Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Številka ob joliet, Illinois. 17. ji li ia. 1914 letnik xxm SUERTA JE ZDAJ RES ODSTOPIL. ^ehikanski diktator je samo iz "domoljubnih ozirov" podal svojo ostavko. Lh [B. 1arbajal njegov naslednik ^eselje v Washingtonu, kjer upajo na hitro pomiritev Mehike. vnanje odnošaje predložil poslanski zbornici svojo ostavko kot predsednik ljudovlade (republike) mehikanske. Ostavka je bila izročena odseku, ko je bila prečitana. Poslanci in gledavci, ki so polnili galerije, so vzklikali: "Viva Huerta!" Carbajal zaprisežen. Kmalu po sprejemu Huertove ostavke, ob 7. uri 20 minut, je bil Francisco Carbajal zaprisežen kot mehi-kanski predsednik pred zbranimi poslanci in senatorji. DEVET SLEPARJEV MORA V KAZNILNICO Člani chicaške tvrdke "Barr & Widen Mercantile Agency" pod ključem. ZLORABILI POŠTO Z. DRŽAV. Z razpošiljanjem okrožnic prisleparili nad $2,000,000. Chicago, 111., 16. jul. — A. H. Pree-mana in osem drugih članov tvrdke "Barr & Widen Mercantile Agency" je porota v sodilnici zaveznega sodnika Landisa spoznala za krive, da so se posluževali pošte v razpošiljanje sleparskih okrožnic. Obtoženci v slučaju so: A. H. Pree-man, F. L. Wendler, Charles F. Day, Joseph T. Minehart, bivši pastor, R. B Pendler, Joseph Stevens, W. W. ( Fellers in J. W. Worman. Obdolže- , ni so bili, da so se posluževali pošte v razpošiljanje sleparskih okrožnic. Pod ( imenom Barr & Widen Mercantile I Agency so razpošiljali okrožnice f vse ' dele dežele, in v teh okrožnicah so se I I ponujali za izterjatev zastarelih dol-1 I gov, zlasti od bankrotnih oseb in tvr-dek. Dali so si vselej vnaprej izpla-Ičati gotovo vsoto, katero so po jaava-I di enostavno vteknili v svoj žep, ne da bi izpolnili svojo obljubo. Na ta način je baje družba spravila nad $2,-000,000. Glava in duša sleparskega [podjetja sta bila A. H. Freeman, tu-I kajšnji zastopnik agenture, in H. Barr, bivši poslovodja v St. Louisu. Zadnji se je ustrelil, ko je čul, da ga zavezno oblastvo išče. Zakon predpisuje za pregrešek pet-I letni zapor v kaznilnici, ali globo do I $10,000. Odmeriti se smeta obe kazni I obenem. Ker so bili obtoženci spoznani za krive v 35 slučajih, se torej I lahko pošljejo v kaznilnico za 105 let. . Washington, 14. jul.—Dasi pričaku-,ej0 v državnem uradu vsak hip nagnila o HuertoVem odstopu, vendar Oistitucionalistr nišo izpremenili svo-vojnega načrta. Slej ko prej tvo-r'klic "V glavno mesto" geslo voj- s*°vanja. i v" Po uradnih poročilih namerava ge-""»1 Villa na 15,00() mož pričeti 'dni.pohod prqi^pjesty Mexicu, do-c'm utegne general O.bregon s skoraj '"ako bojno silo zapustiti Quadalajaro jutri. Splošna prevladuje mnenje, * '»odo konstitucionalisti brez ozira nj.tQ. kaj misli^Huerta »toriti, v naj-dveh ali t'r^h tedpih prodrli -v avno mesto mehikansko. Zadnje dejanje. merodajnem mestu se trudijo na 0 moč, omogočiti zmagoviti. vhod kških voditeljev v Mexico in prejetje vlade po jirvem načelniku kon-"Ucionalistov brez krvolitja. Huer-* odstop, to vedo, ne bi povzročil ®*°jšnjega miru. Toda pogajanja bi j® dala spraviti v tir, po katerem bi se . 0 dosegel omenjeni cilj, to je, lrna zaposedba dežele. ^ vladnih krogih mislijo in upajo, bi odstop Huerte pomenil obenem j. 1 njegov beg iz dežele. Značilno je |)c®r' da tukajšnji agenti konstitucio-'stov še vedno niso prepričani o ^jnosti namer diktatorjevih, dasi se Kre več, kakor znano, za govorico, za uradno potrjeno dejstvo. Naša mehiika politika. I^hiška politika zavezne vlade je p* danes v zbornici zopet grajana. Pjh' ec M°ndell je govoril o posto-j|r Ju državnega urada s posebnim o-na posredovalna pogajanja v Vr\lra Fallsu- Kot sramotno pod-55 je označil med drugim odreko Sprl2Prva tako trdovratno zahtevano streljanje v čast ameriški za-,j4 '!■ čegar odklonitev je povzročila, ,j0v?e bilo odposlano ogromno bro' v mehikansko vodovje in so * tudi člpveške žrtve. Huerta odstopil. fi^Iesto Mexico, 15. jul. — Victo-j^0 Huerta je nocoj po uradu za 1 t P" :t». llU Novi predsednik je v spremstvu predsedniških straž takoj šel v narodno palačo. Ljudstvo ga je pozdravljalo. Huerta v Vera Cruzu? Washington, D. C., 15. jul. — Pod-admiral Badger je nocoj izporočil pomorskemu departmentu, da gen. Huerta in gen. Blanquet zapustita me-1 sto Mexico in prideta prejkone v Vera I Cruz ali Puerto Mexico, odkoder od-I potujeta v Evropo. Veselje v Washingtonu. Washington, D. C., 15. jul. — Novi-1 co, da je gen. Huerta odstopil kot začasni predsednik mehikanski, je uradni Washington nocoj veselo pozdravil kot prvi dejanski korak do hitre rešitve mehikanskega vprašanja. Stavka končana. Pittsbu - ;, Pa., 13. jul. — Stavka približno j <0 delavcev in delavk pri tvrdki -estinghouse Electric Com-|f pany je la danes formalno dokončana. Sla > vsi stavkarji so se povrnili na d iO. Zopet delajo s polno paro, in vsi delavci so spet zavzeli svoje stare pr tore, izvzemši kakih 300, ki so bili 1 lomeščeni z drugimi. DDNAJ GOVORI 0 MOBILIZACIJI, Razburljive govorice o preteči vojni povzročajo strah tudi v Berlinu. UČINKI UMORA V SARAJEVU. Nekaj podrobnosti o tragediji, ki je pretresla ves svet jeli. Iz Belgrada je došlo na naslov Principa pismo, v katerem se mu čestita k posrečenemu napadu, ki mu ga pa seveda niso izročili. — Preiskovalni sodnik dr. Pfeifer je izjavil, da je preiskava dognala, da je obstojala zarota, ki pa ni socialističnega ali terorističnega značaja, temveč je bila zasnovana na podlagi nacionalističnih idej. V stanovanju Principa so našli 1000 K denarja in sicer v zlatu. — Državni pravdnik Švara je izjavil, da je Čabri-novič priznal, da se je dalje časa pripravljal za napad, ker je smatral pokojnega prestolonaslednika za glavno oporo starega režima. — Aretirali so zopet 11 Srbov, ki so jih razdelili v tri skupine. Prvi trije so sokrivi udeležbe pri napadu, drugi trije so obtoženi sovednosti, ostali pa so atentat odo« bravali. Dunaj, 14. jul. — Vkljub uradnemu naznanilu, da nastopi vojni minister Krobatin jutri svoje poletne počitnice, se na Dunaju trdovratno vzdržujejo razburljive govorice o bližnji mobilizaciji. Na berlinski borzi so te govorice silno slabo učinkovale. Berlin, 14. jul. — V borzi se v teh usodnih dneh najbolje zrcalijo politične skrbi. Zlasti v dunajski borzi vzbujajo divje govorice neprestano izpre-iminjavanje cene vrednostnih papirjev, kar najostreje vpliva na itak neugodni položaj denarnega trga. V viharnih včerajšnjih borznih urah so bile cene vrednostnih papirjev najnižje izza mnogo let. Višinski rekord. Lipsko, Nemčija, 14. jul. — Zrako-plovec Henrik Oelrich je ustanovil danes nov višinski rekord. V svojem dvokrovniku se je vzdignil 7.5 kilome-l tra (eno nemško miljo), ali 24,606 čevljev (štiri in tri četrti angleške milje). Dosedanji najvišji rekord je bil 21,-654 čevljev, ki ga je ustanovil dne 9. julija v Johannisthalu Oton Linnen-. kogal. V pečnicL Lincoln, Nebr., 13. jul. — Živo srebro je poskočilo tukaj včeraj v senci na 103 stopinje. Toplomer zaveznega I vremenoslovca je zaznamoval na uli-1 call 110 stopinj. Primeril se je en smrtni slučaj vsled solnčarice. Država Nebraska ni že mnogo let trpela pod tako vročino. Predrzneži. St. Louis, Mo., 13. jul. — Gdčna. Esther Cohen je bila danes dopoludne | na javni cesti napadena, ko je hotela nesti v banko $8000 veletrgovine, v kateri je nastavljena. Razbojnik ji je iztrgal denar, ki ga je nosila v dobro-zaprti ročni torbici, in je izginil za bližnjim cestnim vogalom. Novi prestolonaslednik. Dunaj, 12. jul. — Dunajsko časopisje podrobno pojasnjuje cesarski ukrep, po katerem se ima vpeljava novega prestolonaslednika nadvojvode Karla Franca Jožefa v vladarske posje dokončati še pred sklepom tega lfeta. V to svrho je bilo določenih več višjih državnih uradnikov in veščakov v državnem pravu. Radovoljno v smrt. Major Zdenko Kreuzbrueck pl. Li- 1 lienfels, znan gosposki dirkač, se je 1 vrgel blizu zdravilišča Baden pri Du- 1 naju pred vlak, ker mu je padec raz 1 konja onemogočil nadaljnje izvrševanje dirkaškega športa. Nesrečnik je le predobro dosegel svoj cilj, ker so mu vlakova kolesa pdtrgala glavo od I trupa. , Nemški veleixdijavcl. I Berlin, 24. jun. — Slučaji, y katerih I postajajo nemški uradniki in vojaki, podkupljeni po tujem denarju, Judeži na svoji domovini, se strašno množijo, ne da bi stroge kazni, ki so postavljene na veleizdajo, mogle služiti kot ] zadostna ostrašitev. Tako vzbuja sedaj zopet odkritje daleč razširjene ve-lcizdajne prigodbe, vsled katere je bilo že več oseb prijetih, velikansko pozornost. V Berlinu so prijeli nadde-setnika (feldveblja) Pohl, ki je baje kot pisar prvega inženerskega voja prodal Rusiji načrte vzhodnih trdnjav. Kot njegov pomočnik je bil prijet neki doktor Blumenthal v Draždanih (Dresden), pri katerem so našli obsežnih dokazil. Obseg in posebna vsiljivost, s katero se odlikuje rusko vohunstvo na Nemškem, seveda samo še bolj poostrujeta itak napete razmerje med Berlinom in Peterburgom. Obenem z berlinskim vohunskim slučajem so odkrili tudi v zapadni Nemčiji poizkušeno in izvedeno vele-izdajstvo. V Duesseldorfu je policija prijela nekega knjigovodjo in dva delavca tvrdke "Rheinische Metallwa-renfabrik", ki so prodali neki tuji ve-levlasti, prejkone Franciji, granatna vžigala, ki jih rabi nemška topničar-ska uprava. Petras ostane v zaporu. Geneva, 111., 14. jul. — Anthony Petras, ki je bil tožen kot dozdevni umo-ritelj Tereze HoIIaender, pride pred novo poroto, ker se porotniki niso mogli zediniti na razsodek. Eden istih, farmar Eddy, je zahteval, da se Petras obesi. Prihodnja pravda se prične v septembru. Velika porota je odklonila, da se ga postavi pod poroštvo. Nadsodnik Lurton umrl. Atlantic City, N. J., 12. jul. — V nekem tukajšnjem hotelu je danes nena-1 doma umrl v starosti 70 let Horace) Harmon LUrton, prisednik najvišjega j sodišča Združenih Držav. Za njim ža-| lujejo vdova, sin in hči. Stara opatija. Disentis, Švica, 13. jul. — Kanton (okraj) Graubuenden obhaja danes 1300. obletnico dneva ustanovitve o-patije sv. Sigisberta. Sveti Sigisbert je prišel leta 614- z Irskega v Švico in donesel divjim planinarjem omenjene-I ga kantona, ki so prebivali v planinskih gozdovih, krščanstvo. Obenem je ustanovil po njem imenovano opatijo. :o> L<» i Vročina in vojne vaje. Berlin, 13. jul. — Dva nemška voja-I ka sta umrla danes za solnčarico tekom vojne vaje braniborskega pešpol-I ka št. 2, čegar poveljnik je polkovnik pl. Reuter, ki je bil svoje dni nastanjen v Zabernu. Sto drugih vojakov se je zgrudilo vsled vročine in so jih j morali spraviti v bolnišnico. Včerajšni dan je bil najgorkejši v I Nemčiji med tem poletjem. Protinemške demonstracije. Dunaj, 9. jul. — Tristo moravsko-I čeških Sokolov je na bojišču pri Slav-kovu pognalo nemško pevsko društvo v beg. Napadi nemških dijakov po Čehih v Brnu so na dnevnem redu. I (Gotovo ne brez vzroka!) Poljske korporacije v Lvovu so iz-I dale oklic na prebivavstvo v bojkoti-ranje nemškega blaga. Homatije v Albaniji Drač, ll jul. — Važno albansko mesto Berat, 30 milj severno od pristanišča Valone, so danes zavzele moreče in požigajoče turške vstaške tolpe po brezuspešnem kratkem odporu. Dunaj, 13. jul. — Brzojavka iz Aten na "Freie Presse" pravi, da se je odstavljeni ameriški poslanik Williams podal danes v Epir, Albanija. Odpotoval je tja v soglasju s tozadevnim povabilom od strani M. Zagrafosa, predsednika začasne vlade v Severnem Epiru, ki so jo ustanovili mos-lemski vstaši, ki niso zadovoljni z vlado kneza Viljema Wieda. Albanski prvi minister Turkhan paša je dospel na tridneven obisk v Berlin, da izprosi v ministrstvu za zunanje stvari krepke padpore za Albanijo. V zasebnih pogovorih s časnikarji je Turkhan paša poudarjal, da je namen njegovega potovanja, pridobiti vele-vlasti za svoje lastno optimistično prepričanje. Na temelju svoje štiridesetletne izkušnje da lahko zagotavlja, da se razmere v Albaniji v doglednem č»8ti izpremenijo v prid knezu Viljemu, ker se upor vodi brez vsake podlage in je knez pri večini prebivavstva priljubljen. Vse govorice o njegovem odstopu in bližnjem odpotovanju da so popolnoma neosnovane.* Tihotapstvo z novinci. Dunaj, 9. jul. — Osem agentov potovalnega urada "Universal" je dunajsko, deželno sodišče obsodilo v večmesečni ostri zapor in v globe do tisoč kron, ker so pomagali nabornikom k izselitvi. *Al HUERTA. KI JE ZDAJ ODSTOPIL KOT MEHIKANSKI PREDSEDNIK. ^ ®lil<* £ I>rcciJ\ kilže Renerala Victoriana Huerto v njegovi polni uradni opravi •ia je tli "nebikanskega. To je tisti diktator ali neomejeni povelj-"> (la, JUboval Združenim Državam s tem, da ni hotel s častnim stre-„!*r so * ' *adoičenja za razžalitev ameriške zastave v Tampictt, vhtod »o ' k°t n 2nane dolgotrajne homatije. Zdaj je diktator llucrta od-' Star . ^dsednik. Pravijo, da zapusti domovino in odpotuje v Ev.ro« 63 let Potrjena vest o zmagi. Atene, 9. jul. — Govorica, da so strategič.no važno mesto Korico v južni Albaniji zavzeli moslemski vstaši, je bila tukaj danes potrjena. Boj je trajal tri dni. Albanska posadka je ubegnila v Valono. Prva poročila so se glasila, da je bila cela posadka s holandskimi častniki vred ujeta. Krepi delavca. G. Vladimir Seman v Superior«, Wis., nam je pisal naslednje pismo: "Prejel sem Trincrjevo ameriško zdravilno grenko vino in moram priznati, da sem prav zadovoljen ž njim, ker poživlja celo telo in daje človeku nove moči k delu." Telo mora biti, da je sposobno za delo, popolnoma izči-ščeno in okrepljeno, da lahko prejema in prebavlja potrebno mero tečne hrane. Zato želimo priporočiti Trinerje-vo ameriško zdravilno grenko vino, ki učinkuje prav naravno, brezbolestno in prijetno. To zdravilo, izdelano iz zdravilnih zelišč in izvrstnega rdečega vina koristno vpliva na prebavila s tem, da prežene iz telesa pusto tvari-no ter podeli nove moči opešanim or ganom. Poizkusite ga v boleznih želodca, jeter in drobja. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. Bol v hrbtu po navadi hitro prežene Trinerjev liniment, sovražnik bolečin. — Adv. Razburjenje po prvem atentatu. "Male Novine" pišejo o tem še: Po prvem atentatu je bil rajni nadvojvoda v mestni hiši razburjen, mrk in nervoznih oči. Župan je hotel visokega gosta pozdraviti, a rajnik mu je energično dejal: "Nichts reden! Herr Buergermeister, ich danke schoen! Das ist unerhoert, Schmach, Boniben sind gefallen. Darum kommt man nach Sarajevo?" (Nič govoriti! Gospod župan, hvala lepa! To je nečuveno, sramota, bombe so padle. Zato se pride v Sarajevo?) Rajna soproga ga je ljubeznivo pogovarjala: "Franzll Franzl! Aber Franzl!" (Francelj! Francelj! Ampak FrancVlj!) Nekoliko pomirjen, je rajnik nato dejal: "Jetzt koennen sie reden!" (Zdaj lahko govorite!) Kaj pripovedujeta napadalca. Sarajevo, 2. jul. — Napadalec Princip je izpovedal, da se ne boji smrti, na katero je bil že pripravljen. Bombo in denar je dobil od belgrajskega trgovca Mika Cikaloviča ter je nameraval izvršiti napad na prestolonaslednika že ^a časa manevrov. Ta manera se mu pa ni posrebila, ker je bilo preveč orožnikov. Na napad se je pripravljal več tednov. Umoril je nadvojvodo, ker je smatral za nesrečo, ako bi nastopil vlado, ker je nameraval okupirati Srbijo, kakor je bila o-kupirana .Bosna in Hercegovina. Po izvršenem atentatu se je nameraval zastrupiti in si je tudi preskrbel strupa, a je steklenico s strupom izgubil. Princip se brani vživati hrano. Včeraj so mu morali izdreti en zob, ker jc bil ranjen, ko so ga po atentatu pri- — Francija je "najela 805 milijonov frankov posojila za vojne potrebščine. — Rusija je postavila na avstro-rusko mejo 14 armadnih zborov z 1 milijon 400 tisoč možmi, — Po 29 letih zopet spregledal je v Atlantic City, N. J., 701etni veteran F. H. Smit. Operiral je slepca neki zdravnik in operacija se je posrečila. — XXI. svetovni mirovni kongres se vrši letos od 15. do 19. septembra na Dunaju. Predsednik častnega odbora, v katerem so vsi avstrijski ministri, je zunanji minister grof Berch-told. Zborovanja se bodo vršila v prostorih poslanske in gosposke zbornice. — Rim, 25. junija. Konkordat med Vatikanom in srbsko vlado glede katoličanov v Srbiji je podpisan. — Propad banke. Na. Dunaju je propadla banka "Th. I. Pleva", katere lastnik je bil Gustav Schober. Pasiva znašajo 3 milijone kron. Bankirja so zaprli. — Pameten odlok. Ruski car }e izdal ukaz, ki prepoveduje vojakom uživanje alkohola sploh. Vojaki, ki bodo radi te prepovedi kaznovani, ne bodo mogli postati podčastniki; podčastniki se pa bodo za kazen degradirali. Tudi za častnike ima carjev u-kaz stroge določbe. — Med poletom se obril. Pilot Konschel na letališču pri Aspernu je stavil 500 kron, da se med poletom sam obrije. Konschel je vzel brivski aparat in se je dvignil brez potnika v zrak. V višini 1000 metrov je večkrat obletel letališče, nato se je pa obril in je med tem, ko se je z obema rokama bril, z nogami krmil aero-plan, ki je precej stabilno letel. Čez 21 minut se je vrnil na tla, čedno obrit. — Poljski kapital v Rusiji. V poljskih denarnih zavodih na Ruskem Poljskem je vloženega v celem 285,-700,000 rubljev, to je nad eno milijardo kron. — Iz Peterburga se poroča, da namerava ruski vojni minister Suho-mlinov še to leto potovati na Daljnji Vzhod. — Zadružna železnica se je ustanovila blizu Pariza. Vozi pa samo kmetijske pridelke. Dolga je 7700 metrov in veže tri vasi s štirimi postajami. f — Obsojeni socijalisti. V Varšavi na Ruskem je bilo obsojenih 68 so-cijalistov-Poljakov v večletno 'ječo, oziroma v izgon v Sibirijo. —Nevidljiv zrakoplov. Inženir Kno-bel je napravil nov letalni stroj, ki ima krila iz take tvarine, da se v višini tisoč metrov nič ne vidi. Za vojne namene bo tak zrakoplov zelo pripraven. Naznanilo. Spodaj podpisani naznanjam cenj. rojakom, da odpotujem s svojo družino, radi važnega opravila, prihodnjo soboto, v staro domovino za par mesecev. Tem potom se zahvaljujem vsim cenj. rojakom za njih dosedanjo naklonjenost, vse one pa, kateri so spomenike naročili, in kateri jih nameravajo naročiti pa prosim malo potrpljenja. Ako nam bode vožnja mila se gotovo zopet v septembru vrnem in nadaljujem svojo kamnoseško obrt. Istotako naznanjam, da nas bosta v trgovini nadomestovala g. John in ga. Katarina Salopek do našega povrat-ka in jih vsim cenj. rojakom toplo priporočam. Ker nam ni mogoče se od vsih cenj. rojakov osebno posloviti, Vam kličemo: Z Bogom in na veselo svidenje I Simon šetina, slovenski kamnosek, 1011 N. Chicago St. Toča. North Yokima, Wash., 14. jul. — V tem okraju je včeraj po tropični vročini šla huda toča, ki je uničila sadovnjake, razdejala setvine ter ubila mnogo konj. krav in prašičev na pašnikih. Naprav i.'ena škoda je velika. Oblastva nastopajo. i Proti slovanskemu skrivnemu poče-njanju velesrbskega kova nastopajo zdaj nemška oblastva neprizanesljivo. Bavarska vlada je zaukazala preiskavo pododsekov za velesrbsko agitacijo na bavarskih vseučiliščih ter nasilni razpust istih. Toda po ruskem hujskanju vzbujeno vseslovanstvo se vendar smatra danes že za zmagovalno. Nemški časopisi so polni pritožb o izziva-1 jočem obnašanju slovanskih gostov in turistov, ki se v občutku svoje moči iz-pozabljajo, da v javnih pivnicah grdo psujejo Nemce. Več profesorjev dunajskega vseučilišča je vložilo na rek-torat poziv, po katerem naj se srbski dijaki v prihodnje več ne pripuščajo. V vseh krogih prebivavstva neudržno prodira prepričanje, da je od.. Rusije nasilno izzvani spopad neizogiben. Očividec o umoru. I Ljubljanski'"Slovenec" z dtie 2. j uhlja poroča: I Katoliški bogoslovec Daniel Pušič pripoveduje, da je bil avtomobil nadvojvode okrašen s hrvatsko zastavo. Bil je priča drugega napada in pripo-I veduje, da je vrgel Princip tudi bom- : j bo, kajti po napadu je videl ležati nekoliko korakov od trotoarja popolnoma celo bombo. K sreči ni nihče nanjo stopil. Napadalec je bržkone zagnal bombo pod kolesa avtomobila, medtem ko je ljudstvo navdušeno pozdravljalo nadvojvodo in soprogo in obračalo na nju vso pozornost. Ker pa avtomobil ni povozil bombe, je streljal z revolverjem. Pušič je opozoril bližnjega policaja na bombo, ki pa menda ni vedel, kaj je. Ker je Pušič videl, da policaj ne ve za n^var ■ nost, ki je pretila vsem okoli stoječim, 1 je pozval nekega častnika in mu pokazal bombo. Častnik je potem sto- ' ril potrebne korake v svrho previdno- 1 sti. Napadalca sta zagrabila bogoslovec Pušič in neki črno oblečeni civilist, ki je pritekel z druge strani ceste in • iztrgal napadalcu revolver iz roke. Bo-goslovec je napadalca zagrabil za vrat, ' medtem so pa priskočili na pomoč tej dvojici, ki se je borila z napadalcem, tudi drugi ljudje. Joliet, 111., 15. jul. — Soparica zadnje sobote, nedelje in ponedeljka je bila skoro neznosna. Ozračje je bilo zgoščeno vsled zagatne soparice in o-tohlice, da bi jo človek kar z roko prijemal. Nobene hladilne sape, in če je poizkušala pripihljati kaka mila sapica, ni mogla prodreti goste atmosfere in je kar spet odpihljala v druge srečnejše kraje. Naši travniki in vrti »o izsušeni, a zaželenega dežja pa menda še ne bo. Ampak potrpimo, vse mine! — Žrtve vročine. Zadnji ' ponedeljek je bil nesrečen dan za našo slovansko naselbino, kajti ponedeljkova vročina ozir. zagatna soparica je zahtevala troje žrtev. V jutro ponedeljkovo je vlak povozil priletnega rojaka ' Mihaela Klemenčiča, kakor smo zadnjič poročali. Potem je umrl za soln-čarico neki srbski saloonar na N. Scott cesti. In nazadnje je utonil v kanalu neki deček, o katerem poročamo spodaj. — Deček utonil. V ponedeljek po-poludne okoli 4. ure je utonit v kanalu John Mangotich, 11 let stari sinček hrvatskih staršev, stanujočih na 1111 North Bluff st. Deček je iskal ohla-de v vodi, a je našel nesrečno smrt. Utopljenca so kmalu našli in takoj prepeljali v pogrebni zavod naše dobro znane tvrdke Ant. Nemanich & Sin. Tu so poizkušali utopljenca spet oživiti s tozadevnim najmodernejšim strojem, toda brez uspeha, ker je nesrečni deček pogoltnil preveč kanalske blatne vode. Pogreb se je vršil danes dopoludne. Užaloščenim staršem naše sožalje, a mlademu pokojniku večno veselje v nebeškem raju! — "Elyria", naš vrlo napredujoči baseball-team, je imela dne 11. t. m. zvečer izredno sejo, v kateri se je igralsko moštvo izpopolnilo s tremi izvrstnimi igravci, tako da je zdaj upati na zmagonosen razvoj našega dič-nega športnega društva. To se je pokazalo že zadnjo nedeljo, ko je "Elyria" v tekmi z enim najboljših teamov jolietske lige skoro zmagala. Gotove zmage pa je pričakovati prihodnjo nedeljo, ko bo "Elyria" tekmovala z nekim prvovrstnim moštvom na igrišču ob Richard streetu. Z resno voljo in resnim delom se pridobivajo zmage, to naši fantje dobro vedo in zato pojdejo upapolni iskat zaželjene zmage. Bilo srečnol > — G. Simon Setina s svojo družino odpotuje te dni na obisk v staro domovino, kakor smo že naznanili. Med njegovo odsotnostjo pa ostane njegova prodajalnica slaščic, sladoleda in smotk pod nadomestnim vodstvom odprta. — Huda nesreča. Blizu kraja Wilton Center je zadnji petek skočila s tira na ostrem ovinku električno gnana delavska kara in se večkrat prekopic-nila navzdol po strmem pobočju. Pri nezgodi je delovodja Tony Polomaster storil smrt, dočim je bilo osem delavcev težko ranjenih. — Malo dela. Tiha kriza in slabi časi se še vedno nadaljujejo, in nič boljšega se nam ne obeta do jeseni. Vendar je vzpodbudna sledeča brzojavka: Chicago, 14. jul. — Zaposlenci Pullman-kompanije v West Pullnianu, 111., ki so prišli ob svoje delo pred več meseci vsled zmanjšanja števila delavcev, se polagoma jemljejo nazaj k delu. Dela jih sedaj že 1,000. Western Steel Foundry v Hegewichu, 111., je spet poklicala k delu 1,500 mož. — Ptiček spet ujet. Predstojnik tukajšnje državne kaznilnice, warden Edmund Allen, je prejel včeraj naznanilo, da bo "Little Jeff" Sharum, gla-soviti bančni ropar, ki je utekel iz kaznilnice pred letom dni, poslan nazaj v svojo celico iz Texasa. Prijeli so ga na jugu pod obtožbo, da je oropal več poštnih uradov in bank. Cleveland, O. — Petega julija so imeli župljani sv. Vida skupni shod, pri katerem se je zbralo več kot sto mož, oziroma očetov katoliških družin. Zbrali pa so se zato, da enoglasno protestirajo proti nesramnemu obrekovanju nekaterih popolnoma podlih oseb, ki so zadnje čase pisale v "Clevelandski Ameriki" in drugje naj-grja obrekovanja zoper našega župnika, Rev. Ponikvarja. Ampak stose-dem mož, kakor je rekel eden izmed govornikov, ni vse. Je še na tisoče ljudi tukaj, ki mislijo z nami in bodo delali z nami." Ljudje so namreč siti te brozge, ki jo prinaša "Cl. Amer." teden za tednom, že skoraj kar obstoji "Cl. Amer." je kriva vse nesloge med tukajšnjimi Slovenci, in čas je, da se ji »topi na prste. Povsod in na vse mogoče načine skuša zasejati prepir, in zato laže kar na debelo, zavija hinav-cko in smešno, blati najboljše Slovence tukaj, in sploh se vtiče v stvari, ki so ji toliko mar, kakor siti kravi luna Šolski odbor je sklenil, da povabi slovenska društva v šolske prostore, kadar se selijo. Naznanil je odbor društvom, da so dobrodošla, če hočejo, priti. Uredniku je bilo to preveč, ker je vedel, da jih zmeraj lažje slepi drugje kot tukaj, zato se je vzdignil zoper, kakor da ima v resnici kaj govoriti pri tem. Sedaj pa je nastalo vpra- šanje, ali bodo morala slovenska društva prašati urednika "Cl. Amer." vselej, kadar hočejo kaj skleniti? Pokazalo se bode, ali so res katoliška društva pod g. Pirčevo komando. Društva kot taka in posamezni možje in žene so veliko žrtvovali za novo šolo, ali naj sedaj "urednika" vprašajo, če smejo šolo tudi rabiti? Bomo videli, koliko jih je pod g. Pirčevo komando. Če naša društva plačajo rent in se zadržijo kot možje in žene, nobeden jih ne bode podil v stran, ker je za splošen prid, šoli in društvom. Na shodu je prišlo tudi do vprašanja glede "Narodnega Doma" in možje so enoglasno sklenili, da je naš "narodni dom'' šola. Tukaj je "narodni dom", ki smo ga sezidali za naše otroke, tukaj pa tudi mi hočemo ostati. Prostora je zadosti za društvene namene, za veselice, prireditve in sploh za vse, kar bi nam kateri "narodni dom" mogel dati. Pri tem pa ne bomo imeli dvojnih stroškov na naših ramah vse skozi, kajti breme vzdrževanja tacega doma kot se namerava tukaj, bi padlo itak na nas, to se pravi na posestnike in zavedne katoličane — drugi so od danes do jutri. Mi imamo torej stroškov in prostora dosti v našem lastnem "narodnem domu", ne da bi zidali še za druge. Če pa si drugi, katerim katoliška šola ni po volji, izvolijo postaviti kaj boljšega, so čisto prosti, da to storijo, seveda. Ampak, dokler bode taka sloga kakor jo dela "Clev. Amer." in njeni kompanjači, ne bode ne doma ne napredka med njimi. "Cl. Amer." in njeni dopisovalci, ki so v javno pohujšanje, s katerimi se pošteni ljudje ne pustijo niti imenovati, s pomočjo kranjskih žajfarjev, ki prodajajo svojo "izobraženost" po oglih in hujskajo ljudi iz žafboksov, to so tisti faktorji, ki delajo nemir in prepir med ljudmi, a prišel bode tudi njih dan. Ljudstvo jih je sito do vratu. Kje pa je človek tako slabo podučen, da ne bi sprevidel, kam pelje ta izobraženost. Dogodek pred par tedni, ko je Slovenec — sram me je reči — ustrelil najprvo ženo druzega ter jo močno ranil in potem sam sebi pognal kroglo skoz glavo, da se je mrtev zgrudil na zemljo, nam le kaže posledico take izobrazbe. Teden za tednom nam prinašajo v današnjem času časopisi poročila o samoumorih, o u-morih druzega, med našimi Slovenci v Ameriki. Prinašajo nam novice o begu poročene žene z drugim, ali poročenega moža z drugo, prinašajo nam novice o porokah pred sodnikom ali pa še slabši, živijo skupaj brez sploh vsake poroke. Vse to pa so le po malem posledki novodobne izobrazbe a-merikanskih slovenskih brezbožnih časnikov, to je izobrazba in naprednost, katero prodajajo med nami tudi ljudje, katerim ne bi ljudstvo zaupalo osebnih stvari niti pet soldov vrednosti, a v dušnem oziru so dostikrat pre-slepljeni in vzamejo njih pene za osre-čevalni nauk. Ti ljudje hujskajo enega rojaka čez druzega, vpijejo, da so za svobodo in napredek, a delajo ravno zoper to dvoje. Kaj njim mar, če imajo katoliški Slovenci cerkev? Kaj ni dosti prostora, da grejo mirno mimo, če hočejo? Kaj pa meni mar njih prostori? Če me pot pelje mimo, mislim si: "Tukaj imajo naši sociji svoj prostor." Kdaj pa more iti teh kateri mimo cerkve brez opazk? Nikoli! Kdaj morejo imeti sejo brez besnenja zoper katoličane in katoliško stvar? Nikoli! Kdaj pa je že kateri izmed njih spregovoril javno, ne da bi sc bil obregnil ali pa celo nesramno obre-koval duhovnike? Ni se še slišalo kaj tacega. In ti, katoličan, ti pa vse potrpežljivo nosi in, kadar pride čas volitve, pa ti bodo rekli ti ljudje: "Saj socijalizem nima nič zoper katoliško stvar," takrat pa se nasmejaj in jih potrkaj po rami ter reci: "Saj jc res, "fest' možje ste." In potem vzemi volilni tiket in voli zanje. O vi rimski in grški bogovi! In ravno to se zgodi! In navsezadnje pa pride "Cl. A-merika" pa ti pove, da če hočeš biti "izobražen" in "napreden", moraš brati njih brozgo in poslušati njih nesramno obrekovanje in lajanje zoper sploh vsako dobro stvar, najsi bode cerkvena ali civilna, poslušati moraš, kako zasramujejo tvoje lastno prepričanje, kako preklinjajo Boga in kar je tebi svetega, kako zaničujejo cerkev, ki jim ni nikdar storila žalega, kako napadajo poštene ljudi samo zato, ker si drznejo misliti in govoriti drugače kakor oni, ki se nazivljejo "svobodomiselne", Vse to ti "Cl. Amer." veleva poslušati; če pa tega ne storiš, potem je pa pripravljena rabiti sredstva najpodlejša, da te primora k temu samo zato, ker je "svobodomiselna" (???) in hoče, da si ti tudi tak. Katoličani, za nas je čas tukaj. f>Iam je treba delovati bolj odločno kot do-sedaj. Ne bomo se prepirali z njimi, pustimo jim to veselje, naj lajajo zoper nas, naj nas zasmehujejo, naj besnijo proti cerkvi, naj delajo kar hočejo, dokler ne prestopijo gotovih mej, pustimo jih, morebiti jim čez čas od- morejo prinesti nam nasproti. Nekaj ljudi, seveda, bode padlo kot žrtev njih nauka, vjeli se bodo v njih zanjke, toda naša stvar, sv. vera, bode stala in bode delila, kakor vseskozi, blaženost onim, ki jo obdržijo, za ta in za oni svet, še dolgo potem, ko bode čez so-cijalizem in socijaliste, brezbožnike in bogotajce rastla trava in ne bode ne za nas in ne zanje več vprašanja, če si pomagal podaviti odirajoče kapitaliste ali ne, ampak bode vprašanje, kaj si storil za dušo v času svojega bivanja na zemlji. J. J. O. Cleveland, O. — (Clevelandske novice.) Umrl je Frank Roje, star pribli-žho 35 let. Bolehal je že delj časa za črevesno jetiko. Pred šestimi tedni se je podvrgel operaciji, katero je dobro prestal, a bolezen se ga je le držala in je konečno moral zapustiti svet. Pogreb se je vršil v ponedeljek ob veliki udeležbi. Pokojni je bil član treh društev, ki so mu priredila slovesen sprevod. Tukaj zapušča dva brata in dve sestri. N. p. v m.! Hudo je obolela Angela Jekovec. Poročena je šele kacih devet mesecev, a prijela se je je neizprosljiva sovražnica, jetika, ki ji pripušča le še^nekaj dni med zemeljskimi potovalci. Bolan je tudi Frank Budan, E. 33 St. Že skoraj leto dni ni ostal iz postelje in upanja je malo, da se mu popolno zdravje kedaj povrne. Budan je ože-njen in ima četiri otroke, še vse male. V pondeljek je odpotoval naš č. g. župnik, Rev. Ponikvar, v staro domovino, da obišče še enkrat svojo staro mater in sorodnike. Prišel je v Ameriko kot dijak pred kacimi 12 leti. Pred 7 leti je bil posvečen in med vsem tem časom še ni imel priložnosti, obiskati svoj rojstni kraj. Rahlo zdravje in pa želja, da vidi še enkrat svojo mater, sta ga sedaj skoraj primorala, da si je vzel nekaj počitka. Upamo, da se povrne z utrjenim zdravjem k svoji čredi nazaj in nam prinese pozdravov in lepih spominov iz naše rodne domovine. La Salle, 111., 6. jul. — Cenjeni mi Amer. Slovenec! Že delj časa ni bilo nobenega poročila iz naše naselbine, zato hočem jaz sporočiti nekoliko novic. Dne 29. junija je umrl v bolnišnici sv. Marije za operacijo dobro poznani rojak Frank Kovačič, star 49, doma od Radeč. Bival je v Ameriki kakih 8 let. Zapušča ženo in 7 nedo-rastlih otrok, najstarejši sin 18 let, najmlajši 4 mesece. Kot skrben oče svoje družine je bil zavarovan pri dr. sv. Marka N. H. Z. in dr. Triglav št. 2 S. N. P. J. Omenjeni društvi sta spremili rajnkega k zadnjemu počitku. Bodi mu gruda lahka in počivaj v miru! Druga velika nesreča se je pripetila 21. junija, ko so se zbrali Luka Pon-garčič, Jožef Zagorc in John Godina. Vzeli so v nedeljo popoldne čoln ter se podali na vodo. Proti večeru, kar mi je znano, vstane mala nevihta ter preobrne čoln ter so vsi trije utonili. Jožef Zagorc, star 24 let; v Ameriki je bil 10 mesecev, član dr. Sokol št. 98 S. N. P. J. John Grdina, star okoli 40 let, v Ameriki 12 let, član nobenega društva, zapušča ženo in 2 otroka. V starem kraju doma sta iz fare Št. Jernej. Luka Pongarčič, star 32 let, v Ameriki okoli 12 let let, doma iz fare Čatež na Dolenjskem, član dr. Triglav št. 2 S. N. P. J. Pogreb prej omenjenih jc bil obširen in tudi izvenreden. Malokedaj se vidijo tri mrtva trupla, spremljana drugo za drugim. Dne 30. maja so mrtvega našli v spalni sobi Jožefa Rogel. Vzrok smrti srčna kap. Jožef Rogel je bil star 57 let, doma od Gornjega Grada, Spodnje štajersko. Bival je v Ameriki kakih 21 let. Zapušča ženo, eno hčer, tri sinove in sestro Josipino Lesjak. Rajnki je bil član dr. Triglav št. 2 S. N. P. J. V Depue je umrl Jožef Topolovšek, star okoli 60 let, bil v Ameriki 23 let, doma iz župnije Peče, okraj Brdo, pokopan na pokopališču sv. Vincenca v La Salle. Umrli so dalje: Marija, 8 let stara hčer družini Mihael Verbanč; 6 let stara Štefanija družini Frank Petelin. Cvetni teden je umrl 19 let stari sin družini Jožefu Lušina. Ta mladenič je bil tihega vedenja in velik pomočnik svojim staršem. Da pa nisem o njem prej nič omenil, je bil pa vzrok sledeči: S tem bi bil delal preveliko žalosti družini, posebno če bi videli v časopisu. Vse prej omenjene umrle je spremil k zadnjemu počitku tukajšnji/ župnik Rev. Alois J. Kastigar. Vsem prej o-inenjenim rojakom moje sožalje. Rajnkim bodi gruda lahka in naj počivajo v miru. Dne 3. julija so se podali v staro domovino Blaž Kač z ženo v Novo mesto, Matija Škoflanc v Cerklje na Dolenjskem. Malo prej so se podali Franc Petelin z družino, M. Peltavar z ženo in Marija Kastelic z otroci. Želim vsem srečno pot! Pozdrav čitateljem in čitateljkam Amer. Slovenca! Ant. Kastello, zastopnik. Manistique, Mich., 11. jul, — Delamo še precej dobro, vendar pa ni vredno nikomur sem za delom priti, ker je veliko brezposelnih, ali vsaj brez stalnega dela. — Pozdrav Slovencem ši-rom Amerike! Naročnik. Pittsburgh, Pa., 13. jul. — Cenjeno mi uredništvo A. S. I Prosim, da mi dovolite tnalo prostora, da uvrstim par reči v vašem cenjenem listu. Najprvo sporočim, da je naše dru- štvo Jezus Dobri Pastir št. 49 K. S. K. Jednote izgubilo iz svoje sredine tri dobre člane zaporedoma, in sicer v 3 mesecih: Josip Starašiniča, Jurij Kro-tec-a in Rudolf Požek-a. Slednji je bil zaposlen pri Pittsburgh Railway Company, poulične kare je popravljal. Na 8. junija zvečer je šel zdrav in vesel na delo; drugi dan zjutraj, ko bi treba, da se vrne domov, so ga odvedli v Pittsburgh Hospital, kjer je umrl po preteku 12 ur. Pokojni se je ponesrečil, ko se je eni kari odmek-nil, ga je pa druga kara zraven-zadela in ga pritisnila v bakso za orodje in mu zmečkala rebra. Pripadal je dvema društvoma, dr. Jezus Dobri Pastir št. 49 K. S. K. J. in Samostojnemu društvu Marije Vnebovzete. Ob času, ko je pokojni ležal v hiši žalosti, so prihiteli bližji sorodniki in potolažili žalostno vdovo in otroke, za kar se jim lepo zahvaljuje, posebno za tolažbo in veliko udeležbo pogreba, kakor tudi za duhteče vence, katere so darovali pokojnemu za zadnji spomin, in sicer sledečim: pokojnega sestri oziroma družini Rudman; društvu Jezus Dobri Pastir; samostojnemu društvu; Klubu K. S. Doma, in še več drugim. Pogreb se je vršil dne 12. junija zjutraj, s peto sv. mašo. Po sv. maši je imel lep nagovor nad krsto Rev. J. C. Mertel, zakar mu se izreka v imenu vseh udeležencev sprevoda lepa zahvala. Pokojnega sobrata smo pokopali na St. Mary's pokopališču v Sharpsburgh-u (Shaler Township). Umrli sobrat zapušča tukaj žalujočo vdovo in osmero otrok, izmed katerih je najstarejši že oženjen, najmlajši pa dva meseca star. Pokojniku bodi lahka zemlja in naj v miru počiva! Žalostni vdovi in otrokom pa sočutno sožalje. Josip Bahorich. Češko ženstvo in Švihovstvo. Glasoviti češki kritik Gama (psevdonim) je nedavno neusmiljeno razkrinkal češko ženstvo kot sokrivo velike korupcije, ki se je razpasla med Čehi. Neizmerno se je dvignilo češko gospodarsko življenje, bogastvo se širi in raste na vseh straneh; veselili bi se tega, ko bi ne opazili, v koliki meri sodelujejo pri tem podvigu temne gonilne sile, ki ne poznajo nobenih nravnih načel, ki uničujejo in trujejo značaje, ki imajo za edini cilj razkošje, nesmiselno razkošje, ki ga zahteva današnja žena in ki je cena za njeno "ljubezen" v zakonu in izven njega. Češki mož je postal nevraste-ničen in je podlegel ženski, postal je njen suženj v najslabšem pomenu besede. Za njeno naklonjenost se mora truditi noč in dan, to je brez prestan-ka mora begati za denarjem, za zlatom, s katerim more ženo obdati z razkošjem in si na ta način kupiti njeno naklonjenost. Žensko razkošje je vselej znamenje moževega suženjstva nasproti ženski in obenem splošne dru žabne korupcije, kajti zasužnjeni mož je izgubil vsak nravni pravec, vsak čut časti, za denar, za zlato stori vse in gre preko vseh mej poštenosti, za denar postaja Šviha. Klasičen zgled za to nam je Amerika: v ospredju stoji žena, obdana z nezaslišanim luksusom kakor ledena, nenasitna kraljica; v ozadju pa vidimo nevrasteničnega moža, kako se v suženjstvo vpreien brez oddiha poti in trudi in bega za novcem, da more doprinašati ženi neizmerne gmotne žrtve za njeno ("ljubezen". Odkod izvirajo te žrtve -«- to je obema vseeno. Korupcija ameriškega življenja in strašno razkošje a -meriške žene sta nerazdružna pojava. Isti proces se sedaj vrši na Češkem, odtod Švihe in Klime. Kdor ima oči, s strahom opazuje, kako se z bogastvom in razkošjem vali preko Češke uničujoča povodenj korupcije; slutim da se bliža češkemu narodu katastrofa —samo ne vem, ali gmotna ali etična. Kdo nosi za vse to večjo odgovornost: mož, ki si jc sam nakopal svojo slabost, ali žena, ki jo brezvestno izrablja, ne vem. Toliko pa jc gotovo, da jc na vsaki teh sijajnih oblek, razdraž-ljivih, izfantaziranih kril, omamljivi spodnji obleki, steznikih, peresih na dragocenih klobukih — vžgan pečat moževega suženjstva, sužnja drago plačane žene, žig propadlega družinskega življenja, ki sc jc izpremenilo v drago hišo sramote, a poleg tega žig korumpiranega javnega življenja, znak gnilobe v narodnem jedru, glasna priča tisočev razbitih in uničenih značajev. Plapolajoča peresa na ženskih klobukih nam govore o možeh, kako kradejo javne denarje, sprejemajo podkupnino, spravljajo v žen judeževe FB ESC ®><{fe (Severov Življenskl balzam.) Dragocena tonika za rabo v slučajih, katere spremlja splošna, slabost, slabo krv-nost in želodčne neprilike, kakor Zapeka, neprebava, slaba prebava in otrpla jetra. Svojo znanost si je pridobilo samo skozi dolgoletno izkušnjo. Pomaga ustroju pravilno izvrševati svoje delo. Pospešuje hitro okrevanje po dolgotrajnih boleznih. Pomaga krvnim celicam pomnoževati se. Podeluje moč in hrana, katero oslabeli ustroj nujno potrebuje, radi tega je velike vrednosti v slučaju ponavljajoče mrzlice. Cena 75 centov. V vseh lekarnah. Omenite Severa's Balsam of Life. Knjižico "Želodčne Bolezni" pošljemo zastonj na zahtevanje. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA ! Dražbena prodaja Podpisani zastopniki dedičev pokojnega Frank-a Winke, bom* v sredo 22. julija 1914, ob 1. uri pop na tn opisanem prostora na javni dražbi razprodali sledeče P®' sestvo, ležečo v občini Joliet, okraj Will in državi 111., kot sledj: To zemljišče leži vzhodno od Forest Parka na konen Wood' ruff Road ENO MILJO YZH0DN0 OD DRZAYNE KAZNILNIC« kos ostanka je že subdiviziran, a ostalo pa je jako primerno za subdiviziJ0, Posestvo se torej razproda na male kose, kakor bodo kupci hoteli, ali pa v!f skup. To je krasna prilika, če hoče kdo imeti mal dom ali pa veliko fan»° poleg mesta. Dobri vodnjak z dobro tekočo vodo, lep mlad ovočnjak, >" gravel pit na južnem vogalu. Zapadnih 50 akrov zapadne polovice od severovzhodne četrtinke sekŠe^ št 2; vzhodnih 48.66 akrov severovzhodne četrtinke sekšena št 2; severnih * akrov od 60 akrov kot sledi: Zapadnih 30 akrov od vzhodnje polovice od »H verovzhodne četrtinke in vzhodnih 30 akrov zapadne polovice od seve^ vzhodne četrtinke sekšna št 2; lota št 1 v subdiviziji zemljišč Edward Perkins, od severovzhodni e četrtinke severnozapadne četrtinke sekšena št^ in zapadna polovica severozapadne četrtinke od severozapadne četrtinke sekšena št 1, vse v občini št 35, severno, Range 10, vzhodno od tretji principalnega meridiana. , TERMIN: — 10 odstotkov cene se ■splača takoj; 50 odst 1. marca l®1* ko se premeni gospodar, ostalo pa 1. aprila 1915 ko se pripravijo listine. ' terest po 5 odstotkov se računa od 1. marca 1915. A bstrak ti in dokazovalni merchantable title se pripravi za preide*' Proda se če bo dež ah solnce, mora se razprodati. Za nadaljna pojasnila se obrnite na: CO L. T. J. CUNNINGHAM, Auctioneer. 601 S. Eastern Ave., Joliet, 111. N. W. Phone 37* JOHN H. SAVAGE, Attorney. .ii 1 HENRY WINKE FRANK WINKE, HENRY GOULD, Nazadovanje rdečkarjev vidno napre duje po raznih krajih. V Nemčiji so izgubila strokovna društva rdečkarjev na tisoče pristašev, na Švedskem samo lansko leto 46,000. Nič bolje sc ne godi socijalistom v Belgiji. Delavci vedno bolj uvideva-jo, kako gnila je ta stranka korjtarjev. Na Dunaju je neki socialni demokrat na velikanskem shodu razkril mnogo lumparij, ki se dogajajo po rdečih kon sumih, kjer se prodaja najslabše blago zapeljanemu delavstvu. Krščansko socijalni poslanci so že posegli vmes in so interpelirali deželnega glavarja in dunajskega župana radi tega razkritja. Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali P® pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je 9• nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in referrml skU^ $400,000.00. ROBT. T KELLY. CHAS. G. TEARtE. Odkritosrčno, A.: "lin mesec je že ininul in ti si zahteval 100 K samo za 1 teden I" B.: "Saj jih nisem tudi dalj imeli" E. Wunderiif Granite C? 804-806-808 ^ HICKORY ST* jolietJ^/ Velika za^ spomenH^ Nsie POC^'V Bethania i« K / tion Cemet£c,,» Summit, N.perviH«. W iz SLOVENSKIH NASELBIN. eže. Mi pa med tem časom hrabro naprej I Skupno, z združeno močjo, kakor vojaki v vrsti za eno stvar, vsi kot eden in eden kot vsi, za vero in narod. Ni težko prerokovati, kje bo *maga. Na naši strani je večja moč, kot jo vsi bogotajci s Satanom vred Chicago J ^ N. rhoPt •srebrnike. Na tatinskega moža pljunemo potem ogorpeni, ženi pa poljubimo roko. In vendar jc bila ona, ki ga je tirala v propad.—("Slovcncc".) ^■KJsKffM Severa's Regulator (Severov Regulator) izborno toniino zdravilo zoper bolezni navadne njenemu spolu. Cena $1. V lekarnah. Zahtevajte Severa's Regulator. Knjižico "Zdravje za Ženske" pošljemo zastonj na zahtevanje. Kadar potrebujete zdravila, vpraJajte za Severova in glejte, da jih dobite. Ako vas lekarnar ne more zalotiti, naročijte jih od nas. — Sožalna brzojavka Kranjske dežele. Povodom umora nadvojvode Franca Ferdinanda je deželni glavar kranjski dr. Ivan Šusteršič odposlal naslednjo sožalno brzojavko: Njegovemu ces. in kralj, apostolskemu Veličanstvu Francu Jožefu I., Dunaj. Pre-sunjeni neizrekljive bolesti nad nena-domestno izgubo, ki je zadela Vaše Veličanstvo, najvišjo cesarsko hišo in celokupno avstrijsko domovino ter navdani z najglobjim ogorčenjem nad ostudnim zločinom, se nahaja dežela Kranjska v neutolažljivi žalosti. Prosim, da Vaše ces. in kralj, apostolsko Veličanstvo najmilostneje blagovoli sprejeti najspoštijivejši izraz teh iskrenih čustev kranjskega ljudstva. Polni neomajnega zaupanja zremo Kranjci v tej težki uri na Vaše Veličanstvo in Pošiljamo globoke, iskrene molitve v nebesa: Bog ohrani. Bog blagoslovi, Bog obvaruj Vaše Veličanstvo! Šusteršič, deželni glavar. — Deželni glavar nadvojvodinji Mafiji Tereziji. Deželni glavar kranjski Je poslal dne 29. jun. materi pokojnega prestolonaslednika, nadvojvodinji Mariji Tereziji naslednjo sožalno brzojavko. Njeni e. in kr. Visokosti pre-vzvišeni gospej nadvojvodinji Mariji Tereziji, Dunaj. — Ob strašni preizkušnji, ki jo je previdnost Vaši cesarski Visokosti in prevzvišeni Vaši rodbini poslala, prosim blagovolite naj-niilostnejše sprejeti spoštljiv izraz glo bokočutečega sočustvovanja dežele Kranjske. Cela dežela žaluje najglo-bokejše pretresena radi nenadomest-'jive izgube, ki je zadela ljubljeno skupno domovino in skupno čuti nezmerno bolečino visokih Svojcev plemenitih žrtev prokletstva vrednega z'očina. Najvišji naj ohrani Vašo cesarsko Visokost in Vašo rodbino ter naj podeli svojo milostno obrambo u-^ogim zapuščenim sirotam. •*— Dr. Šu-steršič, deželni glavar. — Žalost v Ljubljani. "Slovenec" v posebni izdaji z dne 29. jun. poroča: 'alost v Ljubljani je nepopisna, pa tu- ogorčenje nad strašnim dejanjem Je splošno. Tudi z mnogih privatnih Poslopij vihrajo črne zastave. Ljub-'Janski občinski zastop ima jutri ob uri dopoldne izredno sejo, da izrazi Sožalje. Povsod čuješ ogorčene izra-z} nad propagando, kateri je postal 2rtev plemeniti cesarski princ in je korala preliti svojo kri zvesta Slovan-,a> potomka visoke staročeške plemi-rodbine, njegova visoka soproga, •^žavi zvesti krogi se bodo sedaj še .'j strnili v odločnem nastopu proti tlsternu gibanju, ki prihaja izza srbskih rnej k nam pod takozvanim jugo-s'0vanskim nacionalizmom, za njim se Pa skriva le velesrbska propaganda, nahujskana po organiziranem medna-svobodomiselstvu. Jasnih be-o tem es mi nismo strašili in se ne bomo! Od našega naroda smo oslej odvrnili to kugo in bomo storili , *> da se je obvaruje tudi zanaprej. S absburškim tronom bo vedno — zve-0 .stala naša domovina pod starim °)'m geslom: "Vse za vero, dom, sarja," v """ Sožalni shod v "Unionu". "Slo-5 ntc' z dne 29. jun. piše: Ker je slav-sluSt ^''etnice vstoličenja zadnjega j Vlit»skega kneza, ki je bila napove-pr"a prihodnjo nedeljo, vsled smrti p^^'onaslednikove in njegove so-j in neizmerne žalosti, ki nam jo <]j l^4' ta dogodek, preložena, priredb °Vcnska Ljudska Stranka v ne-VJ° °t> 10. uri dopoldne velik shod v ^ 1 dvorani "Uniona", da damo du-;n . °?Orčenju nad podlim atentatom h„ '.Zrazimo neomajno vdanost liabs-Hu,S ®mu prestolu in našemu sivolase-ae U(, d?rJu Franc Jožefu I. Shoda p0s|' l''eže tudi vsi državni in deželni *aSt l"C' S., župani in občinski S»nic ' tcr vs' somišljeniki in somiš- lanj ^ai>icravani izleti Franca Ferdi-1)0 Kranjskem. Odkar je pre-čij, '"otektorat nad varstvom doma-,c Je nadvojvoda Franc Ferdi-^icl,^ P°scbno zanimal za kranjsko z ,0,'-«tošnje poletje je nameraval ^iratn>ln° 'nkognito sklati izlete i t t'1 ncvHito, kakor jc C °Cen ",>loh skorai slcherc" fc* od n, i urkrajnim sodiščem vršila razprava o ožbi, ki jo je vložil dr. Kokalj proti Kainili Theimcr, da mu kot njenemu bivšemu pravnemu zastopniku plača 32S K 10 vin. Kamila Theimer se je sama pripeljala k razpravi, kateri je prisostvoval tudi Tomaž Pavšler. Theimerica je rekla, da nima nič proti tožbi sama kot taki, teh par sto goldinarjev bi že plačala, tožiti se je pustila samo zato, da dokaže, da ni ona zakrivila, da se je objavila dr. Krekova korespondenca, marveč da je to zakrivil dr. Kokalj, ki jo ni opozoril na posledice objave in o pravnih sredstvih. Dr. Kokalj pravi, da prereka Theimerčin ugovor kot neistinit, nakar obsodi sodnik Theimerico, da mora plačati dr. Kokalju 325 K 10 vin. ŠTAJARSKO Z3 — Nemčija nad vse. Mariborska "Straža" z dne 30. junija piše: Zadnja "Marburgerca" navaja z nekakim ponosom, da je v nemški armadi še najmanj rekrutov-analfabetov, češ, da se na Slovenskem za povzdigo kulture vse premalo stori ter da se le hujska zoper Nemce, namesto da bi se število slovenskih rekrutov-analfabetov znižalo. Omenjeni list naj bo le potola-žen, saj se tudi med nemškimi Mihelni na Srednjem in Zgornjem Štajerskem nahaja vsaj toliko nemških rekrutov-analfabetov, kot med slovenskimi. Kako podpirajo Nemci slovenska kulturna stremljenja, je pač najboljši dokaz, da se v svoji narodni nestrpnosti na vse kriplje upirajo ustanovitvi slovenskih šol. Na eni strani kričati, da ni zadosti ljudske izobrazbe, na drugi strani pa ovirati kulturna stremljenja Slovencev, je pač značilno za naše nemške kulturonosce! — Nj. eksc. premil. g. nadškof dr. M. Napotnik bo imel ob priliki intro-nizacije knezonadškofa solnograškega dr. Kaltnerja slavnosten govor. Kot papeški komisar bo fungiral monakov-ski nadškof kardinal dr. Bettinger. — Smrt vsled strele. Sela pri Ptuju, 25. jun.: Ob priliki zadnje nevihte je udarila strela v hišo posestnice Rože Jerinko. Jerinko je ravno pri oknu šivala, ko je udarilo, sled strele zadeta se je takoj zgrudila mrtva na tla. Tudi hiša je začela goreti. Ljudje pri-šedši na pomoč so ogenj pravočasno pogasili, da se ni razširil. Nevihta je napravila po celi ptujski okolici precej škode. i — Umor iz ljubosumnosti. V ptujski okolici so se pri ponočevanju ste-pli fantje. Med njimi sta bila tudi posestniška sinova Štefan Rozman in Franc Požgan. Rožmana je Požgan udaril z lato po hrbtu. To je slednjega tako ujezilo, da je potegnil revolver in ustrelil v Požgana, katerega je zadel smrtnoneVarno. Nato je šel Rož-man sam se javit sodišču, kjer so ga zaprli. — Kameno pri Grobelnem. Dne 20. maja t. 1. je izginil pri nas tri leta stari otrok Alojzij Sajko in nihče ni vedel kam. Iskali so ga vso noč in ker ga niso mogli najti, se je začelo misliti, da ga je kedo odpeljal. Dne 17. jun. pa so našli njegovo truplo na nekem travniku. Malo trupelce je bilo shujšano in sestradano do kosti. Otrok je bil takrat zbežal v gozd, se tam zgubil in nič več našel poti domov in — umrl od lakote. — Rogatec. Viničarski sin Lovro Topolovec je v nedeljo, dne 21. jun. s hlodom napadel 53 letnega J. Kuhar iz Graškegore ob okrajni cesti pri Kra-pini in mu prizadjal tako hude poškodbe, da je kmalu nato izdihnil. Živel je ž njim v sovraštvu. Topolovca so izročili sodišču. — Vojska pri novačenju. Dne 6. junija so se v št. Lenartu v Slov. Goricah vršili vojaški nabori. V gostilni AubI so pili fantje in orožniki. Prišlo je do hudega prepira. Posebno hud je bil fant L. Fras. Orožnik Mlinarič je hotel ekcedenta spraviti iz hiše. Fantje so tee za Frasa zavzeli. Nastalo je ruvanje med orožniki in fanti. Orožniki so več fantov aretirali. Fantje so napravili na žandarje cele atake in so dva spravili k tlom, Fantje so hoteli orožnikom odvzeti orožje, kar se jim jc deloma tudi posrečilo. Zupan iz Male Zimice pri Sv. Barbari niže Maribora Franc Škof (štajerčijanec) se jc zavzel za fante in je klical orožnikom: Kaj imate opraviti s fanti? Jaz jih ne pustim aretirati. Bom Vam že že pokazal! Tudi med aretacijo so trajaU v < ilnosti ftaprej. V občinskem zaporu so fantje napravili škodo, s tem, da so razbili vrata, okna in' peč. Dne ?' jun. so stali pred senatom mariborske okrožne sodnije fantje Leon Frass, Mihael Frass, Simon Teršo-vec, Franc Žižek, Leopold Grušovnik in župan Fr. škof iz Male Zimice. Pre-dno se je obravnava končala, so padli vsi obtoženci' na kolena pred sodnika in so prosili za opustitev oziroma milostno kazen. Sodišče je vse obtožence obsodilo in sicer: Mihael Frass je dobil 4, Teršovec in Leo Frasš 3, župan Škof 2 meseca, Žižek pa 6 tednov težke ječe, Gruševnik pa je dobil 1 teden ječe. — Vsi se imajo zahvaliti kazni za težko kazen — demonu alkoholu — ptujskemu šnopsu, ki ima v št. Lenartu in okolici obilo prijateljev. bor, kakor ga je želel koroški nemški poslanec Dobernig, ki je bil duša vsega podjetja. Vdeležili so se tega proti Slovencem naperjenega sestanka Nemci iz vseh avstrijskih kronovin, posebno s Koroškega, Štajerskega, Kranjskega in Primorskega. Govorniki so povdarjali enotno žalibog neresnično dejstvo, da Slovenci prodirajo vedno hujše preko starih mej, kar se pa v resnici nikjer ne godi. Vsi gcy-vori so temeljili v pozivu, naj se združi vse avstrijsko nemštvo v neiprosen boj proti Slovencem. j — "Volkstag" napravil velik fiasko. Vsi nemški krščansko-socijalni listi se krvavo norčujejo iz celovškega Volks-taga. Tako pravi n. pr. "Gr. Volks-blatt", da je bil to čisto navaden shod nemškonacionalnih volilcev. Nemški nacionalci da niti niso kompetentni govoriti v imenu nemštva od Dunaja pa do Adrije, ker nemški krščanski so-cijalci zastopajo tu ogromno večino naroda. Zato se naj v bodoče take svobodomiselne shode nazivlje z drugim imenom in ne "ljudski" tabor. Dalje pravi omenjeni list, da je bilo na tem shodu veliko kričanja in praznih fraz. Shod da je pravi dokument nesposobnosti in neresnosti nemškona-cionalne politike. In končno še pov-darja, da takim ljudem, ki se družijo na jugu z iredentarji in izdajalci države, manjka vsaka resnoba za rešitev jugoslovanskega vprašanja. — Tako piše pošten nemški list o nepoštenem izzivanju in kaljenju miru svobodomiselnih nemških narodnjakov. —Celovški "Volkstag" navadna huj-skarija. "Information", glasilo vplivnih patriotičnih krogov, piše 19. jun.: "Edini namen nemškega 'Volkstaga' v Celovcu 21. junija je razdražiti Slovence v južnih deželah in bi Dobernig iz ljubosumnosti na Wolfa rad ustvaril na jugu isto bojno razpoloženje kakor divja že leta in leta na Češkem." Tako ima zdaj ta "Volkstag" tudi od te strani pritisnjen pečat, ki mu sliši. NAŠIM SLOVENCEM! Dobili smo iz starega kraja veliko zalogo importiranih zdravil, zdravilnih rož, olja, tinkture, mazila itd, za vsakovrstne bolezni. Ta zdravila se našim rojakom toplo priporočajo. Pišite po cenik! DOM. LEKARNA West AUis Sta. MILWAUKEE, WIS. — Istrska Družba sv. Cirila in Metoda v Trstu. Trst, 19. jun.: Istrska družba sv. Cirila in Metoda je podpi sala pogodbo glede nakupa hiše v ulici Madonna del Mare št. 16. Družba je kupila hišo za 260,000 K in bodo v njej hrvaške in slovenske šole. Štiri sobe so že prirejene kot učni prostori. Prej je bil v tem poslopju, ki je bil last neke Robbe, mestni licej. — Greh rodi greh. V Pulju se' je zgodil te dni zelo žalosten dogodek. V ulici via Vergerio št. 7 je stanoval pri zdravniški vdovi Milki Tercis, pristojni v Atene, 291et star zdravnik pri vojni mornarici dr. Karol Cahalka. Sdova je imela pri sebi 241etno hčerko eleno, odvetniško kandidatinjo, s katero je bil zdravnik na skrivnem po ročen od pravoslavnega popa v Bel gradu. Zadnji čas je Helena v odsotnosti nagloma obolela in tudi kljub zdravniški pomoči umrla. Ko je dr. Cahalka prišel domov, je pripravil vse potrebno za pogreb in položil Heleno v krsto. Ko je prišel 19. jun. opoldne srbski pravoslavni pop v Pulj, da bi Heleno pokopal, je našel stanovanje zaklenjeno. Poklical je policijo, ta je odprla vrata s silo in našla zdravnika in vdovo, vsakega v svoji postelji, njega mrtvega, njo pa s prerezanimi žila mi, v nezavesti. Kakor se razvidi iz pisem, sta sklenila oba umreti. Zdravnik je svoji tašči prerezal žile, sam pa spil morfij. Pravijo, da je pokojna postala mati. Zdravnik, ki je bil ž njo na skrivnem poročen in je ni hotel izdati za svojo pravo ženo, je mislil s prepovedanimi sredstvi to preprečiti. Ker se mu stvar ni posrečila in je Helena umrla, ga je čakala izguba šarže in sodnijska kazen. Temu se je izognil s samoumorom. hrvatsko. koroško. — "Volkstag" v Celovcu. Dne 21. junija so imeli Nemci v Celovcu na Koroškem že dolgo obetani narodni ta- — Veliki župan se postavil za hrvatski jezik. V Dalji na progi v Osijek je vstopil te dni v vlak trgovec Weiss. Ker je s sprevodnikom imel nek konflikt in je ta vanj vpil po madjarsko, je zahteval od njega, da mu pove, kar mu ima, v hrvatskem jeziku. Kon-dukter pa je pozval policista, da Weis-sa aretira. Slučajno se je vozil z istim vlakom veliki župan baron Adamovich, ki je, videč, policaju energično zapo-vedal, da Weissa pusti pri miru in na to v Osjeku ,dal kondukterja prijaviti, ker se s potniki nespodobno obnaša in neobčuje z njimi v hrvatskem jeziku, kakor zahteva; zakon. Vpričo razmer na Hrvatskem pomeni to le nekaj ko-rajže. Na Koroškem bi se tako visok vladni dostojanstvenik gotovo tako ne zavzel za Slovence na celovškem kolodvoru!. — Nesreča hrvatskega aviatika. A-viatik Gvido Prodan je pri vaji na ra-koškem vzletišču v Budimpešti padel iz višine 8 metrov na zemljo, si močno pretresel možgane in si zlomil spodnjo čeljust in nosno kost. Prenesli so ga v sanatorij in je upati gotovega o-zdravljenja. Aeroplan se mu je popolnoma razbil. Zaletel. Gospodar (k novemu vajencu): "Ali ti je že povedal knjigovodja, kakšno delo boš popoldne opravljal?" Vajenec: "O ja; zbuditi ga moram, kadar vas vidim, da greste v trgovino!" WALTER R. PADDOCK, lastnik A. W. FLEXER, lekar. PADDOCK'S HARMACY 101 WESTERN AVE., JOLIET, ILL. Chicago tel. 1203. Največja zaloga vsakovrstnih zdravil, okrepčil in mazil. SENO, Mi, SENO! vseh vrst in zmes za kokoši ceneje kot kje drugje. Prodajem žagovino. W.H. Berst 201 E. Washington St. in 116 S. Joliet, St., JOLIET, ILL. N. W. tel. 1. — Chic. tel. 2520. Telefon Canal «2». Slovenkam in Hrv*tio*m so priporoj* The Will County National Bank of Joliet. Illinois, Prejema raznovrstne denarne uloft ter pošilja denar na vse dele svetm. Kapital in preostanek $300,008.00 C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kažir. Slovenska Babica Marija Sloga 1610 LOOMIS SU CHICAGO, ILL. Kadar se mudite na vogal« Anbj and Broadway n« pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boitt na/be^e p*iUetmd. JW jmw, najbcljta e*u> M mmM*. Wm. Metier Suif and Mrtad*My JOLIMT FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street T novi hiii Joliet National Baato. W. O. MOONET PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet. Ko imate kaj opraviti • sodnijo oglasite se uri meni j 5» A. NEMANICH, pred*. M, STEFANICH, tajnik 3. OLHA, blag* GLAVNICA $50,000.00. Uitu. in inkorp. late 1910 Slovenian Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. \ Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega lastopnika. _ ,. ' ' ' Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul Ilirija Greučica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. »rniimnimiiiHuiiimiiuHiinuiniiiiiiimniiniimimi mm Mestna' hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem I. 1913 je imela 700 MILIJONOV KRON VLOGE znašajo nad 43,500,000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1 33000» KRON. ' ' Vložen denar obrestuje po 4\ % brez vsakega odbitka. Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA k vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj vara* šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki doM Vaš denar. 430Veliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, AngleSka pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. STRANI OBSEGA iz stare domovine. KRANJSKO. PRIMORSKO. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek SLQYENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu 1006 N. Chicago St Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta----$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopiai in denarne pasiljatve naj »e pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri ipremembi bivališča prosimo na ro&tUce, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopite in novice priobčujemo brea-p lačno; na poročila bres podpisa te M oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Ceaik za oglase pošljemo na prošnjo. AlIERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. ITfce first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in Ameriea, and the Official Organ of the G. C Slovenian Catholic Union. Published Tuesday* and Fridays by the SLQVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Movenic-American Bldg., Joliet. I1L Advertising rates sent on application. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, III., under the act of March 3rd, 1879. Predsednik • • Anton Nemanich Tajnih - • - William Grahek Blagajnik - John Grahek Urednik - • Rev. John Kranjec CERKVENI KOI-EDAR. 19. jul. Nedelja 7. pobink. Škapul. 20. (< Pondeljek Marjeta, d. m. 21. If Torek Danijel, prer.; Olg 22. it Sreda Marija Magd., spo. 23. H Četrtek Apolinar, šk. in uč. 24. Petek Kristina, dev. muč. 25. - Sobota Jakob, apostol. CERKVENI GOVOR ZA SEDMO NEDELJO PO BINKOŠTIH. Spisal škof Anton Martin Slomšek. Lažnivi preroki. Varujte se lažnivih prerokov! Po njih sadu jih boste spo-}* znati. Mat. 7, 15. !. Oče luči, od katerega vse dobro pride, za dvojno luč te prosim: Za l>ubo luč telesnih očij, da gledam rumeno solnce po dne — belo luno po noči in se tvojih stvarij veselim; slepec je ubožec. Oče! ohrani mi zdrave ftci! V i 2. Oče luči! še za drugo luč te prosim, za luč mojega duha. Razsvetli tmoj um, da satn sebe in druge ljudi prav spoznam, ter se ne dam goljufati; zakaj veliko lažnivih prerokov je po svetu, pred kojimi Jezus v dan. sv. evangeliju svari, rekoč: "Varujte se lažnivih prerokov", itd. Malo je- na*, kateri bi jih prav spoznali, in se jih obvarovali. Jih spoznati naj bo današnje naše pr#eniišlievanje; se jih varovati bodi naše dejanje vse žive dni. Nevarni so: I. /.vunanji ali tuji zapeljivi preroki. i i I. Se veliko nevarnejši so paši notranji ali domači. 1. Zvunanji lažnivi preroki. Kakor skrben oče svojo deco, je svaril Jezus svoje verne pred zapeljivimi ljudmi, rekoč: "Varujte se" itd. Ne po zali noši, ne po sladkih marnih in lepili obljubah, le po njih sadu, dejanju in nehanju jih bote spoznali, kdo so, kaj iščejo in kam gredo. "Ako slepec slepca vodi, obadva v jamo padeta" (Mat. 15, 14). — Kakor se drevo ne po cvetju, marveč po sadu, ptica n* PO perju, ampak po petju, tako se človek ne po jeziku, ampak le po dejanju prav spozna. Taki lažnivi preroki so okrog tebe: 1. Zapeljivi tovariši in tovarišice. Dokler si mlad, mlada, premožen, nedolžna, se ti marsikdo sladka, te hvali, na svojo roko nagovarja, sladke obljube dela ter poželuje, kar je tvojega, ne pa tvoje sreče. Ne poslušaj, ne verjami, ne podaj se mu prehitro; po-prašaj, kako je drugim storil itd. Njegova dela so sad, besede so le ovčja oblačila. 2. Besedljivi govorniki po krčmah in shodiščih ljudij. Posvetni razlagajo deželske pravde, trobijo od novih pravic, oznanjujejo prostost, jednakost in bratinstvo, šuntajo ljudi zoper postavo in gosposko, obetaje srečne čase. Takih prerokov je bilo leta 1848—1849 vse polno po svetu. Prašajte, kakšen sad so nam prinesli? Še nevarnejši lažnivi preroki so praznoverci, ki učijo denarje kopati, brez dela obogateti, s praznimi rečmi ozdravljati živino in ljudi itd. Najnevarnejši so pa krivi učitelji, ki nam pravo vero podirajo in nas v krščanskem zadržanju motijo. Pri poliču se pogosto sklepa od božjih večnih rečij, se neumerjoča duša, se pekel, tudi Bog taji. Ali poglejmo, kako bogotajec živi, pomislimo, kako se mu poslednjo uro godi; po sadju bomo njegovo krivo vero spoznali. Vse še tako lepe besede so le prazno cvetje. 3. Lažnive, zapeljive knjige in malopridni dnevniki, kateri se po svetu trosijo in ljudi motijo, ki jih bero. Kakor vedo krivi preroki prav po kačje sladko govoriti, tako znajo tudi močno pisariti, oblečejo laži s plaščem resnice, ogrnejo pregreho v halo nedolžnosti, potrosijo strup s sladkorjem posvetne modrosti, in tako robo ljudem po svetu nudijo, priporočajo, hvalijo in podajejo za denar, pa tudi zastonj. Kdor se takih bukev nabere, se omoti-se napije, in strupa naje, kojega se težko kdaj iznebi. Takih prerokov va-vati se, nam Jezus veli; pa še hujši so: II. Znotranji, domači lažnivi preroki. Kaj se vam zdi, jeli je takih veliko? Le samo jednega vsak nas ima; ali tudi sam ta nam je že preveč: samosvoja sleparska ljubezen. Le sedmero ljudij vam hoče pove dati, kojih vsakega lastna ljubezen goljufa: 1. Miklavž ima krivo mero in slabo vago; vsakega za nekoliko kapljic, za krajcar vrednosti ukane, in si krivičnega blaga nakupiči. Ali se kaj krivice boji? — "Saj se nobenemu ne pozna— bom pa ubogaime dal itd. Tako mu samosvoja ljubezen pravi. Tisoče krivičnega blaga si osvoji, pa kake groše miloščine vrže ter se pravičnega dela. Oj lažnivi prerok! 2. Ajta zlo razuzdano živi, zapeljuje in očitno pohujšanje daja. Ali jo kaj vest svari? Seveda jo pogosto peče; pa lastna, sladna ljubezen jo potolaži, rekoč: "Saj je Bog milostljiv — saj rada moliš, v cerkev hodiš — se spoveš. — Saj nisi sama taka, tudi duhovski tako delajo. Saj ne bo toliki greh, kakor strašijo." Oj lažniva prerokinja, slepa ljubezen! Jeden smrtni greh je zadosti te pogubiti; ti pa števila ne veš! 3. Boštjan je pijanec, to vsa soseska ve, le on taji, da pijanec ni. Kako da ne? Lastna ljubezen mu pravi: 'Saj le za potrebo piješ; če ga čutiš, pač slabo glavo imaš, saj kaj hudega ne storiš; ako,piješ, saj le svoje zapi-ješ" itd. Posvari ga, boš hudo opravil. On le svojega krivega preroka posluša, ne pa sv. Pavla, ki veli, da pijanci v nebeško kraljestvo ne pojdejo. 4. Marta je hudo jezična, celo sosesko razdraži, vsakega človeka počr-ni, laže, se krega, kolne, da je strah, pa le misli, da ni tako svete ženke ko ona. Vsak večer rožni venec moli, gre vsako nedeljo k spovedi; in če ravno stara ostane, jo vendar krivi prerok, lastna ljubezen, hvali, da pobožno živi. Oj sleparija! Kristusa ne posluša, ki uči, da bodo ljudje qd vsake pja-zne besede odgovor dali. Ne kdor pravi: Gospod! Gospod! itd. 5. Pankracij in Zalika slabo znanje imata. Zalika se boji; ali krivi prerok jo pregovarja: "Saj ni kaj hudega med vama! Kdo vama je kaj spričati kos? Saj se bota vzela" itd. Tako je lažnivi prerok oslepi, da svojo čistost, poštenje, tudi dušo zgubi, ter ne čuje, kaj Jezus veli: "Katera moškega pogleda, da ga poželi, je že prešestovala ž njim v ^svojem srcu." 6. Marko je velik zaprayljivec, on rad kvarta, keglja, v lotrijo stavi, po sejmih postopa, in je več dolžen, ko ima. Žena se joka, prijatelji ga sva-re; pa vse ne pomaga. Krivi prerok mu obeča srečo v igri, v loteriji, vso zgubo se nadja ob jednem pozadobiti. Siromak ne vidi, da že do grla v vodi tiči; kriva ljubezen ga slepi. 7. Primož ne gre k spovedi. Kako je to? Pred veliko nočjo mu lenoba veli: "Kaj se ti še mudi?" O velikem tednu blizu ne more, in se tolaži, da bo o binkoštih šel. O binkoštih mu pa njegov lažnjivi prerok pravi, da jc prepozno. Tako po dve, tri leta opusti, se odvadi, na smrtni postelji je pa rado prepozno. In vendar se tak po imenu kristjan pravičnega misli po svoji slepi samosvoji ljubezni. Iz deset takih eden ne poreče: "Oh Gospod! bodi milostljiv ubogemu grešniku, njegov krivi prerok ga le po farizejsko moliti uči: "Zahvalim te, da nisem, kakor drugi." Konec. Mlademu kralju Salomonu se je Bog prikazal, in mu ponudil, naj si prosi, kar hoče, in mu bo dal. Salomon prosi za umetno srce (modrost) da bi dobro od hudega prav razločiti mogel. Bog ga je uslišal, mu dal modrost, pa tudi bogastva in slave toliko navrgel, da ga ni bilo njemu enakega (111. Kralj. 3, 3—15). Oče luči! daj tudi nam toliko modrosti, da se lažnivim prerokom zapeljati ne damo, pa tudi sami sebe ne goljufamo. Ti bodi naša luč, naša pomoči Amen. bodnomiselni brezverci so se temu ro-gali, češ, kako praznoverje je v katoliški cerkvi! Štiri leta pozneje, dne 11. febr. 1858 je Marija sama iz nebes stopila na zemljo in se je potem v lurdski duplini 18krat prikazala 141etni Bernardki Soubirons. Štirinajst dni je preblažena Devica poučevala to deklico; predvsem pa je Mati božja vzbujala, vnemala in na se obračala pozornost grešnega človeštva, ustanovila božjo pot, zahtevala kapelo, pozvala ljudstvo, odprla studenec in človeštvu priporočala moliti za grešnike. Po teh začetnih dogodkih in prikaznih je svet 20 dni radovedno pričakoval, kaj pride za tem. Dne 25. marcija, v praznik Marijinega oznanjenja se je Marija zopet prikazala smehljaje in v polnem sijaju nebeške slave svoje. "Brezmadežno izpočetje sem," rekla je Bernardki na njeno vprašanje, kdo da je. S temi besedami je Marija sama potrdila za resnično razglašeno versko resnico o svojem brezmadežnem spočetju. A svobodnomiselni brezbožniki so zopet uganjali svoje zbadljive burke in kričali: Glejte, kakšne sleparije počenja katoliška cerkev s temi izmišljenimi in izlaganimi prikaznimi! Za (časa) prvih prikazni v Lurdu je vladal materijalizem, ki je učil, da je sleparija in prevara vse, kar se ne more tehtati, meriti, prešteti in videti; čeznatorno, Bog, duša, pekel, nebesa, posmrtno življenje i. t. d. vse, vse to je laž, s katero so duhovniki .prevarjli človeštvo. Littre, Renan, Berthelot in Charcot so bili tedanji apostoli brezbožnega znanstva. Na te učenjake in na nove iznajdbe ponosnemu človeštvu pa je Marija po preprosti deklici Bernardki v spomin dozvala dogmo (versko resnico) o grehu prvih staršev naših in dogmo o skrivnosti odrešenja!' Kako so vzprejeli svobodnomiselni naprednjaci to razodenje? S strašnim krohotom, smehom in zaničevanjem! Deklico so proglasili ?a ne-umnico ali pa za prefrigano, od duhovnikov nahujskano sleparico; prve romarje so zasramovali in grdili, Lurd pa razglasili za vraževerstvo, ki izvira iz nevednosti in katoliške neumnosti. Da, 1. 1858 je le malokdo obiskal Lurd; pred nekaj leti so Lurd šariio smešili, a danes je ta pred nekaj leti še zasmehovani Lurd svetovna- sve-: tišče katoliškega krščanstva. -Prazne fraze svobodnomiselnih lažnikov in. naprednjakov so se razbile; puhla a-j šabnost in ničeva prešernost brezbož-1 nikov in bogotajcev se je razpočjla .ob j, čudodelni lurdski duplini. Nekdaj ne-poznat Lurd je danes na svetu najpo-znateje mesto, ki ima čarodej no moč, ' ki vzbuja najgloblje in najprijefnejše-vtise; ki privabi k sebi vsakole*t6 (od maja do konca septembra) vseh dfe-'j lov sveta stotisočine romarjev, ki pri- |* pogibajo kolena na onom mestu, kjer se je Marija prikazavala Bernardki. Da, celo taki, ki sp v nestrpnosti, jptrp-neli in ki verujejo v napredek brez-verja in bogotajstva, prihajajo y Lurd. proučevat tamošnje čudne ozdravitve. Neodoljiva sila žene nebrojne- množice v Lurd; poleg Jeruzalema in Rima ga na svetu ni verskega središča, ki. bi slovelo bolj in bilo obiskovalo bolj ' kakor je Lurd. Po pravici pra,vi Dr,. Goix: "Skrivnost I.urda ni resnica, ki s? opira na razodenje ali vero, temveč je resnica, ki se opira na razum in znanstvo." A • - MATI BOŽJA JE ZMAGALA V LURDU. L. 1854 je papež razglasil po vesolj nem svetu versko resnico o brezma dežnem spočetju Marije device. Svo Joahima Dehant. Že 12 let je bila bolna Joahima Dehant, ki je stanovala v Ge ves (pri Assesses v Belgiji); i.ncla je prisad na desni nogi; noga je bila razjedena; široka ostudna gnojna rana jc bila dolga 30 cm (en čevelj) in je segala skoro od kolena do gležna. Ko bolnici grofinja de LimMjgghe preskrbi prostor na romarske n^Piku, je bolnica tako gotova, da ozdravi v Lurdu, da sklene xa bolno nogo seboj vzeti nogovico in čižem, če tudi ni mogla desnega čižma obuti že več let. wKcr pa je stopalo bolne noge zakrivljeno, tanje in matije kakor ono zdrave noge, mora črevljar mero vzeti od zdravega stopala. Pred svojim odhodom pa črevljar pripomni: "Ta gospodična je neumna; naročila si je čižem za nogo, ko vendar že 12 let ne. more nositi čižma na tej nogi." Dne 10. sept. 1878 otide v Lurd iz postaje Maniuer, (Belgija) kjer se poslovi od starišev Prišedši do francoskega carinisča izstopijo vsi popotniki, da jih preiščejo; samo naša bolnica ne more z vlaka. Viši carinski nadzornik vstopi v njen oddelek, da pregleda njeno prtljago. Toda smrad, ki prihaja iz njene noge, mu je tako zoprn, da »e z gnusom obrne od nje in hitro otide Tudi drugim romarjem na vlaku je ta smrad tako neznosen, da se jim več krat vzdiguje. Bolnica se radi tega sramuje in se ne upa pogledati ljudi. V Parizu ji duhovnik svetuje, naj izstopi in se vrne domu, ker na potu gotovo umrje; a ona hoče dospeti v Lurd na vsak način. Ponoči, ko drugi romarji spe, si prevezuje rano s čistimi obvezami; rane pa ne more ^zmivati med tridnevno vožnjo,' med katero mora večkrat menjavati vlake. Ko dne 12. sept. romarski vlak dospe v Agen ob 9 dopoludne, mora bolnica zopet premeniti vlak; preneso jo poleg tira. Komaj pa si začne prevezavati rano, že se zbero okrog nje popotniki, in ona čuje razne opazke: "Ta reva mora imeti nečloveške stariše, da jo puste samo v takem stanju iti v Lurd" — "Ta bo okužila naš vlak in zanesla kolero" i. t. d. — Mučne so te opazke za bolnico; še bolj pa se sramuje, ko mora vpričo popotnikov na licu mesta pustiti svoje umazane obveze z gnilim mesom, ki je odpadlo iz rane. V eni uri ji je gnoj premočil 60 obvez. i Dne 12. sept. se pripelje v Lurd ob 7. zvečer. Še tisti večer gre k duplini in si pusti vodo iz čudežnega studenca teči na nogo, vrnivši se v hotel, izmije si nogo. Še le ob 11. uri se vleže ik počitku; a bolečine vsled dolgega in težavnega pota so tolike, da ne more spati. Zato vstane že ob 3, izčisti fei rano gnoja, jo preveže, odgnilo meio in grde obveze pa pusti na tleh. "Zdaj si zadnjikrat obvezujem nogo, kmaju bom ozdravljena" reče onim, ki ji strežejo, in zahvalivši se jim otide z nogovico in čižmom prpti duplini ob fl. zjutraj. V kopalnico stopi in moli; strašne bolečine trpi, ozdravi pa np. "Tudi moja mati mi ne dado vselej rja prvo prošnjo, če jih česa prosim; zopet se vrnem v kopalnico", rekla je •strežnici. In res se povrne ob 9. uri. V kopelnici pa sedaj čuti tolike bolečine, da škrta z zobmi in se ugrizne a do danes niso tega Se nikdar storili, ko imajo vendar pred očmi vse najnovejše iznajdbe in sredstva, in na razpolago toliko knjig in informacij 20 stoletjal In če ne vedo za vse infor macije 20. stoletja, vprašajo naj Tro šta! Kdo je torej to bolnico izlečil brez vsega bogotajnega znanstva brez vsega brezverskega napredka, brez vseh znanih in nam nazadnjakom ne-poznatih informacij 20 stoletja — in izlečil tako hitro in trajno? Kdo? Trajno pa je bila ozdravljena; ob odhodu v Lurd je bila stara 29 let in tehtala 27 kg, t. j. 60 funtov; tri mesece po ozdravitvi je pa tehtala 75 kg, t. j. nad 166 funtov, in bila zmerom zdrava in je lahko delala. ZNAČAJI. (Po ital. izvirniku.) Imel sem nekako dvanajst let, ko sem se pripravljal, da sedem k večerji v krogu svojih domačih. Tedaj so o-pazili, da je zmanjkal v jedilni shrambi neki prigrizek. Vsi pogledi so se uprli na mene, ker so me imeli po pravici splošno za sladkosnedeža. A to pot v resnici nisem bil jaz kriv ničesar; zato sem tudi očetu, ki je večkrat obrnil va-me^ vprašalne poglede, trdovratno odgovarjal: "Jaz nisem nič vzel." Imeli so me za lažnika in me pognali, ker sem venomer zatrjeval svojo nedolžnost, v kotiček moje spalnice, kjer sem stokal in se jezil. Nedolžen sem, nič drugega nisem rekel, kot sveto resnico in zdaj se zgodi, da o-stanem brez večerje. Brez večerje sem se torej spravljal spat in si ponavljal v postelji še besede: B'rez večerje če boš spaval, Vedno se boš premetaval. Meni se je zdelo, da sem dobro spaval prav do jutra; kar naenkrat, ravno ko sem sanjal, da stoji pred menoj poln krožnik samih zabeljenih makaronov, začutim, kako me nekdo zgrabi in mi zada silen udarec, tako da sem se vzdignil in kleče vzravnal v postelji. Komaj sem se zavedel in izpregle-dal, že zagledam očeta s šibo v eni roki, z drugo pa me je trdno držal za ramo in mi prete velel, naj popravim laž prejšnjega večera in se skesam. Ta ukaz, in te pretnje, posebno pa ta šiba, ki sem jo videl vihteti in žvižgati po zraku, in že sem čutil bolečine po sebi. Povejte, kaj bi bili storili vi, dragi moji! Jaz sem postal bojazljiv. Priznal sem greh, ki ga nisem storil, in se tako uklonil iz strahu pred čim hujšim. Če kdo med vami, dragi mladeniči,, misli, da bi storil ravno tako, naj. reče: Ni li res, da se včasih pripetijo v življenju iznenadenja, za katera nismo nikdar pripravljeni? Dobro torej: če dobite kdaj, kakor jaz. po krivem u-darce, vam povem: Ohranite pogum, dragi mladeniči, ne mislite, da ste uničeni. In če padete enkrat, vstanite takoj in se popravite! Imenitno. Gospodič (kmetu): "Ljubi mbj, Va-§.i"'ušesa so vsak dain večja." Kmetič: "Moja ušesa in Vaša pamet — to bi bil imeniten osel!" W. H. KEEGA POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: | dar potrebujete pogrebnika se obe na to tvrdko in prepričani bodite, boste najbolje postreženi, ker ta zav> je najboljši ter mnogo cenejši > drugi. V slučaju potrebe rešilnega F (ambulance) pokličite nas po tel'' nu, ker smo vedno pripravljeni -"I dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK Č* W. H. KEEGAN, . Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Sail«,1 ONION ROOFING CI (Zanetti & Scheuer) 201 CASS ST. :■:< JOLIET, lU-Chicago- Phone 2975, Jf Krijemo' in popravi ja'mo strehe « P pirjem in gravelem in sploh na* načine,- ' ■ Z nami se domenite slovenski i" J vatski. Naše cene so- najzmernej Predno (late kriti ali popravljati sl' ho, se oglasiti pri nas,, da se po mssče domenimo. Chi. tel. 3399. N. W. tel. $ Louis Wis 200 Jackson St JOLIET, & gostilničar TINO, ŽGANJE IN SM0D*' Sobe v najem in Lunch Root* Dober vzrok. A: "Zakaj se pa ne pženiš?", B: "Saj veš, da zakon je ali r,) pa pekel. Raja nisem vreden, za ^ kel pa ne maram!" ___ Ni kruha istega okusa-J' ni mogoče dobiti. RA»* M0 POSEBNA SBP STVA in pazimo, da P »pečemo ravno prar. KRUH—5c hleb-Pokusite ga — ni bolj^' Union Coal & Transfer Co 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture MovinfiT , Northwestern t«lJ Chicago tel. 4313. College of Saint Thorn*1 SAINT PAUL, MINNESOTA Pod kimtr< lo in uprave nadikofa Irtlanda. katoliški vojaški zavod ttf Collegiate Commercial Academic Prep»r Vigoja uma, moral« in rtligije. Al Šeststo-osemdeset dijakov iz osemnajstih držav vpisanih 18 lete. Za kra»tn kataloy pitit* na Very Rev. 11. M0YN1HAN, I). D., President ►♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©^♦©♦o •©♦<>« Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. r>i1t© "Elic Brand" Izdelovalci niyboljSega piva sodčkih in uteklenlc»V |K. S. K.. JEDNOTA celi pnone iu«. Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana ▼ državi Illinois 12. januarja 1898. fludsednik.............,....................Paul Schneller, Calumet, Mich. l;#»dpredsednk:.......! ..Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. H. podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voakamp St, Allegheny, Pa. Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. P«možni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridge wood, N. Y. City. Ilagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, I1L Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vifcovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. NADZORNIKI: fctton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, I1L Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, III. John Mravintz, 1114 Voskempt SL, Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont George FUjmk, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter SUadohar, Box 701. Cbisholm, Mian. PRIZIVNI ODBOR: Frank Bankh, 165« W. 22nd St, Chicago, I1L John ZuUch, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio. Frank Petkoviek. 720 Market St. Waukegan, I1L Uradno glasile: Amerikami Slovenec, 1006 N. Chicago St. Joliet. IBs. DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. PRISTOPILI ČLANI. * društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 20402 George Husič, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred, spr. S. jul. 1914. Dr. št. 217 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 20403 Alojzij Fink, roj 1883, zav. za $1000, 4. razred; 20404 Josip Troje, roj 1875, zav. za $1000, 5. raz-> red; spr. a jul. 1914. Dr. št. 163 članov. * društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 20405 Josip Šnelar, roj ' 1887, zav. za $1000, 3. razred; 20406 Jurij Šnelar, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 3. jul. 1914. Dr. št. 77 članov. I K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 20407 Anton Cvelbar, roj s1889, zav. za $500, 3. razred; 20408 Martin Sivec, roj 1887, zav. za $500, 3. razred, spr. 12. jul. 1914. Dr. št. 122 članov. I* društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 20409 Jakob Judnich, roj 1896, zav. za v $1000, 1. razred, spr. 12. jul. 1914. Dr. št. 91 članov. K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 20410 Anton Stariha, roj 1898, v zav. za $500, 1. razred, spr. 5. julija 1914. Dr. št. 60 članov. K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 20411 John Novak, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred; 20412 Josip Sobeck, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, spr. 13. jun. 1914. , Dr. št. 58 članov, j * društvu sv. Mihaela 152, So. Deering, 111, 20413 Mile Sertič, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 20414 Mile Rosandič, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, t spr. 2. jul. 1914. Dr. št. 19 članov. * društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 20415 Josip Uršič, roj V 1893, zav. za $1000, 2. razred;-20416 Franc Keržič, roj 1879, zav. za $1000, 4- razred, spr. 12. jul. 1914. Dr. št. 191 članov PRESTOPILI ČLANI. ^d društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., k društvu sv. Janeza Krst. 13, Bi-•i, , *abik, Minn., 2528 Janez Erjavec, 5. jul 1914. I. dr. št. 134 članov. L. 1 " ««••• II. dr. št. 36 članov, d društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., k društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 15894 Peter Sladic, 7. jul. 1914. I. dr. št. 100 članov. II. dr. št. 86 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. * društvu sv. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa., 19276 John. Voglar, 12. jul. 1914. H. Dr. št. 69 članov. K društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 15740 Josip Tuškan, 8. jul. 1914. : V, Dr. št. 93 članov. društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis,, 17564 John Pasavec, 19854 Feliks t, Pluh, 11. jul. 1914. Dr: št. 93 članov, društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 15561 Alojz Škufca, 5598 Fr. Šneler, l6ll Josip D. Grahek, 28. jun. 1914. Dr* št. 208 članov. 0 SUSPENDOVANI ČLANI. društva sv. Janeza Krst. 20, Ironwood; Mich., 20036 Josip Kure, 21. jun. ■ 0 l9W. Dr. št. 41 članov. 4 društva sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y„ 19824 Mihael Janežič, Q,28 j tin. 1914. Dr. št. -50. članov. " društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., ,16733 John Zalokar, 6930 0 John Gregorčič, 25. jun. 1914. Dr. št. 120 članov., .društva sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 13804 Anton Furlan, 6. 1914. Dr. št. 43 članov, društva sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 18770 John Župec, 16785 Karol Od Vli5* 18768 J°8'P Glavan, 19858 John Cerne, 24. jun. 1914. Dr. št. 57 čl. društva Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 15371 Franc r^r'žman, 18989 Fr. Mohar, 29. jun. 1914, 9272 Alojzij Hočevar, 30. jun. 0d74- Dr. št. 56 članov. ruštva vs. Jakoba 124, Gary, Ind., 20101 Josip Zeman, 15. jul. 1914. Dr. št, 18 članov. Od ODSTOPILI ČLANI. "ruštva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 2550 Paul Shale, 30. jun. 1914. Dr. št. 208 članov. aruštva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 16865 John Svetek, 28. jun. 1914. 0d , Dr. St. 88 članov. Qruštva sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn., 18897 Stefan Ceh, 6. jul. 1914. , Dr. št. 18 članov. Od d IZLOČENI ČLANI. 174o!eStva sv' Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 7325 Josip Krašovec, ,96 John Uršič, 15213 John Vidmar. 28. jun. 1914. Dr. št. 55 članov. JC drir PRISTOPILE ČLANICE. . , 4tv« sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, III., 6148 Marta Zmajč, roj 1896, zav. * dr«- ■ • razred, spr. 5. jul. 1914. Di\ št. 97 članic. SlOrn Sv- Antona Pati. 87, Joliet, 111., 6149 Johana Kralj, roj 1893, zav. za K dr ,-2- razred, spr. 6. jul. 1914. Dr. št. 28 članic; zavS1V USV> Barbar« 92< Pittsburgh, Pa., 6150 Barbara Flajnik, roj 1891. K d ; za $1000, 2. razred, spr. 13. jul. 1914. Dr. št. 47 članic. zav sv' Trch Kraljev 98, Rockdale, III., 6*51 Marija Jagodnik, roj 1892,' »C dru. $1000, 2. razred, spr. 5. jul. 1914. Dr. št. 21 članic. ?a sv- Genovcfe 108, Joliet, 111., 6152 Margareta Ahlin, roj 1887, zav. dmšt ' 3> razred, spr. 5. jul. 1914. Dr. št. 110 članic. . Uv' Vu Srca Marijinega 111, Barberton, Ohio,j6153 Antonia Svet, roj 1892; K dr-u: *a $500, 2. razred, spr. 5. jul. 1914. Dr. št. 42 članic, il00lvu_ sv. Barbare 128, Etna. Pa., 6154 Ana Bosiljcvac, roj 1892, zav. za v, 3. f■ razred; 6155 Agata Winsky, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred, spr, ^L?' Dr. št. 36 članic. za ■Marije Pomagaj 147, Rankin, Pa., 6136 Sofija Količ, roj 1888, zav. * ux>. 3. razred, spr. 14. jun. 1914. Dr. št. 27 članie. d <]rilS| PRESTOPILE ČLANICE. fiiwai Sv- Jožefa 16, Virginia, Minn., k društvu sv. Janeza Krst. 13; DUt' Minn., 2821 Terezija Erjavec, 5. jul. 1914. I. dr. št. 59 članic, j, 0 II. dr. št. 17 članic. dt„j. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. k u »v. Jožefa 2, Joliet, III., 76 Marija Pečnik, 6. julija 1914. **uitVll Dr. it. 123 članic. 8V' Petra 30, Calumet, Hich., 1530 Marija D. Grahek, 28. jun. 1914. r. Dr. it. 99 članic: dr«ltv. SUSPENDOVANE ČLANICE. var, Jo*. Marije sv. Rožnega Vcnca 131, Aurora, Minn., 3048 Dora Hoče-0 JUn> 1914. Dr. it. 18 članic. V'ruitv. » ODSTOPIL^ ČLANICE. I&I4 u Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 2634 Franca Steblaj, 2. jul. Dr. it. 141 članic. Od društva sv. Petra 30, Calumet-, Mich.,- i/75 Lucija Shalc, 30. jun. 1914. Dr. št. 99 članic. Od društva sv. Ane 134, Indianapolis,- Ind.,. 43?Š Jožefa Kronovšek, 12. jul. 1914. Dr. št. 37 članic. ZNIŽAL ZAVAROVALNINO IZ $1000 NA $500. Pri društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 16234 Mihael Pavell, znižal 12. jul. 1914. Razred 1. NEKOLIKO NAZNANIL IN NAVODIL BRATOM DELEGATOM K. S. K. JEDNOTE. Dne 12. jul. mudil sem se v Milwaukee, Wis., ter se informiral radi priprav prihodnjega glavnega zborovanja, ki se ima pričeti dne 17. avg. 1914 dopoldan. Pri seji članov pripravljalnega odbora se je določilo sledeče: Dne 16. avg. popoludne (čas bode še pozneje določen) pričakovala bodo slov. društva z godbo na čelu na postaji Allis (Milwaukee) od Chicago Milwaukee, St. Paul-železnice, zborovalce prihodnje konvencije. Iz postaje se bode korakalo naravnost v dvorano, kjer se bode naznanilo gg. delegatom in gl. uradnikom njihova stanovanja. Dne 17. avg. ob 8. uri zjutraj naj se cenjeni zborovalci zbero v So. Side Turn Hall na National Ave. med drugo in tretjo Avenue. Ob polu deveti uri se odpeljemo s pouličnimi karami, ki bodo pred dvorano pripravljene, k sv. maši, ki se bode brala v slovenski župni cerkvi na West Allis, Wis. Po sv. maši se zopet vrnemo nazaj v dvorano, kjer se bode pričelo zborovanje. Brate delegate iz Minnesote, Michigana in družili severnih držav, se bode sprejemalo in pričakovalo na St. Paul Union Station v Milwaukee. Vsled tega se prosi vse gg. delegate omenjenih držav, da si kupijo vozhe listke za Chicago, Milwaukee, St. Paul-železnico. Bratje delegatje, ki se bodo peljali skozi Chicago v Milwaukee, naj pa blagovolijo to le vpoštevati: Na podlagi pravil zbrati se imajo glavni uradniki Jednote nekaj dni pred glavnim zborovanjem v gl. uradu Jednote. Ker bodo torej vsi gl. uradniki zbrani v Jolietu, vsled tega bodemo vsi skupaj odpotovali v Milwaukee dne 16. avg. Priporočati bi bilo, da bi se vsi gg. delegatje iz držav Illinois, Pensyl-vania, Ohio, New York, Indiana, Kansas, Colorado in sploh vsi oni, ki se bodo peljali v Milwaukee, Wis., preko Chicage, pridružili glavnim uradnikom, da tako skupaj v lepem številu potujemo. Vsled tega bi priporočal, da vsak delegat, ki se bode vozil preko Chicage, kupi vozni listek le do Chicage. Okrog etiajste ure dopoldan (natančen čas odhoda bodem še poročal) se odpeljemo iz zvezne postaje ali Union Station po Chicago, Milwaukee, St. Paul-železnici iz Chicage proti Milwaukee, kjer se nas bode na postaji Allis pričakovalo. Naj torej vsak brat delegat pazi, da pravočasno od doma odpotuje, da se skupaj snidemo in skupno odpeljemo. Navadno vsi iztočni in zapadni vlaki prihajajo na zvezno postajo (Union Station) v Chicago, okrog osme do desete ure dopoldan. Radi tega bode zelo pripravno in se bodemo lahko okrog enajste ure odpeljali dalje, ravno iz te postaje. Bratje delegatje, ki bodo že v soboto mogoče v Chicagi, lahko pridejo v Joliet in bodemo od tukaj skupaj odpotovali. Vsi gg. delegatje se prosijo, da blagovolijo to vpoštevati. Za nadaljnja pojasnila radi stanovanj ali druzih priprav naj se blagovoli vsakteri obrniti na brata predsednika pripravljalnega odbora Mr. Jos. Win-dišman-a, 483 Virginia Street, Milwaukee, Wis. Tel. Hanover 4152 J. Vsa pisma, brzojavke in poročila za časa zborovanja naj se naslavljajo na naslov: K. S. K. J. CONVENTION, SO. SIDE TURN HALL, MILWAUKEE, WIS. — Toliko za danes. Z bratskim pozdravom sem Vam udani. sobrat JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. OPOMIN. Vse bivše gg. glavne uradnike K. S. K. Jednote, ki do danes še niso vrnili znakov glavnih uradnikov, tem potom opottiittjam in prosim, da to v najkrajšem času napravijo. JOS. ZALAR, gi. tajnik K. S. K. J. K GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE. Imena naznanjenih delegatov. Z asesmentom za mesec junij razposlal sem na vsa društva poverilne liste za delegate izvoljene na dvanajsto glavno zborovanje K. S. K. Jednote, kakor tudi liste, s katerimi naj mi društva naznanijo imena izvoljenih delegatov. Do sedaj so sledeča druitva naznanila svoje delegate, ali pa izjavila, da ne pošljejo zastopnika na zborovanje. Društvo sv. Štefana 1, Chicago, III.: Anton Gregorich, Rev. Anton Sojar, Josip Perko. n Društvo sv. Jožefa 2, Joliet, III., George Stonich, Anton Fritz, Rev. John Kranjec, Gregor Cesar, Dr. M. J. Ivec. Društvo Vit. sv. Jurija 3, Joliet, III.: Anton Nemanich, Josip Klepec. Društvo sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn.: George Nemanich. Društvo sv. Družine 5, La Salle, 111.: Rev. Alojzij J. Kastigar, John Pražen. Društvo sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo.: Josip Čulig, Josip Russ, Math. Jerman, John Germ. Društvo sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, III.: Stefan Stukel, Matevž Bučar. Društvo sv. Roka tO, Clinton, Iowa: John Tancik. Društvo sv. Janeza Krst. 11, Aurora, III.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Jožefa 12, Forest City, Pa.: John Telban, Anton Podboj, John ' Dečman. Društvo sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn.: Josip Iglač. Društvo sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont.: John Malerich. Društvo sv. Roka 15, Allegheny, Pa.: Matija Klarich. Društvo sv. Jožefa 16, Virginia, Minn.: Math. Kostanšek, John Sumrada. Društvo Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark. ne pošlje delegata. Društvo sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich.: Paul Mukavec. Društvo sv. Jožefa 21, Federal, Pa.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Barbare 24, Blocton, Ala., ne pošlje delegata. Društvo sv. Vida 25, Cleveland, Ohio: Jernej Knaus, Anton Gerdina, Dr. J. M. šeliškar, Josip Russ, Rev. Jernej Ponikvar, John Widerwphl. Društvo sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111.: Josip Sitar, Josip Dunda, John Lekan, Peter Rožich. Društvo sv. Petra 30, Calumet, Mich.c Mihael Majerle, Anton Majerle, Math. F. Kobe. Društvo Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., ne pošlje delegata. Druitvo Marije Device 33, Pittsburg, Pa.: Josip Pavlakevič, John Filipčič. Društvo sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans.: Rev. Anton Leskovec. Društvo sv. Barbare 40, Hibbing, Minn.: Math. Kočevar, Anton Kromar. Društvo sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa.: Josip Lokar. Društvo sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., ne pošlje delegata. Društvo sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont.: Frank Peterlin. Društvo sv. Florjana 44, So. Chicago, III.: Rudolf Kompare, Matija Pirnar. Društvo sv. Alojzija 47, Chicago, 111.: Martin Nemanich. Društvo Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa.: George Weselich. Druitvo Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa.: Frank Trempush, Jo-lip Miroslavič, Nikolaj Prokšelj. Društvo sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich.: Frank Staniia. Društvo sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind.: Jakob Stcrgar. Društvo sv. Jožefa 53, VVaukegan, 111.: Frank Bfence, Frank Svete, Martin Svete. Društvo sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn.: Frank First, ml. Društvo sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo, ne pošlje delegata. Društvo sv. Jožefa 56, Leadville, Colo.: Frank Mohar. Društvo csv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., ne pošlje delegata. Društvo sv. Jožefa 58, Haser, Pa., ne pošlje delegata. Društvo sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn.: Martin Shukle, Rafael Zupanec. Društvo sv. Janeza Krst. 60, Wenona, II!. ne posije delegata vsled denarnih zaprek. Društvo Vit. sv. Mihaela 61, Youngst6wn, Ohio: John Jerman. Društvo sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111.: Matija Stefanič. Društvo sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio: Frank Jernejčič. Društvo sv. Jurija 64, Etna, Pa.: George Trpčič. Društvo sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis.: Frank Frančič, Matevž Ferko. Druitvo sv. Frančiika 66, Cleveland, Ohio: ne poilje delegata. Druitvo sv. Antona Pad. 71, Crabtree, Pa.: Anton Tome. Društvo sv. Antona Pad. 7P„ Ely, Minn.: Frank«Viranth. Druitvo Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111.: John Novak, Frank Miijak. Dreitvo Marije Pomagaj 78, Chicago, 111.: ne pošlje delegata. Druitvo Marije Pomagaj 79, Waukegan, III.: John Zalar, Math. Jereb. Druitvo Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111., ne poilje delegata. Društvo Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburgh, Pa.: Viljem Tomec. Društvo sv. Alojzija 83, Fleming, Kans.: Jakob Cukjati. Društvo Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich: ne poilje delegata. Druitvo sv. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Antona Pad. 87, Joliet, III.: Math. Judnich, Math. Vidmar. Društvo sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa.: Matija Belavič. Društvo sv. Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Nebr.: Martin Derganc. Druitvo sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa.: Josip Rudman. Društvo Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn.: Jakob Petrich, John Kotchevar. Društvo Marije Zdravje Bolnikov 94, Sublet, Wyo.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Alojzija 95, Broughton, Pa.: Jakob Brulc. Društvo sv. Barbare 97, Mount Olive, 111.: John Plesnik. Društvo sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio: Josip Svete. Društvo sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis.: Peter Fortun, Frank Ancelj. Društvo Marije Čistega Spočetja 104, Pueblo, Colo., ne pošlje delegata. Društvo sv. Genovefe 108, Joliet, 111.: Frank Završnik, John Petritz. Društvo sv. Družine 109, Aliquippa, Pa.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio: ne pošlje delegata. Društvo sv. Jožefa 112, Ely, Minn, ne pošlje delegata. Društvo sv. Roka 113, Denver, Colo, zastopa podpreds. Frank Boje. Društvo Marije Mil. Polne 114, Steelton, Pa., ne pošlje delegata. Društvo sv. Veronike 115, Kansas City, Kans.: Peter Majerle. Društvo sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., ne pošlje delegata. Društvo Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111., ne pošlje delegata. Društvo sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo.: Frank Plemel. Društvo sv. Martina 126, Mineral, Kans.: Martin Oberžan. Društvo Marije Pomagaj 129, So. Omaha, Nebr., ne pošlje delegata. Društvo sv. Pavla 130, DeKalb, 111. ne pošlje delegata. Društvo sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn.: Frank Keržič. Društvo sv. Roka 132, Frontenac, Kans.: Martin Katzman. Društvo Ime Marije 133, Ironwood, Mich., ne pošlje delegata. Društvo sv. Ane 134, Indianapolis, Ind.: zastopa Jakob Stergar. Društvo sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn.: Anton Erchul. Društvo sv. Družine 136, Willard, Wis.: Ignac Česnik. Društvo sv. Ane 139, La Salle, 111.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Rozalije 140, Springfield, 111.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis.: Pavel Valentinčič, Rev, Jakob Černe. Društvo sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa.: Frank Brozič. Društvo sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio: Josip Lekan. Društvo sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn.: Rev. M. J. Golob. Društvo sv. Družine 151, Indianapolis, Ind., ne pošlje delegata. Društvo, sv. Mihaela 152, So. Deering, III., ne pošlje delegata. Opomba: Vsa društva, ki do danes še niso naznanila svojih delegatov in jih mislijo poslati na prihodnje Jednotino zborovanje, se prosijo, da to v najkrajšem času napravijo. JOSIP ZALAR, gl tajnik K. S. K. Jednote. Joliet Steam Die Horns Sgrfessional Cleaners ud Dyeri STRAKA ft CO. Offiee and Work«, 642-644 Caw Oba telefona 488. Drnštveie vesti. Waukegan, 111., 15. jul. — Dragi g. urednik Am. Slovenca! Prosim za malo prostora v vašem listu. Dne 19. julija priredi dr. Vit. sv. Jurija svojo letno prosto zabavo, in sicer na navadnem prostoru ob Michiganskem jezeru, na krasnem vrtu na 22. cesti, kakor prejšnja leta. Na razpolago bosta 2 avtomobila, ki bosta vozila na oba kraja, in sicer brezplačno. Rojaki in rojakinje se vabijo kar najbolj na to veselico, ker bo dosti zabave. Na razpolago bo dober ječmenovec in tudi pečenke ne bo manjkalo, ker je društvo kupilo 2 lepa prašička. Vstopnina $1.00. Slovenci in Slovenke naj se zbirajo na sledečih prostorih ob 1. uri pri Drašlerju nasproti cerkve, in to z 10. ceste z Market streeta po South Ave. zraven tistega Candy štora. Za dobro postrežbo bo skrbel odbor društva. Frank Ogrin, tajnik. Chicago Phoiu sat J JOS. KUHAR MESNICA in GROCERIJA j S K PRIPOROČAM, j 120 Moen Are. J Rockdale, Illinois. j ♦♦♦♦GERMAN»W» 5 Loan & Savings Bank] MARTIN WESTPHAL t!2 N. Bluff 8tr«t JJOLIET, ILU< PREDLOGI IN RAZPRAVE ČLANOV K. S. K. JEDNOTE. »MICHAEL CONWAY f 106 Longhraa Bldg. Can and Chicago Stt. JOLIEt Pesojaje tenar na zemljišča. I Insurance vseh vrat Surety Bonds. | ) Steam Ship Agent , Both Phones 500. Op. ur. Pod tea saglavjem boaao priobčevali vse dopise, nasvete, predloge in razprave članov K. S. K. J, namenjene v korist naši slavni organi* saciji, katera se tako aajprimsrnej« pripravi na svojo letoiajo konvencije meseca avgusta « Milwaukee, Wis. (28. dopis.) Ker piše več članov od naše Jednote, kako bi bilo boljše za člane in članice naših društev, kakor tudi za napredek Jednote, hočem tudi jaz nekoliko vrstic napisati, kako da mislim, da bi bilo za naše člane in članice boljše. Prvič. Bolniško podporo naj plačuje Jednota, ker potem bodejo rajši pristopali k našim društvom in Jednoti, ker bodejo vedeli, da bodejo dobili v slučaju bolezni podporo, katera jim spada. Kakor je pa sedaj, pa ni mogoče vedeti, če kateri član zboli, če bode dobil kaj podpore, kadar ozdravi, ali bode moral čakati tri ali štiri mesece, predno dobi podporo. Izkaz imamo tukaj pri enem od naših društev. Pred kakimi štirimi leti je imelo to društvo okoli osemsto dolarjev ($800) v blagajni, in predno je minulo dve leti, je bila blagajna prazna, in so morali bolniki čakati po 3 ali 4 mesece, predno so dobili bolniško podporo. To je dokaz, da čeprav ima društvo včasih nekaj sto dolarjev v blagajni, če pride tako, da je veliko število bolnikov, je kmalu blagajna prazna, kakor se jc zgodilo tukaj. In kadar nima društvo denarja za bolnike plačevati, začnejo člani odstopati in pristopijo k društvu, kjer plačuje Jednota podporo, ker potem vejo, da v slučaju bolezni dobijo podporo, kakor hitro o-zdravijo. Pri našem društvu je bilo v mesecu septembru leta 1910. stoinde-vetdeset članov, in ko je prišlo, da niso mogli plačevati bolnikov, so začeli odstopati od našega društva in so pristopali h društvu, kjer plača Jednota podporo; in sedaj šteje to društvo devetdeset članov, to je sto članov manj, kakor tri leta in pol nazaj. In če bi Jednota plačevala podporo, bi društvo in Jednota imela sto članov več kakor sedaj. Mislim, da ni samo naše društvo, katero je v takem položaju. In tista društva, katera so bila v takem položaju, lahko previdijo, če je boljše, če plačuje, ali pa bi bilo boljše, če bi plačevala Jednota. Seveda, ako plačuje Jednota, bodemo morali nekoliko več plačati kakor sedaj, ker plačujemo le po petdeset centov (50c) na mesec za bolniško podporo. Namreč, da bi (Nadaljevanje na 7. strani.) J. P. RING,* lesni »»♦♦♦♦»trgovec. Clinton in Dttplainu Sit. Joliet Chicago tel. 3592. L. H. EIB JUSTICE OF THE PEACE ^ (Mirovni sodnik) 325 Jefferson st„ nasproti sodišča, Joliet, Illinois. IZTIRJA DOLGOVE, SPREJEMA IN SODI TOŽBE, ZAVARUJE HIŠE, PRODAJE POSESTVA, ODDAJE V NAJEM IN TIRJA NAJEMNINO. Kadar imate opraviti s tožbami aH drugimi sitnostmi se oglasite tO. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljie sveže in preka-jene klobase in najokusnejie meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej >• poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo. Ne pozabite torej obiskati na« "v naiej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. Junaštvo in zvestoba. S Kg Obotavljajoč se, sem se oklepal noge kipa in tudi Jožkovo in Brunnerje-vo opu^umljevanje bi me ne pregovorilo, da bi šel dalje. Tedaj mi je prišel pomagati V\irz. Neustrašni lovec divjih koz ni mogel umeti, kaj je p a tem nevarnega. Ponudil mi je roko in sam prijel za nogo kipa, ki sem jo zdaj jaz izpustil. Tako sem ž njegovo pomočjo srečno prišel na ravni precej široki venčasti arhitravov ob-robek. Istotako sta VVirz in Kristen čez to mesto pomagala Entlebušami, ki sta ga vzela med se, Argavec se ni mogel odločiti «a nevarno pot. 2e sem se oddahnil meneč, da sem premagal težave; kajti res ni bilo tako vratolomno plazeč in z obrazom k j zidu obrnjenim spraviti se dalje. Tako ^ suio srečno dospeli na desno stran Brunner in Jožek sta nas tam že čakala. Tudi Argavec se je privlekel 5 spahnjeno nogo do nas; v resnici je bil skočil z balustrade na streho. Ko smo se za nekaj trenutkov odpočili, splazili smo se vzdolž zaslonka proti paviljonu Flore, da bi kolikor mogoče naglo ušli krogljam, ki so jih tu in tam še vedno na dobro srečo pošiljali za nami. Dospeli smo zdaj do tistega dela palače, kjer je prej bivala kraljeva rodbina. "Tu moramo najti kako strešno lino ali pa predreti streho, če jc treba,' sem rekel. "Ce le kje drugje, morajo tu biti kake stranske stopnice, ki nam ponudijo izhod." središčnega poslopja. "Glej!" sem zaslišal Brunnerjev glas. "Tu nain je na poti eden teh neumnih kipov. A ni tako nevarno. Postavi •lasno nogo na podstavko, primi kip za loko in zaženi se na ono stran — tako! Hočem ti pokazati." 1 "Sem že čez," je zaklical deček. "Le >rčno pojdite za nama, saj ni nič nevarno." "Karyatidi!" sem se ustrašil. Te kipe ki so na desni in levi od portalne gradbe krasili gorenje nadstropje središča, sem že večkrat ogledoval od spodaj; zdaj pa se jih nisem spomnil; sicer bi se bil težko odločil za pot. Toda obrniti se ni bilo več mogoče, in čutil sem, da si bom tam manj upal, čini bolj bom premišljeval. "Torej naprej v božjem imenu! Vzravnal sem se, postavil nogo na podstavek, prijel upognjeno roko nadšloveško velikega kipa, ki se je upiral z rokama v bok, in utripajočega srca sem srečno prišel na drugo stran. Vedel sem, tla še cn;> iryatida zastavlja pot in hitel sem, da premagam še to zadnjo oviro. Tedaj pa sem doživel trenutek, ki me strese, če se le spomnim nanj. Pravkar sem prišel do karyatide, ko zaslišim glasove na balkonu. "Tu plezajo po okrajkih prokleti rdečcsukuježi, ki so nam picd nosom zadelali balkonska v'r«»-»" zaklical Brunner in Untervaldovca so iskali in ob rdečem odsvitu požara, ki je medtem mogočno vzžarel, našli so kmalu neko lino, katero so pač rabili streharji. Seveda jc bila od znotraj zadrta; toda kopita Untervaldovcev so jo kmalu odprla. Stopili smo v veliko podstrešje. Naše oči so se morale šele nekoliko privaditi temi, ki je vladala tu. Potem smo previdno tavali dalje. Po kratkem času je mali Jože plašno vskliknil; spodtaknil se jc bil ob nekaj in zaklical: "Mislimi da tu leže mrtvi." Tako je bilo. Brunner je potipal malo strašno okence in, ko je dvignil pokrov, je svit požara osvetil grozoten prizor. Bojevanje in klanje se je preneslo do tega podstrešja. Večje število kraljevih služabnikov je padlo tu. A več jakobincev, ki so mrtvi ležali med svojimi žrtvami, je pričalo, da ni šlo brez boja. Brunner je nasvetoval, naj svoje vojaške suknje zamenjamo s krvavimi oblačili ubitih sovražnikov in naj si nataknemo njihove rdeče čepice; le tako se nam posreči, da pridemo živi iz grada. Nasvet je bil dober; sem bil že mislil na to. Toda zdaj, ko> sem videl krvava trupla pred seboj, godilo se mi je kakor malemu Jožku, ki se ni hotel vtakniti v obleko kakega mrtveca. Slednjič sem se le dal pregovoriti, da sem oblekel vsaj jopo na svojo o-bleko in se pokril z rdečo čepico. Tedaj smo začuli v neki sobi pod nami zmeden hrup. "Pijanci, ki praznijo steklenice," rekel je Brunner pri-tisnivši uho k podu. "Čujte, kako tulijo s hripavimi glasovi pesem marsej-cev! Zelo me mika, da bi jih obiskal; od davi že nisem okusil kapljice in skoro umiram od žeje." "Da," je rekel tudi Kristen, "tudi z mano je tako, in če je krčma baš ob poti, bi jim dobro zaslužen požirek lahko plačali kar 11a mestu"; pri tem je pokazal s svojimi pestmi, kako misli to plačilo. Se predno sem mogel reči kaj proti temu, je našel Brunner neke stopnice, ki so peljale ravno pred vrata, za katerimi so jakobinski vinski bratci peli in upili. In res, on odpre vrata in stopi z obema Untervaldnovcema noter. Jaz sem z Jožkom in šepajočim Argaucem obstal na stopnicah. "Živio domovina!" zarjovejo jako-binci. "Živio domovina!" odgovori Brunner in kar zgrabi steklenico z mize in krepko potegne iz nje. Potem jo poda Untervaldnovcema in jima v svoji neumnqsti reče po nemško: "Nekaj boljša kapljica, kakor naša kislica v Švici!" Jakobinci in marsejci, ki niso še bili vsi docela opiti, so nategnili ušesa in začeli upiti: "Kaj? Niste Francozi? Nazadnje še celo kaki prokleti... Švicarji? Da, le glejte — temu gledajo še njegove vojaške hlače izpod ukradenih jakobinskih!" V hipu je bil ogenj v strehi. Seveda nisem mogel pustiti svojih rojakov na cedilu. Skočil sem jim tedaj z golim mečem na pomoč. Moglo jih je biti kakih dvanajst proti nam šestim — štejem tudi Jožka; ker bil se je tudi on hrabro ko drugi. Toda več izmed sovražnikov je bilo pijanih, in kmalu smo bili na boljšem. Brzo sta Untervaldnovca prekucnila mizo in tako polovico sovražnikov deloma pokopala pod njo, deloma jih ločila od drugih. Nato tako silno udrihala s kopiti okoli sebe, da jih je za malo minut ležalo več zelo pobitih na tleh. Nekaj marsejcev se je obupno branilo v nekem kotu in imel sem dosti dela, da sem prestrezal njih mahljaje. Tedaj me hipoma od strani s steklenico v roki napade visok dolgin, ki se je bil spravil izpod mize. Udarec, ki mi ga je zadal ob sencu, bil bi gotovo smrten, če bi se baš isti hip mali Jožek ne zagnal besnežu med noge ter mu tako izpodmaknil tla, da ni imel udarec iste moči. Vendar me je steklenica zadela še dosti hudo. Zadela me je v novno kost in obrv ter se razbila nad mojim levim očesom. Kri me je obliia. bolestno sem vskliknil in se opotekel k steni. Mislil sem zagotovo, da je oko izgubljeno; tako grozno me je bolelo, in videl sem iskre in zvezde. Tovariši so mi priskočili na pomoč. Pobili so marsejce in jakobinca, ki me je bil udaril. Drugi so prosili milosti in so jo dobili, četudi je niso bili vredni. Potem je Kristen odstranil steklene koščke, ki so se mu zadrli v lice in morda tudi v oko. Zadnjega mi ni vedel povedati; trepavnica je bila polna krvi, ki je curljala z obrvi, in vse je oteklo tako naglo, da se mu ni posrečilo, da bi odprl veko. Ker je manjkalo vode, izpral mi je rano z vinom in mi tudi ukazal izpiti požirek; kajti malo, da se nisem onesvestil od slabosti. Nato mi je del obvezo krog glave in poskusili smo priti iz gradu. Za našimi premaganimi sovražniki smo zaprli vrata in šli po zavojitih stopnicah navzdol. Opiral sem se na Kristenove rame. Srečno smo dospeli v pritličje in splazili skoz neko okno ven na vrtno teraso, da smo se tako ognili velikih duri in dvorišča, kamor je požar zvabil množico. "Kam hočemo sedaj?" so vprašali tovariši. "Vi pojdite vsi v predmestje Saint-Martin k velikemu sodniku Keyserju. Brunner pozna hišo. Mene pa naj kdo spremlja v moje stanovanje v ulico Saint-Honore!" VIII. KNJIGA. Opatija .Saint-Germain. •XLI. Dve različni sestri. Cez oplenjcna in grozno razmesarjena trupla smo slednjič dospeli do oranžnega gaja koncem terase v naj-zadnjem kotu vrta. Obželezni ograji, ki ga obdaja, je slonela ženska postava. Ko je v bledi mesečini zapazila naše jakobinske čepice in razcapane suknje, hotela se je umakniti za visoke oleandrove grme, ki so rastli v velikanskih kadeh tam ob vznožju terase. Toda v istem hipu je čula, kako sem dal Brunnerju neko naročilo, in spoznala jc moj glas. "Damian!" je zaklicala in naglo stopila proti nam, "sam Bog in njegova sveta mati te pošiljata! Brž, pomagaj mi spraviti Rudolfa domu!" Bila jc Marta Valdouleurska. Ko so bili začeli grmeti topovi in pokati od Tuilcrij puške, ni moglo njeno hrabro srce prestati več doma. Spravila je bila v košarico obvezila in sama hitela na bojišče; njena sestra, ki jc pač jokala in jedikovala, ni imela poguma, da bi jo spremljala. "Psovali naju bodo, umorili, brž ko spozna dru-hal najin stan," je rekla I zabela. "Tedaj se oblečeve kakor priprosti ženski," je predlagala Marta. Toda zastonj; ona je jokala in se ni mogla odločiti. Tedaj je bila vrgla Marta nase neko staro kuharičino obleko in si nadela širokokrajeu slamnik, ki jc za-(Nadaljcvanje na 7. strani.) E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnih, 9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1425. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. George Lopartz & Son 400 Ohio Street JOLIET -^- STARA GOSTILNA -^- NAJBOLJŠA * POSTREŽBA. Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. THE Milk I. GooaspBBd AIII soba 312 Woodruff Bldg. JOLIET, :: ILL. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111. S ZA Zavarovanje proti požarn, mala in velika posojila pojdite k 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA iN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet, IR Oscar J. Stephen Sob« S01 In «08 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI >OTAR f* Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleSko. Kif^KStf^lfiKUiEJfiKifi^JIKMffil ZAVARUJE PROTI: POŽARU, TOČI, VIHARJU, TUDI OKNA IN DELAVC Hitro in ugodno uredi poškodbi!1 Emil BachmaJ 1719 So. Racine Avenue. CHICAGO, ILL. Smo v istej hiši že 12 let, le i®« ste se je premenilo. NOVA GOSTILNA Matt. Stefanicb Comer State & Clay Street« across the track, one block south of Ohio St., Joliet. HI. Najstarija slavensko-krščanski v ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, * GALIJA, MARŠALSKIH ŠTA? VA L t d. Frank Bambich urar in zlatar, 5321 Butler Street PITTSBURGH, PENNSYLVANIA Se priporočam rojakom in jih vabim da me posetijo v obilnem števila v mojem lastnem domu in salunu. Še zahvalim vsem za dosedanjo naklonjenost. — DOBRO-DOŠLI! Phone Canal 498. August Poglajen. 2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM. Prodajemo zlatne znakove *» slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovaoi1 nik, tiskan u svih slavjanskih )e,\ koji šal jemo na zahtjev svakom« dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slo*«11 Imamo na stotine zahvalnih * sov od Vam poznatih slovanskih itev. Metropolitan Drug St N. Chicago & Jackson Sts. Slovanska lekar + JOHNSONOVI ' "BELLADONNA" OBLll .nm B REVHATtZMU SLABOSTIH • OENK34 HROHOSn H.JU&W M PRSNH tO> BOLESTI T KOUCU MRAZENJU . ŽIVOTU B0LESTH . iUNOH VOTJU OdSC UR3* NEVRALdJI, PROTWU FREHLAJBiJU OTDFLOSn M&C BOLESTIH . LEDJIH »ABOTNBI KRIŽU BOLESTH . OStU Huceu KAJUU STARI ČASI. isim ^s^sfi^sfi^K^jfi^Kffisssifi^ifi^sfi^sfi w* Gostoma čujemo o življenju naših starih in o njihovem trdnem zdravju. Nemogoče je njim primerjati ljudi, ki stanujejo v mestih, ker mestno življenje je spremenljivo; istotako, pomanjkanje svežega zraka in solnčnih žarkov, ima slabe posledice v naših razmerah, ter nas takorekoč sili, da se poslužujemo takih lekov, ki ohranijo naiše prebavne organe v pravem redu-Tak lek pa je slavnoznano V m I1NER TRINERS ti/mm * ELIXIR bitter-wine /'vSS i »HI Ntnovo HorkeWho ^JOSEPH TRINER 753 SA»U»nd Avt. Chicago, iu Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino Prvi namen tega leka je, da odstrani iz drobja vse one stvari, ki tam ne spadajo, zlasti neprebavljeni ostanki hrane, ki se tam nakopičijo. Taki 0-stanki zastrupijo celo telo. Drugi namen pa je, da okrepča drobje ter pfe preči zopetne bolezni. Priporočamo nadaljevalno rabo tega leka v slučaju Želodčnih bolezni, Bolezni v jetrih, ITeredov v prebavilih Trinerjev Liniment je prav močno zdravilo, ki se naj ogladi s Ol've oljem. Trganje po rokah, nogah, členkih in mišicah gostoma preide P° prvem rabljenju. Imejte ga doma, da ga lahko rabite takoj, če potreba. -mm- Ta lek navadno 4onese popolno zadovoljnost, ker prinese pomoč. Ist?" tako povoljno deluje zoper različne .lerede, kakor: zabasanost, oslabenj® živcev, izbruhe, bolečine in krče, bledo in rumeno obličje, slabočo, sapo v želodcu, zgubo okusa in spanja. ' Bi W !K Hi !fi K »i Sfi !K S « Eii W SS Sfi lili Sfi $ Sfi W S * -" JOSEPH TRINER, izpelo vatel j .========= 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL- «« fmmmmm. Zgodovinska povest iz časov Francoske revolucije. (Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) Nemško spisal Jos. Spillmann S. J. Poslovenil * * * (Dalje.) 1 Wirz in Kristen sta bila brž voljna. V Untervaldnu sta pri lovu na divje koze preplezala mnogo strmejših čeri. Tudi mali Jožek iz Graubuendna se nič ni bal. Meni se je že zdelo nekoliko nevarno, in zadnja dva, neki Ar-gauec in Entlebušan, sta zmajala z glavo in menila, da to vendarle ne gre. Argauec je rekel, da rajši poskuša skočiti nekaj sežnjev globoko na streho. "To moreš storiti pač ti, tak lahek dečko!" je rekel Entlebušan. "Toda težak mož kakor jaz, bi v najboljšem slučaju lahko obležal na strehi s polomljenima nogama!" "Tu ne pomaga nobeno dolgo posvetovanje," sem dejal. "Kdor čvrsto tvega, je že pol dosegel! Krepko se prekrižajte in priporočite Be angel-varihu, potem pa naprej; saj gre za naše življenje!" Že se je bil Brunner vspel na zaslo-nek in se spustil na vrh čelnega polja. To prvo mesto je bilo pač najnevarnejše na tem vratolomnem potu; ni bilo namreč moči doseči z nogo roba čela marveč moral si se z rokama o-kleniti stebrička na balustradi ter se , odzunaj spustiti doli nekaj čevljev glo- , boko. Toda velikanska krona iz »pozlačenega bakra, ki sta jo držala dva ] človeška kipa čez čelo tja ven, je rav- , no tu tvorila nekako ograjo, da te ni L tako mamila omotica. 1 Brunner je skočil in zaklical: "Jaz j stojim tu popolnoma varno. Podajte -mi Jožka doli!" Ves pogumen je hotel h deček skočiti. A nismo mu dovolili, L marveč smo ga spustili z rokami v L globino. "Dobro!" se je oglasilo na-L vzgor. "Zdaj pa ni tukaj več prostora r za tretjega. Jaz hočem naprej in po-' iskati pot tukaj skozi za temi kipi. Jožek gre za mano, in kadar zakličem, epustite se, le brez strahu doli na o-krajek. Pa ne glejte v globino!" Človeška kipa, izklesana iz belega mramorja in gotovo trikrat ali štirikrat večja kakor kak človek, sta stala deloma na okraj ku, deloma so moleli njiju udje v prost zrak. Bila sta priklenjena k zidu z železnimi kljukami in drogi, ki jih ni bilo videti odzdolaj. "Zdaj!" je zaklical Brunner. Priporočil sem se blaženi Devici Ma riji in svetemu angel-varihu in stal sem po nekaj tesnih trenutkih na vrhu čelnega polja. Ce bi se ne bil opel na krono, mislim, da bi bil padel v glo-bočino. Moral sem se najprej nekoliko zbrati. Potem sem zlezel čez železne dro- j ge, ki so držali enega izmed obeh kipov, in pod njegovimi dvignjenimi peroti naprej. Ta pot ni bila težka, ker mi je kip zapiral pogled v globino. Ko pa sem prišel do spodnjega kraja kipa, postalo je nevarneje. Kaka dvo sežnja dalje se je končaval poševni obrobek čela obenem s fronto portalne gradbe. Tam je bilo treba okoli njega naprej strlečega ogla prestopiti na arhitrav, ki je peljal ob ozki strani čelnega preozidja, dalje ob desni tre-tini osrednje gradbe in končno okoli njenega ogla na strehe palačinega krila. leden. "Postreljali jih bomo kakor . I kavke, ki sicer gnezdijo tod." : I Na tej strani kipa sem bil njihovim krogljam odkrit; da, še zgrešiti bi me : ne mogli od tako blizu. Naglo sem ■ tedaj postavil nogo na rob in se zagnal okoli kipa. Med tem pa sta mi : zabrenčali dve krogli mimo glave in tretja je zadela mramornati kip. Toda jaz sem bil že na njegovi varni strani ter se potuhnil poleg njega tresoč se na vseh udih in krepko objemajoč njegovo roko. Videli so bili le mene. Brunner in Jožek sta bila že prekoračila na drugo stran paviljona, in otJa Untervaldnovca sta stala z Entlebuša-nom tik pod njimi, da so jih mogli videti le, če so se sklonili čez zaslonek balkona. Ko so počili streli je imel Wirz prvi kip baš za sabo in je hotel s Kriste-nom pomagati Entlebušanu preko nevarnega mesta. Tedaj pa je v pravični jezi za trenotek pozabil previdnosti. "Prihrulita se nekoliko k zidu," sem slišal kako je tiho rekel tovarišema, ki sta bila še onokraj karyatidinega kipa. "šolobardam tu zgoraj, ki ne zadenejo moža deset korakov daleč, hočem povedati nekaj na uho." To rekši je potegnil puško, ki jo je nosil kakor lovci na divje koze čez rame, ter pomeril, in predno sem mu mogel zakli- , cati, naj za božjo voljo neha, počil je j njegov strel. Seveda je zadel, kakor j je pričal smrtni vsklik njegove žrtve. ] Toda trop na balkonu nas je zdaj za- j [čel obsipati z ognjem in tudi njih to- j variši na dvoru, ki so doslej obračali pozornost na ogenj skednjev, so po- { gledali kvišku in ustrelili nekolikokrat f na dobro srečo proti nam. 1 "Kristen, daj mi sem čez tvojo puško, od tam jih ne moreš zadeti," je zaklical Wirz, in takoj je počil drugi strel in zadel. Tedaj sem potegnil svoj dvocevni samokres in naglo sprožil oba petelina na naše zasledovavce. Zdi se mi, da sta tudi moji kroglji zadeli; na vsak način je naše naglo streljanje prisililo tolpo, da se je prekli-njaje odmaknila od zaslonka. "Zdaj brž čez, predno malopridneži zopet ne pošljejo salv za nami!" sem i zaklical tovarišem ter opazoval okoli svojega kipa, kako bosta Untervaldnovca spravila Entlebušana, ki ga je upitje in streljanje z dvorišča še bolj omotilo, mimo mramomate podobe. Wirz mu je hotel ponuditi roko na ono stran in Kristen podpirati ga. Toda pošteni mož je dejal: "Ne! Če se mi kaj zgodi, potegne mvaju oba brez koristi v globočino. Sam moram poskušati!" Videl sem še kako je postavil nogo na podlago potem sem cul, kako je poltiho rekel: "Gospod, bodi moji ubogi duši milostljiv!" — iu koj nato je brez glasu strmoglavil v glo-ibočino! — Ali ga je zadela kaka kro-glja z dvorišča, ali ga je hipoma premagala omotica — ne vem. Toda nje-j gov padec me je tako ostrašil, da bi gotovo strmoglavil za njim, če bi ne oklepa! kipove roke. Trese! sem se ko trepetlika. Če bi oba Untervaldnovca ne skočila k meni, mislim še danes, da bi delil usodo z Entlebu-šanom. Vzela sta me med se in srečno me spravila za varni strešni zaslonek. PIVO 7 STEKLENICAH. Scott and Clay Sta. Both Telephones 26. JOLIET. ILLINOIS SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji • najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje | izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 krival obličje, in odhitela je bila proti Tuilerijam. Ko je bila došla tja, je bil pravi boj že končan, in začela se je bila grozna moritev neobboroženih in ranjenih. Najprej je skušala priti v grad s strani Karusejskega trga. Toda tam je bila ozkih malih ulicah taka gneča, da se ni mogla preriti niti na dvorišče. Nosili so mnogo ranjencev mimo nje, same sankilote in narodne brambovce, ter nekaj marsejcev, in bila je prisiljena streči jim po samaritansko, četudi se je njenemu srcu studila divjost teh ! 1 ljudi in stvar, za katero so dobili svoje rane. Niti enega ranjenega Švicarja ali plemiča niso prinesli iz grada, pač pa njih okrvavljene ude in glave na sulicah in drogovih. Dasitudi je bila pogumna, ni si upala gledati nanje, ker se je bala, da ne bi ugledala med njimi glave svojega dragega starega očeta ali Rudolfa. Več ur se je tako morala muditi v nekem pritličju ulice Saint-Nicaise. Šele kasno popoldne se ji je posrečilo, zapustiti ranjence pod pretvezo, da gre po novo platno za obveze. Neki častnik narodne brambe ji je pomagal; drugače bi bili suroveži s silo pridržali "lepo državljanko". Potem pa se je morala še truditi, da se je otresla častnika, ki se je zdaj postavljal za njenega variha. Slednjič se ji je posrečilo, da mu je šla, in poskušala je priti v grad od strani Marsanskega dvora. Sankiloti, ki so stali tam, so se ji smejali, ko je rekla, da hoče obvezovati ranjence. "Tukaj ni ničesa za obvezavanje, srček", je rekel eden. "Toda tu zraven ir Šviarskem dvoru plešejo veselo, če hočeš plesati tudi ti — ajdimol" (Dalje prih.) domača naravna ohiska vina kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conltord prodaja Josip Svete 1780-82 E. 88th St., LORAIN, OHIO. Conkord, rudeče vino, (slona...........OUC Catawba rumeno vino, QA _ galona....... .....OUC Pri naročilu na 50 GALONOV SOD ZASTONJ. Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček. R»*poiiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilo je pridajati denar ali Money Order. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. EDINA SLOYENSXA TVRDKA Zastave, regallje, enake,, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote. )KLO PR V K VESTE. CKNE NIZKE. F. KERŽE CO. 2711 S. Millard Are. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE OENIKE POŠILJAMO ZASTONJ UUDSKA BANKA hranilnica Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu 18,00« najboljših ljudi t Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. j* obresti od vlog. Začnite vlogo z $1. pirst National Bank PREMOŽENJE NAD «4,500,000.00 JUNAŠTVO IN ZVESTOBA. (Nadaljevanje s 6. strani.) čanja. Naša mogočna Jednota je od ustanovitve do danes ostala zvesta katoliška mati svojih sinov in hčera, in kot taka naj ostane, dokler nas črna zemlja ne zakrije. I 2.) Jednota naj bi sprejela bolniško) podporo in plačala $1.00 dnevno. Naj se raji mesečnina poviša, kolikor je to potrebno. In še le na ta način bi Jednota veliko bolj napredovala. Zakaj veliko je svobodomiselnih jednot, ki i plačujejo $1.00 dnevno. Pri naši Jed-noti je pa veliko obremljenih društev, 'ki plačujejo komaj $5 na teden. Zato j I marsikdo pravi: "Bom rajši v ono jed- | 1 noto pristopil, kjer je večja podpora." In še večja krivica se godi prestoplim članom od enega društva v drugo. Na primer: Clan že dolgo vrsto let pla- j čuje v prvo društvo. Ko si blagajna NAZNANILO. Kakor je že znano rojakom, da prodam zemljo v Sawyer County, Wisconsin, katera je last EDWARD HIKES LUMBER CO. Zaradi prenapornega dela sem se preselil v Draper, Wis., da zamorem vsakemu rojaku ustreči, kateri pride pogledat naš svet. Sedaj se nudi izvrstna prilika, da si izberete zemljišče na kateri morete pridelati vse kakor v starem kraju. Companija katera proda to zemljo je ena največja lesna trgovina sveta. Ker je večji les posekan, prodamo 10,000 akrov po zelo nizki ceni in lahkimi pogoji. Pišite po knjižico, katera Vam če dati vse potrebne informacije kako lahko kupite zemljo. Vsaki, ka- PREDLOGI IN RAZPRAVE ČLANOV K. S. K. JEDNOTE. (Nadaljevanje s 5. strani.) naredili eno primerno svoto, namreč 65c v bolniškem skladu, tako da bi Jednota plačevala sedem dolarjev ($7) na teden podporo. Nadalje. Sliši se tudi od otroškega oddelka. Otroški oddelek je potreben in bi ga Jednota že poprej narediti morala. Kajti bi stariši, kateri imajo otroke, pristopali rajši k takemu društvu, ki zavaruje tudi otroke, ker bi imeli najmanj sitnosti na ta način, ker jim ne bi bilo skrbeti v slučaju, da bi umrl otrok, če bode dobil usmrt-nino ali ne. So bili v našem mestu nekateri od naših rojakov, kateri so plačevali v neko amerikansko Insur-ance-kompanijo in je agent rekel; ka dar je zavaroval otroka, da je zavarovan za $250.00, in ko je umrl otrok čez kakih šest mesecev, so mu prinesli $50.00. Ako bi pa naša Jednota imela otroški oddelek, bi rajši pristopali k našemu društvu. Nadalje je tudi treba gledati, da pridobimo mladih članov v naša društva in Jednoto, in najlaglje se naredi, če bode Jednota imela otroški oddelek. Ker ako bode plačeval samo za usmrt-nino do 16. leta, bode potem tudi še pristopil in plačeval še za bolniško podporo. Treba je tudi pridobiti mla dih članov zaradi tega, ker ako bodemo pustili, da bodejo pristopali k angleškim društvom, čez čas bodejo o-stali sami stari člani, in predno bode preteklo 15 ali 20 let, bode Jednota propadla. Dosedaj je v našein dru štvu le en član, kateri je bil tukaj ro jen in spada k slovenskemu društvu in ako bi imela Jednota otroški odde lek, jih bi bilo gotovo več. Zaradi sedanjega asesmenta je tudi veliko sitnosti za tajnike od društev kakor tudi člane, ker ne vedo, koliko bodejo plačevali en mesec ali pa drugi Zavoljo tega bi bilo boljše, da bi imela Jednota enak asesment vsak mesec namreč smrtninski sklad, bolniški sklad in za stroške, tako da bi bil vsak mesec asesment enak. Ker tajniki imajo že tako dosti dela ako pa se naredi tako, da je asesment vsak mesec enak, bode dela za tajnike veliko manj Torej bratje delegatje, delujte za napredek članov in članic, kakor sem jaz pisal od bolniške podpore, to je da bi Jednota prevzela bolniško podporo, ker je veliko število društev, katera so v enakih položajih, kakor sem jaz pisal od našega društva. Kakor sem omenil od otroškega oddelka, to je tudi stvar, pri kateri je treba, da pazimo, da bodemo pridobili naših mladih fantov in deklet, da bodejo tudi oni gledali za napredek naše Jednote, kakor tudi za napredek slovenskega naroda. Od razdelitve asesmenta ni treba kaj dosti omeniti, ker vsak ve, da pri sedanjem sistemu je veliko sitnosti za člane in za tajnike od društev. Dragi delegatje I Na tem glavnem zborovanju vas čaka veliko dela in vam je treba dobro paziti, da bodetc delovali složno, v korist vsem članom, kakor tudi za napredek Jednote, ker bode vse to napredek slovenskega naroda. M. A. Pavel, tajnik dr. sv. Alojzija št. 52, Indianapolis, Ind. opomore, da bi lahko imeli večjo podporo, je pa zaradi delavskih razmer prisiljen, potovati v druge kraje in pristopiti v drugo društvo, ki ni nikakor zmožno plačevati tako podporo kot prvo. 3.) Za poškodnino in nadalnjo bolezen naj bi bili vsi pri Jednoti ednako zavarovani. Na ta način se ognemo velikih stroškov. Le na ta način bi se lahko bratje imenovali, po gesli: vsi za enega, eden za vse. In tudi dr. tajnikom bi bilo veliko delo polajšano. 4.) Jednota naj bi delegatom plačala .dnevnico ali pa vožnjo na konvencijo. Kajti veliko je siromašnih društev, ki komaj plačujejo bolniško podporo, kako naj še le potem delegata na konvencijo pošljejo! Nikakor ne, dasi-ravno imajo iste pravice od Jednote kot oni, ki delegata pošljejo. 5.) Ustanovi naj se 3 oddelke po-smrtnine, namreč za $250, $500 in S1000, tako da bi imel vsak priliko se zavarovati za tako svoto, ki se mu poljubi. 6.) Pred vsem je pa potreben otroški oddelek. Prav gotovo ni katoliških starišev med nami, da ne bi zaupali svojih otrok v varstvo paši katoliški materi K. S. K. J. 7.) Da bi se stavkolomce izključilo iz društva, oziroma iz Jednote, kjer se za gotovo zna, da se stavka za svoje delavske pravice; kajti oni niso vredni, da bi se imenovali naše brate. 8.)- Našim sosestram se tudi krivica godi. One naj bi imele ravno iste pra vice društvo zastopati na konvenciji, kot člani. Prepričan sem, da jih je veliko zmožnih za to trudapolno delo. Torej, dragi sobratje, to so le moji nasveti.' Sicer pa prepuščam Vam te točke v presojo. Delujte z Bogom za narod v korist članom in K. S. K. J. Ivan Pelhan, L tajnik dr. sv. Jero-nima it. 153, Cannonsburg, Pa. teri od nas kupi zemljo dobi tudi delo, in kedor kupi 40 akrov, povrnemo vse vozne stroške. Za natančna pojasnila se obrnite na našega oskrbnika \ JOHN GESCHEL, P. O. Draper, Wis. A. R. CODE, Land Sales Manager, 1324 Otis Building, Chicago, Illinois. AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRU2BA PRVI SLOVENSKI Zdravnik in Kirurg V AMERIKI. Specialist za moške, ženske in otročje, bolezni; zdravi tudi VSE DRUGE R0LEZNI. Kadar ste bolni, pridite k meni osebno, Urad zraven slovenske blizu nevega kanala. Predne kupiš LUMBER, oglasi at pri nas in oglej si naio aalogol Mi Ia bomo zadovoljili in ti prihranili denaa J, W. LYONS Nai office in Lumber Yard na vogit DES PLAINES IN CLINTON STS Garn&ey, Wood & Lennon ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET. ILL (29. dopis.) čedalje bolj »e približuje XII. glavno zborovanje naše slavne K. S. K. J. Zato sem se tudi jaz namenil, v imenu našega društva napisati cenjenim bratom delegatom nekoliko podatkov v korist naši vrli K. S. K. J. 1.) Bratje delegatje, bodite ncomah-1 ljivi možje, možje katoliškega prepri- JOSIP ZALAB JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko strok« spadajoče zadeve za Združene Državi in staro domovino. Chicago tel. 1048, N. W. 770. Prepovedano. A.: "Kakor sem slišal, si zopet tri dni sedel. Zakaj pa?" B.: "Z glavo sem zmajal." A.: "Saj to vendar ni prepovedano." B.: "Toda glava ni bila moja." fmmmdmw »H»»»M<> J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica I Tel. 101 Joliet. Ill 1012 N. Broadway JOLIET, ILD. Pozor, rojaki ! Dobil sem Is Wanhin-tona za svoje zdravil« seriaino Številko ktere jamči. da so zdravila prava ln koristni«. Po dolgem Sašu se mi je posrečilo iznajti sravo Alpen tiukture n Pomado proti izpadanju ln za rast las, kakorlne BedosedaJ na svetu ni bilo,od katera moiklm in ženskim Kosti ln dolgi lasje resnično popolnoma zrastejo in ne bodo ve6 izpadali ter »e osiveli. Kavno tako zrastejo moškim v 8. tednih krasni brki popolnoma. Revmatlzem v rokab ln nogab ln kriftteah v 8 dneb popolnoma ozdravim, kurja očesa, bra-daviue, potne noge ln ozebline se popolnoma odstranijo Da je to resnica Jamčim s <500. Pilite po oenlk katerega pošljem zastonj JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St Cleveland, Ohio. R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. Hrvatsko-Slovenski Doni. GEO. MIKAN SALUN 201 Ruby St., Joliet, 111. Chicago Phone 2952. N. W. 1252. NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave in veselice. Kegljiiče (Bowling Alleys) Free lunch vsak dan. :: Dobrodoili! Glasba po nizki ceni — Mance & Cigo Co. 'S^BS^SES^S Joliet, ill. BELO PIYO PONAREJENOST NAŠE DOBE. Angleški pisatelj in mislec Ruskin pravi nekje, da se značaj vsakega človeka kmalu spozna po obleki, posebno pa po raznih predjnetih, ki jih ima pri sebi, n. pr. ura, prstan, pipa, nož, o-vratnica itd. Ce kdo nosi pristno blago, bodisi platno ali sukno ali navaden "cajh", potem se lahko sklepa na poštenjaka. Ravno tako se to vidi pri zlatenini in drugih podobnih predmetih. Ako kdo ima na roki zlat prstan je to znamenje, da mož ima nekaj v žepu. Ako nosi pa na srajci ponarejen dijamant, tedaj je tak človek po navadi nevaren. Ruskin namreč pravi, da pošten, odkrit značaj nikdar ne nosi na sebi stvari, ki niso res take kot ce zdijo. Ako ima denar, si kupi zla< tO verižico k uri, ako pa ne, raje nosi navaden pristen nikel, a nikdar ne ponarejenega zlata in ponarejenih dija mantov. Raje nič, kot ponarejene dra gulje, to je geslo poštenjaka, ki se ne mara delati na zunaj drugačnega kot je v resnici. Dandanes žalibog lahko dostikrat o-pazujemo ravno nasprotno. Na vseh koncih in krajih skušajo ljudje slepiti in varati svojega bližnjega. Razni "ka valirji", ki se na zunaj kar bliščijo, ni-niajo na sebi navadno za par kron vrednosti. Vsak ovčji kožuh je več vreden kot vsi "zlati" prstani, ki jih dandanes ta ali oni nosi na rokah. Ko liko ponarejenih dijamantov, biserov itd. kroži med ljudstvom, tako da si marsikdo misli, to so pa res premožni gospodje. Resnica to seveda ni. Ravno ti ljudje so po večini pravi revčki, a za svo je špekulacije in večkrat tudi sleparije rabijo ta zunanji blišč, ki nima niti pike pristnosti na sebi. Prstani so le pozlačeni, dijamanti so navadno steklo, "svilnate" obleke niso res svilnate, •ukno le ponarejeno, le za videz. Tako gre tak le ptiček med ljudstvo, kjer it vedno dobi dosti takih, ki mu gredo na lim, ki so prepričani o njegovem "bogastvu". Marsikdo je že šel takemu pozlačenemu šarlatanu v mrežo in precej drago plačal svojo gosposko znanje. Toda žalibog ta ponarejenost, ki je skoraj svetovne razširjenosti, ni ostala le pri obleki, le pri zlatenini, ampak *e je prijela tudi že človeške notranjosti in gloda dandanes že človeške značaje. Tudi v tem oziru nam nudi naša 4oba vse polno primerov. Cela vrsta ljudi ima dandanes dvojno duševno podobo: eno za doma, drugo pa za občinstvo. Navadno dobi občinstvo le nepristno sliko dotičnika, prave podobe pa ne pokaže rad nikomur. Kakor 40 ponarejeni dijamanti, tako dobimo tudi ponarejene čednosti. Eden ali drugi se dela očitno takega in takega, » v resnici je vse ponarejeno in pristnosti ni ne v besedah, še manj pa v dejanjih. Najbolj značilno se to vidi pri raznih obljubah. Poštenjak in odkrit človek obljubi le toliko kolikor mu je mogoče storiti. Raje pa obljubi manj ali celo nič, ker ve, da ako obljubi, tudi mora izvršiti. Namesto velikih in širokih obljub pa sledi pri poltenem značaju dejanje. Stori, koli-Icqr zmore, nikoli pa ne obljublja črez svoje moči, kar tako zaradi lepšega. Drugače pa je s ponarejenim značajem. Tam je obljub kot toče, ker se tako nobene ne drži. Danes se obljubi Petru to, jutri Pavlu ravno nasprotno in oba sta zadovoljna — dokler ne ■poznata prevare. Taka ponarejenost je za javno življenje zelo škodljiva, ker je potem jako težko umeriti pravo po dobo dejanskih razmer. Iz tega se počasi rodi nezaupnost, pretirana previdnost, ker človek res ni nikoli gotov, s kom ima opravka. Nazadnje še poštenjaku ne zaupa. Zato pa je potrebno, da se to ponarejenost, to lažnjivo lice iztrebi iz javnega in privatnega življenja, kajti dokler ni zopet nazaj starega pravega in pristnega poštenja, tudi ne bode Stare zaupnosti. Vsaka ponarejenost naj po možnosti izgine iz našega ljudstva in stara poštenost naj se vrne zopet v naše domače in javno življenje. ki je utekel smrti povodom one grozne katastrofe parnika "Titanica" in sedanje kastrofe parnika: "Empress of Ireland" in ki je bil obakrat rešen. Bil je kurjač na parniku "Titanic." Ko se je ta potopil, on pa srečno utekel smrti, je dobil službo na parniku "Empress of Ireland" in tudi sedaj so ga rešili iz valov. Ko so ga vprašali, če bo še tretjikrat šel za kurjača, je smehljaje rekel: "Nam mornarjem sicer ne ugaja, če koga trikrat zaporedoma zadene enaka nesreča, toda jaz bom kljub temu še nadalje opravljal službo kurjača." K S S S 5 S K K K Hi S K » S g K £ ZA KRATEK ČAS. S K S M » K S £ « K !fi » ffi S K s S S Strašno. Zdravnik: "Vašo nogo bomo morali najbrže odrezati." Jud: "Kaj? In ravno včeraj sem kupil nove črevlje." Nepremišljeno. Žena: "Oh — ta pogreb — krasen, res krasen je bil..." Mož: "Mhm..." Žena: "In pevsko društvo 'Sraka' je pelo — oh, tako krasno... Takoj ju tri pristopi temu društvu, da bo tudi pri tvojem pogrebu pelo." Zabava. Tonček: "Ali pojdeš nocoj v kine matograf?" « Pepček: "Ne, nocoj bom imel doma lepšo svojo zabavo." Tonček: "Kaj pa bo?" Pepček: "Moj bratranec pride in tega zmirom tako nabijem, da vsa hiša vkup leti." Pesnik. — Ta cigara ne vleče in se mi nikakor ne more dopasti; v prejšnji sem že vsaj dobil ženski las in potem sem zložil dolgo pesem o črnolaskah. Primerna prispodoba. Baron: "Ta-le berač, katerega si ravnokar pognal skozi vrata, je pač velik surovež in še večji nesramnež, kaj?" Strežaj: "E, njegova nesramnost in surovost, gospod baron, še- ni nič proti njegovi predrznosti — tako neumno in netodno se je obnašal, kakor bi bil on sam gospod baron." Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi « Hi Hi S Hi Hi Hi Hi S CENIK MOLITVENIH S ffi NABOŽNIH, PODUČNIH $ $ IN ZABAVNIH KNJIG S Hi ■KRRfflfi katere se dobe v^BRfiHi&R Hi Hi K KNJIGARNI AMER. SLO- »i «fi VENCA, JOLIET, ILLS. ffi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Sfi Hi Ponesrečena avtomobilska ekspedicija — skozi Afriko. Koncem meseca avgusta lanskega leta pod vodstvom kapitana Kelseja v Afriko odposlana avtomobilska ekspedicija, ki naj bi prevozila Afriko od Kapstadta do Kaire, je napravila žalosten konec. — Dne 12. aprila je Kelseja napadel neki leopard in ga težko ranil. Prišlo je do zastrupljenja krvi in kapitan Kelsey je umrl pri operaciji za narkozo. Ekspedicije se je udeležil tudi zastopnik "Daily Telegrapha", ki je poslal svojemy listu obširno poročilo o velikih težavah, s katerimi se je morala boriti ta ekspedicija. Že takoj prvi dan potovanje je obtičal avtomobil v blatu. Od časa do časa je primanjkovalo ekspedicijskim udelež-nikom hrane in vode, večkrat so tudi zašli in avtomobil se je ponovno prevrnil. Mehanik je zbolel za malarijo. Nekega dne se je morala ekspedicija bojevati z neko velikansko kačo. Naj-neprijetnejša vožnja je bila skozi o-zenilje, kjer so že znane nadležne Tse-tsc-muhe. Eden, ki je bil pri dveh največjih morskih nesrečah reften. V Londonu se je dne 10. t. m. izkrcal kurjač ponesrečene ladije "Empress of Ireland" z imenom William Clarg, ki je edini mož na celem svetu, PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE. Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c Angleščina brez učitelja..........40c Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa...................20c Babica ...........................50c Beatin dnevnik ..................20c Bahovi huzarji in Iliri............75c Bajke in povesti .................75c Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet- stvo in blagoslov ..............25c Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c Bitka pri Visu I. 1866 ............. 25c Bled sedaj in nekdaj .............20c Božja kazen. — Plaveč na Savini. —Čudovita zmaga .............20c Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c Boj in zmaga. Povest.............25c Bojtek, v drevo vpreženi vitez....20c Božični darovi. Povesti ....'.......20c Burska vojska ...................25c Cvetina Borograjska. Povest......40c Cvetke zelene in zvenele za mlade in stare .......................25c čas je zlato .....................25c Ciganova osveta .................25c Črni bratje. Povest .............20c Darovana. Povest ...............25c Doma in na tujem ...............25c Domači zdravnik ................60c Emanek, lovčev »in. — Berač......20c Erazem Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja ...............20c Evstahij. Povest .................25c Feldmaršal grof Radecki .........20c Ferdinand .......................25c Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................25c Friderik Baraga .................SOc General Lavdon, oče vojakov imenovan .........................20c Godčevski katekizem; Ženitne ali •vatbine navade in napitnice....20« Gozdarjev sin. Povest............20c Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja, 2 zvezka po...........75c Grizelda, kmetica in grofica.......20c Hedvika banditova nevesta. Povest 20c Hitri računar ....................40e Hmeljevo cvetje. —■ Marijina podoba ............................ .25c Izdajavec. Zgodovinska povest iz turških časov ..................25c [zgubljena sreča. Povest .........20c Izidor, pobožni kmet. Povest.....20c Izza mladih let, pesmi ...........30c Jagnje. — Starček z gore.........:30c Jaromil. češka narodna pravljica..20c Jernač Zmagovač. Povest. — Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika .................25c Jozafat, kraljevi sin Indije........25c Jakoba Alešovca izbrani spisi. 1. zv.: Kako sem se jaz likal, I. del. —Doma. — V šolo. — Začne «e nemščina. — Klošterski muc. — Z nemščino gre naprej .........75c 2. zv.: I. Jurij Kozjak, slovenski ja-ničar. Povest iz 15 stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji Črtice iz življenja našega na-ro. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. Cena .....................SOc 3. zv.: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja.—IV. Vrban Smukov* ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični do-godbi. — VI. Kozlovska sodba v Cišnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. Cena ..............SOc 4. zv.: I. Tihotapec. Jovest iz domačega življenja kranjskih Slovence*. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo.—III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. Cena..........SOc 5. zv.: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. —i V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. Cena ....................'.SOc 6. zv.: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotar' jev Peter pokoro delal, ker jc krompir kradel. — VII. Črtiče ii življenja političnega agitatorja.. .SOc 9. zv.: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Mfed dvema stoloma. Izviren roman. Cena........... .-50c 10. zv.: I. Rokovnjači. Zgodovinski roman. — II. Moj prijatelj Jam-ralec. — III. šest parov klobas.— IV. Po tobaku smrdiš. — V. Ženitev iz nevoščljlvosti. Cena.....£0č Katekizem za kat. slov. šole v A-'v meriki ......................... ŽSc III. Veronika Deseniška. Tragediji. — IV. Pripovedne pesni. . .ŠOč Kanarček, Kresnica. — Kapelica v gozdu ........................,. ŽOc Kirdžali, podonav. povest ....'...'.50c Kmetijsko gospodarstvo .........75c Knez črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ..........20c Kraljičin nečak. Zgodovinski* pov..25c Krištof Kolumb in odkritje Ameriki ........:..................2rtc Koliščina in stepe. Povest ....... ,20c Kraljica Draga, izvirna povest iz srbskega kr. dvora.........v;* Križem sveti. Zgodovinska povfeit l&Oc Krvava noč v Ljubljani. — Domoljubje sile. — Najdeno srce____.SOc Krvna osveta. Povest............ŽOc Lažnjivi Kljukec ............... /20c Ljubite svoje sovražnike. Povc9t'.r20c Lurški čudeži ......'........ '.'i. .$1*.00 Ludevit Hrastar,—Golobček......25c Chicago Phone 788 N. W. Phone 257 James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. — Nemških "turnarjev" je zdaj .1,-188,000 mož in 200,000 žena in otrok, ki so organizirani v 11,400 društvih. — Nov polk. Avstrijsko vojno fni-nistrstvo namerava ustanoviti letalni polk. Dosedaj so obstojali samo posamezni zrakoplovni oddelki. Jemali so Se pa samo oni vojaki, ki so se priglasili prostovoljno. Služba je štiriletna, a ni treba delati potem orožnih vdj. AVSTRO - OGRSKA ZEMLJEVID teh dežel, vreden 25c, pošljemo po pošti -— zastonj —, .kdo*-piše zanj na ^V>tro-Ani(^rican- L»ue. 2 VVa-sh-ington St., N^w Y.ork ,N. Y. ali.«i-gentom. 66t4, Priporočilo. Podpisani se zahvaljujem rojaku Johnu Prus-u, ki ini jc prav dobro izr delal hišo na vogalu Elizabeth St. in Smith Ave. v Jolietu. Popolnoma sem zadovoljen z njegovim delom in štejem si v dolžnost, da ga ob tej prijiki vsem rojakom priporočam, kot dobrfc-ga in zanesljivega podjetnika v njegovem poslu. Kateri rojak želi delati hišo naj se obrne do g. Johna Prus-a, njegov telefon je N. W. 170. 64-4t. John Verščaj, Joliet. ,Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Uradne ure: 9—12 a. m. 1—S and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. S.Gasparovich Dentiat :: Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. JOLIET, :-: ILLINOIS. M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač. 317 Jefferson Street, nasproti Court House, Joliet, III Edini in dolgoletni slovenski in polrf pogrebni zavod in konjušnica. Kočij« in ambulanci pripravljeni ponoči podnevi. Najboljša postrežba za k'-ste, ženitve in pogrebe. Najlepše i<>" čije. Cene zmerne. — Ženske slučaj« oskrbuje soproga, ki je izkušeni ' tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. w. WALKOWIAK ; Pogrebni Zavod in Konjušnica. »749 COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILtf Naša medletna razprodaja SE ZDAJ NADALJUJE. Vsako poletje imamo svojo medletno razprodajo, da odstranimo letno blago in tako naredimo prostor I' jesensko in zimsko. Naša navada je, da vsakega polleta očistimo prodajalno vsega blaga te sezone, da ga nado«1' stimo z novim za drugo sezono, tako je blago v naši prodajalni vedno sveže in novo. Ob tak ipriliki pa naredimo razprodajo v pravem času. Zdaj je pravi čas, da si kupite letne obleke, slamn"" in druge poletne potrebščine, ker vročina se je ravnokar začela. Zdaj dobite letno blago pri nas po sila znižani at Pazno prečitajte naše cene. Vseh ne moremo tu omeniti, ker ni prostora. Pridite k nam tekom te razprodaje, ^ se prepričate, i nčudili se boste, ker to je nekaj izvanrednega. Copyright Ho»»e U Kuoocnbtir- ■' f; ■ '•■ ■ • ■'■/ y;{'. • ■ Ne opustite te prilike. Cas je zlato. MOŠKE OBLEKE. $25.00 vredne, zdaj po........................$19.50 $22.50 vredne, zdaj po .......................$16.50 $18.50 vredne, zdaj po .......................$13.50 $16.50 vredne, zdaj po .......................$12.00 $12.50 vredne, zdaj po ........................$8.50 MOŠKE HLAČE. $6.00 vredne, zdaj po .........................$3.95 $5.00 vredne, zdaj po .........................$2.95 $2.50 in $3.00, zdaj po.........................$1.95 $2.00 vredne, zdaj po .........................$1.50 DEŠKE OBLEKE. $10.00 vredne, zdaj po.........................$6.75 $8.00 vredne, zdaj po .........................$4.50 $6.00 vredne, zdaj pO..........................$3.50 $5.00 vredne, zdaj po .........................$2.50 $2.50 in $3.50 vredne, zdaj po..................$1.95 KRATKE HLAČE. $2.00 vredne, zdaj po...........................$1.45 $1.00 vredne, zdaj po ...............'..'.........75c 50c in 75c vredne, zdaj po......................39c MOŠKE FINE SRAJCE. $1.50 vredne, "Ide" srajce, zdaj po..............$1.19' $1 vredne Silver srajce, zdaj po .................69c 75c vredne srajce, zdaj po........................45c Slamniki za polovico cene. Trunki, Suit Cases in Hand Bags jako nizke cene. "Swell Shod" in "Just Wright" ČEVLJI. ' f® Navadno $3.00 vredni nizki čevlji, zdaj.........$2.45 Navadno $3.50 vredni nizki čevlji, zdaj........$2.95 Navadno $4.00 vredni nizki čevlji, zdaj.........$3.45 Navadno $4.50 vredni nizki čevlji, zdaj.........$3.65 Navadno $5.00 vredni nizki čevlji, zdaj.........$3.95 Vsi Patent leather nizki čevlji v zalogi, vredni do $4.50, zdaj po ................................$2.95 Vsi deški nizki čevlji, vredni do $3.00, zdaj.....$1.75 Zaloga 200 parov moških delavnih Elk Skin Outing Bols čevljev, navadna cena $2.50, zdaj po..... .$1.95 Zaloga ISO parov moških delovnih Mules Skin čevljev, vredni po $2.25, zdaj.....................$1.65 Zaloga $4.00 vrednih nizkih čevljev, vsi trpežni in lični ter široki in vseh velikosti za moške, po____$1.95 Znižane so cene tudi na vseh mizah, stolih, ku hinjskih pečeh, pečeh za gretje in pečeh na plin. Kupite jih zdaj mesto kasneje, ker le zdaj jih dobite m nogo ceneje. Cene so , znižane tu$ na pohištvi North Chicago St. M. Simonich, vod)* ___ Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se imenuje EAGLE EXPORT ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Oba telefoni 405 S. Bluff St.. Joliet, HI' The Eagle