Paviainl franko v državi SH*. t? LJ&sbilani, v soboto 14. malt 1921. fsliaio rsxen nedelj Ek praznikov vsak «ž a n eb 18. url dopcStfne. C tedni&Ivo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6/]., Učiteljska tiskarna. dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—, Pri večjem naročilu popust. Glasil© Jugoslov. socfJsBno - damokratKne stranke. eg? P*-2Sffi£2J5a štev. K l>sa, Leto tf. TeSsfenska št. 312. Naročnina: Po posli ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za lis5 bo poštnine proste. DpravniStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Politični položaj. JANEČKOV MANDAT. Beograd, 13. maja. Na današnji seji demokratskega kluba so izrazili prisotni člani svoje veselje, da j e bilo včeraj vprašanje konstituante tako sijajno rešeno. Danes se je vršita seja verifikacijskega odseka. Večina članov je sklenila, da se Ja-nečka ne more smatrati za narodnega poslanca, ker ni naš državljan in ker še ne živi deset let v naši državi. * ' * Čudna logika. Janeček ni jugoslovanski državljan, pravijo demokrati in radikalci. Kako pa je mogel sploh kandidirati za poslanca v usta-votvorno skupščino, ker volilni zakon ne daje tujim državljanom niti volilne pravice! Malo več resnosti bi tudi lahko poznala večina verifi^ kacijskega odseka. POLITIČNE PERSEKUCIJE NA HRVAŠKEM. Zagreb, 13. maja Državno pravda ništvo je vložilo obtožbo proti upokojencem vseučiliškemu profesorju dr. Šuflaju, Milanu Galoviču. dr. Vilarju in dr., ker so se pregrešili proti oblasti in domovini s tem. da so leta 1919 in 1920 bili v bodisi nepotrebni bodisi potrebni zvezi z zastopniki takozvanega hrvatskega ko^ miteja na Dunaju in Budimpešti. VPRAŠANJE NEMŠKE ŽIVINE. Beograd. 13. maja, češki listi so priobčili vesti o nekakem sklepu kraljevske vlade, da zahteva ona od Nemčije železniški inaterijal name-! sto živine, ki jo ima Nemčija izročiti naši državi. Te vesti so netočne. Živina. ki jo zahteva naša država od Nemčije na temelju dodatka 4. VIII. dela versailleske mirovne pogodbe, bo po sklepu ministrskega sveta sprejeta ter so izvršene že vse priprave za njene odpošiljatev. Pri železu belgrajske demokratr ske in radikalske banke ne bi mogle zaraditi. pri goveji živini pa bo za-rada! BOLGARSKA PRAVI, DA LAHKO PLAČA. LDU Sofija. 13. maja. Bolgarska agencija dementira vesti budimpe-štanskih listov, po katerih bi se bil bolgarski minister za trgovino izjavil pred reparacijso komisijo, da Bolgarija ne more izpolniti svojih obveznosti do 1. maja 1923. OBOROŽEVANJE ALBANCEV. LDU Beograd. 13. maja. Iz Korče javljajo, da se je pred nekaj dnevi v Valoni izkrcalo 20 tisoč italijanskih pušk za Albance. Kdo ve, Če je to res! VPADI BOLGARSKIH VSTAŠEV. Sofija, 13. maja. Povodom vesti romunskih in grških listov o napadih v Dobradži in na grški meji ter o govoricah, da so te čete organizirane na bolgarskem ozemlju, je romunski poslanik v Sofiji izročil bolgarski vladi pismo, s katerim pobija neresničnost teh vesti, odnosno sporazum med Grčijo in Romunijo v svrho zasedanja bolgarskega ozemlja kot proti uredbo zoper te napade. Sofija, 13. maja. Minister notranjih poslov Atanazov je povodom obtoževanja srbskih listov glede ustanavljanja bolgarskih čet. ki se odpošiljajo v Makedonijo, izjavil zastopnikom listov: Izjavljam, da se v Bolgariji ne formirajo nobene čete, Da dokažem, kar trdim, sem povzročil. da napravi ministrski svet korake za ustanovitev mednarodne en-ketne komisije, ki bo dognala resnico. je 320 poslancev, in sicer 227 za, 93 proti. S tem je ustava v načelu sprejeta. Proti ustavi so glasovali tHKoslovenskl klub, komunisti in socialni demokrati, za ustavo Da demokrati. radikalci, zemljoradniki In muslimani. Za ustavo je glasoval tudi dr. Momčilo Ivanič, proti pa dr. Trumbič, ki je vsled tega izzval bur-jo v vsej dvorani. Predsednik je zaključil sejo ob 21. in odredil prihod-, njo za jutri ob 16. Načelno glasovanje o ustavi je končano. Naša bankokracija triuon-fir. Toda kako dolgo. Lepemu vremenu sledi kislo vreme. Konstituanti preti nevarnost da se sama razide, oz. da v njej večmilijonsko pleme ne bo sodelovalo. Radičevcem sledi Na- rodni klub1, za njim bo šel Jugoslovanski in za komuniste se ne ve, če bodo ostali v njej. Vsled absolutističnega postopanja reakcijonarne večine, postaja opozicija nestrpna. - Druga zanimivost pri glasovanju je bil bivši zunanji minister Trumbič. Ta je že v svojem govoru grajal brezmiselno politiko vlade in po-licajdemokracijo. in dokazal reakci-jonamost ustavnega načrta vlade. Svojemu načelu je ostal dosleden. Glasoval je proti ustavi; zato si je nakopal nasprotnike. Toda njegov nastop je presenetil celo zbornico. Toda, če vlada ni dejstveno poražena, je bila moralno. S kupljeno večino se nihče ne more posebno bahati. Boj za industrijo Gornje Šlezije. Iz konstituante. Beograd, 12. 29. redni sestanek ustavotvorne skupščine je predsednik dr. Ribar otvoril ob 16.30. Po opravljenih formalnostih je skupščina prešla na dnevni red. Posl. Stav-Ijanln (zemljoradnik) kritizira vladni ustavni načrt, ki zemljoradnikov kot najzaslužnejšega stanu v državi ne ščiti niti politično, niti gospodarsko, kulturno in socijalno. Za njim je dobil besedo prosvetni minister Pribičevič. V svojem govoru je napadel dr. Trumbiča, ker je zahteval za posamezne pokrajine več upravne avtonomije: Nadalje je zagovarjal vladni ustavni načrt in trdil da ne zaostaja za ustavo češkoslo-\ aške 1 epublike. V svojem govoru je tudi trdil, da je vlada hotela sporazumno ustavo, a je opozicija odklanjala sporazum, ker je zahtevala kapitulacijo vlade. Ko je končal, so mu bankokradi zbijali z dlanmi. Za njun je govoril demokrat dr. Radosavljevič in v svojem govoru branil vladni načrt ustave. Poleni je govoril ministrski predsednik Pašič: Ustave niso večne. Ustvarjajo se po potrebi naroda in časa. Po vojni so povsod nastali veliki preobrati v Evropi in naši državi. Ustavna ureditev se mora zato Preobrazili po zunanjih odnošajih. *ot.rebno je. da nam ustava zagoto-na*'odne pridobitve. Vladni J ,Us,tiave daje zadostna jamstva \ vsakem poeled,, Srbom Hrvatom 10 Slovcncern. Srbija ie imela dcmc. sratično parlamentarno ustavo katero so ji zavidali skoro vsi diugi demokratični narodi, najbolj pa naši bratje iz Avstro-Ogrske. Sedaj jc treba, da vse le pravice 111 vso to svobodo prenesemo skujmo v novo ustavo. Edina izjem.« v prvi ustavi je t'i- da imamu, seda j odredbe, da se branimo zunanjih in notranjih sovražnikov. Vse bomo imeli skupno ter je treba delati, da se izbriše vse, kar nas je delilo v mentaliteti in ideoro-giji. Kjer je toliko politične samouprave in toliko široke samouprave, tam ni centralizacije, marveč enotno organizirana država, ki je močnejša kakor vse. Na ugovor glede majcrizaeije pravi, da ni parlamenta niti občine, kjer bi ne bilo majoriza-cije. Majorizacija ni nevarna, kadar večina ustvarja zakone zase in za svoje sodržavljane. Veli, da je sprejel svoje mesto s pogojem, da se doseže sporazum z vsemi strankami za kooperacijo in da je zato napravil vse, kar se je moglo. (Burno odobravanje v centrumu.) Predsednik je potem odredil odmor. (Narodni in jugoslovanski klub sta medlem imela svoji seji.) Po kratkem odmoru se je seja nadaljevala. Dr. Drinkovič, predsednik narodnega klba, je s tribun e po dolgem razmotrivanju našega političnega razvoja izjavil, da jc Hrvatska suverena stopila v stik s Srbi in se zato ne priznava nobena majorizacija. Dalje izjavi, da nc prizna zakonitosti vsega dela do danes in zato ne prizna tudi zakonitosti konstituante. (Nastane hrup, narodni klub zapusti konstituanto.) Ministrski predsednik Paš?č veli: Ako bi bila vlada vpoštevala predloge, ki sta jih stavila narodni in jugoslovenski klub s svoje strani, potem bi se ne reklo, da je koiisiitu-anta nezakonita. (Odobravanje v centrumu komunisti in jugoslovenski klub protestirajo). Nato preide skupščina na glasovanje o ustavi v načelu. Glasovalo SPLOŠNA STAVKA V OPOLAH. LDU Opole. 12. maja. Nemški pooblaščenec v Opolah sporoča: Zaradi vesti o premirju in zasedbi demarkacijske črte med medzavizni-ško komisijo in vstaši je v Opolah izbruhnila sulošna stavka. General Le Rond je izjavil, da varšavske vesti o premirju in določitvi demarkacijske črte niso resnične. Ako tudi ta izjava generalova ni v vseh točkah povoljna. so smatrali voditelji nemških strank, da naj se splošna stavka ne nadaljuje. Ob 19 se je delo zopet pričelo. I.DU Opole, 12. maja. Medzavez-niška kcmislja objavlja uradno, da časniške vesti o premirju z vstaši in o določitvi demarkacijske črte nir majo nobene podlage. NASII.STVA IN PLENJENJE. Opole, 12. maja. Vstaši so izvedli danes sunek proti Olesznu. Zasedli so kolodvor v Kudobi. V Olesznu so vzeli približno 80 talcev in so oplenili več posestev, med njimi državno domeno Pawlovice. Aretirali so več krajnih predstojnikov. Progi Opole-Kotulin in Kotulin in Twarda-wa-Kozle sta neuporabni, ker stre- ljajo vstaši. Mnogobrojni begunci hite iz Gorenje šlezije v Vratislavo. PROSTOVOLJCI. Varšava. 12. maja. Kakor se javlja iz Sosnowic, se zbirajo tam Iz vseh delov Poljske mnogobrojni prostovoljci, ki hočejo vstopiti med vrste gorenje-šlezijskih vstašev. Vsi pa se morajo vrniti domov, ker je mejna zapora jako stroga. MEDZAVEZNIŠKA KOMISIJA. I.ondon, 12. maja. Z ozirom na francoske vesti, po katerih je baje medzavezniška komisija obljubila gornje-šlezijsko Industrijsko ozemlje Poljski, doznava Reuterjev urad, da je naloga medzavezniške komisije na Poljskem samo poročati vrhovnemu svetu in naznačiti svoje nazore in nasvete, končnoveljavna odločitev pa pripada samo vrhovnemu svetu. Prihodnja seja vrhovnega sveta še ni določena. Ker je zadeva ultimata Nemčiji rešena, ni potrebno. da bi se zavezniški ministrski predsedniki takoj sestali. Kaj bo ukrenila reparacijska komisija, se še ne ve. ker bo počakala, kalco bodo Izpolnjevali Nemci svoje obveznosti. Fašistovski teror gre od mesta do mesta, iz kraja v kraj. Za sabo pušča pogorišča delavskih domov* mrtve in ranjence. Fašisti so v svojih glasilih lahko; javno pisali, da naj ne ostane nedo* taknjen niti en delavski dom, niti ena sama delavska zbornica. Ta svoj kulturni program tudi uresničujejo — pred očmi policije! Fašizem se je po vsej Italiji zelo razpasel: fašisti ne-le pustošijo delavske domove* temveč tudi ropajo, morijo, plenijo in posiljujejo! V kraju Vareggio n* pr. so fašisti napadli mučili in ropa* li celo liberalce! V kraju Ariano sol fašisti do tal požgali delavski dom? prisilili so socijalistični občinski-svet, da je odstopil, ponoči pa so udrli v stanovanje odstopivšega so* cijalističnega župana Ponsattlja in' ga s palicami pobili do mrtvega. Iti takih in enakih zgodb ni ne konca ne kraja. Interes za volitve je pod takimi razmerami splošno zelo padel. In lahko rečemo, da bo parlament, ki bo izšel iz teh volitev še slabši, ka* kor je bil prejšnji ter da bo njego* vo življenje zelo kratko. Fašizem; sam pa se zna tekom časa maščeva-i ti nad buržoazijo samo ki ga je po* klicala v življenje. * ta> LDU Milan 12. »Corrlere della1 Sera« piše: Dosedanji potek volilna kampanje vzbuja nado, da bo 15. maj primeroma miren in da se bo glaso-i vanje vršilo popolnoma svobodno* List izraža bojazen, da mnogo volit-« cev srednjih slojev ne bo šlo volit*. Nacionalistični pacifisti imajo nad* moč. Bloki niso na strani Giolittijevi’ in nova zbornica ne bo imela večina za Giolittija. Giolittijev kabinet ne bo' obstajal dolgo. Izidi boja za občino. CELJSKI OKRAJ. Sv. Krištof. Vpisanih vollcev 984. Oddanih glasov 480. Slovenska kmetska zveza 404 (20), kmečka gospodarska stranka 76 (4). Št. Lenart nad Laškem. Vpisanih vo-lilcev 174. Oddanih glasov 129. Slovenska kmetska zveza 75 (9), SKS 54 (7). Dol pri Hrastniku. Vpisanih volilcev 228. Oddanih glasov 189. SLS 69 (6), JSDS 28 (2), komunisti 52 (5), občinska gospodarska stranka 40 (3). OKRAJ BREŽICE. Globoko. Oddanih glasov 169. SKS 87 (9), JSDS 27 (2), SLS 56 (6). Gabrje. Oddanih glasov 69. SLS 24 (3), JSDS 45 (7). Bolsno. Oddanih glasov 60. SKS 21 (4), JSDS 33 (5), SLS 6 (1). Blanca. Ena lista: SKS 8 odbornikov, SLS 12 odbornikov, JDS 3 odbornike, NSS 1 odbornik. Plšece. 13. mala. Oddanihk glasov 180. SKS 59 (5), JSDS 121 (11). Silen volilni teror italijanske buržoazije. Volitve v Italiji obetajo biti krvave. 2e sam volilni boj kaže nenavaden teror buržoazije. Giolittijeva vlada je sicer brez moči. vendar pa gleda na teror s simpatijo. V Italiji vlada splošno brezzakonje in fašizem svobodno uganja svoje grozovitosti. Merilo ljutosti buržoaznega volilnega terorja je dejstvo, da so se so-cijalisti morali v nekaj volilnih okrajih odločiti, da se volitev ne udeleže. Predvsem gre tu za okraje Rcggio, Emilia in Perugia. Socijalist Pram-poli je v nekem socialističnem listu zapisal te-le za brezzakonje, ki vlada sedaj v Italiji, značilne besede: »Kje se borno mogli bojevati in obenem tudi voliti. Pri nas (v gori omenjenih krajih) pa tega ne moremo. Noben volilni odbor pri nas ne bi mogel izvršiti svojega posla. Naša propaganda se sploh ne bi mogla uveljaviti. Volilni listek .ie sicer mogočno orožje, toda ne zoper revolverje. ročne bombe in palice. Ali naj st borimo z orožjem?. Kje vzeti orožje? Pa če ga bi tudi imeli! Marii naj bijemo krvavo bitko, da dobimo en sedež v parlamentu?! Če bi se udeležili volitev, ne bi bil izid volitev pravi izraz ljudske volje, ker bi buržoazni teror večini socialističnega proletarijata preprečil volitev. Tak boj bi pa nam ničesar ne koristil« Uue o. maja je v Rimu sklepal o udeležbi pri volitvah narodni svet socijalistične stranke. Na tej konferenci so se zastopniki 44 pokrajin iz-;avili za udeležbo pri volitvah, zastopniki 13 pokrajin zoper udeležbo, zastopniki 5 tih pokrajin pa so se glasovanja vzdržali. Zbor je sprejel resolucijo, ki pravi, da je novi parlament vsled brezzakonja, v katerem se bodo volitve izvršile, že v naprej pravno oporekljiv ter da sedanji teror i:i drugega kakor rpikrita vojaška diktatura imperialistično buržoazije. Resolucija končno poziva poletarijat, da se volitev na vsak način udeleži povsod tam, kjer bo to kljub nasil-stvu buržoazije le količkaj mogoče! Politika oficijelne Nemčije. Berlin. 13. maja. Pri včerajšnl seji državnega zbora se je državni kancelar dr. Wlrth predstavil parla* mentu s kratkim nagovorom, v ka* terem je poudarjal, da vlada še ne more predložiti nobenega programa, da pa bo vodila politiko, ki bo stre* mela za tem. da se ugodi ultimatu ifl da se nemške obljube Izpolnijo bre? pridržka. Nemška vlada pa zahteva tudi, da nasprotniki priznajo njeno: dobro voljo in da bo igra glede Gor* nje Šlezije poštena. Državni kance* lar je prosil člane državnega zbora, da pojdejo z njim to težko pot in da čuvajo »ja« nemške vlade pred vse* mi ovirami. Novi državni minister, notranjih poslov dr. Grafenauer je vi svojem govoru poudarjal, da se bo nemški državi najbolje godilo, ako se bo ozirala na potrebe posameznih; dežel. Boj angleških rudarjev. London, 13. maja Zveza železni* ških delavcev je sklenila, da prepre* či transport importiranega ali od stavkokazov naloženega premoga. Oživimo delo organizacij! Kapitalizem potrebuje sužnjev. Vsa zemlja je polna neizmernega bogastva. Zarlješ se vanjo in v nje* nih skroviščih najdeš zlata in žele* za. bakra, svinca, belega srebra in črnega premoga. Preorješ jo, pose* ješ. pa ti rodi deseteren plod. Pre* prežeš jo z -železno mrežo, pa pre- važaš neizmerna bogastva iz v kraj. Sužnjev potrebuje kapitalizem1, kajti le suženj dela za gospodarja, da se more preobjedati. sam — pa strada; zida gospodarju sijajne pala* če. sebi pa polaga kamen pod gla* vo; tiska gospodarju knjige, napol* njene z vsem znanjem sveta, sam se pa zadovoljuje z mašnimi bukvica-mi; gradi gospodarju železnice, avtomobile in aeroplane, sam pa se zadovoljuje s pešpotjo. Sužnjev potrebuje kapitalizem; ali suženj more ostati le nevednež, ki si je dal potegniti umetno mrežo čez oči. Vsako živo bitje hrepeni po svobodi. Človeka je znal človek tako ponižati« da je izgubil to najmočnejše hrepenenje in se vdal topemu tlačanstvu, misleč, da uživa milost, če dela v službi tujega gospodarja. Z vsem bogastvom tega sveta ne bi bil kapitalizem dosegel tega, če ne bi bil našel pomočnikov v klerikalizmu in militarizmu. Adoptiral jih je za svoja, ker sta oba kruta in služita oba enakemu namenu. Klerikalizem je vzel človeku znanje, pa mu je dal vero; uspaval mu je misel, pa mu jo je zamenil z dogmo. Sugeriral mu je. da ni življenje na tem svetu nič drugega, kakor priprava za drugi svet. Zakaj ne veruje kapitalist, da je treba bede in stradanja, muk in trpljenja za dosego nebeškega kraljestva? Zakaj ne brani klerikalizem njemu udobnosti in razkošja in izkoriščanja in odiranja množic? Ako sme biti bogatinu ta zemlja več kakor solzna dolina, zakaj tebi ne, delavec, ki si jo orosil, opojil in oplodil s svojim delom, ki si jo iz divje puščave izpremenil v krasen dom človeštva, katerega vrata so le tebi ostala zaprta? Dočim te klerikalizem uspava, te militarizem šikanira, grozi s puško. z bajonetom, s topom, z ječo. Upogniti te hoče za vsako ceno, streti tvoj duh, če je mogče in Izkrvaveti tvoje telo, če se braniš. Delavec, trpin! Svoboda kliče tudi tebe. Bogata je zemlja, tvoje roke dvigajo zaklade iz njenih globočin. tvoje roke orjejo in žanjejo, tvore roke izpreminjajo surovo rudo v kolesa in stroje, v žico in stebre. tvoje roke so ustvarjajoči instrument človeštva. Ogromna je tvoja moč. ako se združiš s svojimi brati, ki so trpini kakor ti, naj je njih koža bela, rumena ali rdeča, naj je njih govorica slovenska, nemška ali francoska, naj je tekla njih zibelka na severu ali jugu. na vzhodu ali zapadu. Socijalizem te kliče pod svojo zastavo. Velika je že njegova armada; pridruži se ji še ti, da pride do zmage čimprej. Socijalizem te uči verjeti In zaupati vase. V množici bratov in sester enakega mišljenja se poveča tudi tvoja moč: vse sile združene v eno pa postanejo enegija. katere ne premaga ne pekel, ne kapitalistično zlato! Kajti cekini ne hranijo človeka, tudi milijonrja in božjega namestnika ne. če mu tvoja armada odreče kruh, je premagan tisti hip. Zato pa. delavec, v organizacijo, kjer je tvoja moč. Proletarec. Celjska kotlina rdeča! Socijalno demokratična stranka je v celjski kotlini slavno zmagala. Radovedni smo, s čim bodo sedaj naši nasprotniki, ki jim ne gre v gla-,vo, da bo imel v občini tudi veljavo delavec, mali kmet in mali obrtnik — argumentirali ta izid volitev, ker so se pri državnozborskih volitvah tolažili s tem, da je samo republika .vlekla Mi dobro vemo. da ne morejo verjeti, da se socijalizem vedno bolj širi in napreduje. Nemčurji sol Tega ne morejo več trditi, ker je vsem dobo znano, da so bili v sa^ vinjski dolini vedno najboljši Slovenci V okolici Celje so se JDS strašansko trudili s svojimi samostojneži, tako da danes res komaj sami stojijo. Vsak volilec. ki so ga agitatorji JDS in nekateri maroderji delav--skega pokreta privlekli na volišče, je bil povabljen v njihovo zakotišče, kjer se mu je postreglo? Da. da. vi imate denarja, smotk in vina na razr polago, toda delavstvo se dobro zaveda. kaj mu je storiti, če ste pa kakšnemu zamudnico plačali, je vam tudi hvaležen, krogljico pa je izpustil. kamor se mu je bolje zdelo. Daši je bilo točenje alkohola prepovedano. smo videli zvečer razne jede-esarske elemente pijane, da so komaj stali. Na glavnem volišču so razni šosterji in hlapci kapitalistične stranke celo z nasiljem nastopali proti našemu agitatorju s. Behmu, ki se ni dal odriniti niti od policaja ne. In vzlic vsemu temu smo videli zvečer poparjene obraze jedeesarjev. Nobena manipulacija jim ni pomagala. Akoravno je bilo odpuščenih pred dvema mesecema okolo dvesto delavcev v cinkarni, ki so bili prisiljeni iti s trebuhom za kruhom, akoravno ste napravili volitve na delavnik in je mnogo delavcev oddaljenih na delu in zaradi tega niso mogli na volišče, akoravno ste stari volilni imenik predrugačili in nam na ta način kontrolo otežkočili. vam vse skupaj ni nič pomagalo. Socijalno demokratična stranka stoji močna in trdna nad vami In s tem boste morali računati. Posledice razkola francoskega proletarijata. (Francoski komunisti priznavajo ne-treznost svoie taktike.) Od komunisičnega razkola med francoskim proletarijatom je delavsko gibanje na Francoskem znatno oslabelo. Delavske mase so postale povsem Indiferentne in organizacije so začele propadati. To dejstvo je p kazala v jasni luči proslava 1. maja. Strokovni list »Peuple« piše o tem: »1. maja 1921 znači najnižjo stopnjo organizacije delavskega gibanja na Francoskem. Strokovne organizacije so decimirane. Strašno so upostošene. Edini boi. ki le Se truda vreden, je boj proti članom eksekutive.« — Komunistični list »Internati jonale« pa vzdihuje: »Ravno v trenutku, ko nas buržoazija hoče zavleči v najhujše katastrofe je naše ljudstvo onemoglo in pasivno. Prvi majnlk Je bil, ljudstvo pa se ni niti zganilo s Ravno tako piše komunistični list »Humanite«: Prvikrat po četrtstoletju, odkar praznujemo 1. maj. je praznovala buržoazija svoj 1. maj, mi pa smo bili nezmožni, da organiziramo svojega.« Prvi maj na Francoskem je de-Javsvo zelo klaverno proslavilo in francoski komunisti so nad svojim »delom« silno razočarani. Ko je buržoazija pred dnevi mobilizirala en letmk razervistov. grozeč Nemčiji z nasiljem, je komunistični »revoluci-jonar« Frossard na svojo žalost priznal v listu »Humanite« to-le: Lahko je izdajati bojne parole. Ce pa padejo v milje splošne Indiferentnosti, osmešijo le tiste, ki so jih izdali. Ce tem parolam sledi le peščica sodru-uov potem te parole le razderejo to. kar je bilo s toliko muko zgrajenega.« Tako je torej danes s francoskim proletarijatom! Komunisti so ubili vse njegove organizacije! V začet- ku je masa drla za njihovimi dema-goškimi gesli, dokler ni postala apatična. indiferentna! In danes šele spoznavajo francoski komunisti pogubnost svoje demagoške taktike! Kako vse drugačna bi bila že lahko slika bedne Evrope, da ni ravno komunizem delal v roke francoskega imperijalizma in s tem vsej svetovni reakciji! Kakor na Nemškem, v Italiji. Jugoslaviji, in vsem Balkanu, na Madžarskem Romunskem itd., je bil komunizem tudi na Francoskem tisti, ki je uglajal pot reakciji! Francoski imperijalizem je glava evropske kontrarevolucije. In če francoski proletarijat ne more ldubo-vatl temu imperijalizmu, potem ta imperijalizem ukroča tudi ves ostali evropski proletarijat! Naj bo nemoč francoskega proletarijata jugoslovanskemu proletari-jatu ponovno dokazilo, da je moč proletarijata ne v frazah, temveč v smotrenem organiziranem boju zoper kapitalizem! Danes, ko moramo mirno gledati reakcijo in »Obznane«. lahko prav tako mirno rečemo, da je temu kriv razkol proletarijata ne-le tu pri nas v Jugoslaviji, temveč tudi razkol francoskega proletarijata. ki je vir slabosti vsega mednarodnega proletarijata! Politične vesti. Sfc Vlada proti ObznanL Finančni minister je imenoval znanega komunističnega vodjo Živka Cvijiča za carinskega posredovalca v Zagrebu!!! .+, Sušak bodo po belgrajsklh vesteh danes zasedle naše čete. .+ Ker le dolgčas. Iz Elbasana poročajo, da sta se člana albanskega regeutstva Atif paša in dr. Turkuli stepla. Dr. Turkuli le podal ostavko ter odšel v Švico, odkoder se več ne vrne. .+ Gibanje proti Konstantinu na Grškem, Zadnje vesti, ki so dospele semkaj iz Grčije, govore, da je notranji poJožaj v Grčiji zelo resen. Popularnost kralja Konstantina je padla. Tudi gineva morala v vojski kar kažedo mnogobrojne dezertacije. Tudi v kabinetu so se pojavile težkoče. Venlze-listi so se Jeli svobodno gibati In pridobivajo ca ugledu. Napoveduje se napad na kralja Konstantina in ustanovitev prehodne vlade pod predsedstvom Zalmisa. Pristaš! Venlzelosa bodo, kakor se sodi, odbili sodelovanje akršnekoli vlade, ker zahtevalo da se tako] vzpostavi Ventzelosova uprava. + Plebiscit za priključitev Avstrije k Neračlfl na Štajerskem. Štajerski deželni zbor se zopet sestane dne 24. t, m., da še enkrat zavzame stališče o predlogu glede ljudskega glasovanja za priključitev k Nemčiji, katerega je sprejel deželni zbor v svojem zadnjem zasedanju. + Madžarska vlada namerava prositi Češkoslovaško, da bi obnovila trgovske dogovore, ki sta Jih svodčas načeli na Dunaju, a so potem v vodo padli — radi znanih dogodkov. Sedaj le dobila Madžarska nekoliko rešpekta pred grožnjami male antante. Sploh se vsa madžarska politika orientira bolj na pametno stran, vsaj na zitnaj. Ogrski minister zunanjih zadev je Imel zadnjič v parlamentu govor, v katerem je izjavil, da mora madžarska vlada stopiti v prijateljske odnošaje s sosednimi vladami. To Je bilo gotovo resno govorjeno. + Omejitev cenzure na Madžarskem. Ministrski svet Je sklenil ukiniti brzojavno in telefonsko cenzuro, + Stavke v Rimu. Občinska straža, ognjegasci, cestni pometači In dhnnikarj! so stopili v stavko. Zahtevajo doklade k plačam in odpust žensk iz občinske službe. Ceste so v slabem stanju. Boje se, da bodo v kratkem začeli stavkati nameščenci pri cestnih železnicah in pil električnih obratih. + Iludi razredni boji se pripravljajo v Nemčiji. Kakor znano, bi morala država LISTEK. J3ianislav Nušič: Rejenček. Preložil Cvetko Golar. »A čegav je ta otrok, ki je v listku omenjen, in kdo je ta revna Žena?s »Ne vem.« »Vem pa jaz,« zakriči krojač, »in zdaj mi je jasno, zakaj vi motovilite okoli s tovaršico moje hčerke. Tukaj imate listek in prosim vas, da mi nikdar več no pridete v hišo. Smatrajte, da je med nama ■vse pretrgano.« Po teh besedah mu krojač poda ■listek in se oddalji z velikimi koraki kakor general po pohvali, izrečeni svoji vojski. Zastonj je učitelj glasbe s čistim lirskim tenorjem dvakrat zakričal za njim: »/Gospod Joca, gospod Joca!« Krojač sc niti obrnil ni. temveč Je odšel ponosno z zmagoslavnimi "koraki. Učitelj vzdigne in stisne z laktom Nedeljka, ki mu je s svojimi intrigami v pol ure zrušil že drugo ljubezen; nato pa se skozi Balkansko ulico napoti zopet k hiši gospoda Sime Nedeljkoviča, in ne oziraje se nato, da so šle po ulici dve ali tri kuharice, pusti otroka pred vrati. a sam nadaljuje pot, ne da bi se ozrl. Tako se je komaj izvršil načrt, ki sta ga pisec tega romana in Sima Nedeljkovič poverila učitelju muzike. ŠTIRIINDVAJSETA GLAVA. v kateri gospod Sima Neddjkovlč malone postane koiektor. a gospa Bosllika. njegova žena. mesto otrok rodi ideje; Nedeljko pa z uličnega praga stopa na prag sreče, ali ne postane srečen že zato ne. ker bi bil s tem ta roman končan, pisec pa ima gradiva še za eno glavo. Kakor da je Nedeljko vedel za namere gospoda Nedeljkoviča. je storil s svoje strani vse. kar je mogel. da jih podpre. Ostavljen od učitelja pred vrati, je udaril v tak- teplačevatl vsako leto po 50 miliard papirnatih mark nenasitnemu antantnemu molo-hu. Vlada je pred grožnjami francoskih imperialistov kapitulirala In se odločila, da bo redno vršila svojo »dolžnost«; vendar vseh državnih dohodkov je danes komaj 40 miliard mark, ostane jih torej še deset — kje jih vzeti? Nemški kapitalisti so težko zadevo rešili, rešili na tak način, kakor se rešiti ne bo dala, Iz svojih žepov 10 miliard seveda nočejo plačati, dasi so oni in niih požrešni imperializem krivi sedanjega žalostnega stanja velike nemške države — špekulirajo namreč na znižanje delavskih plač in na izplačevanje vojne odškodnine s pomočjo delavskih žuljev. S tem bi sami ostali lepi in zdravi, njih žepi nedotaknjeni, ali pa bi se Jim celo posrečilo, da napravijo navzlic slabim časom še kako postransko kupčijo. Walter Rahtenau, znani nemški gospodarstvenik, je izjavil, da bo imela zvišana inostranska carina na nemški izvoz za posledico to, da se bodo morale delavske plače — znižati za 40%! To jo logika nemškega kapitalizma in naposled težkih notranjih bojev Razumljivo Je, da se delavstvo ne bo dalo tako na lep način v. svoji pravici do človeškega življenja kratiti; Logika zahteva drugačno rešitev: Kdor Si zlodja priklical, zlodja tudi preženi! Nemško delavstvo se dovolj muči za obnovitev, raztrgane in propale države — za to žanjejo potem samo zasmeh in blatenje s strani idiotskega kapitalističnega podrepni« štva. Če ne verjameš, poglej katerekoli nemške meščanske liste . , . Nemško de* iavstvo gotovo ne bo voljno s svojimi žulji ustvarjati temelje nove, še bolj imperialistične Germanije. Zato Je pričakovati težkih bojev. + Za zastopnika ruske sovjetske vlade V češkoslovaški republiki Je bil imenovan bivši zastopnik te v Litvi, Mostovenko. Butina kronika. Carina hi draginja. Prejeli smo: »Dol z draginjo«, tako in podobno vzklikne marsikdo, ko odhaja iz leake trgovine. Tudi na cesti med revnim ljudstvom ne slišiš drugega pogovora kakor o draginji. Ljudje kolnejo naredbe oblasti kljub Baltič-Rihni-karjevi »obzirni« naprej. Ce greš v trgovino to se zgroziš nad visoko ceno blaga, tl pa trgovec »odpomore*, češ »ko nam pa tako carino nalagajo, povrh vsega pa nam carinski urad take sitnosti povzroča! Po cele tri tedne se blaga ne dobi ven!« Radoveden, kakšna Je ta pošast od carinar-ne, sem si Jo enkrat ogledal. E, sem sl mislil, tu se stekajo torej žulji konsumenta — proletarca, ker mora tem dražje plačevati blago, čim višja je carina! No, na carinarnici je zabavljala! Pri teh ljudeh pa nič ne zaleže Balttčeva naredba, sem si mislil. Tuji trgovci pa pravijo, da je n. pr. celo v Italiji carinski posel v teku 1 do 2 ur rešen. — Na carinski politiki je treba na vsak način temeljite remedure. Tu je vir velikega dtda nezadovoljstva hi draginje. Tu Je tudi za ljudi, ki jim je na tem, da se razmere za ljudstvo izboljšajo, hvaležno polje dela, predvsem pa za poslance, ki naj bi vso zadevo osvetili na kompetentnem mestu. Po Ljubljani. «U — u — u — to Je atrašno, kakšni so ljudje. Kaj vse se upajo U nesramneži. Kaj, ti proklett Lahoni, te ničle, se bodo norčevali iz nas, Ljubljančanov to iz Ljubljane! Zdaj sc pa vse neha. Za to nesramnost bomo zahtevali od Italijanov zadoščenja. Belgraijska vlada ji mora poslati 48 umi ultimat. Jim bomo že pokazali, tem srakam.« Tak vihar Je bH pred dnevi v eni Uubljanskth «JStBn, kamor zahajajo vsj boljši in solidni ljubljanski Purgarji. Kako sem prišel tudi jaz sem, sam ne vem. Tako hudo se je namreč pregrešil neki italijanski trgovec, ki se Je mudil v Ljubljani in je v hotelu »Slon« v neko knjigo zapisal na prvo stran, da se nahaja v dežju v Ljubljani, »v tem uajprovlncijalnej-šem mestu, katerega prebivalci še ne vedo, kaj so, ne kaj hočejo biti, ker niso bili doslej še nikdar nič na svetu.« Tako je zapisal dne 28. aprila in se moško podpisal italijanski trgovec iz Trsta, Giovanhi Fac-cL To so bili razžaljeni ljubljanski purgerjl, naša elita. Nenadoma je vsal med njimi koreniti značaj In izjavil: »Ta — ta — ta le Facoj mora takoj pospraviti šila in kopita in iti iz Ljubljane. To razžaljenje pa morajo oprati z naše bele Ljubljane naši mladeniči, naša bodočnost, s svojo krvjo. Zalo so pa rojeni«. In buren aplavss Je sledil njegovi izjavi In solidni purgarJi so na to naročili še en »flrkelček«. — Ker sem bil lahkega žepa In pri prazni mizi se ml ni ljubilo seded, sem zapustil shajališče občudovanja vrednih Purgarjev. Toda komaj sem stopil na cesto, bi se skoraj zadušil od smradu, ki se širi iz kanalov po cesti. Ko sem stopal proti Tivoliju, sem se parkrat zadel ob zid, podrl sem nekaj oseb; na nebu namreč nl svetila ne luna ne mesec. Toda komaj sem prišel v sozd na čisti zrak, ml udari na uho Iz tivolskega bajerja, žabja pesmea: Ljubljana, dolga vas . . . Županska volitev v Celju bo y sredo 18. t. m. ob 5. uri popoldne na prvi seji novega celjskega občinskega sveta. Občutno pomnjkanje mleka v ljubljanskih predmestjih. Poročajo nam, da se je v. zadnjih dneh pojavilo občutno pomanjaka-nje mleka v ljubljanskih predmestjih. Mlekarice ne dovažajo več mleka, mleko iz mlekarn pa, ki ga dovažajo v ta predmestja, je baje zelo sdabo, ker ni tu nobene oblastne kontrole, kakor recimo v mestu samem in na trgu. Dogodili so se tudi slučaji, da so bile družine prisiljene, če so hotele dobiti mleko, plačevati mlekaricam po 8 K za liter! — Sploh je preskrba ljubljanskih predmestij z živili zelo pomanjkljiva in gospodinje morajo romati vsak dan. daleč na ljubljanski trg, če hočejo nakupit! vsakdanje potrebščine. In ljubljanska predmestja so vendar precej velika! Bodoči občinski svetj bodo morali tudi to upoštevati, predvsem pa bodo morali preskrbeti v sv.v. Jth območjih pošteno in redno preskrbovale z mlekom s pogodbami z mlekarji iti mlekarnami ali kakor koli že. Brezplačna reklama. Prejšnji teden je Govekar, o katerem pravi Mičič ml., da ja vrlo slab žunalist, napisal uničujočo »kritiko« o Eversovem Vampirju, ker pisatelj v, njem rešuje seksualnost. Ljubljanske gospodične so pa namesto odgovora pokupile vse izvode tega romana, kar jih je bilo v Ljubljani na prodaj. Če vprašate po njem pri Klehimayerju, vam odgovori, da bi ga lahko, če bi katerega imel, prodal za 50 jugoslovanskih kron. Obrtno nadaljevalne šole. • V minislr-stvu za trgovino In industrijo Je dovršena uredba o ureditvi zimskih obrtno nadaljevalnih šol, katere morajo biti organizirane po celi državi. Predavanja bodo ob nedeljah in praznikih in bodo namenjena obrtno trgovskemu vajenškemu naraščaju. Predavanja bodo trajala štiri leta, a nadzorstvo nad šolami bo vršilo miuistr. za trgovino. Trgovske šole v Skoplju In Bitolju. V, ministrstvu za trgovino in industrijo je gotova uredba o trgovskih šolah v Skoplju' in Bitolju. Nagrada akademikom — uradnikom. Ministrstvo za socialno politiko Je odredilo, da dobe vsi pravniki in tehniki, ki so v tem ministrstvu zaposleni, ob položitvi diplomskega izpita nagrado 1000 dinarjev. Živio birokratizem! Vsled sklepa cko-nomsko-finačnega odseka ministrov opozarja generalna direkcija carin, da se mora vsakdo, ki želi da se mu zacarini blago izv. službeno dol o J en ega časa ali laven carinarnice, predhodno obrniti s pismeno pro5n!o na direkcijo. — Komisija za preskrbo vračajočih se vojulkov v Ljubljani razpisuje oddajo vseh težaških, zidarskih in tesarskih del pri zgradbi novega sanatorija na Golniku (postaja Križe pri Tržiču na Gorenjskem.) —> Ves gradbeni materijal dobavi komisija sama In odda delo po enotnih cenah, ki naj Jfli ponudniki uplšejo s številkami v popis razpisanih del. Pravilno izpolnjene in koie-kovatie ponudbe je vposlati v zaprtih ovitkih do dne 23. maja t. 1. razpisovalki v i>>- šen jok in krik. da so morali slišati še v gornjem nadstropju. Sima Nedeljkovič. ki je padel kar v obup. ko je videl, da se je učitelj z otrokom pod površnikom pridružil neki ženski in je premišljeval v skrbeh in si delal razne predpostavke, kot kapetan, kadar se mu od obale utrga ladja, ter jo burja odnese neznano kam na široko morje. Ali sredi teh skrbi se mu naenkrat razvedri čelo. ker je zaslišal pred vrati svoje hiše znano kričanje. To je bilo uprav v trenotku, ko je z gospo Bosiljko, svojo mlado ženo. pil čaj. Izpusti žličico, napra- vi prav nedolžno lice in se obrne k svoji ženi. »Ali si ti ne zdi, Bosiljka, da Prihaja od nekod otročji jok ?« Gospa Bosiljka prisluhne pa postavi skodelico s čajem na mizo in liiti k oknu, pogleda in zaploska z rokami: »Moj Bog!« »Kaj je?« skoči iznenaden gospod Sima iti se napravi neumnega kot goska. »Pojdi, pojdi, sem, da vidiš. Pridi k oknu in poglej, kaj je pred našimi vrati.« Gospod Sima pride k oknu in se navidez zelo iznenadi. »Nekakšen zavitek.« »Kakšen zavitek, ali ne vidiš, da miga z ročicami in joka.« »Za Boga,« se dela Sima se zmeraj začudenega, »pa odkod otrok prod našimi vrati. « Gospa Bosiljka pozvoni, a Sima ukaže slugi, naj gre na ulico in prinese ono. kar je pred vrati. Kmalu nato prinese sluga Nedeljka, ki se tako ljubko nasmehne gospodu Simi. da ta kar zadrhti od straha, da ga Nedeljko ne bi poznal in da bi gospa Bosiljka ne opazila, kako sta se z Nedeljkom pogledala: »Glej, kako lepo in odraslo^ dete!« vzklikne gospa Bosiljka. Pri teli besedah gospod Sima zopet zadrhti, ker se mu je zazdelo, da mu je otrok zelo podoben, in da bi gospa Bosiljka utegnila to zapaziti. Na njegovo srečo pa gospa Bosiljka tega ni videla. Videč, da je tudi to nevarnost srečno prebrodil, utakne roko v otroške plenice in najde oni listek, ki ga svoji ženici naglas prebere. Pri čitanju listka se mu orose oči in brlsoč si solze, reče svoji ženi: »Ne moreš si misliti, kako sem v takih prilikah mehkega srca. Da le vidim takega zavrženega otroka, pa mi že pridejo solze v oči.« »Verujem ti,« odgovori nežno žena. »Veš kaj, draga moja,« nadaljuje gospod Sima, kot da mu je ravnokar padlo na pamet, »kako bi bilo, ko sva. oba. tako mehkega srca, ds vzameva tega otroka za svojega. Sama tako nimava dece.« »E. ali kdo ve, kaj prinese dan, in kaj noč.« »Pesnica je, da je na svetu vse mogoče, zakaj bi tudi jaz ne mogel dobiti otroka? Saj vendar nisem v Boga kamenje metal, ali...« gospod Sima sc pri tem malo zmede, ne vedoč, kako naj nadaljuje tako srečno začeti izgovor, »ali. kakor stoie sedaj stvari, nimava poroda od srca.« (Dalje prih.) Stev. 108. M------------ Stran 3. --------——t. ilopje St. Peterske vojašnice v Ljubljani. Ponudbe je staviti na v to sestavljene Obrazce, ki jih je dobiti pri komisiji, kjer bodo na vpogled tudi vsi načrti od 17. do 21. maja t. 1. Komisija si pridržuje pri oddaji dela popolno svobodo. Denarja je preveč. V ministrstvu za Socialno politiko se vrše konference iz vseh naših pokrajin razen Srbije in Crne gore, ki rešujejo stanovanjsko vprašanje v naših pokrajniah. — Veliko konferenc in klepetanja je že zahtevalo ministrstvo za socialno politiko o stanovanjskem vprašanju, toda čt- i je, da se od tega klepetanja In pritrjevan, a še ni sezidala niti ena državna zgradba. Okrožne zdravniške službe. Razpisane 5o službe okrožnih zdravnikov v Trbovljah Gorenjemgradu in Ljubnem. Interesenti se Opozarjajo na razpis v Uradnem listu. Požar v Račjem. V torek ob 8. uri zjutraj je izbruhnil prj posestniku Mihaelu Di-kavčiču v Račjem na doslej še nepojasnjen “nčin požar, ki se je hipoma razširil na celo poslopje. Domača požarna bramba je ogenj omejila. Skoda znaša 200.000 K. Hude nevihte v Bosni. V ponedeljek 9. t. m. popoldne je bil na bosanski železnici od Broda do Sarajeva vsled hudega neurja ustavljen ves železniški promet. Neurje je pokvarilo progo v okolici Modrinja »ri Visokem v dolžini 250 m. Zastoj na železnici je trajal 3 dni. Tcdenskj zdravstveni izkaz, V tednu od L do 7. t. m. 29 otrok (14 moških In 15 ženskih) in 3 mrtvorajenčki, umrlo je pa 23 sseb (10 moških in 13 ženskih), ta sicer za Sivljensko slabostjo 3, za jetiko 7, za za-Btrupljenjem rane 1, za možgansko kapjo 7. za srčno hibo 2, za rakom 2, za drugimi naravnimi smrtnimi vzroki 7. Požar pri Bazlu. V četrtek zjutraj je iz neznanega vzroka izbruhnil ogenj v tvorni-Ci za kvas ta testenine ter v oljarnici v Lautuu. Vse delavske naprave so popolnoma uničene. Železniška proga Bazel — Delsberg je zbog silnega ognja prekinjena. Škodo cenijo na dva milijona frankov. V Vojvodini io vsega skupaj 647.593 prebivalcev, med temi 205.983 Slovanov (22.184 Slovencev), 186.026 Nemcev in 252 tisoč 399 Madžarov. Koncert v hotelu »Tivoli« v nedeljo 15. t. m. dopoldne od 10 do 1 ure opoldne. Popoldne od 4 do 9 ure zvečer. V ponde-liek 16. t. m. dopoldne od 10 do 1 opoldne. Popoldne od 4 do 9 ure zvečer. Vstopnina prosta. Državna Posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Državne posredval. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 1. do 7. maja 1921 dela 156 moških in 67 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa Iskali 716 moških in 84 ženskih moči. Posredovanj se je izvršilo 261. Promet od 1. januarja do 7. maja 1921 izkazuje 10.535 strank in sicer 5466 delodajalcev in 5069 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 2080, Dela Iščejo: pisarn, moči, kovinarji, krojači, čevljarji, zidarji, kletarji, natakarji, natakarice, slikarji, sedlarji, trg. sotrudniki, prodajalke, dninarji, dninarice, polj. delavci, polj. delavke, boln. strežnice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: hlapci, dekle, mizarji, čevljarji, zidarji, tesarji, strojni ključavničarji, vrtnarji, pleta rji, likarice, perice, vzgojiteljice, služkinje. kuharice, vajenci, vajenke itd. Ponarejeni lirski bankovci po 500 in HOOO lir so se pojivili v Italiji, v mozem-ktvu in tudi pri nas. Bankovci so zelo dobro ponarejeni. Godbeni odsek »Svobode« priredi na binkoštni pondeljek pri »KAMNITNI MIZI« \ Zgornji Šiški koncert. Začetek ob 15. uri. Vstop prost, Na svidenje___________________ODBOR. Stulternl vestnik. Umetnostna razstava. Jutri, v nedeljo se bo v Jakopičevem paviljonu otvoriia umetnostna razstava, ki je do sedaj najobsežnejša in naj-zanimivejša. Razstava bo zelo izrazita na njej se bodo kazale vse različne smeri, kar liriča. da je zavelo 'živahno novo življenje na polju naše upodabljajoče umetnosti. Na razstavi je zastopanih 20 naših umetnikov, razen najstarejše struje so vsi — ki so razstavili okrog 246 del. Razstava se otvorl v nedeljo ob 11. uri dopoldne samo za povabljene goste, dočim za ostalo občinstvo ob 2. uri popoldne. Vstosmina znaša 2.5 dinarja pristevši 20 odstotkov davka je 3 dinarje, za dijake je polovična vstopnina. Vse vabimo, da obiščejo razstavo, ki je v resnici najzanimi-vejša in vsebuje polno življenja. Dostavek. K podlistku Viktorja Parme »Naša opera in kritika« dostavljamo sledeči ljudski pregovor: Vsak po svoje bogu služi, orel v višavi. Urh v vodi. Ilustriran list »Plamen«. Pravkar je !z-šla 9. številka tega edinega slovenskega Ilustriranega lista, Id se je že dodobra udomačil v naši javnosti. Prinaša zanimive slike, med temi sliko sedanjega predsednika deželne vlade dr. Baltiča, nadalje na prvi strani štiri slike, ki predočujejo razdejane mostove na Reld pod režimom D’Annunz.a ta dve sillki o razdejanju Narodnega doma v Sv. Ivanu Pri Trstu, ter druge zanimive slike. — Ilistriran list »Plamene se naroča pni upravi v Ljubljani, Kongresni trg 19 ta stane za četrt leta K 36, za pol leta K 72. Novi naročniki lahko dobe še vse že izišle številke. Oreanisacilsfei vestnik. is strelk®« Sodruge, katerim so se razposlali v razprodajo »Spominski listi za žrtve 24. IV* 1920«, nujno poživljam, da pošljejo denar za razprodane liste po položnici, katera se je priložila pošiljatvi, uerazprodane liste pa vrnejo na naslov: Rado Celešnik, Ljubljana, Turjaški trg 4.—I. Vdove po padlih sodrugih in druge žene prihajajo neprestano izpraševat, kdaj se bo nabrani denar razdelil, odbor pa tega ne more storiti, ker mu je doslej jedva tretjina zaupnikov obračunala. Sodrugi, bodite točni ta ne pustite, da bi se akcija še nadalje vsled vaše krivde zavlačevala. — Predsednik. iz ©rgaBtiiad!©* Zakonita upravičeost do odškodnine v slučaju ovire dela. Ker je § 1154 b drž. zakonika še vedno v veljavi In ga često navajajo delojemalci kakor tudi delodajalci, ga vsled njegove važnosti priobčujemo. Upamo, da s tem razpršimo mnogo napačnega umevanja in marsikatero krivičnost, na drugi strani pa da delavcu pokažemo, katere pravice In upravičenosti hna v slučaju bolezni. — § 1154 b pravi: »Delojemalec je upravičen do odškodnine, če je po najmanj štirinajstdnevnem službovanju vsled bolezni alj nezgode za primeroma kratko, vendar ne šest dni presegajočo dobo oviran izvrševati svojo službo, ne da bi to zakrivil namenoma ali pa vsled velike malomarnosti. Isto velia tudi, če njegovo izvrševanje službe ovirajo kaki drugi važni, njegove osebe tičoči se vzroki brez njegove krivde. Od zaslužka sme delodajalec odtegniti delojemalcu sorazmerni del zneska, ki ga dobiva delojemalec na podlagi kakega javnopravnega zavarovanja, v istem razmerju v kakršnem prispeva delodajalec k temu zavarovanju. Ce torej delavec dela že 14 dni In nenadoma brez svoje krivde zboli ali ponesreči, mu gre poleg bolniške podpore tudi gorenjem razmerju označena dnevna mezda. Če njegova opravičena odsotnost od dela traja dalj kot teden dni, je upravičen do plače enega celega tedna. Ce je od-sotuost od dela povzročena vsled pretepa, pijanosti alj zaporne kazni, ta zakon ne velja. Posebno važno je, da odbitki niso dovoljeni, če je delavec kot priča vabljen na sodišče, ali če mora k naboru, ta tudi če Ima kako Javnopravno mesto, n. pr. če Je član obrtnega sodišča ali občinskega sveta ali pa, če prekine delo zato, da izvrši svojo volilno pravico. Omeniti je tudi še treba, da se ponovne, med seboj v nikakl zvezi stoječe, ločene, slučajne ovire dela ne smelo sešteti. Recimo torej, da delavec vsled nesrečnega slučaja tekom enega meseca vekrat zapored, z malimi presledki, zboli, in posamezni slučaj ne traja dalje kot en teden, celokupna doba obolelosti pa znaša več kot en teden, potem ni dopustno, da se vsled tega od delavčeve plače kaj odbija, temveč je delavec upravičen do polne pla< de, V@sfnik Svobod®. Pevci! Danes zvečer ob pol 8. uri pevska vaja! — Pridite zanesljivo vsi! Dramatični odsek »Svobode« iz Ljubljane gostuje na binkoštno ssj? boto in nedeljo v Tržiču. V. soboto uprizori ob 8. uri zvečer »Ženo vrag«, drama v 5 dejanjih. Spisal Schonher. V nedeljo zvečer ob 8. uri pa »Otroško tragedijo«, dramo v 3 dejanjih. Spisal Schonher. Obe predstavi se bosta vršili v dvorani konzumnega društva za Slovenijo. — Opozarjamo vse sodruge. sodružice in prijatelje delavstva, da se teh predstav udeleže čim najštevilnejše. Popisi. Iz Tržiča, Občinske volitve so končane. Vse tri stranke slave svoje zmage. SLS. ki je kandidirala pod firmo »samostojnih obrtnikov« in »Delavske zveze«, pravi, da je relativno najmočnejša, ker je dob ih 10 odbornikov in 196 glasov. Vprašuje pa obenem našega sodruga Snoja, kako da slavi zmago, ko je vendar pri zadnjih občinskih volitvah dobil 222, sedaj pa samo 143 glasov. Pozabi pa pristaviti, da ni imela JSDS preje več kot dva odbornika, medtem ko jih ima danes poštenih se« deni. za osmega pa se je vložil ugovor. ki pripada po besedilu zakona 1SDS. Torej je v resnici zmaga na strani socijalistov, ki so dobili največ glasov izmed 4 strank, ki so postavile svoje kandidatne listine. Želimo iz vsega srca. da slavi SLS vsako leto take zmage, kakoršna je tržiška, po 4 letih pa bo stalo v zgodovini: »Bila je stranka, ki se je Imenovala SLS. Svojim pristašem Je oči zavezala, da niso gledali ljubega solnca resnice, da niso spoznavali črno od belega. Tako oslepljene so vodili njeni voditelji, ki so jim pridigali v imenu Krista bratstvo, enakost. ljubezen in svobodo, zraven pa stregli svojim nečednim stranskim namenom. Slepci pa so šli za njimi čez drn in stm, ter se niso vprašali, ali je to solnce, ali je to resnica, ali je to bratstvo ali je to enakost ali je to ljubezen, ali je to svoboda, kar počnemo in kar počno z nami naši . yoditclji ?«r Podobno bo pisala zgodovina in resnica je. Kdor hoče odpreti tem bolnim oči, tega oblivajo z gnojnico, pravijo, da laže in bogve kaj še vse. Delavska zveza in obrtniki so liste vezali. Mi smo to pribili in nagnali so nas z lažnikom. Toda volilni boj je za nami, naj je za nami in pozabljena tudi vsa strupenost boja. Naše oči morajo biti obrnjene v bodočnost, kjer se začenja naše delo v občini, ki naj dokaže, da smo imeli socijalisti prav. Tretja stranka, ki istotako slavi svojo zmago je »Gospodarska stranka«. Dobila je 125 glasov. 6 poštenih odbornikov In sedmega po golem naklučju, ki odpade, če ugodi deželna vlada našemu ugovoru. Ta stranka je v svojem bistvu liberalna, ki je imela tudi v sedanjem občinskem zastopu menda 6 odbornikov, ki pa so bili taki junaki, da so vsi svoje delo popustili in vrgli puške v koruzo. Večine torej nima nobena stranka. Treba bo sporazuma na to ali na ono plat. Poizkuša in govori se mrsikaj, toda vse so le še gola domnevanja. Dejstvo pa je in ostane, da je dobila socialistična lista s treznim delom in z edinim apelom na zdrav razum 143 glasov in 7 odborniških mest. In na to smo lahko ponosni! Kočevje. Nedeljska »Jugoslavija« Je priobčita nesramen napad nekega njenega dopisnika, ki naj bi veljal dopisniku »Naprc-ja«, ki je priobčil v »Napreju« dopis glede tukajšnjih občinskih volitev s podnapisom »Poziv deželni vladi«. Da bo gospod Ne-Se-Sar potolažen, povemo: 1. Res Je, ne!e da Je kočevski dopisnik Imel večletno ječo, temveč da ima dosmrtno, tako da ne bo videl več belega dne. 2, Ni doibll samo 20.000, temveč 200.00, dobi pa še 300.000, h kateri vsoti je obljubil prispevati tudi sam gospod Kajiež. 3. Res je, da je dopisnik zelo nesramen ovaduh: lanskoltne stavke je vodil samo zato, da je denunciral poštene rudarje po vzorcu NSS; to pa radi tega, ker drugače ni mogoče Trboveljske družbe uničiti, ker ima nekaj nemških uradnikov ta ravnateljev; naš ovaduh bo torej toliko časa opravljal svoj posel, da bo družba zadnjega rudarja odpustila od dela; kajti le tako bo kapital uničen. 4. Oba komunista Dvojmiča in Blazutija je on spravil ob delo s pomočjo NSS. — Toliko naj zadošča. Resne besede neznačajni dopisnik »Jugoslavije« ni vreden. Pošteno delavstvo Ne-SeSarskl farbariji in klečeplaztvu ne bo nikdar nasedlo. Šport. Šport. 19. štev. prinaša: Prvenstvena tekmovanja. Turneja S. K. Ilirije. Kakšen naj bo golman. Nogomet. Kolesarstvo — Motociklistilca. Avtomobilistika. Avijatika. Atletika. Tenis. Službene objave ter Razno. List krasi Izredno veliko lepih slik. — Priporočamo. Hotel Sv. Janez ob Bohinjskem Jezeru je prevzelo z današnjim dnem v oskrbo In obratovanje Slovensko Planinsko društvo Vodstvo obratovanja Je poverilo ravnateljici ge. Marici Jerajevi, katere Ime jamči za to, da bo to prvovrstno alpsko letovišče doseglo zopet svoj nekdanji sloves. Znan! češkoslovaški klub A. F. K. Vr-šovlce se nahaja na turneji po Franclji. V prvi tekmi je zmagal v Strassburgu nad prvaki Alzacije 5 7 : 0. Društvene vesti. Sekcija Ljubljana Udruženle jugoslovanskih Inženerlev in arhitektov poživlja še enkrat svoje Izven Ljubljane stanujoče člane, kateri žele, da se jim preskrbi stanovanje ob času glavne skpuščtae UJIA, naj so takoj javijo inž. Viktor Zupancu, Ljubljana, Mestni stavbni urad. Izkaznice za polovično vožnjo po železnici naj zaprosijo člani najkasneje (ev. brzojavno) do torka 17. maja pri inž. I. Pehani-ju, Ljubljana, rudarsko glavarstvo. Inženerjem državnim uslužbencem je dovoljen dopust za 21, — 23. maja. Gospodarstvo. — Kmetijski pouk po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo hoče po deželi po možnosti pospeševati kmetijski popotni pouk ta sicer ob nedeljah in drugih prlllčnlh dnevih. Kmetijske podružnice, zadruge ta drugi interesenti, ki želijo dobiti za svoje prireditve kmetijske predavatelje, naj se obračajo pravočasno na poverjeništvo za kmetijstvo In naj naznanijo, kedajj ta za kake prilike želijo dobiti predavatelje. Te prošnje Je treba pravočasno predložiti, najbolje en mesec prej, da bo mogoče vse podrobno pravočasno ukreniti ta prijaviti. — Veliko moderno tobačno tovarno bodo v kratkem začeli graditi v Belgradu. V tej tovarni bodo predelali tobak iz vse države. — Železniška konferenca se bo vršila koncem tega meseca v Rimu. Udeleže se je tudj naši delegati. Odločevali bodo o voznem redu brzovlaka Pariz — Trst — Carigrad. — »Zdravstvena banka.« Minister za trgovino ta industrijo je odobril ustanovl-bo bavila z vsemi posli, ki so v zvezi $ čuvanjem zdravja narodovega žepa In denarnega zdravja delničarjev. Bančni kapital znaša 5 milijonov dinarjev ta sedež banke je v Belgradu. — V Češkoslovaški bodo s 1. Junijem uvedli svobodno trgovino za vse vrste papirja, posebno za rotacijski papir. — Carinski tarifi se v Češkoslovaški povišajo, pr) luksuzni robi n. pr. za 1500%. = Padanje cen v češkoslovaški. Cene vseh življenskih l^otrebščin In obleke so občutljivo padle. Znižanje cen na vojaško volneno sukno iznaša 4 odst. proti cenam leta 1920. Čevlji so za 20 odst., petrolej za 26 odst., žito za 20 do 44 odst., goveje meso za 22 odst., a svinjsko tnesef. za 30 odst. ceneje. — Kaj pa pri nas? Cene celo rastejo! = V svrho agrarne reforme so na Češkoslovaškem raznim mogot« cem (vseh skupaj je 1104) odvzeli približno 5 milijonov hektarjev ali 36% celokupne zemeljske površine Češkoslovaške. — Okrog 13 milijo-« nov drugih ljudi je posedovalo pa 64% vse zemlje, to se pravi: 10 mi-« lijonov čisto gotovo nič! Po svetu. — Gibanje uradništva v Italiji je sto* pilo v akuten Stadij. Uradništvo zahteval zvišanje plač. — Stavka v Avstriji. Dne 10. t. m. 16 stopilo v stavko osobje vseh socialno zava* rovalnih ustanov v Avstriji. Vzrok: zviša« nje plač. — Generalna stavka v Južni Tirolski je izbruhnila dne 10. t. m. Železniški prev« met za silo vzdržujejo italijanski mornarji, Časopisje ne izhaja nobeno. — Velikanska brezposelnost angleške, ga delavstva. Dne 30. aprila t. 1. je bilo ptf uradnih angleških poročilih 1,854.000 brez* posehiih delavcev na Angleškem; delavcev s skrajšanim delavnim časom pa Je bilo li milijon 977.000. Dne 1. aprila sta bili šte* vitki: 1,506.000 in 888.000. — Znižanje delavskih plač v jeklarski industriji v Zedinjenih državah. United Sta« tes Steel Corporation (jeklarski trust v Ze« dinjenih državah) naznanja, da bo s 16. ma« jem znižal svojim delavcem plače za 20%, — Plazovi, Kakor poroča »Alpenland«, je v bližini Imsta skalni plaz zasul cesto, ki je pretrgana v dolžini Štirih kilometrov. — Star diplomat. Umrl je Italijanski senator, grof Giuseppe Greppl, bivši Itall* Janški poslanik v Petrogradu, ki Je pričel svojo kariero v — avstrijskem diplomatskem koru za časa Metternicha ta končal S 103 leti. PALMA Kaučuk-pete za čevlje Miiaa Itteia 8 lini. II. 1. v Belgradu Ima na prodaj poleg nafta- in bencin - motorjev kakor tudi bencin-lokomobilov prvovrstnih fabrikatov, tudi sledeče Gleichstrom - motorje: 1 komad po 440 voltov, 85 amper., 40 kw. 5 komadov po 440 voltov, 28'5 amperov, vsaki po 13.6 P. S, II išče za vodjo svojega železniu-skega oddelka samostojnega, vsestransko naobraženega StrOkOV« njaka. Vstop takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe je nasloviti pod „železnlna“ na upravo lista. feSka zaloga in porai: Miisa, otročji vozički, šivalni in razni stroji, pneumatika in vsakovrstni deli. F. BATJEL, LfuMiana, Stari tri £!. 26. Sprejemajo se dvokolesa, otročji vozički, šivalni in razni stroji v popravo. Mehanična delavnica Karlovška cesta 4. Zdravilišče Slatina na progi Maribor-Ljutomer _ ~~ oivorjeno od ^/tw0a IS' septembra. ■ Naravne oglfične kisle kopeljL Prospekte razpošilja in pojasnila daje ravnateljstvo ali osebno Anončna ekspedicija „ Jadran", Maribor. - Mijo laRoj služiia pinti ipbti plati prt P. DOŠIR, Kip«. LKiBIAStHi Mhnon uflcs št. SC, v teslntm pcsEcniu. Bi z© javni tsssiev: KREEmv LJUBE.,!ANfl. - Telefon St. «0 1» 457. Obrestovanje vIof?> nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd, itd. &£2SB(BaS3Z3£833 Sr Stev. 108. 5?^ag^^ CTRMFri?! CELJE ST. 314, HazpoSiljalna 01 IViTlILV^IVI Slovenija. k 1 i Dežne plašče iz nepremočljivega angleškega Waterproof Clotha kakor ravno tako blago na metre, po zelo - - - znižanih cenah priporoča tvrdka - - - A. & E. Skaberne. li Jugoslovansko industrijsko podjetje sprejme takoj weč tovarniških zidarjev. Ponudbe naj se pošljejo upravi Napreja pod štev. 708/21. slffii razrancževalnl aparai iasit Ivruka THE UDI C@«9 Ljubljana KclenliiirgoTSi ul. 7/1. iis GrufHšče 10. ... ... Ugodna priSžIka za Rak»g» Dobi se pri Franc Lautilarju, Sv. Petra v cesta 83, ali na stojnici v Šolskem drevoredu. Razpošilja se od 10 kg naprej. n 111 vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke FRANJO CERAR, v Štabu, pošta Demžate pri Ljubljani V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. .................. KAJO DELIČ, zlatar in draguljar Ljubljano uro«!*«ui.* priporoča svojo zlatanto Id MaA delavnica za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za po z1 ato -vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnino in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. Ha lila Ljubljana, M iksfijo št. 19 priporoča delavske obleke, | plašče vseh vrel, 1 obleke za gospode, dame in dečke, kravate ter razno perilo. Žensko zdravilišče topilce Dobrna pri Celju. Akratoterma 370 C. izredno bogata na radiju in ogljikovi kislini. Izvanredni uspehi pri ženskih in živčnih boleznih, bolezni srca, ledvic, slabokrvnosti, revmatizmu, protinu in vseh pojavih oslabelosti. Termalne naravne ogljikove kopeli, želez-nati vrelec, masaža, električne, solnčne in zračne kopeli v vročem zraku. Krasen park. Smrekovi gozdovi. Divni izleti. Nikdar megleno! Vojaška zdraviliška godba. Sczija: Maj — Oktober. Prospekti zastonj pri upravi kopališča. = Automobilna zveza Celje - Dobrna. = U » budilke, nf- ■ ^ fralke,, verižice, zlata ino, srebrni?, o, očale in poročne prstane kupite najbolje pri A. Lečnik, urar in zlatar, Celje, Glavni trg it. 4. Popravila dobra ib točna. Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvišji ceni. ŠTAMPILJE -gBAVEog5 ANT. CERNE: LJUBLJANA F. BRUHAT LJUBLJANA Manufaktura in tkanine. Mestni trg 25. * Kje kupim dober in fin Gramofon, plošče, igle, posamezne dele? Kje se popravljajo gramofoni? Edino v največji tovarniški zalogi gramofonov in godbenih avtomatov A. RASBERGER, Ljubljana — Sodna ulica 6t. 5, (poleg dež. sodišča.) Mehanična delavnica za popravo vseh vrst gramofonov in godbenih avtomatov. — Izvršuje vse dela precizne mehanike. Spedicijska tvrdka Za birmance«-* #1 vseh vrst obleke v zalogi velika izbira modnih in športnih oblek lastnega : izdelka za gospode. : Angleško sukno — Lister. Znižane cenel Zahtevali© vzorce! na RAKEKU oskrbljuje točno, nahitreje vse v spedicijsko stroko spadajoče posle, tudi ocarinjene. CUNARD-LINE. vsako množino fcElfS! Drava* lesna industrijska flslnla družba Maribor, kranjska rsspašHiiilRa j Liublfcaa, Dmnl trs It. 3. %BS SNSU AEeksandrova 51. VOZNI RED br^oparobrodov zs Severno Ameriko In Canado, Spremembe se pridržijo brez posebne objave. Od Cheitocrg-a do Hev/ Yorka Parohroi četrtek 12. maja Saxonia" sobota 14. , Aquitania sobota 21. . Imperator sobota sobota 28. , 4. junija Mauretania Aquitania sobota 18. . Imperator četrtek 23. . Saxonia* sobota 95. , Aquitanla M S t)'' - " ** vseli vrst % ^ CHtljC SITAlli LJUBLJANA e Sr« Nalvciji in nsjhitrejii par©pro*Ji na »valu. . t oaiiintaclie: Vsak potnik mora imeti predpisani potni list, vidiran od naj- B Bliiiat a za D0tniK2 K Sanikega Lnzultta (Zagreb, Jezuitski trg 1), dalje od konzulov st h držav skozi katere se mora potnik voziti do luke ukramja. - Do nadaljnega se morajo vsi potnik. II hi 111 razreda ncdvrečl 12dncvni karanteni v luki ukrcanja, vsled tega jc potrebno, da se potniki, ki po-tujeo preko Ch erbour g - a, zgl.se v pisar ni zastopstva 18 dni in oni, ki potujejo prekoTrsta, J ' 1 14 dni pred odhodom parnika. * Parobrod ,Scxonia‘ vozi do luke Halitax (Canada). ZSSIOPSIVD „[1 E", Ljubljana, Kolodvorska uliia #. 26. MBMB3—B——* S B rsrs1. Josip Peteline, Myfoli@e$a, Ut tla« na g a r a r. e 8 j a. M im II ■■namilil i------------------------- e v? « ta Sv« Petra edina tovarniška *aega g«, 7 šivalnih slrolev v vseli opreirab, raateri£aG m izvršba pred- rodbinsko in oblino labo ler vsi posamezni deli la vse si-^ Popravila Večletsa ceraetija sterne, IgEe, ®U«S na drobno in debelo. Ugodni plačilni pogoji. Večletna garancija I s© sprejemalo« Izdajatelj: Ivau Mlinar. Tisk »Učiteljske tiskarne v Ljubljani, » ec« 3282C rS’IGŽjLL^-r‘r-' VAS .Odgovoru! urednik: Jak. Vchovcc.