Poštarina plaćena u gotovom Zagreb, 29. septembra 1933. Pojedini broj stoji 1.50 Dinara A God. V. Broj 38. / % Poleg navodil od or-in pa od i sekov je na, nem gledanj k enotnem i strno ureje (Iz tajniškega poročila gresu), Dt » Òerrns'-U/^v0 ;VTl j a « k ii na kon- Vso težo sedanjih časov, vso ne- jalnem polju za naše brezposelne emigrante. Nezadostno je tudi podprla emigracija svoje glasilo »Istra* (Iz tajniškega poročila na kongresu). zadostnost svoje socijalne akcije pa mora emigracija ugotoviti na soci- GLASILO SAVEZA JUGOSIOVENSKIH EMIGRANATA IZ JULIJSKE KRAJINE JULIJSKA KRAJINA V SKLOPU JADRANSKEGA PROBLEMA GOVOR PREDSEDNIKA Dra I. M. ČOKA NA EMIGRANTSKEM KONGRESU V LJUBLJANI DR. IVAN M. ĆOK Na trećem emigrantskom kongresu, održanom u nedjelju. 24 septembra, održao je Dr. I. M. Čok. pretsjednlk Saveza jugoslavenskih emigrantskih organizacija govor, koji ovdje donosimo, »izostavili smo samo prvi pozdravni dio govora, koji donosimo u referatu o toku i zaključcima kongresa, na drugom mjestu. (Ur.). .- .•Diasi rojaki! Dvojen je karakter naleg^ današnjega dela. Mi istočasno objavljujemo občni zbor naše vrhovne emigrantske organizacije t. j. Saveza Jugoslovenskih emigrantskih organizacij in kongres emigracije. O delovanju Saveza v preteklem letu poročali nam bodo funkcijonarii. ki jim je lansko leto kongres poveril važne naloge. Meni dovolite, da uvedem kongres emigracije s sumaričnem pregledom današnjega stanja našega naroda pod Italijo in vseh uprašanj, ki so s tem u vezi. POLOŽAJ NAŠEGA NARODA V JULIJSKI KRAJINI Glede stanja našega naroda pod Italijo se ne bom spuščal v detalje. Preko našega glasila »Istra« smo obveščali jugoslovensko javnost o vsem, kar se je dogajalo v Julijski Krajini v teku zadnjega leta. Tudi ostalo jugoslovensko Časopisje se je zlasti v Ljubljani in v Zagrebu v zelo pohvalni meri in obliki zanimalo za to vprašanje, tako da lahko smatramo, da ie jugoslovenska javnost dobro obveščena o dogodkih onkraj meje. Konstatirati moramo le, da se nepravično, nepošteno in nekulturno postopanje italijanskih uradnih in neuradnih krogov nasproti našemu narodu n’ prav nič izpremenilo na bolje temveč da ce kolikor je sploh mogoče to postopanje čimdalje bolj slabša in potencira tako da dovaja naš narod naravnost v obup. Brez namena. da žalimo ali izzi-varno moramo vendar konstatirati, da tako brezobzirnega, brezpravnega, nemoralnega in nepoštenega postopanja, kakor ga je iz-vajala in ga izvaja Italica nasproti našemu narodu v Julijski Krajini ne poznamo v zgodovini razen morda v čatih najtemnejšega barbarstva ir najbo1) črnega srednjega veka. Ponovno smo kakor že prej večkrat, lako tudi v teku preteklega leta, m zadnjic nb priliki velikega emigrantskega tabora v Črnomlju dne 6 avgusta dvignili svoj glas ogorčenega protesta proti tem nezaslišmm krivicam proti tej kulturni sramoti, ter skušali vzbuditi zavest in zanimanje ne samo naših bratov v Jugoslaviji, temveč tudi širše javnosti v ostalem kulturnem svetu. Ce-Prav naše gorje ni neznano na mnogih merodajnih'mestih in tudi sicer v širnem kul-turnem svetu vendar moramo z žalostjo konstatirati, da se do danes še ni oglasil lakorekoč noben autoritativen in merodajen glas kakor bi bilo pričakovati v našo obrambo in pomoč, če Izvzamemo par mam. Icstacij kakor posebno poslednji katoliški Tudi prizadevanje združenih evropskih Manjšin, organiziranih v Kongresu narodnosti s sedežem ra Dunaju, ki ie pred krat-kjni zboroval v Bernu, vkljub 1V?J’ n|m naporom doslej ni Pr'ne.^i J ni‘> rezultatov kakega zboljšanja Po^aj manjšin in ie ostal kar se specielno našega naroda pod Italijo'tiče, doslej brez vsakega rezultata. Z grenkobo in trpkostjo občutimo krivico in nemoralo, ki vlada v internacionalnem življenju Evrope, v katerem so le nekatere države prisiljene, da spoštujejo pravice narodnih manjšin v okvirju svojih državnih mej, medtem ko druge države dejstvo da za nj'ih te obveze ne veljajo, ne smatrajo, kakor bi bilo logično, za še večjo moralno obvezo, da spoštujejo, pravice’svojih manjšin, temveč da smatrajo kot suvereno pravo. da te pravice proti vsakemu zakonu pravice, morale in civilizacije brezobzirno teptajo. STANJE NAŠEGA NARODA SE JE OBČUTNO POSLABŠALO V dveh smereh posebno pa se je stanje našega naroda v Julijski Krajini v zadnjem času občutno poslabšalo Fašistovsko nasilje ie potem, ko je vse ostale stanove našega naroda oropalo vseh pravic, otvorilo koncentrični napad na naše narodno duhovništvo in na zadnje zatočišče našega jezika, na našo cerkev. Najbolj žalostno pri tem pa ie, dav v tej težkj borbi naš narod in njegove pravice, zlasti Pa tudi naša duhovščina, ni našla ne razumevanje ne obrambe tani, kjer jo je z vso pravico smelo pričakovati in zahtevati. Nasprotno, visoki cerkveni dostojanstveniki. toliko oni v Julijski Krajini, z nevrednim naslednikom našega velikega Sedeja na čelu, kakor oni v Vatikanu, kakor da so se stavili v službo fašizma in njegove nekrščanske, nekulturne in nemoralne nasilne raznarodovalne politike. Z bolom in gnjevom v srcu prenaša naš narod te težke udarce usode, prepuščen sam sebi. Drugi težek udarec je ekonomski in fiskalni pritisk laških oblasti nasproti našemu kmetu. Strašna kriza, ki ie zadela celi svet, Italijo pa še prav v posebni meri, pritiska do skrajnosti na našega kmeta v Istriana Krasu in na Goriškem. Toda kakor običajno, vse kar je nepovoljnega v Italiji, se z uprav zlobno umetnostjo v dvojni meri izrabi proti našemu elementu. Na mesto, da bi državne in druge oblasti pritekle nesrečnemu na pomoč, kakor ie to niihova dolžnost in kakor se to godi po ostalem kulturnem svetu, laške oblasti izrabljajo baš te težave, ki izvirajo iz ekonomske in finančne krize, v borbi proti našemu elementu s skrajnim ciljem, da ga iztrebijo ali uničijo. Na žalost v premnogih slučajih uspevajo. Premnogo naših svojčas ekonomsko neodvisnih in trdnih kmetov, ie prišlo na beraško palico in mnogi med njimi.so morali iti s trebuhom za kruhom. Tako se polagoma, ali žal v le prehitrem tempu izpreminja socijalna struktura te nove in »odrešene« italijanske pokrajine: samostojne gospodarske edinice propadajo, narod se proletarizira, raste Pa latifundija laških bank. Mesto ekonomske neodvisnosti in duševnega in telesnega blagostanja posameznika, nastajajo težave in nezadovoljstvo proletarcev in brezdomcev. To ie »odrešitev«, to ie blagodat 20001etne kulture to ie napredek italijanske civilizacije, ki so jo prenesli v našo deželo Italija, fašisti in karabinjerji. V lučj te strašne slike in imajoč pred očmi brezbrižnost ali nesposobnost poklicanih internacionalnih in drugih kulturnih iak-toriev v svetu, smo si lahko še le v svesti ogromne naloge, ki jo ima naša emigracija, da vsaj moralno pomaga zasužnjenemu narodu s tem. da omenjenim poklicanim faktorjem v svetu pokaže to nevzdržno stanje, ter nevarnosti, ki jih tako stanje vselej krije, in da jih prisili k temu, da našemu zasužnjenemu in samemu sebi prepuščenemu narodu priteče na pomoč. JADRANSKI PROBLEM Dejal sem, da opisano stanje krije v sebi velike nevarnosti. Pogrešno bi bilo smatrati, da je problem Jul. Krajine in našega tam zasužnjenega naroda le problem, ki interesira Jul. Krajino kot tako in naš tamošnji narod in morda le še našo emigracijo. Ne! Ta problem irTla mnogo večji, širši in važnejši značaj. Trdim, da ima ta problem vse znake prvorazrednega mednarodnega vprašanja. Velik kaos vlada v političnem življenju narodov in držav sveta in še posebej Evrope. Zamotanost resničnih in upravičenih interesov, pa tudi neupravičenih in krivičnih aspiracij se še občutno komplicira z intrigami 'In neverjetnimi diplomatskimi spletkami. Teško se je danes v tem kaosu orijentirati in spoznati, posebno pri že naravnost smešni inflaciji raznih paktov in konvencij. Vendar je gotovo to. da je med vsemi evropskimi problemi poleg vprašanja francosko-nemških odnošajev. Jadranski problem eden najvažnejših in najdebkat-neiših Tako da moremo trditi, da v slu- čaju povoljne rešitve tega problema bi mogli smatrati pacifikacijom Evrope za doseženo. in nasprotno, dokler ti problemi niso zadovoljivo rešeni, moramo smatrati, da mir v Evropi ni siguren. V ČEM OBSTOJA V GLAVNEM NAŠ JADRANSKI PROBLEM? Jadranski problem obstoja v glavnem v zapreki, na katero zadeva italijanski ekspanzionizem na Balkanu. Po tisočletnem robstvu so se začeli južni Slovani, ki so gospodarji Balkana, prebujati k samostojnemu kulturnemu in državnemu življenju. Triumfalni pohod južnih Slovanov, ki ima za skrajni cilj da v jedinstvu in svobodi zagospodari Balkanu in da na ruševinah dveh imperijev, turškega in germanskega ki jih je Južnoslovanstvo strlo, osnuje nov jožno-slovanski imperij, novo balkansko carstvo. Naj današnja faza tega razvoja z ozirom na notranje vrvenje med posameznimi juž-no-slovanskimi^ skupinami samimi — vrvenje. ki je logično in dokaz zdravja in moči naše rase — izgleda kakorkoli, konture te velike jugoslovanske bodočnosti so za vsakega. ki zna trezno in logično misliti, jasne. Italija si ustvarja iluzije, da more preprečiti ta triumfalni pohod, to veliko bodočnost južnega Slovanstva. Ona jo hoče preprečiti za vsako ceno, in to iz strahu pred to jugoslovansko bodočnostjo. Stan so zato načrti italijanske diplomacije. da onemogočijo za vsako ceno bodočo jugoslovansko velesilo in zato upotrebljavajo vsa sredstva, da ta razvoj ovirajo in Jugoslovane razbijejo in razdelijo. V izbiri sredstev v tej borbi ni bil doslej še nobeden tako brezobziren in brez skrupulov. kakor Mussolini. Preveč so poznana dejstva zadnjih časov celemu svetu, da bi jih bilo treba v dokaz tega navajati. Posebno v teku zadnjega leta so se akcije, ki so bile vperjene proti integriteti Jugoslavije in ki so vse imele svojo moralno in materijalno oporo v poznanih zunanjih »prijateljih« z velikim fijaskom ponesrečile. Vemo, da so še koncem leta 1932 in začetkom leta 1933 bili do dna svoje duše prepričani, da ie Jugoslavije fantom, ki se bo razpadel v 14 dneh in da, je v to svrho potreben le mal sunek od katerekoli strani. Kakor rečeno, vsi poskusi so mizerno propadli in se pokazali kot prave otročarije v primeru s stvarnostjo, ki jo predstavlja današnje stanje na Balkanu. JADRANSKI PROBLEM IN JULIJSKA KRAJINA Kakor sem že v svojem govoru na emigrantskem taboru v Črnomlju konstatira!, nam vsa ta dejstva dokazujejo, da je Mussolinijeva politika v pogledu Balkana utrpela popolen polom. On se je nadejal, da bo mogel izrabiti notarnje spore med posameznimi Južnoslovanskimi plemeni in grupami za cilje svojih destruktivnih namenov. Prepričal se je, da se je teško varal. Notranji spori med nami niso še izravnani jn logično le. da bo preteklo še dokaj časa. predno bo mogoče izgladiti in spraviti v sklad interese in mislenosti raznih jugoslovanskih grup in plemen, ki so živele skozi stoletja pod različnimi vplivi in interesnimi sferami. Mi znamo, da bo čas storil svoje. Toda ti spori so naši in le naše je vprašanje, kako si bomo na znotraj uredili hišo. Prebujena jugoslovenska zavest, večstoletna težnja in borba za svobodo in genij naše rase. ki predvideva sigurno našo veliko bodočnost, so granitni in nepremagljivi zid, ob katerem si bo polomil zobe vsak tujec, ki bo butal ob njega. Pri rešavanju Jadranskega problema, kjer gre pravzaprav za bodočnost Balkana, tvori Julijska Krajina vrlo važen faktor! Julijska Krajina namreč po svojem geografskem in etnografskem, ekonomskem in strateškem položaju, ki so izključno merodajni v današnjih časih za pripadnost posamezne pokrajine k neki državni tvorbi, spada na Balkan in ne k Italiji. Da ie zlasti v ekonomičnem pogledu tudi tako, dokazuje Italija baš v zadnjem času sama najekla-tantnije s tem. da Trst in Reko. ki jih je v teku zadnjega desetletja popolnoma upropastila. ker jim pod Italijo ni mesta, ponuja Avstriji in Madžarski ter celo Cehoslova-ški (samo seveda ne Jugoslaviji, k kateri edino spadajo). Tudi zgodovina Julijske Krajine odločno govori za našo tezo da ona spada k Balkanu, k vshodu in ne zapadu, kljub temu, da Italijani dokazujejo seveda brezuspešno, nasprotno. Vendar ta moment — zgodovinski _ za nas ni merodajen, nego so merodajni gori omenjeni momenti. Ista argumentacija, kakor glede Julijske Krajine, velja na podlagi čisto zdravega razuma in domače logike za Zader in Bastavo ter sploh italijansko posestno stanje na vshodni obali Jadrana. Ako tako brez nobene strasti, brez vsakih šovinističnih in iredentističnih primesi čisto objektivno in stvarno gledamo na jadranski problem, potem moramo priti do edinega zaključka, da ie pravična rešitev tega problema in s tem traina pacifikacija med italijanstvom m južnim slovenstvom mogoča le. ako se potegne zapadno od Soče pravična meja med obema državama in da se Italija odreče vsem svojemu današnjemu posestnemu stanju in vsem svojim aspiracijam vshodno od te črte. Samo pod tem pogojem je mogoče trajno izmirjenje medsebojnih interesov in medsebojnih sporov, le pod tem pogojem je mogoče trajno in zares odkritosrčno prijateljstvo med obema sosedoma. UPRAVIČENOST BORBE ZA JULIJSKO KRAJINO Iz tega je razvidna prvič vsa upravičenost naše borbe za svobodo Julijske Krajine, drugič pa vsa absurdnost italijanskih aspiracij na jugoslovansko Dalmacijo. V pomanjkanju dobrih argumentov so se Italijani poslužili bučne in hrupne reklame in propagande za italijanstvo Dalmacije. Na žalost niso povsem krivo spekulirali. Za zgled italijanske propagande za Dalmacijo nam poleg primera madžarske revizionistične propagande dokazuje veliko moč in pomen propagande. Tudi z neupravičeno zahtevo se more v neobveščenem svetu uspeti, ako se zna spretno in sposobno postopati. Pogrešno je misliti, da so na strani Italijanov (in Madžarov) gotovi vplivni krogi iz raznih držav samo iz razlogov političnega interesa, ali celo, kakor se večkrat misli, zato. ker so podkupljeni. Gotovo političen interes igra veliko vlogo v svetu. Toda italijanska propaganda ne hi bila tako nevarna ko bi bila podprta samo od takih ljudi. Nevarnost leži v tem. da sov zunanjem svetu. a posebno v Angliji, mnogi ljudje na njihovi strani, ki sicer niso točno informirani, ah so prepričani v italijansko pravo. Moč laške propagande leži v njeni sistematično-sti, žilavosti in individualnosti. Za vsak narod. za vsako državo, za vsako orijentacijo pogledov se oni poslužujejo drugih argumentov. Na žalost naša propaganda v inostran-stvu za naše pravice v Julijski Krajini ni niti od daleč dosegla višine te italijanske kampanje. In tako se imamo zahvaliti, da ie v zunanjem svetu tako sveto in upravičeno vprašanje, kakor je problem Julijske Krajine, stopil popolnoma v ozadje, kakor da je že za večne čase rešen, medtem ko je tako neupravičeno in neresno vprašanje, kakor je neobstoječi problem »italijanske« Dalmacije, postal svetovni problem. FAŠISTIČNI AKADEMIKI IN JUGOSLAVIJA Ob priliki velike manifestacije prirejene s strani »Jadranske Straže« ter podelitve šolske ladje »Jadran« vojni mornarici, se je fašistično časopisje zelo razburjalo. — Citiramo zaključek akademskega lista »Libro e moschetto«: »Potrebno je spomniti gospode »Jadranske Straže«, da je Jadransko morje popolnoma italijansko, kakor je bilo skozi stoletja in je sedaj najbolj; medtem ko se hoče v Jugoslaviji ustvariti z besedami to morje slovansko, ga bomo mi s svojo močjo in s svojimi ladjami spremenili v italijansko. Šele kadar se bodo v Jugoslaviji naučili pluti. takrat bo lahko zavzelo vprašanje drugačno obliko.« Ne bi bil potreben noben komentar tem otročjim in šovinističnim izvjanjem. toda gg. fašističnim akademikom moramo nujno in toplo priporočati, da natačno preštudi-raju že samo svojo zgodovino, da lahko prepričajo, če smo mi sploh znali kdaj pluti. Od gusarskih rojev, dubrovniške republike, pa do sedanjega velikega razvoja naše mornarice lahko pokažemo na sijajne primere našega pomorstva, brodarstva, tr-godine in celo sporta. Nasprotno pa bi jih lahko tudi opozorili na »junaštvo« »Francesca Morosini« kj vsekakor ni edinstven slučaj v zgodovini italijanskega pomorstva. (A g is). FAŠISTOVSKI PORTRET WAIFRO ŽANI, PODESTA, POL. PAS TAJNIK I T. D. V VIPAVI Novi občinski živinozdravnik Dr. Tabacco Vincenzo doma iz Sicilije je iskal podpise in podatke o surovosti omenjenega podeštata, da bi istega izpodrinil in po možnosti sam postal in zasedel stolček, (vse to radi stolčkov), kar se mu pa ni posrečilo, vsled tega, ker je podeštat nečak pre-fekta Tienga in po njegovi metodi vreden sorodnik. Morala po de Š t a t a : Deli službe in ponuja denarne podpore ženam brezposle-nih mož, samo da bi ustregel svoji pohotnosti dogodila sta se dva primera, katera sla prišla v javnost, koliko jih je pa skritih se ne ve. Lepo reklamo o čistosti 'osebe podestata mu dela (pocestnica) vulgo Potava javno po Vipavi, a on mora na vse to lepo molčati. Kako poitaljanču jejo naša imena: Podesta naganja svoje .uslu- žbence po vaseh z grožnjami da izgube službe ako ne prisilijo prizadete naslovljence kot cerkovnike, babice in ostale, da zaprosijo za izpremembo imena. Obletnico Bazovice je proslavljal na ta način, da je hrumel po vaseh Podraga, Lože, Manče in Goče ter z njegovo bando Santijem in urarjem Simčičem pobijal okna hiš. Strahopetnost podeštata: Lansko leto o pustu je priredil oficirski zbor uobičajen ples, kamor so bili povabljeni tudi domačini. Med drugimi se je udeležila te prireditve tudi gdč. Anica Ferjančič kljub prepovedi od strani podeštata, kar je napravil iz golega ljubosumja. Ko je opazil Anico prihajajočo z nekim kapetanom, jo nahruli in hoče napodili domov, razumljivo se kapetan zavzame za stvar, nakar nastane škandal v takem obsegu, da se je prireditev končala še predno je pričela. Ko so pa nato imeli v hotelu oficirji svoje zborovanje, katerega se je udeležil tudi podešta, se je tu znova pričel prepir tako da je neki tenente hotel podeštatu razbiti glavo s steklenico, katera se je pa, ob pravočasnemu umiku glave podeštata, razbila ob zidu. Iz vsega tega se izcinil napovedan dvoboj, katerega se pa iz strahopetnosti podešta ni udeležil; pač pa je pričela na ovadbo podeštata vojaška preiskava, katero je vodil general. Posledica preiskave je bila: Kapetan eno leto trdnjavskega zapora, komandant presidija major Diamante Tobia 14 dni stanovanjskega pritvora, ker ni znal preprečiti konflikta, tenente Di Grazia 2 meseca iti ostali prisostvujoči po nekaj dni. Nato je sledila premestitev celekupne garnizije, brez običajnega banketa poklonjenega od občine. | Obletnice krvavih činov fa3istničega te- Pri prihodu nove garnizije je na pova- roda naraščajo. Toliko jih je, da bo moral bilo podeštata novi komandant prepovedal primorski trpin oviti svoj spomin v eno sa-soudeležbo na banketu celemu oficirskemu mo črno kopreno. Pred dnevi je naš zasuž-zboru, kakor tudi občevanje i njim. (Rob) | njen živeli klonil v spomin 4 bazoviških žrtev; pa se ne bo še dvignil, ko bo spet klonil in priseleg maščevanje ob spominu na večno luč -- velikega Veli Jožeta — utr. skega heroja in mučenika Gortana. Narod bo klonil in prisegaj maščevanje še dalje, ko bo obhajal spomin Bajca in Štrancarja, Tomiča. Sabadina in Gropajca in drugih, ki so darovali svoje življenje domu na aitar. Vsi ti spomini so žalostni, a obdani so od veličine zavesti in trdnega upanja v osvobodjenje. Danes se klanja narod pred spominom lasprav. su osuujen. rau, pnpauuos» ras-, 1?“^“ i,0 f K e r š e v a n a. pa. puštenoj političkoj stranci, radi propagande , hnrharsico^icm P°^ Si.reii 'n ,nuže* i reorganizacije antirežimskih društava; ie dv^nì^ vUntn ! n ^!.drha m‘°V ker V j e k o s 1 a v F r a u s i n i z M i 1 j a kod I il d.v,t:!,,l vlsoko Klas pravice s’'0!*" iTW Trsta, Umberto Macchia iz Bolonje, Cesare Marcucci iz Faierona na 12 godina robije, Virgilije Mazzoleni iz Coma na 6, Ernesto Oliva iz Pordenoia i Karmelina Succi iz MUČENIK JOSIP KERŠEVAN Ob spominu 6 obletnice smrti SOKOL NA GRADIŠČU (16. X. 1921). v sredini ustanovitelj Josip Kerševan. SOKOLSKI NARAŠČAJ (GRADIŠČE 16. X. 1921). v sredini Josip Kerševan. SPECIJALNI TRIBUNAL U AKCIJI FAŠIZAM SE BRANI OSUDAMA. »Tribunale speciale« počeo je rasprave j proti antifašistima. Prošle sedmice vršile su se dvije rasprave. U jednoj su osudjena 4 bolonjska antifašista, koji su vodili i organizirali antifašistička udruženja i to Caprini na 12 godina, Trombetti i Cornellini na 8 a Scarabelli na 5 godina robije. U drugoj Santhia na 5 godina robije. Pred Specijalnim Tribunalom u Rimu | održana je rasprava protiv antifašiste Chia- čih bratov. Izšel je Iz kremenite korenine vipavskega kmeta. Še pred vojno le trpel in delal v sredi svojih sokolov in sokolić za osvobodjenje slovanskega življa. Toda v njegovo delo le zasekala usoda s svojim mečem v živo. Ostal Je s svojim narodom pred durmi odrešene domovine. Toda Ker- nnia, koji je optužen, da je bio u Francu- §evan ie sin kmetskega naroda, ki je poln skoj gdje se stavio u kontakt s talijanskim upanja, vstrajnosti in oožvrtvovalnosti. antifašistima i nakon što se vratio u Baliju Usoda, čeprav tako kruta, mu ni ubila ja- da je osnovao u Veroni tajno društvo u kojem su bili učlanjeni mladji ljudi s namjerom da započnu antifašističku akciju. Chiarini je osudjen na 12 godina. Kasnije mu je kazna snižena na 7 godina. TUDI IZLETNIKOM OMEJENA SVOBODA Postojna, septembra 1933. (A g i s). Povsod je običaj, da vzame izletnik s seboj na pot vsaj daljnogled, fotografski aparata, marsikdo tudi čopič in paleto. 1© v Julijski Krajini Je to nemogoče. Kdor bi se kljub temu drznil kaj takega, ga čaka globa alj zapor. Večkrat ustavljajo skupine izletnikov na cestah in jih pregledavajo Če so pristojni v Julijsko Krajino jim najdene, zgoraj omenjene predmete zaplenijo, če so iz drugih provinc Italije, pa jim vzamejo te pred snega pogleda u bodočnost. Šel je s podvojeno močjo in gorečnostjo med narod, vspodbujajoč ga k upanju in borbi. Sredi tradicionalne proslave godu Svetnikov Cirila in Metoda, je padel zadet v hrbet od krogel italijanske vojske, ki je streljala v neoboroženo ljudstvo. Razkropi) se je narod! In kakor da bi njegovo veliko srce čutilo, da Je treba baš sedaj neustrašenih iz naroda vzraslih voditeljev boli kakor ni kpli poprej, ki naj vodijo ljudi v črnih dne' vlh peklenske vihre, je mučenik Kerševan vrstal jn ozdravel. Spet je šel med svoje brate, med svoje sokole, da jim vlije novega borbenoga duha. Toda miru ni imel več, Neprestatno zasledovan in mučen od fašistične druhall, le padel dne 29 septembra 1927. zavratno umorjen na poti Iz Gorice domov. In prvič v zgodovini fašističnega terorja. se je laška justica sramovala svojih za vratnih dejanj. Ženi ;o dejali, da le mož padel s kolesa in se ubil. Kolika podlost ob veličini priprostoga slovenskega kmeta, ki ga Je teptani narod postavil za svojega voditelja, da brani pravico s poštenjem in odkritostjo pred nasilnostjo oborožene dru-hali! Narod se danes klanja spominu Josipa Kerševana. Poklonil se bo tako še drugim, Toda hrbta naš človek ne kloni v znak svoje nemoči — ponižno vdan v svojoj usodo. Naš narod se klanja spominu mučenikov v znak neomejenega zaupanja in vdanosti do svojih voditeljev, ki so mu pokazali pot po kateri mora hoditi, da se otrese tujega jarma. Klanja se zato da v skupnosti In s zbranimi mislimi ponovi prisego maščevanja pravice, kruto pomendrane od razdivjane barbarske fašistične tolpe. Mučenik Josip Kerševan! Veliki dan vseh velikih dnevov bo prišel in takrat boš tudi Ti nrejel zadoščenje svojega naroda, ki bo obračunal s zahrbnimi morilci enkrat za vselej! — (ROB.) Vijesti ix Julijske Krajine DEMOGRAFIČNO STANJE NA GORIŠKEM Ljubljana, septembra 1933 (A g is). Dobili smo podatke o demografičnem stanju za mesec avgust, k| se nanašajo na mesto in deželo: Gorica (mesto) Goriška pokrajina rojenih 43 237 poročenih 17 32 umrlih 54 122 presežek: —11 +115 Iz navedene table razvidimo, da je v mestu padlo število prebivalcev za 11. to je presežek mrtvih nad rojenimi znaša 11; medtem pa je na deželi ravno nasprotno: presežek rojenih nad mrtvimi znaša US. Ker je pokrajina skoro slovenska gre torej presežek večinoma na račun slovenskega ljudstva. AKCIJA »ITALIE REDENTE« U NAŠIM KRAJEVIMA. Trst, septembra 1933. Zloglasna »Italia Redenta«, koja ima za zadaću da medju našim narodom osniva svoja zabavišta i škole, kako bi se čim prije došlo do asimilacije Jugoslavena pod Italijom otvorila je prošle sedmice dvije nove kovačnice za stvaranje Talijana iz slavenske djece. Jedno takovo zabavište se je otvorilo u Barkovlju kod Trsta, a drugo u Dekanima u Istri. Na otvorenju u Barkovlju su prisustvovale sve vlasti iz Trsta, a u Dekanima one iz Pule. Zabavište u Dekanima ima mjesta za 70 djece. Tamo je došao i novi istarski prefekt, koji je poslije otvorenja išao u Kopar da dade upute tamošnjim fašistima i okolišnim općinskim načelnicima. LAKOTA V TRSTU Trst, septembra 1933. — (Agis), časopisje v Trstu je dobilo strog nalog da o zadevi ne sme ničesar pisati, a vest Se je mete le začasno. Će srečajo tujca, mu več-1 kljub temu raznesla po mestu. Zgodilo se je krat dajo spremstvo. Ako pa dobijo Sloven- namreč tole- Na ulici via Commercio so ca. kj ni ne eno ne drugo, ga zaprejo in , -...ir-i mmei celo spravijo pred sodišče radi vohunstva, mlmoit,0^, naš,, 2 z,‘ ‘ . ,p ' , e Vsekakor je to dejstvo dobra propaganda 11*1 matl sta ponoči v obupu vsled bede. ker za tujski promet! nista mogla preskrbeti vsakdanjega kruha In v strahu pred bodočnostjo odločila in vrgla svoje štiri speče otroke na ulico ter sta nato skočila še sama. Vest je globoko pretresla vse mesto. Policija jo. kot rečeno. prepovedala vsako govorjenje In zažu-gala z zaporom. BREZPOSELNOST MED TISKARJI V GORICI Gorica, septembra 1933. — (A g is) Brezposelnost je hudo prizadela zadnja leta tudi tiskarje. Zadnje čase se tiska zelo malo, posebno še, ker ie zabranjen slovenski tisk. Lep primer, ki jasno kaže stanje tiskarjev in črkostavcev. ie tiskarna Lucchesi (pre! Lukežič) v via Carlo Favetti. v nekdanjem Simon Gregorčičevem domu. Predlanskem je še zaposlila 54 delavcev, sedaj pa jih ima samo še 9! KRIJUMČARENJE U RIJEČKOJ SLOBODNOJ ZONI Rijeka, septembra. 1933. Riječka slobodna zona je kamen smutnje jer se iz riječke slobodne zone krijumčari na veliko. Više puta došlo je izmedju krijumčara i financijskih staražara do oštre borbe i puška-ranja sa mrtvim i ranjenim. Tako je nedavno opet došlo do sukoba izmedju krijumčara, koji su krijumčarili kavu i šećer i finansijskih stražara. Finansi su pucali na krijumčare kojih je bilo više, ali je I usprkos toga krijumčarima uspjelo da pobjegnu. Finansi su ulovili samo dvojicu i to: Ivana Dodiča, Antunova iz Obrova i Grgu Mersinga iz Poljane. Mersing je osudjen na mjesec dana zatvora i 800 lira globe i stavljen pod policijski nadzor, dok je Dodić osudjen na 800 lira globe. VOJVODA D’ AOSTA POSJEĆUJE NAŠA MJESTA NA KRASU. Trst, septembra 1933. Prošle nedjelje je vojvoda d’ Aosta, kome je vlada darovala lijepi Maksimilijanov dvorac Miramare kod Trsta posjetio je Divaču, Senožeče, Sežanu, Tomaj i Dutovlje na Krasu. U njegovoj pratnji bili su tršćanski prefekt Tien-go i podsekretar Gelter — Vondrich od strane pokrajinske fašističke federacije. Nitko nije smio da izostane. Ovdje-šnji «Piccolo« piše da se vojvoda u tim selima mogao uvjeriti o duševnosti onih stanovnika i konstatirati kako je fašizam > na ovom delikatnom tlu stvorio čudan pre* okret i ušao u srce svima. Tamošnji su Iju^' povučeni i »Piccolo« veli da teško ižrazui11 puta da sii dokazali svoje misli, ali ovog _ „„ ou ljubav prema visokom gostu. Kad bi »Piccolo« umio i htio da čita te misli vjerojatno bj bio pročitao sasvim nešto drugo u mislim3 stanovnika ovih mjesta koja imaju mnogo općinara još uvijek na otocima i na robiji« SLOVENEC IZGANJA SLOVENSKO PESEM Senožeče, 10 septembra 1933 (A g i sl' Po znanem pregovoru, da je kdo bolj pa' peški, kot papež sam. se obnašajo in ravnajo tudi nekateri gospodje iz Senožeč. TU je še danes podeštat znani Meden (sedal Medeni), po domače Metež. Ker se mora paziti, da ne zleti s tega mesta, je lahko ra-zumiiivo. da je slepo orodje v fašističnih1 rokah. Ljudem se zdi, da bi bilo za njih mnogo boljše, če bi bil za župana kak Lah. kot pa ta nekdanji Meden, sedaj Medeni Drugi delavec v občinski upravi je taji»# Sturm, znani gostilničar. Kot bogataš poso-ja ljudem denar in jih tako spravlja v g°' spodarsko in s tem tudi v politično odvi' snost. Znano je. da se v vseh drugih gostil' nah lahko poje slovenske pesmi, dočim se na njegovo prepoved pri njem tega ne sme-Kmetje Pa so večkrat skoro prisiljeni, pr'* ti k njemu v gostilno. SUKOB IZMEDJU SELJAKA I KARA-BINIJERA. Trst, septembra 1933. Nedavno J®,.1! selu Markušine došlo do sukoba izmedl1! seljaka i karabinijera. Tučnjavu su izazvah karabinijeri koji su najprije tjerali selja»® iz krčme radi njihova pjevanja. Kasnije >e došlo i na cesti do jačeg sukoba, pa su rabinijeri i pucali. Pred tršćanskim sude111 odgovarala su nrije nekoliko dana za to tiri seljaka i to: Antun Mihalič, Antun haiić Antin, Franjo Ražen i Josip Mag'^ Sud je dabome sudio onako kako su & talijanski karabinijeri prikazali slučaj i dio Franju Ražena na 19 mjeseci zatvo^ a ostalu trojicu na godinu dana. DENARNE GLOBE Sv. Lucija, september 1933. Tudi ni naša vrata trka kriza. Ljudje se vračajo tujine, letoviščarjev ni. davki in kazni stejo, priprave na vojno so v polnem f®L' Vojaščina se prevaža neprestano na MjfL' Cesto iz postaje v našo vas znatno Siru Glavne zaseke so že dovršili. Razširili s°„ ; Bidj v Bačo. Končno bodo še asfaltltflj Pred kratkim Je morala Munihova trgovl,-plačati 500 Lir globe radi zavojčka n»as ’ pri katerem so ugotovili miličniki. darto »skisano«, Ker ie gostilnam prepoved3 , točenje žganja, tudi tu milica strogo njuje zapovedi. V neki gostilni je P°v2 rnetnje u saobraćaju stigli kasnije na kon-Istre, Trsta i Gorice u Zagrebu i agrarna gres zajednica u Bistrenici na Vardaru dvije su čisto gospodarske, kolonizacijske organiza- v Odm^Ji na otvorenju predsjednik Dr. čije emigrantskog saveza. Gok izručuje kongresu pozdrave Dra Fella- chera, pretstavnika Kluba koroških SIo-CJELOKUPNO DJELOVANJE [vencev u Ljubljani, koji pozdravlja kongres u ime Koruških Slovenaca. Na to se organizirane emigracije iz Julijske Krajine [ prešlo na dnevni red. u prošloj godini, uzeši sve zajedno, savezno ^ vodstvo, direktorij savezne odsjeke i| IZBOR SAVEZNE UPRAVE, sva organizirana društva pokazuje prema 3U. l^VJCiiaj ati i ^ ^ vriuit«, viiuoiva pv/rvu^uj t piciliai * ,4 •! * ... v-, •» samo posvemašnje funkcioniranje saveznog lanjskoj godini, znatno veliki napredak, po- . /ieasJednik je najprije pročitao pravila sebno što se tiče sistematičnosti i jedinst- koja g0Iv°r® ° nač,nu, biranja Savezne u-venosti rada. Naročito pak u političkom E£ave'.. ,u'e da s,e ukaza*a P°treba da se pogledu, u propagandnom radu, u statisti- ,,nanc,1)sk?'j0sp°jar5ki , 0<3siek preudesi ki, u proširenju interesa za naše probleme -•°..d,a budu ot3sada dva odsjeka, t. j. u istočnom diielu države tinacijsko-gospodarski odsjek i kolomzacij- Na dmirm strani ,nnro »mi ski ođsJek. što je i prihvaćeno. Naročito pitanjima od važnosti za emigraciju, bila| * °m P.olju u skrbi za nezaposlene emi- kako je predložena. Predsjednikom direktorija nego k tome još jako intenzivno djelovanje odsjeka. Djelovanje užeg saveznog ‘vodstva u nastojanjima političkog karaktera u vezi sa najaktuelnijim političkim pitanjima tendencijama u vanjskom mjestu i izne- ta pitanja političkog, socijalnog, finansij skog karaktera kod pojedinaca, institucija ili vlasti Zvoni možda kao ironija da ie savezno vodstvo uspjelo najmanje u socijal noj akciji, kod koje je uložilo najviše truda, a to zato, jer je za izvršenje socijalne fvMini.ffrnn-^dnnlan1311' ^edie”i^d°iSada l ie Ponovno uz odobravanje izabran Dr. odnošaji međm pojedinim or- Ivan Marija Cok. Za prv0 Potpret- dnvST • vodstvom emigracije. Ne- sjednika izabran je Dr Ivo Ražem silnluL em,graciia Poduprla svoje gla- (Zagreb)i a drugim p 0 t p r e t s j e d n i-„ kom Antun Gorup (Celje), tajnikom — -----------, .„ .------------------- Završavajući svoj izvještaj, tajnik isti- Mladen Anton, blagajnikom Josip Mo- akcije u besposlenim emigrantskim krugo- će da će se emigracija iz Julijske Krajine|horovčić (obojica Beograd). Za odborni-vima potrebno mnogo novčanih sredstava, morati boriti u ovoj godini još s većim ke, članove direktorija izabrani teškoćama, naročito u zimi. Jednog si mora su Franc Gorkič (Ljubljana) Saša Strekelj SAVEZ, NJEGOVI ODSJECI I DRUŠTVA biti svijesna da sve svoje sile mora posvetiti (Ljubljana) i Franjo Cvečić (Brod na Sa- problemu Julijske Krajine i da tu borbu] vi). U o r g a n i z a c i j s k o-p r o p o g a n-ne smije napustiti. % dni odsjek izabrani su: Viktor Horva- Tajnički izvještaj primljen je jednogla-1 tin (kao pročelnik) f Zdenko Mermolja, sno i uz odobravanje na znanje. [Vjekoslav Valentinčič kao članovi, (svi iz IZVJEŠTAJ POJEDINIH ODSJEKA Izvještaj o radu gospodarsko-fi- Ljubljane). Statistički odsjek: pročelnik Lujo Juričić, članovi Dr. Prudan i Ljubotlna (Novi Sad). Gospodarsko- Savezno vodstvo je stajalo u stalnoj] vezi sa odsjecima, vršilo za njih intervencije, savjetovalo se s njima i davalo sa-| viete, ukratko: smatralo je odsjeke za sa-| stavni dio cjelokupnog saveznog vodstva] te zato vršilo s njima najuže djelovanje. Direktorij se je sastao pet puta na jedno ili dvodnevne sjednice, primao na zna-1 nje izvještaje o političkom radu saveznog jrakcionTodb^r^a'kolonTzkdju što“suKarko Jizx.Zagreba)-, PubUcisUčki vodstva, utvrdiivao smjernice za daljnji ga vo elanovi e0spodarsko-financiiskoe 0 d s 3 e k člne: Pročelnik Ivan Stan. čla-rad i rješavalo sporna emigrantska Pitanja. I ođsJeka vr§io kolonizacijski rad u tri prav- k0Yi.jve._Mihovilović. Blaž Zuccon i Ante Osobne veze saveznog vodstva s emi- ca. Naselio je u Virovitici 3 porodice sa N?ln'e (Zagreb). K o Io n i zaci j s k i o d- grantskim organizacijama nisu bile tako 14 članova, zatim je kolonizirao 30 širo- fJoekLPr.°^®]nik ržf k\ £*ano,v tijesne kako bi vodstvo bilo želilo i kako mašnih emigrantskih obitelji u Dušanovcu I 'la,n , rl’ Matko Zlatic (Zagreb). So cibi bilo potrebno radi veće medjusobne po- kod Dojrana na grčkoj medji, a treća nje- /ÌÌY1!. °Td ^ 1 k vezanosti. Rastresenost emigrantskih dru- gova kolonizacijska akcija je naseljivanje !e), 7?siP,„ ti 38 j ^r* Stava po cijeloj državi, njihova velika uda- u koloniji Poljurci kod Djevdjelije. Tu je EPrnazanć Slavko (Maribor). U nadzor-Ijenost i prezaprečenost saveznog predsjed- odboru stavljeno za sada na raspolaganje /i odb?rr.15aDra"‘xU:tATffnaJMldiuIV\ani nika i ostalih članova saveznog vodstva su [zemlje za 20 obitelji. U svojem izvještaju I TreogIafP’A j PerS0P Jozef (Maribor) i prilično smetali toj užoj vezi. [spominje pročelnik gospodarsko-financij-1 1 omazić Andrej. E> • „ omiirrantsknm učlanjenih ?.ko2 odsjeka i ostali rad gospodarsko- Pročelnici pojedinih odsjeka su ujedno K&fe fra”.« r«--» sd* Jza Programnog govora dao je g. M)k nekoliko obavijesti informativne od 27 na 33. Broj članstva skoro u svim je takođjer predIog đa ^ Pošto su obavljeni izbori, pretsjednik emigrantskim društvima održao se .*ta aic odsada osnuju dva odsjeka i to koloniza se u ime nove,Savezne uprave najprije za- f, ras r| « “ “ stvo pripravlja ustanovljenje još sedmero| p r o p a g a n d n o g odsjeka podnio Je I emigrantskih društava i to dva u srpskim kongresu Saša Štrekelj. U njemu ie potanko I DRUŠTVENI DOPRINOSI SAVEZU krajevima, tri u Dalmaciji, a dva u ostalim izložen rad ovog odsjeka, koji je djelovao uufrinosi savezu. dijelovima države. Radi širega poznavanja na zadovoljstvo Saveza. Medju ostalim Prešlo se zatim na raspravljanje o to-DM našeg problema medju domaćim stunovni-1 održao je idejni tečaj u Ljubljani, izdao na me koliki doprinos su dužna pojedina drupa-'štvom, bit će potrebno početi organizira- češkom jeziku brošuru »Sokolstvo v Julii-*štva davati Savezu. Bilo je više predloga o kojima su govorili Dr. Fornazarič. Dr. Mikuletič, Dr. Joakim Ražem. Strekelj, Istenič, Dr. Rapotec, Dr. Bergoč i Dr. Kajin. Uslijed općenitog slabog stanja emigranata, zaključilo se da se Savezu plaća PERUN NA JADRANU _ _____ _________ ________________ .0 Slovanski stari veri na jugu nimamo članarina jedan dinar godišnje za svakog pisanih sporočil; edino kar imamo, so kra-pojedinog člana. Taj dinar godišnje dužna ievna imena in ustno sporočilo, su društva pjaćati za sve svoje upisane . Naše prvo božje ime je P e r u n, in Pe-članove, kako bi se omogućilo da savezna run. kot najstarejše ime naše. je bil čaščen Uprava dodje do sredstava za svoj rad. na našem morju že za Rimljanov in preo I njimi. Poreč in Piran sta dva važna doku-RASPRAVA O PREDLOZIMA I menta za Peruna in za slovanstvo Kongres je zatim imao da raspravlja o S'parentium^v imenu n^JLV pojedinim predlozima koja su podnijela po- brže Perunić Parunič' Porenč P Severne’ ifredMn?86 f kronik^ nam poročajo Peri vS obhnw predlozima kop su bih pravovaljano pod- »poren odkoder je inačica Perkun. provedivi, tim više što je u Zagrebu sve Našega Peruna srečamo v stari Indiji v pripravno za osnutak Jadranske štedionice. ( imenu pa r j a n j a in v albanščini, v be- potvrdjena pravila, pa bi se nastavljajući na to čitava stvar dala provesti u djelo. Poslije jedne dulje diskusije u kojoj su bile istaknute jednako poteškoće radi op- seđi Perendi, ki pomeni »Bog«! Albanci nam predstavljajo najstarejše prebivalstvo ob našem morju in to ljudstvo ima še Peruna, Perendi-Boga! Da bi Albanci nam čih gospodarskih neprilika koja danas via- dali Peruna, to je nemogoče in ker se Pe-daju, kao i eventualne koristi koje iz ta- run in Perendi ne dasta ločiti moramo kvog poduzeća izviru, stvoren je zaključak, skleniti da ga imajo Albanci od nas! Razen da se čitava stvar prepusti gospodarsko-fi- te besede so jih dobili Albanci od nas vse nancijskom odsjeku da ju prouči i da ka- polno. Naj omenim pa samo eno v zvezi z snije donese predloge. Bogom. Perendi — in sicer perint. stariš, Glede sjedišta budućeg kon- roditelj, o č e! Iz te sorodnosti med Perendi g r e s a, osim predloga Broda na Savi pred- MP Perint je videti jasno, da je božje ime lagale su još organizacije Celja i Maribora | Perun^postaio iz besede za oče! Vplivanje svoja sjedišta za mjesto budućeg kongresa. U tom pogledu je kongres stvorio zaključak, da se to prepusti direktoriju da on odluči u kojem će se mjestu održavati kongres iduće godine. Društvo »Soča« (podružnica u Celju) postavilo je jedan predlog političke prirode obzirom na reviziju mirovnih med Slovani in starimi Albanci sega torej v dobo najstarejših besed, najstarejših oblik jezika! Perun je torej vladal takrat od Pirana do Albanije! Še ena zveza ie med našo neodrešeno obaljo, in sicer prastari kult lune. O AI- bancihje to znanq in je nepotrebno o tem govoričiti, dà ie glavno božanstvo starih ugovora i istočni pakt. G. Luzenik je opšir- P°|anskih Albancev bas luna. Pri nas. na no i temeljito obrazložio u oduijem govoru ”?SI ?, 1 Je Pa edina_ bajka, ki se nam je ovaj predlog u kojem traži da Savez po- J?111 a. . °. starih božanstvih, naša »Lepa duzme primjerne korake u smislu revizije y‘^a‘, kl ]e 5°?inja lune- Kof taka je mirovnih ugovora u pitanju Julijske Kraji- vo^e ln rodovitnosti. Lepa Vida ne, jer nigdje nije pravedna revizija po- * “ » odred jenom roku. Najprije su došli na red predloži društva iz Donje Lendave o pitanjima koja interesiraju tamošnje naše koloniste. Pri tom je usvojen predlog, da se u tim pitanjima predlogu diskutira, to se o ovom predlogu uopće nije raspravljalo. U EVENTUALIJIMA uzelo je riječ više delegata koji su iznosili pristupi u dodir sa Savezom agrarnih za- j želje j tumačii: potrebe svojih organizacija, jednica u Zagrebu koji je i do sada išao Većinom su sva ova pitanja bila materina ruku. |jalno-finànc:Jrke naravi u kojima se Savez Oval i sve ostale predloge društva iz m°l[ da inteivenira u korist organizacija Donje Lendave primio je kongres na zna- Pa kompetentn.rti^ftjestima. Go ^ i su Dr. nje te je Savez putem svog pretsjednika (SuboticaL Dr l-ornazarić (iz Ma- izjavio da će poraditi da izraženim že- I rib°ra) Vižintin (Zagreb) i dr. ljama i potrebama bude udovoljeno. I Pojedini govornici su na koncu još is-Isto tako povedena je diskusija o pred- takli potrebu da naša emigracija, to jest lozima društva »Istra« u Osijeku i o pred-1 članovi naših organizacija ne ulaze u dne- vne prilike jugoslovenskog političkog života nego da svagdje nastoje očuvati prestiž položaja kojj zauzimaju. Nakon što je iscrpljen dnevni red pretsjednik Dr. Cok zahvaljuje svim deiegati-tima i kongresistima što su aktivno sudjelovali na kongresu. Zadovoljan je s današnjim rezultatima kongresa i radom koli ie učinjen. Ističe da će Savez poraditi sve da se raiiziraju zaključci i predloži o kojima se diskutiralo. Naša organizacija trpi u svome radu na pomanjkanju materijalnih sredstava ali će Savez poduzeti sve što je potrebno da se prilike i u tome poboljšaju na korist čitave emigracije. Glavno je me-djutim da smo svi emigranti složni i svije-sni jedinstvenog duha, da osjećamo zajednički u službi velikom idealu koji si je emigracija postavila Konstatira veliki napredak organizacije. Na nama je svima, zaključio Je pretsjednik, da ustrajnim ra-dom baklju koju nosimo u duši, podržava-mo l ojačamo, da iz toga nastane plamen, svijetlo koje će nam pokazati pravi put kuda imamo ići i kamo ćemq jednom, u to tvrdo vjerujem, sigurno doći. Burni i oduševljeni pljesak pozdravio je konac govora predsjednika dra Coka. Kongres je završio rad poslije osam sati na večer. Delegati i ostali kongresisti izvan Ljubljane otputovali su tokom večeri svojim kućama u uvjerenju da ie Kongres izvršio veliki korak napred, te da našu emigrantsku organizaciju u njezinom daljnjem radu čekaju veći zadaci kojima će biti potrebno posvetiti još više aktivnosti i požrtvovnog rada Itati ja sprema rat! UTRDBE IN ZOPET UTRDBE Gorica, septembra 1933. Kot. da ni še zadosti vseh jarkov, kavern, topovskih zaklonov in strategičnih cest, hočejo sedaj Italijani zvezati vse te svoje vojaške naprave vzdolž jugoslovanske meje s podzemeljskim hodnikom, ki bo baje segal neprekinjen iz tolminskih gor do Reke Te. vesti, ki se širijo med goriškim ljudstvom seveda ne moremo kontrolirati koliko odgovarjajo resnici. Saj je znano da Italijani jako skrivajo vse svoje vojne naprave o čemur je itak že večkrat poročano. Na vse mogoče načine maskirajo svoje delo in domačina n6 puste v bližino. Zaposleni so sami »regnicoli« ki iih vozijo v plombiranih (?!) vagonih. Ti delavci sami ne vedo v katerem koncu meje so zaposleni in po dveh. treh tednih jih odpeljejo prav tako zastražene, kot so jih pripeljali. — (O j e t). DELO TRŽAŠKIH TOVARN »Libertà« iz Pariza poroča: V zadnjem času so izdelali v Tržiču (Monfalcone) nad 12.000 lesenih zabojev za municijo 3.000 voz za prevoz topništva, več tisoč klopi, ki naj bi se pritrdile v tovornih vagonih za prevažanje vojaštva. Sedai imajo v gradnji lesene čolne nove vrste, ki bodo služili za gradnjo mostov pri prehodih čez reke. V vsej tajnosti se grade nove ladje za prevoz vojaštva v dolgosti 75 m, od katerih vsaka bo lahko vzela 400 vojakov. Te ladje bodo baje opremljene z dvemi motorji, z enim na nafto, z drugim pa na elektriko ter bo poleg tega njih prednji del opremljen tako, da ne bo treba imeti mostiča za izkrcanje. Ladje bodo imele poleg vseh. tudi to prednost. da bodo nudile, sovražniku zelo majhen cilj za strele in da bodo relativno po« ceni. — (A g is)._____ VOJAŠKA DELA PRI SV. LUCIJI Bača pri Sv. Luciji, september 1933, Za našo vas so nastopili v povojnih' letih’ letos najtežji časi. Zadolžitev kmetov raste za razdolžitev pa ne skrbi nihče. Mladina je brezposelna. Nad njo poje knuta karabinjerjev in miličnikov. Ker leži Bača na križišču cest in seka dolino Idrijce dolg železniški viadukt, smo še posebe v napoto. Do konca, avgusta so rili po hribih samo podnevi, od septembra 'dalje pa delajo Svetek in petek, dan in noč. Večno streljanje nad in pod vasjo pretresa hiše in bega ljudi. Pod železniškim predorom, na levi strani Idrijce vrtajo dva hodnika v živo skalo. Kmetje, ki hodijo tu mimo na svoja posestva, se morajo vsakikrat podpisati in legitimirati orožnikom. Na drugi strani vrtaioi na obeh straneh viadukta navpično v zem« v Ini£e ajo 1115 ol> roostu betonaste terase. Za dobavo gramoza so speljan stavbeno fc-Jemico v stragi Idrijce, iz nje pa so napravili dvigalo do vrha, odtod pa zopet tire do mostu. Tja tudi vozijo s posebno težkimi avtomobili vojaki ogromne tovore pokrite šotornimi Plahtami. Ko izlagajo te tovore naj postaji, se morajo poskriti vsi uslužbenci. Prisotni so lahko samo oficirji in strogo zaupni vojaki. Dalje delajo važna dela še nad postajo, v Špiku in nad staro cesto, ki vodi v Sv. Lucijo. Povsod so to maskirali z zelenjem in velikimi plahtami. Ljudje so opozorjeni s posebnimi napisnimi tablicam« da se ne smejo ozirati po hribih. Kdor krši to zapovedi, ga vklenejo. — (Rob). VOJAŠKA DELA SE NADALJUJEJO io«0^v* ,f-uciio. september . 05 ™ dan se razlega Iz našega sela po Tolminski dolini streljanje in vrtanje. Vse hribe nam mislijo podminirati. Zgrajenih Je • poleg vsake umetno napravljen hrib. Dela se mrzlično nadaljujejo. Pod cesto in nad njo delajo globoke brloge v hrib. Baje se bomo motali izseliti vsi vaščani v kratkem. Kam? KJe je odškodnina za naša polja in travnike? Molčati moramo in mirno zreti kaj nam prinese črna bodočnost. (Rob). VOJAŠNICE. KATAKOMBE. TOPOVI. Po ljubi n, september 1933. V naši vasi so dogradili vojašnice, oziroma nekake garaže za topove, ki jih bodo v doglednem času še razširili. Doslej nas čuva 130 takih dolgocevnikov. Baje jih v kratkem pride še ye,č- Jlad temi vojašnicami grade velike katakombe, ki jih sekajo v hrib in utrjujejo z močnimi traverzami in železobetonom. Slu-litn pc>d° k°t zaloga municije, zlasti ki jo odvzemajo e navadno dado prav mi- ^ odSkodnmo- a« sj pa spravijo sami denar v žep. — (R 0 b). KAKO DA SE GOVORI? prekid™ 9°VOri’ a Franina O« u neke x,,~ J!?71}0!’. Jurino, tako glasno, ako nas tuju bit (e jao i pomagaj! ho 9los t nastavi govoriti li' sfJl L dA SaPuie- ? sad ga Franina pr«-sjece pa ce mu: m^JT0i' Jurino< Uho, jer čs oni d<* govorimo Bog zna kakve strasne stvari, i bit te eia. tirno' Kad ie tak0’ naibolle hit te, oko Su- ^e' °d90v°rt Franina, jer ako Sutimo, iJ*,’. mislim° Bog zna, kakve strasne stvari, pa te nas poslati na Lipari, — A ito onda? nf~ ? si 0a »rag! — 'progundja Fra-Vtki 1 obonca nastaviie svoj put prema POLOŽAJ LUŽIČKIH SRBA PLATONSKE NJEMAČKE IZJAVE U PROTIVNOSTI SA FAKTIČNIM STANJEM Po dolasku Hitlerovu na vlast bio se rasni bijes u Njemačkoj okrenuo i protiv Lužičkih Srba. Oni su tada, izgubili i ono malo prava što su r- uživali pod prijašnjim vladama. Sada najednom doznaje se da je oblasni namjesnik u Budišinu Sivert, pozvao naj-odličnije predstavnike Lužičkih Srba i s njima održao konferenciju. Na toj konferenciji izjavio je u ime Saksonske vlade, da će Lužički Srbi i u sadašnjoj Njemačkoj uživati sva prava na kulturnom političkom polju. Lužički Srbi da će i nadalje moći da održavaju svoje običaje, čuvaju svoje narodne osebine i da javno nose svoju narodnu nošnju. Sivert je nadalje izjavio da će za Lužičke Srbe biti uredjene škole kao što su i ranije bile i da ih nitko neće smetati da u svakodnevnom životu upotrebljavaju svoj jezik i da rade oko svoje književnosti izdavajući listove i knjige — sve to pod uslovom da se vrši u granicama općih zakonskih propisa. Sivert je osim toga ustao u svojoj izjavi proti svih onih koji u svijetu šire glasove da Njemačka ugnjetava Lužičke Srbe. Vlada da ne zaboravlja nebrojene dokaze državljanske ispravnosti i pouzdanosti sa strane Lužičkih Srba, pa da neće dopustiti da cio narod snosi posljedice zbog rada nekolicine neodgovornih. Saksonska vlada da očekuje da će Lužički Srbi biti svijesni svojih dužnosti kao njemački gradjani i da će prema tome vlada pokazivati razumijevanje prema njima. Na ovu izjavu zahvalio se u ime pret-stavnika Lužičkih Srba odvjetnik Herman, koji je podvukao državljansku lojalnost lu-žičko-srpskog naroda. Ova Sivertova izjava je u protuslovlju s dosadašnjim postupkom koji je u Njemačkoj zaveden prema Lužičkim Srbima. Hit-lerova Njemačka pokazala je već dosada kakvu politiku kani sprovoditi u Lužici. Ona proganja pojedince, ukida kulturne institucije, ukinula je jedan lužičko-srpski dnevnik, a drugi je prisilila da piše u interesu Hitlerova režima i to tako da_ to znači stvarno protiv interesa samih Lužičkih Srba, koji uz to nemaju niti narodnih Škola na svom jeziku. Teško je zamisliti da će se u Njemačkoj što se tiče postupka s Lužičkim Srbima skrenuti s dosadašnjega Puta. Sivertovu izjavu može se tek tako razumjeti ako joj se dade čisto politički karakter. Ono što najprije upada u oči jest to da je ona dana pred sastanak Društva naroda na kome bi se imalo vjerno iznesti Što se dešava Lužičkim Srbima pod novim njemačkim režimom. U tu svrhu već je Savez društva prijatelja Lužice, koja obuhvaća istoimena društva u Poljskoj, Čehoslova-Čkoj, Jugoslaviji i Francuskoj, izdala spomenicu koju je predložila Društvu naroda. Dokumenti, koji su u toj spomenici sabrani, o zatiranju Lužičkih Srba dakako da nisu ugodni današnjoj Njemačkoj. Ako se nadje »tetko koji će u društvu naroda iznesti položaj u Lužici taj će moći s pravom upozoriti, kako se u svim državama osim dakako Italije, vrlo širokogrudno postupa s njemačkim stanovništvom, dok u isti mah Njemačka hoće da iz zemlje iskorijeni sve što nije njemačko. Ovim načinom sama Njemačka daje drugim državama, naročito slavenskim povod za represalije protiv njemačkih manjina koje tu ne moraju biti ništa krive. Njemačka hoće dakle da se izvuče iz nezgodnog položaja, u koji bi mogla upasti zbog akcije za pomoć Lužičkim Srbima, koja je simpatično primljena i u Francuskoj, Pa onda Sivertovom izjavom hoće da tome Predusretne. No svatko zna da bi to bila Prosta opsjena. JAVNA DELA V ISTRI Koper, septembra 1933. — (Agis). Da bi vsaj deloma omilili brezposelnost v našem mestecu, ie fašistična vlada začela z nekaterimi javnimi deli. Govori se. da bodo v kratkem začeli asfaltirati1 cesto, ki gre skozi Koper. Cesta bo 8 m široka. TOČA NA ZGORNJEM KRASU Trst, septembra 1933 — (Agis). Pred *4 dnevi je toča povzročila veliko škodo v Kostanjevici na Krasu. Vojščici. Novelu, »etnnici. Lokvici-in sosednih krajih. Poseb-no občutno škodo je povzročila na trtah ker ravno sedaj zori grozdje. Zelo je poškodovala tudi koruzo in potolkla ajdo. Škoda !e tembolj občutna, ker so omenjeni pridel-kl skoro edini vir dohodkov ondotnega ‘iudstva. _________ VSE ZLO OBENEM Fr a ta, september 1933. Pri nas in v 'stali Cepovanski dolini so se pojavili v :cmlji prst debeli črvi. ki pustošijo zlasti 'aŠe borne travnike, tako da se dado dvig-''b kar cele Plasti trave. Iz leta v leto je fedno manj košnje letos Pa nam prizadeva « ta nadloga toliko škode. Mnogo sb nam ipUstošlli našo zemljo tudi vojaki. Iz Gorice Prišla komisija ki si je vso stvar ogleda in bo v kratkem pričela s plinom umevati zalego. Nas plačnike seveda precej *nejo take komisije, ki jih ie vedno dovolj d1 zmeraj več. Hudomušni ljudje pravijo, da i,0 italijanski vojaki prinesli s seboj te živa-ì;c®. ker ni bilo še nobeno leto toliko vomiva po naših krajih kot letos. — (Rob). Priobčujemo sledečo tabelo o vseh listih. ki se tiskajo v nemškem in italijanskem jeziku na Južnem Tirolu, da bomo lahko odmerjali z našim tiskom: Nemški časopisi: naklade Kassiankalender 5— 8.000 Volksbote 28.000 Dolomiten 12.000 » nedeljska številka 15.000 Kath. Sonntagsblatt 15.000 Die Fran 15—20.000 Postillon 1.200—1.500 Handeiszcitung 1.000 Schlern 500 Bauernkalender 5— 8.000 Reimmichl 5.000 Bozner Jahrb. 5— 6.000 Pfarrbilchel 1.000 Italijanski časopisi ki se tiskajo in prodajo v Južni Tirolski. naklade Alpenzeitung (v nemščini) 7.000 Landwirtszeitung (v nemščini) 7.000 La Provincia di Bolzano 1.200—1.800 Riv. della Venezia Tridentina 1.200—1.500 Balilla dell’ Alto Adige 1.200 Archivio per l’Alto Adige 600 Giornale medico dell’ Alto Adige ? Il Brennero (tisk. v Tridentu) 6— 800 Gazzettino (Benetke) 4.000 Corriere della Sera (Milan) 2—3.000 Arena di Verona in Gazzetta del Popolo (skupaj) 1.000 Nemški inozemski časopisi, ki so dovoljeni v Južnem Tirolu: Neue Freie Presse, Neuste Zeitung iz Innsbrucka (proda se ga do 5.000 številki), Wiener Journal, Leip-ziger Zeitung, Frankfurter Zeitung. Grazer Tagblatt, Prager Tagblatt, Zuricher Zeitung in sedaj še kopica hitlerovskih kot V01-kischer Beobachter in drugi. Od omenjenih listov, ki se tiskajo v . užni Tirolski ni nobenega dnevnika, ampak so to še tedniki, zato so tudi njih naklade tako velike. Omeniti je treba, da ti nemški listi ne pišejo svobodno, kar je v faš. Italiji razumljivo, ampak kot vsi drugi laški časopisi, tako nekako kakor naš nekdanji »Novi list». Imena mest in krajev morajo pisati o italijanščini tako na pr. »Es ge-schah in Bolzano« in ne Božen, ki je nemško ime. Izmed italijanski časopisov sta dva. ki sta pisana v nemškem jeziku. Potom teh dveh listov »Alpenzeitung« in »Landwirtszeitung«. hočejo fašisti prodreti v nemško Jeste li poslali pretplatu ŠTAMPA V JUŽNEM TIROLU Razmerje med našim tiskom v Julijski Krajini in med nemškim v Južnem Tirolu ljudstvo s svojo »doktrino«. Po vesteh nemških emigrantov »Alpenzeitung« nima v resnici 7.000 naklade ampak kaj manj. (Statistiko so sestavljali Italijani). Iz števila prodanih in iz naklade ie razvidno, da jih ljudstvo nerado kupuje. Pripomniti je treba. da so vsi javni lokali prisiljeni kupovati vsaj »Alpenzeitung», če ne tudi »Landwirtszeitung«, zato ie tudi njih naklada le visoka, a razmeroma z drugimi nemškimi časopisi še vedo nizka. Razni podeštati in učitelji zelo silijo in naročajo zastonj nemškim otrokom »II Balilla dell’ Alleo Adige«, ker sicer bi bila naklada tega lista še bolj Drugi italijanski časopisi (Il Brennero, Il Gazzettino in dr.) se tiskajo izven pokrajine ih jih kupujejo največ ital. uradniki častniki in učitelji. In mi? Ali moremo pokazati koliko časopisov se tiska v slovenskem jeziku v Julijski Krajini? Modtem ko šteje nemška manjšina okrog 200.000 in jih šteje naša do 600.000 nima nobenega ne političnega, ne gospodarskega, niti verskega časopisa! Še celo revije iz Jugoslavije, ki so bile včasih dovoljene, so danes, prepovedane. Za nemško manjšino stoji 100 miljonski narod, katerega fašisti, hočeš nočeš, moraju upoštevati. Nemci imajo poleg tega tudi sijajne organizacije za Nemce izven svojih mej. in zato so tudi nekaj dosegli. V Jušno Tirolski prihaja tudi veliko številko nemških časopisov, ki se tiskajo v Nemčiji in Avstriji in katere fašisti dovoljujejo neradi, ker jih osumlajajo. da pišejo proti fašizmu. Kateri jugoslovenski časopis lahko pri haja v Italijo za Slovence in Hrvate v Julijski Krajini? Nobeden. Niti čisto nedolžnega. popolnome nepolitičnega lista ne pustijo V strokovem listu kot je »Kmetovalec« vidijo že politiko. »Ženski list«, ki se bavi izključeno z ženskim vprašanjem je istotako zabranjen, da o dnevnikih sploh ne govorimo. Z eno besedo: fašisti hočejo prisiliti Slovane v Julijski Krajini, da absolutno pozabijo da so Slovani; ne smejo imeti nikake vezi s svojimi rojaki, tista meja ki nas loči naj postane tudi kulturna meja, meja betona, kavern, železja. preko katere ne sme niti ena slovenska misel. In znano ie, kako veliko je hrepenenje našega ljudstva po svoji slovenski besedi; znano je, kako roma od hiše do hiše vsak listič s svobodnih krajev. — Alj ni že ta omejitev, velika muka za naše kulturno ljudstvo? — (Agis). REVIZIJA RAPALLSKE POGODBE? Gorica, septemar 1933. Predragi! Ali si moreš predstavljati človeka, k| je živ pokopan v grobu? V neznosni temi, z zamašenim ustimi? Tako le nam, odkar se je poveznil na nas težak pokrov rapallske pogodbe. Teži nas, ne pusti nam dihati. S silo zapira naša usta. da ne more na dan naša Beseda. V tem tako težkem pokrovu je po večnih prirodnih zakonih nastala prav majhna razpoka. Skozi to razpoko le padel v naš grob prav tanek šopek dnevne svetlobe. — O solnce, kje sl? O Zvezde, kje se bllščite? — Revizija pogodbe?! O razpoka, razširi se! Razširi se, da vidimo svetil dan! Vsako dejstvo In realnost Ima svoj izvor v psihičnem zasnovanju. Tako imajo tudi naši težki časi, naši porazi in neuspehi, svoj najgiobli izvoz v našem lastnem mišljenju in mnenju o nas samih. Pa čeprav je bilo to mišljenje in mnenje o nas samih nam utepeno v glavo z bičem skozi sto in stO' letja. — Ako pa vodi pot do svobode preko Kalvarije in pot v življenje preko groba, potem smo prehodili Kalvarijo, ki H težko najdeš primere in smo v grobu, kjer ča' kamo vstajenja. — Uničenje naših šol, požiganje naših kulturnih Institucij, ricinovo olje, Iztrebljevanje našega življa na vse mogoče načine, konfinaclje, zapori, streljanje v hrbet, mašenje ust Slovenski Besedi.. Kaj hočeš še več? I vendar je zemlja na kateri živimo naša! od pamtiveka! Naša Gorica, Trst, Reka, Istra, Zadar, morje. Gospa Sveta. Naša Brda! Revizija rapallske pogodbe?! — Pridi! Sam pa moreni le to, da verujem v vstajenje in večno življenje. Joško Ložnik. ANTI TALIJANSKE DEMONSTRACIJE U ATENI Italija, kao i u Julijsko] krajini tako 1 na Dodekanezu koji je nastavan isključivo grčkim stanovništvom, provodi svim sredstvima nasilnu asimilaciju. To ide tiporcdo s njenim Imperijalističkim ambicijama u Egejskom moru. Italija je tu ulogu preuzela od onoga časa kada je na prevaran način došla u posjed dvanaest grčkih otoka, a nastavlja i izgradluje na njima bazu za svoju ekspanziju u onom dijelu jugoistočne Evrope. Zbog tih talijanskih imperijalističkih ciljeva i zbog teških progona grčkoga stanovništva dolazi u Grčkoj često do izražaja ogorčenja protiv Italije. Tako je ovih dana sveučilišna omladina, mediu kojom imade priličan broj one sa Dodekaneza, priredila u Ateni demonstracije protiv Italije, koje su zauzele toliki razmjer da je morala intervenirati policija. Došlo je do sukoba pri čemu je veći broj osoba uhapšen. ZLOSTAVLJANJA RADNIKA. U Bologni objesio se radnik Giani uslijed zlostavljanja i progona kojima je bio izvrgnut kao poznati protivnik fašističkoga režima Lanjske godine pušten je Caiani iz zotvo-;a, u kojem je pet godina bio izložen naj-nečovječnijem postupku. Vratio se iz zatvora uništen fizički i moralno. Uslijed toga a i uslijed neprestanih daljnjih progona, nije mogao dobiti uposlenja. Zapavši u očaj Caiani je odlučio da sam svemu učini kraj. (Inf. It.). DELAVSKE POGODBE Trst, septembra 1933. — (Agis). V tržaški pokrajini je do sedaj 80 od slo vse!» industrijskih delavcev s kolektivno t. j. skupno delavsko pogodbo, katero je sestavila fašistična vlada potom korporacij. CILJEVI »DANTE ALIGHIERI«. U Vicenzi je Prije nekoliko dana održan 39. kongres poznate talijanske ekspanzionističke ustanove »Dante Alighieri«. Bili su prisutni delegati društava iz Italije, a kako je zadaća ove ustanove da širi talijanski jezik i talijansku kulturu u inozemstvu, prisustvovali su predstavnici komiteta iz Pariza, Nice. Budimpešte. Carigrada, Graza, Poljske, Amerike. Albanije, Bugarske i t. d. Na kongresu su bile reprezentirane civilne i političke vlasti, talijanska skupština, senat, talijanska akademija i t. d. Vladin komesar Felicioni. koji vodi »Dante Alighieri«, održao je govor, u kojem je istaknuo, da je »Dante Alighieri« predstavnica talijanske kulturne ekspanzije. širiteljica rimskog starog i modernog duha- Danas više nije za »Dante Alighieri« glavno pitanje samo iredentizam, jer Ka je rat i fašistička revolucija djelomično riješila. Nove prilike otvorile su Italiji nove vidike, doba talijanske premoći. Mi, nastavlja komesar, dok ne zaboravljamo braću, koja su još danas podvrgnuta tudjinskom jarmu i dok ćemo pojačati akciju da ih dovedemo u krilo velike talijanske civilizacije, obraćamo se pogledom i na ostale milijone i milijone stranaca, koji osobito sada žele da nauče naš jezik, da udju u krug naše stare civilizacije i da se osvježe na velikom talijanskom duhu. koji stvara bazu nove povijesti svijeta. Sa kongresa ie upravljen i protest protiv progona Talijana na Malti. »Dante Alighieri« je uz sličnu ustanovu »Italia redenta« uz veliku potporu fašističke vlade medjutim najveći neprijatelj i zatirač našeg školstva 1 narodne kulture u Istri. PROGONI KONFINIRACA NA PONCI NAŠ KALENDAR ,,S0ČA“ Iako na Poncl nema više tako veliki broj konfiniraca kao prije, ipak ih još uvijek ima mnogo. Sada su medju njih pomiješali oko 6n agenata pod formom konfiniraca, koji prave političke konflnlrance nadziru. Njihova je zadaća da Ih najprije navedu na kakav komplot Kako b| ih mogli prijaviti posebnem tribunalu. Više se ne dozvoljava da konfinirancl Jedne kolonije budu u korespondenci sa drugim konfinirancima. Nedavno su zatvorili II konfiniraca. Jedan je bio kažnjen na 5. a drugi na 10 mjeseci zatvora jer su prešli markiranu liniju kretanja. Pred apelacionim sudom u Napulju vodio se proces protiv 152 koniinlranca Iz Ponce, koji su 15 jula bili osudjeni od 5 mjeseci do 1 godine zbog kršenja propisa za konflnlrance. Optuženi su Imali 3 advo-, kata, ali su policijske vlasti činile presiju na advokate da uklone obranu, pa kad nisu htjeli, učinili su lm kućni pretres. Dvojica su popustila, ali advokat Ferri nije htio odustati od svoje profesionalne dužnosti te ih je branio, naravski samo sa čisto jurl-dičkog stanovišta. Apelacioni sud je snizio kazne samo za jedan mjesec. (Inf. It.) GOSPODARSKE BLAGODATI FAŠIZMA Medju najinteresantnijim podacima koji su objavljeni u dodatku »Gazzetta Ufficiale« koji su svi vrlo karakteristični nalaze se oni o stečajevima i protestima mjenica. Ovi podaci, mnogo rječitije nego sve ostalo govore o pravom stanju u Italiji. Prema tim podacima bilo je u mjesecu augustu ove godine 657 najavljenih stečajeva, od toga 28 dioničkih društava. Takvih stečajeva bilo je u julu ove godine 756 a u augustu prošle godine 993. Broj stečajeva ove godine smanjen je dakle prema broju stečajeva u augustu prošle godine ali je još uvijek velik. Broj malih stečajeva koje vode sami sudovi iznosio je u augustu ove godine 548 u julu ove godine 663 a u augustu 1932 god. 646. U mjesecu augustu ove godine bilo ie 77.691 protest mjenica, u julu ove godine 76.238, a u augustu prošle godine 105.964. U svemu je za prvih osam mjeseci ove godine bilo 7001 prijavljenih stečajeva, 5011 manjih stečajeva i 596.789 protesta mjenica. Slika dakle ni najmanje nije ružičasta. Logično je, i ovo je blagodat kojom je fašizam usrećio Italiju. Samo što takve »blagodati« štampa manje ističe i ublažuje koliko je moguće. KRIZA TALIJANSKOG TURIZMA. Opatija, septembra 1933. I prošle i ove godine talijanska turistička industrija bila je u krizi, što fašistički listovi otvoreno priznaju. Najgore su prošla kupališna mjesta na liburnijskoj rivijeri u prvom redu samo naše mjesto Opatija, koja je i prošle i ove godine bila gotovo prazna. Da bi se pokušalo suzbitu ovu krizu održana ie 24 o. mj. u Opatiji konferencija zainteresovanih krugova za poboljšanje uvjeta za razvijanje turističke industrije. Malo medjutim mogu pomoći i najljepši zaključci. neće biti samo bolji od našega lanjskoga kalendara »Emigrant«, nego će biti mnogo bolji i od drugih sličnih kalendara. U njemu ne će biti samo običan kalendarski dio uz neke praktične upute kao što je to inače uobičajeno, već ćete u njemu uz sve to naći još 1 mnogo priloga koji će Vas zanimati i Iznenaditi. Osim drugih priloga bit će grafički i u kratkom tekstu prikazan RAZVOJ NAŠEGA NARODA u Istri, Trstu i Gorici u posljednjim decenijima. STANJE NAŠE EMIGRACIJE, stanje narodnih manjina u Evropi. SLIČNO BIT ĆE IZNESENI PREDLOŽI ZA RJEŠENJEM pitanja Julijske Krajine u pregovorima do Rapalla — sve to u dvije boje. Ukusna oprema, lijepe slike naših krajeva, reproducirane na finom papiru još će više ukrasivati ovu malu ediciju. Uza sve troškove koji su skopčani s takvom opremom kalendara, njegova cijena bit će samo Dinara 10, dakle onoliko, koliko je stajao naš lanjski kalendar I koliko će stajati drugi džepni kalendari, koji ne će biti kao naš. Narudžbe već stižu, požurite se stoga i Vi i propagirajte kalendar kod svojih prijatelja neemlgranata, jer time vršite propagandu za svoj kraj. Narudžbe se šalju na našu upravu. BAZOVSKA ULICA V LJUBLJANI Na zadnji seji mestnega sveta, kj se je vršila ta teden, je bilo imenovanih več ljubljanskih Ulic. Med novimi uličnimi imeni je tudi Bazovica. Tako je Ljubljana z nova počastila spomin naših Mučenikov. Ob tej priliki pa, smo se .spomnili na Gorta-novo ulico. Tudi o tem se je nekaj sklenilo v ljubljanskem občinskem svetu, a sklep ni bil do danes še izvršen. Zakaj? (Oiet). ULICA VJEKOSLAVA SPINĆIĆA ^ u Čakovcu Gradsko zastupstvo Čakovca donijelo je na svojoj posljednjoj sjednici iednoglasni zaključak da počasti uspomenu na našeg velikog narodnog borca pok. Vjekoslava SpinČića, te je jednu ulicu Čakovca okr-stilo imenom slavnog pokojnika. + DR. MARIO DOBR1LA V Šlajmarjevem sanatoriju v Ljubljani je umrl po hudi bolezni glavni tajnik ljubljanske borze Dr. Mario Dohrila ugleden in priznan gospodarski strokovnjak. Dr. Dobrila je bil rojen v Trstu leta 1882, kjer ie bil njegov oče železničar. Oba sta še pri življenju v Trstu, njegov 841etni oče in njegova 78Ietna mati. Študiral je v Trstu in na Dunaju. Po promociji je služboval do začetka svetovne vojne v Trstu. Najprej pri pomorski upravi, pozneje pa. dokler se nj preselil v Ljubljano, pri sodišču. DRUŠTVO »TABOR« V LJUBLJANI bo pr'redilo v soboto, dne 30 septembra 1933 ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornice vinsko trgatev s petjem, godbo, šaljivo pošto, srečolovom, prosto zabavo in plesom pod latnikom. Čisti dobiček prireditve ie namenjen ■ vzdrževanju društvenega prenočišča za brezposelne na Viču. Pridite! SKUPŠTINA DRUŠTVA »GORTAN—BAZOVICA« U Sarajevu je nedavno održana glavna skupština emigrantskog društva »Gortan— Bazovica«. Za novog pretsjednika izabran ie dr. Karabajič, primarius državne bolnice. Opširniji izvještaj ove naše mlade i agilne organizacije donijet ćemo bude li nam dostavljen, u slijedećem broju. GLEDALIŠKA DRUŽINA »ISTRA« U MARIBORU. U nedjelju 24 o. mj. priredila je slovenska gledališna družina »Istra« u Mariboru kazališno-koncertno veče. Prema pisanju mariborske štampe i izvještaja u »Slovencu« i »Jutru« gostovanje . »Istre« u mariborskom kazalištu bilo je uspješno. Davali su odlomak »Hlapca Jerneja« sa govornim zborom, dvije recitacije (Župančić i Gregorčič) praćene glazbom i zvučnim i svjetlosnim efektima, zatim solo pjevanje. Vodja i režiser je Just Košuta (koji je djelovao i na bivšem Slovenskom gledališču u Gorici) a članovi družine gdja Košutova, g. Strniša i tenorist Jarc. U »Hlapcu Jerneju« (govorni zbor) nastupili su članovi emigrantskog društva »Nanos«. Ime je »Istra« ovoj družini odatle jer joj je cilj ——r prema izjavi njezina vodje — da s pretstavama ozbiljnog i zabavnog značaja, predavanjima i koncertima budi ujedno misao na dio našega naroda pod Italijom. TRBOVELJSKI SLAVČEK koji je svojim dosadašnjim nastupima u najvećim mjestima Jugoslavije, zatim svojom koncertnom turnejom u inozemstvu u Beču i Pragu stekao glas najboljeg dječjeg zbora u svijetu uopće (češka kritika poslije koncerta u Pragu) nastupa 7 oktobra u Mariboru. »Trboveljski slavček«, ustanovio je i vodi ga naš primorski Slovenac učitelj Šuligoj. JEDNO PISMO MATKA MANDIČA vezi sa člankom »Milan Ogrizovi istra< u posljednjem broju lista, objavlj »1° P1?™0 Pokojnog istarskog prvaka Me Mandiča, tada urednika »Naše Sloge« u stu unučeno rmt n____Fj... U vezi sa člankom »Milan Ogrizović i ,,f„r „ P,° ! ! •*e ^ em. br°i.u iista, objavljuje- Matka stu upućeno pok. Milanu Ogrizoviću u Za- ? v-? f-eplS, p*sina nain je ljubazno ustupi- la lobitelj pok. Ogrizovića. Kako se vidi, pi-36 vezi sa tadašnjom akcijom Kluba »Cmlo-Metođhki zidari« u korist družbo Sv. Cirila i Metoda za Istru, te se odnosi na kalendar koji je bio pokrenut u redakciji Miiana Ogrizovića. Pisma biskupa Dobrile sto m Mandić spominje bila su u kalendaru za godinu 1907 i objavljena. (Ur.) Trst, dne 9. 6. 906. V eleni e ni gospodine! lJo Vašoj želji šaljem Vam u prigibu moju sliku, a pošlo će bili Vaše rodolju-btvo poduzeće namijenjeno pretežno Istri, šaljem Vam i sliku velezaslužnog naćelni-lca općine Kastav g. Kazimira Jelušića, koji ie slavio prošle godine 25 godišnjicu svog požrtvovnog djelovanja kod te naše u sva-kom obziru uzor općine. U priloženoj »Našoj blozU naći ćete važnije crtice o njego- vom radu, što izvolite po volji iscrpsti. Šaljem Vam nadalje za koledar tri važna i zanimiva pisma blagopokojnog našeg biskupa Dobrile, koja će bili bez dvojbe na ures koledaru Pisma su u prepisu bez ikakvog popravka, a mogla bi se priopćiti pod naslovom »Tri pisma biskupa D o-b r i l e*. Ka koji dan poslat ću Vani malo tumača da je uzmogne svatko shvatilij istodobno poslat ću Vam i koju crticu o mojem skromnom životu i neznatnom djelovanju. Bude li Vam moguće, izvolite mi slike vratiti, jer imamo samo po jedan egzemplar od svake. Unaprijed Vas mogu uvjeriti da ćemo svi mi učiniti našu svetu dužnost oko raspača-vanja Vašeg koledara, kojemu je tako plemenita i uzvišena svrha. Ta mi se Istrani-Hrvati ne možemo i ne smijemo oglušiti po-dičnih naših »Zidara* koji se dadoše tolikom ljubavi i tolikom poèrtvovnosti na najplemenitiji i najidealniji posao, što ga čovjek zamisliti može. Bog Vas odštetio stostruko sve skupa! Uz odlično štovanje i duboku zahvalu jesam harni Vam Matko Mandić. NAŠI V JUŽNI AMERIKI Pismo »Istri« iz Buenos Airesa (Iz Sokolskega društva »La paternal«) čiti^T" feh Vrstic ie vsai Približno predo, v ni* JL™Zmere v Argentini izjemoma pa ni6 glavnem mestu Buenos Airesu Kot mor«v0beežečSelieHih tU Precei tisočev Pri-G n* D,- eč, pred naval° fašistične orgi-Jf, aa Primorskem, kateri se zbirajo pod okriljem različnih društev, kot na pr v So- ShurenTk društv.u- v društvu Ljudski Òder in Slovenskem podpornem društvu. To so naj- delujejcfnana društva in katera tudi največ večini ys‘.današnji člani Sokolskega rustva so pristojali pred časom k Sloven- tere^aPs*SiVetKem društvu' P°d okriljem ka-Sokoln č-le casu ustanovil odsek *°k? a- Ce.z dve leti ze deluje Sokol kot sa- dHolan” 1ruš v,0-. 9d na®ega samostojnega smo *1°kSedaj ahko s ponosom rečemo Sv ,rorilkVaPred0vaIi ter smo si ustanovili odsele kjer gojimo telovadbo, petje dramatilco in godbo, ter imamo tudi svoj’ lastni orkester. Prirejamo ob gotovih časih praznih 3StVtePe prired1itve ter vsak narodni praznik dostojno proslavimo. V tukajšnjem ?d”ik“ »Jugoslavija« kateri izhaja v srbo-nHa imanio tudi naš slovenski °,ddf_1fk k jte.fe^a nam je daj na razpolago glavni urednik lista g. A. St. Jovič kjer IhTufeinT6 Strani 1LSta za slovenske čitate-ternal 6 g3 posebn' odb°r Sokola La Pa- Naša kulturna hroniha n Y. tej\ svetovni krizi se tudi mi moramo boriti z teskocami. Večina naših članov je brezposlenih ter niso v stanju plačevati čla-nBrine s katero se mi moramo vzdrževati ter plačevati stanarino za dvojne prostore ker izven naših društvenih prostorov vzdr-’ zujemo se prostore za slovensko osnovno at^° smo otvorili meseca maja t. 1. V.| i x Dev°to okraj Buenos Airesa brez nncakšne druge pomoči. V okraju Villa Devoto namreč prebiva precej slovenskih družin, iz Primorskega iz se je zato sklenilo da se po možnosti otvori slovenska šola katera je že pokazala prve uspehe. Do sedaj se je vpisalo in redno obiskujejo šolo 25 otrok Učitelj je društveni član in prosvetar kateri se žrtvuje dvakrat na teden izven njegove službe da vadi otroke v njih materinem je-ziku. Ko bi imelo možnost društvo plačevati učitelja alLpa da bi bilo podpirano od kakšne strani bi se lako vršil poduk vsaki dan. A naravno pomanjkanje denarnih sredstev nam dan za dnom dela preglavice. V tej kratki dobi odkar obstoja ta prva slovenska šola v Buenos Airesu je pokazala med sta-rešo in tudi med otroci veliko zanimanje. So drugi stariši tudi kateri ne moreju radi oda-Ijenosti pošiljati otrok v šolo ter bi želeli da se otvori v njih okraj ju druga slovenska šola. Alj pri vsej naši dobri volji ni pri vsem našem požrtvovanju ne zmoremo ker nam primanjkuje gmotnih sredstev. FRANCE BEVK: GMAJNA IZ UREDNIŠTVA Zbog preobilja materijala o trećem emigrantskom kongresu ko]l objavljujemo, morali smo skučiti ostali materijal koji je listu poslan od strane njegovih redovitih suradnika. Molimo ih da to uvaže. NAŠE ORGANIZACIJE obaviješćujemo da će uskoro dobiti okružnicu uprave lista glede narudžbe i raspačavanja KALENDARA »SOČA« kako bi si na vrijeme osigurale za svoje članove dovoljan broj kalendara. Organizacijama priznaje se kod narudžbe 20 posto popusta. U FOND „ISTRE V »Kulturnem obzorniku« ljubljanskega »Slovenca« z dne 23. septembra t. I. je napila »s. š.« kritiko o Bevkovem novem delu z naslovom »Gmajna«. V tej knjižici so poleg povesti »Gmajna«, ki je dala naslov tudi knjigi, še tri druge povesti z naslovi »Drobnica«, »Laz« in »Koza« O teh povestih pravi kritik na splošno tole: »Kadar se Bevku primeri, da zajame v svoje delo snov iz kmetskega življenja, mu zazvenijo najpristnejše. najlepše strune. Življenje, katere mu velja Bevkova najbolj nežna ljubezen in najbolj tenka pozornost, pa m prav tisto košato n epsko usmerjeno kmetsko, marveč ono beraško, bajtarsko življenje, ki divje obrašča kmetsko mogočnost in ji tvori nekakšno bedno periferijo V opisovanju podeželskega človeka ki nima ničesar razen 'svojih rok in svojega srca. obloženega z bremenom hlepenja po skromnem posestvu zemlje, se pokaže Bev- kova nadarjenost za pripovedovanje, v tako toplo in ob enem tako prepričevalni luči, da te prisili K brezpogojnemu navdušenemu občudovanju.« Vse te štiri krajše povesti in črtice so dovršen izraz zgoraj opisanih Bevkovih svojstev. Končuje kritik s stavkom: »Bivstvo ieh drobnih zrelih tvorb je vendar ie tista občutljivost za resničnost. za iskrenost in prirodnost, iz ka-tere sije magična privlačna sila in iz katere rastejo pravi pisatelji.« Knjigo, ki jo je zatožila naša Goriška Matica vsem rojakom najtopleje čarno. Zaloga za Jugoslavijo pri knjigarni v Ljubljani. priporo- Jugosl. V isti številki poroča »Slovenec« o novih skladbah, ki jih je izdala naša marljiva Breda Sčekova kj deluje v Juliski Krajini. Izdala je »Svetniške pesmi« za mešani zbor. Knjiga stane 7 lir, (Agis). LITERATURA 0 JULIJSKOJ KRAJINI I NAŠEM PROBLEMU Nastavljamo s donošenjem ove bibliogra- trlnSl™ ir, ;i„iu„„ > n U Rajič Jakov — Zpmun . . din. 5,— U prošlom broju objavljeno din. 26.537.35 _________ , Ukupno dip. 36,542.35 Ig. Breznikar Ji Trgovina kave t čaja. — Vlastita ■ elektropržlona i elektromlin za ■ mljevenje. ■ I ZAGREB, ILICA BROJ 65 ■ Telefon 7657 Nastavljamo s donošenjem ove bibliografije, koju je sastavio g. dr. Lavo Čermelj. 70) Paulovà Milada: Jugoslavenski Odbor povijest jugoslavenske emigracije za’ svjetskog rata od 1914—1918. Zagreb 1925. 71) Peigné: Les Revendications Nationales des Serbes, Croates et Slovènes. Paris 1919. 72) Pitacco Giorgio: La Passione Adriatica. nei ricordi di un irredente Bologna 1929. 73) Potočnjak Franko: Rapalski ugovor. Zagreb 192L 74) Premru Miroslav: Monumenta Sclave nicca. Potit coix tirò do la Colection des Documents roeuoillis et annotés. Lioubliana 1919. 75) Prczzolini Giuseppe: La Dalmatie, tra-duit de l’italien par Ljubo Radić. Genève 1917. 76) Primorac Vouk: La Question Yougo-slave, ótude historique, économique et sociale. Paris 1918. 77) 'J?rimorac Vouk: The Jougoslavs, prin- ted as a niàhuscript. Paris. 78) 'Puc Dinko: La province de Gorice-une terre yougoslave. Lioubliana 1919. 79) i.putar Josip: Majniška deklaracija v svitu slovanskih političnih zgodovinskih dejštbV. Ljubljana 1927. 80) Ribarič L, Sisic F., Zie N.: La Que: stion de l’Adriatique: LTstrie. Paris 1919. 81) Rojc M.: Le littoral yougoslave de l’Adriatique. Zagreb 1919.(jsto tudi an- gleško in italijansko). 82) Rubio Ivo: Naša medja prema Italiji Bibiioteka Pokraj, odbora Jugosloven-!ke. tatice u Splitu). Split 1926. 83) Rubió Ivo: Les Italiens sur le littoral 1931ROyaUme d<5 YouS°slavie. Split 84) Francesco : I diritti d’Italia su Trieste e su ITstria. Torino. 85) Salvemm. G.: Dal patto di Londra alla ani « C° d* Roma. Torino 1915. 86) Savin, P : Le origini e le evoluzioni s.oriche del a civiltà latina e della no- VeneItÌU19l8OCale de"a VpnCZÌa Giulia’ 87) Scarfoglio: L’Italia, la Jugoslavia e la «SI 8eTHltl0Ffl ra ma'ica- Fìrenzo 1918. 88) Sedi Ferdinand: La future frontière pohdque ontre la Yougoslavie et ITta- Liòubliana l9?9°gÌqUe et géograrWflue- 89) Seidl I erdinaud : La ligne de pàrtage des eaux du Carse. Ligne de démarca-tion. Lioubliana 1919 90) Seidl Ferdinand: Kod naj se potegne FriraTt.nmndrrŽaVirl,a meìa med Jugoslavijo n(s Ljubljana 1919. 91) Sillani Tomaso: Il problema adriàtico . ® la Dalmazia. Milano 1920. 92) Smodlaka M.: Les revendications■ terri-‘or1la!ea. Ypugoslaves. Paris 1919. 93) Solmi Arno: L’Adriatico e il problema nazionale. Roma 1920 94) Stefani Giuseppe: Il movimento jugoslavo. Trieste 1919. ^ “ 95) Sišić Ferdo: Abrégé de l’historie politi- que de Riéka-Fiume. Paris 1919. 96) šišić Ferdo: Abrégé de l’histoire du littoral orientai de l’Adriatique. Zagreb 1919. 97) Sišić Ferdo: La situation actuelle de Rijeka (Fiume), Conséquence d’un fa' ux Paris 1919. 98) šišič Ferdo: Jadransko pitanje, na konferenciji mira u Pariza. Zbirka a-kata i dokumenata. Zagreb 1920. 99) šišić Ferdo : The Fraud of Rijeka (Fiume) Paris 1919. ';:i' 100) Tamaro Attilio: L’ Adriatico - Golfo d’Italia. L’italianità di Trieste. Milano 1915. v 101) Tamaro Attilio: La Vénétie Julienne et la Dalmatie. Roma 1919. 102) Tamaro Attilio: Le condizioni degli italiani soggetti a l’Austria nella Venezia Giulia e nella Dalmazia (L,Italia e la guerra N. 3). Roma 1915. 03) Tamaro Attilio : Raccolta di docu- menti della Questione adriatica (Rivista politica) Roma 1920. 104) Taylor A. H. E.: Italy and thè BalkanS (The Balkan Review Vol. I. N. 5). Paris 1919. 105) Teperley H. W.-V. : A History of thè Peace conference of Paris. London 1921. 106) lomić J. T.: Le problème italo-slave. Paris 1915. 107) Tomié J. T. : Le pacte de Rome. Parie 1920. 108) Vesnitch M. Mil. R.; Le problème you-go-slave et la paix de l’Europe. Paris 1919. 109) Vivante Angelo: L’irredontismo adriati-co, Contributo alla discussione nei rapporti austio-italiani. Firenze 1912. 110) Vivante Angelo: L.irridentisme adriati-que. Traduction franijaise par Tergo' stinus. Genève 1917. ■'rougoslav movernent. London. \ me (Rieka). Paris 1919. 113) Voinovitch Louis: Dalmatia and thè’' The luestion of thè Adriatic: Fiu-X fo3vati koncem PodiielienL mČH-k°m •novembra' Ulose SU dok će nasl^)U Ina)prominentniie zlumce' grebačka tin-U ul°,KU ‘Zratj popularna za* grepačka glumica Nada Babič. :i-r Prei ,DUAŠKI KOLEDARČEK leda r a ism° v oceno »Dijaški k fr vanov JV°taiVn5 prQko L265.000 Jugoslo* Dosamezmhk0Henda,rskem deIu Prinaša Pii naše^ dnevih važnejše dogodke ,iz da*služi°nYV,.re’ V offaiem Je koledar tako. ledarček ^e^Se,ra^dii^kim Potrebam. K0' strani ?6 Jzdal ® °- Narodne Odbrane, strani 212, stane 6 Din. (Agis)