Acer in Acer logo sta registrirani blagovni znamki podjetja Acer Inc.
lStacUim\
l tMr**"3 f**™
Takole so si v nedeljo zve
cer na sedežu Združene liste socialnih demokratov v Velenju nazdravili Bojan Kontič, šef volilnega štaba ZLSD ter zakonca Srečko Meh, . stari novi župan, ki bo Mest-1 no občino Velenje pospremil 'J v novo tisočletje in Viktorija Meh, ki mu bo kot žena stala ob strani. ■ foto: vos

■ ■ m
Mag. Ivanu Marinu častni križ
VELENJE - Med sobotnim jubilejnim koncertom Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje je Ervin Hartman, predsednik Zveze slovenskih godb, podelil sedanjemu dirigetnu Ivanu Marinu častni križ, najvišje odlikovanje Mednarodne zveze orkestrov. Stran 20
m vos
Neuradni izidi županskih volitev in volitev v svete treh občin
Prvi krog zaokrožen le v Velenju
V prvem krogu je v Mestni občini Velenje prepričljivo s skoraj 65 odstotki glasov na županskih volitvah zmagal dosedanji župan Srečko Meh (ZLSD). V Šoštanju se bosta v drugem krogu spopadala "stara" tekmeca izpred štirih let: dosedanji župan Bogdan Menih (SDS), ki je pred štirimi leti dobil prvi krog, zdaj je zbral dobrih 37 odstotkov glasov in Matjaž Natek (ZLSD), kije zbral dobrih 22 odstotkov glasov. Tudi v Šmartnem ob Paki se bosta spopadla kandidata, ki sta pred štirimi leti na županskih volitvah že "sodelovala": Ivan Rakun, ta je bil tistikrat nestrankarski kandidat, zdaj pa kandidat SLS s podporo SKD in SDS, ki je zbral 46 odstotkov glasov in nestrankarski kandidat Alojz Podgoršek, kije zbral skoraj 30 odstotkov glasov volivcev.
Kar se županskih volitev in volitev v svete občin tiče, skoraj v vseh strankah previdno pravijo, da so z doseženim zadovoljni. Potem je vse dobro, čeprav bodo gotovo povsod podrobno analizirali kaj je vplivalo na volivce, da so odločili tako kot so se. Še posebej zadovoljni so v Velenju pri ZLSD, kjer se takega uspeha najbrž niso nadeja-
li - župan v prvem krogu, v svetu pa 5 sedežev več kot so jih imeli (12 od 33-tih). Tudi v Šoštanju so v ZLSD zadovoljni (županski kandidat v drugi krog, v svetu ohranjena 2 mesta), veseli so v LDS (edini so pridobili mandat več v svetu, iz 2-3), zadovoljni pa bi morali biti kot "novinci" tudi v Neodvisni listi za obnovo in razvoj občine Šoštanj (Tinauerjeva kot županska kandidatka je dobila več kot 18 odstotkov glasov, v svetu pa bodo imeli dva predstavnika). Največ so izgubili SKD, od štirih mandatov v svetu so ohranili 2. V Šmartnem ob Paki je nedvomni zmagovalec lokalnih volitev koalicija pomladnih strank (SKD, SDS in SLS), od 10 predstavnikov v svetu jih imajo 7, pa še županskega kandidata v drugem krogu, medtem ko v taboru LDS z doseženim najbrž niso zadovoljni (doslej so imeli v svetu 5 svetnikov, zdaj le 2).
Ponekod se zdaj pripravljajo že na drugi krog županskih volitev, ki bodo 6. decembra, in "kalkuli-rajo" kateri glasovi kateremu kandidatu. Podrobneje o tem, kako smo v nedeljo volili, pa na notranjih straneh: 6., 7. in 8. strani.
■ Milena Krstič - Planine
IZDELAVA PRAPORJEV, ZASTAV, NAŠITKOV; VEZENJE VAŠEGA LOGOTIPA NA KAPE, MAJICE, ...
VELENJE, JANKA ULRIHA 1 7, ® 063/853-628
Novi modeli! Nove cene!
jpA0sto%
ZDRUZENA LISTA
socialnih demokratov območna organizacija velenje
yala za zaupanje \ali bomo skupaj
ISSN 0350-5561
Danes in jutri še suho, v soboto in nedeljo možen tudi dež.
ODKUP DELNIC IN SPREJEM BORZNIH NAROČIL
Poslovalnica Velenje Foitova 2, tel.: 063/855-088
la osnovnošolska mladina iz vseh partnerskih mest. Projekt je velik, saj naj bi se mladi pomerili v številnih športnih disciplinah kot je plavanje, lahka atletika..., upoštevali pa bodo tudi predloge mladih. Hkrati bodo prijavili Festival Pike Nogavičke, ki bi tako dobil resnično mednarodni pečat, s tem pa bi tudi spodbudili sodelovanje najmlajših in poskrbeli za promocijo mesta na mednarodni ravni, saj je Pikin festival nekaj edinstvenega tudi na evropskem nivoju.
■ bš
www.trendnet.®
Cena: 179.900 SIT
TrendNET d.o.o. Šlandrova 6a, Velenje Tel.: (063) 863 033
Strateška konferenca Premogovnika
Videnje naprej
V Premogovniku Velenje se že pripravljajo na naslednje obdobje, ne samo na leto 1999, ampak definirajo cilje za kar nekaj let v naprej. Nekaj stalnega je postala njihova strateška konferenca, na kateri se sestane, kot pravijo top
management podjetja in kjer nekaj dni izjemno intenzivno delajo, pa vendar ne izdelujejo novih dokumentov, ampak vsakič znova preverijo strateške cilje podjetja. Štirje so: optimalna proizvodnja; zagotavljanje yisoke stopnje hu-
manizacije delovnih procesov in visoke stopnje varnosti pri delu; odpravljanje ekoloških ran, kijih energetska dejavnost povzroča Šaleški dolini; nova delovna mesta in novi programi. Letošnja strateška konferenca je potekala v začetku novembra v hotelu Barbara v Fiesi, kaj so na njej dorekli, pa podrobneje naslednjič.
■ mkp
Velenju zlata zvezda
partnerstva
Acen
A Fresh Perspective
Intel® Celeron™ procesor 300Mhzs 128Kb cache 32Mb SDRAM 4Gb trdi disk
4Mb AGP grafika na osn. plošči zvočna kartica na osn. plošči CD ROM 32x hitrost Acer® tipkovnica in miška Win 95 Slo...
... pa še 15' Acer Vievv monitor
Včeraj je odpotovala v nizozemski Schiedamu na konferenco partnerskih mest petčlanska delegacija MO Velenje. Na njej tudi letos sodeluje sedem evropskih mest, ki se povezujejo na različnih področjih.
Velenje uspešno goji partnersko sodelovanje. Že dobrih 27 let to poteka z nemškim Esslingenom, trenutno pa sodeluje s kar devetimi evropskimi mesti. Zato ni čudno, da ga je evropska komisija za partnersko sodelovanje, ki ima sedež v Bruslju, pred dnevi nagradila z zlato zvezdo partnerstva za leto 1998. Predstavniku MO Velenje so ga izročili pred dnevi v ita-
lijanskem mestu Ferrara. Priznanje je prejela tudi Škofja Loka. O vsem tem so v petek na novinarski konferenci spregovorili predstavniki občine, pri čemer so še posebej poudarili, da bodo na konferenci prijavili dva večja projekta; 28. in 29. avgusta naj bi v Velenju potekale 30. mednarodne šolske igre, ki na bi se jih udeleži-
Trend/V£T
RAČUNALNIŠKI INŽENIRING
Ekskluzivni distributer Acer za Slovenijo!
t4£Ml
9770350556014
Kovinotehna Celje sedaj tudi na Ptuju
Supermesto že 10. prodajni center
Ptuj, 23. novembra - Mednarodno podjetje Kovinotehna Celje je na Ptuju odprlo že 10. prodajni center v svoji slovenski maloprodajni verigi. Supermesto, kot so ga poimenovali, kupcem na 8800 m2 ponuja najpestrejšo ponudbo vsakovrstnega blaga. Kovinotehnini ponudbi tehničnih izdelkov in opreme na 2000 m2 so se pridružili še Mercatorjev hipermarket in številni drugi ponudniki športne opreme, obutve, otroškega programa, daril, av-todelov, etno izdelkov, nakita in podobno. THčetrtine lokalov je namreč celjsko podjetje dala v najem.
Kovinotehna je objekt kupila od mariborske Jeklotehne lani, naložba pa je veljala 15 milijonov nemških mark. Supermesto je za Ptuj s širšo okolico precejšnja pridobitev, saj bo med drugim v njem našlo delo več kot 80 tamkajšnjih občanov.
■ tp
Telekom, omrežna skupina 063
Poplave odnesle 88 milijonov SIT
Poprave so povzročilo veliko škode tudi na telefonskem omrežju v omrežni skupini 063. Ocenili so jo na približno 88 milijonov tolarjev. Od tega na območju Šaleške doline za 15, v občinah Zgornje Savinjske doline pa približno 9 milijonov tolarjev.
VELENJE, ŠOŠTANJ - Poleg poškodovanega medkrajevnega telefonskega kabla, poškodoval ga je plaz v Škalah, je bil prekinjen telefonski promet tudi s centralo v Arnačah. Zaradi poškodb na kablih je bil prav tako večkrat prekinjen telefonski promet v mestu Velenje. Telefonski kabel pa je bil pretrgan v Šoštanju in Lokovici.
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA - V tukajšnjih občinah je vodna ujma pretrgala kabel v Gornjem Gradu, Nazarjih in v Šmartnem ob Dreti.
Na terenu je delalo vsak dan od 14 do 17 ekip, delavcem celjske enote Telekoma pa so priskočile na pomoč tudi tri ekipe iz mariborske, po dve pa iz kranjske poslovne enote ter iz Halcoma. V soboto, 7. novembra, so v omrežni skupini 063 - po zbranih podatkih Telekoma Celje - odpravili že 90-odstotkov vseh napak.
■ tp
Poplave v občini Šmartno ob Paki
Kar so lahko, naj bi naredili
Zupan občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun nam je zatrdil, da so se odpravljanja posledic, ki so jih povzročile poplave, lotili takoj, in da so v glavnem tisto, kar so lahko naredili sami, tudi izvedli. Za odpravo večjih posledic pa čakajo na odgovor iz države, kamor so poslali oceno škode (približno 30 milijonov tolarjev). 1,2 milijona SIT, kolikor so jih imeli na voljo v letošnjem občinskem proračunu, so skoraj že izčrpali.
Takoj, v četrtek, 5. novembra, naj bi poskrbeli za prevoznost ceste v Škornem, na katero se je vsul plaz. Prav tako v Skornem so nasuli približno 50 kubičnih metrov materiala na cesto, ki jo je poškodoval potok. V začetku tedna so sanirali cesto pri Grudnu v Slatini, v Rečici ob Paki naj bi pred dvema dnevoma cestarji prekopali cesto in uredili vse potrebno. V Velikem Vrhu so očistili jaške in propuste čez cesto, pri podjetju Era Vino v Šmartnem ob Paki pa jašek.
V prostorih občinske uprave seje oglasilo sedem krajanov in oddalo prijavo za škodo.
Kako pa so pomagali družinam, ki so jih narasle reke najbolj prizadele? "V dogovoru smo z Rdečim križem o dobavi ozimnice," je povedal Ivan Rakun.
■ tp
VOLITVE
SPOŠTOVANI volilke in volilci, občanke in občani M0 Velenje. Hvala vsem, ki ste prišli na volišča in tako izkazali državljansko pravico in dolžnost soodločanja pri demokratizaciji prostora, v katerem živite. Pokazali ste, koliko vam je do dogodkov v vašem mestu, kako želite živeti in kdo so tisti, ki jim zaupate bodočnost Velenja ob prehodu v tretje tisočletje. Vaš glas se mora spoštovati in upoštevati.
Posebej hvala vsem, ki ste mi naklonili zaupanje, stranki LDS, ki me je predlagala za kandidaturo ter korektno vodila kampanjo. Hvala tudi posameznikom, ki ste mi dajali spodbudo in mi verjeli. Osebno bom tudi v prihodnje svoje delo in čas namenil ljudem in šoli, se še naprej izpopolnjeval in ob sebi združeval somišljenike, za korist in napredek Velenja.
Trudili smo se upoštevati volilna navodila in biti korektni do ljudi, do okolja in
prostora. Morda nam v celoti to ni uspelo, zato se vsem, ki ste občutili
kakršnokoli nepravilnost, iskreno opravičujem. Morebitno materialno škodo, ki je
dokazljiva, smo pripravljeni v LDS in tudi sam osebno poravnati.
Še enkrat hvala za zaupanje z obljubo, da bom kot svetnik v občinskem svetu z
delom, voljo, znanjem in konstruktivnim sodelovanjem pomagal pri delu
občinskega sveta.
Hvala za podporo in razumevanje!
S spoštovanjem !	Jože Kavtičnik, prof.
Obvestilo
OZ RK Mozirje v sodelovanju s Firšt Rototehnika iz Mozirja sporoča vsem lastnikom izdelkov Firšt, katere je nedavna poplava poškodovala, da bodo oškodovancem, ki izdelkov niso imeli primerno zavarovanih, brezplačno opravljali čiščenje in kontrolo delovanja izdelkov na sedežu Firšt Rototehnike v času do 30. novembra. Izdelke lahko dostavite vsak delovnik osebno ali pa jih pošljete po pošti na naslov: Firšt Rototehnika, Radegunda 54,3330 Mozirje, s pripisom "servis".
Za vse ostale informacije pa pokličite na telefon: 063/ 40-160.
Občinski svet Mozirje
Prostorski načrti in odloki
Že prejšnji petek so se mozirski občinski svetniki sestali na zadnji seji v tem mandatu, ki pa sojo zaradi obsežnega dnevnega reda prekinili in nadaljevali ta ponedeljek.
Za uvod so se seznanili z ureditvenim načrtom trga Rečica ob Savinji, za trg Mozirje so tak načrt izdelali že lani, za tem pa še s prostorskim načrtom občine Mozirje. Oba dokumenta je pripravil velenjski zavod za urbanizem in ju bodo do konca leta poslali v javno razgrnitev. Vmes bodo v Mozirju in na Rečici izved-
li javno obravnavo, na podlagi pripomb in dopolnitev prostorski načrt sprejeli in poslali na ustrezno ministrstvo.
V prvi obravnavi so sprejeli odlok o občinskih cestah, v prvi in drugi pa odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Ta odlok morajo ponovno sprejeti vse občine, saj prejšnji za skupno občino Mozirje iz leta 1990 ne velja več. Končno so sprejeli tudi odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje, za katerega so prispevali le nekaj "lepotnih"
popravkov, sprejeti pa ga morajo vse občine in s tem končno razrešiti ta vozel.
V prvi in drugi obravnavi so sprejeli odlok o občinskih priznanjih, prav tako odlok o turistični taksi. Slednjega morajo še v novembru sprejeti vse občine. To zahteva zakon o pospeševanju turizma, če takso sploh želijo zaračunavati, s podjetjem za turizem Zgornja Šavinjska dolina in Upravno enoto Mozirje pa so se občine dogovorile, da ga bodo sprejele v enaki obliki.
■ JP
Občinski svet Nazarje
Proračun večji za 21 milijonov
V petek zvečer so se na zadnji redni seji v tem mandatu sestali nazarski občinski svetniki. Za uvod so se temeljito seznanili s predlaganimi spremembami in dopolnitvami dolgoročnega in srednjeročnega načrta občine Nazarje. Te spremembe morajo opraviti vse občine, ki so nastale iz prejšnje skupne občine Mozirje, obširno sta jih predstavila predstavnika Zavoda za urbanizem Velenje, dodatne dopolnitve pa bodo potrebne zaradi priključitve naselja Prihova.
Zelo podrobno so se svetniki lotili tudi obravnave odloka o kategorizaciji občinskih cesta in od-
loka o občinskih cestah, ki so ju s pripombami tudi sprejeli. Svetniki so potrdili tudi premoženjski bilanci občine Nazarje in bivše občine Mozirje po stanju na zadnji dan lanskega leta, sprejeli pa so še odlok o višini turistične takse v nazarski občini.
Obravnavali so tudi spremembo odloka o letošnjem občinskem proračunu. Ta je s prvotnih 185 milijonov tolarjev narasel na 206, razliko 21 milijonov pa pomenijo dodatna sredstva, ki jih je občina pridobila od ministrstev za okolje in prostor ter za gospodarske dejavnosti.
Veliko pozornosti je bila de-
ležna tudi informacija o odpravljanju posledic velike poplave v začetku novembra. Škodo so ocenili na 450 milijonov tolarjev, to pomeni dva občinska proračuna, dodatnih 255 milijonov škode pa je na vodotokih. Ocenili so tudi, da odpravljanje posledic teče po predvidenem načrtu. Med ostalim bodo že v naslednjih dneh začeli popravljati most preko Drete v Kokarjah, popravila pa bo deležen tudi močno poškodovan most v Spodnjih Krašah, saj za novogradnjo v tem trenutku ni realnih možnosti.
■ JP
Rečica ob Savinji
Solo vendarle gradijo
Mozirski občinski svet je na nedavni seji obravnaval tudi zaplete pri gradnji osnovne šole na Rečici. V tem času dela za načrti zaostajajo za tri tedne, razlog tega zaostanka pa je nelikvidnost izvajalca, ki ni mogel zagotoviti delovne sile. Kljub vsemu dela pospešeno potekajo. Delavci so že postavili jekleno konstrukcijo na telovadnici, lesena konstrukcija nad učilnicami mora biti postavljena do 4. decembra, kleparska in krovska dela so minule dni že pričeli in jih morajo skleniti do konca leta. Najbolj pomembno je, da do konca leta šolo in telovadnico pokrijejo, da ne bo večje škode in da bodo lahko nadaljevali notranja dela, če le ne bo prehudega mraza.
Na gradnjo je bilo na seji izrečenih veliko kritik, nekateri svetniki so celo predlagali prekinitev pogodbe, po dolgi razpravi pa so svetniki le ugotovili, da to ne bi bilo smiselno in da ni večje bojazni, da šola ne bi bila zgrajena do začetka naslednjega šol-
skega leta. Resnici na ljubo se to res lahko zgodi, če bi izvajalec zašel v še večje težave in ne bi mogel zagotoviti ustreznih podiz-vajalcev. Vendar so mozirski svetniki na koncu skupno poudarili, da bodo na Rečici ob morebitnih novih zapletih na novo šolo pač počakali še eno leto, če so čakali skoraj 30 let. Upajo seveda, da se to ne bo zgodilo, skušali pa bodo najti močnega podizvajalca, ki bi s pomočjo firme Cimperman delo pravočasno izpeljal do konca.
Pri obravnavi finančnega po-
ročila so ugotovili, da vse le ni povsem črno. Za letos potrebna sredstva zagotavljajo normalno, ministrstvo za šolstvo in šport svoj pogodbeni del, torej 50 odstotkov, glede na opravljena dela poravnava sproti, občinski proračun je zagotovil svoj del, na podlagi krajevnega samoprispevka pa so pri banki najeli kredit. Poudarili so tudi, da so neutemeljene govorice, da plačujejo križem kražem in še počez. Plačujejo namreč le opravljeno delo.
UJP
v c,miu.
CELJE - Konec prejšnjega tedna so v Celju proslavili 50 - letnico gimnazije Center. Jubilejnega srečanja seje udeležil tudi minister za šolstvo in šport, pred leti tudi sam dijak te gimnazije, kulturno - zabavni spored pa so izvedli sedanji in nekdanji dijaki, med njimi pevec Jože Kores in pevka zabavne glasbe Damjana	Golavšek.
GORNJA RADGONA -V Sloveniji je registriranih okrog 53.000 invalidov, torej je približno vsak štirideseti državljan invalid. Na področju Gornje Radgone je še slabše, saj je invalid skoraj vsak trideseti občan, tamkajšnje društvo invalidov pa je eno redkih, ki je ob nastanku novih občin ostalo enotno, saj so le skupaj močni in uspešni.
MARIBOR - V Mariboru so s svečano akademijo obudili spomin na trenutek, ko je Rudolf Maister pred osemdesetimi leti prevzel vojaško poveljstvo nad Mariborom in kot general povedel slovensko vojsko v boj za severno mejo, slavnostni govornik pa je bil predsednik države Milan Kučan.
MARIBOR - Stečajni senat za TAM maribor je včeraj (sreda) odprl ponudbe za nakup	Tamovega
premoženja. Stečajni upravitelj je pred tem potrdil, da po pošti ni prišla nobena ponudba več, torej bo imel senat možnost izbire med tremi doslej že znanimi ponudbami.
PETROVČE - Krajani Petrovč in okolice so se pred dnevi upravičeno razveselili odprtja sodobnega poslovnega centra in blagovnice bala, v centru pa so dobili prostore še Banka Celje, pošta, domača kmetijska zadruga, krajevna skupnost Petrovče in Mesarstvo Čas iz Žalca.
MARIBOR-Le dva tedna sta minila, ko je olimpionik Leon Štukelj praznoval stoletnico, pa so nepridipravi razbili spominsko ploščo s spominskim napisom, ki sojo postavili ob cepiču stare trte, ki jo je Leon Štukelj pod pokroviteljstvom Rotary kluba Maribor zasadil na Piramidi.
Proračun s 489 na 504 milijone
MOZIRJE - Mozirski občinski svetniki so v ponedeljek z nadaljevanjem pred nedavnim prekinjene seje sklenili svoje delo v tej sestavi in si na koncu zadovoljni z opravljenim v slovo malo nazdravili.
Še prej so obravnavali predlog pogodbe o premoženjsko - delitveni bilanci bivše občine Mozirje, ki so jo pripravile ostale štiri občine. Na ta
predlog so izoblikovali tehtne pripombe in ga vrnili predlagateljem.
Posebno pozornost so namenili urejanju vodotokov s_ posebnim poudarkom na posledicah poplave. Zupan jih je ob tem obvestil, da si bodo posledice na porečju Savinje in Drete v začetku decembra ogledali predstavniki ustreznih ministrstev.
Na koncu so sprejeli še rebalans letošnjega proračuna, ki je z dodatnimi 15 milijoni za ceste s 489 narasel na 504 milijone tolarjev.
■ j P
_________
Tudi z okupacijo se kaze nasa moc
Dobršen del naše domovine, ki smo jo šele pred nekaj leti osvobodili, je spet okupirane. Ampak tokrat okupacijo Dolenjske in tudi vzhodnega konca (širšega) celjskega območja šteje naša vlada za izraz naše moči. Da smo že res tako dobri in usposobljeni, da lahko Nato pripravi pri nas svoje vaje. In ko eni sprašujejo, koliko nas bo to stalo, drugi zagotavljajo, koliko vsega bomo morda izvedeli, morda tudi ne. Pri nas namreč marsikaj kaj hitro zavijemo pod "uradno skrivnost". Da bi se le izkazalo, da bi od te vaje res kaj imeli. Morda bi Natovi lahko pomagali razrešiti vozel, ki ga te dni razvozljava komisija Lučana Mirka Zamernika. Ta se je spopadla z razreševanjem tega, kako se je moglo zgoditi, da sta naša obveščevalca po pomoti zašla na Hrvaško in tam izgubila dragocen kombi. Za zdaj komisija z zasliševanji še ni prišla daleč. Kaj vse so slišali od zaslišanih, pa niti ne vemo, saj je tudi to uradna skrivnost. Toda ob tem, ko izvaja Nato zdaj pri nas vaje pod različnimi predpostavkami, bi lahko pripravil še kakšno o tem, kako priti znova do naprave, ki jim jo je zasegel sosed. Seveda je tudi možno, da rešitev te obveščevalske sramote niti ni daleč, saj naši in hrvaški predstavniki vse bolj zagotavljajo, da bomo do novega leta spet bratje, saj bomo rešili vse medsebojne spore. Temu je prikimal bojda celo sam
gospod Franjo, ko je k sebi poklical našega prvega Janeza. Morda pa je med temi rešitvami tudi rešitev za naš kombi. Ce se ne bodo potrdile sedanje domneve, da s tem kombijem pravzprav ni nič spornega, ker smo ga sosedom pač podarili.
In medtem ko je vzhodni del Slovenije poplavljen z vojaki, na našem koncu še vedno valovi poplava. Vsa dosedanja pomoč je namreč le kot kaplja v poplavo, zato mnogi sprašujejo, če bo vlada tokrat res uresničila obljube o pomoči. Za zdaj naj bi bilo jasno le to, da bosta še letos na voljo za pomoč dve milijardi tolarjev. Toda tudi od tega je zagotovljena le milijarda. Če pač upoštevamo, da bodo to vzeli Darsu. Drugo milijardo morajo šele najti. Kaj pa ti milijardi pomenita proti 45 milijardam, kolikor naj bi nastalo škode ob zadnjih poplavah, pa ni težko ugibati. Stvari naj bi ublažil poplavni zakon. Prav bi bilo, če bi uzakonili še to, da se moramo resno lotiti urejanja voda, da ne bomo spet "stoletno" plavali že ob vsakem malo večjem deževju.
Pa še to: v predvolilnem in volilnem času smo slišali, da so v Prek-murju pretepli občinskega svetnika, v Posavju kar z orožjem grozili županskemu kandidatu. Pa ne, da zgledi iz parlamenta vlečejo!
U (k)
ZAKAJ SVOJEGA DENARJA NE BI OPLEMENITILI?
Gorenje IPC - eno najuspešnejših invalidskih podjetij
"Ni dovolj certifikat na steni, dobra slika mora biti vidna tudi navzven"
V invalidsko podjetniškem centru Gorenje IPC, kije bil ustanovljen leta 1991, je danes zaposlenih 481 delavcev. Samo v zadnjem letu so jih zaposlili 80. Od tega je 52 odstotkov zaposlenih invalidov, večina pa dela prav v proizvodnji, ki so jo prilagodili njihovim potrebam in delovnim zmožnostim. Gorenje IPC je danes med uspešnejšimi invalidskimi podjetji v Sloveniji, zato so jim priznanje ob pridobitvi certifikata kakovosti ISO 9001 privoščili vsi, ki so se udeležili uradne podelitve certifikata. Naj spomnimo, da je direktorju podjetja Francu Plaskanu certifikat izročil minister za delo, družino in socialne zadeve Tone Rop.
Podjetje nam je v uvodu v pogovor predstavil direktor Franc Plaskan: "V Gorenju IPC imamo tri osnovne proizvodne programe; storitve, v okviru katerih izvajamo sestavo številnih podsklopov za Gospodinjske aparate Gorenja. V programu grafike izvajamo celoten proces; od priprave do tiskanja in na koncu dodelave vseh tiskovin in navodil za gospodinjske aparate. V elektro programu trenutno izdelujemo vse potrebne elektro sete za gospodinjske aparate in še druge elektroelemente za potrebe Gorenja ter druge kupce v Sloveniji in izven Slovenije."
O Kako je sploh prišlo do ideje, da v okviru Gorenja ustanovite Invalidsko podjetniški center in kakšne pogoje ste torej imeli za razvoj? Franc Plaskan: "Začelo seje leta 1991. Takrat so se odvijale politične preobrazbe v Slovenskem prostoru, zakonsko je bilo možno ustanoviti invalidsko podjetje, ki je že v star-
tu imelo določene bonitete. Gorenje je v notranji sanaciji svojega sistema iskalo tudi te možnosti. Julija je bilo podjetje ustanovljeno, zaposlovalo je 101 delavca. 1992 sem prišel v to firmo kot direktor, tudi s tem namenom, da bomo dejavnost razširjali, dodajali nove programe in nove možnosti, kar se je dogajalo postopoma. Najprej smo 1993 šli v program grafike, ki je sedaj že resen program. Potem smo prevzeli določen program bivšega TTE in pričeli širiti še elektro program, kije bil
Podelitve certifikata kakovosti ISO 9001 so se udeležili številni gostje, veseli pa so bili tudi zaposleni.
Franc Plaskan, direktor Gorenja IPC: "Danes smo eno najuspešnejših invalidskih podjetij v Sloveniji."
za nas velik izziv in velik napor. Razvili smo ga do mere, kot ga poznamo danes. To je sedaj naš najbolj kvaliteten in pomemben program."
O Samo v zadnjem letu ste zaposlili 80 delavcev. Kako vam je to uspelo? Franc Plskan: "Začrtali smo si natančno strategijo razvoja. Ostali bomo na omenjenih treh programih, znotraj teh bomo dodajali le še kvaliteto določenih proizvodov. Zaposlenost smo povečali zaradi storitev, ki smo jih razširili še na program hladilno zamrzovalnih aparatov in kuhalnih aparatov. Gorenje kot sistem se je odločilo, da tista dela, ki niso
v osnovnem proizvodnem procesu, prevzamemo mi. To je zelo dobra poteza, saj pri nas lahko prilagodimo delovna mesta, da ljudje z delovnimi omejitvami lahko delajo 100%. Tako je efekt na obeh straneh - v osnovnih programih Gorenja in pri nas."
O V Slovenskih invalidskih podjetjih imajo, sploh, če prodajajo storitve in ne proizvodov, precej težav. Ravno zaradi tega, o čemer ste govorili nazadnje, saj morate proizvodnjo prilagajati delovnim zmožnostim zaposlenih. Ali država naredi dovolj zato, da ste konkurenčni na trgu in kje je danes mesto Gorenja IPC v Slovenskem prostoru? "Olajšave, ki jih trenutno imamo, nam v veliki meri omogočajo, da se lahko razvijamo. Ker ne odvajamo davkov na plačo, ta sredstva vlagamo v nova delovna mesta in izboljšavo delovnih mest. Upoštevamo dva kriterija; da naj bi ljudje delali brez fizičnega napora in hkrati povečali produktivnost. Imamo možnost, da lahko najdemo taka dela, tako kot storitve in proizvode, zato smo lahko uspešni. Zato lahko rečem, da smo eno najuspešnejših invalidskih podjetij v Sloveniji."
% Brez certijikata kakovosti ISO
Srečanje malega in velikega gospodarstva
Priložnost za nove posle
Območni obrtni zbornici Velenje in Mozirje, Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica Velenje, Podjetniška razvojna centra Velenje in Mozirje bodo v petek, 4. decembra, v hotelu Paka v Velenju pripravili poslovno konferenco med velikim in malim gospodarstvom Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Organizatorji pričakujejo približno 50 sodelujočih, o možnostih sodelovanja in priložnost za sklepanje novih poslov pa naj bi imeli s predstavniki večjih podjetij v obeh Dolinah: iz Velenja Gorenje, Premogovnik in Era, iz Zgornje Savinjske pa MGA , Elkroj in Glin (vsi Nazarje). Pokrovitelj srečanja bo župan Mestne občine Ve-
lenje.
Sonja Jamnikar, sekretarka Območne obrtne zbornice Velenje nam je povedala, da pobuda za poslovno konferenco malega in velikega gospodarstva izhaja iz strateških opredelitev, zapisanih v strategiji razvoja drobnega gospodarstva. "Malo in veliko gospodarstvo lahko sodelujeta še uspešneje, če se med sabo bolje poznata. In prav to je namen srečanja, ki bo gotovo lepa priložnost za sklepanje novih poslov, saj bo potekalo v obliki ponudbe in povpraševanja" je poudarila Jamnikarjeva. Na osnovi zbranih prijav za srečanje bodo izdelali tudi poseben bilten po sistemu borze, ponudbe in
povpraševanja.
Bo to enkratna aktivnost ah naj bi poslovna konferenca postala stalna oblika srečanja med velikim in malim gospodarstvom? Po besedah Jam-nikarjeve so se med pripravami na prvo porodile ideje za naslednja takšna srečanja, ki naj bi bila tematsko opredeljena, kot na primer konferenci z naslovom O denarju zaradi denarja in o zaposlovanju in možnostih za iskanje novih delovnih mest. "Če se bodo našli ljudje, ki bodo pripravljeni takšen posel izpeljati, lahko postanejo poslovne konference tudi stalne," je poudarila Sonja Jamnikar.
■ tp
9001 so poti navzgor v poslovnem svetu danes precej težje. Kako ste ga pridobivali in kaj vam pomeni ta certifikat? Franc Plaskan: "Bilje to lep dan za vse naše delavce. Vsi smo ponosni. V začetku lasnkega leta smo pristopili k projektu za pridobitev certifikata. Organizirali smo se projektno. Poslovnik, ki smo ga sproti ustvarjali, je zelo jasen. Ta nas vodi naprej. Vse stvari se dajo še izboljševati. Nam certifikat pomeni le to, da smo preverili in uredili stvari, da v vsakem trenutku vemo, kaj in kako de-
"lokrat vam, podjetniki, podrobneje predstavljamo trenutne pogoje vezave tolarskih sredstev:
1.	najnižji znesek 500.000,00 SIT
2.	najkrajši čas vezave I do 5 dni - odvisno od
zneska
višina obrestne mere je odvisna od časa vezave in znaša za sredstva, vezana: od 4 do 6 % letno T(D) + 1,0% letno T(D) + 2,0 % letno T(D) + 2,5 % letno T(D) + 4,0 % letno T(D) + 5,0 % letno
3. obrestovanje
-	do 30 dni
-	od 31 do 90 dni -od 91 do 180dni -od 181 do 365 dni
-	od I do 2 let
-	nad 2 leti
0
Ohranjanje realne vrednosti deponiranih sredstev vam zagotavljamo ali v višini temeljne obrestne mere (T) ali v skladu z rastjo srednjega tečaja tuje valute po tečajnici Banke Slovenije (D),
medtem ko je realna obrestna mera nespremenljiva za dogovorjeni čas deponiranja. Možnosti, da prosta denarna sredstva donosno in varno naložite je več, zato vas vabimo, da nas pokličete na telefonski številki: 063/ 854-301 ali 854-323 oziroma se pri nas osebno oglasite v Sektorju zakladništva.
Ne pozabite - denar nagrajuje tistega, ki zna ravnati z njim!
banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
lamo, in da na koncu tudi rezultat ni naključje, ampak kontrolirana, vodena in spremljajoča stvar. Sedaj smo začeli z projektom pozitivne organizacijske kulture podjetja. Meni osebno se zdi to zelo pomembno, saj ni dovolj, da imaš certi-
fikat na steni, slika podjetja mora biti vidna tudi navzven. To je možno, če so stvari urejene, organizirane, če vlada dobro počutje, ljudje pa so motivirani in zadovoljni. In na koncu koncev, da vsak, ki nas obišče, dobi lepo sliko o nas."
■ Bojana Špegel
Rekli so:
Minister za delo, družino in socialne zadeve Tone Rop je pokomentiral očitke invalidskih podjetij, da jih bo davek na dodano vrednost močno prizadel in da bi morali stopnjo davka za ta podjetja znižati:" V novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predvidevamo, da invalidska podjetja skoraj v celoti zadržijo vse prispevke, ki bi jih sicer plačali za pokojninsko zavarovanje. To je ogromna ol-jašava in pomoč pri povečevanju konkurenčnosti invalidskih podjetij. Kar se tiče njihove pripombe na davek na dodano vrednost (DDV), bomo preučili njihove pripombe in tudi videli, kaj se da storiti. Čeprav je treba vedeti, da bodo invalidska podjetja, zlasti pa njihovi proizvodi, po uvedbi DDV-ja delili isto usodo kot vsa ostala podjetja - to pomeni, da se relativni položaj glede na ostala podjetja ne bo prav
nič spremenil. Prav pa je, da invalidska podjetja to temo odprejo in z njo seznanijo državni zbor."
Kaj vlada še pripravlja v pomoč invalidskim podjetjem? "Imamo že kar dobro razvit sistem invalidskih podjetij; trenutno jih je 123, tudi veliko zaposlenih je v njih. Zagotovo je to eden od zelo učinkovitih mehanizmov spodbujanja zaposlovanja delovnih invalidov. Seveda pa pripravljamo še druge ukrepe. Eden od njih je kvotni sistem, ki je zelo zapleten. Pripravljeno imamo posebno študijo in nacionalni program usposabljanja invalidov, preko katerega bomo poskušali zagotoviti večje zaposlovanje delovnih invalidov. Pripravljamo pa še en program, ki se mu reče "socialna podjetja". To je projekt, kije v zahodni Evropi že poznan, omogoča pa, da delovni invalidi najvišje kategorije lahko delajo, vendar je dpomoč države še večja."
Mali gospodinjski aparati Nazarje
Iz kuhinje v hišo
Le slabega pol leta je minilo, ko so v nazarski tovarni Mali gospodinjski aparati pokazali travnik in povedali, da bo na njem v petih, šestih mesecih stala nova velika tovarna za proizvodnjo elektromotoijev. Že v naslednjih tednih so "omagali" tudi največji dvomljivci, saj so novi prostori vidno rasli in pred dobrimi štirinajstimi dnevi so že opravili tehnični prevzem.
"Zdaj pripravljamo prostore za postavitev posameznih linij. To bo proizvodnja elektromotorjev z vsemi podsklopi, skratka - vse pod eno streho. Seveda vsi pričakujejo otvoritveno slovesnost, torej tisti na videz najlepši del, vendar osebno menim drugače. Nisem pristaš odpiranja praznih prostorov, to je v resnici mrtev spomenik. Ne gre namreč za to, da postaviš neke prostore, pa ne veš kam bi z njimi.
Mi bomo pokazali proizvodnjo, povabljenim bomo pokazali, da že ustvarjamo tisto, za kar smo tovarno postavili, da imamo izdelke in jih tudi prodajamo in s tem služimo denar, s katerim bomo opravičili naložbo. Navsezadnje je naložba vredna preko 500 milijonov tolarjev in ta denar hočemo nazaj," pravi direktor zelo uspešnega nazarskega podjetja Vili Eisenhut.
Na uvodni predstavitvi nove naložbe so skrivnostno omenjali drugega velikega strateškega partnerja. Zdaj to ni več skrivnost. Ob firmi Vorvverk je novi partner firma Kaercher. Njeni predstavniki so Nazarje že obiskali in se prepričali, da zagotovila niso bila iz trte zvita. "Naši fantje so bili na usposabljanju v Nemčiji in nova linija pride kmalu k nam. Najbolj pomembno je, da v hiši že imamo naročila, daje proizvodnja za februar, marec in april, torej 50.000 elektromo-
torjev za firmo Kaercher že prodana, naročilo pa smo dobili zato, ker smo dokazali, da imamo vse pripravljeno," dodaja direktor zdaj že bivših Malih gospodinjskih aparatov.
Koncem Bosch Simens se je namreč sredi tega leta preimenoval v Bosch in Simens, torej sta obe dosedanji "materi" poslej enakovredni in ni več vprašanja ene ali druge blagovne znamke. "V Nazarjah smo doslej izdelovali le male gospodinjske aparate, zdaj smo dobili zraven še hišno tehniko, kamor sodijo bojlerji, plinske peči in klimatske naprave, naprave torej, ki sodijo v hišo. Rad rečem, da smo stopili iz kuhinje v hišo, zato je naše novo ime BSH Hišni aparati d.o.o.," zadovoljen pove direktor Vili Eisenhut, ki najlepši del velike naložbe hrani za bližnjo prihodnost.
■ j P
Pogovor z dr. Milanom Medvedom iz Premogovnika Velenje o nastajanju IMIC-a
Muzej premogovništva le del projekta
Tisto, kar nastaja v sklopu projekta rekultivacije ugrezninskega področja Premogovnika Velenje na območju starega jaška, od koder so konec septembra preselili obratne prostore jaška Škale v nove Preloge, snovalci s kratico imenujejo IMIC (izgovori: i-em-ic). Za to kratico pa se skriva industrijsko-ekološki muze-jsko-izobraževalni center. Nastal je iz želje premogovnika, da skrbno načrtujejo koriščenje tega prostora tudi po končanem od-kopavanju.
Ze pred časom so oblikovali poseben programski odbor, ki je sestavljen tako iz predstavnikov premogovnika, občine kot kulturnega centra. Idej je veliko, pred njimi pa prva odločitev, kako bodo prostorsko razdelili objekte. V območju starega jaška, predvsem v njegovem vzhodnem delu, se bo še odvijala okolju prijazna proizvodna dejavnost, centralni del pa bodo razdelili in jih povezali v en center.
Delovni naslov nakazuje vsebino in dejavnosti, ki bodo nekoč zaokrožene v tem centru. Industrializacija in ekologija v prvem delu predstavlja dve obdobji v razvoju družbe; v drugem pa muzejsko-izobraževalno dejavnost nakazuje način podajanja vsebine centra.
V Premogovniku bi radi, da bi se to dvoje prepletalo. Prepričani so, da je tak način podajanja vsebine najboljši
tudi za ciljno publiko, o kateri razmišljajo (šoloobvezni otroci, dijaki in študentje). Preprosteje povedano: najboljši način podajanja vsebine je skozi preteklost, kjer spoznavamo kako je bilo, spremljamo razvoj novih postopkov in sami pridemo do določenih zaključkov. Namen, kaj hočejo na območju starega jaška je jasen, cilj je določen, kako bodo v Premogovniku Velenje do njega prišli, pa smo se pozanimali pri pomočniku direktorja Premogovnika Velenje za raziskave in razvoj dr. Milanu Medvedu. 0 Na čem temelji idejni projekt IMIC-
a?
DR. MILAN MEDVED: "Po zaključenem odkopavanju v vzhodnem predelu eksploatacijskega polja, bo celotno področje sanairano in rekul-tivirano ter ponovno namenjeno normalnemu načinu življenja. Doslej smo na območju jaška Skale že spraznili prostore in ti niso več nujni za vodenje proizvodnje, čeprav odkopavanje v jami Skale še poteka in bo potekalo še nekaj let. Prostore bomo smiselno razporedili in jih napolnili z drugimi dejavnostmi."
O Med drugim tudi z muzejem premogovništva Slovenije?
DR. MILAN MEDVED: "Ja, ta bo svojo konkretno obliko dobil že v kratkem. Pri tem sodelujemo s številnimi institucijami, predvsem s Kulturnim centrom Ivana Napotnika Velenje, ker želimo, da ima muzej tudi ustrezno strokovno podlago, sami pa bo-
Dr. Milan Medved: "Ideje so tukaj, podlaga obstoja, potrebno pa bo sodelovanje širše skupnosti."
mo poskrbeli za ustrezno opremo. Muzej bo prikazoval življenje premogovnika v vseh letih njegovega obstoja, vseboval pa tudi najmodernejše odkopne metode, ki jih uporabljamo v Velenju. Za prve obiskovalce naj bi bil pripravljen že konec aprila leta 1999."
% Ta muzej, če ostanemo še malo pri njem, bo nekaj posebnega ne samo za slovenski, ampak najbrž tudi evropski prostor?
DR. MILAN MEDVED: "Velik del muzeja bo v jamskih prostorih, določene stvari tudi na površini. Zgodovino bomo prikazali tam, kjer se je dogajala."
0 Na območju starega jaška živi tudi Eric-o, inštitut za ekološke raziskave. Koliko in kako se ta vključuje v vaše '' projekte?
DR. MILAN MEDVED: "Tam je njihovo stalno domovanje. Eric-o bo v kratkem dobil prenovljene prostore. Zelo lepo se vključuje v dejavnosti, ki jih načrtujemo na območju starega jaška. Ta inštitut že in še bo izvajal tudi izobraževalno dejavnost. Kot veste že sedaj potekajo pri njih izobraževanja sedmošolcev iz vse Slovenije. Na tem področju je Eric-o naredil prve korake in jih uspešno izpeljal." # V kateri fazi je projekt IMIC ta hip?
DR. MILAN MEDVED: "Trenutno smo v fazi izdelave prostorskih načrtov, tako da bi lahko v začetku naslednjega leta z nekaterimi deli že začeli."
^ Idej je veliko in mogoče katera od njih niti ne bo uresničena. Odvisne so od denarja in še marsičesa drugega. O čem vse razmišljate? DR. MILAN MEDVED: "Vesel sem, da jih je toliko. Recimo hiša dinozavrov, ideja o postavitvi stalne razstave na temo svet dinozavrov in o tem kako se je življenje razvijalo v milijardi let. To je razstava, ki v Sloveniji ni našla ustreznega domovanja, mi pa menimo, da bi ga lahko pri nas. Potem recimo hiša prvošolskih beril. Marjan Marnišek ima izjemno zbirko teh beril, morda bi jih lahko razstavili v sklopu tega centra? Okoljsko-izobraževalni center bo gotovo privabil številne
mlade. Obstoja ideja o astronomskem centru. V Velenju deluje zelo aktivno astronomsko društvo, ljubiteljev je iz leta v leto več in tudi sami imajo v zvezi s tem toliko idej, da vsega niti prostorsko ne bi mogli izpeljati. Nekaj pa bi najbrž lahko. Prisotna je ideja o hiši znanosti. V Sloveniji sicer že obstoja hiša znanstvenih eksperimentov, vendar zakaj ne bi določenih zadev imeli tudi v Velenju? Kulturni center že dlje časa razmišlja o centru tradicionalnih obrti. Mi pa imamo nekatere objekte, ki bi bili za kaj takega idealni ..."
^ Bo IMIC sestavni del turistično-rekreacijskega centra? DR. MILAN MEDVED: "Seveda. Pa ne samo to. Tesno bo povezan s skansenom, muzejem na prostem, ki nastaja v okolici Skalskega jezera, konjeniškim centrom, orintološkim parkom in z vsem, kar smo že zgradili na nekoč degradiranem območju, ki dobiva povsem novo sliko in življenje." 0 Boste k uresničevanju idej pritegnili še koga ali jim boste kos sami? DR. MILAN MEDVED: "V Premogovniku želimo omogočiti razvoj teh dejavnosti v sodelovanju s širšo skupnostjo. Zelo dobrodošla bi bila pri tem tudi zasebna pobuda. Skupaj bi ta projekt lahko speljali. Mi bomo pripravili osnovno podlago za to, da bi tak center lahko dobil novo podobo in novo življenje."
■ Milena Krstič - Planine
EKO, Elektrokovinarska oprema Velenje, d.d.
S Francozi do še hitrejše rasti
V EKO, Elektrokovinarski opremi Velenje, d.d., sklen-jujejo prvi petletni razvojni ciklus, kije temeljil na hitri rasti proizvodnje in prodaje. Tudi naslednje petletno obdobje načrtujejo zelo ambiciozno, ne več sami, ampak skupaj s Francozi, ki so s seboj prinesli tudi svež kapital. Pravijo, da ta čas veliko delajo in gradijo, obnavljajo strojni park, proizvodne hale in transportne poti ter ustvarjajo pogoje za nadaljnjo rast podjetja. Re-naultov program pa v njihovem videnju ne bo več edini program in edina poslovna usmeritev za naprej.
Med gazelami, tako v Gospodarskem vestniku označujejo najhitreje rastoča podjetja v Sloveniji, merilo pa je rast prihodkov med letoma 1994 in 1997, smo tudi letos našli EKO in sicer na 11. mestu. "To dokazuje, da smo obdržali nivo kljub izpadu proizvodnje, kije trajal cele tri
mesece, ko smo uvajali novo tehnologijo," pravi direktor EKO d.d. Velenje Andrej Glušič, ki za naslednje leto znova napoveduje prodor v sam vrh. Mi smo ga povabili na pogovor.
% Naslednje petletno obdobje bo torej tesno povezano s Francozi, kaj pa si v njem obetate?
Andrej Glušič, direktor EKO d.d., napoveduje nov prodor v vrh.
ANDREJ GLUŠIČ: "Skupaj načrtujemo še hitrejšo rast kot je bila v preteklem obdobju,
sodelovanje pa prinaša novo tehnologijo in nov razvoj. Uspel nam je prodor v grupacijo LABINAL, ki je 4. proizvajalec kabelskih setov na svetu." 0 So Francozi večinski lastniki
podjetja EKO?
ANDREJ GLUŠIČ: "Da. Dosedanji lastniki smo svoje deleže prodali Francozom. Ti so obenem zagotovili sredstva za nova vlaganja, ki bodo tej Dolini prinesla še najmanj 200 do 250 novih delovnih mest. " O V kaj je usmerjena ta naložba?
ANDREJ GLUŠIČ: "Delali bomo tisto, kar smo delali doslej, vendar z novo tehnologijo in opremo. Tehnološki proces ne bo vključeval samo enostavnih montažnih del, ampak se bo začel pri žici in zaključil z gotovim izdelkom. V tem
trenutku 90 odstotkov tistega, kar lahko naredimo, usmerjamo v novi clio, 10 odstotkov proizvodnje pa že izvažamo." % Omenili ste nova delovna mesta.
ANDREJ GLUŠIČ: "Naj ne zveni kot politična izjava, a v tej Dolini se oblikuje tovarna z okoli 400 delovnimi mesti, kar pomeni v naslednjih dveh letih zaposlitev še okoli 240 novih ljudi."
% Kakšnih profilov?
ANDREJ GLUŠIČ: "V
bistvu vseh. Tako tistih, ki bodo opravljali osnova enostavna dela, ta bodo še vedno potrebna na področju montaže, pa do diplomiranih inžinerjev, predvsem elektroinžinerjev, ki jih že sedaj intenzivno iščemo. Potrebovali bomo ekonomiste
Dinamično podjetništvo je generator novih delovnih mest. Med gazelami, ki so ustvarile največ novih delovnih mest, torej zaposlovale, je na 4. mestu EKO d.d. Velenje, ki je med gazelami v slovenskem gospodarstvu na 11. mestu. Od leta 1994 do leta 1997 so povečali število zaposlenih iz 16 na 146! Danes jih je v podjetju že 164, še vedno pa iščejo nove.
in kadre, ki obvladujejo vsaj en svetovni jezik, denimo angleški, zaželen pa je francoski." # Koliko pri tem sodelujete z zavodom za zaposlovanje? ANDREJ GLUŠIČ: "Praktično smo na liniji vsak dan." ■ Milena Krstič - Planine
Zaposlitvene možnosti povečujejo
VELENJE - V prostoru Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje so v septembru zabeležili velik porast potreb po delavcih in pripravnikih. Delodajalci so izkazali kar 923 potreb, kar je za skoraj 83 odstotkov več kot v avgustu. V devetih mesecih so delodajalci pri zavodu prijavili skupaj 6.070 potreb (skoraj 12 odstotkov več kot lani v enakem obdobju) ali poprečno 674 na mesec. V tem obdobju seje zaposlilo 5.574 delavcev, tako da tudi zaposlitve presegajo lan-
skoletno raven in to za blizu 13 odstotkov.
Število potreb po delavcih se je v septembru tako skokovito povečalo predvsem zaradi zaposlovanja večjega števila delavcev za določen čas v nekaj podjetjih na območju, denimo v EKO, Johnson Controls, TUS Prevent in GNO. Delodajalci so iskali predvsem delavce s III. in IV. stopnjo strokovne izobrazbe. V mesečnih informacijah območne enote Velenje, med razlogi zaradi katerih je neka potreba nastala, na prvem
mestu navajajo novo delovno mesto (696 potreb), na drugem nadomeščanje (194 potreb) in na tretjem sezonske potrebe (33).
Tudi za mesec september je značilno nadaljnje upadanje brezposelnosti. Preko zavoda je delo iskalo 7.574 oseb, dobra dva odstotka manj kot mesec pred tem. V devetih mesecih pa je brezposelnost upadla za dobre 4 odstotke.
■ mkp
Kmalu nov kilometer ceste
■ slika: jp
Ljubno, Luče - Delavci ljubljanskega podjetja SCT in vodarji hitijo z gradnjo dobrega kilometra ceste od Ljubnega proti	||| i lili iii.mu
Lučam. Promet je seveda precej oviran, vendar se HEhM^I zaradi tega prebivalci ne H^H^^^^Hjj^m^H razburjajo preveč, saj jim no-
v a cesta preveč pomeni. ^^HIBiH^^ ,	^IHh^H^^RI^
Dela tečejo hitro in bodo sklenjena še letos, že pomladi pa naj bi delo takoj nadaljevali na skoraj tri kilometre dolgem odseku, s čemer se bodo zelo približali Lučam.
Kraje v trgovinah ali ko je bolj nerodno trgovki kot tatiču
Eni imajo daljše prste...
Pravijo trgovci, daje govoriti o krajah po trgovinah, lahko zelo dvorezen meč. Enkrat zato, ker lahko pri kom vzbudijo "skomine", drugič pa zato, ker je malo neprijetno priznati, da so tudi med njihovimi potrošniki taki, ki imajo nekoliko daljše prste. Navsezadnje pravijo, je večina ljudi poštenih in bi s tem, ko bi govorili, da se kraje dogajajo tudi njim, lahko pri kom vzbudili občutek, da "sumijo" tudi nje. Zato, tokrat o trgovinah in trgovcih s katerimi smo se pogovaijali o krajah po trgovinah, ne bomo govorili z imeni.
Kradejo pa, seveda! Več pozimi kot poleti. Zanimivo? Niti ne, saj se da pozimi blago laže skriti - pod suknjič, plač, v žepe ... Tak način je priročen v trgovinah s prehrambenimi artikli, kjer največkrat, tako pripovedujejo trgovci, tatiči posegajo po dragih alkoholnih pijačah, sladkarijah ali kavi.
Drag viski ni nujno potreben
"So pa tudi taki, ki ne skrivajo v rokav ali žep, ampak izbrano preprosto pojedo med potjo do blagajne," je pripovedovala ena od trgovk. Čeprav smo bili, ko smo jih o tem spraševali, prepričani, da ljudje kradejo tudi zaradi "nuje", ker preprosto nimajo, pa so skoraj vsi po vrsti zatrdili, da to ne drži.
Drag viski navsezadnje ni nujno potrebna reč, ali pa tri steklenice vilijamovke naenkrat, ki sijih je eden od obiskovalcev pred nedavnim zaželel v eni od večjih velenjskih trgovin. Pa potem z zastonj zabavo ni bilo nič, ker So mu jo pravočasno preprečili. Najbrž je bil po tistem res potreben kakšnega požirka močnega.
"Imeli pa smo primer," so pripovedovali v eni izmed velikih trgovin v Velenju, "ko je nekdo resnično zato, ker je bil lačen, iz stiske, hotel odnesti iz trgovine malo salame in kruha. V tem primeru niti ukrepali nismo tako kot običajno, ampak smo ga celo pogostili," so nam povedali v drugi od trgovin.
Tankočutno, če pri kraji zalotijo otroke
"Posebej tankočutno pri nas ravnamo v pri-
merih, ko pri kraji zalotimo otroke. To so občutljive reči in tu lahko za v naprej pomagajo svojim otrokom le starši. V takih primerih jih s tem seznanimo, ampak na primeren in ne odmeven način. Na eni strani se zavedamo, da se to lahko zgodi vsakomur, na drugi strani pa vemo, da bodo starši naredili vse, da se take stvari, ki včasih nastanejo iz otroške razposajenosti, ne bodo prerasle v kaj več," je dejala ena od velenjskih po-slovodkinj.
Tudi glede klica na policijo ravnajo v različnih trgovinah zelo različno, ponekod jih pokličejo v vsakem primeru, drugod samo za večje stvari.
Opažajo pa, da so ljudje, ki jih zalotijo pri kraji, velikokrat do vsega skupaj zelo ravnodušni in je velikokrat bolj nerodno trgovcu, ki je koga zalotil pri kraji, kot tistemu, ki je nečednost storil.
Metode včasih zelo prefinjene
Ponekod imajo organizirane posebne službe varovanja, varnostnike, ki bdijo nad dogajanjem, kajti trgovci običajno tudi ne morejo imeti neprestano vpogleda v vse, kar se dogaja.
Posebno prefinjene so metode kraj po oddelkih s konfekcijo, ki kažejo na to, da gre v nekaterih primerih za "specializirane" tatove. V eni od velenjskih trgovin so nam natančno opisali enega od teh načinov, saj so eno od udeleženk, ki je imela dva pomočnika, tudi "prijeli. Kot so potem zvedeli, je bila enaka metoda uporabljena še na več drugih mestih in tudi v več drugih slovenskih krajih. V vrečke, posebej prirejene za tovrstne posle, so izginjali dragi kostimi in plašči ... Nič ne piska, ko se s tako vsebino podajajo skozi vrata.
Drugi, tisto bolj neorganizirani in priložnostni tatiči pa se znajdejo tako, da se v kabini preo-blečejo ... "Potem na obešalniku včasih najdemo kaj starega in vemo, kaj seje zgodilo," so nam povedali spet v drugi trgovini.
Zanimivo pa je to, da zelo zelo pogosto izginja spodnje perilo, kar lahko pomeni, če zaključimo nekoliko šaljivo, da taticam in tatičem pač ni vseeno, kakšen slog imajo. Če že je, mora biti brezhiben tudi znotraj, ne samo na zunaj.
■ Milena Krstič - Planine
Okrogla miza: Govorimo o drogah
V vsakem raju je kača
Šmartno ob Paki, 17. novembra - Krajevna organizacija Rdečega križa Šmartno ob Paki se je vključila v splet prireditev ob letošnjem občinskem prazniku z okroglo mizo z naslovom Govorimo o drogah. Dvorana šmarškega kulturnega doma je bila tokrat polna, a ne po zaslugi tistih, ki sta jima gosta okrogle mize dr. Juvan Stupar ter višja medicinska sestra Branka Drk namenila pogovor o vse bolj pereči in nadvse aktualni temi, ampak so jo napolnili predvsem učenci tamkajšnje osnovne šole. "Nič narobe," je komentirala Drkova, "čeprav moram poudariti, da otroci o drogah veliko vedo, starši pa mnogo, mnogo premalo."
Stupar, Drkova in tudi starši, ki so se vključili v pogovor, so poudarili pomen družine, vlogo staršev za otrokov zdrav in uspešen razvoj. Praviloma se (obstajajo seveda tudi izjeme) za takšen korak, ki lahko vodi tudi v propad osebnosti odločijo otroci iz družin, v katerih starši ne najdejo časa za njihove stiske, za reševanje njihovih težav, za pogovor. Skratka jih na nek način prikrajšajo za nekaj lepega, kar otroci potem najdejo v drogi. Droga ni le marihuana, kokain, tablete ecstazy, ampak tudi prekomerno pitje alkohola in kajenje. Tako pa ne manjka staršev, ki raje odgovornost za skrenitev otroka na stranpot pripišejo družbi, šoli in še nekaterim drugim dejavnikom. "Droga psihično uničuje človeka, zato je učiti se živeti pri 15,16 letih ali še kakšno leto, dve kasneje za tiste, ki so odločeni peklu narediti konec, vse prej kot enostavno," je poudaril Stupar, ki vodi ambulanto za odvisnike v Zdravstvenem domu Velenje.
Na vprašanje enega od staršev, ali je v občini Šmartno ob
Stara vas - Grad
Nov člen v verigi prijateljstva
Starovaščanke in Starovaščani so nastop pri Gradu zaključili
z velenjsko himno "Oj, Velenje".
Še zadanjo lepo jesensko nedeljo so krajanke in krajani Stare vasi izkoristili za izlet na Go-ričko. V Grad na Goričkem, včasih je bila to Gornja Lendava, so pripeljali veliko dobre volje in jo s pomočjo članov kulturniških skupin iz Stare vasi predstavili s pesmijo, glasbo in besedo zbranim v dvorani tamkajšnjega Gasilskega doma.
Zbrani v dvorani, domačini in številni gostje iz Stare vasi so z zanimanjem sledili nastopu članov kulturniških skupin iz Stare vasi.
' Staovaščankam in Starovaš-čanom, ki so se pripeljali na •Grad z dvema avtobusoma, je izrekel dobrodošlico župan občine Kuzma Ludvik Kočar in med
drugim naglasil, da veže prebivalce obeh pobratenih krajevnih skupnosti resnično prijateljstvo. Predsednik sveta Krajevne skupnosti Stara vas Marjan Lipovšek pa je predal štirim krajanom Grada, častnim krajanom Krajevne skupnosti Stara vas zahvale za njihov prispevek pri krepitvi sodelovanja med pobratenima krajevnima skupnostima. Pisne zahvale in praktična darila so prejeli Ludvik Kočar, Marjan Huell, Janez Zrim in Jože Štesl. Ludvik Kočar pa je Zofiji Goro-granc, vodji ženske pevske skupine "Pevke iz Stare vasi" in Marjanu Lipovšku v spomin na obisk pri Gradu predal pleten kolač.
■ Besedilo in sliki: (an)
Od 22. do 29. novembra - teden slovenske Karitas
Pomoč družinam v stiski
Mladi na poti v samostojnost je sicer kratko sporočilo letošnjega tedna slovenske Karitas, čeprav ob tem ne gre prezreti dobrodelne akcije, kot sestavnega dela predvidenih aktivnosti v dneh od ponedeljka do nedelje. Z njimi bodo zbirali prispevke predvsem za ljudi, ki so jih prizadele nedavne poplave oziroma za ljudi v stiski. Tudi izkupiček z včerajšnjega že 8. dobrodelnega koncerta Klic dobrote v celjski dvorani Golovec. Na velenjski Karitas, ki ima sedež na Šmarški 1 v Velenju, pravijo, se še ni zgodilo, da bi v času uradnih ur (vsako sredo od 16. do 18. ure) potrkali na vrata le eden, dva ali trije občani, ampak se vrste kar širijo. V tem trenutku potrebujejo za reševanje stiske posameznikov in družin predvsem topla oblačila (bunde in puloverje), tople čevlje, hrano, otroška oblačila in denar. Z denarnimi prispevki dobrih ljudi so letos tistim, ki niso imeli dovolj denarja za kruh, plačali katero od položnic.
Jožica Pogorevc, ki je že sedem let začasni vodja velenjske Karitas, nam je povedala, da so stiske ljudi v Dolini vedno večje. Na njihova vrata vse pogosteje poleg nezaposlenih, brezdomcev, odvisnikov, bolnih potrkajo tudi zaposleni, ki zaradi težav v gospodarstvu ne prejemajo redno plače. "V naših prostorih je v času uradnih ur vedno polno. Sočloveku pa priskočimo na pomoč tudi izven tega časa. Pomagamo kolikor pač lahko ne glede na praznike in uro. Štiri prostovoljke smo, ki delamo vedno, občasno nam pomagajo tudi drugi. Naše plačilo je zadovoljstvo tistega, ki smo mu lahko pomagali vsaj začasno prebroditi stisko z obleko, hrano. Letos ni manjkalo tudi takih, ki smo jim plačali eno položnico, običajno za elektriko. Seveda smo pri slednjih preverjali, ali res niso imeli dovolj denarja za kruh, kot so trdili sami. Vseh potreb pa žal, še zdaleč ne obvladujemo. "
To, kar bodo v tednu Karitas darovali ljudje s širokim srcem, ljudje s posluhom za stisko sočloveka, bodo namenili za pomoč družinam, pri čemer bodo imeli majhno prednost tiste družine ali posamezniki, ki so jih najbolj prizadele nedavne poplave. Vsak dar, predvsem hrana, bunde, puloverji, otroška oblačila in denar, pravi Pogorevčeva, bo dobrodošel. Kot je še povedala, bodo danes (v četrtek) pripravili dan odprtih vrat. Trajal bo od 10. od 18. ure. Tisti, ki jim bo pot do njih prenaporna, predaleč, ali svojega daru ne bodo mogli oddati na sedežu velenjske Karitas, lahko oddajo prispevke v njim najbližjem župnišču.	■ tp
Številka računa, na kalerega lahko nakažete svoje denarne prispevke, je ; 52800 - 620 - 37- 400- 82710 - 137070/90.
Pogovor o drogah so organizatorji in gostje namenili bolj staršem kot otrokom. Sodeč po skromni udeležbi prvih jih je očitno večina prepričanih, da se njihovemu otroku kaj
takega ne more zgoditi.
Paki prisotna droga ali ne?, je Stupar menil, da ni najbolj pristojen za odgovor nanj, vendar je kasneje iz njegovega izvajanja bilo jasno, da je in ne tako zanemarljivo malo. Nastanek Mladinskih centrov po Sloveniji, torej tudi v Šmartnem ob Paki, je za Stuparja in Drkovo spodbudno dejanje, saj so njihove dejavnosti usmerjene k pozitivnim stvarem. Seveda pa je svetovanje, kako ohraniti pravo smer, dobrodošlo. Odvisniki se praviloma odmikajo od takih centrov, zato velja več
pozornosti nameniti dilerjem, ki služijo na otrocih, ki se ne znajo upreti pritiskom.
"Vemo, da je hudo, kako hudo pa ne," je ob koncu okrogle mize dejala Marta Stupar, ki je lani prevedla koristen pripomoček za starše odvisnikov in seveda tudi odvisnike sami, "saj bodo iz zapisanega v njem lahko spoznali, daje v vsakem raju, ki ga nudi droga, kača."
tp
Nasilje v vsaki peti družini v Sloveniji
Velenje zavetišča za žrtve nasilja (še) nima
Več kot 90 % žrtev nasilja v družini so ženske in otroci. 99 % nasilja v družini povzročijo moški. Zakon postaja najnevarnejša institucija za nekatere ženske, najnevarnejša oseba zanjo pa njen partner. Zato so na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje pred nedavnim pripravili okroglo mizo z naslovom Nasilje v privatni sferi in človekove pravice žensk, na kateri so sodelovali direktor Centra za socialno delo Brane But, ustanoviteljica SOS telefona za ženske in otroke, žrtve nasilja Mojca Dobnikar iz Ljubljane, Brigita Peršek, vodja Varne hiše v Mariboru, sodelavka Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec, direktorica Urada za žensko politiko Vera Kozmik in načelnik družbenih dejavnosti v Občini Celje Željko Cigler.
Udeleženci so poudarili, da je nasilje nad žensko kršitev človekovih pravic žensk in da sodi med kazniva dejanja, zato ga je kot tako treba tudi obravnavati. Odgovornost za nasilje ni porazdeljena med storilca in žrtev, ampak je vselej storilčeva. Ni opravičila za nasilje v družini, žrtvi je treba nuditi pomoč, storilca pa kazensko preganjati. Vendar pa policija in druge službe premalo seznanjajo žrtve nasilja z možnostmi sodnega pregona in prav zaradi nepoučenosti o svojih pravicah ter zaradi neustreznega sodnega pregona (obravnava nasilja kot prekrškov, nizke kazni) se veliko žensk ne odloči ovaditi svojega partnerja zaradi nasilja. Zal, je nasilje prisotno v vsaki peti družini v Sloveniji, razširjeno je v vseh slojih prebivalstva in velikokrat zelo dobro zakrito. Ker Slovenija še vedno nima izdelane politike na tem področju, je uvajanje ukrepov in pomoči še vedno prepuščeno individualnim pobudam in nevladnim organizacijam, ki ženskam nudijo strokovno in pravno pomoč, kadar pa razmere postanejo nevzdržne in žrtev zapusti dom, se lahko zateče v Varno hišo v Mariboru. Žrtvam nasilja je 24 ur na dan na razpolago telefon (tel. št. sta 062/ 300-18-10, 062/ 300-18-11), ki je edina pot v Varno hišo. Ženska lahko pride v Varno hišo izključno po telefonskem dogovoru, kajti lokacija Varne hiše je skrita. Nato se zaposleni z njo dogovorijo za mesto srečanja in jo gredo iskat. Znotraj Varne hiše je ženska popolnoma varna pred nasilnežem, ponavadi je to njen partner, v njej pa lahko ostane sprva 1 mesec, kasneje se ji bivanje podaljša za 3 mesece, najdlje lahko ostane 1 leto. V Varni hiši lahko živijo tudi otroci, ki v tem času normalno obiskujejo pouk. Bivanje je brezplačno, denarni prispevek je simboličen, če ženska ima svoj dohodek, plača 10.000, drugače 5.000 tolarjev, če tega ne zmore, ne plača nič.
Po priporočilu Evropskega sveta naj bi država nudila najmanj eno mesto v zatočišču v kraju, ki ima 10.000 prebivalcev. To bi v Sloveniji pomenilo 200 mest. V Sloveniji jih imamo samo 20, Celje in Velenje zavetišča za žrtve nasilja nimata. Na Centrih za socialno delo lahko žrtvam samo pomagajo z nasveti in pogovorom ali pa jim omogočijo odhod v katero izmed Varnih hiš po Sloveniji.
Žrtve nasilja se lahko obrnejo na številne nevladne organizacije, kamor spada tudi SOS telefon v Ljubljani, kjer lahko dobite vse informacije in tudi pravne nasvete, kako se zavarovati pred nasiljem. V okviru SOS telefona deluje tudi Varna hiša v Ljubljani. Njihovi tel. št. sta 061/ 441-993 ali 061/ 97-82. Pokličete lahko tudi Center za pomoč žrtvam, tel. 061/133-96-67,063/ 481-821 (Celje), 063/ 863-423 (Velenje) ali pa Žensko svetovalnico, tel.: 061/133-05-89.
■ Nataša Leskovšek
26. novembra 1998
ZDLS	LU	SLS
LDS	B	SKD
SDS	H	REPUBLIKANCI
DESUS
**

MESTNA OBČINA VELENJE
Prva nedeljska izjava župana Srečka Meha
"Nismo dajali praznih obljub"
Ko je bilo v nedeljo zvečer okoli osme ure že znano, da bo Srečko Meh ostal župan MO Velenje tudi v naslednjem štiriletnem obdobju, nam je povedal: "Ne vemo še, kakšni bodo končni izidi, vendar so iz našega volilnega štaba sporočili, da že imamo dovolj glasov za župana, daje torej prvi krog dobljen. Zadovoljen sem. Mislim, daje to odraz trdega dela in tudi volilnega štaba, ki je zelo dobro delal, zato bi se najprej rad zahvalil mojim sodelavcem - Bojanu Kontiču, Dušanu Ajtniku in še komu, ter vsem tistim, ki so na listi ZLSD. Čakamo namreč še rezultate za svet. Zdi se mi pomembno, da dobimo čim več glasov, saj ima župan potem malo več možnosti, da lahko v svetu hitreje izpelje projekte, ki jih je treba izpeljati. Sicer pa se bo delo v občini nadaljevalo. V petek pozno popoldne sem končal z delom in jutri bom z njim nadaljeval. Življenje teče nemoteno naprej. S temi volitvami smo dokazali, daje bilo neko obdobje uspešno in da so to opazili tudi ljudje. Glasovi so zagotovo obvezujoči. Vendar se človek z večjo podporo loteva projektov, ker ve, da za njim stoji velika večina občanov. Vsem se za izkazano zaupanje iskreno zahvaljujem."
In kaj bo prvo, česar se bo lotil župan v novem mandatu?
"Najprej bo potrebno urediti upravo. Na novih osnovah. Odlok imamo sprejet, sedaj moramo zaposlenim izdati nove odločbe, določiti tajnika občine... Regija SAŠA je zame najbistvenejši projekt in na tem bomo morali v naslednjih letih največ delati. Mislim, daje najpomembneje, da najprej naredimo dvoletni plan in animiramo vse zavode v občini, da tudi oni planirajo. Vse ostalo je že zastavljeno, delo je treba le nadaljevati.
V o predvolilnem času se je stranka ZLSD predstavila s knjižico, v katero ste zapisali, kaj vse ste že postorili in kaj še boste, če vam bodo volilci zaupali. Kako je torej z obljubami?
Jaz nisem dajal praznih obljub. Mnogi so govorili o delovnih mestih, pa jih je zelo težko animirati, zelo težko je ustvarjati delovna mesta. Zame je pomembno, da imamo 3. decembra poslovno konferenco z velikim in malim gospodarstvom Šaleške doline. Če bomo v Gorenju, Premogovniku, Eri in še kje našli dovolj moči in programov, da bomo lahko odpirali nova delovna mesta, tudi pri majhnih podjetnikih, smo naredili maksimalno vse. Marsikaj pa bo odvisno od denaija in tega, koliko ga bo MO Velenje dobila v proračunu.".
■ bš
Zmagoslavje združene liste
Težko je ugibati, zakaj je bila v nedeljo volilna udeležba v MO Velenje nižja kot na vseh predhodnih volitvah - je bil res kriv sneg in mraz, ali kaj drugega. V ponedeljek je bilo znano, da je tokrat volilno pravico izkoristilo 55,94 % upravičencev iz MO Velenje. Če prevedemo v številke, to pomeni, da je od skupno 25.484 volilnih upravičencev volilo 14.255 Velenjčanov. Najvišjo volilno udeležbo so zabeležili na volišču v Stari vasi (70.55%), sledi volišče na Goriški 45 v KS Gorica (69.70%), Bevče (68.39%), Šentilj (66.15%) in KS Šmartno (65.59%)... Vseh volišč v MO Velenje je bilo 29. Na predčasnih volitvah je glasovalo 331 volivcev, po pošti pa 28. Zanimiv je tudi podatek, da je bilo neveljavnih glasovnic kar 849 ali 5.96%.
Pričakovanja, pričakovanja...
Ko so se v nedeljo ob 19.uri zaprla vsa volišča v občini, so volilne komisije takoj pričele preštevati glasovnice. Na MO Velenje, kjer je bil sedež občinske volilne komisije, je bilo še mirno. Zbrane so imeli podatke o volilni udeležbi, vso ostalo delo jih je še čakalo.
Kandidati za župane in svetnike so na rezultate večinoma čakali na sedežih svojih strank, volilna komisija pa je podatke tudi sproti obdelovala in rezultate posredovala volilnim štabom in drugim zainteresiranim. Naša ekipa se je najprej, malo po 19. uri, odpravila v Staro Velenje, kjer so ob polno obloženi mizi na rezultate čakali člani koalicije SDS, SKD ter SLS in njihov skupni kandidat za župana Anton De Costa. Dobro so bili razpoloženi, napetosti še ni bilo čutiti. Še preden so izvedeli, kakšen konkreten podatek, smo se odpravili naprej. Na sedež LDS v centru mesta, kjer so se zbirali kandidati za svetnike. Njihov kandidat za župana Jožef Kavtičnik je od 19. do 20. ure z družino igral tenis -kot vsako nedeljo.
Okoli osme ure smo se odpravili v stavbo sodišča, kjer ima v vrhnjem nadstropju prostore ZLSD. Že ko smo odprli vrata dvigala, je bilo jasno, da se pripravlja slavje. Pričakovano?
Zagotovo, vendar je visok uspeh stranke na lokalnih volitvah v MO Velenje verjetno presenetil tudi njih same.
Nekaj minut čez osmo zvečer je na sedežu stranke ZLSD že završalo - v volilnem štabu so namreč na podlagi prvih preštetih glasov že izračunali, da je njihov kandidat za župana Srečko Meh "dobil" volitve že v prvem krogu. Bili smo prvi, ki smo ga, široko nasmejanega in srečnega, prosili za izjavo, točno osem minut čez osmo zvečer, ko se je tam pričelo pravo praznovanje; miza je bila obilno založena, šampanjec primerno hladen, muzikantje prešerni. Novi (stari) župan je sprejemal številne čestitke, v prostoru je bilo iz minute v minuto več tistih, ki so mu prišli čestitat in se z njim veseliti zmage. Eni so to storili z besedami, Rudarski oktet pa je župana ganil s pesmijo... Še preden so se v stranki pričeli veseliti zaradi doseženih 12 mandatov v mestnem svetu in razrezali prelepo torto v obliki črk stranke, smo se poslovili -bojda pa se je tam praznovalo še dolgo v noč...
Kdo so kandidati za čestitke?
Občinska volilna komisija v Mestni občini Velenje je svoje delo do torka dopoldne skoraj v celoti opravila. Glasovi so bili sešteti, rezultati obdelani, nekaj dela pa jih je čakalo še pri obdelavi podatkov za volitve v svete krajevnih skupnosti. Tajnica občinske volilne komisije Ditka Stropnik-Mravljak nam je končne rezultate volitev za župana in mestni svet, ki jih je komisija potrdila v ponedeljek popoldne, takole predstavila:
"Po končnih rezultatih je kandidat za župana Srečko Meh prejel 64, 48 %, Anton De Costa 17,68%, Jožef Kavtičnik 11.63% in Adolf Štorman 6.21%. Na tej osnovi je občinska volilna komisija ugotovila, da je na bil na volitvah v prvem krogu za župana izvoljen Srečko Meh.
Za 33 članov občinskega sveta pa je sestava naslednja: 12 mandatov je dobila ZLSD, 7 LDS, 5 SDS, po 3 mandate DeSUS in SLS, 2 mandata SKD in 1 mandat Republikanci Slovenije. To so v bistvu rezultati, ki so bili neuradno znani že v nedeljo pozno zyečer, tako da jih tudi glasovanje po pošti ni spremenilo."
Občinska volilna komisija
Srečko Meh je srečo ob zmagi v prvem krogu delil s soprogo Viko in številnimi kolegi iz stranke ZLSD. O čem je govoril, ko je takole odločno zamahnil z roko, ne vemo... Razlogov je imel več kot dovolj. Večinoma za srečo in veselje.
mora po zakonu o lokalnih volitvah v roku 6 dni od dneva glasovanja županu predati poročilo o izidu glasovanja, predsednik bivšega občinskega sveta Drago Martinšek pa mora nato v skladu s poslovnikom občinskega sveta sklicati prvo sejo novega sveta v roku dvajsetih dni. Na Mestni
občini Velenje zato predvidevajo, da bo prva seja novega sveta okoli 12. decembra. Po njej se bo verjetno sestava sveta še malce spremenila, saj bodo med novimi svetniki imenovani funkcionarji "prepustili" mesto naslednjim na listah.
■ Bojana Špegel, foto: vos
V svet MO Velenje so bili s posameznih list, ki so dobile mandate, izvoljeni naslednji kandidati:
•	z liste DeSUS Roza Ana Hribar, Majda Gaberšek, Vincenc Šmajs;
•	z liste SLS Marko Jeraj, Herman Arlič, Marjan Salobir
#	z liste ZLSD Srečko Meh, Bojan Kontič, Jože Zupančič, Marjana Marija-Koren, Anton Brodnik, Franc Blatnik, Stanislav Planine, mag. Dragica Povh, Bojan Škarja, Pavel Grošelj, mag. Franc Avberšek, Ivan Janežič
#	z liste SKD Ivan Kralj, Ivan Blazinšek
•	z liste SDS Anton De Costa, Franc Sever, Mirko Lorger, dr. Vladimir Korun, Herman Klemene
0 z liste LDS Drago Martinšek, Jožef Kavtičnik, Marko Vučina, mag. Peter Kovač, Marjan Gaberšek, Kari Stropnik, Pankracij Semečnik
#	z liste Republikanci Slovenije Adolf Štorman
Ko so v volilnem štabu ZLSD sešteli glasove iz prvih volišč, je bil razlog, da nazdravijo s šampanjcem tu - njihov kandidat Srečko Meh je slavil že v prvem krogu. Verjetno so ob dokončnih rezultatih nazdravili vsaj še enkrat.
---- ——	Adolt
Meh Cesta Kavtičnik Štorman
Ob polno obloženi mizi so na volilne rezultate čakali kandidati iz vrst pomladne koalicije. Njihov skupni kandidat za župana Anton De Costa kljub vsemu ni bil razočaran -njegova stranka SDS je na volitvah dobila 5 mandatov v mestnem svetu. Nazdravlja mu novi svetnik Herman
Klemene.
Občinska volilna komisija v MO Velenje je imela v preteklih dneh ogromno dela. Predsednica Milena Bukvič-Dežman in tajnica komisije Ditka Stropnik-Mravljak nadzorujeta vnašanje podatkov v računalnik...
Kdo je bil tisti, ki si je v Šoštanju, v času volilne kampanje omislil antipropagando na račun neodvisne kandidatke Cvetke Tinauer in kdo se skriva za "občani Šoštanja za politiko čistih računov", kot so se podpisali, bo morda kdaj pojasnjeno. Neznanci so namreč po mestu pustili precej letakov, Tinaueijeva pa se je zaradi tega obrnila na policijo.
VLADIMIR VIDEMŠEK
LISTA ZA RAZVOJ MESTA IN VASI
ZELENI
SDS
ZDLS
LDS SLS SKD
NEODVISNA LISTA.. DESUS
OBČINA
ŠOŠTANJ
V občini Šoštanj v drugi krog Bogdan Menih (SDS) in Matjaž Natek (ZLSD)
Svet sestavljen iz desetih list
Bogdan Matjai Cvetka Milan Marjan Leopold Menih Natek Tinauer Kopušar Jakob Kušar
V štabu Zelenih so bili najbolj "ažurni", sproti (z grafi in odstotki...) so spremljali dogajanje. Pri njih so se ustavljali tudi predstavniki drugih strank. Na sliki levo Peter Rezman
(Zeleni) in Milan Kopušar (LDS).
Po tistem, ko so s posameznih volišč na sedež občinske volilne komisije po telefonu sporočali rezultate glasovanja, so predstavniki prinesli še glasovnice in zapisnike.
Iz minute v minuto je postajalo bolj napeto ... Kar kmalu pa je bilo jasno, da bo za volitve župana v Šoštanju potreben še
en krog.
trankarski kandidat Vladimir Videmšek, kije zbral 4 odstotke glasov in si s tem zagotovil mandat v svetu.
Štiri liste niso zbrale potrebnega odstotka in jim tokrat preboj v svet ni uspel: Češnovar Viktor (1,9 odstotka), Republikanci Slovenije (1,5%), Demokrati Slovenije (1,1%) in Slovenka nacionalna stranka (0,5 %).
Enako za SDS, več za LDS, manj za SKD...
Če primerjamo dosedanjo sestavo sveta občine Šoštanj z mandati, ki so jih posamezne liste imele v šoštanjskem svetu doslej, s tistimi, kijih bodo imele poslej, potem lahko rečemo, da so ohranile svoj položaj SDS, ki je ubranila v svetu 4 mandate (toliko jih je imela doslej), ZLSD 2 mandata, DeSuS 1 mandat in Lista za razvoj mesta in vasi (1 mandat).
LDS je pridobila mandat več (z 2 - 3), medtem ko je največ izgubila SKD, ki je namesto 4 dosedanjih mandatov uspela dobiti za naslednja štiri leta le 2 sedeža, po en mandat pa so izgubili še SLS (iz 4 na 3) in Zeleni (iz 2 na 1).
Kaj pa drugi? V svetu občine Šoštanj je novost Neodvisna
lista za obnovo in razvoj občine Šoštanj, ki se je na teh volitvah pojavila prvič in takoj dobila 2 mandata in nestrankarski kandidat Vladimir Videmšek, ki je tudi uspel priti v svet.
Kdo bodo novi svetniki?
Z liste SLS so bili v svet izvoljeni: Marjan Jakob, Boris Gomboc in Maks Jelenko; z liste ZLSD Matjaž Natek in Branko Valič, Listo za razvoj mesta in vasi bo zastopal Marjan Vrtačnik, z Neodvisne liste za obnovo in razvoj občine Šoštanj sta bila v svet izvoljena Cvetka Tinauer in Danilo Čebul, v svetu bo nestrankarski kandidat Vladimir Videmšek, z liste SKD Drago Koren in Anton Skornšek, DeSuS bo zastopal Viktor Potočnik, LDS Milan Kopušar, Matjaž Cesar in Štefan Szabo, SDS Bogdan Menih, Franc Rogelšek, Anton Koren in Monika Korošec, Zelene pa Peter Rezman.
Med novimi svetniki je 8 tistih, ki so bili v dosedanjem svetu, 12 paje novih.
Šoštanjski svet pa bo imel po novem tudi dve svetnici (v prejšnjem mandatu le eno).
■ Milena Krstič - Planine
ŠOŠTANJ, 22. novembra -Kdo bo župan Šoštanja, bo znano šele po drugem krogu županskih volitev, 6. decembra. Vanj sta se uvrstila kandidat SDS in sedanji župan Bogdan Menih (ta je pred štirimi leti zmagal v prvem krogu) in kandidat ZLSD Matjaž Natek. V 20-članskem svetu občine Šoštanj pa bodo predstavniki desetih od štirinajstih list, kolikor jih je kandidiralo na tokratnih lokalnih volitvah v Šoštanju. 0 tem, kako so potekale volitve v devetih krajevnih skupnosti v občini, pa več v naslednji številki Našega časa.
Po še neuradnih rezultatih se je nedeljskih volitev v občini Šoštanj od 6.255 volilnih upravičencev, udeležilo 4.406 volivcev, ali 70,46 odstotka.
Župan bo znan v drugem krogu
Za župana občine Šoštanj se je potegovalo šest kandidatov, kot že rečeno, sta se v drugi krog uvrstila dosedanji župan Bogdan Menih (SDS), za katerega je glasovalo 1639 volivcev ali 37,72 odstotka tistih, ki so se nedeljskih volitev udeležili in Matjaž Natek (ZLSD), za katerega je glasovalo 981 volivcev ali 22,58 odstotka.
Za neodvisno kandidatko Cvetko Tinauer je glasovalo 794 volivcev (18,27%), za Milana Kopušarja (LDS) je glasovalo
423 volivcev (9,74%), za Marjana Jakoba (SLS) 363 volivcev (8,35%) in Leopolda Kušar-ja(DeSuS) 145 volivcev ali 3,34% tistih, ki so se lokalnih volitev udeležili.
V občinskem svetu deset list
Za volitve občinskega sveta so volivci v občini Šoštanj oddali 4.170 veljavnih glasovnic. Za vstop v 20-članski svet se je potegovalo 14 list, v občinskem svetu jih bo 10.
Največ glasov so volivci namenili Socialdemokratski stranki (SDS) 16,4%, s tem je stranka dobila v svetu 4 mandate; za Slovensko ljudsko stranko (SLS) je glasovalo 12,7% volivcev, dobila je 3 mandate; za Liberalno demokracijo Slovenije (LDS) je glasovalo 12,0% volivcev, dobila je 3 mandate; za Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD) je glasovalo 10,6% volivcev, pripadata ji 2 mandata; za Neodvisno listo za obnovo in razvoj občine Šoštanj je glasovalo 10,5 % volivcev, v svetu ji pripadata 2 mandata; za Slovenske krščanske demokrate (SKD) je glasovalo 9,5% volivcev, v svetu bo imela 2 sedeža; za Zelene je glasovalo 7,9% volivcev, v svetu bodo imeli 1 sedež; za Listo za razvoj mesta in vasi je glasovalo 6,9 % volilnih upravičencev, več kot dovolj za 1 mandat, prav tako pa sta se v svet uspela uvrstiti tudi DeSuS, območna enota Šoštanj z 4,4% in 1 mandatom ter nes-
Ivan Rakun (SLS, s podporo SDS in SKD) ter nestrankarski Alojz Podgoršek
Vnovič drugi krog, povsem drugačen svet
ŠMARTNO OB PAKI - Čeprav še neuradni, so bili za marsikoga v občini Šmartno ob Paki rezultati volitev presenečenje. Sploh glede na razpoloženje še dan pred volilnim molkom.Tako kot na prvih lokalnih volitvah bo tudi tokrat o tem, kdo bo župan, odločala volja volilcev v drugem krogu. Vanj sta se uvrstila dosedanji župan Ivan Rakun, kandidat
Slovenske ljudske stranke (njegovo kandidaturo sta podprli tudi preostali stranki pomladne koalicije - Socialdemokratska stranka in Slovenski krščanski demokrati) ter nestrankarski Alojz Podgoršek, ki je kandidiral za mesto župana drugič. Povsem drugačna kot je bila v prvem mandatu bo naslednja štiri leta sestava občinskega sveta.
Večja udeležba na predčasnih in več dela za mobilni odbor
Tudi tokratne volitve v občini Šmartno ob Paki so minile brez posebnosti, brez težav in pritožb. Volilci so oddali svoje glasovnice na petih voliščih, kar je eno več kot pred štirimi leti (ponovno so ga oblikovali v kulturnem domu v Gorenju). 42 ljudi je bilo vključenih v delo
volilnih odborov z namestniki vred, med njimi paje imela precej več dela tokrat ekipa mobilnega, ki jo je morala v pravih zimskih razmerah na 10 koncev (najdlje v Celje). Možnost predčasnega glasovanja so tukajšnji volilci bolj izkoristili kot leta 1994. 56 ali 2,6-odstot-ka jih je izrazilo svojo voljo že do petka. Med njimi je bila večina upokojencev, ki so odšli na nekajdnevni oddih v Izolo.
Volilni odbor v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki na delu
nekaj minut po 19. uri
Poleg članov občinskega volilnega odbora so budno spremljali dogajanja na voliščih in pri zbiranju rezultatov opazovalci ter predstavniki strank. Kar 18 se jih je akreditiralo.
Najdlje na poti volilni odbor iz Paske vasi
Člani občinske volilne komisije so na zapisnike s Nadaljevanje na strani 8
Nadaljevanje s 7. strani
posameznih volišč čakali v mali dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki. Njegova predsednica Anita Grm je bila kar optimistična v svojih napovedih, da bodo prvi neuradni rezultati volitev znani.že približno ob osmih zvečer. Kako optimistična se je izkazalo kasneje, saj so prvi prinesli zajeten kup papirjev člani volilnega odbora iz Gorenja, in to šele nekaj po 20. uri. Malo pred deveto zvečer je bila znana voljo volilcev v drugi volilni enoti, najdlje na poti pa so bili člani volilnega odbora iz Paške vasi, ki so kot zadnji oddali zapisnike nekaj po 22. uri. Neuradni rezultati z vseh štirih volišč so bili znani nekaj čez pol enajsto zvečer, čeprav je menda sedanji župan hotel častiti zbrane v kulturnem domu že nekaj po 19. uri. Takrat je menda na POP TV zasledil podatek, da je premagal svoja protikandidata v prvem krogu. Pa tudi prve čestitke za izvolitev naj bi prejel.
Vnovič drugi krog za župana
Za marsikoga so bili rezultati volitev presenetljivi. Ni bilo volišča, kjer ne bi volilci poskrbeli za kakšno presenečenje. Volitev se je od 2184 udeležilo 1663 volilcev ali 76,1 odstotka, kar je za slabe 3 odstotke manj kot pred 4 leti (78,91%). Med tremi kandidati za župana so oddali največ glasov Ivanu Rakunu, ki je na prvih lokalnih volitvah kandidiral kot nestrankarski, letos pa kot kandidat stranke SLS s podporo preostalih dveh strank pomladne koalicije (SKD in SDS). Dobil je 749 ali 46 odstotkov glasov (v prvi volilni enoti 284, v drugi 159, v tretji 137, v četrti 131). V drugem krogu bo njegov protikandidat nestrankarski Alojz Podgoršek, za katerega je oddalo svoj glas 471 ali 28,9 odstotka volilcev( v prvi volilni enoti 110, v drugi 141, v tretji 136, v četrti 73). Za tretjega kandidata dr. Jožeta Robida, ki je prav tako za mesto župana kandidiral drugič kot član stranke LDS, pa je glasovalo 409 volilnih up-
i
lds
š:*:* sls
skd
nestrankarski kandidat sds
OBČINA ŠMARTNO OB PAKI
ravičencev ali 25,1 odstotka (v prvi volilni enoti 121, v drugi 135, v tretji 64 in v četrti 77). Slednji je bil Rakunov protikandidat v drugem krogu pred štirimi leti. Neveljavnih glasovnic za župana je bilo 34.
___■
ivan Rakun Alojz Jože Robida Podgoršek
Precej drugačna sestava sveta
Za 10 mest v občinskem svetu se je tokrat potegovalo 26 kandidatov( na prvih volitvah 39). V prvi volilni enoti, kjer sta bili dve volišči (v kulturnem do-
mu v Gorenju in v gasilskem domu v Paški vasi) so dobili največ glasov: Franc Drofelnik 195, Rudolf Ježovnik 235 (oba SKD, oba že sedaj svetnika) ter Frančišek Fužir, SLS, 303; v drugi volilni enoti (v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki), so volilci izkazali zaupanje dr. Jožetu Robidu, LDS, 183, nestrankarskemu	Bojanu Prašnikaiju, 190 in Francu Ku-marju, SDS, 167 glasov; iz tretje volilne enote (sedež je imela v gasilskem domu v Smartnem ob Paki) bosta v občinskem sve-
tu Marjan Rudnik SDS, 181 in dosedanja svetnica Frančiška Krbavac, SKD, 162 glasov; volilci v četrti volilni enoti (v prostorih osnovne šole) pa so na glasovnicah največkrat obkrožili Frančiška Berdnika, SDS, 124 in Bojana Kladnika , LDS, 169-krat. V prvem mandatu je bilo v občinskem svetu 5 svetnikov iz vrst LDS-a in prav toliko iz vrst SKD-ja. Po novem naj bi 7 svetniških mest imele stranke pomladne koalicije, 2 mesti LDS in 1 nestrankarski svetnik.
■ tp
Zgornja Savinjska dolina
V petih občinah župani že v prvem krogu
Nedeljske volitve v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini so bile prvič v šestih občinah, saj so župana in občinski svet tokrat volili tudi v novi občini Solčava. Župane in županjo so že v prvem krogu izvolili v petih občinah, drugi krog bo potreben le v občini Mozirje. Značilno je, da so bili povsod izvoljeni dosedanji župani; sem lahko pogojno štejemo tudi Solčavo, saj je bil novi župan doslej predsednik krajevne skupnosti. Dosedanji župan je še "v igri" tudi v mozirski občini, na odločitev volivcev pa bo seveda moral počakati do drugega kroga. Zanimivo je med drugim še, da je v občinskih svetih precej več žensk kot v dosedanjem mandatu, prava posebnost pa je, da so v občini Nazarje vsi svetniki in svetnice z županom vred neodvisni.
Izrazito slabo nedeljsko vreme na udeležbo ni bistveno vplivalo, saj so se volivci in volivke odzvali v zelo velikem številu. Največ jih je po pričakovanju prišlo na volišče v novi občini Solčava. Velika večina jih je prišla skoraj istočasno, torej po nedeljski maši, tudi iz Matkovega kota, Podolševe in drugih višinskih predelov, udeležba pa je bila skoraj 80 odstotna, kar je največ med vsemi občinami. Visoka je bila udeležba tudi v Lučah in na Ljubnem, malo slabša, pa še vedno zadovoljiva pa v Gornjem Gradu, Nazarjah in Mozirju-
Posebnost nedeljskih volitev je bil tudi bojkot. Gre za del krajanov naselja Prihova, ki se nočejo sprijazniti z dejstvom, da
je Ustavno sodišče RS to naselje izločilo iz krajevne skupnosti Rečica ob Savinji in občine Mozirje ter ga vključilo v sosednje Nazarje. Na podlagi trditve, da so jim bile kršene pravice, so pozvali na bojkot volitev, za ta namen zbrali 29 podpisov krajanov, s svojim protestom so seznanili širšo javnost in državne organe, udeležba na volišču pa je kljub delnemu bojkotu presegla polovico. Od 147 vpisanih je na volišče prišlo 74 volivk in volivcev, torej 50,35 odstotka.
Občina Solčava
V Solčavi je od 457 vpisanih na volišče prišlo 363 upravičencev, to pomeni 79,43
Značilnost Solčave je, da večina volvcev in volivk pride
skoraj istočasno
Vojko Klemenšek
odstotka. Kandidati za župana so bili štirje, že v prvem krogu pa je postal župan neodvisni kandidat Vojko Klemenšek, ki je dobil 182 glasov (50,84 odstotka); Alojz Ikovic je kandidiral s podpisi občanov, dobil je 71 glasov (19,83); Franc Ošep je bil kandidat SLS, dobil je 66 glasov (18,44), Ivan Golob pa je kandidiral na listi SDS in dobil 39 glasov (10,89 odstotka).
Občinski svet šteje 7 članov, 4 so neodvisni, trije pa člani SLS.
Občina Luče
Visoka je bila udeležba tudi
Mirko Zamernik
v občini Luče. Od 1289 vpisanih je glasovalo 937 občanov, ali 72,69 odstotka. Toni Breznik je kandidiral na listi SLS in je dobil 145 glasov (15,69), dosedanji župan in poslanec Mirko Zamernik (SDS) pa je prejel 779 glasov (84,31).
Vil- članskem občinskem svetu je 5 neodvisnih svetnikov, 3 so člani SLS in 3 SDS.
Občina Ljubno
Tudi v občini Ljubno je udeležba presegla 70 odstotkov, saj je od 2187 vpisanih glasovalo 1554 ali 71,06 odstotka volivcev in volivk. Prepričljivo je zmagala dosedanja županja Anka Rakun, kandidirala je s podpisi volivcev, ki je prejela 1129 glasov, ali 73,17 upravičencev; Cvetko Kolenc je kandidiral na
Anka Rakun
listi LDS, dobil je 352 glasov (22,81); Martina Mičin je bila tudi neodvisna kandidatka, dobila pa je 62 glasov (4,02).
V 10 - članskem občinskem svetu ima SLS 5 članov, LDS 4 in SKD 1.
Gornji Grad
Najnižja je bila udeležba v občini Gornji Grad. Na volišča je od 2081 prišlo 1234, ali 61,99 odstotka upravičencev, dokaj prepričljivo pa je mesto župana obdržal Toni Rifelj SDS), ki je dobil 781 glasov (63,29), nasprotni kandidat Rafko Žerovnik (SLS) pa 453 (36,71).
Občinski svet šteje 10 članov, od tega 2 članici, sicer pa sta 2 neodvisna, 3 so člani SDS, 5 pa SLS.
Toni Rifelj
Občina Nazarje
Najbolj prepričljivo med vsemi kandidati je zmagal v občini Nazarje dosedanji župan Ivan Purnat. Od 2090 upravičencev jih je prišlo na volišča 1356, ali 64,88 odstotka, Ivan Purnat je kot neodvisni kandidat dobil 1130 glasov (85,'80), Ivan Krefl, kije kandidiral na listi občinske koalicije SDS, SLS in SKD, pa je prejel 187 glasov (14,20).
V 11 - članskem občinskem svetu so vsi neodvisni, med njimi so kar 4 članice.
Občina Mozirje
Drugi krog volitev za župana bo potreben le v občini Moziije,
Ivan Purnat
udeležba pa je bila tudi zadovoljiva. Na volišča je od 4841 upravičencev prišlo 65,73 odstotka občanov, kandidati so bili štirje, v drugi krog pa sta se uvrstila Jože Kramer (SDS), za katerega se je izreklo 38,84 odstotka občanov, in dosedanji župan in poslanec Jakob Presečnik (SLS), ki je dobil 36,47 odstotka glasov. Neodvisna kandidatka Mojca Finkšt je dobila 18,85, Jurij Repenšek (SKD) pa 5,84 odstotka glasov.
Občinski svet šteje 19 članov, od tega so 4 članice, 2 sta neodvisna, SDS ima 6 članov, SLS 5, LDS 3, SKD 2 in ZLSD 1.
UJP
Občina Mislinja
Veliko zaupanje Mirku Grešovniku
V mislinjski občini so občani na volitvah svoje glasove delili med tri kandidate za župane. Največjo podporo, kar 64,45%, so izkazali dosedanjemu županu Mirku Grešovniku, kije nestrankarski kandidat, podpirali pa so ga LDS, DeSUS in ZLSD. Ivan Čas, kandidat SKD, je dobil 12,56% , Franc Tovšak, kandidat SDS, pa je prejel 22,99% glasov. Neuradni rezultati galsovanja za občinski svet kažejo, da imajo najmočnejšo podporo člani LDS (19,4%), DeSUS (18.7%), SLS (16,1%), SDS (14,8%), SKD (11,9%), ZLSD (8,1%), SNS (7,6%) in lista Novi neodvisni Dolič (3,3%).	■ bš
1995
Pred nekaj manj kot tremi leti so na naslovnico šestinštiridesete številke Našega časa, izšla je 30. novembra leta 1995, zapisali tudi članek z naslovom "Gradbena dela v Hudi luknji stekla". Avtorica Bojana Špegel je v članek zapisala naslednje: "Kar nekajkrat smo že napovedali začetek gradbenih del pri obnovi regionalne ceste skozi Hudo luknjo. Državni proračun je namenil za dela, ki naj bi jih opravili v letošnjem letu, 60 milijonov tolarjev, vendar je sedaj vprašanje, če jih bodo izvajalci uspeli porabiti. Še vedno se namreč zatika pri gradbenem dovoljenju, ki ga še ni. Kljub temu pa je celjsko cestno podjetje z pripravljalnimi deli na trasi, ki je trenutno omejena na odsek med obema semaforjema, pred dnevi resnično začelo. Podizvajalec del je velenjski Vegrad, oba izvajalca pa lahko izvajata le določena dela. Tako se bodo v naslednjih dneh lotili tudi gradnje zaščitnih opornikov, ki bodo preprečevali padanje kamenja na cesto. V občini Mislinja, kjer se v teh dneh resnično trudijo, da bi dela lahko stekla v polnem zamahu, se bojijo predvsem slabega vremena in zime." No, in zima je kmalu pokazala svoje zobe, saj so že 7. decembra, v na-
slednji številki Našega časa, poročali o prvih snežinkah in težavah v prometu.
O velenjskih prometnih zagatah pa so pisali tudi na tretji strani šestinštiridesete številke Našega časa, v članku z naslovom "Cesto na Gorico prepustiti stroki". Članek je urednica velenjskega radia in novinarka Našega časa Mira Zakošek takole zaključila: "To naj bi bil tudi začetek celovitega razreševanja prometnih zagat v občini Velenje. Teh pa ni malo. Večina spornih cest je namreč grajenih po predpisih iz leta 1967, torej časa, ko motornega prometa v našem okolju skorajda še ni bilo in ob cestah tudi ni bilo potrebno graditi kolesarskih stez in pločnikov. Večina ulic v Velenju je preozkih, zemljišča ob njih pa v lasti imetnikov stanovanjskih hiš. Vsakršno reševanje prometnih zagat je tudi zato toliko bolj zahtevno in prav je, da ga prepuščajo stroki." Prometnh zagat nam v Velenju tudi po treh letih ni uspelo rešiti in rečemo lahko, da so danes kvečjemu še večje, kot so bile leta 1995. Mnogi Velenjčani se ob prebijanju skozi zatrpane ceste in zapolnjena parkirišča verjetno z nostalgijo spominjaj(m)o leta 1967, ko je bilo gibajočega in seveda tudi mirujočega prometa v Velenju bistveno manj!
■ dk
Zveza kulturnih društev Šaleške doline
Etnološki večer in seminar
Kar dva dogodka napovedujejo jutri in v soboto na Zvezi kulturnih društev Šaleške doline, oba pa sta folklorno in etnološko obarvana. Jutri vas vabijo v velenjsko knjižnico, v soboto pa bo v mestu potekal seminar za vodje otroških folklornih skupin.
Jutrišnji večer so poimenovali "Večer ljudskih pesmi, viž in plesov iz Lancove vasi in okolice". V goste so namreč povabili Folklorno društvo "Lan-cova vas", ki goji izvirno ljudsko izročilo in ga s svojimi pevci, godci in plesalci že 15 let predstavlja po Sloveniji in tudi tujini. Z zanimivimi
melodijami in načinom petja ter skrbno izdelanimi prazničnimi nošami iz tega območja se bodo predstavili Velenjčanom ob 19.h.
Sobotni seminar za vodje otroških folklornih skupin bo potekal v velenjskem kulturnem domu, pričel pa se bo ob 9. uri. Najprej bodo Marjana Bračič, Cvetka Pavlič-Rošer ter Andreja Drev podale povzetek dela v folklornem taboru v Dolenjskih Toplicah. Neva Trampuš bo govorila o literaturi ter otroških plesih Bele Krajine, Bojan Kniflc pa o učenju plesov, primernih za otroke.	■ bš
Ana Lamut:
"S knjižnico rasteva skupaj že četrt stoletja"
Najvišje letošnje državno priznanje za delo v knjižničarstvu je edina na širšem področju prejela Ana Lamut, ki že dolgo vodi mozirsko knjižnico. Kako je sploh zašla med knjižne police?
"Kot osnovnošolka sem se s knjižnico srečevala le v šoli. Brala sem obvezno branje in za praznike podarjene knjige. Tisto pravo "požiranje" knjig se je pričelo šele v srednji šoli. In ob koncu šolanja v gimnaziji, ko se je bilo potrebno odločiti za poklic, mi je pomagala krajevna društvena knjižnica v domačem kraju in njena vedno prijazna knjižničarka, ki je že takrat zaslutila, da se bo knjižničarstvo končno le pričelo razvijati tudi v manjših krajih. In ni se zmotila.," pravi Ana Lamut.
Res je v letih od 1970 do 1975 republiška matična služba za razvoj začela resno akcijo ustanavljanja matičnih knjižnic v prav vsaki občini. "Tako je bilo tudi v Moziiju, kamor sem se v tistih letih preselila, ko je takratna kulturna skupnost leta 1973 uresničila priporočilo matične službe. Imela sem srečo, da so me po študiju na pedagoški akademiji zaposlili kot prvo profesionalno knjižničarko, prve delovne izkušnje pa sem pridobila pri kolegih v velenjski knjižnici.
Od takrat je minilo že celih 25 let. Lahko rečem, da sva s knjižnico rasli skupaj. Tako strokovno kot prostorsko, saj smo knjižnico selili štirikrat, vedno v
Ana Lamut in "njena" knjižnica
večje in boljše opremljene prostore, in po številu knjižnih enot. Moram pa posebej poudariti, da so vsa ta leta na takratni kulturni skupnosti, kasneje zvezi kulturnih organizaciji in danes na zavodu za kulturo, kamor knjižnica organizacijsko spada, prav tako na občini Mozirje, imeli posluh za knjižničarstvo. Vedno se je našlo toliko denarja, da smo z nakupi vsaj približno dosegali predpisani
republiški standard. Takojevteh letih knjižni fond narasel na 50.000 enot. Hkrati z razvijanjem matične knjižnice smo uspeli urediti še krajevne knjižnice, ki jih je danes že osem."
Tudi bralcev je bilo iz leta v leto več, čeprav so rabili kar nekaj časa, da so knjižnico vzeli za svojo in spoznali, da tudi v mozirski knjižnici dobijo želene knjige. "Z mnogimi se še sedaj tedensko srečujemo. Mislim, daje danes knjižnica nepogrešljiva za vse, za predšolske otroke, študente in obiskovalce, ki iščejo literaturo za stalno izobraževanje ali branje za kratek čas," pravi Ana Lamut.
V mozirski matični knjižnici so se obiskovalcem prikupili tudi z organizacijo literarnih večerov, knjižnih in likovnih razstav, obiski koncertov ter gledaliških in opernih predstav, najmlajšim pa z knjižnimi kvizi in razstavami na temo "moja najljubša knjiga" ter s pravljičnimi urami.
"Rada bi povedala še to, da v zadnjih dveh letih pospešeno delamo na vnosu našega knjižničnega fonda v računalniški program cobiss. Na žalost gre delo počasneje kot bi si želeli, ker v ta namen nismo dodatno zaposlovali, rednega programa in prireditev pa tudi nismo želeli zmanjševati na ta račun. Zelo bom vesela, ko bo ta projekt končan in bomo prešli na avtomatizirano izposojo. Upam, da nam bo to uspelo v začetku prihodnjega leta."
■ j P
Uroš Kuzman, osmošolec OS Gustava Šiliha Velenje
"Vsaj vem, kam sodim"
Emcejev Hora legalis
Irska - dežela Ginnesa
V soboto, 28. novembra, ob 21. uri bo v Mladinskem centru Velenje potopisno predavanje Dražena Markoviča. Z diapozitivi bo predstavil svoje potovanje
po Irski. Vstopnine ni.
Sredina peta za otroke
V pričakovanju novega leta
V tokratni Sredini peti, ki jo v Mladinskem centru Velenje pripravljajo MZPM Velenje, klub Mladi za mlade in Mladinski
center Velenje, bodo otroci izdelovali okraske za novoletno jelko in jo pod vodstvom Natalije Milešič tudi okrasili. Svoje otroke lahko pripeljete v Mladinski center Velenje v sredo, 2. decembra, ob 17. uri (od tod tudi ime Sredina peta) in v času, ko otroci ustvarjajo, poklepetate v Galeriji centra ali se v Kibernet-ski kavarni Kunigunda izgubite v internetu.
V Ljubljani je pred nedavnim potekalo državno tekmovanje iz logike. Uroš Kuzman, učenec osmega razreda osnovne šole Gustava Šiliha iz Velenja je v skupini 60 sovrstnikov, ki so se tako kot on najprej odlično odrezali na predhodnih tekmovanjih iz logike, najbolje rešil naloge. Od 30 možnih je zbral kar 29 točk in tako postal državni prvak med osmošolci.
"Letos je bilo težje kot lani. Zmage nisem pričakoval, upa pa sem, da se bom uvrstil med deseterico najboljših. Seveda sem uspeha vesel. Z njim sem razveselil najbolj samega sebe, nato mentorico Marijo Šavor in starše. Tudi sošolci in sošolke so bili ponosni nanj" nam je povedal Uroš.
"Kdor je kdaj doživel ustvarjanje z gibi, mu postane to nuja. Zavedanje. Osveščanje. Potreba po gibanju narašča. Ideje nastajajo in vsaka improvizacija je doživetje. Zelja po preizkušanju je vse večja, radoveden si in pripravljen na igro kot otrok. Spontan si in iskriv. Misliš, da svobodi ni konca...," so besede plesalke Jasne Knez. Morda bi z njimi še najbolje opredelili plesno ustvarjalnost skupine MEDIA, kije začela delovati že leta 1985 pod vodstvom Tatjane Pocajt. S predstavo MOBILI-BOBILI je nastopala na Dnevih plesa 87 v Cankarjevem domi. Od leta 1988 jo vodi Irena Gorogranc.
Raziskovanje novih izraznih možnosti skozi gib, likovnost in plesnost ter sodelovanje z raznimi ustvarjalci je vodilo Medie. Najbolj to pokažeta predstavi Privid (1989) in Brez naslova št.l
Uroš Kuzman: "Bilo je težje kot lani. Pred drugouvrščen-im sem imel devet točk prednosti."
in št.2 (1996).
Media je bila s svojimi koreografijami že nekajkrat izbrana med ljubiteljskimi plesnimi skupinami v Sloveniji in se predstavila na dnevih plesa v Cankarjevem domu ter na republiških srečanjih plesnih skupin. Nastopila je v Velenju, Ljubljani, Vidmu, Novi Gorici, Novem mestu, na Vrhniki, Ptuju, Bledu...
V ZKD Šaleške doline je tudi skupina Et Cetera, ki je poleg Medie ena tistih, ki gojijo sodobni ples in delujejo v okviru občinskih ZKO in so po mnenju strokovne zlužbe ZKO Slovenije dosegle določeno kakovostno raven, saj v zadnjih letih prispevajo številne samostojne plesne predstave in projekte in tako prispevajo k sodobni slovenski plesni sceni... (Delo, april 1997).
Plesno skupino Et Cetera sestavljajo štiri plesalke, ki nav-
Skupaj z omenjeno mentorico mu je v pripravah na tekmovanje pomagal še brat.
Uroš pravi, da so takšne preizkušnje zanj zanimive iz več razlogov. Med drugim na takšen način spoznaš več ljudi in vidiš, kam pravzaprav sodiš.
To je na tekmovanju iz logike v tem šolskem letu že izvedel. Če ga čakajo do konca šolskega leta še tekmovanja iz matematike in nekaterih drugih predmetov, tako kot lani, bo tja do maja prihodnje leto priložnosti za nova spoznanja obilo.
Splošno gimnazijo je izbral za vmesni cilj do življenjske odločitve o svoji prihodnosti.
Čestitamo in še naprej veliko uspeha!	■ tp
dušujejo s svojo estetiko gibanja in subtilno. S koreografinjo Natašo Tovirac so ustvarile dve predstavi (V 2.2.2.7. leta 1995) so v gib preminjale glasbo skupine 2.2.2.7., v RAZKRIJ ME (1996) pa so izhajale iz štirih ženskih portretov ekspresionističnih slikarjev Magritta, Van Dongena in Dixa. Spremljal jih je tolkalec Zlatko Kaučič. S predstavo so nastopile tudi na Študentskih dnevih 96 in gledališko-plesnem festivalu v Pragi.
Avtorski predstavi "Rob sveta" (1997) in "Zgodbe iz giba" (1998) sta nastali s sodelovanjem glasbenika Žige Goloba. V njih izražajo svojo energijo, usklajenost, kultiviranost giba in odlično plesalno tehniko.
V sobotni predstavi "Korak več za svoje" sta se Media in Et Cetera predstavili s svojimi koreografijami in jih povezali v lep plesni večer, ki je pokazal, da je lahko tudi ljubiteljska dejavnost ure in ure truda in prostega časa, nepoplačane z denarjem. Saj ni težko, če delaš nekaj, kar imaš rad.
■ Irena Gorogranc
PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK VELENJE
PREDSTAVA LJUBLJANSKE DRAME ZA GLEDALIŠKI ABONMA
Ta konec tedna bo v dvorani doma kulture že druga predstava za gledališki abonma in izven. Tokrat gostuje Slovensko narodno gledališče -Drama iz Ljubljane s predstavo:
Edvvard Albee:
KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF?
Režija: Mateja Koležnik Igrajo: Milena Zupančič, Radko Polič, Nataša Ralijan in Matjaž Tribušon
Edvvard Albee (1928) je, poleg 0'Neilla, A.
Millerja in T. Williamsa, eden nosilnih stebrov moderne ameriške dramatike. S to klasično dramo je prodrl leta 1962 na Broadwayu. Na prvi pogled gre za skorajda naturalistično igro na temo vojne med spoloma, kakršne sta desetletja prej pisala Ibsen in Strindberg, za igro brezobzirnih duševnih razkrivanj, a pravzaprav tudi za pot do priznanja ljubezni, ki vodi skozi skorajda smrtonosno resnico.
V petek, 27. novembra, ob 19.30, bo predstava za Rumeni gledališki abonma, v soboto, 28. novembra, ob 19.30, pa za Beli gledališki abonma.
Pri obeh predstavah je na voljo tudi nekaj vstopnic za izven po ceni 2.000 SIT. Rezervacije na tel. 862 002.
Literarni večer Štefanije Prislan
Počasi stopa v 85. leto življenja. Kmalu bo privrel na dan njen pesniški prvenec. Uvod v ta velik dogodek, kije nagrada za vse, kar je doživela in preživela ter tako vztrajno zlivala na papirje bil 20.11.1998. literarni večer v njeni rojstni hiši, v gostilni Pri Kavčiču (Verdelj) v Šaleku pri Velenju.
Ne samo sorodnikov od blizu in daleč, zbralo se je tudi nekaj literarnih ustvarjalcev in drugih ljubiteljev ljudske umetnosti, pa tudi župan MO Velenje, Srečko Meh s soprogo. Nekateri so si sami od sebe vzeli besedo in Štefki Prislan izrekli ganljiva občudovanja in spod-
bude.
Prijeten družabni večer, ki niti malo ni izgledal uraden, je organiziral Literarni krožek Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Velenja. Najzaslužnejša zanj sta bila prof. Vinko Šmajs in Josip Bačič, seveda ob potpori MO Velenje. Od tisoč pesmi, ki jih je avtorica predstavljenih pesmi v 84. letih napisala, so za petkov večer izbrali le nekaj, ki govore o Šaleku - "vasici stoletni uporni", o spominih na domačo vas ob Velenju, o razvalinah nekdanjega mogočnega gradu, o bajkah, ki se kot bujna domišljija domačinov bohotijo tam
naokrog in drugo. Brala jih je Majda Gaberšek, članica Amaterskega gledališča Velenje.
Z glasovi so se ubrano poigravali pevci kvarteta Svit pod vodstvom Janeza Koleriča. Program sem povezovala jaz in svojo babico predstavila na čimbolj preprost, domač način, kajti nisem pozabila besed dr. Marije Stanonik iz Instituta za narodopisje	Slovenske
akademije znanosti in umetnosti, ki je babičine pesmi označila kot pevne in tekoče, ker je značilno za ljudsko umetnost te vrste.
Ajda Prislan
Plesna ustvarjalnost velenjskih skupin
Media in Et Cetera
MNENJA IN ODMEVI
Spoštovani bralci!
Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar nag ne bodo predolgi. Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstic in z vee kot 8« maki v eni vrsti ne bomo objavljali oziroma jih bomo krajšali po lastni presoji.Vsak prispevek mora hiti opremljen z naslovom avtorja in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Če imate telefon, navedite tudi njegovo številko. Prispevek lahko prinesete tudi na disketi.
■ Uredništvo
Cestne težave v Zgornjem Florjanu
Gre za cesto , ki poteka po zgornjem delu Florjana in ki je edina povezava z Šoštanjem v času zaprtja ceste v soteski. Za nas, ki živimo v tem delu Florjana in za krajane Belih vod in Lepe njive, je ta del ceste, ki poteka od Petkovnika pa do Pohrastnika velikega pomena.
Zadnje čase se pogosto dogaja, daje glavna cesta, ki vodi iz Šoštanja preko soteske Florjan v Lepo Njivo in Bele Vode mnogokrat neprevozna. Daje neprevozna, so velikokrat krive prometne nesreče. Pred štirimi leti je na omenjeno cesto zgrme-lo večjo količino kamenja in cesta je bila zaprta za ves promet več tednov. Prav tako je bila glavna cesta v soteski neprevozna leta 1990 in spet letos, ko je podivjana Flor-janščica naredila veliko škode.
Prav takrat se začne odvijati promet po tej problematični, za nekatere vodilne v KRAJEVNI SKUPNOSTI in v svetu OBČINE ŠOŠTANJ pa nepomembno cesto, ki služi v naštetih primerih za obvoznico in jo pristojni tudi tako označijo.
Leta 1982 je bil izdelan projekt rekonstrukcije ceste Petkovnik-Pohrastnik. Delno je bil v treh časovnih obdobjih projekt realiziran, žalostno je samo to, da je modernizacija bila izvršena skoraj
na ravninskem delu, kjer je pač bila izgradnja najcenejša. Zadnja faza posodobitve na cesti Petkovnik-Pohrastnik je bila izvršena na delu cestišča, ki je kategoriziran pod regionalno cesto in jo tudi vzdržuje CESTNO PODJETJE, ne pa Krajevna skupnost. Da ni prišlo do posodobitve tega dela cestišča v celoti, je velika krivda najemnika kmetije, preko katerega poteka omenjena cesta. Tudi pri financah se je zataknilo, ker smo nekateri krajani mnenja, da do sofinanciranja modernizacije tega dela ceste nismo dolžni, ker je cesta regionalna, pa tudi ostali sokrajani, ki živijo že ob asfaltiranem delu ceste, nebi prispevali svojega deleža potem, J<o bi se moderniziral še ostali del krajevne ceste to je cca 1200m.
Vsi namreč vemo, da največ škode na makadamskih cestah povzroči deževje prav na strmin-skih delih, ko voda odnese material s ceste. Slaba stran makadamskih cest je tudi ta, da se v poletnem času, ko je sušno obdobje, ob prometu dviguje prah in živeči tes-. no ob cesti imamo spet težavo, saj se prah useda povsod, tako na povrtnine, poljedelske izdelke kot na fasade objektov in nenazadnje tudi na naša pljuča.
Ob letnem in zimskem času je ta del krajevne ceste v lasti vzdrževanja Kajevnih skupnosti oziroma
Občin, ki pa se do teh cest obnašajo zelo mačehovsko.
Material za posutje delno preskrbijo, ostalo delo pa doleti spet nas, ki tesno živimo ob cesti, pa čeprav bi lahko nekateri kmetje, ki so tudi vezani na to cesto, s svojimi stroji pomagali pri delu, ne pa da nam še pri tem delajo težave. V zimskem času resda pooblaščeni za krajevno skupnost, krajevne ceste preorjejo, ampak zaradi gostega prometa cesta postane spolzka, tako da je takrat zelo nevarna tako za pešce, kot za nas voznike.
V zadnjem deževnem obdobju je našo cesto poleg vode, začel ogrožati še ogromen plaz, ki pa ogroža tudi hišo št. 101. Upajmo, da do najhujšega ne bo prišlo, saj s tem bo še ta cesta zaprta in bog ne daj, da bi se takrat ponovilo še eno takšno deževje.
Povedati je treba, daje omenjena cesta vsako leto v občinskem planu, vendar do realizacije v celoti nikoli ne pride. Prav tako je bil v planu že cel mandat današnje vlade, izgradnja vodovoda v zgornjem Florjanu. Predsednik KS Silvo Mežnar je od krajanov že pred štirimi leti pobral denar za izgradnjo vodovoda v višini 20.000,00 sit. Do danes je bil izdelan samo projekt, katerega so nam na sestanku v mesecu juniju predstavili in obljubili, da bodo začeli izgradnjo že v začetku meseca septembra, vendar do danes so izbrali le izvajalca.
Mislim, da bi se odgovorni morali zanimati enako za vse krajane, ne pa le za posameznike, predvsem pa ne le zase in za svoje potrebe. Denar v občinsko blagajno priteka od vseh zaposleni v občini, zato naj bo ta denar bolj realno porabljen, kajti tudi živeči v tem delu Florjana prispevamo v državno blagajno svoj delež, tako z dohodnino kot z drugimi davki.
■ Ana Lesjak
Študent naj bo
n
w f SSK leto je naokrog in pozdravlja vas nova vla-1 J da s predsednkom Draženom na čelu, ki vam, drage Šalečanke in dragi Šalečani, vljudno sporoča, da ima samo en par ušes in le dve roki. Zato vas prosi, da svoje želje in predloge sporočate lepo po vrsti in ne vsi naenkrat. Sploh pa so tovrstnim aktivnostim namenjeni petki, ko ob 19. uri v Plac-u sestankuje vodstvo ŠŠK. Vabljeni ste seveda vsi člani ŠŠK-ja ter tisti, ki bi to radi postali. Vi prinesete potrdilo o šolanju, mi vam damo izkaznico, s katero boste poleg ponosa in občutka pomembnosti pridobili še vrsto ugodnosti, o katerih bomo spregovorili prihodnjič.
Kakorkoli že, nova vlada je mandat začela s polno paro, imela dva uradna ter mnogo več neuradnih sestankov, produkt pa je razviden iz naslednjih vrstic.
Za bistrenje glave in razgibavanje telesa ste vsi ŠŠK-jev-ci ob sobotah od 10. do 12. ure dopoldne vabljeni na športno rekreacijo^ (košarka, nogomet, badminton) v novo dvorano CSŠ. Če pa ste bolj romantične narave in vam
neskončne zasnežene planjave odpirajo vrata v nove dimenzije, lahko v Plac-u s popustom kupite karte za smučanje na Rogli. Cena je 1700 SIT. Število kart je omejeno! ŠŠK skrbi tudi za to, da vrli študentje in študentke ne bi pozabili na svoje korenine. V ta namen organizira ogled jame RLV, ki se bo zgodil v petek, 11. decembra. Odhod je ob 15. uri izpred Plac-a. Podrobnejše informacije in prijave v Plac-u. Še vedno pa vam je na voljo nova CD plošča z naslovom Lignit po promocijski ceni (zgolj) 1500 SIT. Kupite jo lahko seveda v Plac-u.
Naslednje sporočilo je namenjeno letošnjemu Zelenemu Carju ter njegovi ekipi. Norčevanje na račun starih bajt na bru-covanju ter kjerkoli drugje je najstrožje prepovedano in hudo krši moralni kodeks ŠSK-ja. Ob prvem podobnem ravnanju brucev ali ostalih študentov bodo izpeljane ustrezne sankcije.
Naj vas sovica spremlja povsod, kamor vas bo zanesla vaša študentska noga!
RS. Išče se bivši predsednik ŠŠK-ja. Kdor bo imel to srečo in ga bo videl, mu naj sporoči naslednje: "Pero, prid', no, na kak pir. Mi te ful pogrešamo!"
■ Zatika
DANES JE DRUGAČE
Ko je moja generacija na začetku tega desetletja začela služiti študentski kruh, so se pravljice o virtualni in informacijski bodočnosti brale kot znanstvena fantastika, ki zanima zgolj nekaj študentov tehničnih fakultet. Ko je pred štirimi leti v RIT-i izšel članek z naslovom Računalniške interaktivne komunikacije, je le malokdo vedel, o čem je avtor sploh govoril, kar nekako hermetično in utopično so delovali tisti Matejevi stavki. In celo na straneh tega časopisa se je pred časom pojavil članek o virtualni praznini, ki vlada na ulicah našega mesta
V Ljubljani smo imeli nekoč tisti, ki smo vedeli, kaj internet omogoča, strašne težave: na fakultetah so bili računalniki, ki niso vedeli, kaj je miška, kaj šele internet, modemi in domače telefonske linije so bili prepočasne za uspešno surfanje, o elektronskih naslovih pa se nam je le sanjalo. Pa se je le počasi začelo premikati na bolje, najprej so se oborožile civilne institucije (večinoma s pomočjo Zavoda za odprto družbo) kot npr. KUD France Prešeren, potem je študentska organizacija podprla nastanek KISS-a, ki nudi vsem študentov nekaj telefon-
PERSPEKTIVA
skih linij, in celo na fakultetah so spoznali, daje računalnik sedanjost in ne če-bodočnost nekega sveta. Povezav je bilo vedno več, danes skoraj vsaka ljubljanska knjižnica nudi dostop do interneta in do neskončnih možnosti, ki jih le ta omogoča.
Velenje pa je ves ta čas zmagovalo v svoji majhnosti in obrobni griči Šaleške dolinice so bili preveliki za vstop v elektronski svet. A kar čudno je, da je to pravljica s srečnim koncem. Nekaj malih korakov različnih institucij in posameznikov je napovedalo, da informacijska avtocesta ne bo sledila korakom svoje asfaltne sestre, ki nas je preprosto pozabila. Res je bilo tako in zadnja faza gradnje info ceste se je zaključila pred štirinajstimi dnevi, ko se je v Mladinskem centru odprla kibernetična kavarna poimenovana po grajski prijateljici	Kunigundi.
Prepričan sem, da je veliko Velenjčanov, ki mislijo podobno, kot je mislilo večina študentom o daljnem ritnem članku. Kaj je sploh internet, da je ta stvar čisto neuporabna, draga igrača, ki ne le da je modna, tudi kvari oči in krivi hrbtenico. Zato zgolj manjši ekskurz ...
Bentili smo o velenjski za-
plankanosti in ničdogajanju, v neki mi(nu)li družbi smo ugotavljali, kako Velenje zapira glavo, kako je knjižnica predvidljiva in kako po radiu vrtijo zgolj komercialne stvari. Da je seveda povsod drugje vse drugače in bolje. Radio Študent nam je bil zvezda vodnica, z glasbo, komentarji, zabavo in družbeno angažiranostjo nam je risal svet, v katerem so spremembe možne. Takšen svet je obstajal za Trojanami, v Velenju je bil mit-ski val prešibak. Ja, smo pravili, kako bi bilo drugače, če bi tukaj mladi lahko poslušali Radio Študent... Danes je drugače. Med belimi zidovi Mladinskega centra so se že širili zvoki ljubljanskega radia. Surfanje je pomagalo valovom, da so postali močnejši, Radio Študent je prišel v Velenje po elektronskih žicah interneta. Iluzija našega bentenja pa je padla ...
Tudi to je internet, a tale ekskurz je le majcena miljoninka možnosti, ki jo ponuja Kunigunda. Velenje pa je postalo mesto, kjer se je virtualna praznina izpraznila. Ni je več. Od 13. novembra dalje je mesto del bodočnosti, kjer bo morda res vse drugače.
■ Jure Trampuš
Za zven domače govorice
Vedno se domislim znane misli iz basni Krylova, ki pravi takole: "Pred močnimi slabič je vedno kriv..." Prenesimo njegovo misel v naše naslavljanje.
Bil sem v neki veliki stavbi mesta Velenje. No, in... Kar nenehno so vame udarjali različni, tuje zveneči naslovi firm in podjetij. Takole sem prebiral: Soft, Investing, Komprot, Infond, Inova in druge. Kot da sem prišel v Babilon in mi je bog zavozlal jezik. Slovarja tujk pa tudi nisem imel, da bi jih lahko vse sproti razvozlaval. Še najbolj blizu mi je bila Inova, ker sem besedo podaljšal v inovacije. Menda se na tem področju, področju tujk in zmešanih kratic že dolgo lomijo kopja v slovenski javnosti.
S tujkami se gospodarstvo bolj neposredno vključuje v evropski
trg. Priznam. V primerjavi s temi se mi je v uho zasmejal bife Čenča. Kaka pristna domačnost!
Ob vsem se resno bojimo, da nam bo angleščina že v kratkem, v nekaj letih, povsod odkrivala še tisto malo domačih strokovnih besed ... In potem? Da, in kaj potem? Se bomo v evropski zvezi res kar izgubili? In pozabili, da smo kri naših očetov in mater. In bomo res zabrisali vse sledove sloven-skosti, ki že tisoč let vztraja na svojih temeljih: besedi, plesu, glasbi in vsem, kar nas potrjuje v skupnost, ki jo imenujemo slovensko.
Vemo, kako je s tujkami. Novih ne moremo odgnati, dokler ne iznajdemo domačih. Kar spomnimo se strokovne besede kontejner. Saj smo jo nadomestili z domačim zabojnikom, toda prepozno. Zato se ta še danes ni prav udomačila.
Vsemu navkljub bi morali v
javnih naslavljanjih in napisih vendar skrbeti za več domačnosti. Tako kot Čehi ali tako kot Francozi. Sicer nas bo odneslo. Po besedah Krylo-va. Majhni narodi se morajo tega bolj zavedati kot veliki. Da se ohranijo! Da ohranijo to, kar je zanimivo in izjemno. Tu smo pa že segli na področje kulture, umetnosti tega, kar je tako tesno povezano z našim obstojem. Da se res ne bo zgodilo, kot pravi ruski basnopisec: "Pred močnimi slabič ..." približajmo misel našemu jeziku in ugotavljajmo, če ni že danes tako.
Spodimo tujke, kjer jih lahko in božajmo domačo besedo, saj se pridružujemo misli velikega slovenskega ustvarjalca, ki pravi, da je naša beseda beseda praznika.
Ostanimo, kar smo in ne poz-abljajmo na zven domače govorice!
■ Viš
mm
IŽIMEUMI 08i£
•	Stojim na vrhu gore Uluru v
•	osrčju Avstralije in uživam v l čudovitem razgledu. Kolikor da-
•	leč seže oko - sama ravnina, . puščava rdečega peska in nizke-
•	ga grmičevja. Le dve gori,
•	kakšnih štirideset kilometrov da-. leč, stojita kot samotno otočje
•	sredi puščavskega morja, ena na
•	zahodu, druga na vzhodu. Tista
•	na zahodu je Kaja Tjuta. Rdeča
•	je kot gora na kateri stojim in
•	jo sestavlja niz skalnatih kupol.
•	Skušam jih prešteti in pridem J do številke trideset. Najvišji vrh,
•	ki sem ga videl že z letala, je Mt
•	Olga ali Pungalung s 1072 metri J nadmorske višine. Torej več kot
•	200 metrov višji od gore na ka-. teri stojim. Na njen vrh in na
•	večino drugih kupol z navpični-
•	mi stenami, se lahko povzpnejo
•	samo izkušeni plezalci, ki pa mo-J rajo svoja plezanja prijaviti. Ju-
•	tri bom šel v soteske med kupo-
•	lami in poiskal kak izvir vode ter
•	se povzpel na eno nižjih kupol.
•	Na drugi strani proti vzhodu,
•	enako daleč, je zelo slikovita
gora z ravnim vrhom Mt Conner. Ta je vijoličasto modre barve in sem jo opazil že na poti do Ulu-ruja.
»Glejte, Uluru!» sem vzkliknil takrat, ko smo se, skupinica desetih trekerjev z vseh koncev sveta, v terenskem »shuttleju« peljali po avstralski puščavi in sem prvi zagledal nenavadno goro z ravnim vrhom.
»Ne, to ni Uluru. To je Mount Conner,« meje popravil N'gala. »Je pa res, da je gora podobna Uluruja, kamor nameravamo.«
Neverjetno! Edini dve gori na tej, več sto kilometrski ravnini, pa podobna druga drugi, kot jajce jajcu.
Daljnogled uperim na Mount Conner, ki je kakšnih sto metrov nižji od Uluruja. Vrh je res skoraj raven, dolg pet kilometrov, širok pa dva.
Toda na Mt Connor ne bom plezal. Niti blizu ne bom prišel, ker ne smem. Je namreč še bolj sveta gora Aboridžinov in še sta-
rejša od Ulurja in Kate Tjute. Legende »dream tima« govorijo o gori, kot o domu ledenega človeka, saj naj bi ta spustil led s svojega telesa, ko je šel preko nje. Na tleh je led zamrznil in globoke razpoke, ki jih imajo Aboridžini na petah, naj bi bile posledica hoje preko ledu, po drugi strani pa znanstveniki trdijo, da so globoke brazde v skalah te gore resnično nastale med ledeno dobo.
Zato si smem to sveto goro ogledati le od daleč.
Uf, kako velik kamen
Sedaj se spuščam z vrha Uluruja. Utrujenosti ni več. Tik preden pridem do nevarne strmine spet srečam obe Švedinji. Še vedno sta v bikinijih. Zabavata se, ko opazujeta majhno jezerce in drobne rake v oklepih, ki živijo takorekoč na vrhu skale. Jajčeca ležejo v suhi pesek in tam ostanejo speča dokler ne pride deževje. Ti drobni prebi-
valci živijo na tej skali že 150 milijonov let.
»Bosta spodaj počakali na sončni zahod?« vprašam Švedinji, za kateri šele sedaj izvem, da jima je ime Kerstin in Lillevi.
»Obvezno!« reče Lillevi in že se pričnemo spuščati po strmem delu.
Sončni zahod je nekaj posebnega. Počasi lega senca nad
rdečo puščavo, pritlikavo drevje, akacija in šavje pa postajajo silhuete. Gora vse bolj rdeče žari. Nazadnje je osvetljena samo še gora. Ko sonce zaide se rdeča barva spremeni v vijoličasto.
»Gresta jutri na Kato Tju-to?« vprašam Kerstin in Lillevi, ko vidim, da sta rentali terensko spalno vozilo.
»Šorry, toda danes je najin zadnji dan v Red Centru. Jutri se odpeljeva v Darvvin.«
Medtem postaja gora vse boj temna, le na nebu je še nekaj modrine.
»Je res tisto kar pravijo?« še zadnjič vprašam obe Švedinji, ki sta dobro založeni z vodiči, ku-
pljenimi v bližnjem Cultural Centru.
»Kaj pa?« vpraša Kerstin .
»Da je ta kamen odnekod priletel?« rečem, ko se spomnim pripovedi Aboridžina N'ga-le o tem svetem mestu.
»Bla, bla!« se zasmeji Kerstin, ko se oblači, kajti po sončnem zahodu bo v puščavi zelo hladno. »Res pa je, da je to kar vidimo samo delček tistega, kar mora biti pod površjem. Nekateri geologi so mnenja, da sega kamen v globino do 6 kilometrov.«
Uf, kakšen kamen je to, pomislim in se spet pridružim moji skupini, ki po sončnem zahodu uživa svoj refreshments.
Noč v puščavi je idealna za opazovanje južnega neba, ki je bolj posuto z zvezdami kot naše severno. Kakšna sreča, da se nihče ne spomni, da bi goro Uluru osvetlil z rekflektorji. Nad našimi glavami je slikovit »Južni križ«, ozvezdje petih zvezd Alfe, Bete, Game, Delte in Epsilona. Očitno je to najbolj pravšen simbol za avstralsko zastavo.
Drugo jutro se ponovno vrnem v te kraje. Mojo pozornost pritegne tabla z napisom: »Pukulpa pitjama Ananguku ngurakutu« - dobrodošli v deželi Aboridžinov.
26. november 1998
ZA RAZVEDRILO
KilS VAS 11
HOROSKOP
OVEN OD 21.3. DO 21.4.
Za vas se začenja zelo plodna obdobje. Uspešni boste na mnogih področjin, še najbolj pa na poslovnem. Vse vam bo teklo tako gladko, da boste kmalu pogrešali težave in izzive. Potrudile se in vložite vse svoje moči v dosego žel-jenega cilja, ki ni tako daleč, kot se vam zdi. Kar se tiče čustvenega področja, boste še vedno hladni; kaj ko bi enkrat
za spremembo poslušali srce in prenehali pretirano razmišljati
BIK OD 22.4. DO 20.5.
Tudi če boste večino časa preživeli kar doma, kjer vam bo zelo lepo, se ne boste dolgočasili. Lahko se zgodi, da se boste lotili preurejanja stanovanja, saj vom bo ista razporeditev pohištva in barve sten počasi presedla. Zal se lahko v naslednjih dneh pripravite na nekaj prepirov z domačimi, ki bi se jim, že ne bi imeli tako dolgega jezika, z lahkoto izognili. Pri finančnih zadevati ne tvegajte preveč. Tudi počasi se daleč pride._
DVO JČ K A OD 21.5. DO 21.6?
V naslednjem tednu se vam bo zgodilo veliko zanimivega. Zelo razgibano in dinamično življenje vas neopazno izčrpava, zato ne bi bilo odveč, če bi se zamislili nad vašo pogosto utrujenostjo. Če si boste vzeli dovolj časa za počitek jn še naprej pazili, kaj boste dali v usta, bo kmalu bolje, te boste znali poskrbeti za sprostitev in tako obračunati s stresi, pa še bolje. Zato je tudi prav, da se pogosto odzovete vabilom na zabave, le z maligani ne pretiravajte.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
Veliko vaših misli
kar vas bolj ali
vrti okoli denarja, manj spravlja v slabo voljo. Bolje bo, da o tem ne govorite preveč, saj tudi v sedanji situaciji velja, da bo čas poskrbel za vse. Sicer pa se stvari že vrtijo vam v prid, kar vas bo v to še prepričalo. Na ljubezenskem področju bo vse lepo, romantični in nežni boste kot že dolgo ne, kar bo še najbolj veselilo vašega partnerja, ki bo vse, kar mu boste nudili, vpijal kot žejna goba. Zdravje - povprečno, saj še vedno prebolevate rahel prehlad.
Po dolgem času boste polni energije in vitalnosti, lo se vam bo videlo že na daleč. Sicer pa boste znali koristno preživeti vsako minuto. Ker se boste dobro počutili, boste dobro voljo tresli povsod okoli sebe, zato se zna zgoditi, da boste nekomu postali silno všeč. lo vam bo najprej pokazal diskretno, saj ve, da ste vezani. Kako daleč boste šli, je odvisno samo od vas - dejstvo poje, da se že nekaj časa obnašate, kot da si želite vsaj bežno avanturo.
Ne razmišljajte ves čas le o delu, saj je jasno, da se mora vsakdo tu in tam tudi pozabavati in tako pozabiti na težave, ki jih ie vedno dovolj. Vaše si boste kar preveč gnali k srcu, zato Doste še toliko bolj potrebni sprostitve. Včasih pomaga, če se nagradite sami, morda s kakšnim kosom garderobe, ki si ga že dolgo želite. Pri tem se ne ozirajte na potrebe drugih, saj ves čas skrbite le zanje - sedaj je čas, da se začnete imeti radi.
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23.10.
Ker boste dobro razpoloženi in vedri, se bodo tudi drugi dobro počutili v vaši družbi. Ce boste organizirali kakšno zabavo, ali pa boste nanjo le povabljeni, boste vsekakor blesteli. Partner bo spet malce ljubosumen, a mu boste znali odgov-
saj
oriti na vsa zoprna vprašanja. Na delovnem mestu vam dela sicer ne bo zmanjkalo, a ga boste kar z lahkoto opravljali, se ga boste lotili s prave strani. Finančno stanje bo solidno in nič več.
ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11.
Ljudje bodo spoštovali vaš močan značaj, vam pa bo to silno ugajalo. Da bi vsem pokazali, kako nezmotljivi in genialni ste, ne boste pri svojih določitvah odstopili niti za ped, pa čeprav boste morda s tem naredili več škode kakor koristi. Denar - nikar tako močno ne zatiskajte pasu, saj vam še ne gre tako slabo. Življenje je kratko, zato ga je treba živeti. In pri tem prisluhniti tudi drugim. Partner si bo želel več življenja v vas.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Zelo boste nemirni. Želeli si boste več svobode, kot si jo trenutno lahko vzamete, kar si iz različnih razlogov niti ne upate. Prilegel bi se vam vsaj nekajdnevni dopust. Ce je le mogoče, si ga privoščite, o stroških pa raje ne razmišljajte, saj imate dovolj denarja, da še vedno lahko dobro posVbite za svoje zdravje. Preden boste v naslednjih dneh očitali partnerju, da je hladen, se vprašajte, kaj ste naredili zato, da ne bi bil. Šele potem sprašujte, sicer bodite raje tiho.
KOZOROC OD 23.12. DO 20.1.
Pravna postavljate cisto po svoje in se pri tem ne ozirate na to, kaj čutijo drugi. Niti opazite ne, kako se morajo vsi okoli
Pravila postavljate čisto po svoje in se i ajču' ifolm
, avJje
mulo. Dolgo vas ne bodo več prenašali, zato se raje malce
KaJ
stalno prilagajati vašim muham. In če kdo od njih ni pripravljen storiti tako, kot si želite, že vihate nos in kuhate
vzemite v roke. Boste pa uspešni poslovno, saj se bo vaša denarnica v naslednjih mesecih precej okrepila. Tudi po za-
aenarnica v naslednjih mesecih j slugi vaše trme in poguma pri poslovnih tveganjih.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.
Držite obljube, ki ste jih dali svojim sodelavcem. V nasprotnem primeru si boste nakopali več problemov kot ugodnosti. Ljubezen: poslušajte, kaj vam hoče povedati partner in ga nikar venomer ne prepričujete v svoj prav. Pomembnejše kot da se strinjate je, da se navadite drug drugega razumeti in spoštovati. To ob vaši naravi ne bo lahko, a se da. Nobena sprememba ni lahka, a tokrat se vam res splača potruditi.
RIBI OD 20.2.D0 20.3.
Ce boste delo, ki bi ga lahko opravili že danes, prelagali na jutri, se vam bo hitro maščevalo. Ko se ga bo nabralo preveč, Doste nemirni in izčrpani, zato vam delo ne bo šlo nič kaj dobro od rok. Kar ste pričeli prejšnji teden, se bo rešilo hitreje, kot ste pričakovali. Vse ne do tako kot si želite, še vedno pa bo dovolj kmalu, da boste zadovoljni. Našli boste nov konjiček, v katerem boste lahko pokazali vso svojo ustvarjalnost, ki vam je res ne manjka. Portner bo pozoren in prijeten, zato boste srečni tudi, če boste le v dvoje.
RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADU!
Prihod decembra
Lokalne volitve so v dobršnem delu za nami, tam kjer nihče od županskih kandidatov ni dobil potrebne večine, bo še en krog, a tako obsežno kot smo se s kandidati za župane, občinske svete in svete krajevnih skupnosti ukvarjali v zadnjem obdobju se nekaj časa, do naslednjih volitev, ne bomo več.
To pa ne pomeni, da nam bo dela zmanjkalo. Prihaja najbolj vesel mesec v letu, ko tudi v obeh uredništvih, tako radijskem kot v časopisnem, poskrbimo za nekaj dogajanj. Med drugim bo decembra izšel nov, svež almanah, ki bo predstavil delo in življenje ter aktualno dogajanje v treh občinah Šaleške doline v letošnjem
letu, pripravljamo pa se tudi že na veliko silvestrovanje na Titovem trgu v Velenju, na kar ste se že tako navadili, da —priznajte - brez njega sploh ne bi šlo več. Že sedaj računamo na vas in na to, da bomo skupaj. Podrobneje o tem, kaj vse se bo tam dogajalo zadnji večer v tem letu in prvem jutru naslednjega, pa boste pravočasno obveščeni.
December je tudi čas, ko kupujemo in kupujemo ... Ko iščemo darila za naše najbližje in za tiste, ki jih cenimo in spoštujemo. Naj zato dodamo ob koncu današnjega mozaika še kratko EPP sporočilo: lepo darilo je lahko tudi naročnina na Naš čas. Z njo lahko obdarite sebe.(zakaj pa ne?), ali pa koga od svojih bližnjih; lahko po telefonu 898 17 51 ali pa na naslov: Naš čas, Foitova 10, 3320 Velenje.
M mkp
Vsaka številka Našega časa in vsaka oddaja Radia Velenje se začne z redakcijskim sestankom. Na njem dogovorimo osnovne teme, kijih bomo "obdelovali".
Vse skupaj je izziv
Srečanje s slascicarjem Jožetom Kolškom
Šah mat fantazija je poimenoval svoj slaščičarski izdelek, s katerim seje uspešno predstavil na letošnjem gostin-sko-turističnem	zboru
slaščičar v hotelu Paka Velenje Jože Kolšek. Zanj je prejel srebrno priznanje. Ni bilo prvo in najbrž tudi ne zadnje, saj je napovedal udeležbo na srečanju tudi prihodnje leto. In glede na izkušnje ...
Razočarani ali presenečeni? "To raje prepuščam drugim. Vsak izdelek zahteva veliko dela ne glede na to, ali je nagrajen ali ne. Teden dni dela je bilo v njem, pa se to nikjer ne vidi " je odgovoril na zastavljeno vprašanje. Približno 10 kg raznovrstne čokolade (bele, rjave, temne) je bilo potrebne za šah-mat fantazijo, kakavovo maslo in rastlinsko olje. Seveda
Slaščičarski mojster Jože Kolšek pravi, da so prebivalci mesta Velenje glede slaščic nekaj posebnega. "Torta, princeske... Vsaka je po svoje zanimiva." določen odstotek vsega, da je maso lahko obdelal tako kot je
želel. Sam ni pričakoval, da bo zadeva tako uspela kot je. "Vsaka slaščica zase je original, čeprav jo pripraviš po določenem receptu. Praksa ti da največ. Če kdo, potem zagotovo slaščičar mora svoje delo opravljati z ljubeznijo." Vprašanje, kaj najraje peče, je bilo zanj pretežko. Pretežko zato, ker je vsaka slaščica po svoje zanimiva, vse pa jemlje kot izziv. Največ se je naučil kot vajenec od svojega mojstra starega kova, ki ga je zelo dobro naučil "fines". Tudi v tujini seje preizkusil. Zadnja leta so njegove slaščice lahko pokusili obiskovalci Mignona, Zvezde v Celju, od odprtja hotela Paka dalje pa tudi sladokusci v Velenju. Približno 20 vrst jih mojster Jože skupaj še z dvema sodelavcema speče
na dan, pripravi 24 vrst sladoleda, ob posebnih priložnostih oziroma naročilih še več. Na dan našega obiska je bil v službi že ob 3. uri zjutraj, da so poleg standardnega poobedka lahko v hotelu ponudil udeležencem kongresa sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije še princeske, sahar rezine in borovničeve kocke. "Naše torte, slaščice, tudi tiste, ki jih izdelamo po naročilu, so pripravljene po klasičnih receptih, brez sintetičnih nadomestkov, ki so sedaj tako v modi. Torej brez raznih praškov in na pol pripravljenih zadev."
Kadar pri Kolškovih v Zabukovici pri Grižah diši, običajno ne po Jožetovi zaslugi, ampak po zaslugi njegovih dam. Doma si namreč redkokdaj nadene bel predpasnik in da belo kapo na glavo. "O, ja, rad pa jim odgovorim na vprašanje, kako to, kako ono," je še povedal in odhitel v hotelsko kuhinjo sladkih dobrot.
Čestitamo!
■Tp
Izlet na Uršljo goro
V	letošnjem šolskem letu imamo na Osnovni šoli Gorica eno izmed prednostnih nalog projekt "Zdrava šola". Da so aktivnosti pestrejše, smo namenili več pozornosti planinski dejavnosti. Pohodništvo po okoliških hribih, spoznavanje naravnih lepot, se poveseliti in prijetno utrujeni vrniti domov, je naše največje zadovoljstvo.
V	soboto zjutraj sem se zbudi-
la in ko sem pogledala skozi okno, meje obsijalo sonce. Krasen dan za planinski izlet, ki smo ga ta dan načrtovali planinci Osnovne šole Gorica. Oblekla sem se, si pripravila vse potrebno za pot in oddrvela proti šoli. Tam so bili že zbrani prijatelji, s polnimi nahrbtniki in željo, da bi dosegli cilj. Osvojiti Uršljo goro. Odpeljali smo se z avtobusom do Slovenj Gradca, Kotelj in se ustavili pri planinski koči na Ledinah.

Tukaj smo pomalicali in se topleje oblekli, ker se je vreme ohladilo. Pripravili smo se za vzpon.
Hodili smo po široki, markiranj poti, ki jo je obdajal gozd. Tu pa tam se je pokazal sneg. Steza se je vila, konca pa ni in ni bilo. Včasih smo pogledali na levo, drugič na desno, da bi zagledali kakšno žival, a videli smo le črnobele pajke. Pot je postajala vse ožja, vedno bolj strma in skalnata.
Spraševala sem se, po čem se imenuje Uršlja gora. Gotovo po kakšni Urši, sem si prigovarjala. A moja radovednost mi ni dala miru, zato sem vprašala učiteljico. Potrdila je moje razmišljanje, ko mi je povedala, da se imenuje po svetnici Uršuli.
Končno smo prispeli na vrh. Razgled je bil prečudovit. Videli smo zasnežene Kamniško-Savinjske Alpe, Triglav in Karavanke. Naše veselje je pokvarilo vedno slabše vreme. Začelo je močno pihati in oblačilo se je. Mrzlo je postajalo. Nekateri smo bili premalo oblečeni, zato smo se stiskali v koči ob skodelici vročega čaja. Ljudi je bilo veliko, komaj smo si našli prostor. Preden smo
zapustili vrh, smo si ogledali še zunanjost stare cerkve, notranjost pa žal ne, ker je bila zaprta.
Po dveh urah počitka smo se odpravili po drugi poti proti Slemenu. Začelo je škropiti. Ta pot je bila še veliko bolj strma in skalnata. Ustavili smo se ob studencu na velikem pašniku in se malo odpočili. Trava je bila mokra in drsljiva. Nato nas je pot vodila po gozdu. Pod nogami se nam je kopičilo in šumelo listje. Ob poti smo si ogledali še staro zapuščeno hišo pri Križanu. Najbolj radovedni smo raziskali vse notranje, na pol podrte količke.
Ko smo se približevali Slemenu, je spet posijalo sonce. Kljub utrujenosti je bilo razpoloženje vseh pohodnikov (44 nas je bilo) Veselo. Polni lepih vtisov o planinskem izletu na Ušljo goro smo se vrnili domov.
Ajda Jezernik, 5.b
OŠ Gorica Velenje
SS3S _
Za nič
Saj ne moremo ravno oceniti, da so velenjski nogometaši v tekmi z Olimpijo igrali zanič. Res pa je, da so vso tekmo igrali za nič.
Kdor hitro izvoli...
V nekaterih občinah že imajo župane, drugod jih bodo izvolili šele v drugem krogu. Ampak pri volitvah pa v glavnem ne velja: kdor hitro izvoli, dvakrat izvoli.
Razprodaja
Nekateri še vedno trpijo, da je ustavno sodišče prisodilo Prihovo nazarski občini le zato, ker so jih hodili "pravoverni" Prihovčani nagovarjat v Ljubljano. Kljub vsem različnim
d
e
v o
n
e
s
11
ocenam o delu tega sodišča pa se tako poceni menda spet ne prodajajo.
Hiti počasi
Tudi v Velenju ob zadnjih poplavah ugotavljajo; vode pridejo hitro, država s pomočjo počasi.
(Ne)primernost
Ob otroškem parlamentu o mladih in medijih se je znova izkazalo, kako različna so mnenja o tem, katere oddaje na televiziji So za mlade primerne in katere ne. Ne vem natančno, če je kdo kot neprimerne za mlade opredelil tudi prenose z zase-
danja parlamenta!
Pozabljeni
Med številnimi županskimi kandidati je bilo tudi veliko takih, ki jih bomo hitro pozabili. Razen če nas bodo nase dolgo časa opozarjali z dreves in drugih postorov za plakatiranje.
Obramba
Nimamo obrambnega ministra, prepiramo se o teritorialni obrambi, o varnostno obveščevalni službi, mnogi opozarjajo na slabo izurjenost vojakov, na slabo vojaško opremo. Sicer pa smo dobro varo-
vana in varna država.
Kdaj kaj novega
Prav zanima me, kako dolgo bo treba zdaj po volitvah čakati, da bomo v posameznem kraju odprli kako novost. Saj so stari župani vse "popucali"!
Na vrhu
Pa le ni res, da so tisti na vrhu vedno res tudi veliki. Občina Solčava je "na vrhu" Zgornje Savinjske doline, pa je vendar najmanjša.
Posvetimo jim
Naslednjo tekmo bodo velenjski nogometaši igrali prvič pod reflektorji. Upamo, da bodo tudi z igro Mariborčanom res posvetili.
Skuhi suharja sme se namesto mleka primešati mesena juha."
Potem, ko so se otroci (seveda tista polovica otrok ki je preživela prvi dve leti življenja) iz-nebili utesnjujočih povojev, je postalo otroško življenje nekoliko lažje in otroci so dobili svoja prva oblačila. Nekateri zgodovinarji, ki so se ukvarjali z zgodovino vsakdanjosti so prav v zvezi z otroškimi oblačili opazili, da so bila prva otroška oblačila podobna oblačilom, ki so jih kakšno stoletje prej nosili vsi ljudje. Lahko bi rekli, da so oblačila, ki so prišla iz mode ostala dobra le še za to, da bi s pomočjo oblačil otroke na viden način, ločili od odraslih. Tako so zanje izbrali nošo, ki se je ohranila samo za posebne primere, medtem ko je na splošno že šla iz rabe. V 17. stoletju pa sta razvoj obleke začeli usmerjati še dve drugi težnji. Prva je poudarjala ženski videz majhnega otroka, ne glede na to, ali je bil deček ali deklica. Od tedaj dalje je namreč deček s slinč-kom, preden je dobil obleko z ovratnikom, in krilcem izgledal natanko tako kot deklica. Po-ženščenje malega dečka lahko opazujemo na portretih otrok od 17. stoletja dalje; zgornji del deške obleke je tedaj sicer še imel značilnosti sočasne moške noše, a deček je kmalu dobil čipkasti dekliški ovratnik, natanko takega, kakršnega so nosile gospodične. Tako je postalo razlikovanje dečka in deklice pred če-
trtim ali petim letom nemogoče, saj so tudi dečki nosili dolge lase in ta navada je vladala približno dve stoletji.
Dečki so nehali nositi obleko z ovratnikom od starosti štirih ali petih let naprej okoli leta 1770. Toda pred to starostjo so jih še naprej oblačili kot deklice, in tako je bilo še na koncu 19. stoletja. Ta navada se je nehala šele po prvi svetovni vojni, njen konec pa moramo povezati z opustitvijo steznika pri ženskah. Zanimivo je tudi, da se je prizadevanje za razlikovanjem otrok od odraslih zvečine omejilo na dečke, saj so se deklice razlikovale samo po navideznih rokavih, ki so jih opustili v 18. stoletju. Kot da bi otroštvo deklice manj ločevalo od odraslih kot dečke. Na kmečkem podeželju so "krilca" oz. srajčke tudi še dolgo v 20. stoletje ostale značilno oblačilo majhnih otrok ne glede na starost.
Sicer pa to ni bil edini primer "konservativizma", ki se je na nek način držal otrok in otroškega življenja. Cela vrsta družabnih iger, ki so se jih nekdaj igrali vsi, otroci in odrasli, v približno istem času izgine iz življenja odraslih in postane otroška last. Podobno pa je bilo tudi z obredjem in mnogimi šegami, ki so jih odrasli opuščali. Kakor hitro so med odraslimi izgubile svojo racionalnost oz. so jih opustili, ker vanje niso več verjeli, so se preselile v svet otrok in postale del otroške igre.
Etnološka paberkovanja 88
r
Le o čem bi se lahko pogovarjala dva peka -levo Tomaž Ročnik in desno Peter Tratnik, če ne o kruhu? "Ko človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče," je v stilu tistega znanega pregovora začel Tratnik. Ročnik pa ga je vprašal: "Pri meni ali pri tebi?"
Piše: mag. Jože Hudales
0 ' ivl	•"	- ' .
Po rojstvu je otroka najprej čakala "tortura" s povijanjem. Marsikje v Šaleški dolini se še danes spominjajo, da so otroka vsaj še pol leta povijali v štručko, tako kot so počeli npr. v Vinski Gori še pred nekaj desetletji: "Zato, daje bil otrok bolj miren so vsega tesno povili v štručko, včasih tudi roke... V ta namen so mu tudi povili ob telo vrečko z makom. Ko je bil star 3 mesece, pa je lahko že pil mleko, v katerega so dali mak. Matere so otroke dojile so običajno do dveh let, če pa niso imele mleka, so jim dajali kravjega."
Povsod pa so nekdaj otroci, ki še niso mogli hoditi zlasti poleti, ko je bilo poljskega dela največ, cele dneve preživeli tesno zaviti v povoje, ne da bi jih kdo nahranil, umil in previl. Stare zibelke iz prejšnega in začetka tega stoletja so imele pogosto napravljene na dnu luknje skozi katere je lahko "odvečna voda" odtekala na tla. Pogosto so bili tudi prepuščeni varstvu le nekoliko starejših bratov in sester ali varstvu že povsem one-
Oskrbel se
Zgodi sem, če nekaj nujno (?) potrebujem, si pač (na silo) vzamem. Nekaj podobnega se je zgodilo v velenjskem zdravstvenem. Nekdo je vlomil v kondomat in in ga povsem izpraznil. Odnesel je za 16.200 tolarjev kondomov, poleg tega pa pobral še za 3800 tolarjev žetonov, ki so bili v njem.
Ni kaj, dobro se je oskrbel, pa verjetno še kaj zaslužil zraven.
Taki smo!?
moglih starcev in stark, ki so lahko le še iz postelje z zibanjem poskušali umiriti jokajo-čega otroka, ki je bil žejen, lačen in ponesanžen. Visoka umrljivost otrok do prvega leta starosti je bila ob takih pogojih seveda razumljiva.
Tako je bilo marsikje, kljub temu, da so glede hranjenja stari zdravniki iz prejšnega stoletja priporočali: "V šestem mesecu ima otrokov želodec toliko moči, da zamore izven materinega in, ako je bilo treba, kravjega mleka prebavljati tudi druga primerno gosta jedila. Otrok vsaki mesec več mleka potrebuje, konečno mu materino in kravje mleko ne zadostuje. Torej je treba, da se v šestem ali uže v petem mesecu začne hraniti vsaj v jutro, opoludne in v večer z drugimi primerno gostimi jedili, s katerimi se bode pripravljal za odstavljanje. K tem jedilom štejemo dobro pečen suhar (Zwieback), kateri se v primer-nej množini v vodi skuha in s primešanim mlekom použiti daje dva ali trikrat vsaki dan.
Neznanec, ki je na parkirni prostor ob velenjskem gradu v noči na petek, 20. novembra, odložil za traktorsko prikolico odpadnega gradbenega materiala, ki je pred tem očitno služil neki kopalnici, bi lahko to storil na primernejši način. Če bi isto prikolico sredi belega dne zapeljal na deponijo komunalnih odpadkov, kjer bi jih "sprejeli" zastonj, bi si prihranil vsaj "strah", da kdo vidi kaj počne. Tako pa...
Taki smo. Ko včasih "bentimo" nad tem, kaj neki počne v Mestni občini Velenje služba občinskega nadzora, se običajno ne vprašamo, koliko nadzornikov bi pravzaprav morali imeti, da bi lahko imeli pregled nad vsem dogajanjem. Dokler si sami ne bomo na jasnem, kaj lahko in kaj ne, do-takrat nam ne nadzorniki, ne občinski odloki, pa naj bodo ti napisani še tako dobro, ne bodo pomagali kaj dosti.
■ mkp
Kaj bi stalo neznanca, če bi ta kup stresel na deponijo?
(foto: vos)
Oj, le šumi gozd pri domu
Ribiška družina Paka Šoštanj ima ob svojem domu sicer skromen, a dokaj urejen park z nasadom različnih dreves. Nasadi ob domu so stari približno 20 let. Med temi drevesi je tudi nekaj macesnov, ki jih člani ribiške družine skrbno negujemo. Sprehodi ob jezeru so za občane mesta Šoštanj in druge obiskovalce prav prijetni. Lepo je ob domu posedeti in popiti kak kozarček hladne pijače.
Pred nedavnim je neznani storilec v noči iz sobote na nedeljo požagal približno 30 cm debel macesen in ga podrl proti koči. Ne trdim, daje macesen ribiški družini predstavljal posebno vrednost, a vendar je krasil park, delal gostom senco in bil lep. Dolgo bo trajalo, da bo novo nasajeni zrasel do te višine.
Ko smo ribiči o tem razpravljali, smo bili resnično ogorčeni. Kaj, če bi povzročitelj tega nelepega dejanja delal tako škodo še po drugih nasadih v Šoštanju in okolici. Nam ribičem ni hudo zasaditi mlad macesen, le preteklo bo veliko časa, da bo zopet tako velik.
Ko se v to dogajanje poglobiš, se počutiš resnično neprijetno in spoznaš, daje med nami nekdo, ki ne ve, kaj dela in da tak ne spada drugam kot v zavod pod nadzorstvom.	■ M. D.
K nam prihaja spet nekaj novega, navada, da je treba imeti v novoletni noči na sebi vsaj kos rdečega perila, ki ga je treba v novoletnem jutru potem
menda vreči skozi okno, če hočeš, da boš srečen. Če bo to res, bo čez kakšno leto povedal znani Velenjčan Stane Hafner, po prepričanju oblikovalec, kije svoj kos rdečega perila že izbiral. Kaj bo na to novo navado, če se bo prijela, rekel šef službe občinskega nadzora Rudi Vuzem, pa tudi še ni jasno. Nekateri že zdaj dodajajo: ali ni Velenje že dovolj rdeče, zdaj pa še to?!
Saj ne veš, kaj bi, ko pa je bilo toliko vsega ... Zdaj bomo spet čakali nekaj let.
hitra storitev nizke cene velika izbira
G4RANr
Industrijska prodajalna Polzela tel.: 063/70 37130,70 37 131
VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA OD 16.11.1998 DO 20.1.1999
Ob nakupu nad 10.000 SIT sodelujete v nagradnem žrebanju 50-tih bogatih nagrad, prva nagrada je otroška soba LEA.
Nudimo pohištvo za opremo:	omare vseh dimenzij, kosovno
spalnic, dnevnih, otroških	pohištvo, sedežne garniture,
sob, predsob, pisarn,	m vzmetnice, pohištvo iz masive.
Praznični december je pred vrati. Večina praznikov je povezana z običaji in priložnostnimi darili, ki tem dnevom dajejo še poseben draž. Prvi potrka na okno Miklavž. Prava podoba prijaznosti in
darežljivosti, v številnih legendah, ki so se spletle okrog njegove osebnosti, pa nastopa kot dobrotnik, zaščitnik, pomočnik v stiski in čudodelni k. V noči s 5. na 6. december hodi od hiše do hiše in obdaruje otroke. Otroci lahko napišejo pisemce Miklavžu in mu v
njem sporočijo svoje želje. Na Miklavžev večer je treba nastaviti Miklavžu nogavico, škorenj ali krožnik, da ima kam nasuti darove.
I VELETRGOVINA IN	STORITVE
Spodnja Rečica 14
3332 Rečica ob Savinji	/
Tel.: 063/833-233	»ajfc.
063/833-J 77
Fax: 063/833-381	p ffl &
MIKLAVŽ, DEDEK MRAZ - OSKRBUJ SE PRI NAS!
Pripravili smo ti bogato izbiro živil, pijač, galanterije... Poleg ostalega te pričakuje tudi velika izbira sladkarij za najmlajše.
-leseni del s pultom (brez vgradnih elementov) dolžina 310 cm
SAVA ESKIMO FULDA BARUM MICHELIN
IZJEMNA PONUDBA OPUŠČENIH PROGRAMOV, SESTAVLJENIH VZORČNIH SESTAVOV IN IZVOZNIH OSTANKOV
Delovni čas prodajalne: pon.pet. od 8. do 18. ure sob. od 8. do 12. ure
Vsi prizadeti v nedavnih poplavah boste ob predložitvi potrdila deležni dodatnega 10 % popusta za vse proizvode GARANT d.d. Polzela.
POHIŠTVO GARANT POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! PREPRIČAJTE SE 0 PONUDBI IN NAS OBIŠČITE!
VABLJENI
NOVOLETNI PAKET + I dan Mm PODARIMO v Moravski Toplicah! Turistični objekt KRONE vabi za 4 dni, 3 x po penz on (vsak večer glasba) s svečano silvestrsko v8Čbjo (s P#l|J<gM Cena: 20.000 sit po osebi
Za več kot 5 oseb vam PODARIMO 1 DAN bivanja usten j! Če NE želite zajtrka, dobite+1 DANI Tako boste začeli že 30.12. 2.1.1999. Rezervacije: 069/ 26-434
in servisno remontno podjetje d.d.
Bliža se najbolj vesel, obdarovanj in običajev poln mesec december. V butiku Grazia v velenjskem Nakupovalnem centru so se nanj odlično pripravili - v to vas bo prepričala že lepa, očesu nevsiljivo prijazna izložba ob vhodu v butik Ponudba v njem je v teh predprazničnih dneh odlična. V njem boste zagotovo našli primerno darilo za svoje najdražje ali zase, ne glede na leta, okus in želje. V butiku Grazia slovijo predvsem po kvalitetni ponudbi modnega spodnjega perila. Modne smernice so namreč pomembne tudi pri najintimnejših kosih perila, ki se dotikajo naše kože, varujejo, negujejo, tudi božajo. Ni pomembno le, da je spodnje perilo lepo, pomembno je tudi, iz kakšnega materiala je. Razvoj novih materialov, krojev in modnih dodatkov se nenehno spreminja, vsem pa v svoji ponudbi sledijo v Butiku Grazia. Daleč so časi, ko je bilo perilo le belo, pusto in precej podobno. Že ob vhodu v Grazio boste opazili veliko ponudbo perila v letos najmodnejši sivi barvi, božično-novoletni čas pa je seveda primeren tudi za rdečo. V Italiji in Španiji, od koder uvozijo večino perila, je namreč že dolga leta običaj, da se od starega leta poslavljajo v rdečem perilu - vsaj en kos naj bi krasil telo. In ko odbije polnoč, ko je čas za slovo, ta kos perila roma v smeti. To naj bi pomenilo srečno in uspešno novo leto. V ponudbi Grazie boste našli rdeče žensko, moško in otroško perilo - za potešitev vraževernosti vam v Grazii priporočajo, da kupite vsaj podvezico. Če se boste odločili za kaj več, vas bo zagotovo premamila že izvirna darilna embalaža, saj je vsak kos zavit kot darilo v obliki srčka, angelčkov, izvirne škatlice, tudi kovinske, ali pa je v njem poleg perila še igračka. 1\idi cene so zelo dostopne, saj na primer otroške rdeče hlačke z igračo v obliki mobitela stanejo le 1300 SIT. Najstnice bodo zagotovo navdušene nad rdečimi kombinežami v popularnih baby doli krojih, moški nad rdečimi boksarkami, dame pa verjetno kar nad vso pestro izbiro. Zagotovo bodo vesele vsakega darila, izbranega v Grazii, razočarali pa ne boste niti vaše vedno kritik polne najstnice, saj je ponudba perila, ki je namenjena le njim, izvrstna.
Poskrbeli so tudi za odlično ponudbo nedrčkov v večjih številkah, tudi do številke 8, mlade mamice pa bodo lahko izbirale kar med nekaj modeli nedrčkov za dojenje. In to po zelo ugodnih cenah, že od 1700 SIT dalje.
skratka, za vse.
Bogata je tudi ponudba kvalitetnih nogavic. Tiste z Disneyevimi motivi bodo zanimive predvsem mladim mamicam, ki bodo svoje malčke z njimi lahko razveselile že ob rojstvu. Dokolenk bodo veseli vsi otroci, zagotovo pa tudi moški, ki jih pozimi rado zebe. Imajo jih v vseh zimskih barvah in vseh velikostih, to, da so stkane iz kvalitetnih materialov, pa je jasno. Ženske že vedo, kaj jim nudijo nogavice Filodoro, ki vam jih ponujajo v različnih modnih vzorcih in debelinah že nekaj let... Če iščete kopalni plašč, ali pa bi radi za darilo podarili komplet brisač, v Grazii ne boste v zadregi. Darilni paket brisač vam ponujajo že za 1698 SIT...
V butiku Grazia so se torej odločili, da v letošnjem decembru poskrbijo prav za vse. Ne glede na globino žepov in okus. Njihova ponudba vas ne bo pustila ravnodušne, nekatere cene pa vas bodo naravnost presenetile, saj se za nizkimi cenami ne skriva slaba kvaliteta. V butiku Grazia gredo vedno v korak s časom in modo. Vstopite vanj, prijazne prodajalke vam bodo svetovale in razkazale vse, kar vas bo zanimalo. Če se boste odločili za nakup, vam bodo izbrano po želji izvirno aranžirale. Še vedno velja, da darila iz Grazie dišijo. Tako v Parfumeriji Grazia na Tomšičevi, ki bo kmalu "stara" osem let, kot v mlajšem butiku perila Grazia v Nakupovalnem centru.
Vabljeni vsak delovnik od 8.00 do 20.00 ure, ob sobotah od 8.00 do 17.00 ure, vse sobote v decembru prav tako do 20.00 ure.
Zanj, zanjo, za vse...
Lepo darilo je lahko moška svilena kravata, ki vam jih prav tako ponujajo. Ali pa pižama. Če želite rdečo, ali le tako z decembrskimi motivi Božička, dedka Mraza, snežakov, v butiku Grazia ne boste razočarani. Cene so več kot dostopne, saj otroške pižame ponujajo že od 2 tisoč SIT dalje, ženske in moške pa od 3 do 4 tisoč SIT. Za tiste, ki prisegate na bolj umirjene barve, so prav tako poskrbeli -
26. novembra 1998
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE UN1VERZUM TRADE objavljeni v tedniku Naš čas, 12. novembra.
1.	nagrado (sedežne prevleke) prejme: Marijana MEZA, Koroška c. 15/b, 3320 Velenje
2.	nagrado (gumi predpražniki) prejme: Marija SMID, Stantetova 2, 3320 Velenje
3.	nagrado (varnostni trikotnik) prejme: Ana PI-REČNIK, Skorno 43 a, 3327 Šmartno ob Paki.
Z osebno izkaznico se oglasite v trgovini Univer-zum trade, Šaleška 18 v Velenju. Tel.: 063/853-267.
Čestitamo!
Tradicija adventnih venčkov prihaja iz Nemčije, vse bolj pa se uveljavlja tudi pri nas. Venček obesimo na vrata v pozdrav ljudem, ki prihajajo na obisk. Z venčkom lahko okrasimo tudi okno, steno ali mizo. Običajno so venčki iz smrekovih, jelovih ali borovih vej, okrašeni z rdečimi trakovi in s štirimi svečami. Danes pa lahko izbiramo tudi med drugačnimi materiali in barvami. Prepustimo se domišljiji in ustvarjalnosti.
0 o
gorenje tniotoip ®pKi[rmiid.d.
3320 Velenje, Partizanska 12, Slovenija Telefax: 4021 130, Telefon 4021 400
ODKUPUJE
hlodovino hrasta, javorja, jelše, bukve, bora in smreke v kvalitetah F, L in I.
-	odkup in prevzem na skladišču v Šoštanju
-	za večje količine prevzem pri dobavitelju
-	plačilo po ceniku Gorenje Notranja Oprema, takoj po dostavi hlodovine
Za dodatne informacije kličite na telefon 063/4022 600 ali 4021440
HTZ- VAŠA ŽELJA
-NAŠE DELO - SKUPNO ZADOVOUSTVO!
REKA IN P0KRAJI-NAV SRBIJI
GR.MESTO VEPIRU ANDREJ KURENT
DOLGO-REPA TROPSKA PAPIGA
TOMO ivkovic
ZELEZN. PREVOZNO £
OČRT,OPIS
LUKA V ALZIRU VERA CERNE
ANGL.M0-TOCIKEL
IVAN VI PAV NEM.SLI-KARNOTKE
MAJHEN OTOK
ALBERT EINSTEIN
r-
CA ŽELEZA
skandin.
mos. ime
TRENJE
JORDANSKA KRALJICA
SOLVINS-KE KISLINE
OSREDKAR
SLAVKO OSTERC
AVTOR KRIŽANKE R.NOC
IGRALEC
PRAVI NASLOV ZA PRAVO DARILO
HIGIENA, TEHNIKA ZAŠČITA
velenje
- Družmirje 20, Šoštanj / bivši EFE/
Pri nas vam nudimo darila za vse priložnosti, za velike praznike in majhna presenečenja iz programa usnjene galanterije in opreme za šport . ,. . . in prosti čas. OOVOlj ZQ0u3J, Program USNJENE GALANTERIJE :
" h nin * usnJene tor')e različnih oblik in velikosti SI DOStG • usnjeni pasovi, ovitki, etuiji, mape, koledarji, .. ... denarnice... prihranili Program OPREME ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS: • športne torbe in nahrbtniki različnih barv in
cas m velikosti
planinski čevlji
oprema za lovce, ribiče in sabljače
SUUNIKV
fdlTOL.GR-SKEM PODZEMLJU
V GLASBI UBRANO SOZVOČJE NAJMANJ
POMANJKANJE MORALNIH NAČEL
IZOLIRAN ELEKTR. VODNIK IZVECZIC
PLANINSKA UJEDA
DRAGO TRSAR
TREH RAZLIČNO VISOKIH TONOV
EDEN OD VODIJ FR. REVULUCI-JE(UM0R.)
KOSILO ŽIVALSKI
VRT. (KRAJŠE)
NADALJEVANJE GESLA
NORMAN-SKI VOJSKOVODJA
UGANDSKI DIKTATOR GOROVJE V BURMI
AM.FILM. IGRALKA GARDNER
agencija z najugodnejšo ponudbo ponudbo - NOVO V VELENJU - RELAX, Šaleška 19, Velenje, tel.: 897-04-00
Rešitve, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Foitova 10, Velenje, s pripisom "RELAX", najkasneje do ponedeljka, 7. decembra.
1.	nagrada: predbožični Dunaj, 19.12.
2.	nagrada: bon v vrednosti 5.000 sit za program Relax-a
3.	nagrada: bon v vrednosti 3.000 sit za program Relax-a
LEKARNA VELENJE
Vodnikova 1 3320 VELENJE
Vabimo vas v našo industrijsko prodajalno v Družmirju 20 / bivši EFE/, ki je odprta vsak dan med tednom od 7. do 15. ure. Za vse smo vam na voljo na tel. št. 853-312, interna 1384 in 1475.
MARKO 0ST0JA ZELEZN. PROGA
MARIBOR. TOVARNA OTOK V IR.MORJU
METILNI ALKOHOL
Razveselile svoje najbližje s praktičnim darilom!
NAGRADNA KRIŽANKA RELAX

Obveščamo vas, da bomo 28.11 in 29.11. zaradi inventure v času dežurstva izdajali samo nujna zdravila
na recepte, predpisane istega dne (pozitivna lista). Prosimo, da si vsa ostala zdravila in blago, ki ga imamo v lekarni, pravočasno priskrbite.
SVETOVANJE IN PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV
Celje, Kocbekova 4 (pri Avtomotorju), tel. 44-33-95 Celje, Gregorčičeva 5 (Zdrav, dom Celje), tel. 43-45-38
POSEBNA PREDNOVOLETNA PONUDBA
* ANGORA:
protirevmatski grelci, spodnje perilo, športno perilo
Povabili smo goste. Pripravili bi radi svečano mizo. Za praznik naj bo drugačna; lepo pogrnjena, bogato okrašena in obložena z dobrotami. Primeren prt, nekaj zelenja, sveče, okraski - s prav malo truda in z veliko ljubezni bomo mizo okrasili tako, da jo bo užitek pogledati.
*	NOVOST: TERMAL PERILO (kljub intezivnemu znojenju ostaja na koži prijetno suho, še posebej primerno za športnike!)
*	ZIMSKI COPATI (velika izbira za vso družino)
*	APARATI za merjenje KRVNEGA PRITISKA in protibolečinski MASAŽNI aparati
ČETRTEK, 26. novembra
SLOVENIJA 1	
09.30	Otroška oddaja
10.20	En svet eno upanje
11.10	Steklena džungla, 6/6
12.20	Homo turisticus
13.00	Poročila, vreme, šport
13.35	Zgodbe iz školjke
14.05	Klic dobrote
15.50	Soča-življenje ob reki
16.20	Osmi dan
16.20	Slovenski utrinki
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Tedi, oddaja za mularijo
18.00	Glejte kako rastejo
18.20	Resnična resničnost
19.05	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme
19.55	Šport
20.00	Brezglavo, 6/6
21.00	Dobro je vedeti
21.05	Tednik
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura
22.35	Vreme
22.40	Šport
22.50	Gibljive slike
23.20	Somrak bogov
23.35	Opera in tretji rajh, dokum.
	oddaja
00.25	Resnična resničnost
SLOVENIJA 2	
09.30	Vsi županovi možje, 1/24
10.00	Trdno v sedlu, 51/65
10.25	Pacific drive, 107/130
10.50	Angel varuh moj, 5/22
11.35	Naša krajevna skupnost -
	servis
12.35	Svet poroča
13.35	Don Kihot, 11/39
14.00	Tenis SP v ATR prenos iz
	Hannoverja
16.20	Kmetija "slaba tolažba",
	ang. film
18.05	Lukas, 1/13
18.30	Lahko noč, ljubica, 9/11
19.00	Kolo sreče, tv igrica
19.30	Videoring - ročk z Vesno
20.00	Ljubljana', kvalifikacije za SP
	v rokometu (M) SL0VENI-
	JA.HRVAŠK, prenos
21.40	Kaj sem storila, da sem si to
	zaslužila, španski film
23.20	Vsi županovi možje, 2/24
23.45	Maloney, 3/21
01.30	Tenis SP v ATR posnetek
	
	
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Za Eleno, nad.
10.50	Top shop
11.00	Kassandra, nan.
12.00	Skrite strasti, nan.
13.00	Radijska postaja, nan.
13.30	Gosta mreža, ang. film
15.30	Za Eleno, nad.
16.30	Dinastija Colby, nad.
17.30	Marimar, nan.
18.00	Novice, vreme
18.15	Kassandra, nan.
19.15	24 ur
20.00	MISS SVETA 1998, prenos
	izbora s Sejšelov
22.00	Prijatelji, nan.
22.30	Dharma in Greg, nan.
23.00	Zlata volja, kanadski film
01.00	24 ur, ponovitev
	^ i mi i^»»»..kanal ■
J	!TJ krap«' 27
\	
	wSHBP»p 52
09.00	NAJ SPOT DNEVA
09.05	NAJ SPOT, glasbena oddaja;
	Gost'. Elio PISAK
10.35	VABIMO K OGLEDU
10.40	TV IZLOŽBA
12.00	VIDEOSTRANI
18.55	NAJ SPOT DNEVA
19.00	REGIONALNE NOVICE
19.05	OTROŠKI PROGRAM
19.25	TV IZLOŽBA
19.30	OBVESTILA
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU
20.05	30 LET TERITORIALNE
	OBRAMBE SLOVENIJE;
	pogovor v studiu
21.05	IZ PRODUKCIJE
	ZDRUŽENJA LTV: oddaja TV
	CENTER TRBOVLJE
21.35	REGIONALNE NOVICE
21.40	TV IZLOŽBA
21.45	NAJ SPOT DNEVA
21.50	VIDEOSTRANI do 24.00
PETEK, 27. novembra
o
SLOVENIJA 1	
09.30	Jasno in glasno
10.15	Parada plesa
10.30	Znanje je ključ
11.05	Pomagajmo si
11.35	Na vrtu
12.05	Brezglavo, 5/8
13.00	Poročila
13.10	Vremenska panorama
14.25	Vstajenje
14.50	Koža megle, predstava SSG
	Trst
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.20	Vreme
17.30	Zlatko Zakladko, 1. oddaja
17.50	Cofko Cof, 3/13
18.20	Izzivi prihodnosti, 14/22
18.45	Razpoke v času
19.10	Risanka
19.20	Napovedniki, oglasi
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Zrcalo tedna
20.15	Petka
22.00	Odmevi, vreme
22.40	Šport
22.45	Oglasi
22.50	Polnočni klub
00.10	Timna Brauer in Elias Meyri,
	posnetek koncerta
01.00	Izzivi prihodnosti, 14/22
SLOVENIJA 2	
09.30	Mladostniške izpovedi, 20
10.00	Trdno v sedlu, 47/65
10.25	Pacific drive, 103/130
10.50	Opremljevalke, 21/21
11.15	Lahko noč, ljubica, 8/11
11.45	Mefisto, madžarski film
16.20	Besna mama, franc. film
17.00	Indaba, 19/25
17.25	Čudežni otrok, 22/22
17.55	SP v alp. smuč. VSL (M), 1.
	tek
19.00	Kolo sreče, tv igrica
19.30	Videoring - video novosti z
	Mojco
20.00	Ljubljana: podelitev
	Bloudkovih nagrad, prenos
20.55	SPvalp.smuč. VSL (M), 2.
	tek, prenos
21.45	Velike romance 20. stoletja,
	5/26
22.15	Utrgana tragedija, srbski f.
23.50	Sodišče, 1/11
00.40	Mladostniške izpovedi, 21
01.10	A.S., 13/14
	
t	TV " J
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Za Eleno, nan.
10.50	Top shop, tv prodaja
11.00	Kassandra, nan.
12.00	Skrite strasti, nan.
13.00	Radijska postaja, nan.
13.30	Piratski zaklad, amer. film
15.30	Za Eleno, nan.
16.30	Dinastija Colby, nad.
17.30	Marimar, nad.
18.00	Novice, vreme
18.15	Kassandra, nad.
19.15	24 ur
20.00	Film na kvadrat: Umri
	pokončno 2, akcijski film
22.15	Most grafitov, amer. film
00.00	Vstop prepovedan, erot. film
01.30	24 ur
	
i	CTJ m 27
	W 46 ^ssm 52
09.00	DOBRO JUTRO; informa-
	tivno razvedrilna oddaja
10.15	30 LET TERITORIALNE
	OBRAMBE SLOVENIJE;
	pogovor v studiu
11.15	VABIMO K OGLEDU
11.20	IZ PRODUKCIJE
	ZDRUŽENJA LTV: oddaja TV
	CENTER TRBOVLJE
11.50	TV IZLOŽBA
12.00	VIDEOSTRANI
17.55	NAJ SPOT DNEVA
18.00	OTROŠKI MIŠ MAŠ,
	kontaktna oddaja
19.00	REGIONALNE NOVICE
19.05	RISANKA
19.25	TV IZLOŽBA
19.30	OBVESTILA
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU
20.05	USODNA ODPRAVA,
	ameriški film
21.35	KAKO BITI ZDRAV IN
	ZMAGOVATI S.E.M. - 45.
	oddaja
22,05	REGIONALNE NOVICE
22.10	IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
23.10	TV IZLOŽBA
23.15	VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 28. novembra
SLOVENIJA 1	
08.00	Zgodbe iz školjke
08.30	Nesrečniki, 9/26
08.55	Otroška oddaja
10.05	Petka
11.30	Komorni orkester Slovenicum
12.00	Tednik
12.50	Dobrodošli doma
13.00	Poročila
13.15	Prisluhnimo tišini
13.45	Polnočni klub
14.55	Izobčenec, amer. film
17.00	Obzornik
17.10	Oglasi
17.15	Euromusica v Solunu
17.50	Na vrtu
18.15	Ozare
18.20	National geographic, 8/12
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.10	Orion
21.15	Novice iz sveta razvedrila
21.40	Homo turisticus
22.00	V črnih in modrih jamah,
	dokum. oddaja
22.30	Poročila, vreme
22.45	Šport
23.00	Ljubezenske skušnjave,
	avstralski film
00.35	Iz muzeja
01.15	Na vrtu
SLOVENIJA 2	
08.30	Zlata šestdeseta
09.30	Prigode Huckleberryja
	Finna, 2/4
10.20	Gospodična Mary, TV film
13.00	Košarka NBA action
13.30	Teniški magazin
13.55	SP v smuč. skokih, prenos
	iz Lillehammerja
15.45	Košarka: KF za EP (M)
	NEMČIJA:SLOVENIJA,
	posnetek
17.55	SP v alp. smuč. SL (M), 1.
	tek, prenos
18.55	SP v alp. smuč. smuk (Ž),
	prenos
20.00	Tenis SP v ATR poltinale,
	posnetek iz Hannoveiia
20.55	SP v alp. smuč. SL (M), 2.
	tek, prenos
21.45	V vrtincu
22.25	Don Kihot, 12/39
22.50	Sobotna noč
	
I V j	
07.00	Poštar Pat, ris. serija
07.30	Pajkec, ris. serija
08.00	Kremenčkovi, ris. serija
09.00	Maska, ris. serija
09.30	Batman, ris. serija
10.00	Dogodivščine ježka Sonika,
	ris. serija
10.30	Odiseja, nan.
11.00	Power ranger, nan.
11.30	Atentatorka, amer. fim
13.30	Super pop s S. Auerjem
15.00	Konan, nan.
16.00	Xena, nan.
17.00	Pop party, glasbena oddaja
18.15	Herkul, nan.
19.15	24 ur
20.00	Kazino, amer. film
23.00	Odpadnik, nan.
23.15	Stanovanje nič, amer. film
00.00	Jakobova lestev groze,
	amer. film
03.00	Pozno ponoči, erotična
	serija
04.00	24 ur, ponovitev
• - . . j	A kan2}
i	GUS#
	^IfflT™ 52
09.00	NAJ SPOT DNEVA
09.05	OTROŠKI MIŠ MAŠ,
	ponovitev
10.05	USODNA ODPRAVA,
	ameriški film
11.35	VABIMO K OGLEDU
11.40	KAKO BITI ZDRAV IN
	ZMAGOVATI; S.E.M. - 45.
	oddaja, ponovitev
12.10	TV IZLOŽBA
12.15	VIDEOSTRANI
18.55	NAJ SPOT DNEVA
19 00	OTROŠKI PROGRAM
19.25	TV IZLOŽBA
19.30	OBVESTILA
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU
20.05	743. VTV MAGAZIN,
	regionalni infor. program
20.25	GLASBENI LABIRINT,
	oddaja z narodnozabavno
	glasbo
21.25	743. VTV MAGAZIN,
	ponovitev
21.45	TV IZLOŽBA
21.50	NAJ SPOT DNEVA
21.55	VIDEOSTRANI DO 24.00
NEDELJA, 29. novembra
SLOVENIJA 1	
08.00	Rark, risanka
08.25	Cilkin kotiček, risanka
08.50	Srebrnogrivi konjič, 14/26
09.15	Telerime
09.20	Zares divje živali, 12/26
09.50	Ozare
09.55	100 let gramofona
11.00	Vsi smo ena družina, 15/20
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
12.30	Pomagajmo si
13.00	Poročila, vreme, šport
14.05	Orion
15.05	Novice iz sveta razvedrila
15.30	Carmen in Adrian, danski f.
17.00	Obzornik
17.15	Alpe-Donava-Jadran
17.45	Po domače
18.40	Spoznavanje narave in
	družbe
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	ZOOM
21.35	Peščena mandala v Ljubljani
22.40	Poročila, vreme
22.50	Šport
23.00	Murphy Brovvn, 13/25
23.25	Umori, 6/22
00.15	Spoznavanje narave in
	družbe
SLOVENIJA 2
09.30	V vrtincu
10.10	Čarobna preproga, dansko
	turški film
11.55	Pripravljeni, oddaja o
	slovenski vojski
12.25	Olimpijski magazin
12.55	SP v smuč. skokih, prenos
	iz Lillehammerja
14.45	Hannover: tenis SP v ATP
	finale, vklop
17.25	Rokomet KF za SP (M)
	HRVAŠKA:SLOVENIJA,
	prenos
19.00	Lake Louis: SP v alp.smuč.
	SVSL (Ž), prenos
20.00	Naša krajevna skupnost:
	odgovornost
21.55	SPvalp. smuč. SL (M), 2.
	tek, prenos
21.10	Strogo zaupno, 1/3
22.00	Šport v nedeljo
22.45	Hannussen, madžarski film
	
07.30	Munkci, ris. serija
08.00	Mac in jaz, mlad. film
10.00	Naš Čarli, nan.
11.00	Izganjalka vampirjev, nan.
12.00	Punce s pomola, nan.
12.30	Pica, ti in jaz, nan.
13.00	V bolnišnici, nan.
14.00	MISS sveta 1998, ponovitev
16.00	Prebujenje, amer. film
18.00	Novice, vreme
18.15	Sedma nebesa, nan.
19.15	24 ur
20.00	Super POP s S. Auerjem
21.45	Športna scena
23.00	Vojaška kariera, amer. film
01.00	24 ur
	^ mmiHiifc., . kanali
	!TJ kri 1 27
	L, 4,^, m 46
	52
PONOVITVE ODDAJ:	
09.00	OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov.
10.00	742. VTV MAGAZIN,
	regionalni infor. program
10.20	ŠPORTNI TOREK, športna
	informativna oddaja
10.40	IZ PONEDELJKOVE ODDAJE
	DOBRO JUTRO
11.40	743. VTV MAGAZIN,
	regionalni infor. program
12.00	EPP/VABIMO K OGLEDU
12.05	IZ SREDINE ODDAJE
	DOBRO JUTRO
13.05	GLASBENI LABIRINT,
	oddaja z narodnoz. glasbo
14.05	DOBER VEČER, GOSPOD
	PREDSEDNIK; Gost: dr.
	PAVLE P0RED0Š, predsed-
	nik Slovenskega
	zdravniškega društva
15.05	SREČNO VOŽNJO,
	avtmobilistična oddaja
15.35	IZ PETKOVE ODDAJE
	DOBRO JUTRO
16.35	VIDEOSTRANI
17.00	30 LET TERITORIALNE
	OBRAMBE, pogovor v studiu
18.00	USODNA ODPRAVA, am. f.
19.30	NAJ SPOT, glasbena oddaja;
	gost ELIO PISAK
21.00	KAKO BITI ZDRAV IN
	ZMAGOVATI; S.E.M. - 45.
	del dokumentarne oddaje
21.30	VIDEOSTRANI
PONEDELJEK, 30. novembra
o
SLOVENIJA 1
09.30	Lahkih nog naokrog
10.15	Dober večer
11.10	National geographic, 8/12
12.00	Alpe-Donava-Jadran
12.30	Utrip
12.45	Zrcalo tedna
13.00	Poročila, vreme, šport
13.25	Ljudje in zemlja
13.55	Peščena mandala v Ljubljani
14.50	ZOOM
16.20	Dober dan, Koroška
16.50	Obvestila, oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Radovedni Taček
17.45	Zares divje živali
18.20	Recept za zdravo življenje
19.05	Risanka
19.10	Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.30	Dnevnik, vreme
20.00	Komisar Rex, 13/13
21.00	Dobro je vedeti
21.05	Odstiranja
22.00	Odmevi
22.25	Univerzitetni razgledi
22.30	Kultura
22.35	Vreme, šport
22.50	Odstiranja
00.50	Recept za zdravo življenje
SLOVENIJA 2
09.30	Vsi županovi možje, 3/24
10.00	Trdno v sedlu, 53/65
10.25	Pacific drive, 109/130
10.50	Indaba, 20/25
11.10	Daviš, 1/13
11.40	Šport v nedeljo
12.25	Velike romance 20. stoletja, 6/26
12.55	Izobčenec, amer. film
16.10	Zmajevo oko, nemški film
17.30	Pripravljeni, oddaja o
slovenski vojski
18.05	Ženska mojega življenja, 5/12
19.00	Lingo, tv igrica
19.30	Videoring
20.00	Studio city
20.55	Trend
21.45	Pomp
22.45	Brane Rončel izza odra
00.10	Najstrašnejši umor, 2/6
00.40	Maloney, 5/21
01.30	Studio city
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	ZaEleno, nan.
10.50	Top shop
i 1.00	Kassandra, nan.
12.00	Roseanne, nan.
12.30	Cosby, nan.
13.00	Športna scena
14.00	Skeči kraljevega letalstva, nan.
14.30	Angel v belem, nan.
15.30	ZaEleno, nan.
16.30	Dinastija Colby, nad.
17.30	Marimar, nan.
18.15	Kassandra, nan.
19.15	24 ur
20.00	1,2,3-kdo dobi?
21.00	Urgenca
21.50	Šola golfa
22.00	Želite, milord, nan.
23.00	Deseti mož, amer. film
01.00	24 ur, ponovitev
kanali
09.00 DOBRO JUTRO, 10.15 743. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 GLASBENI LABIRINT,
oddaja z narodnozabavno glasbo 11.40 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.05 VIDEO NOVICE ZA GLUHE
IN NAGLUŠNE 21.20 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA; 28. del dokumentarne oddaje
21.45 REGIONALNE NOVICE 21.50 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.50 TV IZLOŽBA 22.55 VIDEOSTRANI do 24.00
TOREK, 1. decembra^
o
SLOVENIJA 1
09.30	Radovedni Taček
09.50	Pustolovščine, 12/24
10.15	Recept za zdravo življenje
11.05	Po domače
12.05	Komisar Rex, 13/13
13.00	Poročila, vreme, šport
14.40	Pozabljene umetnine
16.00	Brez meje - moja vas
16.30	Duhovni utrip
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.25	Oglasi,napovedniki
17.30	Glasbena šola, 1. oddaja
17.45	Fenix in preproga, 1/6
18.20	Tretje oko, 1/10
19.10	Risanka
19.25	Oglasi
19.30	TV dnevnik
19.50	Vreme
19.55	Šport
20.05	Učitelj, 5/18
21.00	Dobro je vedeti
21.05	Pro et contra
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.45	Oglasi
22.50	Stoletje Stanislavskega, 1/3
SLOVENIJA 2
09.30	Najstrašnejši umor, 2/4
10.00	Trdno v sedlu, 54/65
10.25	Pacific drive, 110/130
10.50	Ženska mojega življenja,
	5/12
11.45	Studio city
12.40	Sobotna noč
18.05	Gospod in gospa Smith,
	11/13
19.00	Kolo sreče, tv igrica
19.30	Videoring
20.00	Osamljeni planet
20.55	Tri barve: modra, franc. film
22.30	Svet poroča
23.00	Vsi županovi možje, 4/24
23.25	Moloney, 6/21
	TV ' j
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Za Eleno, nad.
10.50	Top shop
11.00	Kassandra, nan.
12.00	Roseanne, nan.
13.00	Radijska postaja, nan.
13.30	1,2, 3-kdodobi?
14.30	Angel v belem, nan.
15.30	Za Eleno, nan.
16.30	Dinastija Colby, nan.
17.30	Marimar, nad.
18.15	Kassandra nan.
19.15	24 ur
20.00	Resnične zgodbe: Oboleli
	sin, nem. film
21.45	Raztresena Ally, nan.
22.30	Dharma in Greg, nan.
23.00	Dobrodošla sprememba,
	amer. film
01.00	24 ur ponovitev
	^ i kanali
	& S
	^mmmm^ 52
09.00	NAJ SPOT DNEVA
09.05	VIDEO NOVICE ZA GLUHE
	IN NAGLUŠNE
10.20	VABIMO K OGLEDU
10.25	ZGODOVINA AVTOMOBILIZ-
	MA; 28. del dokumentarne
	oddaje
10.50	TV IZLOŽBA
12.00	VIDEOSTRANI
18.55	NAJ SPOT DNEVA
19.00	OTROŠKI PROGRAM
19.25	TV IZLOŽBA
19.30	OBVESTILA
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU
20.05	744. VTV MAGAZIN,
	regionalni informativni
	program
20.25	ŠPORTNI TOREK, športna
	informativna oddaja
20.45	ŠPORTNI GOST; DAMJAN
	PAVLINEC, plavalec
21.15	NAJ SPOT DNEVA
21.20	744. VTV MAGAZIN,
	ponovitev
21.40	TV IZLOŽBA
21.45	VIDEOSTRANI do 24.00
SREDA, 2. decembra
SLOVENIJA 1	
09.30	Glasbena šala
09.45	Fenix in preproga, 1/6
10.15	Tretje oko, 1/10
11.10	Pro et contra
12.05	Učitelj, 5/18
13.00	Poročila, vreme, šport
13.10	Murphy Brovvn, 13/25
13.35	Carmen in otroški obraz,
	danski film
14.55	Stoletje Stanislavskega, 1/3
15.55	Alica
16.20	Obzorja duha
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Male sive celice, kviz
18.20	Tretje oko, 2/10
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Nash bridges, 5/18
21.00	Dobrodošli doma
21.05	Beck, 4/6
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.55	Osmi dan
23.25	Criminal, ang. drama
SLOVENIJA 2	
09.30	Vsi županovi možje, 4/24
10.00	Trdno v sedlu, 55/65
10.25	Pacific drive, 111/130
10.50	Gospod in gospa Smith,
	11/13
11.35	Pomp
12.35	Strogo zaupno, 1/3
13.25	Pajčevina
16.45	Čarobna preproga, film
18.05	Angel, varuh moj, 6/22
19.00	Kolo sreče, tv igrica
19.30	Videoring
20.00	Murska Sobota: KF za EP v
	košarki SL0VENIJA:SL0-
	VAŠKA, prenos
22.00	Ekhaya, 1/13
23.15	Vsi županvi možje, 5/24
23.45	Maloney, 7/21
PCP	
■ VA ''j	
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Za Elen, nan.
10.50	Top shop
11.00	Kassandra, nan.
12.00	Roseanne, nan.
12.30	Cosby, nan.
13.00	Radijska postaja, nan.
13.30	Pop party
14.30	Angel v belem, nan.
15.30	Za Eleno, nan.
16.30	Dinastija Colby, nan.
17.30	Marimar, nad.
18.15	Kassandra, nan.
19.15	24 ur
20.00	Obraz,amer. film
21.45	Nikita, nan.
22.30	Dharma in Greg, nan.
23.00	Dekle iz petrovke, amer. film
01.00	24 ur, ponovitev
	^ kanali
J	CTJ kT% 27
'	^ .4. V W ~ 46
	^Miias^ 52
09.00	DOBRO JUTRO; informa-
	tivno-razvedrilna oddaja
10.15	744. VTV MAGAZIN,
	ponovitev
10.35	VABIMO K OGLEDU
10.40	ŠPORTNI TOREK, športna
	informativna oddaja
11.00	ŠPORTNI GOST: DAMJAN
	PAVLINEC
11.30	TV IZLOŽBA
12.00	VIDEOSTRANI
18.55	NAJ SPOT DNEVA
19.00	REGIONALNE NOVICE
19.05	OTROŠKI PROGRAM
19.25	TV IZLOŽBA
19.30	OBVESTILA
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU
20.05	VIDEO TOR glasbena oddaja
20.50	REGIONALNE NOVICE
20.55	IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
21.55	TV IZLOŽBA
22.00	VIDEOSTRANI DO 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAS ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor In glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 898 17 50. fax (063) 851-990.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89; telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA - Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISKd.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št 3, za katere se plačuje 5% prometni davek.
26. novembra 1998





NK Rudar
Zmaga za slovo?
Nič novega, bi lahko dejali po sobotni tekmi predzadnji jesenski tekmi za Bežigradom med domačo SCT Olimpijo in gostujočim Rudarjem. Ljubljančani so se branili, Velenjčani napadali, premrzli gledalci pa so domov odšli razočarani. Igra jim ni dala tistega, zaradi česar prihajajo na tekme, niso namreč videli nobenega zadetka. Bolj zadovoljenje lahko bil vsekakor Olimpijin trener Marin Kovačič, saj je osvojil točko proti boljšim gostom Zaradi neučinkovitosti svojih nogometašev je imel Brane Oblak razlog za slabo voljo, te pa vendarle ni kazal, kajti točka v gosteh je seveda uspeh.
Tudi dejal je v tem slogu: "Zadovoljen sem s točko, čeprav smo izgubili dve. Z Olimpijo, Publikumom in Koprom bi jih lahko osvojili kar 9, pa smo le dve. To je zame seveda katastrofa, saj so na omenjenih tekmah moji igralci zapravili najmanj 15 pravih priložnosti."
V nedeljo bodo še prvoligaši končali jesenski del prvenstva. Najpozneje bodo zastor nad njim zaprli v Velenju, kjer bodo tekmo z državnimi prvaki Maribor Teatanicom začeli šele ob 17. uri. Ne glede na to, daje sneg prehitel koledarsko zimo, v Velenju pričakujejo veliko gledalcev. S to tekmo se bodo Velenjčani namreč poslovili od jubilejnega leta, ki je minilo v znamenju 50 - letnice delovanja kluba in ob zadnjem dejanju bo prvič v zgodovini nogometa v Velenju tekma pod reflektorji. Za ta dogodek, ki bo zaznamoval nogomet v Šaleški dolini za naslednja desetletja, bodo pred tekmo pripravili kratko otvoritveno slovesnost z nastopom velenjskega pihalnega orkestra. S tem bodo sklenili sedanje posodabljanje velenjskega stadiona.	■ vos
NK Esotech Šmartno
Za konec (jeseni) le točka
Zadnjo tekmo jesenskega dela prvenstva so Šmarčani odigrali v nedeljo na zasneženem igrišču v Šmartnem ob Paki. Igralci Elana iz Novega mesta so se prišli v Šmartno braniti, saj so zaigrali klasični "bunker," domači pa so seveda takoj napadli. Povedli so že v 8. minuti, ko je gostujoči vratar močan strel Repovža le odbil, Mujanovič pa je žogo potisnil v mrežo. Le dve minuti za tem je izredno priliko zamudil Žnuderl, v 22. minuti pa so gostje s prostim strelom z roba kazenskega prostora izenačili, do konca polčasa so imeli domači pobudo, vendar so napadalci na težkem terenu preveč zapletali akcije in Novomeščani so z lahkoto preprečevali njihove napore.
V drugem polčasu so igralci Esotecha napadli še močneje. V 54. minuti so gostje zrušili Mujanoviča in Javornik jc z enajstih metrov zanesljivo zadel, prav Javornik pa ob ponovni enajstmetrovki v 64. minuti ni bil uspešen, saj je vratar njegov strel ubranil. Novo enajstmetrovko so gledalci videli v 75. minuti, vendar tokrat za goste, ki so bili natančni in izid je bil 2:2. Preostali del tekme so domači obupno poizkušali doseči tretji zadetek in zmago, vendar niso bili uspešni, kljub neodločenemu izidu pa bodo Šmarčani prezimili na 4._mestu.
Trener Janko Bencina: "Čestitam igralcem obeh ekip za požrtvovalnost. Gostje so dvakrat streljali na naša vrata in dosegli dva zadetka, vseeno pa sem z našimi zadnjimi nastopi zadovoljen. Za pomlad se bomo pripravili še bolje."	■ Janko Goričnik
Športnik -športnica oktobra
Akcijo za izbiro športnika ali športnice oktobra nadaljujemo s četrtim kuponom. Vaš odziv na prve tri je bil precej slaboten, zato se potrudite sedaj, dobrih športnikov in športnic gotovo ne manjka. Največ glasov ima trenutno vratar NK Esotech Boris Kališek, prve glasove pa je po dolgem času dobila tudi športnica, to je mlada tekmovalka taekwonda Jelka Kokol.
Izpolnite kupon za svojega kandidata ali kandidatko in ga pošljite ali prinesite v uredništvo vsak teden do torka zjutraj. Sodelujete lahko z neomejenim številom kuponov, ki seveda morajo biti pravi. Naš naslov: Naš čas, Foitova 10, Velenje.
r:---------------------1
Športnica - športnik oktobra
I Glasujem za športnico(ka).................................................. I
I	I
| Naslov glasovalca............................................................ j
I	I
I .............................................................................................. I
I_______________________J
Atletika
V soboto državno prvenstvo v krosu
V soboto bo v Velenju državno prvenstvo v krosu v članskih in mladinskih kategorijah, na progi ob velenjskem jezeru bodo prvenstvo začeli ob kozolcih ob 10.00, na tej progi pa bo naslednje leto tudi evropsko prvenstvo.
Sobotnega tekmovanja se bodo poleg najboljših slovenskih atletov udeležili tudi atleti in atletinje iz Avstrije, Slovaške, Jugoslavije in Madžarske, torej bo ena večjih preizkušenj pred velikim tekmovanjem prihodnje leto.
Boji za najvišja mesta bodo gotovo zanimivi, tudi zaradi tega, ker ima svoja orožja tudi velenjski klub, posebej to velja za Bekima Bahtir-ija, Boštjana Buča, Janka Podgorška in Jolando Čeplak. ■ V.P.
Kegljanje
¥ znaku rekordov
V	9. krogu je padel rekord prenovbljenega kegljišča v Šoštanju, ki je za 22 kegljev boljši od prejšnjega, "lastnik" rekordnih 963 kegljev pa je član Slovenskih Konjic Gmajner. Za svojo ekipo gaje dosegel na prvenstveni tekmi s Šoštanjčani, ki so sicer kegljali odlično, zmagali pa so Konjičani s 6:2 in 5280:5148.
Šoštanj: Petrovič 901 (0), Križovnik 767 (0), Kramer 840 (0), S. Fidej 917 (1), Arnuš 854 (1), L. Fidej 864 (0).
Novi dve točki in klubski rekord so dosegla dekleta na gostovanju pri Korotanu na Prevaljah. Domačinke razpoloženim Šoštanjčankam niso bile dorasle, gostje pa so zmagale s 7:1 in 2496:2329.
Šoštanj: Mihaljev 403 (0), Hojan 415 (1), Drev 420 (1), Lesnik 407 (1), Lozič 449 (1), Premelč 402 (1).
V	10. krogu bodo moški gostovali pri Kovinotehni v Celju, dekleta pa se bodo v 8. krogu srečala z Impolom iz Slovenske Bistrice. ■ L.F.
Judo - Najmlajši v Gorišnici
V Gorišnici je bil v soboto mednarodni turnir za mlajše in starejše deklice in dečke. Nastopilo je preko 400 tekmovalk in tekmovalcev iz slovenskih, hrvaških in madžarskih klubov. Med njimi so bili tudi mladi judoisti iz Velenja, ki so v močni konkurenci dosegli vidne uvrstitve. Rok Drev in Andrej Mrak sta osvojila bronasti kolajni, peta mesta pa Rok Ovčjak, Nejc Miklavžina in Simon Blatnik. Na turnirju so nastopili še Miha Zor-man, Davor Mijatovič, Dani Majstorovič, Gašper Borovnik, Rok Miklavžina, Jure Jamar in Janja Stopar.
Dan pred tem je bilo v Gorišnici tudi državno prvenstvo srednjih šol. Nastopilo je 135 tekmovalk in tekmovalcev iz 60 slovenskih klubov. Iz velenjskega kluba so nastopili Adam Kavšek, Primož Kočnik in Miroslav Drev, ki v močni konkurenci niso posegli po medaljah. ■ Jože Krajnc
Tenis
Grosman in Končan
V teniškem centru AS v Velenju je bil prvi turnir iz serije Fun šport tour, na katerem nastopajo dvojice, določene z žrebom.
Polfinale: Čater-Končan:Hajtnik-Gaberšek 9:4, Potočnik-Gros-man:Beliš-Trupej 9:2; finale: grosman-Končan:Potočnik-Čater 9:0.
Prva SNL, 15. (predzadnji) krog:
SCT Olimpija - Rudar 0 : 0
Rudar: Dabanovič, Podvinski, Sulejmanovič, Granič, Čeri-movič, Gajser, Balagič, Chaus-Ilari, Brezič (Javornik), Pavlovič (Grobelšek),	Vidojevič.
Druga SNL, 15. (zadnji) krog:
Esotech Šmartno - Elan 2:2
(1: D
Esotech: Kališek, Mernik, Pokleka, Oblak, Javornik. Repovž, Šoštar (Zapušek), Žnuderl (Zlodej), Mujanovič, Smajlovič, Pavič (Omerovič).
Prva SRL, moški, 8. krog:
Termo - Gorenje 23 : 28 (10:
16)
Gorenje: Matovič, Lainšček, Tamše 1, Kavaš 7, Plaskan, Himčenko, Oštir 1, Sovič 8, Tome 2, Bedekovič 5, Rozman 2, Cvetko 2.
Prva DOL, 7. krog:
Fužinar - Šoštanj Topolšica 3:1(8,9,-7,2)
Šoštanj Topolšica: Medved, Zulič, D. Sevčnikar, Čokovič, Verbič, Pavič, Žilnik, S. Sevčnikar, Kugovnič, Bevc.
Prva B. SKL, 8. krog:
Elektra - Hrastnik 73:68 (35 : 34)
Elektra: Brinovšek 10, Kovačevič, Rupreht, Rizman 25, Memič, Možic 24, Divjak 2, Repinc 3, Maličevič 2, Zupane. Nikolič, Črešnik 7.
RK Gorenje
¥ koraku z vrhom
Čeprav je bila za velenjske rokometaše jesen zaradi nastopov v evropskem pokalu zelo naporna, držijo korak z vrhom. Za vodilno Pivovarno Laško trenutno na četrtem mestu zaostajajo le za dve točki, za dru-gouvrščenim Preventom za eno, za tretjim Trebn jem pa le zaradi razlike v zadetkih.
V	8. krogu so gostovali v Škofji Loki pri ekipi Termo. Že na začetku je bilo jasno, da se bodo domov vrnili z obema točkama. Domači so povedli le enkrat (1:0), nakar so jih gostje začeli lomiti s hitrimi nasprotnimi napadi in takšni igri Škofjeločani niso bili kos. Strelsko sta se še posebej odlikovala Sebastijan Sovič z 8 zadetki in Boštjan Kavaš s sedmimi, Brane Bedekovič pa je na tej tekmi dosegel "samo" 5 golov.
V	9. krogu, 5. decembra, bo v Velenju nadvse zanimiv derbi, kajti domači rokometaši bodo gostili Prevent. Pred njimi bo velika priložnost, da se z morebitno zmago približajo mestu druge najboljše slovenske ekipe, ki jim je dolgo pripadalo.
KK Elektra
Pomembni točki
V 8. krogu 1. B SKL je Elektra doma tesno premagala igralce Hrastnika. Domači so igrali brez poškodovanega Medveška, ki sta ga na mestu organizatorja igre uspešno zamenjala Maličevič in Kovačevič. V prvem delu so košarkarji Elektre povedli največ za 5 točk, nato so pobudo prevzeli gostje in povedli s 30:25, tik pred odmorom pa so jih Šoštanjčani le ujeli in polčas dobili s 35:34.
Drugi del so bolje začeli Hrastničani, ki so povedli s 43:38, nato pa je njihov koš začel polniti Božič, ki je samo v drugem delu dosegel 22 od skupno 24 točk. kritično za domače je bilo sredi drugega polčasa, ko sta morala zaradi petih osebnih napak iz igre Črešnik in Zupane, gostje pa tega na srečo niso prav izkoristili. Pet minut pred koncem se je pri izidu 56:56 s hrabro potezo izkazal domači trener Vezjak, ko je poslal na igrišče neizkušenega mladinca Repinca, ki pa je gostom hitro ukradel dve žogi in domači so povedli s 60:56, to vodstvo pa so z izkušenim Rizmanom in razpoloženim Božičem obdržali do konca.
Elektra bo že jutri, v petek, gostovala v Radencih.
■ Tjaša Rehar
Mozirje, Gornji Grad
Odlični nastopi lokostrelcev
V minulem obdobju so lokostrelci iz Mozirja in Gornjega Grada nadaljevali odlične nastope. Dušan Perhač je na mednarodnem mitingu v italijanski Gorici v slogu compound osvojil 1. mesto, na mednarodnem turnirju v Varaždinu pa je v enakem slogu 2. mesto osvojil Štefan Ošep.
Dušan Perhač je za tem zmagal še na odprtem tuinitju v Škofji Loki, 7. je bil Marko Satler, pri dečkih pa je v slogu compound slavil Primož Perhač (vsi LK Moziije).
Od članov LK Gornji Grad je bil v Škofji Loki najboljši Žare Kranjc z zmago v slogu goli lok, z okrivljenim lokom je bil 4. Vojko Majko, pri kadetih pa sta 3. in 4. mesto osvojila Jože Tevž in Jure Urlep.
Plavanje
Državni rekord Tine Pandža
Preteklo soboto in nedeljo je PK neptun izvedel že 13. vsakoletni plavalni miting za pokal mesta Celje. Tekmovalci iz Češke, Hrvaške, Madžarske, Ukrajine, Makedonije in iz vseh slovenskih klubov so nastopili članski, mladinski in kadetski konkurenci. Med 281 plavalci je bilo tudi 11 najboljših plavalcev in plavalk velenjskega kluba.
Nastopili so zelo uspešno, saj so v močni mednarodni konkurenci osvojili 1 zlato, 3 srebrne in 4 bronaste medalje. Sijajna je bila Tina Pandža, ki je na 50 m prosto (50 m prosto so plavalke plavale le v absolutni konkurenci) s časom 27,33 (prej 27,40) dosegla državni rekord za kadetinje in zmagala na 100 m prosto. Medalje so osvojili še Maja in Nina Sovinek ter Jernej Ocepek, odlično pa je plaval tudi Jure Pirmožič, kije med člani na 200 m prosto postavil nov klubski rekord (1:56,65) in bil tretji med slovenskimi plavalci.	■ Marko Primožič
Smučarski sejem
V Rdeči dvorani v Velenju bo jutri, v petek, od 15. do 18. ure in pojutrišnjem, v soboto, od 9. do 18. ure sejem nove in rabljene smučarske opreme. Na njem bodo opravili montažo smuči, zvedeli pa boste tudi, kakšno opremo kupiti. Vstopnina za odrasle bo 300 SIT, za otroke pa 150 tolarjev. Vabi vas Smučarski klub Velenje.
26. novembra 1998
MODRO-BELA KRONIKA
KAS VAS 17
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE
Hudo poškodovana peška
V	sredo, 18. novembra, nekaj po 19. uri, je iz smeri Velenja proti Gorenju vozil osebni avto 21-letni Gorazd G. iz Polzele. Ko je v kraju Lokovica pripeljal po blagem klancu navzdol, je z njegove leve strani vozišče prečkala peška, 71-letna Pavla P. iz Lokovice. Kljub zaviranju in umikanju v levo, je voznik z vozilom trčil v peško, ki je padla po vozišču in se hudo telesno poškodovala.
V	Vitanju so se ponesrečili Velenjčani
V	petek, 20. novembra, ob 22.35 je 38-letna Matilda V iz Velenja vozila osebni avto iz smeri Stranic proti Vitanju. Pred naseljem Vitanje je pri vožnji iz desnega ostrega ovinka izgubila oblast nad vozilom, ki je pričelo drseti v desno izven vozišča, kjer je treščilo v kovinsko varovalno ograjo. Pri trčenju je voznica utrpela lahko telesno poškodbo, sopotnika v vozilu 33-letna Silva J. in 12-letni Denis J., oba iz Velenja, pa sta utrpela hude telesne poškodbe.
Zapeljal na nasprotni pas
V	soboto, 21. novembra, malo po polnoči, je 41-letni Anton A. iz Velenja vozil osebni avtomobil iz smeri Pake proti Velenju. V blagem desnem ovinku je zapeljala v levo na nasprotno smerno vozišče v trenutku, ko je po njem pripeljal voznik osebnega avtomobila 35-letni Ivan F. iz Gornjega Doliča. Vozili sta trčili, pri tem pa je Anton A. utrpel lahke, Ivan F. pa hude telesne poškodbe.
Vlomilec je bil pregnan
V	soboto, 21. novembra, okoli 1.45, je neznanec vlomil v notranjost trgovine, špecerije Maja na Kajuhovi cesti v Šoštanju. Med vlomom je bil pregnan, kljub temu pa je uspel odnesti 10 zavojčkov cigaret vrednih 2.000 tolarjev.
Sreča v nesreči
Srečo v nesreči je v ponedeljek, 23. novembra, popoldan, imela Štefka K. iz Šoštanja. Ker ni bilo elektrike, si na električnem štedilniku ni mogla pogreti kosila, pozabila pa je izklopiti grelno ploščo, na katero je postavila manjši radijski sprejemnik. Med njeno odsotnostjo je prišlo do tlenja, k sreči pa se ogenj ni razširil po kuhinji. Kljub temu bo beljenje potrebno.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
Hudo poškodovan pešec
V ponedeljek, 23. novembra, ob 23.15 seje na magistralni cesti izven naselja Petrovče zgodila huda prometna nesreča. 62-letni
Dušan A. iz Aije vasi je hodil po cesti iz smeri Žalca proti Petrov-čam. Pri hoji ni uporabljal površine, kije namenjena pešcem. V istem času je iz smeri Celja pripeljal voznik osebnega avtomobila 37-letni Alojz B. iz Ločice ob Savinji. Ko je voznik opazil na vozišču pešca, oblečenega v temna oblačila, je pričel zavirati, vendar trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči je pešec utrpel hude poškodbe.
Gorela lesena baraka in avtomobil
V	četrtek, 19. novembra, malo po polnoči, je v Žalcu ob Savinjski cesti začela goreti baraka Milana H. Lastnik je okoli 22. ure še kuril v baraki in že takrat je pričel tleti lesen tram ob dimniku. Pred odhodom je lastnik tram sicer polil z vodo, očitno pa ognja ni povsem pogasil. V požaru je nastala le manjša gmotna škoda, požar pa so pogasili gasilci.
V	četrtek, 19. novembra, ob 6.30 pa je med vožnjo po glavni cesti med Levcem in Petrovčami izbruhnil požar na osebnem avtomobilu znamke VW hrošč, last Angelce K. Voznica je avtomobil ustavila v Drešinji vasi in pričela gasiti, na pomoč pa so ji priskočili gasilci, ki so ogenj tudi pogasili. Na vozilu je nastalo za okoli 40.000 tolarjev škode, policisti pa so ugotovili, da je do požara prišlo na motorju zaradi iztekanja goriva na dovodu.
Vžig saj v dimniku
V	četrtek, 19. novembra, popoldan, je prišlo do vžiga saj v dimniku stanovanjske hiše v Zalogu pri Šempetru. Med kurjenjem v štedilniku na trda goriva v kuhinji, so se v dimniku vnele saje. Zaradi vročine se je vžgala lesena obloga ob dimniku. Ogenj se je razširil na leseni strop kopalnice. Požar, v katerem je nastalo za okoli 200.000 tolarjev škode, sta lastnika pogasila sama.
Iz hiše odnesel nakit
V	petek, 20. novembra, med 11. in 14.30 je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo Daniele E v Podvinu pri Žalcu. Notranjost hiše je preiskal in odtujil večjo količino zlatega in srebrnega nakita ter nekaj denarja. Lastnica je z dejanjem oškodovana za približno 400.000 tolaijev.
Vlomilec v bistroju in trafiki
V	noči na soboto, 21. novembra, je neznanec vlomil v prostore bistroja Tanja na Savinjski cesti v Žalcu. Ukradel je kasetofon z ojačevalcem, glasbeni stolp, nekaj steklenic žganih pijač, več zavojčkov cigaret in menjalni denar. Lastnica Tanja K. je oškodovana za okoli 380.000 tolaijev.
V	noči na ponedeljek, 23. novembra, je nekdo vlomil v trafiko-kiosk na tržnici v Žalcu. Iz notranjosti je odnesel večjo količino cigaret, nekaj plinskih vžigalnikov in škatlico s samolepilnimi sličicami. Z dejanjem je podjetje Delo - prodaja Ljubljana oškodoval za okoli 140.000 tolarjev.
Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline
Zanimiva vaja v Nazarjah
Člani kinološkega društva Zgornje Savinjske doline so pred nedavnim pomagali pri izvedbi vaje republiške enote reševalnih psov, ki je bila na področju na-zarske lesne industrije. Dejstvo namreč je, daje Kinološka zveza Slovenije pogodbena družbenica slovenskega ministrstva za obrambo in uprave za zaščito in reševanje. Na podlagi tega zveza po društvih organizira šolanje psov za iskanje in reševanje ponesrečencev iz snežnih plazov in ruševin ter za iskanje pogrešanih na terenu. Tokratna vaja reševalnih ekip v Nazarjah je bila druga zapored. Prva je bila pred tedni v Zagoiju, kjer so reševali iz ruševin, ob tem je imelo 72 vodnikov psov še preizkus znanja iz medicinske in veterinarske prve pomoči, ravnanja z radijskimi postajami in orientacije. Bile so to pravzaprav kvalifikacije za nadaljnje usposabljanje. V Nazarjah je tako svoje sposobnosti preverjalo 36 vodnikov in psov iz 16 slovenskih kinoloških društev. Pri tem nenehno menjavajo "terene," enkrat so to ruševine, pa snežni plazovi, tokrat so iskali zasute v ogromnem kupu lesnih odpadkov, naloga je bila precej zahtevna, saj je bilo potrebno v 30 minutah najti 5 zasutih oseb, pri čemer so za pse pripravili še vrsto motečih stvari, denimo človeške lutke, ostanke hra-
ne in še kaj. Kar povejmo, daje najboljši pes vseh pet zasutih odkril v pičlih šestih minutah, pa tudi ostali so bili zelo dobri, saj so v povprečju v 30 minutah našli štiri ponesrečence.
Vajo je zelo ugodno ocenil tudi Vlado Gerbec, poveljnik enote reševalnih psov Slovenije, ki vodi tudi državno mobilno intervencijsko enoto za pomoč pri nesrečah v tujini. Poleg tega vodi tudi posebno enoto

GLASBENA SOLA FRAN KORUN KOŽELJSKI
Jenkova 4, VELENJE
CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS VABITA NA
KONCERT
ŠTUDENTOV GLASBE
PIHALNI KVINTET
Simona VAKE, flavta Boštjan MESAREC, klarinet Matjaž REBOLJ, oboa Boštjan ŽEKAR, fagot Borut PAHIČ, rog
TROBILNI KVINTET
Matjaž JEVŠNIKAR, trobenta Gregor GUBENŠEK, trobenta Gregor TOVŠAK, rog Andrej SRAKA, pozavna Andrej KRAJNC, tuba
VELENJE, ORGELSKA DVORANA GLASBENE ŠOLE
sobota, 28. novembra, ob 19.30
^|ZSj[H51R5irH51R5irH51^5irH51[a51(H51|B51[B5irE5irH5|g
. ^^ m 1 mE
fj Partizanska 1,3320 Velenje, mmiun. uajotuj iu, uutinu. vsa* umi uu iaimi zjii r=-|
Iskanje v velikem kupu lesnih odpadkov je bilo precej zahtevno
za iskanje pogrešancev, ki je imela letos že 18 pravih iskalnih akcij, iskali pa so po-grešance od majhnih otrok do ženske v starosti 89 let. Zanimivo je tudi, da je povprečna starost vodnikov samo 24 let in da je med njimi točno polovica deklet.
JP
RUDARSKA GRADBENA DRUŽBA d.d. Trbovlje razpisuje naslednja prosta delovna mesta za dela v predoru v Nemčiji:
1.	vozniki mehanizacije /bageristi, vozniki tunelskih tovornjakov.../
2.	rudarji KV, PK, NK/vrtalci, strežniki mehanizacije.../
3.	nadzorniki /rudarske ali gradbene smeri/
4.	tehnični vodja gradbišča /rudarske ali gradbene smeri/.
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
K tč. 1 - izpit za voznika gradbene mehanizacije
K tč. 2 - rudarska šola ali opravljen izpit za pridobitev ustrezne kvalifikacije
K tč. 3 - srednja izobrazba rudarske ali gradbene smeri
-	zaželjeno znanje nemškega ali angleškega jezika
K tč. 4 - visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri
-	zaželjene delovne izkušnje
-	znanje nemškega ali angleškega jezika.
Vsi prijavljeni kandidati morajo biti državljani R Slovenije. Zaželjene so delovne izkušnje.
Delovno razmerje z izbranimi kandidati bomo sklenili za določen čas. Trajanje delovnega razmerja minimalno eno leto. Vaše prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: RUDARSKA GRADBENA DRUŽBA d.d., Splošno-kadrovski sektor, Trg revolucije 4/b, 1420 Trbovlje.
m§&m (MLiNi
Zelo konkurenčne cene, dostava brez Informacije po telefonu 063/ 481 -430, 0609/ 635
§m
ARIS Celje
26. novembra 1998
KINO VELENJE-
v hotelu PAKA
BLUESZASARO (komedija)
Četrtek 26.11. ob 20.30h Predpremiera! Režija: Boris Jurjaševič Vloge: Bojan Emeršič, Nataša Brabara Gračner,... Dolžina: 95 minut Privatni detektiv Emil se lahko pohvali s kupico rešenih primerov. Izgubljenih pudlic, recimo. V pomoč sta mu odštekana tajnica in upokojeni oficir. Nekega večera Emil v baru, kjer občasno igra klavir, spozna Saro, plavolaso zapeljivko, v katero se takoj zaljubi. Po preživeti noči z njo si iskreno želi, da bi jo še kdaj srečal. Ko pa dobi nov primer, poiskati ženo znanega podjetnika, spozna, da je to ona in jo začne pospešeno iskati. Kmalu izsledi, da je zaradi moževih nečednih poslov, postala ujetnica albanske mafije. S svojima pomočnikoma pripravi načrt za bliskovito akcijo.
ČAROBNI MEČ
(celovečerna risanka) četrtek 26.11. ob 18h Petek 27.11. ob 18h Režija: Frederick Du Chau Dolžina: 86 minut Dogajanje je postavljeno na britansko otočje okrog leta 1000, ko je vladal Artur in je bila dežela polna pogumnih-vitezov. Glavna oseba je deklica Kayley, ki sanja o tem, da bi postala vitez okrogle mize in nadaljevala poslanstvo svojega očeta, ki je umrl za kralja. Ko hudobni Ruber zapleni Artuerjev čarobni meč in Kayleyino mamo se ji ponudi priložnost, da pokaže svoj pogum in iznajdljivost, vrne Arturju meč, osvobodi svojo mamo in reši Kamelot.
ŠEPETATI KONJEM (drama)
Petek 27.11. ob 20.30h Sobota 28.11. ob 17h in 20.30h Nedelja 29.11. ob 17h in 20.30h Ponedeljek 30.11. ob 17h in 20.30h
Torek 1.12. ob 17h in 20.30h Sreda 2.12. ob 17h in 20.30h Režija: Robert Redford Vloge: Robert Redford, Kristin Scott Thomas Dolžina: 168 minut Grace je 14-letno dekle, ki je po padcu s svojega konja čustveno in psihično prizadeta. Njena mama Annie se odloči, da bo našla nekoga, ki bo ozdravil konja in s tem tudi njeno hčerko. Izve za Toma Bookerja, šepetalca in se skupaj s hčerko in konjem odpravi k njemu. Medtem, ko Tom zdravi konja in skuša odkriti kaj se je takrat pravzaprav zgodilo, se med njim in Annie razvije ljubezen s čudovitimi in

m lite
tudi tragičnimi posledicami. Otroška matineja ČAROBNI MEČ (celovečerna risanka) Sobota in nedelja 28., 29.11. ob 16h
Režija: Frederik Du Chau Dolžina: 86 minut
Petje: Bryan VVhrte, Andrea Corr, Celine Dion, Eric Idle, Steve Perry čudovita zgodba in čudovita glasba I Kino Velenje in Hotel Paka nagrajujeta!
RENESANSA PO SLOVENSKO
Skozi ves december v mali dvorani Kina Velenje dokazujemo, da dober slovenski film ni več ponarodelo protislovje, pač pa postaja vedno bolj prisotna dejanskost. Pojavil se je namreč nov rod slovenskih režiserjev, ki znajo snemati filme.Dokaz št. 1:
EKSPRES, EKSPRES (romantična komedija) Torek 1.12. ob 19. uri s predstavitvijo režiserja I Sreda 2.12. ob 19.uri Režija: Igor Šterk Vloge: Gregor Bakovič, Barbara Cerar, Lojze Rozman, Marko Mandič
Mladenič rad potuje z vlakom, a brez določenega cilja. Karto si kupuje od postaje do postaje in počasi odkriva čarobni svet, ki ga narekuje sopiha-joči svet železnice. To je zgodba o ljubezni do vlakov, o ljubezni do drugačnosti ter zgodba o drugačnih, ki se zaljubijo na vlaku. Film je dobitnik več nagrad tudi na mednarodnih festivalih. Nazadnje je na fesivalu mediteranskih filmov v Montpellieru, oktobra letos, dobil kar dve glavni nagradi, nagrado žirije in občinstva.
Po projekciji v torek bodo obiskovalci lahko spregovorili tudi z režiserjem Igorjem Šterkom in morda še z igralcem Markom Mandičem.
Naslednji filmi v okviru ciklusa RENESANSA PO SLOVENSKO: 00 KONCA IN NAPREJ, CARMEN, BLUESZASARO, OUTSIDER.
Filmi v decembu: TRUMANOV SHOW, REŠEVANJE VOJAKA RYANA, NORI NA MARY, MULAN, BLUES ZA SARO, POROČIVA SE
Cena vstopnice za redne predstave je 600 SIT, cena vstopnice za otroške matineje je 400 SIT, cena vstopnice za predpremiera je 700 SIT.
Rezervacije vstopnic :898 2493 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure 8982 491 eno uro pred prvo predstavo in dalje.
MLADINSKI
Velenje d.o.o., Titov trg 2
MLADINSKI SERVIS VELENJE je 20.11.1998 priredil javno nagradno žrebanje, s katerim nagrajuje svoje člane - dijake in študente za pridno in uspešno delo v tem letu.
Nagrade prejmejo: Andrej Obrovnik, Zdenka Jan, Boris Potočnik, Klemen Rožič, Srdžena Jurkič, Katja Rezman, Tanja Drnovšek, Petra Grobelnik, Alen Marinovič, Aleš Brišnik, Boštjan Novak, Elvir Joldič, Sebastjan Stjepanovič, Nadja Ograjenšek, Jaka Dolenc, Dejan Nabernik, Jasna Drnakovič, Bogomir Jelen, Alen Gostečnik, Julijana Lukenda, Robi Caglič, Matjaž Pajk, Maja Vede, Maja Koren, Snežana Gavrilovič, Urška Poljanšek, Maja Medved, Rok Maček, Nataša Kubale, Karolina Judež. Zahvaljujemo se vsem poslovnim partnerjem - sponzorjem, ki so v nagradni sklad prispevali 30 lepih in praktičnih nagrad v skupni vrednosti 150.000,00 SIT in jih vabimo k sodelovanju tudi v prihodnje: A Banka Velenje, AV Studio, Avtošola Antlej, Avtocenter Meh, Banka Celje, Bistro Skala, Birt Velenje, Darilni butik Dar, Dolejši modni gumbi, Era Velenje, Gostišče Cencelj Loke, Gorenje Velenje, KC Ivan Napotnik Velenje, Kovinotehna, Kavarna Klepetulja, Mizarstvo Meh Velenje, Mladinski center Velenje, Norma soft Velenje, Naravno zdravilišče Topolšica, Naš čas Velenje, Olgis Velenje, OŠ Šalek, Parfumerija Grazia, Plastro Velenje, Restavracija Mami, Sladek boutique v Nami, SKB banka, ŠRZ Rdeča dvorana, Tenis igrišča Cota Loke, Tiskarna Velenje.
Vaš Mladinski servis Velenje
MESTNA OBČINA VELENJE
Mestna občina Velenje, Urad župana in splošnih zadev razpisuje prosto delovno mesto
višji svetovalec
z naslednjimi razpisnimi pogoji:
•	VII. stopnja pravne smeri (lahko tudi pripravnik)
•	5 let delovnih izkušenj
•	znanje osnov računalniškega progama Windows
•	državljan Republike Slovenije
•	ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in šest mesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili pošljite na naslov: Mestna občina Velenje, Urad župana in splošnih zadev, Titov trg 1, Velenje.
Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijavo.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 26. novembra - dopoldan dr. Markoš, nočni dr. Grošelj in dr. Lovrec-Veternik
Petek, 27. novembra - popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Friškovec in dr. Urbane
Sobota, 28. novembra in nedelja, 29. novembra - dr. Budnjo in dr.
Pirtovšek
Ponedeljek, 30. novembra -
dopoldan dr. 0. Renko, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Lazar in dr. Friškovec
Torek, 1. decembra - dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Blatnik, nočni dr. Budnjo in dr. Kočevar Sreda, 2. decembra - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar
Zobozdravstvo:
28. in 29. novembra - dr. Andreja Ambrožič, v zasebni zobni ambulanti, Cesta Bratov Mravljakov 13, Velenje (od 8. do 12. ure).
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno (tel.: 854-303).
Veterinarska postaja Šoštanj; Od 27. novembra do 4. decembra -
Tomo Wankmuller, dr. vet. med., mobitel: 0609/633-676.

16. novembra do 22. novembra 1998 povprečne dnevne . izmerjene v AMP na območju Mesfne občine Velenje, Občine Šoštanj In Občine Šmartno ob Paki, so presegate mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
16.11.	AMP Veliki vrb	140mikro-g/m3
20.11.	AMP Veliki vrh	170 rnikro-g/m3
21.11.	AMP Veliki vrh	300 mikro-g/m3
22.11.	AMP Veliki vrh	190 mikro-g/m3
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 16. novembra do 22. novembra 1998
1 1200 I 1000
800
JL
J1L
• ■«
M-..
iiiM
A-

ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G.
□ 16.11. »17.11. CI18.11. Q19.11. «320.11. »21.11. »22.11.
: 497 66 80/ 497 66 81
ČETRTEK, 26. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 IV. mreža - skupna oddaja lokalnih radijskih postaj Slovenije - pogovor s predsednikom države; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje
PETEK, 27. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gostje - skupina Metulj; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 28. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz DIM; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 29. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in ostale čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 30. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, L decembra:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 2. decembra:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živžav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
wmwm
S\
m
■■k
K:'*;, iiM*«'*.
■ l M
	
^ '9IMMSŠ, i - % r( " ... "': ''"V A .. ,	
	
m^mm. a-.'--- 1 -l|StiSfSif- tf^SSliCls vr' 'llit	
—	
Skupaj lahko pomagamo. Vaš prispevek rešuje življenja otrok. V Sudanu več kot milijonu ljudi preti smrt zaradi lakote, zaradi stradanja vsakdan umre preko 100 otrok. Ne oklevajte, čas je pomemben, vsako življenje je dragoceno.	
Odzovite se klicu otrok in prispevajte po svojih močeh. Svoj prispevek lahko nakažete na uniccf žiro raeun: 50102-678-99015 za akcijo Slovenski odb,.r za UNICEP "Prisluhnite kliCU" -	
mali OGLASI
KMETIJSKI PRIDELKI
SVINJSKO POLOVICO in svinjsko mast, prodam. S 881-763. DOMAČE VINO, šmarnico in izabelo, prodam. S 888-594. VINO MERLOT pripeljem na dom., prvi teden v decembru. Cena po dogovoru. S 065-56-459.
KUPIM
KUPIM RABLJEN MEŠALEC. S 852-982.
HRASTOV SOD od 400 do 500 litrov, ugodno kupim. Sf 882-940.
PROSTOR, v centru Moravskih Toplic turističnim agencijam, ali oseban, ki se ukvarjajo s turizmom, za skupno sodelovanje. S 069-26-434.
OSTALO
ŠTUDENTKA IŠČE SOSTANOVALKO v
Ljubljani v Šiški. S 063-881-266.
POSESTI
V OBRTNI CONI PAKA prodam delavnico in stanovanjsko hišo za 36.600.000 SIT. ® 041 -620-023.
Ivskim motivom za 2000 sit. S 892-295 popoldne.
DVE ZIMSKI GUMI na platiščih za Golt II., prodam. S 862-440, zvečer. JEKLENKO, kisik in domače hruševo žganje, prodam. S 063-882-075. ŠTEDILNIK star 1 leto, 2 + 2 z ventilatorsko pečico, ugodno prodam. ® 863-697.
ŠTEDLINIK KABINET, na drva, poceni prodam. S 852-588. NOVA PLATIŠČA za Ford Fiesto, letnik 90/98 prodam 30 % ceneje. S 851-767.
ALFA - POSLOVNO POSREDNIŠTVO, POSLOVALNICA VELENJE, Foitova 2, S 855-088. Odkup delnici Najhitrejše plačilo!
LOKALI
BREZPLAČNO ODDAM POSLOVNI
RAZNO PRODAM
SNEŽNE VERIGE - plastika, velikosti 13 col X155, prodam za 7000 SIT. S 857-688.
KUHINJSKE ELEMENTE in dvojno korito, prodam. S 885-609. DVE POSTELJI za odrasle ali otroke, prodam za 5000 SIT, ter luster z
B R EMI S M
NMttemČMMB
KUPIMO
•	GARSONJEROVVELENJUALI SLOVENJ GRADCU
a ENOSOBNO STANOVANJE V VELENJU ALI ŠOŠTANJU
•	DVOSOBNOSTANOVANJEVCENTRUVELENJA
•	TRISOBNO STANOVANJE V STANDARDU ALI NIZKEM BLOKU NA STANTETOVI
•	ŠTIRISOBNO STANOVANJE NA FOITOVIV VELENJU
•	MANJŠO HIŠOVVELENJU ALI BLIŽNJI OKOLICI
•	VEČJE ZEMLJIŠČE S PODRTIJO AU STARO HIŠO NA RAVNINI
063/ 861 -835, 0609/ 624-775, 041/ 620-269
Zaman je bil Tvoj boj, zaman vsi dnevi Tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od Tvoje volje do življenja.
zahvala
Ob izgubi našega soseda in prijatelja
IVANA BRUNŠKA
1919 - 1998 iz Andraža
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in mu v življenju storili kaj dobrega.
DRUŽINA SITAR
zahvala
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata, starega očeta in tasta
MARTINA V1DEMŠKA
29.10.1907 - 21.11.1998
Za vedno zatisnil si oči, mislili smo, saj samo spiš, a Tebe nič in nihče ne prebudi, grenka žalost v naših srcih ždi.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala pevcem, govorniku za poslovilne besede, župniku za opravljen obred, izvajalcu Tišine in vsem, ki ste darovali cvetje, vence in izrekli sožalje.
VSINJEGOVI
zahvala
Po dolgotrajni in neizprosni bolezni nas je zapustil dragi mož, ata, dedi, brat in stric
FRANC HO J AN
9.1.1919 - 11.11.1998
Hladen vetrič mimo piha,
Tvoje truplo zdaj hladi.	Iskrena hvala osebju Bolnišnice Topolšica za zdravljenje
Moje srce pa trepeče,	in vso oskrbo, še zlasti hvala njegovemu osebnemu
ker Tebe, dragi, več med nami ni. zdravniku dr. Jožetu Reberniku za nesebično pomoč pri
domači oskrbi. Prisrčna hvala sorodnikom, znancem in stanovalcem stare Name za darovano pomoč, govornikoma, Rudarski godbi, častni straži, pevcem, pogrebni službi Usar in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in ga v tako velikem številu pospremili na
njegovo zadnjo pot. Še enkrat hvala vsem za izrečena sožalja in tolažilne besede.
Žalujoči: žena Stejka, sinova Edo in Mladen, sestra Cilka ter ostalo sorodstvo
STANOVANJA
KUPIM STANOVANJE V ŠOŠTANJU,
do 50 m2. S 061-16-81-551. EN0S0BN0 STANOVANJE v centru velenja oddam. S 852-436. STANOVANJSKI PROSTOR v Velenju, 50 m2, lahko tudi za dejavnost, prodam. "S 857-602.
VOZILA
KARAMBOLIRAN ALI RABNJEN AVTO od letnika 88 dalje, kupim. S 041-672-374.
ZASTAV0101, letnik 90, reg. 6/99, dodatna oprema, prodam. S 041-709-148.
FIAT UNO 45, letnik 91, ugodno prodam. S 042-672-102. MITSUBICHI LANCER GLX, star 10 let, 100.000 km, avtomatic, brezhiben, prodam. S 069-26-434. RENAULT CLIO R-14 RT, bele barve, pet vrat, reg. do 9/99, prodam. Cena po dogovoru. S 855-178. FIAT 126 P, letnik 92, ugodno prodam. S 892-338. JUGO 45, letnik 87, neregistriran, v voznem stanju, prodam. ® 885-443.
PEUGEOT 309, letnik 91, reg. do 7/99, prodam. 8 063-852-954. PEUGEOT 405, bele barve, ugodno prodam. S 041-643-235.
ZAPOSLITVE
IŠČEM NATAKARICO, za redno zaposlitev v bistroju v Veliki Pirešici. S 0609-619-193.
ŽIVALI
PRAŠIČA ZA NADALJNJO REJO, 25
kg, prodam. 8 709-234. PRAŠIČA ZA ZAKOL, krmljenega z domačo hrano, prodam celega ali
polovico. 8 854-872. ENO LETO STARE rjave kokoši, prodamo po 300 SIT/kom. S 885-056.
PRAŠIČE ZA ZAKOL, domače reje od 150 do 200 kg, prodam. S 722-052. PUJSKE, težke 25 do 30 kg, prodam. 8 881-764.
PRAŠIČE od 70 do 100 kg, prodam. S 702-194.
Pravi naslov za uspešno reklamo!
GIBANJE PREBIVALSTVA o a	
Upravna enota Velenje	Upravna enota Žalec
1 Smrti: f	■ Smrti: m
Mihael Demšar, Črneče št. 54, roj. 1932; Alojzija Črepinšek, Celje, Mariborska c. št. 210/b, roj. 1941; Franc Hojan, Velenje, Kidričeva c. št. 12, roj. 1919; Marija Kričej, Tolsti vrh pri Ravnah na Koroškem, roj. 1930; Rudolf Zaljuberšek, Velenje, Gubčevac. št. 13, roj. 1929.	Marija Udrih, stara 82 let, Spodnje Grušovlje 22; Bojan Podbregar, star 24 let, Vransko 14/a; Anton Hrastovec, star 53 let, Čreta 5; Marjeta Pirnat, stara 87, Prapreče 20; Milan Pavel, star 46 let, Ločica pri Vranskem 46; Norbert Rezar, star 56 let, Letuš 15/b.
Mrtvi niso vsi mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo ponovno umrli, z nami in v nas.
(T. Pavček)
zahvala
Ob boleči izgubi drage hčerke in sestre
MILENE TOTER
2. 4.1959 - 7.11.1998
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in vsem ostalim, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na njeni prerani zadnji poti.
Žalujoči: mama, Lojze in sestra Dragica z družino
zahvala
Ob boleči izgubi dragega
RUDIJA ZALJUBERŠKA
1929 - 1998
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z njim ob njegovem prezgodnjem slovesu.
VSI, KI SMO GA IMELI RADI
r- ■ „	V
1:1*: f* * '3f! •»-.	f
	>
	
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho pristopite. Rad živel sem, verjemite, zato le mir mi zaželite.
zahvala
Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija - ata, brata, strica in svaka
MARTINA REBERNIKA
24.10.1937 - 20.11.1998 iz Šentilja pri Velenju
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, zdravstvenemu osebju Bolnišnice Celje, gospodu župniku za opravljeni obred, pevcem, govornikom, gasilcem PGD Šentilj in PGD Velenje, Pogrebni službi Usar in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: žena Justika, sin Roman, hčerki Bojana in Martina
z družinami
Jubilejni nastop velenjskih godbenikov
Koncert prijetnih spominov
Sobotni večer bo tistim, ki imajo radi velenjski pihalni orkester, in teh ni malo, dolgo ali pa kar trajno ostal v srcih. Pod vodstvom dirigenta mag. Ivana Marina so vsem zbranim v dvorani, med katerimi so bili tudi njihovi družinski člani, pa mnogi nekdanji godbeniki, pripravil "koncert prijetnih spominov", kot je dejala po-vezovalka programa Aca Poles.
Spomin se jim je vrnil v leto 1957, v tedanji september, ko je na pobudo tedanjega vodstva Premogovnika prvi prevzel profesionalno vodenje Rudarske godbe Janez Marin starejši. Ustanovil je interno glasbeno šolo, v katero je povabil več kot sto mladih fantov, najstnikov, ki so najprej obiskovali teorijo, in ko so spoznali svet not so na veliko veselje dobili inštrumente in že po dobrega pol leta, 27.novembra 1958, predstavili, kaj so se naučili v zelo kratkem času. To je bil za tisti čas prelep dogodek in ni čudno, da seje na koncertu v stari velenjski kinodvorani dobesedno trlo obiskovalcev, med katerimi so bili, razumljivo, v večini njihovi matere, očetje, bratje, sestre in drugi sorodniki. Že na samem uvodu sobotnega jubilejnega koncerta so se godbeniki na svoj način spomnili svojega prvega učitelja, kapelni-ka, Janeza Marina in zaigrali njegovo koračnico Graditeljem Velenja in za to odigrano skladbo kot kasnejše jim je "dvorana" navdušeno ploskala. Vsem zbranim v dvorani, predvsem pa tistim godbenikom, ki so ostali zvesti orkestru od prvega dne, je namenil slavnostne besede predsednik godbe dr. Franc Žerdin.
"Nocoj smo se zbrali v našem hramu glasbe zato, da bi praznovali, da bi izrazili hvaležnost ti-
stim dvanajstim godbenikom in dirigentu, ki že štirideset let ali več aktivno sodelujejo v našem pihalnem orkestru.. .Igrati v pihalnem orkestru pomeni za godbenike mnogo stvari. To ni samo ljubezen do godbe, glasbe, pač je to tudi odgovornost do mnogokratnih vaj, do kolektiva, do mladih ljudi, do tistih, ki se veselijo igranja na veselicah in koncertih, do žalujočih na pogrebih in komemoracijah, do zahtevnih tekmovanj doma in v
Navdušenje se je v hramu glasbe razleglo tudi, ko je Ervin Hartman, predsednik Zveze slovenskih godb, podelil priznanja Mednarodne zveze orkestrov (CISM). Posebej je poudaril: "Vedno, kadar dobim vabilo za udeležbo na nastopu vašega izredno kvalitetnega orkestra, ki je ponesel slavo slovenskih godbenikov v svet in ki se je s svetovnih tekmovanj vračal z najvišjimi priznanji, sem zelo vesel. " Pojasnil je, daje CISM or-
poškodbe noge se slovesnosti ni mogel udeležiti) in Franc Verze-lak; za 42 let: Jože Kričej; za 44 let: Janez Pukl in Jože Zdovc.
Vsem nagrajencem je med drugim čestital tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh s priložnostnim (tekočim) darilom. Tudi za konec so godbeniki zaigrali skladbo svojega nekdanjega kapelnika in učitelja Janeza Marina - Koračnico rudarjev. In ker je bil to večer prijetnih spominov, so ga nadalje-
Jubilanti
tujini, do občanov Velenja in tudi do Premogovnika. To prav gotovo ni samo zabava, pač pa tudi samoodpovedovanje. Godbeniki ne bi bili to, kar so, če njihovega početja ne bi popolnoma razumeli tudi člani njihovih družin, njihove žene in možje, otroci in starši, pa tudi šole in delodajalci. In vsem sem za vse storjeno, za vsa njihova dobra dela, iskreno hvaležen. Našim jubilantom seveda iskreno čestitam za mnogoletno igranje v orkestru, kot tudi dirigentu za 35-letno vodenje orkestra, da bi še dolgo, dolgo razveseljevali vse, ki imamo naš pihalni orkester zares radi."
ganizacija, ki združuje 20 nacionalnih zvez, v njih pa deluje več kot 35 tisoč orkestrov. Ta podeljuje priznanja za delovanje v orkestru - medaljo za nad 35 let in križ za zasluge za delo nad 50 let. Najvišje odlikovanje te zveze pa je častni križ, ki ga podeljuje za izjemne zasluge in tega je prejel mag. Ivan Marin za dvojni jubilej - 50 let sodelovanja v pihalnem orkestru in za 35-letno dirigentstvo. Za 50 let igranja je križ prejel Albin Plamberger, dobitniki medalj pa so bili - za 40 let: Stane Brunšek, Jakob Holešek, Rafko Kovač, Alojz Kričej, Ludvik Kričej, Janez Polanc (zaradi
vali v sproščenem pogovoru pozno v noč in seveda je bilo največkrat slišati:" Se spomniš, kako je bilo, ko ..."
■ S. Vovk
Direktor podjetja Fori Milan Forštner med otvoritveno slovesnostjo.
Avtosalon in galerija
V knjigi formata 16 x 23 cm, je na 324 straneh zbranih 51 portretov znanih velenjčanov, ki so bili objavljeni v Našem času v letih 1997 in 1998.
Portreti so zgodbe, ki pripovedujejo o ljudeh ter hkrati o preteklosti in sedanjosti Šaleške doline. Zanimivo in poučno branje o tistih, ki jih srečujemo na ulicah, pa o njih doslej nismo vedeli skoraj nič, zanimivo branje o krajih in odnosih med ljudmi.
Zaleščanski portreti je knjiga, ki odpira vrata v zasebnost vaših neznanih znancev, to je knjiga, ki bo za vse čase našla mesto na vaši polici, to je knjiga, ki jo boste vzeli v roke večkrat, to je knjiga, ki jo lahko z veseljem podarite ob kakršnemkoli prazniku...
Do izida, 2. 12. 1998 lahko knjigo Zaleščanski portreti naročite po izjemni, prednaročniški ceni - komaj 3500 SIT /z vključenim davkom seveda/. Izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Naščas, Foitova 8, 3320 Velenje.
MARIJA ZUPANC VIKTO
rPcy pisdni	. _	_. .._
. ,JpMW'. . ■ . ...............^.. . . .......................................... .. .. v
nepreklicno naročam....................... izvodov knjige Zaleščanski portreti.
lRii(it^VnW"MF^TT • TT^ATsTlf.....A T OT7 FITAV
Kdo bo, je še vprašanje!
Pred vami je zadnja novembrska številka Našega časa v tem letu. Končuje se za mnoge najbolj pust in začenja najbolj vesel mesec v letu. Ste v minulih enajstih mesecih spoznali ali pa srečevali kakšno osebo, ki je na vas naredila prav poseben vtis? Ste človek, ki misli pozitivno in je zato tudi pripravljen reči: ja, ta in ta je pa res osebnost? Ali pa: ta bi si pa zaslužil, da ga (ali jo) Naš čas prizna za Naj osebnost tega leta? Poznate tistega ali tisto, ki je v iztekajočemu se letu 1998 pustil ali pustila svojo sled? Vemo, da ga poznate. Slutimo tudi, da bi zanj ali zanjo bili pripravljeni dati besedo. Toda, ali ste pripravljeni njeno ali njegovo ime tudi vpisati v kupon in ga z malo truda in minimalnimi stroški, spraviti do nas? Ce ste, potem ne oklevajte. Storite to še danes in pomagajte izbrati osebnost leta na območju, kjer prebiramo Naš čas.
Danes objavljamo četrti kupon in čeprav nemara pričakujete, da bomo že prišli na dan s kakšno "lestvico", vas bomo še malo pustili v "negotovosti". Povemo pa lahko, da ste nam do sedaj že sporočili kar nekaj prav imenitnih imen, nekaj jih bomo navedli prihodnjič.
Mi vašo pozornost in pripravljenost nagrajujemo. Vsak teden nekomu izmed vas poklonimo lep in uporaben anorak Našega časa. Ta teden ga bo prejela NEVENKA LAH, iz Vodovodne 8,3.320 Velenje. Nagrado lahko dvignite v tajništvu Našega časa, na Foitovi 10 v Velenju.
Ob koncu akcije bomo izmed vseh sodelujočih izžrebali nekoga, ki bo prejel radiokasetofon s CD-jem, za nekoga od vas ga bo prispevalo podjetje Chawa, trgovina MAT-VEL Velenje (telefon 861-440).
Zdaj pa razmislite, napišite, pošljite. Pred vami je kupon številka 4, ki ga v naslednjih dneh pričakujemo na naslovu naš čas, Foitova 10, 3.320 Velenje.
č/
Glasujem za :....................................................................
Utemeljitev:......................................................................
K*..................................................................
?	■ -<r
.........................................................................................."U
■* Ime, priimek, naslov:......................................................... §
f-.......................................................................................5
--JBB
VELENJE - Družinsko podjetje Fori iz Hrastovca sodi med najuspešnejša mala podjetja v Mestni občini Velenje, ukvarjajo pa se s proizvodno in trgovsko dejavnostjo. Med drugim prodajajo merce-dese in honde. Salon in servis imajo v Slovenj Gradcu, v Hra-
stovcu prodajajo honde, konec prejšnjega tedna pa so predali namenu še lep prodajno razstavni salon z galerijo na Prešernovi 22 v središče Velenja. Tu prodajajo mercedese in slike naših vrhunskih umetnikov. Trenutno so na ogled in seveda za prodajo dela Darka Slavca.
Novi salon je vsekakor velika pridobitev za družino Foršner, ki to podjetje vodi in za celoten osemindvajsetčlanski kolektiv.
■ mz, foto: vos
Naj osebnost leta 1998