v Y v “V'—"	‘	„■
\aroča se pod naslovoBa?
„Koroški Slovenec^,	’
Lidovii knihtiskàrna,	JL-iLššŠiL
Wien V.jJIargareteuplatz 7.	pC&ltttlCC^ ' ^ O Sp	SÉ'WO
tiokopisisenajpo»	“ ■*	.
šiljajo na naslov:	ESI. piTOS'VCìIO.
Inton Machàt, Wien V.,,
Margaretenplatz 7. >
Izhaja, vsako sredo.
Stane celoletno; K 100'—• polletno:	K	50'—
Četrtletno : K 25‘—
Za Jugoslavijo
celoletno: 15 Din.
. polletno; 8	„
četrtletno: 4	„
Leto !.
Dunaj, 3. maja 1921.
St. 7.
Koroški Slovenci! Volitve v deželni in državni zbor so razpisane! Ustanovite za vsako občino krajevne volilne odbore za moške in jenske volilce. Zbirajte za agitacijsld sklad! Pripravite natančen imenik volileev, da boste ta, časa reklamacij natančno vedeli, kateri naši volilci so bili izpuščeni in kateri nasprot ni ne da bi imeli volilno pravico vpisani v voliine imenike. Krajevni volilni odbori naj se 'akoj posvetujejo z zaupniki in jim odkažejo ajihov delokrog. Nove volitve nas ne smejo lajti nepripravljene, kakor smo bili pri ob-'iuskih.
Našim čitateljem!
Stroški za izdanje lista so pri današnjih podraženih cenah neprimerno visoki in se bo morrei naš list razviti in spopolniti le tedaj, ako bo imel eimvcc odjemalcev. Zato prosimo, da ga Sirite med koroškimi Slovenci in mu pridobivate novih naročnikov. Dosedanje veliko zanimanje za ,:Koroškega Slovenca*4 in vedno bolj množeča se naročila in priznanje so glasen dokaz, kako je bil tak list potreben Naročujte ga, širite ga in dopisujte mu, da postane pravi glasnik, zagovornik iu organi zator koroških Slovencev.
Kakor je bilo pričakovati, zagnali so se v nas list nekteri celovški listi, ki po svoji stari navadi sumničijo in napadajo vse kar. je slovenskega ne meneč se za pravice ljudstva, Ki mu jih daje ustava. Ne bomo se prerekali z njimi, ker to ni namen našega lista. Vsekakor pa moramo enkrat za vselej zavrniti trditve, da stoje za našim, listom Slovenci ki se nahajajo izven naše države.
Besnica . je, da je bil ustanovljen .Koroški Slovenec** od Korošcev s pomočjo Cehov na Dunaju, kakor smo to sporočili našim čitateljem že v prvi številki. Ker list izhaja na Dunaju, je samo ob sebi umevno, da
PODLISTEK
LenČica in zmaj.
I.
Jutranja nebo je sivo sijalo, oblito od daljne svetlobe, in skozi belo tenčieo se je nejasno zaznaval zlat pas, ki je gorel na obzorju in obrobljal vrhove. Kot prosojna, biserna pena so je svetlikalo na visokem vzhodu in prehajalo proti severu v lahnih valovih v temno in temnejšo plan. A zlati pas je rasel in se širil proti oblastim oblakom, plavajočim \z noči, vnemal se je ip žarel, dokler se ni Vrelil ' z belim plamenom v bleščečo in lesketajočo se reko, ki je tekla tiho in lahno dalje in dalje, opasana na obeh straneh od plamenečega škrlata. Proti jugu so se zlivali iz raz-jleščanega brezdna rdečkasti in modri curki, »e izpreminjali v rumenih in srebrnih pramenih ter se izgubljali v bagreno in temnordeče Bolje.
Dan je dihal iz zarje, vas se je dramila ia Spanja. Iz temnih gozdov in gorskih kotlin so m kadile megle, in med hišami In skednji, med
morata biti lastnik in odgovorni urednik že radi zastopstva napram oblastim na Dunaju. Pa tudi kar se tiče pisave lista je »Koroški Slovenec** kakor vsi drusri listi vezan na tozadevne predpise in stoji pod nadzorstvom dunajskih oblasti. Torej tudi radi tega nikomm? ni treba biti v skrbeh. Toliko v pomirjenje gospodom okrog celovških listov in v pojasnilo našim čitateljem.
Uredništvo in upravništvo.
Novi občinski zastopi.
'Prve občinske volitve ki so se vršile na podlagi proproeijonalnega volilnega sistema, so za nami. oKvoški Slovenci z novimi volitvami nismo imeli nič izgubiti, marveč smo samo pridobili. Skoraj v vseh občinah, koder se je slovenska stranka udeležila volitev, dobili smo svoje zastopnike,’ ponekod več, drugod manj — kakor se je pač delalo in v kolikor so bili sploh na razpolago voditelji ki so vzeli volilne zadeve v roko. Tako bodo sedeli v novih občinskih zaatopih skoraj povsod tudi Slovenci, kljub temu, da se je pričakovalo, da Slovenci kot stranka ne bodo več nastopili.
Prepričani smo da bi bila dosegla slovenska stranka veliko večje uspehe, ako bi bile volitve enotno organizirane, kakor so to imele druge nemške stranke, ki razpolagajo s celim agitacijskim aparatom, denarnimi sredstvi i. t. d. Mi pa do zadnjega Časa niti nismo imeli političnega glasila, niti vodstva, tako, da je bila vsaka občina sama sebi prepuščena in navezana zgolj le na domače voditelje, ako jih je sploh kaj bilo. Tu smo pač zelo pogrešal, domačinov, ki so zapustili deželo in se izselili. Vseeno pa smemo biti z izidom volitev zadovoljni, ker smo dosegli, kar smo želeli. Občinske volitve so brez izjeme napravile konec samo-pašnosti „bauernbundlarjev4S ki so strahovali Slovence, kakor svojčas grajšČlnski valpet! kmete — podložnike. Tudi zadnje trdnjavo
jablanami in plotovi se je zgrinjal pepelast somrak, a ze dolgo so peli petelini po gredah in vreščali so vrabci o strehah.
Knezova Lenčica je zgodaj vstala, tako zgodaj, da je še videla ugašati danico tisto jutro. Stopila je na prag in zazdehala, ali sveži hlad, ki je sopel po vrtu med drevjem, ji jo vel v gladka in začudena lica, in dekle je stopilo v roso, razlito po travi. Neugodno jo je izpreletelo in zato je urno stekla naprej čez vrt do konca skednja, kjer je bila skladalmea Nalagala je polena V naročje, in tedaj ge ji je zazdelo, da ropota voz po cesti» Ozrla se je na ono stran, ali nič drugega ni mogla razločiti kot črno senco, ki se je premikala. Gledala je kakor skozi gosto pajčevino, ki se je predla po zraku in ovijala okoli dreves. Voz na cesta se je ustavil, konj je zahrskal, in Lenčico jo prevzelo veselo čuvtvo in zaslutila je nekaj prijetnega. Skozi meglo se je zaslišalo:
,,Lenčica !“
Dekle je stopilo Za drevo in si ni upalo db bati, le srce ji je tolklo hitreje in močneje. „Pavle je!“ Spoznala ga je po glasu, in lice se ji je zasvetilo, „Le kliči* ne oglas' o ti ne,“ je pomislila in « zobmi stisnila u ■•o»
„Leneical“
staro-avstrijske — birokratskega režima so bile strte. Padli so različni Lučovniki Gailerji, Krasniki, Metnitzi in na razvalninah njihove stranke se osvobojnjejo Slovenci in si lastijo vodilno vlogo socijalni demokratje. Nimamo nobenega povoda, da bi se po vsem tem, kar smo doživeli doslej, ogrevali za socijalno-demokracijo bodisi iz narodnega, verskega ali iz gospodarskega stališča. Saj smo ravno pri teh občinskih volitvah imeli priliko zopet opazovati, da so nastopali socijalni demokratje kadar se je šlo proti nam rama ob rami z ua-cijonainimi strankami, ne meneč se za naše pravice in naše koristi. Vsekakor pa pomeni-! jo za nas sociialno demokratske večine ali vsaj znatne manjšine ki so jih dobili pri volitvah v občinske zastope, manjše zlo, kot so bili za nas prejšnji samodržniki iz vrst BauemLn»-, da. Tudi zanje bo socijalno demokracija naj boljši zdravilo ia ne dvomimo prav nič, da bodo prej ali slej tudi oni spoznali svojo zmedo •in' iskali zveze z ljudmi, • s katerimi imajo skupne gospodarska interese in. od katerih jih ne loči prav ničesar drugega, kakor sovražnost do svojega lastnega rodu in do duhovščine» hi se je bas najbolj širila" inr poglabljala s strani BauernLunda in njegovega časopisja.
Se nekaj smo se naučili Slovenci pii ravnokar se vršečih občinskih volitvah. In to jo 'škodljivost kompromisov. Povsod koder so se Slovenci zedenili na skupno listo s kako drago -stranko, bodisi s soci.j aln o d giti o kra Si ali s Bauernbundom, kar se je žal v več slučajih zgodilo, so šteli Nemci vse glasove, ki so bili oddani od Slovencev za kompromisne volilne liste, za svoje. Na tej podlagi dosežene rezultate so razbobnali v svet kot poraz Slovencev in kot zmago nemških strank v bivše u glasovalnem ozemlju. To si je treba za prihodnjo dobro .zapomniti.
. Pozdravljamo prve slovenske občinske zu-stopniko v Avstriji ter želimo, »la bi bilo njih delo spremljano od mnogih uspehov za slovenske volilce in da bi koroški Slovenci vrivali
Tiho ia srčno se je nasmejala, skoro bi se bila izdala, a se takoj še tesneje stisnila k drevesu: Vprašala je s trdim, izpremenjenim glasom:
„Kdo pa je?**
Zagnala je drva uazaj na skladaluico in pazno čakala odgovora, ali vse je bilo tiho.
„Hop!“ Dekle je zaklicalo z zvenečim glasom, da je letelo kot zvon skozi meglo. Vse je molčalo, samo konj je zahrskal, kakor hi se zasmejal»
„Hop, hop, Pavle!*4
Nič. Jezica ji je pordečila lica, in čn, kljubovalnosti se je nabiral v njenem srcu Stopila je zopet k skladalnici in vzela poleno, a trenutek nato je začutila dve močni roki na očeh, ki sta, so jo krepko oklenili in ji vzeli pogled. Lenčica je bistro zakričala in se izkušala izviti,
>„à!i me nc pustiš?44
„Kdo je?44 je vprašal pritajen, temen
glas.
„Ti sl, kar izpusti me, če ne bom jezna.44
,.TIgani poprej,, kdo sem?44
„Ti si, Pavle!44
»Tako se reče,44 se je nasmehnil in ji raz-2krP 'oči. Smeh -m» ni izginil z obraz» Hn »dobr
pod novo občinsko upravo večjo svobodo, kot ‘jim je bila dana za časa vladanja banen.-bnndovekih mogotcev in Heircatsdiensta. Sledeči je izid volitev.
I
i
Pliberk	, . . S
Oobrlavas . * 7 Železna Kapla . 11 Bistrica pri Plib. 8 Galicija ... 6 (Globasnica . . . — Grebinj ... — jVovbre ... 4 Skocian ... 5 Libuče ...	8
Blato ....	3
Svabek ... — Bvr Peter n. V. . 6 Rakarjavas . .	5
Ruda .... 7 kit ara vas . .	7
Tinje .... 4 Bela .... 15 Velikovec ... 9 Važemberg . .15 Diekše ... 4 Libeliče	. . . —
E/ogavas ...	7
Kostanje ... — Ledenice ...	8
Lipa................7
J? osek .... 5 Bt. Jakob v. R.. 10
Vrba...............8
Bekštanj ... 9 Maria na Žili . . 10 jVernberk .	.11
IŽrelec	...	8
Kotmaravas .	6
Bilčovs	.	. 3
SSihpolje ... 5 Škofiče	...	5
Vetrinj ... 10 Bistrica v. R. . 7 Borovlje . . .14 Dbolica .... 7 'Pokrčc	. . .10
Radise	- ,	.10
iPodljubel . .13 Svetna vas . . 7 Slov. Plajberk .	1
Sele...............—
A.
I
■=
«/
£
s
«5
£
'■'Vy
8	'—	—*	—
9	6	-	-	f
5	—	_	‘	_ f
4	4
6	4	—	—
8	8	—	i	—
12	—	—	''	— >
— - 112 ■ —
-	■' 5	J	s	■	-
—	■ 11 ^ 2
—	'• 6	4	:}	—
4- * r ^
6	1. 5	I:	—	—
—	•' 4	%	5	—
—	# 5	v	4	-
—	' —	>	6	—
13	—	—	—
—	' 7	'	5	—
10	V 6	—	—
—	'V 7-2	—
8	—	2	—
_	v g	—	—
—	5	4	—
5	“ —	—	—
_	i 9	3	—
8	-	|	-	-
—	10	f	9	—
—	. -	f	6	-
11
f
- it 8
4 v 6 7	—
11	I	—	'	—	;	—
11	—	—	—
11	-	—	—	—
_ V	7
— 1'	3 ■ —	—
9	__	—
6	—
6	4
—	' V 2	1
—	4	• ’	5
7	2	—
12	—	—
1
5

Iz kaj zdaj!
Najhujše je razočaranje za tistega, ki je v svoji duši prepričan o upravienosti svojih zahtev in ki veruje v uresničenje svojih idealov kakor v Boga tako trudno.
Korošice, me vemo, kaj je bolest, me vse. Btrah, ki je razburil mojo dušo, je zbegal vaše oči, in solza, najbridkejša, bi mi jo je iztisnila
žalost iz srca, se je razlila po vašem licu; misel mi je oledenela in zazeblo je vas do mozga. To je bilo razočaranje, ki nas je ranilo in ki se je večalo od dne do dne. Od ust do ust je šlo, od duše do duše; vse smo enake v sreči in nesreči.
Dom ni več moj dom in domovina ni moja. Ptica gleda s ponosom na svoje gnezdo, mi pa smo tujci na lastni grudi. Na ustnih je utrpnil smeh in veselje je izginilo iz oči. Vse, kar smo imele, živi samo še v spominu, in ko berem v spominih, vem, da se je zgodila meni, da se je zgodila vam težka krivica.
In kaj zdaj? Kakor velika je naša nesreča, vendar ne smemo obupavati. Moja misel o tem je ta, da nismo ljudstvo, ki bo moralo umreti. Ce žive Nemci na Južnem Tirolskem in na češkem, bomo živeli tudi mi rta Koroškem, če oni ostaneja Nemci tam, zakaj bi mi ne mogli, ostati Slovenci tukaj? če oni, strti poraženi, ponižani, revni in gladni zaupajo v svojo moč in varujejo v ohranitev nemškega življa, zakaj pa bi mi, kakor zajci strahopetni prodali tujcu svoje prepričanje in svoje poko-lenje?	^
Izid občinskih volitev je živa slika nemškega nasilja in slovenskega obupa. Kakor pa prvo obsojamo, tako se nam je proti drugemu boriti; obup.pri nas ni upravičen in ni na mestu. Seveda domovine, zemlje naše, ne bomo več branili, a mi moramo braniti sami sebe, ljudstvo, ki je s, to, zemljo zraslo, jezik, ki ga to ljudstvo govori, braniti moramo čast tega ljudstva, svojo čast: Mi moramo živeti, mi n > smemo umreti.
Žena, dekleta bednega Korotana, s ponosom «govorim o vas in z brezmejnim zadoščenjem poslušam, ko vas tujec hvali in občuduje. Plebiscitno delovanje vas je postavilo e ospredje in v m no ri h krajih ste bile edine voditeljice Slovencev. Razumele ste važnost našega prizadevahia bolj akor vsak drugi, rato vam ni bila pretežavna nobena pot in nobena žrtev prevelika. Ostanite narodu tudi zdaj, kar ste mu lansko leto bile. ker tudi zdaj najbolje umejete naš položaj. Nemke imajo svoja društva na češkem in na Tirolskem, pokličite tudi ve nazaj k življenju one organizacije, o katerih mislite, da bodo najbolj uspele.
m TEDENSKI PREGLED d
Nemčija,
Za Nemčijo prihajajo težki dnevi. Pogajanja v Londonu m^sča marca so se razbila in antanta je zasedla nekaj važnih nemških industrijskih mestili ustvarila carinsko mejo ob Renu. Najbolj teži Nemčijo vojna odškodnina, ko mora v Franciji in v Belgiji popraviti vse, kar je v vojski upostošiia in razbila, plačati vse ladije M jih je potopila itd., tako da bode v 30 do 40 letih poplačala celo škodo, ki znaša okoli 200 tisoč miljonov. Do prvega
majnika bi morala že plačati zaostalih 12 mil-jard mark v zlatu. Ona pa trdi, da antantine zahteve presegajo njene moči in ji je nemogoče to izvesti. Nato je antanta sklenila, da zasede Porurje, ki je po svojih premogokopih in industriji najbogatejši del Nemčije, da se prenese državni zaklad zlata iz Nemčije v ozemlje, Id je po Francozih zasedeno. Nadalje hočejo Nemčijo kaznovati s tem, da bode morala od lastnih industrijskih izdelkov, ki jih izvaža, plačevati visok davek. V zadnjem trenutku se je Nemčija, obrnila do predsednika zavezniških držav v Ameriki s prošnjo, da bi on posredoval. Obljubil je samo pod pogojem, da so nemški predlogi: takšni, da se zdijo antanti spremljivi, kar se pa od francoske strani zanikuje. Ker so koraki antante sedaj kontno odločilni in dalekosežni, so pripustili Nemčiji še malo časa, da si stvar še dobro premisli. Odločitev bode padla že v teh dneh.
Boj Nemčije za svoj obstanek.
Ko je pri londónski konferenci ententa odklonila vse od Nemčije stavljene protipred-loga o vojni odškodnini, je nemška, vlada popolnoma; pasivno pričakovala nadaljnih ukrepov enterite. Ko pa je leta jemala zasedati pre-mogokopni in industrijski centrum ob Rubri in organizirala bojkot takorekoč celega sveta proti nemškim industrijskim izdelkom, se je nemška vlada zbudila iz svoje pasivnosti in storila zadnji obupni korak: stavila je proti-predioge, ki skoraj dosegajo zahteve francoskih imperijalistov, in prosila Hardinga, predsednika' združenih držav, 'posredovanja. Sten; nenadnim korakom je Nemčija prekinila konferenco ententinih premijerov v Hythe, kjer se je nameravala zadrgniti vrv, ki oklepa Nemčijo in njeno industrijo, do skrajnosti.
Vprašanje, če bo imel ta obupni korak Nemčije sploh uspeha, se danes že skoraj a gotovostjo zanikuje. Briand je izjavil, da sploh ne mara več pogajanj z Nemčijo, ker „je že dovolj besedi", in vlada združenih držav, katera se nahaja z Nemčijo še vedno v vojnem stanju, se bo le težko odločila, proti volji prijateljskih narodov posredovati v prid Nemčije. —
Vzrok, da Francija, in z njo ententa, 0 tako dalekosežnih protipredlogib nemške vlade sploh noče dalje razpravljati, je strah pred nemško revanžo. Francija hoče Nemčijo pod vsakim pogojem gospodarsko in državno uničiti. Ona pač dobro ve, da nemška država zahtevanih 260 milijard mark v zlatu (t. j. po sedanjem kurzu črez 2 bilijona, mariti) vojne oškodninc nikdar plačati ne more. Kajti vsi dohdki Nemčije so pred vojno znašali letno, ca 10 milijard mark, od tega čisti ge dobička' ca 2 malijardi. Po vojni dohodki v zlatu niti ne dosegajo te svote. Ce bi torej nemški narod porabil vse svoje dohodke le za vojno odškodnino, bi za to rabil najmanj 26 let, čas žigi jenske dobe ene generacije. Pri tej kalkulaciji pa niso štete obresti, ki same na sebi znašajo
dušno je gledal dekleta. „Zakaj se pa nisi oglasila?" Lahno jo je prijel za roko, ki je bila mehka in gorka in je drhtela med njegovimi prsti.
„Zakaj mi nagajaš? Veš, nikoli se ti ne bom oglasila."
„Lenčica, ne smeš biti huda. To se ne spodobi za tako lepega dekleta," se ji je laskal in še zmeraj držal in gladil njeno roko. LenČica se mn je zasmejala in gledala pozorno v oči, ki so bile krotke in plave kot potočnica. Hotela se je domisliti, kje je žc videla take oči, in spomnila se je, da jih je videla v zrcalu, kadar se je v njem ogledovala.
„Ti imaš pa take oči kot jaz," mu je mislila reči, a namesto tega je dejala:
„Jaz nič ne maram zate, tak grd fant si!"
V zadregi ji je pogledal v obraz, in v nje->iih jasnih, toplih očeh je videl, da dekle 110 misli tako, temveč bi srce drugače govorilo kakor jezik.
„Si pa ti zato bolj zala!"
„Kar takole prideš in me ustrašiš!" je dejala navidez zelo jezno. ,,Zakaj si tak!"
„Zato, ker si moja in imaš okrorie in bele roke, lica pa tako rdeča kot jabolka."
pikoli mi ne ve nič drugega povedati,"
je pomislila in kljubovalno stisnila ustnice. Pavle je govoril resno, počasi in ji previdno položil roko okoli vratu. Rahlo jo je objel, kakor bi se bal, da se ne zgrudi Lenčica pod njegovo močno težko roko. Bil je velik, in dekle je bilo napram njemu kakor otrok, ki ima gladko počesane lase in nedolžen obrazek s kipečimi ustnicami. Zdela se mu je drobna in majhna, še manjša kot navadno, in prišla mu je na misel pastiričina tista gosposka ptička, ki se je priklanjala in plesala po razorih, ka-, dar ie oral na njivi.
Na cesti je nepotrpežljivo zahrskal konj, in voz je zaropotal. Pavle je zavpil nad konjem in se potem nagnil h dekletu, da sta se dotaknila z lici.
„Iti moram, Lenčica, saj nisi huda!"
„Ne hodi še! Zakaj tako zgodaj!" Držala ga je objetega in njena ročioa. se ni odtrgala od njega. „Nekaj ti imam povedati, ali sedaj-le se kar spomniti ne morem."
Zopet se je zaslišalo brskanje, in dekle je nemirno zacepetalo z nogami.
,,Pavle, ali si res moj?"
Njega je hotela zaliti kri, in v grlu ga je nekaj stisnilo, da je moral zakašljati. Tudi v prsih ni bilo miru; tam je nekaj trepetalo in
utripalo in hotelo na dan. Prižel jo je z vso močjo k sebi, da je dekle zaječalo.
Pavel je bil v še hujši zadregi in ni vedel, kaj bi odgovoril Lenčici. Tako nekaj prijaznega in lepega bi ji rad povedal, ali besede niso hotele z jezika.
^Pozdravljena!" Samo tega se je spomnil, vse drugo je bilo zaprto nekje v prsih. Potegnil je z roko po očeh, ker je čutil, da se mu kali vid, in se obrnil stran.
„PavIe, počakaj! Ah, kaj sem ti le hotela povedati!"
Ali Pavle ni utegnil in je bežal, kakor da si je v svesti greha.
Zvečer, Lenčica, bodi pri studencu!"
„Zvečer!“ je zaklicala za njim, ko je že hitel med drevjem in se izgubljal v megli.
„Joj, to sem mu pozabila povedati!" je vzkliknila takoj nato. Spomnila se je velike novice. Bliskoma ji je prišel na misel studenec, in zmaj, in dekle jo zopet zaklicalo proti cesti: „Zvečer, Pavle!" Bilo ji je Hudo, da je odšel, čutila je, kako ji je drag, in da le z njim se ji ni bati zmaja.
m*
'sr. r.
letno ogromno svoto. Vsak poskus Nemcev tj velikansko svoto po' zahtevah entérita' plačevati, hi jih gospodarsko uničil, .gospodarskemu propadu pa sledi državni polom; cilj francoske politike. Ker pa Nemčija, noče sprejeti te smrtne obsodbe, ji hoče Francija zadeti drugo smrtno rano, na kateri bi izkrvavela. Zasesti hoče industrijalni centrum ob Rubi z njegovimi bogatimi premogokopi in bujno industrijo na drugi strani pa organizirati bojkot proti nemškemu izvozu. Nemčija bi začehi v gospodarstvu hitro, padati in vidno hirati in komunistična mrzlica katera je vedno pretresava, bi ji, kokor računajo; francoski imperi-ialisti, zadala smrtni udarec. Država hi razpadla, južni del .bi. se lopi! od severne Ncrači-je, in iz porenskih dežel, biserov Nemčije, bi si ustvarila Francija državico pod svojat pokroviteljstvom.
Velike Nemčije; bi ne bilo, več-in ideja re-vanže bi se zanjo izgubila na desetletja m mogoče. zaspala za vedno.
Ogrska.
Do sedaj so imeli na. Ogerskem še stare avstro-ogrske bankovce žigosane z ogrskimi pečati. Sedanji finančni minister je odločil, da se v najkrajšem ^času zameni stari, denar z norim. Kronski sistem bodo opustili in uvedli franke, da pridejo do boljše, valute. Pod sedanjo vlado si jé Ogrska gospodarsko precej opomogla., kar se vidi najbolje v vrednosti kron. Jeseni so bile avstrijska in ogrska krona jed-xtako vredni, sedaj stoji- ogrska zc dva' in polbrat. bolje kot avstrijska.
Zapadna Ogrska pripada po mirovni pogodbi k Avstriji, ali dejansko je še vedno pri Ogrski. Zadnji čas so se širile vesti, da hoče mažarska vlada- šiloma preprečiti' priklopitev tega dela k Avstriji s. pomočjo nahujsfeajaega-prebivalstva. S pristojne strani se trdi, da so te vesti brez podlage, ampak da hoče Ogrska to vm-ašanje urediti v prijateljskem snorazu-mu z Avstrijo.
Grška
še vedno nima uravnanih mej. V delih Male Azije, ki bi morali pripasti Grčiji, so se vzdignili Turki in začeli vojsko, ki traja že več mescev. Od začetka je bila sreča na strani turških vstašev, v zadnjem 'čas so si priborili Grki več lepih zmag. Da hi si. končno priborila Grška te kraje in napravila mir, je pokli-sala vlada zopet štiri letnike pod crožje.
Rumunija.
Senat je oprejel z 6 Oglasovi moti 9 zakonski predlog, da se udeleži tudi Eumunija skupne akcije proti Nemčiji, če ta ne sprejme antntnih zahtev in jih ne izpolni.
Bekšianj. Občinske volitve so izpadle za našo stranko proti pričakovanju ugodno. Zlasti, ako upoštevamo, da se skoraj prav nič ni agitiralo, da je vladalo kljub temu veliko zanimanje in so šli malodane vsi glasovalci na volišče, je najlepši dokaz zato, da so si bili slovepški volilci v svesti velikega pomena občinskih volitev. Oddanih je bilo skupno 1803 glasov. Od teh jih je odpadlo na slovensko ljudsko stranko 671, na soeijalnodemokratsko 582 in na,Bauernbund 550. Slovenska stranka je dobila 11 odbornikov, soc. demokratje 9 in Bauernbund 8. Kakor se sliši, namerava soc. demokratska stranka uložiti proti volitvam protest, ker baje ni zadovljna s številom mandatov. Tudi novih volitev se ne boiimo. Čudimo se pa temu, da hoče protestirati proti volitvam stranka, ki je imela v občinski in krajevnih volilnih komisijah svoje zastopnike, 'dočim Slovenci, kot najmočnejša stranka v občini, v nobeni volilni, oblasti nismo bili zastopani. S silo se pa ljudska volja ne da delati. O tem bi morali biti pač že prepričani. Slovenskim odbornikom občine Bekštanj želimo muovo u sne h a pri njihovem delu za koristi slovenskih volilcev in za obči blagor vseh občanov«	^ olilec.
DNEVNE VESTI IN DOPISI
Bistrica pri Pliberku. (Moč je več kot pravica.) V tem znamenju sta šle pri zadnjih občinskih volitvah obe nemški stranki v boj proti . nam Slovencem. Kdor pozna našo občino, mora vedeti, da prebivajo tod sami Slovenci, razven par priseljenih Nemcev, ki pa si domnevajo zlasti sedaj po plebiscitu, da mi nimamo več nobene pravice nastopati kot Slovenci. Bauernbund pri nas ni kandidiral, ker dobro vedo, da ta firma nima več kredita, zato pa so skrpucali neko novo stranko, ki je doslej na Koroškem še nismo poznali in koje duševni oče ie župnik Feinig z svo' Koroško domovino*'. To stranko so krstili ■ Karntiier Heimatspartei“ (Koroška domovinska stranka) in se s tem geslom postavili v boj proti nam, hoteč nas označiti koti »brezdomovince**, ..iz dajalce** itd. Njih zavezniki so bili nemški socijaìnidemokratjè. Toda vkljub vsem nano-rom obeh strank, se jim ni posrečilo nas poraziti. Dobili smo 443- glasov, soc. demokratje 245,- koroška -, domovinska stranka pa samo 128 rd^sov. Na podlagi tega rezultata bi morala dobiti naša stranka 9 odborniških mest, socvjalin 'demokratje 5 in Feinigova domovinska'stranka 2-mandata. Slovenci bi iir.< tem takem absolutno večino. Ker na nasprotne stranki nikakor nista bili volje, prepustiti nam ta uspeh, oz. da domovinska stranka zakrije svoj poraz, je občinska .volilna oblast, v kateri smo . imeli Slovenci samo enega prised-nika, razveljavila naših 293 glasovnic, tako da imamo sedaj samo 4 odbornike, soc. dem. 8: in domovinska stranka tudi 4. .To se je zgo-d:lo kljub temu, da naše glasovnice odgovarjajo § 26, 2 občinskega volilnega reda, ker »nedvoumno označujejo stranko, ali vsaj ime enega izmed kandidatov stranF-ne liste**. Pri obeh vrstah volilnih listkov, k so bil’ za našo stranko voldcem na razpolago, je bil e stranka oz. kandidatna Psta natančno razvidna. Ker take očividne krivice tudi sedaj ne maramo trpeti in se naši volilci vseskozi sgražajo nad mo z vso gotovostjo, da bo višja volilna oblast, takim nasiljem nad ljudsko voljo, pričakuje-nam prizadeto krivico popravila. Ako se zahteva od nas, da izpolnujemo svoje državljanske dolžnosti, smo tudi opravičeni zahtevati, da se postopa z nami kot enakopravnimi državljani, pravično.
Celovec. Izid občinskih volitev v plebiscitni coni A. pomeni naravnost katastrofalen poraz nemšketarskih strank in uničujočo ou-sodbo onega uradnega režima, ki vlada popolnoma v smislu znanega ,.Heimatsdiensta“ na tem slovenskem ozemlju. Po plebiscitu je vlada .po vseh občinah plebiscitne cone A. nastavila prononsirane nemškutarje za gerente. Pri zadnjih občinskih volitvah pa je komaj v dveh občinah zmagala tista stranka, iz ktere sredine so bili vzeti vsi gerentje. Bolj uničujoče obsodbe dosedanjega režima, ki stoji v direktnem nasprotju z jasno izraženo ljudstko voljo, si človek niti misliti ne more. V Rožu so vsi dosedanji gerentje s svojimi strankami ostali v manjšini, kar je dokaz, da glavarstvo, ki jih je imenovali, ni se oziralo na večino, ampak da je dalo vajeti v roke naravnost smešni manjšini. Upamo, da je zdaj enkrat za vselej temu konec in pozdravljamo stranke, ki so strmoglavile sedanjo strahovlado.
Sele. Pri nas se je udeležila občinskih volitev samo slovenska narodna stranka. V bodočem, od ljudstva izvoljenem občinskem odboru bodo sedeli torej sami narodnjaki. Gospod glavar v Celovcu se sedaj lahko prepričajo, da so nemškutarja Trepla proti celokupnemu pre bivalstvu cele naše občine postavili za geren-ta. Da na moderni duh in nauk o samodoločbi ljudstva zahteva, da uradi in oblasti se ravnajo po volji ljudstva, vemo tudi mi Selani.
Smarjeta v. R. Pri nas so se pri občinskih volitvah zvezali Slovenci in socialni demo-kratje, da vržejo dosedanje izkoriščevalce naroda. Uspeh tega pamatnega koraka je bil sijajen, Razen dveh je ves občinski odbor v naših rokah. S tem pa je tudi pokazano, da je glavarstvo postavilo gerenta proti volji ljudstva.
Borovlje. Za občinske volitve so se pri
nas slovenski Aelikonemci in soci j alni demo-
kratje pripravljali z izjemoma velikimi napo-, n. izgiedaio je, da se obe stranki borita za ve-j cino. Tisti pa, kdor ljudstvo pozna, je moral, vedeti, da od glavarstva postavljeni gerenf sj svojo stranko nima v občini večine, ampak da; je na njegovi strani komaj četrtina prebivalstva. Slovenci smo ves boj mirno gledali in se? ga nismo udeleževali, ker smo vedeli, da veči-, ne itak ne dobimo. Udeležili pa smo se vse; eno volitev, toda brez vsake agitacije, samo s tem namenom, da zmanjšamo število glasov za meščansko stranko slovenskih Velikonem-; cev. Izid volitev je bil takšen, da slovenski Ve-likonemci kar niso mogli verjeti in niso vedeli, ali pa se jim sanja. Od 22 odbornikov so dobili vkljub večtedenski agitaciji od žene do žene. od moža do moža reci in beri pet odbor-' ni kov, mi Slovenci pa brez agitacije in ob u-deležbi polovice naših pristašev tri, ostale odi bornike, torej absolutno večino je dobila de-' lavska ‘socijaldemokratična stranka. S tem je prešla naša občina, v kteri so do .sedaj gospodarili gostilničarji in mesarji, v roke onih, kr si z delom svojih rob služijo kruh, ki tvorijo večino našega prebivalstva in ki imajo zato tudi pravico, da imajo prvo besedo v občini,' Pred vojsko so se Slovenci in šoeijalisti pri nas ramo ob rami borili pròti šovinizmu narodnih odpadnikov, plebiscit s svojim vprašanjem je na tem marsikaj izpremenil, sedaj pa upamo, da bo nacijonalistično huskanje za vselej izginilo iz našega trga. Zato odkritosrčno pozdravljamo novi naš občinski odbor.
Borovlje. (Neverjetno.) Dne 17. aprila je prišel Peter Mikuš razgrajat pred hišo slovenske družine Oraževe. Nato je vdrl v hišo in v sobo, kjer sta bili doma 601 et n a mati in njena 30 let stara hči. Tu je začel Mikuš razbijati in razsajati in vpiti: „Ti prekleta čužinja, ali si še vedno tukaj**. Nato je zagrabil 60 letno ženico, ki je sedela, vsa bleda in preplašena, za' mizo, jo prijel za vrat in jo začel daviti in gr-; citi. V obupu in strahu je tedaj hči začeli klicat' na pomoč, nakar je Mikuš, kojega sin je s Kranjskega doma, pobegnil. Mikuš tudi sicer; v sobotah in nedeljah pijan razgraja pred slovenskimi hišami in pobija po oknih. Tako počenjanje mora pač obsojati vsak pošten človek, ki hoče red in mir, za to prosimo oblasti, da skrbe zato, da.to že enkrat poneha. — Sin napadene matere Oraže je invaliden. Prosil je za delo pri kopanju tunela za električno napravo Podljubeljem. Res so mu delo obljubili, in rekli, naj ie pride delat. Ko pa se zglasi, da-hoče pričeti z delom, mn povedo, da so od ,,Heimatsdiensta“ dobili povelje, da ga ne smejo sprejeti, ker je „euž“, in tako je inva-; i;d Oraže sedaj brez dela in zaslužka. Kaj poreče k temu oblast? Ce se bo tako naprej delalo, pač ne bo medsebojnega zbližanja in sprave, ktero hočejo, kakor pravijo, gospodjo v Celovcu, ampak zagrizenost in sovraštvo, ki nikoli ne ho dalo premostiti prepada ki ga delajo med prebivalstvom šovinistični nacijo-nai isti v deželi po svojih zloglasnih organizacijah.
Bor o volj e, Vsled velikega pomanjkanja mleka so prinas delavske družine, kjer so le mosde, si že med vojsko nabavile koze, da so tako vsaj za svoje otroke imeli včasi malo mleka. Tudi po vojski delavci svojih koz niso prodali ampak jih obdržali ker je pomanjkanje mleka sedaj ravno tako občutno kakor je bilo med vojsko. Da na delavec, ki nima svojega grunta, ali pa h večjemu zelo malo, mora pošiljati poleti in jeseni svoje, koze na pašo, je pač samo ob sebi razumljivo. Od kod pa naj vzame .krmo? Sedaj pa se širijo govorice, da' dela gozdar Rainer na to, da se vsem delavcem prepove, goniti koze na pašo. S tem bi bili': vsi delavci prisiljeni, svoje koze prodati, onii pa in njih otroci pa bi bili brez mleka. Upamo, da bodo merodajni krogi to nakano preprečili Ce Amerikanci skrbijo za naše otroke,, smemo pač tudi od naših mogotcev pri-' čakovati, da jih ne bodo z odteganjem mleka uničevati.
Resnik pri Borovljah. Pri nas ie umrl vrl slovenski mladenič Rutar, pd. Žumrijev na za: vratni jetiki. Daši je bilo vreme skrajno slabo in pot na župno pokopališče v Kaplo poldrugo uro dolg, je prišlo vendar od blizu in daleč zelo veliko pogrebcev, da tako zgodaj umrlemu ljubemu znancu in prijatelju izkažejo* zadnjo .čast. Žalujočim njegovim sorodnikom
naše iskreno sožalje! Rajnkemu pa, ki počiva 'p prezgodnjem grobu, naj bo lahka zemlja pio venska!
V
Bilčovs. Pri dne 24, IV. t. L se vršečih Občinskih volitvah je zmagala s pretežno večino »Slovenska stranka“. Volitve se je udeležilo 75 % vseh volivcev in sicer je dobila naša stranka 221 glasov, nasprotna (Bauern-Ibund) pa 95, 4 glasovnice so bile neveljavne en kuvert je bil pa oddan prazen. Dobila je slovenska stranka 7 odbornikov, nasprotna pa
3.	Volitve so zopet pokazale, da naše ljudstvo, »'če tudi se zaveda, da smo sedaj nemško-avstrijski državljani in moramo biti pokorni postavam in oblasti, vendar stem še nismo dolžni, da se odrečemo onim pravicam, katere imamo pripoznanp od pariške mir. konference, [kakor tudi od koroškega deželnega zbora. (Držati se hočemo le tega, kar so se naši pred-niki, kateri so že od zmiraj bli Slovenci in ^kristjani. Radi tega se naša stranka tudi ime-jnuje Slovenska krščanska stranka. Nasprotniki, ki so že pred volitvijo slavili njih zmago, ;so na vse načine lovili ljudi na njih stran. (Njih narti a je bila, da moramo vendar vkup držati in biti edini ter držati to kar so že včasih držali stari ljudje. Mi smo jih ubogali in res sano pokazali, da nam je sveto, kar so nas učili in nam zapustili naši predniki. Sicer nimamo pri nas nobenega Nemca, a vendar ne-;kaj jih je vendar bilo takih, da so pred svetom i hoteli pokazati, da je tudi Bilčovs že malo nemški, meneč, da jih bodo pravi Nemci Bog-ve kako povzdigovali radi tega, toda tudi Nemci jih le zaničujejo, ker ne vidijo v njih nobene odločnosti, za njih pravice, ampak le bojazlivce, ki potegnejo tje kjer vidijo, da se jim kdo prilizuje. To’po našem mnenju ni značajno, ker mi smo mnenja, da kakovost žfcTeza ®e preizkusi v ognju, tako tudi značaji posameznikov.
Slov. Plajbark. Izid občinskih volitev v občino Slov. Plajberk je sledeči: Slov. gosp. stranka 174 glasov (7 odbornikov), Bauern-bund 53 glasov (2 odbornika) in socijalni demokrati 29 glasov (1 odbornik). Izvoljeni slovenski odborniki so:
1.	Simon Waldbauser pd. Podnar, Slo\. plajberk.
2.	'Valentin Male pd. Špicar, Ljubelj.
4.	Ivan Obilčnik pd. Olipov, Slov. 'Plajberk.
5.	Valentin Lavsekar pd. Bošče, Slov. Plajberk.
7.	Gregor Maurer pd. Ravš, Slov. Plajberk.
8.	Valentin Ogriz pd. Sp. Falej, Slov. Plajberk.
10. Franc Šmidmajer pd. Uričov, Ljubelj,
tVlitev se ni udeležilo 83 volilcev. Ce tudi cse nam ni dovolilo v občinsko glasovalno ko-jiiiisijo nobenega prisednika smo zmagali pri ubčiuskih volitvah. Od 10. odborniških mest pripadlo jih je naši stranki 7. — „Freie Stim-tnen“ so seveda že stare, pa slabo vidijo in so pogledale številko 7 za 4. — Za Bauer n bund [(pravilno Herrenbund), kateri je imel do seda,] jnbčino v svojih rokah, je bilo oddanih celih '53 glasov. Tiste, movžarje katere sto imeli v 'Brodeh pripravljene za zmago, bi pač lahko ipodrli, da bi vsaj za slovo malo pokalo, ker gospodarji občine boste takrat zopet ko bo ■Drava nazàj tekla. — Našim socijalnim demokratom pa bi priporočali da se v bodoče malo bolj držijo navodil svoje stranke — mogoče bodo imeli več sreče — „Arbeiterwille“ jod 13. Ili .t. 1. piše na strani 7: ,,Auf Koppe-llungen duri' nicht eingegangen werden“. Sicer pa nekateri naši socijalnklemokratje sami ne vedo kaj so, eden in isti n- pr. bil jo v občinski volilni oblasti zaupnik Bauernbuuda in na kandidatni listi kot socijalnklemokrat. — Da [pa gospodje od Bauernbunda glava ne bo pre-iveč bolela, naj se še malo bolj potrudijo, mogoče pa se le dajo volitve ovreči — no jaz pa 'vsekakor mislim da ne bo šlo, ker smo v avstrijski republiki in ne v Afriki.
Tajništvo „Pol. in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" se nahaja začasno v Mohorjevi hiši v Celovcu in je društvenim 'članom vsak dan na razpolago. #
IS GOSPODARSKI VESTNIKU
g / Ogenj v boju proti škodljivcem.
'Ako mi kmetje nočemo da pademo zopet nazaj v predvojne razmere ko mo delali samo za plačevanje obresti, bo treba' povzdigniti našo produkcijo z vsemi razpoložljivimi sredstvi, da nam bo mogoče konkurirati z inozemskim blagom, ki bo prav kmalu preplavilo naš trg. In za to je v prvi vrsti in ravno za malega kmeta potreben neizprosen boj proti škodjivcem, ki uničujejo velik del našega dela in truda in onemogočujejo, da bi želi v polni meri vsaj to malo kar bi nam lahko rodil i naša neprerodovitna, polja. Prav poceni in naj-izdatnejše sredstvo proti mnogim škodljivcem, kakor so rastlinske bolezni in plevel je ogenj. Nobeno živo bitje ne more kljubovati temu vse uničujočemu elementu. Vsak dobro ve, da je treba iglo, s katero si proderemo mehurček, prej razbeliti v plamenu ali prekuhati v kropu. —
In če je navidezno še tako čista se lahko nahaje na njej tisoče silno majhnih glivic, ki povzročujejo zastrupljenje krvi in ki jih uniči edino plamen ali vrel krop.
Ko je pred več leti razgrajala živinska kuga, je ponehala šele takrat, ko je oblast zaukazala sežgati vse, kar je lesenega v hlevu.
In ravno tako nam je treba ravnati pri poljedelstvu da se obvarujemo ogromne škode, ki jo nam prizadevajo rastlinske bolezni in plevél. Seveda je tu treba ravnati primerno posebnosti vsakega teh škodljivcev. A za vse velja, da jih edino gotovo in popolnoma uniči ogenj.
Plevel bomo iztrebiti na polju predno dozori. Pirnico n. pr. bomo skušali z brano iz-vlačiti itd. Ampak mi jih ne smemo pustiti ležati na polju in ne porabljati za popravo potov. Tudi na smetišče ali gnojnišče jih ne smemo spravljati ali uporabljati za stelo, marveč vse je treba vestno sežgati.
Drugo zopet bomo pri žetvi, mlatvi in ve-janju oz. čiščenju semena izločili a tu ne zadostuje samo, da odstranimo vse slabo, ampak mi moramo to uničiti z ognjeni. Sploh bi morali vse odpadke in smeti, ki nastanejo pri mlatvi sežigati.
Pri nas je navada da porabljamo vse to za polijanje in krmljenje. Toda puskusite enkrat na malem oglju zemlje uporabiti samo takšen gnoj, ki vsebuje vse polno neprebavljenih semen in nasejajte to polje z prej navedenimi odpadki in smetami in videli bodete kaj bo vzklilo!
Seveda bi se pri takšnem postopanju u-ničilo tudi nekaj hi'anilnih snovi, a korist je mnogo večja nego škoda.
Pač pa bi se dale te snovi porabiti, ako se n. pr. s parenjem uniči vse življenje v njih predno se porabijo za krmno in je tako izključeno, da se zanese škodljivo seme zopet n i polje.
Izredno močno je podvržena krompirjeva rastlina raznim boleznim. Zato naj se trte dosledno takoj na mestu sežigajo. Za seme naj se uporablja samo popolnoma zdrav krompir, ki nikdar niti v dotiko ni prišel s pokvarjenim. Odpadki vsled bolezni gnjilega krompirja pa naj se uporabljajo za krmo, kolikor se sploh da, samo v kuhanem stanju. Vse kar je pa bolanega naj se pomeša z apnom in varno zokoplje pod zemljo.
V teh vrstah so padana samo splošna navodila. Razumen kmetovalec bo znal na pod-, lagi tega sam najti najprimernejši način izvršitve in kmalu bo spoznal korist takšnega ravnanja. Pregovoril pa bo tudi svojega soseda da stori isto, ker v mnogih slučajih se da boj proti škodljivcem uspešno uzpeljati le z sodelovanjem vseh.
Iz uradnega Usta.
Spomladno ogledovanje bikov se vrši v sledečih krajih ob navedenem času.
Sodnijski okraj Podklošter:
Na Žilici (Schumy) due 17. maja ob dveh
pop.
V	Drevljah (Stigitsch) dne 18. maja ob 9 h. don.
V	Cajni (Michov) dne 18. majo ob 2 h.
pop.
Sodnijski okraj Pliberk:
Pliberk 9. maja ob 8 h. zjutraj.
Žvabek 9. maja ob 2 h. popoldne«
Libtiče 11. maja ob 10 h. dop.
Šmihel 11. maja ob 11 h. dop.
Sodinjski okraj Dobrlavas:
Dobrlavas 11. maja ob 8 h.,zjutr. Globasnica 11. maja ob 11 h. dop. Škocijan 18. maja ob Yz 10 h. dop. Mobliče 18. maja ob 2 h. pop.
Sodnijski okraj Železna Kapla:
Železna Kapla dne 10. maja ob 10 h dop, Sodnijski okraj Borovlje:
Sele—Kot (Brodnig) 17. maja ob 9 h. dop. Sele—Fara (obč. hiša) 17. maja ob 11 h. dopoldne.
Sele—Šajda 17. maja ob 3 h. pop. Frajpah 18. maja ob 9 h. dop.
Smarjeta 18. maja ob 11 h. dop. Medborovnica 18. maja ob 3 h. pop. ^ • Slov. Plajberk (Sapotnica) 20. maja ob 10 h. dop.
Podgora 20. maja ob 1 h. pop.
Kožentaver 20. maja ob 4 h. pop.
Bistrica 21. maja ob 9 h. dop.
Svetnavas 21. maja ob 12 h. opoldne. Sodnijski okraj Celovec.
a)	ja plavkasto pasmo:
Grabštajn (Hambrusch) 18. maja 10 h. dopoldne.
Žrelec (Lampelwirt) 18. maja 3 h. pop. Celovec (konjski trg) 20. maja 3 h. pop. Timenice (Schurinhof) 21. maja 9. h. dop, Št. Jakob (Panker) 21. maja 2 h. pop.
b)	za meltalskp pasmo:
Boleovs (Safran) 9. "maja 10 h. dop. Pričica (Scherian) 10- maja 10 h. dop. Šmarten na Dholici (Wirfc 10. maja 2 h. popoldne.
Ribnica (Walcher) 11. maja 9 h. dop. Pvašice (Seeger) 11. maja 11 h. dop.
Škofiče (Burger) 11. maja 3 h. pop.
(S RAZNE VESTI B
Odelek za pljučne bolezni na deželni bolnici. Po „K1. Z.“ povzamemo: Dne 2. maja se otvori na celovški deželni bolnici poseben oddelek za bolnike ha pljučih (Abteilung fiir Lungenkranke). Najprej bodo premeščeni v ta novi oddelek oni jetičniki, ki so bili dosedaj v oskrbi v splošni bolnici. Sprejem zunanjih bolnikov se prične z 15. majem. Sprejemali pa se ne bodo, kakor je bilo prvotno nameravano, samo težki slučaji jetike, ampak vse oblike in stadiji pljučne tuberkuloze in po možnosti tudi pneijenti, ki bolehaja na jetiki drugih organov. Oddelek leži na lepem solnčnem mestu in obsega 80 postelj, med njimi 6* razrednih. Opremljen je z vsem potrebnim, kar zahteva moderna medicina in bigijena, tako za stavljenje diagnoze, kot za zdravljenje. Tudi za razne ugodnosti je preskrbljeno, ki naj olajšajo potrebno daljše bivanje v bolnici. — To je prvi zavod te vrste na Koroškem in želeti je bilo, da se ga deželani kar največ poslužujejo. Samo na ta način bo mogoče vsaj nekoliko omejiti po vojni strahovito naraslo razširjenje ite bolezni, kajti je-' tičniki v domači oskrbi tvorijo neprestano nevarnost okuženja za vso svojo okolico in tudi v lažjih še ozdravljivih slučajih ne morejo najti doma vseh pogojev za ozdravljenje
Rastoča posest zlata Zednjenih držav.
Posest zlata Zedinjenih držav se je povišala mes. januarja na 2.833,480.649 dolarjev, kac pomeni 68,646.222 dolarjev več, kakor v pre-didočem mesecu. To je najvišja vsota, ki se je od 1. novembra 1919 dosegla, ko je znašalo stanje zlata 2. 872,525.066 dolarjev. Rekord je bil dosežen 1. maja 1917 z vsoto 3.121,887.-443 dolarjev. Tri biljonsko mejo se upa sedaj polagoma zopet doseči, 1. maja 1920 so posedovale Zedinjene države samo 2.646,615.750 dolarjev v zlatu, to je bilo najnižje stanje; od tedaj je svola za 206,864.899 dolarjev narasla, večji del po zlati rezervi, ki je bila deponirana v kleteh angleške banke in katero je pred kratkim importirala Fcderai-Eescrve-banka.
ij^ajatcH: Sirotek Bokumil. — Odgovorni urednik: Žinkovsky Josip. — Tiska Udov« tiskarna (kom. družba), Wien, V., Margaretenpjatz 7«