¿n doživete ¿vxione fiwax/mÁe tew aleono ¿n xa ^f aičt/o
^fti&m /cvaMrnJcam, ¿n /orc^cmom, imem /ci/ive/ura/e oT^o^om/oe novte&j xe/io//t O^Co^j C/ %/a/i /<
naseda /oroija, /c oA-ra-r^u^Ju ¿n,frromocifi naae /ui/^/rari/co,, oAromJ-a/ft^i o/i:Jo)Jooo r&mamJce/io/( ¿n doiof-oo/d-cov cdfiraxni/ G^infcm.a far- frrcmtoriji repe/iMZdiČMi v d/^r/e/c^i.
10
PROGRAM PRIREDITEV ANTONOVANJE 2013
Sobota,12. januar 2013 - ob 10.0:» Curke in vino«
Degustatorji bodo ocenjevali, katero vino kogovskih vinogradnikov se najbolj ujema z belo, sivo ali črno čurko. Rezultati bodo predstavljeni na Čurkarijadi naslednjo soboto.
Četrtek, 17. januar 2013 - ob 9.00 - Tradicionalno Antonovo kegljanje
Petek, 18. januar 2013 - ob 17.00 - Otvoritev razstave risb in fotografij na
temo Reja prašičev v Prlekiji in Medžimurju - po otvoritvi razstave bo Predstavitev dokumentarnega filma Sandija Kelneriča: Himalaja od blizu
Sobota, 19. januar 2013 - ob 11.00 - Srečanje starodobnikov
- ob 14.00 - Čurkarijada s pokušino ocenjenih čurk, Ponovoletnim srečanjem različnih »kronanih glav« in predstavitvijo Čurkavodiča
-ob 18.30-Tradicionalni Antonov koncert, na katerem se bo predstavil Mešani pevski zbor Kapljica iz Ormoža, ki ga vodi Darja Žganec-Horvat.
Nedelja, 20. januar 2013 - ob 9.00 - zbiranje starodobnikov kluba Steyr
- ob 10.00 -Slovesna sv. maša z Antonovim žegnanjem po maši sledi folklorni program, Antonova licitacija mesnih dobrot, bogata ponudba na stojnicah,...
Sobota, 26. januar 2013 - Antonov turnir v malem nogometu
Več o prireditvah Antonovanja 2013 na Kogu in morebitne spremembe programa najdete tudi na spletni strani društva: www.antonovanje.si
Pftric/i/e, vme/tma vu^e^a o/iiiJca t/n chufaiua & vami/ P/^itšaJo fira&nt/cij xe/vmo v^em /jiiJu, 'a^Jo-do/^/ihi ¿n
no/ranie^m. miru/
Upravni odbor Društva Antonovanje na Kogu
n
LETO 2012 V TURISTIČNEM IN KULTURNEM DRUŠTVU KOG
Delovno leto 2012 se bo kmalu zaključilo, delo v društvu pa smo zastavili na občnem zboru. To je bilo leto, ko smo izbrali tretjo kogovsko vinsko kraljico in takšno leto je za nas vedno vznemirljivo . Tretja kogovska vinska kraljica je postala ŠPELA BORKO iz Lačavesi.
Meseca julija smo sodelovali na pomembni slovesnosti, ki jo je pripravilo GD Vitan-Kog, to je ob stoletnici društva.
Kogovski fokloristi, sami kogovski upokojenci, so za to priložnost pripravili poseben program. Skupina seje predstavila v novih oblačilih, prav tako pa so zaplesali v mesecu juliju na slovestnosti v Gomili ob prihodu predsednika države dr. Danila Turka.
Ob koncu leta je prav, da se spomnimo na tradicionalno prireditev DNEVI TURIZMA 2012.0d srede, 15.8.2012 do nedelje, 19.8.2012 smo skupaj z drugimi društvi pripravili dvanajst prireditev. Srečanje krajanov ob Borkovi kapelici v Gomili je pokazalo, da se da združiti vse generacije naših krajanov, predstavitev SLOVARJA AVTORJA CIRILA VNUKA, TEKMOVANJE KEGLJAČEV, ŠPILAMO IN GUČIMO PO DOMAČE, NOGOMETNI TURNIR, FESTIVAL VINA Z DOMAČO HRANO, KUHANJE KISLE ŽUPE, POSTAVITEV KLOPOTCA, KRONANJE VINSKE KRALJICE, DRUŽABNO SREČANJE, KOLESARJENJE IN VINOGRADNIŠKE ŠPORTNE IGRE.
Sodelovali in pomagali so člani kogovskih društev, brez njih bi tako velikih prireditev ne zmogli. Sobotno prireditev si je ogledal tudi predsednik države, dr. Danilo Turk.
V mesecu novembru smo sodelovali na MARTINOVANJU V ORMOŽU, na prireditvi z naslovom POVORKA VINSKIH DOŽIVETIJ in sicer predstavili običaj NA PREŠI. Doživeli smo veliko pohval in čestitk.
12
Prvi stavek pod sliko zamenjaj s tekstom:» Kljub lepi jeseni pa nismo imeli sreče s trgatvijo naše trte pred sedežem KS Kog. Na predvideni dan trgatve je deževalo, celo snežilo je, in tako trgatve potomke najstarejše trte na svetu, nismo mogli opraviti, kot smo si zamislili.«
Poskrbeli smo za zasaditev cvetličnih korit, vrtnic v parku pred KS, zasadili gredo pred cerkvijo, tako je bila podoba kraja še privlačnejša. Obnova Košarkine hiše poteka po zastavljenem občinskem planu.
Pred nami je slovesnost ob Spominskem dnevu - 27. decembru, kjer bomo sodelovali s kulturnim programom. V prihodnjem letu pa nas čaka pomembna obletnica, to je dvajsetletnica turističnega društva, vsekakor pomemben izziv in priložnost, da se društvo ponovno izkaže, seveda skupaj z vsemi, ki so nam pomagali doslej in tudi s tistimi, ki se nam bodo pridružili.
VSE LEPO V LETU 2013!
PREDSEDNICATKD KOG
G&huca VPeuec
13
OBNOVLJENA MARIJINA (BORKOVA) KAPELICA NA KOGU
Na dan Velikega šmarna, 15. avgusta letos, je bilo veliko slavje pri Borkovi kapelici v Gomili. Na pobudo domačinov je bila kapelica letos obnovljena. Krajani so s prostovoljnimi prispevki, delom, materialom in obilico dobre volje obnovili ta sakralni objekt, ki ga je blagoslovil kogovski župnik. Za nov osvežujoč videz je posebej zaslužna Gomilanarka Jerica Ozmec, ki je z mojstrskimi potezami prenovila tako zunanjost, kot tudi samo notranjost kapelice. Narisala je tudi nove verske podobe, ki se skladajo z posvetitvijo kapele.
Vsi skupaj smo dokazali, da kljub tegobam tega časa še vedno znamo stopiti skupaj in narediti nekaj za dobrobit naših zanamcev.
14
Skozi stoletja je krščanska vera pustila svoj pečat na slovenski kulturi in je imela pomemben vpliv na njeno zgodovino. Najbolj vidni znaki krščanstva na Slovenskem so seveda verski objekti, ki jih je mogoče videti na skoraj vsakem koraku, tvorijo pa neprecenljiv del slovenske kulturne dediščine. Pomembno sestavino te dediščine in podobe naših krajev predstavljajo cerkvena znamenja. Pri nas v Sloveniji najdemo predvsem dve obliki znamenj, najbolj značilne so kapelice in križi.
Prva znamenja so se na Slovenskem pojavila v pozni gotiki, nakar se je njihovo postavljanje nadaljevalo vse do druge svetovne vojne.
Nameni in vzroki za postavljanje znamenj so bili različni, so pa v veliki meri odražali tudi družbeno zgodovinski razvoj (vojne, romanja, bolezni, smrti, kuge, naravne katastrofe in podobno ...). Ljudje so jih postavljali v zahvalo za nekaj, kar seje že srečno končalo ali pa zato, da so v njih molili in prosili, da jih nesreča ne bi zadela.
Kapelico ali križ srečamo skoraj v vsaki vasi, ob cestah in križpotjih, sredi polj ali nekje na planem. Vsak pa ima svojo zgodbo.
Tudi Marijina kapelica, tako imenovana Borkova kapelica ima svojo zgodovino in svojo zgodbo.
Popis verskih objektov Lavantinske škofije iz leta 1911 to kapelico imenuje, kot kapelico Antona Borka, ki je bil gospodar domačije, za Vidom Borkom.
Kapelica je bila postavljena leta 1866. Sezidati jo je dal Vid Borko. Kapelo je blagoslovil g. Matija Fric in je posvečena Mariji sedem žalosti..
Kapela, je ob postavitvi merila približno 10 m v višino, 3,40 m v dolžino in 3 m v širino. V kapeli je zvon, ki tehta 99 kg.
V notranjost kapele je bil postavljen kip Marije sedmih žalosti, ki bi ga naj prinesli iz varaždinskega samostana.
Vsakokratni kogovski župnik je na veliko soboto imel pri tej kapeli blagoslov. Prvo takšno blagoslavljanje že v istem letu, torej leta 1866, je opravil takratni bolfenški župnik Ignacij Pirker, rojen leta 1788 pri Sv. Barbari v Halozah, ki je leto poprej imel zlato mašo na Kogu.
Kapelica je bila nekaj časa v ruševinah. V njej so do prenove bile ohranjene lepe in kvalitetne stenske poslikave:
• na stropu sv. Duh,
• nad oltarjem srce Jezusovo,
• na stranskih stenah pa sv. Urban in sv. Anton.
• na oltarju stoji kip Jezusa.
Kapelico so domačini prvič obnovili že leta 1990, freske pa so bile takrat prepleskane.
15
Nedaleč od Koga,
V smeri, kjer sonce zahaja,
se lepotica s svojo skrivnostjo nahaja.
Z vinogradi obdana,
nam v skrb od naših prednikov je dana.
Ko za Jeruzalemom sonce se skriva, nam ta lepotica svojo skrivnost razkriva. Ko zadnji sončni žarek zažari, ta lepotica v vsej svoji lepoti zablesti.
Toda glej!
Zdaj ni več tako kot prej; zdaj še lepše sveti nam vselej. Ob jutranjem svitu, ko sonce zažari, se naša lepotica prebudi.
V opoldansko sonce odeta,
se kot cvetni popek vrtnice razcveta.
V večernih urah, ko sonce za hrib hiti,
v vsej svoji krasoti, še lepše kot biser zablesti.
V noči svetli, z mesečino prežeti, skupaj z zvezdicami na nebu zasveti.
Tu v Gomili pri Kutnjakovih ta kapelica stoji, sedaj z novo podobo se krasi.
Kot Feniks iz sna je prebujena, od pridnih rok je prenovljena. Zdaj kaže pot še v temi ter Materi v čast zazvoni.
16
VEČER S CIRILOM VNUKOM IN NJEGOVIM SLOVARJEM PRLEŠKIH BESED
Turistično in kulturno društvo Kog je v programu prireditev dnevov turizma na Kogu, organiziralo večer z domačinom Cirilom Vnukom in predstavilo njegov Slovar severovzhodnega ormoškega govora s kratkim opisom.
V prijetnem večeru in sproščenem klepetu je Ciril Vnuk slikovito povedal, da je slovar nastajal »pet zim, ko ni bilo dela okoli hiše«. Seveda ta šaljiva prispodoba odraža zgolj hudomušno naravo Cirila Vnuka in v ničemer ne razvrednoti dejstva, da gre za pomembno delo in prispevek v zakladnico prleškega besedoslovja.
Ob predstavitvi svojega slovarja je Ciril Vnuk povedal:
» Odločitev za slovar ni bila na samem začetku, ampak je rasla. Sprva sem besede zbiral pri učencih kot napake pri govornih vajah. Potem sem se odločil, da bi zapisal besedje, ki izumira ali pa je že izumrlo. Zamenjale so se tehnologije v kmetijstvu, obrteh, spreminjali so se družbeni sistemi, zato so nekatere stare besede utonile v pozabo.
Pri svojih učencih sem opazil, da so jim postale neznane in sem jim pomene moral razlagati. Slovar je tako rasel z mano, besedje se je širilo do obsega, ki je zajet v knjigi. Pri sestavljanju slovarja sem se vživljal v svoje otroštvo, ki sem ga preživel na majhni kmetiji v Jastrebcih.
Pogosto sem pasel krave. Pastir sem bil skoraj do konca osnovne šole. Izhajam iz številne družine, v
17
kateri so se vsi česa izučili, tako da mi je domače izrazje iz številnih obrti. Oče in starejši brat sta bila mizarja, eden od bratov je bil kovač, drugi je bil čevljar, tretji vrtnar in vse te obrti so mi dale številne izraze.
Pozneje sem k zbiranju besed pritegnil še sodelavce, ki so že imeli manjše ali večje zbirke besed ali pa so bili sami bogat vir narečnih besed.«
Ciril Vnuk se je dela lotil izjemno strokovno in sistematično. Ko je imel zbranih že precej besed je začel razmišljati o mejah območja, ki ga bo slovar zajemal. Odločil seje za severovzhodni del občine Ormož, ki ima seveda svoje govorne posebnosti in narečne besede.
Slovar obsega preko 3670 gesel, ki imajo pomene razložene ne le v enem, ampak pri nekaterih tudi v treh pomenih. Avtorje povedal, da v slovarju najbolj ceni fraze, stalne besedne zveze.
Kogovčani se pridružujemo številnim čestitkam, ki jih je Ciril Vnuk dobil ob izidu slovarja. Slovar je založilo Zgodovinsko društvo Ormož.
Ker so vsi izvodi, ki so izšli v mesecu marcu že našli pot do bralcev, je za »kogovsko« predstavitev slovarja, Zgodovinsko društvo slovar ponatisnilo. Pri tem sta Zgodovinskemu društvu s finančnimi sredstvi pomagalaTuristično in kulturno društvo Miklavž pri Ormožu in domače Turistično in kulturno društvo.
Na predstavitvi slovarja v Ormožu, je prof. dr. Bernard Rajh s Filozofske fakultete v Mariboru ocenil, da
je izid slovarja za slovensko dialektologijo zlasti pa za ormoško območje, velik dogodek.
»To besedje pospešeno izumira in vse, kar uspemo sedaj še zapisati, bo ohranjeno za bodoče rodove«
V kulturnem delu programa je nastopil pevski zbor Društva upokojencev Zarja Kog in domača folklorna skupina ter Urošev band.
Cirilu pa sta največ smeha izvabila Jožko in Janko, ki sta v skeču predstavila molžo Požganove krave.
Kogovčani že dolgo nismo doživeli tako prijetnega večera, ki se je s pesmijo, v kleti Apartmaja, zavlekel dolgo v noč.
C~Š/o-neeA S£us/ccwič
19
OKRONALI SMO TRETJO KOGOVSKO VINSKO KRALJICO
Nova, tretja kogovska vinska kraljica je postala simpatična študentka 2. Letnika bibliotekarstva in informatike v Ljubljani Špela Borko iz Lačavesi.
Špela je ob nastopu svoje nove funkcije povedala, da njihova družina ni prepoznavna v vinogradniških krogih, vendar pa imajo doma vinograd pod hišo. Klet in svoje vino ima tudi Špelina babica.
Špela pravi, da seje za kandidiranje za 3. Kogovsko vinsko kraljico odločila na nagovarjanje njene predhodnice, Aleksandre Kelemina.
V svečani zaobljubi je Špela Borko izrazila pripravljenost, da bo v času opravljanja funkcije 3. Kogovske vinske kraljice predstavljala tudi druge vinogradnike z območja Jeruzalemskih goric, če bodo to želeli. Vsekakor pa njeno osnovno poslanstvo ostaja predstavljanje svojega domačega kraja Koga ter kogovskih vinogradnikov in vinarjev.
Kronanje 3. Kogovske vinske kraljice je ob prisotnosti predsednika države dr. Danila Turka in vitezov vina opravil ormoški župan Alojz Sok.
QJon,ceA, 'SČus/ccnUč
ZAČETKI MOJEGA VINSKEGA KRALJEVANJA
Moja kraljeva pot seje začela 18. avgusta na uradnem kronanju 3. kogovske vinske kraljice. Na tisti dan se nekako še nisem zavedala, kaj točno mi bo to kraljevanje prineslo, preplavljali so me različni občutki, katerih ne morem opisati z besedami. Kaj kmalu pa sem začela spoznavati, da sem se podala v pravo življenjsko pustolovščino.
Za mano so trije meseci kraljevanja in ponosno lahko povem, da sem v tem kratkem času opravila že 22 uradnih nastopov v vlogi 3. kogovske vinske kraljice.
Obiskala sem že vse tri vinorodne dežele, bila na različnih prireditvah in druženjih. Kamorkoli pridem se trudim, da naš prečudovit košček sveta predstavim v najlepši luči. Velikokrat s sabo nesem vina naših odličnih vinarjev in vsakemu ob požirku našega edinstvenega vina zastane dih. Ker moja kraljeva pot še ni zelo dolgo, nisem uspela obiskati še vseh naših vinarjev, sem pa prepričana, da bo v dveh letih dovolj priložnosti, da mi bo to uspelo. Rada bi še povedala, da na moji kraljevi poti veliko vlogo igrajo tudi druge vinske kraljice, katerim sem zelo hvaležna, da so me tako lepo sprejele med sebe in da sem sedaj del njih... brez teh prijateljstev bi vse skupaj bilo nedvomno dosti težje. Seveda pa gre največja zahvala moji predhodnici, 2. kogovski vinski kraljici Aleksandri Kelemina. Aleksandra me je popeljala v »kraljeve vode«, mi odgovorila na moje VSAKO, še tako banalno vprašanje, in me spodbujala in podpirala od samega začetka. Vesela sem, da sta mi tako ona, kot tudi 1. kogovska vinska kraljica Mateja Prapotnik pomagali in mi tlakovali tako čudovito pot na katero sem stopila in jo zdaj naprej tlakujem jaz.
21
22
KRALJEVSKI SPOMINI 2. KOGOVSKE VINSKE KRALJICE
Uh...koliko spominov.
Dve leti se sliši dolgo, a ko jih živiš zelo hitro mine. Vse seje začelo 14.8.2010. Takrat so me v okviru Dnevi turizma na Kogu, pod okriljem TKD Kog, okronali za 2. Kogovsko vinsko kraljico. Zavedala sem se svojega poslanstva, da predstavljam Kogovske vinogradnike, vinarje in Kog kot prelep prleški hribček, ki nudi toliko lepega. Nisem pa si znala predstavljati, koliko bo čudovitih poti, ki so me pripeljale v najmanjše kotičke naše prelepe dežele Slovenije, koliko dobrosrčnih ljudi spoznaš, ki živijo, se trudijo in delajo z upanjem za boljši jutri.
V teh dveh letih sem nanizala več kot 60 uradnih nastopov. Obiskala sem vse tri vinorodne dežele. Poti in srečanja so bila vedno zanimiva, polna smeha in dobre volje, saj sem vedno bila v družbi ostalih vinskih kraljic. Postale smo zelo dobre prijateljice. Vedno ni bilo vse tako »kraljevo«. Včasih nas je zeblo ali bilo zelo vroče, bile smo lačne in ne boste verjeli, tudi žejne!
A iz tega nastanejo zanimive zgodbe in čudoviti skupni spomini. Zraven degustacij, ogledov kleti, vinogradov, delavnic ter drugih, z vinom povezanih doživetij, smo se kraljice ob družabnih srečanjih preizkusile v varni vožnji, spustu po Muri, raftingu na Soči, sankanje s Pohorja, kolesarjenje po Krki, obiskale smo Škocjanske jame in še in še.
23
Biti kraljica, je res nepozabno doživetje. Spoznaš ogromno najrazličnejših ljudi, lepote te naše podalpske deželice, kulinariko in seveda odlično slovensko kapljico. Najbolj so me navdušila Goriška Brda in Kras. Ljudje tam živijo na povsem drugačen način, kot mi. Delajo za skupno dobro, eden drugega se podpirajo, promovirajo in na ta način jim odlično uspeva. Tam je bilo opaziti tudi največ mladih obiskovalcev.
V teh dveh letih nisem samo kraljevala. Dokončala sem študij, učila otroke (v glasbeni šoli v MB), vodila pevski zbor, pela v Akademskem pevskem zboru Maribor, plesala pri folklorni skupini, pomagala doma in še se najde.
Svojo vlogo sem opravila po svojih najboljših močeh. Zavzeto in s ponosom sem povedala od kod prihajam, predstavila naše Kogovske vinogradnike in vinarje ter povabila ljudi, da nas obiščejo.
Moja uradna kraljeva zgodba seje zaključila 18.8.2012, ko sem krono predala moji naslednici Špeli Borko. Vem in verjamem, da bo kraljevo pot nadaljevala še z večjim zanosom.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem VSEM, kateri so mi pomagali na kakršen koli način, mi stali ob strani in me podpirali. Največja zahvala gre moji družini.
Hvala Kogovčanke in Kogovčani, da sem imela čast biti vaša 2. Kogovska vinska kraljica.
O^Ce/emina
24
PETI FESTIVAL VINA, PRIDELANEGA NA KOGU
Na zdaj že tradicionalnem festivalu kogovskih vin, so bila podeljena priznanja najboljšim vinom, ki so bila pridelana na Kogu. Vinski festival je potekal v času, ko se na Kogu odvijajo dnevi turizma. Strokovna komisija, ki ji je predsedovala Lidija Ruška je že meseca maja ocenila 42 vzorcev vin. Vsakoletno ocenjevanje je namenjeno spodbujanju domačih vinogradnikov, da preverijo svoje kletarjenje in kvaliteto pridelka, ki ga imajo v kleti. Na ocenjevanju so bile predstavljene praktično vse sorte.
25
Na ocenjevanju je dobil najvišjo oceno šipon Tim, suhi jagodni izbor, letnik 2006, družinske vinogradniške hiše Pravino, Čurin Prapotnik.
Drugo je bilo prav tako vino iz te kleti in sicer chardonnayTeo, suhi jagodni izbor, letnik 2004, tretje mesto pa je pripadlo Mateju Plemeniču za laški rizling, izbor, letnik 2010.
Ker k dobremu vino sodi tudi dobra hrana, je bilo mogoče po festivalu okusiti dobrote iz babičine kuhinje, kmečke gospodinje pa so se pomerile v kuhanju kisle župe. Letos je poleg žensk kuhalo tudi nekaj moških.
Kuharsko zmago sta si razdelili ekipa s Huma in ekipa zakoncev Mihorič iz Miklavža.
DEVETA MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA NA TURISTIČNI KMETIJI HLEBEC NA KOGU -1. do 6. avgust 2012
9.MEDNARODNA
LIKOVNA KOLONIJA
Turistična kmetija
KOG, 1.-6. AVGUST 2012
Prvi avgust 2012. Lep dan in nestrpno pričakovanje v družini Hlebec, ki je bila gostiteljica letos že 9. petdnevne Mednarodne likovne kolonije Hlebec- Kog 2012. Zbirati so se začeli udeleženci kolonije, ki so letos ustvarjali na temo: sonce, voda, zrak.
Že drugo leto zapored ta kolonija poteka v sodelovanju z Mednarodnim simpozijem Forma viva Makole.
Letos smo na našo turistično kmetijo povabili dest umetnikov - ustvarjalcev iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Pri nas so ustvarjali: Daniel Vrečic iz Logarovcev (SLO); Stanislav Novak izTrebnjega (SLO); Rudi Stopar iz Sevnice (SLO); Robi Jurak izTrebnjega (SLO); Ivan Košutič iz Velike Pisanice (HR); Iva Sivec iz Brega pri Golem Brdu (SLO); Ivan Skubin iz Brega pri Golem Brdu (SLO); ŽivkoToplak iz Varaždina (HR); Emil Oman iz Pliberka (A); Mirko Malle iz Škofič (A).
Udeleženci kolonije so uporabljali različne materiale: kamen, baker, les, železo, glino, platno in papir.
V petih dneh trdega dela so nastala čudovita slikarska in kiparska dela.
Gospa Iva Sivec je k delu pritegnila tudi naše najmlajše - vnukinje Ano, Pio in Tjano. Pod njenim mentorstvom in strokovnim vodstvom so nastala dela, na katera smo domači še posebej ponosni.
V času kolonije je na naši kmetiji svoja likovna dela, ki jih je ustvarjala več let, razstavljala slikarka iz Tajske Jaidieo Jantaravvat, kije bila udeleženka kolonije v letih 2009 in 2010.
27
Tudi na naše kogovske osnovnošolce nismo pozabili. Pod mentorstvom slikarja Slavka Dolinska iz Radencev, so se učenci za nekaj ur spremenili v »mlade slikarje«.
Po napornem delu smo za udeležence kolonije poskrbeli tudi za sprostitev. Organizirali smo večer vina in plesa, večer recitala gledališkega igralca Silva Safrana in večer kogovskih vin. Prijetno je bilo tudi na »Prleškem brlužjaku« in na panoramski vožnji po Kogu do Jeruzalema.
Čudovite umetnine, plod dela čarobnih rok slikarjev in kiparjev bodo krasile naš dom, našo turistično kmetijo in krajevno skupnost Kog. Lahko so v ponos celotni Občini Ormož.
Predsednik mednarodnega simpozija Forma viva Makole 2012 Ivan Dvoršak je v katalogu, ki je bil izdan ob otvoritvi del kolonije med drugim zapisal:
» Forma viva na Kogu se, z vsem spoštovanjem, lahko uvršča med druge forma vive na Slovenskem, kot so Kostanjevica, Seča, Ravne, Makole, Izola... Posebej me razveseljuje dejstvo, da smo tudi mi v Makolah delček uspeha, ki ga dosega kolonija na turistični kmetiji Hlebec na Kogu.«
28
DRUGA LIKOVNA KOLONIJA PRAVINO ART APARTMA-KOG
Letos, sredi avgusta je na Kogu potekala 2. Likovna kolonija PRAVINO ART APARTMA KOG.
Gostoljubje so nam ponudili prijazni lastniki Apartmaja Kog, kjer so v pritličju domiselno urejeni galerijski prostori zqa občasne likovne razstave, pa tudi za druge kulturne dejavnosti. Naše likovno ustvarjanje je potekalo v času Dnevov turizma na Kogu, zato so nas obiskovali mnogi udeleženci prireditev, ki so se v teh dneh odvijale na Kogu. Z zanimanjem so opazovali, kako nastajajo slikarska dela, v galeriji pa so občudovali priložnostno razstavo slik vseh udeležencev kolonije. V letošnji likovni koloniji je ustvarjalo sedem umetnikov, likovnih pedagogov in akademskih slikarjev iz Maribora, s Ptuja in iz občine Središče ob Dravi. Prijatelji slikarji: Jože Foltin, Bogomir Jurtela, Zmago Kovač, Ervin Kralj, Franc Simonič, Peter Vernik in Bojan Oberčkal, smo se podali na Kog, ki s svojo okolico ponuja neskončne motive za likovno ustvarjanje.
Ni naključje, da s, da smo se slikarji letos srečali že drugič na tej lokaciji, saj smo slikarji bili navdušeni nad podobo krajine in kletnih prostorov, ki služijo kot galerijski prostor za likovne razstave. Zamisel o kleti - galeriji je je z veliko mero domiselnosti in smislom za lepoto, uresničil Milan Pevec, naš gostitelj. Vteh prostorih seje že zvrstilo nekaj odmevnih prireditev, napovedujejo pa, da prostori tudi v prihodnje ne bodo samevali.
Včasih me znanci in prijatelji sprašujejo, zakaj organiziram likovne kolonije. Odgovor ni preprost, vsem pa poskušam odgovoriti nekako takole: slika ni rezultat zgolj nekega opravila s čopičem in barvo, ampak je mnogo več. Kdor zna bogato izrazno moč posrkati vase, je bogat in bogati tudi druge. Človeku želi
29
približati drugačno podobo sveta, lepšo in prijaznejšo... Med nami slikarji pa se istočasno spletajo prijateljske in kulturne vezi.
Organizatorji in gostitelji gradijo s slikarji odlično ustvarjalno okolje, kjer se tkejo vrednote, ki življenje plemenitijo, nizajo se pozitivne izkušnje in ostajajo bogati spomini. Tako poslanstvo, menim, je vredno truda. Mar ne?
Letošnje druženje je potekalo v delovnem in prijetnem vzdušju, za kar sta poskrbela gostoljubna gostitelja Milan in Marjana in seveda žlahtna vinska kapljica. Po slikanju, so nam dneve popestrile bogate družabne aktivnosti v soseščini - na prizorišču »turističnih« dogodkov.
Slikarji smo letos bili še posebej ponosni, da nas je obiskal predsednik države, dr. DaniloTtirk. V galeriji si je ogledal razstavo, potem pa je z njim sledilo krajše druženje. Ob tej priložnosti nam je nepozabno »kušanje« kogovskih vin pripravil vinar nad vinarji, gospod Slavko Prapotnik iz znane vinogradniške družine Čurin - Prapotnik.
V odličnem razpoloženju, kije spremljalo likovno kolonijo seveda ni manjkalo navdiha za ustvarjanje, zato je nastalo kar lepo število umetnin, različnih po motiviki in slikarskih tehnikah, vsekakor pa enkratnih in neponovljivih.
Večino teh del sije možno ogledati v prostorih Apartmaja Kog.
'Sdojazi
30
10. FLEGERIČEV POHOD PO NJEGOVI POTI NA HUM
Pred desetimi leti so se nekega lepega večera, pri Janku Klajnčarju v Vodrancih, zbrali prijatelji Franc Krnjak, Branko Filipič, Zvonko Bešvir in Tona Marčec Rodila seje ideja o določitvi trase pohoda po Flegeričevih poteh na Hum.
Prijatelji »častilci spomina na Božidarja Flegeriča« so pljunili v roke, prehodili, zdaj že rahlo zaraščene poti do Huma, in označili dve varianti, daljšo in krajšo.
Na hišo v Vodrancih je bila postavljena orientacijska tabla in že isto leto je nekaj častilcev in drugih ljubiteljev pohodništva prehodilo pot od Vodrancev na Hum. Pohod je vsako leto na »Ivanjsko« nedeljo, ko je na Humu proščenje.
Letošnje leto je 10. Flegeričev pohod potekal še posebej slovesno in veselo.
Zbralo seje kar 120 pohodnikov, saj so se domačinom in okoličanom pridružili tudi pohodniki iz Makol. Zakaj iz Makol?
Turistična kmetija Hlebec s Koga, v sklopu tradicionalne likovne kolonije, zdaj že drugo leto sodeluje
z mednarodnim simpozijem Forma viva Makole. Plod te likovne in kiparske izmenjave je vrsta kipov,
skulptur in drugih kiparskih in slikarskih del, ki stojijo v okolici Hlebčeve kmetije.
Lansko leto je na Kogu ustvarjal tudi kipar Franci Čemele, ki seje odločil, da v kamen vkleše podobo
Božidarja Flegeriča. Idejo je, kljub težavam s primernim kamnom, odlično uresničil.
Nastala je prepoznavna Flegeričeva podoba, vklesana v granit, ki jo je družina Hlebec podarila Janku
Klajnčarju, ta pa jo je dal postaviti pred domačo hišo.
G
OJ^C/aJnčai'
Pred to skulpturo so se letos zbrali številni pohodniki, ki so uživali v jutranjem kulturnem programu,v katerem je s svojim nastopom navdušil gost iz Makol, gledališki igralec Silvo Safran.
Pohod na Hum je tudi letos potekal zelo lepo. Na Humu smo se ustavili pri vikendu našega nekdanjega, zdaj žal pokojnega, prijatelja Stanka Medika, kjer nas vsako leto prijazno in odprtih rok sprejmeta njegova hčerka Stanka in njen mož Sandi. Polni vtisov smo se polni vtisov vrnili domov. Pohodniki iz Makol pa so se popoldne družili z domačini še na Turistični kmetiji pri Hlebčevih.
31
DRUŠTVO UPOKOJENCEV »ZARJA« KOG
Za nami je pestro in bogato leto delovanja društva. Po kratkem zimskem počitku smo že 17. februarja začeli z našimi aktivnostmi. Pripravili smo kulturni program ob dnevu žena. Ljudske pevke so 30. junija pripravile prisrčen program zgosti iz Hrvaške.
Avgusta in sicer 26.8. smo se srečali s pobratenim društvom upokojencev Modra jesen Dravski dvor
in imeli piknik ter panoramsko vožnjo s turističnim vlakcem.
Naši kegljači so se udeležili kegljanja ob dnevih turizma na Kogu.
V okviru našega društva je bila ustanovljena sekcija PIKADO.
Ženska ekipa je že na prvi tekmi državnega prvenstva osvojila odlično 3. mesto.
Šestega septembra smo organizirali izlet na Madžarsko(Blatno jezero). Čeprav je tisti dan precej pihalo, je bil izlet lep, dobro smo jedli, se vozili z ladjo po jezeru in si ogledali krasno mesto Keszthely.
Dvajsetega oktobra smo se udeležili zdaj že tradicionalnega, srečanja pri pobratenem društvu Modra jesen Dravski dvor (Kostanjev piknik). Ogledali smo si tudi Gomilo iz Rimskega časa.
Šestnajstega novembra smo pripravili kulturni program za starejše občane s pogostitvijo. Obiskali smo tudi varovance doma starejših Ormož.
Ob letošnjih katastrofalnih poplavah, smo tudi v našem društvu pokazali simbolično solidarnost s poplavljenci. Za pomoč smo prispevali 220 EUR. Iz naše blagajne smo namenili 100 EUR, 120 EUR pa so prispevali Anica Petek, Milan Gašparič in Janez Veselko, ki so se odpovedali potnim stroškom.
Vsem članicam in članom Društva upokojencev Zarja Kog ter vsem ostalim krajanom želim v prihajajočem letu 2013 v svojem imenu in v imenu upravnega odbora društva, obilo zdravja in sreče ter notranjega miru.
Predsednik DU Zarja Kog:
O/ili/cm, ^Mjfuivlc
KEGLJAČI DRUŠTVA UPOKOJENCEV ZARJA KOG
V okviru društva upokojencev so v letošnjem letu delovale tri skupine kegljačev, ženska, moška in mešana.
Vsako leto naše aktivnosti začnemo na Kogu na Antonovanju. Sledijo številni treningi na katerih si nabiramo moči in spretnost za nove podvige
V začetku maja se začne regijsko tekmovanje. Tekmovanja po navadi potekajo ob četrtkih, vmes so 32
še tekmovanja ob prazniku krajevnih skupnosti. Te naše aktivnosti potekajo vse do meseca oktobra, ko jih zaključimo v Ormožu.
Na tekmovanjih smo zelo uspešni in v letošnjem letu so police, na katerih hranimo pokale, zopet bolj polne. Počasi nam že zmanjkuje prostora in morali se bomo nekako znajti ali pa, če se malo pošalim, prenehati osvajati pokale.
Za vse naše podvige na tekmovanjih so najbolj zaslužni naši najstarejši tekmovalci.To so Vinko Ratek, Danica Ratek in seveda neutrudni Janez Lah. Vsi štejejo že več kot 80 let. Vsem bi se rad iskreno zahvalil in jim čestital za vnemo in trud.
Kegljači Društva upokojencev Zarja Kog vsem Kogovčanom in Kogovčankam želimo srečno in veselo novo leto 2013!
Vodja kegljačev
PESEM NAS DRUŽI - PEVSKI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV ZARJA KOG
Smo skupina pevcev in pevk od srednjih pa do malo starejših let, ki smo se združili v pevski zbor DU Kog. Zbor vodi profesorica Aleksandra Kelemina. Vaje imamo vsak teden, nastope pa ob raznih dogodkih na Kogu in drugje po občini Ormož.
33
Radi pojemo saj nam pesem veliko pomeni, nas druži, nas pomladi in razveseli. Na vajah, po resnem delu, se tudi malo sprostimo in pogovorimo. Dobre volje se vračamo domov med svoje domače in življenje lepše teče naprej. Malo se obrnemo in teden je naokrog pa so naslednje vaje tu. Tako dragi prijatelji in prijateljice, če radi pojete in vas pesem spravlja v dobro voljo, se nam pridružite in zapojte z nami. Več nas bo, lepše bo pesem zvenela.
Vsem krajanom in krajankam želim vesele Božične praznike, ter sreče zdravja in veselja v Novem letu 2013.
Za pevski zbor
^ i(>{— 3. íefitemAra 2 OH
55
• » », r « • « «1 •% *
à \ »i .i .i a « \ » .i .i a I I #l #% a j
1 ■
ft
I J
anl\
v
' * SP %
V/v o Z-c ¿n 2/'loá/j na
57
GOSTUJOČE PERO
Boris Goiec
doc. dr., višji znanstveni sodelavec Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana
bgolectazrc-sazu.si
Ludvik Kofler s Koga (1876-1914) - eden zadnjih Valvasorjevih potomcev na Slovenskem in imetnik neznanih »družinskih zakladov«
Šele pred nedavnim, leta 2007, je prišla na dan ugotovitev, da rod kranjskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja (1641-1693) ni ugasnil z njegovimi sinovi in da živi potomstvo najmlajše hčerke še danes (več kot sto oseb), raztreseno po svetu, večji del v Avstriji. Skoraj vsi potomci kranjskega polihistorja so se namreč sredi 19. stoletja iz Spodnje Štajerske preselili v deželno prestolnico Gradec, potem ko je že leta 1823 v Ljubljani izumrla kranjska veja polihistorjevega rodu.2 Zasledovanje njegovih graških potomcev do današnjih dni je pokazalo, da so se v drugi polovici
19. in v začetku 20. stoletja nekateri spet naselili na Slovenskem, kjer je zadnji stalno živel do leta 1941. Zadnje »slovenske« generacije polihistorjevih bioloških dedičev so bile po večini povezane s slovensko Štajersko, le dva potomca sta prehodno živela v njegovi rodni Ljubljani.
Potem ko je v prvi polovici 90. let 19. stoletja prebivalo na slovenskih tleh še devet neposrednih potomcev znamenitega Kranjca, od tega kar sedem v Celju in dva na Kogu pri Ormožu, bi nekaj let zatem, na pragu novega stoletja, leta 1900, našteli le še štiri.Tri leta pozneje seje njihovo število povzpelo na sedem, skupaj z dvema soprogoma - nekrvnima sorodnikoma pa na devet, kar je v
20. stoletju številčno predstavljalo vrhunec. Vrhu tega so bili med njimi trije mladi fantje, dva še otroka, od katerih bi lahko upravičeno pričakovali, da bodo postali nadaljevalci rodu.Tem seje leta 1913 pridružil še četrti moški v prokreativni starosti, edini, ki seje kdaj oženil, ta celo dvakrat. Pred izbruhom prve svetovne vojne se je število »valvasorjevcev« spet skrčilo na štiri ali kvečjemu pet, upadlo do leta 1919 na tri in se tega leta znižalo na vsega dva, živeča v Mariboru: suicidno mater in verjetno že tedaj za shizofrenijo obolelega sina. Po materini smrti leta 1923 je kot edini polihistorjev potomec potrjeno še 18 let preživel na Slovenskem »umobolni« Karl Mayer, ki je sredi leta 1941, le nekaj dni po tristoletnici Valvasorjevega rojstva, prisilno zapustil okupirano Slovenijo in v Zgornji Avstriji postal žrtev nacistične evtanazije.
Zadnji polihistorjevi potomci na Slovenskem so v rodovniku označeni s krepkim tiskom. Njihov karseda kratek opis pa bi bil takšen. Izvirajo iz treh vej Valvasorjev potomcev, ki so jih zasnovali trije otroci polihistorjevega pravnuka Franca Ksaverija barona Dienersperga (1742-1814) s Ponikve pri Šentjurju, pozneje graščaka na Dobrni. Iz prve veje, Resnikov - pl. Resingenov, izvirata obubožani neporočeni plemiški sestri Vetter von Doggenfeldovi, ki v začetku 20. stoletja živita v Celju. Njun mrzli pranečak, skladatelj Rudolf von Weis-Ostborn, pride malo pred prvo svetovno vojno iz rodnega Gradca v Ljubljano za direktorja Filharmonične družbe in kranjsko prestolnico zapusti kmalu po nastanku Kraljevine SHS. Iz druge veje Valvasorjevega potomstva izhajata zadnja potomca baronov Dienersbergov: mati, rojena kot baronica Dienersperg, ki se omoži na Kog pri Ormožu, in njen neporočeni sin brez plemiškega naslova z imenom Ludvik (Ludwig) Kofler, edinec in veleposestnik na Kogu, ki nekaj mesecev pred izbruhom 1. svetovne vojne umre za vodenico. Desetletje prej se iz današnje avstrijske Štajerske preseli v Maribor štiričlanska učiteljska družina Mayer, po materi iz tretje veje Valvasorjevega potomstva - vitezov Gadolla. Mlajši sin Hermann Mayer pade na soški fronti, starejši Karl med vojno psihično zboli in do tragične smrti na pragu druge svetovne vojne večinoma
^Golec, Polihistor J. V. Valvasor, str. 91; isti, Nova spoznanja, str. 105-107. 58
životari po umobolnicah. Njegov v Gradcu rojeni bratranec Johann-Hans Gadolla pa je zadnji, ki malo zatem v uniformi organizacije TODT zgolj »službeno« biva na Slovenskem, v takratni zasedeni »Untersteiermark«. Na njegovo srečo ga maja 1945 ni več tu, sicer bi mesto zadnjega na naših tleh umrlega Valvasorjevega potomca prav zlahka pripadlo njemu, četudi so dva njegova brata ustrelili nacisti.3
Rodovnik zadnjih Valvasorjevih potomcev na Slovenskem v 20. stoletju
Janez Vajkard Valvasor (1641, Ljubljana - 1693, Krško) hči Regina Konstancija Valvasor por. Dienersperg (ok. 1690, neznanokje - 1755, Novo mesto) vnukinja Jožefa pl. Dienersperg por. pl. Dienersperg (1712, Volavče pri Šentjerneju - 1769, Ponikva) pravnuk Franc Ksaverij baron Dienesperg (1742, Ponikva - 1814, Zg. Lanovž/Celje) Tri veje pravnukovih otrok:
baroni Dienersperg vitezi Resingen vitezi Gadolla
sin Franc Ksaverij baron Dienersperg (1773, Dobrna-1846, Gradec) hči Terezija por. pl. Resingen (1776, Dobrna-1849, Gradec) hči Barbara por. pl. Gadolla (1772, Dobrna-1841, Blagovna)
vuk Anton Aleksander baron Dienersperg (1820, Dobrna-1889, Ormož) pravnukinja Antonija Marija baronica Dienersperg por. Kofler (1855, Gradec-1908, Kog pri Ormožu) prapravnuk Ludvik Kofler (1876, Gradec-1914, Kog pri Ormožu) vnukinja Terezija pl. Resingen por. Vetter von Doggenfeld (1802, Tabor -1890, Celje) pravnukinji Vetter von Doggenfeld 1) Terezija (1837, Gradec - po 1908, neznano kje) in 2) Evgenija (1839, Lvov (?) - 1908, Celje) vnukinja Jožefa pl. Resingen por. Pauer in pl. Carmasini (1800, Blagovna-1870, Gradec) pravnukinja Terezija Pauer por. Sterger (1826, Velenje-1869, Sv. Ana pri Borlu) prapravnukinja Angela Sterger por. Weis von Ostborn (1844, Gradec - 1921, Zeltweg) praprapravnuk Rudolf Weis (von) Ostborn (1876, Gradec-1962, Gradec) vnuk Franc vitez Gadolla (1797, Blagovna -1866, Gradec) pravnukinja Elise pl. Gadolla por. Mayer (1861, Turn pri Velenju -1923, Maribor) prapravnuka 1) Karl Mayer (1890, Zg. Osek/Arvež -1941, Hartheim) in 2) Hermann Mayer (1898, Zg. Osek/Arvež -1917, Banjšice)
^Golec, »Der Hudič ist hier zu Hause«, str. 51 si.
59
Slabi dve leti, do jeseni 2008, je po mojem takratnem vedenju veljal za zadnjega (znanega) Valvasorjevega potomca na slovenskih tleh Ludvik (Ludwig) Kofler (1876, Gradec - 1914, Kog pri Ormožu).4 Drugače kot večine polihistorjevih potomcev od prve polovice 19. stoletja do danes ga ni bilo prav težko izslediti, saj je bila njegova mati zadnja baronica Dienerspergova, tako da se je Ludvikovo ime pojavljalo v raznih plemiških rodoslovnih zbirkah.5 Hitro se je izkazalo, da je umrl samski in torej brez legitimnih potomcev, njegova življenjska zgodba pa se ni zdela posebej zanimiva: neplemiški sin plemenite matere umre na pragu prve svetovne vojne v zakotju Prlekije v komaj 38. letu. Z odstiranjem tančic nad Koflerjevim kratkim življenjem so na površje sicer prikapljale nove plati njegovih dejanj in značaja, tisto najbolj zanimivo pa je prišlo na vrsto šele nazadnje, potem ko je »počakalo« na splet naključij. Danes namreč vemo, da sta bili prav v Koflerjevih rokah dragocena zbirka portretov prednikov, ki seže vse do Valvasorjeve dolgo pozabljene hčerke Regine Konstancije pl. Dienersperg (ok. 1690-1755) in je v veliki meri še ohranjena, ter (samo)izpovedna družinska kronika njegovega pradeda in deda, baronov Dienerspergov.
Ob tem spoznanju je tudi nesrečna zgodba prej ko slej anonimnega Ludvika Koflerja dobila drugačne razsežnosti. Ludvik je bil sicer že druga, zunaj slovenskega ozemlja rojena generacija iz rodu baronov Dienerspergov oz. Dienersbergov, kot so priimek pisali v 19. stoletju. Njegov ded Anton Aleksander (1820-1889) je prišel na svet v graščini Dobrna pri Celju, a seje najpozneje pri štirinajstih s starši in sorojenci preselil v Gradec.6 Kot ne posebej uspešen častnik cesarske vojske je leta 1849 s činom poročnika zapustil vojaški stan, se takoj zatem v Jihlavi na Moravskem oženil in imel dva otroka: sina Antona, ki je kot pravkar poročen častnik leta 1905 umrl v Budimpešti (z njim je rod po moški strani tudi izumrl), in hčerko Antonijo Marijo, rojeno leta 1855 v Gradcu, kjer je družina živela od rente iz zapuščine Antonovega zgodaj umrlega brata Ferdinanda. Baron Anton je nato z ženo in otrokoma bival tudi na Dunaju, kjer se je njegova edinka 19. marca 1876 omožila s »pravim Spodnjim Štajercem« in odšla, verjetno ne pred letom 1880, z njim živet v »ožjo domovino« svojega očeta. Njen ženin Ludvik Kofler ni bil plemiškega, ampak meščanskega rodu s Ptuja, sicer veleposestnik na Kogu pri Ormožu. Baroničino poroko s »plebejskim sodeželanom« je zagotovo zakrivilo Koflerjevo znanstvo z nevestino polsestro Margareto, poročeno z znanim ormoškim odvetnikom dr. Ivanom Geršakom, sicer celih štirideset let (1871-1911) stebrom slovenstva v tem obmejnem štajerskem mestecu. Nostalgija po štajerskem podeželju in gmotna stiska ali kar oboje sta v Ormož privedli tudi starše Dienerspergove, ki so nato do smrti prebivali pri Geršakovih. Baronica Charlotte je preminila leta 1882, baron Anton Aleksander pa dobrih šest let pozneje, leta 1889. Tako so bili starši v zadnjih letih blizu obema hčerkama, Geršakovi, baroničini hčerki iz prvega zakona, in skupni hčerki Koflerjevi, kije živela na bližnjem Kogu. Ker v to vejo Valvasorjevega potomstva seveda ne moremo šteti Geršakovih otrok, je bil njen zadnji člen Ludvik Kofler s Koga, ki seje rodil še v Gradcu 31. decembra 1876. Tudi njegov stric Ferdinand baron Dienersberg, častnik na Ogrskem, namreč ni imel potomcev. Njegova življenjska zgodba se je iztekla naravnost dramatično: ko se je pri 45-ih nameraval poročiti, ga je zadela kap in je zakonsko zvezo lahko sklenil samo v budimpeštanski vojaški bolnišnici, le nekaj ur pred smrtjo 15. decembra 1905. Bil je zadnji baron Dienersperg oziroma Dienersberg.
Kogovska veja »valvasorjevcev« - Ferdinandova sestra in nečak Koflerjeva - ga je preživela samo za nekaj let. Najprej je 2. januarja 1908 za pljučnico preminila 52-letna mati Antonija Marija, za njo pa v 38. letu 12. februarja 1914 za vodenico še njen samski sin Ludvik Kofler, Valvasorjev petkrat-pravnuk. Oče Ludvik Kofler st. jima je sledil na skromno vaško pokopališče še isto leto, v katerem je izgubil edinca; v starosti 71 let je umrl 20. decembra 1914.
Skopi rodoslovni podatki povedo o tej kogovski družini zelo malo. A tudi Koflerji so bili sami o sebi prej ko ne prepričani, da niso počeli v življenju ničesar pomembnega in vrednega spomina.
4prim. Goleč, Polihistor J. V. Valvasor, str. 91.
-'Izhodiščne podatke o Koflerjih na Kogu mi je zelo hitro našel kolega Miha Preinfalk v Lazarinijevi genealoški zbirki v Zgodovinskem arhivu Ljubljana (ZAL LJU 340, Lazarinijeva genealoška zbirka: šk. VIII, Dienersperg). ^Družina njegovega očeta se je z Dobrne preselila v Gradec novembra 1834 (ZAP, ZAP 70, Rokopisna zbirka, R-45, Franz Dienersberg: Zgodovina plemiške rodbine Dienersberg 1835 (Genealogischbiographische Skizzen des Reichsfreyherrlich von und zu Dienersberg Familie), str. 85). 60
Koflerjevo znamenje na Kogu poleg »Breznikovine«
Na vaškem pokopališču pri sv. Bolfenku pogrešamo vsakršen pomnik nanje, le Ludvikovi stari starši, ptujski župan Ferdinand in Marija, so veliko prej, leta 1858, postavili na domačem vrtu na Kogu t. i. »Koflerjevo znamenje«, ki precej zapuščeno stoji še danes.
61
NOVICE - GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
NOVICE so bile ustanovljene s sklepom KKSZDL Kog dne 01.12.1978 Prva številka je izšla 05.12.1978 Odgovorni urednik: Tonček Luskovič Fotografije: Štefan Hozyan, Ciril Ambrož, Iztok Luskovič, Tonček Luskovič Uredniški odbor: Anita Kelemina, Julija Čurin, Irena Lukman, Andrej Pokrivač in Jernej Bratuša
Naklada: 350 izvodov
62