LETO XIV — ŠTEVILKA 4 APRIL 1981 POŠTNINA PLAČANA Proizvodnja v Lesni TOZD Transport in servisi je v letu 1980 izpolnila planske naloge na področju proizvodnje smučarskih vlečnic, katero smo postopoma pričeli osvajati pred tremi leti oziroma takrat, ko so se pričeli resnejši razgovori o dolgoročni proizvodni kooperaciji s francosko firmo POMAGAL- SKI. Ugotovljeno je bilo, da na podlagi delitve proizvodnega programa ter skupnega programiranja nadaljnjega razvoja obstajajo ugodni izgle-di za vzpostavitev proizvodne kooperacije. Predmet kooperacije na podlagi kooperacijske pogodbe je proizvod- nja nerazklopljivih smučarskih vleč-nič (ECOLE in telekit) ter razklop-ljivih smučarskih vlečnic do moči 60 KW. V letu 1978/79, ko so bili razgovori o kooperaciji privedeni do konca, smo v TOZD pričeli z urejanjem teh-(Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) nične dokumentacije, usklajevanjem dokumentacije z JUS, usposabljanje kadrov za delo na terenu (izbira trase, trasiranje, količenje, kontrola), projektantske in druge tehnične storitve ter končno za proizvodnjo in montažo vlečnic. Začetek je bil dokaj skromen tako v kadrovskem pogledu kot v pogledu tehničnih zmogljivosti delavnice za novo proizvodnjo. Prvo vlečnico je izdelalo vsega 6 ključavničarjev za DUH na Ostrem vrhu. V vlečnico je bilo vgrajeno 50 % domače in 50 % uvožene opreme. Izkušnje, ki so bile pri tem pridobljene, so bile velika spodbuda za nadaljnje delo in dokaz, da lahko z razpoložljivo opremo in izkoriščanjem viškov kapacitet mehanične delavnice izdelamo do 15 smučarskih vlečnic letno. Z izbiro ustreznih kooperantov pa lahko 100°/o nadomestimo uvožene dele z domačimi. Takoj za prvo vlečnico smo se lotili izdelave dveh vlečnic s fiksnimi prižemkami ter izdelave opreme za avtomatske vlečnice, ki so postavljene na Soriški planini in Starem vrhu. Prve bogate izkušnje za montažo vlečnic smo pridobili z montažo doma izdelanih vlečnic ter s prevzemom montaže francoskih vlečnic na Soriški planini, Starem vrhu, Platku in Velebnu, pod vodstvom francoskega vodilnega monterja. Kup težav je bilo potrebno prebroditi, da lahko danes kupcu damo vlečnico z vso dokumentacijo, ki je predpisana z zakonom o graditvi objektov in pravilnikom o tehničnih ukrepih za žičnice. Del projektne dokumentacije (posnetek profila, izračun trase, trdnostni izračun ter projekt vlečnice) izdelujemo sami, medtem ko gradbeni projekt in projekt elektroinstalacije ter projekt strelovodne ozemljitve naročimo pri registriranih projektivnih birojih. Na osnovi uspešnega sodelovanja z republiškim zavodom za raziskavo materiala in konstrukcij, smo pridobili vse potrebne ateste in potrdila za materiale, opremo vlečnic in ple-tilce vrvi. Največ pa predstavljajo za nas nasveti in pomoč njihovih stro- kovnjakov, ki imajo na področju žičničarstva bogate izkušnje. V zvezi z dokumentacijo za vlečnice je bil v preteklem letu storjen še en vidnejši napredek. V sodelovanju z ZRMK Ljubljana, TOZD Transport in servisi in AOP na LESNI smo uspeli izdelati program za kompleten izračun trase ter trdnostni izračun konstrukcije na računalniku. Prihranek v času in denarju je s tem nedvomno zelo velik, nemogoče pa bi bilo tako obsežen izračun brez napak in v kratkem času izračunati na klasičen način (op. pis.: izračun ene manjše vlečnice bi trajal približno 50 ur). Naš razvoj izdelave smučarskih vlečnic bo šel v prihodnje v smeri osvajanja tehnologije izdelave vlečnic z razklopljivimi prijemkami. Prizadevamo si nadomestiti čim več uvoženih delov z domačimi, kar nam je v letošnjem letu pri vlečnicah z ne-razklopljivimi prijemkami v celoti uspelo, izboljšati kvaliteto ter nenazadnje razviti in izpopolniti obstoječo opremo vlečnic ter predvsem varnostnih naprav na vlečnici. Vodja RTO Slavko CEVNIK PREGLED PRODANIH SMUČARSKIH VLEČNIC Tip vlečnice Ime vlečnice Kraj Kapaciteta sm/h Dolžina Višinska razlika Telekit BAČILO Mavrovo 314/480 339 81 Telekit TRIJE PLOTI Golte 340/520 312 49 Telekit KOLAŠIN Kolašin 353/530 370 72 Telekit DUH Duh na Ostrem vrhu 294/450 355 91 Telekit SVIŠČAKI I. Ilirska Bistrica 353/530 285 89 Telekit JEZERCE I. Plitvice 395/550 361 56 Telekit BELI BOR Tara — Bajina Bašta 335/510 353 55 ECOLE BELI BOR Tara — Bajina Bašta 300 120 20 Telekit OMAR Skender Vakuf 288/440 536 76 Telekit ZAPREVAL Stari vrh 393 227 49 Telekit DOLE Dole pri Litiji 600/394 180 46 Telekit PRIBENIŠ I. Platak — Rijeka 360/550 362 90 ECOLE MAVROVO I. Mavrovo 250 170 35 ECOLE MAVROVO II. Mavrovo 250 150 30 ECOLE MAVROVO III. Mavrovo 250 150 30 ECOLE Mežica 220 180 25 ECOLE ZELENICA Ljubelj 220 180 35 ECOLE Brežice 200 150 35 Telekit IVANIJA Solčava 385/580 262 81 Organizacija in sistem 00 na poti k uresničitvi 1 ®rganiziranOSTI DELOVNE ORGANIZACI- 1.1. Členitev poslovnega sistema DO Lesna Jcj JLcj&NA Počasi se izteka dvoletno obdobje dela na projektu nove organizacije za DO Lesna in lahko rečemo, da projekt resnično zaključujemo. V uvodnih besedah bi podali kratko analizo poteka organiziranosti in poizkušali realno oceniti rezultate, ki smo jih v projektu dosegli. Seveda pri tem ne moremo gledati samo rezultatov, ampak moramo tudi analizirati probleme, ki so pri tem delu nastajali. Zaradi mnogoterih težav smo prvotno predvidene roke nekoliko podaljšali, saj je delo zahtevalo več razprav, dogovorov in usklajevanja, kot smo prvotno predvidevan. Pa tudi organizacijsko za tako obširno delo še nismo bili dovolj pripravljeni, saj se je služba za organizacijo v okviru sektorja za organizacijo in AOP prav tako šele organizirala in je v nastajanju. Delavci v Lesni, ki so sodelovali v projektu, so bili v tem obdobju polno angažirani v svojih vsakodnevnih zadolžitvah in so delo pri projektu organizacije opravljali kot dodatno opravilo. Ze ob tem razmišljanju smo prišli do zaključka, da so vodilni in vodstveni delavci preveč obremenjeni z ope-1 ativnim delom in le težko najdejo čas za delo na razvoju organizacijskih enot, ki jih vodijo. S takšnim načinom delovanja se pojavlja kopica problemov znotraj organizacijskih enot in motnje pri hitrejšem delu pri novi organizaciji. Ni potrebno posebej navajati, da je bila v tem obdobju izredna aktivnost na področju razvoja, investiranja, srednjeročnega in letnega planiranja, zaključnih in periodičnih obračunih itd. Ker nismo bili zadovoljivo organizirani, so bile na področju svobodne menjave dela težave glede opravičevanja dela, ki ga DSSP izvaja za TOZD. Vse te naloge so odvzele delavcem veliko časa, s tem pa onemogočile zadovoljivo angažiranje na področju organizacije. Seveda pa pri tem ne moremo prezreti subjektivnih vplivov posameznikov, ki pa so v dokajšnji meri pripomogli, da pri tem nismo dosegli zastavljenih ciljev in porabili precej časa za usklajevanje in prepričevanje za organiziranost posameznih organizacijskih enot. Vidimo, da smo na področju organiziranosti naredili precejšen premik in s tem so dane osnove za nadaljnje delo pri organizacijskih postopkih, se posebej pa za izgradnjo informacijskega in upravljalnega sistema, ki ga moramo v tem srednjeročnem obdobju uresničiti. Veliko časa in dela je bilo vloženo v razčiščevanje mejnih področij posameznih funkcij poslovanja med organizacijskimi enotami znotraj DSSP in med TOZD. Pri tem bi radi poudarili, da je bil pomemben sam organizacijski pristop oziroma izmenjava mnenj, kar pomeni, da nismo oblikovali organizacijskih enot samo po teoretičnih dosežkih sodobnih organizacijskih oblik, ampak predvsem na izmenjavi informacij med delavci Lesne in svetovalcev ZOP. Pri pripravi mezo in mikro organizacije pa so sodelovali delavci in vodje nižjih organizacijskih enot in s tem že spoznali način dela pri postavitvi predlogov. Seveda takšen pristop vzame veliko časa, ima pa tudi prednost pri uvajanju, saj je nivo sodelavcev, ki so sode-lovali pri izdelavi organizacije, dolžan uvesti delavce v lastni organizacijski enoti po novo projektirani organizaciji. Vse dosežke in strokovne predloge ter potek projekta je spremljala strokovna komisija za spremljanje nove organizacije, ki je sprejemala tudi glavne usmeritve in dajala ustrezne napotke. Dokajšnjo aktivnost pa zasledimo tudi v TOZD, kaj se je pokazalo pri razporejanju nalog na mikro nosilce. Seveda pa pri tem nastajajo nove naloge, ki zahtevajo dodatne členitve -in vnašanje v sistem, kar otežkoči in podaljšuje naše delo. Celotni material pa so sproti in občasno obravnavale tudi družbenopolitične organizacije v TOZD in DSSP in dale nekaj taktnih pripomb. V naslednjih poglavjih bomo razčlenili posamezne aktivnosti kot faze dela v projektu. Ob posnetku obstoječega stanja organizacije so svetovalci ZOP pristopili k členitvi nalog poslovnega sistema DO Lesna. Členitev je bila izvedena po funkcijah poslovanja in dejavnostih organizacijskih enot v DSSS in TOZD. Velika prednost pri tem je, da je bila obdelava členitve s pomočjo računalnika. Naloge so šifrirane s šestmestno šifro po de-kadnem sistemu in so členjene tako, da jih je možno uporabiti v vseh organizacijskih enotah. Pravilo je, da se naloga členi tako dolgo, da jo lahko razporedimo na posameznega nosilca. Vsaka naloga, ki se členi dalje, se smatra kot glavna naloga tistega nivoja, na katerem se členi. Primer šifriranja: 320000 321000 322000 323000 glavna naloga I. nivoja podnaloge 321000 — 321100 — 321200 — 321300 — glavna naloga II. nivoja podnaloge 321300 321310 321320 321330 glavna naloga III. nivoja podnaloge Za informacijo bi povedali, da je vseh nalog v členitvi poslovnega sistema DO od 3500—4000. Lahko trdimo, da takega števila nalog, ki bodo v končni fazi razporejene na več kot 1000 delovnih opravil, brez računalniške obdelave ne bi uspeli obvladati. Moramo pojasniti, da se določeni delavci v Lesni niso strinjali z grobo členitvijo in so sedaj izdelane neenotne členitve, tako da je na posameznih področjih izvedena členitev zelo podrobno, na drugih pa manj. Ta neenotnost nam dela preglavice pri razporejanju na mikro nosilce. Ponekod so opisi preveč podrobno razčlenjeni in moramo nosilcem pri usklajevanju dodeljevati glavne naloge. 1.2. Oblikovanje in sprejem makroorganizacije Ob končanju posnetka obstoječe organizacije in izvedeni osnovni členitvi nalog ter z jasno zastavljenimi cilji DO smo pristopili k oblikovanju makroorganizaeijske strukture. S precejšnjo uskladitvijo med predlogom ZOP in delavci Lesne smo sredi leta 1980 sprejeli samoupravni sporazum o združevanju TOZD v DO in statut DO. Končanje te faze dela nam je omogočilo nadaljnje delo v mezo- in makroorganizaciji v TOZD in sektorjih DSSP. 1.3. Oblikovanje mezo- in mikroorganizacijskih struktur Na osnovi makroorganizacije smo naloge, ki smo jih s predhodno členitvijo formirali, razporedili na vse organizacijske enote (TOZD, sektorji v DSSP) s simbolom operacije (I, S, V) v skladu s sprejeto makroorganizacijo. Tako smo dobili računalniške izpise, ki so bili pripravljeni za razporejanje nalog na nižje organizacijske enote. Vzporedno so bile izdelane organizacijske sheme mezo-organizacijskih enot in glavnih nosilcev, kar je bila osnova za nadaljnje razporejanje. Naloge smo ročno razporedili z odgovarjajočim načinom operacij in z računalniško obdelavo pripravili ponovne tabele za razporeditev nalog na dokončne nosilce oziroma izvajalce teh nalog. 1.3.1. Oblikovanje mikroorganizacijskih shem Na osnovi razčiščenih mejnih področij med organizacijskimi enotami znotraj in navzven ter razporeditvijo nalog na te enote smo pristopili k izdelavi mikroorganizacijskih shem. Pri tem smo že upoštevali določene kriterije, ki bodo navedeni v naslednjem poglavju. Tako pripravljene sheme so bile osnova za nadaljnje razporejanje nalog na nosilce oziroma dela. V tej fazi se je vključeval v pripravo predlogov že širši krog delavcev. Celotna organizacija je projektirana tako, da je možno na računalniku risati organizacijske sheme po posameznih organizacijskih enotah. 1.3.2. Razporeditev nalog na nosilce oziroma dela 2e pri konstrukciji-organizacijskih shem in nadalje pri razporejanju smo imeli v vidu kriterije, ki so nam narekovali postavitev optimalnejše organizacijske strukture, ki se odraža v: — kreativnosti in operativnosti izvajanj posameznih nalog, — stroki oziroma usmeritvi izobrazbe, ki je potrebna za kvalitetno opravljanje določenega dela, — tehnološki povezanosti nalog v procesu njihovega izvajanja, — prostorski razmestitvi izvajalcev nalog, — poteku informacij v procesu izvajanja nalog, — optimalni zasedenosti delovnega časa. Za določitev operacije načina izvajanja nalog smo uporabljali naslednje oznake, ki pomenijo: I — izvedba (osnovna zadolžitev, odgovornost za rezultat naloge) S — sodelovanje (izvršitev dela naloge) V — vodenje in kontrola izvedbe naloge P — priprava predloga (za samoupravne organe) O — odločanje (dokončna odločitev) V tem organizacijskem projektu smo gradili izvajalni sistem in pri delu uporabljali oznake I, S in V, ostale pa bomo uporabljali pri izgradnji upravljalnega sistema. 1.3.2.1. Obrazec opisa nalog in opravil Pri konstrukciji šifre nosilca dela smo uporabili 17-mest-no šifro, ki nam v glavi opisa nalog in opravil točno pokaže, v kateri organizacijski enoti se delo opravlja. Predhodni nivoji nam povedo višje organizacijske enote. Šifra nosilca v glavi pomeni: — šifra nosilca delo oziroma delovno opravilo xx rezerva xxxx 6 nivo — org. enote znotraj nivoja 5 x 5 nivo —• org. enote znotraj nivoja 4 xx 4 nivo — org. enote znotraj nivoja 3 xx 3 nivo — org. enote znotraj nivoja TOZD xx 2 nivo — TOZD, DSSS ali IB xx 1 nivo — delovna organizacija xx Glava obrazca je usklajena z izdelano organizacijsko shemo, kar pomeni, da opisi del tečejo po vrstnem redu, kot je grafični prikaz organizacijskih enot. V rubriki »DELO« je izpisan naziv delokroga v glagolski obliki, ki pokriva spodaj naštete naloge. Operacija nam definira način izvrševanja posamezne naloge po zgoraj navedenem pomenu. Način šifriranja nalog je opisan pri členitvi. V zaključnih besedah bi radi opozorili na nekatere bistvene sistemske rešitve pri ažuriranju organizacijskega modela in postopkov, ki jih bomo kasneje točno definirali z organizacijskimi predpisi. Iz projekta je razvidno, da je služba organizacije poslovanja centralizirana na nivoju DO v sektorju za organizacijo in AOP in bodo tekle vse spremembe, ki se bodo pojavljale v TOZD ali v organizacijskih enotah v DSSS po določenem sistemu od spremembe organizacijskih struktur do opisov za posamezno delo (kjer je nosilec organizacijska služba). Nadalje se izvrši posnetek dela, se določijo pogoji za sklenitev delovnega razmerja in nazadnje se izdela analitična ocenitev za to delo (nosilec kadrovsko-splošni sektor). LESNA SLOVENJ GRADEC OPIS NALOG Datum: 18. 3. 81 IN OPRAVIL Šifra nosilca: 01410301010000001 Nivo 1: Delovna organizacija Lesna 2: Interna banka 3: Sektor za kratkoročno financir. in tekočo likvidno. 4: Služba plačilnega prometa 5: Oddelek evidence dolžniško upniških razmerij 6: I = izvedba S = sodelovanje V = vodenje, kontrola P = priprava predloga O = odločanje Delo: VODENJE EVIDENCE DOLŽNIŠKO UPNIŠKIH RAZMERIJ O Šifra P Naloge Pridobivanje delavcev S 211000 Urejanje delovnih razmerij delavcev S 212000 Operativno usposabljanje pripravnikov po programu IC I 213230 Oblikovanje osnov in meril delitve OD in skup. porabe za lastno org. en. S 216300 Preverjanje plačilne sposobnosti kupcev S 282310 Opozarjanje kupcev na roke zapadlosti poravnave terjatev V 282320 Sproženje prijav in sodnih postopkov v slučaju neporavnanih terjatev ^ V 282330 Sklepanje pog. za prejete kredite in urejanja plačev. po pogodbi S 283380 Organiziranje in vodenje dela v organizacijski enoti I 351000 Usklajevanje dela organizacijske enote z ostalimi enotami I 352000 Spreminjanje predpisov in navodil s področja nalog org. enote I 353000 Kontroliranje dela organizacijske enote glede na predpise in navodila ^ I 354 000 Spremljanje teoretičnih dosežkov in izkušenj v praksi za delo enote I 355000 Evidentiranje terjatev in njihove poravnave V 438100 Pregled stanja kupcev in neplačanih terjatev S 438130 Sestava seznama plačil prispelih od 1.—15. I 438131 Evidentiranje obveznosti dobaviteljev in njihove poravnave V 438310 Priprava organizacijskih rešitev za avtomatsko obdelavo podatkov S 453000 Izdelava popisov sredstev V 473700 Izvajanje sklepov na osnovi inventurnih popisov V 473800 Izdelava letnega programa dela interne banke S 555300 Usklajevanje glavne knjige z analitiko V 611220 2. SISTEMSKI PRISTOP S POMOČJO RAČUNALNIŠKE OBDELAVE PRI ORGANIZACIJI POSLOVANJA DO Lesna ima v svoji sestavi 22 TOZD, delovno skupnost skupnega pomena in interno banko. V tako heterogeni delovni organizaciji je pri slehernem projektu potreben načrten pristop. Tako smo tudi pri projektu organizacije poslovanja pri slehernem postopku vključili v pomoč računalniško obdelavo, ki se je zelo dobro obnesla. Tak način dela so želeli tudi sodelavci ZOP, ki so se že v nekaterih drugih organizacijah pri svojem delu posluževali računalniške obdelave. Za našo DO smo doma izdelali organizacijo in programe za potrebe členitve poslovnega sistema. Tako so delavci ZOP na vsakem koraku od makro členitve naprej dobili iz računalnika izpise, ki so služili za dopolnitev nalog na vsakem nadaljnjem nivoju. To smo nadaljevali do nosilcev oziroma delokrogov. S tem smo dobili pregleden sistem vseh nosilcev in nalog, ki se izvajajo v DO.. Po sistematičnem šifriranju smo dobili tudi posamezne odnose med nosilci (nivoje nosilcev po organizacijski shemi in število različnih nosilcev v vsaki enoti). Poleg zgoraj naštetih podatkov, ki jih je računalnik izpisoval, smo vgradili na vsakem koraku tudi kontrole v okviru celotne DO (dve isti nalogi, predhodna določitev nosilcev predno prejmejo določene naloge). Na nivoju nosilcev oziroma del smo izpisali za vsako delo pregled vseh nalog, ki se na nekem delu opravljajo z navedbo, kako se vsaka naloga izvaja. 3. RAZVID DEL Razvid del je zadnja faza dela v organizacijskem projektu, ki zajema: 1. opis nalog in opravil za sleherno delo, 2. okoliščine in pogoje, v katerih bo delavec opravljal naloge, ki so mu bile dodeljene, 3.1. Lastnosti, ki jih terja neko delo od delavca, da bo uspešno opravljal dodeljene naloge (sistemizacija) Na osnovi zbranih podatkov bo izdelan pravilnik o razvidu del za posamezne TOZD, IB in DSSP, ki bo dokončno sprejet na samoupravnih organih. S tem bodo dane možnosti ocenjevanja posameznih del po predvidenem prispevku. Vse te faze bodo podrobneje razčlenjene v naslednjem poglavju. Podatke za dokončanje razvida del bomo dobili iz sledečih obrazcev: obrazec št. 0 |IP E c k k SLOVENJ GrADEC r z p I s is # L, d OATliM ! 12. 3.31 t::' 112088 uio?*VLj*«J6 "ofllOsn PRODAJE Ižisum . .. »»«*«*»*#***» o ««»*» a «»»»»«»»«**»#**««**««*»»*#«*»♦ »«■«#« ****•»,**««.»** »#»*a PZAFCR. * „ . • Siru* * JIFRA' «] TT » * »v obupi* Ul e M S 0 e ;g:v liji® - - * NALOGE ' *SMK«I STOPnjE ' ■ .. »Ztst Iva PijTRCf rn ‘ t|V I KUPCFV IN PORABNIK« ANALIZA PODATKOV O navada« KUPCEV in PORABNIKOV ^l^tVA/Jrr!T*VJžrrSNn tWAGEl ali z, s t po ■= c N! rv.fi analiza prosta * KUPCI 7 i«dexc« IZPOD 10« ANALIZA KUPpfV TU PORABAnIKOV $ stalissa vpliva KONKURENCE U8I10 h a iž« thP! • * ; v 1;« 11 12 u 14 15 1« It: m V-! ?n 21 : 22 '23 2240 ANALIZA nELPVEV prometa lESNE pri prometu kupcev ANALIZA JTIVI hENckE KRIVULJE izdelka NA DOKAEEM trgu analiza PROPADE spremenjenih in NOVIH izdelkov ABC AN At t ? A PRODAJE T ZORKOV ANALIZA oomaaIh naročil po. izdelkih analiza propade TZOFl.KOv LESNE v PRIMERJAVI s KONKURENCO '• 1 t • • . a ' ■ ’ - * -rnv RAZISKAVA IN ANas lik UVO?A PO IZDELKIH programa lesne raziskava predstav o.izdelkih lesne na tujem trgu iimagei analiza 71V».|EN«KE krivulje izdelka na tujem- trgu ANALIZA IZVOZA SPREMENJENIH In novih izdelkov ABC ANAl TZA TZVfizA IZDELKOV analiza tzvožnIh napočil PO izdelkih analiza rZvnžA jžoELKOV I.ESNE v primerjavi s konkurenco imao 2200 112?10 11222!) 112230 I 12? 00 112258 n 22«. ■Pio 1122? 3 11235 S : 112310 112320: 112330 112340 HBS a , l 3« ?? ?S:; 20 3 sl 3f 32 •ANALIZA iZVOŽNIh tržnih DELEŽEV izdelkov lesne raziskava ih anai iza konkurence Za prodajo izdelkov lesne RAZISKAVA POJAVNIH ORLIk IN AKTIVNOSTI KONKURENCEtSTRATegIJE) ANALIZA pROftAJNFPA. PROGRAMA in izdelkov konkurence ANALIZA PRODAJNIH cen in prodajnih POGOJEV KONKURENCE analiza INFORMACIJ o RAZVOJNIH IN INVESTICIJSKIH programih konkurence ANALIZA ORGANIZACIJSKIH-STRUKTUR KONKURENCE analiza povezovanja konkurence S poslovnimi partnerji 913 112370 t 1124 is i12428 1 14.3 } 112440 1IH4S0 11244? ** * * ** * * 44 . f, .••. : TZS . .. 1. r.; • ..--.e r.-.. b-r J. ? r , • .. . . r- T - .. .. . . . . . ■ n- 13,3 34 35 ■36 : 3? 30 39 48 ANALIZA OSLIK Im SREDSTEV KOMUNICIRANJA konkurence s trgom RAZISKAVA in ANj , PR!}0. TZOELNOV IN IZVOZA REGONALNO IN PRODAJNE POTI ANALIZA prodaje PO prodajnih PODROČJIH analiza prodaje po REPUBLIKAH in centrih ANALIZA tZVnŽA po državah ANAUZA PRODAJE po POPRpOAJNlH POTEH CKUPCIHJ RAZISKAVA Im ANai IZA IZVOZNIH MOŽNOSTI ANALIZA GOSPODARSKE SITUACIJE na tujem trgu za MOŽNOSTI IZVOZA 1 . * 112978 112550 n as io ? 11HS20 112?530 « s 112590 112600 41 ANALIZA jNFORMArij 0 PROMETU IZDELKOV NA TUJEM TRGU 918 112620 .. . r| 42 ANALIZA tNFngHArfj 0 UVOZU IZDELKOV NA TUJIM TRGU ...... 1 4.3 • ANAL.INro#N*rIJ C UVOZ.CfHAH ZUNAN.T SOV.REŽIMIH DAJATVAH Na TuJFM T«8 44 RAZISKAVA In ANa, »velikosti oom.Trga za prodajo izdelkov 4 ANAl.podatkov Im INFOS.o glo» lnEm PRISAKOVANlH PRIM.POvPRA t.po 1Z0FL 46 ANAt,PODATKOV Im INFORM.O P« T ^KOVANEM UVOZU IZDELKOV PROGRAMA LFSNE ANALIZA pOOaTK.tN INFORM.O SELEKCIONIRANEM POVPRAsEV.PO IZDELKIH Lf' a|?: : 98 POSRBOOvaNJF SPOZNANJ 0 fPZNiH MOŽNOSTIH PRODAJE. IZDELKOV KORISTNIKOM 112638 ■i U2640 Mi 112780 112710 112728 112738 112740 • * .....:..... ...... 3.1.1. Določitev smeri in stopnje izobrazbe za posamezno nalogo in način izvedbe te naloge (vodenje, izvajanje, sodelovanje) 3.1.2. Posnetek dela — tu so vpisani vsi podatki o posameznem opravilu v organizacijski shemi: — delovnih sredstvih, — predmetih obdelave, — fizikalnih delovnih razmerah, — psihofizioloških funkcijah, ki jih delo zahteva, —- telesnih aktivnostih, — socialnih delovnih razmerah, — delovnem času, — zahtevah iz varstva pri delu, — odgovornosti za opravljeno delo in — ali zakon predpisuje šolsko izobrazbo. 3.1.3. Podatki za dopolnitev razvida del so podatki, ki jih vnesemo na osnovi že izpisanih podatkov zgornjih dveh poglavij za vsako opravilo posebej, in sicer: — število dodatnih znanj, — delež uporabe dodatnih znanj, — trajanje poizkusnega dela, — potrebne delovne izkušnje, — preverjanje družbenopolitične aktivnosti, — predhodni preizkus znanja iz... — dejanska stopnja šolske izobrazbe, — število delavcev na določenem delu (za plan kadrov). obrazec št. 2 Datum: PRIPRAVA PODATKOV ZA DOPOLNITEV RAZVIDA DEL IN KADROVSKEGA PLANA 'INivo 3: Tek. št. Ime nosilca dela Izo- braz- ba Smer najfrek- ventn. Šifre Šifra ostalih nosil-smeri ca DODATNI PODATKI Uporaba dod. znanj Štev. dodat. znanj Poizkusno delo mesecev Delovne izkušnje mesec. rreverjan. družb.pol. aktivnost Predhodni preizkus znanja iz Dejan. stop. izob. Štev. delav- cev XXX xxxxxxxx X XXXXXXXX XX XX XX xxxxxx x X X XX X XXXXXXXXX X XX nol Je 4 77 •6* "8“ -10" •12* 28 KAZALO 2 do 7 pod 20=1 2^-50 =2 nad 5u<=3 1,2,3 1 do 3 12 do 60 nujno = 1 prev. = 2 n£ * 3 POGOJI ZA SKLEPANJE DELOVNEGA RAZMERJA ZA DELO Nivo 2: Nivo 3: Podatke iz vseh treh obrazcev vnesemo v računalnik, ki jih nato uporabljamo za: 1. analitično oceno slehernega opravila, 2. pogoje za sklepanje delovnega razmerja, 1. Strokovna usposobljenost: A. Stopnja 3. Smer C. Delovne izkuš. let D. Dodatno znanje: . število dod. znanj .. delež upor. dod. znanj E. Z delom pridobljena delovna zmožnost 2. Osebnostne in psihofiziol. lastnosti: xxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxx x.x x X XX XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx 3. Poizkusno delo mesecev: 4. Moralno-etične' vrline prever.: 5. Družbeno-polit. aktivnost: 6. Zahteve iz varstva pri delu: A. Preverjanje znanja na: B. Zdravstveni pregledi na* 7. Predh. preizk. znanja iz: 8. Delo primerno za: Ženske, mladoletniki: 9. Primernost dela za invalide xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx x x x x x x x xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx X X X X X X X X X X XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX XX XX XX xxxxxxxxx XX če lahko: x x x x X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx 3. posebne analize iz varstva pri delu in razne kadrovske analize. Vsi podatki so shranjeni v računalniku in jih je možno po potrebi izpisati po različnih 'kriterijih. Prav tako jih lahko po potrebi dodajamo s pomočjo obrazca št. 2. 4. SISTEM OD Celotni sistem OD bomo delili na: 1. predvideni prispevek delavca (analitična ocena) 2. dejanski prispevek delavca (nagrajevanje po rezultatih dela). V tem poglavju bomo obravnavali predvsem sistem analitične ocene, ki bo izvedena enotno za vse delavce (ne glede na režijska ali akordna dela). Če smo predhodno v razvidu del zbrali vse potrebne informacije in podatke, lahko na osnovi teh določimo analitično oceno po navedenih kriterijih in ocenjevalnih lestvicah v tem poglavju. 4.1. Kriteriji in tvorba analitične ocene Analitično oceno slehernega opravila tvorijo sledeči osnovni kriteriji, ki se členijo na kriterije in ti na dimenzije. Pravkar opisani podatki opredeljujejo vse dimenzije, za katere smo se opredelili za naš sistem analitične ocene. Le-te je obravnavala strokovna komisija pri DO Lesna in jih sprejela. 10. Delovna sredstva: xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx 11. Predmeti obdelave xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx . xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx (Nadaljevanje na 8. strani) xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Glasilo VIHARNIK Izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo In lesna industrija n. o. — Ureja uredniški odbor: Vida Gerl, Ludvik Mori, Oto Pisnik, Hedvika Janše, Nada Černič, Marjan Cuješ, Vida Vrhnjak, Andrej Sertel, Ida Robnik — Glavni urednik: Andrej Sertel, odgovorna urednica: Ida Robnik, lektorica: Majda Klemenšek, tehnični urednik: Bruno Žnideršič — Naklada 5100 izvodov — Klišeji in tisk: CGP Večer Maribor, Tržaška c. 14, 62000 Maribor, 1981 OSNOVNI KRITERIJ Potrebno znanje A KRITERIJ DIMENZIJA Osnovno z. izkušnje Ali Raznovrstnost znanj A12 Stopnja znanja A21 Število posebnih znanj A22 Delež uporabe posebnih znanj A31 potrebne delovne izkušnje Al Osnovno znanje. Odgovornost Odgovornost za opravij. dela BI Odgovornost za vodenje Bil Vrsta odgovornosti Al Osnovno znanje Število neposredno vodenih Število posredno vodenih Pomožna ocena Potrebno znanje Umski napor Psihofiziološke funkci.ie ci CII Raznovrst. ang. psihofiziol. C12 Intenziteta ang. psihofiziol. Fizikalne delovne razmere Fizični nanor Napor v odnosih z drugimi 5. % izpostavi j. ■*<- stopnja škodljivosti štev. označ. fiziološ. razmer S. ponder za lok. * % lokacije 100 SF IL 200 + 1 Eli Raznovrst. teles, aktivnosti E12 Intenziteta telesnih akt. El Telesne aktivnosti E2 Teža bremen Fizikalne delovne razmere ? vrst soc. stika * ponder jk čas — to je vrsta in pogostost soc.stikov F3max = 10 Iz sheme je razvidno, kako se vključujejo posamezne dimenzije v kriterije, le-ti pa v osnovne kriterije. Za posamezne kriterije so izdelane lestvice, ki odražajo stopnje le-teh. Za vhod služijo posamezne dimenzije, katere vnašamo v izvedene formule, dobimo izračunano stopnjo vsakega kriterija. S temi lestvicami primerjamo posamezna opravila po določenih kriterijih med seboj. Zato je pri tem sistemu zelo pomembno, da pri vnašanju podatkov za posamezna opravila imamo pred seboj celotni sistem težavnosti posameznih dimenzij. Torej imeti moramo za eden in isti kriterij povsod enotno merilo. Le tako bomo za enako težavna dela (po posameznem kriteriju) dobili enake stopnje zahtevnosti. 4.2. Opis posameznih lestvic Za boljše razumevanje sistema OD naj predočimo uporabo posameznih lestvic: POTREBNO ZNANJE A ocenjeval, lest. št. 1 A3 / 2 3 4 5 6 7 ds A2 /2345 /2345 1 2 3 4 5 / 2 3 4 5 / 2345 12 3 45 1 Z 5/4 5 /)2/ 'Al M \ / /2 2 33 4455 G /21 33 2 2.3 3 4 455 G G 3 22334 2.33 4 4 55 6 Gl 4 2.33 4 4 334 4 5 5 6 G 7 7 5 33445 3 44 55 6 6 77 <5 6 14 4 55 44 55 e G 7 7 8 5 7 4 4 5 5 G 45 5 66 776* J A = [a! + (A5 - 1) + A2 J / 2 OSNOVNO ZNANJE Al ocenjeval, lest. št. 2 Število različnih smeri Ali dcp/fa z/{a/y'ct / 2 5 4 1 / / Z Z 3 Z Z 3 3 4 3 3 4 4 5 4 4 5 5 6 5 5 G G 7 G G 7 7 Faktor znaša za: - izvajanje naloge = 1,0 - vodenje naloge = 1,15 - sodelovanje pri nalogi = 0,96 (1,2,5) (0,96;1;1,13) ~ž- (stopnja faktor______ ).* št. nalog •S- število nalog Al = (A12 - 1) + j_(All - l)/žQ [celi deli Alj Sestava te lestvice je iz dimenzij: — stopnje znanja, — števila različnih smeri. Iz prvega vhodnega obrazca dobimo za sleherno nalogo šifro stopnje znanja in usmeritve. Poleg teh dveh dimenzij se upošteva še način izvajanja vsake naloge (sodelovanje, izvajanje, vodenje). Iz zgornjega je razvidno, da stopnja znanja ni odvisna od števila nalog, ki jih nekdo opravlja, ampak od stopnje znanja vsake naloge in načina izvajanja naloge. Pri vsaki nalogi zapišemo še usmeritev te naloge. Pri izvajanju različnih vrst nalog dobimo tudi več različnih smeri (usmeritev). POSEBNO ZNANJE A 2 ocenjeval, lest. št. 3 Tu nastopata sledeči dimenziji: —• število različnih dodatnih znanj, — delež uporabe le-teh dodatnih znanj. Število različnih dodatnih znanj A21 A2Z delti uporabe. / 2 5 /h vec / pod 20 / 2 3 2 20-50/6 2 3 0 3 rad 50 3 4 5 A2 = A21 + A22 - 1 VIHAR N I K ■ 9 Nekatera opravila zahtevajo še dodatna specifična znanja, ki jdh pri rednem izobraževalnem programu ni. Ta znanja si delavec pridobi na raznih tečajih in seminarjih. Posebno znanje se odraža v dimenzijah števila teh dodatnih znanj in deleža uporabe teh znanj pri opravljanju dela. DELOVNE IZKUŠNJE A 3 se sestojijo, iz dimenzij: — osnovnega znanja Al in — delovnih izkušenj v letih, oziroma v mesecih, ki jih jc potrebno imeti za opravljanje določenih opravil. ocenjeval, lest. št. 4 Delovne izkušnje Sk 4 2 3 z 3 e 7 0 64\es 4&d 26// 54+ -/ / 4 Z 2 3 3 4 z / Z Z 3 3 4 4 5 Z 2 3 3 4 4 5 4 z 3 3 4 4 5 5 5 3 3 4 4 6 5 G G 3 4 4 5 č G G 7 * 4 5 3 G G 7 A3 = (A31 + Al) / 2 ocenjeval, lest. št. 6 ODGOVORNOST B ocenjeval, lest. št. 5 Odgovornost za opravljanje dela &2\ / z 3 4 5 c 7 8 9 / / y 4 Z Z i 3 3 3 L / Z z l 3 3 3 4 5 1 z Z 2 3 3 3 4 4 4 2 z 2 3 3 3 4 4 4 5 Z z 3 3 3 4 4 4 5 C L 3 3 3 4 4 4 5 5 7 3 3 3 4 4 4 5 5 5" 6 3 3 4 4 4 5 5 5 G d 3 4 4 4 5 5 S G G fO 4 4 4 5 5 5 G G G H 4 4 5 5 S C G G 7 12 4 5 5 5 G e G 7 7 13 5 5 5 G € G 7 7 7 1i 5' 5 G G G 7 7 7 8 /5 5 6 6 G 7 7 7 8 3 /e G G G 7 7 7 6 & & 17 G G 7 7 7 8 a a d Vrsta odgovornosti Va n 7 Z 3 M\ baraki /a*zc>i- S4a / / Z 3 7 Z 3 4 3 3 4 5 / 4 5 G 5 5 C 7 C 7 a 7 7 6 S B = (((BI + B2) - 2)/3) + 1 ODGOVORNOST ZA OPRAVLJANJE DELA BI se sestoji iz dimenzij: — osnovnega znanja Al, — vrste odgovornosti za izvajanje dela. Odgovornost je lahko: — moralna — materialna — kazenska. Pri tem vsaka naslednja odgovornost vsebuje prejšnjo. ODGOVORNOST ZA VODENJE B2 B. P. POMOŽNA OCENA ocenjeval, lest. št. 7.1. in 7.2. UMSKI NAPOR C ocenjeval, lest. št. 8 Psihofiziološke funkcije 4 2 5 9 Uz £>ZZ oievi/o A&osreaka delavcev 4-40ct 5 c 7 S C 4oo1-5ooo G 7 č S 0) •o C cd c! N o C! 3 4 4 5 5 £ 3 4 4 5 5 G 7 4 4 5 5 G G 8 4 5 5 G G 7 9 5 5 G G 7 7 C = (A + Gl)/2 Osnovni kriterij za umski napor se sestoji iz: — C 1, to je psihofiziološke funkcije — A —• potrebno znanje. Kriterij C 1 sestavljata dimenziji: — C11 — raznovrstnost angažiranja psihofizioloških funkcij; \sp A \ 4 2 3 4 5 C 7 <£> 7 4 4 2 3 4 s e 7 a 7 2 2 3 4 S € 7 <3 ; 40 3 3 4 5 C 7 e 7 40 4/ 4 f 5 C 7 <3 7 40 44 42. 3 5 Q 7 & 7 10 11 42 75 G G 7 6 ; 40 42 43 7 7 8 7 *a 12 13 71 45 6 a 7 /o H a 13 45 IG ? 9 40 44 42 43 11 15 46 7 (To raznovrstnost angažiranja psihofizioloških funkcij nam dajejo podatki iz obrazca posnetka dela.) — C 12 — intenziteta psihofizioloških funkcij. Torej pri vsaki fiziološki funkciji označimo, ali bi bil delavec brez te pri svojem delu: enako uspešen, manj uspešen, neuspešen. (Nadaljevanje na 12. strani) (A + BP) - 1 FIZIOLOŠKE FUNKCIJE Izračun C 1 je po obrazcu Raznovrstnost psihofizil. f. Cf<^ ^ Intenziteta psihofiziol. f. F 1 = 1 — za enako uspešnost F2 = 2 — za manjšo uspešnost F 3 = 3 — za neuspešnost To je težina za posamezne stopnje uspešnosti. Š 1 — število psihofizioloških funkcij, brez katerih bi bil delavec pri svojem delu enako uspešen; Š 2 — število psihofizioloških funkcij, brez katerih bi bil delavec pri svojem delu manj uspešen; Š 3 — za katere bi bil neuspešen. Kombinacija vhodov C 1 in potrebnega znanja (A) nam da stopnjo osnovnega kriterija C (umski napor). Fizikalne delovne razmere D Podatki za fizikalne delovne razmere se nahajajo na obrazcu »POSNETEK DELA«. Pri vsaki postavki fizikalnih delovnih razmer opazujemo: delež izpostavljenosti v °/o celotnega delovnega časa in stopnjo škodljivosti v šifrah 1, 2, 3 pri določenih delovnih razmerah. Stopnjo za fizikalne delovne razmere dobimo: SF = o/g izpost. X stop, škodlj. štev. označ. fizik, razmer Poleg tega upoštevamo tu še podatke o lokaciji dela in delež delovnega časa pri določeni lokaciji dela. IL = ponder za lokacijo dela X delež lokacije 100 IL = indeks lokacije dela Ponder ji za lokacijo dela so: 1 — zaprt, ogrevan prostor, 3 — zaprt, neogrevan prostor, 5 — delo na odprtem, 7 — delo na višini nad 3 m, 8 — delo na terenu. Skupna vrednost fizikalnih del. razmer se izračuna SF X IL 200 + 1 Tako dobimo za D najmanjšo vrednost 1 in največjo 13. FIZIČNI NAPOR E ocenjeval, lest. št. 9 ocenjeval, lest. št. 10 Raznovrstnost telesnih aktivnosti o u 0 a .N k 0 > O iH 0 'd 0 d rH cd •H N •H Obremenitve 1 £ .3 4 5 6 7 8 S / 1 4 4 Z 2 z 3 3 3 Z 4 4 1 2 2 3 3 3 4 3 / z 1 2. 3 3 3 4 4 4 z z Z 3 3 3 4 4 4 5 z z 3 3 3 4 4 4 5 G z 3 3 3 4 4 4 S 5 7 3 3 3 4 4 4 5 5 5 8 3 3 4 4 4 5 5 5 G 9 3 4 4 4 5 5 5" G G 10 4 4 4 5 5 5 G G G 11 4 4 5~ 5 5" e e G 7 12 4 sr S 5" 6 e G 7 7 1Č v? 5 * 6 e € 7 7 7 Intenz, teles. akt. £44 /2 H 40 0 8 r 6 8 0 3 Z / it / 2 3 0 5 G 7 3 9 to 41 42 O 2 3 4 5 G 7 8 3 10 H 42 43 2 3 9 5 C 7 <3 3 to 11 42 '3 * 1 4 5 C 7 3 3 40 n /2 <3 9 45 El + (5 - E12) + (13 - Eli) - 1 Fizični napor ugotavljamo na osnovi sledečih dimenzij v povezavi s fizikalnimi delovnimi razmerami: — raznovrstnosti telesnih aktivnosti, — intenzitete telesnih aktivnosti, — teže bremen. Raznovrstnost telesnih aktivnosti (E 11) dobimo s preštevanjem različnih telesnih aktivnosti. TELESNE AKTIVNOSTI Intenziteto telesnih aktivnosti (E 12) dobimo z izračunom deleža posameznih vrst dela in ponderja za posamezno vrsto dela, ki so: 1 — delo z rokami, 2 — delo z nogami, 3 — delo s prsti 4 — okulomotorična koordinacija. PR X 1 + PN X 2 + PP X 3 + OM X 4 E 12 =------------ E = (C(E3 + D) - 2)/3) + 1 Podatki za ugotavljanje kriterija E (fizični napor) se nahajajo na obrazcu POSNETEK DELA v poglavju telesnih aktivnosti. 100 Označbe pomenijo PR — delež časa dela z rokami PN — delež časa dela z nogami PP — delež časa dela s prsti OM — delež časa dela z okulomotorna koordinacija Iz dimenzij raznovrstnosti telesnih aktivnosti (E 11) in intenzitete telesnih aktivnosti (E 12) dobimo v tabeli, oziroma na osnovi formule El = (5 — E 12) + (13 — Eli) — 1 vrednost telesnih aktivnosti E 1. To vrednost ponovno kombiniramo s težo bremen E 2. Na obrazcu »POSNETKA DELA« imamo v poglavju telesnih aktivnosti za posamezne vrste premikanja bremen (dvigovanje, nošenje, potiskanje, vlačenje in metanje bremen) še delež časa določene vrste obremenitve, poleg tega še težo bremen v stopnjah, kjer pomeni teža bremena stopnja 0—5 kg 1 5—10 kg 2 10—20 kg 3 nad 20 kg 4 OBREMENITVE E 3 ocenjeval lest. št. 11 Teža bremen •H i to (D ® ei V / 2 3 4 5 e 7 6 9 10 11 / 1 4 2 2 2 3 3 v3 4 4 l / 4 2 2 2 3 3 3 4 4 4 5 / 2 2 2 3 b 3 4 4 4 5 4 2 l 2 3 b 3 4 4 4 9 Jf s 2 2 3 3 3 4 4 4 5 5 5■ c 2 3 3 3 4 4 4 s S 5 /2 7 8 8 3 4 4 4 5 5 5 e e 8 3 3 4 4 4 5 5 5 G e 0 7 3 4 4 5 5 5 e e e 7 10 4 if 4 S S 5 e e e 7 7 11 4 4 5 5~ 5 C c G 7 7 7 H 4 5 5 5 g e e 7 7 7 Q 18 5 5" 5 e e e 7 7 7 8 & n 8 5" e e e 7 7 7 8 e & /e- S e e e 7 7 7 6 <5 & 9 (((El + E2) - 2)/3) + 1 Poleg tega upoštevamo še ponder za posamezno vrsto obremenitve, oziroma premikanje bremen, ki so vrsta obremenitve ponder dvigovanje 1 nošenje 2 potiskanje 3 vlačenje 4 metanje 5 Iz zgoraj naštetih elementov izračunamo končno vrednost E 2 (težo bremen) E 2 teža bremen v stop. X čas °/o X ponder 200 + 1 vrednost E 2 se zaokrožuje navzgor, oziroma navzdol. Iz E1 (telesnih aktivnosti) in E 2 dobimo vrednost B 3, to je stopnja obremenitve. Ce E 3 kombiniramo s fizikalnimi delovnimi razmerami (D), dobimo vrednost E, to je stopnjo fizičnega napora pri izvajanju dela. NAPOR V ODNOSIH Z DRUGIMI F ocenjeval, lest. št. 12 Osnovno znanje Socialni stiki - vrsta, pogostost \[3 4 2 3 4 5 e 7 e 9 4 4 4 2 2 3 3 4 4 5 2 4 2 2 3 3 4 4 5' 3 3 2 2 3 3 4 4 5 5 G 4 2 3 3 4 4 5 5 G G S 3 3 4 4 5 5 e G 7 C 3 4 4 5 5 € G 7 7 7 4 4 5 5 € e 7 7 6 /S- vrst. soc. stika (ponder) čas^ ( 50 ) ~ 1 T = (T3 + Al)/2 Iz podatkov o socialnih delovnih razmerah dobimo vred-dnost F 3, to je vrsta in pogostost socialnih stikov. Za posamezno vrsto socialnih stikov uporabljamo sledeče ponderje: dela sam — 1 dela v skupini — 2 teamsko delo — 3 delo s strankami — 4 vzgojno delo — 5 F 3 = vrsta in pogostost socialnih stikov [vrsta soc. stika (ponder) X čas] Če kriterij F 3 kombiniramo z Al (osnovnim znanjem), dobimo vrednost F, to je stopnja napora v odnosih z drugimi. Iz navedene metode pridemo do stopnje zahtevnosti posameznih kriterijev. Če se pojavi potreba, lahko vključimo še nekatere nove kriterije oziroma dimenzije, ki jih kasneje kombiniramo z že obstoječimi kriteriji. Pri tem pridejo do izraza tako kriteriji, ki se odražajo v zahtevnosti, znanja in kriteriju fizičnega napora. Zelo pomembno je, da še preden gremo vršiti posnetek dela, da se dogovorimo za enotna izhodišča, enotno merilo skozi ves čas ocenjevanja (torej za ista opravila skupni izhodni kriteriji, kjer dejansko so enaki pogoji). Lahko pa najdemo pri enakih delovnih opravilih vsaj nekaj kriterijev, ki so zelo blizu skupaj. Te osnove je potrebno komisijsko ugotoviti, jih zapisati in s tem dobimo vsaj nekaj osnov, na podlagi katerih preverjamo in usmerjamo izpolnjevanje formularjev v okvire enotnih meril za celotno DO. Posebej je to pomembno, ker se to izpolnjevanje dogaja v daljšem časovnem obdobju in s tem obdržimo skozi ves sistem enotno merilo. Z določitvijo stopenj posameznih kriterijev lahko po teh kriterijih tudi primerjamo posamezna opravila med seboj. Na tej fazi izgradnje analitične ocene še nimamo vrednotene posamezne kriterije v obliki točk. Ta moment je pozitiven v smislu objektivnosti določanja posameznih stopenj kriterijev, saj v tej fazi ne vemo, kateri kriterij ima večjo »ceno«. Šele po končanem posnetku dela oziroma določitvi stopenj posameznih kriterijev pristopimo k vrednotenju le-teh. Tako sledi naslednja faza vrednotenja kriterijev v točke, to je analitična ocena. v i H ARNIK ■ 13 4.3. Določitev analitične ocene delovnih opravil Če smo čim bolj objektivno določili posamezne stopnje po posameznih kriterijih, pristopimo k ovrednotenju le-teh. Seveda še pred tem lahko upoštevamo določene kontrole, ki jih vključimo v računalniški program. Te kontrole omogočijo, da izpišemo enaka ali podobna delovna opravila po posameznih kriterijih. Pri istih kriterijih ne smejo nastopiti bistvena odstopanja, ni pa nujno, da morajo biti isti kriteriji enaki, ker so razmere pri enakih delovnih opravilih lahko različne. Omenimo naj, da bomo ovrednotili z analitično oceno naslednje kriterije: — osnovno znanje A 1 — posebno znanje A 2 — delovne izkušnje A 3 — odgovornost za opravljanje dela B 1 — odgovornost za vodenje B 2 — umski napor C — fizikalne delovne razmere D — fizični napor E — napor v odnosih z drugimi F Za določitev vrednosti za posamezni kriterij je potrebno pripraviti sistem grup, v katerih bomo ocenjevali posamezna opravila. Te grupe določimo tako, da izberemo »predstavnike« posameznih grup, za katere smatramo, da bi naj imeli pravilno analitično oceno. Število grup je odvisno od raz- V merja me4 najnižjo in najvišjo vrednostjo točk R = —~ Če poznamo razmerje med dvema sosednjima grupama q naj večjo vrednost točk V in najmanjšo N izračunamo število grup po obrazcu log V — log N ° “ log q -t 1 Iz obrazca lahko izračunamo za vsako opravilo, v katero grupo spada, če le poznamo njegovo število točk Vi log Vi — log N , Gi = -------h 1 Za določitev vrednosti vsakega kriterija se poslužujemo sistema linearnih enačb, kjer lahko nastopa toliko število enačb, kot je grup, v teh enačbah je toliko neznank, kot je kriterijev (v našem primeru 9), katerim želimo določiti vrednost točk (predoločeni sistem). V vsaki grupi naj bi imeli enega predstavnika, za katerega se smatra, da ima pravilno število točk. Iz navedenega sistema enačb dobimo vrednost za posamezni kriterij. Ta predoločeni sistem linearnih enačb rešujemo po metodi najmanjših kvadratov, vendar nato izpišemo iz določenih vrednosti grup tudi rezultate vrednotenja posameznih kriterijev, kjer lahko testiramo odstopanje od danih rezultatov. Poleg tega so še drugi postopki, kjer določimo najboljšo funkcijo za posamezni kriterij po posameznih grupah. Torej v pravem smislu vrednotenje lahko nastopa šele takrat, ko poznamo najnižjo in najvišjo število točk razmerja do sosednjih grup in določene kriterije za nekatere grupe. Pri tem je pomembno, da so posamezni kriteriji medsebojno v pravem razmerju, torej da se pri popisu (določitvi (vhodov) upoštevajo enaka merila skozi ves sistem. 5. ZAKLJUČEK — Na Lesni smo uspeh zgraditi sistem organizacije poslovanja s popisom nalog in delokrogov na nivojih makro-, mezo- in mikroorganizacije. — Omenjeni sistem organizacije poslovanja nam daje osnovo za delo na posameznih organizacijskih postopkih in razmejitvi mejnih področij. — S predhodno postavljenim modelom organizacije je možno sestaviti razvid del za posamezna dela. — Vzporedno s sprejetjem razvida del se pospešeno dela na analitični oceni delovnih opravil. — Vhodi za določitev analitične ocene niso postavljeni s ciljem subjektivnega pristopa vrednotenja, ker v tej fazi ni dana cena posameznega kriterija v vrednosti točk. — Za objektivno izbiro vhodnih kriterijev je potrebno zgraditi enotni sistem ocenjevanja na nivoju strokovne komisije (postavitev enotnih kriterijev pri enakih oziroma zelo podobnih delovnih opravilih). — Na osnovi čimbolj enotnih ocenitev posameznih dimenzij oziroma stopenj posameznih kriterijev postavimo enotno Vrednotenje analitične ocene za posamezni kriterij. — Na osnovi tako postavljene vrednosti analitične ocene za posamezni kriterij ugotovimo vrednosti analitične ocene za vsa opravila. — Po postavitvi analitične ocene pristopimo k vrednotenju dejanskega prispevka dela za posamezna dela. Gostenčnik Matjaž, org. Izak Mirko, dipl. ing. V mesecu marcu je bil na pobudo delavskega sveta in družbenopolitičnih organizacij TOZD tovarne pohištva Pameče organiziran posvet o uskladitvi dobav ivernih plošč s tovarno ivernih plošč Otiški vrh in o nadaljnjem sodelovanju teh dveh temeljnih organizacij na osnovi dohodkovnega povezovanja. IZPAD PROIZVODNJE ZARADI NEZADOSTNE OSKRBE S SUROVINAMI Ob sestavi srednjeročnega programa smo si v Lesni zastavili cilje, da je prvenstveno za ugotavljanje surovin za nemoteno obratovanje temeljnih organizacij Lesne. V začetku letošnjega leta so se pojavile v tovarni pohištva Pameče določene težave, ki jih lahko povežemo tudi z neurejenimi odnosi med TOZD Tovarno ivernih plošč Otiški vrh in TOZD Tovarno pohištva Pameče in drugimi temeljnimi organizacijami Lesne, ki niso v skladu z določbami zakona o združenem delu. Vzporedno s tem nerešenim osnovnim problemom pa so se težave odražale tudi zaradi velikih investicij v Lesni in velikih neporavnanih obveznosti. Problem nemotene oskrbe tovarne pohištva Pameče z ivernimi ploščami je pripeljal do posveta, ki so se ga udeležili člani delavskega sveta TOZD, člani družbenopolitičnih organizacij TOZD, člani ožjega strokovnega kolegija TOZD, vodstvo delovne organizacije, predstavniki TOZD TIP Otiški vrh, predstavniki TOZD Blagovni promet in predsednik konference sindikata Lesne. Namen posveta je bil dogovor o tem, kako naj teče distribucija in na kakšnih osnovah. Že v mesecu decembru 1980 proizvodnja ivernih plošč ni potekala več po planu. Dobave ivernih plošč rešuje TIP Otiški vrh po naslednjem vrstnem redu: 1. proizvodnja oplemenitenih iver-nih plošč 2. oskrba tovarne pohištva Pameče 3. oskrba Marlesa Maribor V začetnih mesecih leta 1981 je bila tovarna pohištva Pameče oskrbovana za 80 °/o glede na plan, medtem ko je bila proizvodnja oplemenitenih iveric in oskrba Marlesa Maribor komaj 40 do 50 %. Problemom nezadostne proizvodnje iveric so botrovali predvsem nezadostna oskrba TIP z surovino zaradi vremenskih razmer. Pri oskrbi tovarne pohištva Pameče z iverico nastopajo še tehnološke težave zaradi različnih debelin iverice, ki jih Pameče potrebuje. Celotna panoga iveric pa ugotavlja, da je proizvodnja v zimskih mesecih nižja in, da je tudi kvaliteta slabša. Glavni krivec temu pa so vremenske razmere. Na osnovi naštetih problemov so bili izoblikovani predlogi, ki jih bo potrebno še strokovno preučiti. Delavci tovarne pohištva Pameče so v stanju pokriti izpad oplemenitene iverne plošče samo, da bi bili normalno oskrbovani s surovino. V vsakokratnem primeru izpada proizvodnje oplemenitene iverke bi se sproti dogovorili o pokrivanju dohodka. Sprejet je bil tudi predlog, naj si tovarna pohištva Pameče ustvari določeno zalogo in s tem zmanjša odvisnost od trenutnih dobav. Možnost ustvarjanja optimalnih zalog iverice v Pamečah bodo še proučili v sodelovanju s finančnim sektorjem. Bil je izrečen tudi predlog dinamičnega plana oskrbe s surovino, kar bi pomenilo, da bi TIP Otiški vrh dobavljal v zimskih me- secih manjše količine v poletnih mesecih pa večje. Prišel je trenutek, ko se bosta morala TOZD Pameče in TIP Otiški vrh tesneje povezati. V Pamečah bi lahko načrtovali povečanje izvoza in s tem zagotovili devize za nabavo repromaterialov iz uvoza za TIP Otiški vrh. Že nekaj časa je tudi znano, da ima TIP izrabljeno opremo, ki jo bo potrebno v najkrajšem času nadomestiti. Za obnovitev izrabljene opreme potrebuje ca. 30 milijard din. To so problemi, ki jih bosta temeljni organizaciji s tesnejšim sodelovanjem na osnovi dohodkovnih odnosov in v sodelovanju z ostalimi TOZD Lesne in izven lahko rešili. Po zakonu o združenem delu si morajo temeljne organizacije, ki so povezane v delovno organizacijo, urediti dolgoročne odnose na osnovi dela in sredstev, medsebojnih dobav surovin in repromaterialov, delitvi dohodka, in rizikov. V Lesni smo začeli delati na tem že v letu 1977, vendar takrat še nismo poznali nujnosti takšnih povezav, ker je bilo iverk dovolj. Že v tem letu smo videli med TIP in TP Pameče povezavo. Pameče s svojo izvozno dejavnostjo ustvarja devize, brez katerih danes ne moremo več poslovati. Danes, ko je to področje družbeno bolj izpostavljeno, se moramo o tem pogovarjati. V bodoče ne bomo smeli dopustiti razvoja enega TOZD na račun drugega. Medsebojne odnose bomo normativno uredili, kar bo pomenilo večjo disciplino pri usklajevanju dobav in tudi večjo odgovornost. Odnose na osnovi dohodkovnih povezav bomo uredili tudi eksterno, z drugimi delovnimi organizacijami. Problemi bodo seveda nastopili pri reguliranju teh odnosov, predvsem pravic in obveznosti. Pojavljala se bodo tudi vprašanja medsebojno pravilno usklajene proizvodnje, zato se bomo morali o razvoju ene ali druge proizvodnje skupno pogovarjati. Rok za sprejem samoupravnega sporazuma je 1. 7. 1981, vendar pa so v Pamečah pogovorili, da bi kazalo nekatera konkretna področja urediti že prej, predvsem nakazati konkretne predloge na deviznem področju in na področju dobave surovin med TIP Otiški vrh in TP Pameče: to je pokrivanje razlike v ceni med navadno in oplemeniteno iverno ploščo. Ida ROBNIK OBVESTILO V občini Ravne na Koroškem je sorazmerno malo kvalitetnih kmetijskih zemljišč. Hiter industrijski razvoj je kruto posegel v kmetijski prostor. Iz navedenih razlogov se je kmetijska zemljiška skupnost Ravne na Koroškem odločila, da v letu 1981 sofi-nansira pridobivanje novih kmetijskih zemljišč in izboljševanje obstoječih kmetijskih površin (agro- in hidromelioracije). Za leto 1981 znašajo sredstva KZS v višini 1 milijon ND in bodo takole razporejena: 1. izravnava zemljišč manjšega obsega 3.000 din 2. izravnava zemljišč srednjega obsega 4.500 din 3. izravnava zemljič večjega obsega 6.000 din 4. odstranitev grmičevja — čiščenje manjšega obsega 3.000 din 5. odstranitev grmičevja — čiščenje večjega obsega 6.000 din 6. hidromelioracije manjšega obsega 4.000 din 7. hidromelioracije srednjega obsega 8.000 din 8. hidromelioracije večjega obsega 12.000 din 9. apnenje — raziskovanje tal 2.000 din 10. navoz zemlje — humamiziranje 10.000 din Prijave za te posege v kmetijska zemljišča sprejema pospeševalna služba pri KKZ TZO »TRATA« Prevalje. Kmetovalci, izkoristite priložnost in izboljšajte si svoja kmetijska zemljišča. Strokovna komisija pri KZS RAVNE NA KOR. Kmetje kooperanti temeljne organizacije obrata za kooperacijo Slovenj Gradec so v mesecu marcu na svojih zborih obravnavali rezultate gospodarjenja in sprejeli temelje plana za leto 1981. Gospodarjenje in planiranje v TOK Slovenj Gradec Obrat za kooperacijo Slovenj Gradec je po planu sečnje eden večjih obratov v Sloveniji. Glede na to so organizirali deset zborov, da so lahko zajeli celotno področje. Udeležba na zborih je bila izjemno zadovoljiva, saj se je zborov udeležilo ca. 480 gozdnih posestnikov od skupno 665 članov kooperantov. Zadnji zbor je bil 9. marca 1981 v Spodnjem Doliču za revirja Paka in Kozjak. Oba revirja zajemata ca. 250 kmetij. Zbora se je udeležilo šestdeset gozdnih posestnikov. Iz poročila o gospodarjenju smo zvedeli, da je bil plan oddaje lesa vseh temeljnih organizacij kooperantov Lesne izvršen z 91 %>, obrat za kooperacijo Slovenj Gradec je plan izvršil z 87 %>. Vzroki, ki so vplivali da plan ni bil izvršen stoodstotno, so bili predvsem objektivne narave, glavni vzrok je bil prezgodnji nastop zime in poškodbe na cestah v mesecu oktobru 1980. Količine lesa, ki niso bile odkupljene, so še vedno v gozdu in jih bo mogoče odpeljati, čim bodo odpravljeni omenjeni vzroki. Od zbranih sredstev za biološko amortizacijo so namenili 38fl/o za pokrivanje stroškov gospodarjenja z gozdovi, z ostalimi sredstvi pa vzdržujejo razne druge dejavnosti. Celotni prihodek so dosegli z 97 °/o. Med letom so povečali odkupne cene lesa glede na plan za skoraj 20 %>, zato so presegli plan odkupne vrednosti lesa za 2 °/o. Presegli so tudi minimalno amortizacijo osnovnih sredstev, osebne dohodke pa so si izplačali z 101 °/o, kar pomeni, da so prekoračili v primerjavi s planiranim za 1%. Delitev čistega dohodka je domena članov obrata za kooperacijo. Pri obravnavi te postavke se je razvila razprava. Kmetje so ugotavljali, da so obveznosti, ki jih plačujejo samo razvite občine, za TOK Slovenj Gradec naj večje, čeprav imajo v svojem okviru še veliko nerazvitih krajevnih skupnosti. Sprejeli so tudi sklep o razporeditvi nerazporejenih sredstev od realizirane lesne mase za doplačilo za pr- vih 9 mesecev vsem kmetom po vrednosti ne glede na članstvo. Del ostanka dohodka so zopet namenili v rizični sklad za morebitne naravne nesreče članov. Iz rizičnega sklada bo izplačana enkratna pomoč 100.000 dinarjev ravno kmetu s področja Paškega Kozjaka. V razpravi so govorili o zbiranju sredstev za gradnjo kmečkih hiš. Obrat za kooperacijo ima že zastavljeno akcijo zbiranja oziroma združevanja sredstev za kredite, ki bi jih kmetje dobili za gradnjo svojih domov. Ta akcija ni le stvar obrata za kooperacijo, ki nima dovolj sredstev za te namene, ampak tudi banke, kmetijske zadruge in samoupravne interesne skupnosti. .V izhodiščih plana za leto 1981 so si zastavili precej visoko količinsko proizvodnjo (42.500 m3). Zaradi teh nemajhnih obveznosti planirajo nekoliko večje rezerve v dohodku, da bi s tem zmanjšali možnost rizika gospodarjenja. Prevoz lesa je v letu 1980 znašal 140.00 din od odkupne cene, v letu 1981 pa planirajo 190,00 din. Skladiščno manipulacijo bodo povečali od 30.00 din na 40,00 din. Biološka amortizacija je v odkupnih cenah po zakonu predpisana 10 °/o od prodajne cene. Ker pa namenjajo 10 %> proizvodnje za domačo uporabo, planirajo 11 °/o za biološko amortizacijo. Stro- ške skupnih služb, blagovnega prometa in interne banke so planirali nekoliko nižje kot v letu 1980, stroške obrata za kooperacijo pa v enakem znesku kot v lanskem letu, porast osebnih dohodkov za celo leto pa za 19,5 °/o. Z vsemi stroški bo odkupna cena za 62 °/o višja kot je bila planirana za leto 1980. V planu so predvideni tudi precejšnji del ostanka dohodka in sklenili so, da bodo planirali za 1,000.000 din pospešene amortizacije. V razgovoru so kmetje razgrnili cel kup problemov. Največ besed je bilo izrečenih o cestah, ki ali niso vzdrževane ali pa jih sploh ni. Zvedeli smo, da za nekatere ceste sploh ni znano, čigava osnovna sredstva so, zato je vzdrževanje le-teh še bolj pereče. Obrat za kooperacijo bo delež v okviru možnosti vsekakor prispeval, nujna pa je tesnejša povezava med krajevno skupnostjo in vsemi drugimi uporabniki. Ob zaključku zborov obrata za kooperacijo Slovenj Gradec lahko ugotovimo, da je interes in zanimanje gozdnih posestnikov za gospodarjenje iz leta v leto večje, kar dokazuje izjemno velika prisotnost na zborih. Vse bolj pa se kaže tudi potreba po organiziranem reševanju skupnih problemov. Ida Robnik ZA TVOJ PRAZNIK Prišel je tvoj najlepši dan, da voščim ti, srce ti dam, srce k tebi si želi, najlepša si med rožami. Zdrava bodi! Luč sveta, bodiva srečna spet oba. Ti si biser vseh krasot, vedno spremljal bom to pot. Za praznik želim ti mnogo let, ljubka si kot nežni cvet, droben šopek za spomin, bodi srečna z njim. Srce mi bije samo za te, največja sreča si za me, srečnejših ni 'kot sva midva, na zdravje zdaj izpojva ga! v. ji. Kadrovske vesti i PRIŠLI V TOZD (Februar 1981) Priimek in ime — Datum nastopa dela — Prof. poki. po dej. izo-brazbi — Prof, poki, po del, mestu — Organizacija iz katere prihaja TOZD GOZDARSTVO ČRNA NA KOROŠKEM Strmčnik Zdravko, 7. 2. 1981, KV-gozdar, KV gozdar, iz JNA TOK GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC Dražnik Milan, 1. 2. 1981, KV-gozdar, KV-gozdar, Rudnik Velenje TOZD ŽAGA MISLINJA Kotnik Stanislav, 9. 2. 1981, KV-delavec, PK-delavec, iz JNA Založnik Zdravko, 9. 2. 1981, PK-delavec, KV-delavec, iz JNA Smonkar Iztok, 9. 2. 1981, PK-delavec, PK-gozdar, iz JNA TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Vogel Ivan, 1. 2. 1981, KV-delavec, KV-delavec, Rudnik Mežica Krajnc Slavka, 10. 2. 1981, NK-delavka, PK-delavka, Stavbenik Prevalje Rožej Ana, 16. 2. 1981, SS-delavka, PK delavka, prva zaposlitev Krebs Zofija, 16. 2. 1981, NK-delavka, PK-delavka, prva zaposlitev Kunej Alojzija, 16. 2. 1981, PK-delavka, KV-delavka, Marles Maribor Metul Veronika, 23. 2. 1981, NK-delavka, PK-delavka, Gorenje Velenje TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Rozman Milena, 12. 2. 1981, PK-delavka, PK-pom. pri stroju Verhovnik Zdenko, 19. 2. 1981, PK-delavec, PK-pom. pri stroju Knez Dragica, 20. 2. 1981, PK-delavka, PK-pom. pri stroju TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE Bobovmik Dušan, 1. 2. 1981, KV-mehanik, KV-mehanik, iz JNA Lesjak Ivan, 1. 2. 1981, NK-delavec, PK-delavec, TOZD žaga Vuhred TSP Radlje — Podvelka — DE Podvelka Pečic Dušan, 9. 3. 1981, NK-delavec, PK-delavec, iz JNA TOZD Gradnje Slovenj Gradec Topič Ivan, 9. 2. 1981, NK-delavec, PK-delavec Raič Ivan, 4. 2. 1981, NK-delavec, PK-delavec Tokič Gojko, 10. 2. 1981, NK-deilavec, PK-delavec TOZD TRANSPORT IN SERVISI PAMEČE Mlinšek Marija, 6. 2. 1981, PK-delavka, PK-čistilka, DSSSP TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM Milič Milan, 21. 2. 1981, KV-delavec, KV-defevec, JNA TOZD BLAGOVNI PROMET SLOVENJ GRADEC Markota Gordana, 1. 2. 1981, NS-delavka, NS-delavka Damijan Renata, 1. 2. 1981, NS-delavka, NS-delavka DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA Borovnik Drago, 19. 1. 1981, SS-gozd, tehnik, SS-pripravnik, iz JNA Skledar Borut, 2. 2. 1981, SS-gozd. tehnik, SS-pripravnik Rojko Miran, 9. 2. 1981, SS-gozd. tehnik, SS-pripravnik ODŠLI IZ TOZD (Februar 1981) Priimek in ime — Datum prenehanja dela — Prof. poki. po dej. izobrazbi — Prof. poki. po del. mestu — Organizacija v katero odhaja TOZD GOZDARSTVO MISLINJA Sovič Franc, 31. 1. 1981, KV-sekač, KV-sekač, redna upokojitev TOZD GOZARSTVO ČRNA Strmčnik Albin, 31. 1. 1981, KV-delavec, KV-delavec, inv. upokojitev Čofati Janko, 11. 2. 1981, KV-delavec, KV-delavec TOK GOZDARSTVO RAVNE Potočnik Jože, dec. 1980, KV-delavec, KV-delavec, upokojitev TOZD ŽAGA VUHRED Lesjak Ivan, 31. 1. 1981, PK-delavec, PK-delavec, TOZD TSP Radlje TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Keber Slavka, 31. 12. 1981, PK-delavka, KV-delavka Anžalak Anton, 3. 2. 1981, PK-delavec, PK-delavec Škodnik Štefka, 28. 2. 1981, PK delavka, PK-delavka Balant Darinka, 28. 2. 1981, KV-kuharica, PK-delavka, DSSP TOZD GRADNJE SLOVENJ GRADEC Saldo Slobodan, 9. 2. 1981, NK-delavec, PK-delavec TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM SLOVENJ GRADEC Kert Jože, 20. 2. 1981, SS-delavec, PK-delavec Pavlin Pavel, 1. 2. 1981, NK-delavec, PK-delavec TOZD BLAGOVNI PROMET SLOVENJ GRADEC Čas Marjana, 13. 2. 1981, SS-delavka, SS-delavka, Obr. kom. pod-jctjc Žslcc DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA Mlinšek Marija, 5. 2. 1981, NK-delavka, NK-delavka, TIS Pameče GIBANJE DELAVCEV V MESECU FEBRUARJU 1981 TOZD M Ž Skupaj Gozdarstvo Slovenj Gradec 42 3 45 Gozdarstvo Mislinja 54 4 58 Gozdarstvo Črna 140 11 151 Gozdarstvo Radlje 134 17 151 TOK gozd. Slov. Gradec 35 2 37 TOK gozd. Radlje 33 5 38 TOK gozd. Ravne 29 6 35 TOK gozd. Dravograd 15 2 17 Žaga Mislinja 49 6 55 Žaga O tiski vrh 53 10 63 Žaga Mušenik 40 7 47 Žaga Vuhred 70 5 75 Tovarna pohištva Prevalje 74 129 203 Tovarna pohištva Pameče 168 184 352 Tovarne stavbnega pohištva Radlje 76 36 112 Tovarna oken Podvelka 100 102 202 Tovarna ivernih plošč Otiški vrh 206 25 231 Gradnje Slovenj Gradec 59 7 66 Transport in servisi Slov. Gradec 135 13 148 Centralno lesno skladišče Otiški vrh 39 5 44 Nova oprema Slov. Gradec Delovna skupnost za 160 136 296 opravljanje del skup. pomena 73 145 218 Gostinstvo in turizem Slov. Gradec 15 16 31 Blagovni promet Slov. Gradec 72 60 132 SKUPAJ 1871 936 2807 Darinka Urbanci Svetel utrinek ob dnevu žena! Najlepši DAN ŽENA je bil letos prav gotovo za FANIKO PEČNIK, delavko komunalnega podjetja na Ravnah. Kdo ne bi na Ravnah poznal čistilke cest FANIKE, ki se vsak dan in ob vsakem vremenu sklanja nad cesto, pobira smeti, pometa. Tudi v petek, pred DNEVOM ŽENA je opravljala svoje delo. Nepričakovano jo tako rekoč »obkoli« skupinica iz vzgojno varstvenega zavoda »Solzice« na Ravnah vzgojiteljice Angelce Janežič z Raven. Fanika je obstala presenečena. Iz drobnih ust je zadonela pesem, ki je Faniki privabila solze v oči. Ta prizor je ganil vse prisotne. Izročili so ji tudi čestitko, delo teh drobnih ročic. Ta izdelek je pomenil Faniki veliko več kot šopek nageljnov ali vrtnic. Tresoče ustnice so mrmrale: »Samo meni so zapeli, samo meni.« Naj ob tem dogodku izrazim svoje misli. Srečni smo, da imamo take vzgojiteljice v vzgojno varstvenem zavodu »Solzice«, ki uče naše male, da je potrebno spoštovati vsako delo — vsakega ČLOVEKA. Ko sem vprašala Janežičevo, kaj jo je privedlo do tega plemenitega dejanja, je dejala: »S svojo skupinico vse leto opazujemo delo te žene in zdelo se mi je prav, da ji izkažemo to pozornost.« Naj bi ta primer ne bil osamljen. V. Gerl ko je pričela okušati grozote taborišča, toda ona je hotela živeti. Hrepenela je po svobodi, po svoji Koroški, po tihem šumenju gozdov pod Olševo, po svojih ljudeh in to jo je držalo pokonci, da je vzdržala vse muke in trpljenje. Živ mrlič je bila, ko se je junija 1945. leta vrnila domov. Hudo bolna, toda živa. Dva brata je našla v Mariboru, za ostale ni vedela. Zatekla se je k Mežnariu v Koprivno. Njeno življenje je viselo na nitki in še danes je neizmerno hvaležna zdaj že pokojni Mežnar j evi materi, ki ji je s svojimi domačimi zdravili rešila življenje. Septembra so se vrnili še ostali bratje in mati. Tudi oni so se zatekli k Mežnarju, na Marovčavo, ki je na avstrijski strani, niso šli več, ker so se razmere na meji spremenile. Leta 1948 se je poročila in se preselila v Jelenovo bajto, kjer je še danes. Mož je bil gozdni delavec, ona pa je skrbela za dom. Rodilo se jima je šest otrok in včasih ji je bilo tudi težko, zlasti v letih po vojni, ko je bilo hudo za vse. Otroci so rasli in ko bi ji bilo že lahko lepše, ji je leta 1976 umrl mož, sorazmerno mlad, kajti tudi njemu je vojna pustila posledice. Leta 1979 se ji je smrtno ponesrečila še najstarejša hčerka. Zgubiti dva tako ljubljena človeka je nekaj najhujšega, kar lahko človeka doleti, ki je v življenju že tako prestal toliko hudega. »Nikoli nisem toliko vedela o dnevu žena, kot po osvoboditvi. Pred vojno sem bila še premlada, da bi čutila kake krivice, te sem začela okušati šele med vojno. Leta 1944 in 1945, ko sem bila v taborišču, je bil osmi marec dan kot vsi drugi, poln gorja in ponižanja. Nihče ni prišel k nam s šopkom rož in voščili, pač pa z bdkovko in kletvijo. Bile smo lačne, obupno lačne. Lačne kruha, še bolj pa svobode. Kako neizmerno smo si želele domov, kako želele smo iz tega tlačanstva, ko človek ni bil človek, pač pa številka! Bile smo OB PRAZNOVANJU DNEVA ŽENA Vsa leta nazaj so ob praznovanju dneva žena družbenopolitične organizacije Koprivna v sklopu šole pripravile manjšo proslavo in po proslavi zabavo v najbližji gostilni, kjer se je praznovanje zavleklo vse tja do jutra naslednjega dne. Vedno pa smo pozabljali na tiste matere in žene, ki se zaradi svoje ostarelosti in onemoglosti proslav in zabav niso mogle udeležiti. Teh je v našem kraju skoraj polovica, zato so odbori političnih organizacij Koprivna sklenili, da se denar, ki so ga prispevali Obrat za kooperacijo Ravne in TZE »TRATA« Prevalje nameni namesto za zabavo v gostilni za obdaritev občank, starejših od šestdeset let na domu. Vse bolj se pozablja sam namen praznovanja in kaj v bistvu 8. marec je. Praznovanje se navadno sprevrže v veseljačenje, čeprav je pravi namen povsem drugi. Na večer pred praznikom so učenci s tovarišicama v šoli Koprivna pripravili proslavo s prisrčnim in dolgim kulturnim programom, a vsaka žena, ki se ji je zahotelo še lepe pesmi, je lahko obiskala kulturni dom v Črni, kjer so gozdarji priredili enkraten kulturni program. V sklopu Vorančevih dnevov in počastitvi 8. marca so povabili goste iz Železne Kaple onstran meje, ki so priredili nepozaben nastop. Nepozabno je tudi to, ko smo obiskovali ostarele ženske po domovih. Marsikatera je s solzami v očeh prejemala naše čestitke in skromno darilo. Vesele so bile, da niso pozabljene, saj so prav one največ prispevale za boljši jutri. Ob obisku smo dve izmed njih vprašali o njunem življenju v mladih letih. OLGA KAMNIK, roj. MLAČNIK je svoja najmlajša otroška leta preživela v Železni Kapli, v Avstriji. Oče je go-zdaril. Leta 1938 pa so vzeli v najem Marovčevo kmetijo pod Olševo, šest let, kolikor jih je preživela tu, se najraje spominja. Velika in rodovitna kmetija je pridnim rokam dajala obilo in tu pod vznožjem skrivnostne zelene Olšave se je razvijala v dekle, dokler ni njene lepe mladosti končala vojna, ki ji jo je z vsemi svojimi grozodejstvi uničila. 17. januarja 1944 so jih kot zavedne Slovence selili, očeta v Dachau, od koder se nikoli več ni vrnil, mater v Ravansbriick, njo pa v Auschwitz, štirje bratje pa so še pravočasno odšli v partizane. Dvaindvajset let ji je bilo, ponižane, toda v nas je bila volja, bilo je življenje in hrepenenje po domu, po svobodi. Mogoče je bil prav 8. marec 1945 najpomembnejši za našo usodo, čeprav eden najhujših. Upajmo, da je bil zadnji, da se nikoli več ne bi ponovil v zgodovini človeštva.« Danes je drugače. Danes tudi ona čuti, da je ženska enaka moškemu, da družbi nekaj pomeni. ELIZABETA POTOČNIK — Zdov-čeva mati iz Zgornje Koprivne se je pred enainpetdesetimi leti priženila iz Solčave. V zakonu se ji je rodilo deset otrok in življenje je na težavni kme- tiji ob taiko številni družini terjalo mnogo truda in naporov. Ob zadnji vojni je bila njihova hiša varno partizansko zavetišče, ona pa je kot vsaka dobra mati s partizani delila vse, kar je bilo pri hiši. Otroci so rasli in se razkropili, mož ji je pred dvema letoma umrl. Sedaj živi pri enem izmed sinov in njegovi družini. Svoje skrbne matere tudi ostali niso pozabili. Njihove poti tako rade vodijo domov, kjer jim je stekla zibel. Tu so še kot majhni fantiči in dekleta stopali bosi po strniščih in priganjali vole, toda jok ni -bil pogost na njihovih obrazih. Njihova mati jih je vzgojila s pesmijo. Najbrž je bilo le malo kje toliko petja, kot pri njihovi hiši in tega je še danes. Srečanje, ko se pet sinov zbere in iz njihovih grl privre ubrana koroška pesem, je zelo lepo, in čila kot je, jih tudi ona obiskuje. Veseli se ob vnučkih in pravi, da je njena starost lepa in srečna. Kako lepo se to sliši, če je človek srečen in mi ji želimo, da bi -bila še dolgo, ta drobna ženica, ki naj bo lik prave slovenske matere. Za vaški odbor Koprivne Jože Kumer KAM NA ODDIH? Člani kolektiva LESNE imajo v letošnjem letu možnost letovati v naslednjih krajih ob Jadranski obali — počitniški dom Filip Jakov — hotel Bernardin — Portorož a) celotna oskrba b) soba pri zasebniku, hrana v hotelu Bernardin — kamp naselje Selce — kamp naselje Valovine pri Puli — kam prikolice (v Novemgradu ali na otoku Krku, če jih bomo prestavili na otok Krk v Punat — gorski turistični center Kope Izmene bodo 10-dnevne, in sicer v času: Hrana v Filip Jakovu za goste brez napotnice: — zajtrk — kosilo — večerja SKUPAJ polovična porcija cela porcija 20.00 din 30,00 din 65.00 din 105,00 din 45.00 din 70,00 din . 130,00 din 205,00 din Delavci LESNE, ki niso abonirani v počitniškem domu: — zajtrk — kosilo — večerja 20.00 din 25,00 din 50.00 din 65,00 din 35.00 din 50,00 din od 10. 6. do 20. 6. od 20. 6. do 30. 6. od 30. 6. do 10. 7. od 10. 7. do 20. 7. od 20. 7. do 30. 7. od 30. 7. do 9. 8. od 9. 8. do 19. 8. od 19. 8. do 29. 8. od 29. 8. do 8. 9. od 8. 9. do 18. 9. Cene: Ekonomske cene letovanja v lastnih kapacitetah za leto 1981 (brez rednega in investicijskega vzdrževanja) 1. Filip Jakov — polni penzion 458,59 din 2. Portorož — polni penzion (hrana in najemnina) 298,24 din 3. Kamp prikolica — najeta za en dan 223,58 din 4. Hišice v Selcah — najeta za en dan 223,58 din 5. Valovine — Pula — polni penzion 270,00 din Regresirane cene pa so: Portorož Filip Jakov soba pri zasebniku hotel Bernardin Pula Selce — člani kolektiva 220 175 230 175 140 — otroci od 2—10 let 110 110 110 110 85 — zaposleni zakonec 260 230 270 230 190 — otroci tujih 2—7 let 160 160 190 160 160 — tuji nad 7 let 330 330 350 300 210 Cena uporabe prikolice na dan znaša 190 din za člane kolektiva in kooperante, ne glede na število članov in dni, za tuje družine pa 240 din. Koristniki kamp prikolic plačajo še 40 din kot pavšalno ceno za uporabo plina. 105,00 din 140,00 din Vse TOZD prosimo, da najkasneje do 30. 3. 1981 pošljejo sklepe pristojnih organov ali se bodo odločili za ekonomske ali za regresirane cene. Pravico do letovanja po ceni, ki je določena za člane kolektiva imajo tudi nezaposlen zakonec članov kolektiva, njihovi nepreskrbljeni otroci nad 10 let, upokojenci in njihovi nezaposleni zakonci, zakonci ponesrečenih pri delu in njihovi nepreskrbljeni otroci ter kmetje kooperanti. Po tej ceni lahko upravičenci letujejo največ 10 dni, najmanj pa 5 dni (koriščeno vsaj 5 dni skupaj). V času letovanja od 10. 6. do 20. 6. 1981 in 8. 9. dalje se priznava 30 “/o popust od 20. 6. do 30. 6. in 29. 8. do 8. 9. pa 20% popust. Popust velja za počitniški dom Filip Jakov, za Portorož (soba pri privatniku, hrana v hotelu Bernardin) in kamp prikolice, popust ne velja za izlete. Glavna sezona traja od 30. 6. do 29. 8. 1981. Turistična taksa je vračunana le v pensionih za Selce, ostali koristniki plačajo turistično takso posebej. Prednost pri letovanju v glavni sezoni imajo: 1. člani kolektiva, ki v predlanskem oz. lanskem letu niso koristili naših domov, 2. TOZD, ki imajo kolektivne dopuste, 3. družine s šoloobveznimi otroki. Napotnica ni prenosljiva, zato ob eventuelni zamenjavi zahtevajte novo napotnico. V primeru odpovedi letovanja morajo imetniki napotnico vrniti najkasneje v roku 14 dni pred nastopom letovanja, v kolikor odpove letovanje po 14 dneh si mora poiskati namestnika oz. plačati 20% od vsakega oskrbovalnega dne. Opravičena je odpoved le v primeru bolezni, hujših poškodb, smrti in službenih zadev, za kar bo potrebno predložiti potrdilo. Prav tako se obračuna 20% od vsakega oskrbovalnega dne v primeru kasnejšega nastopa ali predčasnega odhoda iz doma. Pri prejemu napotnice za letovanje je potrebno obvezno poravnati ves znesek. Prijavnice za letovanje dostavite do 20. 4. 1981 referentu za družbeni standard. Petek Danica RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA DELO V LESNI SLOVENJ GRADEC »Lesna« Slovenj Gradec je v šolskem letu 1981/82 razpisala naslednje štipendije Poklic Število štip. dipl. inž. gozd. 2 dipl. inž. lesarstva 8 dipl. inž. strojništva 2 dipl. inž. elektro 2 dipl. oec. — poslovne finance 2 dipl. inž. gradbeništva 2 inž. strojništva 1 inž. elektro 1 e&onomist-komeroialist 2 ekonomist — poslovne finance 1 ekonomski tehnik 7 gozdarski tehnik 8 lesarski tehnik 12 strojni tehnik 7 elektro tehnik 6 gradbeni tehnik 5 dipl. inž. geodezije 1 dipl. inž. arhitekture 2 ekonomist — poslovna informatika 1 ekonomist — računovodstvo 4 ekonomist — planiranje in analiza poslovanja 1 socialni delavec 1 geometer 1 mizar (2- ali 3-letna šola) 18 ključavničar 13 avtomehanik 1 dipl. ekonomist 2 ekonomist — smer turizem 2 dipl. psiholog — industrijski psiholog 1 likovni tehnik — šola za oblikovanje 2 računalniški tehnik 2 dipl. 'inž. etektro-računailništvo 2 inž. organizacije dela — računalništvo 1 gozdar 9 fakulteta za sociologjio, politične vede in novinarstvo — smer SLO 2 Prosilci morajo k prošnji priložiti naslednja dokazila: 1. prijava za štipendiranje, obrazec 1,65. 2. fotokopija ali prepis zadnjega šolskega spričevala. 3. potrdilo skupščine občine o premoženjskem stanju in število družinskih članov. 4. potrdilo o vpisu v šolo. Kompletirano dokumentacijo pošljite v Izobraževalni center LESNE Slovenj Gradec. Prošnje bomo sprejemali do 15. 7. 1981. V kolikor ne bodo [»deljene vse štipendije bomo prošnje naknadno sprejemali do 31. 8. 1981. Izobraževalni center DENARNE POMOČI OTROKOM V letu 1981 urejajo denarne pomoči (prej otroški dodatek) občinske skupnosti otroškega varstva ni ne več republiška skupnost kot doslej. Na skupščini Skupnosti otroškega varstva Ravne na Koroškem dne 26. februarja 1981 so uporabniki in izvajalci soglasno sprejeli »Dogovor o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom« in sklep o višini denarne pomoči. Opozoriti je potrebno na novosti dogovora. Kriterije za pridobitev pravice do denarne pomoči in višino denarne pomoči otrokom sprejme skupščina skupnosti otroškega varstva v občini. Višina denarne pomoči je odvisna od dejanskega socialnega položaja družine in lahko komisija za denarne pomoči pri skupnosti otroškega varstva upošteva poleg vseh dohodkov družine tudi druge okoliščine, zaradi katerih lahko pride družina v težji socialni položaj. V letu 1981 morajo občani, ki vložijo zahtevek za priznanje denarne pomoči na »Izjavo . . .« sami napisati tiste dohodke, ki jih sami in člani družine dobijo poleg osebnega dohodka in sicer: štipendije, vajeniške nagrade, preživnino, pokojnine, priznavalnine, socialne pomoči, dodatke po predpisih o vojaških vojnih in civilnih invalidih, dohodke od premoženja, honorarje in druge dohodke. Dohodek iz ■ delovnega razmerja pa bo vpisala delovna organizacija na samo izjavo ali izdala potrdilo kot prilogo k izjavi. Od 1. maja 1981 dalje veljajo v občini Ravne na Koroškem naslednji kriteriji za priznanje denarne pomoči otiokom: doh. na člana druž. višina denarne pomoči za otroka 1. od 0—2.000 din 1.000 din 2. 2.200—2.800 din 600 din 3. 2.800—3.900 din 400 din dohodek na člana Otroci kmetov, ki imajo katastrski dohodek pod 9.000 din letno, bodo prejemali po 300 din mesečno za otroka. Poseben dodatek za otroke samohranilcev znaša 150 din mesečno, za prizadete otroke pa 320 din mesečno. Sprememba je predvsem v tem, da se občutno zviša denarna pomoč tistim družinam, ki imajo najnižji dohodek na družinskega člana. Po 1. maju 1981 bodo le tri skupine denarnih pomoči in znesek bo za prvega oziroma naslednjega otroka enak. Izjave v zvezi z ugotavljanjem upravičenosti do denarne pomoči za leto 1981 predložijo delovne organizacije za svoje delavce pri strokovni službi skupnosti otroškeg avarstva do 30. marca 1981. V mesecu marcu so sprejemale sklepe o denarnih pomočeh tudi občine Dravograd, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec in bodo za celo Koroško veljali enaki pogoji za pridohitev pravice do denarne pomoči in bodo enake višine. Ivanka Komprej UPOKOJENEC PRI TOK GOZDARSTVO RAVNE Decembra lanskega leta se je zaključila delovna knjiga Jožeta Potočnika, roj. 1927, cestarja pri TOK Gozd. Ravne, ali kakor so mu pravili njegovi sodelavci JOŽI. Ni veliko menjaval delodajalcev, le ob reorganizacijah so se menjavali nazivi. Leta 1976 je bil z ostalimi premeščen iz TOZD Gozd. Črna. Veseli smo lahko bili, ker je bil eden izredno pridnih in poštenih delavcev. Krasila ga je njegova skromnost in odnos do svojih sodelavcev. Ob neki priliki je dejal: »Tako rad imam te gozdarje!« A tudi obratno je bilo tako. Z dobrodušnim nasmehom je sprejemal svoje delovne naloge, zato smo ga imeli vsi radi. Bil je tudi borec od leta 1943. A skromen, kot je bil, ni iskal zaradi tega posebnih privilegijev ali hvale. Da se je boril za to svojo KOROŠKO, je bilo videti na zadnji strani delovne knjige. S svojo družino živi v prijetnem domu v Koprivni, kamor sonce tako lepo posije. Na stežaj so odprta vrata POTOČNIKOVIH vsakomur, ki pride. Na j bo srečen in zdrav v tem prelepem delu koroške zemlje, za katero je v letih borbe postavil na kocko tudi svoje življenje. Še vrsto let zdravja mu želimo. Jože — hvala za delo, ki ste ga vložili v svoji delovni dobi v gozdarstvu. Želimo iskreno, da ne bi popolnoma prekinili vezi z nekdanjimi sodelavci. V. G eri Trave niso ljudje, med travami je vse razumljivo in preprosto kot tekanje mravelj in prizadevanje žuželk — še smrt, trave imajo veliko dušo in mehke zelene roke. Šel bom in se nanje vrgel na obraz... (MINATTI) PREDSTAVLJAMO VAM GOSPODARJA KOROSEVE DOMAČIJE V Jamnici št. 10, od koder lahko s pogledom ujameš vso lepoto koroških hribov in gora, med katerimi kraljujeta Peca in Uršlja, stoji domačija, na kateri že deset let gospodarita Pavla in Franc ŠTERN p. d. KOROS. Franc je tukaj odraščal in je prevzel kmetijo po svojem očetu. Od 45 ha površine je 15 ha obdelovalne zemlje in 23 ha gozda, ostalo pa je neproduktivno zemljišče. Gozd jima daje 90 do 100 m3 letnega poseka, glavni dohodek pa jima prinaša osnovna dejavnost prireje mleka in pitanje govedi. Letno oddata kmetijski zadrugi Prevalje 40.000 litrov mleka in 6 do 8 pitancev. Pridne Pavline roke in Francovo dobro poznavanje ekonomike so rodile idejo o stranski dejavnosti, ki bi jo lahko gojila — kmečki turizem. Leta 1975 sta začela obnavljati stanovanjsko poslopje. Z namenom, da se bosta ukvarjala tudi s kmečkim turizmom, sta temu primerno načrtovala tudi razporeditev prostorov. K realizaciji te ideje je veliko pripomogel tudi obrat za kooperacijo Ravne, ki jima je s kreditno in moralno pomočjo vseskozi stal ob strani. Tako sta uspela pripraviti hišo za stacionarni kmečki turizem, medtem ko se izletniški turizem tam že odvija. Nosilec pravice upravljanja dejavnosti kmečkega turizma je Pavla, čeprav mora marsikdaj pri strežbi priskočiti na pomoč tudi Franc. Vsa ostala dela v hlevu in na polju si delita. Koroševa pa nista samo dobra gospodarja in pridna delavca, ampak tudi aktivna družbenopolitična delavca. Številne funkcije, med katerimi bi našteli le nekatere, kot so: predsednik zbora delegatov TOK Ravne, član upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije, delegat družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ravne in druge, vzamejo Francu precej časa, pa tudi Pavla si odtrga svoj dragoceni čas za sestanke sveta krajevne skupnosti, kjer je član. Njun smeli pogled v prihodnost in načrti, ki jih še nameravata uresničiti, človeka kar prevzamejo. Kot dopolnitev dobri postrežbi in skrbi za goste nameravata zgraditi še smučarsko vlečnico, ki bo gostu dajala pozimi popoln užitek. Nameravata pa pristopiti tudi k izgradnji lastne električne centrale na Jamniškem potoku, ki je v občinskem načrtu. Marsikdo bi ob pogledu na urejeno kmetijo in nasmejana gospodarjeva obraza rekel, kaj si ta dva človeka še lahko želita. Pa vendar imata še eno veliko neizpolnjeno željo, da bi se njima rodil dedič. Zmaga |e bila naša Kadarkoli se ozrem v gozdove Uršlje, se mi spomin vrne v tisti čas, ko je Plešivec dajal zavetje našim borcem. Bila je precej ostra zima, vendar je sonce že sijalo in ogrevalo našo dolino. Koroški bataljon z Dokom, ta je bil komandant bataljona, se je nahajal na Plešivcu. V prostorih, ki danes že propadajo, so si pripravljali kosilo. Bilo je okrog 12. ure, ko je pri Simonu majhna psička Žiga lajala in lajala. »Kaj le je?« gledamo skozi šipe in glej, kar naenkrat se na cesti nad hišo pojavijo bele se premikajoče postave. Takoj smo ugotovili, da je nemška patrulja iz Kotelj, ta je vedno zasledovala naše borce. Kaj sedaj? Vedeli smo za Korošški bataljon, da je v Plešivcu, kako ga obvestiti, saj ni bilo več mogoče. Edino upanje smo še imeli na partizanskega stražarja, ki je bil pri Križanu. Simon je takoj naredil, da smo se umaknili z Angelo v spalnico, češ, če se začne borba bo prvo na vrsti hiša. V strahu smo prisluškovali ali bo stražar zagledal bližajočo se nemško patrolo. Res je kmalu odjeknil strel, nato pa je vse utihnilo. Vedeli smo, da budno partizansko oko ni čakalo, da bi prišli Nemci bliže. Partizan — stražar je letel v Plešivec in takoj obvestil na bližajočo se nevarnost. Komandant bataljona je takoj dal ukaz. Takoj so morali še napol kuhano hrano nesti ven in jo zvrniti po snegu. Umik proti Vernarci (Staremu). Med Plešiv-cem in Vernerco so naredili zasedo in čakali na Nemce. Nemška patrulja je prišla bliže v Plešivec in povprašala Urško in ostale. Ali je dosti banditov? Zenske so odgovorile, da jih je kar precej in da so do zob oboroženi. V sobah so vse premetali in iskali, če bi našli kaj takega, kar so borci pustili, vendar so ti vzeli vse s seboj. Potuhnjeni so odšli, kakor so prišli. Bali so se partizanov, če bi bili borci vedeli, da je bilo samo 10 policistov iz Kotelj bi jih bili počakali, kar na Plešivcu. Tako so pa čakali v zasedi, do večera, nato so odšli k Vernaršku, kjer so namesto kosila, kuhali večerjo. Policija iz Kisle vode je bila hujša kot lovski psi, če je le zasledila partizana, ni odnehala prej, da ga ni dobila. Vsi smo se je bali. Bolj kot se je bližala svoboda, bolj so bili kruti. Vendar zmaga je bila naša. Iti moramo po poti, ki je bila krvava in začrtana s krvjo. Upam, da se kaj takega pač ne bo več povrnilo. Štefka MELAN5EK SLOVO OD SODELAVKE V velikem številu smo se dne 6. 3. 1981 na starotrškem pokopališču poslovili od dolgoletne sodelavke MARIJE TONE. Rodila se je 2. novembra 1939 v Zgornjem Razborju kot hčerka delavske družine. Zelo zgodaj je spoznala trdo življenje v takratnih pogojih. Tudi sama je stopila po stopinjah očeta in še ne stara 18 let se je zaposlila po letu 1957 pri koroškem gozdnem podjetju. Po ukinitvi žage v Razborju je prišla v naš kolektiv, kjer je ostala vse do usodnega dne. Od takrat pa do danes je delala razna odgovorna delovna opravila, bila vključena v družbeno-politične organizacije in samoupravne organe, povsod tam, kjer je lahko z delom dopninašala svoj delež. Kmalu po prihodu v kolektiv se je aktivno vključila v gasilsko društvo, opravljala razne naloge, pomagala pri vzgoji mladega kadra ter sodelovala na raznih tekmovanjih. Sodelavci se je spominjamo kot vestne in marljive delavke, nobeno delo ji ni bilo pretežko, vsakomur je rada priskočila na pomoč tudi takrat, ko je pomoč tudi sama potrebovala. Njena skromnost, delovnost in izreden odnos do sodelavcev so bile njene življenjske vrline in takšna bo ostala v spominu vseh, ki smo jo imeli radi. Prezgodnja smrt jo je odgnala iz naše sredine, prekinila marsikatero začeto delo. Na delovnem mestu je nastala vrzel v kolektivu, v katerem si delala in ustvarjala. Tvoje delo bomo skušali nadaljevati tako, kot si ga znala le ti — vestno in prizadevno. Kolektiv tovarne pohištva Pameče se ti zahvaljuje za tvoje vestno in marljivo delo. ZAHVALA ob boleči izgubi očeta in starega očeta JOŽETA ZAJCA iz Mislinje, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebna hvala gasilskemu društvu Mislinja za izkazano čast, za številno spremstvo in poslovilne besede. Hvala predstavniku TOZD Žaga Mislinja za poslovilne besede in hvala vsem, ki ste nam pomagali in nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Žalujoči otroci z družinami OB PREZGODNJEM GROBE Delo, boji, trpljenje pa tudi pomanjkanje, to je kratka življenjska izkaznica našega Kristi j a. KRISTI ODERLAP je bil rojen 26. 4. 1924 pod Uršljo goro, v Jazbini. Skrbna materinska roka je spremljala njegove prve korake, ga učila prvih besed, prvih modrosti in ga opozarjala na prve nevarnosti. Trdne očetove podpore ni poznal. Kot sedemletni otrok pa je že moral sam zaslužiti svoj kos kruha. Pastiroval je od kmetije do kmetije, od Uršlje gore, Jazbine do Kotelj. Ob delu je doraščal in s sedemnajstimi leti že bil hlapec v Mooivju. Kristi je pripadal generaciji, ki si seveda ni sama izbirala svojega zgodovinskega trenutka. Sedemnajst let mu je bilo, ko so nakopičena nasprotja pahnila človeštvo v drugo svetovno vojno. Vojna, nasilje, solze, ponižanje, muke, trpljenje, lakota, vse hudo se je zgrnilo tudi nad našo mučeno domovino. Kristl je stopil junija 1943. leta med borce NOV, partizanil po naših gorah, gozdovih in hribih. Zmaga je prišla s pomladjo 1945 in z njo svoboda. Ni mu bilo usojeno, da bi se takrat vrnil domov. Še tri leta je opravljal dolžnosti v jugoslovanski armadi kot mornar. Tudi to je minilo. Jeseni oseminštiridesetega se je vrnil domov. Uniformo je zamenjal z obleko gozdnega delavca. Poročil se je. Z ženo Marijo sta imela deset otrok. Devet je živih. Počitka skoraj ni poznal. Po napornem delu v gozdu je nadaljeval z delom na njivah in pri gradnji svoje domačije. Kupil je staro Merdavsovo žago v Jazbini, jo obnavljal, dopolnjeval, gradil, vlagal v to vse svoje moči in denar, tako je nastal lep dom. Vedno pa je ugotavljal, da je bilo potrebno popraviti še to, dograditi drugo, izboljšati tretje. Gozdnemu gospodarstvu Slovenj Gradec in koroškim gozdovom je ostal zvest do svoje upo- kojitve 1973, pa tudi potem. Kot upokojenec ni prenehal z delom. Ni znal živeti brez truda in znoja. Še je priložnostno drvaril, obdeloval krpe zemlje po koroških bregeh, čebelaril je in dograjeval svojo domačijo. Kupil je še zapuščeno Krpu-hovo pod Uršljo goro, da bi še več delal, da bi še kaj pridelal na koroški zemlji. Pomagal je sosedom in drugim. Pomoči ni nikoli znal odreči. Bil je predsednik krajevne organizacije ZB Žerjav. Tudi v organizaciji je požrtvovalno delal. V najtežjem času za našo domovino, za svoj dom, je torej prebredel, prepartizaniil vse hribovske steze, grebene in grape. V skrbi za dom pa je omahnil v smrt 3. marca 1981. »Preveč nevarnosti je nad mojim domom, preveč snega na strehi, da mi ne bi zlomila rušta.« je razmišljal, se odločil, približal se strehi po lojtri. Usodno je bilo za njega, omahnil je v smrt, pod gmoto snega iz svojega doma, ki ga je reševal med vojno in ga je hotel reševati tudi tokrat. Vsi delavci in še posebej gozdarji se ti ob grobu še enkrat zahvaljujemo za tvoje delo, za nesebično tovarištvo, za tvoje vedno nam odprto srce. Tvoji sodelavci. Smu- ča- nje Osnovna organizacija TOZD Gozdarstvo Črna je organizirala v okviru sindikalnih športnih iger »Lesne« veleslalom. Dne 21. 3. 1981 se je v prelepem sončnem vremenu zbralo na Ošvenu 129 smučark in smučarjev. Tekmovanje je potekalo brezhibno, za kar gre zahvala organizatorju — osnovni organizaciji TOZD Gozdarstvo Črna in še posebej smučarskemu klubu Črna za tehnično izvedbo tekmovanja. Rezultati: mesto priimek in ime čas TOZD Ženske nad 30 let 1 Razdevšek Erika 38,39 TIP Otiški vrh 2 Miheljak Marija 38,41 DSSP 3 Vergles Cvetka 42,84 DSSP Ženske do 30 let 1 Gašper Darja 32,89 Blagovni promet 2 Repanšek Lenka 35,29 TP Prevalje 3 Časi Zala 42,00 TP Pameče Moški nad 45 let 1 Gregor Jože 32,11 Gostinstvo in turizem 2 Koželj Janez 32,33 TOK Slovenj Gradec 3 Krebl Emil 44,46 TP Prevalje Moški od 35 do 45 let 1 Plesec Franc 27,71 Gozdarstvo Črna 2 Adamič Ivan 29,01 Gozdarstvo Črna 3 Kolenc Jože 30,28 Blagovni promet Moški od 25 do 35 let 1 Lorber Drago 26,94 Nova oprema 2 Bari Marjan 29,52 TP Pameče 3 Kutin Bogdan 29,88 DSSP Moški do 25 let 1 Breznik Tone 27,23 TIP Otiški vrh 2 Hirtl Maks 29,17 TP Pameče 3 Žagar Franc 29,41 Gozdarstvo Črna Ekipno so bili doseženi naslednji rezultati: 1. mesto TOZD Gozdarstvo Črna 86,13 s 2. mesto TIP Otiški vrh 88,53 M 3. mesto TP Pameče 89,06 4. mesto Nova oprema 90,77 u 5. mesto TP Prevalje 92,49 C 6. mesto DSSP 94,69 7. mesto TOK Ravne 96,64 A 8. mesto Žaga Mušenik 102,83 N 9. mesto TSP Radlje — Podvelka 104,34 10. mesto Gostinstvo in turizem 104,59 «J Referent za šport OOS TOZD Gozdarstvo Črna Janko Kunc E OBZORNIK MESEČNA LJUDSKA REVIJA PREŠERNOVE DRUŽBE Tokrat vam želimo predstaviti slovensko poljudno ljudsko revijo z zelo pisano in vsestransko zanimivo vsebino, ki jo že 29 let izdaja Prešernova družba. Gotovo bi se nanjo naročil še marsikateri delavec, če bi jo bolje poznal. Razen kratkih novel domačih in tujih pisateljev prinaša »Obzornik« na 80 straneh vsak mesec zanimive članke z vseh področij znanosti in človeškega zanimanja. Zgodovina, potopisi, narodopisje, problemi daljnih dežel in ljudstev, razvoj tehnike in znanosti, revolucije in vojne, razvojna pot človeškega rodu ter perspektive prihodnosti, življenske poti domačih in tujih znamenitih ljudi, zanimivi kulturni problemi in dogajanja, pa še pisane podobe z narave in živalskega sveta. Revija posveča posebno pozornost umetniški in estetski vzgoji bralcev ter je bogato ilustrirana. Zanjo se navdušujejo tako prosvetni delavci kot mladina prav tako pa tudi ljudje vseh poklicev, od preprostih ljudi do izobražencev. V njej objavljajo tudi poročila o delovanju Prešernove družbe, pisma, ki jih pošiljajo njeni člaoi in odgovore nanje. Revijo ureja uredniški odbor z glavnim urednikom Tonetom Fajfarjem in odgovornim urednikom Stankom Janežem. Letna naročnina (12 številk) »Obzornika« 1981 je 300 dinarjev, lahko pa jo poravnate tudi v največj 3 obrokih. Polletna naročnina je 150 dinarjev, posamezna številka pa stane 30 din. Naročite jo lahko na naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana. ŠPORT V LETU 1981 Na predlog komisije za rekreacijo in počitniške domove smo imenovali tričlansko komisijo v sestavu: Čuješ Marjan — predsednik Krajnc Marjan — član Leskovec Filip — član Komisijo smo imenovali z namenom, da bi športna dejavnost v DO zaživela. Predlog je, da se omenjena komisija vsaj dvakrat letno sestane z vsemi referenti za šport v TOZD in delovni skupnosti ter sestavijo plan dela za vsako tekoče leto. Letos so se sestali z vsemi referenti za šport dne 17. 3. 1981. Načrt dela pa je: V letu 1981 nameravamo organizirati naslednja športna tekmovanja: — sankanje — smučanje — kegljanje — mali nogomet — odbojka — namizni tenis — streljanje z zračno puško — šah — plavanje Tekmovanja bodo organizirana po mesecih, za izvedbo pa bodo zadolženi naslednji TOZD: 1. sankanje je bilo v mesecu februarju — za izvedbo so bili zadolženi TOK Slovenj Gradec, 2. smučanje bo v mesecu marcu — za izvedbo zadolžen TOZD gozdarstva Črna, 3. kegljanje bo v mesecu aprilu — za izvedbo je zadolžen TOZD Nova oprema, 4. odbojka bo v mesecu juniju — za izvedbo je zadolžen TOZD Nova oprema. 5. mali nogomet bo v mesecu maju — za izvedbo zadolžen TOZD TP Prevalje, 6. streljanje z zračno puško bo v mesecu septembru — za izvedbo je zadolžen TOK Radlje. 7. namizni tenis bo v mesecu oktobru — za izvedbo je zadolžen TOZD TP Pameče, 8. šah bo v mesecu novembru — za izvedbo bo zadolžen Šumeonik DSSP, 9. plavanje bo v mesecu decembru — za izvedbo zadolžen TOK Ravne. Pri vseh športnih disciplinah je potrebno zaradi pravičnega sodenja najemati za sodnike zunanje sodelavce. Iz združenih sredstev, ki so namenjena z ašport, se krije samo izvedba tekmovanja in zastopanje LESNE navzven. Športni referenti v TOZD bodo dobili naročilnice (za nakup pokalov in diplom ter za storitve zunanjih sodelavcev). Cena pokala za ekipno tekmovanje ne sme znašati več kot 1.200 din, za posameznika pa 600 din. Naročilnice bo izdajal Rogina Ivo, za podpisovanje računov pa je komisija zadolžila Čuješ Marjana. Za zbiranje rezultatov točkovanja med TOZD je zadolžen Leskovec Filip, prav tako je zadolžen za sprotno objavljanje rezultatov v Viharniku. Po končanih tekmovanjih vseh disciplin se bodo referenti za šport ponovno zbrali in se pogovorili o nadalj-nem delu ter sestavili načrt za naslednje leto. Danica Petek Traktorist Jože Obretan s svojimi pomagači vlači na skladišče ob novi cesti izdelan les Led, ki je 'koncem lanskega leta prizadel celotno območje Brkinov, je razen železnih drogov visoke električne napetosti in sadovnjakov, močno prizadel tudi gozdove. Po prvih ocenah se je pod težo ledu zrušilo okrog tristotisoč kubikov lesne mase. Poledica je najbolj prizadela bukove sestoje in gozdove, ki jih sestavljajo hrasti in masecen. Večina teh gozdov je v zasebni lasti. Da bi vsaj v roku dveh let napadli les pospravili ga odpeljali potrošnikom, so se gozdna gospodarstva v Sloveniji dogovorila, da priskočijo s svojimi delavci in svojo mehanizacijo na pomoč. Zavod za pogozdovanje krasa, kamor ti gozdovi pripadajo, nikakor ne zmore vsega tako obsežnega dela sam. Delavci Lesne delajo na območju Malih Loč. Delali bodo izmenično in tako je s prvo skupino pričela Tozd gozdarstvo Črna. Pohvalijo se, da so zadovoljni z delom, s stanovanjem in s hrano. Na delovišču je živo in veselo — eni sekajo, drugi z buldožerjem režejo traktorske vlake in pripravljajo cesto za odvoz lesa, tretji pa že spravljajo s traktorjem les. Vodja vseh del na našem brkinskem delovišču je inž. Mitja Jandl. Alojz Kremzer in Poldi Kos kar sproti projektirata in delata zasilni prepust za vodo Vodja del inž. Mitja Jandl, inženir za varnost pri Lesni Alojz Klemen-šek in vodja gradbenih del Edo Kotnik preučujejo na delovišču načrt dela. Buldožerist Ivan Ožir iz TOZD Gradnje reže v pobočje traktorsko vlako Naši delavci stanujejo v Podgradu v udobni, topli in prostorni hiši. Zelo okusno jim kuha kuharica Darinka Balant, količino kalorij v obrokih občasno kontrolira naš varnostnik, na desni strani pa je tov. Jože Valenčič iz Ilirske Bistrice, ki s strani Zavoda za pogozdovanje Krasa skrbi za pripravo dela in vse druge problematične zadeve. Mladi in sposobni sekači gozdarstva Črne pridno podirajo in z dneva v dan prodirajo globlje v polomijo Gozdarji iz Črne na Brkinih