12 95 KOROŠKI ČASOPIS Leto V, 23. junij 1995, cena 150 SIT Poštnina plačana pri pošti Ravne na Koroškem dSSiOjtE GRADBENIŠTVO d.o.o. Ravne na Koroškem Dobja vas 125, Tel.: 0602 23 531, fax: 22 670 >¥» Most na avtocesti HoCe - Arja vas GRADIS Izvajalec: GRADIS Ravne Po konkurenčnih cenah izvajamo visoke, nizke gradnje, mostove, vršimo projektiranje, gradbeni inženiring, prodajamo vse vrste betonskih mešanic in vršimoo razne mizarske usluge. SE PRIPOROČAMO I MEI3X TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE KOŠENJAK Dravograd POČITNIŠKO DELO MERX Turistično gostinsko podjetje KOŠENJAK Dravograd vabi k sodelovanju učence in študente za počitniško delo preko študentskega servisa. Interesente vabimo, da se čimprej osebno zglasijo na upravi podjetja, Meža 3, Dravograd, ali pokličejo po telefonu št. 83 073. DR AVOGVAD tel.: (0602) 83-641, 83-652, fax: 0602 83-997 VELEPRODAJA trgovcem in gostincem iz skladišča v Slovenj Gradcu tel.: 0602 42-551, 42-553; fax: 0602 42-214 prehrambeni izdelki, čistila, pralni praški, galanterija, alkoholne in brezalkoholne pijače v lastnih poslovalnicah samopostrežni trgovini, diskont in bife v Dravogradu; samopostrežna trgovina v Slovenj Gradcu; samopostrežna trgovina v Topolšici Zfi KUPCE NAČRTUJEMO MESEČNE PRODAJNE AKCIJE OD TOD - Za Vas, Vsak Dan - POVSOD Karikirano wgtLQM - Kam pa ti, tako opremljen? Na Himalajo? - Še hujše. Na Koroško! KOROŠCI IN DRŽAVNI PRORAČUN Junijske plohe povzročajo bujno rast plevela in trav po njivah, vrtovih in drugod, celo v parlamentu sredi Ljubljane. ljudje se zaskrbljeno ozirajo za soncem in si želijo, da bi cvetje dalo tudi zrnje. Da ne bi povsod mlatili tako prazne slame kot v državnem zboru, kjer se igrajo slepe miši in druge igrice. Menda poslanci posedajo po klopeh, pa vendar niso prisotni, torej so sposobni za nekaj časa odposlati duše iz teles na dopust, da ne bi bilo treba glasovati. Sejejo in sejejo, žanjejo pa nič! Mislim, da bi jih volila morali v parlament zakleniti in jih ob kruhu in vodi prisiliti do višje produktivnosti. Saj jih nismo izvolili za to, da se bodo tam sredi glavnega mesta igrali tisto igrico “povleci me za nos” in ono” kdo pa mi kaj more”. Vsaj proračun naj sprejmejo, če se že drugih zakonov ogilrajo ko vrag križa. Zakaj pa je državni proračun tako pomemben, da se Korošci potegujemo zanj: saj je predlog iz marčevskih informacij po dolgem strankarskem friziranju v začetku junija še vedno takšen, kot bi ga pripravljali na licitaciji. Pa kakršenkoli je že, sprejeti ga je treba. Zaradi Hude luknje vendar. Zadnji hip je namreč uspelo vriniti ta cestni odsek med državne proračunske postavke in proračun ne sme pasti v vodo, kot grozi naši cesti. Nepopravljiva škoda bi bila, če bi narasle vode spodjedle cesto v celoti in bi Korošce odrezale od prestolnice. Načrtujemo namreč ekskurzijo v Ljubljano, da bi si pobliže ogledali “čudo vseh čudes", to je vladne službe. Mogoče bi se od njih kaj pametnega naučili. Iz javnih informacij je znano, da so vladne službe lansko leto “pojedle” dobrih dvajset miljard državnega proračuna, letos pa se jim je apetit povečal in so zahtevale zase osemintrideset milijard. Trikrat več! Mar bi vsi uradniki rabili službene avte? Pa jih ne bodo dobili. Namesto zahtevanih osemintrideset jim zadnji predlog proračuna obljublja le šestnajst milijard. Če bo državni zbor to potrdil, še ni jasno, saj strankarske igrice še niso zaključene. Vladne službe pa kljub okleščenim željam še niso zagrozile s stavko in tudi premier se ne pritožuje preveč. Upanje torej je, da proračun bo in torej tudi cesta skozi Hudo luknjo. -TTK 0- Laž ima kratke noge, vendar ne pričakujte, da so ženske z dolgimi nogami vse poštene. Ker niso vsi zapleti življenski, je življenje še bolj zapleteno. Po stanju naših cest sploh ni čudno, da se podirajo mostovi • zaupanja. Pokvarjenost izvira iz raja. O Za nekatere je življenje premočrtno: črtijo vse po vrsti. NIKO VSEBINA V X Žerjav: Še vedno preko dovoljenih mej 4 X Domače veselje v libeliški Ajdi 8 X Anketa:. Živimo s Hudo luknjo 9 X Vrisk za zvezo prek Lune 14 X Tudi Abrasivu Mula ISO 9001 16 X Tajnikarjeve kritìke 18 X Tri prva mesta za koroške šole 24 v X Cma kronika 28 Na naslovnici: Huda luknja Foto: Franc Jurač PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc do.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Trskama ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju ŠE VEDNO PREKO DOVOLJENIH MEJ! rekomerno onesnaževanje gornje Mežiške doline se nadaljuje. To priznavajo tudi v žerjavski topilnici oziroma MPI (Metalurgija, plastika, inženiring d.o.o.). Toda na mizi imajo tudi projekte, ki naj bi še letos, po realizaciji seveda, pomenili korak v case, ko ne bomo mogli vec (upravičeno) kazati s prstom na metalurgijo svinca. In je obsojati, da že tako degradirano okolje še naprej prekomerno onesnažuje. Po tem, kar so po zakonu dolžni meriti in kontrolirati, ostaja problem žveplovega dvokisa tisti, ki preko dimnikov v ozki dolini od Žerjava naokoli še vedno ogroža življenje. Filtri, ki jim je sicer že potekla življens-ka doba, zadržujejo svinčev prah v dovoljenih mejah. To je vzpodbudno, kajti prav svinčev prah je bil za zdravje ljudi najnevarnejši. Kdo se ne spomni raziskav zagrebškega Instituta za medicinska raziskovanja in medicino dela, ki so dokazale, da so Črnjani in Žerjav-čani bistveno “težji” od ljudi, ki ne živijo blizu žerjavske topilnice svinca. To so dokazale raziskave, ki jih je plačeval sam takratni Rudnik, domača medicina se resnejših raziskav posledic življenja s svincem ni nikoli lotila! V VEČNI SANACIJI Od davnih osemedesetih let, ko je prekipelo Črnjanom in so zahtevali resnico o obsežnosti naravne katastrofe in takojšnje odpravljanje posledic, so v Žerjavu proizvajalci svinca v permanenmi sanaciji. Ne finančni, temveč ekološki. Potem ko so postavili filtre, ki so končno zaustavili prašenje s svincem gornjega dela doline, so (tudi) zaradi pomanjkanja primarnih surovin iz lastnega in makedonskih rudnikov ukinili še pražamo, ki je bila eden največjih onesnaževalcev med agregati v Žerjavu. Na srečo so v osemdesetih letih propadli poskusi z uvajanjem predelave makedonskih koncentratov, za katere so si nekateri tako zelo prizadevali. Celo nekaterim Črnjanom Dolina smrti ni bila dovolj... Potem so zmanjšali proizvodnjo, pred dobrimi desetimi leti pa namesto klasične topilnice postavili separacijo sekundarnih svinčevih surovin in podrli visoko peč. Vsa ta leta niso nikoli uspeli spraviti emisije žveplovega dioksida v dovoljene meje, “generalna svinjarija” po obratih pa je vzrok, da nikoli niso uspeli obvladati mikroklime. Kar seveda pomeni, da morajo zaradi takšnih in drugačnih vzrokov zaposlenim v Žerjavu kontrolirati svinec v krvi in od časa do časa se pojavijo tudi zastrupitve. Ne sicer akutne, kot so se včasih, pred desetletji, pa vendar... “Generalna svinjarija” je izraz, ki ga za vzrok disperznega onesnaževanja uporablja Peter Souvent, ki je živa legenda ekoloških dogajanj. Metalurški inženir, ki je dal skozi vse faze osveščanja, tudi tisto, ko so po navodilih vrhovnih šefov na Poleni morali skrivati zagrebška odkritja kot največjo tajno, do današnjih, ko za ekološke projekte noče več nihče slišati. Ko se je skupina, ki je kontrolirala vplive na okolje, razletela zaradi tega, ker je nekateri v Žerjavu “ne rabijo več”. Ko samo še Tovarna akumulatorskih baterij in Metalurgija kontrolirata, kar je po zakonu treba, sicer pa... BREZ USTREZNIH DOVOLJENJ Separacija sekundarnih svinčevih surovin je bila leta 1983 za nekdaj klasično topilnico tudi z ekološkega vidika revolucionarna naprava. Ker pa so meritve pokazale, da je zaprašenost v proizvodnem prostoru prekomerna zaradi transporta, ločevanja in skladiščenja suhih materialov, niso nikoli dobili uporabnega dovoljenja. Letos praznujejo torej že dvanajstletnico obratovanja brez potrebnih papirjev. Pa ne samo zaradi zgoraj navedenih zadržkov pri izdaji dovoljenj, temveč tudi zaradi prekoračitev emisije žveplovega dioksida. Dovoljena emisija za topilnice svinca v Sloveniji in v zahodni Evropi znaša 0,8 g/m3, povprečna emisija podjetja MPI pa je bila denimo v letu 1992 1,450 g/m3. Torej nekaj manj kot sto odstotkov | previsoka. Pred dvema letoma so g tudi uradno priz-‘S nali, da “sicer prekoračujemo dovoljene emisijske koncentracije, vendar problem le ni tako pereč, kar ne nazadnje dokazuje tudi revitalizacija narave v naši okolici”. NOV VETER? Po dobrem desetletju obratovanja brez tožnika in brez sodnika, torej z na oko vidnimi rezultati oživljanja vegetacije v okolici topilnice, brez ustrezne kontrole s primerjavo z neobremenjenimi okolji, so v MPI v Žerjavu pred realizacijo štirih velikih projektov. Kot pravi vodja razvoja mag. Drago Dretnik, gre za projekte, ki bodo končno prinesli mir tudi v njihovo hišo. Omogočili jim bodo pro-izvodnjo, ki bo v zakoaskih okvir- Nemarnost ob cesti bo odstranjena v dveh letih... Komentar ih vplivov na okolje. Še letos naj bi začeli s proizvodnjo v novi separaciji sekundarnih svinčevih surovin z novo, povsem mokro tehnologijo, zaključili bodo s projektom odlaganja odpadkov iz proizvodnje v jamskih rovih, dokončno bodo opravili z odpadnimi vodami, lotili se bodo rekultivacije Glančnika, kjer zdaj odlagajo topil-niške odpadke. Samo nova separacija bo stala več kot 180 milijonov tolarjev, od tega bodo najeli 2/3 kreditov, ostalo bodo prispevali sami. Toda najpomembnejši projekti so bili znani že pred dvema letoma. Je pomagalo to, da se je medtem upokojil direktor topilnice, ki je bil znan po gromovništvu dvojnega direktorstva in nakupu agregatov za novo topilnico? Tokrat drugih kovin. Ima nova topilnica vsa potrebna dovoljenja...? SPREMENJENA PODOBA ŽERJAVA Na zunaj se bo v Žerjavu videlo vsaj to, da bodo sedanje skladišče odpadnih akumulatorjev, ki predstavljajo več kot 90% njihovih vhodnih surovin, pokrili. V dveh letih obetajo tudi odstranitev kupov plastike in trde gume, ki zdaj ležijo ob regionalni cesti. Morda je pomembneje to, da bo prijaznejše tisto, česar se tudi zdaj ne vidi. V zraku ne bo več nevidnih delcev svinčevega prahu, ker bodo vse transportne poti vedno mokre (asfaltirali so jih že), emisije žveplovega dioksida bodo v zakonskih okvirih. PREPLETANJE SEDANJOSTI S PRETEKLOSTJO Naj se sliši še tako čudno - grehi žerjavske topilnice svinca, pa naj se je imenovala tako ali drugače, ne Ixxlo oprani nikoli. Še najmanj tisti, ki je preprečil, da bi ljudem povedali pravo resnico o tem, koliko zdravja jim je vzela in koliko časa bodo vplivi topilniške dejavnosti še trajali. Pa ne gre samo za topilnico, gre za celo vrsto dejavnikov - od politike do znanosti, ki tudi danes pozabljajo, da živijo v gornji Mežiški dolini ljudje, ki so jim šele pred nekaj leti odsvetovali jesti zelenjavo z nekaterih vrtov, ki vedo, da je država Avstrija za ekološko sanacijo okolice neke podobne topilnice DALA na milijone šilingov, pri nas pa naša zgradila v Žerjavu vrtec ob topilniškem plotu... PROBLEMA NI... Tako kaže vsem problemom, ki jih zatajimo. Namerno ali nenamerno. Tako kaže tudi danes, ko v gornji Mežiški dolini otrokom sicer ne jemljejo več krvi, so jim pa pred kratkim prišli iz Ljubljane striči pramene las. Z istim namenom kot pred leti jemat kri in pulit zobe - ugotoviti, koliko svinca je v otrocih. Prišli so tiho in brez pompa, ne da bi vsaj oblasti obvestili, kaj počnejo in s kakšnim ciljem. SPRENE- VEDANJE Tudi če v Žerjavu topilničarjem uspe realizirati vse, za kar si prizadevajo, bo gornja Mežiška dolina ostala poligon resnejšim zanamcem za mnoga spoznanja o človeški (nes)pameti. Ko bo mogoče s trikrat večjim družbenim produktom na prebivalca vsakemu podjetniku vzeti delo, če bo kršil zakone o varovanju človekovega okolja, bo seveda mogoče z njimi opraviti na hitro. Do takrat pa bodo bivši direktorji veselo opravljali “dobičkonosne posle" vsem zakonom navkljub, ker Ixxlo še vedno direktorji v novih podjetjih... In ker imamo samo 8000 dolarjev družbenega produkta na prebivalca, bodo govorili, da je kršitev zakonov o varstvu narave humano opravljeno delo. Tako kot so pred leti zatrjevali, da je spuščati v zrak tone svinčevega prahu družlreno-, koristno delo. In država? Spet miži na obe očesi in se dela, da ne vidi. Vsemu nikoli pozabljenemu cinizmu nekega gospoda zdravnika navkljub, ki je pred leti priporočil Črnjanom, da naj se pač ne ženijo med salx>. Šlo je za kromosome... Medtem je gospod postal svetnik in je od problema še više...Q Edi Pro.it OHOLOST KAPITALA Piše: Edi Prošt Denar je sveta vladar, je reklo, ki ga imamo večkrat v mislih. Navadno takrat, kadar “denar odpira vrata”, kadar kdo z njim doseže navadnim smrtnikom nedosegljivo, kadar koga vonj po bogastvu spravi na kriva pota. Ima pa še eno grdo lastnost, da ljudi, ki ga imajo, naredi ohole, požvižgajoče se na postave, ki veljajo sicer za vse. Kar naenkrat se s polnimi bančnimi računi čutijo docela svobodne v svojih dejanjih. Ko nas je bivši direktor tovarne Johnson Controlls Jože Grah prvič seznanil s svojimi podjetniškimi načrti, ki so obetali nova delovna mesta za kar nekaj proizvcxlnih programov, jim na prvi pogled ni manjkalo še ničesar. Še več, na vprašanje o ekološki (ne)oporečnosti smo dobili odgovor, da bodo materiali, ki jih bodo uporabljali v proizvodnji, celo manj nevarni od tistih v Johnson Controllsu. O lokaciji, kjer naj bi nova proizvodnja tekla, pa celo sploh nismo izgubljali besed, saj je bilo kar nekako samo po sebi razumljivo, da ni sporna. Pa še dve muhi sta bili ubiti na en mah. Eno propadajočih gradbenih podjetij (Kograd) je prišlo do nekaj gotovine, Slovenj Gradec pa bi dobil še eno obetavno, dobiček prinašajočo proizvodnjo. Ko so pognali stroje, niso povabili nikogar. Ekološko gibanje je sicer zagnalo vik in krik (pritegnili so jim še Janševi socialdemokrati) češ, da gre za okolju in zdravju ljudi nevarne dejavnosti, toda stroji so se vneli naprej. Eden inšpektorjev je proizvodnjo celo prepovedal, toda stroji so se vneli naprej. Potem so dobili papirje, ki so utišali inšpektorja in stroji so tekli navidez nesporno naprej. Država gospodu Grahu še ni dovolila opravljati tistega dela proizvodnje, kjer uporabljajo ploiuretan. Mestni svet je zavrnil njegovo vlogo za spremembo namembnosti prostora, toda v Firmi Pena tex nimajo časa brati časopisov, da bi to vedeli, uradno pa dokumenta še niso dobili. Stroji tečejo naprej. Seveda je čista demagogija novopečenemu zasebnemu podjetniku očitati, da zastruplja ljudi zdaj, ko ima svojo Firmo, v soseščini pa teče na polno proizvodnja v Johnson Controllsu, ki jo je vpeljal taisti podjetnik. Izvršena dejstva se samo ponavljajo. Tudi NTU je postavil stroje za predelavo poliuretana v skladišče, ki je kasneje še z eno tovarno obkrožila Slovenj Gradec in si post festum spravila skupaj papirje. Takrat je šlo za dnižbeni kapital, ki se je lahko vedel tistim časom nezadržno oholo. V imenu napredka itd. Tako je bilo povsod po državi. Tako so na Ravnah v železarni postavili UHP peč skoraj na dvorišče stanovanjske hiše, tako so v Žerjavu vsevprek zastrupljali naravo in ljudi, kar za vsakim vogalom je lahko kapital uveljavil svoje interese. Proizvodnja v Penatexu, v Slovenj Gradcu, v skladiščno obnni coni teče naprej. Še eno izvršeno dejstvo neskončno oholega kapitala? Tokrat zasebnega... □ Intervju: Dravograjski župan Rado Krpa< Intervju DRAVOGRAJSKE SANSE Povolilne zmagovalne in drugačne evforije bi lahko že bilo konec in cas bi bil za resno delo. Namesto dlakocepskega zavlačevanja pri sprejemanju odločitev in mešanje visoke politike v najobičajnejše zadeve bi lahko že kaj postorili. Tako meni dravograjski župan Rado Krpač in dodaja, da Dravograd ima potenciale v ljudeh in naravnih danostih, ki bi jih moral izkoristiti. ®(!^ €(ÌOT[&£\ “Žal moramo pri večini zadev začeti pri sestavljanju osnov v postopkih, saj so bile zastavljene v preteklosti tako kot je pač bilo takrat mogoče. Mi bomo to vsekakor počeli drugače. Res je Dravograd gradbišče na vseh koncih, pa je treba še zdaj marsikaj narediti, kar bi moralo biti na začetku. Tako se zdaj zelo resno pogovarjamo, da bi Trgovsko poslovni center dobil funkcije, o katerih se še pred nekaj meseci ni niti šušljalo. Država je namreč pokazala resen interes, da v zgradbo, ki bo konec julija končno imela tudi že fasado, preseli Upravno enoto, Center za socialno delo, davkarijo, Agencijo za plačilni promet in še kaj, Gradisu je že bil plačan tudi avans, da končno uredi križišče, avtobusno postajo in drugo infrastrukturo," pravi župan, ki mu je bil ta monument položen v zibko, okoli njega pa je bilo spletenih toliko skrivnosti, da so se na daleč vohale tudi nečednosti. “Podobno je s športno poslovnim centrom, kjer se zdaj kažejo resne možnosti, da dobi Dravograd novo knjižnico na 350 m2, ki jih bo sofinancirala država. Zdaj se stiska na 46 m2, ta naša knjižnica," dodaja Rado Krpač. Meni, Rado Krpač da bi morali v občini resno poprijeti, kajti čakajo tudi drugi novi projekti. Tisti ob Traberku, ki je predvidel tudi črpalko, čaka na rešitev upravnega spora, ki so ga sprožili občani. Čakajo tudi v Trbonjah, kjer bi radi denar, ki so ga zbrali sami, oplemenitili s tistim iz proračuna. «MM mtm, Sploh je, kot kaže, sprejemanje proračuna in drugih najpomembnejših aktov v občini poligon za merjenje moči v občinskem svetu. Koalicija ni uspela izkoristiti prednosti, ki jih ima Dravograd zato, ker je občina ostala v nekdanjih mejah in pospešiti delo. “Kvečjemu obratno’’, pravi župan, “tudi če ob kakšnem predlogu ni nobenih pripomb, mora skozi vse faze odločanja. Vnaprej je tako odločeno, da bodo postopki trajali mesece, saj se svet ne zmore sestati več kot enkrat na mesec. Čas seveda neusmiljeno tečei' Sploh je vprašanje koalicijskega vrčka vedno prisotno. Je že prazen, Ali so si podpisane stranke (SLS, SKD, SDSS, ZLSD, SNS, Usta za Dravograd) vanj nalile čistega vina? In če župan meni, da bi se lahko oba centra, ki ju v Dravogradu gradijo, dopolnjevala, ob taki koaliciji vedno ostaja vprašanje, koliko je še starih zamer, ki so dovolj globoke, da do dogovora še ne pride. im mtš Podobno je z občinskim praznikom, ki ga bodo letos še proslavili 4.julija. To je - v spomin na dan, ko so izseljevali zavedne Dravograjčane. V proceduri je že nov odlok in vprašanje je, ali bo prihodnje leto praznik še na ta dan, ki ga nekateri povezujejo z nekdanjim dnevom borca. Podobno je še z organizacijo občinske uprave, ki jo želijo nekateri oklestiti tako, da ne bo mogoče izpeljati niti tega, kar bo sicer sklenil svet. Za pripravo novih projektov pa je uprava še kako pomembna, če seveda kdo ne želi, da se bodo ponovili časi slabo pripravljenih rešitev. Rado Krpač je župan, ki so mu obetali najprej samo tri mesece mandata, pozneje je bil rok menda podaljšan na šest mesecev. Ti bodo kmalu minili in zna se zgoditi, da bodo misli, ki so bile izrečene ob županovem prvem nastopu, izzvenele v prazno. Takrat je dejal, da "smo bili izvoljeni zato, da za to občino in vse njene kraje kaj naredimo. Tu smo zato, da zagotovimo čim hitrejši in čim kakovostnejši razvoj naše občine na vseh področjih. " Takrat je tudi menil, da politika in stroga strankarska discipplina pri odločanju o razvoju občine v občinskem svetu nista potrebni. Z dravograjskim županom smo se pogovarjali pred občinskim praznikom. Vsem dravograjskim občanom želimo lepo praznovanje in uspešen preskok v novo kvalitetolO -ep OBČINA DRAVOGRAD PRAZNUJE DATUM URA PRIREDITEV KRAJ Petek, 16. 06. 1995 20» Koncert godbe na pihala ZB Šentjanž ob njihovi 40 letnici dom ZB Šentjanž Sobota, 17. 06. 1995 19» Klavirski koncert Milanke Črešnik cerkev sv. Vida Nedelja, 18. 06. 1995 10® Polfinale pokalnega tekmovanja v občinski nogometni ligi nogometno igrišče Črneče, Libeliče 14® Šesto tradicionalno srečanje godb na pihala Koroške regije Trbonje 16® Vrtna veselica, gosti: Irena Vrčkovnik, Adi Smolar, Marijan Smode Trbonje Ponedeljek, 19. 06. 1995 16® Koncert Adija Smolaija prireditveni prostor v Dravogradu Torek, 20. 06. 1995 20® Koncert klasične glasbe Pro musica Tibidnia cerkev sv. Vida Petek, 23. 06. 1995 19® Prireditev v počastitev dneva državnosti, gost Jerca Mrzel cerkev sv. Vida Sobota, 24. 06. 1995 19® Športne igre štirih obmejnih občin Srečanje ob kresu z gasilci GD Dravograd in gasilci sosednjih društev ter godba na pihala iz Trbonj Labot stari grad nad Dravogradom NedeUa, 25. 06. 1995 10® Finale pokalnega tekmovanja v občinski nogometni ligi Črneče 13® Družinsko srečanje krščanskih demokratov koroške regije Ojstrica 15® Okrogla miza s področja kmetijstva gost: Jože Osterc, minister za kmetijstvo Ojstrica 15® Dan koroške košarke prireditveni prostor v Dravogradu Sreda, 28. 06. 1995 19® Otvoritev razstave skulptur Zlatka Jevšenaka cerkev sv. Vida Četrtek, 29. 06. 1995 19® Koncert gasilske godbe na pihala Vuzenica Trg 4. julija Petek 30. 06. 1995 17® Slavnostna seja občinskega sveta občine Dravograd dvorana gasilskega doma Dravograd 18® Otvoritev razstave ročnih del prostori društva upokojencev Dravograd 19® Koncert MoPZ "Stanko Rek" cerkev sv. Vida 20® "Od šanka do šanka" Trg 4. julija Sobota, 01. 07. 1995 18® Koncert godbe na pihala Šentjanž pred gasilskim domom Dravograd 19® Zbor gasilcev ter razvitje prapoija GD Dravograd pred gasilskim domom Dravograd 20® Dravograjska noč Dravograd 21® Ognjemet stari grad na Dravogradom NedeUa, 02. 07. 1995 10® Gasilska parada Koroška cesta, prireditveni prostor, 15® "Popoldan domačih viž v Traberku" - sodeluje 10 priznanih ansamblov telovadnica OŠ 17® Vrtna veselica, igra ansambel "Ptujskih pet" pred OŠ Dravograd Doživetja WSSdOS 'V MeSMlKO &J)®tl MEŽIŠKI DRUGOSOLCKI SO BILI PRVI KOROŠCI, KI SO V "DOMAČEM' DOMU AJDA PREŽIVELI LEP KONEC TEDNA Šola počasi zapira vrata in te dni se kar vrstijo končni izleti. Drugošolci iz mežiške osnovne šole so dva prijetna dneva preživeli v domu Ajda na Libeliški gori in tako bili prvi Korošci, ki so koristili usluge tega doma. Kot je znano, je Ajda nastala iz nekdanje stražnice jugoslovanske armade, kjer je sedaj lepo urejen dom s 44 posteljami, ki deluje v okviru republiškega Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Ta center je bil ustanovljen z odlokom vlade konec oktobra 1992 in je bilo doslej po Sloveniji odprtih že več domov - Ajda je bil tretji po vrsti -skupno pa naj bi jih delovalo 21. Ti domovi se programsko v prvi vrsti povezujejo z ministrstvom za šolstvo, veliko tudi z ministrstvom za kulturo, učencem v osnovni, srednji šoli in tudi univerzi pa pomenijo programsko obogatitev in večjo kvaliteto. V teh centrih so za osnovnošolce programi življenja v naravi; to je podobno tako imenovani šoli v naravi, vendar na kakovostno višji ravni, podobno kot to počnejo Angleži in Nemci. Te programe v Sloveniji izvajajo za osnovno in srednješolce v okviru izbirnih vsebin deset mesecev na leto, ostala dva meseca pa bosta v teh domovih namenjena za razne raziskovalne tabore in drugo dejavnost. NAVDUŠENI MLADI MEŽIČANI In v čas med petkom in nedeljo, ko je na Ajdi čas za izmenjavo gostov, so vskočili mežiški drugošolci. Mnogi so tudi prvič preživeli noč brez staršev, seveda pa skupaj s tremi tovarišicami -Erno Iglar, Rozalijo Reiser in Katico Nikolov -, ki so skupaj z osebjem v Ajdi poskr-bele za Največ užitka je bilo v kanuju in na Dravi imenitno počutje 38. otrok. Za dnevni aranžma je bilo treba odšteti le dvanajst mark, otroci pa uživali in doživeli toliko, kot še nikoli. Med drugimi tudi čolnarjenje po Dravi, hodili so ob meji in “ilegalno” prestopili na drugo stran, skozi igro in sprehode so spoznavali tisto, o čemer so se učili vse leto. In ko so se ponovno vrnili v šolske klopi, so svoje vtise napisali in narisali ter vse povezali v lep časopis. Pa jim prisluhnimo: Jure Ivartnik:”Na dvorišču smo se igrali črnega moža, zvečer pa zakurili taborni ogenj. Drugi dan smo šli k Dravi in se vozili s kanuji. Bilo je lepo.” Sadmir: ”Ob 7. uri smo že telovadili: ena, dve, ena dve, v vrsto se postavite.” Grega Triplat: 'Otroški živ-žav se je šele začel, ko se je bilo treba odpraviti spat. Smeh je odmeval po sobah, vendar nas kljub temu ni nihče karal. Bilo je zelo lepo. Za skrb in prijaznost smo osebju doma Ajda v pozdrav zapeli pesmico.” Igor Benko: "Želim si, da bi na Ajdi lahko ostali več dni, saj so tam tudi igrišča za zabavo.” Mojca Pečnik: “Zvečer smo bili ob tabornem ognju. Na frulico je zaigral Miha, ki bo v jeseni z nami v tretjem razredu.” Ožbej Kladnik: 'Pravilni taborni ogenj se naredi tako, da kol zabiješ v zemljo. Okrog naložiš palice. Kole od zgoraj navzdol položiš tako, da bo kot indijanski šotor. Ogenj gori tri ure. Tovarišica je igrala na kitaro, mi pa smo peli in vriskali.” Maja Lipovič: "Imeli smo rešilne jopiče. Videli smo vrtnice. Nobeden ni padel v vodo.” Mežiški šolarji so si na Ajdi za prihodnje leto že rezervirali termin. Kako Ridi ne, saj Ajda nudi pogoje za športno aktivnost, za raziskovalno delo, ekskurzije, predavanja, na ravni osnovne šole je poudarek na pohodništu, gibanju in preživetju v naravi, pustolovskih in taborniških igrah.O mp Mežiški drugošolci so preizkusili libeliško Ajdo in imeli so se odlično Naša anketa ŽIVIMO S HUDO LUKNJO Ema Klemenc, Leopold Vocovnik, Dragica Tasič, Jože Velunšek * «k X Hela Pušic, Anion Kotnik, Zofija Zupanc Slovesnost ob stoletnici prvih ogledov jame Huda luknja je za nami. Mnogi so v nedrje Hude luknje prišli prvi«, drugi so jo obiskali že ve«krat in občudovali njene «are. Domačini, ki živijo s Hudo luknjo, so na ta podzemni biser ponosni. 0 njej pravijo: EMA KLEMENC, upokojenka: “Bila sem stara okoli devet let, ko sem bila prvič v Hudi luknji. To je bilo tam nekje leta 1937 ali mogoče 1938. Dobro se spominjam, da je bila jama lepo okrašena in da je na prireditev, ki so jo pripravili, prišlo veliko ljudi. Spominjam se tudi, da sem tam videla puščavnika, ki je nekaj časa živel v jami. Lepo je bilo in nepozabno.” LEOPOLD VOCOVNIK. upokojenec: “Že od rojstva živim ob Hudi luknji, ob jami, za katero se zanima vse več ljubiteljev podzemnega sveta. Ko sem še leta 1956 hodil na “šiht” na železnico kot progovni delavec, smo po “šihtu” delali v jami mostove in brvi, da so po njih varno hodili obiskovalci. Z leti, ko teh mostov niso več obnavljali, so propadli in danes bodo morali zgraditi nove,” DRAGICA TASIČ, delavka: “O Hudi luknji in njenih zanimivostih sem veliko slišala in škoda je, da jama še ni tako urejena, da bi v njej obiskovalec občudoval njene zanimivosti. Zdi se mi, da odgovorni temu jamskemu biseru zadnja leta niso posvečali skrbi in jamo uredili za varen dostop. Zdaj imamo v Mislinji svojo občino. In mislim, da se bo za njeno ureditev veliko premaknilo.” JOŽE VELUNŠEK, prodajalec: “Hudo luknjo bi morali urediti v turistično zanimivo jamo že zdavnaj. Veliko so v notranjosti jame uredili jamarji jamarskega kluba SPELEOS iz Velenja, da je jama iz Ponkve prehodna. Kot sem slišal od jamarjev, je jama v Hudi luknji polna vseh mogočih kapnikov in njen podzemni svet je nepopisno lep. V nekaterih delih sploh ne zaostaja za lepotami Postojnske jame.” HELA PUŠIČ, gospodinja: “Čeprav živim v bližini Hude luknje, sem notranjost jame videla le, ko sem hodila v drugi razred osnovne šole. Takrat smo namreč ob koncu šolskega leta imeli v jamo izlet in spominjam se, kako lepa je njena notranjost. Če si kaj želim, potem le to, da bi jamo v Hudi luknji uredili, da bi bila vsem dostopna. Nujno potrebna ureditve je tudi jama Špehovka, ki je še lepša in zanimivejša.” ANTON KOTNIK, rudar: “Že skoraj vse življenje delam globoko pod zemljo kot rudar, in bi zelo rad dočakal trenutek, ko bi bila jama dostopna za vsakogar. Tako ureditev bi morali izvršiti že zdavnaj, da bi privabljala turiste v naš kraj. Poleg lepote Hude luknje bi lahko turisti pri nas občudovali še več drugih zanimivosti, ki jih v našem kraju ni malo.” ZOFJJA ZUPANC, upokojenka: “Mislim, da tudi domačini, ki živimo ob Hudi luknji, še premalo poznamo njene zanimivosti. Večkrat se spominjam, kako rada sem zahajala v Hudo Luknjo kot otrok. Večkrat sem šla v jamo kar bosa in z svečo v roki. Nič se nisem bala, čeprav je pretila nevarnost, da bi padla v globino. Tudi jaz si želim, da bi jamo v Hudi luknji uredili tako, da bi bila vsakomur dostopna.”□ Tekst in foto: F.Jurač TEKSTILNA INDUSTRIJA Otiški vrh d.o.o. Otiški vrh 53, 62373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602/85-234, Fax: 0602/85-279 Tekstilna Industrija Otì&kJ vrti NOVO - SAMO ZA VAS! Tekstilna industrija Otiški vrh odpira novo INDUSTRIJSKO TRGOVINO TARA v Otiškem Vrhu, kjer boste lahko kupovali blago po nižjih cenah. Odprta bo vsak dan od 9 do 16 h. Toplina noči Intimnost dneva Občutek sanj ---- Reportaža BLIŽINA Pred dnevi so se no Ivarckem jezeru zbrali otroci, starši, prostovoljci. Skoraj stotinja vseh, ki sodelujejop v programu "Prostovoljno delo • pomoč otrokom" Centra za socialno delo na Ravnah. Bilo je lepo, nekaj podob s srečanja pa ilustrira bogastvo vezi, ki se spletajo in plemenitijo vse... Janez zaupa Ireni. Irena Janezu. I^ep« je imeli nekoga tako blizu. Akcija Jaz potrebujem več sonc. Eno, da mi prihaja naproti. Eno, da za menoj svetlobo meče. Eno, da ga nosim v roki. Vsi smo zmagovalci, saj je pomembno sodelovati. Z različnimi nalogami se ukvarja slovenj- livna misel, ki jo izrazi njegov mali prija - graški Center za socialno delo. Ena izmed telj, vsako pozitivno dejanje, predvsem pa najbolj humanih in najvrednejših pa je pri- vsako novo Srečkovo spoznanje, da se jateljska pomoč otrokom, ki nimajo z otrok vedno bolj znajde v življenju, zlatom postlanih pogojev za osebni razvoj. “Svojega mladega prijatelja ne učim, kot Poleg materialne zadovoljitve (hrana, to počnejo v šolah. Z njim se igram, hodi- obleka itd.) in potešitve čustvene potrebe va na sprehode, včasih delava skupaj po ljubezni potrebuje otrok tudi pogoje za vsaj povprečen intelektualni razvoj. In vse to so se delavci v Centru za socialno delo v Slovenj Gradcu odločili dati otrokom, ki tega nimajo. Direktorica centra, gospa Vitežnik-Raj, je sprožila akcijo zbiranja prostovoljcev, ki bi se ukvarjali z otroki. Danes je takšnih prostovoljcev že kar nekaj in delo kaže že visoko pozitivne rezultate. Najpomembnejše pri vsem tem je prijateljstvo in dobra volja, skratka pozitiven in zdrav pogled na svet. Eden takšnih prijateljev je tudi Srečko Rebernik, ki pravi: “Otroci so tako polni energije in optimizma. Navdušuje me njihova prilagodljivost, dovzetnost in radovednost. Tako željni so spoznavati svet in se učiti, so kot nepopisan list papirja, na katerega piše življenje. Kaj bo na tem deviškem listu napisano, pa je odvisno od ljudi, ki živijo z njimi. Premnogokrat se dogaja, da otroku v dušo odrasli vžigosamo svoje probleme, svoje travme in nočne more, svoje bolezni. Že star pregovor nam razlaga, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Občudujem njihovo potrpežljivost in obžalujem njihovo nemoč. "Srečko je po poklicu elektrotehnik. Za sestanke z otrokom, s katerim se ukvarja, ne dobiva denarja. Nagrada je vsaka pozi- šolsko domačo nalogo. Veliko se pogovarjava. Jaz vzgajam njega, on uči mene, kar pomeni, da delava oba. Pri tem ni načrtov, navodil in napotkov. Vsak otrok je človek zase, nepredvidljiv in neukalupljen, zato pravila za delo z njim ne obstajajo. Pomembno je le sodelovanje, pomemben je občutek, da sva drug drugemu prijatelja. Poskušam mu biti dober vzgled," nadaljuje Srečko. Odgovorni delavci Centra za socialno delo sklicujejo na štirinajst dni sestanke s prostovoljci, kjer v prijetnem razgovoru vsak pove, kaj se mu je ob delu z malim prijateljem zgodilo. Izmenjujejo si izkušnje in rešujejo probleme. Imena niso pomembna in vsi podatki, ki bi lahko razgalili otroka, so strogo skriti. Delo slovenjgraškega centra za reševanje socialnih problemov s sodelovanjem psihologov iz osnovnih šol je vredno največje pohvale. Kaže nam, kako lahko ljubezen do bližnjega podre pregrade in premosti prepade med ljudmi. Že samo z občutkom, da nisi več sam, izgine nekaj problemov. Manj je problemov, lažje se človek zdravo razvija. Pesniki bi rekli, da takrat rasteš proti soncu. Zato razprimo roke in si spletimo še nova prijateljstva. Nazven odprti se družimo med sabo. Sodelujmo vsi. In svet bo lepši....Q Ajda P. =T> NiEROSfr NIEROS METAL IN POLIUREIAN V vedno večji skrbi za okolje in za večjo obveščenost sokrajanov smo pri nas v Nieros-u mnenja, da je prav, da predstavimo našo proizvodnjo z uporabo poliuretanske mase. V začetku 80-tih let je Gorenje Fecro z novo proizvodnjo hladilnih bazenov za mleko začel uporabljati poliuretansko peno. Kot gonilno sredstvo za oblikovanje pene je uporabljal freon II, za katerega pa vemo, da povzroča spremembe v okolju. Z ustanovitvijo Nierosa Metal-a leta 1991, smo uvedli dodatno dva nova izdelka - hladilniška vrata in vitrine, ki sta oba prav tako izolirana s poliuretansko peno. Ker smo se zavedali ekološke oporečnosti dotedanjih komponent za poliuretansko peno, smo v letu 1991 nabavili stroj z novo tehnologijo. Ta vrsta tehnologije je po vseh mednarodnih standardih ekološko najbolj sprejemljiva, saj se uporablja kot gonilno sredstvo ogljikov dioksid (002). Poleg tega pa so izdelki oblikovani tako, da ne prihaja do odpadne poliuretanske pene. Napolnijo se namreč z poliuretanom in zamašijo tako, da pena ne more na prosto. Tako pri tem ne nastajajo odpadki in obrezline. Ker imamo zamenljivo kontejnersko embalažo, se vse morebitne komponetne, ki ostanejo, vrnejo dobavitelju. Nenazadnje se nam zdi zelo pomemben podatek poraba poliuretana v naši tovarni. Letno porabimo približno 10 ton to pa je zanemarljiva količina v primerjavi z drugimi uporabniki poliuretana Iz povedanega lahko zaključimo, da pri tej vrsti proizvodnje ne prihaja do nikakršnih odpadkov, zato ne povzroča obremenitve okolja NiEROSfr NIEDERBERGER d.o.o. Slovenj Gradec, Gmajna 55 NfiRAM Mio ST&HO BIO IZOLACIJSKI MATERIALI IZ PROGRAMA BIOTOP DEJAVNOST Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na -osnovi naravnih rastlinskih m živalskih vlaken. Prednost naših proizvodov je v tem, da so izdelam iz naravnih materialov, kar omogoča našim kupcem proizvodnjo visokokvalitetnih BIO programov. Proizvajamo tud/ BIO izolacijske materiale, ki zagotav- Ijajo zdravo bivalno okolje. .(§) kosi a.o.o. 62380 Slovenj Gradec Stari trg b.š. Tel.: 0602 42 659 Fax: 0602 43 795 Telex: 33 460 Odpeli smo prodajalno 2 živili, TRGOVSKI C<£A)T<£R RfzùSA, sredi AAežice. □ DOBRA ZALOŽENOST □ PESTRA PONUDBA □ MODERNA SAMOPOSTREŽBA VABL5<£AJI! Po Koroški 2®(|)©08 Gn)(£l5GrJ)[|(35 Ni natančnega podatka, koliko let že trajajo letna srečanja pevskih zborov otroških vrtcev z območja nekdanje občine Radlje. To ni tekmovanje. Je pa vendarle svojevrsten in zanimiv pregled, tudi ocena prizadevnosti vzgojiteljic na glasbenem področju v naših vrtcih. Najpomembnejše pa je brez dvoma to, da se otroci dovolj zgodaj seznanijo s pesmijo, torej z glasbo, jo vzljubijo in tudi kasneje nadaljujejo s petjem. Letos smo prvič poslušali tudi prijeten nastop otrok z Remšnika, sodelovali pa so še otroci Brezna, Ribnice na Pohorju, Mute, Vuzenice in seveda organizatorji Radeljčani. Prireditev je bila posneta in mnogi starši ter drugi so si jo lahko pogledali in poslušali še na kabelskem programu. □ -kw (K](£)§teCri(š) Glasbena skupina “Kvatro sax”, vsi so že v rani mladosti bili člani Pihalnega orkestra Muta, in še nekateri solisti so pripravili svojim sogodbenikom, predvsem pa svojim sokrajanom in drugim lepo glasbeno čestitko ob 100 letnici orkestra. Prireditev je bila v cerkvi Sv.Marjete na Muti, vsebinsko skrbno izbrana za svečano priložnost in cerkveno okolje. V glasbeni skupini Kvatro sax igrajo: Matjaž Isak, sopran saksofon, Vojko Trnjek, alt saksofon, Karli Mihcu, tenor saksofon in Peter Vaiti, bariton saksofon. Kot instrumentalni solisti ali v spremljavi pa so se predstavili še: Karolina Šantl - Zupan, na klavirju in flavti, Damjan Damjanovič, s trobento. Oba sta bila tudi nekdaj člana muškega orkestra, vsi pa so v resnejših nastopih v orkestru sodelujejo še danes. Sonja Pogač, domačinka, jih je spremljala na vokalih in zaigrala na klavir, prireditev je popestrila gostja Renata Burdzi - Mirkac na klavirju. Lepa prireditev, ki je terjala veliko naporov skupine in ena lepših čestitk glasbenim sotovarišem.O Kw €0(g[l-- IPCL^- Da dobra zamisel, če je podana na pravem kraju in ob pravem času in če pade na plodna tla, ne zamre kar v en dan, smo se prepričali v WE Črna, ko so se za isto mizo našli vzgojitelji male šole iz Črne in Žerjava, planinski svetovalec ter vodnik in starši otrok, ki letos zadnjič obiskujejo vrtec. Dogovorili so se o sodelovanju pri skupnem projektu CICIBAN - PLANINEC. Zamisel je podal, poleg vzgojiteljic Virginje Špeh, Metke Jagodič ter Andreje Abraham, g. Pavel lesjak, svetovalec na področju mladinskega planinstva in tudi planinski vodnik. Na teh pohodih naj bi mladi planinci spoznali, kar bi moral vedeti vsak, ki gore obiskuje: tehnike hoje po različnih predelih, opremljenosti in, najvažnejše, planinske etike. Zapustiti goro, takšno, kakršna je! S tem obogatiš sebe in pozlatiš svoje poslanstvo. Da ta zamisel še vedno živi, smo se prepričali sredi maja, še večji razmah pa je bil viden ob drugem pohodu, 4. junija. Prvega pohoda v Logarsko dolino se je udeležilo 35 otrok in staršev, drugega, bolj zahtevnega, pod ostenje gore Raduhe pa že več kot 50 otrok in staršev. Sredi junija se že pripravlja tridnevni tabor in, kot kaže, je zanimanje izredno veliko. “Samo, da nam ne zagode vreme,” je bil kratek G.Lesjak, njihov mentor in vodnik po lepih planinah. In zaključek: Lahko samo upamo, da bo seme poglobilo korenine, saj takšni pohodi krepijo in usmerjajo otrokovo osebnost tudi za naprej.O V.S. Podvigi Podvig «loveniaraskih radioamaterjev Zveza prek Lune V soboto, 10. junija je ekipa slovenjgraških radioamaterjev zavriskala od veselja, še najbolj pa je poigravalo srce Silvu Obrulu, ki je več kot pol leta živel za ta dogodek. S kolegi je namreč uspel vzpostaviti radio zvezo s pomočjo odboija signala od Lune. To je prva tovrstna komunikacija na Koroškem, v Sloveniji pa so Slovenjgradčani takšno zvezo na frekvenci 1296 MHZ (megaherzov) vzpostavili kot tretji. “Naš dosežek lahko izenačimo z zmago dirkača v formuli 1 na njegovi prvi vožnji v elitni konkurenci, potem ko je prej vozil v formuli 3,” je za laike težo tega dosežka v prispodobi opisal Silvo Obrul. “Prvič smo poskušali vzpostaviti zvezo 13. maja, toda slabo vreme nam ni šlo na roko. Čas do drugega, uspešnega poskusa je minil v znamenju velikega pričakovanja in nervoze, pa še redna konferenca našega radio kluba je bila vmes,” se spominja idejni oče in gonilna sila tega projekta. Pri projektiranju in postavitvi posebne antene (meri 3 metre) sta Silvu pomagala Rajko Vavdi (radioamaterski znak S54X) in Miran Smrtnik (S57BBL), ki je “žrtvoval” tudi delček svoje parcele. S Silvo Obrul - Luna ni več nedosegljiva sestavo antene in vso elektroniko, ki jo zahteva vzpostavljanje zveze prek Lune, se je pozabaval Silvo sam. Z nasveti sta mu pomagala Marko Čebokli (S56UUU), ki je ta čas na specializaciji za antenske radarske sisteme v znanem podjetju Westinghouru (ZDA), in Tone (S57QM). Svoje pa sta prispevala tudi klubska kolega Božo Metelko (S57UYZ) in Janez Paradiž (S56PPJ). Slovenjgradčani so vso pozornost namenili sledenju Lune, ki so jo zaradi pomanjkanja tehnične opreme spremljali le s pogledom. Tako je bila nastavitev antene toliko zahtevnejša. Če so pri tem zgrešili le za stopinjo, je šla zveza po zlu. Ves trud je bil poplačan, ko so slovenjgraški radioamaterji dobili odgovor od avstrijskega kolega Petra Rimla (OE9XXI), ta ima eno največjih postaj v Evropi, da je sprejel njihov signal prek Lune. Za pot Zemlja - Luna - Zemlja, ki meri 768 810 kilometrov, potrebuje signal 2,56 sekunde. Podvig Silva in kolegov bo podrobneje opisan v glasilu slovenskih radioamaterjev CQZRS, objavljen pa bo tudi v tuji strokovni reviji Dubus. “Ta fantastičen uspeh si res zasluži pozornost. V osebnem in klubskem imenu se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli sodelovali v tej akciji, zagotovo pa bomo doseženo nadgradili,” zatrjuje Silvo Obrul (S50X), ki je projekt, vreden okrog 5000 DEM, pokril sam. Toda ob tem podatku z nasmehom pravi: “Pomemben je občutek in dejstvo, da imam polno podporo in razumevanje družine.”□ Rok Tamše CL©[6)3 asipMÌ [rìQiOto Minulo soboto je bil v Trbovljah plesni turnir vseh slovenskih plesnih šol za začetnike. Iz plesnega kluba Karmen, ki imajo svojo šolo tudi v Kotljah, se je udeležilo tekmovanja sedem parov, (Jan Stres-Petra Os-ter-man, Borut Vrčkov-nik-Mirjam Šteharnik, Janko Firšt-Maša Kelemina, Andraž Lečnik-Nika Praprotnik, Peter Visočnik-Žerdoner Nika, Nejc Pongrac- Anita Šinko in Blaž Erjavec-Ines prihajajo na Koroškem nove Kogal) ki so se uvrstili v četrtfi- generacije mladih plesalcev, ki naie in polfinale med 48. pari. bodo nekoč posegali po najvišjih mestih.□ Sam plesni turnir je pokazal, da -jk Po Koroižki OMts)^ - amo Planinsko društvo Izlet Datum Vodnik/lnformacije Telefon PD-Črna Mangart Ni datuma Laznik Janko PD-Dravograd Rombon 01-jul-95 Buhvald Sonja Krn kombiniran izlet z ogledom znamenitosti 09-jul-95 Heber Jožica Sonnblick in Petzek 22/23-jul-95 Cigale lvan(pot prijateljstva) 22-874 Jalovec 29-jul-95 Kadiš Franc,Buhvald Sonja PD-Mežica Pohod na Peco iz Avstrije 08-jul-95 B.Kolar.B.Ramšak 35-466 Ojstrica iz Robanovega kota 22-jul-95 S.Rosc.U.Podovšovnik 35-440 PD-Mislinja Brana 22-jul-95 Vogel, Rodica, Črna prst 29-jul-95 PD-Ožbalt-Kapla Raduha 1 6-jul-95 V Tone Cepec 60-074 Planjava 29-jul-95 Tone Cepec,Franjo Krajnc 60-074 PO-Prevalje Ankogel-Avstrija 08-jul-95 Komprej Ivan 31-479 Grintovec 22-jul-95 Kovačič Hubert 23-544 PD-Radlje Begunjščica-Karavanke Ni datuma Janez PD-Radlje MO Jezersko-Kočna(2540m)- G rintavec(2558m)-Jezersko Ni datuma gor (os.avtomobili-2dni) PD-Ravne Po Slovenski planinski transverzali Ojstrica-Kamniško sedlo 15/16-jul-95 Mihev Sonja 22-232 Dvodnevni izlet na Viševnik in Kanjavec 22/23-jul-95 Jože Žunec 22-329 Izlet na Višarje in Kameni Lovec 29-jul-95 Mihev Sonja 22-232 PD-Ravne MO Na Raduho 01-jul-95 Roman Kamnik,Andrej Kotnik 21-063 Sodelovanje na taboru mladih planincev na Peci 1/7-jul-95 Organizatorji tabora do Mežice jih spremlja Alojz Pristavnik Na Peco 07-jul-95 Roman Kamnik,Andrej Kotnik 21-063 PD-Ribnica na Pob. Pohod na Krn Ni datuma Kotnik Božo 68-194 PD-Slov.Gradec Križki podi-Razor-Prisojnik Ni datuma Viš-Viševe police Ni datuma PD-Slov.Gradec/Fecro Klemenča jama-Ojstrica- Kamn.sedlo-Okrešelj Hrastelj 53-046 PD-Vuzenica Avtobusni izlet v Tatre 14/20-jul-95 Kaiser L.Bricman B. 61-600 Izlet na Kepo Ni datuma Kaiser L,Škerget T. 61-600 Iz programov izletov posameznih PD, zbrat in uredil Ivan Cigale ! Planinski pozdrav ! ®B5®2 FRANC BART, Šentjanž 5 pri Dravogradu “Bil sem prvi predsednik Okrajne zadružne zveze v Dravogradu za celotno Koroško. Sedem let sem bil župan dravograjske občine, potem pa kar 19 let direktor trgovskega podjetja Ojstrica Dravograd. Vseskozi sem s ponosom pomagal pri razvoju kraja Šentjanž. Še danes ljudje radi rečejo, da je to Banov Šentjanž”. K F« ES IM VX IM O O Sobota, 24. junij ob 20°° Igra aNaambel KOFtA UNPLUGGED N/STO F» IMI IM E IMI t PROIZVAJA IN PRODAJA BETONSKE IZDELKE ZA GRADNJO IN ADAPTACIJO OBJEKTOV IN UREJANJE OKOUA: ^ ZIDAKI DEBELINE 10,20,30 cm ^ CEVI RAZLIČNIH PROFILOV POHODNE IN POVOZNE PLOŠČE IZOFAS, FASADNO OBLOGO ^ KOSIL, MONTAŽNI SILOS ^ BETONSKE MEŠANICE VSEH VRST O 0602 85 640, 85 642, 85 230, 85 070< fax: 85 318 DRUGI GRADBENI MATERIALI ^ UKRIVUAMO IN POLAGAMO BETONSKO ŽELEZO IN MREŽE V GRADBENI OPERATIVI IZVAJAMO VISOKE IN NIZKE GRADNJE TER ADAPTACIJE §t! rapoasiasad) 3 Po Koroški MISLINJSKI POZDRAV POLETJU Turistično društvo Mislinja in Odbor za obnovo cerkve sv. Lenarta prirejata prvo julijsko soboto in nedeljo veliko turistično, zabavno in dobrodelno prireditev z naslovom POZDRAV POLETJU. Na stadionu v Mislinji bodo tako v soboto, 1, julija nastopali ansambel Don Juan, ansambel Šaleški odmev in pevka Sandi, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali nidi predstavitev modernih plesov plesne šole Devžej. Ta večer bo še ognjemet, prelet zmajev in letal ter bogat srečelov. V nedeljo se bo ob 14. uri začel program z akrobacijami motornih zmajev in letal, za zabavo pa bo med drugimi skrbel Radio Ognjišče iz Ljubljane. Nastopili bodo še Irena Vrčkovnik z ansamblom Vesna in Ivan Hudnik, ob povezovanju Ide Baš in Marjana Šnebergerja. Tu lx> še dražba slik priznanih slovenskih slikarjev, oba dneva pa bo od 14. ure odprt tudi lunapark. Prireditelji vabijo domačine in okolišane, da se udeležijo te največje prireditve na sončni strani zelenega Pohorja in s tem dobrodelno prispevajo v korist obnove cerkve sv. Lenarta v Mislinji.Q (vik) NAJ BO VESELO Ta čas je Gesserjev šotor na Remšniku. Remšničani so pripravili kar tri polne dneve programa, domače in druge gostinsko turistične ponudbe in vsega, kar spada h dobri zabavi in počutju ljudi. Za tem se šotor seli v Vuhred, tudi tam bodo letos prvič nekoliko širše zasnovano poizkušali dati kraju nekaj dni turističnega utripa. Vuhredčani so poznani kot domiselni organizatroji, upajmo, da bo prijemo. Šele potem je na vrsti Muta s svojim občinskim praznikom, s stoletnico pihalnega orkestra, pa s kar dvema razstavama in še posebno predstavitvijo obrti. Z Radeljskim sejmom se bo šotor in Gesser poslovil s tega območja. Torej, pričelo se je pravo počitniško poletje. Pa tudi poročali bomo, kaj se bo je dogajalo, kako bo! □ -kw (£)®M 0©® Kolektiv podjetja Abrasiv Muta je nedavno dobil od slovenskega instituta za kakovost in meroslovje certifikat za sistem kakovosti ISO 9001. Pa naprej nekaj iz “osebne izkaznice” firme. Abrasiv Muta ni nič drugega, kot naslednik, tudi tradicije, znanja in kakovosti nekdanje Tovarne in livarne na Muti. Prav posebej v tem primeru gre za livarje, njihove izkušnje in znanje. Nad 400 let je tu izkušenj, od tega nad 200 let v livarstvu, ki je že njega dni med drugim zalagalo tržišča doma in v svetu s čistilnimi in drobilnimi sredstvi, seveda najbolj poznanimi v industriji. Letos pa jim poteka tudi natanko 20 letnica samostojnega dela v okviru nekdanjega Gorenja na Muti, poznani pa so bili pod imenom in programom “jekleni granulat”. Njihovo delo na tej lokaciji pa se je pričelo že v letu 1973 in kolektiv je z mnogimi izboljšavami že pred tem dosegel priznano kvaliteto in se uveljavil na svetovnem trgu industrijskih čistilnih sredstev. Dokaz temu je tudi današnja prodaja, saj 92% svojega dela prodajo na evropskihin drugih tržiščih zahtevne industrije. Za pridobitev zahtevnega certifikata pa so k vsemu že doslej organiziranemu delu in stroki dodali že poldrugo leto skrbno načrtovanega dela vodstva in celotnega kolektiva, pravi direktor Jože Vanzo. V Abrasivu Muta, nadaljuje predstavnica vodstva Irena Ažnik, je vzpostavljen takšen način dela, ki se začenja že pri dobavnih in drugih pratnerjih, da onemogoča napake in zagotavlja optimalno možne proizvodne in kvalitetne uspehe, ki so hkrati za vsakega kupca garancija, da je dobil najboljše, kar se ta čas na tem področju proizvaja. Takšno delo pa zavezuje vse člane kolektiva, od vodstva pa do zadnjega sodelavca. Kvaliteta tu ni nekaj posebnega, je najpomembnejši sestavni del vsakodnevnega dela, kvaliteta pa je Ridi pričako- van cilj slehernega kupca in je garancija za njegovo uspešno proizvodnjo ali končno potrošnjo. In še nek zanimiv podatek. Že v začetku petdesetih let je bila Muta, torej predhodnik Abrasiva, priznan proizvajalec čistil. Nekaj tega je tudi po nerodnosti izgubila, pa je znala tudi v najbolj kritičnih časih obdržati večino zahtevnega evropskega trga, in danes imajo nad 1500 poslovnih partnerjev, s katerimi resno sodelujejo. Tudi certifikat ISO 9001 ne štejejo za nekaj, kar bi samo po sebi dajalo rezultate, temveč kot potrditev skupnega dela, tudi kot strogo obvezo za bodočnost. Je pa certifikat nekaj v kar današnji industrijski svet že zaupa in se z njim tudi v najbolj kritičnih časih lahko uspeva in preživi ali, če povemo po domače, ostane pri kruhu! □ K. vaiti m is&wm m Slovenska Karitas je že pred leti vključila v program svoje dejavnosti tudi svetovalno službo za potrebe ljudi, ki jih pestijo različne duševne stiske.Tako je od letošnje pomladi dalje takšna posvetovalnica tudi na Koroškem; točneje na Ravnah, v Stari ulici 4. Vodi jo dipl. teologinja Marija Prikeržnik ki se je za to nalogo usposobila s podiplomskim študijem. Posvetovalnica je odprtega tipa in je namenjena vsem ljudem, ki čutijo potrebo po zaupnem pogovoru, ne glede na prepričanje, spol, starost ipd. In kdaj se lahko pogovorite po telefonu ali osebno? Prve tri petke v mesecu med 11. in 12. uro ter med l6.im 17. uro, njihova telefonska številka pa je (0602) 23 574. Ne pozabite, zaupni pogovor je pogosto že del rešitve vašega problema. S. K. [p® )REDNE ABECEDI ORIENTAL- SKO BARVILO ZA LASE SREBRNOZE- SIMBOL ZA VODIK LENKASTA M. RIBA vm; HUDIČ SKEPSA AVTOR KRIŽANKE: F. NOVAK POŠTNI IME TV PREDAL NOVINARKE PESEK IME ARHITEKTA MIHEVCA IZUMRLA PTICA TUNEL IZELOVALEC PODOB PRIPADNIK VOJSKE PROTE- STANT SKANDINAV. M. IME NASELJE NAD |h)IX,i)R[i M KRAJ V KANALSKI DOUNI NAPR. ZA OBIRANJE ZAREZA V IGRALKA RINA VRSTA STREŠNE KRITINE GLAVNO MESTO TUROJE LESU TOLPA NIČVREDNEŽEV. DRHAL IME PROTESTANSKEGA PISCA BOHORIČA BLAGAJNA IGRALEC HUNTER RELIGIJA SLADKO- VODNA RIBA NEGOVANJE ANTON VODNIK OCVIRK ANTON KRVOLOČNA ŽIVAL ZUPAN POD FRANCOZI JAZ (LAT.) RDEČI KRIŽ IGRALKA KRAVANJA POJAV PRI GORENJU SLOV. FILOZOF, FRANCE PODAIJŠEK PLEVE PRI KLASU NOVI SAD STAROGRŠKI APOLOGET IN FILOZOF MESTO V MAROKU (POTRES) RIMSKI BOG VOJNE VELIKO ALŽIRSKO PRISTANIŠČE DALMATINSKA VPRA-ŠALNICA OČE partnersko podjetje O proizvodnja montažnih podplatov O proizvodnja termoplastičnih granulatov O posredovanje v zunanji trgovini carinska cona Dravograd Otiški vrh 25a 62370 Dravograd teL: 0602 45 131 fax: 0602 41 631 massa® J Tokrat boste lahko prebrali zapis ljudske pripovedi v koroškem narečju. Zapisana je s 26 črkami. Ker ste Korošci, boste zapisu v mislih dodali glasovno podobo in šele tako vam bo besedilo zvenelo po naše. ISKRE SO LETELE Što sn sam doživu. Krištanov Jožek, ko je zdaj na Prevaljah, me je potegnil Na kvatrno soboto v čer, ko je odzvónvo, je m rvo b’t zuna vse porihtano. Nisi smev vode črez prah vr čt, povn pa narmajn, ti je sv ne zbolelo. Niso smele b t veselice, ne oliceli, pa tudi pobi niso smeli k d čvam hodit. In što je bvo na kvatrno solx ito v čer. Smo mel' anga psa. vovčjaka. siv je biv. Je Jožek reku: ‘ Si upaš v nta k p so, pa z roko po dvaki proti vl čt, nazaj? "Zaka pa ne?" Sn šov v nta. !se tribart nisn potegnu, sn pa všov; t'k ko na šmirglšajbi so letele iskre b'k. Ambrt me je naštimav pr mački. Glih št'k je bvo. Što je koj čudno. Pa zaka? PAR /TALIJA - PAR MOSKVA - PAR MINSK Pripovedoval Rudi Poffladič, zapisala Mana RepanAek. Dazgledi mm [TgaOVSKOJJODJiTj^j SLOVINJ GRAMC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2, Tel.: (0602) 41-127, fax: 43-756 TP ŽILA GRADBENI SERVIS SLOVENJ GRADEC VAM NUDI PO IZJEMNO UGODNIH CENAH VSE ZA GRADNJO NOVIH HIŠ ALI ZA ADAPTACIJO STANOVANJ: O TERMOIZOIACUA O HIDROIZOLACIJA O CEMENT O APNO O IN BETONSKE MREŽE POSEBEJ VAS OPOZARJAMO NA OPEKO 6/1 OGRAD ORMOŽ PO 63,00 SIT ZA KOMAD. OBIŠČITE JIH, PRIČAKUJEJO VAS. ŽILA DANES ZA VAS SOLISI JUTRI, Podružnica za Koroško Slovenj Gradec Francetova 7, 62380 SL Gradec tel.: 0602 41-591, 41-813, 41-881, 41-882 fax: 41-814 KAM ZAVAROVANJE AVTOMOBILOV BREZ DOPLAČILA ZA KRAJO! m NOVODOBNI KOTIČEK MOC MEDIJEV Piše: Miša Felle Medtem ko se zdajšnja civilizacija na vse pretege prizadeva rešiti iz godlje, ki si jo je skuhala, se mediji vsak po svoje vključujejo v nastalo situacijo. Oglejmo si primer, kako lahko v nekaj minutah sesuješ delo in prizadevanja ljudi, ki so si leta in leta nabirali izkušnje in znanje, da bi pomagali drugim. V Tedniku slovenske televizije se je avtorica prispevka načrtno lotila FASTRAMA, natančneje Ice, ki vodi podjetje in je ena redkih, ki je življenje posvetila vsem, ki vidijo rešitev sedanjega stanja v vračanju k Naravi, ena prvih stopnic na tej poti pa je naš odnos do hrane. Čeprav je Ica makrobiotičarka, o tem načinu prehranjevanja je izdala tudi knjigo, na svojih številnih predavanjih, tečajih kuhanja in degustacijah svojega mišljenja nikoli nikomur ne vsiljuje. V omenjenem prispevku, ki je bil tako enostransko obarvan, da je razburkal dobršen del novodobnih Slovencev, pač ni bilo omembe vredno, da je taisti večer prav Ica pripravila zakusko na podelitvi Zlate note, naslednji dan pa kuhala na simpoziju zdravnikov več kot dvestotim udeležencem. Znano reklo, da v nesreči ostaneš sam, v tem primeru ne velja več, kajti Ica še vedno dobiva podporo v obliki pisem in telefonskih klicev iz vse Slovenije, to pa pomeni, da moč medijev odpade, kadar je ljudstvo prosvetljeno. Novcxlobni kotiček sem pričela s to temo zaradi tega, ker me je v preteklih dneh ustavilo kar nekaj ljudi: češ, poglej v kakšni svinjariji kuhajo seitan in tofu. Ker poznam resnične okoliščine, v katerih nastajajo Fastramovi proizvodi, se čutim dolžno, da to povem vsem, ki so v dilemi, ali bi jih še naprej uporabljali. Bodite brez skrbi, sicer pa se lahko na Istne oči prepričate, če jih obiščete. Precej vode bo še moralo preteči, da bodo novinarji pripravljali prispevke s teh področij korektno in nevtralno. Uporabiti v enem stavku besedi komuna in sekta ter na koncu pomahati s sendvičem, ki sploh ni izdelek podjetja, o katerem je govora, pač ne kaže na moralne in etične kvalitete, ki naj bi jih imel vsak poročevalec. Prav zaradi slednjega in v želji, da bi si lahko sam oblikoval svoje mnenje o tako imenovanih new age dogajanjih, se torno v prihodnje v tem kotičku seznanjali z le temi - na človeku dostojen način! Na primer: lahko je reči nekomu, ki si obrije glavo, da je Mare Krišnovec, poznati temeljna načela tega svetovnega gibanja, pa je že nekaj drugega. Ste za takšen pozdrav: Kaj se pa zamudimo, če se prosvetlimo? Podlistek NOVI DIPLO MAIS KI POSKUSI 75 LET KOROŠKEGA PLEBISCITA (12) v Karavankah proti severu, zahodno od Baškega jezera do Drave, vzdolž Drave do Rožeka, od tod pa do zahodnega brega Vrbskega jezera, p» Vrbskem jez-erju, Glinici in Glini do izliva v Krko in po Krki navzgor do meje plebiscitnega ozemlja. Južni del naj bi brez glasovanja pripadel Jugoslaviji, severni del pa Avstriji. Ta črta, ki so jo imenovali tudi “zelena črta”, pa je kasneje obveljala kot meja cone A. Na ta način se je naša delegacija odrekla Celovcu in njegovi severni, Narodni svet na Prevaljah leta 1918. V sredini je predsednik Andrej Oset, ki drži v rokah Malgajevo sliko {Posnetek Franca Jurača z razstave Pokrajinskega arhiva Maribor o koroškem plebiscitu v Libeličah) Piše: MIRO PETEK Na seji velikih štirih je bilo 12. maja 1919 prvič odobreno načelo plebiscita v Celovški kotlini. Italijanska delegacija si je prizadevala razširiti plebiscit tudi na Maribor, vendar je francoska in angleška stran vztrajala pri tem, da je plebiscit potreben le za Celovško kotlino, o kateri je premalo poučena. Zato so tudi sprejeli sklep, da bo medzavezniška komisija na kraju samem ugotovila želje prebivalstva, kam si dejansko želijo, za kar so kot metodo preverjanja izbrali plebiscit. Glede meje na Štajerskem pa je bila sprejeta jugoslovanska zahteva, da k Jugoslaviji spada vsa Dravska dolina z dodanim radgonskim kotom. Veliki štirje pa so se na tej seji ubadali tudi z jeseniškim trikotnikom. Italijani so ponovno poskušali, da bi ta trikotnik pripadel Avstrijcem, Wilson pa je bil glede vprašanja železnic zelo jasen: to vprašanje je po njegovem mogoče rešiti tako, da dobijo eno izmed prog s Trbižem Italijani, Jesenice Jugoslovani, Beljak pa Avstrijci. "ZELENA ČRTA" Ko je jugoslovanska delegacija zvedela za plebiscit, je pričela živahno diplomatsko dejavnost, vendar je bilo potem, ko je o tem že odločil najvišji organ konfe- rence, upanje na uspeh zelo majhno. Predvsem je naša stran želela preprečiti avstrijsko oblast na plebiscitnem ozemlju v obdobju do glasovanja; pri tem pa so se uprli na model, ki je bil predviden za Posarje, češ da naj bi bil plebiscit šest let po sklenitvi mirovne pogodbe. V tem obdobju bi ozemlje upravljala medzavezniška komisija, sestavljena iz štirih velesil ter Avstrije in Jugoslavije, zasedle pa bi ga ameriške, angleške in francoske čete. Jugoslovanska delegacija je uvidela, da bi do morebitnih sprememb še lahko prišlo, če bi dosegli sprejem in zaslišanje pri organih konference. Zato so 12. maja še pripravili nov predlog in so skrčili zahteve glede Prekmurja na današnje meje, glede Koroške pa je Ribar pripravil kompromisni predlog. Po tem predlogu naj bi se na Koroškem celotno plebiscitno ozemlje razdelilo na dva dela, po črti do vrha Malovško Poldne pretežno nemški oziroma ponemčeni okolici, saj je bila prepričana, da Američani vztrajajo pri plebiscitu predvsem zaradi Celovca. Ob tem pa so nekoliko popravili mejo na Štajerskem in se odpovedali Soboti in Lučanam ter tako mejo izenačili s tisto črto, ki jo je predlagala teritorialna komisija. Predsednik francoske vlade je 18. maja sprejel vse štiri enakopravne člane jugoslovanske vlade in pri tem razgovoru je Pašič temo pogovora hitro obrnil od problematike severne meje k revin-dikacijam (zahtevam po vračilu lastnine) do Bolgarov in v Banatu. Dan za tem pa se je sestala teritorialna komisija in preučevala nove jugoslovanske zahteve. Tudi na tej seji so bila mnenja različna. Johnson je, denimo, predlagal, da bi ozemlje do zelene črte pripadalo Jugoslaviji, prebivalstvo pa bi čez deset let lahko protestiralo proti tej odločitvi. Delegat Crowe je bil celo za dokončno dodelitev tega ozemlja Jugoslaviji, Italijani pa so ponovno nasprotovali, sklicujoč se na železniške povezave. Ko je ta komisija dan za tem zaslišala jugoslovansko delegacijo, je Trumbič odklonil plebsicit v Celovški kotlini in podčrtal, da to ni primerna oblika za določanje meje s sovražno državo; plebiscit bi po njegovem bil sprejemljiv, če bi bila sporna ozemlja med zavezniškima državama. Britanska in francoska delegacija sta podprli dodelitev ozemlja do zelene črte Jugoslaviji, italijanska delegacija pa bi se s tem strinjala, če bi Avstrija dobila jeseniški kot. Zataknilo pa se je pri Američanih, ki so menili, da ni razlogov za spreminjanje dosed-najih stališč komisije o celovški kotlini ( v delegaciji je bil takrat namesto Johnsona gospod Day). Na drugi strani pa je komisija dala soglasje k predlogu, da Jugoslaviji dodeli Prekmurje. RAZLIKE ZNOTRAJ AMERIŠKE DELEGACIJE Razlika med Johnsonovim in Dayevim mnenjem pri delu teritorialne komisije je pripeljala do tega, da so se znotraj ameriške delegacije pričeli pogovori in razčiščevati različna mnenja okrog Koroške. Vsi štirje ameriški izvedenci so nato pripravili skupni memorandum o Celovški kotlini in ga izročili Wilsonu. Z medsebojnimi koncesijam pa je nastal soglasen predlog, ki pa se je v končni fazi še največ skliceval na rezultate Milesove komisije, in tudi Wilson je na seji velike četverice 26. maja uporabljal poročilo Milesove komisije. Na seji sveta štirih 29. maja je bilo dokončno sklenjeno, da Italija dobi Tržič, preostali del trikotnika pa ostane v domeni nadaljnih odločitev velesil. Za Celovško kotlino je bil sprejet načelni sklep, da pripada Avstriji, vendar naj bi bil pol leta po podpisu mirovne pogodbe plebiscit o usodi tega ozemlja. Na taisti seji pa so Radgono dodelili Jugoslaviji. (se nadaljuje) Naše šole BESEDO IMAJO NAJBOLJŠI TRI PRVA MESTA ZA KOROŠKE ŠOLE bi se ji zahvalila za skrbno in potrpežljivo delo. Zahvaljujem se tudi svojim staršem, ki so mi ves čas stali ob strani, našemu županu gospodu Janezu Praperju ter vsem, ki so bili veseli mojega uspeha in mi čestitali.” VESNA POGOREVČNIK JE MED SREDNJEŠOLCI NAJBOUŠA PRODAJALKA vendar se letos Ljubljančani in Novogoričani tekmovanja niso udeležili. Bolj ko se je bližal 18. maj, bolj se je čutilo vznemirjenje, zadnje priprave, pričakovnja... Na dan tekmovanja smo se vsi zbrali na Srednji šoli. Po proslavi je bilo žrebanje številk. Dobila sem številko 9, kar je pomenilo, da bom tekmovala zadnja. Nato so nas odpeljali v prodajelne. Z republiških tekmovanj so jih prinesli Ravenčan Luka Golob, Mežičanka Ajda Vasle in Mislinjcanka Vesna Pogorevcnik. Naj prejmejo naše iskrene čestitke, vtise s tekmovanj pa so zabeležili kar sami. ZLATO CANKARJEVO PRIZNANJE ZA AJDO VASLE “25. marca je v Ljubljani potekalo vseslovensko tekmovanje v znanju materinščine. Med učenci je vladal tekmovalmi duh, nad njim pa ljubezen do slovenščine. Tu smo se znašli različni ljudje s svojimi ideali, načrti, sanjami in pričakovanji. Za zlato Cankarjevo priznanje se je potegovalo 54 učencev 7. in 8. razredov OŠ. In meni, povsem navadni osmošolki iz Mežice, je uspelo doseči prvo mesto. Toda vsesplošno tekmovanje ni padlo kar z neba. Uvrstitev nanj je pomenila velik uspeh, saj je bilo treba poprej uspešno opraviti šolsko in območno tekmovanje. Območno tekmovanje je letos potekalo v Slovenj Gradcu, bilo pa je v rokah koroške enote Zavoda za šolstvo in koroškega Slavističnega društva. Organizacija je bila dobra, vsi smo se počutili, kot da smo pomembni in dobrodošli. Gostiteljica, II OŠ Slovenj Gradec, se je res izkazala. Vsak tekmovalec si čim prej želi izvedeti, kakšen rezultat je dosegel in mi nismo bili izjema. Na rezultate smo čakali dalj časa, kot so nam obljubljali. V zagovor popravljalcem naj povem, da so morali pregledovati zelo dolge spise pod naslovom Ko spiham prah z besed. Beseda je bila glavna tema. Spoznavali smo Slovar slovenskega knjižnega jezika, Malovo knjigo Na ranču Veranda ter strokovna besedila v Gei. Kdor je v Slovenj Gradcu premogel veliko znanja in malo sreče, je smel v Ljubljano na vseslovensko tekmovanje, ki smo se ga udeležile štiri učenke osmih razredov s Koroške. Tekmovanje je potekalo na Pedagoški fakulteti. Tam smo se srečali učenci z vseh koncev Slovenije in tudi iz zamejstva. Namučili smo se ob težkih nalogah in se razšli z upanjem, da se bomo čim bolje uvrstili. Tisti, ki nam je uspelo dobiti dovolj točk za zlato Cankarjevo priznanje, smo se videli spet 12. maja na Vrhniki. Tam je bila zaključna prireditev tega tekmovanja in podelitev priznanj. Vsepovsod me je spremljala mentorica gospa Marija Fonovič. Rada “Republiško tekmovanje v tehniki prodaje poteka vsako leto drugje, v kraju, kjer je trgovska šola, in ravno letos, bilo je tudi jubilejno 20. tekmovanje, je potekalo v Slovenj Gradcu. Za vsako stroko je potekalo v drugi prodajalni: za barve in lake v Leonu, za belo tehniko v Elektrotehni, za železnino v Obrtservisu, za obutev v Peku, za metražo v Elegance Žila ter za živila, kozmetiko in konfekcijo v Nami. Organizirala ga je Srednja šola Slovenj Gradec, zelo veliko zaslug za uspešno izvedbo in tudi naše uspehe pa ima gos-pod Bogdan Agbaba. Seveda pa ne smem pozabiti pokroviteljev. V Sloveniji je 11 trgovskih šol, Vzdušje med sotekmovalci je bilo prijetno, drug drugemu smo povedali, na kaj je treba biti pozoren, pripovedovali smo si šale, vendar pa se je čutilo napeto, že kar živčno ozračje. Tekmovala sem pri konfekciji. Bolj ko se je bližalo mojih deset minut, bolj nervozna sem postajala. Molila sem, da ne bi dobila obleke za svečane priložnosti, saj tega skoraj ni bilo na zalogi, pa tudi z materiali nisem bila najbolj seznanjena. Želela sem si vprašanje o ženskem spodnjem perilu. Kar naenkrat sem se znašla pred komisijo in dobila ... žensko obleko za svečane priložnosti! Bo, ÀTTIMO V tem šolskem letu (1994/95) so se dijaki SSKŠ Ravne na Koroškem udejstvovali tudi na športnem področju in dosegli vidne uspehe. Odbojskarska ekipa pod vodstvom mentorjev Esada Hadžiagiča in Branka Merkača je dosegla naslednje uspehe: 1. mesto na regijskem tekmovanju na Ravnah; 1. mesto na polfinalnem tekmovanju za srednje šole v Murski Soboti; 3. mesto na finalnem srečanju srednjih šol Slovenije v Ljubljani; 1. mesto na državnem prvenstvu kovinarskih šol Slovenije v Celju; 1. mesto na državnem prvenstvu šol Slovenije v odbojki na pesku (“Beach volley”) v Ljubljani. Mentorjema in vsem tekmovalcem ob doseženih uspehih iskreno čestitamo in želimo veliko uspehov tudi v prihodnjeO Jani E. Naše šole kar bo! Napotila sem se k oblekam in začelo se je. Pristopila je ena od mentoric, dve pa sta bili blizu, poslušali in si beležili. Začela sem z glasnim in jasnim pozdravom ter vprašala, kaj želi. Odgovorila je, da kupuje za hčerko, za njen maturantski ples. Mislila sem si, super, maturantskega programa pa je le več. Nato sem jo vprašala, če želi morda kostim s krilom ali s hlačami in kakšen rokav bi lahko bil - dolg ali kratek - ter številko. Odgovorila mi je... itd. Vse skupaj je trajalo okoli 15 minut, meni pa se je zdelo, da je bila sekunda. Po tekmovanju sem premišljala: “Joj, kako me je bilo strah! Bolj bi morala biti odločna. Vem, da znam še več, vendar tega nisem pokazala. Škoda! Toda na Bellevueju mi je profesor dejal: “Čestitam, zmagala si!” Nisem mogla verjeti. Pri kosilu sem komaj spravila vase nekaj grižljajev, od presenečenja in veselja.” LUKA GOLOB JE EDEN NAJBOLJŠIH SLOVENSKIH SAKSOFONISTOV “Star sem 12 let in obiskujem 2. letnik Glasbene šole na Ravnah. Igram alt saksofon, moj mentor pa je prof. Samo Kolar. Kot vsak začemik sem v glasbeni šoli najprej obiskoval pripravnico, nato pa leto dni igral flavto. Na letošnje Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije, bilo je od 10. do 21. marca v Ljubljani, sva se z mentorjem pripravljala vse šolsko leto, precej intenzivno pa zadnja dva meseca. Pri tem nama je pomagala tudi prof. Alenka Mori, ki me je spremljala na klavirju. Tekmoval sem v I. B kategoriji. Program je bil sestavljen iz obvezne skladbe in dveh po izboru. Pred samim tekmovanjem sem imel kar nekaj treme, ki pa se je ob prvih zaigranih tonih potuhnila in prišla na dan ob čakanju na rezultate. Ob razglasitvi rezultatov sem bil zelo vesel, saj sem dosegel 95,67 točke in prejel prvo nagrado. Ob poslušanju tekmovalcev višjih kategorij sem ugotovil, da bi moral, če bi hotel postati dober glasbenik, v igranje vložiti še veliko truda. Vendar imam svoj instrument in glasbo rad. Najraje poslušam jazz, klasiko in techno.O Helena Merkač PRODAJNI PROGRAM NOTRANJIH VRAT: GLADKA VRATA - hrast, mahagoni, - belo pleskana VRATA "STIL" in "KLASIK" - hrast nadsvetlobo ali brez - gladki ali stilni - globine podbojev: 10,12,15, 22 In 28 cm -za suho montažo vam ponujamo tudi slepe podboje -vratna krila so standardnih širin, polna ali z izrezom za steklo -vsa notranja vratna krila lahko dobite tudi v drsni izvedbi - furnirana vratna krila in podboji so lahko v lakirani alf lužen! izvedbi za vse izdelke ponujamo UGODNE CENE, OBROČNO ODPLAČEVANJE, PREVOZ, SUHO MONTAŽO, GARANCIJO in SERVIS m JELOVICA lesna industrija, Kidričeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA tel.:(064)61-30, faks:634-261 Ravne na Koroškem, Čečovje 5 7? 0602 20175 JOŽE-SILVA KREUH g> 5Č!Fr-benih igrah je sodelovalo kar devet moških in tri ženske ekipe. Med moškimi ekipami so zmagali upokojenci z Raven pred Slovenjgradčani in Velenjčani. Četrti so bili Prevaljčani, peti Dravograjčani, Šesti Mežičani in deveti Črnjani. Pri ženskah je prav tako zmagala ekipa Raven pred kegljavkami s Prevalj in Velenja. Na regijskem prvenstvu v ribolovu je sodelovalo 11 ekip, največ ril) pa so ulovili Velenjčani pred Slovenjgradčani in Prevaljčani. Na peto mesto so se uvrstili ribiči z Raven, šesti so bili Mežičani in osmi Dravograjčani. GOLOB NAMESTO IVARTNIKA Dosedanji trener odbojkarjev avstrijskega prvoligaša Doba Branko Golob z Raven bo odslej vadil člansko moštvo Fužinarja, ki bo tudi v prihodnji sezoni nastopalo v 1 B ligi. Tako se je Golob po dolgih letih vrnil v sredino, kjer je pričel svojo kariero odličnega odbojkarja in kasneje uspešnega trenerja. V zadnji sezoni je denimo z odbojkarji Doba osvojil 3. mesto v prvenstvu avstrijske državne lige. Dosedanji trener Fužinarja Bojan Ivartnlk je prevzel odbojkaje Doba. KOSU NASLOV V POLICIJSKEM MNOGOBOJU Drago Kos s Prevalj, član Uprave kriminalistične službe in med drugim tudi odličen nogometni sodnik, je osvojil 1. mesto ra 3- državnem prvenstvu v policijskem mnogoboju, ki je potekalo na Športnih igriščih v Pomurju. Med 45 udeleženci iz vse Slovenije, ki so se pomerili v tekih na 4200 in 100 metrov, v plavanju ra 200 metrov in v streljanju s pištolo, je Kos zbral največ točk, medtem ko so ekipni zmagovalci p »stali Kranjčani. □ 12/95-27 Ghsirana čma kronika Privatizacija velikih in malih Pri prebiranju policijskih porodi za minulo - resda nekaj daljše obdobje - koroške «rne kronike me je postalo prav strah in zares se lahko vprašam, kam drvimo, v pravem pomenu te besede. To, kar se tacaš dogaja na slovenskih - in seveda tudi koroških ■ cestah, bi bila lahko prava podlaga za pisanje novega nadaljevanja znanega filma Ponoreli Maks ali Cestni bojevniki. Ceste postajajo zdaj dokončno bojišče, kjer smrt kosi z dolgimi zamahi. Starost udeležencev v prometnih nesrečah - žal pogosto tudi smrtnih žrtev - pa opozarja, da mladi kratko in malo niso dovolj zreli za sedanje hitre in močne avtomobile ter motorje, konec koncev pa svoje naredi tudi stanje naših cest, ki so marsikje še vedno takšne, kot v časih, ko smo se po njih vozili predvsem s konjskimi in drugimi vpregami. Če k temu prištejemo še kakšno delovno nezgodo ali nesrečo z delovnim strojem - ko gre za trak-torbi pogojno lahko rekli prometno nesrečo - potem število žrtev še hitreje narašča. Tudi v tem obodju se je pripetila takšna delovna nezgoda. Žal spet s smrtnim izidom. Nesreča je toliko bolj tragična, ker je žrtev kar precej časa ležala poškodovana pod prevrnjenim traktorjem v domačem gozdu na Janževskem vrhu. Po prevozu v bolnišnico pa je ponesrečenec žal podlegel poškodbam. Tudi v tem primem traktor ni imel varnostnega loka, ki bi morebiti lahko preprečil tako hud izid nesreče. Odnos do lastnine V mojih črnih kronikah sem že večkrat pisal o tem, kako sedanji kruti časi vplivajo na ljudi, ki vse bolj izgubljajo svoje človeške vrednote. Nekoliko bolj nas pretresejo le še dogodki, kjer izgubi življenje vsaj nekaj deset ljudi. V slehernem televizijskem dnevniku lahko na ekranu vidimo toliko trupel, kot smo jih včasih lahko prešteli v kakšnem pogrošnem italo-westemu. Vendar tam nikoli niso bila tako grozovito iznakažena: lahko bi rekel, da so nekoč - pri tem seveda ne mislim zgolj na filme - tudi trupla imela svoje dostojanstvo. Zdaj tega ni več. In prav zato izginjajo mnoge moralne norme ali vrednote. Policijska poročila so polna nasilja, ki se začenja v družini, nadaljuje zunaj nje in se konča “na hladnem”, kot običajno rečemo. Izgubljanje temeljnih človeških vrednot pa se prične že pri tako imenovanem drobnem kriminalu. Ena izmed njegovih oblik je na Koroškem zadnej čase vse pogostejša. Morda se - v miselnosti - niti ne prične kot kraja, vendar konec koncev to je. Gre za tako imenovano “sposajanje” najrazličnejšega materiala v nedograjenih hišah ali novogradnjah. V minulem obdobju so ta kazniva dejanja spet prevladovala. Marsikdo si pri sosedu morda res kaj namerava zgolj “sposoditi”, češ, bom že kasneje vrnil. A do tega običajno ne pride in tako se rušijo nekatere notranje moralne zavore- od drobnega do velikega kriminala pa je velikokrat le še korak! Seveda pa je tudi tokrat v koroški črni kroniki bilo toliko običajnega, da lahko uporabim znani naslov knjige “Na zahodu nič novega.” Ali pač?! Prstna srbečica Srbečica je lahko hudo nadležna bolezen za tistega, ki ga ujame. Za druge pa je lahko še bolj nevšečna tako imenovana prstna srbečica. Nikar te bolezni ne iščite v kakšni knjigi z naslovom Domači zdravnik ali kaj podobnega. Izraz je plod moje domišljije, ki pa je žal v stvarnosti R.Č. iz Mislinje veljal kar dobrih 300.000 tolarjev. NN je namreč med 12. in 16. majem vlomil v njegovo hišo in neizbirčno odnesel kar vse poprek: 4110 mark, kovinsko stojalo za pisala, vžigalnik, dva vrčka s kovanci, zavojček cigaret in električni preiskuševalec toka. “Kot velik ljubitelj detektiva Sherloka Holmesa bi moj Rene takoj ugotovil, da mora biti NN velik ljubitelj bolšjih trgov ali pa poklicna sraka,” komentira moj prijatelj “bifedžija” Miran. “Imam občutek, da bo kaj kmalu spet udaril, kot rečemo to v žargonu kriminalne združbe (lahko slovenjgaške ali pa tudi katere druge - opomba pisca). Bojim se, da bo kmalu postal tudi zelo nevaren in bo začel krasti še ženske spodnje hlačke in druge intimne reči. No, potem ga bo vsaj laže odkriti, saj se bo zagotovo udeležil sejma Intima 95,” bi še bile Renejeve besede, preden bi odšel - kot pravi Francoz - na svoj priljubljeni dunajski zrezek s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem. Pri prijatelju Glosirani del kronike nadaljujem s kratkim policijskim poročilom: “Neznani storilec je v noči iz 20. na 21. maj skozi skladiščna vrata vlomil v prostore okrepčevalnice Prijatelj na Ravnah na Koroškem in iz notranjosti odtujil za 25.000 tolarjev cigaret, bonbonov, alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Z opisanim dejanjem je lastnika okrepčevalnice J.B. s Prevalj oškodoval za navedeni znesek.” -Konec kratkega policijskega poročila! Kratek komentar: “Neznanega storilca Irodo (ko ga bodo in če ga bodo) pred Kadijo le težko zašili’. Slišali smo namreč - iz virov, ki šele bodo, če bodo -, da se NN namerava zagovarjati povsem kratko: bil naj bi namreč zgolj na obisku pri prijatelju, česar mu vendar nihče ne more očitati!” - Konec kratkega komentarja. Nisan Povsem kratko se bo najbrž poskušal pred Kadijo oprati krivde tudi NN, ki je ponoči dne 20. maja iz nezaklenjenega osebnega avtomobila znamke Nissan na urejenem parkirnem prostoru na Ravnah na Koroškem, odtujil žensko torbico, z dvema denarnicama, dokumenti, karticami tekočega in žiro računa ter 13.000 tolarji gotovine. M. in B.Ž. sta tako bila oškodovana za dobrih 30.000 tolarjev. NN bo najbrž na vprašanje sodnika, ali je kriv osumljenega dejanja, na kratko odgovoril “nisan”... Kovačeva mleka J.G. s Ptuja pa je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja goljufije. V mesecu decembru lani naj bi namreč kot zasebni podjetnik v gostilni Brančurnik na Prevaljah napisal naročilnico, s katero bi poravnal gostinske storitve, čeprav je vedel, da ima blokiran račun. Tako je lastnika gostilne D.D. oškodoval za več kot 7500 tolarjev. Iz dokaj nezanesljivih virov blizu notranjega ministra smo je bilo slišati, da so Ptujčana odkrili in prijeli, ko si je na glas prepeval tisto znano: “Micka Kovačeva, pila nič plačala...” No, poslej bo zanj bolj primerna pesem: “Še kiklco prodala bom...” Kaj mu bo zapel gostilničar, ko ga dobi v roke, pa še ni znano. Po svoje Že velikokarat smo se lahko prepričali, da si privatizacijo ljudje vsak po svoje razlagajo. Razlika pa je seveda tudi v praksi. Tisti “ta veliki” po svoje sprivatizirajo kar celo podjetje, “ta majhni pa...” No, M.P. je na primer utemeljeno osumljen kaznivega dejanja tatvine. V mesecih od januarja do maja letos naj bi bil iz proizvodne dvorane podjetja Kormetal d.o.o. iz Črne na Koroškem, kjer je zaposlen, oddtujil za okoli 140.000 tolarjev orodja in delovnih sredstev. Komentar navadnega državi1 Ijana v Črna kronika bi lahko bil tudi: “Morda pa gre v tem primeru za (divjo) privatizacijo...!? Vendar: veliki hodijo tako sprivatizirani’ še naprej po svetu, mali pa morajo v čuzo, če lahko tako rečemo." Glasbeni analfabet B.T. iz Dravograda se je oni dan v enem izmed gostinski lokalov v tem mestu glasbeno zelo razhudil. Utemeljeno je namreč osumljen kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. Naklepno naj bi bil poškodoval glasbeni stolp znamke Dual in lastnico lokala A.M. oškodoval za 30.000 tolarjev. Bojda je B.T. to dejanje storil, ker mu je “dovolj raznoraznih nebesnih (sky) programov v naših lokalih!” Zeželel si je spet slišati kašno lepo domačo pesem iz grl vaških fantov. Žal pa okolica za te njegove želje nima razumevanja in bo moral pred Kadijo. rìììmSÌ IfèlJtj® (kCft/CfiS _____________________________________________________ Posnetka, ki nam jih je dala na razpolago Postaja prometne policije Slovenj Gradec samo potrjujeta v uvodu tokratne črne kronike omenjene podatke o (pre)hitrih vozilih v rokah mladih voznikov. Nesreča se je pripetila 24.5. ob 22.50 na magistralni cesti Podvelka -Ribnica na Pohorju, zunaj naselja Javnik. Vzrok pa naj bi bila neprimerna hitrost voznika osebnega avtomobila Honda MJ. iz radelj ob Dravi. V nesreči je sopotnik na prednjem sedežu T.K. podlegel poškodbam, trije udeleženci pa so bili hudo poškodovani. O neprimerni hitrosti ob trku osebnega vozila v tovornjak, katerega voznik nesreče ni mogel preprečiti, priča podatek, da je osebni avtomobil po nesreči na cesti ostal v dveh delih. Eden pa je celo zagorel. Ta nesreča je tako terjela že šesto smrtno žrtev na koroških cestah v letošnjem letu. Poto: arhiv UNZ Višina kazni bo odvisna od sodnikovega posluha, gostje omenje-ga gostinskega lokala v Dravogradu pa upajo, da bo gostilničarka kmalu nabavila nov glasbeni stolp in da ne bo morebiti namesto tega “anagžirala” B.T. kot “karaokeca”. Dimljenec Zgodaj se je treba pripraviti na zimo, si je verjetno mislil NN, ki je v dneh od 30.5. do 4.6. iz shrambe R.B. iz Mežice odtujil kar 200 kilogramov dimljenega svinjskega mesa in ga oškodoval za dobrih 150,000 tolarjev. Lasmik mesa tem potom obvešča “delikastesnika”, ki mu je odnesel meso, da so tolikšne količine prekajenega mesa lahko zelo škodljive za človeka in da naj mu jih raje vrne ter se loti sojinega nadomestka za meso, ki je veliko bolj zdravo. V gorah Ena izmed največjih ugank iz človeške zgovoine je še vedno, kje naj bi ležala potopljena celina ali otok Atlantida. No, kaže, da bi zdaj znastveniki lahko bili že nekoliko bliže rešitvi: izgubljena celina mora biti nekje v gorah in ne na dnu morja! NN je namreč ponoči 6. junija izpred diskoteke Atlantida v Slovenj Gradcu odtujil gorsko kolo znamke Rog, last V.H. in jo tako oškodoval za 29.000 tolarjev. Kako hitro se pravzaprav lahko razrešijo nekatere zgodovinske uganke! □ T.I. PA««. PA - GAT, d.o.o. Slovenj Gradec 41-276, 41-055 NOVA SPECIALIZIRANA PR0DAIALNA Z ŽIVILI IN SLAŠČIČARNA v Dravogradu, Trg 4. julija 34 - KRUH, PEKOVSKO PECIVO -TESTENINE, SLAŠČIČARSKI DEKOR - PIŠKOTI - ZAČIMBE, ČAJI - ZDRAVA IN NARAVNA HRANA - DELIKATESNI IZDELKI (tudi iz divjačinskega in konjskega mesa) - MLEKO IN MLEČNI IZDELKI - DOMAČE MOKE, KIS, OUA - PLIAČE IN NAPITKI - SADJE IN ZELENJAVA - TORTE (tudi po naročilu) - SLADOLEDI, SADNE KUPE OTVORITEV V SOBOTO, 24.6.1995 OB 10.00 URI. VLJUDNO VABLJENI Objave Ugodno prodam solarij nemškega proizvajalca Kettler. ® 20 342, 21 555 Kupim samo računalnik brez monitoija in tipkovnice: 386 DX 40, 4Mb RAM, 80 Mb disk, VGA, po možnosti 3,5” floppy disk. ® 20 342 Zamenjam starejše solidarnostno stanovanje za manjše v Slovenj gradcu. © 45-428. Zaposlimo natakarico za nedoločen in določen čas, stanovanje in hrana v hiši. © 55-236. Ugodno prodam otroški voziček. © 33-219. Prodam dvoje koles z zimskimi gumami, prtljažnik za smuči s ključavnico in PVC preproge, vse za Zastavo 101. Cena za vse skupaj je 20.000,00 SIT. © 22-722 §)[§[L® ®[![L® ®®®0 TRGOVCA, VODJO TRGOVINE zaposli Komisijska prodajalna Šentjanž. ©85-031. radio alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio «Ha <1.0.0. radto «Ha d o.o. REDAKCIJA IN STUDIO PROPAGANDNA AGENCIJA Cankarjeva 1 Trg mladoatl 6 02 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 83320 Velenje telefon (0602) 41 630 telefon: (063) 851 788 telefax (0602) 41 244 telefax: (083) 851 788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 107,8 Mhz ■ ■ Borzo dela OBJAVA POTREB PO DELAVCIH Republiškega zavoda za zaposlovanje ■ območna enota Velenje MONTAŽNA DELA, pomožni delavec, starost od 18 do 25 let, za čas treh mesecev, rok prijave 8 dni. ISKRA FERITI LJUBLJANA, PE Ljubno ob Savinji. NK ali PK DELAVEC, rok prijave 8 dni. KOMEN d.o.o., radmiije 34, Ljubno (063) 841-194. PRODAJALEC, pripravnik, za čas 6 mesecev, rok prijave 8 dni. TP PONUDBA, Partizanska 2, radije ob Dravi (0602) 71-187, ga Zdenka Šol. PRODAJALEC, poskusna doba 3 mesece, poznavanje tekstila, eno leto delovnih izkušenj, za nedoločen čas, rok prijave 8 dni. SUŠEK ALMIRA, Salon mode. Trg 1, Ravne na Koroškem (0602) 22-696. KOMERCIALIST V IZVOZU, dipl. ekonomist, aktivno znanje angleškega in nemškega jezika, za nedoločen čas, rok prijave 8 dni. SZ - STROJI RAVNE d.o.o.. Ravne na Koroškem. STROKOVNI SODELAVEC za vodenje zemljiškega katastra, višja geodetska ali draga šola, vozniški izpit B kategorije, znanje osnov računalniških orodij, poskusno delo tri mesece, za nedoločen čas, rok prijave 8 dni.ž RS, Ministrstvo za okolje in prostor. Območna geodetska uprava Slovenj Gradec, izpostava Slovenj Gradec, (0602) 41-041. KUHAR ali pomožni kuhar, za nedoločen čas, rok prijave 8 dni. GABERC STANE, Piršev dom, MisUnja 310 (0602) 55-111. NATAKAR ali pomožni gostinski delavec, poskusno delo mesec dni, za nedoločen čas, rok prijave 8 dni. MUMELJ ALEKSANDRA, Slaščičarna, Šmartno ob Paki 113 (063) 885-354,885- 622. NK DELAVEC - PLESKAR, za čas treh mesecev, rok prijave 8 dni. KUKIČ MILAN, Slikopleskar, Cankatjeva 15, Šoštanj. KUHAR, NATAKAR ali pomožni natakar, lahko pripravnik, zaželeno pasivni znanje nemškega jezika, za čas treh mesecev, rok prijave 8 dni. MULEJ IN DRUGId.o.o., Poslovne storitve, Prešernov trg 8, Šoštanj (063) 881-337, do 8 ure in po 20 uri zvečer, ga Dragica Mulej. KV ŠIVILJA, s prakso, poskusno delo dva meseca, za čas 6 mesecev, rok prijave 8 dni. AS BOUTIQUE d.o.o.. Partizanska 5,63325 Šoštanj (063) 882-100. ČIŠČENJE PROSTOROV v Ljubljani, NK delavka, za čas 6 mesecev, rok prijave 8 dni. ČEPLAK d.o.o., Efenkova 61, Velenje (063) 859-059. KLUČAVNIČAR za delovno mesto v Šoštanju, za čas 24 mesecev, rok prijave 8 dni. JAKŠA GABRIJELA, Posredniške in zastopniške storitve. Glavni trg 18, Celje (063)442-176. StudioMarketin Koraki v varno ŽIVLJENJSKI KROG Življenjska zavarovanja Zavarovalnice Triglav So trenutki, ko pomisliš ... Ali bo trajalo? Ali bo življenje prijazno z mano in z mojimi? So trenutki, ko znaš mirno pogledati v čas, ki prihaja. Brez strahu, brez tesnobe. Ker veš, da lahko vsaj malo zanesljivosti zagotoviš sam. S premišljeno naložbo morda ne moreš preprečiti nepredvidljivega, lahko pa omiliš njegove posledice. Življenjsko zavarovanje je takšna naložba. Je začetek preudarne skrbnosti. Do sebe in do svojih. Mnogi se zato za življenjsko zavarovanje odločijo takrat, ko pridejo otroci, saj z njihovim zvedavim pogledom postanejo pomembne odraslost, skrbnost, odgovornost. zavarovalnica triglav ZLATARNA CELJE BOUTIQUE PRIZMA Trg 4. julija 43 Dravograd Tel.: 84 - 739 O O ■=> ■=> GALERIJA PRIZMA Glavni trg 29 Slovenj Gradec Tel.: 42 - 861 - ročne ure "LORENZ" - izdelki iz kristala in kristalina - izdelki iz domače in umetne obrti - umetniške slike VELIKA PONUDBA ZLATEGA IN SREBRNEGA NAKITA ZA ZLATI NAKIT TUDI DO 30% POPUSTA PO VAŠI ŽELJI PRIPRAVIMO DARILA, PRIMERNA ZA VSAKO PRILOŽNOST O ■=> - uhani od 2.400,00 SIT prstani od 6.700,00 SIT - verižice od 4.800,00 SIT obeski že za 1.050,00 SIT [Zj> 1 PLAČILO NA DVA ALI TRI OBROKE