnici, katerih število pa se je v zadnjih letih srečno — decimiralo in potisnilo skoro na nulo. obsoja, da se obvesti. Uprava zavoda je razpolago vsakomur, kdor želi kakega pojasnila. Posebno pa želi uprava, da bi naša javnost prav ume vala nalogo in namen zavoda »v. Nikolaja in da ne bi mislila, da je V blagohotno Upoštevanje slavnemu to le posredovalnica za službe. Izlasti se policijskemu ravnateljstvu Od Sv. Ivana obrača uprava do navzoč h mladenk, naj ču- se nam piše: vajo ugled zavoda in naj prizanašajo svojim Odkar so se pričele toplejše noči, ne tovarišicam. Uče naj jih in svare tudi. Ali nadlegujejo nas samo žabe iz nepokritih nikar ne poniževati zavoda ! Čast zavoda emradljivih kanalov, ampak tudi drugi pevci, bodi nam vsem pri srcu. Ne te prazne stene, sinovi »avite kolture«, ki se pozno v noč in ampak ve dekleta ste diuštvo. Vsaka senca, rano v jutro vračajo iz okolice v mesto, krufč ki bi padla na društvo, padla bi na vas. svoje izzivalne irredentovske »viže«. Goi^e Sedaj imate svoj dom, ali izgubile bi bolniku, ki je primoran bivati pri sv. Ivanu! Zlasti noči med nedeljo in ponedeljkom so neznosne ter delajo preglavice tudi zdravim ljudem, krepkejih živcev. — Pri sv. Ivanu je videti zastopnike slavnega redarstva le K* lahko zopet, ker ni še plačan. Na vas je, da ga ne izgubite. Vaša moč je velika, ker vas je veliko. S skromno mesečnino 20 nvč. labko poplačate dom v malo letih. Pridno nabirajte novih udioj. Ako poplačamo dom jale so se sleparije, ki so znašale po preko redkokdaj: kedar je treba konfiscirati »E li- čim prej, bo to le v čast pridni slovenski 100.000 lir in pokrajina in občina napolitan- Q°9t«» ali Pa gledati, da se o cerkvenih ob ska ste bili na ta način tekom let osleparjeni «dih ne žali kakega Italijana itd. Ali bi za milijone in sicer od onih prvi vrsti poklicani, da Tržaške vesti. T iTail Tre ven. Iz Idrije nam je došla žalostna vest, da je tamkaj umrl umirovljeni bivši sv. Ivanski župnik, veleč, gospod Ivan 1 r e v e n. Z Ivanom Trevnom polože v grob poštenjaka, moža plemenitega značaja, rodoljuba v polnem zmislu te besede. Mnogo je bilo viharjev v dolgih letih njegovega župnikovanja pri sv. Ivanu, ali pokojni Tre-\en je vsikdar junaški kazal svoje narodno prepričanje. B^di mu lahka slovenska zemlja ! Pogreb bo v sredo zjutraj. »I zorna* uprava italijanskih avtonomnih korporaeij. Toliko v naši okolici, kolikor v bližnji Istri — in nekaterih krajih te še posebno — dobiva te še vedno dovolj nezavedježev, ki se čutijo le takrat srečne, kadar so pod jarmom »uzorne« laške uprave, kamoro ne brigali Mnogokrat smo že v tem listu dokazovali kamoristični značaj, katerega imajo skoraj vse, veče in manjše, italijanske avtonomne korporacije, a dan za dnevom se pojavljajo dogodki, ki nam potrjuje, - da skoraj vsa italijanska avtonomna oblastva, toliko pri nas, kakor v Italiji sam'", trpe na kronični bolezni, ki se zove kamorizem. Večini naših | milijone in mož, ki so bili v skrbe za blaginjo istih. Take sleparije dogajale so se potem o prodajanjih in kupovanjih posestev, o sklepanjih raznih pogodeb, o oddajanjih javnih del, o najemanjih posojil itd. itd. O vseh teh poslih so imeli velike dobičke oni, ki so dobili dela, prodali ali kupili pokrajini oziroma občini posestva itd. ter oni zastopniki, ki so tem svojim zaveznikom izposlovali dobiček. Plačevati pa so morali davkoplačevalci. Na ta način so bili davkoplačevalci direktno ogoljufani, a bili so ogoljufani tudi indirektno in sicer radi tega, ker so bili uradniki v javnih službah nesposobni in nemarni, in so v važnih stvareh tako zavozili, da je vse njih delo bolj škodovalo, nego kriatilo pokrajini in občini. Kakor bi vse to še ne zadostovalo, so razni uradniki goljufali tudi tako, da so fdls ficirali knjige in račune, mogotci na pokrajinski in občinski upravi pa ao morali k vsemu temu molčati, ker so bili preveč kompromitirani, da bi podrejene uradnike mogli siliti k poštenosti. Mi bi se pa za vso to napolitanko mnogo, ako ne bi tudi v naši bližini vladale razmere, ki so morda se hujše, nego v Neapolju, ako ne bi tudi mi na narodnem in gospodarskem polju občutili posledic kamorizma. O tem pa nekoliko prihodnjič. Poštna hranilnica — »Piecolo« in nti. Poštna hranilnica je izdala in razposlala poročilo o prometu za minolo leto. Opustila pa je čitateljev je gotovo dobro znan pomen besede j letos izkaz tiskovin in hranilnih knjižic, vpo-kamorizem , a kdor ni s tem izrazom rabljenih oziroma izdanih v posamičnih po- ne bilo umestno, če bi slavna policija poskrbela tudi za malo nadzorstva po no6>, zlasti z ozi-rom na »egiptovsko« temo, ki vlada po nekih sv. Ivanskih ulicah?! Prosimo torej! Ustanovni shod tržaške anonimne družbe malih železnie je bil, kakor smo že omenili na kratko v sobotni številki, v petek popoludne. Predsedval je odvetnik dr. Krauseneck, vlado pa je zastopal dr. Fa-biani. Društeva pravila so zborovalci vsprejeli soglasno, istotako so tudi zborovalci za novo društvo soglasno vsprejeli vse obveze konce-sijenarjev za* gradnjo električne železnice Trst-Opčine. Upravnemu svetu je občni zbor izročil polnomoč, da konstatira in verificira likvidacijo ustanovnih stroškov. Predsednik je naznanil, da se je ves društveni kapital v znesku 1,420.000 kron že uplačal v banko »Union«. V upravni svet so bili izvoljeni sledeči gg.: baron Avgust Alber-Glanstatten, vit. Filip Artelli, dr. Rihard Fogazzer, inž. dr. Ev geni j Gairinger, vit. Jos. Goldsehmid, Karol H< ftmann jun., Marie Henrv Hartogh, dr. G. A. Krausenek in grof Ivan Krstn. Sordina. Revizorjem so bili izvoljeni gg. : Anton Isac in vit. Hugo Višin, namestnikom Virgilij Reya. Predsednik je na to zaključil zborovanje, na kar je inž. Gairinger podal nekaj pojasnil o novi železnic'. Med drugim je omenil, da ae bo promet na novi železnici mogel začeti — ako ne bo posebn h zaprek — že koncem junija t. L Tudi je že sestavljen načrt za eventuelno podaljšanje železnične proge od Opčin do Sežane. K sklepu je še vit. Vidig želel, da bi nova služkinji ! Sklepam svoje poročilo — pravi upraviteljica — vsklikora, da }e dolžnost nam vsem, da čuvamo koristi in čast našega prvega ženskega društva. V to nam pomoz'ta Bog in sv. Nikolaj ! Za tem je sledila volitev novega odbora. Izvoljene so bile : Slavik Antonija, Loj Barbara, Pirjevec Xe-žika, Pegan Metka, Carga Marija, Krže Ivanka Vinšek Marija, Pož Mici, Gulič Lizika, God/na Milica, Gorup Amalija, Ivančič Ivanka, Modic Ljudmila, Zorzut Rezika, Gtom Maša, Prelc Marija, Zadnik Karolina, Urdih Zoric3, Gorjup Amalija, Žitnik Marija, Vidmar Amalija, Skrinjar Marija. Gospa Maša Grom je zatem še enkrat polagala na srce gojenkam, naj se oklenejo zaveda ter naj delajo za čast istega. Predlagala je tudi, da se bivši predsednici, goepej Karli Ponikvarjevi, in gospej Ivanki Klemenč čevi izreče presrena zahvala za njiju delovanje in trud. Ta predlog je bil vsprejet. Štrajk zidarjev. Pred kratkim so predložili zidarji v našem mestu podjetnikom spomenico, v kateri so zahtevali zboljšanje svojih razmer. Zahtevali so, da se delavci razdele > v v tri kategorije in sicer tako, da bi prva kategorija dobivala ;~> 20 K dnine, drugi 4.G0 K in tretja 4 K. Delavni čas da bi se določ i za vae leto od 7. ure zjutraj, do 5. ure popoludne z 1 % urnim odmorom. Delavci, ki so izpostavljeni nevarnosti, dobivati bi morali oO°/0 poviška Za pomožne delavce zahtevajo sledeče dnine: delavci 3.20 K, žene 2.40 K in vajenci - K Za ponočno delo zahtevajo urni delavni čas in podvojeno dnino. V svoji spomenici stavijo delavci se nekatere zahteve glede praznikov in drugih določi*. Ker delavci do včarajšnjega dne niso dobili se odgovora na «voje zahteve, so zidarji danes zjutraj stopili v štrajk. Poskušnje za ženska ročna flcU na c. k. ženskem učiteljišču Be prično 2. junija ob uri zjutraj in one za usposobljenje za otro-ke vrtce 18. istega meseca tudi ob 8. uri zjutraj. Toliko se daje na znanje onim, kateri žele podvreči se tem skušnjam. Ponudbeni razpis. Deželna komisija za uniformovanje c. kr. finančne straže na Primorskem razpisuje oddajo zalaganja z obuvali za potrebščino c. kr. finančne straže c. kr. glavnega carinskega urada v Trstu ter uradnih okrajev Trst, Koper in Pulj, po-čenši od 1. julija 1902. Evcntuvalno se vsprejmejo tudi ponudbe za zalaganja /.a posamične uradne okraje. š kolekom 1 krone kolekovane pisane in zapečačene ponudbe, v katerih so navedene cene posamičnih vzorci vred najkasneje do 12. ure opoludne ravnateljstvu v Trstu. Ponudniki, ki bi ganje z obuvali za vse navedene uradne okraje, položiti morajo varščino od 500 K, oni pa, j obuval, vložiti je z do 15. juniju 1^02 na c. kr. finančnem hoteli prevzeti zala- naš mali narodič vzlic tolikemu pritisku in zat'ranju, vendar le prekrasno razvija in napreduje ! Torej drugo nedeljo dne 8. junija vsi na veselico k sv. Ivanu. P. S. Umestno bi bilo in jako bi povišalo to veselico, če bi prišlo več pevskih društev, da bi pevala na svobodni zabavi. Prosimo prav lepo, da bi pevska društva to upoštevala in naznanila, če se udeleže veselice. Jako hvaležen bi bil za to ODBOR ženske pod. sv. C. in M. v sv. Iv. Vesti iz ostale Primorske. X Javni shod t Dekanih, ki je bil včeraj popoludne, se je izvršil vel častno in se nadejamo, da bo najugodneje vplival na vršenje volitev. V imenu političnega društva »Edincst« sta posredovala na tem shodu g. Maks Cotič kakor pooblaščenec in g. Fran Kravos kakor zapisnikar. Podrobneje poročilo pride. X y pomirjanje duhov v Dekanih. Naša notica, priobčena v št. 113. pod naslovom »Neverjetno«, došla nam je od povsem verodostojne strani. A ker se nam je stvar zdela pregorostasna, prekričeča, smo že ki prosijo za zalaganje samo za jeden urad- ! v naslovu hoteli dati izraza svojemu dvomu in smo se dalje zanimali za stvar. In res ' smo doznali v svoje zadoščenje, da se vo-! lilne liBte niso vročile dež. odboru ter da iste skrbno 5n va c. kr. komisar, ki ima nalog, da volitve zakonito provede. Morda bi prigovarjal kdo: zakaj pa ste priobčili, če Be vam je stvar skoro neverjetna nih okrajev, od 200 K na tukajšnjem c. kr. finančnem in kolkovnem uradu. Dotične položnice priložiti je ponudbam. Natančneja pojasnila daje oddelek IV. c. k. finančnega ravnateljstva v Trstu (soba št. 79). Dr&ibe premičnin. V torek dne 27. maia ob 10. uri predpoludne se bodo vsle< i. . . a .T . , , „ J r r 1 zdela ? ^ias odgovor: zato, ker nas uce naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- i , , , v . , . T . . , . vsakdanje skusnje, da je v Istri možno vse, naj ni kari več ne odlašajo s pristopom, ampak počlenijo naj se čim prej, vsakako pa pa gotovo še pred zborovanjem. Osobito nujno, da si najuljudnejše, vabimo v naše kolo mile gospe in gospice to varišice, ki se, z jedno samo častno izjemo, odlikujejo z nebrižnostjo v tem oziru. Ravno tako je želeti za čim povoljnejdi razvoj, za čim vspednejše delovanje in čast-nejše nastope društva, da v čim obilnejšem številu pristopijo našemu društvu tudi cenjeni p. n. gg. tovariši somišljeniki iz sosednjega voloskega okraja. Vsi imamo iste težnje, dolžnosti in pravice. Delajmo in trudimo se torej tudi vsi v istej smeri, kajti le z »združenimi močmi« se kaj doseže. Vodilna načela društva so itak znana in so ista vseh naprednih in svobodomiselnih učiteljev in društev, stremečih za OBamo-svojenjem šole in učiteljstva samima sebi, za čim povoljnejšim duševnim napredkom in boljšim gmotnim položenjem ter za iz teh izvirajočo samozavestjo in stanovskim ponosom. Neprijatelje v, načelnih in sebičnih, zavednih in zapeljanih, javno in tajno delujočih j Jaey ju. proti tem načelom v našo veliko škodo in žalost, imamo obilo in vsi imamo in bodemo imeli še preobilo posla, da se jih rešimo s ' ča*om. V to nam gotovo pomorejo dobri ge-' niji zdravega človeškega razuma, napredka in prave omike, pod katerih zaščito se borimo, Državni zbor. DUNAJ 26. (B) Pr hodnja seja gospodske zbornice bo dne 30. t. m. Napad na italijansko kraljevo dvojico. NEAPELJ 26. (B) Kralj in kraljica sta sinoči ob 7. uri dospela semkaj na svojem potovanju na otvorjenje poljedelske razstave v Palermu. Ko se je vlak ustavil pri arse nalu, je neki človek zalučal dva kamena proti vlaku. Napadalca bo takoj prijeli in se isti imenuje Vincencij Guerrier. Isti je bil že kaznovan radi tatvine. Množica je prirejala kraljevi dvojici navdušene ovacije. Dinastičko slavje in slavje nezavisnosti na Romunskem. BUKAREŠTA 25. (B.) Povodom jubileja svojega nastopa vlade na Romunskem ter slavnosti proglašenja neodvisnosti Rumu-nije je kralj Karol izdal obširno arraadno povelje. Kralj je odredil, da bosta drugi lovski batalijon, ki se je dne 30. avg. 1877. odlikoval na vzetju Grivice ter osrednja vojaška bolnišnica v Bukarešti nosila ime kraljice Elizabete ter da je princa Karola zapisati v šolo za sinove vojaških oseb v Voiitve v Belgiji. BRUSELJ 16. (B.) Včeraj so se vršile nove volitve za polovico členov zbornice re-prezentantov ter za nekaj sedežev v komori in senatu. V kolikor so vspehi znani do sedaj, bo imela vlada večino 22 glasov proti 20 vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica PaF<|uaele Besenghi 10, konj ; ulica del Monte 13, hišna oprava ; Rocol 647, hišna oprava ; ulica Galileo 8, sir ; ulica Petronio hišoa oprava : ulica Stadion 3, hišna oprava. — Barkovlje, hišna oprava; ulica Sunita S, tirjatve ; Korzo 30, sir ob 11. uri predpoludne. Vremenski ▼entnik. Včeraj: topi >mei ob 7. uri zjutraj 14° *< ob 2 ur' popoludne 20.0— C.' — Tlakcmer ob 7. uri zjutraj 763.1 — Danes plima ob 11 34 pred p. in ob 9.46 pop.; oseka ol 4.49 predpoludne in ol 4 16 popolurtne. Društvene vesti. Na otok Brioni p< š ljamo tamošnjim Slovencem in Slovenkam pozdravov sto in sto z željo, da bi se tistima dvema kronicama pridružile še druge ter lepo priromale v bla- macije je poznano tudi to, kar je neverjetno, ker smo ono vest dobili od verodostojne strani, in ker je trebalo — za verjetni slučaj, da vest odgovarja resnici — hitre, nemudne odpomoči, kajti volitve v Dekanih so pred durmi. X v zdravilišču t Opatiji je bilo cd 1, septembra 1901 pa do uštetega 21. maja 1902 12 664 oseb. Od 15. maja 1902 do uštegu 21. maja 1902 je dorastlo 246 oseb. Dne 21. maja je bilo navzočih 216 oseb. X Narodna čitalnica v Brezovici priredi dne 8. jun'ja t. 1. veselico s petjem, igro, deklamacijo in šaljivo tombolo. Vspoied se objavi o pravem času. X Vinarska Tdružba za Dalmacijo. Prejeli smo s prošnjo, da objavimo : V Splitu obstoji pod tem imenom društvo, kateremu je glavni namen, da seznanja trgovce in druge naročevalce vina s pravim, naravnim dalmatinskim vinom. Vino iz Dal- kakor eno najmočne- vršeči vestno svoje dolžnosti sebi in drugim poprej. Izstopivši poslanci katoliške stranke v prid in blagor. 'so vsi zopet izvoljeni. V okrožjih Charlesroi Torej še enkrat: dne 5. junija t. 1. vsi ! n So:gnis se je število socialističnih volilcev v B .ljunec na zborovanje! i prccej zmajšalo, v Antverpenu • pa število li- Opazke. Železničue zveze za dohod in' beralnih volilcev. odhod so prav ugodne. Iz južno-zahodnega Proces Alavantif. | dela okraja prihaja vlak nove istrske želez- BELGRAD 25. (B.) Obtoženec Jurij niče v Spodnje Zavije, od koder je pol ure Schterk je obsojen na 15 let težke ječe, Fran v Boljunec, zjutraj ob 8. uri, vrača se pa Eckstein v 5 let ječe v lahkih verigah, Pavel zvečer ob 7. uri in pol; iz severovzhodnih >Verner in Fran Samotnv vsaki v 3 leta ječe krajev in iz Trsta pa prihaja vlak ob 9. uri v lahkih verigah, štirje finančni stražniki in dopoludne v Boršt in odhaja popoludne ob poveljnik gasilcev v Šabeu vsaki na 7 Lt, 5. in 8. uri. Iz Borita je pol ure do Bo- ostali gasilci, izvzemši sedmerico, vsaki na 5 ljunca. let ječe. (Ti so pomagali onemu Alavantiću, Za dobro postrežbo je poskrbljeno ; ku- kije uedavn temu skušal uprizoriti prevrat 1 vert za osebo stane 2 K 20 st. Za svobodno v Srb'J1 Je bil ° tem ustreljen. Op. ur.) zabavo po zborovanji je zunaj na vrtu res------ prav primeren prostor. Loterijske Številke, izžrebane dne 24. Kfcdor se misli udeležiti, naj to čim prej, maja: vsakako pa najkasneje do dne 2. junija, na dopisnici naznani g. Miroslavu Anžlovarju, učitelj u-voditelj u v Boljnnci p. Boršt!' Dunaj Gradec 67 67 34 17 9 14 47 32 o:> 33 50.000 kron znaša glavni dobitek loterije gledaliških igralcev (glumačev). Opozarjamo svoje cenjene čitatelje., da se bo vrnilo 'srečkanje nepreklicno dne 19. junija 1902 in vsi dobitki se izplačujejo od zalagateljev v gajno ženske podružnice družbe sv. C. in M. Potem pa izdamo vse tajnosti. Moj Bog, kajne bi storili za našo šolsko družbo! K. P. jih in najukusnejih, kar jih je na svetu. — V Dalmaciji je to leto še mnogo ne-razprodanega vina in on, ki bi si ga hotel naročiti, naj Be obrne do Vinarske Udružbe v Splitu, ki ga napoti brezplačno tja, kjer Vesti iz Štajerske. — Stanje obolelemu dr. Sernen ki se nahaja sedaj, kakor smo že sporočili, gotovini z 10% odbitkom, v nekem sanatoriju v Gradcu — se je j znatno zboljšalo. Gospod dr. Sernec se je j--——- moral podvreči težki operaciji. No, sedaj je ' njegovo stanje povsem zadovoljivo. Bolnik ^^^ jima dober tek in spi dobro. Seveda bo X moral prebiti v sanatoriju še precej časa re-i JI MIZARSKA ZADRUGA V BURILI X konvalescence. H Za družbo sv. Cirila in Metodija. najde pravega, naravnega domačega, uprav Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Me- izvrstnega dalmatinskega vina. todija v Trstu priredi svoj koncert na dru- X Zepet toča in huda lira. Iz Ma- štvenem vrtu pri sv. Ivanu. Kakor smo že rezig pri Kopru smo dobili žalostno poročilo, omenili bo svirala vojaška godba, bo petje in da je dne 22. t. m. zopet padala toča v kar je najzanimivejše bo Štrukljev se- enem delu te občine. V neko hišo je udarila m e n j. Kaj si neki mislite da je to: štruk- strela in je oneavest Ia 5 cseb. Strela je Ijev semenj ? A to vam je neka nova origi- poškodovala samo nekaj opr»ve. nalna zabava, katera bo gotovo ugajala vBem X P- n- društrenikom »SlOTen- kolikor Vas pride. Pridite pa gotovo vsi, vsi! skega učiteljskega društva za koperski Saj nas je vendar na tisoče zavednih, požrt- okraj« na znanje in uvaženje. V seji dne vovalniu Slovencev, k; vemo, da, če si sami 24. aprila t. 1. sklenil je odbor imenovanega ne pomrigamo, propademo gotovo, društva iz več tehtn'h, da, raerodajnih raz'o Prosim Vas, naj ne na razpolago - avnemu občinstvu piejšnji društveni vrt n pa poleg tega novi vrt, na katerem se kmalu začne dvigati novi >Narodni dom«. Katerega Slovenca pa ne bo zanimalo, ne >h> veselilo ogledati si prostore, kjer Wo -tala še ena sloven-ka trdnjava, ki se pojavi s pomočjo vrlih dtlavn;h in pi žrtvoval nih svetoivanskih rodoljubov in pa naše za >čitn ce-podpirateljice »Tržaške posojilnice in posojilnice«. Vsi ti pojavi, ki morajo zanimati, :n »grevati vsacega Slovenca, ko vidi, da se ura pričetka zborovanju objavi se pravočasno. Vzrok mali zakasnitvi in izboru kraja pa izvedo p. n. gg. društveniki na zborovanji samem. Odbor se nadeja opravičeno, da vsakdo prizadetih, komur je za stvar, blagovoljno oprosti zakrivljeno ne rednost in se gotovo udeleži zborovanja, in to toliko dosedanji gg. društveniki, kolikor tudi gg. tovariši iz sosednjega volcskega okraja, ki so društvu že pristopdi, ali pa mislijo še le pristopiti istemu. To je tim potrebnejše, ker se bo na zborovanji razpravljalo o eminentno važnih, za nadaljni društveni obstanek in razvoj ter za učiteljstvo v obče načelnih in življenjskih vprašanjih. S kratka : podo prisiljeni v to. Jakob Valenčič iz Dolenj, sedaj volilec na Livadah. Istra. St. 7:iH Razpis. XXftttKXKXKttKKXKXKXKKKKKftKKK*KKMKK n n n n M u u x x n n $ n n n n * n n n n paglianovo mazilo (sirup) o°o o o oo oo za osveženje in čiščenje krvi A »o o°o prof. Ernesta Pagliano nečak pokojnega profesorja Hieronlma Fagliano 3e bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1894 in na hi Mjenični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami. Dvor višjega, sodišča v Lucca je izdal razsodbo po koji ima tvrdka Hieronima P*gliano izključno pravico postopati proti vsakomur, ki bi ra/pečaval ponarejanja, ter je ob jednem prisodil tvrdki vse sodne troške in odvetniške troske provzr« čene do Uta 1S97. Naš s rup je ravno isti, kojega je izumil 1838. pok. naš stric prof. Hieronim Pagliano ter h'animo njegove izvirne recepte, s kojimi je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so p-sani z njegovo lastno roko, so bili predloženi pristojnemu sodišču Poživljamo vpakogar, da prekliče; to zadešča v dokaz resnice, kojo smo vedno trdili in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj 07načene listine zamore si vsakdo ogledati. Ogibajte se veHno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koii nosiio na lončku in ovitkih nnšo varstveno znamko. Tvrdka nima družic. N&polj 4, Calata S. Marco IS x * k * n x n n x n x x x x x X X X Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih 2enah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatuih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Zaloga likerjev v sodeih in bu+ellkah. Perhauc Jakob ?ia in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Nepregorljive mrežice. ^ v Trstu, Piazza Negozianti št. 1. V I Ivfc KJ m priporoča slavnemu občinstu Bvoje nepregorljive mrežice (rettine) „Meteor' in v-e druge priprave za plinovo luč „Aiter." Anton Šorli Kavarne. priporoča svoji kavarn ■Commercio« in »Tede*eo« ki sti Bhajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Pri občinskem uradu v Dekanih je. razpisano mesto obe. tajnika z letno1 plačo 1200 kron in prostim sta no-' van jem. Prositeljem je izkazati dosedanje .službovanje, neomadeževano ponašanje in popolno zmožnost slovenskega, kakor uradnega jezika, kakor tudi poznanje deželnih jezikov. Prošnje je vložit pri podpisanem občinskemi uradu ; službo je takoj nastopiti. Županstvo krajne občine v Dekanih, dne 23. maja 1902. Gregorič. Občinski poverjenik. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Jak. Perhauc Central jjombač v Sežani. Ulica Stadion št. 20. pe karna in sladeičarna ! svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema J tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna LL Na prodaj. V zdraviliškem kraju Bled (Veldes) na Gorenjskem je na prodaj lepa enonadstropna villa, ki obsega v pritličju : obširno klet, velike Bobe, teraso, kuhinjo in jedilno shrambo; V I napstropju pa : ,'J tobe teraso, kuhinjo in jed luo shranriio. V»a stavba je jako solidno zidana, popolnoma nova in se pol*»g nje nahaja lep vrt v ob«fgu 1 orala s krasnim razgledom. Natančni pogoji se izvedo pri Vinko Hudoverniku v Radovljici na Gorenjskem. Podpisani dovoljuje si naznaniti slav. občinstvu, da je odprl dne 3. maja t. 1. novi Hdtel, obstoječi iz 25 čednih sob. K H6telu spadajo kavarna, restavracija in krasen vrt. Toči se pristni teran iz najboljših kraških kletij, Dre-herjevo in Pilzensko prve vrste. Domača kuhinja vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Točna in poštena postrežba. Za obilen obisk se priporoča cenj. občinstvu udani Anton Gombač, lastnik. :xxxxxxxxxxxxx> Prodaja vina „Ai Maestri v ulici Valdirivo št. 17. Slavnemu občinstvu se naznanja. da se od danes naprej točijo sledeča vina r refošk črn po novč., bela rebnla iz Brtl po 23 uovč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Vi-a po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. Vsak zamore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena( vdobi 100 gld. nagrade. Skladišče vina ulica Acqu 23. Prodaja vina n sodih in buteljkah. Fine paštne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnejših in k >nkurenčnih cenah. Konrad Jacopich trgovec z jedilnim-blagom v Trstu,. Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-nijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke, otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko. MNOŽINA ZAHVAL JE VSAKOMUR NA UP06LED. Velikanski izbor raznega pohištva spalne 111 jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. divanov, okvirjev, ogledal, stolić, stenskih 111* se nahaja v dobroznani zalogi pohištva Rafael Italia Trst - uL Malcanton št 1. - Trst. CQ < OO POMADA od ULJANA. _ ^^ Vm Brez olja in masti! Ne napravi ^^ reiodine bo SaniO VSakO lice HeŽnO in ^^^ lezm. težlca preba»-mlajen«, nego tudi belo in ^^ pn p«i«»nk»ju wk», brez peg. Soinčne pege ^^^ kolcmnju, rtzaTici in brohanju, grfe odpravi vsak 2 upo- ^ iD P'*"'^1 rabo iste. Cena 3 lonč. gl. 1*50; uttdp»uo (i«ur 2 gl. • pota. vrvi. želodec, eaaliienje glavi (kougestije), črevesne bolezni, Wa*e!j M b*tesu. potem zobne bolečine, gliste, zlatenico 0 m m in *l»to iilo zdravi • • • • • ŽIVOTNI BALZAM SalvatoH ANTIRHEUNIN-MAZILO proti trganju in zbadanju v rokah. Cena 1 lončić 1 gld. 50 nvč. 2 lončića 2 gld.. naral krvi 4 lončići gld. 3 l'0 poštuiuu rred ak<> se denar itaprej poilje. On «ati kri, k« Je na^ —• ^^o^^^ rane, takor tudi - Pref. bo le iiii, odstranjuje nećiste Mk« t«- • tem dal>«a ««Teiko taljenje. On zdran vae mogoće in »ta druge hnlfilt U » oznaiece t navodila pridejanjem vsakemu lončiću. mm. oa«ta lt >t*klentči« S »Id. SO no»4.. 84 atekleničič 4 »ld. O m»vm., -4» • »Id- » poitnieo ako deuar naprej^- nn n *!'*• posije lekarn ^^ »arocoe lil. InJflbillJG ^^^^^ g jl ^ p^ Q P" naj se pošiljajo na IjrjECTIO^SsT , Var^idino X glavno sklad.Sce VEGETABILE ^S^ (Hl„uk.> XFR. RIEDLA It. I., n. 1 III. ter V ' _________ CAPSULE VEGETABILE^S. °0° X ^»k „salvatoeju' VARAŽDIN (Hrvatsko) 2> 2> 5000 1 3000 2 glavna dotritta 2> 2000 5 ioMtko? 1000 10 s > 500 20 2> 200 60 » 100 100 2> 50 300 2> 20 3500 » 2> 10 Srečke po 1 krono priporočajo : Josip Bolaffio. Mandl &. Co.. Ign. Neumann. Mercurio Triestino. Henrik Schiffmann. Josip Zoldan. Vsi dobitki se izplačujejo od zalagateljev s 10°/0 odbitkom v gotovem denarju.