leto IX., it. 12. ■JBS*W Po5fr»!miplaSaha vgoibvlhl. V LlubSianS, 27, maja 1922. V organizaciji j« i«n, kolikor nao?« — toliko pravice! Glasilo Strokovne komisiie za Slovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.) Izhaja vsako drugo soboto. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6/IL Stane posamezna št 50 p, mesečno 1 Din, celoletno 12 Din. — Za člane izvod po 40 p. Oglasi: prostor 1X55 mm IDin. Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste. Prilagodimo se novemu položaju! Mirno gospodarsko življenje, kakor-šnega smo imeli pred vojno se vsaj v dogledni bodočnosti ne bo povrnilo. Najboljši dokaz za resničnost naše trditve naj služi dejstvo, da vrednost denarja, ki je bSa pred vojno dokaj ustaljena se sedaj dnevno spreminja. S tem se spreminja tudi cena življenjskim potrebščinam. Strokovne organizacije, ki imajo glavno nalogo ščititi gospodarske interese svojih članov, se v sled spremenjenega gospodarstva istotako nahajajo v povsem novem položaju. Pred vojno so strokovne organizacije sklepale mezdne pogodbe, ki so vsled stabilnega gflspodastva, veliaie kar za celo ali še celo za več let. Po vojni so pa pogodbe po največkrat samo en mesec v veljavi, pa je treba zopet nove, ker je med teotn draginja že zopet narastla. Razlika med delovanjem organizacij novemu nizacbo v ta, da mora za vsakih par odstotkov vlagati novo spomenico in voditi ponovna pogajanja. Zadnji čas je že. da napravimo enostranskemu delu. naših strokovnih organizacij konec, če hočemo da bodo sposobne za njihovo revolucionarno poslanstvo. Kako naj se prilagodimo časa v katerem živimo? Odgovor na to vprašapie je samo eden: Z delitvijo dete! Delo v naših organtzacifeh si moramo razdeliti vsaj v fej najvažnejše panoge. Te bi bile: 1. Mezdna politika. 2. Socialna politika. 3. Izobrazba. Aparat organizacij je treba spopoi-niti in zvečati tako, da bo organizacija prpd vojno in po vojni Je tako velikanska, vsaj tem trem tpčkam ustregla. da k» priprost človek, ki stvari od blizu ne vidi, niti pojmi ti ne more. • če primerjamo sredstva s katerimi so delovale organizacije pred vojno z današnjimi. pa vidimo, da skoro ni nobene razlike, kvečjemu ta, da so imele organizacije ored vojno več sredstev na razpolago kot jih imajo sedaj. S skrbjo gledamo, ko naše organizacije niti mezdnih gibanj ne zmorejo tako voditi, kot bi bilo treba. Vse se vr& s tako naglica da ni čuda, če se pojavita vedno večja površnost Najboljši jiaši ljudje §e pri obilici tega dela duševno te telesno ubijajo, poleg tega so pa odtegnjeni vsemu drugemu, ravno tako koristnemu delu. Socialna potftfka, te izobraževanje članstva, ti dve najvažnejši postojanki ostajata dnevno bolj zapuščeni, strokovne organizacije se oa spreminjajo v urade za vlaganje spomenic. Ne podcenjujemo dela za gospodarsko dviganje članstva- Zavedamo se. da bomo članstvo duševno dvignili in usposobili za borbo za socialističnimi tilS najbolj s tem. če ga rešimo moreče skrbi za iutrajšnji kruhek. Kakor se torej zavedamo važnosti vsega tega, tako vemo po drugi strani, da kapitalisti namenoma zaposlujejo strokovne organizacije z gibenfi, da fih s tem prisilijo puščati druga. Istotako važna vprašanja v nemar. Oni po načrtu te dosledno sabotirajo zvišanje Plač s tem. da dovoljujejo manjši povišek, kakor je zrastia draginja Čisto gotpvo ne delajo tega le za večji dobiček, tem-v«č y orvi vrsti zala da Prisilijo ocoa- Delitev dela mora biti tako pppolna, ( da če bo od časa do časa kaka izmed, navedenih panog potrebovala še tako velike pažnje. da še vseeno drugih dveh ne bomo zanemarjali. Mislimo, da ni potreba podrobneje utemeljevati važnosti socialne potiflke te izobrazbe. š:, , : _ Celo vrsto zakonov, ki najgloblje posegajo v življenje delavstva je bilo sklenjenih brez zadostne pažnje delavstva. če ie v teh zakonih vsaj nekaj, kar bo delavstvu koristilo je to zasluga par posameznikov, ki so mnogokrat črez mero Žrtvovati, da je vsaj nekaj spačenega. Ne zadostuje pa. če ie tudi v zakonu pisana ta ali ona pravica, če jo tisti kateremu je namenjena ne pozna in zahteva. Za izvedbo teh zakonov je posameznik premalo, treba je mase, ki te zakone uozna in jih zahteva. Glede izobrazbe je pa treba pove* dati samo en primer, namreč, da zadostuje en sam strežnik da užene 100 nos-’ arr, , Ce ni ta primer dovolj krepak je pa treba še dostaviti, da bi delavno ljudstva če bi se zavedalo svatih pravic v 24 urah zlomšo kapitalizem, ter uvedlo soh siaiisiični družabni red. Vprašanje, ki sipo ga z danaStjte člankom načeli ie tako važno, da zasluži največ pozornosti vseh, ki žele boljše bodočnosti proletariata. Z razpravo bomo nadaljevati, enoti« mo oa tiste sodtuga kl imajo o tem te ali one nasvete, da se istotako priglasijo k besedi. ZadnS Čas je, da se prilagodimo novemu potaZaju. z sestat dekort Zakon o inšpekciji dela. »Uradni List* z dne 21. aprila ti I objavlja »Zakon o inšpekciji dela«. Zakon kot tak bi sicer odgovarjal današnjim delavskim zahtevam in potrebam, dosedanje delovanje inšpekcij dela pa nam dokazuje, da je ta državna socialna institucija bolj »Blažev žegen«, kakor pa iz-vrševaltii organ ministrstva za socialno politika Dejstvo ie. da je ta urad brez vsake moči napram delodajalcem, Cieo 9. zakona našteva naloge oblastnim inšpekcijam dela. Takoj prva točka o nadziranju naprav v delavnicah in stanovanjih ie jako važna. Koliko imamo danes obratov, ki so v največjem neredu in nezdravi, v kakšnih stanovanjih stanuje delavstvo? Inšpekciji dete ne sme zadostovati, da vse te nedbstatke vidi, pač pa je njena dolžnost, da lih odpravi. teto ie glede delavnega časa. Na ceti črti se danes pod pritiskom kapitalizma krši osemurni delavnik, delavstvo se na vse načine izrablja in izkorišča m kljub temu, da imamo nebroj uradov, ki bi morali, pariti, i ganizatoričnem delu. Omenjeni sodrug ni niti socialist do-r čim je marksistična grupa delegatov kandidirala v predsedstvo sicer mladega sodruga, katerega smo pa videli pri delu, ga poznamo in kar je glavno vemo o njem. da le razredno zaveden socialist Ker se jaz kot socialist s to taktiko ne strinjam je seveda logično, da tudi st temi ljudmi sodelovati ne morem. »Za to sem pisal načelstvu Unije dopis v katerem sem vse to odkritosrčno povedal, ter naznanil, da vsled teh okoliščin odlagam od unijskega zbora zaupa-* no mesto podpredsednika. Ostanem še nadalje zvest član »Uni-ie« kar priporočam tudi tistim prijateljem, ki se s taktiko sedanjega vodstva Unije ne strinjajo. Boril se bom pa z vsemi po statutu, dovoljenimi sredstvi za to, da bo tudi v naši organizaciji zmagalo načelo in program ter. da se bo odstranil oseben režim, ki organizaciji le škoduje. Ivan Krušič. Trbovlje. Pregled. Ljubljana, 23. mata 1922. Amerika se zopet porogljivo smeje, svoji materi Evropi, zakaj vse spomenice, konference iu protesti niso mogli ustaviti propada Evrope, v katerega drvi z vso naglico. Njeni opazovalci na genovski gospodarski konferenci So zapazili dovoli, na kakih nogah stoji Evropa, Dasi kurijo Zedinjeno države s pšenico, dasl ne vedo kara z denarjem, so postale s svojimi ponudbami posojil evropskim državam skrajno previdne. Tega jim ni zameriti. V zlo pa jim človeštvo lahko šteje, da s tem svojim ogromnim kapitalom ne priskočijo na pomoč jdadufoti Rusiji, ki bi jo s svolira bogastvom lahko rešile silne bede. Pa kapital je brez srca. Ko je videl, da proletarske Rusije ne more gospodarsko zasužnjiti, ji je obrnil hrbet. Vredni učenci kulturne in civilizirane Evropo so Japonci, ki so v krutem in nečloveškem postopanju naprani prebivalstvu v pokrajinah iztočne Sibirije, ki so jih zasedle japonske čete, prav nič ne zaostajajo za belimi ljudožrci. Združeno angleško delavstvo se je dvignilo in pred vsemi svetom protestiralo zoper tako ravnanje Japoncev. Seveda se za to Japonci ne bodo dosti zmenili. Vendar že prihajajo vesti, da se tudi tamkai vzbuja delavska zavest in, da bo žolto jesensko solnce zatemnelo sijaj zlatega siclall-stlčnega solnca. Zveza narodov je zopet Imela preizkušnjo, ki pa te ni prestala. Zedinjene države so obdržale svoje vojne ladje, kar ie bilo boljših seveda, kar jih je bilo za v staro šaro. so jih slovesno pogreznile. Ljubosumna Japonska le pridržala svojo bojno ladjo »Matsu«, kar pa Ji Francija ne privošči In hoče zgraditi dve novi oklopnici. Na ta način torej ne pridemo do miru. Sploh nastopa Japonska vedno bolj imperialistično. zlasti proti Rn®lfl. Zahteva, da ji Rusija dovoli nakupovanje ruske zemlje v Sibiriji, da proglasi Vladivostok za prosto luko. da dovoli prosto plovbo po veletoku Amorju In. da razbije trdnjave ob Tihem oceanu. Politično vstajaioča Rusija ji seveda ne bo ugodila. Francozi imajo komedijo v Siriji. Nalagali so prebivalstvu velike davke, da jih ni moglo več zmagovati in je poseglo »o orožju. Uporniki zahtevajo, naj se Rm prizna neodvisnost v daivč-nem oziru. Sploh pa zahtevajo, naj se francoske čete umaknejo iz dežele in nai prevzamejo pokroviteljstvo na Sirijo Zedinjene države ameriške. Sirila bo še trd oreh Franclji, ki ii s svojimi šibkimi političnimi zobtni preikone ne bo kos. Politika vse Evrope, predvsem zapadnllt držav je Imela prošli teden ležišče v Genovi, kjer so se sestali delegati vseh Evropskih držav, razven Turčije, da urede gospodarske odnošaje v Evropi in. da zajeze reko brezposelnosti, ki se meti razliti preko vse Evrope, Zelo pretkano so začeli diplomati zapadnlh sfl, da bi Se pod pretvezo gospodarske obnove opomogle zapadne kapitalistične države. Toda Rusija in Nemčli« sta jim prekrižali račune. Anglija ni vedela »■ kamor z Izdelki svoje Industrije in jih le hotel* vred na ruski trg. Kjar pa so MU proizvodi Žensko vprašanje. 5l*e- industrije soMihteJši in coneJSI. le Jasno, da se ie Rusija odločila za Nemčijo. Nastala je čisto naravno gospodarska zveza med asrariio Rusijo in industrijsko Nemčijo. Pa še v dr uk eni oziru Jo napravila Rusija križ čez antantne račune. to 3e v zadevi petroleja. Vsemu svetu diSe ruski petrolejski vrelci, zakaj petrolej vodno bolj in bolj izpodriva premog. Tako je bilo razmerje do Rusije. Upoštevati pa nam je še posebej razmerje Francije do Nemčije. Francoski nacionalistični šovinisti so še vedno zmage pijani in stavljalo Nemčiji neizpolnitve zahteve. Francoski kapital pa ie po vojni precej prizadet ta se hoče dvigniti na račun Nemčije. Po nje-80vem mnenju je sedaj čas, da izsesa Nemčijo In lo potlači za vedno. Vse to, kakor že rečeno sta onemogočal Rusija in Nemčija, ki ta sklenili v Oenorvi preko drugih delegatov posebno zvezo. Delegati zapadnih držav so bili sprva presenečeni, nato ogorčeni, končno pa so se spametovali izvzemši Francije, ki vztraja pri svollh zahtevah. To ie imelo za posledico, da ie ostala Fran-efia osamljeoa. Anglija JI je očitno pokazala *renB)Oe. a Italija po stari navadi skrlvn svoje barve. Da bi hnela konferenca le kak uspeh, so skleniH v Genovi zbrani delegati, da pogajanje nadaljsjejo v Haagu na -Nizozemskem. Prihodnja haaška konferenca se bo bavila z istimi Vprašanji kakor genovska m se je takisto udeleži Rusija, ki preseneti zapadnike prav gotovo s kako novo smelostjo svoje zavestne politike. Na tej konferenci ie bil tudi sklenjen sporazum med Jugoslavijo In Italijo. Italija prizna Reko za popolnoma neodvisno državo, izprazni tretji pas v Dalmaciji, ter Sušak. a Jugoslavija dobi baroško Inko. Precej žalosten uspeh naše diplomacije, ako pomislimo, da bi bili pred letom dni dobHl vse kaj drugega, predvsem železnico Št. Peter-Reka. ako bi imela naša diplomacija glavo na pravem koncu. Govori se. da se Je celo angleški ministrski predsednik Lloyd Geor-KC Jezil nad brezglavjem naše diplomacije. Po ostalih evropskih državah vladajo več-,ne ministrske in parlamentarne krize, znak, da padajo po volil špekulantov. Stavke so na dnev-}e vse ozračje prenapolnjeno z elektriko. Brez poselnost se Siri. valute padajo, rastejo in zopet nem redu. Zanimiva je bila stavka bančnih uradnikov na Češkem. Posebno zanimive vesti pa prihajajo iz Bol-carlje. Naval ruskih beguncev In militaristično delovanje bivšo Vranglove armade, sta JeH presedati tudi Bolgariji. Združili so se zemliorad-nikl in komunisti, ter pregnali iz Bolgarije nad stotisoč \V ranilo v ih vojakov. Reakcionarni kro- Odrnev iz celjske stavke. Celjsko državno pravdni«tvo toži po članu 11 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi s. Frana Svetka, ki je kot predsednik društva kovinarjev na nekem shodu pozival stavkokaze naj se pridružijo stavkajočim s tem. da tudi oni ustavijo delo. Poleg s- Svetka je obtoženih še pet stavku-Jočih radi prestopka zakona o »zaščiti drža/ve«. Omenjeni so namreč prigovarjali stavkokazom nai zapuste delo. Kakor razvidimo, so oblasti pridno na delu. da zaščitijo mir in red v državi. Seveda so pričeli pri nogah, mesto pri davi. Mesto da pozovejo na odgovor g. Westna, ki je odpustil zaupnike, ter s tem kršil zakon o delavskih zaupnikih dalje silil ljudi, da delajo več kot '8 ur. kljub temu da je osemmmik zakon. Kršil ie torej kar dva zakona, vendar ga nihče ne kliče na odgovornost. Delavci, ki so videli, da oblasti nečejo, ali nimajo moči. da zaščitijo pravice, iti jih jim zakon daje, so morali v stavko. da s tem zadnjim orožjam preprečijo kršitev zakona od strani podjetnika. Mesto torej, da zapro do ti onega, ki zakon krši. hočejo zapirati in preganjati zaupnic tistih delavcev. štrai-kajo za to, da se zakon ne bo več kršil. Iz te sodnijske razprave bomo razvid el i. v koliko smo še v Jugoslaviji in kako daleč smo žc na poti nazaj v staro Avstrijo. Tudi velekapitalisti se uračunajo. Ko so bili organizirani celjski kovinarji vsled trdovratnosti podjetnika primorani proglasiti stavko ter zahtevati svojih pravic, si je bil podjetnik takoii druga dan svest popolne zmage nad delavci: HJadnokrvtno si je računal: petsto _?ih stavka, čez dvesto pa jih še vedno zadovoljno dela. Poleg tega imam še nekaj izdelkov v zalogi, Teh par tisočakov, katere so si deiavci Dotam malenkostnih tedenskih prispevkov zbrali, &n bode zadostovajlo komaj za par tednov. Ko ®ode oaamaL afcava Magafra bodo ponižno za- sl so nastopili zoper to. Položaj ie nejasen. Pd mnogih krajih Je proglašeno obsedno stanje. Izgnani VVranglovci počaste skoro gotovo Jugoslavijo s svojim dragocenim posetom. zakaj Jugoslavija ima kruha za potepuhe, la ze domačega človeka ne. Ko govorimo o Jugoslaviji nai omenimo tudi dogodke v naši državi. Parlament »deluje« to se pravi seja se otvori, predsednik konštatira, da v parlamentu oz. v tem ati onem odseku parlamenta ni kvoruma, zaključi sejo in napove drugo za prihodnji dan. To gre naprej in naprej. Kralj so namerava oženiti, prihodnja naša kraljica bo romunska kraljičina Marjola. Romuni so niso v zgodovini še nikoli kaj prida postavni a romunska vladarska rodbina ne uživa v Evropi posebnega slovesa, dasi je bil romunski dvor poleg bivšega carskega v Petrogradu eden najboll razkošnih. Ob tej priliki se vrše po vsej državi velikanske priprave. Kupujejo se vlak! ladjo itd. Pričakovati jo novih davkov. Zadnje vesti vedo povedati, da se poroka za teden dni odsodL V naši ožji domovini Sloveniji se ie zgodilo. da se je pri tej priliki pokrajinski namestnik nesmrtno osmešil, ko Je hotel v imenu slovenskega naroda na tuje stroške pokloniti kralju W indischgrazovo vilo na Bledu. Njegova zveza z nemškim magnatom pa 'je padla v vodo hi go-spod namestnik se je sramežljivo umaknil v ozadje. Politično gibanje v SIoveni.il je nav2lic pritisku od zgorai živahno. Pojavili so se republikanci celo med kmetskimi strankami. Dr. Nov-čau vabi v Slovenijo Radiča in boče po vzorcu njegove Hrvatske republikanske seliačke Stranke ustanoviti slično slovensko kmetsko republikansko stranko. Ta stranka ima seveda v programu meščansko republiko, ki pa kakor kaže Francija ne prinaša za delavno ljudstvo nikakršnega zboljšanja. Strokovno gibanje v Sloveniji Je istotako zelo živahno. Omeniti je pasivno reslstenco mariborskih železničarjev, kateri so se zadnje dni Pridružili tudi ljubljanski. Na intervencijo »Save-za Zelezničara« iz Zagreba Je bila pasiva ustavljena, železničarji pa so dosegli precejšnje uspehe. Stavka kovinarjev v Celju se pa še z vso Ijutostjo nadaljuje. Traja že 9. teden, vendar so stavkujoči čim bolj odločeni, da morajo pod vsakim pogojem zmagati. Ostalo zavedno delavstvo jjh v tem boju krepko podpira. prosili, naj jim dani zopet kruha. Taricat pa jim bom dail kruha, kruha še boli črnega kot danes in še manjši košček. Toda temeljito se je ura-čunal- Organizacija kovinarjev je vedela, da bode stavka dolgotrajna. Vedela je tudi, da ho .'.tarvkujoče aiemotgoiče držati nad vodo brez izrednih dohodkov. Zato je začela taikoj zbirati stavkovne prispevke pri delavstvu cole Slovenije. Po šestih tednih stavke, ko }e podjetnik pričakoval, da stavku]oče delavstvo pade pred njim na kolen«, so se izjavili še neorganizirani stavkokazi solidarne s stavlcujaSirni, ter zapustili delavnice. Enaki slučaj poročajo te dni ameriški časopisi. Po par tednih delne rudarske stavke, so z »stavkali tudi neorganizirani rudarji. kar je povzročilo v vrstah ameriških rudarskih podjetnikov precejšnjo zmešnjavo. Splošno enodnevno stavko so priredile v petek 19. maja strokovne organizacije v Pragi, ter izdale plamteči oglas iz katerega navajamo: Neprestani napadi podjetnikov na plačo in zaslužek izzivajo skupen odpor. V železni industriji bije 32.000 delavcev velik boi, v katerem se branijo proti l.r>% znižanju plač. Vsa znamenja kažejo. da podietmfiki po načrtu napadajo zato da bi znižali vrednot dela. Strokovne organizacije so zato sklenile, da nai delavstvo v svarilen vzgled 19. majnika v Veliki Pragi v znak protesta in skupnosti delavskih slojev s stavkajočimi kovinarji ustavi delo. Manifestirajmo: 1. za konec stavke kovinarjev, 2. proti znižanju plač. 3. proti zopetni podražitvi živil in za znfžanie neutemeljeno visokih cen. Te stavke se je udeležilo vse delavstva ter vsi zasebni nameščenci razven bančnih uradnikov, ki so pozneje na intervencijo stavknjočih tudi prenehali z delom. Stavkujoči so priredili obhod po mestu, katerega se ie udeležilo 30.000 demonstrantov, ki so po vseh večjih trgih zborovali. Kavarne in gostilne so bile ves dan zaprte- Stavka ie mirno potekla in npamo, da ne bez uspeha. Tako je na Češkem. Pri nas Je pa tako kakor zaatažtao- Iz organizacij. LESNA STROKA. II. redna skupščina lesnih delavcev in sorodnih strok za Slovenijo. (Konec.) 8. Razvoj političnega življenja ie pospešil politično delovanje in zainteresiral široke narodne mase za politično življenje. Iz prejšnjega ozkega kroga pristašev ene politične stranke, ki so jih v glavnem tvorili člani strokovnih organizacij, so prišle sedal v strokovne organizacije nove mase z raznimi političnimi naziranji, tako da so danes v strokovnih organizacijah zastopani pristaši raznih strank. Razven teh je pa veliko članov, ki ne pripadajo nobeni politični stranki. 9. Strokovne organizacije niso še nikoli odstopile od socialističnega principa, katerega so si postavile za cilj današnjega družabnega razvoja, in tudi ne bodo odstopile od njega, če se nečejo izneveriti svoji nalogi, ker v vsaki zahtevi povišanja plače leži akt razrednega boja, ki se stalno vodi. Prepričani smo, da bomo socialistični cilj dosegli mnogo prej. če bodo strokovne organizacije v stanju zbrati v svoje vrste delavce in nameščence vseh strank, kakor pa. če bi dali s strankarstvom, oslanjajoč se na... eno stranko povod, da bi tudn druga stranka začela ustanavljati svoje strokovne organizacije. 10. V enotnih strokovnih organizacijah, ki jih ne pretresajo strankarski spori, ie postavljen temelj enotne fronte proletariata. ki ga ne more nadomestiti nihče. Da nai si že bo ta ali ona politična stran* ka pod tem ali onim imenom. 11. Iz teh razlogov skupščina odobrava princiD nepristranosti, katerega se je strokovna centrala v nastalem sporu strank držala in zahteva od centralne uprave »Lesnih delavcev Jugoslavije v Za-srrebu«, da se te nepristranosti drži tudi v bodoče. 12. Isti razlogi, ki odločajo v notranjem poslovanju organizacije, odločajo tudi ^ v naših mednarodnih zvezali. O vprašanju internacionalnih zvez naj sklepa drž. strokovni kongres. VIII. Zvišanje prispevkov in izpre-memba pravil. Referiral je sodr. Zore. V kratkih jedrnatih besedah je obrazložil pomen zvišanja prispevkov ter predlagal predlog načelstva, kateri se ie glasil, da se zviša I. raz. na Din 3, II. na Din 2 in III. na Din 1 tedensko,J stotako tudi vstopnina na Din 3 hi sicer vse s 1. majem 1922. S tem predlogom bi se vse prevedlo na dinarsko veljavo. Nadalje predlaga ljubljanska podružnica, da se odpravi bolniška podpora. Prispevek za podružnice se zviša za 100%. V prvi razred spadajo vsi člani, ki imaio 10 in več kron na uro. Zadeva se ie dala na razpravo, kjer se je prišlo do zaključka, da se sprejme predlog načelstva, kateri se izvede s 1. majem. Izpremene se sledeči §§: 22. se glasi: Vpisnina za vsakega člana ali članico znaša Din 3. 37. v drugem odstavku se glasi: I. razred Dm 3, II. razred Din 2, III. razred Din 1. 57. vsi kronsko označeni zneski se spremene v dinarje. 86. 90, 91, 120, 127: se kronski zneski spremene v dinarske. 90: se višina km zniža m 30 km (do-sedaj 300 tem). Stavka kovinarjev v .Celju se nadaljuje. Zbirajte stavkovno podporo! Razno. "sfe' 'Srb'nWa vi§ava spremeni v dinarsko. 174, 175, 177. 178, 179. 180, 181, 182 in 183 se črtajo (Bolniška podp.) 176 in 184 se kronska oznaka spremeni v dinarsko.,. 186. sc črta. K 9. točki: Za volitve predlaga s. Bra ier volilno listo, katera se soglasno sprejme. Sodr. Zore odklanja predsedniško mesto in je na predle^ sodr. Dermastja izvoljen za. predsednika sodr. Tokan. V odbor so izvoljeni sledeči: predsednik Ivan Tokan, namestnik Ravnik Nikolaj, blagajnik: Peterca Andrej, tajnik: Bradeško^ Andrej, Odborniki: Dermastja Jakob. Žagar Franc, Gaspari Anton, namestniki: Ravnik Janez, Majerič Ignac. Jagodic Franc, Lančoš Dimitrij. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Kavčič Tomaž, Pokovec Josip, Klančnik Ivan, Mostar Ivan, Lenasi Franc, v razsodišče: Gaberšek Lovro, Skuk Franc, Kržin Ivan, Naglič Filip, Šlosar Franc. V šiTši odbor: Štrukelj Alojz, Maribor, Baštolc Ivan, Strnišče pri Ptuju, Prauhart Ivan, Mislinje, Fajdiga Matija, Staritrg pri Rakeku. Ko so pri zadnji točki: nredlogi in nasveti, nekateri delegati podali svoje misli se ie predsednik sodr. Tokan zahvalil navzočim za udeležbo ta jih pozival še za nadaljne sodelovanje v prid organizaciji in članstvu, nato je zaključil zborovanje- RUDARSKA STROKA. Vodstvo Unije slov. radarjev r Zagorju ob Savi te na svoji širSi seM dne 14 maja t. 1. sklenilo y sporazumu z za®t