Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 50 lir
Ob občnem zboru SPI
Današnji XVI. redni občni zbor Slovenske prosvetne zveze v Nabrežini poraja nekaj misli, ugotovitev in zaključkov.
Naše kultumo-prosvetno življenje se je v zadnjih dveh letih, zlasti pa v zadnjem, močno razmahnilo. K temu je delno prispevala otvoritev Kulturnega doma, v še večji meri pa prebuditev mladine, ki je z nekaterimi prireditvami, med katerimi najzgovorneje s spominskim tekom osvoboditve in z dvema gledališkima skupinama, pa tudi s svojo drobno angažiranostjo v raznih ustanovah, društvih in klubih pokazala, v prejšnjih letih skoraj neopazno, podjetnost in živahnost. Iz žal ne do kraja popolne statistike, ki smo jo uspeli sestaviti na osnovi dveletnega spremljanja vsega kulturnega in prosvetnega delovanja med Slovenci v Italiji, je razvidno, da je v zadnjih dveh letih bilo na Tržaškem in Goriškem blizu tisoč vsakovrstnih prireditev (brez društvenih izletov in zaključnih šolskih nastopov), od katerih nekaj več od polovice v zadnji kul tu m o-pros v e tni sezoni, ki se zaključuje v teh dneh. Iz podrobnejše analize delovanja v zadnjem letu pa je razvidno, da je od nekaj več kot 500 prireditev, odpadlo o-krog 190 prireditev na Slovensko prosvetno zvezo oziroma na vanjo včlanjena društva in skupine. Če od skupnega števila prireditev v zadnjem letu izvzamemo okrog 100 predstav Slovenskega gledališča, nekaj prireditev Glasbene Matice in še nekaj prireditev drugih samostojnih skupin kot so na primer Narodna in študijska knjižnica, Akademski klub, Društvo slovenskih srednješolcev, Planinsko društvo, Filatelistični klub, pa še posamezni slikarji itd., potem lahko ugotovimo, da je med raznimi obstoječim^ prosvetnimi organizacijami odpadel glavni delež našega prosvetnega življenja prav na Slovensko prosvetno zvezo.
Slovenska prosvetna zveza ima torej za razdobje zadnjih dveh let kvantitativno nadvse zadovoljiv obračun in delovanje v njenem okviru predstavlja čvrsto postavko v kulturno-prosvetnem življenju naše manjšine, v okviru katere delujejo še druge sorodne zveze, ki se sicer ločijo po nekaterih nazorskih in drugih pogledih, ki pa imajo skupni smoter v razvijanju kulture in prosvete med našim ljudstvom in posredno s tem v krepitvi narodne zavesti pri nas
Pod okriljem Slovenske prosvetne zveze deluje trenutno 26 prosvetnih društev in vanjo včlanjenih klubov, od teh 16 na Tržaškem, 9 na Goriškem in eno v Beneški Sloveniji. Delovanje v vseh društvih seveda ni enako niti po kvantiteti in niti po kvaliteti. Pogojeno je pač od razmer in okoliščin, v katerih posamezna društva delujejo, od kadrov, s katerimi razpolagajo in ne nazadnje od tradicij, na katere so navezana. Vendar je razveseljivo, da se skoraj v vseh društvih dejavnost krepi, zlasti v tistih, ki so v zadnjih letih prebolevala krizo. Njih dejavnost je za sedaj morda še skromna, omejena na kakšno predavanje in na nekaj izletov, a je vsekakor znak prisotnosti svežih življenjskih sokov, ki so se sprostili v njih. So pa tudi nekatera, ki so obnovila svoje delovanje z znatno večjim zagonom in če naj omenjamo na tem mestu le en primer za vse ostale, potem ne moremo mimo prosvetnega društva «Igo Gruden« v Nabrežini, ki je z novimi mladimi silami, polnimi volje in širokih pogledov ter stališč, prijelo za delo.
Zakaj želimo primer tega društva posebej navajati? Zato, ker smo že nekaj let nazaj morali ysakokrat, in na zadnjem občnem zboru SPZ še posebej, ugotavljati, kako je na-brežinsko področje, kot narodno najbolj ogroženo v ljudsko-prosvetnem smislu tudi najbolj zanemarjeno, zapuščeno in neaktivno. Če danes po zaslugi obnovljenega društva «Igo Gruden« v Nabrežini in po zaslugi dejavnosti podružnjc glasbene šole Glasbene Matice v Nabrežini in v Devinu, ni več tako, potem je to res v prvi vrsti uspeh požrtvovalnosti in prizadevnosti domačih sil samih, toda nedvomno se v tem uspehu odraža tudi načrtno prizadevanje vodstva Slovenske prosvetne zveze, ki je tako dovolj otipljivo uresničila svoje sklepe na zadnjem občnem zboru pred dvema letoma. Dejstvo, da je današnji občni zbor SPZ prav v Nabrežini, pa ne sme biti samo logična posledica nekega v znatni meri realiziranega stremljenja in niti ne samo izraz priznanja devinsko-
nabrežinskim prosvetnim delavcem, temveč mora biti tudi načelno vodilo, da mora biti vedno in v skladu z vsakokratnim položajem, Slovenska prosvetna zveza kot osrednji organ prisotna povsod tam, kjer je njena spodbudniška vloga in njena moralna, če že ne tudi materialna, pomoč potrebna. Danes je to Nabrežina, prihodnjič bi moral biti kak drug kraj, kakšno drugo pomembnejše in v kultumo-pro-svetnem smislu manj razgibano zamejsko središče, kajti kot vodilno načelo bi moralo veljati, da ne sme biti kraja na Tržaškem in Goriškem, kjer ne bi vsaj poskušali razgibati prosvetne dejavnosti, in da je treba tudi v Beneški Sloveniji izkoristiti vse možnosti, ki obstajajo, za aktiviziranje prosvetnega življenja.
Analiza kultumo-prosvetnega življenja v zadnjem letu je pokazala tudi, da v izrazito ljud-sko-prosvetni dejavnosti (ne glede na organizacijsko pripadnost izvajalcev) prevladujejo predavanja (okrog 110 od junija lani do zadnjega maja letos) in samostojni ali priložnostni nastopi pevskih zborov (nad 70 v istem razdobju). V precej manjšem številu (od 35 do 45) sledijo ostale glasbene prireditve in nastopi dramskih skupin itd., pri čemer raznih izletov, ki niso povezani s prosvetnimi prireditvami, ne ra--čunamo. Skoraj izginile pa so razne druge dejavnosti, kot knjižničarstvo in populariziranje slovenskega čtiva, folklora, skrb za prirejanje razstav itd.
Iz teh indikativnih podatkov je mogoče povzeti usmerjenost ljudsko-prosvetnega delovanja in na osnovi te, v glavnem spontane usmerjenosti, izdelati programsko politiko bodočih prizadevanj SPZ. Če predavanja zanimajo, jih je treba naprej gojiti in skrbeti za njihovo kvaliteto, predvsem pa je treba skrbeti tudi zato, da teh predavanj ne bodo deležna samo nekatera središča in nekateri zaključeni krogi, temveč, da najdejo predavatelji pot povsod tja, kjer trenutno še ni pogojev za druge oblike prosvetne dejavnosti. Če so pevski zbori še vedno najprivlač-nejša oblika prosvetnega udejstvovanja, potem je treba napeti vse sile. da se nudi vsa potrebna in razpoložljiva pomoč ter možnost uveljavljanja ne samo vsem desetim obstoječim in delujočim zborom v okrilju SPZ, temveč tudi vsem pobudam, ki se in ki bi se še kjerkoli pojavile za ustanovitev novih zborov. Dolžnost nas vseh je, da take pobude ne zamrejo samo zaradi nezanimanja osrednjega ljudsko-pro-svetnega organa. Isto velja za ostale glasbene, zlasi instrumentalne nastope in za dramske skupine, med katerimi se je v zadnjem času pojavilo nekaj novih. Dolžnost naše Prosvetne zveze je tudi, da vse te delujoče skupine in nove pobude ne ostanejo prepuščene divji rasti, temveč da se skuša skrbeti tudi za njihov kvalitetni razvoj, kajti zdi se nam, da prihaja čas, ko bo pri ugotovljeni razveseljivi kvantiteti prireditev in nastopov v zadnjih dveh sezonah, treba vedno bolj skrbeti tudi za kvaliteto in za vsebinsko poglobljenost našega ljudsko-prosvetne-ga življenja. To pa je seveda spet novo poglavje, ki načenja vprašanje strokovnih kadrov, izboljšanja sredstev in materialnih pogojev naših društev.
Pred Slovensko prosvetno zvezo se torej ob današnjem polaganju obračuna, ki je — ponavljamo — razveseljiv, že v isti sapi postavljajo nove naloge, kajti občni zbori ne smejo predstavljati le akt zaključevanja nekega poslovnega obdobja, temveč morajo biti prvenstveno vzmet za nadaljnje delo. Naj bo zato tudi današnji občni zbor naše osrednje prosvetne organizacije priložnost, da se postavijo nove smernice načrtnemu in ne improviziranemu reševanju vseh vprašanj našega ljudsko-pro-svetnega življenja, priložnost, da se vključijo nove in mlade moči v organizacijo prosvetne dejavnosti, predvsem pa naj bo ponovna manifestacija naših — sicer ne novih — teženj, da morajo iz prosvetnega delovanja izginiti še poslednji o-stanki okorelosti in nestrpnosti in da se morajo še bolj utrditi v vsakodnevni praksi že spontano nastajajoče in uspešno preizkušene vezi med vsemi posamezniki in skupinami, ki iskreno postavljajo prosvetno življenje nad dnevne strankarske in ideološke razločke.
S temi mislimi in željami pozdravljamo današnji občni zbor SPZ in mu želimo uspešno delo.
JOŽE KOREN
TRST, nedelja 20. junija 1965
Leto XXI. - Št. 145 (6123)
Danes dopoldne bo v dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden« v Nabrežini 16. redni občni zbor Slovenske prosvetne zveze. Izbiro Nabrežine za kraj današnjega občnega zbora je Slovenska prosvetna zveza izbrala že na svojem zadnjem Občnem zboru, ko je sklenila posvetiti vso svojo pozornost poživitvi prosvetnega življenja v devinsko - nabrežinski občimi, to je na tistem področju, ki je narodno najbolj ogrožen. Današnji občni zbor v Nabrežini pa pomeni tudi priznanje liabrežinskim prosvetnim delavcem, ki so v zaključeni sezoni obnovili že nekaj let praktično nedelujoče društvo «Igo Gruden« in razvili v njem živahno dejavnost. Med drugim so ustanovili tudi mladinski pevski zbor, ki ga vodi profesor glasbene šole Erminij Ambrozet in ki je že prestal svoj krstni nastop. Prav tako pa velja priznanje tudi profesorjema Radoviču in Ambrozetu, ki z veliko požrtvovalnostjo vodita mladinska pevska zbora Glasbene Matice v Devinu in Nabrežini in ki skupno nastopata pod imenom «Kraški slavček«. Obenem velja priznanje tudi dejavnosti Glasbene Matice, ki vzdržuje v obeh krajih podružnici glasbene šole.
V torek ob 18. uri bo v Rižarni komemoracija vseh žrtev tega strašnega taborišča smrti, prav ob obletnici začetka delovanja krematorijskih peči. Organizacije bivših internirancev, partizanov in pol. preganjancev so na prebivalstvo naslovile naslednji poziv:
OBČANI
Ob 20-letnici osvoboditve se spominjamo vseh žrtev Rižarne, ki je bila letos proglašena za narodni spomenik.
Pred 21 leti, v noči med 21. in 22. junijem 1944, so začele delovati krematorijske peči ter so tam sežgali 40 partizanov in antifašistov.
Tisoči Slovencev, Hrvatov in Italijanov, katoličanov in Židov, aktivistov odporniškega gibanja vseh političnih struj, civilistov in vojakov, ki so bili zajeti v Trstu, v Istri, v Furlaniji, Benečiji in Sloveniji in katere je združila enaka usoda trpljenja in smrti, so dočakali isti konec v kraju, ki je imel žalostni privilegij, da je bil edino uničevalno taborišče in krematorij v vsej državi.
Ob obletnici začetka delovanja krematorijskih peči bo v Rižarni pri Sv. Soboti
V torek, 22. junija, ob 18. uri
svečana počastitev spomina žrtev Vabimo prebivalstvo, da se udeleži
Vsedržavno združenje bivših političnih deportirancev nacističnih taborišč Vsedržavno združenje partizanov Italije Vsedržavno združenje bivših političnih antifašističnih preganjancev Italijanska zveza partizanskih združenj Zveza italijanskih žena
SEZNAM PRVIH 40 ŽRTEV
Cattaruzzi Luigia, Cosiliani Maria, Decleva Kalister Vera, Franza-železnik Olga, Gallo Ines, Križman Lidija, Mihelčič (Michelini) Frančiška, Mihelčič (Michelini) Klara, Paoletti Maria, Pasquinucci Sonia, Primožič Amalija, Primožič Štefanija, Purger Klara, Sancin Viktorija, Sancin Sava, Slavec Marija, Tomljanovič Kateri-na, Toniolli Francesca, Zancolich Ardemia, Železnik Penko Antonija, Barut Ivan, Bavčar Anton, Binkar Josip, Burole Agostino, Daris Virgilio, De Bianchi Oli-viero, Dominis Giorgio, Donati Mario. Ferfolja Avguštin, Ferruzzi Bruno, Figon Cristoforo, Gržinič Franc, Kramer Stanko, Petrič Vincenc, Poropat Anton, Su-sani Francesco, Šturm Anton, Tamburini Augusto, Tar-divo Arcu, Zaccaria Alessandro.
Opazuješ zbrano beli spomenik pred seboj in puščaš, da ti tiho, a odmevno govori z obliko, obrisi, napisi in vsem, kar je v njem. Sončno rožnikovo jutro (15.6.1965) diha kakor iz polnih pljuč okoli njega in njegovih zelenih po «Tr-9« padlih za svobodo»	(«Largo
dei čadu ti per la libert&n), okoli bližnjih stavb, dol od južnega grebena in pobočja, tja proti svežim morskim sapam. Z vsemi svojimi deli in svojo ubranostjo spomenik človeka prijetno pomirja
sredi malega parka z bujno zelenečimi gredami.
Oko se radovedno pomudi ob zgovornem napisu, o katerem do tega trenutka nisi vedel, ali ja prost, viden, neviden, zagrnien ali zabrisan. Zdaj je vse njegovo pročelje popolnoma odkrito. Ves napis je dobro viden in jasno čitljiv: 1
Al C ADUTI NELLA LOTTA AN-TIFASCISTA E NELLA U-UERRA Dl LIBERA7.IONE
lillliiiillliiilllliiilliiiHllllliliiiiHiilliillllliiiiiiiiitiiiHfliiiliiiiiiiiiiHliiiiliiinminiiiiiiniilliiiiiilliHiiiiiHiiiiiiiilliliiiilllliiilimniiiiiiiiiiliiiinMiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiliiiiiiiiiitiiiiiiiiiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiinniiinutrt
NEPRIČAKOVANA NOVICA, KI JE PRESENETILA VES SVET
PADLIM V ANTIFAŠISTIČNI BORBI IN V OSVOBODILNI VOJNI
Muggia 25. 4. 1965 Milje
Vojska odstavila in aretirala Ben Belo
Ustanovljen je bil svet revolucije, ki je prevzel vso oblast - Ben Beli očitajo, da je združil vso oblast v svojih rokah in da je samovoljno vladal - Zunanja politika nespremenjena - Priprave za afriško-azijsko konferenco se nadaljujejo
ALŽIR, 19. — Alžirska vojska je danes odstavila predsednika Ben Belo in ga aretirala. Ustanovili so svet revolucije, ki je prevzel vso oblast. Svetu revolucije predseduje načelnik glavnega štaba in podpredsednik vlade polkovnik Bumedien. Vlada ostane na svojem mestu za izvrševanje tekočih poslov. Uradno so tudi sporočili, da se zunanja politika Alžirije ne bo spremenila.
že danes zjutraj so tanki obkolili poslopje, kjer je rezidenca predsednika Ben Bele. Poleg tega so zastražili glavno pošto in
vse strateške točke v prestolnici. VojsKa je zasedla tudi alžirsko letališče in radiotelevizijsko postajo. Telefonske zveze med Al-žirom in drugimi kraji so bile
DONAVA ŠE VEDNO GROZI
Doslej: 50-60 milijard dinarjev škode
Pri Novem Sadu se proti poplavam bori 40.000 meščanov
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 19. — Po poročilu pokrajinskega štaba civilne zaščite v Novem Sadu je pri obrambi pred poplavo na utrjevalnih delih na Donavi zaposlenih okrog 40.000 meščanov, strokovnjakov in vojakov, 128 gradbenih strojev in več 'Sto težkih transportnih vozil za prevoz gradbenega materiala. Donava je doslej poplavila okrog 20.000 hektarov, medtem ko je z dosedanjimi obrambnimi deli zavarovanih pred poplavo 260.000 ha zemlje. Dosedanji stroški obrambe in prizadeta škoda se cenijo na 50 do 60 milijard dinarjev. Z ogroženih področij so preselili okrog 8.000 ljudi. S hitro intervencijo zdravstvenih delavcev in sanitarne službe so preprečili nalezljive bolezni.
Trenutno se vodi največja borba
pri vasi Plavna, kjer se stikata nasip tretje obrambne linije, ki je bil zgrajen po preboju Donave pri Bogojevu, s prvim nasipom. Na tem delu se pritisk vode ogromnega jezera, ki je nastalo po preboju Donave, stalno veča. Za varnost so južno od tega nasipa začeli graditi še en nasip, ki bi vzdržal pritisk ogromne količine vode, ko bodo jutri zjutraj minirali del nasipa in na ta način omogočili počasen izliv nastalega jezera ponovno v korito Donave.
Generalni konzul Italije v Zagrebu dr. Antonio Restivo je sinoči obiskal člana izvršnega sveta sabora Hrvaške Josipa Kolarja, pri katerem se je zanimal za posledice poplave in Izrazil pripravljenost i-talijanske vlade, da pomaga pri odstranjevanju posledic poplave.
prekinjene. V mestu ni bilo incidentov. Okoli enajste ure je radio objavil dolgo sporočilo polkovnika Bumediena v imenu sveta revolucije. Vsebina sporočila je naslednja:
«Naša dežela preživlja revolucijo, ki mora napraviti konec o-borožene borbe in več kot stoletne kolonialne dominacije. Julija 1962 je Alžirija končno znova dobila svojo svobodo in svojo neodvisnost za ceno najhujših žrtev, kar jih zgodovina pozna. Politična kriza, ki je takoj sledila, je z vso silo pokazala številna in neizbežna notranja protislovja, ki so se nakopičila v dvanajstih letih vojne. Dežela je bila tedaj na robu prepada, in ponovno sta patriotizem in nesebičnost, ki so ju pokazali vsi iskreni borci, o-mogočila da se Je preprečila državljanska vojna. Problemi pa niso brli rešeni. Po treh letih narodne suverenosti mora dežela imeti opravka s spletkami, ki se pletejo v senci, in z nasprotujočimi 3i tendencami skupin, ki se poživljajo za potrebe vladanja: dehti, da se lahko kraljuje. Umazani računi, politični narcizem in strastna navezanost na oblast se najbolje zrcalijo v sistematični likvidaciji kadrov dežele 1n zločinskem poskusu diskreditiranja Mujahidina in odpornikov.
Ljudska narodna vojska, ki je vredna naslednica slavne narodnoosvobodilne vojske, se ne bo nikoli dala ločiti od ljudstva, iz katerega je izšla, in na katerega naslanja svojo silo ln svoj razlog za obstoj.
Tisti, ki so danes sklenili odzvati se bolestnemu obupnemu pozivu alžirskega ljudstva in uresničiti njegovo najdražjo težnjo,
si zadajajo nalogo, da mu vrnejo svobodo in zasmehovano dostojanstvo.
Prišel je trenutek, da se najde zlo, da se omeji in da se nanj pokaže. Predvsem je bilo potrebno nastopiti, da se napravi konec tega dramatičnega položaja. Naj bo važnost njegovega poslanstva kakršnakoli, ne more nihče zahtevati, da bi sam in istočasno uteleševal Alžirijo, revolucijo in socializem. Naj bo oblika, ki jo lahko zavzame osredotočenost oblasti kakršnakoli, ni moč dopustiti, da bi razpolagala z deželo in z javnimi zadevami, ki so ji poverjene, kakor da bi šlo za osebno in privatno lastnino.
Obračun je težak in dokaj pomemben, slabo upravljanje narodnega bogastva, razsipanje javnih fondov, nestabilnost, demagogija, anarhija, laž in improvizacija so se postavili kot postopek vlade, z žuganjem, izsiljevanjem, kršitvijo individualne svobode in negotovostjo za jutrišnji dan. S tem postopkom so morah nekateri umolkniti, drugi pa se vdati.
Osebna oblast, ki je danes u-staljena, vse državne in pokrajinske ustanove stranke in države so podrejene enemu samemu človeku, ki podeljuje odgovornost po svoji sodbi, na podlagi nezdrave in improvizirane taktike ustvarja in razdira vodilne organizme in vsiljuje izbire in ljudi po trenutnem razpoloženju, na podlagi kapric in samovoljno.
Ce si Je danes nevtralizirani tiran dovolil misliti, da je ljudstvo zapadlo v globoko letargijo, so ga dogodki že naučili, da vs»
kikrat, ko maliki ki jih ustvari potreba, krenejo v stran ah izdajo, so toliko bolj trdo kaznovani, kolikor večja sta bila zaupanje in iskrenost, ki jim ju je nudilo njihovo ljudstvo.
Ustanovljen je bil revolucionarni svet, ki je sprejel vse ukrepe, da se v redu in varnosti zagotovi delovanje obstoječih u-stanov in reden potek vseh javnih poslov. Svet se bo trudil, da ustvari pogoje, v katerih bo mogoče uvesti demokratično in resno državo, ki bo slonela na zakonih, moralnih načelih, državo, ki bo podrejena vladi in ljudem, v kateri naj ustanove stranke in države same skladno delujejo in ministri naj delujejo v okviru svojih pristojnostih, ter naj se zagotovi Strogo spoštovanje revolucionarne svobode. Ko bosta obnovljeni stabilnost in zaupanje, se bo revolucionarni svet trudil, da spravi v red in orzdravi naše gospodarstvo; to je mogoče, samo če se odpravi vsaka oblika empirizma.
Na notranjem sektorju je treba postaviti poštenost na mesto dobičkaželjnosti, vztrajno delo na mesto improvizacije, državno moralo na mesto impulzivnih reakcij; z eno besedo nadomestiti socializem ki ga narekujejo okoliščine in zahteve po publiciteti, s socializmom v skladu s specifičnimi realnostmi dežele. Ni potrebno reči, da so temeljne izbire neovrgljive in pridobitve resolucije neodtujljive. Vendar pa samo uvedba dokončnih strogih u-krepov ter odločne ln jasne politike nam lahko pomaga lz splošne zaostalosti, ki se že kaže z
(Nadaljevanje na 2. strani)
Znamenit dan. Pomenljivi dogodki. To bi bil moral biti dan pravičnosti in enakopravnosti za italijanske in slovenske padle borce. Pa ni bil, ker je prepoved zakrivila, da se spomenik ni smet odkriti. Ob tej slovesni priliki se. je žal izkazalo, da so se padli junaki v skupnem naporu zaman bratsko upirali nečlovečnosti in krivici do zadnjega diha in so zaman zapečatili s smrtjo svoje najgloblje prepričanje.
Vsaka beseda v napisu ima svojo težo. Antifašistična borba je trajala nad dvaindvajset let in je terjala neznanske žrtve, gmotne in moralne. Osvobodilna vojna je trajala samo štiri leta, a žrtve so se v njej grozotno množile. Razmišljanj vre iz tega napisa toliko, da bi človek pozabil na okolico in čas ter se prepustil razgledovanju po človeških in cesto nečloveških usodah, ki so bile po eni strani neverjetno krute. po drugi pa so prav zato podžigale tudi te italibanske m slovenske borce k najvišiim naporom v boju zoper krivice in za človeka vredno bivanje v teh krajih.
Ogledovanje podrobnosti na spomeniku nudi marsikaj zanimivega. Na prednji strani spodaj je v bronu izdelana sključena postava, ki se globoko klanja spominu padlih borcev. Na severni beli steni je v enaki kamni upodobljen deček z iztegnjeno roko, da zažene kamen v sovražnika. Njemu nasproti je na južni strani reliefno prislonjena v belino kamna deva, ki v zagonu dviga k padlim borcem vejico zmagoslavja.
Okoli zgornjega roba je še vidva vrvica, ki je sprva nosila nosila zagrinjalo. Z njim je baie zagospodarila burja. Ko je po svoje odkrivala spomenik, se je severni kos platna odtrgal in počiva zdaj na tleh ob spomeniku. Na južnem oglu se je ostalo zagrinjalo nabralo v velika gube in tem obtičalo; zdaj v sapah podrhteva, čaka je kakšnega novega sunka burje, ki naj ga dokončno sname. Spomenik je zdaj skoraj ves odkrit: vsi njegovi glavni delt se razločno vidijo.
Tisto jutro je počival spredaj v sredi pri tleh venec z živimi slovenskimi trakovi. Na vsaki stra-
ANDREJ BUDAL
(Nadaljevanje na 2. strani)
PflmorcHTOvffik
Več spomenikov
(Nadaljevanje s 1. strani)
ni venca pa je stalo sveže cvetje. Dvd delavca sta kopala razor na severni zunanji strani malega parka. Zdaj ni bilo več sledov o razburljivih dogodkih z dne 25. aprila, ko se je svečanost dvajsetletnice osvoboditve vršila prej zagrnjenim spomenikom.
NOVICA, KI_ JE PRESENETILA VES SVET
Vojaški udar v Alžiru
TITOV OBISK V MOSKVI
Včeraj so se začeli politični razgovori
Obrazi mimoidočih so imeli včasih bolj romanske, včasih pa izrazito slovanske poteze, nič drugače kakor v Trstu in drugod po krajih blizu jezikovne meje. Dve ženski std se blizu mesnice menili v slovenskem, narečju teh krajev. Po mestu so viseli dvojezični italijansko-slovenski lepaki, enaki tistemu, ki je bil prilepljen na občinski razglasni deski (Albo comunale) za avtobusno postajo pod glavo; »ANPI Muggia — ANPI Miljen s temle slovenskim besedilom;
«Oblasti niso dovolile odkritja spomenika odporu, ki vsebuje sledeči napis: Al caduti. nella lotta antifascista e nella guerra di Li-berazione — Padlim* v antifašistični borbi in v osvobodilni vojni.
Naj se preneha s to zlorabo. Padli obeh tu živečih narodnosti morajo biti častno proslav Ijeni.
ANPI prireja protestno manifestacijo dne 2. junija.
Prebivalstvo je vabljeno na shod. ki bo ob 10.30 na Trgu Republike v Miljah.
Govorila bosta tovariša deželna svetovalca in partizanska borca Silvano Bacicchi in dr. Karel Si-ikovič.
Udeležite se shodah)
Stopaš po starinskem središču mesta, mimo stolnice in dalje po širokih prometnih žilah v okolju avtobusne postaje. Razgleduješ se po novih stavbah z lepimi vrtovi, polnimi vrtnic, drugega cvetja in raznovrstnih sadežev. Čutiti je, da se posebnosti stare naselbine iz 10. stoletja in zahteve naših dni zanimivo in ponekod tesno prepletajo.
Na Miljskem je prebivalstvo prav tako mešano kakor na Tržaškem, Goriškem in Beneškem vzdolž jezikovne meje med romanskim in slovenskim svetom. Spomenik učinkuje s svojimi dosedanjimi usodami in svojim dvo-\ jezičnim napisom v italijanščini in slovenščini kot povsem naraven pojav na mešanem ozemlju. Partizansko združenje ANPI je živo čutilo moralno dolžnost, da se z takim spomenikom primerno, vredno in častno oddolži italijanskim in slovenskim borcem milj-skega ozemlja, ki so žrtvovali življenje za izboljšanje usod svojih rojakov, ter je to storilo s postavitvijo spomenika, ki se zdaj dviga sredi Milj. Naj bi spomenik s svojim plemenitim napisom prešinil prebivalce miljskega ozemlja z globoko človeškimi čustvi, ki so narekovala združenju besede, kakršne beremo zdaj na spomeniku.
Oblastva, ki menijo, da je treba v tej zadevi kaj odrejati ali odločati, bi nikakor ne smela prezreti dejstva, da je postavitev in odkritje tega spomenika v najlepšem skladu s temeljnim, prvim in glavnim zakonom demokratične republike Italije, v skladu s njeno današnjo ustavo, ki določa v 21. členu:
Ben Bela odstavljen in aretiran
(Nadaljevanje s 1. strani)
zmanjšanjem produktivnosti, padcem gospodarskega dohodka in z zaskrbljujočim padcem investicij. Temeljita sprememba naše družbe bo mogoča samo ob upoštevanju naše vere, naših prepričanj in stoletnih tradicij našega ljudstva.«
Sporočilo pravi dalje, da se mora vse alžirsko ljudstvo, ki je združeno v zaupanju, truditi, da revalorizira narodne ustanove, omogoči politično stabilnost, okrepitev revolucionarne oblasti in graditev res socialistične družbe.
«Alžirsko ljudstvo«, nadaljuje izjava, ((Alžirija je na pragu mednarodne konference, najvažnejše konference, ki je mogoča v tej nevezani deželi. Ugled, ki smo si ga pridobili z našo revolucijo po prvem novembru 1954, ne bo, samo zaradi tega ker je bila naša prestolnica določena za tako konferenco, odstranil zaupanja, ki so ga postavili v našo deželo azijski, afriški in latinskoameriški narodi. Toda mednarodna konjunktura, naj bo še tako ugodna, ne more na noben način pooblastiti enega človeka, da jo cinično izkorišča v o-sebne namene in v škodo višjih interesov dežele. Iskreno prijateljstvo in bratsko spoštovanje, ki ju dolgujemo tem narodom in njihovim voditeljem, nam narekujeta | dolžnost, da v pričo njih obsodimo i makiavelistični spletko, ki jo je pripravljal diabolični diktator, ki je upal, da bo izkoristil ta dogodek ne za to, da bi poudaril naše skupne ideale svobode in miru, temveč da bi raztegnil svojo osebno oblast in izkoriščal narodno zaupanje.
Prevara, avanturizem in politično sleparstvo so bili torej razkrinkani. Ben Bela bo med doživljanjem usode, ki jo zgodovina določa za vse despote, razumel da nihče nima pravice poniževati naroda, zamenjati velikodušnosti našega ljudstva za nezavednost, lastiti si na nedostojen način politično jamstvo ki so mu ga nudili njegovi visoki gostje, da doseže odobritev svojega velikega sleparstva in svoje veleizdaje. Morda ni dovolj razumel, da odnosi Alžirije z njenimi prijatelji, zavezniki in družabniki ter z vsemi svobodoljubnimi in pra-ViColjubnimi narodi gredo preko ljudi in političnih valovanj.
Bolj kot kdaj koli bo naša dežela, kar se tiče tujine, imela za svojo sveto dolžnost lojalno izpolnjevati na vseh področjih do sedaj sprejete obveznosti. V skladu s- temeljnimi izbirami narodnoosvobodilne fronte se bo naša diplomacija vedno ravnala po vseh načelih, ki jih vsebuje program iz
bodo povzročali nerede, ali kakor koli izzivali. Dalje je v sporočilu rečeno, da prebivalstvo redno nadaljuje svoje vsakdanje posle in svet revolucije izreka zadovoljstvo, ker se ni prelila niti kaplica krvi.
Vojaški udar se je izvršil danes ponoči od treh do pete, ne da bi prišlo do streljanja. Davi je bilo že vse normalno in sporočilo o državnem udaru so vsi sprejeli s presenečenjem. Prebivalstvo je sporočilo o državnem udaru sprejelo z največjo mirnostjo. Od da: nes zjutraj oddaja alžirski radio alžirske revolucionarne pesmi. Od časa do časa pa oddaja razglas sveta revolucije.
Alžirski poslaniki v raznih prestolnicah so obvestili tamkajšnje vlade o dogodkih in sporpčlll, da ostane vlada na svojem mestu za opravljanje tekočih poslov, ter da se zunanja, politika Alžirije ne bo spremenila. To je poudaril danes tudi zunanji minister Buteflika, ki je objavil dolgo izjavo, v kateri pravi, da zunanja politika Alžirije temelji na'načelih programa iz Tripolisa, ki so se znova poudarila z alžirsko listino. Izjava nadaljuje: «Ta politika se mora uokviriti v nepovezovanje in prijateljstvo z vsemi narodi, in zlasti s tistimi, ki so že naši zavezniki. Ta politika
stremi po iskrenem in plodnem sodelovanju z vsemi drugimi narodi ob medsebojnem spoštovanju suverenosti. Alžirija brez pridržkov podpira težnje narodov po svobodi, pravičnosti in blaginji in nudi svojo podporo tistim, ki se borijo za neodvisnost svojih dežel. Zunanja politika Alžirije Ima za sveto dolžnost konkretizirati afriško in arabsko enotnost. Njena stalna skrb je, storiti vse, da se odstranijo nesoglasja in spori, ki jih afriška enotnost ln arabska liga preživljata. Alžirija ima svojo naravno mesto od strani držav Afrike, Azije in Latinske Amerike. Politika sodelovanja med Francijo in Alžirijo predstavlja važno izkušnjo, ki temelji na skupni volji obeh držav, da služita Interesom njunih narodov ob spoštovanju njih značilnosti in neodvisnosti. Alžirija ostane zvesta svojim prijateljstvom in ne bo pozabila pomoči in naklonjenosti, ki jih je bila deležna v odločilnih trenutkih svoje osvobodilne borbe. Alžirija nudi bratsko roko za graditev mednarodne družbe, ki naj sloni na pravičnosti In miru«.
Maroški kralj Hasan II. je v zve zi z dogodki v Alžiriji odredil stanje pripravljenosti za vojsko. Sklical je nujno sejo ob udeležbi glavnih predstavnikov vojske.
Francoski zunanji minister de Murvllle je nocoj Izjavil, da francoska vlada ne bo komentirala dogodkov v Alžiriji, ki so povsem notranja zadeva.
Nocoj je alžirska vlada sporočila glavnemu tajniku OZN U Tan-
tli.	cp ho afričlro-o^Hclz-n	f,-.
tu. da se bo afriško-azijska konferenca začela po predvidenem programu 29. junija v Alžiru.
V svojem prvem komentarju o dogodkih v Alžiru, piše pariški «Le Monde«, da je državni udar ((zaključek podtalne borbe za vpliv«. List je mnenja, da so se zarotniki odločili za udar ponoči, ker so se bali, da bodo ostali v manjšini na sestanku političnega urada FLN, ki je bil določen za danes zjutraj. Med raznimi ugibanji pravi list, da je vojska odločno nasprotovala stikom, ki jih je vlada navezala s krogi opozicije, zlasti pa sporazum, ki ga je FLN sklenil s tako imenovano fronto socialističnih sil, čemur bi sledila amnestija upornikov. Prav tako je baje vojska odklonila spremembe v vladi, ki jih je predlagal Ben Bela, tako da bi se v vlado vključil verjetno Krim Belkasem. Poleg tega so bila po mnenju lista še številna druga nesoglasja in tudi glede priprav afri-ško-azijske konference.
iiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiinniiniiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiii,iiiiiiil|l„i,ii„,iil|in1,liI|llf(lljllmllI|lllllllll(lllll(l(1(1IlllllIllllI11IIII|ll(1|llllll||I|11|1II|||(1|1|(|1I|JI11j)||1||||11J
V SPREMSTVU FANFANIJA
«Vsi imajo pravico, da prosto izražajo svojo misel z besedo, pisanjem in vsakim razširjevalnim sredstvom«. Dopolnjuje ga 28. člen ustave, po katerem so oblast-
va «neposredno odgovorna za de janja, ki kršijo pravice». Ustave ne sme nihče kršiti po ciničnem reku: «Postava je dana, zdaj pride ukana» (eFatta la legge, trova-to Vingannos). Tudi če bi katera ustanova imela kaj besede, mora upoštevati najprej ustavo; isto ve-Ijn o morebitnem pravilniku take ustanove, ki ne more in ne sme biti nikoli v nasprotju z ustavo.
Če si človek pred spomenikom samim vse to ponori in vse to dobro premisli, se iz dosedanjih cjo-godkov lahko povzame primerno priporočilo za podobne zadeve po drugih dvojezičnih krajih raznih dežel in držav.
Partizansko združenje ANPI v Miljah je s svojim sklepom, da postavi spomenik italijanskim in slovenskim padlim borcem za svobodo, ter z izvršitvijo tega sklepa dalo jasen zgled, kako je treba častiti spomin borcev v obeh domačih jezikih, italijanskem in slovenskem, da bo počastitev v skladu z veličino njihovega junaštva in njihove žrtve.
Nasprotovanje sklepu združenja ANPI in izvršitvi tega sklepa je bilo v kričečem nasprotju ne le z današnjo ustavo, ki je tudi sama kot ustava velika pridobitev osvobodilne vojne, temveč s splošnim čustvovanjem tukajšnjega prebivalstva, pa tudi drugih narodov, glede čaščenja nesmrtnega spomina padlih borcev.
Tiskovna konferenca miljske sekcije ANPI je 16. t.m. potrdila, da ni imel nihče pravice, prepovedati odkritje spomenika, in je po ustavi tudi zdaj nima. Prva prepoved je kršila ustavo; vsaka druga bi jo prav tako.
Alžira.«
Spofočilo ponovno govori o resnosti položaja in pravi na koncu: ((Samo—splošna mobilizacija okrog bistvenih smotrov bo omogočila najti pot rešitve in boljših perspektiv za prihodnost. Toda ne bodo mogoči niti ponoven red in še manj čudeži brez dela, resnosti, jasnosti smotrov in enotnosti. Naša dežela, ki je toliko preizkusila, nam znova nalaga, da se kot posamezniki in kot skupnost zavedamo višine naše zgodovinske odgovornosti, da bo enkrat za vselej zmagala revolucija.«
Dokument je podpisan: «Za revolucionarni svet Huari Bumedien.«
Takoj po objavi tega sporočila je radio javil, da bodo vse ustanove redno delovale kakor v preteklosti in da bo vsako neizpolnjevanje dolžnosti in vsaka kršitev discipline strogo kaznovana. Prav
Saragat odpotuje jutri na Norveško
Vrnil se šali v
bo v petek - Papež se politične zadeve pred
ne bi bil smel vme-zadnjimi volitvami
RIM, 19. — Predsednik republike Saragat bo v spremstvu zunanjega ministra Fanfanija odpotoval v ponedeljek z letalom na uraden obisk na Norveško, kjer bo ostal do petka, 25. t. m. Minister za zunanjo trgovino Mattarel-la pa je odpotoval danes z. letalom v glavno mesto Peruja, kjer bo od 21. do 24. t. m. predsedoval sestanku italijanskih trgovskih atašejev v državah Latinske Amerike.
Komunistični poslanec Alicata je z drugimi poslanci KPI postavil vprašanje predsedniku vlade in zunanjemu ministru zaradi papeževega govora po televiziji med volilno kampanjo ha Sardiniji:
.—	, na _________j..
r.aceun, ki jm vsepuje program iz "AH sta pri Vatikanu storila po-Tripolisa in Jtti poudarja karta niz	kor.gtee, da bi se spoštova-
Alžira.«	fla dofeciUPSkonlordata, ki prepo-
veduje vmešavanje katoliške cerkve v italijanske politične zadeve?«
Sičer pa se še vedno nadaljujejo komentarji-izida volitev, ki so bile prejšnjo nedeljo. Včeraj je o tem govoril socialdemokratski tajnjk Tanassi/ ki je poudaril o-krepijev svoje stranke ter nujnost socialističnega zedinjenja, medtem ko je ža predlog KPI o ustanovitvi enotne italijanske delavske stranke dejal, da. gre za »lažen smoter« ter za »začetek plačevanja cene demagoške politike KPI, ki je sicer omogočila več glasov za KPI, ni pa povzročila napredka stvari delavcev«. Tudi eSocia-lismo Democratico., glasilo PSDI, komentira volilne izide v članku poslanca Orlandija. Clankar trdi, da gre za dvojni nauk teh volitev: formula in vlada levega centra sta se okrepili in storjen je bil nov korak naprej glede izbi
re, ki so jo in jo bodo storile stranke levega centra s posebnim ozirom na PSI. Tudi tajnik PSIUP Vecchietti je govoril danes v Bologni o volilnih rezultatih ter dejal, da se levi center utrjuje zgolj pod zmernim vodstvom KD in PSDI, t. j. strank, »ki se krepita z glasovi desnice, in sicer na stroške PSI, ki še vedno zgublja glasove in politično težo«.
Leva struja v PSI je danes objavila polemično izjavo proti včerajšnjemu govoru socialističnega ministra Mancinija, češ da je potrdil trditev, da so za razkol v PSI v lanskem januarju krivi ne samo tisti tovariši, ki so zapustili PSI zaradi lega, ker so storili politično napako, temveč da je za lra/,k.Ql odgovoren najbolj sektaški del desnice, kf je razkol zagovarjal, ker mu je bila opozicija v oviro. Mancini pa hoče — pravi jizjkva —r ponovno vnesti nestrpnost: V odnose med večino in no-levico, kar pomeni, da dejan
ma o notranjih komisijah v industriji. Tajništvo poudarja, da je prišlo _med pogajanji do »nevarne težnje Confindustrie, da se zmanjša moč sindikatov pri pogajanjih. Tajništvo poudarja, da se z novim sporazumom ne more odvzeti notranjim komisijam tista oblast, ki so jo že imele.
V, poslanski zbornici so' danes razdelili načrt zakonskega odloka, s katerim se podaljša do L januarja 1968 začetni rok načrta za večletni razvoj šole.
Obsodbe v Bolgariji
SOFIJA, 19. — Bolgarska informacijska agencija je danes javila, da je višje vojaško sodišče obsodilo devet oseb na zaporno kazen od treh let do petih let. Obtoženi so bili zarote proti državi. Med obsojenimi so en bivši funkcionar zunanjega ministrstva, pet bivših častnikov, en časnikar, en učitelj in en uradnik.
Letalska nesreča v Parizu
Dekolonizacija
sko razdira stranko. Končno socialistična levica ponovno poudarja, da nasprotuje združitvi med PSI in PSDI.
Danes zjutraj se je začela nova 48-urna stavka gostinskih delavcev, ki so jih prolgasile sindikalne organizacije te kategorije ASUVlTt. i- ..................-
PILCAS-CGIL in UILAT-UIL za radi tega, ker so se pogajanja za obnovo delovne pogodbe razbila. Stavka se bo zaključila jutri zvečer, 20. t. m. Pri stavki ne sodeluje demokristjanski sindikat CISL, ki je podpisal prejšnji mesec sporazum s »Federazione Ita-liana Al.bergatori«.
tako bodo strogo kaznovani, vsi, ki
-	»	«•»	-	- jr - o -o->1	— —	«.«..«» ( v/ Ofjui abU*
..........................................mm......i...
Tajništvo CGIL je proučilo potek pogajanj za obnovo sporazu-
ADIS ABEBA, 19.	— Odbor
OZN za dekolonizacijov ki s« je sestal v Adis Absbi, je zaključil svoje delo in sprejel vrsto sklepov. Med temi so: 1. Upravo v Bazutolandu,, Bečuanalandu . in Svazilandu morajo sestavljati domači elementi in preprečiti je treba, da bi Južna Afrika priključila te dežele. 2. Sprejeli so resolucijo o Jugozahodni Afriki, ki poudarja pravico ljudstva do sa-moodločbe, poziva vse države, naj moralno podpirajo to ljudstvo, ter poziva vlado v Pretoriji, naj ukine vojaška oporišča na tem ozemlju. 3. Resolucija o Južni Rodeziji in portugalskih kolonijah opozarja skupščino OZN in Varnostni svet na nevarni položaj zaradi nevzdržnega položaja v teh dveh deželah. Priporoča se akcija skupščine, da se zagotovi spoštovanje pravic in samodločba tamkajšnjega ljudstva.
Prvi poziv odposlancev Commonwealtlia vojskujočim se silam v Vietnamu
Cejlonski predsednik odkionil sodelovanje iz zdravstvenih razlogov Šastri poziva na ustavitev bombardiranja ■ Izjave Hošiminha
LONDON, 19. — Štirje voditelji, ki sestavljajo mirovno odposlanstvo Commonvvealtha v Vietnamu, jn sicer ministrski predsedniki Trinidada in Tobaga, Nigerije, Gane in Velike Britanije, sa po dolgih posvetovanjih objavili danes poziv vojskujočim se silam v Vietnamu, naj do najmanjše mere omejijo vojne operacije kot pripravo za čim hitrejšo sklenitev premirja.
Izjava pravi dalje:	»Odposlan-
stvo, ki ga je določila konferenca Commonwealtha, ima nalogo raziskati okoliščine, v katerih bi mogla biti konferenca, katere namen bi bil napraviti konec bojev v Vietnamu. Medtem pa, in z nameno, da se ustvarijo pogoji, ki naj omogočijo odposlanstvu iz-
polnitev njene naloge, pozivajo člani odposlanstva vse prizadete strani, naj pokažejo največjo zmernost pri vojaških operacijah kot prvi korak do popolne ustavitve ognja, glede katere odposlanstvo upa, da bo mogoča ob prvi mogoči priložnosti. Odposlanstvo bi se z veseljem sestalo z vsemi prizadetimi stranmi.«
_ V krogih konference se je zvedelo, da je odposlanstvo izreklo pripravljenost sestati se v Hanoju tudi s predstavniki južnoviet-namske osvobodilne fronte, ki bi bili vključeni v severnovietnam-sko delegacijo.
Za sedaj je še nerešeno vpra-ŠBnje nadomestitve predsednika cejlonske vlade, ki je odklonil sodelovanje iz zdravstvenih razlo-
Takih spomenikov padlim, kakršen stoji v Miljah, bi moralo biti na jezikovno mešanem ozemlju, vzdolž nove italijansko-jugo-slovanske meje, mnogo več, kakor jih je, da bi pričali o ceni bratske borbe za medsebojno strpnost in svobodo v obeh domačih jezikih in bi utrjevali smisel za mirno sožitje. Takih spomenikov naše dobe bi bilo treba mnogo več tudi po bližnjih in daljnih deželah in državah,kjer so se borci, kakor tu, do zadnjega diha borili za skupno svobodo.
»Več takih spomenikov!» je klic, ki odmeva najglasneje iz pomnika v Miljah.
Z ljubljanskega seminarja OZN o manjšinah. Namestnik U Tanta Humphrey (levo) v razgovoru s Svetozarjem Poličem, predsednikom medobčinske komisije za narodnostna vprašanja med obiskom novega poslopja koprskega Radia.
gov. Skupina tehnikov pripravlja sedaj podrobnosti o delu odposlanstva. y Moskvo, Peking, Wa-Shington, Hanoj jn Sajgon so poslali nujne poslanice s sporočilom da odposlanstvo želi obiskati te’ prestolnice.
Predsednik indijske vlade Šastri je izjavil, da vlada v Common-vvealthu popolno soglasje glede pošiljatve mirovnega odposlanstva v Vietnam. Dodal je, da bi morale ZDA ustaviti bombardiranje, zato da se ustvari boljše ozračje za pogajanja.
Agencija Tass objavlja intervju severnovietnamskega predsednika Hošiminha, ki poudarja, da je stališče Severnega Vietnama obrazloženo v znanih Štirih točkah ter da je korektno, razumno, v skladu z interesi, vietnamskega ljudstva ter je na podlagi ženevskih sporazumov iz leta 1954 v skladu z interesi ameriškega ljudstva, s častjo Zd>A in tudi z interesi stvari miru«.
Dalje je Hošiminh izjavil, da tudi široki sektorji ameriškega ljudstva podpirajo severnovietnamsko ljudstvo, ali pa so solidarni z njim.
Na koncu je Hošiminh ponovil, da so pogoji za pogajanja za konec vojne: umik ameriških čet iz Južnega Vietnama in 'priznanje narodnoosvobodilne. fronte, ki predstavlja južnovietnamsko ljudstvo.
V Sajgonu ie general Ky, ki predseduje izvršni oblasti v «kon-gresu oboroženih sil«, predstavil aanes na tiškovmi konferenci novo vlado 17 članov. Nad to vlado bo' »svet vodstva ■ države«, ki se bo imenoval »direktorij«, in ga bo sestavljalo deset generalov. Nad direktorijem pa je »kongres oboroženih sil«, ki ga sestavlja 35 generalov.
RIM, 19. — Danes so uradno javili,, da sta Vatikan in Kenija sklenili navezati normalne diplomatske odnose, število diplomatskih predstavništev, akreditiranih v Vatikanu znaša sedaj 54.
PARIZ, 19. — Danes popoldne se je na pariškem letališču Le Bourget ponesrečilo italijansko letalo tipa «Fiat G.91-T«; pilot je zgubil življenje. Poleg njega je zgubilo življenje še drugih osem oseb, ki so bile na letališču.
Letalo je v okviru mednarodne letalske razstave Izvršilo številne akrobacije. Nenadoma pa se Je začelo spuščati in sg je zrušilo na letališče. Pri teni je zadelo ob 200 avtomobilov, ki so stali na koncu letališča, ter je nato eksplodiralo. Med mrtvimi' so gledalci, ki so se pravkar pripravljali, da zapustijo s svojimi avtomobili letališče. Vzroki nesreče še niso znani.
V
Cuenlaj v Kairu
KAIRO, 19. — Predsednik kitajske vlade Cuenlaj je prišel danes popoldne v Kairo. Na letališču ga je sprejel predsednik vlade AH Sa-bri. V Kairu bo ostal na uradnem obisku štiri dni in bo nato odpotoval v Alžir na afriško-azijsko konferenco.
V Kairu se bo Cuenlaj raztovarjal z Naserjem. Spremlja ga 30 oseb, med katerimi je tudi zunanji minister.

Primorjc-Trieslina 5:5
REKA, 19. — Medtem ko sta Primorje in Triestina v zadnjem času odigrala med seboj nekaj tekem za trening, sta danes igrala javno tekmo, ki se je končala neodločeno 5:5. Pri tem je zanimivo, da je Primorje po prvih dveh tretjinah že vodilo s 4:1. Triestini pa je uspelo se v zadnji tretjini zbrati in rezultat izravnati. Tako so se Tržačani pokazali kot zrela ekipa, ki z zaupanjem čakajo na začetek prvenstva II. lige, ki bo v soboto, 26. t.m.
AVTO-MOTO DIRKE V PRELUKI
Nemec Mohr dosegel
nov rekord proge
REKA, 19. — Na krožni progi v Preluki ■ med Reko in Opatijo so bile danes tradicionalne motociklistične in avtomobilske dirke za ((veliki Jadranski pokal«. Dirke se jutri nadaljujejo. Danes so bile štiri tekme: motorji do 50 kem in do 350 kem ter dve skupini avtomobilov formule 3. Dirk se udeležujejo tekmovalci iz 22 držav.
Med igralci Triestine velja zlasti pohvaliti vratarja Giacomellija in halfa Alessandrlnija. Gole so dali Padovan 2, Alessandrini 1, Fo-schi 1 in Pischiuta 1. Sodil je Koprivnikar z Reke.
RIM, 19. — Rezultati prvega dne prvenstva v vaterpolu A lige: v Rimu Pro Lecco — Lazio 8:2 (3:1, 1-1, 2.0, 2:0), v Firencah Fiorentiria -— Jantzen Camogli 2:1 (0:0, 1:1, 1:0, 0:0), v Nervlju Ca-nottieri Napoli — Nervi 2:1 (0:0 1:0, 0:0, 1:1);- v Pegliju Ela Pe-gli — R.N. Napoli 4:2 (2:2, 0:0, 2:0, 0:0).
Ferroviario-Novara 9:5
Včeraj zvečer Je tržaški Ferro-viario premagal .Novaro z 9:5 (4:2). Ker velja Novara za favorita v letošnjem prvenstvenem tekmovanju, je njen včerajšnji poraz zlasti dobrodošel — Triestini, ki letos nekoliko težje brani svoj naslov prvaka.
Svetovni rekord
na 220 y pod 2’
LEIPZIG, 19. — Nemški plavalec Frank Wiegand je izboljšal svetovni rekord na 220 y prosto z 1'59’'9. Prejšnji rekord je Imel Avstralec Robert Windle z 2’01’T.
Rezultati prvega dne:
Motorji do 50 kem (8 krogov, 48 km): 1. Hans Anscheidt (Nemčija, Kreidlel), 27’18”2, povprečno
105.500	km na uro; 2. Jano štefe (Jug., Tomos) 27’45”; 3. Gerard Thurow (Nem., Kreidlel) 30’15"4.
Motorji do 350 kem (15 krogov, 90 km): 1. Nikolaj Sevastlanov (SZ, CKB-M) 41’05’T, povprečno 131,400 km na uro; 2. Gilberto Pallotti (It., Morini),■ 41'05”4; 3. Andrej Kljza (SZ, OKB-M) 42’34”2. AVTOMOBILI ((FORMULA 3*
I.	skupina (8 krogov, 48 km): 1. Manfred Mohr (Z. Nemčija, Cooper), 21’17”4, povprečno 135 km na uro (nov rekord proge); 2. Ives Deprez (Belg., Meryn), 22’42”4; 3.. Leo Mattila (Fin., Cooper), 22’ in 58” 1.
II.	skupina:	1. Ingve Rosquist
(Šved., Cooper), 22'34”4, povprečno
127.500	km na uro; 2. Wllly Lehman (Z. Nemčija, Seg-Wartburg), 24*29” 1; 3. George Smith (ZDA, Alexis), 24’34”4.
MOSKVA, 19. — V Moskvi so se danes začeli jugosiovansko-sovjetski politični razgovori med predsednikom Titom in njegovimi sodelavci in sovjetsko delegacijo, v kateri so bili med drugimi prvi tajnik CK KPSZ Brežniev, predsednik prezidi-ja vrhovnega sovjeta Mikojan, predsednik ministrskega sveta Kosigin, zunanji minister Gromiko in drugi visoki sovjetski državni funkcionarji.
Na razgovorih, ki so potekali v ozračju prijateljstva, medsebojnega razumevanja in prisrčnosti, kot se to ugotavlja v sporočilu, ki so ga objavili po razgovorih, so proučili vprašanja bodočega razvoja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo in se razgovarjali o drugih vprašanjih, ki zanimajo obe državi.
Pred razgovori' je maršal Tito v spremstvu soproge in ostalih članov jugoslovanske delegacije obiskal Leninov mavzolej in z enominutnim molkom počastil spomin velikega Lenina. Zatem je jugoslovanski predsednik obiskal alejo, v keteri so v stenah Kremlja ' žare s pepelom uglednih sovjetskih revolucionarjev, partijskih in državnih voditeljev in uglednih borcev mednarodnega revolucionarnega gibanja. Po razgovorih je predsednik Tito priredil v svoji rezidenci v Kremlju kosilo v čast Brežnjevu, Mikojanu, Kosiginu in ostalim sovjetskim voditeljem. Med kosilom sta Tito in Mikojan izmenjala topli tovariški zdravici. Nocoj se je Tito s soprogo in z ostalimi člani jugoslovanske delegacije udeležil v veliki dvorani Kremlja predstave ((Labodjega jezera« od Čajkovskega. Okrog 6000 gledalcev je toplo pozdravilo visokega jugoslovanskega gosta. Po predstavi je maršal Tito s soprogo in z ostalimi člani jugoslovanske delegacije odpotoval na obisk v glavno mesto. Delavske socialistične republike Minsk.
NEDELJA, 20. JUNIJA
PONEDELJEK, 21. JUNIJA
Radio Trst A
8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.30 Poslušali boste...;
11.00	Sonce in dež v slov. pesmi; 11.15 «Zvesti plešec«, pravljica; 11.50 Ringaraja za naše malčke;
12.00	Nabožne pesmi; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj..,; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Karakteristični ansambli;
15.00	Rita Pavone in Gianni Mo-randi; 15.15 Klavirska glasba;
15.30	«Taitu», dramska zgodba;
17.30	Plesna čajanka; 18.30 Glasba s filmskih trakov; 19.00 Vivaldi-jeve sonate; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Operetna glasba; 20.00 šport; 20.30 L. Rehar: «Na viljuo uod sv. Jevana bomo zanejtli kries!«; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Debussy:
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Vokalni in instrumentalni solisti; 12.15 L. Rehar: «Na viljuo uod sv. Jevana bomo zanejtli kries'«-12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Solisti z orkestri; 17.00 Ansambel Franco Russo; 17.20 Lepo pisanje; 17.35 Pesem in ples; 18.00 Ne vse’ toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18 30 Koncertisti naše dežele; 18.45 Ansambel «Silvo Tamše«; 19.00 Harfistka Betty Glamann; 19.15 Plošče za vas: 36. quiz oddaja; 19 45 The Medallion Piano Quartet-20.00 šport; 20.35 Wagner: ((Somrak bogov«,
9.30 Kmetijska oddaja; 12.15 Danes na športnih igriščih; 14.00 «E1 Campanon«.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran-13.13 Orkester p.v. G. Safreda’ 13.35 Za prijatelje cvetja; 13.45 Pesmi na tekste Biagia Marina:
Koper
Koper
7.15 Jutranja glasba; 9.05 Med borci prekomorskih brigad; 9 20 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL; 10.30 Plošče; 10.45 Nedeljski gost; 11.00 Ob koncu šolskega leta; 11.15 Ansambel Barimar; 11.30 Uspele melodije; 11.55 in 12.55 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pre-
zcijmi, iz.«d zunanjepolitični pregled; 13.30 Sosedni kraji in llud-ia: 14.00 in 14.55 Glasba po že-
ljah; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Oswaldo Borba; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba;
Za Torino pokal «mesta Turina»
TURIN, 19. — Tekma za pokal «mesta Turina« med Torinom in Fiorentino se je končala neodločeno 0:0. V tem tekmovanju je sodeloval še Koln, ki ga je Torino premagal z 2:0, Fiorentina pa s 4:1. Ker za osvojitev pokala odloča v primeru enakega števila točk ru-merje golov, je pokal pripadal Torinu.

M- (#,'
Nacionalni program
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Madžarske narodne pesmi; 9.00 Pod senčnikom; 9 45 Zabavna glasba; 10.00 Operni dueti; 10.45 Lepe melodije; 11.00 Pevci lahke glasbe; 11.30 Prijetna glasba; 11.50 in 12.55 Glasba po po željah; 13.40 Operna panorama; 15.00 Slov. narodne; 15.15 Ansambli v ritmu; 15.40 Iz našega športnega življenja; 15.50 Nekaj ritmov; 16.00 Operetni program; 16.30 Športni ponedeljek; 16 40 Orkester Deana Elliota; 17.00 Prisluhnimo jim skupaj; 17.40 Rovinjske pesmi; 18.00 Prenos RL-19.00 Orkester Bloch; 19.30 Prenos RL; 22.15 Glenn Miller,
8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.10 Sprehod skozi čas; 11.30 Roditeljski krožek; 13.25 Pevci; 14.00 Operna glasba; 14.30 Zbori z vsega sveta; 15.20 Koncert na trgu; 15.45 Pesmi od vsepovsod; 16.15 Obisk v «La galleria nazionale d’arte moderna«; 17.05 Plesna glasba; 17.25 Toscaninijeva umetnost; 19.15 športni rezultati, kronike in komentarji; 20.25 Pisan revijski spored;
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 Otvoritev tržaškega velesejma; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Glasba in tu rižem; 11.30 Chopinove skladbe 11.45 Skladbe za godala; 13.25 No vi umetniki: 14.55 Vreme na ital rnorjih; 15.15 Filmske in gledali ške novosti; 15.45 Gospodarska
II. program
7.35 Jutranja glasba; 8.40 Ital. narodni plesi; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo; 11.35 Pevci na odru; 12.10 Plošče tedna; 13.45 Pisan spored; 14.30 Teden aktualnosti; 15.45 Ital. panorama; 16.15 Klakson; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 21.00 športni dogodki in komentarji; 21.40 Glasba v večeru.
“Gvuau,	vjuspuaarsKž
rubrika; 16.00 Spored za najmlaj
Še: lfi.30 Pncrnvnrimn co n rvl.-.r.-u;
še; 16.30 Pogovorimo se o glasbi 17.25 Spored z onstran oceana
•t ry r;c «	4 eioccHUl
ion? Pr A- Lanzara o slepiču 18.05 Pisan glasbeni spored; 19.55 Glasbena potovanja; 20.30 Šesta nek petih; 21.15 Operna glasba
II. program
til. program
16.30 L Rmser: «La morte di un vecchio«; 16.55 Hartmannove skladbe; 17.25 S. Lopez: «La buo-na figliola« — trodejanka; 19.00 štirje Marenzijevi madrigali; 19.15 Pregled ital. slovstva; 19.30 Koncert; 20.40 Busoni.jeve skladbe; 21.20 Janačkova opera ((Katja Ka-hanova«.
8.00 Jutranji pozdrav; 9.35 Za-bavn: glasbeni spored; 10.40 Nove ita . pesmi; 11.05 Plošča za poletje; 11.20 Vesela glasba; 14.00 Pevci na odru; 14.45 Glasbena paleta; 15.15 Izbira plošč; 15.35 Ritmi ™ mfJpdije; 16.00 Rapsodija; 16.35 Vrtiljak; 16.50 Sopranistka Gloria P„aI.y ,ln baritonist Aldo Protti; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17 45 W. W. Collins: «La pietra deila luna«; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Kol. dirke po Franciji; 20.05 Lov na naslov,
Slovenija
8.05 Mladinska igra — D. Hor-kič: Mulci pa taki; 8.45 Skladbe
III. program
za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 še pomnite, tova-
riši... — I. Kos-R. Škorjanc: Klic domevine; 10.20 Partizanski zbor ((Srečko Kosovel«; 10.40 Lahka glasba; 11.00 Turistični napotki; 11.45 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 13.45 Pred domačo hišo; 14.00 Mojstri iz preteklega in iz našega stoletja; 15.05 Zabavna glasba; 15.30 Humoreska tedna — A. Spoeil: Naša nova gospodinjska pomočnica; 16.00 Nedeljsko športno popoldne; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Beethoven: Simfonija št. 6 ((Pastoralna«; 21.00 športna poročila; 21.10 španske melodije; 22.10 Ljubiteljem popevk; 23.05 Plesna glasba.
18.30 Pregled znanosti; 18.45 Bs chove skladbe; 19.00 Dantejev proslave; 19.30 Vsakovečerni kor cert, 20.30 Revija revij; 20.40 N sporedu Vivaldi in Boccherini 21.30 Bartokov kvartet štev. J
Slovenija
Ital. televizija
10.15 Kmetijska oddaja; 11.45 (dl tempio e il regno«; 15.25 Avtomobilske dirke v Le Mansu;
17.00	Lahkoatletsko srečanje Ita-
lija-Nemčija; 17.55 Regata starih pomorskih republik; 18.30 TV zgodba:	«Protišpijonaža»; 19.00
Dnevnik in registriran športni dogodek; 19.55 športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Jonny 7»; 22.15 Športna nedelja — kronike in rezultati; 22.40 Haydnovo življenje;
23.00	Zadnje dnevne vesti.
8.05 Veseli hribovci; 8.30 Maji ni ansambli; 9.00 Za mlade rade vedneže: Ser Sing je rešil žii .9-^. Pesmi; 9.30 Orkeste RTV Ljubljana; 10.15 Jugoslovar skl samospevi; 10.35 I. Ehrenburi Ljudje, leta, življenja; 11.00 Ti ristični napotki; 11.15 Nimaš preč nosti.; 12.05 Violončelisti Fourniei Starker in Shafran; 12.30 Krnc tijski nasveti; 12.40 Narodne m( ifidnce’ c. 133(1, Pr*P°ročajo vam., i tl on ^ ,pot po Madžarskem.. la.JU Zabavni intermezzo; 15 3
IS0™0™* zb°r RTV Ljubljana
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Kor cert opernih melodij; 18.00 Al tualnosti doma in po svetu; 18 1 Zvočni razgledi; 18.45 Novo v zna
on m’ r^05!,Glasbene razglednice
20.00	Izbrali smo; 20.35 Orkeste Slovenske filharmonije.
Ital. televizija
II. kanal
18.00 Simf. koncert; 18.30 Izraelske pesmi in plesi; 21.00 Dnevnik; 21.15 Julian Huxley: «Le vle della vita«; 22.15 Milva klub.
17 45 Spored za najmlajše; 18. Borba proti otroški paralizi; 19
?on«nik; “-1* Kn'ižne novos 19.55 športni dnevnik in ital ki nike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV te nik; 22.00 TV zgodba: ((Dedinja
II. kanal
21.00 Dnevnik; 21.15 Film «Mož
23°l5m7adni22s55 M6St° industriJ ^0.15 Zadnje športne vesti.
SPORED JUG. TELEVIZIJA OD 20. DO 20.-VI.
NEDELJA, 20. junija 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Na črko, na črko; 11.30 Gozdni čuvaji — serijski film; športno popoldne; 18.00 V nedeljo ob šestih — mladinska oddaja; 19.00 Dr. Kildare; 20.00 TV dnevnik; PONEDELJEK, 21. junija 16.45 Otvoritev festivala «Sedem dni jugoslovanske televizije«; 16.55 Poročila; 17.05 TV šola; 17.35 Skrinjica, ki pripoveduje; 17.50 Včeraj, danes, jutri; 18.05 Poje Vladimir Ruždjak; 18.35 Bila je vojna — reportaža; 19.45 TV prospekt; 20.00 Dnevnik: 20.30 V. Majer: Gospod Fulir — TV drama;
21.25	Jazz scena; 21.35 Zanimivosti iz družbenega in kulturnega življenja; 22.40 Včeraj, danes, jutri; 23.00 Slikar Gabrijel Stupica.
TOREK, 22. junija 16.50 Poročila; 16.55 «Po šuma-ma 1 gorama«; 17.16 «Rabotilnica na čovečkl govor«; 17.32 »Vrijeme je standard«; 18.00 Orden Petlev-ski; I8.12 «Bezdan»; 18.40 «Mana-stir na mečot«; 18.50 (dstarskl kantuni«; 19.15 »Objava zemlje«;
19.25	«Priča o zemlji i ljudima«; 20.00 Poročila; 20.10 »Eden nastop za Taneč«; 20.25 «Se ruti karpa mrak«; 21.15 «Sječanje na paletu«-21.30 Vuk Karadjič; 21.55 Kalei-doskop; 22.10 Frane Milčinski-Je-žek; 22.20 «Kamenjari»; 22.35 žareče oči — film; 22.58 »Svetlinite na globočica«;
SREDA. 23. junija 16.55 Poročila; 17.02 Slike sveta žurnal za otroke; 17.27 «Vo zepuata na mraznite cvekina« — Ranica; 17.45 »Mrtviot grad Sto-bi»; 18.03 Človek In delo — izob-raževalna oddaja; 18.32 Poje Vedo Hamšlč; 18.42 žene proizvajalci: “Nad kamenot den»; 19.30 i9-20 AR razumete aodobno gluhot 19.45 TV portret; 30.00 Dnu-
Crno2™°h^eSem 0 GorClnu; 20.40
t7. v 22»
:-4. junija 4,-Jfi2 Poročila; 16.57 Puhek do-H,yi.k^S,n„° Joe v	- Prav-
uh?’ 2 KIiukec kot igralec — l't.k„e- I7 40 Pionirski TV studio; 18.12 Obzornik; 18.32 Naša vsakdanja sodobnost; 19.02 Glasbena porota; 19.32 TV akcija: Streha nad glavo; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.32 Stravinski: Lisica Zvitorepka — balet; 20.50 Plavi svet tišine in smrti — reportaža; 21.05 I. Torkar: Balada o taščici ~ TV drama; 22.06 Umetnost po Ječah in taboriščih;
PETEK, 25. junija 16.55 Poročila; 17.05 Živalski karneval — slikanica; 17.20 »Trite dedovi Prašinja«; 17.32 «škola u Tvrdjavici«; 17.42 »Osenčen venec v voda«; 17.52 Reka brez bregov-18.17 Glasbene marginalije; 18.47 I. Ivanac: Na plesu — TV igra-19.35 Nina poje za vas; 19.45 cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 B. Ra. dičevič. Žalost in opomin; 20.40 C.marosa: Kapelnik — opera; 20J57 M. Milankov: Strupena rastlina — TV drama; 21.53 Poje Zehra Deo-vlč; 22.03 Kolubarska bitka; 22 28 Barve: rdeča, rumena, modra — balet; 22.38 1. junij 1924
SOBOTA, 26. junija 16.25 Poročila; 16.38 Na črko na črko — oddaja za otroke- 17 27 Mozaik — informativna oddala-18.10 Glasba danes; 18.38 Galileo Galilei; 18.50 Druga plat medalie? 19.45 Propagandna oddaja- 2nnn Dnevnik; 20.30 Narodna glasha-20.40 Sprehod skozi čas; 2105 B Cmičevlč: Dekle s tremi očeti — TV Igra; 22.00 Savnik -	“ _
; 22.30 Praznik v Mehiki; ^
tete;
J. HOLDING
Kadar se človek napije, posebno kadar se to zgodi prvič, tedaj pogosto misli na svoje preteklo življenje.
Gaston Beaulieu Je doživel nekaj podobnega, ko je opazoval, kako se poslednjič zapirajo Hen-riettine oči. Njene koralno rdeče ustnice so bile na pol odprte. Njeno obličje je imelo izraz začudenega otroka.
V teh nekaj minutah ni mislil na vse svoje preteklo življenje. Ne, mislil je samo na zadnjih šest, sedem mesecev. To je bil film, ki so se slike v njem naglo menjavale in na katerih se je vedno pojavila neka lepa ženska. Njegova žena Yvonne Beaulieu.
# * *
Minila sta dva meseca, odkar sta se Gaston in Yvonne poročila.
Oba sta bila zaposlena v isti tovarni: eni največjih francoskih tovarn kozmetičnih preparatov.
Yvonne je kot glavna manekenka prikazovala kreme, poudre, rdečila za ustnice in parfeme, ki so jih izdelovali v laboratorijih na Gambettinem bulvarju v Nizzi.
Mož, ki si je z instinktom umetnika izbral to lepotico za ženo, je

Pravljica
0	jabolku
Ko sem bil še Zelo mlad, sem bil prepričan, da sta moč in žena res dve polovici istega jabolka, ki se po dolgem iskanju širom po lastni domovini, in tudi po tujem, končno le najdeta in združita v prvotno celoto. Verjel sem tudi, da je vsem dana možnost, da najdejo svojo polovico, dasi mi ni bilo prav jasno, po katerih znamenjih ali značilnostih se lastna polovica nezmotljivo ločuje od drugih. Bil sem pač še zelo mlad in vse, kar je dišalo po pesniškem mitu, me je strastno privlačevalo.
Ce pomislim na tisti čas, mi še zdaj silijo solze v oči in se bridko razjočem. Skrivši seveda, da me otroka ne vidita in prisilita, da jima razodenem resnico. Nočem namreč prikrajšati otrok za edini resnični vir poezije, ki ga nudi življenje. Za duševno zdravje je včasih bolje živeti v zmoti kot v kruti luči stvarnosti.
Prav o tem sva se sinoči pogovarjala z ženo, ko sem v svoje veliko začudenje odkril, da še vedno verjame v pravljico o jabolku. ‘Bodi pametna,» sem ji rekel, ‘ka-ko je mogoče, da bi človek našel svojo polovico jabolka, skoraj vedno v svojem kraju, včasih celo v svoji ulici, medtem ko je na svetu tri milijarde ljudi? Ze samo statistično je to absurd».
Zena je mrko pogledala in zelo hladno odgovorila: «Naj to razumem tako, da bi ti vsaka ženska prišla prav?* Skušal sem jo potolažiti:
• Veš, dragica, Zelo možno je, da ljubi bog skrbno pazi, da se polovice preveč ne zamešajo. Najbrž strese vse polovice enake vrste na en kup, da bi nekako olajšal iskanje in srečno združitev. En kupček v Trst, en kupček v Ljubljano, en kupček v Leopold-ville in tako dalje. Dopustiti pa mi moraš, da se polovice včasih lahko tudi zamešajo. Vzemimo, da pade ena v Dar-es-Salaam in njeno dopolnilo v Mačkovi je. Kaj v tem primeru? Kako naj polovica iz Mačkovelj ve, da mora usmeriti svoje iskanje v Dar-es-Salaam?* Ženi moja logika, dasi brezhibna, ni bila všeč. Ko je spregovorila, je bil njen glas napadalen: ‘Požvižgam se na tvojo logiko! Kar razumem, je sa-to to, da me nisi nikoli ljubil. Zakaj si me potem vzel, če nisem bila tvoja idealna polovica? Zakaj nisi šel rajši v Leopoldville ali v Dar-es-Salaam?. Priznal si končno, da bi s kako drugo žensko prav tako dobro živel kot z menoj. Sram te bodi!*
Njena romantična navezanost na pravljico o jabolku me je resnično ganila in žal mi je bilo, da sem sploh načel to vprašanje.
‘Veš*, sem ji rekel, ‘Zakonska sreča po mojem ni odvisna izključno od združitve dveh polovic istega jabolka. Odvisna je predvsem od medsebojnega razumevanja in spoštovanja in to je vedno bilo med nama. Goreča ljubezen ne more trajati večno. Sicer pa, sem zaključil, ne moremo apriorno izključiti možnosti, da sva dejansko dve polovici istega jabolka. Vse se lahko zgodi na tem svetu. Verjetnostni račun...*. Ni me pustila končati. Stekla je v spalnico in zaloputnila vrata za seboj.
Prav res je, da nam vsa
1	poezija prihaja od žensk. Mla-\ de ali stare, lepe ali grde, 1 ose verjamejo v pravljico o i jabolku in samo to še drži ! svet pokonci. Skoda, da se mi moški tega vedno ne za-j vedamo.
NAIVNEŽ
bil šef kemičnega laboratorija Gaston Beaulieu. Bil je visok moški širokih ramen in ozkega, nekoliko bledega obličja.
Ves svet med Rimom in Los Angelesom je poznal Yvonnino obličje. Neštetokrat se je pojavljalo na naslovnih straneh ilustriranih revij kot reklama za kozmetične preparate na televiziji in na filmskem platnu.
V njunem zakonu ni bilo afer, ni bilo škandalov in ne klofut v nočnih lokalih ali prizorov ljubosumja v hotelih. Zdelo se je, da bo njun zakon srečen.
Toda to je bil samo zunanji videz. To je Gaston najbolje vedel.
Ljubil je svojo ženo, čeprav je bil na njenih ustnicah tudi pred njim tisti hladni smehljaj, ki so ga fotografi tako dobro poznali. Trenutki nežnosti so bili zelo redki, zelo kratki.
— Zakaj si se sploh poročila z
menoj? ------ jo je nekoč Jezno
vprašal.
Z zlobnim smehljajem mu je odgovorila:
— Zato, ker za žensko z mojim poklicem ni dobro, če je neporočena. Okoli nje se pričnejo kmalu spletati govorice, to pa škoduje pri delu.
Bila je in ostala hladna in preračunljiva, on pa je bil skoraj pripravljen, da se s tem dejstvom pomiri. Vsaj ne bo doživljal nobenih presenečenj in neprijetnosti .
Dokler ni nekega dne vendar ugotovil, da obstoji moški, ki je Yvonne zaradi njega izgubila svoj hladni in preračunljivi izraz obličja.
To je bil Albert Lebrun, igralec v Francoski komediji.
Zakonski par Beaulieu se je seznanil z njim v igralnici v Mon-te Carlu in od takrat so se večkrat srečali.
Nekaj Je bilo med njima, o tem je bil Gaston prepričan. Opazil je topli pogled njenih sicer hladnih oči, njeno vznemirjenost v navzočnosti Alberta Lebruna. Oba sta bila tako previdna, da ni bilo mogoče med njima slišati nobenih govoric.
Nekega dne pa je Gaston zalotil svojo ženo v Albertovem objemu. Potiho se je obrnil in odšel iz stanovanja, da ga nista niti opazila. Premagal se je, toda sovraštvo in ranjeno samoljubje sta bila tako močna, da je sklenil, da se bo maščeval — njej in njemu.
Morda mu **fe *Tr$mne manj pomenila, odkar se je seznanil s Henrietto.
Nekega lepega sončnega dne jo je srečal na plaži v Saint Tro-pezu. študentka glasbe iz Lyona je bila prijetno dekle. Pri njej je našel vse, kar je pri Yvonni pogrešal: naklonjenost, nežnost in ljubezen. Od tedaj sta se pogosto srečavala. Nikoli nista govorila o njegovi ženi, nikoli mu ni Hen-rietta predlagala, naj se loči in poroči z njo.
Toda Gaston ni hotel še nadalje živeti v zakonu z ženo, ki ga je varala. Moral se je je osvoboditi, da bi postal tudi sam svoboden.
Ob večerih, ko so vsi delavci in uslužbenci odšli iz tovarne, je Gaston sam delal v svojem laboratoriju. Bil je neumoren.
Nekoč ga je zalotil nočni čuvaj.
— Zdi se, da izdelujete novo rdečilo za ustnice, gospod Beaulieu? — ga je vprašal in opazoval razna rdečila, ki so nedovršena ležela na njegovi mizi.
— Da, da, — je odgovoril Gaston. Komaj je še utegnil vreči krpo preko posode, na kateri je bila narisana mrtvaška glava in napisano z rdečimi črkami: «Strup».
Nekajkrat je Gaston hotel prekiniti svoje delo. Za Yvonno bi bilo to vsekakor dovolj. Toda to bi bilo le polovično maščevanje. Pomirjen bo šele takrat, ko se bo maščeval tudi Albertu Lebrunu.
Neke septembrske noči si je slednjič oddahnil. Vse je bilo pripravljeno.
Pred njim na mizi je ležalo rdečilo za ustnice, ki je bilo popolnoma podobno tistemu, ki ga je uporabljala Yvonne. Tudi zlati tulec je bil enak.
Cez dva dni so šli Gaston, Yvon-ne in Albert skupaj na predstavo v «Casino Mediteranne«. Gostovala je milanska Scala s Puccinijevo «Madame Butterfly».
Gastonu se je dozdevalo, da ljudje za njegovim hrbtom šepetajo, da vsi govorijo o njegovem zakonskem trikotu.
Vedel se je čim bolj naravno je mogel,	da	bi	dajal videz po-
zornega moža. Svoji ženi je celo odvzel torbico, da ji ne bila napoti.
Yvonne	ga	je	začudeno	pogledala, nato	pa	je	vso svojo	pozor-
nost usmerila na oder. Na drugi strani jo je Albert od časa do časa neopazno pobožal po roki.
Med tretjim dejanjem je Gaston neopazno	odprl	Yvonnino	torbi-
co. Vtaknil je vanjo svoje rdečilo za ustnice, njeno pa je izginilo v enem od njegovih žepov.
Madame Butterfly je bila mrtva. Tu in tam je kak gledalec jokal.
—	Grozno, kako ti ljudje jočejo! — je dejala Yvonne. Stala je pred ogledalom v loži in si z vajeno kretnjo mazala ustnice.
Gaston jo je opazoval. Ne, ničesar ni opazila. Pa tudi ni mogla, ker je to rdečilo zares mojstrsko napravil.
Ko so stopili na ulico, je prišlo. — Skočiti moram v laboratorij, da pregledam potek nekih poizkusov. — je dejal Gaston, kakor da se je tega šele zdaj spomnil.
-	Zdi se, da delate velike stvari, gospod Beaulieu, — se je smejal dobro razpoloženi Albert.
— Začudili se boste, ko boste izvedeli, kaj pripravljam, — se je nasmehnil tudi Gaston. — Ali vas smem naprositi, da bi prepeljali mojo ženo s svojim avtom do doma?
— Ce gospa Beaulieu nima ničesar proti, — je odgovoril Albert galantno.
-	Saj mi tudi nič drugega ne preostaja, — je dejala ravnodušno Yvonne. Njene koralno rdeče ustnice so se svetile pod ulično svetilko.
Pokimala Je svojemu možu in sedla z Lebrunom v avto.
Gaston je prebil več kot eno uro v laboratoriju. Pogovarjal se je z nočnim čuvajem — da bi imel alibi za vsak primer.
Ko je odšel domov, je še deževalo. Ko je počasi vozil, je gledal levo in desno, da bi kje opazil Le-brunov avto. Nikjer ga ni bilo.
Gaston je obrnil avto in krenil po ulici navzdol.
Tu je v nekem skritem parku naletel na limuzino s prižganimi reflektorji.
Gaston je zapustil svoj avto kakih sto metrov dalje. Previdno je stopil iz njega in pristopil k limuzini. Veter mu je pihal v obraz, deževne kaplje so močile njegov tanki plašč.
Nekoliko trenutkov je stal skrit za nekim drevesom. Iz limuzine ni prihajal noben šum, ki bi dokazoval, da je kdo v njej.
Počasi se je približal in videl: Yvonne in Albert sta sedela na svojih sedežih. Mrtva.
Torbica je ležala ob Yvonni. Gaston je brez naglice zamenjal rdečilo za ustnice in odšel.
Dež bo opral vse sledove. Jutri zarana bodo našli Yvonno in Alberta in bodo sklepali, da sta
—	kdo ve, zakaj — odšla skupna v smrt.
Kdo bi se spomnil, da je kemik proizvedel svojo mojstrovino, da bi ju odstranil: strupeno
nico, de se bo posušil, potem ti bom pa brž pripravila nekaj toplega za pitje.
Naglo je odšla iz sobe.
Gaston se je izčrpan zleknil v naslonjaču. Zaprl je oči.
Nenadoma se je zdrznil. Hen-rietta mu je sedla na kolena in ga poljubila.
-	Moraš mi obljubiti, da nikoli več ne napraviš takšne neumnosti, Gaston.
Njeno obličje je bilo tik ob njegovem. Gledal je njene oči, mali nos in koralno rdeče ustnice ...
-	Ti... ti si se ... zdaj namazala? — je vprašal vznemirjeno.
Prikimala je.
— Da, našla sem v tvojem žepu rdečilo, ki si ga prinesel zame, in ...
Njen glas se je izgubil, oči zaprle.
Nato se je tudi v njegovih prsih pojavila bolečina in v tistih nekaj minutah življenja, ki so mu šle skozi glavo slike njegovega življenja v zadnjih šestih, sedmih mesecih. Videl je Yvonnin ledeni smehljaj, ki se mu zdaj ni zdel odsoten, temveč je bil videti kot ironičen poziv, naj pride za njo ...
- I 1 I
::;|NN 'l' I
IV- ti - r
, ;
t 't
l .	•
t 1 ŠM
H



i' fiL
I	I* JU ?
mi
r * i ^
,	e*-** *f
+ \ ‘ 1 1
r* * 1» it II *»*V* ^ 11	m' *Jr
*
■ *«# t*•* ’	"	-]p ym
I ■... *	1	:j	^
i	. 1 /■ 1	I	i	;; jS-kiO

iti
išlfc
Mladinski pevski zbor z orkestrom harmonikašev Glasbene Maticev Trstu
GLASBENA MATICA V SEZONI 1964-65
Pri glasbeni vzgoji je pomembno širjenje splošne kulturne podlage
Naša šola polaga vse premalo pozornosti na glasbeno vzgojo, mnogo manj, kot jo je polagala šola včasih
SsJIiS:
rdečilo za ustnice? En poljub je zadostoval, da povzroči smrt.
To je bil popoln umor.
Za hip je Gaston začutil željo, da bi svoje «orožje» zagnal v grm, pa se je preplašil ,da bi ga utegnil kdo najti.
Kam zdaj? Domov? Nenadoma je začutil strah pred velikimi praznimi sobami .
Henriette...
* * *
—■ Od kod prihajaš? Kakšen pa si? Ali se je kaj zgodilo?
Henrietta, ki jo je Gaston prebudil, je sedela z njim v lepo opremljeni sobi.
Gaston je zamrmral nekaj o tem, da se ponoči rad sprehaja, dve nežni roki pa sta mu slačili plašč z ramen.
- Ubožček! še prehladil se mi boš! Obesila bom plašč v kopal-
šolsko leto se je zaključilo tudi za glasbene šole naše Glasbene Matice in že same gole številke pričajo, da je bilo tudi v tej sezoni opravljeno veliko in pomembno delo na področju glasbene vzgoje naše mladine in s tem v zvezi tudi na področju našega prosvetnega življenja. Velike pe-dagoško-kulturne vloge, ki jo o-pravlja Glasbena Matica, zlasti preko svojih glasbenih šol na Tržaškem in Goriškem, pa ni mogoče dovolj prikazati zgolj s številkami, ki so sicer točen, a vendarle samo suh pokazatelj neke dejavnosti, kajti pri glasbeni vzgoji je prvenstveno pomembno širjenje splošne kulturne podlage mladih ljudi, v kateri je prav glasbena osnova kvas za plemenitenje človekove duševnosti in gibalo za uveljavljanje mnogih njegovih potencialnih vrlin. Splošni kulturni pomen zato daleč presega jezik suhih številk, pa čeprav so tudi te takšne, da upravičeno porajajo naše zadovoljstvo.
V šolskem letu 1964-65 je Glasbena Matica vzdrževala poleg o-srednje šole v Trstu s 112 gojenci, še podružnice v Nabrežini s 26 gojenci, v Devinu s 13 gojenci, na Proseku s 15 gojenci, v Trebčah s 6 gojenci, v Gorici s 25 gojenci, v štandrežu z 8 gojenci in v Sovodnjah z 9 gojenci. Skupno
ga vendarle vso potrebno pozornost, prvič zato, ker sta odraz spontanih teženj med mladino, drugič pa zato, ker je praksa pokazala, da so prav iz vrst harmonikarjev izšli nekateri odlični gojenci tudi za nekatere zelo iskane orkestralne inštrumente. Pokazalo se je namreč, da je lahko tudi harmonika resna podlaga za glasbeno angažiranje mladih ljudi, vzporedno s to angažiranostjo pa tudi podlaga za perspektivno krepitev orkestralnega ansambla.
Poleg inštrumentov so v šolski program naših glasbenih šol vključeni tudi nekateri stranski predmeti, namenjeni predvsem za tiste gojence, ki se nameravajo resno posvetiti glasbenemu študiju. Tako se na glasbenih šolah GM poučuje tudi teorija, solfeggio, zgodovina glasbe in nauk o inštrumentih.
Uvajanje gojencev v orkestralni ansambel ni prepuščeno spontanosti, temveč je sistematično. Gojenci višjih letnikov namreč obvezno sodelujejo v šolskem or,-kestru, nastopajo pa tudi kot solisti s klasičnimi koncertnimi deli, primernimi svoji šolski stopnji in svojemu znanju. Nekateri letošnji nastopi orkestra in gojencev so potrdili pravilnost tega pedagoškega prijema, ki daje gojencem možnost zasluženega za-
je tako na Tržaškem obiskovalo ' doščenja, po drugi strani pa raz-
i_i___•	________ l__________l_'	•!_	..	Inlm
glasbeni pouk na šolah Glasbene Matice 172 gojencev, na Goriškem pa 42 gojencev.
Pretežno število gojencev se je posvetilo učenju klavirja in violine, nekateri pa tudi ostalim orkestralnim inštrumentom:	violi,
čelu, kontrabasu, flavti, oboi, klarinetu, fagotu, rogu, trobenti, pozavni in tolkalom. Z vidika dopolnjevanja šolskega orkestra razmerje med številom gojencev za posamezne inštrumente morda res ni najbolj ugodno, ker razen za klavir in violino zanimanje za ostale orkestralne inštrumente za sedaj še ni takšno, kot bi bilo želeti, vendar pa so tudi med gojenci mnogih orkestralnih inštrumentov nekateri izjemni talenti, ki mnogo obetajo.
Po drugi strani pa je zanimivo, da je zlasti med podeželsko mladino zelo veliko zanimanje za pouk harmonike in kitare. Čeprav ta dva ljudska inštrumenta ne spadata v okvir pedagoških prizadevanj šole, pa jima šola pola-
vija v njih, v glasbi prav tako kot v drugih zvrsteh udejstvovanja, potrebno samozavest in pogum.
V	okviru glasbenih šol GM delujejo tudi številni mladinski pevski zbori, ki so prav v sedanji sezoni znatno razširili obseg svojega udejstvovanja. Mladinskim pevskim zborom posveča Glasbena Matica še posebno pozornost, saj prav ti zbori pritegujejo h glasbeni dejavnosti vso tisto mladino, ki morda za instrumentalni pouk ne kaže posebnega zanimanja, ki pa ima vendarle smisel za glasbo, v mnogih primerih tudi velik posluh. Navajanje mladine na zborovsko petje pa ima neprecenljiv pomen tudi za bodočnost obstoja naših pevskih zborov, ki so prav sedaj v delikatni fazi pomlajevanja, brez katerega ni v nc-beni panogi, zlasti pa še v glasbeni in pevski, nobene rožnate perspektive.
V	okviru Glasbene Matice delujejo sedaj: mladinska zbora v
Podružnica šole Glasbene Matice v Devinu
Jože Horvat — Jaki:
Ples 1965
Devinu-Nabrežini, ki sicer ločeno vadita pod vodstvom dveh pedagogov (Radovič v Devinu in Am-brozet v Nabrežini), ki pa nastopata pod skupni mimenom ((Kraški slavček« in štejeta skupno od 50 do 60 mladih pevcev; zbor na Opčinah pod vodstvom Nade Žer-jalove, ki šteje 35 pevcev; mestni zbor pod vodstvom Radoviča, ki šteje okrog 20 pevcev, ter zbor p.d. Prosek-Kontovel, ki ga vadi pedagog Glasbene Matice Ignacij Ota in ki šteje od 25 do 30 pevcev. V vseh zborih skupaj nastopa okrog 140 mladih pevcev, kar je vsekakor lepo število, ki pa bi lahko bilo še večje, če bi tudi naša osnovna šola polagala več pozornosti na zborovsko petje in če bi tudi šola sama bolj navajala mladino k sodelovanju pri mladinskih zborih Glasbene Matice.
Poleg mladinskih zborov ima Glasbena Matica tudi samostojen harmonikarski zbor, ki šteje 9 harmonikarjev in ki ga vodi prof. Svetko Grgič. Zbor se je lepo uveljavil na raznih zaključnih in drugih nastopih bodisi samostojno bodisi skupno z zbori.
Sola Glasbene Matice je v pravkar zaključeni sezoni s svojimi gojenci, instrumentalisti, harmonikarji in pevskimi zbori priredila 10 samostojnih šolskih nastopov (3 v Trstu, 2 v Nabrežini ter po enega na Proseku, v Trebčah, v Gorici, v Štandrežu in v Sovodnjah), razen tega pa so posamezni gojenci in zbori nastopali tudi na prireditvah drugih ljudsko-prosvetnih organizacij in društev, tako na primer na Prešernovi proslavi SPZ, na osrednji proslavi SKGZ ob 20-letnici osvoboditve, na prireditvah rednih šol itd.
Pri vsem tem pa nikakor ne smemo prezreti dejstva, da sloni vsa ta ogromna dejavnost šole Glasbene Matice na sicer strokovno in pedagoško sposobnih, toda vendarle na samo osmih rednih učnih močeh, ki so seveda zaradi tega močno preobremenjene. In če pedagogi glasbene šole GM kljub temu z izredno zavzetostjo in požrtvovalnostjo, pa tudi z očitnimi uspehi, opravljajo svoj pomemben posel, potem jim je treba dati dvakrat priznanje.
Posebej tudi še zato, ker se vsi izven svojega pedagoškega dela v šolah udejstvujejo trdi kot zborovodje novih ljudsko-prosvetnih zborov.
Posebno področje delovanja Glasbene Matice predstavlja njen orkester, ki ga z njemu lastno vnemo in navdušenjem vodi di-
rigent Oskar Kjuder. Orkester je zlasti v minuli sezoni kvantitetno in kvalitetno bistveno izpopolnil naše kulturno življenje, saj je priredil kar šest samostojnih koncertnih nastopov v Trstu (dva otvoritvena v Kulturnem domu, tri koncerte operne glasbe v Kulturnem domu in en simfonični koncert skupno s solistom violinistom Rokom Klopčičem), en samostojni koncert v Kopru ter dva koncerta za radijsko snemanje za radio Trst A in za radio Koper. Med 35 člani orkestra je 12 gojencev šole Glasbene Matice, nekaj absolventov GM in nekaj profesorjev šole GM, ostali pa so poklicni godbeniki, med katerimi prevladujejo Slovenci. Težko si lahko predstavljamo, kakšna bi bila v prvem letu obstoja Kulturnega doma naša koncertna sezona brez orkestra GM. Morda bi imeli kakšno gostovanje iz Slovenije, toda prikrajšani bi bili za prijeten občutek, da imamo v Trstu nekaj svojega, da imamo svoj orkestralni ansambel, ki v danih pogojih in zlasti spričo pomanjkanja zadostnega števila izključno slovenskih kvalitetnih godbenikov, predstavlja skorajda nekak kvalitetni optimum z najlepšimi iz-gledi za kvalitetno rast, ki je pogojena v resnem delu glasbene šole same. Orkester je imel v svojem repertoarju standardna dela svetovne simfonične in operne literature, zlasti pa še dela italijanskih, slovenskih in domačih tržaških avtorjev.
Ko smo si tako ogledali vso raznoliko in bogato dejavnost šole in orkestra Glasbene Matice, ki bo v jeseni s posebno slavnostno prireditvijo praznovala 20-letnico svoje obnovitve, potem ko je fašizem nasilno prekinil njeno plodno delovanje, pa nikakor ne moremo mimo žalostne a resnične ugotovitve, da Glasbena Matica vse doslej, kljub pomembni vlogi, ki jo vrši ne samo med slovensko manjšino v Italiji, temveč v tržaškem glasbenem življenju sploh (koliko odličnih aktivnih tržaških godbenikov in orkestrašev je v teh povojnih letih že izšlo iz njenih šolskih vrst!) ni bila deležna pri pristojnih oblasteh ne samo primerne, temveč tudi najmanjše pozornosti, da o kakšni gmotni pomoči niti ne govorimo. Res je sicer, da sO posamezne ugledne tržaške glasbene osebnosti že večkrat izrekle šoli naše Glasbene Matice svoje osebno priznanje in celo svoje začudenje nad uspehi, ki jih dosega s tako skrom-
JOŽE KOREN
Za kvaliteto slovenskega zamejskega tiska
Mimo opletavih tožba, da naš periodični tisk v Trstu nima dovolj kvalificiranih piscev, bi rad nanizal nekaj točk, ki naj sprožijo bolj poglobljena razmišljanja o tej problematiki. Problemi so toliko težji, ker so specifični glede na položaj potrošnikov tega tiska in glede na namen našega časopisja. Tako v odnosu bralecjtisk kot tudi v stiku samem naletimo na kup dilem, ki so vse prej kot lahko rešljive, a so največkrat zaobjete v konfliktu narodnost - ideologija;...: *
To osnovno nasprotje se je do sedaj reševalo v najboljšem primeru s kompromisarskim lovljenjem ravnotežja med enim in drugim. Največkrat pa še tega ni bilo. Enkrat politično ideološki razlogi popolnoma nadkrilju-jejo in izrabljajo narodnost, drugič spet postane narodnjakarstva edino zveličavno in samo sebi namen. Oboje je jalovo, če ne škodljivo.
Za nas pride v poštev le ena resnica, en cilj: ohranitev naše narodne individualnosti. Ta smoter ni le domena politike, ampak je bitni, moralno etični pogoj za vsak individuom in prek njega pogoj za slovenstvo in člo-večanstvo sploh; le polna osebnost, živa in enovita po miselnosti in kulturi, lahko prispeva k napredku katerega-koli organizma. Poudaril bi pa, da narodnost ni le jezik, ki ga uporabljamo kot običajno sredstvo sporazumevanja, to je le nalepka, ki se da zlahka zamenjati. A vsebina, narodna fiziognomija posameznika je sestavljena iz številnih komponent, od racionalnih do čustvenih, od zavestnih do podzavestnih, od historičnih do ciljnih, če se notranja skladnost v posamezniku poruši, imamo pred seboj bolnika, ki bo v breme tako politiki kot kulturi, pa tudi nekoliko širokopoteznejši trgovini.
če ohranitev naše narodne individualnosti ni le domena politike, kot sem prej dejal, nočem s tem reči, da se politike ne tiče. Politika naj narodnost dopolnjuje. Današnje spolitizirano življenje je nujen odraz silnic razvoja v svetu. Po eni strani težnja po čim večjih ekonomskih, državnih, kulturnih sklopih, po drugi strani pa vse večje povra-čanje človeka vase, borba, da ohrani vsak svoj osebnostni minimum. To dvoje, težnja po individualnosti in težnja po združevanju, se kaže tudi v procesu diferenciacije človeške družbe na narodnosti. In kakor je družina osnovna celica družbe, tako Je narod osnovni organizem širšega združevanja na podlagi skupnih, tudi ideoloških interesov. Pri tem je važna ugotovitev: politika naj se posveča posamezniku kot subjektu, nikdar pa ne obratno.
A drugi problem je zavzetost publicistov in njihov resen pristop k obravnavanim temam. Dejal bi. da je poštenih strokovnjakov in angažirano napisanih člankov v našem časopisju bore malo. Po eni strani izvira primitivizem v člankih od milobnega in sočustvujočega: «Saj ljudje ne bodo razumeli, če bom pisal pretežko, in tudi brali ne bodo kaj takega, ker so «komod in se jim ne ljubi«. Po drugi strani pa je temu vzrok podobna, toda moralno bolj bremeneča miselnost: «Saj bodo ljudje, preprosti kot so, tudi to použili, kaj bi se mučil.« V obeh primerih je ta ozkosrčnost pogubno škodljiva; najmanj, kar lahko povzroči, je občutek majhnosti in breztežnosti
MARKO KRAVOS
(Nadaljevanje na 10. strani)
(Nadaljevanje na 10. stranij
----Toda pri stawcic mi
OSTAL NEOPAŽEN..........
OOol JEKLENI pfld NaT OTOKU ! MORAM POVEDATI TANTAL I, DA JE PRINESEL. /
□r i r— i -ti mi
iUSTEBl
NEKA 3 PO FtoLNoi.1 UTRUJENA ZASPALA Nil OPAAIL KAKO SO
tri Je dom Adi nji ..
- — Posadka je VRoCj kabini in nihče :e NESLIŠNO PRIBLIŽALI
^/PSSST^' ^T»S3E /’ i/sak Čas se
^Bo -2DAKJILO/
[smo a,U PR^IetLI !>
ZOAO J/M TRDNO OV/J-
ta okrog Koles in
'JIH PREKRUTA S P6S-4koM, JAZ PA 3IU MEČU •JEM NA PRUSI STPAA ^Nl PRITRDIM V ■^SKALOVJU
tamle 36/VRNITA si u džunglo in PRlVLEČITA
NAJMOČNEJŠE OVIJALKE/
jeklenega ptiča bomo ped
(ČLENILI NA OTOkiCA NE
/Tom / ' .Domačini
PRIVEZALI So NAS Z OVIJALKAM KDO Sl BI mislil KAJ.TAKEGA “
NE PREOSTANE NAM NIČ DRUGEGA j
JcoT da Jih Potrgamo/ privežita ■LSl VARNOSTNA PASOVA /
silo oplazila in Podrla na tlaI
PrlrnorsTcTJnevnlk
—-------—-------------—	___________________________ — 4 —
POLEMIKA O FILMSKT CENZURI
Ali so za nemoralne filme odgovorne igralke ali režiserii?
Slalisca raznih režiserjev in igralk do poplave filmov <sexy» in do političnih špekulacij
Filmska cenzura je skoraj povzročila razbitje levega centra in s tem padec vlade, ker so demokristjani glasovali za popravek, ki je bil v nasprotju z zakonom, katerega je predložil vladi minister za prireditve in šport socialist Co-rona in ki ga je vlada tudi odobrila. Zato je nameraval minister odstopiti, a so ga za sedaj njegovi strankini tovariši prepričali, da se je tej nameri odrekel. Isti dan pa, ko je šel minister Corona iz parlamenta s pismom o odstopu v aktovki, je šla v sodno palačo znana igralka Virna' Lisi. Oba dogodka sta med seboj, čeprav se to čudno zdi, povezana. Polemika o nemoralnih filmih, ki se širi po de-ieli, je imela svoj odmev na sodišču in v parlamentu ter je ogrozila celo obstoj vlade. Zato je marsikdo pikro pripomnil, da bo vlada padla zaradi Lollobrigidinih nog ali zaradi Obilnih prsi Sophie Loren.
«Peklenski stroj«, ki bi se bil kmalu razpočil pod ministrskimi stolčki, je člen 5 zakona o kinematografiji. Ta zakon so pripravili z neštetimi političnimi kompromisi in se tiče pogojev, pod katerimi ima film italijanske proizvodnje pravico do državne podpore. Vladno besedilo, ki ga je
pripravil minister, se je omejevalo na tehnične in umetniške zahteve. Toda vlada ni dovolj računala s Katoliško akcijo, ki je šla v napad in je odločno zahtevala, da se morajo izključiti pri uživanju podpore vsi tisti filmi, ki so nevarni za moralo in za družbo. Res da so demokristjani prevzeli obveznost, da bodo sprejeli besedilo zakona, kot ga je sestavil minister Corona, toda med njimi se vedno najde v parlamentu kakšen vnet petelinček, ki se ne pokori strankini disciplini in ki s svojim slabim vzgledom potegne za seboj tudi druge poslance. Tokrat je bil ta srboritež poslanec Greggi, ki ima kar tri doktorate (takšnim pravijo pri nas «drdrdr»), kar pač pomeni, da je zelo častihlepen. Predložil je popravek zakona, ki je dobil večino v parlamentu 219 proti 195 glasovom, kar je spravilo vse tri laične stranke vladne večine v hudo zadrego.
Zato je postala bitka o goloti in o lepih nogah filmskih igralk politična bitka. Smisel te bitke pa ni v lepih nogah, ker se za tem skrivajo drugi računi. Vsi se namreč dobro spominjajo, da so marsikdaj demokristjani in razni svetohlinci nastopili proti kakemu filmu, ki je imel kakšen malce
KRIŽANKA
I	r	2	3	4	5		J	r	ir	8	9	10	L
n Ti							L	12						13
1/.						15					16		
17“ ■JT1-	"					18					ir			
20				21				22					
H		■ ■		25			26		rT				r
r	□	28	29			30			3T			C	i
	32					33		34				35	Tl
pr					3B		39			40	41		
lT					43	44			■	45			
46			■	47				■	48				
49			50				n	51					
H	52“	J			J		■[	53				J	r
VODORAVNO- 1. listnato drevo s široko krošnjo, 6. vstopnica, 11. gibanje potnikov, prevoznih sredstev ipd., 12. največji francoski komediograf («Tartuffe»), 14. učitelj govorništva, 15. po vojni umrli tržaški slikar (Albert), 16. varuh ognjišča pri starih Rimljanih, 17. reka med Mongolijo in SZ, 18. vodna rastlina, 19. žensko Ime, 20. skupina političnih somišljenikov, 22. branjevec, 24. tuj dvoglasnik, 25. ognjenik na Siciliji, 27. paket, zavitek, 28. zabavišče v večjem mestu, 30. veznik, 31. nekdanji kraljevi namestnik na Hrvatskem, 32. živec, 33. barva igralnih kart, 35. veletok v Sibiriji, 37. glavno mesto Hercegovine, 39. soli solitme kisline, 42. posoda -za pepel umrlega, žara, 43. plošča na vrhu antičnih stebrov, 45. vstaja, punt, 46. vzdevek, naziv, 47. navedba lastnosti, 48. pasma lovskih psov, 49. na ražnju pečen kos mesa, 51. pretirano glasen pevec, 52. veletok v zahodni Afriki, 53. orientalski asket in čarovnik.
NAVPIČNO: 1. posoda za grozdje, 2. del elektromotorja, 3. rimska naselbina na ozemlju današnje Ljubljane, 4. vrsta orla, 5. slovenski tednik za razvedrilo, 6. element hoje, 7. izumrla ptica severnih morij, 8. avtomobilska oznaka Reke, 9. moški kip kot steber, 10. najvišja gora v Turčiji, 11 vrsta žita, 12. kretnja, 13. državna blagajna, 15. sardeli podobna morska riba, 18. uradni spis, 19. mati, 21. rimski cesar, ki Je adoptiral Trajana, 23. samo-tielni stroj, avtomat, 26. sladek Južni sad, 28. srditeži, 29. mesto v južnem Epiru, 32. ime ameriškega pisatelja Mailerja, 34. bikov glas, 35. ime hrvatskega književnika Keršovanija, 36. grajski sluga, 37. angleški pisatelj kriminalnih romanov (John), 38. borilni meč. 40. prvi znani ruski vladar, 41. indijansko pleme v severni Ameriki 44. voznikova potrebščina, 47. del voza, 48. mesto v Piemontu južno od Turina, 50. avtomobilska oznaka Nove Gra diske, 51. različna soglasnika.
pes. 40. lej, 41 Boa, 42. tesar, 43. Kem, 44. ol, 45. zahod, 46. Tasso, 47. Dolinar, 49. Markos, 50. Agadir, 51. atlant.
drzen prizor, večinoma iz političnih razlogov.
Mnogim je bil svoj čas v na-potje znani film Francesca Ro-sija «1 magliari«, ker je odkrival določeno plat italijanskega družbenega življenja. No, ker niso vedeli drugače, so ga hoteli prepovedati, ker je bil v njem prizor z dekletom v nočnem lokalu, ki je bilo slečeno tako, kakor so slečena dekleta v takšnih lokalih. Toda takšnih filmov je bilo nešteto: če so bili samo zgolj vesele narave, niso motili vnetih cenzorjev.
Po drugi strani pa je treba tudi priznati ,da je nastala prava poplava filmov s cenenimi učinki, kar priča o zelo slabem okusu občinstva Razni filmski podjetniki ugotavljajo te občutke množic in jih hočejo obrniti svoji trgovini s filmi v prid. Zato je res preveč golote na filmskih platnih. Spomnimo se le filma «Le bambole«, kjer je zlasti Lollobrigida pomanjkanje umetniškega daru nadomeščala s svojimi telesnimi (že nekoliko postanimi) čari. Zaradi tega se bo morata skupno z Virno Lisi (ki je bila nekoč silno nežna in sramežljiva) zagovarjati pred sodiščem zaradi kršitve člena 528 kazenskega zakonika, ki govori o «opolzkih dejanjih«. Kazen za kršitev tega člena predvideva od treh mesecev do treh let zapora. Toda to je le ena epizoda v splošni polemiki, v kateri obtožujejo italijansko kinematografijo, da drsi nasproti pornografiji.
Seveda ne gre za vso kinematografijo, marveč le za filme, ki naj pritegnejo v kinematografe čimveč kalinov, to je za filme, ki jim pravijo «film cassetta«. Proti obtoževanju vse italijanske kinematografije sta močno reagirala zlasti Fellini in De Sica.
Spregovorila je tudi dolgo-kraka Schiaffino. ki je tudi bolj bogata s telesnimi kot z umetniškimi čari. Rekla je, da se lahko ta polemika sprevrže tako, da bo v škodo tistim, ki zagovarjajo strogo moralo. Po njenem mnenju ni samo kinematografija odgovorna za nravstveno propadanje italijanskega ljudstva. Tl filmi so le posledica tega propadanja. Kakor je nemorala vplivala na določene ljudi, tako se odraža tudi v nekaterih filmih. Zato se ne sme govoriti o splošni nemorali filmov.
Rossana Podesti pravi, da so s polemiko pritegnili pozornost ljudi na vprašanje spolnosti. ki ga prej ni bilo. Tako se dogaja, da res nihče več ne
pogleda na plaži žensk v bikiniju, medtem ko na Siciliji moški požirajo z očmi meče žensk, ki so sicer zelo pokrite. Giorgia Moll pravi, da je bila dve leti v Ameriki in da obstaja tam prava psihoza spolnosti, s katero so Američani naravnost obsedeni. Doslej ni bilo tega v Italiji. Za pojem spolnosti uporabljajo zdaj celo vrsto tujih imen od «sexy», do «sex-apeala». Po mnenju Scil-le Gabel ne služi polemika drugemu, kot da še veča radovednost v zvezi z nekaterimi malo vrednimi filmi. Zato je postala «moralna» gonja proti tem filmom pravzaprav velika reklama, ki priteguje občinstvo. Seveda je vse, kar je prepovedano, vedno pritegovalo ljudi. če ne bi bilo toliko hrupa, bi namreč marsikak takšen film kmalu šel v pozabo. Mastroianni pravi, da se ljudje še najbolj hitro naveličajo pornografije. Ce ne bi bilo polemike, bi se vir teh filmov kmalu posušil. Istega mnenja je Rossano Brazzi Po njegovem mnenju ne zanimajo več filmi, v katerih se umetnice slačijo, niti šestnajstletnikov.
Claudia Cardinale, ki se zadnje čase tudi rada slači, pravi, da je to kampanjo pričakovala. Po njenem mnenju je bilo v zadnjih časih preveč drznih filmov. Claudia pravi, da je imela največ zadoščenja v filmih, v katerih je bila najbolj oblečena, kot n. pr. «La ragaz-za di Bube«. Claudia priznava, da je pretiravala s slačenjem, da pa ne bo nikoli pristala na to, da bi se slekla do golega. Po njenem mnenju je treba temu erotičnemu valu postaviti jez.
Važen argument pri tem je, koliko so igralke odgovorne za nemoralnost takšnega filma. Lollo in Virna Lisi pravita, da je krivda režiserja, ki ustvarja film. Film ■ «Bam-bole« je bil zamišljen kot satira, Celo halja, ki je odkrivala Lollobrigidin popek, ‘je bila samo karikatura zvezdništva igralk.
pravi, da dobro poznajo scenarij in ga vedno odobrijo. Ce se ne strinjajo s kakšnim prizorom, lahko ugovarjajo. Kako so mnenja deljena se vidi iz tega, da daje Giovanna Ral-li prav režiserju. Tudi Rosan-na Schiaffino pravi, da lahko igralka zavrne scene, ki niso moralne.
Kot vidimo, so mnenja igralk in režiserjev različna in mnogo je odvisno tudi od tega, če se je kaka igralka že uveljavila. Katherine Spaak se je uveljavila in dobiva danes 70 milijonov za film samo zato, ker se je pokorno slačila. Tudi Nemke Uršule Andress ne moti slačenje, morda zato, ker je vzgojena po nemško, saj je v Nemčiji mnogo nudistov. Giorgia Moll pravi, da so igralke na splošno lepe ženske ter da nagota lepe ženske sploh ni nemoralna.
Sandra Milo, ki je iz socialistične družine, pravi da ne gre samo za moralo marveč tudi za politiko. Z izgovorom o zaščiti morale se ne sme pritihotapiti v zakon o kinematografiji popraveK, ki do v resnici vpeljal vanj politično cenzuro. Morda je ravnq v tem bistvo vprašanja.
Prizor iz filma «Le bambole», v katerem nastopata Virna Lisi in Nino Manfredi
.....................................n,.................................................................................,,,.......................
ZANIMIVI PODATKI 0 TURIZMU
V Franciji sprejemajo turiste
z rožami in steklenicami parfuma
Kljub temu bo imelu letos Franciju v turizmu primanjkljaj ■ Najbolj cenena Grčija, najdražja Francija
Virna Lisi pravi, da igralke nikoli ne vedo, kako bodo režiserji porabili kak prizor, saj ga tudi do dvajsetkrat ponavljajo. Tudi Brazzi pravi, da se ne more krivda naprtiti igralcem ; istega mnenja je Mastroianni. V obrambo igralk je spregovorila tudi Eleonora Rossi Drago. Tudi režiser Fellini ne prti krivde igralcem. Ce jih bodo obsodili, pojde za pretiravanje sodišča.
Dino Risi, ki je režiral «Bam-bole«, pa noče sprejeti nase odgovornosti za igralke. On
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. aplavz, 7. dak-til, 13 krater, 14. tovarna, 15. ravel, 16. piton, 17. TS, 18. otok, 19. Simon, 20. mik, 21. mir, 22. strok, 23. gume, 24. AK, 25. stoik, 26 dolar, 27. Taškent, 29. ioni, 30 pipe, 31. alpinet, 34. obala, M. mrlič, 37. Ma, 38. pila, 39. Lo-
Z rožo v roki je frahcoski minister za turizem Pierre Dumas v ponedeljek, 17. maja pričakal na letališču Orly ameriške turiste, ki so se pripeljali v Francijo z letali. Vsaki Američanki je izrekel dobrodošlico na francoskih tleh, ji izročil rožo, knjižico z informacijami o Franciji in stekleničko parfuma.
Ta »operacija zapeljevanja« se nadaljuje do oktobra toda ministra so nadomestile brhke hostese. Ministrstvo za turizem je sklenilo ravnati tako, potem ko je glavni komisariat za turizem pripravil belo knjigo o turizmu v Franciji.
Komisar za turizem Roger Prain je izjavil novinarjem, da ostanejo tujci povprečno 8 dni v Franciji, Francozi pa 9 dni v tujini. Zato postaja francoska turistična bilanca pasivna, medtem ko je bila že pet let aktivna. Leta 1960 so tuji turisti porabili v Franciji več kot Francozi v tujini in prebitek deviz je znašal eno milijardo in 18 milijonov novih frankov. Lani je znašal prebitek samo še 400 milijonov. Letos pa bo turistična bilanca pasivna. Ce ne bodo ničesar storili, da se položaj popravi, bo znašal primanjkljaj 1. 1970 poldrugo milijardo frankov.
V Parizu se je sestalo 350 specialistov, katerim so prebrali dve poročili o položaju. Ti poročili kažeta, da se bo število Francozov, ki pojdejo na dopuste čez mejo, bolj večalo, kot število tujih turistov, ki bodo prihajali v Francijo. Za to sta dva vzroka: potreba po soncu kakor tudi potreba po spremembah. Najprej so se ljudje zagnali na italijanske plaže, nato na španske: sedaj pa se je močno povečalo število potovanj v države vzhodnega Sredozemlja. V Grčiji, Jugoslaviji, Turčiji in Izraelu se je število nemških, švedskih, belgijskih in nizozemskih turistov v 10 letih popeterilo. A-meričani in Evropejci vedno bolj Iščejo določen eksotlzem, ki zadovoljuje njihov način življenja. Lepak, ki ponazarja pokrito žensko z minaretom v ozadju, je velika vaba za potovanje. Po drugi strani pa pomeni takšna propaganda nečasten korak nazaj za države, ki so se rešile kolonializma. Zato te države raje prikazujejo nove elektrarne in Jezove ter tovarne. Morda je s trgovskega stališča to tudi zmota, kajti mnogo turistov še dandanes išče mline v Holandiji in štorklje v Alzaciji. Tudi če se mlinska kolesa ne vrtijo več in če so postale štorklje zelo redke.
Ta strast za nova odkritja gre tudi v korist vzhodnim državam, ki so zadnja leta spre-
jele vedno večje število turistov. Po podatkih mednarodne zveze turističnih organizacij pa se »železna zavesa« ne odgrinja samo v eno smer. Lani je obiskalo* Madžarsko 1 milijon 400.000 tujcev, medtem ko je odšlo na tuje milijon Madžarov. Toda statistike ne ločijo med uradnimi in trgovskimi potovanji ter dopusti. Poleg tega je na svetu tudi vedno več mednarodnih kongresov, ki omogočajo potovanja številnim osebam. Te osebe pa peljejo s seboj tudi svojo ženo. Tako so na primer za mednarodnega kongresa reklame v Parizu imeli poseben program «za dame«.
Ce je bil ta razvoj olajšan s hitrimi potovanji z letali, pa ni treba pozabiti, da Je zelo veliko razširjenje avtomobilov o-mogočilo tudi bolj skromnim ljudem večje število dopustov v tujini in celo kratkih dopustov ob koncih tedna.
V Franciji bo na deželi v marsikaki vasi več mestnih gostov kot domačinov. Gorski kraji se spreminjajo v poletna in zimska turistična središča. Hribovci in kmetje bodo postali smučarski učitelji in hotelirji. Okoli velikih mest bo-
do postali opuščeni kmečki domovi začasni domovi meščanov, ki trumoma zapuščajo ob sobotah mesta. Tudi v malih vaseh, oddaljenih kakih, 200 kilometrov od Pariza, je dandanes ob sobotah in nedeljah velik živžav in gostilnice se spreminjajo v restavracije in hotele. Tu dobe turisti prav tako okusne specialitete kakor v najbolj izbranih pariških restavracijah. Pa tudi vaške trgovine se lahko s svojim blagom kosajo z mestnimi.
Medtem ko meščani drvijo na deželo za kisikom, pa se nadaljuje veliki selitveni val kmetov v mesta. Na dopuste pa hodijo največ meščani. Skupno število dopustnih dni se je v Franciji v treh letih zvišalo za 28 odstotkov, kar je v popolnem sorazmerju s povečanim številom prebivalcev v velikih mestih. Ko se bo leta 1970 število prebivalcev v mestih še bolj povečalo, 'pojde 60 Francozov na vsakih 100 na počitnice. Tudi vrsta počitnic, ki si jo sedaj lahko privoščijo le veliki bogataši, se bo močno razvila. Lov na zveri v Afriki in športni ribolov se bosta Še bolj razširila. Določeni uradniki bodo varčevali
več let, da si lahko privoščijo kakšno križarjenje v oddaljene dežele.
Vedno več ljudi si bo lahko privoščilo razkošje francoske riviere, španske «Costa brava« ali celo piramide in Akropolo. Vedno več turistov bo odhajalo tudi v «turistična naselja«, campinge, na potovanja z le-tali in-ladjami itd. V-velikem tekmovanju za pridobivanje turistov se bo Francija znašla med zaostalimi dfžavami z nezadostno hotelsko mrežo in o-premo, z najvišjimi cenami v Evropi, če ne , hoplo napeli Francozi vseh sil, da se te pomanjkljivosti odpravijo: rože, ki jih ponuja minister Dumas, ne morejo prikriti trnov francoskega turizma.
Francija je namreč najdražja dežela v Evropi, kar se turizma tiče. Italija je po draginji na 4. mestu pred Švico, ki je cenejša in je na petem mestu. Španija,- ki je bila še pred nekaj leti zelo cenena, je po cenah na devetem mestu, za njo pridejo Jugoslavija, Avstrija in Grčija. Torej so turistične storitve najbolj poceni ravno v Grčiji, ki nudi obilo spomenikov in umetnin iz preteklosti, a tudi obilo muh.
•■■■■■ ■ • ■ 11
Veljaven od 20. do 15. jjnija
/---X OVEN <od 2L 3. do
f	V \ 20. 4.) Preživljate te-
() den, ki prinaša ne-kaj negotovosti v va-V J/ še čustvene odnose.
x^ Zapletli se boste v spor z osebami, zaradi katerih boste zgubili mnogo časa. Obilo zadovoljstva boste imeli s prijatelji in navezali boste nove stike.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Videli boste I drage osebe, s kate-' rimi se niste že dolgo srečali. V čustve-— nem življenju bo vladalo popolno skladje. Položaj v družini bo še vedno ugoden. Imeli boste tudi neko zadoščenje v zvezi s stanovanjem.
f % lev (od 23. 7. do [ s. ^ \ 22. 8.) če bodo ču-[ jprf j stveni odnosi ta te-\ { n J den pod nevtralnim v/ vplivom zvezd, pa bo prinesel do zanimive dogodivščine v zvezi z osebami, ki ste jih spoznali v čudnih okoliščinah. Perspektive so zelo ugodne za flirtanje.
STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) imeli boste priliko navezati 1 stike z osebami, ki bodo zelo nežnih čustev. Z novimi simpatijami bodite optimistični in dobre volje ter ne kažite razburjenosti. V družini se lahko rešijo spori le s potrpljenjem.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) če hočete, da bodo čustveni odnosi prisrčni, morate včasih malce zamižati na eno oko in ne smete biti preveč zahtevni. Ti dnevi so ugodni za srečanja s prijatelji in za družabno življenje. Vse dobro na delu.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Čustvena skladnost se bo nekam težko vzpostavila ln bo terjala od vas nekoliko žrtvovanja. S prijatelji in z znanci bodite zelo pozorni in skušajte odpraviti nesporazume. Teden je ugoden za ureditev gospodarskih zadev
RAK (od 21. 6. do
' f *) \ 22. 7.) čustva se bo-(/2dšk'\\ d0 ustalila in z ljub-
V?*/ §
j ljeno osebo bo vfada-1	* 1 ' lo popolno soglasje.
- - Srečna bodo tudi nova srečanja za osebe, ki so še same. S sorodniki in starimi prijatelji bodo nastali mali spori. Na delu vse dobro.
TEHTNICA (od 23.
do 23. 10.) Zaradi ravnanja in besed ljubljene osebe boste doživeli neka mala razočaranja in se boste z njo tudi malce sprli. Za nekatere bodo nastali spori zaradi spletkarjenja drugih o-seb. V odnosih s prijatelji bodite odkriti.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Med poročenimi ali zaljubljenimi osebami lahko nastane veliko soglasje. Obstajajo izvrstne perspektive za važne odločitve, če še niste vezani Tudi s sorodniki in nriiatelji bo vladalo popolno soglasje.
/*	\ KOZOROG (od 22.
f.	>^\ 12. do 20. 5.) Name-
JMh J sto da bi se zapirali V	7J vase, sprejmite z na-
\_____/ vdušenjem predloge,
ki vam jih daje oseba, ki vas ima rada. Potrebni ste družbe, toplih čustev in razumevanja. Otroci ali mladi sorodniki lahko povzročijo hude skrbi.
VODNAR (od 21. 1.
do 19. 2.) Zanimajte se malo bolj za vprašanja osebe, ki vas ima rada. Poglejte malo okrog sebe, kajti neka draea oseba potrebuje varih nasvetov in vaše podpore. S prijatelji bodite bolj velikodušni.
RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) Pazite, da se _ , vaši problemi ne vriji nelo v čustveno živ-lienie in va ne zagrenijo. Prijatelji vas bodo nodnrli in impli boste neki nenričflknva-v obisk in vesti iz tujine. Na delu si boste nabrali zelo koristne izkušnje.


iz UDoenieneea lesa. oisarniško. fino in serMsko pohištvo	^	LESJM PAVILJOnJ ^	±- ---•---—uubljana
1*^	ff VftJVfff	ran na	~v	Vl^fln H mtlii n nvlnnrpvn/nižtvn


:::::::::::::::
r^s
l? (7 J L.1 V J \ J PODJETJE IA IZVOZ’ UV01 NOTRANJI TRG LESA IN LESNIH IZDELKOV
!l
CJ

E

i
LJUBLJANA. Beethovnova 1) teletom 23931-9 telex: 03112. 03138
NAJVKČJK SLOVKNSKO POLU KIJ K ZA IZVOZ-UVOZ LKSA IN LKSNIH IZDKLKOV
Oglejte si naše proizvode na tržaškem velesejmu -fr + LESNI PAVILJON *
IZVAŽAMO: Mehak In trd les. zaboje gozdne proizvode, vezane, panel in lesovinske plošče parkete, stavbno pohištvo, lesene hiše lesno galanterijo športne izdelke, stole iz upognjeneea lesa. pisarniško, fino in sprUsko pohištvo
NOVA TRGOVSKA HIŠA VELEBLAGOVNICE
nama
TRGOVSKA HIŠA
JŠT
v LJUBLJAINI, na Titovi cesti (nasproti pošte) Sest prodajnih etaž
10.000 artiklov za dom — družino — gospodinjstvo — šport — letovanje itd.
V	II. nadstropju velika Izbira
USNJENE KONFEKCIJE: plašči - kostumi — suknjiči — Jo-pice itd.
V	pritličju
USNJENA GALANTERIJA: torbice — kovčki — potovalke — denarnice — rokavice — pasovi itd.
Obiščite tudi naši poslovalnici TROMOSTOVJE - VVolfova ulica št. S ELITA — Čopova ulica št, 7
20 % popust® pri nakupu s tujo valuto
E-*
JARŠE
•!l!!l!iii!S!::i:;iil:gii|iji;i;ijiik!iiil:iiijitžl:l::i:i8iji5l:it!l:i::i:::::S
PL,
se priporoča s svojimi izdelki:
ca
as
p. Domžale - Slovenija
TKANINE ZA ŽENSKE OBLEKE. ZAVESE IN PREGRINJALA. PRTI IN PRTIČI IZ LANU IN SINTET1KE. VELIKA IZBIRA ŠOTOROV IN PLATNENINH GARAŽ.
OBIŠČITE NASO SPECIALIZIRANO TRGOVINO BALA V SREDIŠČU LJUBLJANE. — PBl PLAČILU V LIRAH DAJEM!) 20 ODST. POPUSTA.
Nudi vam preko skladišča v prosti luki carinski coni Luka Koper-— nadomestne dele in okrasne predmete zu Italijanske, francoske In nemške avtomobile, varnostne ključavnice In drugo Minimalno naročilo $ 15 ali v drugi konvertibilni valuti Zahtevajte ponudbe AVTOMOTOR CO. RA Trteste, via Fablo Severo 21.
<UNIVERSALTECNICA»
KAIIIO - TKI .K V IZOK.il - AVKIM.M IONI IN SUPKKAV
tomaticni ckai.ni sr KOI 1 - hladilniki - elkk-TKOtiosrtminiški pkkiimkti candv - kkx - u;e
Izredne cene za izvo? _ Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji
ONIV^KSALIECNICA I'rt e s te — Trst Cnrso Garibaldi št. 4. tel. 41243 In rrg Goldoni št. 1
'/Ot-IarrrorK'
Teh no
POSLOVNO ZDRUŽENJE
•impex
UIIISI.JANA
BEETHOVNOVA 12 - Poštni predal 104-IV
TEMNO. IMPF,X POSLOVNO ZDRUŽENJE IZVOZ IN UVOZ
Razstavljamo na tržaškem velesejmu Jugoslovanski paviljon
'JOt flVTOMOTCU - CO. Rfl. - Trieste
MEDNARODNI A VTOPREVOZ
■saiae
GORICA - Časa Rossa (Rdeča hiša) Tel. 3687, 3677, 3162
TRST
Ul. Boccecr 2 Telefon 28-373
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v vse Kraje tudi v Inozemstvo
KEMIJA 1MPEX
JUGOSLAVIJA LJUBLJANA Titova 25
MADALOSSO
v Trstu, Ul Torreblan-ce 26, vogal XXX Ottobre
dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE, žimnice — originalne PERMAFLEX — Cene ugodne
Mednarodno avtoprevozništvo in špedicija GIUSEPPE TREU
TRBIŽ — podružnica v Gorici:
Gorlzia: Via Cravos 13 — Tel. 57-91, 57-92, 57-93 Milano: Via Vlgnatiila, tel. 31-034, tel. 6457-241/242/243 Pontebba. Tel. 25, Scalo bestiami, tel. 150 Roma: Via Pasiello 24. tel. 864-797, telex 61194 Tarvlslo Centrale:	Tel. 61-351/352/353
Trieste: Ufficlo Via Udine 41, tel. 61-220 - 29-367, telex: Treu 46034, Trieste; magazaino: Punto franco vecchlo, tel. 68-595 Udine: Vlale Ungherla 90. tel. 53-644 - 56-893, C.C.I.A, Udine 603355, C.C.P, 24/15250, telegraf. Treusped Arnoldsteln: Tel. (04255) 105-244-199, telex. 04/553.
Leibnitz (STMK): Tel. (03452) 84, telex 03/411 — Uenz (Ostti-rol); Hauptplatz 3. tel. (04852 ) 2480. Rosenbach: Tel (04253) 228 Sillian (Osltirol): Tel. (04856) 328, Postfach 14 — Spiel-feld (Stmk): Tel. 21 - Thoerl Maglem: Strassengrenze: Tel. (04255) 111 — Thoerl Maglern: Bahnhof, tel. (04255) 134 — Ambach (Passo Drava): Strassengrenze, tel. (04856) 342, te-legr.: Treusped.
i®
NASCIMBEN
IMPORT	EXPORT
NADOMESTNI 0ELI ZA AVTOMOBILE
TRST, Ul. Coruneo št. 39.1. 24-955
I IAUTO UNION | J
vJTOCTC/
I0VARIIA AVTOMOBILOV ID MOTORJEV MARIBOR
NAŠI IZDELKI
Kamion TAM 4399, nosilnosti *,5 tone, 2 r K raje. lim zračno hlajenim Dleslovlm motorjem
Prekucnik TAM 4399 K, s irostransko »kip* napravo primeren za delo na eradbiičlh m cestah
Kamion hladilnik TAM «519 HS primeren za prevoz hitro kvarljlvlh stvari
Gasilski avtumobi) TAM 4390 v> In TAM »I« C, hitra in izredno -praktična gasilska avtomoptla z vgrajeno cisterno In drugim gasilskim priborom
smili	tx v
TELEX: 03177, KEMIMPEX, LJUBLJANA TELEGRAMI: KEMIMPEX, LJUBLJANA POŠTNI PREDAL: 418III TELEFON: 313266 8 LINIJ
IZVOZ
KEMIČNI IZDELKI (KALCIJEV KARBID. TEKOČI KLOR, VODIKOV PEROKSID, ZIVithHKRKNI OKSID. C1NKOVO BELILO, SVINČENI MIN1J DINITRO-OHI OKHEZOL, ACLTAML1D, BAKROV SULFAT, LITOPON,' NATRIJEV TRI POLJ FOSE Al ITD)
PLASTIČNE M4SL (POLIETILENSKA EMBALAŽA, TEHNIČNE PLOŠČE, DEKORATIVNE PLOŠČE, PROIZVODI IZ POLI ESTERA, VIN1LACETATNE PLOŠČE ZA OR LOGO TAL ITD.)
TEHNIČNA OI IA (RICINUSOVO OLJE, KOSTNA MAST 1TD-)
DETERUENII (DBS)
TEKSTILNA IN USNIARSKA POMOŽNA SREDSTVA
NAMIZNI SIEKLENI IZDELKI (STEKLENA EMBALAŽA ZA MINERALNO VODO PIVO, VINO ITD.)
OKENSKO STEKLO PORCELAN IN KERAMIKA TISKOVNI PAPIR LEPENKE
SULFITNA CELULOZA UMETNO USNJE ITD.
UVOZ
RAZLIČNI KEMTCN1 IZDELKI, KAVČUK, TEHNIČNA OLJA IN MASTI, FOTOMA TERIAL, ANIUNSKE TINKTURE, TEKSTILNA IN USNJARSKA SHEDSIVA. PAPIR ZA TISK, SUROVINE ZA PLASTIČNI MATERIAL. AZBEST, PORCELAN, POSEBNI PAPIRJI ITD.
Kamion TAM 4500 p, vozilo za polivanje ulic in cest Kamion TAM 4399 F. vozilo za odvoz fekalij primerno Za komunalno nejavnost
Avtobus A 3999 v standardni In turistični izvedbi primeren za izlete in druge prevoze potnikov, 32 sedežev
Kamion TAM 2909. lastna konstrukcija rAM. vozilo ki odlično služi v mestnem prometu za prevoz inan'3lh tovorov Podjetje ga bo v kratkem Dričelo serijsko izdelovati
tilSšI-

IZVOZNI PROGRAM
II Sl
B!
IblU
(Jesenke na Gorenjskem)
ŽIČNI GRADBENI ŽEBLJI po pariškem, britanskem in ameriškem standardu: Common, Finishing, Smooth box Nails, Roofing Nails. Gutter Spikes.
POCINKANI GRADBENI ŽEBLJI: postopek poem-kovanja s potapljanjem ali z metodo elektrogal-vaniziranja.
KALJENI ŽEBLJI ZA STRESNO LEPENKO (Pla-sterboard Nails).
VLEČENA ŽICA, okrogla, svetla za izdelavo žebljev tn mrež.
VLEČENA ŽICA, okrogla, kaljena, za vezanje.
POCINKANA ŽICA, okrogla: postopek pocinkovanja s potapljanjem.
POCINKANA BODEČA ŽICA, vrste IOWA, z dvema pramenoma, debelina 12,5 BWG, 13,5 BWG in 14 BWG; razmah med bodicami od 2 do 4 palcev.
ŽICA ZA AVTOGENO VARJENJE.
POCINKANE IN ČRNE ŠIVANE CEVI za plin tn vodovode. DIN 2440. velikost od palca do 2 palcev
ČRNE PLOČEVINE vrste Siemens Martin, tanke srednje in debele, v trgovskih merah.
POCINKANE PLOČEVINE, kakovosti Siemens-Mar-tin, debeline 0,5-2 mm v trgovskih merah: postopek pocinkovanja s potapljanjem.
PROFILNO ŽELEZO okroglo kvadratno 1-
RAZSTAVLJAMO f ,\ TRŽAŠKEM VELESEJMU • JUGOSLOVANSKI PAVILJON
različnih vrst, OBLOŽENE ELEKTRODE ZA VARJENJE.
V PALICAH
'-'ščato.
MCTM »masa

::::::::::::::::::::::::::
j:::::::::::::::::::::
:::::::::::::::::::::::::::::

••Ti;:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
najnovejši izum moderne tehnike
SUPERAUTOMATIC
s 57 rubini in z 88 rubini
■ NAJELEGANTNEJE A
tam
■Mnajcenejsa
<Luis D’ Or> najtanjša ura na svetu
Generalno zastopstvo «LA CLESSIDRA* Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1 nadstropje Import - Export Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških venah! Izredni popusti - Garancije
(fr
ŠVICARSKA SUPERMARKA
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
IntoJuuuJubfui
KI KOPER-JUGOSLAVIJA
KOPER
TELEFON 21-630 TELEX 03.517
PREDSTAVNIŠTVO V TRSTU: UL. ROMA 15, TEL. 37-823
Z dodeljevanje In vskladiščevanje blaga Z kvantitativni prevzem
5 poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah S redni zbirni promet iz evropskih centrov
Z mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni
Z po kopnem, po morju, po rekah in zraku Z carinjenje blaga Z transportno zavarovanje blaga Z booking ladijskega prostora Z “ontrola transportnih dokumentov Z strokovno pakiranje
s svojimi poslovnimi enolumi v:
I
Kopru, Ljubljani, Mariboru, Gel ju,
Jesenicah, Sežani, Kijeki, Zagrebu, Beogradu, Novem Sadu, Prevaljah,
Šentilju, Dravogradu. Radgoni, Novi Gorici, Kozini, Škofijah, Sarajevu, Pločah, Baru, Subotici. Dimit rov g rad u. Kragujevcu, Zrenjaninu, Krvavem potoku
«G OR IŠKA S SVOJIMI LEPOTAMI VAS VABI»
Oglejte sl najlepše podzemsko čudo na svetu
(POSTOJNSKO JAMO9
OBISKI VSAK DAN OB 8,30, 10,30, 13,30, 16. In 18. url. Izredni obiski po dogovoru z upravo.
Obiščite tudi ŠKOCJANSKE JAME PRI DIVAČI Obiski ob 10. in 15. uri vsak dan.
PARK HOTEL
BLED
TELEFONI 284 — 338
•	200 LEŽIŠČ • RESTAVRACIJA
•	KAVARNA • NOČNI BAR
•	HOTEL ODPRT CELO LETO
V sestavi PARK HOTELA le tudi SPORTHOTEL NA POKLJUKI in IZLETNIŠKI DOM V RIBNEM.
VSI OBRATI POSLUJEJO CELOLETNO
RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI
«S0ČA»
KANAL — TEL. 8
Q
HOTEL
LEV
LJUBLJANA
r-	— j VOŠNJAKOVA 1
I i H J V TELEF. 3105551
Telegram LEVHOTEL
Telex JUGOSLAVIJA
KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe • Apartmaji - Restavracije -Restavracijske terase - Slaščičarna - Dancing kavarna - Zabavni program -Aperitiv bar - Razgledna terasa - Terasa za sončenje Banketne in konferenčne dvorane - čitalnica - Frizerski salon - Menjalnica -Informacijska služba - Taksi služba - Podzemeljske garaže • Lasten parkirni prostor • Prlstajališče za helikopterje - Boksi za pse . Hladilnica za divjačino.
NOVA GORICA — Tel. 21044 opravlja kvalitetne, hitre in vame prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu.
TURISTIČNI URADI V: Novi Gorici, Tolminu, Bovcu, Ajdovščini, Postojni in Sežani vam nudijo vse potrebne informacije in vam hitro in solidno organizirajo izlete po Jugoslaviji in inozemstvu ter nudijo vse ostale turistične usluge.
Hotel JELOVICA - Bled
«A» KAT.
NOVOZGRAJENI HOTEL Z VSEM SODOBNIM KONFORTOM MEDNARODNA KUHINJA IN DOMAČE SPECIALITETE
«Hotel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik
HOTEL SLOIV I.JURLlAiVA
JliMiiiS
ec
HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI ^ BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM 2=» • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN S BANKETNI PROSTORI	5*
ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR
nudijo vse hotelske usluge.
Priznana domača in inozemska kuhinja.
Telet. 21 in 51 Priporočamo tudi obisk hotela
((Planinski orel» v Trenti in gostišče v Soči in Logu pod Mangrtom
B
O
V
E
C
'ti::
Restavracija «SEMPETER»
Šempeter pri Novi Gorici tel. 21458 Vedno dobro pripravljene domače jedi in druge specialitete, pristna vina in druge pijače.
V moderno preurejeni restavraciji vam bo prijetno.
Vsako nedeljo ples!

TURISTI IZKORISTITE NOVO MOŽNOST POTOVANJA I U n I O I I SKOZI predor PODBRDO — BOHINJSKA BISTRICA — BOHINJ
Dnevno prevoz avtomobilov in avtobusov IZ PODBRDA ob: 4,20 — 8,59 — 12,28 — 16,11 — 20,38 IZ BOHINJSKE BISTRICE ob:
7,05 — 9,10 — 11,51 — 15,07 — 19,05 — 23,11 PRIJAVA VOZIL NAJMANJ 2 URI PRED ODHODOM VLAKOV OSEBNO ALI TELEFONSKO Postaja Bohinjska Bistrica tel. 76122 Postaja Podbrdo tel. 9
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
ZDRAVI BOLEZNI PREBAVIL ŽE PREKO 300 LET. Vse informacije v zvezi zdravljenja dobite v zdraviliško gostinskem podjetju, Zdravilišču ali pri Turističnem društvu Rogaška Slatina.
PARK HOTEL GORICA
■ NOVA GORICA - TELEFON 21442, 21462
sv timi obrat! restavracijo,	In KOIODVORSKA RfSTAVRACIlA
kavarno ■ Prvorazredna kuhinja telefon 21010
o/ i	j c/ gostilna ZVE20A telefon 21239
Ples vsak veter taten aonedelil<a
ter gostilna PRI HRASTU
Hotel BELLEVUE
LJUBLJANA — TEL. 313133
priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo. Terasa .— Vrt. — S terase lep razgled na Ljubljano.
HOTEL «ZVEZDA» KOBARID
s sobami z eno in dvema posteljama, tekoča mrzla ln topla voda. centralna kurjava — skuhaj 54 ležišč. Streže s prvovrstnimi vini; specialitete; soška postrv in divjačina. V pet km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča, v Nadiži pa lepe kopeli. Cenjenim gostom se priporoča za obisk.

š::mi ladjami: j;; redno linijo
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno-potniški-
pivo «UNION»
•	SE PRODAJA
•	V GASTRONOMSKEM PARKU
•	NA TRŽAŠKEM VELESEJMU
pijte pivo «UNION»
•	PRODAJA SE NA TRŽAŠKEM
•	IN GORIŠKEM
EVRDKA
JOŽEF SILA
uvoz
IZVOZ
vsakovrstnega lesa ta predelavo in kurjavo ter jamskega lesa
TRST * Ul. Milano št 4 • Telefon 28-944
IMPOL
INDUSTRIJA METALNIH POLIZDELKOV
SLOVENSKA BISTRICA JUGOSLAVIJA

STANDARDNI POLIZDELKI IZ ALUMINIJA IN ALUMINIJEVIH ZLITIN


TIP	Označba IMPOL	Pločevina	Trakovi	Rondele	Rondice	Palice	Cevi	o a	Profili
Al 99,0	A 2	X	X	X		X	X		X
Al 99,5	A 3	X	X	X	X	X	X	X	X
Al 99,7	A 4	X	X	X	X	X	X	X	X
Al 99,8	A 5			X	X				
Al-Mn	M	X	X			X	X	X	
Al-Mg 1	Pl	X	X	X	X	X	X	X	X
Al-Mg 2	P 2	X	X	X		X		X	X
Al-Mg 3	P 3	X	X	X		X	X	X	X
Al-Mg 4	P 4							X	
Al-Mg 5	P 5	X	X			X	X	X	X
Al-Mg-Sl 0,5	Acl					X	X	X	X
Al-Mg-Si 1	Ac2	X	X	X	X	X	X	X	X
Al-Mg-Si-Mn	Ac3	X	X	X		X			X
Al-Mg-Sl-Cu	Dl					X		X	
Al-Cu-Mg 0,5	D2					X		X	
Al-Cu-Mg 1	D 3					X		X	X
Al-Cu-Mg 2	D 4					X	X	X	X
Al-Cu-Pb-Bl	D 58					X	X	X	
Al-Zn-Mg 0,5	PD 0,5						X		X
Al-Zn-Mg 1	PD 1					X	X	X	X
Al-Zn-Mg-Cu	PD 3		X			X			X
Al-Si 5	Al Si 5							X	
Al-Sl-10	Al Si 10							X	
I
Izdelujemo še čiste Al vrvi in Al vrvi z jeklenim vlož. kom po DIN, BSS in ASTM normah.
Obrat za Al konstrukcije izdeluje vse vrste eloksi-ranih profilov in Al-kon-strukcije po naročilu — vrata, okna, fasadne ele-mente, celotne samonosil-ne fasade in aluminijske nosilne konstrukcije na osnovi projektov izdelanih v lastnem konstrukcijskem biroju.

okoli sveta - redno jjj linijo z Južno Ameriko redno liji; ni jo z zahodno Afriko ter nudi jjj prevoze po vsem svetu z moder-;;; nimi transportnimi ladjami od jjj 8.0(10 do 18.000 ton nosilnosti, ji; Za vse informacije se obrnite na ::: upravo podjetja: jjj (.SPLOŠNA PLOVBA*. Piran Zu-jjj pančičeva ul. 24 in na naše agente ii! po vsem svetu, jjj Telesi: 035-22, 035-23 Šli Telegrami: Plovba Piran jjj Telefoni: 73-470 do 73-477

BLED vabi
Hoteli ob Jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter
čolnarjenje po Jezeru
GOSTINSKO
pod.iet.ik«SIDRQ» Piran, tel. 73-313
priporoča ODLIČNE SPECIALITETE IN IZBRANE PIJAČE V VSEH SVOJIH OBRATIH.
Nočni bar «TRI PAPIGE» v Piranu z mednarodnim artističnim progra mom. Odprt te vsak dan razen srede.
	
	
	
	
	
............................
Kct-I -TRIGLAV-
TOVARNA CEMENTA IN SALONITA
5 SEPTEMBER' salonit
I
ANHOVO
anhovo
MEBLO
MEBLO
trgovina s pohištvom na drobno
NOVA GORICA — KIDRIČEVA ULICA 18
PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO, FRANCIJO, ITALIJO IN DRUGE DRŽAVE.
NUDIMO: spalne sobe, dnevne sobe, omare za garderobo divane, naslanjače in znane žimnice na vzmeti «JOGI» več tipov.
IZKORISTITE 20% POPUST PRI VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI Z PREVOZNI IN CARINSKI STROŠKI SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVE DR-ZAVE * ŠPEDICIJSKE OPERACIJE IZVRŠIMO SAMI z KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DO-STAVO NA DOM IN MONTAŽO.
Ob nakupu pri nas boste prihranili, ker so naše cene ZNATNO NIŽJE KOT INOZEMSKE.
ELETTROMARKET

KOPER — TELEFON štev. 16
Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt. nočni bar s programom.
Priporočamo svoje obrate «GIU-STERNO» z olimpijskim bazenom ter restavracijo «RIŽANA» s specialitetami, postrvmi ln rečnimi raki.
Obtičite slovito
RESTAVRACIJO
BELVEDERE
nad I10L0
£
2L
«/s
PRALNI STROJI - HLADILNIKI -ŠTEDILNIKI NA PLIN IN ELEKTRIKO svetovno znanih znamk
REX, CANDV, CAST0R, HOOVER
ELEKTRO GOSPODINJSKI PREDMETI — TELEVIZORJI - LESTENCI -KRISTALNA IN PORCELANASTA POSODA — TRIESTE - TRST, Strada Vecchia deUTstria Tel. 812238 (Na trgu pri Sv. Ani)
MEDNARODNA IN DOMAČA KUHINJA IN IZBRANE PIJA. CE — DNEVNO ZABAVNA IN PLESNA GLASBA
ji! ........................... :l :
.............................................................................................................................................................................................................................................................................................. ..........................................................................................................................................................................::::::::
Emi	... . '"yssmMAM Immmmšm
J
Sil
.= ISH* ==7
p
/II
j ■■■■■•■■
II
lil
M


wM
V	tržaškem občinskem svetu se je ta teden nadaljevala razprava o letošnjem občinskem proračunu. Med drugimi so se udeležili diskusij^ svetovalci Simčič, Cuffaro in Pitto-ni, ki so omenili tudi vprašanja slovenske manjšine in kritično ocenili dosedanje delovanje občinske uprave. Dr. Simčič je med drugim dejal, da so otočani vedno bolj obdavčeni in da je na občini preveč uslužbencev (1 na 95 prebivalcev). Cuffaro je med drugim grajal urbanistično p'oli-tiko in očital odboru, da ni izpolnil vseh obljub do slovenskega dela prebivalstva, Pitto-ni pa je priznal, da je občinska uprava že nekaj koristnega storila, vendar je kritiziral stare strukture in navedel najnujnejše probleme.
Tržaški industrij ci so imeli svoj redni občni zbor, na katerem je predsednik dr. Do-ria v svojem poročilu med drugim omenil, da se zaposlenost v industriji na Tržaškejn polagoma. a nezadržno zmanjšuje. To je najbolj občuteno zlasti v gradbeništvu. Dotaknil se 'je vprašanja tudi ladjedelnice Sv. Marka in dejal, da bi vsaka okrnitev te ladjedelnice bila huda zguba za splošno gospodarstvo na Tržaškem. Govoril je tudi o potrebi novih cestnih povezav Trsta z Avstrijo, 'češkoslovaško ih Nemčijo, vendar pa ni pri tem omenil Jugoslavije.
Na deželni upravi je bil sestanek deželnih in vladnih predstavnikov, ki So razpravljali o gradnji bolnišnic. Pokrajinski zdravniki so poročali o kritičnem položaju bolnišnic in zdravstvenih ustanov v deželi Furlanij a- Julijska krajina, ki terja nujne in učinkovite ukrepe ter znatno pomoč. Deželni odbornik za zdravstvo Nardini, ki je predsedoval sestanku, je sporočil, da mu je minister za zdravstvo Mariotti na zadnjem razgovoru v Rimu obljubil pomoč za gradnjo nove bolnišnice na Katinari.
V	torek je biila tudi v Trstu, kakor v raznih italijanskih pokrajinah, stavka delavcev, ki jo je organizirala Delavska zbornica CGIL v podporo borbi upokojenci za izboljšanje in reformo pokojnin. Popoldne je bilo na Trgu sv. Antona zborovanje, ki so se ga udeležili upokojenci in sta vikaj oči delavci. Po končanem zborovat nju so vsi odšli v povorki po mestu do Trga Garibaldi.
Občinske in pokrajinske volitve na Goriškem, ki sp bi'e preteklo nedeljo in ponedeljek, so potekle brez incidentov. V ponedeljek zvečer so bili znani tudi že prvi rezultati za pokrajinski svet. Največje spremembe so prinesle volitve v Gorici, kjer je krščanska demokracija dobila dva občinska svetovalca manj in jih ima seda) samo 18 od skupnega števila 40 ter se bo morala pogajati za sestavo odbora levega centra. Okrepili so se socialdemokrati, ki so pridobili dva svetovalca in jih imajo sedaj 6. dva svetovalca pa so liberalci prevzeli fašistom, tako da jih imajo prvi sedaj 4 in drugi samo 3. V novem občinskem svetu bo pet slovenskih svetovalcev in sicer: dr. Peter Sancin, ki ie bil izvoljen pa listi PSI. Miladin Černe na listi KPI ter trije s Slovenske liste: dr. Avgust Sfiligoj, dr. Slavko Bratina ter Andrej Bratuž.
V	pokrajinskem svetu je krščanska demokracija tudi izgubila enega svetovalca ter jih ima sedaj samo 10. Enega svetovalca so pridobili socialisti.
ki jih imajo sedaj dva, vse druge stranke pa so ostale pri starem.
V	pokrajinski svet so bili tudi tokrat izvoljeni trije Slovenci, in sicer Marko Wal-tritsch na listi PSI, Marija Selič na listi KPI ter Martin Kranner na listi z lipovo vejico.
V	treh slovenskih občinah tudi ni l-1’" večjih sprememb. V Sovodniah in Doberdobu je zmagala Lista občinske enotnosti, v števerjar.u pa zopet lipa. Veliko Blasov ,je bilo za posamezne liste izgubljenih, ker so volivci dajali preference posameznim kandidatom.
Na goriškem matičnem uradu so zopet poskušali preprečiti slovenskim staršem, da bi izbrali po svoji vol.ii ime svojemu otroku. Občani se upravičeno pritožujejo zaradi take diskriminacije in se sprašujejo, kdaj bo izdan nov in ustreznejši zakon v duhu ustave, ki bo nadomestil fašističnega, na katerega se pri takih ugovorih na matičnem uradu sklicujejo.
šola Glasbene Matice v Gorici je zaključila svoje letošnje šolsko leto z lepo uspelo glasbeno produkcijo v dvorani kluba S. Gregorčič v Gorici. Na produkcijo je prišlo mnogo staršev in prijateljev mladine. Goienci pa so pokazali velik napredek, zlasti tisti, ki obiskujejo šolo že tri leta. Izkazalo se je. da je ta šola tudi važen pripomoček za okrepitev splošne ljudske prosvete na Goriškem.
Sadjarji in živinorejci so precej zaskrblieni zaradi slabega vremena, ki se ie zavleklo v pozno pomlad. Blizu Vrha so imeli pred dnevi tudi točo. ki je močno klestila po nekaterih vinogra,dih ter povzročila občutno škodo
Goriški gasilci in potapljači iz Trsta so več dni zaman iskali dva boy-scouta iz Trsta, ki sta se pretekli teden dopoldne prevrnila z gumijastim čolnom blizu ločniškega mostu ter utonila, čeprav so preiskali : vsu strugo ,jn . obalo od Gorice, do Zagraja, .njunih., trm pel še niso našli.
PRED RAZLASCEVANJEM ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO NAFTOVODA
Seme družba za naftovod naj se pogaja glede cene za razlaščena zemljišča
Neverjetne metode za ocenjevanje - Za hišo ponujajo 600.000 lir - Potreben je nastop vseh prizadetih
Bližnje razlastitve zemljišč v dolinski občini, ki jih bo potrebovala družba za naftovod Trst — Bavarska, da postavi na njih ogromne rezervoarje, so povzročile veliko zaskrbljenost med lastniki teh zemljišč, tudi časopisi so objavili precej člankov o tem vprašanju.
Smisel vseh prizadevanj bi moral biti ta, da kolikor mogoče omejimo škodo, ki jo bodo razlaščenci in kmetijstvo pri tem utrpela, tako da jim je zagotovljena vsaj pravična odškodnina. Pri tem moramo po svojih najboljših močeh sodelovati vsi: strokovne organizacije, politične stranke, tisk, prizadeti lastniki, ker samo složen skupen nastop nudi možnost uspeha. Naj nas preteklost uči, spomnimo se samo Kolon-kovca.
Objavljen je bil že prvi seznam razlaščencev, ki obsega približno tretjino zemljišča, ki bo potrebno za naftovod. Ponujene cene so take, da se razlaščenci ne morejo z njimi zadovoljiti. Nekomu n. pr. ponujajo za hišo okrog 600.000 lir; s tem denarjem si prav gotovo ne bo mogel postaviti niti naj-skromnejšega bivališča. S takimi metodami ocenjevanja se ne moremo strinjati in se jim bomo uprli.
Nekateri krogi bi nas radi preslepili z javno koristjo naftovoda. Upoštevajoč to jovno korist, naj bi pač naši kmetje potrpeli (saj so že vajeni). Koliko koristi bo naftovod prinašal gospodarstvu Trsta je bilo že omenjeno v raznih člankih, tudi v «Primorskem dnevniku«, pa je bilo tq/Jašno povedano v poročilu prof. Forteja, znanega gospodarskega strokovnja-
itaitiimiiitiiiiiiiin
iMiKimu.miilimiimm.immiimmtiiMm.THJttiM.mmiiiiiimiimiiiiMiirfrtHrtfliilliriii
PO VINSKI RAZSTAVI V ZGONIKU
Pogovori o teranu
Razstava vin, iz naše občine je dobro uspela in so razen prirediteljev bili zadovoljni tudi obiskovalci, ki jih je naš vinski pridelek zanimal. Kljub ne preveč primernemu vremenu je razstava privabila polno gostov od vsepovsod iz naše pokrajine, a tudi nekaj Goričanov, s Koprskega in iz bližnjih vasi izza meje. Vsi so se o pridelku pohvalno izrazili, češ; vina niso posebno močna, a so okusna, pitna in zdrava. To pa so glav ne odlike vsakega dobrega vina. Za to pa je razen dobrega vinogradnika potreben tudi dober kletar. In prav v tem so naši kmetje precej napredovali. Zanimive pa so bile razprave o teranu. Mnenja so se križala in kdor to vino bolje pozna, je odnesel vtis, da to vino in njegove odlike premalo poznamo. Sicer ie ta dnevnik o njem že nekajkrat pisal, vendar se nam zdi umestno, da tudi in iprav ob tel priliki na kratko omenimo značilnosti tega vina Kraški teran raste le na Krasu med Sežano, Kazliami, Avberjem, Kobjeglavo, Komnom, Gorjanskem, Trnovico in v zgo-niški ter repentaborski občini. To vino daje le ena črna vrsta:
kraški refošk ali kraška črnina, ki jo naši vinogradniki dobro poznajo. Ugaja li težka rdeči zemlja. Kraškemu teranu sliči istrski teran, ki pa je močnejši in vsebuje manj kisline.
Kraški teran ni le kakovostno črno vino (seveda če je pristen, se pravi le iz kraškega refoška), marveč je tudi zdravilen, ker vsebuje razen drugih zdravju koristnih snovi tudi mlečno kislino. To pa nastane šele pri tihem vrenju (v aprilu in maju), ko se surova labolč-na kislina pretvori v mlečno kislino, ki prijetno vpliva na prebavila, pospeši slast in deluje na organe kot zdravilo.
Takih lastnosti druga črna vina, čeprav so odlična (merlot, kabernet, modri burgundec i. dr.), nimajo. Kot rečeno, raste to vino le na Krasu. Drugačnih tal in podnebja ta trta ne prenaša. (Bomo videli, če bo uspel poskus s to trto v Makedoniji). Proizvodnja vin v svetovnem merilu gre v milijone hektolitrov, a pridelek terana doseže le okrog 6000 hi.
V prihodnji številki priloge «iNaša zemlja« bomo še podrobneje poročali o tej prvi občinski razstavi vin v Zgoniku.
ka in univerzitetnega profesorja, za konferenco o tržaškem gospodarstvu, ki je bila v začetku tega leta v našem mestu, ob prisotnosti najodgovornejših predstavnikov gospodarskega in javnega življenja Trsta.
Sedaj si, upamo, nihče več ne domišlja, da bo naftovod rešil gospodarsko krizo našega mesta, razen če ne misli, da bi k rešitvi te krize lahko prispevala preusmeritev naših ladjedelnic, specializiranih za gradnjo potniških ladij, na poprav-ljalnice petrolejskih ladij.
Naftovod gradilo velike petrolejske družbe, ki jim je glavni namen dobiček, da zagotovijo cenejši dohod nafte do njihovih čistilnic na Bavarskem. Ne gradijo ga iz Trsta, ker smo jim Tržačani simpatični, ker za taka čustva ni mesta, ko gre za milijarde, ampak ker je to zanje najbolj ugodno. Ne moremo si obetati niti kaj občutne zaposlitve domače delovne sile, ker kot že pri pripravljalnih delih, bodo tudi pri poštar vitvi naftovoda uporabljali tujo, za taka dela specializirano delovno silo. Ko pa bo naftovod speljan, bo to naprava, ki potrebuje zelo omejeno število tehnikov in specializiranih delavcev, da jo upravlja in nadzoruje.
Glede na vse to bi bilo prav, da se družba za naftovod kar sama pogaja za zemljišče, ki ga potrebuje. Toda Ustanova za industrijsko pristanišče ima, na žalost, tako ohlapno določene pristojnosti, da pač v tem primeru igra vlogo posredovalca, ker ima že od leta 1963 vsa ta zemljišča vinkulirana. Toda ta javna ustanova mora kot taka zasledovati javno korist, ker pa ne more predstavljati javne koristi čim večja korist petrolejskih družb, pa tudi najbrž ne gospodarsko izkoreninjenje stotin razlaščencev, morajo biti vsaj cene primerne.
Prav s tem namenom je bil na pobudo Kmečke zveze, Zveze malih posestnikov in Slovenskega gospodarskega združenja ustanovljen konzorcij razlaščencev, da se s skupnim nastopom bolj učinkovito branijo njihove koristi in uveljavijo njihove pravice. Odborniki konzorcija so v tej začetni fazi pred razlastitvami posredovali na vseh pristojnih mestih in tolmačili upravičene zahteve svojih članov, posvetovali so se s strokovnjaki in z ustanovami, ki lahko pripomorejo k uspehu.
V kratkem bo prva skupina razi’nščencev, kateirih seznam je bil že objavljen, prejela dekrete o razlastitvi. Do tedaj in še potem, v roku 30 dni, ki ga zakon predvideva za pritožbe na sodišču glede cene, je čas, da se Ustanova za industrijsko pristanišče in razlaščenci pogodijo. če se ne bi mogli do tedaj zlepa sporazumeti je naj važnejše, da se ta rok 30 dni po prejetju dekreta ne zamudi in se vložijo pritožbe na sodišču, ker bi drugače pomenilo, da bi razlaščenec sprejel odškodnino, ki mu jo ponujajo, t. j. od 450 do 550 lir za kva-
Agraria
MARINAZ
Monfalcone (Gorizia) Italia
Ul. Don P. Fanin, 46 Tel. 73-242
0LYMPIA»
«
JAMSTVO
12
MESECE'
Zaloga kmečkih strojev in pribora, motorji na petrolej, bencin, Diesel ter električni za kmečko In ladijsko uporabo, traktorji in nadomestni deli «Renauit», motorne kosilnice Bedogni & C. «OLYMPlA», motorne kosili:'-e «RONDINE» in agrarni stroji «GOLDONI»
.........i...........„„„„„................
ŠE DANES IN JUTRI
Razstava vin in strojev na Bukovju pri Števerjanu
Najboljša vina bodo nagrajena s pokalom goriške in števerjanske občine
Jutri, v ponedeljek, bodo na Bukovju pri števerjanu zaključili razstavo domačih vin in poljedelskih strojev ter orodja. Razstava bi morala biti že meseca maja. a so jo zaradi slabega vremena tedaj odložili. Tudi pretekli četrtek je pri otvoritvi nagajal dež. Ker se je pozneje zjasnilo, je prišlo na razstavo precej obiskovalcev. Zlasti mladina je ostala tudi zvečer na plesu.
Svoja vina razstavlja 10 domačih vinogradnikov in sicer: Anton Pintar. Hermenegild Pod-l veršič, Jožef Komianc ir. An-| ton Humar z Valerišča. Alojz Pintar z Bukovja, Ignac Maraž ' z Uklancev, Avgust Škorjanc s Križišča, Bogomir Nuncij z Dvora, Jožef Terpin iz ščednega ter i Anton Klanjšček iz Jazbin. Po-
sebna ocenjevalna komisija je že v četrtek pregledala razstavljena vina jr.’ jih ocenila. Najboljše belo vino bo prejelo pokal goriške občine, najboljše črno vino pa pokal občine šte-verjan. Komisija bo objavila svojo oceno šele zadnji dan razstave. Vsekakor pa so ugotovili, da so razstavljena vina zelo močna. Predsednik ocenjevalne komisije je bil ir.ž. Josip Rustja iz Gorice.
Pri razstavi poljedelskih strojev in orodja pa sodelujejo nekateri trgovci iz Gorice, Vidma in Trsta.
■ Prireditev je združena tudi s plesom na brjarju ter s prodajo češenj. Organiziral io ie odbor «Za števerian« in ie to tretja prireditev tfe vrste, ki jo je priredil omenjeni odbor.
dratni meter, in toliko bi mu den bi jim potekel rok, in zato
tudi izplačali. Potem ko je pritožba vložena je še vedno čas in možnost, da se še dalje pogaja in mogoče tudi pogodi za pravično ceno, tudi ne da bi bilo vedno treba čakati na razsodbo sodišča.
Druga važna in nujna zadeva je ureditev premoženjskega stanja, ker bo med razlaščenci veliko število takih, ki še niso pravilno vknjiženi. Ti bodo najbrž težko lahko vse uredili, pre-
še bodo težko lahko pogajali, ne da bi vložili pritožbe.
Za vse te probleme je konzorcij na razpolago svojim članom, da jim svetuje in pomaga. Toda nujno potreben je složen in skupen nastop. Vsakdo, ki se bo sam hotel pogajati, bo povzročil sebi in drugim škodo. To nam dokazujejo izkušnje iz preteklosti, ki nam morajo biti v svarilo.
LUCIJAN VOLK
RlCM A N'JE
V sredo je umrl naš vaščan Gregor Pregare, po domače Ger-gurče, v starosti 67 let. Pokojnika so dobro poznali v okoliških vaseh in tudi v mestu, kjer je dosti let delal v rafinerija, potem pa v Javnih skladiščih. V prostem času je skrbno obdeloval malo kmetijo, zlasti vinograd. Imel je tudi nekaj glav goveje živine. Zadnja leta je užival zasluženi pokoj, dokler se ga ni lotiila bolezen, ki ga je spravila v grob.
Gergurče je bil marljiv dela-
vec in zaveden Slovenec. Ze iz mladih let se je udejstvoval v prosvetnem življenju in je bil več časa tajnik prosvetnega društva Slavec.
Naj mu bo lahka zemlja, njegovi ženi Ani in sorodnikom pa izrekamo globoko sožalje.
SEMPOLAJ
Že nekajkrat smo pristojne organe opozorili v temle smislu: Iz naše vasi vodi občinska pot v Praprot in ob gostilni Gruden pravokotno seka pokrajinsko cesto šempolaj-Nabreži-na. To križišče je tembolj nevarno, ker je občinska pot ob stičišču zaradi visokega zidu ob gostilni zakrita. Promet ie na obeh poteh zelo živahen. Ce je bilo doslej že več na srečo manj. ših trčenj se zna zgoditi, da ta sreča popusti in pride do težkega primera. Tako bi se bilo kmalu zgodilo pred nekaj dnevi. Vsi obsojajo, ker se pristojni organi za to dan za dnem bolj nevarno stičišče prav nič ne zmenijo. Nikjer ustreznega znaka, nobenega opozorila! Ali naj čakajo, da jih bo na to opozorila večja nesreča?
Mnenje mladinca o naši prosveti
Prejeli smo naslednji dopis, ki ga skoraj v celoti objavljamo.
«Veftkral prebirano v časopisih članke o naši mladini, kako se oddaljuje od prosvetnega in športnega udejstvovanja. Podpis članku pa je gotovo starejše osebe.
Res je, da mladina zapušča domača društva ter šport; za to niso potrebne statistike. Sami opazimo n. pr., kako doberdob-sko društvo, s tako mogočnim pevskim zborom, že več let ne
dehre. Sovodenlsko. po številu manjše, a pred leti najaktivnejše na Goriškem, zadnje čase večkrat obnovljeno, le medlo deluje. Pevmsko je dobesedno izginilo, prav tako pevski zbor Gabrje-Peč. Edino popolnoma delujoče društvo je le «Briški grič« iz števerjana. štandreško «0. Zupar.čič« ie nekoliko splah. nelo, ker njegovi aktivnejši fantje služijo vojaški rok.
.Tudi športna društva so vedno manj aktivna. Naj omenim doberdobsko nogometno društvo, ki že več let ne obstaja, in tudi namizni tenis je tu že skoraj pozabljen. Tako se dogaja tudi v štandrežu in Pevmi, le v Sovodnjah je še 12 fantov, ki še nekoliko zahajajo za zelene mize. Sicer pa je sovodenj-sko nogometno društvo še precej aktivno, a vedno manjše število nogometašev zelo vpliva na uspehe, ker ne dovoljuje trenerju izbire boljših ter bolj treniranih. So pa tudi v športu društva, ki uspevajo: nogometno «Juventina» ter odbojkarski Dom-Val ter Olimpia.
Torej vidimo, da Je na Goriškem raven prosvetno - kulturnega ter športnega udejstvovanja res zelo nizka. A kdo je temu kriv? Mladina gotovo ne!
Prst kaže na starejše ljudi. Marsikak odrasli človek bo rekel, da to ni res. Našel bo tudi več opravičil. Med temi, da se naša mladina niti najmanj ne zanima za kulturo, prosveto ter šport. Res je, da za to ni preveč zanimanja, a vendar še dovolj. iAhko se starejši ljudje ne za-
Hiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii,1111111,1,11,111,,1,11,1,1,,„,,„|,„l,|,,l,m(ll)lm|,IIMmll|IIM|t|t)||)|lll|||lllll|||||||l||n|t||||||||||||||||||||||||||||||)M|||||||||||
IZ GOVOROV OBČINSKIH SVETOVALCEV M. GRBCA IN 1 SIMČIČA
Kaj zahtevajo kmetje od občinske uprave
Vse občine v tržaški pokrajini, razen tržaške, prirejajo vsako leto vinske razstave - Poljske poti in zaščita pridelkov
Med diskusijo o letošnjem občinskem proračunu je v tržaškem občinskem svetu govoril o kmetijstvu tudi občinski svetovalec Mario Grbec, tajnik Zveze malih posestnikov.
Med drugim je dejal: «V proračunu za leto 1965 je v poglavju «kmebijstvo» predviden izdatek 14,949.000 lir, In sicer: 10.000 kot prispevek za delovanje pokrajinskega kmetijskega konzorcija; 8.492.000 lir za zatiranje borovega prelca, plače in doklade osebju; 300.000 za razne stroške, 2.580.000 za preprečevanje požarov ob železniških progah in 3.567.000 za vzdrževanje občinskih gozdov.
V poglavju »kmetijstvo« določa občina vsoto 14.949.000 lir, toda kot je razvidno iz prej omenjenih vsot, niti ena lira ni določena za razvoj našega kmetijstva, ne kot prispevek in ne kot nagrada. In vendar je kmetijska proizvodnja v tržaški občini naj višja v naši pokrajini. Od dveh in pol milijarde lir kmetijskih pridelkov, prodanih v tržaški pokrajini, jih pripada nad polovico proizvodnji v tržaški občini, ki da največ vina, povrtnine, mesa, mleka, perutnine, jajc in cvetlic.
Pet občin naše pokrajine priredi vsako leto razstave domačih vin. Naša občina, ki pridela največjo količino dobrega vina, pri-bližno 20.000 hi letno, ni še priredila nobene razstave tega našega odličnega proizvoda. Prav tako bi lahko priredili razstavo naših tipičnih vrtnarskih proizvodov, ki smo jih nekdaj, zlasti zgodne pridelke, izvažali celo na Dunaj, v Prago, Budimpešto in v druga mesta Srednje Evrope.
Občinska uprava ima toliko preglavic in skrbi finančnega, gospodarskega in kulturnega značaja, kljub temu pa najde sklade za nekatere nepotrebne stroške, medtem ko ne dodeli nobenega prispevka v korist kmetijstva in kmetovalcev v tržaški občini.
Kaj zahtevajo kmetje od občinske uprave?
Popravilo občinskih cest v podeželskih vaseh in v predmestju, znižanje cene vode za kmetijske potrebe, okrepitev službe za čuvanje kmečke posesti, pravično določanje družinskega davka, zgraditev poti pod Kontovelom. «V Moholanih«, za katero so bila že določena potrebna sredstva in se je že pričelo z deli, ki pa so bila pre-
kinjena. Postaviti bi bilo treba tam vodovodne naprave, kar bi dalo večjo spodbudo cvetličarstvu. Tam bi namreč še mnoge parcele izkoristiti za cvetličarstvo, ki že zdaj ima približno za 20 milijonov lir bruto proizvodnje letno. Zaradi poplave pred dvema letoma, ko sta preplavila tudi dva potoka na Kolon-kovcu, so se porušili podporni zidovi in je naneslo mnogo materiala na vrtne grede. Na nekaterih vrtovih je še ta material in zidovi niso še popravljeni. Prizadetim vrtnarjem so obljubili podporo, toda do danes je ni še nihče prejel.
Gospod župan, gospodje svetovalci. Sklep, ki ga je občinski svet soglasno sprejel glede izključitve zemljišč pod Kolon-kovcem iz načrta za gradnjo ljudskih hiš, so tamkajšnji neposredni obdelovalci sprejeli z zadovoljstvom in hvaležnostjo.
Tako neposredni obdelovalci tudi pričakujejo, da bo občinska uprava ugodno sprejela njihove zahteve in določila potrebna sredstva«
Tudi občinski svetovalec Simčič je v diskusiji o letošnjem proračunu govoril o kmetijstvu in se Je dotaknil zlasti vprašanja škode, ki jo povzročajo kmetom brezvestni nedeljski izletniki, ter vprašanja poljskih poti.
Glede nedeljskih izletnikov je pripomnil, da se nekateri posmehujejo prizadetim kmetom in jih celo napodijo, če jih o-pozorijo, da delajo škodo. Zato je pozval občinsko upravo, naj dodeli večje število čuvajev, zlasti poleti in jeseni, da bodo preprečili škodo, ki jo trpijo kmetje. Glede poti pa je toplo priporočal občinskih! upraviteljem, naj ne zanemarjajo tega važnega vprašanja.
vedajo precejšnje iniciative mla. dine, le, da ta iniciativa ni dobro usmerjena. Povsem narav, no je torej, da to iniciativo usmerja k temu. kar starejši imenujejo «vandalizem». To pa ni nič drugega kot nekoliko pretirana uporaba motorizacije. Sicer pa ima naša mladina še lepa pobude. (Zadniič sem na krajšem izletu v Vipavi videl manjšo skupino z motornimi vozili — vsi Goričani Dod 21 letom — ki je polagala šopke rdečih nageljnov pred spomenik padlim. Prepričal sem se, da je bila ta spoštovanja in posnemanja vredna akciia prostovoljna). Starejši bi morali spreleti mlade v svoja «vrste» ter jih povesti k športu in prosveti. Gotovo bi bilo potrebno potrpi j enje, a vsakemu potrpljenju sledi zadoščenje. Starejši pa se mladine izogibajo in ji vedno očitajo motorizacijo, Kjer mladina hoče postati kul* turno-aktivna, naleti na zapreke.
Zakaj starejši ne gredo na roko mladini, ki hoče uresničiti kulturno perspektivo? To vprašanje bi rad postavil starejšim. Morda pa so se že tudi oni oddaljili od kulturne dejavnosti. Ta se mi zdi edini odgovor, kajti, aa bi se mladina morala sama pobrigati ter si organizirati prosvetna in športna društva, ne drži. Tisti, ki so
zdaj odrasli in starejši, so imeli v svojih odborih tudi starejše elane, ki so jim bili svetovalci ter učitelji, iorej mislim, da je tudi njihova dolžnost, da se pozanimajo ter pripravijo mladino za večjo kulturno-pro-svetno dejavnost.
Na Goriškem nimamo dovolj zmožnih ljudi, ki bi znali voditi ter svetovati mladini, kajti mnoge osebe, ki so to prej o-pravljale, so sedaj prevzele bolj odgovorna mesta v političnem življenju.
Tem bi morali takoj poskrbeti namestnike, kar pa na žalost, niso. Zdi se. da je celo prosvetna zveza popustila v zelo aktiv-' ni dejavnosti. (Seje, predavanja, izleti, mladinska srečanja, turnirji itd., vse to je skoraj pozabljeno). Istotako se zdi, da je tudi Mladinska iniciativa (MI) prenehala s svojo zelo uspesno misijo.
Tudi med mladino se zgodi, da naleti na pogovor o politiki. Slišimo mnoge, ki rečejo: «Jaz se na politiko ne razumem. Komunisti, demokracija, fašisti, nič me ne briga, le da imam kaj jesti ter nekaj v listnici. Ostalo naj politikanti sami med sabo opravljajo«. Je mogoče, da jih ne zanima, ali jim prijatelj pomaga, ali mu hudič sedi na vratu?
Vprašam se, zakaj starši ne poučijo lastne otroke, kaj je prav, kaj ni? Ali je mogoče, da si oče ne prizadeva, da bi sinu obrazložil politično stanje, njegov politični ideal ter tiste, ki so temu voditelji?
Vprašam se tudi: Ali se naši starejši ljudje še spominjajo če-mu je naša Primorska darovala v osvobodilni borbi 46.000 žrtev: čemu so fantje in dekleta žrtvo-vali svoja življenja?
Sandi«
Obvestilo
Te dni je na medicinski šoli v Piranu uspešno opravilo diplomske izpite za medicinske sestre 24 deklet, in sicer: IRENA UGRIN, VIDA TOMŠIČ, MILENA ZUPAN, NATAŠA KOMEL, MIRA NOVAKOVIČ, ANICA LJUBIČ, ANICA VULETIČ, MARIJA FREFOTJNIK, MARIJA CEK, JERICA ŠTELCER, KRISTA ŠTELCER, JOŽICA JAGODIC, ERNA POTOČNIK, BILVA JAMNIK, LIDIJA JUG, ZVEZDA ČERNAČ, LIDUA VIDMAR, SLAVICA SAVTIČ, MILKA PROl SEN, NIVES LUIN. VIDA MOČNIK, MARIJA GRUDEN, MINKA MAČEK in MARIJA BRELIH. čestitamo! — Na sliki nove medicinske sestre, ravnateljica šole Frančiška Šušteršič in
župan piranske občine inž. Zlatko Pajk
Kmetijska zadruga v Trstu (Ul. Foscolo) išče vajenca, ali vajenko za trgovino, ki obvlada slovenščino.
ENALOTTO
Natečaj št. 25
ZMAGOVITI STOLPEC
Bari • . .	«	•	. 50	X
Cagliari	.	•	A	• 88	2
Firence	.				1
Genova	a	•	•	. 17	1
Milan . .	s	•	. 3	1
Neapelj	a	«	K	. 39	X
Palermo •	•	•	. 63	2
Rim .	. •	•	tk	• 75	2
Turin . s	•	m	. 75	2
Benetke		At	. 57	\
Neapelj II	•	•	. 70	2
Rim II . .	•	•	. 61	2
PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce z 12 točkami
lir 13.286.000
11 točkami
lir
10 točkami
lir
362.300
24.900
Dokončne kvote določi o srednja komisija
*
Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade
KINO SKEDENJ
predvaja danes, 20. l.m. ob 18.30 v dvorani in ob 20.30 na prostem Technicolor film:
la seltima alba
(SEDMA ZORA)
Igrajo: W. Holden in Capucine
LE SE 9 DNI NAS L0C1 OD IZLETA
Zadnje obvestilo izletnikom v Prago
Zbirališče bo na Trgu Foro Ulpiano (pred sodno palačo) ob 6.30, odhod avtobusov pa točno ob 7. uri
Se devet dni nas loči od dneva, ko se bomo zbrali na trgu pred tribunalom v Trstu ter se odpeljali na šestdnevni izlet v Prago. Za vse izletnike smo pripravili podroben program z navodili ter številkami avtobusov, ki ga lahko od jutri dalje dobite v upravi našega lista v Ul. Montecchi 6, in sicer v drugem nadstropju, soba št. 16. Kljub temu pa naj omenimo nekaj poglavitnih reči, tako da se bodo naši izletniki lahko že vnaprej pripravili na naslednje:
Zbirališče vseh izletnikov iz Trsta in okolice je na Trgu Foro Ulpiano (pred tribunalom) ob 6.30, odhod avtobusov pa točno ob 7. uri. Vse izletnike prc»imo, naj bodo točni, predvsem pa, da prevzamejo programe in številke avtobusov, tako da bodo vedeli, v kateri avtobus spadajo.
V	Celovec potujemo skozi Videm in Trbiž in ne čez Ljubelj, kot je bilo sprva rečeno, ker je cesta čez Ljubelj na avstrijski strani zaradi deževja razmočena in zatorej nevarna za promet s tako velikimi avtobusi.
Sprememba v programu se nanaša tudi na Prago, kjer si žal ne bomo mogli ogledati znane «Svej-kove» gostilne, ki je zaradi popravil zaprta. Zato pa bomo pokušali pivo v nič manj znani restavraciji «U Fleku«.
V	ostalem Je program nespremenjen.	, ,
Še kar zadeva valutne predpise. V Jugoslavijo se lahko vnese 5.000 din v bankovcih po 100 din, v Avstrijo lahko vnesete šilinge, ki jih lahko dobite v tržaških menjalnicah na osnovi potnega lista, češke krone pa boste dobili po prestopu avstrijsko-češke meje. Ena krona velja ca. 40 lir, en dolar ZDA pa velja 16 čeških kron.
Vsa ostala navodila vsebuje program. Potujemo z desetimi avtobusi, vendar bo vsak avtobus imel svojega vodiča. Prosimo vse izletnike, da upoštevajo navodila vodičev, saj je pri tako velikem številu izletnikov dobršen del uspeha izleta odvisen prav od točnosti in discipliniranosti samih izletnikov.
Hvala in na svidenje v torek, 29. junija ob 6.30.
Programe naj dvignejo na upravi našega lista tudi tisti, ki so se vpisali pri potovalnem uradu «Au-rora».
UREDNIŠTVO
EMPORIO AUTO - MOTO
LORENZI
Vam nudi DELE in NADOMESTNE DELE za vsa motorna vozila: svečke, trikotnike, svetilke, preproge, prevleko, kroglične ležaje,
AMORTIZERJE ZNAMKE RIV itd.,
IZREDNA RAZPRODAJA MOTORNIH BATOV - P1STONI VESPE IN LAMBRETE VSEH VRST.
4
REZERVIRAN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE
TRST
Via S. Lazzaro, 17
KIHO «IK1S» PROSEK
predvaja danes. 20. t.m. film:
ob 20-30 uri Cinemascope Technicolor
L 'UOMO DEL R!0»
:::::::::

(MO* IZ RIA)
Zavojevalec džungle in osvajalec žensk Igrajo: Jean-Paul Belmondo, Francotse Dorleas, Jea Sarvais
POLETNI KINO <SATELLITE
Borgo S. Sergio (konec avtobusne postaje 20—21) predvaja danes, 20 t.m. ob 20.30 briljantni barvni Universal film:
«QUEL CERTO NON SO CHE»
(NEKAJ KAR SAM NE VEM)
Igrajo: Doris Day in James Garner.
KtNO PRJJSEJ^KJINTOVEj:
predvaja danes, 20 t.m. ob 16. uri Cinemascope barvni film iz Gogoljevih nesmrtnih vrstic:
TARAS BULBAIL COSACCO
(KOZAK TARAS BULBA)
Igrajo: Vladimir Medar, Francois Peron in Lorella De Luca
Kitajski delegati v Ir/iški ladjedelnici
Gospodarsko odposlanstvo iz Ljudske republike Kitajske, ki se mudi te dni na našem področju, si je včeraj v spremstvu predstavnikov osrednjega vodstva Združenih jadranskih ladjedelnic ogledalo ladjedelniške obrate v Tržiču. Kitajsko odposlanstvo, ki je pred Trstom obiskalo tudi Milan, Turin in Genovo, vodi predsednik kitajskega zavoda za razvoj zunanje trgovine Liu Yo Ming.
Pri delu se je ponesrečil
V Miljah v Ul. Colarich 68, je včeraj 39-letni delavec Giovanni Mercandel iz Milj, Ul. Sv. Barbare 2, pomagal prijatelju pri ometanju hišnega pročelja in prinašal malto. Ko je v roki držal vrč malte, pa se je nenadoma spotaknil in padel. Pri tem si je zlomil desni gleženj. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti 50 dni.
Goriško-beneški'duevnife
DELO OKROŽNE VOLILNE KOMISIJE ZAKLJUČENO
Uradna objava imen pokrajinskih svetovalcev
Med njimi so tudi trije Slovenci:	Marko
Waltritsch, Marija Seličeva in Mariin Kranner
Pokrajinska volilna komisija pri okrožnem sodišču v Gorici je pod predsedstvom predsednika okrožnega sodišča dr. Storte včeraj uradno proglasila izvolitev novih pokrajinskih svetovalcev na osnovi volilnih rezultatov pretekle nedelje in ponedeljka.
Izvoljenih je bilo šest svetovalcev KPI, eden MSI, eden PLI, eden na listi lipove vejice, dva PSDI, eden PSIUP, 10 KD in dva PSI.
NA LISTI KPI so bili izvoljeni: Maria Tomadin v okrožju San Can-ziano II. s 53.03 odst.; Renato Pa-pais v S. Canziano I. z 51.58 odst.; Umberto Clapis v Ronkah II. s 43.61 odst.; Lorenzo Menichino v Ronkah I. s 37.88 odst.; Marija Selič v Romansu s 35.92 odst.; ter
iiiiiiiiiiiiinnniiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiii
VČERAJ POPOLDNE V SESLJANU
Surov napad treh neznancev z noži na prodajalce v trgovini
Po intervenciji agenta v civilu so neznanci urno zbežali z avtom, ki je bil parkiran v bližini
V Sesljanu se je včeraj popol- našli malo časa potem pred pre-
- -  1 i. : 1 l, . . ,3   	—J	rYAci! 1M ..Dnnllvtrtu v* Mn
dne pripetil hud nasilni dogodek. Okrog 17. ure so v manufakturno trgovino Čira Russa v Sesljanu št. 55/b prišli trije neznanci, ki so na pogled imeli od 25 do 35 let. Vsi trije so se delali, kot bi hoteli nakupovati, pri tem pa so začeli motiti in siliti v Russovo ženo Erne-sto Grison ter v prodajalke. Temu sta se uprla sam Russo in njegova žena. Njun protest pa je spro. žil jezo treh nepridipravov, ki so potegnili iz žepov nože ter napadli Russa in Grisonovo. Prvega so ranili po glavi, Grisonovo pa po roki.
Neki agent v civilu, ki je bil tedaj prisoten, je skušal prijeti neznance, toda tl so pograbili stolice in škatle, ki so ležale na prodajni mizi in jih zmetali v agenta. Neznancem je tako uspelo zbežati iz trgovine in doseči avto «giulia» z evidenčno tablico iz Milana, ki je bil parkiran v bližini. Urno so vstopili in zbežali.
Prizadeti so takoj obvestili agente s komisariata v Devinu, ki so prihiteli na kraj napada. Medtem ko so ranjenca odpeljali v bolnišnico v Tržič, kjer so jima nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 10 dneh, so agenti uvedli preiskavo. Na pomoč so jim prihiteli agenti cestne policije, ki so avto
nočiščem - gostilno «Paolina» v Nabrežini — Kamnolom 55.
Agenti so že našli lastnika avta, vendar je možno, da so neznani napadalci avto ukradli in da lastnik avta nima ničesar skupnega z napadom. Agenti nadaljujejo preiskavo, da bi izsledili neznane napadalce.
Kap ga je zadela
Ko je včeraj zjutraj v trgovini s sadjem in zelenjavo v Ul. Verge-rio 4 kupoval blago, je 64-letnega Ettora Petronia iz Ul. Revoltella 23 prijela nenadna slabost, da se je zgrudil na tla. Prihiteli so bolničarji RK, toda za nesrečnika ni bilo več pomoči, ker je izdihnil zaradi kapi. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico.
Z lestve je padel
54-letni Antonio Budicin iz Ul. Risorta 7 je včeraj popoldne na gradu Sv. Justa prenašal vaze cvetlic. Moral je stopiti tudi na lestev, ko pa je bil že meter in pol visoko, je zgubil ravnotežja in padel. Pri tem si je zlomil desni kolk. Na ortopedskem oddelku bolnišnice se bo moral zdraviti od 60 do 70 dni.
Eruno Marizza v Gradiški s 35.75 odst. V rezervi je kot sedmi Jarc Andrej iz Doberdoba v okrožju Za-graj s 34.10 odst.; ter Giuseppe Cumini v Krminu II. s 27.58 odst..
NA LISTI MSI je bil izvoljen Eno Pascoli v Gorici III. z 11.72 cdst. v rezervi je na prvem mestu odv. Carlo Pedroni v Gorici VII. z
II.	22 odst..
NA LISTI PLI je bil izvoljen Rambaldo Zuccalli v Gorici V. z 18.57 odst.. V rezervi je Mario Ba-resi Gorica IV. s 13.36 odst. in odv. Agostino Mayo v Gorica III. z 11.18 odst..
NA LISTI LIPOVE VEJICE je bil izvoljen Martin Kranner v Zagraju z 18.13 odst. V rezervi mu sledi prof. Anton Kacin v Gorici I. z 9.78 odst..
NA LISTI PSDI sta bila izvoljena Agostino Tacchinardi v Gorici VII. s 15.78 odst. ter Danilo Dis-sette v Gradežu I. s, 15.63 odst. V rezervi je prvi dosedanji svetovalec Tullio Zorzenon v Gorici III. s 15.29 odst..
NA LISTI PSIUP je bil izvoljen Giovanni Poletto v Ronkah II. s 6.11 odst. V rezervi mu sledi Karlo Černič v Zagraju s 5.77 odst.
NA LISTI KRŠČANSKE DEMOKRACIJE so bili izvoljeni: Giuseppe Pecorari v Farra-Capriva z 49.12 odst.; Mario Marocco v Gradežu I. s 45.86 odst.; Renato Godarb v Krminu II. s 45.86 odst.; Dario Culot v Gorici IV. s 45.70 odst.; Bruno Chientarolli Gorica VII. s 45.31 odst.; Emilio Cosani v Tržiču IV. s 44.39 odst.; Ermellino Perissin v Romansu s 44.37 odst.; Luigi Mar-chesini v Gorici II. z 42.85 odst.; Ezio Bottegaro v Gradežu II. z 42.80 odst.; ter Fernando Gismano v Tržiču II. z 42.20 odst. V rezervi sledijo Giovanni Vezil v Gorici V. z 41.86 odst.; Severino Fabrizio v Krminu I. s 40.40 odst. ter Nora Rea v Gorici III. z 39.18 odst.
NA LISTI PSI sta bila izvoljena: Marko Waltritsch v Zagraju z 12.68 odst. ter Vittorio Semola v Tržiču
III.	z 11.62 odst. Prvi v rezervi je Marco Zorzut v Krminu I. z 9.94 odst.
Med izvoljenimi so trije Slovenci, in sicer Marko Waltritsch na list1 PSI, Marija Seličeva na Usti KPI in Martin Kranner na listi lipove vejice.
Italijanski enologi obiskali klet v Brdih
Včeraj se je v jugoslovanskih Brdih zaključil enotedenski obisk italijanskih enologov po Jugoslaviji. Ob 15. uri so jih v vinski kleti na Dobrovem sprejeli predstavniki kmetijskih zadrug in vinskih kleti iz Brd in Vipave ter občine Nova Gorica.
Bencin in nafta za obrtnike
Na pokrajinski zvezi obrtnikov v Gorici imajo še vedno na razpolago nekaj nakazil za bencin, nafto in mazilna olja proste cone. Tisti člani, ki še niso dvignili svojih nakazil, naj to store do konca tega meseca.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI v Raštelu, tel. 33-49.
Prosvetno društvo SKALA - Gabrje
TRADICIONALNA ZABAVA
na travniku pri Pavletičevl gostilni
V	nedeljo, 27. junija ob 18. uri
folklorni plesi
skupine iz Portoroža
Večerni plesi v soboto, nedeljo, ponedeljek in torek.
IGRAL BO DOLINSKI KVINTET
V	torek, 29. Junija ob 15. url tekmovanje v briškoli za nagrade — zvečer izvolitev najlepše mladenke.
Na voljo bodo pristno briško vino, čevapčiči, prašički na ražnju in domače klobase.
Vljudno vabljeni!
iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifl
MED TURISTIČNIMI URADI GORICE, NOVE GORICE IN TOLMINA
Pripravlja se skupni prospekt za usmeritev turistov po Soški dolini
0d takšnega sodelovanja bi imela korist tudi Gorica, ki je turisti drugače ne obiskujejo
liiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiitmiimiiiiiiiimiumimmniiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Pošteno so se stepli sedaj pa ničesar ne vedo
Me<F pretepači sta bila tudi Di Lernia in Gei, ki sta tudi predvčerajšnjim sedela na zatožni klopi zaradi napada na glasbenika Ferro
4
Kine na Ifnčinn

predvaja danes, 20. t.m. ob 16. uri Eastmancolor briljantni film:
DOTTORE NEt GUAI
(DOKTOR V TEŽAVAH)
Igrajo: Dirk Bogarde, Mylene Demongeot in J. Robertson Justice.
V ponedeljek, 21. t.m. ob 18. uri ponovitev filma:
DOTTORE NEI GUAI
(DOKTOR V TEŽAVAH)
V	naši včerajšnji številki smo poročali o sodni razpravi proti Geiu in Di Lernii, ki sta v pasaži «Fe-nice» napadla glasbenika Ferra. Včeraj zjutraj pa sta oba spet sedela na zatožni klopi skupaj s še tremi soobtoženci in vsi so bili ob. toženi pretepa. Pretep je nastal 29. novembra lani v lokalu «Alla Mari-nella« v Miramarskem drevoredu. Pri dveh mizah sta sedeli dve skupini. V prvi je bil Di Lernia, Gei in 35-letni Pietro Micheli iz Ul. del Fico 3, pri drugi mizi pa sta sedela 27-letni Mario Sestan iz Ul. Rat-to della Pileria 2 ter 27-letni Seba-stiano Caltabiano iz Ul. Pola 28.
Na mizah so se vrstile steklenice pijače in vsi so bili že nekoliko v rožcah. Potem se je Di Lernia približal Sestanu ter ga nekaj vpra. šal. Ta mu je grdo odgovoril in to je bila iskra, ki je zanetila požar. V nekaj trenutkih so začele frčati steklenice in kozarci ter leteti stolice. Nastal je splošen pretep med petimi obtoženci.
V	lokalu so bili tedaj karabinjerski podčastniki s postaje v Mira-maru in so se približali, da bi pomirili pretepače. Tistega večera pa so aretirali samo Michelija, ki se jim je začel upirati in preklinjati. Bil je pijan in karabinjerji so ga aretirali ter odpeljali v zapor. Na podlagi poizvedb pa so potem prišli na sled še ostalim pretepačem in jih prijavili sodišču.
Na včerajšnji razpravi so seveda vsi obtoženci zanikali krivdo. Micheli, ki je bil tedaj pijan, je celo povedal, da ga je napadla nenadna slabost ter da se je umaknil iz lokala. Dejstvo pa je, da sta mu malo potem sledila Di Lernia in Sestan ter so se vsi skupaj začeli še pretepati. Tudi ostali so zanikali krivdo in se izgovarjali, da so hoteli samo pretepače pomiriti.
Zaradi pozne ure sodnikom včeraj ni uspelo, da bi zaslišali še Di Lemio in so odredili, da se bo razprava nadaljevala popoldne. Ker pa tekom popoldneva en sodnik ni mogel prisotvovati razpravi, je sodišče odredilo preložitev procesa na 22. junij. Sodil je sodnik dr Rossi, tožilec je bil dr. Pascoli, zapisnikar pa dr. De Paoli.
Povratek dr. Caidassija in dr. Steinbacha iz tujine
Predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. R Caidassi in njen ravnatelj dr. Steinbach sta zaklju čila svoje večdnevno potovanje, ki ju je dovedlo najprej na Nizozemsko, nato še v Belgijo in v Zahodno Nemčijo. Tržaška gospodar-med bivanjem
Evropske gospodarske skupnosti. V nizozemski prestolnici sta se udeležila občnega zbora stalne konference trgovinskih zbornic Evropskega skupnega tržišča. Dr. Caidassi je na občnem zboru prebral daljše poročilo, ki ga je pripravil odbor za prevoze pri EGS, kateremu sam predseduje, in v katerem so nanizane možnosti, ki se v današnjem trenutku odpirajo poenotenju vsakovrstnih določb glede organizacije prevozov v okviru Evropske gospodarske skupnosti. V Bruslju sta se predstavnika zbornice na merodajnih mestih dotaknila predvsem tarifnih vprašanj in skupnih interesov na področju prevozov. Tržaška odposlanca sta se zavzela za čim širšo liberalizacijo na obeh področjih; kar naj predstavlja predpogoj za zdravo konkurenčno tekmovanje med prizadetimi podjetji in organizacijami iz vseh šestih držav članic EGS. V belgijskih poslovnih krogih se v zadnjem času mnogo ukvarjajo z vprašanjem, kako in v kakšni meri odpreti vrata Evropske skupnosti za morebiten pristop avstrijske re publike. Na posebni seji, katere sta se udeležila tudi dr. Caidassi in dr. Steinbach, so v tem pogledu sklenili, da bodo v kratkem sestavili odbor, ki naj prouči možnosti za vključitev avstrijskih strokovnjakov v nekatere skupne organizacije držav članic Evropske go spodarske skupnosti.
Turistični funkcionarji iz Slovenije pri Dulciju
Deželni podpredsednik prof. Dulci je sprejel nekatere voditelje turističnih ustanov iz Slovenije, ki jih je spremljal vicekonzul SFRJ v Trstu Milutinovič. V skupini so bili tajnik turistične ustanove iz Nove Gorice dr. Žiček, predsednik turistične ustanove iz Kranja Ho-rijac, ravnatelj gozdne uprave iz Tolmina inž. Klanjšek in ravnatelj «Park hotela« iz Nove Gorice Gabrijelčič.
LADJE V PRISTANIŠČIH
TRST:	Zaton (Jug.), Borea
(It.), Nino (lt.), Belluno (It.), Pe-lopa (Grčija), Chioggia (It.), Leo-nidas (Nizozemska), Alexandra (ZDA), Labuan Bay (Panama), Lao Do-ng (Kitajska), Tritone (It.), Treči maj (Jug.), N. S. Em-biricos (Grčija), Astor (Panama), Saturnia (It.), Vulcania (It.), Sai-pa II (It.), Trieste (It.), Spuma (It.), Istra (Jug.), Bovec (Jug.), Gundulič (Jug.), Brarmi (Ha.), P. Trader (Liberija), Gondar (Et.). stvenika sta se med bivanjem v C. Australe (It ), Patrick M. (Li-Amsterdamu, Bruslju,	Frankfurtu in I	beri ja), Kiriaki (Grčija), King Pe
Monakovem	srečala	s	številnimi	leus (Liberija), Djemila (Franci-
predstavniki skupnih organizacij ja), Ciane (It.).
Občni zbor zveze zadrug
Goriška sekcija državne zveze zadrug, ki ima svoj sedež v Ul. Cappuccini 13, je sklicala za danes, v nedeljo 20. junija ob 9. uri svoj peti pokrajinski občni zbor, ki se bo vršil v prostorih Delavske zbornice v Gorici, Ul. XXIV. maja št. 1.
Med turističnimi uradi treh obmejnih občin Gorice, Nove Gorice in Tolmina so v teku pogovori za izdajo skupnega propagandnega materiala, s katerim hočejo opozoriti turisti severnih držav, ki prihajajo v Italijo čez prehod Kokau v Kanalski dolini, na možnosti potovanja po Soški dolini do morja. Za delno preusmeritev turističnega prometa iz Kanalske doline v Jugoslavijo in pri Rdeči hiši spet v Italijo so zainteresirani tako jugoslovanski kakor tudi italijanski obmejni turistični delavci, ker bi imeli obmejni področji od tega velike koristi. Ce pustijo stvari pri starem, ne bodo imeli turistov ne na eni ne na drugi ker se čez Videm vozijo k morju.
Po lanskih izračunih so zabeležili na prehodu Kokau v Kanalski dolini prehod približno 1.100.000 vozil z okoli 4.300.000 potniki. Ce bi samo 5 odstotkov teh potnikov usmerili na Predel ter v Soško dolino, bi to predstavljalo prihod okoli 200.000 turistov v enem letu zlasti v poletni pa tudi v zimski
Ulica Scogli zaprla
Ker so v Ulici Degli Scogli začeli polagati vodovodne cevi so zaprli za promet del ulice od Drevoreda XX. septembra pa do Ul. Cappel-laris. Zapora velja predvidoma za 15 dni, kolikor bodo trajala omenjena dela.
sezoni. S tolikšnim številom turi-1 stov pa bi bile zasedene vse ka-1 pacitete hotelov, gostišč itd. Vrhu tega bi prihod tolikšnega števila tujcev povečal promet bencinskih črpalk, trafik, trgovin itd. Goriški turistični delavci si zategadelj še bolj prizadevajo, da bi na pristojnem mestu čimprej dosegli privoljenje za modernizacijo predelske ceste, na kateri dela za njeno asfaltiranje počasi napredujejo. Ce k vsem tem možnostim dostavimo bližnjo ukinitev vizumov med Italijo in Jugoslavijo ter novi tečaj dinarja, potem se bo v okviru splošnega zanimanja priliv turistov v Jugoslavijo še povečal.
V tem tednu je obiskal. Novo Gorico predsednik pokrajinske u-stanove za turizem ERP iz Gorice Peternel, ki se je na Turistični zvezi v Novi Gorici pogovarjal o možnostih hitre uresničitve obojestransko koristnih pobud.
Ne gre namreč samo za tiskanje skupnega prospekta, ampak za postavitev primernih kažipotov ter reklamnih napisov že na zgornjem
iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimmiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiHiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiii
PRED VOJAŠNICO V GORICI
Obe nogi si je zlomil pri prometni nesreči
Upokojenec iz Standreža padel z voza - Se dva padca na domu
Odkritje orientacijskega kamna na Krasu
Danes ob 9.30 bodo uradno odkrili orientacijski kamen na vrhu št. 3 blizu vasi Vrh na Krasu. To je prvi ukrep za ureditev turističnega področja na goriškem Krasu, za katero je prevzelo nalogo pokrajinska turistična ustanova ob sodelovanju jamarskega kluba iz Gorice.
Nezgoda s traktorjem
Včeraj zjutraj ob 7. uri so v go-riški civilni bolnišnici nudili prvo pomoč 24-letnemu Diegu Zorbi iz Campolongo pri Vidmu, ki je zaposlen pri opekarni Gregorat v Romansu. Ko Je bil ob 6.30 zjutraj na delu ter je imel opravka s traktorjem, pri katerem je hotel s kljuko vžgati motor, pa ga je kljuka udarila po obrazu ter mu prizadejala rano na zgornji ustnici. Okreval bo v šestih dneh.
Včeraj okrog 15.45 so poklicali avto Zelenega križa na Tržaško cesto v Gorici, kjer je bil pri avtomobilski nesreči blizu pehotne vojašnice ranjen 24-letni podporočnik Vlncenzo Lo Russo, doma ;z Barija, Ki služi vojaški rok v Gorici. Odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom leve stegnenice, zlom desne noge v mečah in pretres možganov ter so ga’ pridržali za 60 dni na zdravljenju. Zapisnik o nesreči so napravili karabinjerji iz Gorice.
Okrog 18. ure je padel pri Kazer-metah na Svetogorski cesti v Gorici s kmečkega voza 60-1 etni Rug-gero Raner, ki stanuje v štandre-žu, Mihaelova ulica 273. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi udarca na hrbtu. Okreval bo v štirih dneh. Raner je povedal, da je šel z vozom po seno na travnik pri Kazermetah ter padel.
Okrog 20.30 sinoči so pripeljali z avtom Zelenega križa v bolnišnico 52-letnega Eugenia Basiiianija iz Gorice Ul. Virgilio 49. Pri pregie-du so mu ugotovili zlom leve ključnice ter poškodbe na hrbtu in so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Basiliani Je povedal, da se
mu je spodrsnilo na zunanjih stopnicah, ko je šel Iz hiše ter je padel in dobil navedene poškodbe.
Ob 21.30 pa je mati pripeljala v bolnišnico 14-letnega dijaka Giordana Ferlettija iz Gorice, Tržaška cesta 96. Zdravniki so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju zaradi udarcev na glavi in na levem licu. Mati je povedala, da se je deček ponesrečil ko je pri igranju s sovrstniki padel na dvorišču.
Včeraj*danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Od 13. do 19. junija se je v go-riški občini rodilo 21 otrok, umrlo 11 oseb, bili sta dve poroki in 9 oklicev.
ROJSTVA: Roberto Trevisan, Si-monetta Brazza, Massimo Visintin, Carlo Gaudiano. Antonella Russi, Cristina Mian, Fabio Troian, Bruno Tonut, Roberto Benedettini, E-manuela Uccello, Igor Kovic, Daniele Zanel, Antonella Merola, O-rianna Cuscusa. Claudio Fratta, E-manuela Cabbal, Sabrina Venier. Ilaria Zearo, Michele Soranzo, Luca Car.esin, Mauro Rizzl.
SMRTI: osnovnošolska učiteljica 65-letna Vittoria Frimosi, gospodinja 73-letna Maria Zulehner, vd. Bouvard de Chatelet, 70-letni Mat-teo Chersicla, kmetovalec 42-letni Luigi Obljubek, kmetovalec 52-letni I.uciano Culot, gospodinja 83-letna Rosa Sartori, vd. Macori, gospodinja 42-letna Elena Furlan, por. Ca-dorin, posrednik 59-letni Giuseppe Valencie, pleskar 42-letni Ferruc-cio Calligari, mehanik državnih železnic 41-letni Cesare Pistrin, gospodinja 61-letna Isabella Perco, por. Tavagnutti.
POROKE: mehanik Sergio Bru-mat in gospodinja Elvira Lipicar, zobozdravnik Josip Vrtovec in štu-
dentka Vesna Paulič.
OKLICI: finančni brigadir Nazza-rtno Antolini in gospodinja Maria Teresa Severini, paznik Domenico Sento in osnovnošolska učiteljica Maria Romana Bregant, mehanik Renzo Cozzutto in delavka Alida Conchin, zobozdravnik Dominik Vrtovec in univerzitetna študentka Irena Brumat, inž. Corrado Dinel-li in zdravstvena pomočnica Giu-sc-ppina Tavano, radijski tehnik Bil-ly Kuštrin in slaščičarska delavka Annamaria Fantin, mizar Giuseppe Bensa in prodajalka Lucia Mer-secchi, livar Giovanni Battista De iuri in tekstilna delavka Silvia Tommasi, tehnik Arrigo Bertolini in zasebna uradnica Annamaria Žnidarčič.
Z AVTOBLnOAl V LOGARSKO DOLINO
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo 27. t.m. celodnevni avtobus.il izlet v Logarsko dolino Vpisovanje pri A. Košuti v Gori ci, Ul. Mameli 8, do 23. Junija Vožnja za elane po 2.100 in za ne člane 2.300 lir. Podrobnejše infor macije pri vpisu.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Danes 20. junija je v Gorici odprta cvetličarna MICHELI FERDI-NANDO, Ul. XXIV. maja 22, tel 23-39.
in na spodnjem delu zainteresiranega turističnega področja (v Trbižu kakor tudi nekje na Goriškem), ki bi opozarjali izletnike na možnost potovanja v Soški dolini, kjer ni samo dosti lepih krajev, ampak je tudi manj prometa. To pa predstavlja za vsakega turista zadosten razlog, da se ne pelje dvakrat po isti cesti.
v Gorici
VERDI. 15.00 «Voglio essere ama-ta in un letto d’ottone». Debbie Reynolds; ameriški kinemasko-pe v barvah.
CORSO. 15.15: ('Piano, piano dolce Carlotta«. Bette Davis, Olivia De Havilland in J. Cotten; ameriški čmobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
MODERNISSIMO. 14.30: «11 trion-fo dei dieci gladiatori«. D. Vadiš in S. Line; ameriški barvni film.
VITTORIA. 15.30: «La dea del Dec-cato >. S. Montiel in A. Demendo-za; španski barvni kinemaskop-ski film.
CENTRALE. 14.30 «Zorba 11 Gre-co». Anthony Quinn in Irene Pa-pas Mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
v Tržiču
NAZIONALE. «1 violentl«. Charl-ton Heston in Anne Baxter; barvni film.
PRINCIPE. «La sfinge sorride plima di morire: Stop-Londra«. To-ny Russel, Maria Perschy in Ivan Desny; barvni kinemaskop-ski film.
AZZURRO. «1 due pericoll pubbli-ci». Franco Franchi in Ciccio In-grassia.
EXCELSIOR. ((Uccidete agente segreto 777 stop«. Sean Connery, barvni kinemaskopskl film.
v Ronkah
RIO. «Contratto per uccidere«. Lee Marvin in Augie Dickinson.
EXCELSIOR. «Summer Haliday». Clift Richard.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo 'meli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 28,2 sto-pinje ob 13.20 in najnižjo 12 stopinj ob 0.30 uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 72 odstotkov.
Dr. S. PERAZZI
(Perhavec) zdravnik - kirurg Ul. Dante 10 — Telefon 51-10 sprejema od 8. do 9.30 in po dogovoru ob 18. uri Zdravi tudi za INAM. Vpisovanje pri Bolniški blagajni v Ul. Leopardi do 30. junija
v Novi Gorici
NOVA GORICA. 19. in 20. junija ameriški barvni film «Džungla lepotic«; 22. m 23. junija amer. barvni film «Dva tedna v drugem mestu«; 24. in 25. junija amer. barvni film «Pet tednov v balonu«.
ŠEMPETER. 19. junija ameriški barvni film «Dva tedna v drugem mestu«; 20. junija amer. barvni film «Pet tednov v balonu«; 22. in 23. junija amer. barvni film «Upor v Sing Singu«; 24 in 25. junija amer, barvni film «Džun-gla lepotic«.
SOLKAN. 21. junija ameriški barvni film «Pet tednov v balonu«; 22. junija francoski film «Akro-bat»; 24. junija amer. barvni film «Dva tedna v drugem mestu#; 25. junija nemški film «Po-slednja ježa v Santa Crus».
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNI8K0 PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA - Ul Duca d'Aosta 180 - Tel 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
n
PRALNI STROJI, avtomatični in superavtomatični —
HLADILNIKI - ŠTEDILNIKI NA VSA GORIVA -Ekskluzivno zastopstvo in zaloga
0. KRAINER & C.
GOR’':A — UL Kastello 41 tel. 2039
Po želji pošiljamo na dom t vso kraje Jugoslavije Izredno ugodni plačilni pogoji
NAJNI2JE CENE
Vreme včeraj: najviišja temperatura 26,3, najnižja 16,6, ob 19. url 23,7 stopinje, vlaga 51 odst., zračni tliaic 1019,9 pada, veter 5 km sevemozahodnik, nebo 2 desetinki pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 21,5.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 21. junija
Nenad
Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19f>8. Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 5.59.
Jutri, PONEDELJEK, 21 junija
Alojz
IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA
Popolnoma uspela enotna stavka v obrambo ladjedelnice Sv. Marka
Včeraj so stoodstotno stavkati tudi delavci kam-narske stroke in se sestali na enotni skupščini
Obe sindikalni organizaciji kovinarjev sta včeraj napovedali enotno stavko delavcev ladjedelnice Sv. Marka, ki se je pričela ob koncu rednih delovnih urnikov obeh izmen, to je ob 11.30 in ob 16.15, ter bo trajala do ponedeljka zjutraj. V bistvu so s to stavko preprečili nadurno delo in s tem tudi splavitev tovorne ladje «Ales-sandra«, ki bi morala biti danes zjutraj. S tem sta hoteli sindikalni organizaciji še enkrat pritegniti pozornost javnega mnenja in tudi vlade na vprašanje obstoja ladjedelnice, za katero še ni nobenega stvarnega zagotovila.
Danes ob 10.30 bo v kinu «Ala-barda« enotna konferenca obeh sindikalnih organizacij. Tajnik FIOM Burlo in tajnik sindikata kovinarjev Delavske zbornice dr. Fabbricci bosta govorila o temi «Zakaj mora živeti ladjedelnica Sv. Marka in zakaj hočemo novo ladjedelsko politiko v Italiji«. Ob istem času pa bodo na istih trgih kot zadnjič sindikalni predstavniki zbirali podpise prebivalcev v obrambo ladjedelnice Sv. Marka.
Včeraj je bila po vsej državi in tudi na Tržaškem stavka delavcev kamnarske stroke. Stavke se je v vseh kamnolomih udeležilo sto odstotkov delavcev. Ob 9. uri je bila v prostorih prosvetnega društva «1-go Gruden« v Nabrežini enotna skupščina kamnarjev ,na kateri sta tajnika obeh sindikatov poročala delavcem o položaju, nakar se je razvila razprava. Vsi delavci so se izrekli za odločno stavko, ki naj bi trajala za nedoločen čas. Ta teden se bodo delavci ponovno sestali in sprejeli konkretne sklepe o nadaljnji borbi za sklenitev nove delovne pogodbe.
sosednima državama. Zato toplo pozdravljamo današnje srečanje na Reki in delegatom želimo plodno delo.
cialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, mudila delegacija tržaške federacije PSIUP. Zastopniki izolske, piranske in koprske občine pod vodstvom dr. Poliča so tržaškim delegatom objasnili najavljene ukrepe za nadaljni razvoj jugoslovanskega gospodarstva. O tem vprašanju se je potem razvila daljša in odkrita razprava.
Delegacija PSIUP je nato obiskala tovarno «Tomos».
OMEJEVANJE DEŽELNE AVTONOMIJE
Vlada vrnila oba proračuna deželnemu svetu v pretres
Gre za vladne ugovore proli zakonskima osnutkoma, ki spreniljuta proračuna
Vse kaže, da skušajo v Rimu čimbolj omejiti deželno avtonomijo, saj skoraj ni zakona, ki ga o-dobri deželni svet, da ga vlada ne zavrne z raznimi pripombami. Tako je zavrnila zakon o osebju kar dvakrat. Kot se je zvedelo, pa je sedaj vlada izrekla nekatere ugovore proti zakonskima osnutkoma, ki spremljata deželna proračuna za leti 1964 in 1965, ter ju poslala nazaj deželnemu svetu v ponoven pretres. Sedaj se pričakujejo izjave, ki jih bo v tem pogledu dal predsednik de Rinaldini na torkovi ‘ seji deželnega sveta.
Delegacija PSIUP na obisku v Kopru
V preteklih dneh se je v Kopru kot gost medobčinskega odbora So-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiniHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiimiiHimiiiiiiimiiiiiimiiiiiliiiiniiniHiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TRŽAŠKI VELESEJEM PllED OTVORITVIJO
Mrzlično vzdušje na razstavišču pred jutrišnjo uradno otvoritvijo
Na otvoritveni svečanosti ho vlado zastopal podtajnik za obrambo in čedadski župan senator Guglielmo Pelizzo - V torek dopoldne tiskovna konferenca jugoslovanskega veleposlanika v Rimu dr. Vojvode
Srečanje na Reki med vodstvom SKGZ in Italijansko unijo
Danes je na Reki srečanje delegacije Slovenske kultumo-gospodar-ske zveze s predstavniki Italijanske unije za Istro in Reko. S tem bodo predstavniki SKGZ vrmli obisk zastopnikov Italijanske unije, ki je bil pred nekaj meseci v Trstu. Na tem srečanju bodo predstavniki obeh manjšinskih organizacij razpravljali o problemih šolstva in kulturnih izmenjavah. Na prvem srečanju v Trstu smo po poročilih predstavnikov Italijanske unije podrobneje spoznali razmere in probleme italijanskega šolstva v Jugoslaviji, na današnjem srečanju pa bodo predstavniki SKGZ prikazali sedanje stanje in probleme slovenskega šolstva v Italiji.
Kakor prvo tako je tudi to dru go srečanje velikega pomena za medsebojno spoznavanje in pomoč pri reševanju problemov, ki so življenjske važnosti za obstoj in napredek etničnih manjšin, obenem pa utrjujejo temelje mostov za mimo sožitje in sodelovanje med narodi, ki skupaj živijo, in med
............................................iiiiiiiiiiinnrtTlMmfiHiiiimiiiiii
Opredeljen zakonski osnutek o ustanovi za razvoj obrti
Nov zakonski osnutek o izvršilnih določbah za izvajanje statuta - Razgovor dr. Berzantija s predsednikom Morom
Na uradni svečani otvoritvi tržaškega velesejma jutri dopoldne bo vlado zastopal podtajnik v ministrstvu ža obrambo, čedadski župan senator Guglielmo Pelizzo.
V torek ob 10.30, ko bo v okviru velesejma »Dan Jugoslavije«, bo imel na velesejmu v zbornični dvorani tiskovno konferenco veleposlanik SFRJ v Rimu Ivo Vej-voda.
Tržaški velesejem polagoma dobiva svoje pravo lice; 'zadnje ure. pred otvoritvijo si sledijo s čedalje večjo naglico, priprave gredo počasi h koncu, vendar je tu pa tam še opaziti zamudnike, ki so šele pri prvih delih. Tudi narasla Donava je posredno prizadela manjšo škodo tržaškemu velesejmu, saj so izdelki in proizvodi, ki jih nova afriška republika Tanzanija (ki je nastala z združitvijo nekdanjih angleških kolonij Tanganjike in Zanzibara) namerava prikazati na tržaškem velesejmu, obtičali na tovornjaku pred nekim mostom čez Donavo. Gre namreč za izdelke, ki jih je mlada afriška republika pred kratkim razstavila v Budimpešti in ki so- zdaj na poti proti Trstu. Zato utegne biti razstava Tanzanije morda še neurejena, ko bo vele-'sčjtitn v ponedeljek zjutraj dflprt.
Medtem pa se struktura velesejma naglo izpopolnjuje. V paviljonu D pripravljajo v pritličnih prostorih razstavo oblačil, ki jo kakor vsako leto organizira združenje italijanskih industrijcev tekstilne stroke iz Milana; v stranski dvoranici bo razstavljala svoje publikacije znana založba Mon. dadori; v paviljonu A pripravljajo razstavo električnih gospodinjskih strojev in razstavo raznih publikacij, pred samim paviljonom, pod previsno stBoho, pa bo-
podobno. Paviljon F bo kakor vedno posvečen izključno razstavi lesa in pohištva. Tu nastopajo Avstrija, Jugoslavija in številne velike domače trgovske hiše in industrijska podjetja z lesnega področja. V treh nadstropjih tako zvane Palače narodov, to je paviljona E, so uradne razstave Jugoslavije, Avstrije in Kameruna (v pritličju), Češkoslovaške, Zahodne Nemčije, Nizozemske, Poljske in Tanzanije (v prvem nadstropju); poleg tega so tu zbrani tudi standi Julijskega letališča, podjetja Autovie Venete, Industrijskega pristanišča v Zavljah, in dežele Sardinije.
m luimiiiimmiiiiiiiiimi mini iii iniiimiiiiniminiiiiniiiiiii im iiiiiiiii iMiilMiiiiliinitiiiiiiiiiiiiiiiii n iiiiiii
OD 2. DO 31. AVGUSTA
do razstavljeni predvsem grelci na tekoče gorivo, naprave za klimatizacijo, grelci za zrak, kmetijski stroji in naprave, itd.
V paviljonu C bo kakor vsako leto razstava tržaških proizvajalcev pohištva, v paviljonu B pa bodo prikazani predvsem izdelki mehanske industrije iz Trsta in notranjosti države. Tu nastopajo med drugimi podjetji tudi Offi-cine Elettromeccaniche Triestine, Ansaldo San Giorgio in Termo-meccanica Italiana. Pod previsno streho pred tem paviljonom bomo letos lahko občudovali predvsem obrtniške izdelke iz keramike, stekla in kristala, razne vaze in
Zdi se, da sama proračuna, to je postavke izdatkov in dohodkov, nista povzročila nobenih ugovorov osrednjih oblasti, ki so menda priznale, da so razni deželni posegi popolnoma zakoniti z ustavne plati. Vlada pa naj bi izrekla svoj u-govor proti dvema določbama v zakonskih načrtih, ki predstavljata uvod v proračuna. Ti dve določbi sta raztegnili plačilo posebne doklade deželnega osebja tudi na o-sebje deželnega odposlanstva računskega dvora ter na osebje državnega pravobranilstva. Po mnenju vladnih organov ne bi smela dežela izdajati niti obrobnih predpisov, ki bi se tikali osebja, ki je v državni službi.
Po členu 56 statuta skrbi namreč posebno odposlanstvo v glavnem mestu dežele za nadzorstvo nad upravnimi akti dežele ter u-gotavlja, ali so zakoniti. Poleg tega pa se na podlagi odloka predsednika republike dežela tudi lahko obrača na državno pravobranilstvo, ko potrebuje pravno pomoč. Gre torej za organa, ki sta sicer odvisna od države, ki pa opravljata svojo dolžnost v korist dežele. Zaradi tega so v drugih deželah s posebnim statutom sprejeli tudi podobne zakone kot naša dežela in vlada ni proti temu ugovarjala. Se daj, ko gre za našo deželo, pa so v Rimu ugotovili, da to ni zakonito.
Stvarno je vlada načela vprašanja, ki so obrobnega značaja in ki se ne tičejo obveznosti o izdatkih, ki so določeni v obeh proračunih, katera bodo poslali nespremenjena nazaj v Rim.
Deželni odbor, ki se je sestal pod predsedstvom prof. Dulcija, je med drugim opredelil zakonski o-snutek o ustanovitvi ustanove za razvoj obrtništva v Furlaniji - Julijski krajini. Osnutek bodo v prihodnjih dneh poslali deželnemu svetu. Takšno ustanovo je napovedal predsednik Berzanti v svoji programski izjavi v deželnem svetu. V ta namen so že vnesli postav, ko 500 milijonov lir v proračun za leto 1965.
Zakonski osnutek vsebuje 20 členov, ki določajo naloge ustanove, njen namen, njene organe z njihovimi pristojnostmi, denarna sredstva in nadzorstva nad njo. Ustanova bo imela svojo juridično o-sebnost, svoj upravni svet in proračun ter bo zato lahko zelo gibčno delovala. Njen namen bo pospeševati obrtništvo, ga ščititi, zagotavljati obrtniškim podjetjem tehnično in trgovinsko pomoč, tehnološki napredek, udeležbo na sejmih in razstavah itd. Nadzorstvo nad delovanjem ustanove bo izvajal deželni odbornik za obrtništvo, ki bo imel vpogled v vse sklepe. Deželni odbor pa bo moral odobriti vse proračune in obračune u-stanove, notranji pravilnik, stalež osebja in programe o dejavnosti. Začetno premoženje ustanove bo znašalo 300 milijonov, dežela pa bo dajala vsako leto poseben prispevek. Za letos je določenih v ta namen 200 milijonov lir, tako da bo ustanova lahko takoj razpolagala s 500 milijoni lir.
V Rimu se je sestala paritetna komisija za izvršilne določbe, ki je pripravila nov načrt odloka z izvršilnimi določbami za izvajanje statuta v zadevah, za katere je pristojna dežela. Ta načrt vsebuje 38 členov, ki so razdeljeni v pet poglavij. Prvo poglavje se tiče kme. tijstva, gozdarstva, živinoreje, ribolova in lova, gorskega gospodarstva in Jusarsklh pravic. Drugo poglavje se nanaša na industrijo in trgovino; tretje poglavje na turizem in šport; četrto poglavje se tiče javnih del; peto poglavje pa določb o prehodu državnih ura-dov. Na podpis predsednika republike pa čakajo trije odloki, med katerim je zlasti važen tisti, ki se
nanaša na prenos državnega premoženja na deželo, tako da bo postal med drugim deželna last tudi rabeljski rudnik.
Predsednik Berzanti je bil te dni v Rimu, kjer se je razgovarjal s predsednikom vlade Morom o važnih vprašanjih, ki se tičejo naše dežele. Predvsem je vztrajal na tem, da je treba čimprej izdati vse izvršilne določbe o izvajanju statuta, da bo mogla deželna uprava nemoteno delovati na vseh območjih. Predsednik Berzanti je tudi o-pozoril predsednika Mora na zaskrbljenost, ki jo je povzročil pri nas petletni načrt zlasti v zvezi s Sv. Markom. Končno mu je pred-očil tudi nujnost pristaniške ustanove, kot jo določa člen 70 deželnega statuta.
Tečaj za popravne izpite v slovenskem Dijaškem domu
Tečajnike bodo inštruirali predmetni profesorji in predavatelji - Prijave do konca
meseca
Letos prireja Slovenski dijaški dom v Trstu že petič tečaj za popravne izpite. Kakor vsako leto, bo tudi letos tečaj v avgustu. Pričel se bo v ponedeljek 2. avgusta in zaključil dan pred popravnimi izpiti t.j. 31. avgusta.
Popravne izpite dobijo dijaki zato, da izpopolnijo v času počitnic pomanjkljivo znanje iz določenih predmetov. Ne gre torej omalovaževati popravnih izpitov. Dijak se mora na izpite temeljito pripraviti.
Tako temeljito pripravo mu lahko nudi predvsem tečaj, kakršnega organizirajo v Dijaškem domu. Tu se dijak uči pod nadzorstvom vzgojiteljev. Dnevno imajo tečajniki nad osem ur učenja, od tega vsak dan 7eHk7Tevilo ItarševTdlaša “
za vsak izpitni predmet po eno uro ^ -	..........
inštrukcij predmetnih profesorjev in predavateljev. Po tako intenziv-
zgodilo, da bo dijak izpit srečno opravil, a prihodnje leto mu bo isti predmet zopet delal težave. Mnogi dijaki, ki so obiskovali počitniške tečaje pa so potrdili, da jim je tečaj koristil ne le neposredno pri izpitu, temveč tudi v nadaljnjem študiju naslednja šolska leta.
Uprava Slovenskega dijaškega doma je že razpisala vpisovanje v tečaj. Vsi zainteresirani starši, ki nameravajo svojega otroka zaupati za pripravo na popravne izpite tečaju v Dijaškem domu, naj upoštevajo poziv v razpisu, da se prijavijo čimprej, t.j. najkasneje do konca tega meseca. Prepozne prijave ovirajo dobro pripravo tečaja; če
V torek ob 18. uri
Počastitev spomina žrtev Rižarne
Ob 21. obletnici začetka delovanja krematorijskih peči in usmrtitve prvih 40 partizanov ter aktivistov, ki so jih nacisti sežgali v noči med 21. in 22. junijem 1944, bo v Rižarni
v torek, 22. junija, ob 18. uri POČASTITEV SPOMINA ŽRTEV RIŽARNE
Nastopila bosta pevski zbor Prosek - Kontovel in zbor iz Milj.
Organizacije bivših internirancev, partizanov in političnih preganjancev vabijo vse prebivalstvo, da se udeležili komemoracije.
Prinesite cvetje in okrasite celice ter skromni spomenik.
* * *
škedenjsko kulturno društvo se bo spomnilo 21. obletnice začetka delovanja krematorijskih peči s spominsko svečanostjo, ki bo danes ob 12. uri pred spomenikom v Rižarni. Udeleženci bodo z molitvijo, venci, govorom in z ža-lostinkami počastili vse žrtve Rižarne. Spominske svečanosti se bo udeležilo tudi širše zastopstvo Slovenske skupnosti.
nem študiju in seveda, če dijak vzame študij resno, morajo biti na izpite pripravljeni vsi tečajniki. Dosedanja praksa pri počitniških tečajih je pokazala, da niso pri popravnem izpitu uspeli le oni tečajniki. ki jih ni bilo mogoče pri študiju disciplinirati in ki so imeli v več predmetih tako pomanjkljivo znanje, da ga ni bilo mogoče popraviti niti v enem mesecu intenzivnega študija. Sicer pa smo mnenja, da se mora vsak dijak, ki ima popravne izpite, pričeti že sam takoj dnevno in sistematično učiti. «Ponavljanje je mati znanja» pravi star latinski pregovor. Zato mora dijak pridobljeno znanje večkrat ponoviti, da se mu vtisne v spomin. Ni dovolj, da se dijak nauči izpitne snovi tako, da mu ostane v spominu le do izpita, potem pa jo zaradi površne priprave kmalu pozabi. Priprava na popravne izpite mora dijaku dati tako solidno znanje, da mu bo ostalo za nadaljnji študij v prihodnjih letih. Sicer se bo
prijavo, utegne biti tečaj zaradi ■premalega števila pravočasnih prijav oapovedan, kar bi potem obžalovali vsi, tudi zamudniki.
Brez dvoma bo peti tečaj za popravne izpite uspel kot vsi dosedanji, le s prijavami je treba pohiteti. Le za dijake, ki bodo dobili izpite pri mali maturi je rok za prijave podaljšan na tri dni po objavi izidov malih matur.
PROSVETNO
DRUŠTVO
IVAN
CANKAR
priredi v sredo. 23. t.m. ob 21. uri predvajanje diapozitivov in filma z izleta na Vrhniko, ki je bil 23. maja t.l.
Vabljeni vsi izletniki in prijatelji.
OBIŠČITE
TRŽAŠKI VELESEJEM VAS PRIČAKUJE OD PONEDELJKA ZA PRIJETEN SPREHOD IN ZA NEKAJ URIC RAZVEDRILA, DA SI OGLEDATE ZADNJE, ZA VSE KORISTNE NOVOSTI IN TUDI NA SESTANEK S SREČO Z BOGATIMI NAGRADAMI, DO KATERIH VAM DAJE PRAVICO VSTOPNICA.
PRVA NAGRADA JE TRADICIONALNI AVTO FIAT 500
V Slovenskem klubu
bo v torek 22. t. .m
predaval dr. Robert Hlavaty
o Pragi in Češkoslovaški
Predavanje Je namenjeno predvsem udeležencem izleta v Prago.
Začetek ob 20.30
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
v četrtek, 24. junija ob 20.30 v Izoli (na prostem),
v petek, 25. junija ob 20.30 v Piranu (na prostem),
v soboto, 26. junija ob 20.30 v Kopru na trgu)
PARTIZANSKI VEČER
(ob 20-letnici zmage)
Šolske vesti
Srednja šola v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu, vabi na zaključno prireditev, ki bo danes na šolskem dvorišču v Nabrežini ob 18. uri.
Odprta je razstava risb in ročnih del.
Nižja srednja šola in enotna srednja šola pri Sv. Jakobu sta priredili razstavo risb, linorezov, plastičnih izdelkov in ročnih del. Ob pri-l.ki dvaisetletnice nižje srednje šole je del razstave posvečen izdelkom iz prejšnjih let • * *
Osnovna šola pri Sv. Barbari
Je priredila razstavo risb in ročnih del. Razstava bo na ogled vsak dan od 9. do 12. ure do 26. t. m. V soboto 26. t. m ob 17. uri bo ob priliki 20-letnice ustanovitve v Ljudskem domu šolska prireditev.
Nazionale 15.00 «Un treno č fermo a Berlino«. Jose Ferrer, Sean Plynn.
Arcobaleno 14.30 r.Club di gangster«. Sean Connery
Ezcelsior 15.00' iSfida infemale«, Henry Fonda. Linda Darnell. Vic-tor Mature
Fenice 15.00 ‘ «Sette ore di fuoco«. Technicolor. Clyde Rogers.
Grattacielo 15.00 «Per il re e per la patria«. Dirk Bogarde, Tom Cour-tenay
Alabarda 14.30 «La sottile linea ros-sa». Keir Lullea, Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatlco 15.00 »Scandalt nudi«. Technicolor. F. Franchi, C. Ingras-sia. Prepovedano mladini pod 18. letom
Aurora" 15,00 «La sfinge sorride prl-ma di morire. stop. Londra«. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Crlstallo 14.00 «Agente 007 dalla Russia con amore«. Sean Connery.
Garibaldi 15.00 «Tarzak contro gli uomini leopardo«. Technicolor.
Capitol 14.30 »Piano piano dotce Car-lotta«. Bette Davis. Prepovedano mladini pod 18. letom.
lmpero 15.30 «Ieri, oggi, domani«. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorlo Veoeto 15,00 «1 tre volti«.
Moderno 14.30 «La carica delte mille frecce«. Technicolor. George Mont-gomery, BiH Williams.
Astra 15.30 «Non mandarml flori«.
Astorla 14.30 «La lancia che uccide«. Technicolor. Spencer Tracy.
Abbazia 14.30 «1 violenti«. Technicolor. Charlton Huston.
Ideale 14.00 «1 due mafiosi del Far West» F. Franchi in C. Ingrassia.
LETNI KINO
Paradlso 20.30 «Zulu». Technicolor. S. Baker. J. Havvkins, V. jacobs-son Se ponovi prvi del.
Satellite 20.30 «0_uel certo non so che«. «Technicolor. Doris Day, James Garner. Se ponovi prvi del.
Skedenj Ob 18.30 v dvorani in 20.30 na prostem «La settima alba«. Technicolor. VVilliam Holden.
Šolsko skrbništvo sporoča, da so objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1965-66. Lestvice so na vpogled do 26. t.m. — od 10. do 12. ure — pri srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Ul. L. Frausin 14.
* * *
Razstave na slovenskih osnovnih šolah:
Sv. Ivan danes. Razstavljene bodo tudi risbe iz ladijske rubrike (»Rišimo skupaj« za I. in II. razrede vseh osnovnih šol na Tržaškem in Goriškem.
Barkovlje danes in jutri od 9 do 12. in od 16. do 19. ure.
Katinara danes.
Rojan 26. junija (III. in IV. razred).
Sv. Jakob danes od 9 do 12. in i od 16. do 19, ure.
Sv. Frančišek danes od 10. do 12.30 In od 16. do 19 ure.
* • *
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prlčno ZRELOSTNI IZPITI v poletnem izpitnem roku šolskega leta 1964/1965 dne 30. junija 1965 ob 1.30 s pismenim izpitom iz Italijanščine.
„„„,........MU,....lin.................................Hlinil..................n
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 19 junija se Je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 74-1 etni Leopoldo Ven-turi, 79-d«tnd Angelo Boscolo-Natta, 814etni Giovanni Bodsi, 83-1 etn a Rosa Kobal vd. Živec, 69-letna Emilia Pavani vd. Stermin, 77-letni Giovanni Tossi, 794etna Giuseppina Co-vaoich vd. Serian.
OKLICI: šofer Cosimo Doronzo in prodajalka Eilsabetta Trevlsani, računovodja Fabio Cargnelll in vzgojiteljica Neli a Medizza, karabinjer Alfio Nicosia in gospodinja Serafina Nicolosi, urar Gianfranco Poniž im zlatarka Mariagrazia Rolli. teh. u-radreik Giorgio Nobitio in frizerka Annalisa Canciani, uradnik Mario Vessio in tisk ar ka Gaetanina Di Fa-zio, elektromehanik Guido Zugna in gospodinja Donata Palermo, pomorščak Bruno Da Caprile in uradnica Anna Maria Zivcovich, elektromehanik Marino Seffino in uradnica Ma-risa Miami, električar Claudio Me-durga in gospodinja Maria Grazia Pottini, pravnik Donato Mitolo ln učiteljica Marcetlina Zulz, kemik Sergio Volpe in gospodinja Rosanna Gobessl, uradnik Angelo Zerdun In delavka Giovanna Parenzan, pomorščak Rodolfo Carml in uradnica An-namaria Poropat, prokurator Giuiia-no Carrettl in študentka Silvana Baldinl, slaščičar Giovanni Ulcigrai in gospodinja Lllliana Stepancich. delavec Leonardo Drago im čistilka Mat-tea Musto, finančnik Antonio Giordano in gospodinja Raffaella Ianna-rone, brigadir Salvatore Attanucci in učiteljica Annunzlata Farina, zidar Silvano Micelli in gospodinja Elena Micelli, inženir Edoardo Carli In učiteljica Maria Pia Predolin. zdravnik Furio Bouauet in učiteljica Maria Serao. težak Giovanni Pecoraro in delavka Valeria Cucovizza, ladijski kovač Luclano Petrina in šivilja Maria Vovk, trgovec Bruno Glannel-la in gospodinja Dorina Mondo, u-radnlk Dario Abrami in uradnica Gluliana Plceiola, uradnik Paolo Coz-
zl in uradnica Serena Stefaninl, uradnik Vito Capriol! in učiteljica Giuseppina Buccl, kapetan Dario Tom-bazzi ln frizerka Detla Rondl, računovodja Giuseppe Gangale in gospodinja Clella Iuliano, trg. pomočnik Elvio Bozzato ln uradnica Maria Luisa Lotfredo, trgovski potnik Antonio Gaballo in prodajalka Maria Ghezzo, zidar Sllverio Pisani in prodajalka Maria Laura Saksida, zidar Sergio Vescovi in gospodinja Adriana Vanzan, uradnik Bernardino D’Asse ln uradnica Rita Di Valentin, uradnik Sergio Dussl in u-radnica Ombretta Tiscelii, delavec Lino Montanaro in uradnica Anna Maria Ghersi, delavec Palmiro Prt-baz In gospodinja Mira Coslovich električar Mario Bend in prodajalka Isabella Penzo, vajenec barist Fran-cesco Larizza In vajenka prodajalka Nadia Bortoluzzi, karabinjer Carlo Stirpe im uradnica Rosalia Zappoli-no, mehanik Giordano Nadrah In u-radnica Claudla Ruzzier, uradnik Alberto Hynek In telofonistka Anna Maria Motolova, Inženir Francesco Martino in uradnica Glulia La Sala, strojni častnik Sergio Riccio in u-radnica Marina Pitacco, uradnik Do-menlco Romanetlo in gospodinla Maria Fontana
ORARNA - ZLATARNA
•—LAURENTI
Trst, Largo S. Santorio, 4 Tel. 723241)
Bogata Izbira najboljših švicarskih znamk ur ln zlatnino POROKE ln KRSTE
Poseben popust I
V ZLATARNI
MINNESOTA ODPRE CENTER KOPIJE
V Ulici Felice Venezian št. 5
BAZZANELLA
Preslikate v par minutah brez kislin:	vsakovrstne listine,
knjige, slike
na
TRŽAŠKEM
MEDNARODNEM
VELESEJMU
od 21.6. do 5.7. 1965 Stand 71/72—83/84 Paviljon A
Obiščite nag!
CINE K) I (IM ATE RIA LE
ŠEGUL IN
Trst, Ul Mazzini 53 Telefon 733-361
vabi prijatelje in znance, naj
ga obiščejo.
Mali oglasi
Splendente
(ŠKERLJ)
Trst, Ul. F. Fiizi 5 — Tel. 23-379 dobite najlepša darila za birmo, krst, poroko ln za vsako priliko: ure najboljših švicarskih znamk in zlate okraske
Priporočamo se za obisk
SPDT priredi 4. julija planinski Izlet v dolino Belega potoka pod Rabeljskim jezerom z vzponom na Lepo glavo. Podrobnejši program bo javljen v kratkem Vpisovanje v Ult Geppa 9.
• * •
Prosvetno društvo Ivan Cankar
priredi 27. t. m. ob priliki 20. obletnice osvoboditve. Izlet v Cerkno z ogledom bolnišnice Franja. Izlet bo skozi Postojno, Kalce in Godovič s postankom v Idriji. Po ogledu bolnišnice bo povratek skozi Most na Soči ln Novo Gorico v Trst. Vpisovanje vsak večer od 19. do 20. ure v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6.
RAZNOVRSTNO POHIŠTVO za mo-
derne domove po izrednih cenah dobite pri	(»ASTROMOBIL«, Via	Giu-
lia 108 (Rotonda del Boschetto). VESPE LAMBHETE, vse potrebščine m nadomestne dele za vse vrste motornih	koles	po	zmernih	cenah
dobite prt A.M.A R. — Trst. via del Bosco N	6 —	Tel	41946
PRI «AUTO STILE«. Trst, Via U. Foscolo 8 (blizu Trga Garibaldi) dobite veliko Izbiro oblog, preprog, naslanjačev, sveč. električnih baterij, odbijačev. Izpušne cevi za vse vrste avtomobilov. Vsi deli so garantirani. URE, zlate predmete za darila m drugo prodaja	tudi	proti vrednosti
starega srebrnega denarja prt DAR-WIL. Trst. Piazza S. Giovanni št 1. V SKLADIŠČU U. KO/ULICA TRST, Ulica Machiavelli štev 12 za direktni izvoz po eksportni ceni, dobite pralne stroje REX, CANDY in druge; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo. V skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago; plašče, kožuhe (bunde l hlače itd
POLDELAVKE tn VAJENKE išče
moška krojačmea Valent Via S. Laz-zaro št. 1.
BAR Via Filzl 8 Išče vajenko 15-16 let staro. Pogoji:	nedelje proste,
delovni urnik samo podnevi.
1SCEMO 15-16 let starega vajenca. Zglasite se v pekarni In slaščičarni Grilanc v Nabrežini št. 108.
KUPIM PARCELO za malo hišo na prisojni legi z razgledom na morje ed "Proseka do (Nove ceste) ceste Trst-Opčine. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Parcela«.
PRODAM STANOVANJE — soba, kuhinja in predsoba pri Sv. Jakobu Za informacije telefonirati od 8. do 13. ure na št. 75651.
Izurjeno tipkarico išče večje podjetje v Trstu. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. Trat, Ul. Montecchi 6.
Razna obvestila
Občni zbor Glasbene Matice.
Redni občni zbor Glasbene Matice bo v četrtek, l. julija t. 1. ob 20. url v društvenih prostorih v Ul. Ruggero Manna 29/11, z običajnim dnevnim redom.
Prede a greste na dopust naročite se na
PRIMORSKI DNEVNIK
Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo! 15-dnevna naročnina L 500
Sintetične preproge
ln preproge za hodnike iz plastike nBALATUM« in «MERA-KLON->. Moderno pokrivanje podov z gumo, (»MOQUETTE» in ploščice »RIKETT« ln »ARMSTRONG« Bežna vrata »ROLLPORT«, beneške zavese (tende veneziane) Hitra ureditev s specializiranim osebjem. A. R. P. 1TALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 Tel. 95-919
Darovi in prispevki
Dr. Frane Tončič daruje 7.500 lir za Dijaško Matico In 7.500 lir za sklad Sergija Tončiča.
ZAHVALA
Vsem, ki so počastili spomin ln pospremili na zadnji poti našega nepozabnega brata ln strica
Pepija Mezgeca
se toplo zahvaljujemo: sestra Slavica in nečakinji Desanka ln Juta Kraševec.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (14. 6. — 29. 6.)
Glustl, Ul. Bonomea 93, dr. Ros-settl.	Ul. Combl	19.	dr	Signori,
Trg Ospedale 8, Tamaro e Neri. Ul. Dante 7, Godina, Trg S. Glacomo 1. AUa Minerva, Trg S. Francesco 1. Al Due Mori, Trg Uniti 4, G. Pa-pa, Ul. Felluga 46.
Od 13. do	16	ure
Godina, Trg S. Glacomo 1, Alla Minerva, Trg S. Francesco 1, Al Due Mori, Trg UnlU 4, G. Papa, Ul. Felluga 46.
NOČNA SLUŽBA LEKARN Glustl, Ul. Bonomea 93, dr. Ros-setti,	Ul Combl	19.	dr.	Slgnorl,
Trg Ospedale 8, Tamaro e Nerl, Ul. Dante 7.
LOTERIJA
BARI	50	16	25	18	47
CAGLIARI	88	15	69	51	31
FIRENCE	30	32	52	39	20
GENOVA	17	41	42	10	90
MILAN	3	20	72	18	49
NEAPELJ	39	70	7	48	85
PALERMO	63	76	19	87	8
RIM	75	61	76	47	29
TURIN	75	23	6	19	41
BENETKE	57	7	66	84	74
ZAH VA L A
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
ZORE ŠUŠTERŠIČ
Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnice ln jc spremili na zadnji poti.
Soprog Lucijan, hčerka Natalija z družino, brat in ostali sorodniki.
Praprot, Chicago, Beograd, 20 junija 1965.
Včeraj nas je za vedno zapustila naša draga mati
GROZDANA SANCIN vd. FONDA
Pogreb bo v ponedeljek na škedenjsko pokopališče.
žalujoči: hči Violetta, sinovi David, Fausto, Mansuet, Karlo, brat Savo. snahe, zet, vnuki in pravnuki.
Trst, 20. Junija 1965.
Včeraj, 19. t.m. je preminil
IVAN GREGORI
Pogreb bo v ponedeljek, 21 t.m. ob 16.15 lz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Bazovico.
(Primarla Impresa Zlmo-lo)
Žalostno vest sporočajo sestre, bratje vnuki in ostali sorodniki.
BRANDOLIN
Novi tipi lestencev Razstavljenih
za vhode, kuhinje, za dnevne sobe
je 120 vzorcev lestencev
TRST, VIA S. MAURIZIO, 2
10 -12 -15 - litrski električni 80 ■ 100 * litrski električni grelci za vodo grelci za vodo znamke:	• najboljših znamk: Perlina, Radi,
Radi, Perišna, Aequator	Tecnomasio, Triplex, Sabiana, Siemens
Kopalnice bele, champagne,	Vodne pipe najboljših
sinje, sive, zelene, roza, # znamk in najrazličnejših znamke RICHARD GINORI	modelov
Pritikline za kopalnice: ekonomični, normalni, luksuzni in barvani tipi
Ogledala za kopalnice različnih velikosti in oblik
PflmoršTcT^nevnTlr
Končno je Slovenija spet dobila prvoligaša
Slovenija je po dolgih letih, kar 11 Jih Je bilo, ponovno dobila ii-gaša v najkakovostnejšem razredu v I. zvezni ligi. Igralci Olimpije so Skozi vso prvenstvo v II. zvezni ligi Igrali res požrtvovalno, tako da to ni zgolj slučajen uspeh. Poglejmo, kako se Je to moštvo uveljavljalo pred leti in v kakšnih ligah je tekmovalo.
Enotnost je bilo moštvo, ki je v sezoni 1947-48 nastopalo v II. zvezni ligi, ki je bila takrat ustanovljena. Enotnost je osvojila v tem letu sedmo mesto.
V naslednji sezoni 1948-49 Je moštvo Enotnosti že nastopilo pod novim imenom Odred, ki je osvojil šesto mesto.
Leta 1950 je novo ustanovljeni Odred zasedel peto mesto.
Naslednje leto 1951 je liga štela 16 članov, Ljubljančani pa so osvojili osmo mesto.
Leta 1952 je Odred nastopal republiški ligi, ker je bila II. zvez na liga ukinjena in je tam osvojil naslov republiškega nogometnega prvaka. V kvalifikacijah za vstop v I. zvezno nogometno ligo pa je
_________
Nino Benvenuti v nekem trenutku iz dvoboja z Mazzinghijem. Z zmago je postal Benvenuti svetovni prvak v srednji junior kategoriji
niiitiiiiiiiiiiiiiiiiiit Hlini n milili mil iimiMiii m iiiuiiiiii mil umil 11111,11111,1,1,,!, m mm, in(li 1^,1,111 mm, i
Glasbena Matica
(Nadaljevanje s 3. strani)
nimi materialnimi sredstvi, toda kot imajo vsa ta priznanja lahko za naše glasbene pedagoge svojo nesporno moralno vrednost, tako brez konkretne materialne pomoči iz javnih sredstev, kot jih prejemajo druge podobne ustanove, nimajo nobene praktične veljave. Vendar nočemo biti pesimisti, kajti v zadnjem času se vendarle nekaj spreminja na bolje, kar nam daje več upanja kot doslej, da bo tudi dejavnost Glasbene Matice deležna postopno večjega razumevanja pri odgovornih krogih.
Pa še nekaj drugega bi želeli ob tej priložnosti povedati. Ko govorimo o glasbeni vzgoji naših otrok, zadeva ta vzgoja ne samo strokovno glasbene šole, temveč tudi naše osnovne in srednje šole sploh. Zal pa naša šola s svojo sedanjo strukturo polaga vse premalo pozornosti na glasbeno vzgojo, mnogo, mnogo manj, kot jo je polagala šola (zlasti še učiteljišča) včasih, ko so bili klavir, violina in glasbena teorija Obvezni šolski predmeti. Koliko lažje in tudi koliko uspešnejše bi bilo delo naših strokovnih glasbenih šol Glasbene Matice, če bi mladina že iz šole prinesla določeno glasbeno znanje in koliko več spodbude bi bilo za glasbeno šolanje, pa tudi koliko več talentov bi lahko prišlo na dan z obveznim glasbenim šolanjem.
Seveda bi se dalo o tem poglavju govoriti in razpravljati na dolgo in široko, a bi verjetno ostalo le pri besedah in razpravah kot marsikaj drugega, kar zadeva pedagoška vprašanja naših šol. In končno to v tem članku, v katerem smo hoteli prikazati samo delovanje Glasbene Matice, tudi
ni bil naš namen. Za svojo dolžnost pa smo imeli, da seznanimo naše čitatelje z delom Glasbene Matice in njenih pedagogov, ki se ne odraža samo v strogo učnih uspehih gojencev glasbene šole in njenih podružhic, pač pa blagodejno vpliva tudi na vse naše ljudsko-prosvetno življenje, ki se je prav v zadnjem času tako krepko razmahnilo.
JOŽE KOREJN
bil boljši Spartak.
Zato je moral Odred v sezoni 1952-53 nastopati v hrvatsko-sloven-ski nogometni ligi. v tej skupini je Odred osvojil drugo mesto za Proleterjem. Na kvalifikacijah Da se je uspel prebiti v I. zvezno nogometno ligo.
V	I. zvezni nogometni ligi 1953-54 je Odred zbral samo 12 točk, zasedel zadnje mesto ter tako izpadel.
V	naslednji sezoni 1954-55 je Odred v II. zvezni ligi zasedel četrto mesto.
Naslednje leto 1955-56 je bila uvedena c.onska nogometna liga in Ljubljančani so osvojili tretje me sto.
Dosti slabše je Odred igral v sezoni 1956-57, ko je med 12 člani zasedel deseto mesto.
Naslednje leto 1957-58 je conska liga štela 14 članov, Odred pa se je uvrstil na peto mesto.
Leto 1958 je prineslo spet II. zvezno ligo, ki pa ni prinesla nič dobrega Odredu. Zasedel je deseto mesto in se komaj rešil izpada.
Tudi v sezoni 1959-60 je bil Odred slab, naj je ponovno zasedel deseto mesto.
Leto kasneje 1960-61 je Odred začel sezono še s svojim imenom, prvenstvo pa je zaključil pod novim imenom Triglav, ter se uvrstil na zadnje mesto in izpadel iz lige.
Spet so se začela nova pota tokrat v slovenski nogometni ligi. Pod novim imenom Olimpija so ljubljanski ligašl osvojili prvo mesto in se s tem vrnili v II. zvezno ligo.
Olimpija je v sezoni 1962-63 v II, zvezni ligi osvojila med 16 člani šesto mesto.
V sezoni 1963-64 je zasedla četrto mesto.
In končno po 11 letih, odkar so Ljubljančani izpadli iz I. zvezne lige, je Ollrppija med 16. člani II. zvezne lige Zahod osvojila prvo mesto in se vrnila spet v I. zvezno nogometno ligo v Jugoslaviji.
(Ker nismo objavili končne lestvice II. zvezne lige — zahod — v kateri je igrala Olimpija, uporabljamo za objavo to priložnost.)
Za kvaliteto
(Nadaljevanje s 3. strani)
Letošnji Tour v svojih 22 etapah
PART7 1 O __	rp-	1 rr ir.
pri naših ljudeh, če pa se manjšina res počuti majhna tudi v duhovnem smislu, je to zanjo smrt. — Drugače pa spet tako pisanje uspava ljudi, jih «crklja» in piha na njih lagodnost, tako da še slutijo ne, da mudijo vlak, ki pelje kulturo Evrope skozi stoletja.
Publicist naj se tudi pri nas in predvsem pri nas bori za čim-večje človeške dimenzije. S tem bo za svoje ljudstvo in svoje slovenstvo storil mnogo več od solzavih narodnjakov, ki zaradi lastne majhnosti ravnajo z zamejskimi Slovenci kot z bolnim otrokom.
Slovenci smo se obdržali na enem najbolj občutljivih vozlišč Evrope, kjer se križajo mentalitete, narodnosti, ideologije, ekonomski interesi, ob živi vodi torej, od katere moramo zajemati, da bomo čimbolj polnokrvni, in koristni, kajti če bomo dragoceni, bo s tem tudi naša eksistenca na tem ozemlju utemeljena, potrebna in zagotovljena. To bi morali imeti pred očmi tudi naši publicisti.
MARKO KRAVOS
Olimpija	30 21 7 2	84:25	49
Sloboda	30 20 7 3	64:22	47
Maribor	30 16 6 8	56:33	38
Šibenik	30 13 8 9	37:42	34
Čelik	30 13 6 11	48:42	32
Slavonija	30 11 8 11	59:48	30
Rudar	30 13 4 13	56:58	30
Borac	30 9 12 9	49:51	30
Lokomotiva	30 9 10 11	53:60	si
Borovo	30 8 11 11	37:45	27
Famos	30 9 9 12	42:60	27
Split	30 9 6 15	34:53	24
Varteks	30 8 7 15	35:44	23
Istra	30 8 7 15	28:46	23
BSK	30 6 7 17	47:68	19
Kladivar	30 6 7 17	31:62 J. U	19
Današnjo zadnjo tekmo Triesti-ne v tej sezoni (in v seriji B( v Benetkah bo sodil Laureti s stranskima sodnikoma Bassanom in De-gossijem.
NEW YORK, 19. — V prvi skupini mednarodnega turnirja v Nevv Yorku je brazilsko moštvo. Portu-guesa premagalo Westham United (V. P.) s 6:3.
Le Mana 24-urna dirka
LE MANS, 19. — Ob 16. uri je bil start za 33. avtomobilsko 24-urno dirko. Tekmuje 52 avtomobilov. Ka-žs, da se je že kmalu vnel dvoboj Ford-Ferrari.
PARIZ, 19. — Letošnji Tour de France, ki bo po vrsti že dvainpetdeseti, se bo pričel 22. junija ter se bo 22 etapah zaključil 14. julija. štart bo v Nemčiji (Koln), cilj pa seveda v Parizu. Program dirke je takšen:
22.6.	1. poletapa:	Koln • Liege 149
km
2. poletapa (kron za moštva); Liege 22,500 km 23.6 2. etapa: Liege-Roubaix 200,500 km
24.6.	3 etapa: Roubaix-Rouen 240 km
25.6.	6. etapa: Caen-St. Brieuc 227
km
26.6.	1. poletapa: Stš Brieuc-Cateu-
lin 147 km
2. poletapa (kron. ind.): Cha-tealin 24,150 km
27.6.	6. etapa: Quimper-La Baule
Pomichet 210,500 km
28.6.	7. etapa: La Baule Pornichet-
La Roehelle 219 km
29.6.	8. etapa: La Rochelle-Bordeaux
197,500 km
30.6.	9. etapa: Da-Bagneres De Bi-
gorbe 226,500 km
1.7.	10. etapa: Bagneres De Bigor-
be-Aix les Thermes 222,500 km
2.7.	11. etapa: Aix les Thermes -
Barcelona 240,500 km
3.7.	počitek v Barceloni
4.7.	12. etapa: Barcelona-Perpignan
219 km
5.7.	13. etapa: Perpignan - Montpel-
lier 164 km
6.7.	14: etapa: Montpellier-Le Ven-
toux 173 km
7.7.	15. etapa: Carpentras - Gap
167.500	km
8.7.	16. etapa: Gap - Briangon 177
km
9.7.	17. etapa: Briangon - Aix les
Bains 193,500 km
10.7.	18. etapa: (kron. ind.): Aix-les
Bains-Le Revard 26,500 km
11.7.	19. etapa: Aix les Bains - Lyon
165 km
12.7.	20. etapa: Lyon-Auxerre 298,500
km
13.7.	21. etapa: Auxerre - Versailles
222.500	km
14.7.	22. etapa: (kron. ind.): Versail
les-Pariz 36,800 km
Brez
Anquetila kdo namesto Anquetila
... .......—--------.   ... . A™
V ogromnem stadionu Strahov v Pragi bo več kot 200.000 gledalcev sledilo množičnim gimnastičnim igram III. spartakiade. Igre bo izvajalo 130.000 mladincev in mladink CSSR. Spartakiada se bo pričela 21. junija, slovesen zaključek pa bo 4. julija zvečer
AGRARIA
FURLANI EDVARD
Trst, Ul. Milano 18 - Tel. 35-169
Vam nudi svetovno znane motorne kosilnice AGRIA od 2.1/2 14/18/KS
in vse druge stroje
za obdelovanje zemlje DIESEL in AGRIA. Motorne brizgalke: Aspcra, Klinton, Vincenzi in Lombar-dine ter vse drugo orodje za kmetijstvo, kletarstvo itd.
Anqueld se ne bo udeležil i »ura. Brez tega mogočnega gospodovalca se bo začel boj za «dediščino»
VOZNI RED VLAKOV
CENTRALNA POSTAJA
Benetke - Milan Pariš - Rim - Bari
5.43 A
6.10 R
6.40 D
8.25 R
9.32
10.15
13.02
13.30
14.45
DD
A
R
A
D
16.50 A 17.28 DD
17.57 A 18.52 R
19.20 A 20.30 D
22.25 DD
ODHODI
Portogruaro
Benetke Bologna - Milan (D-Genova Benetke - Milan - Turin • Rim (Za Rim obvezno prednaročilo)
Benetke - Rim (Za Rim
obvezno prednaročilo
Benetke - Milan , Pariz
Portogruaro
Benetke
Portogruaro
Benetke - Pariz (nadaljuje v Pariz samo od 30. V. do 25. 9. 1965.) Tržič - Portogruaro Benetke	.	Bari	•	Mi-
lan L. - Pariz Portogruaro
Benetke	(od 30.	5. do
25. 9. 1965)
Portogruaro
Benetke	-	Rim	(skozi
Mestre)
Benetke	-	Milan	.	Tu-
rin . Genova - Ventimi-glia - Marseille (spalni vozovi in spalni pogradi Trst . Genova) Mestre -Bologna Rim (Spalni vozovi in spalni pogradi Trst . Rim)
1) Samo I. razr. z obveznim prednaročilom.
PRIHODI
6.22 A Cervinjan - Tržič 7.25 A Portogruaro - Tržič
NOVA URARNA IN ZLATARNA
Sedmak
NABREŽINA - Center
Vam nudi bogato izbiro ur priznanih znamk, zlatih in srebrnih dekorativnih predmetov
ZELO UGODNE CENE!
LAŠKO PIVO
6 0 S L A V I A
Nudi vam : Zlatorog Pivo in Laški Go Id in g
GLAVNO ZASTOPSTVO:
AGROIND — Trst, Ul. Valdirivo, 36 — Tel. 35-558 - 31-805 DISTRIBUTERJI:
Trst — Podjetje Guštin - Tel. 22-51-02
Gorica — Podjetje Bressan - Tel. 24-65
Tržič (Monfalcone) — Podjetje Del Degan - Tel. 74-943
Čedad (Clvidale) — Podjetje Cecchlni—Vergolini - Tel. 72-820
Videm — Podjetje F.lli Balzan Tel. 21-76
Videm — Podjetje Minisinl - Tel. 22-66
Sacile — Podjetje Feltrin - Tel. 71-467
8.00 DD
9.18 D 10.40 R
11.36 DD
13.30 D 13.55 A 15.28 D
17.20 D
18.18 A
18.45 R 19.10 A 19.54 DD 21.16 R
22.55 A 23.48 DD
Turin . Milan - Benetke . Rim (spalni vozovi in spalni pogradi Rim • Benetke
Benetke (od 30. 5. do 25. 9. 1965)
Pariz . Milan . Benetke
Bari . Benetke Cervinjan . Tržič Pariz - Benetke (od Pariza od 31.5. do 25. 9. 1965)
Benetke - Portogruaro -
Cervinjan
Tržič (••)
Trst)
Bologna . Benetke (•) Portogruaro . Tržič Pariz - Milan-Benetke* Milan - Rim - Benetke C)
Benetke - Tržič Turin . Milan . Genova (II) - Rim . Bologna -Benetke
(*) Samo I. razr. — (*•) Ob nedeljah ukinjen.
Videm - Dunaj Salzburg - Muenchen
ODHODI
3.40 A	Videm - Trbiž
5.20 A	Videm
8.15 D	Videm . Trbiž
6.21 A	Videm
7.16 D	Videm - Trbiž - Dunaj -MUnchen
9.45 A	Videm - Trbiž
12.20 D	Videm
12.30 A	Videm
13.25 DD	Calalzo (ob sobotah od 19. 6. do 11. 9. 1965 in od 11. 12. 1965 do 19. 2. 1966 ter 24. in 31. 12. 1965)
14.30 A	Videm
16.35 A	Videm . Trbiž
17.48 A	Videm
19.15 D	Videm
19.53 A	Videm
20.52 D	Videm • Trbiž - Dunaj
22.03 A	Videm PRIHODI
1.07 A	Videm
6.58 A	Videm
7.50 A	Videm
8.20 D	Videm
9.07 A	Videm
9.25 D	Dunaj MUnchen Trbiž . Videm	’
12.02 A	Trbiž - Videm
15.08 A	Videm
17.32 A	Videm
18.55 DD	Trbiž - Videm
19.47 A	Videm
21.05 A	Videm
22.35 A	Videm
22.45 D	MUnchen . Dunaj - Trbiž . Videm
23.55 D	Calalzo (ob nedel|ah od 20. 6. do 12 9. 1965 in od 12. 12 1965 do 20 2. 1966)
Opčine
Beograd
Ljubljana
ODHODI
0.22 D Opčine - Ljubljana • Beograd - Zagreb - Budimpešta 7.03 A Opčine
9.00 D Opčine . Ljubljana - Zagreb . Beograd
11.55 DD Opčine ■ Zagreb - Reka
13.40	A	Opčine
18.85 A	Opčine
20.14 D	Opčine	-	Ljubljana	-
Beograd . Atene Istanbul
20.22 A	Opčine
PRIHODI
5.30	D Beograd - Zagreb - Ljub-
ljana - Opčine 7.12 A	Opčine
8.30	D	Beograd	.	Ljubljana	-
Opčine
______ 16.53 A	Opčine
17.03 DD Reka - Zagreb • LJub-'Jana - Opčine
20.08 D Ljubljana Opčine
21.40	A	Opčine
GOMMA PL A STIC A
Ulica dellTstria H. tel 50-054 (pri Sv Jakobu) LASTNICA
A. BIRSA
vam nudi vse hišne potrebščine, torbe, igrače, lutke, pia. stiko za pode imitacija par. ketov
Vse po konkurenčnih cenah!
San 25.000 kilometrov
1 9 64 TRST •
«.
Najprej je ladja plula kakih S km v ravni črti, nato pa je zavila pravokotno na desno in po 3 km smo bili na odprtem morju. Sovjetska obala je bila na severu še dolgo časa vidna, končno pa so na obzorju izgi-
TOKIO
TRST
nili še zadnji temni robovi. Morje je bilo mimo, sonce pa tako vroče, da smo se skoraj vsi na ladji sončili na krovu v samih kopalkah. Mnogo gledalcev in komentatorjev so imeli tudi igralci šaha, ki so igrali na veliki, na podu zarisani ša-
hovnici, s pol metra visokimi figurami. Mednarodne tekme so se odvijale v kriketu. Ker je bila družba na ladji zelo pisana, so bili možni dvoboji med Sovjetsko zvezo, Japonsko, Anglijo, Poljsko, Avstralijo, Finsko, švedsko, Italijo, Nemčijo, ZDA, Izraelom, Francijo, Holandsko, Norveško in Dansko — prava olimpiada.
Do večera smo srečali samo dve japonski ladji, ki sta pluli proti Vladivostoku. Morje, ki je bilo ves dan mirno, se je začelo vznemirjati, še vedno pa je bilo mogoče hoditi brez o-pore. Po večerji nam je orkester, sestavljen iz članov posadke, pripravil majhen koncert, nato pa so predvajali dva krat-kometražna športna filma. Zelo sem bil presenečen, ko sem na platnu videl naslov prvega filma; «Moskva 1963 — nogometni dvoboj Sovjetska zveza-Italija«. Intervjuvali so italijanske igralce in kar čudno mi je bilo slišati italijansko govorico.
Med predvajanjem filma se je ladja že precej gugala, pihal pa je močan veter iz severovzhoda. Stolice in divani so pod težo potnikov enakomerno škripali, kot se je pač ladja gibala. Pot iz kinodvorane v kajute je bila težavna in po stopnicah tudi nevarna. Veter je pi-
hal zelo močno in v okno moje kabine je pljuskala voda. Kabine tretjega razreda so bile namreč na kljunu ladje, poldrugi meter nad vodno gladino. Spanje je bilo izredno težko. Enakomerno guganje ladje me sicer prav nič ni motilo, ladja pa se je skoraj neprestano tresla, ker so propelerji imeli včasih več in včasih manj opore v vodi in se tu pa tam zavrteli tudi v prazno. Zaspal sem po kakih dveh urah mučenja, ko se mi je v glavi že vse vrtelo. Spal sem nepričakovano zelo dolgo in za poldrugo uro za-mudil zajtrk, ki je bil ob 8.30. Izjemoma so mi ob 11. uri dali tudi zajtrk, čeprav so že pripravljali restavracijo za kosilo.
Še enkrat sem moral menjati kazalce na uri, sedaj pa za eno uro nazaj. Imeli smo že japonski čas. Drugi dan potovanja ni bil tako prijeten. Med otokoma Hokkaido in Honshu smo iz japonskega morja prišli na odprti ocean in pluli kakih 20—30 milj od japonske obale proti jugu. Morje je bilo razgibano, pihal je močan veter, nekaj časa pa je tudi deževalo. Največ so si potniki upali na pokrito palubo, sprehajanje o-koli ladje pa je postalo zaradi vetra za nespretnega človeka tudi malo nevarno.
Prvo znamenje, da na japon-
Japonsko morje
skih otokih živijo ljudje, Je bil svetilnik na koncu manjšega polotoka in nekaj nizkih hišic okoli njega. Vse sem seveda videl z daljnogledom. Obrežje je bilo skalnato, kakih 5 metrov nad vodo samo pa navpična stena. Vodoravna črta na tej steni je jasno kazala, da je med plino in oseko razlika na tem področju najmanj tri metre. Tu pa tam so ob obali stale manjše vasice, verjetno ribiške. Srečali smo neko večjo sovjetsko ladjo, ki je plula proti severu, zelo pogoste pa so
bile majhne japonske ribiške ladje, katere je na visokih valovih kar premetavalo.
Igrali smo karte, šah in brali revije. Na ladji je bilo vse polno sovjetskih revij v japonskem jeziku. Zanimivo je, da se japonske knjige odpirajo od leve proti desni, čeprav Japonci pišejo od leve proti desni, kot mi, ali pa v navpičnih stolpcih.
Skušal sem se od dveh japonskih študentov, ki sta govorila nekaj nemščine, naučiti igre «sagi»; to je japonski šah.
Igra se na šahovnici, ki ima 81 polj, vseh ene barve. Vsak igralec ima na razpolago 9 kmetov, kralja in 10 drugih figur, ki so postavljene v treh vrstah. V prvi stojijo kmetje, v drugi dve figuri, v tretji pa kralj, ki ima na vsaki strani po 4 figure. Figure obeh igralcev so enake, iste barve, podolgovate oblike, z enim ožjim koncem. Vsak igralec spozna svoje, ker imajo ožjo konico obrnjeno proti nasprotniku. Skušal sem se naučiti vsaj prve poteze, nisem pa prišel daleč, ker so imele figure strašno komplicirane Japonske znake, katerih si nisem mogel kar tako zapomniti. V primeru, da se bom te igre naučil, bom o njej še poročal.
Spoznal sem mladega reporterja moskovskega radia, Valerija Korobjejnikova in v prijetnem pogovarjanju o bližnji olimpiadi sva dočakala večerni program. Zaradi močnega gu-ganja ladje — kapitan nam je celo napovedal za noč lažji vihar — je bil ples nemogoč. Po kratkem koncertu lahke glasbe so predvajali film «Kadar letijo štorklje)) v angleškem Jeziku. Tudi med to predstavo so stolice enakomerno škripale, ker se je ladja zaradi zelo močnega vetra zelo zibala. Med predstavo, nekje ob H. uri, so
nas po zvočniku opozorili naj ne hodimo na krov ladje, ker je divjal srednje močan vihar. Po filmu sem si vseeno upal na krov. Padal je mrzel dež in ko so se mi oči privadile na temo, sem videl, kako so se visoki valovi penili.
Bal sem se, da tudi to noč ne bom mogel spati, na srečo pa so bile v kajuti tri proste postelje. Vzel sem z njih Sest mehkih blazin in jih dal na mojo. To je precej pomagalo in ko se je ladja tresla, me Je le malo motilo. Zbudil sem se pred osmo uro, popolnoma spočit. Morje je bilo mirno, pluli pa smo približno 20 milj od obale. Srečali smo veliko ladij in tudi obala je bila zelo obljudena. Skoraj neprestano smo lahko videli večja naselja, na pobočjih hribov pa so bile značilne stopničaste njive z rižem.
Ob mestu Choshi smo z naše ladje videli dve napol potopljeni, precej veliki trgovski ladji. Od ene so bili vidni visoki žerjavi, jambori in dimnik, 0d druge pa samo vrhovi Jamborov. Nisem utegnil izvedeti, če je bil vzrok potopitve teh dveh ladij tajfun, ki Je tam divjal nekaj dni prej, ali trčenje. Obe ladji sta verjetno nasedli na podvodne čeri.
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II. TELEFON 93-808 ln Četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: » fon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov:
— Iz vseh
(Nadaljevanje sledi)
94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št 20
drugih pokrajin Italije pri «SocletA PubblicitA Italiana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Zvložništvo tržaškega tiska' Trst
Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur — VnaDrei
----- ----------------- ----- ------1 — Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stari trg 3/r «p1p
150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaška la gortška pokrajin« w naročajo Dri
in tiska Zvlnfcništvn t.rfcnfckpom. tisk« Trat.	POKiEj	p Upravi