44. štev._V Kranju, dne 3, novembra 1906._VII. leto,
GORENJEC
= Političen in gospodarskj list. =
Izhaja  vsilio soboto zvečer. — Slane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt 11 Uredništvo in upravni*tvo se nahaja na pristavi gospoda K. Floriana v
leta 1 K. Za druge drlave stane K oBO. Posamezne številke po 10 vin. — Na »Zvezdi«. — Upravni   u naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
■aročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se || oznanila, sploh vse          zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi
plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust naj h     ''J- Irankirati. — Kokopisi se ne vračajo.
Mesečna priloga:
„Slovenski Tehnik".
Pozor ob gradbi tržiške železnice!
V ponedeljek se bodo oddala dela za gradbo krajevne železnice Kranj-Trtic. Ne vemo še, kdo bo gradil to za razvoj nase industrije velevažno progo, vendar si pa uso-jamo, naj si bo podjetnik ta ali oni, naše ljudi opozoriti na nekatere strani, katere smo videli pri gradbi bohinjske proge, da se iz preteklosti kaj naučimo za prihodnjost.
Podjetnik bo potreboval v prvi vrsti veliko voz za prevažanje materijala. V svojo korist bo gotovo skrbel, da dobi voznike ob progi sami. Zato bo najbolje, da se združijo vsi, ki imajo kaj vprežne živine, konje ali vole, v nekako zadrugo, ki se zaveže, da bo po določenih cenah navuzila ob pravem času ves material, kamenje, pesek, les, železo i. t d. Treba je pa pri tej «zadrugi» energičnega načelnika, ki prevzame vso odgovornost za to, da bo na razpolago vedno dovolj voz. Zgoditi se pač ne sme kakor predlanskim na Bohinjski Beli, da nekateri iz trmoglavosti, drugi iz nagajivosti niso hoteli redno vozili, s tem pa so provzročili, da je podjetnik poklical , polskega Juda, ki je prevzel vožnjo s
PODLISTEK.
Otok In Struga.
Igrokaz v Štirih dejanjih, po dr. Tavčarjevi noveluti dramatiziral.13n. Borštnik.
Vprizori se v »Narodni čitalnici* v Kranju 10. in 18. t. m.
Nekje na Gorenjskem se vije precej mogočna reka med širokim poljem. Hudobna voda je to! Kjerkoli se zavija, se zajeda globoko v ilnato zemljo ter napravlja peneče vrtince. Dolgočasno oljše ji senči bregove. Će pa se iz dalje ozreš po tej vodi, se ti zdi, da je struga nalita s samim črnilom — tako pričenja Tavčar svojo noveleto.
Ne daleč od tu so postavili naši predniki graščini Otok in Strugo.
Na Otoku kakor na Strugi je vladalo blagostanje in veselo življenje — toda ne dolgo.
svojimi konji ter samo milostno dovolil, da, so smeli domačini prevažati kamenje za 5 K ceneje pri kubičnem metru, kakor je dobival sam za prevažanje.
Tudi pri drugih delih naj pazijo domačini, da jih ne izpodrinejo po nepotrebnem tujci, zlasti pri prevzemanju del v akord, kakor se dogaja pri gradbah železnic.
Za železnico se bo rabilo veliko lesa. Gotovo bo podjetnik navezan v prvi vrsti na lesne trgovce in Žagarje v bližini proge, ker bodo ti lahko ceneje dajali les radi manjših troškov prevažanja.
Tudi kamnolom bo velike važnosti, Ni vsak kamen dober za gradbo in posestnik kamnoloma si zasluži lahko lepe novce, če na pameten način prepusti uporabo svojega sveta.
K gradbi železnice bo došlo morda več tisoč delavcev naenkrat, če se bo hotelo delo hitro izvršiti. Za te bo treba preskrbeti prenočišča, gostilne, prodajalne itd. Naj pazijo mejaši, da na pripravnih prostorih postavijo barake, da si na onih krajih, kjer bo delo trajalo več časa in ni v bližini gostiln, izposlujejo že sedaj gostilniško koncesijo s tem, da tudi obenem pri glavarstvu predlože načrte o nameravani baraki, v kateri bi se otvorila gostilna. O.u se to ne zgodi kmalu, bo naenkrat kranjsko okrajno glavarstvo prejelo nebroj prošenj od raznih oseb,
Tam gori pod Strugo je tičala sredi vode velika gola skala, In stari baron stružki si je zmislil, da je k tej skali dal privezati čoln in da si je lam dal postaviti leseno lopo. To pa je jezilo otoškega grofa tako, da je po dolgi pravdi, kalere izid je bil, da je ista skala last države, kupil to pečino od države ter postavil na njej lesen stolp, na katerem je noč in dan vihrala velika bela zastava s črnim grbom gospodov iz Struge. In vsako jutro je priveslal k temu stolpu ter časih sprožil tudi mala dva topa, s katerima je bil oborožil trdnjavo. Otoški grof se je penil od jeze, a najbolj tedaj, kadar se je tisto streljanje razlegalo do Otoka. Z baronom iz Struge se nista pogledala nikdar več. V grob sta nesla sovraštvo.
Grof Milan, sin otoški, pa je kmalu pozabil na to sovraštvo ter začenjal - četudi oženjen — laziti za stružko konteso Zoro. Ta ljubezen ni ostala brez posledic — grof Milan si je vzel življenje v valovih bližnje
ki hodijo od gradbe do gradbe in se znajo bolj obračati v takih stvareh.
Važno je tudi, da okoličani sami preskrbe delavstvu raznih živil. Posebno s prodajo mleka in zelenjave se bo dalo precej zaslužiti, samo gledati bo treba na to, da si kaki tuji prekupci ne vtaknejo vsega dobička v žep.
Treba bo najbrže na primernem mestu postaviti večjo pekarijo, če pa 2e tega ne, naj pa pazijo peki iz Kranja, Tržiča in okolice, da jih ne iznenadi naenkrat kak «potujoči» pek, kakor se je to dogajalo ob gradbi karavanške in bohinjske proge.
Pred vsem pa svarimo okoličansko prebivalstvo, naj bo previdno nasproti delavstvu, zlasti tujemu. Na upanje naj se ne daje dosti, ker delavci ob gradbi železnice izginejo najčešče čez noč in bi mogli zlasti Bohinjci povedati marsikaj, koliko so jim odnesli zlasti italijanski delavci,
Na nekaj bi slednjič še opozorili našo večje tvrdke za železne izdelke, pohištvo, kamnoseška dela in podobno. Ob novi železnici vidimo na vseh kolodvorskih postajah, po Čuvajnicah in drugih železniških hišah vdolbene tuje, zlasti koroške in dunajske tvrdke, ki so za državno železniško upravo dobavljale razne potrebščine, le peščico naših je vmes.
reke — kontesa Zora pa je izgubila radi nesrečne ljubezni svojo pamet za vedno. Zora je končno v svoji blaznosti in obupu našla smrt v ravnoistih valovih.
Zorin brat baron Konstantin iz Struge, katerega so videli zadnji večer z grofom Milanom v hudem prepiru hoditi ob reki, je bil obdolžen, da je sunil grofa v reko — ter bil obsojen na večletno ječo. Šele po nekaj letih se je izkazala njegova nedolžnost — potrt in nesrečen se je vrnil nazaj na že ra/.padlo graščino svojega očeta — kjer je mrzil ves svet in sovražil vse ljudi.
Razmere so nanesle, da je po smrti svoje sestre Zore bil večkrat poklican na otoški grad k bolni kontesi Serafini. Sovražil je vse, kar je bilo otoškega, toda ne vedno — tudi njegovo srce se je omehčalo in zaljubil se je strastno v konteso Serafino, hčerko onega, kateri je pripravil Strugo v sramoto in mu umoril edino sestro 1
Zakaj se niso ganile te tvrdke sanic, ko so videle, da se jih prezira tudi pri delih na Kranjskem ?
Tudi trgovska in obrtna zbornica je bila poklicana, da se zavzame za domaČe podjetništvo. Slišalo se ni ničesar o kakem takem koraku.
Od vseh merodajnih Činiteljev pričakujemo, da se bo pri gradbi tržiške proge v prvi vrsti gledalo, da dobe v vsakem oziru domačini prednost in da gradba železnice same ne do-^ nese toliko razočaranj, kakor smo jih doživeli ob bohinjski progi I
Trgovske razmere na novih progah državne železnice.
Mnogo se je že pisalo o novi železnici Jesenice-Trst, največ seveda o naravnih lepotah teh krajev, potem zamudah vlakov in takih rečeh in čitali so se tudi že razni nasveti, na kak način bi se promet tujcev na tej progi, ki je vendar naša, povzdignil in ohranil.
Progi Jesenice-Rožck-Celovec in Jesenice-Rožek-Beljak tečeta po naših tleh in sedaj je skrajni čas misliti, ali niso te proge tudi naravno poklicane, da se na njih razvije in ukrepi slovenska trgovinn. Trgovske naše postojanke, Trst za prekomorsko, Celovec in Beljak za inozemsko blago so dosedaj zasedene s trgovci, kateri so Italijani ali pa Nemci vsaj po velikanski večini in si je lahko misliti, da bodo ta tri mesta raztegnila svojo trgovino na nove proge, poleg teh tudi na en del proge Trbiž-Ljubljana, katero je dosedaj zalagala edino le Ljubljana.
Ljubljana v trgovinskem oziru lahko izgubi Gorenjsko vsaj od Radovljice naprej, dočim od novih prog ne pridobi veliko ali pa nič. Bržkone bode tariforična daljava proge južne železnice Tret-Ljubljana stavila za Ljubljano take tarife, da ne bode mogla konkurirati s Trstom, ki bode s prekomorskim blagom trgovsko podjarmil progo Trst-Jesenice-Beljak-Celovec. Zatorej je nujna potreba, da se ustanove v Trstu slovenske trgovine in agenture, katere bi potem zalagale Ljubljano in nove proge in bi razen tega morale raztegnili svojo trgovino tudi na Češko, katera je s Trstom v živahni trgovski zvezi.
Beljak in Celovec prideta vsled nove proge tudi bliže na Gorenjsko in vsled tega bodeta te dve mesti radi svoje bližine in dobre že-leznične lege brezdvomno zalagale nove proge z inozemskim, t. j. dunajskim in češkim bla gom (manufaktura, sladkor, špirit i. t. d.).
Potniki večjih trgovin teh mest že sedaj pridno obiskujejo nove proge in ponujajo svoje blago, in imajo precej sreče.
Slovenska trgovina se mora nastaniti in azviti v Beljaku in v Celovcu, in zatorej na delo, dokler ni prepozno.
Razne težkoče bi gotovo premagala znana solidnost slovenskega trgovca, katera je dobra opora vsakemu novemu podjetju.
V Gorici se slovenska trgovina od dne do dne vedno bolj razcvita in bi bilo želeti e, da bi v tem mestu ljubljanska. Kreditna sanka odprla lilijalko. Slovenski sadjerejci goriške okolice pošiljajo sadje in Zelenjavo na vse kraje, tudi tukaj bi bila kaka zadruga gotovo plodonosnega pomena.
Ako imamo tukaj le trgovino s prekomorskim in inozemskim blagom v mislih, spomniti se moramo tudi pri tej priliki naše kupčije s surovinami.
Kranjska dežela je bogata na lesu, mnogo se ga izvažuje, a dobiček, mislimo, polni le talijanske žepe. Zatorej bi bilo tudi v tej eupčiji narodno zastopstvo v Trstu prepo-trebno.
In nazadnje se še spomnimo naravnih blagrov, katerih bo na novih progah gotovo obilno, samo iskati jih bo treba in «nnšel jih boš, če nisi zaspan*.
Mesto Kamnik je gotovo vsakemu znano. V njegovi okolici se koplje tvarina za cement, Kaolin in neka rdeča prst, katera se rabi za snaženje kovin. Domačini niso našli ali niso vsaj ceniti znali teh naravnih zakladov, pač pa tuji podjetniki in sedaj so domačini hlapci teh podjetnikov. To samo navedemo, da se izprevidi, kolika brezbrižnost, ako se odstopi za mal denar zaklad, katerega bi bili lahko domačini deležni.
Cas je že, da se uvažujejo predstoječa dejstva in držimo se gesla, da dobljena trgo vina je dobljena zmaga. «Sl. N.»
Usoda, katera je razdvojila in razmetala s svojo neusmiljeno roko srečo na obeh graščinah, je hotela na ta način popraviti svoje delo.
To je kratka vsebina igri, katera je pre pletena z lepimi nastopi in krasnimi scenami.
Vsi značaji so risani dosledno ter pridejo v lepih in pretresljivih besedah do popolne svoje veljave.
Ker se igra študira že dlje Časa, je upati povoljnega uspeha in lepega dramatičnega večera. H. R.
Nova železnica na Koroškem.
Dalje.
Milo nam pride, ko za Taborom zagle damo v mičnem zatišju vasico Brdo. Med, čednimi hišami je največja llajževa, dom vedno veselega Tomaža, — ali je še takšen kakršen je bil nekdaj, ne vem; že dolgo nisem imel veselja, da bi ga bil videl — sedanjega postajenačelnika v Grosupljem. In ne daleč na.levo tista hišica, v kateri je bilo včasi tako živahno, gostoljubno življenje, pred katero
Dopisi.
Iz Tržiča. (Prvi glavni shod slo venskih perotninarjev in rej cev vseh malih domačih živali,) Z odlokom visoke c. kr. deželne vlade z dne 4. oktobra, štev 3955/pr., so bila potrjena pravila za I. slovensko društvo perotninarjev in rejcev vseh malih domaČih živali. Vsled lega je sklenil ustanovni odbor imenovanega društva sklicati ustanovni, in obenem prvi glavni zbor v nedeljo, dne 11, novembra t. I. ob 7*2,uri popoldan v Tržiču, v gostilni «Sluga> (zraven nove pošte) s,sledečim vzporedom: 1. nagovor predsednika ustanov
nega odbora; 2. branje in razlaganje društvenih pravil; ,'J. poročilo tajnika ustanovnega odbora; 4. poročilo blagajnika ustanovnega odbora; 5. vpisovanje in sprejem novdičlanov, vplačevanje pristopnine in letne, oziroma polletne udnine, razdelitev društvenih izkaznic ned sedanje člane; 6. določitev najmanjšega doneska podpornih članov; 7. določitev društvenega glasila za društveno leto 1907; 8. volitev: a) predsednika, b) njega namestnika, ) tajnika, d) njega namestnika, e) blagajnika, f) knjižničarja, g) svetnika, h) dveh preglednikov; 9. prosti predlogi; 10. predavanje; 11. izžrebanje raznih čistokrvnih plemen pe-rutnin in malih domačih živali med navzoče člane in vabljene goste. Čisti dohodek je namenjen društveni blagajni;  12. raznoterosti n zaključek. — Ker je ta shod velikega pomena za razvoj in delovanje novega, tako potrebnega in važnega društva, se vabijo vsi perotninarji in rejci malih domačih živali, sploh vsi prijatelji teh slojev kmetijstva, da so shoda vdeležijo v največjem številu ter pristopijo mnogobrojno novemu društvu, da se bode zamoglo to najbolje razvijati in delovali v splošno korist slovenskih gospodinj in gospodarjev. Slovenski gospodar je dobil v tem društvu svoje prvo društvo, kakršnih imajo drugi narodi že v večjem številu. Želeli n upati je torej mnogoLrojne udeležbe shoda in pristopa k društvu, da se zamore tudi slovenski gospodar pokazati naprednega in ne postane v zasmeh svojim nasprotnikom, kateri preže na vseh krajih ter pazijo na vsako najmanjšo priložnost, da ugonobe vsak napredek slovenskega gospodarja.  Na noge torej! Ne vstrašite se malega pota in malenkostnih stroškov ter se priglasite v največjem številu za ta I. shod in Članom društva. V tem smislu Vam kliče začasno ustanovno vodstvo svoj srčni <Na svidenje!* pri prvem shodu in krepki perutninarski «Na zdar!> p. Priglasitve k shodu vpoilati je pismeno najzadnji ča? do 10. novembra t. 1. Samostojni predlogi pa najkasneje do 7. novembra t. I. S priglasitvijo obenem prijaviti je tudi čas prihoda na postaji Podnart in število udeležencev shoda. Za prihod so najbolj pripravni sledeči vlaki: Za spodnjo stran: Odhod iz Ljubljane ob 7. uri zjutraj; prihod na postajo Podnart ob 8*28 uri zjutraj. Prihod v Tržič ob 10. uri dopoldan. Za zgornjo stran: Odhod iz Trbiža ob 8*26 uri zjutraj; prihod v Podnart ob 10'15 zjutraj; prihod v Tržič opoldan. Na željo udeležencev shoda poslalo se bode k omenjenima vlakoma skupnih vozov, kakor se bode tudi pripravilo kosilo udeležencem, kateri si to obenem s priglasom k shodu naroče. Vse prijave in želje vposlati je gospodu Antonu Lchrmanu, predsedniku usta-
še sedaj kak starejši kmečki rodoljub sloven ski otare skrivaj solzo iz očesa, — nekdanje poletno domovanje nam Korošcem nepozab nega profesorja Lendovšeka. Kolikokrat smo se ob večerih vozili po jezeru in prepe vali slovenske pesmi! Kako si neutrudno hodi okoli bodrit kmete od hiše do hiše, kako so ti povsod pritekli z zaupanjem in veseljem naproti!  »Gospod profesor so prišli« seje razlegalo po vasi, in staro in mlado je teklo v hišo, kjer si se ustavil. Ti si bil naš ponos Ti, ki si imel v rokah naše duše in srca Zakaj Te je morala nam vzeti tako zgodaj neusmiljena smrt? — Kdo te bo nadomestil — Odgovor mi je dal na to nekdaj strasten nemškutar: »Takega Slovenca ne bodete imeli več; s tem bi bili šli celo vsi U Upajmo pa vendar, da bode kalilo in dozorelo kmalu seme, ki si nam ga Ti vsadil v srca in da bo rodilo še stoteren sad, predno, da je pre pozno!
Vrnimo se k naši železnici. Prevozivši velike nasipe in zidane jezi, s katerimi je že lezniea zavarovana proti Borovnici ter dolgo
časni Log mimo Pečnice, se peljemo Črez velike paše med vasmi Zgornje Brovlje in Trata. Tu se nam že odpre pogled na gore, ki zagrajujejo od vseh strani Rož: Gračenica (1302), Baba (1870), Petelin (1754), Golica, Kočna, MaČe(1691),Stol, se vrste proti vzhodu, kot zadnja straža pa stoji široki Obir. Če pa pogledamo gori proti Jepi, zapazimo visoko v gori v ravnici »Kopanje* imenovani, prijazen Iličev dom, kjer so se v Lendovšekovem času vsako leto redno zbrali na praznik Marijinega imena «na scmenj> vsi odličnejši rodoljubi širokega Korotana ter so veselo preživeli ves dan v prijetni družbi krepkega planinskega narodnjaka, njegovega sina Jože, njegovih dveh hčera in pridne žene. Kje so sedaj tisti veseli Časi, ko je nas fotografiral krepki hribolazec Knafelc in z bistrimi dovtipi zabaval slikar Markovićl Kako so veselo pele citre in gosli, kako je odmevala od Komice in Jepe slovenska pesem!
Kmalu nas vlak pripelje mimo neznatne vasice Ledinic v Spodnje Brovlje, kjer stoji postaja «Ledin i c e». Imela bi bila prvotno
I. priloga „Goren)cu" SI 44 U 1.1906.
novnega odbora v Tržiču, Gorenjsko, kateri daje tudi vsa zaželjena pojasnila glede shoda in driJitvn.
Jeseniške novice.
— Odgovor lažnjivemu piscu »Jeseniških novic* v soboto. 27. oktobra t. I. Z nekim posebnim veseljem se v dotičnih noticah imenuje ime «Schuhinacher», kjer se nam med drugim predbacivn, da smo se Sokoli v Št. Jakobu zastonj napili ter da s svojim radikalnim kričanjem ne bomo imponirali, in sem jo v dokaz temu že dobil s svetilko po glavi. Sto kron dam za katoliški pufštein in sto kron tistemu ajmohtarju, ki mi dokaže, da smo si Sokoli na Koroškem zastonj napili poguma in daje «Schuhmacher» nekoga za ramo prijel in zaklicnl: <Ali si ti Nemec?* in je za to dobil po nc-su. Dokler tega dopisnik ne stori, je lažnivec in obreko-valec, pa naj bo žegnan ali pa ne. V kolodvorski restavraciji smn zahtevali slovensko, a se nas je zavrnilo z besedami: «Wenn ihr \vas haben vvollt's, schaft's auf deutsch an!» Potem se nas je začelo pehati s perona in je mene šiloma prijel žel. u-lužbenec Sitar, katerega sem se mahajoč z roko dotaknil slučajno z dežnikom ter me nato udaril s svetilko. Kako se jo sploh tisti dan vse vršilo, je priča župan iz Št. Jakoba, g. Kobentar, župnik g. lin/.n n z g. kaplanom in na kolodvoru župan iz Koroške Bele. g. Potočnik Vso drugo zadevo je že pojasnil «Slovensk Narod*. Kar se tiče napadanja glede dvojezičnih napisov, omenim le toliko, da je silno nehvaležno, Če 3e napada ljudi, pri katerih so se ovekovečili razni klerikalni junaki na prav žalosten način in bi bilo res mlatenje prazne slame, ko bi govorili o narodnjaštvu jeseniških klerikalcev, ki ima precej čudno »lavo po kranjski deželi.       M. Artel.
— Znana narodna izdajica, jese niški župnik Zabukover. katerega počelje pri zadnjih občinskih volitvah je gotovo še vsem v toplem spominu, je zopet začel spuščati svoj le njemu lasten smrad. V sobotnem »Slovencu* naravnost zagovarja koroške nemšku tarje ter na vse mogoče načine blati jeseniške narodnjake, ki store le svojo dolžnost, če pridno obiskujejo koroške brate. Na tako umazano časnikarsko postopanje brezdomo vinskega katoliškega svečenika odgovarjajo pošteni in dostojni občani z zaničljivim: fej!
— V nekem hotelu na Jesenicah se prepeva izzivajoča nemška pesi-m «die Wacht am Rhein*. Pred par dnevi je bilo radi pobalinskega nastopa več nemškutarskih želez ničarjev aretiranih in so si čez noč hladili vroče germanske živce v občinskem zaporu.
dobiti ime po sosednji veliki vasi Mali niče pa gospod župan rožeški, ki ima svoje posestvo na Ledinicah je dosegel, da se postaja imenuje po njegovi vasi, kakor je dobro pri stopna tudi le od njegove strani, dočim ko pridejo diugi interesentje do rije le po ovinku Ljudstvo seveda radi tega godrnja.
Prišli smo čisto blizu pod hrib Hum ki nadaljuje prej omenjeni Tabor proti vzhodu. Tu pride za vasjo Malinice čisto v podnožje teh gora. Po strmem bregu, katerega so \i gostili in in vsega raztrgali, da je sedaj samo skalovje, nas pelje vlak precej visoko nad do linico, v kateri leži vas Laze pod vasjo Ce-mernico. Tu se odpre spet kratek pogled in sicer v Rož na vas Št. Ilj in gorice, katere dičijo cerkvice, kakor Hum, Strmec, Jerprg, Humec in Sveto goro. Posebno priporočiti je potnikom goro Jerprg nad Št. lijem, ki ima za Strmcem najlepši razgled črez Jezero, Ilodiško dolinico z mnogimi jezerci in Rož. Kakor Strmec, je tudi ta gora dostopna vsakemu otroku. Konec prih.
Med njimi je bil tudi brivec W., mož slabega spomina, ki ga pa žalostne skušnje še niso pametovale. V tem hotelu tudi ni niti enega slovenskega dnevnika, a cela kopica najslabejših nemških listov. Kaj naj to po-meniPI
— Občinska seja se vrši tekom prihodnjega tedna. Na dnevnem redu bu več važnih točk.
— Dvojezični napisi še vedno pa-rndirajo po občinskih tablah. Koroška Bela nas je prehitela ter si nabavila lepe napisne table v slovenskih barvah.
— Škandalozni dogodki, ki so se vršili preteklo nedeljo na kolodvoru v Pod-rožčici in so jih izzvali železniški uslužbenci, pridejo pred okr. sodišče v Rožeku. Preiskava je že v teku, ker je oblast zasledila imena onih uslužbencev, ki mislijo, da jih je železniška uprava zato nastavila, da bodo pretepali Slovence.
— Kaj je s socialnim odsekom, se nas povprašuje od več strmi. Delavstvu svetujemo, da se obrne na načelnika odseka, g. J a n e za Krivca, ki bo gotovo rado voljno dal druga pojasnila.
8. Bogomir, Kazimir, Zivka; 9. Božidar, Rusmir, Selislav; 10. Andrej, Avel, Vekomir.
Sejmi na Gorenjskem prihodnji teden:
Sv. Lenarta dan v Kropi.
Tedenski politični pregled.
Volilna reforma. Poročilo poročevalca volilnega odseka poslanca Lockerja je izšlo. Poročilo razpravlja o volilni pravici iz leta 18G1 tir pride potem na direktne volitve po zakonu iz leta 1873. Nadalje se sklicuje na zakon iz leta 1822. na Taoffejovo vladno predlogo iz leta 1893 ter poudarja, da je bila poslanska zbornica proti vsem poskusom, razširiti volilno pravico Leta 1890. so se vendar odprla vrata splošni, a še ne enaki volilni pravici. Tak nasprotujoč si volilni zistem se ni mogel več vzdržati. Našo staro državnozborsko volilno pravico je prehitel gospodarski in socialni razvoj države. Javnost pa bi se še bila zadovoljila z novo (5) kurijo, ako bi ne bili gotovi-dogodki izven mej države (ruska revolucija) mogočno vplivali na javno zavest ter pospešili razvoj, ki bi prej ali slej itak no bil mogel izostati. Volilni odsek se je izrekel z vlado vred za splošno in enako volilno pravico in proti pluralnemu zistemu. — V poročilu se nadalje govori o celi razpravi volilnega odseka in o posameznih paragrafih. Poročilo obsega 740 strani ter so mu pridejani vsi statistični izkazi in odsekovi zapisniki.
t Nadvojvoda Oton je dne 1. novembra v VVabringu umrl v starosti 41 let. Pokojni nadvojvoda je bil brat prestolonaslednika ter bil vsled tega prestolu prav blizu. Njegova sinova se smatrala za bodoča prestolonaslednika. Leta 1905 je postal general kavalerije vrhovni nadzornik kavalerije je postal že leto poprej — a kmalu nato je moral vsled bolezni izstopiti iz stalne armade.
Za domobranskoga ministra na mesto SchOnaicha, ki je postal vojni minister, je imenovan leldmaršallajtnant pl. Latscher, dosedanji zborni poveljnik v Jožefovem. V lorek se je že predstavil zbornici.
Smrtno kazen odpravijo na Francoskem. Justični minister je predložil zakonsko osnovo, katero je ministrski svet odobril in ki pride v pondeljek v zbornico. Nedvomno je, da bode zakon sprejet. Vojni minister Picijuart predlaga, da se odpravi vojna sodišča.
Novičar.
Minulo sredo, dne 31. oktobra je preminul ravnatelj kranjske gimnazije, g. Josip Hubad na Velikem Lošinju, kamor se je šel zdravit. Pokojnik je bil rojen lela 1850 v Vesci, občina Vodice na Gorenjskem. Dovršivši gimnazijo v Ljubljani se je podal na vseučilišče na Dunaj, kjer se je posvetil prirodoznanstvu. Na Dunaju je služil tudi kot enoletni prostovoljec, pozneje pa kot profesorski kandidat na dunajski akademični gimnaziji, nekaj let nato je potoval kot zasebni učitelj in vzgojitelj z baronom Morpurgom in grofom Wadzickem in bil slednjič nastavljen kot suplent na državnem gimnaziju v Trstu. Leta 1884 je bil stalno nameščen na takrat obstoječi spodnji gimnaziji v Kranju in bil po njeni opustitvi leta 1886 dodeljen gimnaziji v Ljubljani. Ko so leta 1890/1891 ustanovili drugo državno gimnazijo v Kranju, je dobil profesor Hubad službo na tej gimnaziji. S šolskim letom 1894/1895 se je v Kranju opuščena spodnja gimnazija zopet otvorila v popolno višjo gimnazijo in kot začasnega voditelja so imenovali profesorja llu-bada. Že v naslednjem letu je dobil stalno mesto ravnatelja kranjske gimnazije. L. 1902 je ravnatelj Hubad nevarno zbolel, tako da so ga morali.operirali. Od tistega časa ni bil več popolnoma zdrav. Koncem šolskega leta 1905/1906 je začel ravnatelj Hubad nenavadno hirati. V počitnicah si je iskal zdravja v Kranjski gori in se je podal začetkom leta 190G/1907. potem ko je dobil polletni dopust, na Veliki Lošinj, kjer pa ga je našla smrt. Naj v miru počiva! — Truplo prepeljejo v Kranj. Kdaj bo pogreb, še ni znano.
Godovi prihodnjega tedna:
4. Karel Boromej, Vera; 5. Galiarija, Mirko, Savina, Mojmir; 0. Lenart, Ratislav, Maja; 7. Gngelbert, Stislav, Zdenka, Zdanek;
Imenovan je učitelj z Bleda, g. Alojzij Novak, učiteljem v Kranju. Gosp. Iv. Kalan, učitelj v Kranju, gre namesto njega na Bled.
Premeščen je kaplan g. Ivan Mihelčič iz Železnikov kot župni upravitelj na Zaplano in g. Rihard Smolej z Dola v Železnike.
Tretji november — prost dan. Naučni minister je ukazal, da odpade pouk 3. L m. na vseh srednjih šolah. Tudi deželni šolski svet je določil, da je 3. november na ljudskih šolah prost dan.
Ohranimo si «kinč nebeski*! Pod tem
naslovom se piše iz Ljubljano tržaški «Kdi-nosti*: Kakor čujemo iz najzanesljivejšega vira, proda Julij Muhi, stanujoč na Dunaju, svoje posestvo na Bledu, obsegajoče blejski grad injezeroz raznimi vilami, kopališčem in vsemi zraven spadajočimi zemljišči v obsegu 247 hektarjev (430 oralov) za svoto G00.O0O gld. — Škoda in narodni greh bi bil, da bi prišel ta «kinč nebeški* zopet v nemške kremplje ter dal velikanski steber k stavbi »vsenemškega mosta* do Adrije. — Čast in ponos vseh poštenih Slovencev bodi, da izkušnjo pridobiti ta biser slovenske zemlje v svojo posest. Naj bi se ustanovil konzorcij slo-
venskih velmož, ki premorejo nekaj pod palcem, ali naj se ustanovi vseslovenski narodni sklad v to svrho, da se pridobi in reši ta vele važen kos domače zemlje. Tako narodno sveto dejanje bi moral pozlatiti ves slovenski rod! Na noge, rodoljubi, storite najčastnejši čin za vse Slovenstvo!
Občina Rateče si je nabavila slovenski uradni pečat namesto dosedanjega dvojezičnega. Dobro 1 Le pogumno naprej!
Pokvarjena ura ali blamirani Medved.
Že več kakor leto dni se nismo bavili s častilo osebo našim bralcem dobro znanega besniškega fajmoštra Franceta Pokorna, vulgo Medveda. In kdo bi si bil mislil! Goldbje, to čedne in ponižne stvarice, ki so že v davnih časih veljale za simbol miru in sprave, so bile povod, da se je še bolj poostrilo že itak ne ravno prijateljsko razmerje med be-sniškim dušnim pastirjem ter njegovimi ovči-cami in da so sicer pohlevni Besničani poslali »Gorenjcu* ostro pritožbo zoper hudega Medveda. Prišlo. je pa to tako-le: Golobje so gnezdili v slolpu Pokornove katedrale sv. Tilna V Zg. Besnici. Mežnar Jaka jim ni branil tega veselja in le semtortja si je v odškodnino privoščil kakega mladega, dobro rojenega golobčka, Tako so golobje nekaj časa prav dobro shajali z mežnarjem, še bolje pa mežnar ž njimi. Ali v to idilo je posegel s svojoj krutoj rokoj Medvedov France. Bodisi, da je smatral prijazne živa-lice v zvoniku za cerkvene, to je za svoje golobe in si je s slastno golobjo pečenko sam liotel lajšati pezo življenja v tej dolini solz, bodisi, da mežnarju sploh ni privoščil golob-jega »ajmohla* — naenkrat je prepovedal cerkovniku lov na golobe. Ker pa mežnar Jaka kljub prepovedi ni mogel brzdati svojega lukuličnega nagnenja, je Medvedov France kratkomalo zaklenil tnrnska vrata ter spravil ključ, češ — da je cerkovnik pokvaril uro v slolpu! Tako kakih pet ali šest tednov ni mogel nihče v zvonik, v veliko veselje golobov, ki so se ljubili in množili, kakor pesek v morju. Manj zadovoljen je bil s fajmo-štrovo naredbo mežnar Jaka, ki se je zaman milo oziral za golobi na visokem turnu in ki je imel glede ure popolnem čisto vest. Naravnost ogorčenje je pa zavladalo med Be-sničani, ker nihče ni navijal cerkvene ure, katero so si pred nekaj leti omislili na svoje stroške in ki je bila ponos cele fare. Celo pobožne Bisničanke je minila potrpežljivost napram svojemu fajmoštru, ker zunaj na polju niso nikdar prav vedele, koliko je ura. Razburjenje je rastlo od dne do dne in vsak čus se je bdo bati izbruha. Da se zabrani še večja nesreča, so modri možje stopili skupaj in po treznem preudarku so vsled soglasnega sklepa naložili mlademu kovani Pisovcu, da naj odpre na ta ali oni način' turnska vrata in navije uro. Pisovc je rade volje prevzel to častno nalogo in jo je s pomočjo svojega prijatelja prav tako tudi častno izvršil v splošno zadovoljnost besniškega prebivalstva. Ura, o kateri je fajmošter trdil, da jo je cerkovnik pokvaril, je zopet šla! Mežnar je imel zopet prost vstop v zvonik, navijal je vsak dan uro in posvežil je svoje prijateljstvo z golobi. Mir se je povrnil v prijazno faro sv. Tilna. Pisovčev je pa po-koncu nosil glavo, kajti v priznanje njegovih velikih zaslug so mu Besničani nadeli častno ime — «urmohar». Toda nesreča nikdar ne počiva. Medved je kuhal jezo v svojem brlogu in noč in danje koval črne naklepe, kako bi podkuril kovaču in njegovemu tovarišu. In res, Pisovc se ni dolgo veselil svojega junaštva. Ura je sicer Be»ničanom prav dobro kazala hitro bežeči čas, a navzlic temu je prišel v Besnico enajsti dan po omenjenih dogodkih vsled fajmoštrovega naročilu pravi pravcati urar. Ongavil se je nekaj okoli nunske ure, potem je pa predložil župniku račun za S kron. Mali Pokoren, kateremu gre sicer kaj nerado izpod palca, je radevolje
poravnal račun; prepričan je bil namreč, da je tako dobil v roke ključ, s katerim bo Pisovcu in njegovemu prijatelju prav pošteno navil uro. Vzame torej pero v svojo desno roko, pomoči je prav globoko v črno tinto in napiše z žolčem prepojeno ovadbo zoper kovača in njegovega tovariša radi hudobnega poškodovanja tuje lastnine. Nekam tesno je bilo fantoma pri srcu, ko sta na dan obravnave korakala proti Kranju. Tolažilo ju je edino dejstvo, da ju spremljajo simpatije cele Besnice pred kazenskega sodnika. V sodni dvorani je hudi Medved zmagonosno zrl na svoji žrtvi in zibal se je v sladkih nadah, da bodo obtoženca kar obdržali v Kranju. Toda v pojasnenje dejanskih razmer je hotel sodnik zaslišali različne priče in preložil je obravnavo. Ker pa ni bilo mogoče dobiti »kriminal-priče*, onega urarja, se je razprava morala prenesti še dvakrat. Slednjič, dne 23. oktobra t. 1. je nastopila tudi ta važna oseba in izjavila, da ura v stolpu sv. Tilna v Zgornji Besnici sploh ni bila pokvarjena, marveč vsled prahu in potrebnega mazanja z maščobo le nekoliko zamazana — in sodnik je razglasil oprostilno razsodbo. Fanta sta se vriskaje vrnila v Besnico, Medved se je pa zaril v#svojo luknjo, Pravijo, da je od takrat zaklet sovražnik golobjega »ajmohta*!
Pomanjkanje uradniškega osebja, kakor smo naprošeni objaviti, na progah državne železnice, in sicer v področjih beljaškega in tržaškega ravnateljstva je tako občutno, da se tudi temu dejstvu saj deloma pripisujejo za potujoče občinstvo jako občutne neljubo zamude in da je, kakor čujemo, bival ne davno tega dvorni svetnik in načelnik tržaškega ravnateljstva gospod Ruff na Dunaju in zahteval v ministrstvu, da se pomnoži število uradnikov in sprejme v službo večje število volon-terjev, in sicer takih, ki so napravili zrelostne izpile na srednjih šolali. Najlepša prilika onim slovenskim abiturijentom, ki ne morejo iz gmotnih ozirov na vseučilišča in v sebi ne čutijo poklica za duhovski slan, da lahko vsto -pijo v službo pri državni železnici. Vložiti je prošnje direktno na ravnateljstvo v Beljaku in Trstu in priložili sledeče priloge: t. krstni in rojstni list, 2. domovinski list, 3. izpričevalo zrelosti, 4. izpričevalo o dobrem vedenju. Nekateri prosilci so vložili prošnje pri ministrstvu, kar ima pa skoraj vedno te neprijetne posledice, da rešitev prošnje čestokrat zakasni mesece, včasih celo leta. Ta pot vlaganja prošenj je umestna le v slučaju, če ima prosilec kakega protektorja. Volonterji morajo do prestanega prvega izpita iz brzojavne službe, kateri izpit pa vsak, ki je marljiv in priden, lahko napravi v dveh do štirih lednih, služiti brezplačno. Po prvem izpitu dobi na mesec GO kron, po prestanem izpitu iz prometne službe 100 kron, pavšal za napravo uniformo, pristojbino za ponočno prometno službo ter naslov aspiranta. Te izpite lahko vsakdo, ki je količkaj marljiv, napravi v 3 do G mesecih. Po nadaljnih 6 mesecih se lahko položi takozvani komercijalni izpit in čez leto dni potem postane doličnik asistent s prvo plačo letnih 1 (»00 kron, pavšalom za stanovanje in* pristojbinami za ponočno službovanje. Sedaj je najugodnejši čas za vlaganje prošenj, to pa že radi 'ega, da ne bomo dobili zopet celo krdelo laških in nemških uradnikov na naše proge, kakor se je to zgodilo pred dvema lotoma, ko je bilo tržaško ravnateljstvo vsled pomanjkanja slovenskih prosilcev primorano sprejeti kar celo krdelo laških in nemških aspirantov in celo takih, ki niso imeli zrelostnega izpita! To objavljamo radi tega, ker slovenski abiturijenti večinoma ne dobe v roke železniškega lista »Fisenbahnverordnungsblatt*, v slovenskih časnikih se pa žalibog taka mesta ne raspisujejo.
Posledice karavanškega predora se — kakor se piše »Miru* iz Roža — že kažejo. Naši kranjski sosedje žc prav pridno prihajajo k nam, posebno ob nedeljah. Seveda je to pravi »kamen smutuje* za naše ljube nem-čurje, ki po celovških nemških listih vpijejo na vse grlo, kaka krivica se jim godi, ker
kranjski Slovenci no marajo polniti nemških žepov. To je prva krivica, druga pa je, da se Kranjci kažejo odločne Slovence in se celo »predrznejo* — slovensko govoriti in pc ti. Sicer dobro vemo, da bi se naši nemčurji vse drugače upali pokazati ob takih prilikah iz svojih brlogov, ali slovenska odločnost in če bi bilo potreba, tudi krepka slovenska pest, bi jim korenito pokazala pot nazaj. Zato pa lajajo potem v nemških listih, kakor pes, če mu stopiš na rep. Saj vemo, kako so svoj čas s koli, kropom, kamenjem in peskom napadali Slovence, ali to jjh je že minilo, kjer jih pa še ni, jih bo prav kmalu, kajti tudi Slovenec je prišel do prepričanja, da je sjcer potrpežljivost lepa čednost, da pa je vendar preveč, kar je preveč. Sicer vemo tudi, da prav hitro ne bo še šlo z odpravo vse gnilobe, ali to nas ne sme strašili. Zalo pa tudi glejmo, da bomo vedno in vselej z vso odločnostjo branili svojo narodno posest, da potegnemo za seboj vse one mlačneže, kateri so dosedaj od daleč gledali naš boj. Na-e brate onstran Karavank pa opozarjamo, da naj prihajajo k nam danzadnevom v večjem številu, posebno ob nedeljah bi moral biti naš Rož preplavljen od kranjskih izletnikov, večjih družb, ki bi posebno s petjem pokazale, da so slovenske. Obenem pa jih poživljamo, da naj se strogo ogibajo nemčurskih goslilnic itd., kajti s tem zadenejo naše nasprotnike najbolj v živo, z druge strani pa podpirajo naše pristaše,
Dramatično predstavo priredi »Narodna čitalnica* v Kranju v soboto, dne 10. t. m. točno ob pol 9. uri zvečer v svojih prostorih: Otok in Struga. Izviren igrokaz v 4 dejanjih, po dr. Tavčarjevi novele!i dramatiziral I. Borštnik. Vstopnina za člane »Narodne Čitalnice* GO vin., za nečlane 1 krono, za dijake 20 \inarjcv. K obilni udeležbi vabi častile člane in prijatelje »Narodne čitalnice* odbor.
Srbski kralj Peter I. je odlikoval z redom sv. Save V. vrste bivšega kapelnika godbe v Kranju, p. Viljema VVlassaka.
Iz Viševka nad Kranjem se nam piše: Dne 20. oktobra t. I. je »Gorenjec* prinesel iz Vclesovega članek, v katerem se pripoveduje, da je bilo dne 30. septembra t. 1. pri nas cerkveno žegnanje in da zaradi tega. ker nek gostilničar ni hotel obljubiti, da ne bo imel godbe, tudi ni bilo druge maše. Razburjenost vsled tega je bila splošno velika. Semnjevalo se je kakor običajno, pogrešali nismo tujih gostov, ki so dospeli v še obilnejši meri. Resnica je tudi, da se je izrazilo več posestnikov, da vsled tega ne bodo dali bire. Resnici na ljubo pa moramo tudi omeniti, da smo s strmenjem zrli osebni napad na šenčurskega župnika. Nas Viševčanov se pač nihče ni tako izrazil o njem. Dopisnika obžalujemo, da je zašel na tako pot.
Pretep. V gostilni Frančiške Likozar v Cerkljah pri Kranju je nastal pretep med fanti iz Cerkelj in onimi iz Zgornj. Bernika. Fantje iz Cerkelj so metali v one iz Bernika stole, Jožef Knc iz Bernika je pa s kuhinjskim nožem ranil Dolinska in Kepica, zadnjega smrtnonevarno. Kne je bil aretiran.
Gledališki odsek jeseniškega Sokola priredi v nedeljo, dne 4. novembra t. I. ob 8. uri zvečer svojo peto predstavo. Igrala se bo žaloigra v petih dejanjih »Mlinar in njegova hči*. Vstopnina: Sedeži l. vrste 1 K 80 vin., II. vrste 1 K, stojišča 40 vin. Razven lepakov se ne bo izdalo drugih vabil.
Odbor drnžbe sv. Mohorja naznanja, da je izmed razpisanih nagrad za dve povesti določil prvo nagrado v znesku 3000 K povesti pod geslom »Življenje je boj*, spisal g. Engelbert Gangl. učitelj v Idriji, drugo nagrado v znesku 11)00 K povesti »Novo življenje*, spisal g. dr. Fr. Detela, ravnatelj v p. v Novem mostu.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v korist je založila modna trgovina Engelbert Skušek v Ljubljani lične oklepe za mali format naših družbinih vžigalic. Praktičnost teh oklepov bode vsakdo takoj uvidel, ako jih rabi. Žepi namreč se obvarujejo, da bi se umazali.
II. priloga „Gorenlcu" šl hh iz
1.1906.
Slovenci, sezajte po leh oklepih ter si jih nabavite; zahtevajte pa tudi, da jih imej vsaka tobakarna naprodaj. Vodstvo.
Javna dražba lova za občino Javorje se vrši dne 21. novembra 1.1. v občinski pisarni v Škofji Loki.
Dražbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 176. vodstvena seja se je vršila v sredo, dne 17. oktobra 190G v družbinih prostorih »Narodnega doma*. Po običajnem pozdravu je čestital 'prvomestnik namestiiemu prvoinesl-niku Luki Svetcu nn njega 81. imendanu ter prijavil, da je poslal slavljenec povodom svoje 80letnice dvakratni zastopnik dveh novih po kroviteljnin. Združena odbora šentpeterske ženske in moške podružnice ter združena odbora obeh ljubljanskih srednjemeslnih ženskih podružnic sta darovala namreč po eno pokrovih Ijnino; koji se vpišeta na ime nam. prvonubtnika. — V svrho hitri jšcga reševanja družbinih zadev se je sklenilo ustanoviti dva odstka, in sicer šolski in gospodarski odsek. V šolski odsek so bili izvoljeni: Ivan Šuhic (načelnik), dr. Karel vitez Blci\veis-Trsteniški, Fran Crnagoj. dr. Ivan Svetina in Ivan Vrhovnik ; v gospodarski odsek so pa bili izvoljeni: Aleksander Hudovernik (načelnik), dr. Karel vilez Blei\veis-Trshniški, Fran Crnagoj, Anton Svetek in ivai. Vrhovnik. Ko se je še rešilo mnogo družbinih igtnd ter se je imenoval dr. Ivan Svetina vesoljnim tajnikom, je zaključil pivonnstnik ob G. uri sejo.
Vodstvo.
* + *
Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov «Sava» na Dunaju si je n«
občnem zboru dne 22. m. m. za VIII. teč. izbilo sledeči odbor: Predsednik: med, Josip Klun; podpredsednik: phil. Rado Pavlic; phil. Peter Prosen, tajnik; phil Ivan Kna-flič, blagajnik; iur. Tilen Leveč, knjižničar; inr. Franc Košmelj. gospodar; iur. Emil Jenko, arhivar; namestnika: med. Božidar Fajdiga, iur. Božidar Šetina; pregledniki: phil. dr. Ivan Šerko, phil. Mirko Kmet, phil. Viktor Peterlin; v legit. odsek so pa voljeni: phil. Rado Pavlic, načelnik; iur. Emil Jenko, tajnik, iur. Franc Košmelj, blagajnik.
Legitimacijski listek, ki ga je založilo društvo svobodomiselnih slovenskih aknde-mikov »Sava* na Dunaju, so naročila dosedaj sledeča društva: Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov *Sava» na Dunaju 150 komadov (30 K), »Ilirija* v Pragi 150 komadov (30 K), »Triglav* v Gradcu 50 komadov (10 K), »Slovenija* na Dunaju 100 komadov (20 K), »Klub slov. tehnikov* v Pragi 50 komadov (10 K). »Adrija* v Pragi 50 komadov (10 K), »Danica* na Dunaju 50 komadov (10 K), »Zarja* v Gradcu 20 komadov (4 K), «Korotan» ferijalno društvo 25 komadov (6 K), ferijalno društvo »Adrija* v Gorici 50 komadov (10 K), »Zvezda* na Dunaju 50 komadov (10 K), »Novomeški akademiki 100 komadov (20 K). Nadalje so razprodali legitimacijski listek sledeči gospodje: Otodar Baš 50 komadov (10 K), R. Habjašič 25 komadov (5 K), Ivan Lah GO komadov kot vstopnice k veselici (6 K), Josip Klun^ 100 komadov (kot vstopnica 10 K). Dalje: Čitalnica v Cerkljah 85 komadov (8'50 K), pripravljalni odbor »Mariborskega Sokola* 300 komadov (GO K). Legitimacijski listek po 1 K kot vseslovensko izkaznico s-ta naroČili sledeči družbi: Prva češka zavarovalnica za življevje 200 komadov in Črkolivnica češke delniške družbe v Pragi 200 komadov. Skupnih izdatkov je bilo 101) K 36 vin., torej čistega prebitka 499 K 14 vin. Družbi sv. Cirila in Metoda se je poslalo 400 K.
* Oče čebelarjev*, župnik dr. Dzierzon, je umrl v pruski Sleziji, star nad 95 let. Dzierzon je oče novega čebelarstva.
Grozodejstvo norca. V blaznici na Reki je nek norec s sekiro napadel ponoči svoje speče tovariše ter je dva tako nevarno ranil, dn bosta težko okrevala. V spalnici je bilo skupaj pel umobolnih, katere so pa zdravniki imeli vse za mirne blazne in so jih pustili prosto hodili po bolnici. Ob taki priliki je eden od njih ukradel nekje sekiro in jo
skril v svojo posteljo. Ponoči, ko je vse spalo, je napadel svoje tovarše. Na hrup in vrišč so prihiteli strežniki in so komaj ovladali pobesnele«. Ta nesrečn"ž je pred leti tudi svojo ženo s sekiro ubil in so ga šele potem dali v blaznicn.
Tragično ženitovanjsko potovanje. Mlad angleški advokat \V\-bb, sin rodbine, v kateri je sušica dedna, je spoznal po poroki, da boleha na sušici. Povedal je to svoji ženi, ki je takoj izjavila, da hoče umreti ž njim. Ustrelila sta se oba in bila na mestu mrtva.
Poljski šolski bojkot na Pruskem. Glede poljskega šol-kega bojkota poročajo iz Poznanja: V tukajšnjih šolah, v katerih je dne 17. m, m. začel pouk, odpade v tem tednu verski pouk za katoliške učence in učenke, ne da bi se navedlo vzrok. Vsekakor hočejo šolske oblastnije preprečili, da bi ne prišlo do kakega ostrejega odpora ter počakati na-daljnih navodil iz Berolina.
Svinja je požrla otroka. Te dni je prišla svinja v neki vasi pri Avtlinu na Laškem v neko kmetsko hišo, kjer je spalo dva meseca staro dete v zibelki. S inja je začela takoj gristi dete, in ko so prišli domačini v hišo, je svinja razgrizla in požrla skoro celo dete.
Gospod stotnik na Nemškem. Znnna tragikomična sleparija, ki se je pripetila pred pragom Berolina, oziroma v Berolinu samem, dokazuje iznova, da vojaška vsemogočnost ni v nobeni državi tako vkoreninjena, kakor na Nemškem. Pred častniško suknjo, in če tiči tudi v njej največji lopov, pade vsak civilni uradnik in vsak svoboden državljan na trebuh. Ne le vojaki in orožniki so slepo ubogali sleparja, kar je končno umevno, a smešno so se obnašali poštni in magistralni uradniki z županom vred. Slušali so preoblečenega sleparja, kakor dresirani lovski psi, a nihče ga ni upal vprašati po legitimaciji. Cesar se je sicer jezil nad županom in vojaki. Vojaki bi bili neumni, ako bi tvegali kršitev subordinacije. Bilo je pred par desetletji, ko je v Graudenzu notorično blazen stotnik zapovedal svoji stotniji, naj vojaki z napolnjenimi te-lečnjaki in s puškami preplavajo deročo reko. Cela stolnija bi bila utonila, ako bi bila izpolnila ukaz. Ker pa so vojaki vedeli, da imajo norca pred seboj, so se uprli ter razorožili stotnika, ko je planil s sabljo nadnje. In kaj se je zgodilo? Cela stotnija je prišla v ječo. Mnogo vojakov je umrlo v ječi. a pomilostil ni cesar Viljem I. nobenega. Šele sedanji cesar je zadnje nesrečneže izpustil iz ječe.
Konkurent kopniškega stotnika. Na Nemškem je vedno več »brihtnih* ljudi. Te dni je neki postopač Lang hodil po Nemčiji v razne trafike ter se predstavljal kot uradnik finančne direkcije. Lang je kot »uradnik* revidiral trafike in kaznoval posestnike trafik z denarnimi globami, katere je kar sam spravil. V Klein Hottu je bil Lang celo tako predrzen, da je kaznoval ondolnega Župana za 40 K, ker je župan zahteval od njega legitimacije. Te dni je policija zaprla Langa.
Nov šport. V neki gostilnici v dunajskem predmestju v Budjejevicah sta pila poleg drugih gostov tudi dva dobra prijatelja. Izvrstno pivo iz češke delniške pivovarne jima je dišalo čimdaije bolj. Oba prijatelja sta ga pilu kakor žabe. Beseda je dala besedo in konec je bil, da sla stavila za »Štefan* piva, kdo izmed njiju bo delj Časa vzdržal drgati svoj nos ob nos drugega. In res! Objela sta se in drgala nos ob nos iz vse moči. Gledalci so mogli počiti od smeha. Za neki čas sla dobila njuna nosa prečudno obliko in kmalu je začela teči kri.... Dvoboj se je končal in tudi zabava, Oba prijatelja sta bila že dvoboja sita in nihče ni mislil več na •Štefan* piva. Šla sta domu in njune družinu ju niso mogle niti spoznali.
Osemkrat omožena. V Ncu-Vorku živi 40letna gospe, ki ima pravico do sledečega imena: Johnson — Wakcman — Sanders -Po\vcrs — Lindlov — Godfrcv — Gay — Henry — Le Pagc. Ravnokar so je namreč poročila z osmim možem, ki se piše Le Page.
Kot 14 letna deklica J<<hnsnn se je natihoma poročila s 17 letnim VVakemanom. Po posredovanju njenih staršev se je zakon kmalu razveljavil. Dve leti pozneje se je poročila s trgovskim potnikom Sandersom, s katerim je živela prav srečno, dokler ji ni mož umrl. Kmalu potem se je poročila z železniškim uslužbencem Powersom, ki je pa ponesrečil. Nato se je omožila s trgovcem Lindlevcra v Jer.seyu, od katerega pa se je dala kmalu ločiti, da se je poročila z gostilničarjem God-frevem. Toda tudi ta zakon ni bil srečen in sodišče jo je kmalu rešilo tudi petega moža. Istotako si nista pridobila njene milosti šesti soprog Gay in sedmi Henry. Od obeh jo je ločilo sodišče. Sedaj poskusi s številko 8, ki se imenuje Le Page. Dosedaj je ž njim še prav zadovoljna, a obljubiti no more, da bi bila lo njena zadnja številka.
Tudi opravičenje. Neki oče je poslal razredniku svojega sina-gimnazijca sledečo pismeno opravičbo: »Moj sin Maks ne more priti danes v šolo, ker se je prvikrat — bril.*
Socialne stvari.
Budimpeštanski mlinarji uvedejo nedeljski počitek razen dobe od 1. avgusta do 31. decembra.
Lakota na Ruskem. Kakor smo že poročali, bila je v nekaterih ruskih gubernijah prav slaba letina. List »Oko* poroča radi-tega o lakoti, ki je nastala: V krajih, kjer je bila slaba letina, ne gladujejo samo kmetje, ampak tudi vaška inteligenca: učitelji in duhovniki. Svečenik vasi Ellminik (v samarski guberniji) poroča, da so v njegovi župniji prenehali deliti žito že 26. septembra. Druga pošiljatev jo zakasnela kje na železnici. Ne moremo si pomisliti, kaj to pomeni za gladujući: ljudi, čakati na žito, K svečeniku prihajajo matere, ki niso jedle že tri dni. Ena od teh mater ima sedem otrok, druga Šest, vsaka najmanj po tri do štiri. »Nimamo kaj jesti...» pravijo in se jočejo. K temu «Oko» dostavlja: »To se godi zdaj, ko še ni tako dolgo po žetvi, kako bo pozneje, ko pride huda zima!*
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranju, dne 29. m. m.
Prignalo se je 108 glav goveje živine, 9 telet, 88 hrvaških bus, — ovac in 63 prašičev. — Pšenica po K 7'75, proso po K 7'—, rž po K 7—, oves po K 7*60, ajda po K 7'50, fižol ribničan po K 12*75, koks po K 1250 in krompir po K 1-80.
Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu oktobru 190G je 434 strank vložilo 79-859 K 25 vin., 303 stranke dvignile 123.530 K 44 vin., 9 strankam se je izplačalo posojil 14.000 K, stanje hranilnih vlog 4,093.718 K 86 vin., stanje posojil 2,321.209 K 30 vin., denarni promet 386.700 K 38 vin.
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu oktobru 1906 je 140 strank vložilo 41.480 K 27 vin., 141 strank dvignilo 60.702 K 77 vin., 5 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 3.320 K., stanje hranilnih vlog 1,353.009 K 05 vin., stanje hipotečnih posojil 1 080.902 K 60 vin., denarni promet 396.467 K 09 vin.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu oktobru 1906 je 213 strank vložilo 70.888 K — vin., 20G strank vzdignilo 62.376 K 83 vin., 17 strankam se jo izplačalo posojil 14.040 K — vin., denarni promet 285.452 K 40 vin.
Zadruga črevljarskih mojstrov v Tržiču
je cono svojih izdelkov podražila za 25 odstotkov.
Razpis dobave trdih drv za kurjavo.
Oskrbovalna komisija c. kr. preskrbovalnega skladišta v Zadru naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dne IG. novembra 1906 ob 10. uri dopoldan pri vojaškem preskrhovalncm skladišču v Zadru • vršila ponudbena razprava za dobavo potrebščine 71 lil i kubičnih metrov trdih drv v polenih za kurjavo. Sprejemale so bodo le pri-
merne ponudbe, ki morajo najkasneje do 16, novembra t. I. 10. uro dopoldan k gori imenovanemu skla liscu v Zadru dospeli. Natančnejši podatki so razvidni iz dobavnega razglasa, ki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Dobavni razpis. C. kr. mornariški pro-vijantni urad v Pulju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava nakupiti razne provijantne promete, med katerimi so tudi: pšenica in ržena moka, kumena, grub, ližol, čebulja, svinjska mast, sir, krompir, olje, kis, vino in drugo. Ponudbi; je vložiti najkasneje do 30. novembra 1906 pri c. kr. mornarskem provijantnem uradu v Pulju. Tozadevni razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Ponudbeni razpis. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo na trgovski borzi v Bruselju v kratkem vršila ponudbena raz-piava zaradi dobave 260*000 hrastovih ali bukovih pragov (švelerjev) za leto 1907. Pojasnila daje pisarna gospoda De Hudder, Administrateur des VoieB et Travaux, rue de Louvain Nr. U v Bruselju in pisarna de la Commission de reception des Fers et bois. rue d'ldalie Nr. 32 v Bruslju.
Domaća knjižnica.
Knjige dražbe sv. Mohorja. Lešniki. Knjiga za odraslo mladino. Spisal Jožef Stritar. Str. 224. Cena: za ude 90 vin., za neude in po knjigarnah 1 K 20 vin. Družba sv. Mohorjn je doslej izdala te-le Stritarjeve knjige: Pod lipo, Jagode, Zimski večeri. Letos se je tem knjigam pridružila še četrta, Lešniki. Po vseh Stritarjevih delih, ki jih je založila Mohorjeva družba, je mladina posegla z veseljem in navdušenjem. Saj tukaj govori pisatelj, ki je imel dolga, dolga lota opraviti z vzgojo mladine, in ki je v tej dolgi dobi našel tisto pol, po kateri pride pisatelj lahko do srca — mladine. Ugajali bodo gotovo tudi letos izdani Lešniki, zbirka pesmi, povesti, živalskih pogovorov, igrokaznih prizorov in prelepili, pre-zanimivih spominov iz mladostne dobo pisateljeve. Le nekaj nas je v Lešnikih neprijetno zadelo. Na koncu se namreč Stritar poslavlja od Mohorjevih udov in pravi, da je 7. Lešniki zaključil svoje pisateljsko delovanje. Upajmo, da ne bo tako in da nas raslužni, mnogoizkušeni pisatelj vendarle še razveseli s kako knjigo.
»Mir božji. Izšla je v Klcinmavrjevi založbi v Ljubljani najnovejša knjižica slovenskega pisatelja Ksaverja Meškota: Mir božji. Knjižico najtopleje priporočamo.
Izpred deželnega sodišča.
Meje silobrana je prekoračil posestnikov sin Val. Žagar v Praprolnem. Na Mali Planini se je med njim in posestnikom Janezom Romškom vnel prepir zaradi paše. Ker se ga je ta dejansko lotil s količini, mu je Žagar odbijal udarec, pri tem ga pa tako' nesrečno zadel po glavi, da je Romšek umrl drugi dan. Žagar je bil obsojen na dvainpol meseca strogega zapora.
Tepež. Hlapec France Šmit je dne 29. julija 1.1. v Podnartu s kuhinjskim nožem osuval fanta Jakoba Škofica po levi podlehtnici, nato pa tekel s cepinom v roki za njim; gotovo bi ga bil pobil, če bi se mu ne bil Škofic skril v Pogačnikovo vežo. Pretep je nastal vsled medsebojnega prepira v Javorjevi gostilni. Šmit je bil obsojen na eno leto težke ječe.
Iz ljubosumnosti ali kali? Ermi-niča Luongo je imela za ljubčka nekega rojaka-ltalijana ter ž njim skupno živela v Hrušici. V tej hiši je životaril kot čevljar tudi Giovani Joriatli iz Južne Tirolske; temu je Frminica ugajala in zakladal jo je z denarji, da bi si pridobil njeno naklonjenost. A bilo je zaman, kajti Krminica se je odpeljala s Hrušice za svoj'in ženinom na Bolgarsko, kjer se misli
poročiti. Za svoj dolg je Joriattiju zastavila harmonike, vredne 120 K. Ta jo jo zasledoval do Ljubljano. Tu jo je na južnem kolodvoru napadel z nožem, in gotovo bi jo bil ranil smrtno nevarno, da se mu ni vselej srečno umaknila. Trikrat je sunil z nožem proti njenemu trebuhu, ne da bi jo bil ranil, le s četrtim sunkom jo je obrezal na spodnji ustnici in na nosu. Končno so ga prehiteli ljudje, prijeli in izročili redarju. Obsojen je bil na šest mesecev težke ječe.
Povožen otrok. Ko je Franc. Oblak, krojača žena v Tržiču, prišla na obisk svoje sestre v Šiško, je premalo pazila na svojega dvcinpollctnega sina Milana, ki je vsled otročje neprevidnosti prišel pod voz, naložen s senom. Zadnje kolo mu je zmečkalo glavo, da je bil takoj mrtev. Oblak je bila obsojena na štiridnevni zapor.
Največji sovražnik človeštva so mali prouzročitelji bolezni, mikrobi imeuovnni. Pravzaprav so nevidni in se morejo použiti z vsako jedjo, prenesti pri vsaki dotiki. Največ pa se jih nahaja v rabljenem perilu. Da se perilo očisti do dobrega, sc mora rabiti tako milo, ki takoj, brez močnega drgnanja raztopi vso umazanost, ker le tako uniči bolezenske kali. Tako milo le glasovito Schicht-ovo, ki Čimdalje bolj prodira v vsa dobra gospodarstva.
Loterijska srećka dne 27. oktobra t. 1.
Trst:   61    77    14    19 18
Odda ae takoj
223 3-1
II
Kje, pove upravništvo «Goronjca».
********************
rrotinske in skrninaste bolečine boitenje v straneh, trganje v udih, krte, bolečine v hrbtu, živcih in mi'icah, trganje v ledjih, izpahe itd. ozdravi po izjavi tisučerih zahvalnih pisem Fellerjev lepo dišeči rastlinski eieniol fluid z znamko ,,Elsa-Fluid"; 12 tnalih Mi 1} velikih steklenic slane franko 5 K, 24 malih ali 12 dvojnih steklenic franko 8 K 60 v. pri izdelovatelju E. V. _ _ Fellerju, lekarnarju v Stublcl, jJjJuJ u* m, Hrvatsko. — Priporočati je, da se naroče Fellerjeve odvajajoče rabarbara-krogljice z znamko „Elsa-Pil-linM 6 skatljic za 4 K; iste vplivajo čudovito pri bolečinah v želodcu, neredni prebavi, slabosti, zaprtosti itd.— Pravega balzama je dobiti ne 1. ampuk 2 ducata Zagorski prsni in sirup za kašelj IVave Švedske želodčne kapljice 48/b 10-!»
za 5 K franko.
2 steklenici S K. tri steklenice 5 K franko.
Kdor ljabl ktk.ii In iokoLdo, Uma bodi priporać.n i
Ivan* HoffQ
Kandol-Kakao
kl Itn.
Ip«T
lis
najmanj tolio. v lalil, j« torej najl.i. prit-D* prorsroAa nikoli i.prtosu in je ob uajlmlj-i.m oknan Uradno poe.nl Prlrtan tamo i Im.notn i»»n B*ff In i levji) varstveno inamko
Zavojlpo lUtg 90 vinarjev »    » Vi • 60 Dobim *e poriod
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da je moderno urejeno
zimsko kegljišče
v gostilni „Triglav"
slavnim društvom, in družbam še nekaj večerov za oddati. Skrbljeno bode, da bodo cenjeni gostje vedno v gorkih prostorih. V tem sc priporoča
Matija Varšek
220 5—1 gostilničar,
Zahvala.
Trgovina ..MERKUR", Peter Majdlč V Kranju nam je dala za napravo vodovoda v Spodnjih Dupljah potrebne vodovodne cevi, pipe, cement 1.1, d.
in to vse tako, da nas povodom obračuna veže dolžnost, tvrdki „Merkur" izreči za njeno solidno, točno postrežbo, nizke cene, knlantne pogoje
ter dobre nasvete 222
najlepšo zahvalo.
Občinam pa, ki nameravajo napraviti enake vodovode, moremo priporočati tvrdko „Merkur" najtopleje.
Spodnje Duplje, c29. vinotoka 1906. Za odbor za napravo vodovoda: Franc Rozman l. r., Anton Kuhar 1. r., Jakob Jeglič l. r.
Gorica @ Svoji k svojim! ® Gorica
jtttd „pri zlatan Jelenu"
V sredini mesta. — Narodno podjetje. — Krasna lega. — Nad DO sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, točama, klubove sobe, kegljišče. — Veliki in mali vrt za restavracijo, obsežna veranda. — Solidna postrežba.
Naša železnica vas vodi v Gorico! Podpirajte svoje rojake, ki se bore za gospodarsko osvobojo od tujcev. —^—————————.
174 15-111
49
11134654
se sprejmejo na hrano.
Naslov povo iz prijaznosti upravniStvo ifioronjcn». 215 3—2
0t
je najboljše!
Prej po cel dan sem mencala. Stokala in Izvijala — Jelen-milo — iudež ta, Muke vse takoj konia,    22 la 12-
pMf-oMMni stroji
bo najboljši za družinsko rabo.
Šivajo, pošivavajo, vežejo. — So nedosežnt za obrtne svrhe. — Šivajo naprej in nazaj. — ur Teko na krogljicahl m
Glavno zastopstvo:
Frančišek Tschinkel
LJubljana
mestni trg 19.
131-17
Kočevje
na gromi.
>Š
> f
3
•m rt
03 8,
C
m* "G
Ei
C S
> s
o
—a
d
* -g
•!
Hrt 5
rt
•B 2
55
k
OB
Hlav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem založil poleg šivalnih strojev in koles tudi
veliko izgotovljenih oblek
za gospode in dečke dobrega dunajskega izdelka
•M v veliki izberi.
Obenem naznanjam, da se dobe kolesa popolnoma iiova
€d 65 gld. naprej, šivalni stroji pa že od 45 gld. naprej.
Velike važnosti je tudi stroj za pletenje nogovic, spodnjih
Jopic i. t. d., ki je zelo pripraven za vsako večjo družino, na katerem se lahko v enem dnevu naplete 6—8 parov novih velikih nogovic; tudi stare se lahko podplete zelo hijro. Pouk preskrbim vsakemu cen j. kupcu brezplačno ter se ga lahko nauči v teku 4—6 dni. — Umetno vezenje in pletenje na šivalnih strojih se poučuje vsak dan v moji hiši zastonj. — Da so šivalni stroji, kakor „Adler", „Bobom", „Ringšif" i. t. d., katere prodajam jaz, ravno tako dobri in še celo boljši od drugih strojev, koje prodajajo druge tvrdke. Vrhutega so pa moji stroji še 20 •/• cenejši. To pričajo mnoga zahvalna pisma od boljših kro-jačev in šivilj, ki so kupili stroje pri meni.
Priporočam se si. občinstvu, da se ozira pri nakupu na mojo zalogo, kjer se najbolje in najceneje kupi, ter prepriča, da so moja zagotovila resnična.
Eovrenc Rebolj v pranju, glavni trgsi. 189.
Požjor!
Najceneje in najbolje se kupuje sukneno, modno, platneno in manufakturno blago v
W" novi trgovini
188 10-7
pri
na
Glavnem trgu
i!, in
na
Glavnem trga
v Kranju
„pri Besenčanu"
ker ima veliko zalogo le najnovejše mode, samo dobrega in frišnega blaga, istotam je tudi velika zaloga potrebščin za
Krojače in šiVilje no totfaraiftik -cnai.
priporoča svojo veliko zalogo
praVin SVicarsKi« žepnih nr
vsake vrste, dalje budilke, ure i nihalom, prstane in veilžlce i. t. d. po najnižjih cenah.
Popravila se izvršujejo v lastni delavnici, točno ni po nizkih cenah.
Prccizijske ure kakor: Schaffhausen srebrna od gld. 19*50 naprej. <Intact» srehrna od gld. 14*50 naprej, «Omega» srebrna od gld. 14'— naprej. Sistem «Rosskopf» ure od gld. 2*40 naprej. — Prava zlata ženska ura od gld. 975 do 18'—. Enaka s 3 pokrovi od gld. 15 — do 291—. Srebrna pancer verižica 100 gr. težka gld. 490, 50gr. gld. 2-50.
Ceneje kot povsod drugod! ,,7    Potrebščine za kolesa ln gramofone.
Zaradi kakovosti in nizki' cene priporočam posebno preci-zijsko uro «Intact».
MG
86
1911
Jubilejske ustanove.
Trg o v »ka in obrtniška abornioa la Kranjsko razpisuje za I. H)i>6 osemnajst
(osem po 50 K in deset po 20 K)
za onemogle obrtniki: vojvodine Kranjske in pet
po 40 K za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov.
Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljnbljnni do
20. novembra 1906.
Priloži iiiij se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt Bamostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more ver delati in da je ubog; oziroma da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega sani ost oj ne ga obrtnikn. 217
V Ljubljani, dne 28. oktobra 1906,
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
Novo!
Novo I
=i3Uiin=
izdelane
is močne kovine, fino ponikljane, Luč Je krasna in polovico eenejša kot petrolejska.
Priporoča se gostilničarjem, obrtnikom in sploh vsakomur.   178 26-i)
Kdor si hoče prihraniti oči, naj kupi
jjjjjjgj
Dobi se samo pri
A. J. Ivanc-u
Ljubljana, Rožne'-ulice. it. 8.
Aleksander Ambrožič
urar in trgovec na Bledu
dalje vsakovrstnih stenskih in budilnih
ur, verižic, pistanov, uhanov i. t. d., Id—SO    vse po najnižjih cenah.
9
Brez konkurence
je bodisi kar se tiče blaga ali cen
gltiko obleti
v Cjubljani, Glavni trg št. 5
brez podružnice. SSSS
-— H«M —-
Dobiva se:
Površnik za gospode ali nlster.....gld. 61—
Še nikdar tako nizke cenel Najnovejši moderni dolgi paleto za dame .   „ 5*— Obleka za dame najnovejšega kroja, ali meter
dolgi paleto............,
Moška obleka ali havelok ........3*50
Snknena obleka za dečke „ 2'50
Višnjev naramnlk z rdečo naglavnico (kapneo)
za otroke v poljubnih velikostih.....2'50
Haveloki za dečke in deklice, jopiči, volnena krila, kakor tudi elegantne blnze v vsako-
jaklh barvah............150
Snknena hlače, najnovejše obleke za dečke, modni klobuki za gospode „ 1*20
■i «>» i-
Velika Izber finega angleškega In francoskega sukna za obleke po meri, ki se na Dunaju In v Berolinu po najmodernejšem kroju hitro izstavljajo. Velespošlovanjem
129 26-i 0. Bernatović.
MHHHMMMM
Najcenejša in najhitrejša vožnja V AtaeriKo je s parnlki jSevernonemškegu Lloyda'
iz Bremena v Jtev-Jfork
s cesarskimi brzoparniki Kaiser VVillielm II., Kronprini VVilholm, Kaiser Wilhelm der Grouse. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parniku gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih nlicah št. 35
nasproti občeznane gostilne »Pri starem Tiftlerju*.
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, felrtek in s o h o l o. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poltena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadnu države kakor: Colorabo, Mexiko, Califomija, Arizonn, Utah, Wyomiogi Nevadu, Oregon in Woshin|rton nudi naso društvo pi»elmo ugodno in izvanredno ceno tez (J al d e* t on. Odhod na tej pro^i iz Urnnena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Hal timoru in na vse ustale delu sveta, kakor Ura ziltja, Kuba, lluenos Alres, Colonibo, Slngnpore, v Avstralijo itd. Itd 18i>—f>2
54
19
4662
40
1
■
Hranila tovarna lanenega olja
ZABRET & HUTER
KRANJ
priporoča po najnižjih dnevnih cenah
lanene tropine (preše)
sladko laneno olje,
najboljše kakovosti, katere imajo v sebi 40—41'/0 beljakovin z ^^fi*^**********^*^ 9—107o olja po analizi št. 1901
a i
c. kr. poljedclsko-kemičnega preizkuševališča na Dunaju, dalje
katero je mrzlo stiskano, nima v sebi nikakega albumina in je ravno radi tega ¥**+*+*t*H*»*+t***i**+*+^^ najboljše kakovosti. V kolikor pa je la-
neno olje boljše brez te sestavine, v toliki meri pridobe s to sestavino lanene tropine (preše). 208 12-4
Rezervna zaklada: K 66.277.
Denarni promet v 1.1905: K 3,216.500.
Posojilnica v Radovljici
reglstrovana zadruga 1 omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
^     4.1! 0
brez odbitka reutnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da
bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila se dajejo na vknjižbe po 5V*%, na menice pa po 6°/o. — Eskomptirajo se
tudi trgovske menice.
Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne.
Poštno-hranilnični račun št. 45.867.
161-14
A A upaj em in prodajam vsakovrstno «v starino. — Pri meni se dobi K vsakovrstno |galaiitet*lj«lco £1 blaso» dalje dežiiilce, VI liarmotillce, staro in tudi ^ nov« od ;") do (>f> gld., lepe, trpežne, i jeklenimi peresi, aluminium-plošče. — Knjige vežem trpežno, lepo in ceno ter se priporočam
Pavel Bizjak
2U ;i2     v Kranja hii. It. 102.
krojaški mojster
Radovljica št. 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občin stvu svojo delavnico v iz delovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-sklh ln kolesarskih oblek In ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega ir. brnskega sukna. Naročila se izvršujejc po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobre in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in BOlnČniki najboljšega fedolkt ter se sprejemajo tudi popravila. ts417
Ludovik Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlaob na Koroškem)
se priporoči v inMovnnje vHnkovrHtnlh puik za lovce in strelce po najnovejših sistemih |hhI jtopolniiu
Imasivom, Tudi predeluje lUre tMiiiokreanice, vspre-»tim vsakovrstna oopravila. ter jih loAnn in dobro ivi 'nji'. Vso puška no na r, ki. nreizknševalnici in od
men« preiikuieoe.    204 52-5 iiiiMii'iivniii oitnlui >.itrni«>.ij.
Kaj je
Primano najboljša, po na|nove)šlh izkušnjah hlgenije sestavljena In večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se pri gg. I. KraSovIcu, A.Trevnu
ter gospej Jerici Morlf. Izdelovalec: O. Si'vill. LJubljana, ŠpI-lalskc ulice 7. 76-54
,North British and Merkantile'
Zavarovalna družba proti ognju.
Ustanovljena leta 1809.
Skupna zavarovalna varfčina znaša nad 524 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu.
Ta zavarovalna drutba proti ognju je nujltogatejs« in najstarejša v Avstriji, je najvUje kon:eai-! jonirana, je odgovorna avstrijski srnini oblaall in le kota z vsako alicno domaČo zavarovalnico. Zavaruje te lahko pod najugodnejšimi pogoji
škoda, povsroiena po ognju in itreli
na poslopjih, premakljivem blagu in vsakovrstni zalogi, zavarujejo se lahko trn vn i-Hi in poljski pridelki, dalje relo n vina, ki je mnnU na pati od strele zadeta. Zavaro-vaJAAinH je taka, da z oziroin na nisko ceno ne zaostaja za nobeno le tnko solidno zavarovalnico.
Nastala škoda se hitro pregleda in takoj izplača, nuna pojasniln daje in zavarovalne pogodbe sklupit v vsakem večjem okraju obstojema agentura, pred vsem pa
generalna agentura v Gradcu, Kndctzkvjava ulica št. 6. 218-4i>
W
Hajoenejia in največja domača eksportna tvrdka.
RaspoBiljaujo švicarskih ur na vso kraje svetal
Urar in trgovec
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0-
mega, Koskopf, Urania i. t. d. Zlatnine ln srebrnlne, kakor nakras-ki, verižice, nhani, prstani, obeski 1.1, d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da Je moje blago zares fino in ceno, Je to, da ga razpošiljam po celem svetu in Imam odjemalce tudi urarje ln zlatarje glavnih meSt. št 606. Prava arehriM ailin-
Ravno Je izšel najnovejši veliki cenik, lTlD0 S?
WiaMi ' ' i„ Na m inoi^ni pokrovi, gld.
kateri se posije zastonj ln poštnine m, ista z dobrim »naprosto, kolesjem gtd. 5 D6 in naprej.
Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti. iw-i7
si. Mi'.- Nik.-luaMa aLkcr-remontoar-Honknpf, trpeino kolesje, gld. 2 45, enaka iz pravega srebra gld. 3 95, tsla z dvojniilliu trsim are-brlim močnim pokrovom gl. (i Mi in naprej.
S
44
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
ob glavni o osti nasproti ljudski loli.
se priporoča slavn. občinstvu za mnogobrojni obisk. Točijo se pristna biieljska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina tor mengisko dvojnomarono pivo.
Gorka in mrsla jedila ob vsaki uri. Posebna soba za večje družbe je na razpolago.
Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na Kamniške planine in Šmarno goro.
Lig
18
Za tujce novo opremljene sobe: postelja 1 K, sobo z dvema posteljama 2 K.
Jako ugodna prilika sa leto-visčarje, za katere se cena primerno zniža.
Na razpolago bo vsi domači listi.
ajey Cene naadne ? Točna postrežba ?
Z odliiV spoštovanjem
ANTON MAVER, lastnik.
Z dnem 1. februarjn 11)07 odda se ▼ najem
prodajalna
na Savi-Jesenice št. 18
oziroma se da v najem vsa hiSa z vsemi prostori in rovtom, ali pa se za nizko ceno proda tudi vse posestvo.
Natančneje pojasnila daje lastnik Urban Zupaneo v Ljubljani. 216 8-1
Ceno Mk;o posteljno perje
6 kg novega skubljenegu K D'60. bolj-Sega K 12—, belega, jak« nielikegn, skubljunega K 181 ~, K M'—j sneino-belega, mehkega, »kubije nega K 80'—, K !I6 —. hisiljii se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proli novrnilvi poftnlh utrinkov.
Benedikt Sachsel, Lobes št. 371
p. Flzen na Ćcftkom.   218 6-1
M,
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomikove ulioe Jfct.4.
StavDena - ameino li koistnikcilsko miodvildrtlro.
Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvora, obmejno omrežje, vetna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike itd.
Specijaliteta: 74-16
valjični zastori (Rollbalken).
Večkrat premirano!
Glinaste peči
itedllnlke, banje za kopeli, kakoi tudi kipe, vaze, in druge glinaste ii delke v vseh barvah, trpežne ln oem priporoča      119 23
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov - v LJubljani. -
MIMBMOCalUNV MOM concoum«
ZobO- tehnični litiji
Oton Scyil
pri ff. dr. E. Globočniku v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile kor* nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi alata, dalje vravnalnioe ir obturatorji se izvršujejo po najnovejftik 100-21 metodah. Plombe v zlatu, porcelanu, amalgam« in oementn kakor tudi vse lobozdrav nilke operacijo izvršuje tu speoijalist
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nn
Angleško skladišče
0. teruMft
Cjubljana, mi trg % 5,
^ = Največla in najlepša = # zaloga konfekcij tg ■ar za gospode in dečke, -naj
Dalje tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice po Jako nizkih cenah.
IJMljan(Koll»l) \\. Cang Mertje Terezije cesta
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogla dala, $llka v vseh velikostih.
180-1
ZalagatelJ društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vila. specijaliteta: Gostilniški stoli,
Pohlltro Iz železa, otroška postelje In vozlikl  po vsaki ml.
Čudovito poceni za hotele, vile ln za letoma 62 gld.
Modrool Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave aH žime, prve vrata vedno v zalogi,
la spalno sobo od 180 gld, naprej, Dlvan z okraakl,
Oprave za Jedilne sobo, salone, predsobe, cele garniture.
specijaliteta v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In V I, nadstropju.
Za sobo; postelja, nočna omarica, 0-mlvalna miza, obešalnik, miza, atensko ogledalo.
G. fticHivii IciiM
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
marčno in na baVar$k,i način Varjeno niVo
9
66
10
Kadar pridete v Ljubljeno, o bi s ti I o
kavarno .LEON"
v LJubljani, Stari trg št. 31.
Ondi dobite vsak čas najboljšo ln najcenejšo kavo, raznovrstne likerje, pristno rino in priznano dobro vrhniško pivo. Tudi se lahko zabavaš pri redko se nabajnjočem Polyphon«OthcBtron.
130-17     Leon Pogačnik. Gorenjci! M K sJollet
dosežejo s lem trgovci in prekupovalci, ako narode
76 kosov finega peciva po 2 vin. za K 1 — 38   »     i       »    » 4  »   » » 1— Razpošilja v najlepših kartonih
E. BRANDT 't
tovarna finega peciva v Kranju
HOTEL „ILIRIJA"
Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Gene niike.
Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Irk Novak.
M. Podkrajšek
, frizer za dame ln gospode
Izubijana, Sv. Petra cesta 35. Filijalka lio-ic,    nasproti hotela „Union"
priporoma ta gojitev las in za umivanje \'\ ve svoj zdrav-niško priporo-'Viu gorko in mrzlo zračni 11 iin aparat. Stiši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja lan. Vpliva dobro mi pospeševanje rasli las.
Ziloia vsaknmtiih yp'(!k slriJemli n
zintSsniii las Oddelek za dame s separatnim vbodom.
Pod to znamko je spoznati prodajalne.
v katerih
se prodajajo samo Singerjevi šivalni stroji
Singer Co., akc. druž. za šivalne stroje 38-86 Kranj, glavni trg 192.
Svarimo s tem najnujnejše avoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom »izvirne Singerce*. Ker mi svojih sliojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki »izvirni Singerjevi ilroji> kvečjemu Iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeli kakega poroštva, niti dnposlati ( po s; ii 11 o i h delov.
69-19
Tdnnies
tovarna za stroje, železo in kovino -livarna v Izubijani priporoča kot posebnost žage in vse
stroje za obdelovanje lesa. Francis- turbine osobito za žagi ne naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesu
Tovarniška zaloga 71-1
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča tvoje najbolj priznane
bivalne stro|e in kolesa
".eniki se dopoš-ljcjn na zahtevanje zastonj.
Najbolje za zobe
Dobiva se v lekarni g. X, Savnika v Kranjo
Bolnemu zdravje I Pozor 1 Čitaj I
U /i-. .T.      .T. -T. .T. S?K
"■ 111" *' <*'":*" '*«Xx
Slabemu moči Pozor! Čita]I
^tjuu^^    pj|jraj|j{ ifaftn |j8p|jj(e
delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krte, kioloiti iz ielodca, vetrove in čistijo kri, pospcAujejo prebavo, zganjajo mule in velike gliste, odslmnjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki nnstajajo vsled mrzlice. Zdravijo vse holnsti na jetrih in vranici, Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madroD; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in k mer k i hlli. 201 20-6
Naj vsakdo naio'i in naslovi:
?ilir JirlSK, teKaroar V Pakracu St. 59. Slavonija.
Denar se pošilja naprej ali s postnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako posle): 12 steklonićlo (I ducat) 6 K, 24 stekle-ničle (2 ducata) 8 K 60 v, 36 steklenlčio (3 ducati) 12 K 40 v.
Slovanska zel
se rabi z uprav sijajnim in najboljšim uspehom proti [zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavoati v grlu, teikeuiu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah.
Moja zdravila Pakraike želodčne kapljice in Slovansko zel priporočajo mnogi najboljši zdravniki.
Cena je sledeča (fr.mko na vsako pošlo): 2 originalni stoklonici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih Bteklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naroča naravnost od mene pod
naslovom:
Peter Jurišič, lekarnar 1 Pakracu 1159, Slavonija.
Čltaj! Naročil NeboTiial!
'M
Izdaja konsoreij «(iorenjca>.
Udgovorni urednik Lavoiluv Mikuš.
Lastnina in Uiek lv. Pr. Lampreta v Kranju.
60