24. številka. V Trstu, v soboto 24. marcija 1888. Tečaj XII.. „E DIN O S T" izhaja dvakrat na teden, Tanko sredo >11 soboto 0I1 1. uri popoludne. „Edinost" stane: za vse leto gl. fi.-; izven Av«t. 9,— gl. za polu leta „ H.—; „ w 4.50 „ za ćetrt leta „ 1.50; * „ 2.25 „ Posamične Številke ne dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tritu po A nov., v Gorici in v Ajdovšćini po n nov. Na narocbe brez priložene nar:čnine se upravništvo ne ozira. V«i dopisi h.' poSiijajo uredništvu v ulici Torrente it. 12. Vnako pixmi> m »ra biti frankovano, ker nefrankovana *<• 11c npre-jenmjo. Rokopisi »e ne vračajo. Oglasi in oznanila C« račune po 7 nov. vrstica v petitu : za naslove z debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor bi pa ohseglo navailuih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. we račune po pogodbi. Na ročnino, reklamarije in inscrate pri'« jema upravništvo v ulici Torrente 12. Odprte reklamacije so proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega dnužtva za Primorsko, »V edinosti Je 11 otff. Vabilo na naročbo. S koncem tega meseca izteče naročnina nekaterim čestitim gospodom naročnikom ; uljudno jih prosimo, naj jo prav kmalu obnove, da ne nastanejo v pošiljanji lista neredno s ti; ker s tem nam delajo mnogo ne-prilik in tudi sebi ne posebne časti. Od nas se zahteva točnosti in natančnosti v izvrševanji uredniških dolžnostij, isto zatorej lehko terjamo tudi od svojih spoštovanih naročnikov. Čo smo doslej svestno ispolnjevali svoje dolžnosti, o tem gre sodba čestitemu občinstvu slovenskemu, v prvej vrsti izvestno zvestim prijateljem našim, ki nas kolikor toliko podpirajo bodi si gmotno ali duševno. In ta sodba nam jo do zdaj zelo ugodna, kakor smo doznali po raznih poročilih. Svest naša nam pravi, da smo so po svojih skromnih silah trudili, da bi zadovolili z dobrim berilom vse raznolične stanove našega čita- t'očoga občinstva in isto obetamo tudi v »odoče ; zatorej pa uljudno prosimo vse-atranske podpore; vsak naročnik pridobi nam z drugim četrtletjem vsaj po ednega novega predbrojnika, da se list povzdigne na ono uplivno stopinjo, na katerej bi moral stati kakor edini slovenski časnik v onem trgovskem mestu, ki je za nas najvažnejše v vsakem obziru; vzlasti bi prosili nekoliko več podpore s Kranjskega, soaebno iz središča, iz bele Ljubljane, kder živi izvestno še mnogo narodnjakov, ki našega lista doslej niti po obliki ne poznajo ter se mu nekakšno bojazljivo "gibljejo. Naročnina jo označena na čelu lista. Naroča se lohko z vsakim mesecem počenši. Še enkrat ponavljamo uljudno prošnjo, naj kmalu obnove svojo naročnino vsi oni č e s t i t i p r e d-brojniki n a Š i, ki so nam bili poslali samo naročnino z a p r v o četrtletje in naj vsi naši prijatelji širo moj Bvojimi znanci naše novine. Uredništvo in upravništvo. Narodno ženstvo. Urednik resnemu političnemu listu ima premnogo grenkih ur in polno jezero skrbij, ter odgovoren je na vse krajo; tarejo ga PODLISTEK. NAŠI ZVEZDI promil. goHpodu JOSIPU JURIJU STROSSMAJERJU uzoru i n diki Slovanov o svečani priliki Nj. zlate nekrvave daritve dni 19. marcija 1888. Pri nas se črn razgrinja ui ni k NoIkI zastira gost oblak In zvezdo ni nobene. Pač mnoga tukaj luč brli, A z neba teh nobena ni, Iz zemlje so rojeno. Ve zemake luči zgfnite! Nebeško zvezdo sinite, Vnš svit naj nas tolaži, On pot nam pravo kaži! . . Na gornjo zrem in dolnjo stran, Za nas obok povsod — teman; — Ozrem se v tmini nočni Tja dol na svod iztočni: Oj, jasna zvezda tam gorf, Zo znana mi iz davnih duf, I nam jo ta svetila, Vodnica nam je bila! # Ta zvezda — Ti! * neprestano različne misli, kako to in ono itd. Redki, zelo redki so urednikovi jasni trenotki, ko se mu prijazno pokaže milo solnce z vso svojo čarobnostijo in z VRem svojim bleskom. Tak redek slučaj osečamo denes, objavljajoči zanimljivi sestavek „narodno ženstvo", kateri smo prijeli od nežne ženske ročke in ga za tega delj z največjo radostijo pošiljamo mej svet, med naše ženstvo, naj so uči vročemu domoljubju od naše čestite pisateljice, vnete domorodke. S ponosom ispovedamo dencR, da je ta uže druga naša sotrudnica! Kjer je ženstvo vzbujeno, vzbujen je narod. Tudi največjega pesimista mora tolažiti in navdajati ga z nekim tajnim upanjem, da stvar naša ni še izgubljena, dokler imamo za seboj nežni spol, ki je o priliki tudi pripravljen in sposoben prijeti za pero, da osrčuje svoje vrstnice in jih uči domovinskoj ljubezni. Bog nam daj mnogo naslednic; ob enem pa želimo, da bi pričujoči spis obrodil mnogo sladkega narodnega sadu ! Začnimo: Spominam se mlade matere, rodom Italijanko, ki se je bila začasno naselila v našo krajo. Vidim jo še, kaliti drži z edno roko oklencnega svojega starejšega petletnega dečka; z drugo pa drži malega, še le šest mesečnega sinčka v naročaji. Sreča jej sije iz očij, ko tako objemlje svoja otroka, čila, zdrava, vesela otroka. ( Starejši dajo jej odločne in čisto odgovore na njena vprašanja, a s malim se pogovarja, kakor bi jo umol. Smehlja se jej tudi ta, češ : sedaj ti še ne morem, a odgovorim ti drugikrat na vsa tvoja skrbna vprašanja. Srečna mati pogleduje zdaj tega, zdaj onega svojih otrok, a nrposled pravi starejšemu : „Sedaj bodeš pa deklamoval posen, katero sva so skupaj učila". Tu prične drago doto svojo nalogo in strmeti bi moral vsak poslušalec. Ne spominam so pesni, a to vem, da je bila naudušu-joča za njih domovino, za kralja in njih jezik, v obče za vse, kar mu je moralo biti sveto pozneje kot možu, za kar bi moral kot pravi državljan in domoljub žrtvovati svojo življenje. Kako pogumno jo mali govoril besede, ki mu jih je mati poprej dobro poudarjala, s kakšnim prepričanjem je govoril besedo: r,Veruj mi, mamka, za vse to jaz umrjem brez strahu!" Za tem so sledila mnoga vprašanja, na katera jo mati odgovarjala točno, otroku razumljivo in je naudufievala bolj in bolj. Ti vodiš nas, nam jasno sfješ, Nam blagodejno žarko liješ, Da, boljo vodiš nas odzgor Neg vseh sozvezd Ti množni zbor Ti zvezda vzorna si! Bil zvost Cirilu in Metodu, In — sebi! Značajno hodil si vsikdair, Bil stalen Ti je pot in žar Kot zvezdam tam na nebi, — Oj slava Tebi! Ti svetiš bratom rodnim tam, Oj sveti še sirotnim nam, Brez zvozde zdaj popotnim nam. Dve zvezdi nam sta kdaj sijali Ciril, Metodij ste se zvali . . . Umrla sta Ciril, Metod! Kdo zdaj po njiju stezi hodi? Kdo nas po njiju vzoru vodi? Proklet zdaj njiju vzor jo tod! Prokleti so pri nas obredjo, Ki v njih Boga molili dedje! Ti bodi drugi nam Metod! Ti nas po poti oni vodi, Ki sveti jo je vtrl Motodij! Oj jasna, vzorna zvozda naša, Ti kaži do svetišč nam pot, Kjor sveti jezik naš so zglaša! . . . * * * Sijaj nam, oj svite krasni, Zvezda meni Ti edina, So Te treba cerkev naša, Povedal jo potem še nekoliko nežnih pesnic, v katerih so bile baš iste misli izražene, z drugimi besedami, ljubezen do roditeljev, do domovine, do svojega vladarja in do svojega naroda. Ganol me je ta prizor, ganolo to naudušovanje, ganoli so me ti nauki, katere je mati vcepljala v mlado srce, malone igraje se. Ušle so mi nehote besede : „Zal, da ni Slovenka, da ne naudušuje tega otroka za moj mili dom, za lepi jezik, za ubogi narod !" Znano je, da marsikdo trdi, naj bi se ženska držala le šivanke in kuhalnice, češ. da vse drugo višje svrhe, vzvišenejše misli jej ne pristujejo. O tem se je pa uže dosta govorilo; jaz trdim samo, da ženska stori lehko mnogo več, nego li jej veleva umno gospodinjstvo in kar jej kažejo hišna opravila. Njoj so prepuščena upogljiva mlada srca; ona ima saditi v nja ljubezen do vsega svetega in dobrega; ona cepiti uže tom malim bitjem ljubezen do svojega rodu. In kdo opravi stvar boljšo nego li dobra in mila mati; kdo bode detetu prvi in najboljši učitelj ? Mati in le mati more sejati svojo nauke na rodovitno zemljo. Kmalu požene njeno seme kali in teh kalij ne izruje kruta usoda v poznejših letih. Baš ti nauki, katere je mati uce-pila nežnemu srcu malega deteta, ti nauki se mu še potem kakor možu svete liki Bvetla zvezda. Vse bodeš zabil v svetnem šumu in teku let, le onih dnij nikoli, ko si srečen oti-ok skakljal okolo svojo drage matere, ali ko si v n jenem naročaji slušal mikavne pripovedko. Zabil ne bodeš trenotka, ko si se napotil mej svet ter jej segnol še zadnjikrat v roko, še zadnjikrat zrl v njeno rosno oko. Zabil no bodeš njenih besed, besed svoje dmoljubno matere, ki ti je klicala še poslednji krat: „Kakor matori, tako Zvest domu svojemu ostani!" In zvest ostaneš vos čas svojega življenja njej, njenemu spominu in svojej domovini; vedela jo ona vso to dobro ukoreniniti v tebi. Srečen ti ! Gorjo onemu, kateremu pobere ljubo mater nemila smrt uže v nežnej mladosti; a še večjo gorjo onemu, ki jo šteje še med žive, kateremu pa je ona pustila prazno srce ali dozvolila, da se je napolnilo so zlem in so slabimi vzgledi. In žal, preveč jo takšnih ! Naš ubogi narod ima med ostalimi tudi to nesrečo, da ima premalo n a- Treba šo te domovina, — Oj, no vgasni, Svite jasni! . . A ... saj zvezde ne ga s no, A aaj zvezde ne mrjo: Vekovft Nj:h je svft. Tudi Ti pred nami hodil, Svetil bodeš nain nevgasno, Slavo rod boš varno vodil U bodočnost iasno! S. Gregorčič. Pismo o žabah. Sobotnjak 23. marcija. Gospod urednik! Ako bi bil jaz spisal Pokornega „Živalstvo", bil bi postavil namesto grdega gorile žabo na prvo mesto. Več uzrokov bi bil imel za to: prvič treba kazati o poučevanji mladeži — kakor metodika pravi — „od znanega k neznanemu"; žabo pa je izvestno vsak poprej vidol in o njej čul, nego o gorili, li Drugič je žaba iznimši ukročeno domače živali najstarejša politično-kulturna žival. Ne verujete? Evo Vam dokazov! Kadar svet šo ni poznal „praha i olova", ko še niso svet pretresali kanoni, mitraljeze, torpede in repotirke, šlo so žabo „in Reih1 und Glied" na vojsko. Starec Homer, akoprav slep, je vso to vojsko kaj divno opel. Tlačitelja rodnih žen; premalo jih je, ki spoštujejo svoj jezik, kakor se mora, premalo, ki bi svojo deco nauduševalo za svoj dom in dokler se tudi te ne vzbudo, dokler ne ovržejo bezumne sramežljivosti zaradi svojega domačega jezika, dokler se ne zavedo svojo narodnosti, bodo narod malo na boljšem ; saj pravi naš pisatelj, da „brez narodnega ž e n s t v a nima vse naše slovstvo kakor vse narodno živ-ljenjo trdno podlage". Kdo bode oporekel temu ? Oče hodi za svojimi opravki; dom in otroci so pa prepuščeni materi. Vrhu vsega njenega obilnega opravila ostaje jej svobodnega časa, katerega ne moro boljšo uporabljati, nego lepo učiti svojo mladež, Verno posluša dete svojo mater, ako mu vo zanimivo pripovedovati in mlado srce topilo se bode, ko mu bodo mati pravila o junaških, a nesrečnih pra-dedih, o nesrečnej domovini; a ob enem se bode v njem vzbudila želja, pomagati tem, ki govore ž njim isto govorico in ki toliko trpe. Po mojem mnenji tudi o delu lehko upliva mati na svojo deco, ki stopa vedno za njo, nastavljajoč jej vprašanja, na katera mora mamica pametno in umljivo odgovarjati. Mlada mati, srečna žena mnogokrat dela popevajoč kakšno pesmico in čemu bi si ne izbirala o takih prilikah lepih, domoljubnih pesnij? Otrok, ki se tam igra, čujo in hrani, če tudi le po edno besedo na dan. V poznejših letih pa se bode rad spominal tega, kar mu jo mati popovala; umel bodo pesen, ki mu veli ljubiti svoj rod in dom. Tako deluje žena na narodnem polji, vzgajajoča svoje otroke v ljubezni do svoto svoje domovine. Tako postavlja mati podlago poznejšim stebrom in potreba je tej podlagi lo še dobrih učilnic in učiteljev in narod ima mladino, s katero teši Stritar svojo domovino: „Obupati ne sme šo domovina, Ti zvet si njen, ti sladki njen si up." Premnogo žal je takih, ki menijo, da ni naš jezik za „olikane" ljudi in uče svoje otroke tujej govorici, sejoči morobiti celo mladim srcem zaničevanje do domačega jezika. To je neumno in podlo ravnanje. Na ta način podirajo, kar so drugi s težavo zgradili ; pomagajo svojemu lastnemu rodu do propada. „Se li sine sin sramovati svoje matere", vpraša pisatelj, „če je revnejša in manjša od druge?" Prav tako bezumno jo, ako se kdo sramuje svojo domovine, Faraona jo sam Mozes na Božjo poveljo so žabami toli oplašil, da je izpustil ljudstvo v obljubljeno deželo. Žabe vidite dalje kot pisna znamenja mod egiptovskimi hiroglifi, Mehikanski vrači nosijo namesto doktorske diplomo posušene žabje kože za znako svojega poklica. Slavni Krežma jo kot petletni dečko poslušal in registriral žabje regljanjo. Blagor krajem, kjer se goji ta teli važna žival! Ne vem pa, kaj so je llibni-čanom zamerila, da jo lo „vrajžja kruota" nazivajo. Naš slavni magistrat pa ni tako zabit kakor oni „Cranzi duri". Izvestno misli napraviti za prihodnje čase združitve z „obljubljeno deželo", nekakšen „batta-Jglione d* onore", kakor je bil nekdanji okoliški ; za to pa skrbi, da si prisvoji vse okoliške žabo. Same žabe pa, ki so se v slovenskih vodah izvalile, vzgojile in peti učile, so trmoglave slovenke, ki vedno le slovenski regljajo. Fini magistratovci to vedo; za to pa hočejo tudi žabe poprej poitalijančiti; kajti žaba jo vedno ono narodnosti, kakor je voda, v katerej živi. Neki dan dobim list od prijatelja: «Danes je prišla neka komisija z mapo v Skedenj ter poiskala naše tri „kaluže", ki od pamtiveka nosijo slovenska imena: „Velika kaluža", „kaluža na herifiči" in [ „doljna kaluža". Ta imena so pačila lopa toskanska imena na magistratovej mapi, y ker jemajhna in revna. Ljubiti niora z Gregorčičem ,tem srčneje jo, Ljubiti tem zvesteje jo". Zatorej gospe in gospodične! pomagajte i Ve zatiranemu našemu narodu; mnogo Ieliko storite ! Govorite med sabo naš lepo doneči jezik in uplivajte na svoje može in deco. Stare pravi, da mora žena moža vzpodbujati in vtrjevati v njegovih^ idejalih; a mati mora vsa plemenita čuvstva zasajati v nožna srca svojim otrokom. Ako bode res tako, da dobi narod tudi narodno ženstvo, tedaj se ispolni Preširnovo prorokovanje ktnalii : „ \ remena bodo Kranjcem se zjasnile Jim mil'si zvezde kakor zdaj sijale"; in Kopitar bode v „Eliziji" bolj navdušeno pel: „Bog živi naše domorodne ženske, Gospe in gospodičine slovenske !tt Avstro-ogerski Lloyd. Dogovor tega družtva z vlado je vcn-der enkrat gotov in odstranjeno jo navskrižje med Llovdovo upravo in vlado. V ponedeljek 10. t. m. jo bilo posvetovanje pri mininisterstvu vnanjih zadev, katerega so se vdeležili grof Kalnokv, odsekov predstojnik Szogyeny, ministerski svetnik baron Glanz in predsednik Llovdovo uprave baron Morpurgo. Llovdov zastopnik je izjavil, da odstopi v imenu L!oydovega upravnega sveta od zalitevanja 89.000 gl., katera svota dela navskrižje med ugovornima načrtama vlade in Lloyda. Vsled te izjave se je ugovor podpisal. Končala se je tudi r azprava o prekomorskih avstrijskih vožnjah v trgovinskem ministeratvu. Navskrižje gledo teh prog je bilo za 15(>.000 gld. Avstrijska vlada se je odločila povišati družtvu nekatore posamične iznose. Zatorej bode vlada plačevala 20.000 gld. za tisti parnik, ki ima po novem vožnem redu 12 krat v letu voziti med Colombo in Kalkuto in mora enkrat v letu skozi suežki prekop, da se v Trstu popravlja in čisti. Plača za vsako miljo za vožnje v Brazilijo se jo povišala od' 1 gld. 25 kr. na 1 gld. 50 kr.; vsled tega' iznaša podpora na teh progah 10.500 gld. na leto več. Ker je vlada to dovolila, iz-; javil je Llovdov zastopnik, da odstopi od \ prvotnega zalitevanja 11G.OOO gld. Zatem j se io podpisal tudi dogovor. Podpora, ki, jo plačuje vlada po novem ugovoru z Lloy-1 dom, je: za skupno službovanje 1,350.000 gld; za vzhodno-azijske vožnjo 732.000 gld. in za vožnje na zapad 115.500 gld., skupaj 2,197.500 gld. Plača za vsako miljo iznaša : za vzhodno-azijske vožnjo (hitrost 11 milj) po 2 gl., in po 1 gld. 35 kr. za hitrost 9 milj; za braziljako vožnje (hitrost i) milj) so plačuje po" 1 gld. 50 kr. Z obzirom na odškodnino 20.000 gld., ki so plačuje za preplov suežnega prekopa dobi zatorej Lloyd namesto 44.000 gld. — 45.000 gld. predplačo na mesec. Razprave so končaue in tudi merodajni dunajski delničarji so vsprejeli dogovor. Prvotna pogodba sq je glasila nekako tako-le: Vožnje Lloydove imrjo tri oddelke in sicer: A. Vožnje s hitrostijo najmanj 11 % pomorskih uiilj (Trst-Alekaan-drija in nazaj) ; B. Vožnjo s hitrostijo najmanj 10 milj (Reka-AIeksandrija, Trst- Kotor, Reka-Kotor, Trst-Krf-Pirej - Carigrad, Pirej-Smirna in nazaj). C. Vožnje s hitrostijo najmanj 8 pomorskih milj (Trst-Splet-Metković. Trst-Pulj - Durazzo-Krf, Trst - Pulj - Dalmacija - Krf- Preveša, Reka-Trst, Reka-Kotor, Splet - Metković, Trst-Reka-Krf-Patras - Pirej-Syra-Solun-Cftrigrad, Trst-Reka-Krf-Kandija-Smyrna, Carigrad-Smvrna-Cipir-Beirut -Alexandrija, Carigrad-Kiistendje-Braila. Carigrad - Tra-pezunt-Hatum in nazaj). Odškodnina za subvencijonirane vožnjo je za I. oddelek gl. 2 70, za II. gl. 1-65 in za IN. gl. 105 za vsako miljo, ali skupna svota tega denarja v teku enega leta ne sme iznašati več kakor 1,300.000 gld. Obvezuje se Llovd, da se ozira kolikor treba tudi na ogerska zavarovalna družtva o zavarovalnih ugovorih. O tarifah pa se dogovori tako-le: Normalne tarife za prevažanje oseb in blaga sprejme in potrdi vlada, ter se morejo promeniti namo z vladinim dovoljenjem. Normalne tarife (tarife za izvažanje in uvažanje) ne smejo biti večje, nego obstoje uže v tekmujočih inozemskih pristaniščih za enake in podobno slučaje. Vlada ima pravico zahtevati uravnavo tarif. Tarife z Reke in na Reko morajo biti podpolno enake tržaškim. Isto velja o popustih, refakcijah, pristojbinah za pristanišča in druga dovoljenja, tudi za take vožnje, za katere so ne plačuje podpora ali subvencija, ki so pa spojene z drugimi uže dogovorjenimi vožnjami. Ako bi se slučajno zahtevali kombinirani ceniki za vožnje po kopnem in po morji tor se more doseči sporazumljenje s dotičnimi železnicami, so obvezuje Lloyd, da se napravi take cenike v njegovem področji. (Konac prih.) ter je jo zamenjal z „ponzachera superi-ore\ „ponzachera media" in „ponzachera inferiore". Od tega prekrščenja ao pa žabe u t i h nol e. Prijatelju sem odgovoril, da so to ne godi zaradi imen nego za tega dolj, da si m agi h t rat priitalijanči nekaj tisoč žabjih duš, ki bodo na „dan spasenja" se svojim regljunjem pognale zadnjega „ščavatt črez bele kraške rti ter tako spasile „neodre-šence". Žabe pa sedaj ne pojo v prekrščenih .kal užah"; menda jim italijanska voda neče po donečem grlu. Kaj, ako bi se ujezile in napovedale vojsko magistratov-cem, kakor nekdaj njih pradedinje mišim Y Kje bi so našel kakšen Homer, da bi opisal in opel na beneški gitari ali na na-politanskem mehu to mesarsko klanje? Bog nas varuj take vojske, posebno zdaj, ko nam vsi obetajo miru ! Starke bodo pomrle, mlajši zarod pa se bode privadil italijanskej vodi, in v četrtem kolenu bode uže vse regljalo po laški. Takrat bodo uže žabe na koncertih sodelovale v korist „pro Patriji". Zdaj ko se bodo voda zgrela in bodo začeli žabji koncerti, Vam uže pišem, gospod urednik, će bodem slišal kakšen „dolce si" od poitalijančenih kaluž na moje bivališče. Do onda, da ste mi zdravi! Vaš B. Deželni zbor kranjski. XV. seja dne 19. januvarja. Deželnega glavarja namestnik Gras-selli ob »/aH. uri otvori sejo ter se prečita in potrdi zapisnik zadnje seje in raz-dele došle vlogo. Baron Apfaltrern graja deželni odbor, da tako pozno zboru predlaga reči, ker je le so malo dni do zborovega sklepa in se morajo vsled tega jako važne in obširne predloge kakor n, pr. cestni zakon v odsekih kar na vrat na nos v enej sapi reševati. Dr. Poklukar mu odgovarja, da se s cestnim zakonom v odseku to ne bode zgodilo, in da ga temeljito pretresajo. Poslanec Detela omenja, da deželni odbor zaradi novih predlog ne zasluži graje, marveč pohvalo. Od mnogih rečij ni imel potrebnih poročil, da bi mogel sestaviti svoje predloge. Nekatera pojasnila so mu došla glede cestnega zakona šo le ta mesec, torej pač ni bilo mogoče tega zakona prej predložiti. Sicer pa to ni nov zakon, pretresal je upravni odsek temeljito enak zakon uže pred dvema letoma, zatorej bo zdaj reč tem laglje rešil. Kdor je za zakon, mu bo lahko pritrdil, kdor pa zanj ni, mu ne bi pritrdil, ko bi bili tudi tri mesece v rokah imeli prilogo! Enako je bilo treba raznih poizvedb pri drugih predlogih, kar bo g. Dožman enako potrdil, kakor vsak drugi deželni odbornik. Da pa rešitev ni vselej odvisna od časa, kedaj se je kaka reč izročila, priča to, da še zdaj niso rešene nekatere predloge, ki so bilo izročene slavnemu zboru uže v prvej seji. (Dobro!) Baron Apfaltrern so še izgovarja, zakaj se jo bil oglasil k besedi, potem pr-vosednik oznani, da so mu dr. Poklukar in tovariši izročili naslednjo interpelacijo : Interpelacija poslanca dr. Poklukarja in tovarišev do deželnega glavarja g. grofa Thurn-Valsas-sine. Graška „Tagespost" z dne 18. januvarja t. 1., št. 18, objavlja brzojavno poročilo iz koroškega deželnega zbora, v katerem se je vladni zastopnik g. deželni predsednik baron Schmiedt-Zabierov o priliki debate o napravi prisilne delalnice za Koroško jako nepovoljno izražal o prisilnej delalnici ljubljanskej. (Je jo poročilo tega lista istinito, dejal je koroški deželni predsednik: „Dass or eine Besserung der im Laibacher Z\vangsarbeitshause unterge-brachten kiirntnisclien Zwiinglingo doshalb nicht er\varte, (čujte!) weil das in dieser slavisirten Anstalt herrschende Idiom hiezu nicht geeignet sei." (Čujte, čujte!) Ta izjava vladnega zastopnika prouzročila je se drugo napade na naš deželni zavod od strani koroških deželnih poslancev, češ, da so v ljubljanskej prisilnej delali) ici žali ednakopravnost ter koroški prisiljenci se celo v voronaukune poučujejo v svojem materinem nemškem, temveč v njim nerazumljivem zopernem sloveuskem jeziku. (Čujte, čujte!) Ne da se zanikati, da je tako pred-baeivanje toliko pomenljivo, da je povsem nemogoče prezirati ga. Če je vest „Ta-gespošte" resnična ter če se* je v deželnem zastopu sosedne nam Koroške v istini tako govorilo o ljubljanskej prisilnej delalnici, potem je to obtožnica za vodstvo tega deželnega zavoda, ob jednem pa hud napad na kranjski deželni odbor in njegovega poročevalca o zadevah naše prisilne delalnice, kakor tudi na ves deželni zastop. A kaj še le tedaj, če takih natolcevanj ni bil izustil kak posamezen poslanec, slabo poučen o dotičnem predmetu, temveč, če so se čuli iz merodajnega mesta, z vladnega sedeža, tam kjer vladni zastopnik državni ugled reprezentuje in vladne nazore zagovarja. (Klici: Res je, čujte, jako slabo!) Brzojavno poročilo graškega lista je tedaj po vsej pravici razburilo podpisane deželne poslance. Vseni deželnim poslancem vojvodine Kranjske, ne glede na narodnost in politično stranko, mora biti povsem znano, da se v ljubl janskoj prisilnej delalnici strogo varuje jezikovna ednakopravnost nasproti nemškim in italijanskim prisiljencem. Vodstvo tega zavoda ter deželni odbor in njegov referent gospod Dežman skrbno gledajo na to (dobro!), da se verouk vrši v dotičnem materinem jeziku ter da se v istem jeziku tudi beseda božja oznanuje prisiljencem nemške narodnosti. Kak povod je tedaj naš deželni zavod dal koroškemu deželnemu predsedniku, da ga grdi v javnoj seji (klici: pfui, grdo!), da mu odreka zmožnost poboljšati izročene mu varovance, da s takim neutemeljenim očitanjem vojvodino Kranjsko materijelno oškoduje in upravi njeni nestrpnost predbaciva nasproti tujim prisiljencem ? ! Opirajoč se torej na te nagibe stav-Ijajo podpisani sledeča vprašanja do predsedstva deželnega zbora: a) ali mu je znano brzojavno poročilo graške „Tagespost" o izjavi koroškega deželnega predsednika zastran ljubljanske prisilne delavnice; b) kaj namerava ukrenoti, da se izve avtentični tekst te izjave, oziroma da se zavrnejo neosnovana natolcevanja na dobro ime tega deželnega zavoda? (Dobro, dobro !) V Ljubljani, dne 19. januvarja 1888. (Slede podpisi vseh narodnih poslancev.) (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Seja državnega zbora, v katerej so je imelo odločiti, ali naj Sehonorerja prepuste sodišču ali ne, vzbudila je na Du-naji vseobčo pozornost. Radovedneži, ki so hoteli na galeriji poslušati govore, prišli so uže na vse zgodaj pred zbornico ter tam čakali Rogu na milo, da se odpro vrata, nadejajo se, da vender lo še dobe ustopnico. Vrata so se naposled res odprla, a namesto da bi pustili čakajočim ustopiti, prikaže so sluga s tablo z napisom: „vse ustopnico so uže razdane." Iz tega je razvidno, da so to pot neizmerno pazili na to, koga puste na galerije*. Nemških vseueiliščnikov in drugih Schonorer-jevih privržencev ni bilo vsled tega moj poslušalci. Proti izročitvi sodišču govorili so prvi Schdnerer sam, potom še Pattai in Lueger. Schonerer jo v svojem govoru strastno napadal časnikarje ter rabil mnogo izrazov, zarad katerih ga je predsednik večkrat pozval na red. Imenoval je časnikarje „novinarske Žide" „znane pačitolje" resnice, „pressbestien" itd. Zaradi zadnjega izraza ga jo predsednik Smolka pozval na red. Schonerer pravi na to. da je ta izraz rabil pred 5.000 poslušalci, pa da ga za to policijski komisar ni karal, tu pa, da jo zborniški predsednik prevzel službo višjega policijskega komisarja. Na to nastane mej poslanci nemir; o^ vseh stranij so čujejo klici: „to je preveč", „naj molči", „mi ga ne smemo več poslušati", „tu ni krčma", itd. Predsednik Schonerorju vzame besedo. Schonerer se sklicuje na hišni red ter zahteva naj zbornica odloči, ali smo še dalje govoriti. Velika večina jo za to, da se mu vzame beseda. Drugi jo govoril Pattai; skušal je po svojoj naj-boljšej moči prepričati zbornico, da naj poslanca Sehonorerja ne izroči sodišču ter opiral to na svoje juridično prepričanje. Tudi Lueger ga jo zagovarjal, a večino zbornice zagovornika nista mogla prepričati in to tem manj, ker jo Schiinorer govoril v tako zaničljivem tonu, ker jo preveč polemizoval s predsednikom in hotel zbornico prisiliti, da sodi vso njegovo za- devo z njegovega stališča, namesto, da bi se bil temeljito zagovarjal. Za izročitev sodišču glasovala je velika večina. Proti so glasovali antisemiti, demokrati, nekoliko nemških demokratov in drugih levičarjev ter mladočeha Vašaty in grof Konnic. Tako ga bodo sodišča, katerim se je Schonerer uže izvil, naposled vender le dobila v roko. Kakšen bode izid te pravde, pokazala nam bode bližnja pri-hodnjest. Poljski klub pretresa sedaj v svojih sejah postavo ob obdačenji žganja. Poljaki se za to postavo vrlo zanimajo. To nam je dokaz, da so prišli na Dunaj vsi okrajni maršali gališki, da so udeleže dotičnih klubovih sej. Zadnja seja državnega zbora pred velikonočjo je bila v petek 23. t. m. Cesar je imenoval generalnim nadzornikom pehote prestolonaslednika Rudolfa in to, kakor pravi v dotičnem dekretu, da dokaže, kako se zanima za najvažnejši del svoje vojske. Proti odstavljenemu županu zagrebškemu, dvornemu in ministerjalnemu svetniku Badovincu se je pričela preiskava. Gospod Badovinac je na najvišjem mestu sam to zahteval. V disciplinarnem odseku so nadžupan, dva mestna in dva vladna zastopnika. Madjaronska vlada je porabila priliko, da je začela to preiskavo baš, ko sta bila dva po mestnem zboru voljena odsekovca v Djakovem, kamor sta šla v imenu Zagreba poklonit se vladiki Stross-mayerju. Namesto odsotnih dveh zastopnikov poklicala je Kallabarja v dotični odsek. Ta pa jo gospodom Madjaronom naravnost povedal, da je preiskava samo iz gori navedenega uzroka začela baš sedaj in da se obvaruje proti vsakemu sklepu disciplinarnega odseka ter jo ostavil sejo. Na to odsek imenuje vladnega tajnika Mošinskega za poročevalca ter prične preiskavo. Badovinac je tožen: 1. da je mnogokrat opustil poslati policiste v sabor, 2. da je se svojim gospodarstvom v podsipanji ulic oškodoval občino, 3. da je policista Joziča odpravil iz službe, 4. da ni v mnogih obrtnih in policijskih zadevah znal braniti časti mesta. Pač res smela obtožba, ki bije naravnost v lice hrvatskoj časti ter kaže v najlepšem svitu predrznost in silovitost madjaronsko vlade, ki gazi narodne pravice in si upa se ukljub temu na tak način rogati se vsemu narodu, tožeč take odličnjake, češ, da niso znali varovati dostojnosti in časti hrvatske prestolnice ! Hrvate naj tolaži prepričanje, da čim hujši bodo njih tirani, tem krajša bode njih vlada. Vnanje dežele. Kakor javljajo iz Rima, bodo konkordat med Rusijo in papežem še pred veliko nočjo podpisan in potrjon. Na zahtovanje ruskega poslanika Ne-lidova v Carigradu osvobojeni so vsi oni Črnogorci, ki so bili pred turškim sodiščem zaradi ustaje v Burgaau ter so so odposlali domov na rusko troške. Tudi Bolgari, ki so se ta čas spuntali proti Koburgu, so osvobojeni, a ostati jim bode v nckein turškem mestu. V Č r n e j g o r i je velika lakota, zato je knez zapovedal, da so prično razna dela, pri katerih bode mnogo ljudij dobilo zaslužka. Tako so začeli osuševati močvirje mej Dulčinjetn in Barom ter zidati cesto iz Vir-Bazarja v Bar. Ker država nima dovolj denarja, daje delalcom toliko žita na dan, Osnovali so tudi v mnogih okrajih državne žitnice, ki dajejo ljudem žita po nizkih cenah in sicer ne za gotov denar, ampak na upanjo ; dolg bodo plačali še lo po letošnji žetvi. Bolgarska vlada ni nič odgovorila na Turško noto, s katero jo sultan proglasil nezakonitost Koburga. Da pa knezu ni baš ugodno ua Bolgarskem, pričajo nam vesti, katere so jasen dokaz, da se knežič skoro pripravlja na pot. Nekateri njegovih zvestih ministrov mu svetujejo, da mora baš sedaj ostati v dežoli, da Rusiji dokaže, da so je ne boji; drugi mu zopet prigovarjajo, naj odpotuje za nekaj časa domov v Ebenthal ter izroči vlado tačaa svojim ministrom. Tako, čo njega ne bode v deželi, ne bodo imela Rusija več uzroka postopati proti njemu. Ruski poslanik v Carigradu g. Nelidov je svetoval turškej vladi, naj kneza odstrani iz Bolgari je. Vest, da je v Sevastopolu zbranih 10.000 ruskih vojakov, ki morajo biti pripravljeni, da se ukrcajo, tudi daje misliti bolgarskim politikom, ker nikdo ne ve, kam so namenjeni ti vojaki, v Kavkaz, ali kam drugam? Bojo so tudi, da jim bode Rusija blokirala pristanišča ob Črnem morji; zaradi tega jo menda bolgarska vlada odposlala mnogo smodnika v Kiistendže. — Kakšui poštenjaki so sedanji vlastodržci na Bol- garskera, priča nam slučaj, ki se je dogodil v Aleksandrovem polku, kjer je bila namreč okradena blagajna menda po komandantu samem. Nemški cesar Friderik izdal je poslanice na pruski deželni, na državni zbor in na Alzacijo in Loreno. V poslanici na pruđki deželni zbor pravi mej drugim: „Namere in cilje, s katerimi smo nastopili vlado, smo uže objavili našemu narodu. Stopajoč po stezi našega slavnega očeta, ne bodemo poznali v našem delovanji dru-zega cilja, nego srečo in blagostanje naše domovine. Vestno pazeč na ustavo, čuvajoč moč krone, v zaupnem skupnem delovanji se zastopstvom zemlje, nadojamo se doseči ta cilj z božjo pomočjo v blaginjo zemlje." Nadalje zagotovija cesar, da hoče spoštovati ustavo dežele in v skladu z njo in so zakoni vladati. V tem zmislu spisana je tudi poslanica državnemu zboru. V onej na Alzacijo in Loreno pravi, da hoče delati na to, da se goji in krepi v teh deželah, ki so bilo toliko časa šiloma odtrgane od Nemčije, nemško mišljenje in nemška nravnost. Zagotavlja, da hoče pravično, a krepko vladati in biti vsem pravičen. V državnem zboru je dotično poslanico pročital knez Bismark. Zbornica pritrdi predlogu, naj predsednik napravi načrt adreso na cesarja. Predsednik so zahvali tujim vladam in parlamentom za izraze sočutja o smrti pokojnega cesarja. Bismark prosi, naj se njega pooblasti da, izvrši to dolžnost. V svojem govoru pravi, da se do sedaj še ni zgodilo nikdar, da bi o smrti katerega koli vladarja dohajala sežaljenja od vseli vlad vsega sveta, kakor sedaj. Posebno hvaležno se spomina Avstrije, Italije, Portugala, Nizozemske, Belgijo, Dansko in Švedske, ki so o Bmrti pokojnega cesarja posebno sežalje-nje iskazale ter so raduje, da so se razmere mej Nemčijo in Dansko zopet izboljšale. — Zdravje nemškega cesarja je Še vedno jako slabo, a vender ne bode več potrebna nova operacija. Tudi prestolonaslednik jo baje obolel v ušesih. V Francoz kej zbornici je bila 20. t. m. jako burna seja. Poslanec Casaagnao je pročital članek berolinskega lista „Bor-sen-Zeitg.", v katerem pravi, da jo Bou-langer odstranjen na uslugo Nemčiji. Mi-nisteraki predsednik jezno odgovori, da prepove poslancu tako govoriti, da je to Bramotno in da bode vsa dežela te bo-8edo obsojala. Cassagnac pravi, da ni generalov pristaš. Boulanger sam tudi da ni nikakor važna osoba, a nemoč vlade in nepopularnost zbornice napravila sta ga popularnega. Koraki proti njemu ne bodo proobrnoli mnenja naroda, ki pričakuje rešitelja. Ministeraki predsednik pravi, da so je general pregrešil proti disciplini, zato so postopa proti njomn ter so ga je izročilo preiskovalnej komisiji. Ministrov predlog, da so preide na dnevni red, je bil sprejet. Proti Boulangoru je sedaj večina prebivalstva in mož izgublja vedno bolj svojo priljubljenost mej razuuništvom. O pogrebu očeta predsednika republike Carnota bilo jo nekoliko izgredov. Pristaši Boulangerovi kričali eo „živio Boulangor" ter „doli s Ferrvjem", (ki je bil predsednikov protikandidat). V nekej ulici je ljudstvo obkolilo Ferryjev voz, ter pobilo stekla, a policija ga je rešila. Italijanska vlada je zahtevala, kakor pišejo italijanski listi, naj francozka postavi zbornici sklop trgovinske pogodbe z Italijo kakor kabinetno vprašanje. Vse kaže, da bode ta pogodba skoro sklenena. DOPISI. Trst. 22. marcija. (Noumrlost Slovencev v Trstu-) liadoveden tujec šel sem si ogledavat, tržaško pokopališče in pri tem mi je tudi nekaj čudnega na misel prišlo, namroč da so Slovenci n e u m r j o č i v Trstu!! I kako bi pa vender to bilo? povprašal bi me morebiti kateri izmed č. čitatelje v. Tako le je gospoda: a najprvo dovolite meni povedati, potem pa vi govorito in Bodite, če som so motil ali no. Lahoni i u ednaki govore, da jo Trst laško mesto in delajo v to, da bi njih govorjenje postalo tudi resnica. Mi Slovenci pa pravimo, da jo Trst slovensko mesto in to je tudi. Trst jo slovonsko mesto, pravim. Ko sem pa hodil po tržaškem pokopališči, čudil sem so, kajti čital sem primeroma silno malo slovonakih nadpisov po nagrobnih spominkih. Slovanskih imen sem pač čital zelo mnogo med laškimi ali nemškimi nadpisi ali ti so uže bili izvestno tudi Lahi ali Nemci, sicer bi si Slovenec izvolil vender rajši slovenski nadpis na spomeniku nad svojim grobom, da bi še po smrti pričal, da tu leži slovenski sin, ki se ni sramoval jezika svojega. Kje so pa tedaj Slovenci pokopani, saj jih je vender večina iz med tržaškega prebivalstva; in tu na pokopališči jih je jedva 10 izmed 100 Lahov in Nemcev pokopanih, kar se vidi iz nadpisov na nagrobnih spomenikih ? To pač ni drugače, kakor da so Slovenci neumrjoči v Trstu, in če kateri izmed teh umrje, jo samo slučajnost, le redka slučajnost. Saj na pokopališči jih je tako malo pokopanih! Hej, bratje Slovenci! pridite v Trat, tukaj bodete večno živeli — lo če se kateremu primeri, ali če odide iz Trsta tedaj umrje! Domače vesti. Občni zbor političnega družtva „Edinost" bodo na belo nedeljo 8. aprila t. 1. ob 4. po poludne v prostorih delniškega podpornega družtva (via Molin piccolo št. 1). Dnevni red : 1. Poročilo tajnikovo. 2. Poročilo denarnićar-jevo. 3. Posamnični predlogi. 4. Volitev novega odbora. To družtvo mora postati za Trst in okolico važnejšo in uplivnejše, ako želimo dokopati so toli zaželjenih narodnih pravic, zatorej se nadejemo, da se udeleže vsi družtveniki zbora, kajti tu ne bode izgovora, da ta ali oni ne utegne, ker se je na-vlašč določila ura, o katerej je malone vsak lehko navzočen. Ako se same ne brigamo, kdo ae bode za nas? Za tega del j prosimo ogromno udeležitve, da dokažemo, da nam je mnogo do tega družtva. Občni zbor tržaške ženske podružnice sv. Cirila in Metoda bode drugo nedeljo po vzamnih ali velikonočnih praznikih, t. j. 15. aprila po polu dne. Dnevi red in vse ostalo razglasimo v kratkem. Spomenica vladiki Strossmayerju katero mu je „Družba sv. Mohorja" v Ce-lovci poklonila, glasi se naslednje: Občudujoči Vašo prevzvišenosti neusahljivo darežljivost za duševni razvitek bratskega nam naroda; — videči umetniški spomenik Vaše stolne cerkve Bogu na čast, kristijanstvu v slavo; — priznavajoči velikanske ideje Vašega uma, združiti narode slovanske v krilu sr. katoliške cerkve: Izražamo Vam milostivi, prevzvišeni gospod Josip Juraj Strossmayor, vladika bosanski in sremski, na slovesni dan Vaše zlate sv. maše v imenu „Družbo sv. Mohorja" največjo uda-nost in izrekamo presrčno svojo radost, da štejo naša družba prvega sina bratskega nam roda mej svojo najodličnejšo dosmrtno ude, sebi na čast, narodu našemu v ponos. V Celovci, dne 19. sušca 1888. Odbor družbo a v. Mohorja: Dr. Valentin Miillcr 1. r., predsednik. Andrej Alijančič I. r., Lambort Einspielor I. r„ Ivan Hutter 1. r., Ivan \Veiser 1. r., II. C. Rosabachor 1. r., Simen Janežič 1. r,, Dr. Jakob Sket 1. r. Spomenica, po kaligrafičnem, potu krasno izdelana, odposlala se jo v lepem etuiji zavita, na svoje mesto v Djakovo. „Naprej zastava slave" v angleškem prevodu. „Ag. Tagblatt" z 20. t. m. št. 66. nam pripoveda, da jo angleški pisatelj Alford L. II ar d y, sotrudnik „Timesov" in mnogih drugih večjih novin angleških s pomočjo v Londonu živočega Slovenca Andreja Jurtelo preložil na angleški jezik slovensko od Simona Jenka zloženo in od ravnafolja „srbskega narodnoga po-zorišta" Davorina Jenka uglasbeno pesen „Naprej zastava slave" in da je isti pisatelj poklonil eden izvod tega prevoda poročniku Fridolinu Kavčiču. Alford L. IIardy so tudi sicer pridno bavi s tem, da seznanja svojo rojake s kulturnimi in književnimi razmerami Jugoslovanov. Pod-polno je vešč srbsko-hrvatskomu in slo-vonskemu jeziku in naučil se je prvega iz neke trancozko-srbske slovnico in iz Vu-kovega rječnika, a slovenščino si je prisvojil ae Sketovo slovnico. Dokaz, da jo llardy vzmožen aluvenskega jezika, so besedo, katere jo svojeročno zabeležil na izvod poklonjen poročniku Kavčiču : „Gospodu Fridolinu Kavčiču v znak spoštovanja A. L. llardv. V Londonu 15. prosinca 1887." Angleški prevod mej Slovani toli razširjene pesni alove : With Slava'a bauner, forwarda! | To shed heroic hlood, For native country"s welfare Let ritle'a voice resound! \Vith our weaponsin our hands WVll thunder at the foe; And in blood will claim the rights Which home and hearth demand. Mother dear was me entreating, Arms around my neck was winding. \Vhi!e my nmiden near \vas sobbing ; My beloved stav tliou bere! F»rewell, mother, fare\vell maiden ! No\v my nation is mv mother, Ilonoui, glory — my betrothed ; FIv then, let us, fly to arms ! Z velikim uspehom je bila vzprijeta tudi v Londonu ta pesen. Delalsko pevsko družtvo „Slavec" v Ljubljani je so svojim koncertom v proslavo zlatomašnika vladike Strossnoayerja zadelo ob mnoge ovire. Najprej odpovedala se mu je vojaška godba, potem pa je politično oblastvo prepovedalo slavnostni govor in kakor bi s tem še ne bilo dovolj, bilo je še vreme neugodno in vse polno veselic. Ni čuda po tem takem, da je obisk bil nepričakovano slab, čeravno nikakor ne umejemo, zakaj so 3e baš narodni odličnjaki odlikovali se svojo ne-navzočnostijo, V spored bil je izboren. „Slov. Narod". Predavanje na korist Levstikovemu spomeniku imel bode g. prof. Fr. Leveč dne 25. t. m. ob 11. uri v dvorani Ljubljanske čitalnice. Uatopnice po 30 in sedeži po <»0 nvč. so dobivajo pri čitalničnem kustosu. Občinski svet tržaški je imel v četrtek 22. t. m. tajno sejo, v katerej so je zaključilo nastopno: imenuje se za kon-ceptnega vežbenika extra staturn prosilec Peter Rozzo; dovoljuje se podpora hčeram umršega prof. Simona Skorliča, imenujo se: Anton Požar za začasnega učitelja II. I vrste za ljudske šole; Vekoslav Mazzorana za inženirskega in Just Kenič za plača- j nega kancelijskega vežbenika. Podelilo ae je vežbeniku Antonu Goglia mesto inaga-zinerja v mostnoj bolnici in vežbeniku Walterju Varetonu služba kancelista. Vdovi umirovljenoga šolskega slugo A. Doratija se jo dovolila enkrat za vselej miloščina 100 gld. in ravnatelju Nikolaju Vlakoviču podpora 400 gld., odbije so pa prošnja vdove mestnega uradnika za povišanje pokojnine. Razpravljalo se je ob utoku L. in A. Levija proti rnagistratnej odredbi za uživanje avote, ki jo jo ustanovil Marko Levi za šolsko stipendije. Utok jo bil odbit po poročilu pravnega odseka. Učiteljsko družtvo za sežanski okraj je v odborovej seji dno 8, marcija t, I. v Sežani sestavilo peticijo na visoki državni zbor, priznavajoč, da so mladina vseskozi vzgaja versko-nravski, ter prosilo, da gledo „lex Liechtenstein" preide na dnevni red na podlagi nastopnih razlogov: a) ker prezira prevažno pedagogiško načelo glede materinščino; b) ker odstranjujo nekatero v obče narodno izobrazbo koristne in posebne predmete in skrajšuje dobo šol. obiskovanja; c) ker ne mara, da se ruši vrla sloga in vzajemno delovanje med imenitnima in mogočnima činiteljema omike, preč. duhovščino in učiteljstvom, katera bi se pa brž apršila z „lex Liecli-tenstein" narodu na veliko škodo. Dom in Svet prinaša v svojoj 3. štev. z dne 20. marcija t. 1. pričujočo vsebino: 1. Morje. 2. Lepi dol. 3. Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega. 4. Uveli cvetki. 5. Izgovarjanjo končnice opisovalnega deležnika. 6. Kratkovidnost. 7. Prva slovenska stalna učilska razstava. 8. Slovstvo. 9. Raznoterosti. 0 novem skriptorji licejalne knjižnice ljubljansko smo doznali, da jo bil samo dve leti suplent; poprej je bil več let za domačega učitelja pri Rittorji v Gorici, kjer se je seznanil z Beckmannom, svakom našega namestnika barona de Pre-tisa. Povedali smo uže, da slovenskega ne zna ničesar. „Glasbeni Matici" dovolilo je naučno ministerstvo za leto 1887 državno podporo 400 gld. Ker jo delovanje tega družtva vsega priznanja vredno, jo državna podpora znak, da tudi ministerstvo uvažujo njega zasluge za razvoj učečo so mladeži. Slovansko pevsko družtvo na Dunaji napravi v nedeljo 25. marca v dvorani dunajskega glaabenega zavoda (kleiner Mu-sikvoreins-Saal) svoj postni koncert pod vodstvom pevovodjo g. A. A. Buchte. Vs-pored je sledeč: 1. V. llavlas: „Padajte braćo, srbski zbor. — 2. K. Bendl: „Troj-liatek narodnich pisni", za bariton-solo in mcšaui zbor so spremljovanjem na glaso- viru (bariton-solo poje g. Ladislav Srpek, sopran-solo g,1č. Jul. Stieblerjeva). — 3. a) F. Chopin: „Andante sjjianato a polo-naiae", Es-d op. 22 za glasovir v sprem-ljevanji drugega glasovira, igra 1 kletna gospica Noi;mi Jiričekova pl. Sainokoga, na drugem glasoviru igra g. prof. Schmitt; b) Alabijev: „Solovej*; c) Napravnik: „Fantazija na slovanske pesni". — 4. i^aukner: „Ru*ke narodne pesni" za tri ženske glase so spremljevanjem na glasoviru ; sopran-solo gdč. T.eop. Freundova, alt-solo Slovenka gdč. Karolina Kolbensnova. — 5. Malat: „Majo", zbor za moške glasove. — 6. Ivan pl. Zaje: „Pesni", poje gdč. Daniela ZeČićeva. — 7. Anton Rubinstein: „Sonata za cello in piano", gg. prof. Rein-kolil in Ilumer in gdč. Klotilda Uruns\vik de Korompa. — 8. Ant. Forster: „Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesnij", poje mešani zbor se spremljevanjem na glasoviru. — Vspored je vseskozi slovansk. Vstopnice dobe so pri gospodu L. Itou-chalu 1., Tiefer Graben. —Začetek točno ob »/»8. uri zvečer. Tržaške trgovinske zbornice predsednik Kari pl. Reinelt je izročil mini-sterskemu predsedniku grofu Taaffeju povodom bližajoče se štiridesetletnice cesarjevega vladanja za 50.000 gold. avstrijsko papirne rente z določbo, naj grof Taaffe svoto razdeli po svoji previdnosti za blage namene družtva „rudečega križa" in pa mornarske bolnišnice v Rovinji. Grof Taatfe je določil, da dobo od te svote „rudečega križa" moško in žensko družtvo v Trstu ter ono v Istri vsako po 8000 gld., enaki družtvi za Goriško in Gradiško vsako po 5000 gold., mornarska bolnišnica v Rovinji pa 24.000 gold. „Slov." Štatistika umrlih. Od 11. do 17. t. m. so umrle v Trstu 108 osebe in sicer 47 možkih in 50 ženskih. Po starosti jo bilo 24 do 1., 21 do 5., 7 do 20., 4 do 30., 6 do 40., 16 do 60., 10 do 80. leta in 6 preko 80 let. Lani so umrle v istoj dobi 4 osobe manj. Policijsko. Zaprli so zasebnico Fran-čiško Planek iz Senožeč, ker je zavajala svoji nedorasli hčerki k tatvini ter trosila ukradeno predmete. — Neki trgovec je izročil prodajalcu J. blaga v vrednosti 17 gl. Poštenjak je poverjeno mu blago res prodal, a novce jo zapravil. — Z Lloydovim parnikom „Delfino" je prispel iz Zadra v Trat 11 letni črevljaraki učenec Tankred Stančić, ne da bi bil vožnjo plačal. Dečko jo bil v Zadru pri svojoj teti, kjer mu pa baje da ni bilo nič kaj prav všeč, zato je pobognol ter so skril na parniku, da so vrno v Trst. Našli so ga stoprav, ko je bil parnik uže daloč na morji. Sodno. Trgovec Mihelj Savoia iz Vidma, ki je imel v ulici Riborgo trgovino z napravljeno obleko, obaojen jo bil zaradi prevaro na 10 mosecov zapora ter se ima po prestanej kazni izgnati. Listnica uredništva, BI. gg. R. Drof: Gorski Trst : Rudi objavljamo tudi narodno pripovedke, pesni itd,, ako so pristne, katji v njih je zakopanega mnogo narodnega dnha in pesniškega mišljenja. Ustrežete nam. Blagovolite javiti nam natančnejši naslov. — »Aliquis»: Držali smo se Vaše obljube do 1. t. in , zatorej ustavili Dobro došli nam vedno mirni in stvarni dopi*. ter dobri sestavki. Ako imate o Č. novib podatkov, pošljite. Zaman ne moremo. O.l g. R. nismo prejeli doslej nikakeršnega pUunja, jssno ju tedaj, da nam ni bilo moči odgovoriti. Javite mu to Tržno poročilo. (Gene ho razumo kakor ho prodajo mi dubolo blago za gotov donur). Cena od for. do for. 100 K. 124 — 126.— Itio biser jako lina . rt 1U0.- 102.— Java n „ „ . rt 1UI.- 103.— Siintos (ina..... 83.- „ srednja . , . rt 60.— 82.- rt 80.— 91.- rt 103.- 104.— San Jago do Cuba . rt 128.— 130.- Cejdon plant. lina . . 118.— 122.- Java Malim g. zelena . rt 81».— 88.- rt 00. - 92.— Kio oprana . . . . rt 91.— 08,— q lina ...... rt 8i.— „ Hrodnja . . . . rt 79.- 82.— Casaia-ligaea v zabojih . . rt 31.- 32.— rt 430.- 450,— Ingber Bengal ...... 21.— 23.— Poper 8iugapore ..... Ponang ...... « 95.— 96.- n 73.— 74.- Ihitavia...... »» 86.- 87.— Piment Jamnika..... rt 31.— 32.- Petrolej ruski v sodih . . IUU K. rt.— 8.- „ v zabojih . « 9.- 9.25 Olje bombažno amerik. . . n 3s.— —.— Leeco jedilno j. f. gar. . JI 42.- 4o,— dalinat. h oortifikat. . „ 44.- 45.- namizno M.S.A.j.f. gar. n Oo. — 62.- Aix Vierge . . . . n 71 — 73. - , fino..... „ t)7. — 68.— Rožiči puljoski ..... „ 5.50 5.75 dalinat. s cert. . . n 7.- 7.25 Smokve puljuske v sodili . -.— — „ v vencih . „ 12.50 13— zaboj 3.50 4 50 Pomermče sicilijanske . . 4- 5.— Mandlji H«ri I.a..... 100 K. 72.— 73.- dalin I.a, s eert. _ 75. — 76.— Pignolli . ....... . 74.- 76.- Slž italij. najOneji .... n 20.50 n srednji .... n IT.rn) 18.50 liungoon extra .... „ 14. .'5 —.— I.a..... _ 12.50 — n a .... 11 .r><) —.— Sultanine ilobre vrsti . . 33.— 35.— Suho grezije (opuša) . . . 25.— 26.- Oihelje......... 16.— 17.- Slaniki Tarmoutli I.a . . . sod 12.- 13 - Polenovke s redne velikosti m.- 37.- Veliko..... 33.— 34.— Sladkcr eoutrinii;. v vrečah s certifik. . . . 100 K. 33,- 33.25 Fižol Coks....... 14.25 14.50 Miuululoni..... 12.25 12-"»0 sretlorudeči .... 12.25 12.50 temnorudeei .... 11.50 11.75 bohinjski...... n 13.25 13.50 kanarček ..... * 10.50 10.75 beli, veliki..... —.— —.— zeleni, dolgi .... 11.50 11.75 „ okrogli . . . n 10.75 11.— mešani, štajerski . . n 9.50 — .— Maslo.......... 00.— pO.— Seno konjsko....... 3.21 3.75 volovsko...... 3.93 4.64 Slama ......... 3.94 3.57 Les , t rami kub. e..... -.28 —.34 Oglje.......... 2"0 2.80 Poslano. DELALSKO PODPORNO DRUŠTVO pod pokroviteljstvom Nj, vU, cesarjevima Rudolf«. Podpisani odsek jirosi, da se volilci strogo drže te liste in se ne dajo po nikakih pregovarjanjih zapeljevati. Predsednik: MANDIĆ MATKO Tajnika: KALISTER VEKOSLAV POLIC FRAN Denarničar: SCHMIDT DRAGOTIN Odbor: Šabec Ivan Ž i vic Matija Hrast Anton Renčelj Josip Žitko Fran Perhauc Jakob Komar Vekoslav Prebil Franjo Prele Štefan Škabar Anton Krapeš Ivan Fabjan Fran Celan Jernej Ster Valentin Andrejčič Fran Lovišček Fran ('argo Fran Loncner Ivan Namestnici : Fakin Anton Novak Jernej Macarol Ivan Kljun Anton Vertovec Andrej Lotric Gregor Pregledovalci računov: Pitaraic Ivan Kosovel Valentin Mušič Andrej Nadzorniki: Primožič Fran Drašček Janko Benko Fran Milic Ivan Segala Anton Skočjer Josip Snebel Jakob Gomizelj Fran ('igoj Fran Pipa Ivan Verhajs Anton Ilinčič Franjo Rebolja Andrej Bric Ivan Haj pel Josij) Oerkvenik Ivan Fakin Josip Vihtelič Jakob Zega Davorin Lašč a k Josip Frank Ivan Indihar Anton Mahorčič Anton Zorn Fran ILlad Josip Loncner Miroslav Krecič Andrej Kopeček Ivan Male Ivan Žejen Anton Švagel Andrej Košuta Anton Zaje Fran Volk Ivan Prelo Fran Ferluga f. M. Perhauc Josip Kodrič Dragotin Trobec Anton Brišček .Josip Indiliar Fran Samec Matija Volilni odsek: PRI JULIJU GRIMMU dežnika r. Barriera Vecchia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za go spe ili gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od HO novč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki zidani od f. 2.50. naprej. Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene. 41—104 Ces. $ kr. ravnateljstvo avstr. državnih železnic. Stev. . 5544/IV. 773 P. r. iz 1888. Listi trag in natrag za posebno znižano ceno. Za čas letošnjega poletnega voznega reda izdajali se bodo počensi s 1. aprilom t. 1. ob nedeljah in praznikih listi tras in natrag II. in III. razreda za posebno znižano ceno iz Trsta-Sv. Andreja : v Pazin in natrag za vlak št. 214, v Herpelje „ „ „ ^ 224 in v Divačo „ „ „ „ 224. Ti listi veljajo le za oni dan, katerega se izdajajo in za vožnjo na dotične postajo je se zgoraj navedenimi vlaki. Vračajo pa se potniki istega dne lahko s katerimkoli osobnim vlakom voznega reda. Vozne cene: LINIKA; za spolne in ielod-čeve bolesti, tih*tope okuŽenja 1 osl&benja mo$ke slabosti, polucije, žgečo vodo, močenje postelje. puftSanj« krvi, zabltje v< de, in za vsh bolezni mehurja, riroba in Živcev. Tudi pismeno po najnovejšem znanstvenem postopanju z neškodljivimi ■redsivi. 49-99—104 C. Stroetlel, specijalni zdravnik LinOan in Bodensee Bogat izbor semen vrtnih in poljskih cvetlic je prispel od tvrdke Wilmorin Andrieux v Parizu, kakor tudi krasne rože več ko tisoč raznih vrst. Cene jako nizke. Prodaja semen in cvetlic Jakopa Fonda Trst, Lloydova palača 3 — 10 si lehko prislužiti na leto najmanje 1200 gld. s prodajo raznovrstnih postavnih sreček na obroke Vprašan ja naj se pošiljajo pod naslovom: \Vechselhaus H. Fuchs Budapest, Do-rotheerpasse 0. 9. 1—00 I i | | | £ m -r X O J x d ^ t^' F t r t r *~~r O z. D CO F ce J! O --N 'a L. _ • O •"» 5 .2 U a o c ® u r 3 o S 11 N 4, 1. e .2 9 « > o. ® S- Ja ' 3 ° o s Ji _ ■ "S * * a "e 0 ° M ,T g | STJ.S . P g ®u r * ' o u rt O. cj o. »a O - m ~ r r r r r r = S 5 a. l»ti)«wri(N« OZ Ul ar Z s>cZ3 Ji Cc 2 00 53*8 « oa ■s u M 0 Ostanek MANDARINA sama volna, 2 10 m dolg za c>do zimsko auknn f, b Deset metrov sukna za gospe sama volna v vseh modernih barvah dvojna široko«t. f H. j Kos domačega PLATNA 7« 29 komolc. f 4.SO 5/4 M komolc f. Si SO En kos MLŠOLiNE i/i širok, 30 komolcev popolnoma, bolji ko nlntfin f, O SO Ostanek štajersk. valjanega sakna 2.25 ni. i.a celo lovsko koio f. 5 Deset met. K al mu k a Črtež po modi se da oprati l»0 fl.ni. f. t.VO Deset met-Valarijno flanele ki se da oprati na pol volna pc najnovejših rlnorijah 60 .-tin f 4 Deset metrov Baršena za oblek- ki se da oprati, krasni v/.orci >i0 otm. širok f. ■!.= Košulje n gosp. klalavsko blago, bele ali hnrvane I f- l 80 II. f. I.90 Košu je za GOSPE iz cbilTona, vezane 3 košulje f 2 SO Deset do dvanajs mel. ostankov Holandskih tapatov Uzelo irpeznih f .*» .">0 edna garnitura HIPSA za dve ogrinjali za postelja iti jederi mizni prt f. 1 ."»o Deset metrov Nigerskega valjanem sania volna, najnovejše bhigo in zimske obleke dvojna $ r >k< ja sul za je«e in ti :na nske f 4 dedna garnitura. Jute za dve ogrinjali za postelj" in jed*n mizni prt f :* SO Zaveza OD JUTE po turškim nzorcu popolna f. » SO I Koo Uhiffona I N r. C Bf;0 komolcev popol ■ notna f. 3 SO Nr CC |n"ihnljj|p hti^M f <{.r>0 Ena konjsku PLAHTA 190 etm dolga. i:^0 ctm. široka prav dobre ba?> f. 1 TiO Jopica /a gospe iz ovčje volne (Jersey), v vseh barvah ki »e lepo podaje f * Kanevas širok, 30 komolc. lila f. 4 HO platnen 30 konici« , lila rudefi f O - Zimski OGRTAČ '/t dole 1 so Dvojata ruta od VELURJA: 9/t dolga Nion'i volna t :» so Lastnik pol. družtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab. Tiskarna Dolenc v Trstu.