Glas zaveznikov Leto I - St. 129 Hnlorm&cijski dneonik A. I. S. Cena 2 liri TRST, sobota 17. novembra 1945 JRbDNISTVO: Via & Peiliou 8 • Telefon št. 93854 la 94413 OGLASI : Cena za milimeter višine (širina ena kolona): t-gcvskl L. 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L 86). objav« L. 9. finančni ln pravni 'glasi L. 12. V vsebini lista tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. L, Societa ner la Pubbllcita in Ttalia, Trst, vla Silvio Pelllco št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. POLITIČNA KRIZA V FRANCIJI General De Gaulle odstopil Komunistične zahteve po najvažnejših ministrstvih -O odstopu bo sklepala narodna skupščina £ariz, J.7. novembra Pozno sinodi je bilo objavljeno poročilo, da se bo ustavodajna narodna skupščina sestala v ponedeljek ob 16. uri, da bi sprejela sklep o odstopu generala De Gaulla, kateremu je bila poverjena naloga, da sestavi vlado, ki bi vodila državo, dolkler nova skupščina ne bi sprejela nove francoske ustave. Poročilo predsednika narodne skupščine, socialističnega poslanca Gouina, pravi, da bo sedanja vlada ostala na oblasti do sestave nove vlade. Poročilo komunističnega izvršnega odbora pravi, da je stranka sklenila prevzeti na sebe vso odgovornost, ki izhaja iz izida volitev, pri katerih je narod izrazil njej svoje zaupanje, Pregled razvoja Urad generala De Gaulla poroča, da je general De Gaulle sklenil odstopiti kot pooblaščenec za predsednika vlade. Kakor poroča »Associated Press«, je vzrok za odstop v tem, da ni mogel doseči s komunistično stranko sporazuma za sestavo koalicijske vlade treh najvažnejših strank, to je komunistov, socialistov in republikanskega ljudskega gibanja. Komunisti so zahtevali najmanj dve najvažnejši ministrski mesti: vojno ministrstvo, zunanje ali pa notranje ministrstvo. Tisk poroča da je De Gaulle v predhodnih razgovorih to zahtevo odibil. »Associated Press« poroča, da bodo De Gaullovo pismo, v katerem sporoča, da bo odstopil, izročili predsedniku narodne skupščine Feliksu Gouinu in bo Gouin sklical narodno skupščino, da bo sprejela poročilo o odstopu ter o tem sklepala. V torek je ustavodajna skupščina soglasno izvolila De Gaulla za predsednika vlade, dokler ne bodo izgradim četrte republike. Ustavodajna skupščina more odstop Odkloniti, ali pa ga sprejeti in imenovati novega predsednika. Razgovori za sestavo vlade Radijska postaja v Parizu je naznanila, da vodi De Gaulle razgovore za sestavo nove vlade. General De Gaulle je sprejel Rene Plevena, bivšega finančnega ministra, A. Ti-ziera, bivšega pravosodnega ministra, A. Diethelma, bivšega vojnega ministra, Rene Capitanta, bivšega ministra za vzgojo; Maurice Thoreza, voditelja komunistične stranke in Daniel Meyerja, glavnega tajnika socialistične stranke. Razgovore za sestavo nove vlade so vodili ves dan. Socialisti in komunisti so sklicali sestanke, da razpravljajo o položaju. Videti je, da so socialisti in narredni kat<-:.-oani sporazumni o sestavi vlade. Komunisti vztrajajo pri tem, da bi dobili vojno, notranje in zunanje ministrstvo. Maurice Thorez se ;e zvečer četrt ure r wpo-varjal z De Gaullom. O tem razgovoru ni bila izdana nobena uradna izjava, a začele so krožiti vesti, da se bo De Gaulle odrekel sestavi nove vlade, ako komunisti ne bodo popustili. Zdaj se je izvedelo, da se je general De Gaulle v razgovoru s Thorezom proti vil, da bi sprejel komunistične zahteye, ker ni komunistična stranka v bistvu narodm. Thorez je odgovoril s pismom, v katerem odločno izjavlja, da komunistična stranka vztraja pri svojih zahtevah. V pismu pravi; «Ne moremo sprejeti vzrokov, ki ste jih vi navedli ter kot Francozi menimo, da žalijo našo čast. Sprejeti te vaše izgovore bi pomenilo oskruniti spomin 75.000 komunistov, ki so padli za Francijo in za svobodo«. Poskusi za pomiritev Ni dvoma, da so na delu najboljše politične osebnosti, s katerimi razpolaga francoska politika, ki delajo obupne poskuse, da bi našli izhod' iz zelo kritičnega položaja. Posebno se trudijo socialisti, ki skušajo spraviti stališče De Gaulla v sklad z zahtevami, ki so jih postavili komunisti. Toda jasno je, da je težko najti pomirjen je, ker mora ena ali druga stranka v sporu popustiti v bistveni točki nesporazuma, to je, ali n bodo komunisti odrekli svoji zahtevi po najvažnejših ministrstvih, ali pa fc> general De Gaulle privolil izpolniti njihove zahteve. Ce bodo komunisti dobili zahtevana mesta, bo general De Gaulle tisti, ki je Popustil, v nasprotnem primeru bodo komunisti tisti, ki so morali opustiti svoje zahteve. General De Gaulle je privolil si-nočt na vztrajno prigovarjanje poetičnih voditeljev, da si bo zadržal končno odločitev o svojem odstopu. Ko bi morali formalno objaviti °čstop, je zastopnik generala De Gaulla izjavil na tiskovni konferenci, da general še ni predložil Pisma o odstopu predsedniku usta-vodajn« skupščine, Felixu Gouinu. Popoldns so se nadaljevali raz- litičnimi voditelji. Komaj so izvedeli, da se je De Gaulle dokončno odločil, da odstopi, so voditelji političnih strank prihiteli v njegovo stanovanje in so ga prepričali, da spremeni svojo odločitev, da »e bodo razgovori lahko nadaljevali. Včeraj popoldne so Imeli komunisti sejo pod vodstvom tajnika stranke, Maurica Thoreza. Komunist Florimond Bont je izjavil: «Ne bomo dovolili nikomur, naj bo v katerem koli položaju, da bi se vmešaval v stvari, ki se tičejo naše stranke in naše časti; borili se bomo, da zaščitimo našo stranko, četudi bi to pomenilo prelivanje krvi«. Poročilo o sestanku, ki je bil pod vodstvom Jacquesa Duclosa, pra- vi, da so vzeli na znanje pismo Maurica Thoreza o ukrepih, ki jih je storil, da bi po želji ljudstva prišlo do sestave vlade, | Izvršni odbor socialistične stranke, ki se je sestal pod vodstvom Julesa Mocha, je izdal poročilo, ki pravi, da je »po preučitvi političnega položaja odbor sprejel sklepe o sestavi koalicijske vlade treh velikih strank, ki bi stala na programu zveze narodnega odpora«. General Koenlg v Združenih državah Ameriški vojni minister poroča, da pričakujejo v Washingtonu poveljnika francoskih zasedbenih sil v Nemčiji, generala Josepha Pierra Koeniga. General Koenig, ki ga spremljajo podpolkovnik Marcel Pe-nette, major R. Raulin in poročnik francoske vojske Hubert Germain, bo v nedeljo odpotoval iz Wash'.ng-tona v Cikago na zborovanje Ameriške legije zasebne organizacije vojnih veteranov. Premestitev mar Sala Petaina Maršala Pčtaina so danes prepeljali iz trdnjave ‘Fortalet, kjer je bil od dneva, ko so ga obsodili na smrt in je bila kazen pozneje spremenjena v dosmrtno ječo, v drug zapor. Nobenega poročala niso izdali o novem kraju, a list «be Ronde« trdi, da gre za Ile d’You na atlantski obali med Nantesom in La Ro-chellom. Uradno so izjavili, da Je bil vzrok premestitve pomanjkanje potrebnih naprav za nastanitev 500 straž, ki stražijo maršala. Ameriški protest pri bolgarski vladi Washington, 17. novembra Vlada Združenih držav je vložila včeraj protest pri bolgarski vladi zaradi političnega nasilja, ki je v Bolgariji, kot je razvidno iz poročila in podatkov, ki jih je zbral posebni odposlanec zunanjega ministrstva, Mark Ethridge. V poslanici vlada poudarja, da bi želela skleniti čim prej mirovno pogodbo in vzpostaviti normalne diplomatske stike z začasno bolgarsko vlado. Poročilo, ki ga je Izdalo ameriško zunanje ministrstvo, pravd med drugim: «Od časa odložitve prvih volitev, ki so bile določene na 26. avgust 1946, bi Bolgarija Imela priliko, da bi uvedla večjo politično svobodo. Toda ničesar ni ukrenila, da bi omogočila svobodnejše in popolnejše izražanje javnega mnenja. Važni politični činiteljl ne morejo sodelovati pri volitvah, ki so jih zdaj razpisali za 18. november 1945, pri čemer uporabljajo sistem «enotne liste«. Se več, so znaki, da uporabljajo nasilje in grožnje z represalijami, da bi onemogočili svobodno izražanje Javnega mnenja. Ni nobenega znaka, da bi takšne volitve mogle dati podlago za vlado, ki bi bila Izraz svobodne volje bolgarskega naroda. Smrtna obsodba dveh nemikth ujetnikov London, 17. novembra V neki londonski ječi so obesili dva Nemca, kd so ju pred tremi meseci spoznali pred vojaškim sodiščem za kriva, da sta umorila v ujetnlškem taborišču pri Sheffieldu svojega sGjetnika. Med razpravo so ugotovili, da »o imeli umorjenca za izdajalca rova, po katerem je hotela skupina vojnih ujetnikov zbežati. * Pofleli,fL“°!,8JSfle Odmev ui/ashingtonslte izjave o atomski sili Stockholm, 17. novembra Professor Wolfgang Paul, ki zdaj predava na univerzi v Princetownu v Združenih državah, bo prejel No-blovo nagrado za svoja raziskavanja na področju atomske energije. Paul se je rodil leta 1900 na Dunaju. Študiral je v Miinchenu in poučeval flziko na vseučiliščih v Hamburgu, Gottingenu in Kopenhagnu. Nato je bil član politehnične fakultete v Zurichu, kjer je ostal do leta 1940. Paul Je poučeval tudi na ameriških učiliščih v Michiganu in Purduenu. Noblovo nagrado za literaturo so Dodelili čilski pesnici Lucili Codoy Alcayaga, z literarnim imenom Ga-briella Mistral, katere pesniško delo je znano v južni Ameriki, Združenih državah in v Evropi. Nagrajenka je tudi prva žena, ki je postala diplomatinja v latinski Ameriki. Leta 1939 Je bila čilski konzul v Nici ln je zdaj na enakem mestu v Rio de Janeiru. Noblovo nagrado za kemijo so podelili finskemu biokemiku Arturju Wirtanenu. Wirtanen. ki živi v Helsinkih, se je odlikoval s svojimi odkritji na področju poljedelske in živilske kemije in posebno z odkritjem načina za kon-aerviranje hrane. Noblovo nagrado za kemijo za leto 1944 so podelili nemškemu profesorju Ottonu Hannu, ki je poznan po svojih raziskavanjih o radioaktivnosti in o atomu. Hann Ima 66 let in je strokovnjak za radioaktivnost, kar je potrdil z odkritjem radlotorija, mezotorija (n protaktinija. V preteklosti je vodil znanstveni zovod «Kaiser Wilhelra» gomery. Razsodbo je sodišče izreklo na tri in štiridesetem dnevu razprave. Govor vojaškega državnega tožilca je trajal petnajst ur. Poveljnika taborišča Kramerja so spoznali za krivega izbiranja ujetnikov za plinske celice, množičnih umorov, umora dveh ujetnikov s strelnim orožjem, mučenja nekega ruskega dekleta, ki je skušalo pobegniti iz taborišča. Pri prečitanju oprostilne sodbe 14 obtožencem, je predsednik sodišča izjavil, da oodo ti ostali v ječi, dokler ne bodo odločili o njihovi usodi. Na seznamu krivcev je tudi 14 žensk, med njimi 22 letna Ivanka Bormann, znana pod imenom »ženska s psom« in ffl letna Eiisabeth Volkenrath, bivša frizerka« ZAPISKI Zunanja politika Združenih držav COKUEL HULL m Ce bi v tem pogledu govoril o nekih dokončnih zaključkih, ne bi govoril resnice. Da pridemo do tega smotra, bomo morali po počasni in trdi poti razvoja, ki je bistvena osnova trajne rešitve. Potreben je medsebojni sporazum svododnih narodov. Razgovori napredujejo. Po dveh letih natančnega preučevanja so osnove, na katerih bo slonela naša politika, solidno utrjene, vodstvo jasno in metode za dosego dogovorjene, Osnov« te politike to metode počivajo na naukih, ki smo jih povzeli, kot sem bil dejal že v začetku svojega govora, iz naše zgodovine. To se pravi, da v pogledu teh argumentov akcija ne srn« biti osamljena, ampak mora biti izpeljana skupaj in v splošnem sporazumu. To je osnova, ki mora biti bistvo vse naše politike. Svobodni narodi so prišli do roba nesreče samo zaradi tega, ker so se pustili ločiti in razdvojiti. Ce smo kdaj občutili kakšen nauk krvavo in boleče na našem telesu, je to gornji nauk. To je nauk, ki še ni popolnoma končan. Naj bo pot še tako težka, nobene druge nade ni, da spremenimo zmago v trajni mir, kot har-monlziranje koristi naše dežele s koristmi britanskega imperija, Sovjetska zveze in Kitajske. Te države morajo zaradi tega priti do medsebojnega sporazuma. To je trdna osnbva, na kateri bo morala biti zgrajena vsa bodoča politika in mednarodna organizacija. Tega bistvenega sporazuma to enotnosti akcije štirih velesil me more nadomestiti ali razveljaviti nobena skupnost Združenih narodov. Ta enotnost j« bistvena za vse mednarodne organizirane akcije; od nje so odvisne možnosti trajnega miru in svobodnih ustanov namesto novih koalicij in nove predvojne nevarnosti. Nočem s tem nasvetovati, da bi morale štiri velesile sprejemati svoje sklepe brez sodelovanja drugih Združenih narodov. Trdim samo te, kar bodo po mojem priznali vsi: če se te štiri velesile ne bodo sporazumele, ali sl bodo postale nasprotne in če ne bodo priznavale ln harmonizi-rale svojih osnovnih koristi, bodo povzročile le nesrečo. Treba pa je pripomniti, da se ta enotnost in harmonija ne bo rodila sama po sebi. Pot sporazumevanja je težka, kot ve vsak, ki je skušal pripraviti do sporazuma dva človeka, občinski svet, trgovsko združenje ali zakonodajno telo. Do sporazuma pa je mogoče priti le na ta način, če jemljemo v obzir tudi stališče druge strani In če gremo na roko, ko-Ukor je le mogoče. Po omembi Atlantske listine, moskovske izjave in teheranske konference je Hull nadaljeval: Nihče bolje ne ve kot mi ln naši zavezniki, ki smo podpisaU te dokumente, da ne urejujejo vseh vprašanj in ne utrjujejo dokončne-ga načrta za bodočnost. Vsako takšno mišljenje bi bilo zmotno in smešno. Atlantsko listina je izraz osnovnih pogojev. To ni zakonik, v kateretn bi po mučni analizi besed in izrazov našli primerne odgovore na vsako vprašanje. Atlantska listina označuje le smer, v kateri moramo Iskati rešitve. Ne daje rešitev. Nakazuje nam pot, po kateri moramo hoditi in na kateri bomo vztrajali. JTežko je verjeti, da bi mogli več kot trideset mejnih vprašanj v Evropi rešiti že v času, ko še divjajo boji. To seveda ne pomeni, da nekateri problemi ne bodo in ne bi mogli biti na prijateljskih zasedanjih rešeni tudi že v tem času. Vedno smo pripravljeni, da se z največjim razumevanjem lotimo vprašanj, ki bi se lahko pojavila med našimi zavezniki. V pogledu svetovne organizacije, ki naj ohrani mir in prepreči bodoče sovražnosti, stalno napredujemo. Takšna organizacija mora sloneti na čvrsti obvezi sodelujočih narodov, po kateri tl med seboj in proti drugim ne bodo uporabljali sije; razen seveda v nekaterih predvidenih primerih. Takšna organizacija mora predvideti ustanove in postopke za uporabo te sile pri ohranitvi miru. Po obrazložitvi nekaterih podrobnosti stališča Združenih držav do bodoče mednarodne mirovne in varnostne organizacije in po opredelitvi stališča do takrat še aktualnega vojaškega problema Nemčije in Japonske je Hull zaključil: Naša zunanja politika je razumljiva, čvrsta in vsem znana. Kot je omenil že predsednik Roosevelt, nisva in ne bova niti on niti jaz podpisala kakršnega koli sporazuma ali tajne pogodbe političnega ali finančnega značaja. Vedno bolj M približujemo odločitvi. Samo največja modrost, zedinjen ost in pripravljenost nam lahko zagotovi, da bomo obvladali veliko odgovornosti, ki stoj« pred Foneal Moderna gospodinja Za kuharice Na današnji sliki vidite električni stroj za pranje perila in ob njem negovano ter elegantno ameriško gospodinjo. Lahko je, negovana in elegantna, ko ji novodobni stroji opravljajo najtelja dela v gospodinjstvu. Naše srečne vrstnice v Ameriki imajo dolgo vrsto takšnih pripomočkov v gospodinjstvu: stroje za pranje perila, za umivanje posode, za čiščenje lesenega poda, Ščetke za glajenje parketov. sesalce za prah in nešteto manjSih kuhinjskih priprav za čiščenje zelenjave itd. Zaradi tega jim ostaja dovolj časa za javno udejstvovanje, izobrazbo, šport In zabavo. Pri nas se današnje gospodinjstvo le malo ali prav nič ne razlikuje od gospodinjstva nalih babic. Morebiti nekoliko v bolj moderni opremi kuhinje in sodobnejH posodi, drugače pa je vse precej pri starem. Uboga lena se mora RogHčki iz kvašenega testa so cenena, izdatna in okusna močnata jed. Za testo potrebujete H kg bele moke, % litra mleka (lahko je tudi mleko v prahu ali kondenzirano), 1X0 ir masti, 30 gr kvasa, X HM sladkorja in ščepec soli. Kvas pristavite na toplem prostoru. s skodelico mleka, nekaj lilo moke in malo sladkorja. Ko je vzhajal, ga vmešajte k moki in prilijte Se ostalo mleko ter testo dobro tonite, kakor za potico. Testa ne pustite vzhajati, temceč ga razvaljajte % cm debelo na mizi in razrelite na trikotnike. V sredino vsakega dajte kupček trde marmelade in zvijte v rogliček. Polagajte jih na namaščen pekač, namalite z jajcem in (brez vzhajanja) peči'e v vroči pečici priblilno H ure. Se vroče nalolite na pladenj in potresite s sladkornim Kako zavezniki prevzgojujejo nemško mladino mučiti, v potu svojega obraza prati in drgniti umazano perilo za vso drulino, čistiti obleko, pomivati posodo itd., itd. Ne bom naštevala vseh telav, saj same dobro veste, kaj vas dan za dnem muči, da večkrat zvečer od utrujenosti še zaspati ne morete. Kaj šele, da bi vam ostajalo časa za čitanje, izobrazbo, ročna dela in zabavo. Tako se Sena ubija dan za dnem, da za vse drugo popolnoma otopi. Vsak delavec, duševni ali fizični, si po delovnih urah lahko privošči počitek in zabavo, le uboga gospodinja ne pozna miru. Vedno je v hiši toliko stvari, ki ne dopuščajo, da bi brezskrbno ulivala nekaj uric prostosti Tudi pri nas je mogoče kupiti različne električne stroje — v mnogo manjši meri sicer kakor v Ameriki — toda tako dragi so, da je te malo tako srečnih iena, ki ti jih lahko nabavijo. Vendar moderna tehnika stremi za tem, da s stroji človeku olajša delo in zato imajo lahko pač tudi gospodinje nekaj upanja, da si bodo — ko se bodo razmere uredile in industrija preusmerila v mirnodobno — lahko nabavile nekaj takšnih gospodinjskih pomočnic. Ali si predstavljate, kako bo lepo, če boste na dan < ve like leh te* * pripravili perilo, vodo in odgovarjajočo količino mila v prahu ter vklopili stroj, vi pa se boste vsedH z dobro knjigo v rofci in čakali, da bo perilo oprano t Vaša hiša bo z mnogo manj napora vedno u redu in dru-fino bo zadovoljna, ker bo našla mater in fono dobre volje, spočito in dovzetno za vsa vprašanja, ki zanimajo moderni svet. prahom ter pustite, da se shladijo. Mesto marmelade lahko vzamete orehov 'ali makov nadev. • * • Kuhate z aluminijasto posodo, Kadar hočete hitro pogledati, ali je jed le kuhana, mnogokrat pozabite, da je posoda vroča in se spečete. Ovijte roč posode z vrvico ati sešijte klobučevinaslo prevleko za roč, ki bo preprečila, da bi se spekli. Pod roč pokrovke pa na tesno zataknite zamašek, da boste prijeli zanj, kadar dvignete pokrovko, • • » V sredo H. in četrtek IS. novembra je bila v prostorih lepega in sodobno urejenega frizerskega salona v Via XXII. Maržo razstava damskega perila. Tvrdka rlfarisa* je predvajala pred zbranimi gledalkami svojo novo zbirko, ki je dokazala okus in točno izvedbo. Me matere si moramo zapomniti, da otrok ni nikoli tako potreben ljubezni kot ravno, kadar se je pregrešil. Prav takrat najbolj potrebuje prijatelja. Eleanor B. Stock • < • ženin da v Bosni svoji nevesti tri zaušnice. Prvo zato, da pozabi starše, drugo, da pozabi prejšne ljubimce in tretjo, da se bo bala in spoštovala mola. • • * Ljubezen je simbol večnosti. Anne Louise de Stael Konja, ki teče, ne moreš podkovati/ Ena izmed velikih nalog, ki stoje pred Zavezniško vojaško upravo v Nemčiji, je preusmeritev mišljenja ljudi. Posebno važna je -preusmeritev mladine, ki je uživala v svojih najobčutljivejših letih v tako veliki meri blagodali nacistične vzgoje. Organizacija «Hitlerjugend» je skrbela. da je to mladino popolnoma militalizirala, ji odvzela vso individualnost, in jo podredila nemškemu politiino-vojaškemu stroju. U mladih ljudi je napravila številke, slepo orodje za izpolnjevanje nacističnih zamisli. Delo zaveznikov je zaradi tega zelo težko. Vendar se niso ustrašili ' težavne in po eni strani zelo nehvaležne naloge. Ze v taboriščih za vojne ujetnike so bile osnovane posebne Sole in tečaji, v katerih so začeli nemško mladino učiti najosnovnejših načel demokracije, samostojnega mišljenja in udejstvovanja. Naloga je težka in uspeh počasen. Na kakšne težave naletavajo učitelji, nam pripoveduje Edtvard Evans, eden izmed zavezniških strokovnjakov za mladinsko preusmeritev. Dobri uspehi Imam vtis, pravi Evans, da imamo pri našem delu vendarle precej uspeha. Obdelujemo predvsem mladino od 12 do 17 leta. Naša šola je v velikem taborišču za vojne ujetnike, ki je seveda za bodečo žico. Moram pa reči, da je to moj prvi vtis. dele nedavno sem namreč prišel v Nemčijo in nacistično psihologijo poznam le iz knjig. Vendar prvi vtis, ki sem ga dobil o teh dečkih, ni bil slab. Ce bi jih ostrigli in oblekli v civilne obleke, se mi zdi, da bi izgledali kot ameriški fantje. Gotovo je, da se mnogo teh mladih ljudi zabava nad našimi poizkusi, da bi jih spravili na demokratično pot mišljenja. Vemo, da se jih mnogo smeji, kadar koli jim obrnemo hrbet, pravijo ameriški častniki in vojaki, ki jim je poverjena prevzgoja nemške mladine. Vendar zaradi tega ne obupujejo, marveč celo ugotavljajo, da se kaže napredek. Mladi ljudje imajo vso svobodo razgovora. Med seboj lahko govorijo o vsem, kar jim pada v glavo. Počasi so se te svobode že tudi začeli posluževati. Vendar je bilo treba precej časa. preden je bil prebit led nezaupanja in bojazni pred posledicami svobodnega govbrjenja. V kosteh je še vedno tičal strah pred posledicami. Zdaj so zadovoljni, da lahko govore in se obnašajo kot svobodni posamezniki, ne pa kot deli stroja. Učenje strpnosti Nove šole za prevzgojo posebno poudarjajo pozitivne lastnosti m kreposti: zaupanje, narodnostno in versko strpnost, duhovno svobodo, zdravo življenje v miru, ne pa patološki militarizem. Učitelji jim znova in znova pripovedujejo, da so vse rase in narodi pošteni in častivredni in da znanost in zgodovi-na nista osnovi za pretirano verovanje v nadmoč katere koli rase ali šnaroda. Morda nihče ne bo mogel presoditi resničnih koristi takšnega učenja. Vendar pa je bodočnost novih šol negotova. Mladi ujetniki bodo danes ali jutri odšli domov. Vsi si tega nadvse željo. Veliko jih je, ki sploh ne vedo, kje so njihove družine. Ne vedo, ali so njihovi starši sploh še pri življenju, ker od njih že meslece in mesece niso dobili nobenih vesti. Ko se bodo nekoč porazgubili po vsej Nemčiji, verjetno nihče ne bo pripovedoval, kaj je pridobil v novi šoli. Seveda, če je sploh kaj pridobil. Med temi mladimi ljudmi so namreč tudi takšni, ki so kljub svoji mladosti le zelo zagrizeni. Te bo moralo preusmeriti šele življenje samo in vzgled drugih ljudi. Vendar pa upov tudi v pogledu teh ljudi ne smemo opustiti. Pomemben vpliv Stotnik Johnson, eden izmed poveljnikov taborišča za vojne ujetnike, ima trdno vero v te ljudi. Nekateri izmed nas, pravi, mislimo, da je vsaj na polovico teh mladih ljudi prikazovanje naših idej svobode in demokracije zelo vplivalo.' Drugi so v svojih sodbah bolj skromni Odstotek je po njihovem mnenju nižji. / Toda četudi bi nam uspelo, da bi preusmerili le peščico teh mladih ljudi, pravi stotnik Johnson, bi bilo naše prizadevanje poplačano. Ta peščica bi bila dobro seme za demokratizacijo ostalih. Gotovo jih bo med njimi nekaj, ki bode morda postali resni propovedniki novih idej v Nemčiji. Mogoče je, da bodo iz njih v teku let zrastli politični voditelji, ki bodo Nemčijo in ves svet rešili pred morebitno novo, grozotno vojno. Eno pa je pri naših poskusih preusmerjevanja nemškega naroda gotovo: da naši napori nikomur ne bodo škodili. Ce se bo preusmerje-vanje nadaljevalo, imamo vedno več upanja, da se bo iz tega rodilo nekaj dobrega. V britanskem zasedbenem področju so spet odprli nemške osnovne šole. Učitelje so izbrali zelo skrbno. Nova zavezniška vzgojna politika hoče namreč odpraviti vsako sled nacizma in iz nemške mladine vzgojiti svobodne in demokratične ljudi. Slika kate pouk v osnovni šoli v Iserlohmu. UNRRA in ameriško zunanje ministrstvi bosta ustanovila novo družbo, ki bo zbirala darove ameriških državljanov za prebivalce Evrope, ki jih j* prizadela vojna. Delila Jih bo UNRRA. Predsednik nove družbe bo Dcnald Nelson, bivši predsednik odbora za vojno proizvodnjo. UNRRA je na Kitajsko poslala prvo pošiljko živil. Tovor vsebuje 3.820.000 litrov žita, obleko, gradbeni matirial za ceste in drugo blago. Anglija in Češkoslovaška sta podpisali plačilni sporazum. Tečaj so določili na 201.5 Kč za funt ster-llng. O vprašanju industrijskega potenciala Nemčije Združene države ne bodo zavzele strogega stališča. Kljub prizadevanju nekaterih, ki podpirajo čim ostrejšo industrij- sko mobilizacijo, kakršno pradvi- deva Morgenthauov načrt, bo politika USA zaradi poročil, ki so Jih dobili lejša. • uradni krogi, ml- Na sestanku bolgarskih in romunskih inženirjev v Bukarešti so predlagali zgraditev velikih fcidroclektričnih pentral pri Železnih vratih na Donavi. Naprave b; služilo Romuniji, Jugoslaviji in severozahodni Bolgariji, kjer je velika potreba po električnem toku. V Londonu bo te dni sestanek dvanajstih držav, na katerem bodo razpravljj.li o načinu boja proti žitnim- zajedalcem. V teku dveh mesecev bo spanska paroplovna družba «Yburra» raztegnila svojo pomorsko službo tudi na progo Buenos Alres-Neapelj. Parniki bedo odhajali iz Italije in Argentine vsak mčsec. T R S T jCf Važni načrti za gospodarsko.obnovo I >elo ti Xh5tcey;a'sveta > Melioracija KOZ lov Šola iia zidarje Z odobrenjom Zavezniške vojaške uprave je bil ustanovljen tržaški svet za gospodarsko obnovo, ki ima namen izboljšati in zrablti vse gospodarske vire, ki jih lahko nudi mesto na industrijskem in na trgovskem področju. Preučili so mnogo načrtov, mnogo so jih zavrgli zaradi pomanjkanja potrebnega materiala ali pa zaradi tega, ker ga je težko nabaviti. Zaenkrat so se namenili, da bodo podprli in pri Zav zniSki vojaški upravi pospešili dela v pogledu melioracije Rcdipulje, kjer je zaposlenih okoli 400 delavcev iz tižiške ladjedelnice, m Horacije Monte Cs-stiglione in odstranjevanja štorjov v gozdovih okoli Trsta, kjer pred videvajo, da bodo lahko zaposlili do 800 delavcev, ki jih bodo vedno jemali s seznama brezposelnih. Ravno tako razpravljajo o načrtu izboljšanja nogerske ravnine, kar bi dalo delo tisoč delavcem In bi iz bližine mesta odstranilo nevarno malarično področje. Poleg tega bi izvedba toga načrta dala več. ato hektarjev zemlje za gospodarsko izkoriščanje. Na več sejah se je svet ukvarjal tudi s preučevanjem položaja, kakršen je nastal v Trstu po objavi splošne odredbe št. 14, ki predvideva delež Zavezniške vojaške upra- vo pri popravljanju hiš, problemu, ki je zaradi pomanjkanja stanovanj v Trstu zelo nujen. Pomanjkanje stanovanj je vprašanje, v pogledu katerega je svet stavil konkretne predloge, da bi se modificiral splošni ukaz. Za takšna dela seveda lokalne tvrdke himajo na razpolago potrebno specializiranih delavcev. Zaradi tega se je svet odločil, da bo Zavezniški vojaški upravi predložil podl-obcn načrt ustanovitve posebnega zidarskega tečaja, oz. šole, v kateri bi se lahko tisti zidarji, ki se žele posvetiti tej novi panogi svojega poklica, primerno izobrazili. Sv t se je.zanimal tudi za položaj delavstva v ladjedelnicah v Trstu in Tržiču, preučeval je dela, ki so v teku pi-i PF. SS.., položaj lokalnih rafinerij in položaj družbe Ilva. Poleg tega je preučeval tudi vprašanje krožil 2 poti okoli Trsta in probleme industrijskega pristanišča v Trstu. Svet vabi vsakogar, ki Ima predloge in zamisli za gospodarsko obnovo mesta, da pošlje kratke popise svetu za gospodarsko obnovo pri' Zavezniški vojaški upravi, palača javnih del. Svet računa na polno sodelovanje vseh krogov prebivalstva. Vsakdo lahko in mora sodelovati pri reševanju javnih problemov in prispevati svoj delež. General Morgan pregledal Ob priliki pregledovanj zavezniških čet v Julijski krajini v coni A, je prispel včeraj v Gorico general sir IV. D. Morgan, vrhovni zavezniški poveljnik za sredozemsko področje. P,red poveljstvom v ulici Crlspi sta ga čakala generala Moore in Fr j/ s polkovnikom McBridejem. Na Crispijevem trgu je bila razporejena častna četa 88 divizije «Mo-dri vragh s štirimi polkovnimi zastavami in divizijsko godbo. Kmalu po 12. uri so pripeljali v Gorico izza Stolnega trga trije oklepni avtomobili, v odprtem avtomobilu pa se je pripeljal general Morgan. Spremljal ga je general Harding, poveljnik 13 britanskega korpusa v Trstu in mnogi višji britanski častniki. Ko je godba igrala polkovno koračnico, se je general pozdravljal z generaloma Moorem in Frgjem. nato pa pregledal častno četo. Večkrat se je ustavljal med oddelki razporejenih čet: divizijska godba je igrala britansko in ameriško himno. Po pregledu je general stopil v avtomobil in se odpeljal na pregled čet v goriške vojašnice. Sv. Lucija, zaščitnica sirot Vsi mirno priznavamo, da se zima resnično naglo bliža; vendar pa so zaradi tega vedno ne vprašamo, kaj utegne to pomeniti za vse tiste osebe, ki žive v največjem pomanjkanju. Danes zelo mnogo družin živi v težkih gospodarskih okoliščinah, kar dokazujejo vse tiste gruče otrok, ki jih vidimo po cestah in od katerih oblek in obrazov izhaja revščina. Predsedstvo goriškega okrožja bo za te otroke .v času od 25. novembra do 2. decembra priredilo «teden praznika sv. Lucije za revnega otroka*. Namen pobude je, da se v največji možni meri ublaži trpljenje otrok brez razlike narodnosti. Prispevki, ki jih bo vsakdo izmed nas podaril v plesnih dvoranah, v ba,rih, v kavarnah, v gostilnah, v kino dvoranah, skratka povsod, kjer jih bomo pobirali, bomo uporabili za nakup obleke in živil, ki jih bomo razdelili revnim otrokom. Pozivamo Goričane, naj podpirajo to dobrodelno zamisel, katere namen je pomagati svojim najmanjšim bratom. Izdajanje osebnih izkaznic Danes izdajajo v Gorici — pri pristojnem uradu, nameščenem v poslopju trgovske šole, v ulici Roma št. 3 — osebne izkaznice osebam s priimkom z začetnimi črkami X, Y, Z. Vse osebe, ki še niBo sprejele osebnih izkaznic, lahko to rtore v ponedeljek 19. t. m,, če se zglasijo najprej na anagrafskem uradu mestnega županstva v, ulici Man-zini in potem na uradu za izdajanje oaebniih izkaznic v ulici Roma. v'( " V torek 20., sredo 21. in četrtek 22. t. m. naj se zglasijo na uradu v ulici Roma tiste osebe, bi so dobile potrdilo o vpisu. Te dneve naj se zglase tudi tiste osebe, ki bi se rade pritožile in preučile svoj primer s častnikom ZVU. Tisti, ki zaradi bolezni ali iz drugih vzrokov niso mogli priti p«, osebne izkaznice v urad v uli'co Roma, naj javijo po telefonu (številka 17) svoje ime in priimek in prebivališče. Vsak kdor ne bo imel osebne izkaznice ali potrdila o prijavi, bo kaznovan po Zavezniškem vojaškem sodišču, kakor je to določeno v Splošnem ukazu št. 14, členu st. 5. TRST Izpili za imenovanja v trgovski mornarici Pomorska direkcija javlja, da se bodo 11. decembra začeli izpiti za Imenovanja v trgovsko mornarico. Rok za predložitev prošenj, katere morajo biti napisane na kole-kovenem papirju (8 lir) in opremljene s predpisanimi dokumenti in predložene Luški kapitaniji, zapade 4. decembra. Izdajanje osebnih Izkaznic V ponedeljek 19. t. m. bo urad v ulicu San Carlo št. 2 začel izdajati izkaznice s Črkami «N», »O*,' «P»; v uradu v ulici della Valle bodo začeli * izdajanjem osebnih izkaznic s črkami «Q», «R» in «T». CARLOS P. ROMULO 18. PADEC FILIPINOV General Becbe je bil načelnik glavnega stana. Takoj se je oglati!. »Romulos ne more iti, ker nam je potreben tukaj*. Poslal,je-svojega pomočnika polkovnika Teda Sledgea, da me pokliče v šotor. Bil je razburjen. »Poslušajte, polkovnik bi vas želel s seboj, toda poveljnik hoče, da osta-• nete*. Nisem se srečal z generalom Watnwrightom, odkar je prevzel vrhovno poveljstvo po generalu MacArthurju. Nikdar pri svojih potovanjih na bojišču ga nisem videl. Pred vojno sem ga srečal tu ln tam na družabnih prireditvah ter me je presenetila njegova prijazna ln uglajena osebnost Vsakdo ga Je nazlval »Zgu-bonca*. vsakdo ga *e ljubil. Prejel je visoko odlikovanje »Dtatin-guished Service Croaa*, dva Izmed njegovih pomočnikov sta. prejela odlikovanji srebrne zvezde za junaštva na bojnem polju. . Wainwright Je mož, ki je zrastaH' ra bojnih poljanah. Dobro se je Izkazal na Bataanu. Tako sem ga zagledal stati ob surovi mizi pred odgrnjenlm šotorom, na tej od bomb razrvani pečini. Videti je bil kot mož, ki Je prav kar stopil lz pekla na zemljo. Tedaj sem vedel, da pri vseh malenkostnih nadah, ki so se gorele v srcih katerega koli Izmed ras, general »Zgubanec* je vedel prav dobro resnico! Vse je dal iz stbe v bojih na tem od topovskih in letalskih bomb razrvanem polotoku. Vedel je, da ni več nobene nade. Bil je visok, kakor MacArthur, * dolgim vratom, temnorjavo ožgan od'tropskega sonca; imel je obrito glavo zaradi prahu na Bataanu. Ko sem ga pozdravil, je brisal svoje od sonca ožgano Čelo z robcem ln ai postavljal na glavo čelado. Njegova umazana vojaška suknja Je bila raztrgana. Kolena so se mu šibila. Hlače je im