PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXX. Št. 220 (8926)
TRST, petek, 20^ septembra 1974
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO POROČILI), KI Gfl JE IMEL DE MARTINO Nfl SEJI OSREDNJEGA VODSTVA PSI
Polemika med strankami leve sredine o vsebini preverjanja vladne politike
Fanfani in Orlandi odklanjata socialistični predlog o spremembi gospodarske in socialne politike vlade - Mariotti o demokrščanski nadvladi
RIM, 19. — Poročilo, ki ga je imel tajnik socialistične stranke De Martino včeraj na seji osrednjega vodstva stranke je naletelo ta močan odmev pri socialističnihsopotnikih v levosredinski koali-*lji. Tajnik krščanske demokracije Fanfani in tajnik socialdemokratske Stranke Orlandi sta vsak po svoje zavrnila predloge socialistov, da se na prihodnjem «preverjanju» govori in sklepa o «spremembi 'elotne vladne politike». V bistvu se je že začela polemika okrog ,e9a, kaj bodo stranke leve sredine pravzaprav «preverjale».
Fanfani in Orlandi sta bila da-
tes pri predsedniku vlade Rumor-lu, ki se je z njima pogovarjal ° vprašanjih, ki bi morala biti na dnevnem redu na srečanju, ki ga to Rumor sklical v prvi polovici oktobra med vlado in voditelji šti-dh levosredinskih strank. Osrednje
Francesco De Martino
Amintore Fanfani
Vodstvo PSI je včeraj brez razprave soglasno odobril De Marti-novo poročilo, ki v bistvu na novo odpira vprašanje odnosov med socialisti in demokristjani.
Po pogovoru z Rumor jem je Fanfani izjavil časnikarjem, da krščanska demokracija ne išče «preverjanja». «Vsakokrat, ko je prišlo do .preverjanja’, se ga je krščanska demokracija udeležila z resnostjo >n v konstruktivnem duhu. Če predsednik vlade meni, da je treba sklicati sestanek na vrhu, se ga bo krščanska demokracija udeležila, he glede na to, kaj misli ena ali druga volilna skupina, temveč say »no zato, da se obvarujejo koristi države, o katerih je odkrito govoril predsednik vlade v Bariju.»
Na vprašanje nekega časnikarja glede odnosov s PSI, je Fanfani odgovoril: «Ne obstajajo dvostranska vprašanja, obstaja samo vprašanje učinkovitega sodelovanja med štirimi strankami večine. Prizadevali si bomo, da bo prišlo do temeljite proučitve slednjega vprašanja. Ponovno poudarjam, da bomo stremeli samo za tem, da zavarujemo blaginjo vseh Italijanov. To jo stališče krščanske demokracije. Mi se ne spuščamo v polemiko, ne sprejemamo izsiljevanja ali izzivanja z nobene strani, pa naj prideta od znotraj ali od zunaj.»
Tajnik socialdemokratov Orlandi pa je po sestanku z Humorjem de-
danes neposredno odgovorila De Martinu in socialističnemu vodstvu. V bistvu sta oba zavrnila takšno «preverjanje», na katerem naj bi proučili tudi možnosti spremembe gospodarske in socialne politike vlade, obenem pa tudi načeli vprašanje preureditve vladne strukture, kot je to že omenil socialistični minister Giolitti.
Socialisti so nezadovoljni tudi z nekaterimi demokristjanskimi ministri, ki so v zadnjih časih spravili vlado ob popoln ugled pred državljani. O tem odkrito govori načelnik poslanske skupine PSI Mariotti v intervjuju, ki ga je dal genovskemu dnevniku «Secolo XIX».
Mariotti pravi, da Rumor opravlja svojo dolžnost, da pa bi morala biti njegova vloga povečana. Predsednik vlade bi moral usklajevati celotno vladno delovanje, kar mu omogoča tudi ustava. Socialistični poslanec poudarja, da so nekatera ministrstva v zadnjih mesecih napravila preveč «naivnih» napak. Pri tem Mariotti opozarja, na «škandal» o ceni testenin, na «neverjetni dogodek, katerega protagonist je bil minister za industrijo De Mita. Ni mogoče delati teh bedarij, zlasti še, ker so obstajali točni sporazumi med strankami leve sredine, ki so določevali, da vlada ne sme v nobenem primeru popustiti pri cenah najnujnejših življenjskih potrebščin».
Zatem Mariotti omenja še drugega demokristjanskega ministra, Gullottija, ministra za državne u-deležbe. Pravi, da Gullotti dela kar na svojo roko, kar se mu zljubi, ne da bi odgovarjal nikomur. Toda krivda za to, kar dela Gullotti, pravi Mariotti, ni samo njegova. To
je posledica demokrščanskega ustroja, ki se stalno krepi in ki ima v rokah vse vzvode oblasti.
Na vprašanje, kako da ne morejo socialisti niti zraven ministrstva za državne udeležbe in za zaklad, Mariotti odgovarja, da ti dve ministrstvi odločata vse o gospodarski politiki. Ostala ministrstva, pravi Mariotti, ne pomenijo nič, ali zelo malo. Na vprašanje, kako da se ni krščanska demokracija nikoli odrekla notranjemu in zunanjemu ministrstvu, Mariotti omenja v tej zvezi kričeči primer notranjega ministra, ki se je mnogo let bojeval proti tako imenovanim «nasprotujočim si ekstremizmom», sedaj pa se je nenadoma zavedal, da je vse zgrešil. Prav tako Mariotti poudarja, da so socialisti skoraj popolnoma odrezani od zunanje politike. Zato, pravi socialistični poslanec, sedanja vlada, kakršna je, ne more iti več naprej. Sicer pa ni vprašanje vladne krize, temveč samo vprašanje, da se leva sredina okrepi in napravi red v svojih vrstah.
SKLEP AVSTRIJSKIH STRANK 0 PREŠTEVANJU KOROŠKIH SLOVENCIH
Nov odkrit napad na osnovne narodnostne in človeške pravice koroških Slovencev
Ta odločitev strank je v popolnem nasprotju z vsemi veljavnimi načeli o odosih do narodnostnih manjšin in predstavlja odkrito težnjo po nadaljnji asimilaciji slovenske^' življa na Koroškem
DUNAJ, 19. — Z Dunaja je prišla novica, da so predstavniki vseh avstrijskih strank, torej vladne socialistične kot tudi opozicijske ljudske in svobodnjaške stranke, nasestanku ob navzočnosti samega kanclerja Kreiskega, toda ob odsotnosti kateregakoli predstavnika koroških Slovencev, sklenili in to naj bi bil dokončni in uradni sklep, da bodo postavili dvojezične krajevne napise na Koroškem na temelju predhodnega preštevanja oziroma ugotavljanja manjšine.
Taka odločitev avstrijskih strank upravičeno buri slovenski živelj
na Koroškem, Koroški Slovenci, ki so se ves čas enotno in složno upirali vsem neštetokrat izraženim naklepom o preštevanju slovenske manjšine, vidijo v tem koraku odkrit napad na njihove temeljne narodnostne in človeške pravice.
Kaj pomeni preštevanje manjšine v razmerah kakršne vladajo že nekaj let na Koroškem, vse od proslule heimatdinstovske proslave petdesetletnice koroškega plebiscita 1970. leta, ko so javno nastopili z geslom: Na Koroškem ni prostora za dva naroda in s tem napovedali boj za uničenje koroških Slovencev, pa vse do današnjih dni so Slovenci tarča nenehnih napadov, pritiska, sramotenja in vseh vrst diskriminacij. V takem ozračju naj
ailllllllllllllllMIlllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiilllllllllllllllllllllllllllllillllllllllIliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiliiilllliillllllllllllliiliilllllllllllllilllllllt«
MINISTER BERTOLDI SPREJEL PREDSTAVNIKE GRADBINCEV
Zamrznitev kreditov in javnih del povzroča krizo v gradbeni industriji
Sindikalisti opozorili ministra, da obstaja nevarnost povečanja števila brezposelnih, če ne bodo čimprej sprejeti primerni ukrepi
RIM, 19. — Ministar za delo Bertoldi je danes sprejel člane vsedržavnega tajništva sindikalne federacije gradbenih delavcev. Z njimi je minister proučil sedanji resen položaj gradbene industrije v Italiji. Sindikalni predstavniki so mu obrazložili svoje stališče in izrazili zaskrbljenost zaradi nevarnosti, ki preti, da bo gradbena industrija v najkrajšem času odpustila z dela veliko število delavcev, če ne bodo sprejeti ukrepi za zidanje ljudskih stanovanj in za sprostitev javnih del, ki so sedaj večinoma zamrznjena zaradi pomanjkanja kreditov.
Sindikalisti so še posebno opo-
zorili ministra na izredno resen položaj gradbeništva na Jugu in v nekaterih velikih mestih, kot v Palermu, Turinu, Neaplju, Bariju, Ta-rantu in Rimu. Sindikalisti pravijo, da preti nevarnost, da se bo zmanjšala zaposlitev v vseh gradbenih dejavnostih v prihodnjih mesecih, če ne bodo javne ustanove podprle gradbeništvo.
V tej zvezi so predstavniki gradbincev izjavili ministru, da bi bilo treba sprejeti sledeče nujne u-krepe: takojšnja odmrznitev kreditov; poskrbeti denar, da se končajo javna dela, ki so v teku; nove na-
ložbe za gradnjo infrastruktur na Jugu; odobritev takojšnjih ukrepov za zidanje ljudskih stanovanj. Voditelji sindikalne federacije gradbincev so ministru izrazili željo, da bi v najkrajšem času prišlo do srečanja z vlado, da bi se dogovorili o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da se ohrani sedanja raven zaposlitve v gradbeni industriji. Predstavniki gradbincev so zaprosili ministra Bertoldija, naj se zavzame, da bo čimprej odobren zakonski ukrep o dopolnitvi plače in izredni dokladi za brezposelne delavce v gradbeni industriji.
Pred sestankom z ministrom sta

iiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiumiiiiiiiiiii«
USADI NARAŠČAJOČE INFLACIJI IN DRAGINJI
Zaskrbljujoče poročilo o gospodarskem položaju v evropski skupnosti
Letos bo plačilna bilanca EGS zabeležila primanjkljaj 20 milijard dolarjev
BRUSELJ, 19.
rektor EGS Giovanni Mosca, ki odgovarja za gospodarske in monetarne zadeve pri izvršni komisiji gospodarske skupnosti je podal poročilo o gospodarskem položaju v EGS. Uvodoma je poudaril, da so se kosmati narodni dohodki vseh držav članic letos povečali za približno 2,5 odst., medtem ko je lani to povišanje znašalo 5,6 odst.
Mosca je nadalje dejal, da niti letos ni bilo mogoče zavreti naraščajoče inflacije in da so se cene potrošnega blaga zvišale. Solidarnost v okviru EGS pa je ogrožena zaradi dokajšnjega neravnovesja v odnosih s tretjimi državami. Skupna plačilna bilanca, ki je bila lani aktivna za milijardo dolarjev, je letos zabeležila primanjkljaj kar 20 milijard dolarjev. Mosca je dodal, da je poglavitni vzrok kritičnega položaja v državah EGS zvišanje cene petrolejskih proizvodov, ki je prizadelo ves svet, saj inflacija na-i rašča povsod in plačilne bilance
Generalni di- | Mosca predvideva, da se bo polo-
jal med drugim; «PSDI ne vidi VRe^ (jrjav uvoznic nafte so se hu-potrebe po .spremembi celotne ' lad- 1 ne politike’, ki se lahko na poli-
tičnem področju spremeni v izkriv-Ijenje izvirnih obveznosti leve sredine, o čemer je nedavno govoril tudi poslanec Moro in kar socialdemokrati dosledno spoštujejo. Na gospodarskem področju pa se lahko to spremeni v spremembo podpisanih dogovorov med štirimi stranka mi vladno koalicije.»
Fanfani in Orlandi sta torej že
do poslabšale. Cena surovin se je nekoliko ustalila samo na prelomu leta.
Gospodarski položaj v državah EGS označuje počasna rast notranjega povpraševanja ter manjša pripravljenost za naložbe. Kar zadeva industrijsko proizvodnjo je bilo opaziti zastoj v Zahodni Nemčiji ter nekoliko bolj živahno dejavnost v Franciji in Italiji.
žaj leta 1975 nekoliko izboljšal, povečanje vsote realnih kosmatih narodnih dohodkov v državah EGS bo znašalo približno 3,5 odst. Pritisk draginje bo nekoliko popustil, čeprav bo inflacijska stopnja ostala izredno visoka. Skratka, je zaključil Mosca, borba proti inflaciji bo morala nujno ostati v ospredju skupnih prizadevanj držav EGS.
Ministri za kmetijstvo še vedno zasedajo
BRUSELJ, 19. — Po treh dneh razprave se ministri za kmetijstvo EGS še vedno niso mogli domeniti o pobudah, s katerimi bi premostili hudo krizo «zelene Evrope». Izvršna komisija je predstavila skupek predlogov, ki temelji na izrednem povečanju cen kmetijskih pridelkov, ki naj bi znašalo 4 ods Francozi zahtevajo še vedno bolj občutno zvišanje (8 odst.), Angleži bi hoteli diferencirano podražitev (za mleko celo 32 odst.), medtem ko so Nemci proti kakršnikoli podražitvi, ki bi presegla 4 odst.
Italijani poudarjajo, da morajo ministri za kmetijstvo sprejeti poleg podražitve tudi nekatere dopolnilne ukrepe, ki naj bi upoštevali poseben položaj, v katerem se nahaja italijansko kmetijstvo.
imela tajnika federacije gradbiu-cev Ravizza in Giorgi tiskovno konferenco, na kateri sta seznanila časnikarje o nevarnosti velike brezposelnosti v gradbeništvu, povedala, da je že sedaj na Jugu sto tisoč gradbincev brez dela in poudarila, da če ne bodo sprejeti hitri ukrepi, bo število brezposelnih kmalu naraslo na 300.000 delavcev. Kriza v gradbeni industriji, v kateri je neposredno zaposlenih milijon 20 tisoč delavcev, bi hudo prizadela tudi številne druge industrijske veje, ki so odvisne ali tesno povezane z gradbeništvom.
Sindikalna federacija delavcev živilske industrije pa je zavzela odločno stališče proti stalnemu naraščanju cen živil. V sporočilu, ki so ga objavili po sestanku izvršnega odbora, opozarjajo na izredno resen položaj in pravijo, da mora celotno sindikalno gibanje zaostriti boj za spremembo gospodarskega razvojnega ustroja, za okrepitev kmetijstva, za preureditev razdeljevalne mreže in prodaje blaga na drobno, za uveljavitev in okrepitev vloge kmetijstva v živilski industriji, da ne bo treba u-važati toliko kmetijskih pridelkov iz tujine.
V tej zvezi, pravijo sindikalisti živilske industrije, mora vsedržavna sindikalna federacija najbolj odločno nastopiti v korist delavcev, da se jim zavaruje kupna moč plač in da se jim nadomesti to, kar sta inflacija in draginja pobrali delavcem, še posebno sindikalna federacija živilske industrije podpira pobudo vsedržavne federacije, da se izenači točka dra-ginjske doklade na najvišji ravni za vse delavce.
Po vsej Italiji so delavci zaskrbljeni zaradi naraščajoče draginje in nevarnosti, da bodo vladni varčevalni ukrepi ter zamrznitev kreditov povzročili v bližnji prihodnosti veliko brezposelnost. O tem so razpravljali tudi na glavnem svetu pokra iinske federacije CGIL, CISL in UTL v Brescii, katerega se je udeležil tajnik CISL Camiti. V govoru, ki ga je imel v imenu vsedržavne sindikalne federacije, je Camiti poudaril, da so vlada in delodajalci sprožili silen napad na delavske plače in da hočejo vse posledice sedanje gospodarske krize prepustiti v breme ljudskih množic. Zato je Camiti dejal, da je treba delavcem nadomestiti vsaj delno to. kar so izgubili zaradi visokih cen.
Jaka Koprivc novi odgovorni urednik Tanjuga
r 'OGRAD, 19. — Svet Tanjuga je dir.es za novega glavnega in odgovornega urednika izvolil Jaka Koprivca, tajnika za informacije izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije. Koprivc je ugleden družbeno - politični delavec, ki je pred imenovanjem za tajnika za informacije izvršnega sveta Slovenije bil več let odgovorni urednik «Dela». Za u-speh pri urejevanju lista je dobil Tomšičevo nagrado, to je najvišje priznanje, ki ga dodeljuje Združenje novinarjev Slovenije.
Seja osrednjega vodstva KP1
RIM, 19. — Predsednik KPI Luigi Longo je danes predsedoval seji o-srednjega vodstva stranke, na kateri je imel poročilo tajnik Berlinguer. KPI sporoča, da je osrednje vodstvo na osnovi Berlinguerjevega poročila razpravljalo o gospodarskem in političnem položaju v državi. Posebna skrb je bila posvečena vprašanju, kaj je treba narediti, da se zavaruje življenjska raven ljudskih množic, ki je pod močnim pritiskom draginje in inflacije.
zdaj začno preštevati, koliko je Slovencev na Koroškem.
Odločitev avstrijskih strank je v popolnem nasprotju z vsemi veljavnimi načeli o odnosih do narodnih manjšin. Nikjer na svetu, samo v Avstriji velja, oziroma naj bi dokončno obveljalo načelo: Kolikor odstotkov manjšine, toliko odstotkov pravic.
Manjšina pa je celota in kot celota ima popolno pravico do vseh oblik enakopravnosti, do možnosti za nemoten gospodarski in kulturni razvoj, ne glede na njeno število oziroma višino odstotka v odnosu do večinskega naroda. Avstrijska namera o štetju manjšine je torej izraz skrajno reakcionarnih, odkrito diskriminatorskih stališč do manjšine. Avstrijska država oziroma njene stranke s takim početjem ne teptajo samo temeljnih človeških pravic in splošno veljavnih mednarodnih načel o odnosih do narodnih manjšin, pač pa grobo kršijo tudi državno pogodbo, ki je temelj avstrijske neodvisnosti. Ko so štiri velike sile leta 1955 sestavljale državno pogodbo o Avstriji, so točno vedele, kot je vedela tudi Avstrija sama, kje vse prebiva slovenska manjšina. Nikjer v državni pogodbi ni določila, ki bi zahtevalo preštevanje manjšine kot pogoj za izpolnitev obveznosti avstrijske države do koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov.
Nasprotno, državna pogodba izrecno in jasno obvezuje avstrijsko državo, da onemogoči delovanje vseh tistih šovinističnih organiza-«ij.
proti
zacija je Heimatdienst. In prav Heimatdienst je bil Usti, ki že leta vztrajno postavlja zahtevo po preštevanju manjšine. Sprejem te zahteve s strani vseh avstrijskih strank je jasen dokaz, kako je nad avstrijskim političnim življenjem prevladal mračni duh nazadnjaških sil.
Koroški Slovenci in z njimi njihova matična domovina, pa tudi vsa demokratična javnost, obsoja odločitev avstrijskih strank, ker pomeni težak udarec za manjšino, odkrit dokaz diskriminacije in težnjo po nadaljnji asimilaciji slovenskega življa na Koroškem.
katerih delovanje. Jg uperjeno ;i manjšinam. In taka organi-
Vprašanja NATO na dnevnem reda Andreottijevega obiska v Zah. Nemčiji
BONN, 19. — Italijanski obrambni minister Andreotti zaključuje danes svoj uradni obisk v Zvezni republiki Nemčiji. Danes, zadnji dan svojega obiska, je imel daljši po- j govor z zahodnonemškim zunanjim ministrom Genscherjem. V prejšnjih dneh se je sestal s svojim bonskim kolegom Leberjem, s katerim je baje imel normalne pogovore v okviru odnosov med ministri držav članic NATO. Poleg tega je včeraj prisostvoval vojaškim manevrom v južni Nemčiji.
V srečanju z italijanskimi novinarji se je Andreotti zadržal dalj časa pri vprašanju Grčije in nje-
nega izstopa iz vojaških organizacij atlantske zveze. Grški korak je Andreotti označil kot hud udarec, ne toliko za prestiž NATO, temveč predvsem za njeno politično učinkovitost. Izrazil pa je mnenje, da bi Grčija lahko ponovno preučila svoje stališče, če bi odpravili vzrok spora s Turčijo, se pravi, če bi čimprej rešili ciprsko vprašanje. Italijanski zunanji minister je bil pred kratkim v Atenah, kjer je imel vrsto pogovorov s tamkajšnjim ob-OBmbnim ministrom Averofom in z •nanjim ministrom Mavrosom.
Andreotti je Leber sta se zadržala tudi pri temah, ki jih bodo obravnavali na prihodnji seji evropske skupine v okviru NATO, še zlasti kar zadeva standardizacijo oborožitve. V zvezi s svojim včerajšnjim srečanjem z zveznim kanclerjem Schmidtom ni hotel Andreotti dati nobenih izjav. Dejal je samo. da je šlo za vljudnostni obisk, med katerim so govorili predvsem o evropskih političnih problemih.
SIRIMAV9 BANDARANAIKE PRISPELA V BEOGRAD
Gostje iz Sri Lanke na obisku v SFRJ
Neuvrščenost in pobude neuvrščenih držav osrednja tema pogovorov med cejlonsko in jugoslovansko delegacijo
(Od našega dopisnika)	I sednika s svojimi sodelavci izme-
m n ________njala mnenja o mednarodnem po-
B£9«LAD;	lofciu in ugotovila, da se na sploš-
no slabsa, da je mnogo kriz, ki
je prispela v Beograd na” štiridnevni uradni obisk predsednica vlade Sri Lanke gospa Sirimavo Banda-ranaike. Na beograjskem letališču so visoko gostjo pozdravili predsednik zveznega izvršnega sveta Dže-mal Bijedic, član predsedstva SF RJ Lazar Koliševski, članica sveta federacije Vida Tomšič, podpredsednik skupščine SFRJ Branko Re-šič, oredsednik skupščine Beograda Kovačevič, drugi visoki funkcionarji zvezne vlade in jugoslovanske ljudske armade.
V uradnih razgovorih, ki so se danes pričeli med Bijedidem in Ban-daranaikovo in ki se bodo nadaljevali prihodnje dni, sta vladna pred-
Sirimavo Bandaranaikc je na letališču sprejel predsednik ZIS Džemal Bijedič liniiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiinitniitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiillMimiiiiMiiiiiiiMiiiimiliiiiiiiiiMiiMiltiiiiiirimiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiinin
Bolj se bliža čas sestanka na vrhu med voditelji levosredinskih strank in vlado, bolj se zaostruje polemika med vladno koalicijo. Po predvčerajšnjem poročilu, ki ga je imel tajnik PSI De Martino na seji osrednjega vodstva stranke in v katerem je bilo jasno povedano, da socialisti zahtevajo občutne spremembe gospodarske in socialne politike, sta včeraj tajnik KD Fanfani in tajnik PSDI Orlandi odgovorila socialistom. Oba v bistvu zavračata takšno «preverjanje», kakršnega si zamišljajo socialisti in vztrajata pri tem, da če bo prišlo do «prevarjanja», bo treba na njem «preveriti» le to, kaj je in kaj ni vlada naredila, ter kaj je treba pravzaprav narediti. Oba odklanjata, da bi govorili o katerikoli spremembi vladne politike.
Predstavniki avstrijskih strank, vladne socialistične ter opozicijskih ljudske in svobodnjaške, so

DANES
_
na sestanku v prisotnost! kanclerja Kreiskega, toda ob odsotnosti predstavnikov koroških Slovencev, in ob njihovem znanem nasprotovanju, uradno sklenili, da bodo postavili dvojezične krajevne napise na Koroškem na temelju predhodnega preštevanja oziroma ugotavljanja manjšine. Gre za nov odkrit napad na temeljne narodnostne in človeške pravice slovenskega življa na Koroškem, in za odločitev, ki je v popolnem nasprotju z vsemi veljavnimi načeli o odnosih do narodnostnih manjšin. Preštevanje manjšine v pogojih in v razmerah, kakršne je ustvarila na Koroškem proslula hajmatsdinstvov-ska protislovenska gonja, pomeni
jasno težnjo po nadaljnjem asimiliranju koroških Slovencev.
Gradbena industrija preživlja veliko krizo. Pomanjkanje kreditov in zamrznitev velikih javnih del, kakor tudi zidanja ljudskih stanovanj so spravila gradbeništvo v položaj, da je na Jugu že
100.000	gradbincev brez dela, v ostalih krajih pa preti nevarnost, da bo v bližnji prihodnosti ostalo brez zaposlitve 300.000 delavcev. Zaradi tega so bili sindikati gradbincev pri ministru za delo Ber-toldiju in ga zaprosili, naj posreduje pri vladi za odmrznitev kreditov in javnih del.
V četrtek, 10. oktobra, bodo v Angliji politične volitve. Po vseh predvidevanjih, ki slonijo na anketah priznanih ustanov za raziskovanje javnega mnenja, kot je na primer sloviti «Gallup», bodo laburisti odločno zmagali. Priljubljenost konservativcev je zaradi sedanje krize hudo okrnjena.
ogrožajo svetovni mir. V zvezi s tem je bila posebna pozornost posvečena sedanjemu delovanju neuvrščenih držav pri reševanju aktualnih mednarodnih vprašanj in nalog, ki stoje pred neuvrščenimi do prihodnjega sestanka neuvrščenih na vrhu. Ocenila sta, da se sklepi alžirske konference neuvrščenih na vrhu počasneje izvajajo kot to zahteva položaj in je bila ugotovljena neobhodnost odločnejšega delovanja v tej smeri. Gospo Bandaranaiko bo jutri sprejel predsednik Tito.
Po današnjih razgovorih je predsednik zveznega izvršnega sveta v palači ZIS v Novem Beogradu priredil večerjo v čast visoki gostji, zatem pa sprejem, na katerem je bilo več sto povabljenih. Džemal Bijedič je v svoji zdravici pri večerji ugotovil, da Jugoslavija in Sri Lanka, ki sta privrženi politiki neuvrščenosti že več kot dvajset let, aktivno sodelujeta v naporih, da se zagotovijo mir in enakopravni demokratični odnosi na svetu ter izrazil prepričanje, da bedo sedanji razgovori nov korak v razvoju prijateljskih odnosov med obema državama in sodelovanja na mednarodnem področju. V nadaljevanju svoje zdravice se je Bijedič ozrl na mednarodni položaj, ki zaradi kopičenja zapletenih vprašanj zahteva maksimalno in intenzivno angažiranje in delovanje vseh naprednih demokratičnih in miroljubnih sil. Bijedič je posebno opozoril na stanje na Bližnjem vzhodu, ki zaradi agresivne politike Izraela vsebuje novo nevarnost za svetovni mir, na napad na neodvisnost Cipra, ki ga je ocenil kot napad na politiko in načela neuvrščenosti, na položaj v Vietnamu, kjer sajgonski režim krši pariške sporazume in na stalno slabšanje položaja držav v razvoju in poglabljanja prepada med razvitimi in nerazvitimi državami.
Vsi ti problemi, je ugotovil Bijedič, grozijo postati nevarno žarišče napetosti in mednarodnih pretresov. Predsednik jugoslovanske vlade je izrazil prepričanje, da se mnoga vprašanja, ki ogrožajo mir, lahko rešijo s skupnim vztrajnim prizadevanjem in akcijami neuvrščenih držav in drugih miroljubnih naprednih sil
Gospa Bandaranaike je v odgovoru na zdravico poudarila, da so njeni stiki z Jugoslavijo v zadnjih dvajsetih letih bili zelo prijetni in koristni in da je predsednik Tito s svojo politično dalekovidnostjo in državniško modrostjo osvojil simpatije ljudstva Sri Lanke. Ljubezen in spoštovanje, ki ju predsednik Tito uživa v Sri Lanki, je dodala Bandaranaike, sta prispevali k razvoju prijateljskih odnosov med o-bema državama in narodoma. Odnosi med obema državama, je poudarila na koncu zdravice, temeljijo na trdnih temeljih prijateljstva in medsebojnega razumevanja in sodelovanja. Med Jugoslavijo in Sri Lanko je zadnja leta zabeležena krepitev gospodarskega sodelovanja. Prepričana sem, da bodo naši razgovori med sedanjim obiskom še bolj utrdili in okrepili ta proces.
B. B.
POSREDOVANJE ŠOLSKEGA SKRBNIKA FIDENIIJA V RIMU
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO MORA PREKLICATI DEKRET 0 UKINITVI
Preučiti je treba možnost nadaljnjega razvoja strokovne šole in ustanovitve ženskega strokovnega zavoda ■ Posredovanje slovenske komisije PSI in IStM
Šolski skrbnik dr. Fidenzi je včeraj poslal ministrstvu za šolstvo brzojavko, s katero predlaga, naj se vsaj začasno ohrani prvi razred strokovne šole, tako da bo mogoče v letošnjem šolskem letu preučiti celotno vprašanje in najti u-strezno rešitev.
Časnikarju našega lista je šolski skrbnik povedal, da gre za odločitev ministrstva, ki temelji na predpisu še iz 1969. leta, ko so na nov način uredili strokovne šole in je bil tečaj za šivilje v okviru triletne slovenske strokovne šole vedno v nasprotju z veljavnimi predpisi, ali bolje rečeno, je bil sploh ustanovljen izven veljavnih predpisov. Po ukinitvi so iskali začasno rešitev in se je v tej zvezi govorilo « drugih možnostih, ki so se izkazale za neuresničljive. Tako je bil govor, da bi spremenili strokovno usposobljenost šole, ki naj bi bila kemijske stroke, za kar pa bi učenke morale hoditi celo v Milje. Tečaji za šivilje so možni samo v strokovnih ženskih zavodih, ki so petletni in za katere je potreben dolg in zapleten postopek.
Dejstvo je, da se je v prvi razred vpisalo osem deklet, ki bi ostale brez možnosti šolanja, če bi ta tečaj ukinili. Ukinitev bi pomenila tudi ukinitev ženskega dela strokovne šole, saj naslednje leto že ne bi bilo več drugega in še leto dni kasneje niti več tretjega razreda. Vsega tega se zaveda tudi šolski skrbmi, ki je zato poslal brzojavno opozorilo v Rim, ki ima dokončno besedo, saj je ministrstvo tečaj ukinilo in lahko svoj sklep tudi prekliče. Formalno ne more biti težav, saj je šola obstajala že od 1970. leta in se trenutno stanje ni bistveno spremenilo.
Z brzojavko šolskega skrbništva pa celotna zadeva še zdaleč ni rešena, ker je vse odvisno od Rima in je treba v Rimu doseči takojšnji preklic ukinitve, kar pa zaradi znane počasnosti birokracije žal zelo pogosto ni tako enostavna stvar. Zato so nadaljnji pritiski nujni in o zadevi je treba brez odlašanja opozoriti odgovorne činitelje.
Dejstvo je tudi, da je bil Rim zelo hiter in odločen, ko je šlo za ukinitev ženskega dela slovenske strokovne šole, da pa se nič ne sliši o tem, da bi morala biti ta šola samostojna, kot so obljubili ob u-stanovitvi, kot je večkrat zahtevala vsa slovenska javnost in kot je šolski skrbnik predlagal že pred dvema letoma. Šola je še vedno v podrejenem položaju, kar je prišlo do izraza tudi v tem primeru, saj slovenski šolniki sploh niso vedeli za obstoj zadnje okrožnice, o kateri je govor v brzojavki ministrstva o ukinitvi in je bila slovenska javnost pozno in na neprimeren način o vsej zadevi obveščena.
Prav tako postaja tudi nujen odločen nastop, da dobimo Slovenci ne samo triletno strokovno šolo, temveč pravi strokovni zavod petletnega tipa, kar so predstavniki vseh slovenskih političnih sil že odločno zahtevali v okviru šolskega odbora.
Ta zahteva je prišla do izraza v soglasnem sklepu tržaškega pokrajinskega odbora, ki je 21. marca 1973 zahteval, da na strokovnem zavodu «Volta» ustanovijo slovensko vzporednico kot začetek slovenskega strokovnega zavoda. Pokrajinska uprava je istočasno zbrala tudi vso ustrezno dokumentacijo in jo poslala skupaj s formalno prošnjo skrbniku, da jo pošlje v Rim. Od takrat pa uradno ni nič znanega, dejstvo pa je, da iz Rima prihajajo obvestila o ukinitvi in ne o ustanovitvi slovenskih razredov.
O ukinitvi prvega ženskega razreda je v torek razpravljala deželna slovenska komisija PSI, ki je ta ukrep ostro obsodila in sklenila, da bo pozvala socialistične parlamentarce, da se za zadevo zanimajo.
Pokrajinski tajnik Zveze socialistične mladine Gianfranco Carbone pa je poslal senatorju Tristanu Codignioli, ki je odgovoren za vse-
državno šolsko komisijo PSI, naslednje pismo:
Dragi tovariš, opozarjam Te, da je Ministrstvo za šolstvo ukinilo prvi razred ženskega oddelka slovenske strokovne šole. Kot motivacija je navedena ministrska okrožnica št. 1620 z dne 10. aprila t. 1. Večkrat je bilo že poudarjeno, da bi se morala triletna šola spremeniti v petletno, namesto tega pa u-kinjajo tudi sedanjo. Prosim Te, da se pozanimaš o položaju in da interveniraš pri pristojnih organih. Vse kaže, da gre za nov člen v verigi diskriminacijske politike proti slovenski etnični skupnosti v Italiji. Ta diskriminacija je prav taka, če ne še hujša, kakor tista, ki je do sedaj preprečevala ustanovitev petletnega slovenskega tehničnega zavoda z vsemi oddelki.
V prepričanju, da boš takoj u-krenil, kar je v tvoji moči, Te tovariško pozdravljam Gianfranco arbone, pokrajinski sekretar ZSMI.
V AVDITORIJU NA POBUDO TRŽAŠKIH ZAVAROVALNIC
Vprašanja življenjskega zavarovanja na današnjem študijskem zasedanju
Pomen in namen srečanja je na včerajšnji tiskovni konferenci orisal predsednik zasedanja prof. Antoniotti
.te
ICi
Vprašanje življenjskega zavarovanja iz tehničnega, zdravstvenega, statističnega, pravnega in drugih možnih vidikov bo osnovna tema dvodnevnega zasedanja Italijanskega zdravstvenega združenja za življenjsko zavarovanje, ki se bo začelo danes dopoldne v tržaškem Avditoriju na pobudo treh zavarovalnic — Assicurazioni Generali, Riunione Adriatica di Sicurtà in Lloyd Adriatico. Vprašanje zavzema nedvomno precejšen družbeni pomen in je " neki meri celo pokazatelj družbenega napredka. Kako to vprašanje rešujejo v Italiji in kako so ga načele druge države? Današnje srečanje znanstvenikov, zdravnikov in zavarovalnih operaterjev bo tudi priložnost za tovrstno primerjavo, obenem pa bo odprlo možnost obširne razprave o kriterijih življenjskega zavarovanja ter o raznih vplivih bolezenskih stanj na načine zavarovanja.
Kratek, a izčrpen oris namenov
iliiiiiliniiiiiiiiiimiiiiiiilimiiiiiHiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiifiiii
PO NEDAVNEM SKLEPU UPRAVNEGA SODIŠČA
Deželni odbor izrazil zaskrbljenost nad ravnanjem naftne družbe SIOT
Oprostilev plačevanja pristaniške takse predstavlja udarec za celotno deželno gospodarstvo
Sklep upravnega sodišča v Rimu, i pri pristojnih vladnih oblasteh za | jetje. Sprejeli so tudi na znanje, da
ki je oprostilo družbo SIOT pia čevanja pristaniške takse na vkrcano in izkrcano nafto v tržaškem pristanišču, je izzval veliko ogorčenje ne samo v krogih tržaške Avtonomne pristaniške ustanove, ki je zaradi omenjenega ukrepa hudo prizadeta, temveč tudi v drugih krogih tržaškega javnega življenja.
Avtonomna pristaniška ustanova je ukrep rimskega upravnega sodišča ostro obsodila na predsinočnji seji ter pri tem sprejela resolucijo, v kateri ugotavlja, da predstavlja oprostitev plačevanja pristaniške takse hud udarec za ustanovo ter preprečuje načrte za sanacijo, ki je predvsem v luči bližnjega odprtja Sueškega prekopa neobhodno potrebna za tržaško pristanišče.
Resolucijo je včeraj preučil tudi deželni odbor, ki se je sestal pod predsedstvom odv. Comellija. Odbor je ob tem izrazil zaskrbljenost nad položajem, ki ogroža tržaško pristanišče ravno v trenutku, ko bi ga bilo treba najbolj zavarovati in okrepiti. Na seji so med drugim tudi ugotovili, da bo v bodoče hudo oškodovana funkcionalnost temeljnega objekta za celotno gospodarstvo Furlanije - Julijske krajine, če ne bo ustanovi več zagotovljen ta pomemben finančni dohodek, ki ga predstavlja pristaniška taksa na izkrcano in vkrcano blago. Deželni odbor se je obvezal, da bo posredoval
takojšnjo rešitev tega perečega problema.
Podobno stahšče je sprejelo tudi pokrajinsko vodstvo Krščanske demokracije, ki je podprlo resolucijo pristaniške ustanove ter ji izrazilo vso solidarnost. Zadržanje družbe SIOT, je rečeno v poročilu KD. ne more imeti nobenega opravičila in ga je treba zato na vseh ravneh obsoditi. SIOT želi ohraniti za svoj naftovodni terminal nekakšen privilegiran položaj in to v trenutku, ko plačuje za najemnino zemljišča, kjer je nameščen terminal, le šest milijonov lir letno in ko ni izpolnila najosnovnejših nalog glede varstva pred onesnaženjem morja, saj smo bili priča samo v letu 1973 nad dvajsetir^ jjrirnejrfjm onesnaženja.
Upravni svet ACEGAT o finančni krizi
Na izredni seji upravne komisije so razpravljali o kritičnem finančnem položaju ACEGAT na osnovi odgovora občinske uprave na že prej dostavljeno vlogo, ki navaja stanje in predlaga ukrepe. Upravna komisija ACEGAT je sprejela na znanje stališča občinske uprave zlasti glede e-notnega gospodarsko - finančnega kriterija pri vodenju služb, ki jih neposredno upravljata občina ali pod-
BIIIIIIIII,llllllll„„„„l,„,„„i„mHiiiuiiiiniiiimii..miHimmiiimiuimiiiiiiiiH>«>innii«<........■■■•■■■■■Mia
VČERAJ IN DANES V TOVARNI VELIKIH MOTORJEV
Tehnično zasedanje o železniških pogonskih strojih proizvodnje GMT
Med udeleženci tudi direktor italijanskih železnic ing.
Bordoni - Letos 50-letnica pogonskega stroja GMT.FIAT
Ob petdesetletnici železniškega pogonskega stroja FIAT-GMT je tržaška tovarna Velikih motorjev organizirala dvodnevno tehnično zasedanje, ki se je pričelo včeraj in ki se bo zaključilo danes. Zasedanje je posvečeno pogonskim strojem tovarne Velikih motorjev izrecno za železnice, ki predstavljajo za to tovarno dolgoletno u-spešno tradicijo. Železniški pogonski stroji GMT so namreč doživeli velike uspehe, posebno pri italijanski državni železnici in to nemalo po zaslugi tehnične pomoči načrtovalcev. Med temi moramo vsekakor omeniti proizvajalce motorjev GMT: H. Cegielski iz Poljske, FIAT Concord iz Argentine in Brif iz Saronna, ki stalno sodelujejo s tovarno Velikih motorjev pri realizaciji programov za italijanske železnice.
Zasedanja se udeležuje tudi glavni direktor italijanskih državnih železnic, ing. Bordoni, poleg njega pa so prisotni še drugi pomembni predstavniki podjetij, ki proizvajajo železniške pogonske motorje po patentu GMT: H. Cegielski (Poljska), FIAT Concord (Argentina), La Ma-quinsta terrestre y maritima «Španija), Jenbacher (Avstrija) ter nekatera italijanska podjetja.
Ob tej priložnosti je tovarna Velikih motorjev objavila kratek izvleček svojih petdesetletnih izkušenj pri načrtovanju in proizvajanju železniških pogonskih motorjev, italijanske železnice ter tovarni H. Cegielski in FIAT Concord pa so predstavile najnovejše rezultate delovanja železniških strojev v Italiji, na Poljskem in v Latinski A-meriki.
Na notranjem trgu tovarne Velikih motorjev v Dolini so za to priliko razstavili tri električne lokomotive diesel. (Na sliki). Eno so poslali iz Poljske, drugi dve pa so dale na razpolago italijanske železnice. Vse tri poganjajo stroji GMT.
Premalo brezplačnih knjig za srednješolce
/ torek so se sestali predstavniki delavcev podjetij industrijskega pristanišča z odbornico za šolstvo tržaške občinske uprave Ben-nijevo in zahtevali, da dijakom nižjih srednjih šol brezplačno raz-delijio šolske knjige ter se zanimali za gradnjo otroških vrtcev. Odbornica je odgovorila, da bodo tudi letos razdelili za 10 milijonov lir knjig in šele na ponovne zahteve pristala, da bo skušala doseči zvišanje vsote vsaj za toliko, za kolikor so se povečali življenjski
stroški. Glede otroških vrtcev pa se ni nič naredilo, zaradi česar so bili tudi delavci povsem nezadovoljni z odgovori.
Na skupščini delavskih svetov in delegatov tovarn Grandi motori, Italcementi, Stabilimenti meccanici WM, Arzenal - Sv. Marko, pristanišče, Cipci, Tecnital, Taurus, Meccanonavale, Teletra, Orlando, Alto Adriatico, Saifag, Saldanavi, Snia in Manifattura tabacchi so v sredo ugotovili, da je občina «tajno» podvojila mesečno vpisnino za obiskovanje občinskih otroških vrtcev. Zahtevali so, da občina povišanje prekliče, saj resno prizadene delavske družine, katerim se realni mesečni dohodki zaradi inflacije že tako zmanjšujejo.
bo občina poverila posebni komisiji nalogo, da izdela predloge ukrepov, ki jih bodo predložili v razpravo občinskemu odboru, tako da bi zagotovili redno delo podjetja.
Sklepi tržaškega občinskega odbora
Občinski odbor je na svoji redni seji, ki je bila v sredo, odobril več sklepov upravnega značaja. Na predlog podžupana Giuricina je odobril obnovitev steze šolskega športnega stadiona v Kolonji, za kar bodo porabili 14 milijonov lir in izdatek za dve kostnici na bivšem vojaškem pokopališču. Odbornik za socialno skrbstvo Pecorari je predložil več sklepov v korist revnih, za katere bodo porabili 22 milijonov lir, odbornik za ekonomat De Gioia pa je predložil odobritev zasebne dražbe za čiščenje raznih šol.
Začetek dvodnevnega srečanja
Predavanja in razprave o tehničnih zemljevidih in kartografiji v Vidmu
Včeraj je podpredsednik deželnega odbora De Carli odprl v Vidmu dvodnevno srečanje o tehničnih zemljevidih kot sredstvih za socialni in gospodarski napredek. Srečanja se udeležujejo številni profesorji, kartografi, deželni funkcionarji in tehniki ter javni upravniki. Kot gost je v Vidmu prisotna tudi slovenska delegacija, ki jo sestavljajo ing. Naprudnik, direktor za načrtovanje v Sloveniji, dr. Ukmar, direktor katastrskega inštituta in ing. Svetik, ravnatelj načrtovalnega inštituta.
De Carli, ki je tudi odbornik za načrtovanje in proračun, je v svojem otvoritvenem govoru orisal namene in pomene tehničnih zemljevidov. Nato je spregovoril predsednik deželnega odbora za tehnične zemljevide, prof. Antonio Marussi, ki je predaval o zgodovinskem razvoju takih zemljevidov, ki imajo običajno velika merila.
Zatem se je pod predsedstvom ing. Enrica Vitellija, direktorja katastrskega urada iz Rima, pričel prvi del srečanja, ki je bil posvečen znanstvenim in tehničnim vprašanjem zemljevidov.
Popoldan se je začel drugi del, ki ga je vodil Giuseppe Birardi in ki je bil posvečen operativnim in organizacijskim problemom tehničnih zemljevidov.
Svoja predavanja so imeli razni priznani strokovnjaki, ob koncu pa so podelili udeležencem prvega deželnega tečaja za specializacijo v topografiji in kartografiji 14 diplom.

tega tretjega zasedanja je podal na včerajšnji tiskovni konferenci v prostorih gledališča Rossetti predsednik Italijanskega zdravstvenega združenja za življenjsko zavarovanje prof. Antoniotti. Na srečanju s tržaškimi novinarji, ki so se ga udeležili še nekateri drugi predstavniki združenja, predstavniki tržaških zavarovalnic ter univerzitetnih profesorjev, je predsednik tudi podrobno orisal program zasedanja. Po ugotovitvi, da je poprečna starost človeka v veliki meri odvisna od točnih diagnoz in ustreznih terapij, kar po drugi strani vpliva tudi na potek družbenega življenja posameznikov, je prof. Antoniotti podčrtal vlogo zdravstvenega nadzorstva v okviru življenjskega zavarovanja. Na zasedanju bodo o-bravnavali dve vprašanji. Prvo je zgolj zdravniškega značaja in zadeva problematiko kroničnih jetrnih obolenj v luči življenjskega zavarovanja. Izbiro te tematike je narekovala potreba po poglobitvi bolezenskih pojavov, ki so danes predvsem na jugu Italije zelo pogosti in zbujajo precejšnjo zaskrbljenost. Pri tem bodo zdravniki razpravljali o vzrokih teh obolenj, ki so različne narave in so večkrat zasidrani tudi v družbeni stvarnosti.
Drugi del zasedanja bo obravnaval vprašanje življenjskega zavarovanja brez predhodnega zdravniškega pregleda. Tudi ta problem bodo obdelali iz raznih vidikov.
Današnje in jutrišnje srečanje je nedvomno pomembno tudi v luči zdravstvene reforme, ki mora upoštevati, kot je poudaril predsednik Antoniotti, vse izsledke na področju zdravstva v raznih predelih države. Pri načrtovanju reforme je treba skratka upoštevati vse spoznavne elemente, ki lahko pripomorejo, da bodo preventivni posegi učinkoviti in v tem pogledu je tudi doprinos takšnega zasedanja, kakršno bo današnje v Avditoriju, nadvse koristno.
Zasedanje so bo začelo ob 10. uri s krajšo slovesnostjo. Sledila bodo poročila raznih strokovnjakov o kroničnih obolenjih jeter pri življenjskem zavarovanju. V dopoldanskih urah bosta nastopila strokovnjaka s tržaške univerze prof. De Sandre ter prof. Frezza, popoldne pa bodo na vrsti poročila zdravstvenih konzulentov pri zavarovalnicah prof. Venchieruttija, dr. Maz-zucata, dr. Storicija ter dr. Ca-ristija.
V	prvih osmih mesecih tega leta pa se je pomorski promet tržaškega pristanišča precej zmanjšal in sicer za 11,8 odstotka. Razlog za to je v tem. da je prišlo v Trst veliko manj nafte za naftovod in pa za obdelovanje v prosti coni pri Sv. Soboti. Prometa je bilo za 22,623.443 ton blaga: na ladje so naložili le 1,672.139 ton, z njih pa razložili 20,951.304 tone.
Skozi prosto luko avtonomne u-stanove tržaškega pristanišča je šlo v prejšnjem mesecu 184.913 ton blaga (81.509 ton pri razkladanju in 103.404 tone pri nakladanju). Promet je torej za 17.755 ton oziroma 10,6 odstotka večji v primeru z letošnjim julijem in za 27.227 ton oziroma 17,2 odstotka več kot v lanskem avgustu.
V	prvih osmih mesecih tega leta je bilo v prosti luki prometa za 1,595.394 ton blaga (764.279 ton pri razkladanju in 831.115 ton pri nakladanju), kar predstavlja 256.760 ton oziroma 19,2 odstotka več.
Promet kosovnega blaga je znašal 1,156.971 ton, kar je 93.359 ton več, kot je bilo v obdobju januar - avgust lani. V prvih osmih mesecih letošnjega leta se je povečal tudi promet žitaric (za 61.107 ton), lesa (za 57.731 ton) ter rude in premoga (za 44.548 ton).
V	istem obdobju so izkrcali in vkrcali 20.534 kontejnerjev, kar je 2.450 več kot lani v prvih osmih mesecih.
V OSMIH MESECIH LETOS
t,/,;.-	, .1.
Prom«t blaga v tržaški luki
V mesecu avgustu je bilo v tržaškem pristanišču pomorskega prometa za 3,306.943 ton blaga: 3 mil. 078.351 ton pri razkladanju in 228 tisoč 351 ton pri nakladanju. Če primerjamo avgustov pomorski promet z julijem, opazimo, da se je povečal za 353.847 ton. kar je 12 odstotkov več.
Neupravičena podvojitev vpisnine v otroške vrtce
Občinski svetovalci KPI Burlo, Zorzini in Monfalcon so z začudenjem ugotovili, da zahtevajo od staršev 6000 lir mesečnega prispevka za vpis v občinske otroške vrtce in torej dvakrat več kot lani. Svetovalci sprašujejo odbornico za šolstvo, kdaj in kdo je to odločil in obžalujejo, da so vzdrže-valnino povišali, ne da bi vprašali za mnenje ustrezno občinsko komisijo. To je nedemokratična metoda, proti kateri odločno protestirajo in ugotavljajo, da je otroški vrtec v resnici socialna usluga, ki bi morala biti brezplačna.
Truplo gradbenika Rosenwasserja v Trstu
Včeraj zjutraj so iz Grčije pripeljali z letalom v Rim ' trupla dveh od štirih italijanskih žrtev letalske nesreče pri Kefaloniji, kjer je J. septembra letos strmoglavilo v morje letalo proge Tel Aviv - A-tene - Rim - New York. Ena od žrtev je tržaški gradbenik Alberto Rosemvasser, čigar truplo so že včeraj pripeljali v Trst.
Pokojnika bodo pokopali danes ob 15. uri na judovskem pokopališču.
iiijiiiiimiuiuiiiiiiiiiUMiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimumiiiiiiuiiiiiHiiiiiimiiimiiiiiimimiiuiiiiiiiimiii
TATOVI SO TOČNO VEDELI, KJE JE ZAKLAD
IZ STANOVANJA UKRADLI TRI IN POL KG ZLATNINE
Ohradenec, ki je nameraval zlatnino shraniti v banki, utrpel 13 milijonov lir škode
Spretni in dobro obveščeni tatovi so ukradli iz stanovanja 51-letnega urarja Ezia Mora kovček, v katerem je bilo skoro 3,5 kg zlata za skupno vrednost 13 milijonov lir. Tatovi so vlomili vrata Morovega stanovanja v četrtem nadstropju v Ul. Cotogna 2, šli v spalnico Morove matere in pobrali rdeč usnjen kovček, ki je bil pod mizico, ter neopazno izginili. Ko sta se Moro in mati zvečer vrnila domov, ju je čakalo neprijetno presenečenje — odprta vrata. V notranjosti stanovanja je bito vse v redu, očitno tatovi niso prebrskali predalov in omar, ker so dobro vedeli, kje je zaklad.
Enzo Moro je imel doma toliko zlata, ker mu je pred dvema mesecema umrl oče, ki je bil zlatar in je sin zlatarno preuredil v uramo. Zlato — v glavnem zlati okraski, sponke, verižice in prstani — je odnesel domov in jih je nameraval odnesti v banko. Očitno je počakal preveč in tatovi so ga prehiteli. Vendar so za seboj pustili nekaj sledov, ki jih policija skuša izkoristiti. Preiskovalci so baje tatovom že na sledi.
Deželni odbor sprejel državni zakonski osnutek o komunitarni politiki
Deželni odbor, ki se je včeraj sestal pod predsedstvom odv. Comellija, je na predlog odbornika za promet in odnose z Evropsko gospodarsko skupnostjo Cocianija odobril državni zakonski osnutek, ki zagotavlja deželam možnost načrtovanja in uresničevanja komunitame politike. Glavni namen tega zakonskega ukrepa je v tem. da se osrednji vladni organi pri zastopanju državnih interesov v okviru gospodarske skupnosti podrobneje seznanijo z dejanskimi potrebami nosa-meznih dežel in te potrebe tudi u-poštevajo pri nadaljnjem izvajanju komunitarne politike. V ta namen
predvideva zakonski osnutek ustanovitev meddeželne komisije, ki bo delovala v okviru predsedstva ministrskega sveta. Komisija bo imela posvetovalni značaj. Izrekala bo mnenja glede predlogov, ki bodo v obravnavi na ravni Evropske gospodarske skupnosti, ter glede sklepov, ki bodo na tej ravni sprejeti.
Državni zakonski osnutek po drugi strani nalaga omenjeni komisiji pristojnost, da preuči razne upravne in druge akte, ki jih bo sprejel ministrski svet Evropske skupnosti.
Zakonski osnutek je na včerajšnji seji podrobno orisal odbornik Co-cianni, ki je med drugim dejal, da so deželne uprave še posebej zainteresirane za problem določevanja tistih pravnih postopkov, ki bi zagotovili njihov konstruktiven doprinos k izdelavi in uresničevanju komunitame politike. Dejal je tudi, da je osnutek sad dolgega posvetovanja med deželnimi predstavniki ter raznimi izvedenci, ki se je začel v preteklem juniju na zasedanju v Genovi, ki so ga priredile dežele.
• Drevi se bo ob 20.45 sestala v Pioseški ulici 22 rajonska konzulta za vzhodni Kras, ki bo razpravljala o gradbenih dovoljenjih.
Mlad mopedist v smrtni nevarnosti
Sinoči, nekaj minut po 22. uri, se je na Furlanski cesti blizu jugoslovanskega konzulata hudo ponesrečil 20-letni študent Giovanni Spinella bivajoč na Furlanski cesti 365. Z mopedom se je vračal domov, ko ga je iz še neznanih razlogov zaneslo na levo stran ceste, trčil ob zid in padel na tla. Na kraj so prihiteli karabinjerji in rešilni avto Rdečega križa, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico.
Tu so ga sprejeli s prodržano prognozo v nevrokirurškem oddelku, kjer so mu ugotovili lobanjske poškodbe in stanje globoke nezavesti.
Jesenska simfonična sezona v Verdiju
Po poletnem premoru se bodo ponovno odprla vrata občinskega gledališča «G. Verdi». Prihodnji teden se bo namreč začel ciklus koncertov gledališkega orkestra v okviru jesenske simfonične sezone. V treh koncertih se bodo zvrstili trije mladi, a že priznani, dirigenti: Goričan Riccardo Capasso, Tržačan Daniele Zanettovich in Benečan Gian Paolo Sansogno. Nastopili bodo tudi solisti in sicer pianist Pierluigi Camicia, pianistka Marisa Borini in kontrabas Mario Ricciutti.
Na sporedu bodo, poleg skladb iz klasičnega repertoarja, tudi novosti: Koncert za kontrabas in orkester Serga Kusevitskega, Viozzijev Drugi koncert za klavir in orkester, Bugamellijeva Suita št. 1, Cie-mentijeva Komorna simfonija, Pe-trassijev Koncert št. 6 za orkester in Brittonova «Simfonia da Requiem».
Prvi koncert bo 28. t.m. v gledališču Verdi.
Šolske vesti
ŠOLA GLASBENE MATICE
Sprejmemo dijake za pouk pihalnih instrumentov z namenom ustanovitve mladinskega ansambla.
Vpišejo se lahko tudi mlajši člam godb na pihala, ki želijo izpopolniti svoje znanje.
V	novem šolskem letu ustanavljamo tudi tečaj za Orff instrumentarij namenjen najmlajšim.
RAVNATELJSTVO
V	začetku šolskega leta 1974-75 bodo odprli nov občinski otroški vrtec v prostorih Dijaškega doma v Ul. Ginnastica. Vpisovanje otrok bo do jutri, 21. t.m., od 9. do 11. ure, in sicer v prostorih otroškega vrtca v Ul. Vittorino da Feltre štev. 8.
Do istega dne — od 8.30 do 12. ure — bodo vpisovali otroke tudi v šolske vrtce ONAIRC. Do 30. septembra bodo v vsakem vrtcu razobesili spisek sprejetih in, kolikor bi jih bilo nad 35, spisek zavrnjenih otrok. Vodstvo ONAIRC sporoča, da zapade rok za izročitev prošenj, ki se nanašajo na oprostitev plačevanja o-skrbovalnine, dne 5. oktobra.
šolsko skrbništvo sporoča, da so bile včeraj objavljene dokončne prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta za nedoločen čas na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1974-75. Lestvice bodo na vpogled 10 dni vsak dan od 10. do 12. ure na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom «France Prešeren», Vrdelska cesta št. 13/1.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 20. septembra BRANE
Songe vzide pb 6.49 in zatone ob, 19.08 — Dolžina dneva 12.19 — Luna vzide ob 12.02 in zatone ob 21.18 Jutri, SOBOTA, 21. septembra MATEJ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 25.5 stopinje, najnižja 19.6, ob 19. uri 24.2 stopinje. Zračni tlak 1015.9 pada, veter 6 km na uro, zahodnik, vlaga 61-odstotna, nebo 5 desetink pooblačeno, mrč, morje mimo, temperatura morja 23.4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 19. septembra 1974 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 72-letni Giovanni Furlani, 7-letna Patrizia Franco, 70-letna Maria Corazza vd. Mazzarol, 89-let-ni Giuseppe Berzan, 41-letni Carlo Spada, 69-letna Angela Ferlan vd. Caldi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio. Ul. Roma 15; [NAM, AI Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Pizzul ■ Cignola. Korzo Italia 14; Prendini. Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana 1.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tek 211-001): Prosek (tel. 225-141); Božje polje -Zgonik (tel ŽŽS-SM); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Zavije (tel. 213-137); Milje (tel. 271124).
Sli®
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P A.
TRST - ULICA F. FILZI IO - ISk 61-446
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	660,50
Funt šterling	1530 —
Švicarski frank	221,20
Francoski frank	137,85
Nemška marka	248,90
Avstrijski šiling	35,15
Dinar: debeli	39,—
drobni	39,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Kino
Ariston I.N.C. Zaprto.
Nazionale 16.00 «Il viaggio fantastico di Sinbad». V glavni vlogi John Phillip Law. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Alla mia cara mam-ma nel giorno del suo compleanno». Paolo Villaggio, Lila Kedrova in Eleonora Giorgi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Il colonnello Butti-glione diventa generale». Barvni zabavni film, v katerem igrata Aldo Maccione in Jacques Dufilho.
Fenice 16.00 «Il bestione». Michel Constantin, Giuseppe Maffioli in Giuliana Calandra. Barvni film-Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16 30 «Flavia la monaca mussulmana». Barvni film. Igra Fiorinda Bolkan. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «Milano odia: la poliži* non può sparare». V glavni vlogi Thomas Milian in Henry Silva. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Oh! Calcuta!» Barvni film. Prepovedano mladini pod Izletom
Capito! 16.30 «Fiore di carne». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «R sergente Rompi-glioni». Barvni zabavni film, v katerem igra Franco Franchi.
Impero 16.00 «Jesus Christ Superstar»-Barvni film za vse.
Filodrammatico 16.30—22.00 «Provocazione». V glavni vlogi Ann Rau-Barvni film.
Moderno 16.30 «I guappi». Igrajo Claudia Cardinale, Franco Nero in Fabio Testi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Kinodvorana je obnovljena.
Ideale 16.30 «Quando Marta urlò dalla tomba». E. Stewart. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom-
Vittorio Veneto 17.00—21.45 «H giorno dello sciacallo». Igrata A. Bade! in T. Britton. Barvni film.
Astra 16.00 «La guerra dei mondi»-Igrata J. Barry in A. Robinson-Barvni film.
Abbazia 16.30 «Angeli con la pistola»-Režija Frank Capra, v glavni vlogi Glen Ford in Bette Davis. Barvni film.
Mignon 16.00 Serija znanstvenofantastičnih filmov: «Abbandonati nello spazio». Igra Gregory Peeck.
Radio Jutri ob 16.00 otvoritev. Na sporedu bo film «Il dottor Zivago»-
Volta - Milje 17.00 «Il paese del sesso selvaggio». Nastopata Ivan Ras-simov in Me Me Lay. Barvni film-Prepovedano mladini pod 14. letom.
Razstave
V	Tržaški knjigarni razstavlja do 30. septembra Marija Vidau. Na o-gled so tržaške narodne noše iR skice za gledališke kostume v raznih tehnikah.
y prostorih Avtonomne letoviščar-ske in turistične ustanove devinsko-nabrežinske obale je skupinska slikarska razstava Silve Fonde, Elettre Metallìnò in Fride de Reye.
V	ljubljanski galeriji MK na Trgu revolucije, vhod z Erjavčeve ulice, razstavlja svoje grafike in slike Zvest Apollonio, ki bo v Ljubljani razstavljal do 10. oktobra.
V	občinski galeriji je odprl razstavo svojih del tržaški slikar Livio Officia. ki bo razstavljal do 26. septembra.
V	galeriji letoviščarske ustanove v Gradežu bo do vključno 30. septembra 1974 razstavljala svoja najnovejša dela slikarka Giuliana Gnselli Di Lena. Deželni sindikat umetnosti posebej vabi člane, naj si razstavo ogledajo.
V	Mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Miramaru je Edvard Zajec priredil skupno s petimi inozemskimi slikarji, ki uporabljajo kompjuterje za svoje ustvarjanje, zanimivo razstavo, ki je na ogled javnosti v dopoldanskih in popoldanskih urah.
Izleti
Zaradi velikega zanimanja članov za izlet v Prekmurje in Kumrovec,
je odbor Kmečke zveze sklenil prirediti še en izlet z enakim programom v dneh 19 in 20. oktobra, seveda če bo dovolj prijavljenih
Vpisuje tajništvo v Ul. Cicerone 8/b vsak dan od 8.00 do 14.00 ort. ob četrtkih pa od 8.00 do 12.00 ui od 15.00 do 18.00. do vključno 5. oktobra Tajništvo Kmečke zveze.
SPDT vabi tržaške planince na srečanje zamejskih planinskih društev, ki bo v nedeljo, 22. septembra, v organizaciji PD Celovec na Bleščeči planini pod Jepo na Koroškem. Koča SPD Celovec je dosegljiva iz Pod-kloštra (Arnoldstein) po Rožanski magistrali, do Zgornjih Borovelj (O berfernach). kjer se pri hotelu Mit-tagskogel odcepi cesta za Kopanj (Kopain); od tu je še 1 ura peš hoje.
PD Rdeča zvezda iz Saleža obvešča vse udeležence izleta na Gorenjsko, da bo odhod avtobusov v nedeljo, 22. t.m., ob 6. uri. Prva postaja bo v Samatorci, naslednje pa v Saležu, Zgoniku, Repniču in Bri-ščikih.
SPDT priredi v nedeljo, 29. septembra. izlet na Montaž z lastnimi avtomobili. Prijave do srede, 25. t. m., v uradu ZSŠDI — Ul. Ceppa 9.
PROVINCIA 01 TRIESTE
TRŽAŠKA POKRAJINA Razpis natečaja
štev. prot. 27/504 - 74
V smislu člena 7 zakona štev. 14 od 2. 2. 1973
se obvešča
da je ta uprava sklenila po postopku, ki ga predvideva člen 1. odstavek a) istega zakona, razpisati natečaj za notranjo obnovo in popravilo stavbe znanstvenega liceja «G. Oberdan» v Trstu v smislu odstotnega nižanja na celotno ceno. ki se predvideva v znesku 32.917.400 lir, kolikor znaša izklicna vsota.
Prošnje za vabilo na natečaj morajo prispeti na naslov te uprave (Trg V. Veneto 4 — Trst) do 12. ure 30. septembra 1974.
Predsednik (di. Michele Zanetti)
GORIŠKI DNEVNIK
m*-,-
SEJA OBČINSKEGA SVETA V STEVERJANU
Priprave na od občinske
prenos
uprave
lastništva vodovoda na konzorcij CAFO
Lojzetu Kurinčiču v spomin
CAFO bo prevzel povračilo dolga - Vodnina se bo po novem že s tem mesecem znižala od 100 na 55 lir kub.m - Popravili bedo spomenik padlim - Priprava na 30-letnico odporniškega gibanja
Skupina beneških harmonikarjev, ki je nastopila v Košonih V ODSOTNOSTI OBTOŽENCA
V	ponedeljek proces zaradi smrti treh črncev
V	ponedeljek bo pred kazenskim
i	proces zaradi smrti treh
“uadih Afričanov, ki so 13. oktobra p11! nad Borštom podlegli mrazu i? «koti. Sodili bodo 32-letnemu .ore ju Fousseneuju iz Malija, ki le obtožen prekupčevanja delovne f1® in smrti treh sonarodnjakov, aterirn ni nudil pomoči. Sicer pa e Foussenou ne bo zagovarjal, ker l® ze v domovini ali v Franciji. Pred easom ga je preiskovalni sodnik Namreč izpustil na začasno svobodo Pod pogojem, da ne zapusti tržaške opeme. Ta pogoj so kasneje preklicali,
. Kot je znano, so v noči med 12. ln 13. oktobrom lani pretihotapili c®z mejo po zapuščeni železniški Pfo.Si v Glinščici šest mladih črncev lz Malija, ki jih je spremljal Fousse-Pou. Namenjeni so bili v Francijo, jih je čakalo delo v napol su-‘pnjskih pogojih. Čez mejo so se ?upravili v mrzli, deževni noči, lačni 'n brez toplih oblek. Ko so prispeli P® nekdanje železniške čuvajnice nad Borštom so omahnili in trije umrli. Ostale tri so odpeljali v bolnišnico, kjer so jim na srečo Pesili življenje.
Traore Foussenou je tedaj pobegnil in pustil sonarodnjake same. Aretirali so ga, ko se je vrnil v “Oršt. žal pa ga ne bo na procesu, p® bi pojasnil nekatere okoliščine Prekupčevanja črne delovne sile. ki še niso pojasnjene.
BENEŠKI DNEVNIK
Uspel poletni praznik v Košonih z revijo beneških harmonikarjev
Ta kulturna manifestacija je vredna odobravanja in podpore
Mladina desnega brega reke Idrije je priredila letos pri Košonih dvodnevni poletni praznik. Da je domača «sagra» dobila občutno kulturno obeležje, so prireditelji v nedeljo. 1. septembra, organizirali tudi «Revijo beneških harmonikarjev», katere se je udeležilo 13 instrumentalistov. To so bili: Elise j Juša, Paolo Kukovac, Fabij Kostaperaria, Ado Markolin, Valter Dorboló, Pavli Ko-darmac, Berto Sommer, Anton Bir-tič, Edvard Kukovac, Lucijan Lavrenčič, Giancarlo Bernardis, Graziano Lesica in Emil Peternel. Torej kljub temu, da so bile tega dne v Beneški Sloveniji številne prireditve, je na kulturni reviji pri Košonih sodelovalo lepo število izvajalcev.
Beneški godci niso nastopali v konkurenci. Sodelovali so na reviji v velikem medsebojnem prijateljskem zanosu, ki je preveval tudi njihove interprete. Pred množico kulture željnega občinstva je vsakdo izmed njih zaigral dve poljudno izbrani skladbici tako, da je celoten spored obsegal 26 del. To so bili povečini beneškoslovenski narodni in ponarodeli napevi, nekaj slovenskih m kaka italijanska skladbica slovenskega avtorja iz Beneške Slovenije. Izvajalce je občinstvo skozi ves
,t|Uiiiii|||,lllll||ll ll,llllll||,,,||l,,,,Hlinili
IZLET KMEČKE ZVEZE V PREKMURJE
Urnik odhodov avtobusov
Kmečka zveza obvešča člane, ki 80 se prijavili za izlet, da bodo Pdhodi jutri, 21. t.m„ zjutraj P° naslednjem razporedu.
Poleg imena je navedena številka sedeža za vsakega izletnika.
AVTOBUS ŠTEV. 1
nOLINA: ob 6.00 (zadružna gostilna)
1.	PANGER Vincenc	H
2.	RASONI Notburga	12
3.	PRASELJ Stanislav	30
4.	SLAVEC Josip	41
5.	SANCIN Josip	15
6.	SANCIN Gizela	16
7.	SANCIN Ivan	I9
8.	SANCIN Marija	20
9.	SANCIN Josip	4
10.	PAROVEL Maksimiljan 43
H. OTA Maks	7
12. OTA Marija	8
BOUUNEC: ob 6.10 (»a trgu)
1.	PEČENIK Angel	29
2.	OTA Karel	14
3.	OTA Emilja	13
4.	OTA Josip	10
5.	OTA Rozalija	9
6.	ZERIALI Darinka	32
7- ZERIALI Ladislava	31
8.	BOLČIČ Josip	6
9.	BOLČIČ Ana	5
10.	ZERIALI Silvester	44
EORšT: ob 6.15
(»a iiokiai cesti — avtob. postaja)
1.	KOSMAČ Niko	42
2.	ZERIALI Ana	28
3.	ŽERJAL Ljudmila	27
4.	ŽERJAL Avgust	3
5.	CORBATTI Viktor	23
6.	CORBATTI Antonija	24
Ključ ob 6.20
1.	COK Angela	40
2.	GOMBAČ Marija	39
3.	GOMBAČ Anton	18
4.	GOMBAČ Karlo	17
TRST: ob 6.55 (pred sodiščem)
1.	GRGIČ Srečko	34
2.	GRGIČ Ivana	33
3.	CARIS Josipina	1
4.	BISIACCHI Giacomo	38
5.	BISIACCHI Agata	37
6.	ŠVARA Josip
7.	ŠVARA Giudita	21
8.	SANCIN Marija	36
9.	SANCIN Quirino	35
10.	CIVARDI Zora	25
11.	VECCHI Lidija	26
12.	ČOK Anton	45
AVTOBUS ŠTEV. 2
BAZOVICA: ob 6.00 (pri cerkvi)
1.	CRISMANI Karl»	18
2.	CRISMANI Marija	17
3.	KALC Anton
4.	PEČAR Josip
5.	PEČAR Marija-Marta
6.	GUSTINČIČ Franc
7.	GUSTINČIČ Josipina
PADRIČE: ob 6.10 (avtobusna postaja)
1.	GREGORI Stanislav
2.	KALC Evgen
3.	KALC Evgenija
4.	CALZI Rudolf
5.	CALZI Marija
6.	GREGORI Boris
7.	GREGORI Antonija
OPČINE: ob 6.15
1.	GUŠTIN Alfonz
2.	BIZJAK Valentin
3.	PERSI Angel
4.	PERSI Frančiška
PROSEK: ob 6.20
1.	BOGATEČ Emil
2.	DANEO Ernest
3.	ZAVADLAL Ivan
GABROVEC: ob 6.25
1.	FURLAN Josip
2.	FURLAN Celestina
SALEŽ: ob 6.30
1.	GRILANC Karel
2.	PERČIČ Jože
3.	PERČIČ Nada
4.	PERČIČ Silva
BAJTA: ob 6.35 1. SUBAN Olga ŠEMPOLAJ: ob 6.40
1.	LEGIŠA Stanislav
2.	LEGIŠA Roza
3.	LEGIŠA Stanislav
4.	LEGIŠA Glicerja
NABREŽINA: ob 6.45 (avtobusna postaja)
1.	CAHARUA Stanislav
2.	CAHARUA Valerja
3.	PERTOT Ignacij
4.	PERTOT Marija
5.	PERTOT Ludvik
6.	PERTOT Štefanija
KRIŽ: ob 6.50 (avtobusna postaja)
1.	KOŠUTA Egidij
2.	GUŠTIN Verena
3.	CANZIANI Slavica
4.	CANZIANI Edvard
29
27
28
39
40
30
6
5
14
13
26
25
1
2
38
37
45
41
44
31
32
9
12
7
8
spored nagrajevalo z navdušenim ploskanjem.
Za spomin na to lepo domačo prireditev je mladina Idrske doline na Beneškem v zahvalo podelila vsem nastopajočim harmonikarjem simbolične spominske diplome. Te nepričakovane nagrade so bili godci izpod Matajurja nepopisno veseli; marsikdo je dejal, da mu bo ta diploma kot najdražji okras v njegovem domu. Podobne prireditve naj bi bile po beneških vaseh pogostejše, saj na prav dostojen kulturen način zvabijo naše ljudi s hribov in iz dolin, da se pogovarjajo, spoznavajo in zbližujejo svoja stališča o njihovih zadevah in problemih.
Ko je bilo «Revije beneških harmonikarjev» konec, je čudovito nedeljsko popoldne pri Košonih prelilo svoje akorde v veselo večerno zarjo. Pričela se je prosta zabava z ansamblom «Popovič» iz Fuojde, ki je izvajal bogat repertoar slo venske ljudske glasbe za ples.
Pristno beneško ljudsko rajanje pri Košonih, ob vrtenju starega in mladega beneškega življa, je daleč naokrog izzvenevalo v globoko prvoseptembrsko iftoč. ■
V okviru tukajnšjega domačega praznika nameravajo «Revijo beneških harmonikar,' uprizoriti vsako leto. Odlična je ta izvirna zamisel mladine iz doline prijatelijke mejne reke Idrije za Staro goro. Prepričani smo, da je ta kulturna manifestacija v vzhodni Benečiji vredna splošnega odobravanja in pomoči.
A. B. - M.
34 33
35
36
15
16 22 21
19
20
23
24 43 42
5. in 6. oktobra
SOVODNJAH
Občinski svet v števerjanu je na svoji redni seji v sredo zvečer potrdil osnutek sporazuma med občinsko upravo in vzhodnofurlanskim vodovodnim konzorcijem (CAFO) o prenosu lastništva vodovoda iz občine na konzorcij. Kakor smo poročali, je občinska uprava (na podlagi predhodnih posredovanj političnega značaja med občino in CA FO) sprejela odločitev o priključitvi CAFO. Enako odločitev je oktobra 1973 sprejel tudi upravni svet konzorcija. Prenos ne zadeva samo naprave (cevi, črpalke, rezervoarje in zemljišče, na katerem so ti objekti zgrajeni) ampak tudi dolg v višini 13 milijonov lir. Najpomembnejša korist, ki jo bodo potrošniki imeli od tega prenosa lastništva, je znižanje vodarine že v tem mesecu od sedanjih 100 na 55 lir kubični meter. Onsutek pogodbe predvideva, da bodo morali občani napraviti na CAFO novo prošnjo za dobavo vode, podrediti se bodo morali pravilom, ki veljajo za delovanje tega konzorcija, prav tako pa se bodo morali tudi za vse ostale potrebe, na primer za okvare, obračati na urade CAFO v Gradišču. Vse usluge, ki jih bo CAFO nudil potrošnikom (nove napeljave, popravila itd.) bodo računane po tarifah, ki veljajo na območju, ki ga konzorcij upravlja. V osnutku pogodbe, ki jo bosta v bližnji prihodnosti podpisala župan občine Števerjan in predsednik upravnega sveta CAFO, je predvideno, da bodo javne zgradbe kot so šola, županstvo, itd. bile oproščene plačevanja vodarine.
Občinsko sejo je odpri župan Stanislav Klanjšček. Svetovalci so sprejeli predlog o podelitvi zneska 20.000 lir vsedržavni zvezi za urjenje službenih psov vodnikov za slepce. V skladu z zakonom so občinskim u-službencem zvišali draginjsko doklado od 38.000 na 48.000 lir na mesec (za uslužbence krajevnih ustanov se doklada izračunava in prilagaja razmeram vsako leto, medtem ko, denimo, industrijski sektor obračunava draginjsko doklado vsake tri mesece). Popravili so nadalje člen 38 organičnega pravilnika, tako da bodo občinski uslužbenci v primeru bolezni prejemali popolno plačo 12 mesecev po obolenju, medtem ko jo sedaj prejemajo samo tri mesece.
Župan je nato seznanil svetovalce s tremi sklepi občinskega odbora, ki jih je odobril nadzorni odbor. Prvi se nanaša na izvajanje deželnega zakona, po katerem je občinska uprava napravila prošnjo na deželo za dodelitev sredstev, da bi v okviru proslav 30-letnice odporniškega gibanja popravila spomenik ter pripravila proslavo te obletnice. Ker je dežela namenila za vse proslave na področju Furlanije-Julijske krajine samo 50 milijonov lir, števerjanska občina ne bo prejela sredstev za popravilo spomenika padlim v osvobodilnem boju, ki so ga postavili vaščani 1948. leta. Zato bo ta strošek prevzela občinska uprava, ki bo vklesala v seznam padlih tudi imena Jazbincev, ki še manjkajo. Glede izvedbe proslave osvoboditve pa se bo občinska uprava dogovorila z organizacijami, ki delujejo v vasi. Župan
je nadalje sporočil svetovalcem, da bo po deželnem zakonu občina prejemala vsako leto, v razdobju 30 let, po 2.000 lir na vsakega občana, torej 1,6 milijona lir na leto, kar bo predstavljalo priznanje, ki ga bodo prejemale vse občine, ki so bile prizadete v odporniškem gibanju. Občinska uprava je na podlagi zasebne pogodbe kupila okna za šolo, ki bodo veljala 2 milijona lir. Nadzorni organ pa je odobril 600.000 lir za nakup knjig dijakom obvezne nižje srednje šole.
Pred pričetkom tajne seje je župan pod točko «slučajnosti» sporočil svetovalcem novico, da so jim odo-
brili 7 milijonov lir za namestitev centralnega ogrevanja in ureditev spalnice za vzgojiteljice v otroškem vrtcu; na računskem dvoru so ratificirali načrt za ureditev županstva, ki bo po starih izračunih veljala 48 milijonov lir; sklenili so razpisati novo dražbo za oddajo del pri gradnji sodobne javne razsvetljave, ker je bila ponujena cena na prvi dražbi prenizka; v prihodnjih dneh pa bodo na županstvu sklicali sestanek vseh zemljiških posestnikov ob cesti k Aščevim, da se dogovorijo o odstopu zemljišča ustanovi za gorsko gospodarstvo, ki bo to cesto razširila.
- Tr;
4: '■ 'T'	■'*4
Minuli teden je množica prijateljev in znancev spremila Lojzeta Kurinčiča k poslednjemu počitku na kobariško pokopališče. Dolg in tih sprevod ter po pogrebnih svečanostih in nagovoru strmeče gledanje onemele množice v odprti grob, ki se dolgo ni razšla, sta se ujemali
rTnlllllmlllll>l■ll>>ll■1|l|l|illl"lll,,llllll,lllll>lilllllll,,l,i,ll,li,l,lll,,,li,lll,lll,llll,ll,l,llll,i,l,ll>IU^III,ll,li>>IIUIiil>ll,i,il>l>illilllliliil,lillilllIiil>ll>UIIIIII,11111111111
Stavkovno gibanje v obratih LACEG0
V okviru stavkovnega gibanja delavcev in delavk dveh kartonažnih tovarn LACEGO, v Sovodnjah in v Ul. LunghTsonzo Argentina, so tri sindikalne organizacije in tovarniški svet priredU sprevod po mestu in zborovanje na Travniku. Stavkajoči so nosili številne transparente. med katerimi so bili nekateri pisani tudi v našetti jeziku. Na zborovanju je govoril predstavnik enotne federacije Colautti, ki je dejal, da papimičarji niso več prh pravljenj sprejemati gospodarjevih odločitev o skrčenju delovnega časa na 24 ur na teden, v nekaterih oddelkih pa še več, ter je zahteval, naj deželni odbor za industrijo uresniči svojo obljubo ter skliče predstavnike delavcev in jim sporoči, kakšne proizvodne perspektive so namenjene tema obratoma. Govornik je nadalje dejal, da delavci niso več pripravljeni prenašati očetovskega pokroviteljstva s strani gospodarja in da zahtevajo sklenita»-dopolnilne delovne pogodbe. Na zon rovanju so nato sestavili delegacijo, ki je odšla k viceprefektu La Rosi in od njega zahteval posredovan ie
V PONEDELJEK OBČINSKA SEJA V GORICI
Zucaffi in Tuzzi bosta prevzela izpraznjeni odborniški mesti
Predlagan zajeten dnevni red
Deželni odbor še ni sklepal o univerzi
Deželni odbor je na včerajšnji seji razpravljal o zmanjševanju rednih izdatkov in o univerzi. Odobril je nekatere zakonske predloge: predlog o kreditih za kmetijstvo, predlog gradnji bolnišnic in o gradnji trgovskih centrov Preučili so tudi zakonski predlog o morskem ribolovu in o povečanju pomoči civilnim invalidom. ki so nesposobni za delo.
Na predlog odbornika Tripanija je ouoor odobril izdatek 350 milijonov lir za finančm leti 1974 in 1975 za solidarnostni sklad, ki ga deželni zakon ustanavlja za kreditiranje kmetijstva.
Deželni odbor je nato poslušal dve poročili o deželni univerzi, ki sta ju podala predsednik Comelli in odbornik za kulturo Dal Mas. Comelli je izrecno podčrtal nujnost dokončnega stališča, ker je treba pravočasno predlog poslati ministrstvu za šolstvo. Iz uradnega poročila izhaja, da so v razpravo posegli številni odborniki, saj se še ni polegel spor okrog univerze in dveh univerzitetnih centrov tržaškega in videmskega, katerega niso rešili niti na včerajšnji seji odbora. Zato je bil govor o ponovnih posvetovanjih s strankami, odločali pa bodo na prihodnji seji.
Posebej opozarjamo vse izletnike, da se prepričajo, da imajo dokumente v redu, to se pravi veljavne potne liste ali osebne izkaznice (za tiste, ki so vpisani na kolektivnem potnem listu).
Tajništvo KZ
• Deželno tajništvo FILTAT - CISL sporoča, da bodo danes ob 18.30 od pril v drugem nadstropju v Ul. Battisti 8 nov sedež italijanske federa cije prevoznikov CISL. Otvoritve se bodo med drugimi udeležili glavni tajnik Enzo Leolini, državni tajnik avtonomnih delavcev Franco Bossi in glavni tajnik sindikata FeNLAI-CISL.
V ponedeljek, 23. septembra, se bo v Gorici sestal občinski svet in s tem napravil konec dolgotrajni krizi v občinski upravi, ki je nastopila z odstopom socialističnega svetovalca dr. Tomassicha. Na tej seji bodo. v skladu z doseženim političnim sporazumom med KD in PSDI, izvolili svetovalca Zucallija (PSDI) na mesto odbornika za zdravstvo, svetovalca Tuzzija (KD) pa na mesto odbornika za osebje. S tem se bo zaključila politična operacija na občinski ravni, ki je privedla do novega političnega okvira, katerega trajanje je predvideno do konca zime, tako da bo novi odbor sestavil proračun za leto 1975 ter izvedel priprave za prihodnje upravne volitve, ki bodo spomladi 1975.
Občinski svetovalci. Ki so te. dni prejeli vabila na sejo, so dobili priložen zajeten dnevni red, na katerem je predvidena zamenjava odbornikov. ratifikacija sklepov, ki jih je odbor sprejel na podlagi pooblastil. ter razprava in sklepanje o predlogih, ki jih je za sejo pripravil odbor.
Tako smo iz dnevnega reda izvedli, da so se dogovorili za rušenje enega dela občinske zgradbe v Mazzinijevi ulici, kupili so zemljišče za pokopavanje poginulih živali, odobrib so nakup posode za otroške vrtce, Giuseppu Rucchiniju so zaupali vodstvo del v novem športnem središču v Stražicah. zamenjali so direktorja klavnice dr. Luciana Marchija. odobrili dodatni strošek za semaforsko ureditev križišč na Travniku in v njegovi soseščini, kupili prevozna sredstva za delavce, ki skrbijo za javne zelene površine.
Občinski svet bo odobril nekatere sklepe občinskega odbora, med ka terimi je gradnja 10 stanovanj za potrebe uslužbencev javnih ustanov v Ul. Terza Amata, povečanje pre-
voznih stroškov za otroke in dijake obvezne srednje šole iz krajev v okolici Majnice kakor tudi iz Pod-gore. Sent Mavra, Oslavja in Štan-dreža.
Na dnevnem redu je nadalje iz volitev treh svetovalcev, ki bodo našo občino zastopali na prvi splošni skupščini briške gorske skun-nosti.
ter pojasnila, zakaj so se v podjetju odločili za skrčenje proizvodnje. Po zborovanju je sprevod krenil po Korzu in se je razšel pred obratom pri ločniškem mostu. (Na sliki sprevod delavk LACEGO na Korzu).
Pobuda briške KD tudi v zvezi z zakonom o prosti coni
Goriški demokristjani so postali v zadnjem času izredno delavni. Prejšnji teden sta bila politični pokrajinski tajnik Leardi in župan De Simone pri zunanjem ministru Mo-ru, kjer sta — kakor smo poročali — dobila zagotovila o italijanski pobudi za odprtje mednarodnega mejnega prehoda štandrež -Vrtojba. Včeraj pa smo izvedeli za novico, da sta politični tajnik in župan dosegla na sestanku z vsedržavnim tajnikom Fanfanijem sklicanje sestanka dne 25. septembra na sedežu KD v EUR pod predsedstvom poslanca Natalija, vodje gospodarskega programa, da se dogovorijo o postopku za obnovitev in spremembo zakona o olajšavah Gorici in Sovodnjam.
Senator Fanfani je — kakor poroča tiskovno sporočilo KD — že lansko leto pognal mehanizem v zvezi s prosto cono, vendar je predsedniški svet zakonsko veljavo omejil samo na eno leto. Fanfani je obljubil podporo KD in predlagal sklicanje tehničnega sestanka, na katerem bi vprašanje vsestransko osvetlili.
Goriški voditelji stranke relativne večine torej ne izgubljajo časa. Rok, ki jih loči od bližnjih volitev, postaja tudi zanje vedno krajši. V tem skopo odmerjenem razdobju pa morajo biti čimbolj pridni in vsaj poskušati ovreči trditve socialistov o negibnosti krščanske demokracije in njeni požrešnosti po oblasti, zaradi katere je socialistična stranka zapustila nekatere
oblastvene pozicije. Ker ima KD v svojih rokah škarje in platno, je edina sila, ki v tej smeri lahko kaj stori.
Upajmo, da se pri tem ne bo spozabila in da ne bo ponovila napake iz prejšnjih let, ko je demokratičnemu nadzorstvu v brk sprejela zakon, od katerega so občani dobili samo drobtinice, ki so padle z mize maloštevilnih resničnih koristnikov ugodnosti tega zakona. V sedanji kritični situaciji, ki je za občino, ki so ji znižali stroške za upravljanje, dvakrat kritična, je pretakanje javnih sredstev za javne potrebe — ne pa za zasebne koristi — prav gotovo prvenstvena naloga.
Drevi konferenca KP1 o krizi leve sredine
Drevi ob 19. uri bo na sedežu goriške federacije KPI tiskovna konferenca o krizi leve sredine v Gorici in o prenehanju te politične formule na vsem Goriškem. Komu nistično partijo bodo zastopali vo dilni organi ter izvoljeni predstav niki v pokrajinskem in občinskem svetu.
TEKMOVANJE SE JE SINOČI PRIČELO
Danes dva nastopa zborov na tekmovanju «Seghizzi»
Popoldne in zvečer na vrsti polifonska glasba
V Gorici se je včeraj popoldne zaključil v palači Attems tridnevni shod o madrigalih šestnajstega stoletja, zvečer pa se je v veliki dvorani UGG pričelo tekmovanje pevskih zborov «Seghizzi». Sinočnji večer je bil posvečen polifonski glasbi. Zbori so se pomerili v obvezni skladbi, nato pa je še vsak zbor zapel po dve pesmi po lastni izbiri.
Tekmovanje v polifonski glasbi se bo nadaljevalo danes z dvema nastopoma, ob 16. in ob 21. uri. Popoldne bosta nastopila moška zbora «Sangesfreundt 1950» iz Stegen Kaan - Marienborna v Zvezni republiki Nemčiji (zbor vodi Hans Lin-gerhand) in «Pro musica» iz Celovca (zbor vodi Sieglind Dimoi). Nastopil bo tudi en ženski zbor, in sicer «Rondinella» iz Padove (vodi ga Dina Cecchetto Morello). Popoldanski spored predvideva še nastop mešanih zborov «Luca Maren-zio» iz Darja Boaria - Brescia, ki
ga vodi Lino Chiminelli, «Voi ma-ris» iz Costanze v Romuniji, ki ga vodi Boris Cobasnian, «I cantori di Santomio» iz Malaja - Vicenza, ki ga vodi Piergiorgio Righele.
Drevi pa bodo nastopili naslednji zbori: moški zbor mladih iz Sofije v Bolgariji (vodi ga Valentin Bo-bevski) ter moški zbor «Barda» iz Krakoma na Poljskem (vodi ga Irena Preiffer). Od ženskih bo na vrsti samo en zbor in sicer «Luca Marenzio» iz Darfa Boaria - Brescia, ki ga vodi Lino Chiminelli. Od mešanih zborov bodo nastopili «Pro musica» iz Celovca (vodi Sieglind Dimoi), «Vysokoškolsky ume-lecky soubor Pardubice» iz Pardu-bic na češkoslovaškem (vodi Vla-stislav Novak), «Ermenegildo Cappelli» iz San Giovanni Valdarno -Arezzo (vodi Giorgio Martellini). «Verge del Carni» iz Cambriisa v Španiji (vodi Angel Recansens Gal-bas), «Veszprem Varos Cegyeska-ra» t> Veszprema na Madžarskem (vodi Zombo Istvan),
Tatovi ukradli zlatnine za 1,5 milijona
V torek popoldne so neznanci ukradli iz stanovanja inž. Massima Maniacca, Ulica Manzoni 15. zlatnine za poldrugi milijon lir. Lastnik stanovanja se je vrnil domov okoli 19. ure in opazil, da je stanovanje v neredu. V spalni sobi pa ni več dobil skrinjice, v kateri je imel zlatnino.
Tatovi, ki so verjetno poznali navade družine Maniacco, so v stanovanje stopili kar skozi glavni vhod, saj so vedeb, da ni nobenega v stanovanju.
s skromnostjo in zamaknjenostjo pokojnika v tajnosti stvarstva in življenja. V njegovo duhovnost in občutljivost, ki ju je s trpkostjo skrival, ni prodrlo nobeno oko. A zdaj so tu postajali, kot bi hoteli v zaprti krsti razkriti v skrivnostno tajnost prepleteno življenje umrlega Lojzeta. Nikoli ni silil v ospredje, se ponašal s svojim znanjem in sposobnostjo. Poglabljal je znanje matematike, astronomije, zemljepisja in botanike. Logaritmi in podobni računi so mu bili prava igrača, saj jih je s praktičnimi nalogami posredoval celo svojim učencem o-snovne šole. Izračunaval je razne I astronomske in zemljepisne razsež-1 nosti, raziskaval življenje celic rastlin, risal topografske karte in se o-grel ob vsakem dosežku.
Kot je bil intelektualno razgledan, je bil čustveno prežet z globokim, humanim altruizmom, sicer zelo občutljiv za nepoštenost in krivico, a ni hotel zameriti, če je njega prizadela. Pomagal je v revščini in bolesti drugim, a zase se ni brigal, čeprav je bil vse življenje sam siromak, in potrpežljivo prenašal žalitve in krivico. Duševno je trpe! in na njegovem obrazu ni bilo smeha. Do ljudi je čutil dolžnost, ki je ni imel, a za izkazane usluge je 0-stal trajni dolžnik. Krepke mišičaste roke, vajene kmečkega in težaškega dela, so znale le dajati, a nikoli kopičiti materialnih dobrin. Ne da se oceniti, kaj je razdal in kupil svojim učencem in drugim. Kdor je kdaj živel kakorkoli z njim. mu bo spomin nanj dolg, a nepozabljena ostane iz objestnosti napravljena mu krivica.
V njem je bil trden značaj in neomajna narodna zavest. Medtem ko so mnogi v neprimerno boljših razmerah klonili, pozabili svoj materin jezik, svoie zatirano ljudstvo, na svoj narodni ponos in dostojanstvo, je Lojze Kurinčič kljub velikemu pomanjkanju in zapuščenosti ostal zvest sin svojega ljudstva in neuklonljiv borec ilegalne organizaciie TIGR za pravice tlačenega slovenskega ljudstva in za osvoboditev Primorske. S svojim celotnim življenjem je zanikal klečeplazenje in hlapčevanje vseh tistih izdajalcev, ki so za skorjico kruha prešli v vrste fašističnih zatiralcev ter postali orodje zatiranja lastnega človeka, slovenske kulture, jezika in imetja in potrdil, da sta narodna zavest in ponos edino orožje za ohranitev slovenskega jezika in naroda.
S pregonom slovenskih učiteHev s Primorske je Kurinčič nastopil težko pot kalvarije po goratih predelih južne Italije. Le on sam je vedel, kaj je prestradal in pretrpel. Premeščali so ga iz kraja v kraj na nepopolne šole raztresenih naselij, kjer ni imel sebi primernega prostora za počitek in delo in ne primerne hrane v tistih zaostalih pokrajinah nepismenega prebivalstva. Kot se je sam izjavljal, je vedel, kdo ga je politično kot hudega nasprotnika fašizma in Italije tako očrnil, da ga je ta oznaka spremljala in povzročila odpust iz učiteljske službe leta 1935. Moral se je vrniti domov v svojo rojstno Idrsko. Ker se ni uspel zaposliti niti v Italiji niti v kraljevini Jugoslaviji, je delal doma na mali kmetiji v Idrskem, a v poletnem času je bil za pastirja na matajurskih planinah. Ob izbruhu vojne so ga poslali v posebni delavski bataljon, kjer je bil z drugimi domačini pod oboroženo stražo. Kapitulacija Italije ga je zatekla na Sardiniji, odkoder so ga s sorojaki prepeljali zavezniki na Korziko in nato v Francijo.
Po osvoboditvi se je šele začelo zanj rednejše življenje, a ker je poučeval po hribovskih vaseh, je bil daleč od vsake ugodnosti, primerne hrane in stanovanja. Nekaj let vzgojitelja v dijaškem domu v Kobaridu ni moglo popraviti Kurinčiču izgubljenega zdravja Vsa leta po upokojitvi je bolehal in umrl zaradi mučne bolezni v 72. letu starosti. Lojze, naj ti bo lahka domača slovenska zemlja, od katere se nisi ločil niti v najhujši stiski!	T. R.
Razstave
V galeriji «Il Torchio» v Ul. Ma-meli je te dni odprta razstava beneškega slikarja Uga Battaglie. Odprta bo do 30. septembra.
Razna obvestila
Goriško županstvo obvešča zainteresirane, da bodo v prihodnjih dneh v pisarni za šolske zadeve na županstvo: delili bone za knjige tistim dijakom, ki obiskujejo obvezno šolo. Dijakom slovenske nižje sred nje šole «Ivan Trinko» bodo delili bone danes, 20. septembra, od 9. do 12. ure. Starši zainteresiranih dijakov naj se javijo z osebnim dokumentom
Goriška občina obvešča, da je treba najkasneje do 25. oktobra urediti vsa grobišča na glavnem in vaških pokopališčih.
Goriška pokrajina je razpisala javni natečaj za šolske podpore študentom. ki so vpisani na kmetijski univerzi. oziroma, ki obiskujejo kmetijske tehnične zavode. Univerzitetnim študentom bodo podelili tri šolske podpore v višini 300 000 lir, medtem ko srednješolcem 20 podpor v višini 180.600 lir. Zainteresirane! naj naslovijo prošnje na navadnem papirju na upravo goriške pokrajine, Korzo Italija 55. Vsa podrobnejša pojasnila daje ustrezen grad na pokrajini.
Taborniki rodu Modrega vala ori-redijo danes. 20. t.m., ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva «Jezero» v Doberdobu taborniški večer, na katerem bodo prikazovali diapozitive o taborniškem življenju. Vabljeni učen-id in dijaki ter njihova starši.
Izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica
vabi planince na 3. srečanje zamejskih planinskih društev, ki bo v nedeljo, 22. t.m., pod pokroviteljstvom Slovenskega planinskega društva Celovec na Bleščeči planini nad Anhovo pečjo.
Kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 «Revolver». A. Belli in O. Reed. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.00—22.00 «Gott mit uns» F. Nero in R. Jonson. Barvni film.
CORSO 17.15—22.00 «Vivo quanto basta per ammazzarti». G. Ford in D Weynter. Barvni film.
VITTORIA 17.30—22.00 «Pelle bianca per desideri neri», J. Grood, A. Baj-ner, barvni film, prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00-21.30 «Le tre morti del sergente Calne». G. Montgomery in D. Martin. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 18.00—22.00 «Quella sporca copia», barvni film.
EXCELSIOR 17.00-22.00 «Peccato veniale», barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Il mio nome è nessuno», barvni film.
Nova Gorica
SOCA «Zadnja prilika», ameriški film v barvah ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Henrik Vlil.», angleški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE Prosto.
RENČE Prosto.
PRVAČINA Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes je ves dan in ponoči dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83-538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Ves dan in vso noč je odprta lekarna Alla Salute, Ulica Cosulich, tel. 72-480.
VSE FORDOVO PREPRIČEVANJE NI NIKOGAR PREPRIČALO
KRONOLOGIJA DEJAVNOSTI CIA V ZADNJIH DVAJSETIH LETIH
V prvih letih po vojni je organizirala gverilo celo v Evropi - Mosadeka je zrušila CIA - Neuspeh na Kubi in na Kitajskem - Kam vse se
PETEK, 20. SEPTEMBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.15	Program za mladino:
Počitnice na galebjem otoku
Dvanajsta epizoda nanizanke po romanu Astrid Lindgreenove
18.45	Sem tehnolog
19.05 Risani poljski film Bolek in Lolek
19.15	ŠPORTNI DNEVNIK
Ital. kronike in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK 20.40 SREČANJA 1974
Eno uro z Mariom Tobinom
Mario Tobino je eden najbolj znanih novejših italijanskih pisateljev. Rodil se je v Viareggiu 1910. in diplomiral na medicinski fakulteti. V času druge svetovne vojne so ga poslali v Libijo kot zdravnika in častnika. Tu je bil ranjen in se vrnil domov, kjer je v dobi od razpada italijanske vojske do o-svoboditve sodeloval v odporniškem gibanju. Te svoje izkušnje je prikazal v knjigi «Il clandestino», za katero je 1962. leta dobil nagrado Stresa.
V	povojnem času se je Mario Tobino ponovno lotil svojega poklica. Zaposlil se je v neki umobolnici blizu Lucce, kjer tudi živi. Mario Tobino je avtor cele vrste knjig in zbirk, tudi pesniških, saj je prve poezije objavil že 1934. leta, v zbirki «Poesie». V veliko svojih del je dal svojo osebno, biografsko noto
21.45	SIM SALABIM
Silvestri in Paolini nadaljujeta z oddajo magije in rokohitr-stva. Oddajo pravzaprav vodi Silvan, z njim pa sodelujejo se Evelyn Hanack, Mac Ronay in ansambel Les Humphrier Singers. Nocoj je na sporedu četrto nadaljevanje. Poleg pevskega sporeda in nastopov samega rokohitrca Silvana bo TV gledalec lahko užival v spretnostih mistra «Elastica». Že samo ime nam pove, da gre za «elastičnega» človeka torej človeka, ki zmore vse. Silvana bo nocoj skušal «posnemati», seveda narobe, Mac Ronay, ki se bo preizkušal s kozarci. Toda Mac Ronay se bo preizkušal tudi v vlogi fakirja. Vsekakor bo nocojšnja oddaja zanimiva ali vsaj zabavna
23.00	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
20.30	DNEVNIK
21.00	KDO JE SPAL V MOJI POSTELJI?
Marthina Wortha delo je prevedla v italijanščino Franca Can-cogni, za televizijo pa ga je predelal in pripravil Dante Guar-damagna, ki je televizijsko prireditev razdelil v dve dejanji-
V	glavnih vlogah nastopajo Carla Macelloni, Leda Negroni, Mariano Rigillo, Renato Paracchi, Leda Čelani, Tony Martuc-ci in Emilio Marchesini. Režijo je prevzel sam Dante Guar-damagna.
Neka ženska in neki moški, Amanda in Mike. prideta po naključju v neko hišo, ki se zdi prazna, vsekakor nenaseljena-Mnogi znaki pa kažejo, da so jo njeni stanovalci zapustili pred kratkim in morda tudi le za kratek čas. Amanda ima zelo bujno fantazijo in se zabava v tem, da se skuša vživeti v osebnost bivše stanovalke te zapuščene hiše. Obnavlja nekakšno sorodnost odsotnih stanovalcev mlade Jeane. Počasi pa se tako močno poistoveti z ženo, z mlado zakonsko družico zakonskega para, ki je pred njima na naglo zapustil hišo, da prisili ali vsaj hoče prisiliti svojega naključnega prijatelja, ki jo je na poti vzel v svoje vozilo, da se identificira, da se vživi v vlogo moža. čeprav Mike ne mara tega in odklanja zadevno sodelovanje, ga razmere prisilijo, da se loti nič kaj simpatične «igre». Toda ta igra pravzaprav niti ni več igra, kajti iz poteka zvemo, da se je Jeana bala svojega moža Geoffreya, do jo bo ubil in tako od prizora do prizora, iz ene scene v drugo pridemo do sklepa, da je Mike v bistvu Geoffrey, Amanda pa je neko dekle, ki je pobegnilo iz zapora. In ko Jean napravi samomor in pred tem napelje vse tako, da bi za njeno smrt obtožili njenega moža Geoffreya, se Amanda odloči, da sama prevzame vlogo Jeane
22.30	Mornariča v življenju neke države
Dokumentarec, ki ga je napravil Piero Zimmoni in ki govori o vlogi vojne mornarice
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.10 in 15.10-TV ŠOLA
Matematika, Sadni nasadi, Slovnica, Električna napetost. Za prosvetne delavce, Evropa, Solisti v operi, itd.
11.50 in 16.45 ANGLEŠČINA 19.05 Obzornik
19.20 Oddaja iz serije Bistrooki: ČOKOLADA 19.55 SREČANJE OKTETOV
Prijazni Šentjernej na Dolenjskem vsako leto posebej zaživi, ko se tam zbere na srečanje vrsta oktetov iz vse Slovenije. Skoraj trideset se jih zbere. Je to svojevrstna prireditev, ki bi ji lahko rekli tudi praznik slovenskega petja. Kakor v Šentvidu pri Stični, kjer se zberejo zbori, se v Šentjerneju sestanejo okteti, ki so se verjetno po zgledu Slovenskega okteta močno razmnožili po vsej Sloveniji. To je vsekakor razveseljivo in kaže, da slovenska pesem ne bo tako kmalu zamrla. Pri tem ne smemo mimo pevcev Šentjernejskega okteta, ki so na pobudo Toneta Kozlevčarja zaorali ledino te prireditve. Letos jim je priskočila na pomoč Zveza kulturno - prosvetnih organizacij iz Novega Mesta. Prireditev je nadvse vzorno uspela
20.45	Risani filmi 21.00 DNEVNIK 21.35 MLADI TUJEC
Celovečerni film, ki so ga napravili po romanu D. Sahnger-ja in ki je dolgo predstavljal eno največjih presenečenj ameriške kinematografije, kajti posneli so ga izključno mladi ljudje, začenši z režiserjem, komaj 26-letnim Frankenheimerjem in tudi v glavni vlogi je nastopil komaj 18 let star umetnik
23.15	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
21.00 Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35	V registraturi, nadaljevanka
22.35	«HUDIČ MU JE ŠEPNIL V UHO», film
WASHINGTON, 19. — Predsedniku Fordu prav gotovo ni bilo lahko, ko se je predvčerajšnjim srečal s časnikarji, med katerimi so bili tudi tisti «radovedneži», ki so hoteli vedeti kaj vse je ameriška osrednja obveščevalna služba CIA počela v Čilu za zrušenje zakonite AUendejeve vlade in za umor samega predsednika Allendeja. Predsednik Ford se je sicer izmikal in je moral odgovarjati za početje drugih, toda na vse mogoče načine se je trudil, da bi opravičil ameriško politiko v Čilu, ker da se je CIA ravnala «v najboljšem interesu naroda Čila in ZDA» in da se ni ukvarjala z neposrednim rušenjem zakonite vlade, pač pa le z «akcijo obveščevalnega značaja».
Ne glede na to, da so ljudje iz samih krogov CIA jasno povedali, da je ameriška vlada dala milijone dolarjev za rušenje zakonite čilske vlade, bomo danes nanizali nekaj konkretnih primerov, kaj vse počne CIA v svetu. In tudi ti podatki prihajajo iz neposrednih in vsestransko kvalificiranih virov. «Zrušene vlade, s silo vsiljeni vojaški režimi, pritisk na nacionalna, napredna gibanja, vse to so rezultati tajnih dejavnosti CIA v zadnjih desetletjih», poudarja poročilo Središča za proučevanje nacionalne varnosti, ki je pravkar objavilo delno kronologijo dejavnosti CIA v zadnjih dvajsetih letih. Središče, ki šteje med svoje ljudi tudi parlamentarce, bivše funkcionarje nacionalne varnosti in tudi bivše agente CIA, je imelo v Mexico Ciudadu 15-dnevni sestanek, kateremu so prisostvovali tudi a-meriški senator Hart, bivši član varnostnega sveta ZDA Morris in avtor knjige «Nevidna vlada» Wills.
Iz poročila teh prav gotovo dovolj kompetentnih virov bomo navedli nekaj «podvigov» ameriške centralne obveščevalne agencije torej u-stanove, ki je bolj znana pod kratico CIA. Ta se je doslej «izkazala» v naslednjih svojih večjih u-spelih in tudi neuspelih akcijah.
V prvi povojni dobi, vse do 1950 je CIA organizirala in vodila protikomunistična gibanja v Albaniji, na Poljskem in v Ukrajini. Po zmagi Maocetunga nad čankajškom leta 1949 je CIA že leta 1950 organizirala gverilsko vojsko na Kitajskem. Ta vojska je «delovala» celih deset let. Smo bili pač v dobi hladne vojne na Daljnem vzhodu, ko se je pogosto oglašal k besedi Čankajšek, ki je celo grozil, da bo «osvobodil» Kitajsko komunizma. V prvih treh letih istega desetletja je CIA vodila gonjo proti gverilcem na Filipinih, 1953. leta pa je izpeljala državni udar | proti premierò Mosadeku v Ira- j nu, torej proti tistemu iranskemu državniku, ki je podržavil petro- j lejske vrelce in petrolejsko indù- j strijo v tej azijski deželi in s tem j vzel «sedmim sestram», posredno tudi ZDA, velikanski vir dohodkov. Leta 1954 je CIA organizirala ali vsaj sodelovala pri državnem u-daru proti predsedniku Arbezu v Gvatemali, štiri leta pozneje ji je spodletel državni udar proti predsedniku Sukarnu v Indoneziji. I-stega leta, torej 1958, se je CIA prvič v večjem obsegu vmešala v čilske notranje zadeve, ko je med volitvami posegla v kampanjo proti izvolitvi predsednika Allendeja.
V letih od 1959 do 1963 pa je CIA preko svojih ljudi vodila gverilsko gibanje v Tibetu, seveda proti LR Kitajski. Leta 1960 pa je bil zadušen upor proti vojaški vladi v Gvatemali.
Leto 1960 je znano po izredno tvegani ameriški akciji na tem področju. V dneh, ko bi se bil moral tedanji sovjetski premier Hru-ščov sestati s tedanjim predsednikom Kennedyjem v Parizu, je nad Sverdlovskim torej v Sovjetski Zvezi sovjetska raketa zrušila vohunsko letalo «U-2», ki ga je pilotiral ameriški vohun Powers. Sovjetsko sodišče je vohuna obsodilo na dolgoletno ječo, vendar so ga Sovjeti tri leta pozneje vrnili v ZDA v zatneno za nekega svojega vohuna.
Leto pozneje, 1961, je CIA organizirala izkrcanje kontrarevolucio-narjev na Kubi, ki pa so jih Castrove vojaške in policijske enote kaj kmalu blokirale in nato likvidirale. Istega leta je CIA samostojno in tudi posredno intervenirala tudi v Kongu, iz česar se je razvil pravi pokol.
Od 1961 pa vse do 1969 je CIA pošiljala svoje agente na Kubo, računajoč, da bi tu organizirala protirevolucionarne vojaške formacije, kar pa ji ni uspelo, tako da je mo-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pazite na napake sodelavcev. Nadzorujte njihovo delo. Srečne ure v družini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Najprimernejši trenutek, da postavite nekatere zahteve. Uresničili boste svojo željo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Vaša spretnost vam bo pomagala, da se rešite iz neprijetnega položaja. Več razumevanja za ljubljeno osebo.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Vprašanje, ki vas je skrbelo, se bo ugodno rešilo. Poravnal se bo star spor.
LEV (od 23.7. do 22.8.) V slabem razpoloženju bi utegnili sprejeti napačno odločitev. Imejte razumevanje do prijateljev.
DEVICA (od 28.8. do 29.9.) Dan bo razgiban, vendar poslovno u-spešen. Neko prijateljstvo se bo še
rala pred nedavnim sama washing-tonska vlada priznati, da bo treba z majhno «rdečo» sosedo ubrati drugo pot.
Od 1962. leta pa vse do današnjih dni vodi CIA tajno vojno v Laosu. Pravzaprav pravijo, da se je CIA lani iz te vojne umaknila, verjetno zaradi neuspehov. Istega leta, torej 1962 pa je CIA vodila kampanjo proti brazilskemu predsedniku Goulartu, leto pozneje, torej 1963, pa je CIA izvedla državni udar v Južnem Vietnamu, ko je «spodnesla» predsednika Dieina. Saj je res, da ni v Južnem Vietnamu nihče objokoval diktatorja Diema, ki so mu prav Američani pomagali na površje, toda spodnesli so ga zato, da bi na njegovo mesto postavili svojo bolj pohlevno lutko, ker je Diem s svojim početjem kompromitiral «ameriško demokracijo».
Leta 1964 so v Čilu imeli spet volitve in CIA se je spet vrgla na
Zadnja leta smo že večkrat pomislili na kaj takega, odločili pa se le nismo. Po tritedenskem taborjenju, naši največji letni akciji, ni bilo ne časa, pa tudi ne ljudi, ki bi organizirali in uresničili tak potovalni tabor. Letos pa smo se vendar odločili, da gremo pogledat še v Benečijo. Vsaj za poskus.
Komaj dva tedna po zaključku poletnega tabora v Bohinju smo se res spet sestali v Gorici in se prešteli. Pet iz zamejstva in pet iz Slovenije. Izkazalo se je, da je bilo to število za prvi poskus verjetno še najbolj primerno. Predstavili smo se še tisti, ki se nismo poznali, in odpotovali mimo Krmina in Čedada v Nadiško dolino.
Šli smo na pot z željo, da bi spoznali Benečijo in njene ljudi, njih življenjske razmere in kulturno delovanje, o katerem vedno pogosteje beremo v našem tisku. Sicer pa smo si tudi to akcijo, kot vse naše delovanje, zamislili v duhu čim tesnejšega stika z naravo ter v zaupanju, da se pač tabornik znajde v vsaki okoliščini. Zato smo spali v šotorih in si sami pripravljali hrano, večkrat kar na prostem in na improviziranih ognjiščih. Doživljajev v naravi in novih izkušenj tudi tokrat ni manjkalo. Naj omenim le kopanje v temnozelenih tolmunih Nadiže, o-gled Landarske jame in obisk (z domačim vodičem seveda) v Za-vraški jami nad Tersko dolino.
Dopoldneve smo običajno izkoristili za to, da smo si ogledali kraje in zanimivosti krajev, koder smo taborili. Pa že sama vožnja iz kraja v kraj je bila pravo doživetje. Tako smo nedvomno obogatili svoje zemljepisno poznavanje Benečije, o katerem smo sproti ugotavljali, kako je pomanjkljivo.
Glavni namen našega potovanja je bil, kot sem že povedal, spoznati ljudi in njihovo življenje. Prav zato, pa tudi iz organizacijskih potreb, smo se že vnaprej zmenili z vidnejšimi kulturnimi in javnimi delavci v Benečiji.
Tako so nas nekateri znanci, med katerimi Franko Karlič, Giacinto Jussa in Rihard Podreka prisrčno sprejeli, nam pomagali in nas spremljali, ko smo taborili v Nadiški dolini pri Petjagu. V Oblici pri Gorenjem Tarbilju nas je čakal g. Rino Markič. Bili smo pravzaprav gostje njegovih staršev, katerih gostoljubnost nas je spravila kar v zadrego. V Bardu v Terski dolini nas je sprejel prof. Viljem Černo. Nudil nam je taborni prostor in možnost, da smo si kuhali v zadrugi. V Reziji pa smo bili deležni gostoljubnosti župana Lettiga, za kar pa je vljudno posredoval prof. Černo.
utrdilo.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Energično se otresite neprijetne naloge. Z družinsko pomočjo boste premagali težave.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) V poslovnem pogledu je sreča na vaši strani. Ne bodite površni v čustvenem odnosu.
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Obvladujte svoje živce. V nasprotnem primeru bo trpelo vaše ime. Slučajno srečanje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zelo dobri poslovni uspehi, če boste sledili svojim načrtom. Ne zbujajte ljubosumnosti.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odprle se vam bodo nove možnosti v delu. Pozitivno boste vplivali na najmlajše.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Prejeli boste zanimivo ponudbo. Skušajte uresničiti neko staro željo.
Allendeja. Vodila je kampanjo proti njegovi izvolitvi. Istega leta je prišlo do hudih dogodkov s Severnim Vietnamom zaradi operacije ameriške vojske v vodah Severnega Vietnama. Washington je nato «ugotovil», da temu ni bila kriva njihova vojna mornarica.
Istega leta smo doživeli udar proti predsedniku Goulartu v Braziliji. Tudi ta državni udar je vodila CIA. Leto pozneje se je CIA uveljavila v organiziranju proti-gverilske perujske vojske. Leta 1967 pa je Latinska Amerika doživela velik udarec, ko je bila v Boliviji uničena gverilska formacija, ki jo je vodil Che Guevara. Tedaj je padel tudi njen voditelj Guevara. Ta umor je organizirala CIA. Istega leta je prišlo na dan tudi dejstvo, da CIA financira program a-meriškega sindikata AFL-CIO v tujini. Leta 1970 sledi tretji poseg CIA proti Allendeju. Naslednjega leta, torej 1971 pride v Boliviji do
V krajih, kjer smo si postavili šotore, smo prišli v stik z domačini v glavnem v večernih urah, ko je poletna vročina vsaj malo popustila. Zbrali smo se na vaškem trgu ali pred gostilno ob kozarcu vina. Po vaseh je bilo tiste dni še posebno živo, saj je bilo doma mnogo emigrantov.
Kjerkoli smo se ustavili in navezali pogovor z ljudmi, je prišla do izraza njihova gostoljubnost. Spočetka, dokler se še nismo predstavili, so z rahlim nezaupanjem gledali na naše taborniške kroje, ko pa smo jim povedali, kdo in od kod smo in po kaj smo prišli v Benečijo, so nam zaupali in se radi v beneškem narečju pogovorili z nami. Na vse načine so nam hoteli pomagati in ustreči, tako da nam je bilo večkrat kar nerodno, ker nismo vedeli, kako naj povrnemo toliko prijaznost in vljudnost.
Prve take izkušnje smo imeli v Petjagu in špetru Slovenov, kjer sta nas spremljala dva domača fanta Karlič in Podreka. Iz njihovih ust smo slišali prizadete besede o gospodarski in kulturni zaostalosti Benečije, o vzrokih za tak položaj in o težavah, na ka-
vtikajo njeni ljudje
obračuna z levimi silami in do zru-šenja predsednika Torresa.
Lani je ameriški obveščevalni službi, za katero pravijo, da je «država v državi», uspel največji zločin v njeni zgodovini, namreč zrušenje legitimne AUendejeve vlade in umor predsednika Allendeja. Predsednik Ford sicer skuša to zanikati, češ da je CIA vodila le «akcijo obveščevalnega značaja», to da člani vodstva CIA so priznali kaj več in tudi povedali, odkod denar za to itd.
Samo ob sebi se razume da vsa razkrivanja te dejavnosti ne bodo zalegla, že omenjeni odbor zatrjuje da CIA deluje v večjem obsegu v naslednjih deželah: v Argentini, Burmi, Braziliji, Čilu, Dominikanski republiki, Laosu, Libanonu, v vseh deželah Perzijskega zaliva, na Filipinih, v Južnem Vietnamu in v več ali manj vseh deželah zahodne Evrope pa tudi me-I diteranskega področja.
tere naleti vsako prizadevanje, da bi se stanje izboljšalo. V spremstvu prijaznih gostiteljev smo o-biskali še Podbonesec. Tu smo se pogovorili z zavedno, energično gostilničarko. Zvedeli smo, kako je včasih težko biti zaveden v teh dolinah.
Povzpeli smo se tudi v vas Matajur. Pred še neodkritim spome>-nikom padlim partizanom smo se pomenili z župnikom Gujonom. Obljubili smo mu, da pridemo na odkritje spomenika. Iz Matajurja smo se odpravili še v TTčmun in obiskali Trinkov grob. V Sv. Lenartu smo se ustavili, da bi si na vaškem pokopališču ogledali spomenik trinajstim slovenskim partizanom, ki pa je žal brez slovenskega napisa. V vasi nas je prileten in zgovoren domačin zvabil v gostilno, da smo ob kozarcu zapeli nekaj pesmi. Nekaj podobnega smo doživeli par dni kasneje v Tarbilju, kjer smo mislili o-biskati g. Cenčiča, ki ga pa ni bilo doma.
Na tem našem potikanju po Benečiji smo zašli tudi v Rečansko dolino. Ustavili smo se v Hlocju in v Lesah. V Oblici nas je duhovnik Rino Markič povabil na
t M	V • « V
Za čistočo Moskve
MOSKVA, 19. — Ena izmed značilnosti sovjetskih mest je izredna čistoča. Vsak, ki je kdaj odpotoval v Sovjetsko zvezo, je mogel ugotoviti, da so ulice sovjetskih mest čiste. K temu pripomorejo v največji meri sami sovjetski meščani oziroma državljani, ki so toliko disciplinirani in omikani, da ne bodo nikoli odvrgli koščka papirja ali česa drugega na tla, celo tramvajske vozovnice ali česa podobnega ne. Poleg tega pa skrbijo za čistočo sovjetskih mest u-strezne smetarske in druge službe.
Za mesto, kakršno je na primer Moskva, to prav gotovo ni lahko, saj gre za 50 milijonov kv. metrov površine. In ne gre le za trge in ceste, pač pa tudi za 143 mostov, za nad 120 podvozov, za 13 predorov, za 58 vodnih bazenov, ne smemo pozabiti niti na 2200 ha parkov ter 100 kilometrov «zelenega pasu» v tako imenovanem krožnem obvozu.
In vendar bo pri vseh teh razsežnostih vsak tujec najprei opazil — čistočo. To pa je možno le za to, ker imajo v Moskvi na razpolago 4300 posebnih strojev začenši s stroji za odvažanje snega, do tovornjakov za odvažanje smeti, gre za stroje in naprave za čiščenje in zalivanje parkov. Vrhu tega je v službi teh strojev I še 20.000 smetarjev, šoferjev, vrt-1 narjev in drugih strokovnjakov.
kratek sprehod na sedlo Razor. Od tod je lep razgled na Rečansko dolino in na Matajur. Očarani smo sedli v travo in se razgovorili. Med drugim smo zvedeli še o nastanku, razvoju in sedanjem delu pevskega zbora Rečanj, v katerem deluje zavedna mladina te doline.
V Lesah smo se pomudili pri Predanovih. Tudi tu je stekel pogovor o gospodarskih problemih Nadiških dolin, še posebej pa o negativni vlogi, ki jo tu imajo izključno italijanske šole pri vzgoji mladine.
Še isti popoldan smo v Oblici pripravili taborni ogenj. Pri tem delu nam je pomagalo mnogo vaških otrok. Ti in še drugi so bili potem zvečer prisotni, ko je piramida veselo vzplamtela. Navdušeno so peli z nami. Maurizio je skočil domov po harmoniko in med eno in drugo pesmijo zaigral nekaj poskočnih. Navdušeni otroci so nam tu izprosili taborniške rute, tako da smo se morali za naslednji dan odpovedati načelu popolne un if ormiranosti.
BRIN
(Nadaljevanje na 6. strani)
Spomin na partizanskega pedagoga
Jutri bodo odkrili v Gornji Košani (Postojna), v kraju, kjer se je rodil znani slovenski pedagog Jože Dolgan spominsko obeležje. Ob tej priložnosti se ga njegova nekdanja učenka s partizanskega učiteljskega tečaja takole spominja:
Jožeta Dolgana sem spoznala že v svojih šolskih letih. Bil je ravnatelj šole v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Nadzoroval je tudi okoliške šole, ki so pripadale bistriškemu okraju. Dobro se ga spominjam, ko je prihajal tudi na Prem saj nas je takrat hodilo v to šolo nad 300 učencev. To je bilo leta 1926-26. Takrat me je učil učitelj Viktor Čermelj doma iz Barkovelj pri Trstu. Bili smo pod fašizmom in so v nižjih razredih začeli poučevati italijanski učitelji, v višjih pa je bil pouk le nekaj ur na dan in kmalu je naša slovenska šola popolnoma izginila.
Prav letos poteka 30 let, ko sva se z Jožetom Dolganom po dolgih letih zopet srečala in sicer v Gornji Tribuši. Bil je lep poletni dan, mislim, da je to bilo 15. julija 1944, ko smo prispeli iz vseh strani Primorske na učiteljski tečaj, ki ga je organiziralo NOG za Primorsko. Skupno nas je bilo 23 tečajnikov. Na strmem griču v kmečki domačiji je bil naš začasni dom. V skednju smo si napravili prenočišče; vsakdo si je uredil po svoje, seveda «boljše si boš postlal, bolje boš spah, smo se šalili med seboj. Vsak se je moral prijaviti, 'napisati na listek vse podatke in jih oddati v bližnje poslopje, kjer je bilo zbirališče višjih predstavnikov. Iz naše okolice smo bile: Lea Grahor, Tončka Krebelj ter jaz. Ko je tovariš Dolgan prečital moje podatke, je stopil proti meni in me poklical: «Tomažič Ivanka! Ti pa si hodila v šolo na Prem k učiteljici Lojzki Baša. Poznam že po pisavi. To je bil njen sistem učenja.» Bila sem tako zadovoljna, da sem ga po toliko letih zopet srečala. In res je bilo tako.
Bil je odličen pedagog. Vsi tečajniki smo ga imeli radi. Delil je z nami dobro in slabo, kar se je dogajalo v tistih hudih časih. Še vedno se spominjam na tisto hudo borbo, ko smo se morali tri dni skrivati v gozdu. Kljub temu nas je tolažil, posebno tiste, ki so bili bolj boječi in malo izkušeni. Pod košatimi bukvami smo utrjevali znanje slovenske slovnice. Dolgan je imel navado, da nam je za pohvalo rekel «duobro». In tako smo si še mi med seboj za šalo rekli «duobro».
Večkrat nam je pripovedoval, da je bil že od mladosti okrog po svetu, toda njegov košanski «duobro» mu je vedno ostal. Povedal nam je tudi, da se ni mogel naučiti voziti kolesa. Včasih smo se pošalili z njim na ta račun. Rekli smo: Kje pa je zbral vse to znanje, saj je ni bilo stvari, da je ne bi znal natančno in na široko obrazložiti. Tudi po končanem tečaju je skupno z nami romal skozi Trnovski gozd, seveda izčrpan od dolge poti. Utrujeni in lačni smo prispeli v Manče na Vipavskem. Vem, da sem imela še malo slivovke in prav takrat mi je prišla prav. Bil je res izčrpan že zaradi svojih let. Svetovali smo mu, naj ostane v vasi in naj naslednji dan nadaljuje pot.
Po enem letu smo se ponovno srečali v Ravnah pri Pivki. Bil je zopet vodja tečaja. Takrat nas je bilo iz vse Primorske kar 164. Samo časi so bili drugačni, bila je ie svoboda. Zame je kazal posebno simpatijo, ker je videl, da imam voljo do dela. Tudi pozneje ni pozabil name. Ob novem letu ali ob drugih prilikah se je vedno oglasil s kako razglednico. Omenim naj razglednico, pisano v Ljubljani 29. decembra 1962: «Draga Ivanka, oba z ženo želiva tebi in tvoji družini srečno, zdravo in veselo novo leto. Večkrat se te spominjam. Vedno te zagledam v zelenih hribih nad Tri-bušo med drugimi tovarišicami in v Ravnah pri naši Košani. Lepi so bili tisti časi, čeprav so bili hudi in nevarni. Lepo te pozdravljam tebe in družino — vdani Dolgan».
Zelo sem zadovoljna, da so prosveta in učitelji dali pobudo, da se spomnimo našega primorskega rojaka Jožeta Dolgana iz Košane, ki nam je bil več kot samo u-čitelj. Bil nam je hkrati dober prijatelj in tovariš. Naj mu ob tej priložnosti rečem v imenu vseh še enkrat — hvala —.
Ivanka Tomažič Colja
TRST A
7.15, 8.15. 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino;
18.15	Umetnost in prireditve; 18.30 Deželni koncertisti; 18.50 Nepozabne melodije; 19.10 Na počitnice: 19-20 Jazz; 20.00 Šport; 20.50 Vokalno instrumentalni koncert; 21.45 V plesnem koraku.
TRST
12.15	Deželne kronike; 14.40 Kulturni pregled; 15.10 Srečanje z avtorjem; 15.40 Smetana; «Dalibor»; 16.20 Deželni kulturni pregled; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
7.30,	8.30, 12.30, 14.30, 17.30,
18.30,	19.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.45 Glasba in nasveti;
11.15	Od melodije do melodije;
12.00	Glasba po željah; 15.00 Tretja stran; 15.20 Plošče; 15.00 Pisana glasba; 17.40 Vrstijo se pevci; 18.00 Top pops;
19.00	Glasbeni koktajl; 20.00 Zborovsko petje; 21.00 Glasba v večeru; 21.45 Lahka glasba; 22.30 Simfonični koncert; 23.35 Ritmi.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Izbran spored; 13.20 Strnjena komedija; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.00 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna operna in simf. glasba; 19.30 Stare in nove popevke; 20.00 Koncert, rimske RTV; 21.20 Eumir in njegova glasba; 22.00 Nove ital. popevke; 22.20 Ponovno na sporedu z Mino.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30 in 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.30 Nadaljevanka; 10.35 Program z M. Bongiornom; 13.00 Hit Parade; 13.35 Dva komika; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.40 Alto gradimento; 18.35 Zgodovina ital. popevke; 19.55 Plošče; 21.20 Dva komika;
III.	PROGRAM
8.25 Jutranji koncert; 9.30 Bach in Scarlatti; 10.30 Ravelove skladbe; 11.40 Violina in klavir; 12.20 Ital. glasbeniki; 14.30 Dirigira Toscanini; 15.35 Plošče resne glasbe; 16.00 Preporod v glasbi;
16.30	Avantgardna glasba; 17.10 Sopranistka Rossana Pacchiele;
18.00	Večerna diskoteka; 18.45 Vile v preteklosti in danes; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Evolucija v svetu; 21.30 Max Aub: «Vrnitev iz zapora»; 22.00 Skrjabinova klavirska glasba.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00,
20.30	Poročila; 7.50 Rekreacija;
9.10 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola: Lepo je poslušati glasbo; 10.30 Narodne pesmi; 11.15 Uganite, pa vam zaigramo; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Domači ansambli; 14.30 Priporočajo vam..,;	15.10 Mladina poje;
16.30	Napotki za turiste; 17.05 Kam in kako na oddih; 18.10 Z opernih in koncertnih odrov;
19.00	Aktualnosti; 19.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel Jožeta Burnika; 21.00 Stop-pops; 22.15 Oddaja o morju; 23.15 Iz logov domačih; 00.05 Literarni nokturno;

Horoskop
TABORNIKI UNIV NA POTOVANJU PO BENEČIJI IN REZIJI
«Izkušnje in nova spoznanja nam bodo zagotovo koristila»
Poskusni potovalni tabor je uspel • Srečavanje z ljudmi in neposredni stiki ■ Taborni ogenj ob večeru • V te kraje se bomo še vrnili - Otroci dobijo taborniške rute
Pred šolo v Njivici z domačimi otroki in dekleti
PRIMORSKI dnevnik
nogomet
SPORT SPORT SPORT
PO PRVEM DNEVU POKALNIH PRVENSTEV
20. septembra 1974
Skromna bera jugoslovanskih in italijanskih moštev po Evropi
Od petih italijanskih enajsteric je le Napoli osvojil celoten izkupiček
se kaze, da se italijanski nogo-■ sve. ni rešil hude krize, ki jo je doživi na SP v Nemčiji. Na J*rtu raznih pokalnih prvenstev italijanske enajsterice izbojeva-{f. le, skromen izkupiček. Pet ita->anskih ekip je bilo namreč zaposlenih na teh pokalnih tekmah . Napoli je na domačih tleh «svoja! zmago na račun Videotona h • \ mecitem ko sta Inter (na 1 i6?) in Torino (doma) remizira-
coVtfvT?1-5 ,in	Pa sta v
gosteh doživela poraz.
Zanimivo je tudi, da Italija nima svojega predstavnika v elitnem po' *ainem prvenstvu Evrope, to je v Pokalu prvakov, ker je bil Lazio, zaradi izgredov, diskvalificiran.
jugoslovanska moštva niso startale najbolje.
rS-en?, z.vezda je izgubila v Partizan je remiziral proti jakom Gornika, Velež pa je z taka^11^ v Moskvi Proti Spar^
Oglejmo si stanje v raznih evrop-SKih prvenstvih.
Pokal prvakov
(Boig-) - Ujpest Viking Stavanger «or.) - Ararat (SZ) 0:2, Hvidovre . an.) . RUch Chorzov (Pol.), 0:0, (Angl.) - Ziirich (švi.) 4:1, t-a Valletta (Mal.) - HJK Helsinki H=ì.n' 0:1> Oraiova (Rom.) - Aatvi-aaberg (šve.) 2:1, Linz (Av.) • Barcelona (špa.) 0:0.
Vse povratne tekme bodo igrali ;/,°™bra. razen Hajduk - Kefla-V1K (24. septembra).
Pokal pokalnih prvakov
PSV Eindhoven (Niz.) - Ards
Ob petdesetletnici ustanovitve Združenja slovenskih športnih društev v Italiji bo tržaška štafeta startala v petek, 4. oktobra 1974 ob 16. uri s Trga Pestalozzi in bo nato nadaljevala svojo pot do Nabrežine Po naslednji progi:
Trg Pestalozzi - Istrska ulivo - VI. Flavia - Ul. Valmau-ro - Rižarna - Ul. Macelli -Ul. Flavia - Domjo - Dolina -Boljunec - Boršt - Ricmanje -Ključ - Lonjer - Bazoviška cesta - Bazovica - Gropada - Pa-driče - Trebče - Opčine - Ve-l-ki Repen - Briščiki - Konto-vel - Prosek - Božje polje -Gabrovec - Zgonik - Salež -Brišče - Križ - NabreiitU4f\i Drugi dan, v soboto, 5. oktobra, pa bo štafetna palica nadaljevala svoje potovanje proti Sovodnjam iz Nabrežine preko Sesljana, Devina, Stivano, Jamelj in Doberdoba.
(Ir.) 10:0, Dinamo Kijev (SZ) -CSKA Sofija (Bol.) 1:0, Liverpool (VB) - Stroemgodset (Nor.) 11:0, Gvardija Varšava (Pol.) - Bologna (It.) 2:1, Paok Solun (Gr.) - Crve-na zvezda (Jug.) 1:0, Benfica (Port.) - Vaniose If (Dan.) 4:0, Ferencvaroš (Madž.) - Cardiff (VB) 2:0, Eintracht (ZRN) - Monaco (Fr.) 3:0, Bursaspor (Tur.) - Fin Harps (EIRE) 4:2, Dundee (VB) - Jul Petrosani (Rom.) 3:0, Malmoe (Šve.) - Sion (švi.) 1:0, Sliema (Mal.) - Lahden (Fin.) 2:0, Sla-vija Praga (ČSSR) - Karl Zeiss Jena (ZRN) 1:0.
Povratne tekme 2. oktobra.
Pokal UEFA
Zaradi velikega števila udeleženih ekip na tem pokalnem prvenstvu (64 moštev) se bomo omejili le. na izide italijanskih in jugoslo-
vanskih enajsteric.
Etar Trnovo (Bolg.) - Inter (It.) 0:0, Vonvaerts (NDR) - Juventus (It.) 2:1, Napoli (It.) - Videotnn (Madž.) 2:0, Torino (It.) - Dusseldorf (ZRN) 1:1, Gornik Zabrze (Pol.) - Partizan Beograd (Jug.) 2:2, Spartak Moskva (SZ) - Velež Mostar (Jug.) 3:1.
Vse italijanske ekipe bodo povratno tekmo igrale 2. oktobra, kot tudi jugoslovanski zastopnik Velež iz Mostarja. Partizan Beograd pa bo igral proti Gorniku 1. oktobra.
KOLESARSTVO
TREVIGLIO, 19. — Gimondi bo tudi v prihodnjih dveh letih tekmoval za barve kolesarske hiše Bianchi. Pogodbo so podpisali danes popoldne v Trevigliu.
uiumiiiiiimiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiii,iliii,ii,llm„lllllIllllnlllIIIIIII(lllllllnin|nil||II|I||mi||IInlIII|(|||m|
V FORLIJU

NA TURNIRJU V GORICI
Dom in Olympia morda do finala
Domovci bodo drevi igrali s Torriano
Drevi sc bo pričel v Gorici za- | 22.00 prva B skupine — druga A
ODBOJKA
ZADNJE PRIPRAVE REPREZENTANTOV
Moštvo je tokrat precej pomlajeno
FORLl, 19. — V tem kraju je pričela z zadnjimi pripravami pred odhodom na svetovno prvenstvo italijanska odbojkarska reprezentanca. Zbrani so naslednji odbojkarji: Mattioli, Salemme, Nencini, Montorsi, Concetti, Lanfranco. Giovenzana. Donato, Goldoni, Forlani, Alessandro in Matassoli. V zvezi z letošnjo izbiro igralcev je bilo precej polemik, toda zvezni trener Oddo Fe-derzoni je pri svojih načelih vztrajal, kljub vsem opravičenim in tudi velikokrat neopravičenim kritikam. Njegov poglavitni cilj je bil izbrano vrsto občutno pomladiti.
Seveda od take reprezentance ne smemo že v bližnji prihodnosti pričakovati velikih mednarodnih uspehov. To se je pokazalo že na turnirju v Kostanci, ko je bila Italija zadnja med osmimi reprezentancami. Nič bolje ne bo šlo «azzurrom» nitkv (Mehiki,-Jko, seijaa «lo za sve-tpvm gfjlov Druge reprezentanc^, imajo ža seboj veliko turnirjev in še več rpednaradpih .nastopoMn .(Hode na prikazano igro na teh nastopih zvezni trenerji sedaj pilijo uigranost in nove taktične variante in
i kombinacije.
I Svetovna odbojka je zadnja leta
napravila izreden korak naprej. Danes se govori tudi pri igri odbojke o presingu, ki je že udomačen pri vseh boljših košarkarskih klubskih ekipah, da o reprezentancah sploh ne govorimo. O teh novostih se bo veliko več izvedelo šele po končanem svetovnem prvenstvu v Mehiki Po vsej verjetnosti najboljše ekipe na svetu pred tem pomembnim nastopom še niso odkrile vseh kart Te bodo prišle na vrsto v odločilnih spopadih. Kot je znano branijo svetovni naslov odbojkarji Vzhcdne Nemčije, ki so v Sofiji premagali domačine Bolgare po dramatični in dolgi bitki, trajajoči pet setov.
Za italijansko (pomlajeno) ekipo je bil samo nastop v Kostanci premalo za uigravanje. Poleg tega pa vrhunska odbojka na apeninskem polotoku stagnira. Po zmagi na uni-verziadi v Turinu leta 1970 so nekateri videli italijwnslto odbojko že na .vrhu olimjpa, kar je. bila ,v resnici le utvara. .J7e|ik. napredek v sedemdesetih' tetjh. gre pripisati tudi takratnemu zveznemu trenerju Čehu Kozaku. Po njegovem odhodu pa se je zaustavilo. Je pa tudi res. da je vse težje držati korak s svetovno odbojko.	G. F.
nimiv odbojkarski turnir, ki ga prireja Libertas iz Gorice.
Na tem turnirju sodeluje osem ekip z Goriškega, ki so porazdeljene v dve skupini. Omeniti moramo, da se je prva faza tega turnirja že pričela prejšnji teden, ko so nastopale le ekipe 2. divizije. Prvi dve uvrščeni sta se uvrstili v finalni del. Prvo mesto je zasedel Libertas B, druga ekipa pa je še neznana.
V	A skupini tega turnirja nastopajo naslednje ekipe: Libertas A, Olympia, Mariano in še druga iz prve faze. B skupino pa sestavljajo sledeča moštva: Dom, S. Giovanni al Natisene, Torriana in Libertas B.
Na tem turnirju igrata torej tudi slovenski šesterki Doma in O-lympie iz Gorice. Obe naši moštvi imata možnost, da se uvrstita vsaj do polfinala, če ne že v finale.
V	A skupini sta favorita za napredovanje v polfinale Olympia in Libertas A, v B skupini pa Dom in Torriana.
Dom bo drevi igral ob 21. uri s Torriano iz Gradišča.
Dom bo na tem turnirju nastopal s sledečimi igralci: David Sosol, Jožko Prinčič, Lucijan Černič, Damjan Klanjšček, Feručo Mužič, Loris Nanut, Darijo Peric, Rudi Pavšič, Renzo Faganel, Ivo in Karel Devetak ter Igor Komel.
Zgoraj navedeni igralci se nodo morali zbrati drevi ob 20.30 pred telovadnico «Stella Matutina».
Ostale tekme tega turnirja bodo domovci odigrali še v ponedeljek in v sredo.
Poglejmo sedaj koledar tekem 1. odbojkarskega turnirja Libertas: Petek, 20. sept. — B skupina
21.00	Dom (Gorica) — Torriana
22.00	S. Giovanni al Natisene — Libertas B
Sobota, 21. sept. — A skupina
21.00	Olympia — Mariano
22.00	Libertas A — 2. uvrščena iz 1. faze
Ponedeljek, 23. sept. — B skupina
21.00	Libertas B — Torriana
22.00	Dom (Gorica) — S. Giovanni al Natisene
Torek, 24. sept. — A skupina
21.00	Mariano — Libertas A
22.00	Olympia — 2. uvrščena iz 1. faze
Sreda, 25. sept. — B skupina
21.00	!5k'“Giovanni — Torriana
22.00	Dom; (Gorica.)
Četrtek, 2$, sept. — A skupina
21,09 .LibertasA-ssJJlympia
22.00	Mariano — 2. uvrščena iz 1. faze
Petek, 27. sept. — Polfinale
21.00	prva A. skupine — druga B skupine
skupine Sobota, 28. sept. — Finale
19.30	finale za tretje mesto
20.30	finale za prvo mesto
Ob zaključku nagrajevanje. Vse tekme bodo odigrali v telovadnici Stella Matutina (Ulica Nizza 38, Gorica).	I.	K.
AVTOMOBILIZEM
ATLETIKA
«POLITIČNE» UGOTOVITVE Z EP
NDR je treba predvsem posnemati
Klevetanje na račun ženskega športa v vzhodnih državah - Italija nekoliko okrepljena
11. evropsko prvenstvo gotovo ni zadostilo vsem ljubiteljem atletike glede tehničnih dosežkov, čeprav so bili doseženi trije novi svetovni rekordi. Vse tri nove znamke so namreč ženske in zato nekoliko težje «otipljive».
Sicer je vsako zapostavljanje ženske atletike krivično, ker so bila prav ženska tekmovanja na višji kakovostni in agonistični ravni kot moška, ženske namreč skoraj ne poznajo taktiziranja in špekulacij. Vrstni red v vseh tekih je jasno odražal pravo razmerje moči. medtem ko so v moški konkurenci prišli do dragocenih naslovov evropskega prvaka tudi atleti, ki bi po rezultatih komaj sodili v finale.
Prvenstvo je poleg tega tudi pokazalo, da se v atletiki na visoki ravni vedno manj lahko naredi na hitro. Povsod je treba sedaj na-
VTCHY, 19. — Na avtomobilski dirki po Franciji sta domačina Nicolas in Larrousse trdno na prvem mestu v lestvici. V četrti etapi Bigione — Vichy (553 km) sta Francoza na avtomobilu ligier osvojila prvo mesto s časom 3.45’23”8. Druga sta bila Darniche - Aubert 'Fr.), tretja Andruet - Biche (Fr.).
V 2. JUGOSLOVANSKI ODBOJKARSKI LIGI
v
Šestega oktobra start ekip Izole in Salonita
Prihodnje leto bo 2. Z L razdeljena na štiri skupine
Zadnji, ki bodo pričeli z ligaškimi tekmovanji na Primorskem so odbojkarji. Primorska predstavnika v 2. zvezni ligi, Izola in Salonit, startata 6. oktobra. Istega dne začnejo z novo tekmovalno sezono odbojkarji v republiški konkurenci.
Izola in Salonit sta precej časa živela v negotovosti, saj so že za letošnjo sezono napovedali spremembe v tekmovalnem sistemu. Končno pa je ostalo vse po starem in so pristojni forumi sklenili, da se napovedane 4 skupine 2. zvezne lige formirajo prihodnje leto.
Kot zanimivost naj povemo, da v tej tekmovalni sezoni ne bo nihče izpadel iz lige, ker bo krog moštev v zvezni ligi prihodnje leto povečan. Zahodno skupino 2. ZOL, ki zanima Izolo ni Salonit, bo prihodnje leto zajemalo področje Slovenije in zahodne Hrvaške do Zagreba, oz. Siska. Tekmovalni stroški se bodo tako zelo zmanjšali. Salonit in Izola se na prvenstvo Liba tas^B Ualid™, pripravljata čeprav pe gre vse tako kot si vodstva klubov želijo. Zadnja preskušnja pred prvenstvom pa bo za oba ligaša dvodnevni turnir za «Ivov memorial» v Bovcu, 28. in 29. septembra.
In katera so moštva s katerimi se bosta naša dva predstavnika borila za prestiž in solidno uvrstitev?
Od slovenskih klubov sta tu Maribor in, seveda, Fužinar. Petega slovenskega predstavnika pa bo dalo dodatno srečanje med Bledom in Savo.
Hrvaška ima v tej ligi štiri predstavnike. Metalac iz Siska se vrača iz prve lige, kjer je nedvomno nabral dragocene izkušnje. Nič slabši ni Karlovac, medtem ko sta splitska Mladost in novinec Partizan z Reke verjetno slabša. Iz Bosne in Hercegovine pa sta v tej konkurenci Interplet iz Brčkega, banjaluški Čajevec in Jedinstvo iz Tuzle, ki je tudi novinec brez izkušenj v tem tekmovalnem razredu.
V prvem kolu gresta oba naša predstavnika v Bosno in Hercegovino. Kanalski ligaš potuje na težak in domala nepremagljiv teren v Brčkem, kjer ga čaka Interplet, eden najresnejših kandidatov za sam vrh. Izolčani pa se podajajo na «neraziskano področje» v Tuzlo v bitko z ambicioznim novincem.
E. Hvalica
Tehnični vodja italijanske državne reprezentance Fulvio Bcmardjni skupaj ; svojimi varovanci Morinijem, Cordovo, Spadonijem in Pratijem (L-D),
med zadnjimi skupnimi priptavami reprezentantov za srečanje z Jugoslavijo
MUCANJE
V ČRNEM VRHU NAD IDRIJO
Tečaj SK Devin
Smučarski klub Devin, ki je imel pred kratkim svoj ustanovni občni zbor, si je zadal nalogo, da bo nudil čim več svojim članom za ši-
roko aktivnost. Čeprav sonce še močno pripeka, smo na pragu jeseni in v hribih bo čez dober mesec že zapadel prvi sneg. Smučarski klub Devin bo izkoristil zadnji teden šolskih počitnic tako, da bo organiziral v Črnem vrhu nad I-drijo suhi trening. Udeležijo se ga lahko vsi člani, nečlani, mladinci in starejši. Trening je sicer posvečen predvsem smučarjem, ki oobo gojili klasične discipline. Vsekakor bo pa trening primeren tudi za nedeljske smučarje.
Smučarski klub Devin, v katerem bo delovala tudi tekaška skupina, vabi ob tej priložnosti vse tiste, ki so že morda gojili ta šport, da bi pristopili v njegove vrste in bi morda že letos prešli iz rekreacijskega na tekmoValni šport.
Udeleženci tečaja bodo razdeljeni v dve skupini: na mlajšo in starejšo. Svoje dolgoletne izkušnje bo nudil tečajnikom dolgoletni zvezni jugoslovanski tren^ prof. Pavčič in .torej ni treba poudarjati, da bo trening na zelo visoki ravni.
w»	- » »
Tečaj bo trajal šest dni, in sicer, od 22. do 28. t.m. Tečajnikom in spremljevalcem otrok bo hotel Bor ob tej priložnosti nudil velik popust. Za vpisovanje in pojasnila telefonirati na 209-205.
črtnega dela. K tej trditvi spada nekaj «politične» razdelitve celotnega izkupička. Zadnje prvenstvo v Helsinkih je po ključu ocenjevanja od 6 do 1 za prvih 6 mest dalo vzhodnim državam 462 točk, vsem ostalim pa 354. Bolj razširjena osnova ocenjevanja od 8 do 1 za prvih 8 mest je letos razmerje moči povišala na 808 točk za socialistične države in 591 za vse ostale. Kakovosten šport kot konica širše osnove mora torej uživati pomoč cele družbe, kar se z redkimi izjemami ne dogaja v državah zahodne Evrope.
V	samem socialističnem taboru se nadaljuje vzpon NDR, ki očitno meri na splošno zmago na prihodnjih olimpijskih igrah. Značilnost nemškega športa je izredno široka podlaga in vzgajanje do vrhunske meje samo tistih, ki imajo zato potreben talent in voljo. S takim delom prihrani NDR predvsem veliko sredstev in strokovne sile, ki je drugod zgubljena za negativne posle.
Prepogoste zmage, ki včasih padajo res kot zrele hruške, so že nekoliko okrnile simpatijo do te države. Gre seveda le za zavist. Vzhodnim Nemcem se predvsem o-čita, da dajejo ženskam moške hormone, da bi povečali njihovo moč. Nemci na take napade niti ne odgovarjajo več. Nočejo polemik o stvareh, katere so večkrat razjasnili. Res padajo njihovi ženski uspehi v oči (pri atletiki že nekoliko manj), zlonamerni pa so očitki o «strojih», programiranih za zmage, o ženskah z moškimi značilnostmi...
Že televizijski prenosi so pokazali, da se vzhodne Nemke in druge atletinje iz vzhodnih držav lahko uspešno merijo tudi po lepoti z atletinjami kot so Paola Pigni in Sara Simeoni, da omenimo le Italijo, ki je v prvi vrsti pri tem klevetanju.
Resnejša obdelava uspehov NDR jasno kaže, da je za njihovo preprečitev edina pot le posnemanje, nikakor pa ne obrekovanje.
Zahodni Nemci, ki najtežje prenašajo premoč NDR, so v istih težavah kot mnoge druge države zahodne Evrope. Šport je pod pritiskom hudega potrošništva in amerikanizacije. Olimpijske igre v Mun-chnu so samo zaustavile padec, ki je postal nato še občutnejši.
Italijanska atletika je iz EP izšla nekoliko okrepljena, verjetno pa je bila zanjo nakazana prava pot k večji skrbi za širši sloj atletov na škodo «kulta osebnosti» nekaterih lažnih zvezd.
Žal, bo do prave revolucije pri-.šjp bolj BOčasi.. ker se okoli teh zvezd vrtijo osebni interesi mnogih trenerjev, katerim je pač ljubše delati z eno zvezdo kot z desetimi navadnimi atleti.
V	predvidevanju naslednjega večjega tekmovanja (evropski pokal
iiiiuiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiun
BOKS
«DVOBOJ STOLETJA»
Srečanje Foreman-Clay odloženo na 30. oktober
Tako je odločil organizator meča /la n k Schivarla
George Foreman se ponovno smeje in je celo sklical tiskovno konferenco. na kateri je dejal, da se bo prav kmalu opomogel. Tedaj pa bo brez oklevanja zrušil Claya ali Mohameda Alija, pa čeprav se mu je pripetila ta nepričakovana nezgoda s «sparring partnerjem» McMurrayem.
Cassius Gay pa ni ostal praznih bosed. Dejal je, da bo nasprotnika hudo kaznoval, s tem da ga bo knoutiral že v prvih rundah. «To», je dejal Gay, «bo najhujši poraz Foremana v njegovi karieri.»
Med vsem tem besedičenjem pa končno tudi nekaj tehtnih ukrepov. Glavni organizator meča Hank Schwartz, ki je takoj po nesrečnem treningu Foremana, odpotoval v
New York, je izjavil, da bo «dvoboj stoletja» 30. oktobra v Kinsha-si (Zaire) ob 2. uri (ob 3. po italijanskem času). Najprej je bil govor, da bodo srečanje odigrali 23?* oktobra. Hank Schwarzt pa je odločil: meč bo 30. oktobra. Do tedaj pa bosta oba boksarja ostala v Zairu, kjer bosta trenirala in se tako pripravljala za ta zgodovinski meč.
STRELJANJE
BERN, 19. — Mednarodna strelska zveza je podelila organizacijo svetovnega strelskega prvenstva v letu 1978 Južni Koreji. To tekmovanje se bo tako prvič odvijalo na azijskih tleh.
1975), ki je izrazito ekipnega značaja, se je Italija znašla na 7. mestu lestvice, kar pomeni izločitev iz finalnega tekmovanja. Prehitela je Francijo, pravo mesto pa je v Evropi osvojila Poljska. Rezultati letošnjega leta, ki bodo odločali o sestavi polfinalnih skupin, bodo tako Italiji skoraj gotovo dodelili prihodnje leto dva «nemogoča» nasprotnika.	k. b.
ZSŠDI sklicuje za torek, 24. septembra ob 20. url v Prosvetnem domu na Opčinah sestanek vseh tržaških športnih društev za pripravo štafetnega teka ob priliki 50-letnice ustanovitve Združenja slovenskih športnih društev v I-taliji.
KOŠARKA
MEDNARODNI TURNIR V VIDMU
Snaidero in Rrina v finalu za 1. mesto
V	prvem dnevu mednarodnega košarkarskega mitinga v Vidmu je Brina iz Rietija premagala Jugo-plastiko, Snaidero pa s točko razlike Slavijo iz Prage.
Naj omenimo, da je v vrstah Ju-goplastike manjkal Šolman, kar je bilo odločilno, da je Brina v privlačni tekmi premagala Spličane in si je tako priborila pravico za nastop v finalni tekmi za prvo mesto s Snaiderom.
BRINA - JUGOPLASTIKA 91:80
(51:38)
BRINA RIETI: Mašini 14, Cerio-ni 24, Vendemmi 18, Gennari 8, Guerrero 19, Bastianoni 4, Stagni 4, Simeoni, Zambolini.
JUGOPLASTIKA SPLIT: Jerkov 15, Tvrdič 11, Macura 11, Grgin 10, Prug 12, Krstulovič 7, Manovič 2, Tudor 12, Bilanovič, Perica.
SODNIKA: Fiorito in Martolini iz Rima.
PROSTI METI: Brina 19:24, Ju-goplastika 16:24.
PET OSEB. NAPAK: Krstulovič, Jerkov in Masini.
SNAIDERO — S LA VDA	86:35
(46:48)
SNAIDERO VIDEM: Melilla 2, Pieric 5, Savio, Giorno 12, Cagnaz-zo 2, Natali 4, Paschini 2, Biasizzo, Malagoli ' 18, Delle Vedove, McDaniels 41, Vidale.
SLA VDA PRAGA: Bula, Konopa-šek 12, Raška 21, Novotny, Zidek 22, Glimesi 6, Blažek 22, Ruzička 2, Stestmy, Tejcik, Sogup.
SODNIKA: Burcovich (Benetke) in Rotondo (Bologna).
PROSTI METI: Snaidero 14:20, Slavija 13:16.
PET OSEB. NAPAK: Konopašek, Natali, Malagoli in Raška.
V	finalu za 3. in 4. mesto se bosta pomerili Jugoplastika in Slavija iz Prage, v finalu za 1. in 2. mesto pa Snaidero in Brina Rieti.
JADRANJE
V SESLJANSKEM ZALIVU
Še dva dni do regate SPK Čupa
Kot smo že poročali bo v nedeljo zjutraj v Sesljanskem zalivu na sporedu tradicionalna društvena jadralna regata slovenskega pomorskega kluba čupa. Start bo ob 10. uri, prijave pa bodo organizatorji sprejemali dve uri pred začetkom tekmovanja.
NOGOMET
BARI. 19. — V prijateljski nogometni tekmi je Milan premagal Bari z 1:0.
AHLEN, 19. — Amerikanec Feuerbach je včeraj sunil kroglo 20,42 metra. Dan prej pa je v Leverkusnu vrgel svoje orodje celo 20,78 metra daleč.
23. IVAN TA VČAR:
CVETJE V JESENI
«No, pač —» je Boštjan še vedno dvomil, «par mesecev se dela na kmetih, potem bo pa vrag, ko ne bo ne mesa, ne doleta in ne belega kruha!»
Bil sem užaljen. Odgovoril sem bahato:
«Belega kruha bo pač lahko, saj je plačano, a denarja mi precèj ostane!»
«Ni tako!» me zavrne izkušeni mož. «Če dan na dan ješ *>«11 kruh, ga hoče jesti tudi družina. Če si kmet, bodi pravi krnet; če si pa gosposki kmet, se ti bajta že naprej podira!» Za nekaj časa sva obmolknila. Prvi se je zopet oglasil Boštjan: «Nazadnje pa še kako žensko iz mesta privlečeš!»
«Oženil se bom na Jelovem brdu!»
Oče me je plašno pogledal, kakor bi hotel reči: Ali si še sedaj nisi iz glave izbil te neumnosti? Počasi je vprašal: «Kje češ na Jelovem brdu dobiti žensko, ki bi bila zate? Pri Mlača-hovih je trda, kar se dela tiče!»
«Kar odkrito ti povem, Boštjan: oženim se pri Presečnikovih!»
Presenetilo ga je tako, da mu je padla pipa iz ust in sicer naravnost v vodo. Z nervozno hitrico jo je lovil po vodi, dokler je ni z mokrim rokavom zopet izvlekel.
«Se ve, če bo dekle hotelo in če bosta vidva zadovoljna,» — tako sem ponižno pristavil.
Pri Boštjanu bi bil prejkone le s težavo zmagal, da rri m
pomagala mati Barba. Do sedaj je molčala, nerada molčala, in prežala je na priliko, da je posegla v govorico.
Nekako v šali je vprašal Boštjan:
«Koliko boš pa dote hotel imeti? Veliko ne bom mogel dati od hiše.»
Barba se je kar razpočila: «Boga zahvali, da se ti hči moži! Skoraj si res tako neumen, da bi takega zeta od hiše metal! Že nekaj časa se mi zdi, da ti nekaj v možgane uhaja!» V največji razjarjenosti je dostavila: «Sedaj pa pravi: .Veliko ne bom mogel od hiše dati!’ Presečnik je Presečnik, a kadar možiš edino hčer, se vendar ne boš ljudem dajal pod zobe!»
Pomirim jo, da za doto niti ne vprašam.
Ali Barba še ni bila potolažena: «Nič tisto! To td povem, Boštjan: gnojnice ne boš bredel, kadar bo šla punca z ženinom v cerkev! Moja beseda pri Presečniku tudi nekaj velja! Midva sva zadovoljna, če jo vzameš, Janez, nimava prav nič proti temu, prav nič!»
Boštjan je molčal in se ni upal upirati.
«Predvsem moram izvedeti pri dekletu, če me sploh hoče.» Po teh besedah sem odrinil v vas, Boštjan in Barba pa sta še ostala pri vodi. Ko sem včasih pogledal nazaj, je bila Barba še vedno v plamenu in prav videlo se je, kako pridigo je delala svojemu možu.
Pri Presečniku je lazil okrog hleva Danijelov naslednik. Ni me poznal, zatorej se za mojo osebo niti zmenil ni. Bil je štulast, nekako polomljen je bil videti in ni mi bil všeč, ker je kadil, hodeč okrog hleva. Tudi nova dekla se je prikazala iz hišnih vrat, a je takoj izginila, ko me je ugledala.
V hiši pri mizi je prebirala Meta fižol, in ko sem vstopil, je bila za velikim kupom, ki ga je imela prebrati, skoraj popolnoma skrita. Polagoma se je prikazal njen obraz izza fižola, spregovorila pa ni, dasi me je spoznala. Z velikimi očmi je gledala proti meni, a opazil sem takoj, da je bila upadlega lica in zelo potrta.
«Spet sem pri vas,» sem spregovoril pri vstopu.
«Fižolico prebiram,» mi je odgovorila, «pa je hudo plažnata.» Z roko je mešala po kupu pred seboj, a do dela ni prišla. «Zgodaj si prišel — kje je še božič!»
«Dolgčas mi je bilo v Ljubljani.»
Nato sva oba nekaj časa molčala. Obrnila je oči proti
Polde Bibič (dr. Janez) in Milena Zupančič (Meta)
stropu, potm pa je govorila plaho in tiho kakor otrok p prvi spovedi :
«Mati tudi misli, da bi Usta reč nič čudna ne bila.»
«Katera?»
«No, da bi vzel sorodnico k sebi, da bi ti kuhala in gi spodinjila.»
«Kje naj jo dobim, če bi ti ne hotela?»
Nič posebno je ni zalila kri, ko je odgovorila:
«Mati pravi, da bi tudi to nič čudno ne bilo. V mestu bi s veliko dobrega naučila.»
«Si očeta že vprašala?»
«Ne še, mislila sem, da ga ti vprašaš.»
«Ne vem.»
«Če nočeš, pa ne!» že jo je grabila jeza in na vsakei licu se ji je nabrala rdeča lisa.
«Ne jezi se, Meta,» sem jo miril, «na kaj takega ni treb več misliti!»
«če torej nočeš — ?»
«Kaj naj živim v Ljubljani, če sem lahko tu med vami!
«Se boš pač naveličal!»
«Ne bom se! Kupil sem zemljo, kupil sem živino. Gosp< daril bom, sejal bom, prideloval bom.»
Plaho je vprašala: «Kdo ti naj gospodinji?»
«Oženim se!»
«Oženiš se!» je viknila zamolklo. Pri tem ji je z obraz; izgdndla vsa kri in z veliko grozo me je pogledala: «Moj Boé pa vendar ne — Katre ta?» V svoji zmedi Je zopet mešala p kupu na mizi. Ker ji nisem odgovoril, je bia še bolj prepri čana, da bom snubil pri Fortunovih. «Nič ne rečem,» je vzdiho vaia, «nič ne rečem proti tem ljudem; radi delajo in tudi < dekletu ne vem nič slabega, Bog varuj!» Povesila se ji je glav: in vedel sem, da se ji je hotelo jokati; vedel sem pa tudi da bi mi za nobeno ceno ne hotela pokazati, da ji gre na jok
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecehl 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 150 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«AD1T» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22
Oglasi	Za vsak mm	v višini	enega	stolpca:	trgovski	200, finančno •
upravni 300, legalni 400,	osmrtnice	in	sožalja	200 lir	«Mali oglasi»
80 lir beseda Oglasi za	tržaško	in	goriško pokrajino se naročajo Pt
oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.r.l,
..	.	Izdaja in tiska	ZTT - Trst
Odgovorni urednik Gorazd	Vesel	____________ f_____________________1	^
POLITIČNA KRHA V VELIKI BRITANUI
Laburisti verjetni zmagovalci na oktobrskih političnih volitvah
Ankete in raziskave javnega mnenja potrjujejo domnevo zmage Wilsonove stranke - Temačna bodočnost za Ulster
LONDON, 19. — Kot je bilo pričakovati, bo prišlo v Angliji do predčasnih političnih volitev. Ker so Angleži narod, ki zelo hitro reagira na spremenjene politične razmere, bodo te volitve že 10. oktobra letos, se pravi čez dobre tri tedne. Laburisti, ki so na oblasti, so izkoristili ugoden politični in gospodarski ter socialni trenutek ter razpisali volitve v trenutku, ki je najmanj ugoden za konservativce.
Vse ankete in raziskave javnega mnenja potrjujejo, da so glavni favoriti prihodnjega volilnega spopada prav laburisti. Govorimo o favoritih, ker je v Angliji navada, da se tudi v primeru pohtičnih volitev stavi na debelo.
Anketa znane ustanove «Gallup» trdi, da bodo laburisti prejeli 42 odst. glasov, medtem ko pripisuje konservativcem le 34 odst. Liberalcem naj bi šlo le nekaj več kot 20 odst. Glede priljubljenosti dveh
glavnih leaderjev britanskega javnega življenja pa gre 42 odst. H. Wilsonu in le 26 odst. E. Heathu.
No, če pogledamo še na volilne stave, potem postane očitno, da so laburisti absolutni favoriti. Družba «Ladbrokes», ki se ukvarja v glavnem s športnimi stavami in podobnimi tekmami, kvotira danes laburistično stranko za 1 proti 2, konservativce za 6 proti 4 ter liberalce za 150 proti 1.
To pomeni, da je treba staviti dva funta šterlinga na laburiste, da bi dobitek znašal en funt šter-ling v primeru njihove zmage. Gre torej za cenitve, ki so absolutno v prid laburistom. Neka druga družba, ki se ukvarja s stavami meni, da je odnos med laburisti in konservativci na ravni 8 proti 15, kar praktično odgovarja Gallupovim anketam.
Angleško politično življenje se je
aiiiiiiiiiiMiiiimiiHHmmmiimiiiiiiiiiiiiiiniimjiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiii
VAL NASILJA V ARGENTINI NE UPADA
ERP zagrozil, da bo za vsakega ubitega gverilca odslej ubil enega vojaškega častnika
BUENOS AIRES, 19. — Skupina levičarskih gverilcev je danes ugrabila v Buenos Airesu brata Juana in Jor-geja Borna, verjetno najpremožnejša aigentinska industrijca, ki sta razpredla svojo gospodarsko mrežo po vseh vejah argentinskega gospodarstva. Po prvih vesteh iz Buenos Airesa kaže, da je bogataša napadla trideseterica ljudi, ki so se preoblekli v cestne delavce. Telesne straže bratov Bom pa naj bi opazile, da so nekateri delavci oboroženi in naj bi zato začele streljati proti njim. V silovitem soopadu sta bili dve straži ubiti, gverilci pa so zginili z bogatašema.
Ugrabitev bratov Born je imela velik odmev v vsej državi zlasti še, ker so gverilci danes dopoldne zagrozili. da bodo odslej za vsakega ubitega levičarja usmrtili po enega častnika argentinske vojske. Sporočilo je še zaostrilo itak izredno naoet položaj v tej latinskoameriški državi, katero je po Peronovi smrti preplavil val naril ia.
Vodstvo ERP v sporočilu tujim ča-sommim agenciiam poudarja, da je vriska v soooadn pri Catamarci po-bi'a od 14 do Ifi gverilcev, ko so se vdali in odvrgli orožje. Za pokol naj bi gverilci izvedeli po zasliševanju dveh ujetih častnikov. Vojaki so dosici vedno trdili, da so bili gverilci ubiti v oboroženem spopadu, ko so skušali prebiti jekleni obroč vojske in zbežati v gore
Bitko v Catamarci, ki je sledila spodletelemu nanadu gverilcev na vojaško postojanko, so nekateri politični komentatorji definirali za argentin ski «mini—Vietnam» zaradi ostrosti spopada in sil, ki se jih je poslu-žila vojska.
Grožnja gverilcev, ki so si prevzeli odgovornost za vrsto atentatov, sabotaž in napadov na desničarske voditelje peronističnega gibanja in sindikatov, zaostruje napetost, ki vlada v državi. V spopadih med gverilci in vojsko ter med pripadniki levičarskega in desničarskega krila justiciali-stičnega gibania ie bilo od avgusta sem ubitih vsaj 65 ljudi.
Po mnenju komentatorjev bo predsednica Maria Estella Peron proglasila obsedno stanje v državi. «Isabella» je včeraj sklicala sestanek vseh ministrov in vojaških poveljnikov. da bi skupaj preučili položaj v državi. Kaj so sklenili, ni bilo mogoče izvedeti, ker po sestanku ni predsedstvo republike objavilo nobenega sporočila.
Napetost se vsekakor stopnjuje tudi na buenosaireški univerzi, kjer se študentje pripravljajo, da po dveh mesecih simbolične zasedbe odbijejo predvideni policijski napad na vseučilišče.
v zadnjih letih zelo spremenilo. Celo v tej državi, ki je bila tradicionalno razdeljena na političnem polju med konservativce in laburiste, se je strankarska ali polstrankarska razcepljenost zelo razbohotila. Vedno bolj postaja jasno, da tradicionalne stranke ne bodo mogle več vladati, če ne bodo korenito spremenile svojega u-stroja, svojih metod in predvsem programov. ki bi morali biti bližji stvarnim zahtevam sodobne angleške družbe. Zato se množijo odkloni od uradnih političnih smernic posameznih strank, protesti in razne druge nevšečnosti, ki so značilne za mnoge parlamentarne sisteme v zahodni Evropi.
Kako bo zgledal bodoči angleški parlament, se seveda še ne more predvidevati z gotovostjo. Skoraj gotovo pa je, da bodo v njem prevladovale poleg laburistov in konservativcev tudi okrepljene skupine poslancev keltskih skupin. Tu pridejo v poštev Škoti in potem poslanci iz Walesa, da ne govorimo o protestantskih predstavnikih iz Ulstra, ki jih je bilo v zadnjem spodnjem domu kar 11 proti enemu edinemu katoličanu.
Prav ulstrske razmere so zelo zaskrbljujoč problem bližnjih angleških volitev. Konservativna vlada je lani začela izvajati svoj program pomiritve v Ulstru. Prišlo je do pomembnih pobud, ki pa so vse propadle zaradi odklonilnega stališča pro-testantskih skupin. Danes se mnogi protestanti opirajo na laburiste, da bi se obdržali na oblasti, če bodo laburisti jutri zmagali, si bodo morda pridobili simpatije nekaterih protestantskih krogov, toda istočasno bodo zgubili podporo katoličanov, ki jih bodo razmere vedno bolj silile na linijo politike IRA, se pravi v oborožen spopad s sedanjim gospodarskim, družbenim in političnim režimom v Ulstru.
zacije diplomatskih odnosov med obema državama.
Letalo z 42 osebami (posadka in funkcionarji ministrstva za prevoze) bo preizkusilo razmere pristajanja in odletanja z letališč v Šan-gaju in Pekingu. Še danes se bo vrnilo v japonsko prestolnico.
......................................................................................................................milili |,||||l|,i|*,||||,,il"|||,i1111«
HOBART (Indiana). 19. — Senator Edvard Kennedy je danes izjavil, da je pripravljen odgovoriti na vsa vprašanja, ki bi mu jih zastavili glede nesrečnega dogodka, do katerega je prišlo pred petimi leti v Chappaquid-dicku in to v primeru, če bi nastopil kot kandidat na predsedniških volitvah leta 1976. Senator Kennedy je
že pred dnevi sporočil, da bo do konca tega leta sklenil, če bo postavil svojo kandidaturo v okviru demokratske stranke na prihodnjih predsedniških volitvah.
V zvezi z nesrečo pri Cbappaquid-dicku je Kennedy dejal, da je šlo «za veliko osebno žaloigro». «Za vse kar se je zgodilo — je dejal sena-
tor — sprejemam nase vso odgovornost.»
Bilo je v juliju 1969, ko je avto, ki ga je upravljal Kennedy strmoglavil z mosta v vodo. Medtem ko se je Kennedy rešil, je izgubila življenje tajnica Mary Jo Kopechne.
Na sliki: protestna manifestacija proti E. Kennedyju.
DRAMA TIČNO SPOROČILO VOJAŠKEGA KOORDINACIJSKEGA ODBORA
Štirim milijonom in pol Etiopcev grozi smrt zaradi pomanjkanja hrane
Lakota posledica večletne suše in napak prejšnjega režima • Opozicija dviga glavo
ADIS ABEBA, 19. — Štirim mi-1 posledica izredne suše, ki pesti po-lijonom Etiopcem grozi smrt žara- krajini Tiger in Vollo in pomanj-
di lakote in skrajne bede, v kateri živijo. Tako je poudaril danes glasnik vojaškega koordinacijskega odbora, ki že osem mesecev, čeprav za kulisami, dejansko upravlja državo. Častnik, ki je prosil za pomoč organizacije OZN in vse države, je poudaril, da je lakota v nekaterih etiopskih pokrajinah
OKROGLA MIZA NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU
Pozitivni rezultati srečanja «tridesetih»
Morda v Mehiki prihodnje lelo podobna razprava - Zaključni govor Iva Sarajčica
Normalizacija odnosov med Z1LN in Finsko
BONN, 19. — Po skoraj 30 letih od konca druge svetovne vojne sta ZRN in Finska podpisali dans izjavo o normalizaciji odnosov med obema državama. Finska je pripravljena odložiti za nedoločen čas vse svoje zahteve glede vojnih reparacij v zameno za priznanje s strani bonske vlade svoje nevtralnosti.
ZAGREB, 19. — Zastopniki 30 držav v razvoju iz Azije, Afrike, Latinske Amerike, številnih mednarodnih organizacij in jugoslovanskih kmetijskih, znanstvenih in drugih ustanov in podjetij, zbrani za «okroglo mizo» na zagrebškem velesejmu, so danes končali svoje delo. Ko je povzel rezultate štiridnevne razprave, je ravnatelj zagrebškega inštituta za države v razvoju Ivo Sarajčič izrazil prepričanje, da bodo prikazane izkušnje, pobude in ideje prispevale k poglobitvi sodelovanja med državami v razvoju. Sarajčič je ugotovil, da je bila med štiridnevno razpravo poudarjena potreba, da se v načrtih gospodarskega razvoja da prednost kmetijski proizvodnji in je bil podprt predlog za ustanovitev svetovnega sistema za razdelitev živil, kar bi omogočilo svetovno varnost glede prehrane.
Poudarjeno je prav tako, da države v razvoju, ki razpolagajo s kapitalom, neposredno sodelujejo v financiranju razvoja kmetijstva ostalih držav. Udeleženci sestanka so preučili tudi potrebo ustanovitve mešanih podjetij na področju prehrambne industrije in kmetijstva.
Na področju tehnologije so priporočene oblike sodelovanja z organiziranjem skupnih raziskovalnih del in u-porabe njihovih rezultatov, šolanja in strokovnega usposabljanja kadrov ter obširnejše izmenjave statističnih informacij. Na koncu je Sarajčič poudaril, da je «okrogla miza» prva pobuda in da bi bilo potrebno, da se podobni sestanki nadaljujejo tudi v bodoče s potrebno finančno ali drugo pomočjo mednarodnih ustanov.
Da je zanimanje za tako sodelovanje zelo živo. dokazuje pripravljenost Mehike, da organizira podobno razpravo prihodnje leto ob proslavi 60-letnice mehiške ograme reforme in nekih drugih držav, kot n. pr Zambije in Iraka, ki so prav tako zainteresirane za organiziranje takih se-
katerem je rečeno, da je proizvajal dinamit s tem, da je mešal nitroglicerin z magnezijevim ogljikom. Za Nobela pravita avtorja, da je po naključju zvedel za formulo ruskega polkovnika in sicer v maju 1867.
Tudi general Boreškov je pisal, da pripada čast odkritja nitroglicerina in njega uporabe, še posebej možnost uporabe za podzemeljska in podvodna razstreljevanja, ruskemu polkovniku V. F. Petrušev-skemu.
Po pisanju sovjetskih avtorjev so odkritje ruskega polkovnika držali v tajnosti, ker je to bilo v interesu ruske države, medtem ko je Šved Alfred Nobel svoje odkritje takoj patentiral na zahodu.
Pri tem je vendarle zanimivo naslednje: Sovjeti niso nikoli govorili o Petruševskem kot tudi ne o zadevnem pisanju starih dokumentov iz ruskih vojaških arhivov, toda v svoji veliki enciklopediji pri dinamitu ni nikjer zabeleženo ime tistega, ki naj bi bil razstrelivo odkril, torej niti ime Petruševskega, pa tudi ne ime Alfreda Nobela, iz česar bi mogli posredno sklepati, da so Sovjeti že pred več desetletji računali s Petruševskim kot iznajditeljem dinamita
stankov.
B. B.
TOKIO, 19. — Letalo tipa DC-8 družbe «JAL» (japonska letalska družba) je odpotovalo danes v LR Kitajsko, da bi pripravilo normal ne trgovske zračne povezave med Japonsko in LR Kitajsko, ki se 1*> do začele čez dober teden dni, in sicer ob drugi obletnici normali-
Po izjavi
dveh sovjetskih znanstvenikov
Dinamit naj l)i izumil sovjetski polkovnik V. F. Petruševski
MOSKVA, 19.	— Dinamita ni
iznašel Šved Alfred Nobel, pač pa ruski topniški polkovnik V. F. Pe truševski. Tako poročata v moskov ski «Krasnaji zvezdi» prof. A. A verbruch in inž. V. Popov, ki pra vita, da je ruski polkovnik izd°lo
Makarios
pojutrišnjem v SFRJ
BEOGRAD, 19. — Predsednik republike Cipra Makarios bo 22. septembra prispel na enodnevni prijateljski obisk v Jugoslavijo. Ob tem obisku je Makarios v intervjuju beograjskemu listu «Ekspres Politika» izjavil, da verjame da lahko neuvrščene države odigrajo zelo konstruktivno vlogo za pravično rešitev ciprskega vprašanja. Makarios je izrekel posebno priznanje predsedniku Titu in Jugoslaviji za zavzemanje za rešitev tega vprašanja. Po njegovem mišljenju je rešitev mogoča, če se želi ohraniti neodvisnost in suverenost Cipra, v federaciji, toda ne na teritorialni osnovi, za kar se zavzema Turčija. Makarios je potrdil svoj namen, da se v kratkem vrne na otok, čim bodo za to ustvarjeni pogoji na Cipru (popoln umik oziroma zamenjava grških oficirjev, ki so sodelovali ob prevratu proti njemu).
2000 delavcev «Borletti» v inlegracijski blagajni
MILAN. 19. — S prihodnjim ponedeljkom se bo več kot 2.000 delavcev milanskega področja tovarne Borletti znašlo v integracijski blagajni. Vest je sporočil tovarniškemu odboru ravnatelj družbe, ki je trdil, da mora podjetje znižati proizvodnjo za 30 odst. v vseh o-bratih, ki so povezani z avtomobilsko industrijo. Ta sklep bo prizadel štiri od petih milanskih podjetij, ki proizvajajo večinoma inštrumente (brzinometre, obratome-me, elektronske ure) za avtomobile.
kljivih ukrepov prejšnje vlade.
Tragedija prebivalstva v pokrajinah Tiger in Vollo, kjer je lani umrlo za lakoto in kužnimi boleznimi okrog dvesto tisoč ljudi, je eden od glavnih vzrokov drsečega vojaškega državnega udara, ki se je zaključil prejšnji teden z odstavitvijo cesarja Haileja Selasieja. Mednarodne organizacije za pomoč nerazvitim so poslale Etiopiji velike količine žita. Po izjavah voditeljev vojaškega upora pa kaže, da sestradano prebivalstvo ni nikoli dobilo podarjenega živeža. Oblastniki prejšnjega režima so ga zaprli v svoje kašče in ga počasi spuščali na tržišče po visokih cenah, ko ga niso celo izvozili v tujino.
Dramatični poziv še anonimnega vojaškega koordinacijskega odbora bo imel brez dvoma tudi izredno politično težo v trenutku, ko je položaj v državi nekoliko zmeden in reakcija, ki je bila očitno nepripravljena in presenečena zaradi odločne akcije vojakov, dviga spet glavo. Po vesti, ki prihaja iz dobro obveščenih krogov, naj bi se eden od najzvestejših pristašev Haileja Selasieja ras Mangaša povezal z eritrejskimi gverilci in jih skušal prepričati, naj ustanovijo secesijsko državo v severnih pokrajinah Etiopije. Ras Mangaša, ki ima dobro oboroženo osebno vojsko, je edini vplivnejši etiopski veljak, ki je ušel aretaciji. Njegov cilj naj bi bil doseči osvoboditev priletnega cesarja Haileja Selasieja.
Manjše skupine študentov in brezposelnih so se medtem danes ostro spopadle v Adis Abebj s policijskimi oddelki. Po pričevanju očividcev so demonstranti dobesedno izsilili spopad z varnostnimi organi, ki so jih skušali prepričati, naj se vrnejo domov. Po informacijah iz nekaterih krogov, naj bi bili manifestanti študentje, ki zahtevajo od vojske takojšnjo ustanovitev ljudske vlade, odpravo cenzure in svobodo tiska. Po vesteh iz drugih krogov pa naj bi demonstranti priznali, da so jih pristaši starega režima plačali, da bi sprovocirali nerede in tako zaostrili že itak napete odnose med vojaškim koordinacijskim odborom in študenti.
Glasnik vojaškega koordinacij-
skega odbora je v uradnem sporočilu tisku poudaril, da je vest o domnevnem sprejemu Haileja Selasieja v bolnišnico lažna in da je to poskus povzročanja neredov tistih sil, ki nasprotujejo interesom etioo-
Češ, da onemogoča delovanje mednarodni nadzorni komisiji
Nesramen napad salonske klike na Hanoi in ZRV
Ameriški pilot Kay: «Mednarodno sodišče naj sodi vojake ZDA za njihove zločine v Indokini»
SAIGON, 19. — Saigonsko vojaško poveljstvo je sporočilo, da so enote osvobodilne fronte napadle iužno-vietnamske postojanke okrog Quang Trija. V srditih spopadih sta bila ubita dva saigonska vojaka in 14 jih je bilo ranjenih. Skoraj istočasno je partizanska diverzantska skupina napadla radarsko postajo naj-večjega južnovietnamskega pomorskega oporišča v Danangu in onesposobila električne generatorje.
Neuspehe na bojnem polju skuša Thieujeva klika nadomestiti s klevetanjem začasne revolucionarne vlade in vlade Severnega Vietnama. Glasnik saigonskega zunanjega ministrstva je danes na tiskovni konferenci obtožil Hanoi in ZRV, da zavirata delo mednarodne nadzorne komisije z odrekanjem finačnih sredstev, ki so nujno potrebna za njeno delovanje.
Hanoi in ZRV — je dejal glasnik — sta lani plačala le delno prispevke, ki sta jih bila dolžna, letos pa sta jih kar odrekla, češ da je proračun nadzorne komisije pretiran. Južni Vietnam in ZDA, je dodal glasnik, pa sta dokazala svojo dobro voljo in sta odobrila proračun. Poudaril je nadalje, da komisija lahko še deluje, ker je Washington dal predujem 3.600.000 dolarjev.
Glasnik južnovietnamske klike pa je seveda pozabil povedati, da je Saigonska vlada že takoj po ustanovitvi komisije s svojimi napadalnimi akcijami proti osvobojenim področjem pod nadzorstvom ZRV onemogočilo komisiji vsakršno plodno dejavnost in praktično povzročila izstop kanadske delegacije, ki jo je zamenjala še bolj proameri-ška delegacija Irana. Pozabil je tudi, da so prav zverinski letalski napadi na osvobojena ozemlja vzrok, da so partizani ponovno zgrabili za orožje.
ki je brenkal predvsem na stni* no humanitarnosti. Šef Bele hiše je dejal, da «komunisti» onemogočajo Američanom iskanje svojih^ pogrešanih vojakov. Ameriški državnik je poudaril, da so osvobodilna gibanja prepovedala ameriškim neoboroženim oddelkom, da bi iskali področja, na katerih so bili sestreljeni bombniki ZDA. «Ob tem vprašanju — je dejal Ford — ne bi so:eio priti do sporov in zato zahtevam, da napnemo vse sile, da rešimo ta humanitarni problem.»
V povsem drugačnem tonu so izzvenele besede zadnjega ameriškega potnika, ki je bil osvobojen včeraj v Laosu. Pilot Emmet Kay ie pred odhodom v ZDA zelo ostro obsodil ameriško napadalno politiko v Indokini in rovarjenje a-meriških predsednikov, ki so se od leta 1960 zvrstili v Beli hiši. Najstrožjo obsodbo je pilot izrekel proti Kennedyju, ki je začel intervencijo, Nixonu in državnemu tajniku Kissingerju. «Pomnite — je poudaril — da je leta 1945 mednarodno sodišče sodilo nacističnim vojnim kriminalcem za njihove zločine. Zakaj ne sodi podobno sodišče tudi ameriškim vojnim zločincem? Sam sem prepeljal veliko orožja in bomb v Indokino in sem neposredno odgovoren za več zločinov, ker sem zakrivil smrt velikega števila laoških prebivalcev.» Poudaril je še, da se ob izbruhu vojne ni dobro zavedal kaj dela, pozneje pa je doumel vso grozoto ameriškega napada na Indokino.
Ob koncu je Key še poudaril, da je s svojimi pacifističnimi izjavami nakopal v ZDA veliko sovražnikov. «Vsi vedo — je dejal " kaj mislim o ameriški vojaški intervenciji. Ni mi pa veliko mar, če te moje ocene motijo nekatere Američane.»
skega ljudstva. Glasnik je še do- — dal, da je zdravstveno stanje pri- Skoraj istočasno s Saigonsko vla-letnega cesarja zadovoljivo in da'do je sprožil svoj napad na Hanoi so vesti o njegovi gladovni stavki j in vsa osvobodilna gibanja v Indo-povsem izmišljene.	jkini tudi ameriški predsednik Ford
Kirurgi otroške bolnišnice v Philadelphii so z 10-urno operacijo, ki je povsem uspela, ločili siamski dvojčici Claro in Alto Rodriguez. Na sliki: dvojčici z materjo pred operacijo
.....................................................................................................................................milimi......................m....................................
MRAČNO OZADJE AFERE GUILLAUME
Willy Brandt žrtev «dvorne zarote»
Kaže, da sta tedanji notranji minister Genscher in predsednik parlamentarcev SPD Wehner zamolčala kanclerju dejstvo, da je njegov tajnik vzhodnonemški vohun
BONN, 19.	— Afera Guillaume,
vzhodnonemškega vohuna, ki je postal osebni tajnik bivšega nemškega kanclerja Brandta se še zdaleč ni končala z aretacijo vohuna in odstopom pobudnika «ost politik». Lahko bi celo rekli, da bo škandal v prihodnjih dneh izbruhnil z vso srio in znatno zaostril odnose med vladnima K laiicìjsk'ma strankama ter odnose v samem vodstvu SPD.
/e vest. da bo v kratkem izšla knjiga spominov bivšega kanclerja, v ka:cr. je Brandt posvetil posebno po-glav ji zadnjim 28 dnem, ko je Oli na čelu vlade, je zelo razburila nekatere bonske politične kroge, čeprav soueč po odlomkih ki jih je objavil leniiik «Der Spiegel» Brandtov! spomini ne osvetljujejo ozadja sfere Guillaume In vz’oka njegovega od-val dinamit «na tone» in da je bil i stopa, je očitno, da je v tem po-o tem v novembru 1886 leta ob- glavju ost proti načelniku socialde-javljen v tehnični reviji članek, v 1 mokratske	parlamentarne	skupine
Wehnerju. Ta naj bi bil eden od «zarotnikov», ki so prisilili bivšega kanclerja k odstopu.
Domnevo o zaroti proti Brandtu je danes neposredno potrdil načelnik za-bodnonemške protivohunske službe Nollau. Ta je pred parlamentarno preiskovalno komisijo za zadevo Guillaume dejal, da je že junija 1973 obvestil svojega neposrednega predstojnika bivšega notranjega in sedaj zunanjega ministra Genschera o sumu, da je najožji Brandtov sodelavec vohun. Nollau je tudi dodal, da je sproti obveščal predstojnika o dosežkih preiskave. Prav tako je v začetku junija obvestil o nezvestobi Guil-lauma tudi načelnika socialdemokratske parlamentarne skupine Wehnerja.
Brandt, kot je osebno večkrat poudaril, pa je bil obveščen o vohunski dejavnosti svojega tajnika le nekaj tednov pred njegovo aretacijo. Na dlani je torej, da je bil Brandt v
prvi vrsti žrtev «zarote», ki so jo skovali njegovi strankarski tovariši in nekateri ministri.
Politični komentatorji so doslej večkrat poudarili, da bi vohunski škandal sam na sebi nikoli ne spodnesel Brandta, ki si je prevzel vso politično odgovornost za posledice vohunske afere, v takšni meri, da bi ga prisilil k odstopu. Doslej pa so bile to le domneve, za katere ni bilo tehtnih dokazov. Po pričevanju Nollaua pa zadobivajo obrazi zarotnikov poteze bivšega notranjega ministra in predsednika parlamentarne skupine SPD.
Zakulisno spletkarjenje ima seveda še zelo nejasne obrise, ki pa vsekakor že kažejo, da je Genscher do vratu v gnoju zadeve Guillaume. Morda se bo parlamentarni komisiji, ki bo jutri zaslišala zunanjega ministra in nato Brandta, posrečilo, da odstrani zastor molka, ki ji je doslej
zastiral pogled v resnično dogajanje. Zanimivo bo vsekakor poslušati, če in kako se bo Genscher izkopal iz zagate.
Dejstvo je vsekakor, da Nollauove izjave ne bodo izboljšale že itak napetih odnosov med liberalno in socialdemokratsko stranko in bodo še pospešile razkol v vodstvu SPD. Jutrišnjo zasliševanje bi lahko točno začrtalo okvir zarote, če ne bodo politični interesi (vladna koalicija se pripravlja na volitve v Hessnu in na Bavarskem) prevladali nad zahtevo po jasnosti. Maja, ko je Brandt odstopil, se je to zgodilo, vprašanje pa je, če bo Brandt še enkrat privolil v zamolk, da reši vladno koalicijo. Že takoj po svojem odstopu je časnikarjem, ki so ga prosili za intervju. izjavil, da ne bo dovolil, da ga izrinejo iz aktivnega političnega življenja in ga potisnejo v zgodovino.
Aretacije in obsodbe v Francovi Španiji
BILBAO, 19. — Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da je v prejšnjem tednu španska policija a-retirala najmanj 25 Baskov (med temi dva duhovnika), ki so osumljeni, da so sodelovali s separatistično baskovsko organizacijo ETA.
Te aretacije pa naj ne bi bile direktna posledica terorističnega atentata do katerega je prišlo prejšnji petek v Madridu v nekem javnem lokalu, ki je prav nasproti ravnateljstva policije. Zdi se, da so aretacije bolj posledica oboroženih spopadov med policijo in bojevniki organizacije ETA.
Iz Madrida sporočajo, da je sodišče za javno varnost obsodilo devet oseb na kazni od šestih mesecev do petih let zapora. Prizadeti so bili obtoženi, da so 1. maja lani sodelovali pri neki teroristični akciji v Cadizu V razsodbi je rečeno, da so obtoženci zagrešili vrsto dejanj v okviru prevratniške organizacije «Frente re-volucionario antifascista patriotico».
Iz Burgosa pa je prišla vest, da se je tam začel proces proti baskovskim separatistom, ki so obtoženi prevratništva in posesti strelnega orožja.
Dezerterji nasprotujejo Fordovemu predlogu
STOCKHOLM, 19. — Predstavnik okoli 400 ameriških dezerterjev, ki so se naselili na švedskem Štev«: Kinnaman je danes odpotoval v Toronto (Kanada), kjer se bo udeležil seje delegatov ameriških dezerterjev v zvezi s predlogi za amnestijo, ki jih je pred nedavnim objavil predsednik Ford. Na skup; ščini naj bi delegati organizirali bojkot teh predlogov.
V intervjuju švedskemu listu «Dagens Nyheter» je Kinnaman izjavil med drugim: «Mi ne moremo sprejeti pogojev, ki nam iih je postavil predsednik Ford za povratek v ZDA. Delati dve leti v civilni službi, ki bi bila slabo plačana, je hujša kazen kot pa preživeti v zaporu šest mesecev, to je kazen ki so jo doslej odmerili dezerterjem. Če bi spreieli Fordove pogoje — je dejal Kinnaman — bi priznali svojo krivdo, kar ni res, ker smo se samo uprli, da bi sodelovali pri pokolih v Vietnamu. Resnični kriminalci so tisti, ki so začeli vojne operacije.
Izkušnje
in spoznanja
(Nadaljevanje s 4. strani)
V Bardu v Terski dolini smo se soočali z nekoliko drugačno resničnostjo. Že iz površnega stika z vaškim življenjem smo imeli občutek, da mora biti tu vsaka socialno in kulturno napredna dejavnost težja kot v Nadiških dolinah. Dolgo smo se v zadrugi pogovarjali s prof. V. Černom. Zvedeli smo za uspehe, ki jih ima pri svojem delu, pa tudi za ovire, s katerimi se mora spoprijemati. Obiskali smo tudi Študijski center, ki je pred nedavnim dobil tu svoje prostore. Z Dinom Del Mediconi smo se srečali zvečer v vaški zadrugi ob kozarcu vina. Pravkar smo se bili vrnili z o-biska v jami v Zavarhu. Iz pogovora smo zvedeli za podatke in podrobnosti dela in o programih društva emigrantov, še bolj smo se prepričali o tem, kar smo sicer že ugotovili; da so namreč prav emigrantska društva in ljudje, ki v njih delujejo, postali danes bistven politično-ekonomski dejavnik v življenju beneške narodne skupnosti.
Vsepovsod smo na našem potovanju slišali grenke besede o brezposelnosti, emigraciji, o pritisku, ki se bolj ali manj prikrito vendar sistematično izvaja na vsako delovanje, ki skuša v ljudeh utrditi socialno in narodno zavest. Prepričali pa smo se tudi, da so danes v Benečiji ljudje, ki vedo, kaj hočejo in ki vztrajno delajo, da bi tudi Benečani prišli do svojih pravic, do pravice dela v domačem kraju, do pravice uporabe materinega jezika. Danes imamo v Benečiji kulturne ustanove, društva, pevske zbore, ki predstavljajo kulturno bogastvo vseh Benečanov in neomajen mejnik v razvoju beneške družbe.
Izkušnje in spoznanja, s katerimi smo se vsi udeleženci obogatili na tem potovanju, nam bodo nedvomno koristila pri našem delu; pa tudi zato, da se bomo z jasnim ciljem in v večjem številu vrnili v te kraje.
Saj smo šli tokrat le za poskus.