uustrovani list za mesto in iednik c 2 sna D I n Izhaja ol> Četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyršova (Dunajska) cesta 29/1. Poštni predal štev. 346. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393 Ljubljana, 21. septembra 1933 Naročnina za četrt leta 20 Din, ta poi eta 40 Din, ca vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, ▼ Franclji 50 frankov, v Ameriki In povsod drugod 2 dolarja St. 37-38 Lato V Turki pred Dunajem Ji 250 letnici asi/afroditve Dunaja pced JjucUi 7. julija 1683 so postale vesti, ki so jih prinesli sli o prodiranju strašne turške vojske proti avstrijski prestolnici, uprav obupne. Kara Mustafa, ■veliki vezir turškega sultana, je prihajal s 160.000 možmi z Madžarskega, trdno odločen zavzeti Dunaj in potem prodreti še dalje na zapad in na sever. Ko so zvečer tistega dne vstali na obzorju kresovi, ki so oznanjali nevzdržno prodiranje sovražnika, je oesar Leopold s svojo rodbino na nujno prigovarjanje braniteljev mesta zapustil ogroženo prestolnico. Vrhovno poveljstvo nad obrambo mesta je prevzel general Ernest Itii-diger Starhemberg. Toda njegove moči so bile majhne in razcepljene: več tisoč mož so poslali že prej proti Turkom, da zadrže njihovo prodiranje, zato je razpolagal Starhemberg komaj z 10.000 možmi. Kaj je to proti 160.000 Turkov! 12. julija je nebo okoli in okoli mesta zažarelo v plamenih in dimu. Čete so se morale umekniti na utrdbe, meščani so pa zbrali še okoli 8000 študentov, trgovoev, hlapcev in drugih boja nevajenih ljudi, ki naj pomagajo braniti mesto pred turškim navalom. Njihova naloga je bila predvsem razkopavati cestni tlak in postavljati nasipe in barikade. V petek 14. julija so Dunajčani prvič zagledali Turke, ki so prihajali ne v sklenjenih vrstah, temveč v pisanih gručah s kamelami, bivoli, konji in mulami čez griče dunajskega predgorja. Utaborili so se v obliki polkroga in začeli takoj kopati velikansko mrežo jarkov in Jih utrjevati; ti jarki so jim bili v podporo napadov in v obrambo. Takoj po prihodu Turkov je Starhemberg velel požgati neutrjena predmestja in cerkve in samostane, da jih ne bi Turki onečastili. Od 18. do 29. julija so Turki postavili na gričih okoli Dunaja dvajset topovskih baterij. Njihova pehota je pa večjidel streljala z gorečimi puščicami, ki niso bile Bog zna kako učinkovite. Trikrat na dan in enkrat ponoči je Starhemberg pregledal utrdbe, rove in nasipe. Kara Mustafa se je pa dal vsake tri dni nositi v železni nosil- Tudi kužne bolezni so se začele pojavljati. Toda huje od bolezni je na Dunaju vladal strah in obup. Zakaj vseh 60 dni oblege je mesto dobilo Je sedemkrat vesti od zavezniških vojsk, ki so hitele na pomoč. 6. septembra je bil Dunaj izgubil že 5000 vojakov in 4000 meščanov. V vseh avstrijskih deželah so zapovedali molitve za rešitev mesta. In v noči tistega dne so obleganci prvič zagledali na vrhu Kahlenberga raketo, ki je oznanjala prihod pomoči. Turška oblega: topovi, ki jih vlefejo kamele in voli Z ognjenimi puščicami so hoteli Duuaj zavzeti..'. Tatar i* turškega taborišča nici po jarkih in okopih, kjer je hrabre odlikoval, strahopetne pa velel na mestu pobiti... Kakor poroča kroniira tistih dni, so Turki dan za dnem ogorčeno napadali dunajske utrdbe; neki dan so izvršili nič manj kakor osemnajst naskokov, branilci pa štiri in dvajset izpadov. Položaj mesta je postal že po štirinajstih dneh oblege nevaren. V cerkvah so bodrili ljudi in jih pozivali k miru in premišljenosti; hkratu je pa izšel tudi ukaz, da morajo prebivalci oddati vse svoje zaloge, da se pravično razdeli med vse. Iz mestnih kleti so spravili na dan 169.000 veder vina. Ker je manjkalo mesa, so oboroženi študentje dostikrat na lastno pest napravili izpade iz mesta, da priženejo živine za gladujoče mesto. V nedeljo, 1. avgusta je priletela prva turška topovska krogla skozi okno v cerkev sv. Štefana in povzročila paniko med zbranimi verniki. Od takrat sta morala na Starhein-bergov ukaz zmerom dva meniha zasledovati iz lin zvonika gibanje sovražnika in sproti metati poročila na listkih na trg pred cerkvijo... V noči na 12. september je priplaval čez Donavo neki jezdec. Prinesel je poveljniku zavezniške vojske Karlu Lotarinškemu listič z obupno Starhembergovo prošnjo: »Ne izgubljajte več časa, milostljivi gospod, za Boga, ne izgubljajte ga!« In drugi dan, bilo je v nedeljo, je prišlo do odločilne bitke: začela se je o petih, končala pa o pol sedmih z velikansko zmago nad Turici. Toda te zmage ne bi bilo, da ni v odločilnem trenutku Kara Mustafa pred Dunajem Grof Starhemberg, branitelj Dunaja prihitel že omagujočim krščanskim četam na pomoč še poljski kralj Jan Sobieski s svojimi vojaki. Katastrofa je Turke dohitela tako nepričakovano, da so morali vse skuhaj pustiti in zbežati na vrat na nos, Plen osvoboditeljev je bil neizmeren: 10.000 bivolov, prav toliko volov in Ovac in obilo žita, 5000 kamel in mul, cela skladišča sladkorja, olja, medu, riža, 15.000 šotorov, obleke in kožuhov. Dunajčani, ki so se 13. septembra prvič po dveh mesecih živ-tjenske nevarnosti upali zapustiti obzidje mesta, so tedaj tudi prvič okusili — kavo. Toda najdragocenejši plen je bil šotor velikega vezirja, ki so ga cenili na milijon zlatnikov; vrhu tega eo našli v njem še suhih cekinov za dva milijona! V bitki je padlo 5000 Turkov, zavezniki so v njej izgubili samo 1000 mrtvih in 3000 ranjenih. Kara Mustafi je pa sultan Mohamed IV. poslal lično škatlico in v njej svileno vrvco... VeJ liki vezir je vedel, kaj to pomeni: še tisti dan se je z njo obesil. »Šele na morišču ti odpustim!...« jEvevmsha hči jpved. pavišhim sodiščem Tlaea/a\tna dekle., ki {e stcaUovala si/a(a coditelia. - Materinska t{u&&ze*i {e stepa. - ZVofna iii/tien.{e 18 tetne \Jiolette Hazieces. - iastcupita {e o-ieta in mična pričakovala f*fetywe smeti. - Sooč&a z maiecia, ki {a {e tudi Uotela zastcupiti. - lUiminaUsti pced uganka Razvajena edinka Gospa Germain in gospod Jean Baptiste Nozičres sta sedla za mizo fc večerji. Njune hčerke Violette še pi bilo na izpregled. Pred ogledalom *e je napravljala. Bila je krasno dekle, pa se je vendar še po cele dneve Šminkala in polepšavala. Očetu in Inateri to sicer ni bilo všeč, toda slepa ljubezen je prezrla vse dekletove papake. Bila je do skrajnosti razvajena, za svojih osemnajst let pa tiosti preveč koketna in razuzdana. Pa saj je dandanes vsa mladina takšna, posebno v Parizu, sta menila roditelja. Jo bo že minilo, ko se poroči! Saj mora kmalu najti ženina, bo je tako lepa, 170.000 frankov dote pa tudi ni od muh! >Violetta, pridi vendar, juha bo hladna«, jo je skoraj strogo poklical Oče. In res je čez hip pritekla Violetta Vsa napudrana in našminkana, v rdeči svilnati obleki najnovejšega kroja. Ljubi Bog — koliko denarja gre za njene šivilje, manikerke in frizerke, ki prihajajo sleherni dan ma dom! Pa naj bo, saj imamo, deklica je pa še mlada, naj se malo naužije udobnega in neskrbnega življenja! Usodni prašek Ko je prihitela k mizi, je prisrčno poljubila mater in očeta ter sedla. -Očka, danes sem bila pri doktorju Duronu, ki nam je poslal praške za glavobol. Za to vročino so ti praški kakor nalašč. Tukajle je zdravnikovo pismo, kjer priporoča praške. Tale je za mamo, oni pa zate, atek, a tretji je zame. Počakajta, sama vama Jih pripravim!« Violetta je sesula praške v tri kozarce, srečna družina je dvignila čaše in jih na dušek izpila. V petindvajsetih letih marljivega ■lužbovanja si je gospod Baptiste prihranil toliko, da je vsa družina živela neskrbno od lepe rente. V Neu-ryju, svojem rodnem mestu, je kupil lepo hišico s posestvom. Mati je bila še zmerom lepa in postavna gospa, oče zastaven in krepak mož. Zdelo ■e je, da bo družina še dolgo živela V najlepši slogi in udobnosti. Po večerji je mala družbica še prijetno pokramljala in snovala načrte *a počitnice, kajti že pojutrišnjem so ■e nameravali odpeljati na lepo bre-fanjsko obalo. Po kavi si je gospod Baptiste pri-Igal smotko in igral s hčerko še nekaj partij skata. Mati se je pa odpravila k počitku. Zbudila se je ob dvanajstih. Strup deluje, mati je odporna Medtem ko je mati štela udarce ure, je nenadoma zaslišala pridušeno ■tekanje iz hčerkine sobe. Pohitela je tja. O, groze! Njen mož se je zvijal y smrtnih krčih pri postelji svoje hčerke in bljuval kri. Violetta je pa •pala kakor ubita in ni slišala ničesar. Nesrečna žena, ki so jo tudi fce popadali krči, se je sklonila nad •vojega trpečega moža, hoteč mu pomagati. Tisti mah je pa začutila silo- vit udarec po senceh in izgubila zavest. Ko se je čez nekaj časa spet osvestila, je začutila, da je moral nekdo odpreti plinsko cev v kuhinji. Stanovanje se je čedalje bolj polnilo z dušljivim plinom. Gospa Germaine je hotela zavpiti na pomoč, toda glas ni mogel več iz njenih ust. Plin jo je omamljal in kakor v snu je slišala trobljenje rešilnega avtomobila, na uho so ji udarjali neznani glasovi, videla je neznane ljudi, ki so tekali po njenem stanovanju sem ter tja. Strašni prizori so se vrstili drug za drugim. Crn voz se je ustavil pred hišo, nanj so naložili njenega moža... Kam za božjo voljo ga neki peljejo? Kam? Zakaj? Njo samo so naložili v bel voz z rdečim križem ob straneh in jo odpeljali v popolnoma drugo smer. Kaj to pomeni? Nič več ne leži na svoji postelji, okoli nje je nekaj mrzlega, zdi se ji, da leži na operacijski mizi. Okrog sebe vidi zaskrbljene obraze zdravnikov in bolničark... Njen mož je ob istem času na mizi v prosek-turi... Potem ga peljejo v Neury. Na posestvo nemara, na letovišče? Zakaj samega brez nje...? Ne, ne, na pokopališče ga peljejo, saj so ga prenesli iz mrtvaškega vagona, okoli njegove krste je vse polno njegovih tovarišev-železničarjev. Njegova mati, starka pet in osemdesetih let, izgublja zavest... A Violetta? Da, res, kje je pa Violetta? Pobegnila je, nihče ne ve kam. Ne, ni pobegnila, skočila je v Seino z mosta poleg mestne hiše. Iščejo jo s čolni po vsej reki, toda nje ni v Seini, v postelji leži zraven odurnega črnca, ki mu pravijo Banjo in igra jazz... Človek bi mislil, da je gospa Germaine vse to sanjala, zakaj zmes takih neverjetnih prizorov vidi človek le v strašnih morečih sanjah... In vendar je vse to bila grozotna resnica. * Pariški listi so 24. avgusta objavili novico, da je gospodična Violetta Nozičres našla očeta in mater zastrupljena s plinom, ko se je ob eni ponoči vrnila domov. Preiskava bo dognala, ali gre za samomor ali nesrečen slučaj. Pač nihče med stotisoči bralcev ni slutil za to novico nagnusnega zločina, najstrašnejšega, kar jih pomnijo letopisi pariških zločinov... Preiskava ni dognala ničesar. Vio-letto, ki se je zvijala v krčih joka, je morala policija vse bolj tolažiti kakor zasliševati. In vendar je ona edina, ki bi mogla dati pojasnila. Mati obtožuje! Nenadoma se je pojavila priča, ki je vstala od mrtvih, priča, o kateri je zločinka mislila, da je za zmerom obnemela. Ko se je mati čez nekaj dni zavedla, se je spomnila praška, ki ga je dala njena hčerka Violetta usodnega večera njej in njenemu možu. Pa še zmerom ni nihče sumil lepe Violette, kj je s svojimi zelenkastimi očmi omamljala študente latinskega okraja. Kdo bi si bil le v sanjah mislil, da bodo nekega dne spravili to krasno dekle v zvezo z najstrašnejšim zločinom? Vsi so mislili, da govori gospa No-zieres zmedeno tjavendan in se ne spominja več prav usodnega večera. Toda zločinka se je sama izdala. Prav takrat, ko so jo hoteli soočiti z materjo v bolnici, je izginila ko duh. Stvar je jela postajati nekam čudna. Čedalje bolj se je zgoščala sumnja, da je Violetta sama zastrupila svoja roditelja. Ko se je oče zvijal ob njeni postelji v smrtnih krčih in bljuval kri iz ranjenega želodca, je bila pošastna hčerka budna in se je samo delala, kakor bi spala. Ko je mati prišla očetu na pomoč, jo je ona udarila po glavi. Nato je izmeknila iz omare 3000 frankov in odšla spat v hotel latinskega okraja. Zjutraj je vstala in poslala s pnevmatično pošto staršem pismo, da se bo vrnila šele pod večer. Pismo je sklenila s »tisoč poljubi«. Ves dan se je zabavala po kavarnah študentovskega okraja v trdni veri, da sta roditelja mrtva. Ponoči se je vrnila domov, preiskala na videz mrtvo mater in našla v njeni spodnji obleki všitih tisoč frankov. Izparala jih je in všila namestu njih kos časniškega papirja. II koncu je odprla plinsko cev in prebudila s strašnim jokom vse stanovalce v hiši. Vrhunec pokvarjenosti Neverjetna je hladnokrvnost te iz-prijenke, ko je pobegnila iz bolnice. Z največjim mirom se je izprehajala po Marsovem polju, posedala na klopeh nasproti Eiffelovemu stolpu, kjer se je zabavala z neznanimi fantalini baš v času, ko je zdravnikov nož na prosekturi rezal truplo njenega očeta. Medtem ko so po mestu stikali celi oddelki policije za njo in so prodajalci časnikov vikali njeno ime, je sedela nebrižno v odličnih kavarnah in se sestajala z ljubimci na vseh koncih in krajih. Ponoči je bila gost odurnega črnca Banja in se skrivala v njegovem stanovanju, dokler se nista sprla; zahtevala je namreč za svoje »dajatve« 150 frankov, črnec jo je pa odpravil s petnajstimi in jo vrgel na cesto. Neki njen ljubimec je pa nekaj zasumil in jo je prijavil. Sporazumno s policijo jo je izvabi! v kavarno »La Brune«. Violetta je prišla ob dogovorjenem času, v elegantni obleki, vsa prešerna in vesela — ter padla v roke policije. Pri aretaciji je bila povsem mirna in se je samozavestno nasmihala, gele ko so ji uklenili roke, se je hotela upreti in ogorčeno protestirala: »Ali se mar tako ravna z odlično damo?« Družba v zaporu ji ne prija V ječi z velikim tekom večerja, zunaj pa kriči razjarjeno ljudstvo: »Na smrt, pod giljotino!« Njej se zdi vse to smešno in se zmrduje, ko ji slačijo elegantno obleko in jo zamenjavajo s platneno jelniško haljo. Ne more preboleti, da so njo, »boljšo gospodično« vteknili v isto celico Z' neko hišnico in šiviljo. Te smejo nositi svoje obleke, ona pa ne, tak škandal! H koncu, ko so preiskali njeno obleko in dognali, da nima strupa pri sebi, so ji jo vrnili; tedaj je bila spet vsa srečna. Pri zaslišanju je dobila živčni napad. Obtožila je lastnega očeta, Češ da ji je bil ljubimec, ko ji je bilo šele 13 let. Pred materjo je to strahotno obdolžitev preklicala, jokala je in prosila odpuščanja. Toda mati, čeprav vsa strta od žalosti in boli, jo je ledeno zavrnila: »Odpustim ti šele na morišču!« Zdravnike in zagovornika je groza Prizor je bil tako dramatičen, da je bil sodni zdravnik dr. Paul, ki je videl že marsikaterega zločinca na morišču, bled ko zid, in je potem izjavil časnikarjem, da ni v štiridesetih letih svoje službe še nikoli videl česa tako strašnega... V celici je spet mirna, jč s tekom, zabava se s kaznjenkami, hip nato se spusti v histeričen jok in zahteva duhovnika, češ da se hoče izpovedati in spokoriti. Bog ve, ali res ni normalna, ali pa le tako dovršeno igra? To tajnost morajo odkriti zdravniki in sodniki. Zagovornik Gorgulova, ekscentričnega morilca predsednika Doumerja, pravi, da je celo njega laže razumel... Verjetno je, da je imela Violetta pomagače. Zakaj, nekdo je moral prenesti mater nazaj na posteljo. Violetta je bila prešibka. Kam neki je dela tisočake, ki jih je ukradla staršem? Kdo neki je pisal lažno pismo doktorja Durona, v katerem kar mrgoli strokovnih izrazov, ki jih Violetta ni poznala? Morda se je kateremu njenih ljubimcev zahotelo dote 170.000 frankov po smrti njenih staršev? Le kateri bi to bil, saj jih je imela Violetta na izbero... vseh poklicev in vseh barv. Od kreolea do črnca... Njena roditelja prav gotovo nista poznala njenega dvojnega življenja. Preveč sta jo ljubila in bila slepa za vse. Ko je bilo Violettj 14 let, jima je izdal dr. Duron, da je dekletce spolno bolno. Pa še to je izrabila. Lagala jima je, da hodi ponoči k zdravniku, ker jo je pri belem dnevu sram. Bog ve, kaj je medtem počenjala? Ko je še liodila v licej, jo je mati vselej zbudila v posledujem trenutku, samo da je moglo »zlato otroče« delj spati. Zajtrk ji je nosila na posteljo, čistila ji je čevlje in obleko. Sosedom je pravila: >Saj imamo, hvala Bogu, dovolj, naj bo otroku dobro, življenje jo bo tako še dovolj izkušalo.« Doma ni prijela za nobeno delo, zato je pa hodila v kavarne in na zabave, mati ji je dajala denar, naj se otrok malo na veseli in naužije... Tako je ravnala od ljubezni zaslepljena mati, ki mora zdaj izreči trde besede: »Šele na morišču ti odpustim.« ¥ O nadaljnjem razvoju procesa proti oce-tomorilki Violetti Nozieres bomo obširneje poročali v prihodnji številki. 2aufia4%i& v poUmod Čikago, v septembru. O poštenih in zaupljivih ljudeh nam pripovedujejo le še pravljice, kajti danes ta dan je že tako, da še desna roka levi komaj zaupa. Prav zategadelj se je zgodilo tole: V Miamiju na Floridi je zbirališče najmogočnejše in najbogatejše gospode, hkratu pa največjih in »najtežjih« zločincev in lopovov. V hotelu »Ex-celsior« se je nedavno naselil eden izmed najbogatejših: Mr. Barry, mehiški ladjar najtežjega milijonskega kova. Najmanj 80 odstotkov vseh ladij, kii zalagajo obalo z alkoholom, je njegovih. Torej ni ta mož zgolj bogatin, temveč tudi povsod znan, dasi-prav mu ni do tega, da bi ga kdaj in kjerkoli fotografirali. Prišel je torej ta možakar v Miami; vsi časniki so bili polni najrazličnejših vesti, zlasti o tem so največ pisali, da ai namerava izbrati izmed 10.000 girlov, ki se solnčijo in kopajo v tem najzjiamendtejšem kopališču, ženo, pravo zakonsko ženo. Ko je Mr. Barry zaprosil hotelskega ravnatelja, naj mu svetuje najboljšega draguljarja in ga prosil celo za spremstvo, se ni videlo to nikomur ne čudno ne sumljivo. Kajrti Mi-. Barry se vendar ženi... Bogatin je dolgo izbiral pri draguljarju, h koncu se je pa odločil za prekrasen niz biserov v ceni 100.000 dolarjev. Plačal je, kakor je v Amerika navada, s čekom in se v družbi hotelskega ravnatelja vrnil v hotel. Že čez 2 uri je vedel draguljar, da je ček ponarejen. Ves navdušen je pripovedoval časniškim poročevalcem, da je dal tudi on iz previdnosti kupcu ponarejen biserni niz, ki bi KRONIKA — V Brightonu na Angleškem je umrl seržan Frank Pennington, ki je 11. novembra 1918 napravil konec svetovni vojni. Bil je telegrafist in je na uka* angleškega generalnega štaba poslal na vse fronte brezžični poziv, da se sovražnosti takoj ukinejo. Pennington jo po-znoje dejal, da je ta ukaz med vsemi, kar jih je dobil v življenju, z največjim veseljem izpolnil. — V Parizu je neki 28 letni delavec zadavil 65 letno starko, s katero je živel v divjem zakonu. Nato se jo sam prijavil policiji in povedal, da j« zločin storil iz ljubosumnosti. . — Nemška evnngclska cerkev je izdala odlok, da sc pri službi božji ne smeta več rabiti hebrejski besedi amen in aleluja. Namestil njiju bodo poslej morali rabiti nemški besedi z istim pomenom. • — 20. septembra je minilo 25 let, kar so na ljubljanskih ulicah ustrelili Lundra in Adamič«. Prošlo nedeljo »o na svečan način odkrili spominsko ploščo obema žrtvama; vzidana je v obok mosta med stolnico in Škofijsko palačo v Ljubljani. — Na Japonskem starši še zmerom po starem običaju prodajajo svoje hčere, ker vidijo v njih snmo breme rodbini. Statistika pravi, da so lani na tak način prodali 41.000 deklet po 500 do 800 Din. Zdaj so napredni Japonci na bister način začeli propagando zoper barbarsko šego. Ustanovili so kreditni zavod, ki dajo kmetom posojila, toda obvezati se morajo, da zato ne bodo prodajali svojih hčera; po drugi strani bo pa takisto novo ustanovljeno »Žensko patriotsko društvo« priskrbelo hčeram teh kmetov primerno službo, da ne bodo staršem v nadlogo. — Iz ltigc poročajo, da so v Sverdlov-skem našli dnevnik poslednjega ruskega carja z zapiski dogodkov tik pred prihodom morilcev. — Italijanska vlada je hotela odpraviti v Benetkah staroslavne gondole in jih nadomestiti z motornimi čolni. Gondoljcrji so pa protestirali in prosili, naj jim pusti dosedanje čolne, češ da bo drugače trpel egodovinsko-romantičui značaj mesta. Vlada jim jo ugodila; vzlic temu se neizprosno bliža čas, ko bodo motorni čolni zavladali tudi na beneških lagunah in kanalih, ker so tvrdke, ki so izdelovale gondole, zaradi pomanjkanja naročil morale delo ustaviti. — Na bregu Donave so našli ondan na Dunaju vsega premočenega in izčrpanega nekega 57 letnega starca, zraven pa psa. Siromak je iz obnpa nad bedo, v k*teri je živel, skočil v Donavo in potegnil s seboj na vrvci svojega psa. Toda pes je bi) močnejši in jo gospodarja privlekel na breg ter pazil Brinetke pozor f ga bil zamenjal za pravega, če bi bil ček v redu. Kmalu nato je pisal Mr. Barry, ki je seveda že zdavnaj zapustil Miami, da nikakor ni Mr. Barry, temveč si je to ime samo iz previdnosti nadel. Bil je pa še tako previden, pravi, da je n/iz biserov zastavil za 20.000 dolarjev hotelskemu ravnatelju, a ta hotelski ravnatelj, ki je sicer priznal, da je to res, je spet izjavil, da je v istem hipu, ko je Bar-ryju predal ček, že telefonično prepovedal izplačilo, kajti previdnost je pač previdnost... Do tod nam je zadeva za zdaj znana. Vsa ameriška javnost se silno žarnima, kakšno izjavo bo neki podal Mr. laži-Bairry, kajti verjetno je, da je iz previdnosti ravnateljev ček že zamenjal, prodal ali zastavil. Menda so Američani zaradi samih previdnosti že neprevidni.« * Vcekosil fe V Londonu, septembra. Mr. Correll je prav posebno vljuden brivec, eden izmed tistih še, ki mu je postrežba gotovo važnejša kakor pripovedovanje čenč. Nekoč je bilo znano po vsem Londonu, da si našel v njegovi čakalnici največ revij in časnikov, čakanje, da prideš na vrsto v njegovem salonu, je bila pravcata zabava, kajti v njegovi čakalnici si našel več branja kakor v katerikoli čitalnici. Ko se je udomačil radio, si je Correll seveda med prvimi nabavil najboljši aparat. Toda to se ni posebno obneslo. Videti je bilo, da Vendar enkrat odgovor no vpra* ianjet Koko negujem kotta* . njeve lase? Ideolnt odgovori £• redno umivata lote z novim Brunetoflor Shompoonom. Učinkuje naravno io edinstveno zo rodi hequila, ki ga ima v sebi. Kostanjasta barva, temni fon sta i tem neverjetno poudarjena, lasje dobe krasen blesk In iudovlt lesk. Nenavadno fepo se kodrajo. barv*'- El IDA S PF C I AL S H A M P O O BRUNETAFLOR ima čakajoče občinstvo kaj različne okuse. Nekemu se je zahotelo vzne-šene godbe, drugemu poskočnega fokstrota. Correl je zategadelj nakupil več aparatov, kjer si je vsak po mili volji lovil iz vesoljstva svojemu okusu ustrezajočo godbo. Seveda je bilo to le s slušalkami mogoče. Zdaj so se pa pritoževali oni, ki so jih brili, ali strigli, da godbe sploh ne slišijo. Dobri Mr. Correl je moral še dalje, če je hotel ustreči vsem svojim gostom. Postavil je zaprte celice, kjer so nameščenci gostom postregli s primerno godbo in z britvijo. Posel se je precej časa dobro razvijal. Toda takrat je otvoril neki pre-tkanec nasproti Correllu svojo novo brivnico. V izložbo je obesil velik lepak z napisom: »Tu vam najbolje postrežemo —i in vsepovsod vlada mir in tišina« Nameščenci so obuti v gumijaste čevlje — in strogo jim je prepovedano pogovarjati se z občinstvom.« Odsihdob propada nekoč tako slavna Correllova brivnica. Ljudje, ki jih' že tako dovolj zmnči strahovito mestno bučanje in ropot, se zatekajo v prijetno in globoko tišino konkurenčne brivnice. * ž im&M sc hi Sadili Beograd, septembra. Ime mu je Konstantin, star je 34 let, točnega kraja svojega rojstva ne ve, pač pa je nedvomno, da je nekje na jugu zagledal zapeljivo luč nanj, dokler ga niso uašli in spravili v zavetišče. — Kongres nacijonalne socijalistične stranke v Niirnbergu je stal nemško vlado okoli 400 milijonov Din. — V prestolnici Kube, Havani, je orkan napravil veliko škodo. V luki se je potopilo več parnikov, mnogo ljudi je brez strehe, okoli sto jih je pa ubiio. V splošni zmedi so ponekod zločinski elementi začeli ropati zapuščene trgovine, tako da je moralo nastopiti vojaštvo. — V mostarskem vojaškem skladišču je eksplodiral gradbeni smodnik. Ubilo je dva vojaka in neko kmetico, ki je šla mimo, ranilo pa vojaka, ki jo stal na straži pred skladiščem, in tri kmetice. — 8. in 15. oktobra bodo občinske volitve v vseh sedmih banovinah, kjer jih še ni bilo. — Občinske volitve v savski banovini bodo 8. oktobra t. I. — V nedeljo so v Tršiču v Mačvi svečano posvetili obnovljeno hišo, r kateri so jo rodil reformator srbohrvatskega jezika in avtor cirilskega pravopisa Vuk Stefanovič-Karadžič (* 1787, t 18G4). — V Solčavi je umrl star BO let Anton Herlo, znan po vsej Sloveniji kot sloveč čebelar. Pokojnik je bil očo tudi žo umrlega profesorja prirodopisja v Kranju dr. Herleta. — Po smrti kralja Fojzala je zasedel iraški prestol njegov sin Emir Ghazi. Novi kralj se je vzgajal na Angleškem. sveta. Od svojih štiri in trideset let jih je presedel že pet za švedskim omrežjem, pa tudi carigrajske, dunajske in sofijske ječe so mu znane od znotraj. Ta trenutek je v Beogradu na počitnicah. Stanuje seveda spet v državni zgradbi, njegovo osebje je spet v uniformah, prav tako kakor nekoč na Dunaju in v; Carigradu. Videti je, da so zelo v; skrbeh zanj, ker ga budno stražijo. Njegov glavni in življenski poklio. je ljubezen, zvečine ljubezen do tujega denarja, toda ponavadi ga vodi pot do »jurjev« preko žensk. Ponašaj se lahko že z dobrim tisočem osvojenih ženskih src. Toda pri zadnji »ljubici« je nasedel. To pa samo zaradi presnete nepazljivosti. Deklica so klicali Nevenka, on ji je pa nekoS v raztresenosti rekel Klara. Lepotica; se je tako hudo razjezila, da ga je prijavila zaradi lažnjivega obljubljanja zakona, kar ga je končno pokopalo. Naš dični Konstantin, ki je v življenju menjal že naslov grofa s knezom, markija z vikontom, doktorja a profesorjem, je moral tokrat spet menjati, pa ne naslova, temveč svojo lepo zlikano športno obleko za zmečkano dolgočasno sivo bluzo, Zdaj počiva ves truden in izčrpan od življenskih naporov na lovorikah1 svoje slave — na trdi klopi jetnišk® celice. * SV/ena Napisal 0. Pred letom dni je Evgen Selan izgubil službo. In mesec dni nato je njegova mlada žena Renata spet sedela za blagajno pri Strnadu & Korenu in delala prav tako marljivo, .vneto in zanesljivo kakor leta in leta pred poroko. Evgena je silno bolelo, »a mora njegova žena skrbeti zanj. Dan za dnem je trkal na vrata in prosil službe, toda večer za večerom ■e je pobit in nesrečen vračal domov. Zgodilo se je celo, da se je kdaj od obupa napil, toda na srečo ee je to le redko pripetilo. Posledica gospodarske stiske se je kmalu pokazala tudi pri Renati: znižali so ji plačo. Selanova sta se morala zato še bolj omejiti v svojih izdatkih. Evgen je še neumorneje tekal po stopnicah gor in dol in trkal na vrata, proseč službe. Naposled si je vendarle nekje izprosil vsaj začasno službo tekača. Toda že po treh dneh je začutil, da ga zbada v pljučih, zakaj moral je dan za dnem najmanj po šest ur drveti na kolesu po prašnih ulicah. Njegovo telo je bilo od pomanjkanja opešalo in ni bilo kos takšnemu naporu. Peti dan je moral leči. Imel je hudo vročino, tožil je, da ga zbode, kadar zadiha, ponoči je pa govoril čudne reči o davno minulih časih. Renata se je silno prestrašila. Ure, ko je morala biti v službi, je bila kakor na trnju. Šesti dan se je obrnila na dr. Trpina in ga prosila, naj pride pogledat k njenemu možu. Izprosila si je za tisti popoldan dopust in je v vročični nestrpnosti čakala zdravnika. Ko je naposled prišel in si ogledal bolnika, je napravil zelo resen obraz in kratko dejal: >Vnetje pljuč.« Renata je še tisti dan poklicala sestro in jo prosila, naj streže njenemu možu. Evgenovo stanje je postajalo čedalje nevarnejše. Skoraj neprestano je blodil in govoril o vseh mogočih rečeh. Dr. Trpin je rekel gospe Renati, naj skuša na vsak način svojega moža pomiriti. Renata je nemo prikimala. Kadar je bila prosta, se ni genila od bolnikove postelje, tolažila ga je, ko je jel spet govoriti o svojih skrbeh, in mu naposled dejala: »Saj ni tako hudo, Evgen! Za tvojim hrbtom sem si prihranila nekaj denarja, tri tisoč dinarjev, ki mi zdaj tako prav pridejo, da tvoje bolezni niti ne čutiva. Izprva ti nisem hotela niti povedati, zato sem ti pa zdaj napravila toliko večje veselje, kaj ne, dragi?« Evgen je dvignil svoj bledi obraz Iznad blazine. In tiho, s trepečočim glasom je zaprosil: »Pokaži mi denar, Renata, pokaži mi ga, saj ne morem verjeti.« Pri tej nepričakovani prošnji jo je od groze zazeblo do dna srca. Saj si ni mogla ničesar prihraniti! Narobe; taradi neštetih nepričakovanih izdatkov ji je tako malo ostalo od plače, da se še sama ni upala več do sitega najesti, samo da ne bi zmanjkalo za Evgena. In spet je zaslišala bolestno neučakano prošnjo: >Daj, pokaži mi denar, Renata, pokaži galc žrfev Reinicke Mehanično je prikimala in odvrnila: »Pozneje, dragi, moram ga poprej vzeti iz banke. Ze drevi ti ga pokažem, ko se vrnem iz službe.« S tem si je pridobila nekaj časa. Nekaj minut nato je prišel dr. Trpin. Prvi mah je opazil bolnikovo razburjenost in jo vprašal, kaj ji je vzrok. Toda odgovoril mu je bolnik sam. Zdravnik je od strani pogledal proti mladi ženi. Videl je docela obvladan obraz, toda videl je tudi roke, ki so se krčevito zagreble druga v drugo, da je vsa kri izginila iz prstov. Poklical je Renato na stran in ji povedal, da se bliža kriza, vendar upa, da bo bolnika rešil. Preden se je poslovil, je pa dejal: »Vaš mož si je vtepel v glavo, da mu pokažete prihranjeni denar... Zanj bi utegnilo mnogo pomeniti, morda rešitev, če...« Prestal je, kakor ne vedoč, kaj naj še pove. Potem je pa mirno povzel: »Mislim... hm... saj pač imate ta denar?« Renata je prebledela na smrt. Toda stisnila je zobe in malone trmasto prikimala. Dr. Trpin je krenil proti vratom. Počemu bi se ji vsiljeval, si je dejal sam pri sebi. O teh treh tisočih dinarjev ni verjel niti besedice. Ko je šla Renata popoldne v službo, je rekla Evgenu, da mu bo denar prinesla drugi dan opoldne, ker ga ima v banki, banke pa popoldne ne delajo. Drugi dopoldan je mlada žena preživela težke ure. Vse v njej je drgetalo. In ko se je bližala dvanajsta ura, so ji začele trepetati roke, bleda je bila ko zid in oči so se ji svetile kakor od vročice. Potem je globoko zasopla in vzela iz blagajne že pripravljene tri tisočake, jih skrila v knjigo, vstala in hitro odšla. Pri večernem obračunu z gospodom Strnadom bodo tisočaki spet na svojem mestu. Hitro je odšla domov, stopila k postelji svojega bolnega moža in mu položila bankovce na odejo. Globok dih je napel Evgenove prsi, kakor bi se mu bil težak kamen odvalil z njih. Potem je segla njegova shujšana desnica po bankovcih in koščeni prsti so se krčevito oklenili okoli njih. Zaman sta skušali potem Renata in njena sestra, ki je stregla bolniku, izviti bankovce iz stisnjene Evgenove roke. Bližal se je čas, ko bo morala spet v službo. Postajala je strašno nemirna in razburjena, naposled je pa priznala svoji sestri, na kakšen način je prišla do denarja. Takrat je pozvonilo. Prišel je doktor Trpin. Z vljudnim pozdravom se je zdravnik obrnil k bolniku in se sklonil k njemu. Nato je zadovoljno pokimal. Tedaj šele je zagledal v stisnjeni Evgenovi roki zmečkane bankovce. Nasmehnil se je. »Aha, zato!...« Nato se je obrnil k Renati. »Danes je deveti dan, drevi napoči kriza. Prestal jo bo, zanesite se, samo denar pustite v njegovi roki. Tile trije tisočaki 90 zdaj najboljše zdravilo. Proti večeru se spet oglasim...« Renata je morala kmalu za zdravnikom v službo. Zaklinjala je svojo •estro, naj za božjo voljo izvije Evgenu denar iz roke in naj ji ga prinese v pisarno. Ob štirih popoldne je pristopil k njej gospod Strnad. Prijazno ji je pokimal in dejal: »Iz formalnosti bi malo pregledal blagajno.« Renata je zasrepela v njegov prijazni in dobrodušni obraz. Vsa kri ji je izginila z obraza, noge so ji klecnile. Strnad jo je osuplo pogledal in začudeno zmajal z glavo. Nato je odprl knjigo... Renata se je onesvestila. Med tem je gospod Strnad dognal, da manjka v glavni blagajni tri tisoč dinarjev. Spomnil se je, da je bila Renata Selanova celih pet let pri njem v službi in da je bil zelo zadovoljen z njo. Zmajal je z glavo od razočaranja, nato je pa pozvonil in velel vstopivši služkinji: »Ko se gospa Selanova zave, bi jo prosil, naj se oglasi pri meni.« Deset minut nato je Renata stala v pisarni svojega šefa. Bila je strašno bleda. Oči je upirala v tla. »To je bilo zame zelo neprijetno presenečenje, gospa. Toda ker ste bili doslej vestni v službi, ne maram pokvariti vašega slovesa; dal vam bom do konca meseca dopust in razglasil, da morate streči svojemu obolelemu možu in da ste zato pustili službo pri meni. Vaš dopust,« pri teh besedah je gospod Strnad vstal, »se začne jutri. Tule je vaša poslednja plača, izplačam vam jo c61o, ker sem prepričan, da so vas morali tehtni vzroki spraviti do tega, da ste se izpozabili nad blagajno. Izpričevala vam pa seveda «e morem dati.« Renata je nemo prikimala. Z ledenimi prsti je vzela denar in brez besede odšla. Ko je kakor omotena prišla domov, je ležal Evgen v postelji in mirno spal. Njegovi prsti so se še zmerom oklepali bankovcev. Renata je dolgo gledala svojega spečega moža. Potem je začela jokati, brez glasu in brez ihtenja. Ko je prišel zdravnik, so ji solze usehnile. Na videz mirno ga je vprašala, kako naj ponoči ravna z bolnikom. »Poslej bom lahko sama stregla svojemu možu, ker sem pustila službo.« Dr. Trpin jo je začudeno pogledal, nato ji je pa dal potrebna navodila in se zamišljeno poslovil. Nekam čudno se mu je zdelo, da je gospa Selanova zdaj, ko je njen mož prebrodil krizo, pustila službo, da mu bo stregla. Toda vprašal ni nič. Evgen je spal pozno v noč. Renata je sedela zraven njegove postelje. Ko je ura kazala že mnogo Banka Baruch 15, Rae Lalayette, PARIŠ Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najku-lantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji In Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 8064-04, Bru-xelles; Holandija: št. 1458-66, Ded. Dienst; Franclja: 5t. 1117-94, Pariš; Luksemburg: št. 5967, Luiemburg. <— Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. čez polnoč, je bolnik globoko zasopel, razklenil desnico in spustil zmečkane bankovce na odejo; nato se je obrnil na drugo stran in dalje spal. Renata se je tiho sklonila nad posteljo, vzela bankovce, jih zravnala in položila na nočno omarico. Zraven sebe je slišala enakomerni dih svojega ozdravelega moža. * Tri dni nato. Keglaški krožek »Vseh devet« je bil pri delu. Krogle so zamolklo hitele po keglišču. Stožci so se podirali. Za trgovcem Strnadom je bil na vrsti dr. Trpin. In potem je družba posedla k litru vina. Naključje, ki igra tolikšno vlogo v življenju, je posadilo Strnada in doktorja Trpina drugega zraven drugega in ju zapletlo v pogovor. In tedaj je dr. Trpin mimogrede vprašal, zakaj neki je gospa Renata Selanova pustila službo. Beseda je dala besedo, gospoda sta nato stopila v kot in zdravnik je povedal trgovcu zgodbo o treh tisočakih. Strnad ga je ves osupel poslušal in potem vzkliknil: »In jaz sem dva dni nato, torej včeraj, dobil te tri tisočake v pripo ročenem pismu nazaj... * Drugi dan opoldne se je pred hišo. kjer sta stanovala Selanova, ustavil avto. Iz njega je stopil trgovec Strnad, stekel po stopnicah in stal dve minuti nato pred prestrašeno Renato. Brez besede ji je ponudil roko in ganjeno dejal: »Ce vam je prav, draga gospa, vam skrajšam dopust, moja trgovina vas spet potrebuje. Ali se hočete vrniti k meni? Vse vem, in tole,« to rekši je položil pred osuplo Renato tri še zmerom zmečkane tisočake, »tole naj bo plačilo za spoznanje, da dostikrat šele laž, čeprav pobožna laž, pokaže plemenitega človeka v pravi luči.« Potem se je zasmejal in dejal skoraj razigrano, da bi prikril ganotje: »In zdaj me odvedite k svojemu možu, rad bi mu stisnil roko in mu povedal, da me bo veselilo, če bi hotel iti k meni za glavnega knjigovodjo -- zakaj Komar nas zapusti, kakor veste.« 1/t/ldev •zmagovalec Na brooklandskem dirkališču seje zgodiio nekaj nenavadnega. Pri neki avtomobilski tekmi je privozil za kakih 200 metrov pred ostalimi dirkač Chapmamn Sullivan prvi skozi cilj. Na splošno začudenje pa voza ni zavrl, temveč je dirjal z nezmanjšano brzino dalje. Naposled se je avto ustavil. Sullivan je sedel topo za volanom. Preiskava je dognala, da je mož mrtev. Menda ga je v trenutku, ko je dosegel cilj, zadela srčna kap. Radia MunerfulasMka Na vseh sedmih tisočih Filipinskih otokov je le malo časnikov in malo ljudi, ki jih znajo brati. Še celo v mesta prihaja pošta samo po enkrat na teden, ali pa še bolj poredko. Zaradi tega je vlada postavila na trgih vasi in naselbin velike zvočnike, ki trobijo najmanj šest ur na dan najraznovrstnejša poročila, poučna predavanja in zabavne prigode. Na ta način hočejo dati tudi ljudem, ki so daleč od sveta, priliko za izobrazbo in jih seznaniti z vsemi važnimi dogodki širom sveta. * vof ‘M.cnle^Gvistc Zakaj ne bi Mercedi povedala slutnja, da se njen dragi vozi komaj tri sto korakov mimo nje? Ena sama luč je brlela pri Kataloncih. Dantes je skušal dognati, kje gori, in prišel do spoznanja, da mora biti v sobi njegove neveste. Mercedes je bila torej v vsej koloniji edina, ki še ni spala. Če bi krepko zavpil, bi ga morda slišala; pa ga je bilo sram. Kaj porečejo njegovi pazniki! Zato je nemo obsedel in strmel kakor zaverovan v luč. Čoln je naglo plul dalje. Toda jetnikove misli niso bile pri njem, temveč pri Mercedi. Tedaj je barka zavila v stran in Dantes je izgubil lučko iz oči. Obrnil se je in osupel videl, da jadra čoln na odprto morje. Med tem ko je zaverovan v svoje misli zrl proti obali, so bili razpeli jadra. Čeprav se je Dantesu upiralo obračati se z novimi vprašanji na orožnike, je vendarle pristopil k enemu izmed njih. »Pri vašem izveličanju in pri vaši vojaški časti,« je vzkliknil, »rotim vas, bodite usmiljeni in odgovorite mi! Jaz sem kapitan Dantes, dober in pošten Francoz, čeprav me dolže ne vem katerega izdajstva. Kam me peljete? Povejte mi, in pri moji mornarski časti se vam zakolnem, da se bom vdal v svojo usodo.« Orožnik se je v zadregi popraskal za ušesom in pogledal svojega tovariša. Le-ta pokima, kakor češ: »Zdaj mu že lahko poveš.« Orožnik se je spet obrnil k jetniku: »Iz Marseilla ste in še pomorščak povrhu, pa vprašate, kam vas peljemo?« »Da! Kako naj bi vedel?« »Če niste slepi in če ste le kdaj pluli iz marseljskega pristanišča, morate vendar vedeti, kam gre naša pot.« »Ne.« »Ozrite se torej okoli sebe.« Dantes je vstal in najprej pogledal v smer, kamor je plul čoln. In tedaj je uzrl kakih sto sežnjev daleč črno strmo skalo, s katere se je vzpenjal mračni kastel If. Čudno zlovešča oblika gradu in misel na ječo v njem, ki je že samo nje omemba navdala človeka z grozo — saj so Marseljčani že tri sto let poslušali o grozotah, ki so se širile o tem gradu — sta učinkovali na Dantesa kakor beseda morišče na človeka, ki je obsojen na smrt. »O Bog,« je kriknil, »kastel If! Po kaj gremo tja?« Orožnik se nasmehne. »Pa me vendar ne peljete tja, da me zaprete? Grad If je državna ječa, in vanjo zapirajo samo nevarne politične zločince. Jaz nisem pa ničesar zagrešil. Ali je mar tam tudi preiskovalni sodnik?« »Kolikor vem,« odvrne orožnik, »imajo tam samo guvernerja, ječarje, vojaško posadko in trdno zidovje. Nikar, prijatelj, ne delajte se tako začudenega — drugače bom mislil, da se hočete v zahvalo za mojo uslužnost še norčevati iz mene.« Dantes je stisnil orožniku roko, kakor bi mu jo hotel zdrobiti. »Pravite torej, da me zato peljete na grad If, da me vržejo v ječo?« »Najbrže!« »Brez sleherne preiskave, brez vseh formalnosti?« »Preiskava je končana, formalnosti so opravljene.« »In vzlic obljubi gospoda Villeforta?« »Ne vem ali vam je gospod Villefort kaj obljubil, vem le to, da plovemo proti kastelu Ifu. Dajte no, kaj pa počnete? Hej, tovariši, k meni!« Hitro kakor blisk se je hotel Dantes zagnati v morje; toda vajenemu orožnikovemu Roman Napisal Aleksander Dumas očesu njegova namera ni ušla: v trenutku, ko se je Dantes odgnal, so ga zgrabile štiri čvrste roke. Tuleč od besa je padel na tla. »Lepo,« vzklikne orožnik in mu poklekne na prsi, »res lepo! Torej tako držite svojo častno besedo? Pa naj človek še verjame tem ljudem! Če se le zganete, prijatelj, vam poženem kroglo v glavo. Svoje prvo povelje sem prekršil, drugo bom pa do pičice izvršil.« In res je pomeril puško v Dantesa. Mladega moža je ob dotiku z železno cevjo mrzlo izpreletelo. Prvi mah ga je res obšla misel, da bi se zgenil in se tako za zmeraj rešil strašne nesreče, ki je prišla nadenj in se zasekala vanj kakor jastreb s svojimi kremplji. Toda ravno zato, ker je prišla nesreča tako nepričakovano, si je dejal Dantes, ne more dolgo trajati. Potem se je spet spomnil obljube gospoda Villeforta; in naposled se mu je zazdela smrt v čolnu od orožnikove roke sramotna in njega nevredna. Sesedel se je na dno čolna in v blaznem obupu vil roke. Skoraj isti hip je močan sunek stresel čoln. Eden izmed veslačev je skočil na skalo, ob katero je zadel prednji del čolna, in Dantes je spoznal, da so na cilju. Orožniki so ga zgrabili za lehti in za vrat in ga dvignili s tal. Nato so ga potegnili na suho in krenili z njim proti utrdbi. Dantes se ni upiral; njegova topa brezvoljnost je bila bolj posledica omamljenosti kakor pa odpora. Opotekal se je kakor pijanec. Spet je uzrl vojake, ki so ga obstopili v dveh vrstah. Začutil je stopnice in nehote privzdigoval noge; kakor v sanjah je videl, da je stopil skozi neka vrata, ki so se za njim zaprla. Potem so se za trenutek ustavili, in Dantes je skušal zbrati svoje misli. Ozrl se je okoli sebe in videl, da se nahaja na dvorišču sredi med štirimi visokimi zidovi. Slišal je počasne in enakomerne korake straž, in od časa do časa zagledal lesket cevi njihovih pušk. Na dvorišču so čakali kakih deset minut. Dantes ni mogel nikamor pobegniti; zato so ga orožniki izpustili. »Pojdi!« so ga pozvali in ga potisnili naprej. Jetnik je šel za vodnikom, ki ga je vedel po stopnicah pod zemljo. V nekakšni celici se je ustavil. Golo in vlažno zidovje se je zdelo, kakor bi bilo mokro od solz. Na neki pručici je stala leščerba, njen stenj je plaval v smrdljivi masti in motno razsvetljeval od vlage bleščeče zidovje. V njenem svitu je Dantes mogel videti svojega vodnika: bil je slabo oblečen ječar prostaškega obraza. »Tole je vaša soba za nocoj,« je dejal. »Pozno je že in gospod guverner je že legel k počitku. Jutri zjutraj, ko dobi potrebna navodila, vam nemara odkaže kakšno drugo bivališče. Dotlej vam je pa na razpolago kruh, v onemle vrču voda in v kotu slama. To je vse, četar si more jetnik želeti.« Preden je utegnil Dantes odpreti usta v odgovor, preden je pogledal, kje je kruh, je ječar vzel leščerbo in zaprl vrata za seboj ter pustil jetnika v temi. Ostal je zdaj sam v temi in tišini, nemi in mračni kakor obok, čigar ledeni hlad mu je legal na razbeljeno čelo. Ko so prvi solnčni žarki prinesli v to luknjo nekoliko svetlobe, je vstopil ječar in Dantesu povedal, da bo ostal, kjer je. Jetnik se vso noč ni bil premeknil z mesta; bilo mu je, kakor bi ga bila železna pest pribila na prostor, kamor je stopil snoči. Vso noč je prebil stoje, ne da bi bil le za trenutek zaspal. Ječar je stopil bliže in šel okoli njega, toda Dantes kakor ga ne bi bil videl. Udaril ga je po ramenu; Dantes je vztrepetal in dvignil glavo. A. nadaljevanje. »Ali mar niste spali?« ga vpraša ječar. »Ne vem,« odvrne Dantes. Ječar ga začudeno pogleda. »Ali niste lačni?« »Ne vem,« odgovori v drugo Dantes. »Ali imate kakšne želje?« »Rad bi govoril z guvernerjem.« Ječar je skomignil z rameni in odšel. Dantes mu je sledil z očmi in iztegnil roke proti polodprtim vratom, toda vrata so se spet zaprla. Potem mu je bilo, kakor bi mu hotelo ihtenje razgnati prsi. Solze so se mu vlile po licih; vrgel se je s čelom na tla in začel moliti. In v spomin mu je prihajalo vse njegovo življenje; izpraševal se je, kakšen zločin je pač mogel za- < giešiti v teh mladih letih, da je zaslužil tako kruto kazen. Tako je minil dan; pojedel je samo nekaj grižljajev kruha in spil požirek vode. Zdaj je stal, zatopljen v svoje misli, potem je spet divjal po ječi kakor zver, ki so jo zaprli v železno kletko. Ena misel ga je venomer preganjala in ga navdajala z onemoglim besom: da je vso vožnjo sedel križem rok. Pa saj ni niti slutil, kam ga peljejo! Desetkrat bi bil lahko skočil v morje in plaval pod vodo, saj je bil spreten plavač, ušel bi svojim krvnikom, priplaval do obale, se skril na varnem in počakal kje v zapuščenem zalivu kakšne genovske ali katalonske ladje, se odpeljal v Italijo ali na Špansko ter od ondod pisal Mercedi, naj pride za njim. Da se ne bi mogel preživeti, ga ni bilo skrb; dobre pomorščake iščejo povsod. Govoril je italijanščino kakor Toskanec, španščino kakor Kastilijec. Živel bi mirno in srečno z Mercedo in svojim očetom, zakaj očeta bi bil tudi povabil k sebi. Tako je bil pa jetnik na gradu Ifu, od koder se še nihče ni rešil, ne vedoč, kaj bo z Mercedo in njegovim očetom — in vse to samo zato, ker je veroval Villefortovim besedam. Ali je čudo, da se je Dantes v takih mislih kakor iz uma premetaval po slami in si grizel pesti? Drugo jutro je ob isti uri vstopil ječar. »Nu,« ga je vprašal, »ali ste danes kaj pametnejši kakor včeraj?« Dantes ni odgovoril. »Pogum!« reče ječar nekoliko manj robato. »Ali bi kaj radi? Mogoče vam lahko ustrežem. Govorite!« »Rad bi govoril z guvernerjem.« »Ej,« odmahne nestrpno ječar, »to je nemogoče. Po jetniških predpisih takšnim prošnjam jetnikov ni moči ustreči.« »Kaj je potem tu dovoljeno?« »Boljša hrana, če jo plačate, kakšen izpre-liod, in sem pa tja kaka knjiga.« »Knjig ne potrebujem, za izprehod nisem razpoložen, in s hrano sem zadovoljen. Želim samo eno: govoriti z guvernerjem.« »Če me boste neprestano nadlegovali s to prošnjo, vam ne prinesem več hrane.« »Prav,« odvrne Dantes, »če mi ne prineseš več hrane, pa umrem od lakote.« Iz načina, kako je Dantes to rekel, je ključar videl, da si jetnik želi smrti. Ker je pa takrat ječar dobil od vsakega jetnika na dan kakih deset soldov, si je dejal, da bi imel samo izgubo, če Dantes umre. Zato je nekoliko prijazneje povzel: »Ne bodite vendar! Vaša želja je neizvedljiva, zakaj še nikoli se ni zgodilo, da bi bil prišel guverner na jetnikovo prošnjo v njegovo celico. Če boste pametni, pojdete lahko na izprehod, in mogoče pride ob taki priliki kdaj guverner mimo vas; tedaj mu lahko poveste, kaj bi radi, in nemara vam bo ustregel.« »Kako dolgo bom pa čakal takega naključja?« >Hm... mesec dni, mogoče tri mesece, pol leta ali pa leto dni.« »To mi je predolgo,« odkima Dantčs, »takoj moram z njim govoriti.« »Ne silite z glavo skozi zid,« pravi ječar, »če boste venomer samo na to mislili, boste v Štirinajstih dneh zblazneli.« »Misliš?« vzklikne Dantes. »Da, zblazneli boste; tako se zmeraj blaznost začne. Tak primer že imamo; abbč, ki je bil pred vami v tej celici, je venomer ponujal guvernerju milijon, če ga izpusti, pri tem je pa postajala njegova blaznost od dne do dne hujša.« »Ali je že dolgo, kar je bil tu?« »Dve leti bo že.« »In potem so ga izpustili?« »Kaj šel V temnico so ga vrgli.« »Poslušaj,« pravi Dantes, »jaz nisem abbč, In tudi blazen še nisem. Mogoče še bom; tale trenutek sem pa na žalost še pri zavesti in bi ti nekaj drugega predlagal. Ne bom ti ponujal milijona, ker ga nimam, ponudim ti pa sto tolarjev, če se pi-vič, ko prideš v Marseille, oglasiš pri Kataloncih in izročiš neki deklici, ki ji je Mercedes ime, ne pisma, ampak samo dve [vrsti.« »Če to storim in se izve, izgubim službo, ki mi nosi na leto tisoč funtov, da hrane niti ne štejem. Sami dobro vidite, da bi bil velik bedak, če bi tvegal tisoč funtov, da si jih zaslužim tri sto.« »Če je tako, pa poslušaj in dobro si zapomni, kaj ti povem: ako nočeš guvernerju povedati, da bi rad z njim govoril, ako ne maraš sporočiti Mercčdi teh dveh vrst ali ji vsaj povedati, kje sem, te nekega dne počakam za vrati in ti s tole pručico razbijem glavo.« »Grožnje!« vzklikne ječar in odstopi za korak. »V vaši glavi bržčas ni več v redu. Tudi pri abbeju se je tako začelo; čez tri dni boste prav tak norec kakor on. Na srečo imamo v kastelu Ifu še temnice za takšne ljudi.« Dantes je pograbil pručico in jo zavihtel nad svojo glavo. »Lepo,« meni ječar. »Če torej na vsak način hočete, bomo pa obvestili guvernerja.« »Potem mi je pravi« odvrne Dantes, postavi pručico na tla in sede nanjo s pobešeno glavo in srepimi očmi, kakor bi bil res že zblaznel. Ječar je odšel in se kmalu nato vrnil s štirimi vojaki in desetnikom. »Spravite jetnika na guvernerjev ukaz eno nadstropje niže!« zapove ječar. »Norci spadajo k norcem!« Vojaki so pograbili Dantesa, ki je šel topo in brez odpora z njimi. Vedli so ga kakih petnajst stopnic navzdol, odprli neka vrata in ga porinili noter. »Prav ima,« zamrmra Dantes, »norci spadajo k norcem.« Vrata so se spet zaprla. Dantes je iztegnil reke predse, hoteč otipati zid, ki ga v temi ni videl. Nato se je spustil v kotu na tla. Počasi so se njegove oči jele privajati temi, ki ga je obdajala, in razlikovati posamezne predmete. Ječar je imel prav. Še malo in Dantes bi bil zblaznel. IX Zaročni večer Villefort se j© po zaslišanju Dantesa vrnil na zaročno gostijo. Toda na vsa vprašanja, ki 60 ga z njimi obsuli, je le izmikljivo odgovarjal; opravičil se je pred osuplimi gosti, da se mora brez odloga odpeljati v Pariz, češ da je od tega pota odvisna vsa njegova bodočnost, ter se hlastno poslovil. Ravno je hotel stopiti v voz, ko je zagledal neko postavo, ki je nepremično stala in ga čakala. Bila je lepa Katalonka. Ker ni dobila o (Edmondu niikakega poročila, je v mraku pribežala v Marseille, da sama dožene, zakaj so njenega zaročenca zaprli. Ko je zagledala Ville-forta, je stopila od zidu, ki se je nanj naslanjala, in krenila proti njemu. Ker je Dantes iv pogovoru z namestnikom omenil svojo nevesto, jo je Villefort prvi mah spoznal, čeprav mu mi povedala, kdo je. Njena lepota in spoštljivi nastop sta ga osupila; ko ga je vprašala, kaj se je zgodilo z njenim zaročencem, mu je bilo, kakor da je on obtoženec in ona njegov sodnik. »Mož, o katerem govorite,« ji je v zadregi odgovoril, »je velik zločinec in ne morem ničesar zanj storiti.« Mercedes je zaihtela. Toda ko je Villefort hotel mimo nje, ga je v drugo ustavila. »Vsaj to mi povejte, kje je in ali je sploh še živ!« »Ne vem, jaz nimam več opravka z njim,« je odgovoril Villefort. Ker mu je ob njenem prosečem pogledu postalo nerodno, jo je odrinil od sebe, stopil hitro v voz in zaprl vratca za seboj, kakor bi hotel zabraniti vstop bolečini, ki je prihajala k njemu. Toda bolečina se ni dala zavrniti, in na dnu njegovega srca je vstala prva kal smrtne rane. Prikazala se mu je slika nedolžnega mladeniča, ki ga je žrtvoval na oltar svoje časti-lakomnosti, nedolžnega človeka, ki naj se pokori za greh njegovega očeta. In s to sliko so vstali v njem očitki vesti, ki grizejo in glodajo od dne do dne huje do smrti. In tedaj je v duši tega moža vnovič vstal pomislek, že večkrat je zahteval smrtno kazen za obtoženca. Usmrtitev takih obtožencev pa ni nikoli skalila njegovega čela; zakaj bili so krivi, ali jih je vsaj Villefort imel za zločince. To pot je pa bilo popolnoma drugače; zakaj dosmrtno ječo je bil namenil nedoižnemu človeku, ki mu s tem ni vzel samo prostosti, temveč tudi največjo življensko srečo: to pot ni bil sodnik, nego krvnik. Če bi bil takrat zaslišal mehki Reneejin glas, ki bi ga prosil milosti, če bi bila takrat stopila predenj lepa Mercedes in rekla: »Pri Bogu vsemogočnem, ki nas vidi in sodi, vrnite mi mojega zaročenca!« — da, tedaj bi se bilo tr čelo, ki se je že zdaj sklanjalo pod težo krivde, popolnoma uklonilo, in njegova ledeno-mrzla roka bi bila podpisala ukaz, naj Dantesa izpuste, ne glede na posledice, ki bi utegnile nastati zanj. Toda noben glas ni pretrgal tišine, in nesrečni Dantes je ostal obsojen. Nesrečna Mercedes je na vogalu ulice de la Loge zagledala Fernanda, ki ji je sledil. Vrnila se je z njim med Katalonce in se vsa obupana vrgla na posteljo. Pred njo je pokleknil Fernand na tla in jel obsipati njeno otrplo roko z vročimi poljubi, ki jih ni Mercedes niti čutila. Tako je prebila noč. Svetilka je ugasnila; pošlo ji je olje. Toda deklica se ni zavedla teme okoli sebe, ne dneva, ko se je začelo svitati. Bolest ji je oslepila oči, da ni videla ničesar drugega kakor podobo svojega Edmonda. »O, ti si tu!« je naposled tpplo rekla, obrnivši se k Fernandu. »Od včeraj te nisem zapustil,« je z bolestnim vzdihom odgovoril Katalonec. * Gospod Morrel se ni križem rok vdal v usodo. Izvedel je, da so Dantesa po preiskavi odpeljali v ječo; brez odloga je poiskal svoje prijatelje in stopil k vsem količkaj vplivnim osebam v Marseillu. Toda med tem se je bilo že razneslo, da so mladega moža zaprli kot bonapartističnega agenta; in ker se takrat nikomur niti sanjalo ni, da bi Napoleon mogel še kdaj priti na prestol, je povsod naletel samo na hladnost, strah in pomisleke. Tako se je ves obupan vrnil domov in si moral priznati, da je stvar zelo resna in da mu nihče ne more pomagati. Caderousse ni našel miru; pekla ga ,e vest. Namestu da bi bil kakor Morrel skušal kaj doseči za Dantesa — čeprav seveda brez uspeha — si je naročil dve steklenici vina, se zaprl v sobo in skušal utopiti nemir v vinu. Le Danglarsa ni grizla vest; celo vesel je bil, saj se je bil maščeval nad osovraženim tekmecem in si zagotovil svoje mesto na faraonu1, ki se je že bal, da se mu bo izmuznilo. Danglars je bil eden izmed tistih preračunljivih ljudi, ki se rode s peresom za ušesom in črnilnikom namestu srca; številke so imele zanj večjo vrednost od človeka. Dantesov oče je od gorja in bolesti skoraj umrl. X Korziški volk Tri dni po Villefortovem odhodu je sedel kralj Ludovik XVIII. v tuilerijskem salonu in nejeverno poslušal pripovedovanje vojvode Bla-casa, ki ga je zaman skušal prepričati, da se na jugu Francije nekaj pripravlja. Take vesti je dobil od nekega sla, ki je bil pravkar prišel iz Marseilla. »Kako pravite?« vpraša kralj. »Veličanstvo, zdi se mi, da se na jugu pripravlja k nevihti.« »Ej, moj ljubi vojvoda,« odvrne Ludovik XVIII., »zdi se mi, da ste slabo poučeni, zakaj pravili so mi, da je tam po navadi zelo lepo in stalno vreme.« Ludovik XVIII. je ljubil besedne šale. »Sire,« povzame resno Blacas, »če že ne zaradi drugega, naj vaše veličanstvo vsaj zato, da pomiri svojega zvestega podložnika, pošlje nekaj zanesljivih mož v Languedoc, Provanso in Dauphinejo, da vam sporoče, kakšen duh veje v teh treh pokrajinah.« »Eh, kakšen duh neki naj veje!« se zasmeje kralj. »Bojim se, veličanstvo, da ne sodim čisto krivo, če pričakujem od ondod obupnega napada.« »Od koga?« »Od Napoleona, ali pa od njegovih privržencev.« »Moj ljubi Blacas,» se zasmeje kralj, »s svojimi črnimi slutnjami me motite pri delu.« »Sire,« povzame vojvoda, »glasovi, ki me vznemirjajo, niso brez podlage. Malo prej me je poiskal zvest podanik, ki mu popolnoma zaupam, in me opozoril, naj pazim na južne pokrajine; dejal je, da grozi tam kralju velika nevarnost. Zato sem prihitel k vam, sire.« Takrat je vstopil komornik in najavil policijskega ministra barona Dandreja. »Naj vstopi,« pomigne kralj. — »Ravno prav, da ste prišli,« se obrne nato k novo-došlecu. »Povejte vojvodi vse, kar veste o gospodu Bonaparteju. Ne zamolčite ničesar, tudi če bi bilo še tako resno. Povejte, ali je otok Elba res ognjenik, iz katerega bo vsak čas švignil zubelj nove grajanske vojne.« »Gospod,« se obrne baron k vojvodi, »vsi zvesti podaniki njegovega veličanstva morajo biti veseli najnovejših poročil, ki smo jih prejeli z Elbe. Bonaparte se strašno dolgočasi. Cele ure prebije s tem, da opazuje svoje rudarje.« »In se praska, da si prežene čas.« »Praska se?« se začudi vojvoda. »Kaj hoče reči vaše veličanstvo?« »Ej, ljubi vojvoda, ali ste mar pozabili, da ima ta veliki mož, ta polbog nerodno kožno bolezen, ki ga razjeda?« »Še več, gospod vojvoda,« pripomni policijski minister, »skoraj gotovo je, da bo uzur-pator prav kmalu zblaznel.« «Zblaznel?« »Da, zblaznel. Njegova pamet od dne do dne bolj peša. Zdaj pretaka vroče solze, zdaj se spet smeje na vse grlo; časih prebije cele ure na obali in se zabava s tem, da meče kamenje v vodo, in če kamen petkrat ali šestkrat odskoči od vodne gladine, je prav tako zadovoljen, kakor da bi v drugo zmagal pri Ma-rengu ali Austerlitzu. Priznati mi morate, da so to znamenja blaznosti.« »Ali pa modrosti, gospod baron, ali pa modrosti,« se zasmeje Ludovik XVIII. »Veliki vojskovodje starega veka so se tudi zabavali s tem, da so metali kamenje v vodo. Tako vsaj pripoveduje Plutarh v življenjepisu Scipijona Afričana. — Ali imate kakšna novejša poročila o Napoleonovem početju na Elbi, gospod minister?« »Ne, veličanstvo, toda pričakujem jih vsak trenutek, če dovolite, stopim v ministrstvo, čez deset minut bom spet nazaj.« »Kar stopite! Prepričan sem, da nam ne boste nič novega prinesli, in vojvoda bo ves nesrečen, da njegova ne bo obveljala,« se zasmeje Ludovik XVIII. Dandre je šel. Spričo tolikšne neskrbnosti se je vojvoda Blacas nehote zamislil. Saj mu je ViUefort vendar dovolj povedal, da ga je navdal z resnimi skrbmi. Zato se je odločil, da poskusi z drugo taktiko priti do cilja. »Oprostite, sire,« povzame spoštljivo, »ali ne bi vaše veličanstvo hotelo sprejeti gospoda Villeforta?« »Gospoda Villeforta?« se začudi kralj. »Zakaj?« »Ker je on tisti sel, ki sem vašemu veličanstvu o njem govoril.« »In prihaja iz Marseilla?« »Da, sire.« »Zakaj mi niste takoj povedali njegovega imena?« vzklikne kralj, in na njegovem obrazu se prikaže prva senca strahu. »Mislil sem, sire, da ga vaše veličanstvo ne pozna. Torej sme vstopiti?« »Seveda! Kje pa je?« »Pričakuje me spodaj v mojem vozu.« »Stopite ponj.« Vojvoda je hlastno odhitel, čez nekaj minut se je vrnil z Villefortom. »Gospod Villefort,« ogovori milostno Lu-dovik XVIII. mladega moža, »vojvoda Blacas trdi, da mi imate povedati nekaj zelo važnega.« »Sire, gospod vojvoda ima prav.« »Ali je nevarnost res tako velika, kakor mi je rekel?« »Sire, zdi se mi, da je zelo velika, toda spričo mojega naglega potovanja se mi ne zdi neodvrnljiva.« »Govorite jasneje,« vzklikne nestrpno kralj, zakaj tudi njega se je začel polaščati nemir, ki se je bral na Blacasovem obrazu in ga je razodeval Villefortov glas. »Govorite in začnite od kraja; red ljubim nad vse.« »Sire, potoval sem v Pariz, kar sem najhitreje mogel, da obvestim vaše veličanstvo, da sem prišel na sled ne navadni vsakdanji zaro-tici, kakršne so med ljudstvom in nižjim vojaštvom na dnevnem redu, temveč pravi zaroti, ki meri na nič več in nič manj kakor na vaš prestol. Sire, uzurpator je pripravil tri ladje in snuje načrt, ki se morda zdi blazen, a je vzlic temu strašen. Ob tejle uri je gotovo že odplul z Elbe, da se izkrca v Napoliju, na toskanski obali, ali pa celo v Franciji. Vašemu veličanstvu gotovo ni neznano, da je vladar otoka Elbe vzdrževal zveze z Italijo in Francijo.« »Da, gospod, to vem,« pritrdi vznemirjeno kralj. »Ni še dolgo tega, kar so mi sporočili, da se vrše v ulici Saint-Jacques bonapartistični sestanki. Toda nadaljujte, prosim vas; odkod veste te podrobnosti?« »Iz zaslišanja nekega marseljskega mornarja, sire; že dolgo sem ga imel pod nadzorstvom, na dan svojega odhoda sem ga pa dal aretirati. Ta človek je nemiren duh in osumljen bonapartizma; dokaz je že to, da se je skrivaj ustavil na Elbi. Tam je govoril z velikim maršalom, ki mu je dal ustno sporočilo za nekega bonapartista v Parizu; njegovega imena mi ni hotel izdati. Sporočilo se je pa glasilo, da naj bodo bonapartisti pripravljeni na skorajšnjo Napoleonovo vrnitev.« »Zarote v današnjih časih ni težko skovati,« se nasmehne kralj, »druga stvar je pa izvesti jo z uspehom; moji ministri tako rekoč ne zatisnejo oči, samo da obvarujejo obale Sredozemskega morja pred slehernim iznena-denjem. če bi se Bonaparte izkrcal v Napoliju, bodo vsi zavezniki na nogah, še preden bi dospel do Piombina. če bi v Toskani stopil na suho, bi naletel na neprijatelja; če se mu pa posreči stopiti s peščico ljudi na francoska tla, bomo kaj hitro z njim obračunali. Zastran tega bodite torej brez skrbi, gospod; vzlic temu vam pa izrečem svojo kraljevsko hvaležnost.« »Evo gospoda Dandrčja!« vzklikne tedaj Blacas. Res se je prikazal na pragu policijski minister, bled in trepečoč. Villefort se je hotel umekniti, toda Blacas mu je stisnil roko, češ, da naj ostane. Ves obupan se hoče policijski minister vreči kralju pred noge, toda le-ta namrši obrvi in odstopi za korak »Tak izpregovorite že vendar!« vzklikne nestrpno. »Oh, sire, strašna nesreča!« zajeclja Dandre. »Uzurpator je 26. februarja zapustil Elbo in se 1. marca izkrcal.« »Kje? V Italiji?« vpraša hlastno kralj. »Na Francoskem, sire, v majhnem pristanišču pri Antibesu, v Juanskem zalivu.« »Uzurpator se je 1. marca izkrcal na Francoskem, dve sto petdeset milj od Pariza, a vi izveste to šele danes, 3. marca ?... E, gospod, to ni mogoče — ali ste dobili napačno poročilo, ali ste pa zblazneli.« »Na žalost, sire, je le preveč res!« Ludovik XVIII. plane srdito pokoncu. »Na Francoskem,« zavpije, »uzurpator na Francoskem! Tak ga niste zastražili? Sicer pa, kdo ve, nemara je bil celo v dogovoru z mojimi ljudmi!« »O, sire,« se tedaj oglasi vojvoda Blacas, »gospodu Dandreju pač ne smete očitati izdajstva! Veličanstvo, vsi smo bili slepi, in krivda policijskega ministra je samo ta, da je bil tudi on udarjen s slepoto, kakor mi vsi.« »Toda...« se takrat oglasi Villefort, a takoj spet utihne. »Oprostite, veličanstvo!« se jame opravičevati, ponižno se priklanjaje pred kraljem, »prevelika vnema me je zapeljala. Vaše veličanstvo naj mi milostno blagovoli oprostiti.« »Govorite, gospod, govorite odkrito in brez strahu,« ga pozove kralj. »Vi ste bili edini, ki ste vnaprej videli nesrečo. Pomagajte nam zdaj, da najdemo pota, kako preprečimo še kaj hujšega.« »Sire,« odvrne Villefort, »uzurpatorja v južnih krajih mrze; zato ne bi bilo težko nahujskati Provanso proti njemu.« »Da, to že,« meni minister, »a če prodre čez Gap in Sisteron?« »če prodre!« zavpije Ludovik XVIII. »Torej koraka na Pariz?« Policijski minister nemo prikima. »Pa Dauphineja, gospod,« se obrne kralj spet k Villefortu, »ali mislite, da bi mogli tudi njo vzdigniti proti njemu kakor Provanso?« »Hudo mi je, sire, da moram povedati vašemu veličanstvu kruto resnico. Duh, ki vlada v Dauphineji, še daleč ni tako zanesljiv kakor v Provansi in Languedocu. Prebivalci gora so bonapartisti, sire.« »Res je dobro poučen,« zamrmra Ludovik XVIII. »In koliko ljudi ima s seboj?« »Tega ne vem, veličanstvo,« odgovori policijski minister. »Kaj, tega ne veste? Tak ste se pozabili o tem informirati? Bogme, saj res ni važno,« pristavi s strupenim usmevom. »Sire, o tem nisem mogel ničesar izvedeti. Poročilo govori samo o izkrcanju in o poti, po kateri je krenil.« Ludovik XVIII. stopi korak naprej in prekriža roke kakor Napoleon. »Tak tako,« zarenči ves prsten od gneva, »zato je torej sedem zavezniških armad strmoglavilo tega človeka, zato me je čudež božji posadil po petindvajsetletnem pregnanstvu na prestol mojih očetov — zato da me zdaj, ko sem dosegel svoj cilj, vrže na tla sila, ki sem jo imel v svoji oblasti! — Torej je le res, kar pravijo o nas naši sovražniki: da se nismo ničesar naučili in vse pozabili! če bi padel po izdaji kakor moj brat Ludovik XVI., bi se še potolažil; pa ne, padel bom sredi ljudi, ki so po meni prišli kvišku in bi morali name bolj paziti kakor na same sebe! Zakaj moja sreča je njihova sreča; dokler mene ni bilo, so bili same ničle, in ko mene več ne bo, bodo spet. Da moram tako sramotno pasti zaradi nesposobnosti ljudi, zaradi njihove abotnosti — ne, to je strašno!« Minister je bil ves zrušen pod težo kraljevih očitkov. Vojvoda Blacas si je obrisal oznojeno čelo. Le Villefort se je sam pri sebi smehljal, zavedajoč se svojega čedalje večjega pomena. »Tako sramotno pasti,« nadaljuje Ludovik XVIII., ki je z enim pogledom premeril prepad, ob katerem je stala monarhija. »Oh, stokrat rajši bi šel na morišče kakor moj brat!« Zdajci se je obrnil k Villefortu, ki je nepremično prisostvoval v ozadju temu strašnemu samogovoru. »Stopite bliže, gospod! Stopite bliže in povej ie temu gospodu, da ste vnaprej vedeli vse, česar on ni vedel.« »Sire, izključeno je bilo pogoditi nakane, ki jih je znal ta človek vsemu svetu prikriti!« »Izključeno! To je velika beseda, gospod; na nesrečo je z velikimi besedami prav tako kakor z velikimi možmi. Izkusil sem. Izključeno za ministra, ki razpolaga z državno upravo, z uradi in agenti, z vohunskim štabom in poldrugim milijonom frankov tajnega fonda — za takega človeka je bilo izključeno izvedeti, kaj se dogaja šestdeset milj od francoskih' meja? Evo vam gospoda, ki je bil brez vseh teh pripomočkov, evo vam navadnega uradnika, ki je več izvedel kakor vi z vso svojo policijo, evo vam možs, ki bi bil rešil mojo krono, če bi imel kakor vi na razpolago brzojav!« Policijski minister je strupeno ošinil Villeforta, ki je s skromnostjo zmagovalca pobesil glavo. »S tem ne merim na vas, Blacas,« nadaljuje Ludovik XVIII., »zakaj čeprav niste ničesar odkrili, ste bili vsaj toliko pametni, da ste v svojih slutnjah vztrajali; kdo drugi na vašem mestu se morda za Villefortova odkritja ne bi bil niti zmenil.« Te besede so merile na policijskega ministra. Villefort jih je razumel. Koga drugega bi bila kraljeva pohvala nemara upijanila; on se je pa bal, da si ne bi v policijskem ministru nakopal na glavo neizprosnega sovražnika, čeprav je čutil, da bo kmalu odigral svojo vlogo. Minister, ki na višku svoje moči ni znal prehiteti Napoleona, bi bil mogel v poslednjih trzajih svojega smrtnega boja izpregledati Ville-fortovo skrivnost; treba bi mu bilo samo zaslišati Dantesa. Villefort je zatorej ministru rajši priskočil na pomoč, kakor da bi ga docela strl. »Sire,« povzame zato, »hitrost, kako se je vse to odigralo, je vašemu veličanstvu dokaz, da nihče na svetu ne bi bil mogel tega preprečiti. Kar pripisuje vaše veličanstvo moji ostroumnosti, je v resnici samo gol slučaj; kot zvest podložnik sem ta slučaj izkoristil — to je vsa moja zasluga.« Policijski minister se je mlademu možu zahvalil z zgovornim pogledom, in Villefort je tisti mah vedel, da se mu je načrt posrečil: ne da bi bil zapravil kraljevo hvaležnost, si je pridobil prijatelja, na katerega se bo zmeraj lahko zanesel. »Naj bo,« odmahne kralj in se obrne h Blacasu in policijskemu ministru, »vaju zdaj ne potrebujem več; lahko gresta. Vse ostalo je stvar vojnega ministra.« »Na srečo, sire, se na armado lahko zanesemo,« pripomni ponižno vojvoda Blacas. »Vaše veličanstvo ve, kako vsa poročila hvalijo njeno privrženost vladi.« »Ne govorite mi o poročilih! Le predobro vem, koliko se smem nanje zanesti. — Tudi vas, gospod Villefort, ne maram več zadrževati; utrujeni morate biti od dolge vožnje. Odpo-čijte se! Kar se pa tiče usluge, ki ste mi jo storili, se zanesite, da je ne bom pozabil.« »Sire, dobrota, ki mi jo izkazuje vaše veličanstvo, je plačilo, ki moje najdrznejše sanje tako visoko presega, da si ne morem ničesar več želeti.« »Vseeno, gospod; zanesite se, da vas ne bomo pozabili. Za zdaj pa vzemite« — kralj si je snel križ častne legije s prsi — »tale križec!« V Villefortovih očeh je zablestela solza ponosa in sreče. Vzel je križec in ga poljubil. »In zdaj,« vpraša ponižno in se prikloni, »kaj mi zdaj zapove vaše veličanstvo?« »Privoščite si najprej počitek, ki vam je zelo potreben in pomnite, da mi v Parizu sicer ne morete koristiti, zato mi je pa vaša služba v Marseillu toliko bolj neprecenljiva.« »Sire,« odvrne Villefort in se prikloni, »v, eni uri zapustim Pariz.« »Pojdite, gospod, in. če bi vas pozabil, m« opozorite nase! Gospod baron, naročite, naj pokličejo vojnega ministra!« »Ah, gospod,« pravi policijski minister iVillefortu, ko sta zapuščala Tuilerije, »vaša sreča je zagotovljena!« »Za kako dolgo?« zamrmra Villefort in sa prikloni pred ministrom, čigar karijera se je ta dan končala. Nato je ustavil prvi voz, ki je pripeljal mimo njega, skočil vanj in se stisnil v kot, .prepuščaje se svojim častihlepnim snom. V 'desetih minutah je bil v svojem hotelu. Naročil si je zajtrk in velel, naj bosta konja pripravljena čez dve uri. Ravno je hotel sesti za mizo, ko je zabrnel zvonec. Komornik je šel odpirat in tedaj je Villefort zaslišal svoje ime. Ves začuden se je vprašal mladi mož, kdo je neki mogel že izvedeti, da je v Parizu. V tem se je komornik vrnil. »Kdo hoče z menoj govoriti?« ga vpraša Villefort. »Neki tujec, ki noče povedati svojega imena.« »Kakšen je ta človek?« »Kakih petdeset let mu bo, črne lase ima in oči, oblečen je pa v višnjev suknjič in na njem ima pripet i*ed častne legije.« »On je,« zamrmra Villefort in prebledi. »Ej, vraga!« vzklikne tedaj mož, ki smo ga pravkar popisali, stopivši čez prag, »kakšne ceremonije pa imate tu! Ali je mar v Marseillu navada, da puste sinovi čakati svoje očete pred vrati!« »Oče!« vzklikne Villefort. »Torej se nisem motil, ko sem mislil, da ste vi!« »Če si torej slutil, da sem jaz,« pravi do-šlec in postavi svojo palico v kot in klobuk na ,stol, »mi dovoli pripombo, dragi Gerard, da ni bilo ljubeznivo, ko si me pustil čakati.« »Pusti naju sama, Germain,« se obrne Villefort h komorniku. Komornik je vidno presenečen odšel. XI Oče in siu Gospod Noirtier — zakaj mož, ki je pravkar vstopil, je bil res on — je počakal, da je komornik zaprl vrata za seboj. Nato jih je naglo odprl, hoteč se prepričati, da ne prisluškuje. Ta opreznost ni bila odveč; zakaj hitrost, s katero je Germain odskočil, je bila dokaz, da tudi on ni bil brez greha, ki je Adama in Evo spravil v pogubo. Gospod Noirtier je nato sam zaklenil vrata in šele potem podal Villefortu roko. »Ali veš, moj ljubi Gerard,« je dejal smehljaje se, »da nisi videti ravno vesel, ko me vidiš?« »Pač, oče, toda prav nič nisem bil pripravljen na vaš obisk, zato me je nekoliko iznenadil.« »Mislim, da bi ti jaz lahko isto rekel,« odvrne Noirtier in se spusti na stol. »Kako tudi ne! Sporočil si mi, da se 28. februarja v Marseillu zaročiš, pa te 3. marca zagledam v Parizu!« »Ne pritožujte se nad tem, da me vidite tu, oče! Prišel sem namreč zaradi vas in prav mogoče je, da je ta moja pot rešitev za vas.« »O, res?« se začudi Noirtier in se udobno zlekne v naslonjaču. »Dajte, gospod državni uradnik, povejte mi še kaj več o tem... zanimivo utegne biti.« »Ali ste kaj slišali o nekem bonapartistič-nem klubu, ki ima svoje zbirališče v ulici Saint-Jacques?« »Številka 53? Da, saj sem podpredsednik tega kluba.« »In s tako hladnokrvnostjo to poveste?« »Kaj hočeš, dragi moj? človek, ki je moral na senenem vozu bežati iz Pariza in se po hostah okoli Bordeauxa skrivati pred Robes-pierrovimi vohuni, se marsičemu privadi. Pa nadaljuj! Kaj je s klubom?« »Tja so izvabili generala Quesnela: ob devetih zvečer je odšel z doma, drugo jutro so ga pa mrtvega potegnili iz Seine.« V 24 URAH barva, plislra In kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobl in svetlollka srajce, ovratnike, zapestnice Ltd. Pere, suši, monga ln lika domače perilo tovarna JOS. REICN LJUBLJANA »Dobro; jaz ti pa povem drugo novico.« »Menim, da že vem, kaj mi hočete povedati.« »Res? Torej veš, da se je njegovo veličanstvo cesar izkrcal na Francoskem?« »Tiho, oče, prosim vas, že zaradi vas, pa tudi zaradi mene. Da, vedel sem to novico, celo prej kakor vi, saj sem zaradi nje prihitel v treh dneh iz Marseilla v Pariz.« »V treh dneh! Ali si zblaznel? Pred tremi dnevi cesar sploh še ni stopil na francoska tla!« »Pa sem vendar vedel o njegovem načrtu.« »Kako?« »Iz nekega pisma, naslovljenega na vas z otoka Elbe.« »Name?« »Na vas, pismo sem pa našel v žepu moža, ki vam ga je imel prinesti, če bi bilo prišlo to pismo komu drugemu v roke, bi vas bili morda že ustrelili.« Villefortov oče se je zasmejal na ves glas. »Glej, glej! Restavracija se je, kakor kaže, naučila od cesarstva, kako se posli hitro urede. Ustreliti! In kje je to pismo?« »Sežgal sem ga in počakal, da se je še pepel sesul za njim; zakaj to pismo je pomenilo za vas smrtno obsodbo.« »In polom tvoje karijere,« doda mrzlo Noirtier. »Da, razumem; toda pod tvojim pokroviteljstvom se mi ni treba ničesar bati.« »Ne bom vam samo pokrovitelj, oče; tudi rešiti vas hočem.« »Vraga! Stvar pričenja postajata dramat-ska! Govori jasneje!« »Prav! Vrniva se torej h klubu v ulici Saint-Jacques.« »Zdi se, da je ta klub gospodom od policije zelo pri srcu. Zakaj niso bolje iskali? Nemara bi ga bili našli.« »Našli ga sicer še niso, a na sledu so mu že.« »Poznam take izjave. Kadar policija ne ve naprej ne nazaj, pravi, da je na sledu, in oblast potrpežljivo čaka, dokler ji policija ne prizna, da je sled izgubila.« »Da, toda našli so truplo; generala Ques-nela so ubili, in takšno stvar imenujejo na vsem svetu umor.« »Umor, praviš? Ni ga dokaza, da bi bil postal general žrtev umora. Vsak dan potegnejo iz Seine ljudi, ki skočijo v vodo iz obupa ali pa utonejo, ker ne znajo plavati.« »Dobro veste, oče, da general ni skočil v Seino iz^ obupa in da se meseca februarja v njej nihče ne koplje. Ne, ne; ne izmikajte se! Generala so umorili.« »V politiki, dragi moj, se ne govori o umoru — to prav tako dobro veš kakor jaz. V politiki ni ljudi, ampak ideje, ne čuvstva, ampak koristi. V politiki ne ubijamo, temveč samo spravljamo ovire s poti. Ali hočeš vedeti, kako je s to rečjo? Mislili smo, da smemo generalu Quesnelu zaupati; priporočili so ga nam bili na Elbi. Eden izmed nas je šel k njemu in ga povabil, naj pride na zborovanje v ulici Saint-Jacques, kjer bo našel prijatelje. Prišel je, razložili so mu ves načrt o odhodu z Elbe in nameravanem izkrcanju. Ko je vse to izvedel, je priznal, da je rojalist. Vsi so se spogledali. Pozvali so ga, naj priseže, da bo molčal; prisegel je, a na tak način, da se pravi Boga izkušati, če človek tako prisega! Vzlic temu je general neovirano lahko odšel. Da se ni vrnil domov ? Kaj hočeš! Bržčas je zgrešil pot. Umor? Bogme, Villefort, čudi me, da kot namestnik kraljevskega prokuratorja postavljaš tožbo na tako trhle dokaze! če si dal ti kot rojalist usmrtiti katerega mojih prijateljev. ali mi je kdaj padlo na um, da bi ti rekel: ,Sin moj, storil si umor?* Ne, temveč sem rekel: .Danes si zmagal ti, jutri bo pa vrsta na meni.‘« »Samo previdni bodite, oče, zakaj ko napoči naš dan, bo naše plačilo strašno.« »Ne razumem te.« »Na uzurpatorjevo vrnitev se zanašate? Pa ste v zmoti: niti šest milj daleč ne bo prodrl, ko bo obkoljen z vseh strani kakor preganjana zver.« »Dragi moj, cesar je ta hip na potu v Grenoble; 10. ali 12. marca bo v Lyonu, 20. ali 25. pa v Parizu.« »Ljudstvo se bo uprlo ...« »Da, in mu navdušeno hitelo naproti.« »S seboj ima komaj nekaj sto mož, proti njemu pa pojdejo cele armade.« »Ki ga bodo v triumfu spremile v prestolnico.« »Grenoble in Lyon sta kralju zvesta, in ob njih si bo polomil zobe.« »Grenoble mu bo navdušeno odprl vrata; ves Lyon mu bo pohitel naproti. Verjemi mi, da nismo nič slabše poučeni kakor ti, in naša policija je vsaj tako dobra kakor vaša. Ali hočeš dokazov? Hotel si mi prikriti svoje potovanje, pa sem izvedel za tvoj prihod že pol ure nato, ko si prišel v mesto. Kje se boš ustavil, si povedal samo svojemu postil j onu, pa sem vendar tudi jaz dognal: drugače ne bi bil mogel priti k tebi v trenutku, ko si hotel sesti h kosilu. Daj, pozvoni in naroči še zame obed!« »Res,« prikima Villefort zamišljeno, »res ste videti dobro poučeni.« »Ej, stvar je kaj preprosta: vi, ki imate oblast v rokah, razpolagate samo s sredstvi, ki vam jih da denar; mi, ki se za oblast šele borimo, imamo pa sredstva, ki jih daje vdanost.« Noirtier je iztegnil roko po zvoncu, da sam pokliče komornika. Toda Villefort ga je hlastno prijel za roko. »Počakajte, oče, samo še besedico! Naj bo kraljevska policija še tako nič prida, je vendarle dognala, kakšna je zunanjost moža, ki je bil ono jutro pri generalu Quesnelu, ko je le-ta izginil.« »Res, policija to ve? In kakšen je?« »Njegov obraz je zagorel, lasje in zalizci črni, prav tako tudi oči. Oblečen je bil v višnjev suknjič, zapet do vratu; na prsih je imel trak častne legije, pokrit pa je bil s klobukom s širokimi krajci.« »Ej, ej, vse to ve!« vzklikne Noirtier. »In zakaj tega moža ne prime?« »Ker ga je včeraj ali predvčerajšnjim izgubila na vogalu ulice Coq-Heron iz oči.« »Ali ti nisem pravkar rekel, da vaše policije nič prida ni?« »Da, toda vsak hip ga lahko spet najde.« »že mogoče,« prikima Noirtier in se brezskrbno ozre okoli sebe, »če ne bi bil tega moža nihče posvaril. Tako bo pa predrugačil svoj obraz in izpremenil svojo obleko.« Pri teh besedah je vstal, odložil suknjo in ovratnico, stopil k mizi, kjer so ležale toaletne potrebščine njegovega sina, si namilil obraz in si obril nevarne zalizce. Villefort ga je opazoval s strahom in občudovanjem hkratu. Nato si je Noirtier počesal lase na drugo stran in si zavezal namestu prejšnje črne ovratnice pisano, ki jo je zagledal v Villefor-tovem popotnem kovčegu; odložil je svoj višnjevi suknjič in se oblekel v sinovega, ki je bil rjave barve, pomeril pred ogledalom njegov klobuk in zavihtel namestu palice, ki jo je bil prinesel s seboj, drobno Villefortovo paličico. »Nu,« meni nato in se obrne k svojemu osuplemu sinu, »ali misliš, da me bo policija tudi zdaj spoznala?« »Ne, oče,« zajeclja Villefort; »vsaj upam. da ne.« »Vidiš, zdaj sem tudi jaz prepričan, da si mi najbrže rešil življenje; toda zanesi se, to uslugo ti bom z enako povrnil.« Villefort je zmajal z glavo. fihnske- a wvz slu,« je vzdihnila Evica. Dvoumno »Ali ste brali moj najnovejši roman?« »Seveda sem ga.« »Nu, in kako vam je ugajal?« »Odložil sem ga z naj večjim veseljem.« V strahu »Ko sem bila danes pri zdravniku, mi je samo jezik pogledal in mi takoj zapisal neko okrepčevalno sredstvo.« »Ježeš, Matilda — pa vendar ne za jezik?« Nesrečna ljubezen »Kaj je pa bilo vašemu možu, da je tako hitro umrl?« »Oh, veste, gospa: ljubezen pa pijača ...« »Kaj, ljubezen tudi? Koga je pa ljubil?« »Pijačo!« Zlobno »Rada bi vedela, koliko mož bo nesrečnih, če se poročim.« »Koliko? Saj jih vendar ne morete več vzeti kakor samo enega!« Pisalni stroj nai piše sam? To je prav tako šefova želja kakor tudi strojepiščeva. Toda stroja take popolnosti ne bo nikdar. Najbolj pa so tej dovršenosti približire WOODSTOC*, ki je višek tehnike. Izumitelji — ameriški inženjerji — smejo biti ponosni na svoj kdelek. Woodstock ima poln in lahek udarec, pisava je čista in dovršena. Kdor VVoodstock vidi — mu je naklonjen, kdor Woodstock preizkusi, spozna, da je to najboljši stroj, a kdor le nekaj časa na njem dela — so ne more nikdar več ločiti od njega. Ta stroj je v Ameriki zaslovel radi svoje priročnosti in koristnih naprav in je zadnji dve leti najbolj zahtevana znamko. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: TIPKA, družba z o. z. trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami Ljubljana Miklošičeva cesta 13. — Tel. 29-70. PORENALKREMA MASTNA ZA PONOČI — SUHA ZA PODNEVI 1 tuba Din 18'— PORENAL PUDER ZAJAMČENO NEŠKODLJIV 1 škatla Din 24'— jr Zahtevajte povsod1 OLEPŠEVALNA SREDSTVA ki že po kratkotrajni uporabi dokažejo USPEŠNOST NEGE LEPOTE Glavna zaloga: NOBILIOR PARFUMERIJA, ZAGREB, ILIČA 84 PORENAL MILO IZ ISTOIMENSKE BLAGE KREME 1 kos Din 12'— P O R e m I L K BIOLOŠKO MLEKO ZA ČIŠČENJE OBRAZA 1 steklenica Din 32'— Zahtevajte povsod! Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja Marijan Beloševič; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja 0, Milialek, vsi t Ljubljani,