Poštnina plačana v gotovini. M. Sobota 13. marca 1941. Cena 1 din. V velikem svetu zmaguje ideali- zem, svet duha in zvestobe, zmagu- je po žrtvah in odpovedih Celoletna naročnina: pri širitelju 28 din, na lasten naslov 36 din, v inozemstvo 84 din, z „Mar. listomˮ 110 din, za Ameriko 3 dolare. Ček. rač. 17.974. Najmanjši ogl. 15 D. Izhajajo vsak četrtek. Leto XXIII. Uredništvo in uprava: M. Sobota, Križova 4. Štev. 11. Papeštvo Z obletnicami je vedno težava. To- liko jih je, da je človek vsega tega že sit. Zato ostanemo ob raznih obletnicah navadno hladni in brezčutni. Včasih se nam celo zdi, da nas razne obletnice motijo v mirnem, vsakdanjem življenja. Ob takih prilikah bi najraje vzrojili in rekli: Pustite me pri miru. Kaj je vse- ga tega treba in celo v teh težkih ča- sih? Da, v teh težkih časih! —Toda po- vdarjam, da je ravno v teh težkih ča- sih potrebno, da se ob primernih prili- kah, temeljito predramimo iz dremot- nega življenja. Potrebno je, da obsta- nemo in se resno zamislimo. — Stori- mo to sedaj ob drugi obletnici kronanja papeža Pija XII.! Kaj nam je papeštvo? Ali ne gledamo večkrat v papežih nekaj od- daljenega, tujega, za današnje čase ma- lo potrebnoga? Ali nam papeštvo sploh pomeni in predstavlja kaj več kot Spo- min na stare minule date čase? Zdi se, da gledamo na papeštvo z enakim oma- lovaževanjem kakor na krščanstvo sploh: Nekdaj je to pomenilo veliko, danes prav malo. In vendar! Če smo katoličani in če nas drugi imenujejo „papinceˮ, papeževe pristaše — smo pač dolžni, da vemo o papeštvu kaj več in temeljiteje. Papeštvo je božja u s t a n o- v a. Dobro bi nam morale biti v spo- minu Kristusove besede Petra, prvemu papežu: „Ti si Peter — skalaˮ, in one: „Pasi moje jagnjeta, paši moje ovce!ˮ S temi besedami je Kristus ustanovil papeštvo in papež je Kristusov name- stnik, vidili vrhovni poglavar svete Cer- kve, Petrov naslednik in škof v Rimu. Papeštvo je s Cerkvijo in krščan- stvom tako tesno spojeno, da bi s pad- cem papeštva padla tudi Cerkev in krš- čanstvo. Zato je treba povedati resnico s pravo besedo: Kdor je božji in Kri- stusov, ta je veren otrok Cerkve in vdani sin papežu. Kristusovo zagoto- vilo o neporušnosti Cerkve in njenih vedno svežih in prerajajočih življenj- skih silah — velja tudi o papeštvu. Pa- peštvo pomeni v vseh 1900 letih svo- jega obstoja velesilo, ki ji na svetu ni enake. To je moral na večer svojega življenja priznati sam Napoleon Veliki: „Ustanova, ki drži po koncu edinstvo vere, papež, čuvar katoliške edinosti, je nekaj občüdovanja vrednega.ˮ Vsi nasprotniki Kristusa in Cerkve so si razbili glave prej ali slej ravno ob Pe- trovi skali po znanem francoskem iz- reka : „Kdor se loti papeštva, propade sam.ˮ Zato je tudi sedanji papež Pij XII. - 262. v vrsti papežov - vsemu svetu tako pri srcu. Po smrti Pija XI. je bilo med- vladje le 20 dni. V tem medvladju je začasno vodil sveto Cerkev kardinal Evgen Pacelli (Pačeli). In prav isti Evegen Pacelli je bil izvoljen za pape- ra 2. marca 1939. točno na svoj 63. rojstni dan. Čez deset dni, 12. marca 1939. je bil v cerkvi sv. Petra v Rimu kronan kot Pij XII. Od tega dne se mu štejejo papeška leta. Ob tem slavnostnom jubileju so srca vseh katoličanov in plemenitih drago- vercev pri vrhovnem očetu katoliške Cerkve z vso sinovsko vdanostjo in lju- beznijo. Papež Pij XII., ki se je kot papežev legat l. 1938. dvakrat peljal skozi Ljubljano, je vreden naslednik ve- likih papežev: dičijo ga osebne odlike strogega, svetniškega življenja in ve- lika vnema za pravi mir med narodi, kakor ima v geslu: „Po pravičnosti k miru!ˮ Sedanji papež je kakor orač, ki meri zemljo, vse razbičane od trpljenja in smrtnih žrtev s plügom vere, da jo pre- orje in preuredi v pravi ljubezni in pra- vičnosti. Dozoritev tega tihega, a og- romnoga dela bo tudi prinesla sad: mir. Važna potitična izjava naše vlade Naša država si je od vsega početka, odkar traja vojna, prizadevala, da živi z vsemi sosedi v miru. Vsem sosedom je naša država šla na roko, toda vedno pod pogojem, da vsak spoštuje našo državno neodvisnost in nedotakljivost našega ozemlja. Ker so se v teh nemir- nih časih ravno v tem pogledu širile vznemirjajoče govorice, sta predsednik vlade Cvetkovič in podpredsednik dr. Maček dala kratko, a pomenljivo izjavo, ki je zavrnila vse tuje zlobne govorice. Izjava se glasi: „Pristojni naši činitelji budno in skrbno spremljajo dogodke ter jih pravilno ocenjujejo. Pri odločanju o teh dogodkih imajo vedno pred očmi naše najvišje narodne in državne koristi: Neodvisnost države in njeno ozemeljsko nedotakljivost.ˮ To je tako malo, kar zahteva naša država, da noben drug narod ne more zahtevati manj. A jugoslovanski narod hoče obdržati to, hoče ostati na zemlji svojih očetov svoboden za vsako ceno, v državi, ki je zgrajena na kosteh in krvi naših najboljših mož! Politični obraz Evrope Če je bil minuli teden bolj umirjen po bojiščih, to se pravi, reven na vojaš- kih dogodkih,, je bil na drugi strani zelo pester, razgiban in bogat na političnih dogodkih. Naravnost z bliskovito hitro- stjo so se odigravali pred našimi očmi važni dogodki. Tem bolj, ker so se okol- ščine teh dogodkov odigravale v naši neposredni bližini. Ves teden je bila namreč v ospredju političnoga zanimanja in središče do- godkov jugovzhodna Evropa, oziroma Bal- kan. Vsa politična pa tudi vojaška bitka je šla za osvojitev prostora na Balkanu. Moramo reči, da je ta bitka za Balkan, že dosegla svoj višek in prekoračila vr- hunec borbe. Slutnje, ki smo jih večkrat navajali v našem listu, so se s tem ure- sničile. Večkrat smo namreč povdarili, da Nemčija ne bo na zahodu prej tve- gala spopada z Anglijo, dokler ne bo na jugovzhodu Evrope za njo ves po- ložaj popolnoma razčiščen. Priznajmo si kar odkrito: Nemčija je prehitela Anglijo. Že lansko leto je imela Anglija čas in tudi lepo priliko, da bi zasedla Ro- munijo, Bolgarijo in Grčiji pomagala odstraniti albansko bojišče in bi s tem sama dobila povsod lepa oporišča za svoja letala in ladje. Toda angleška po- litika je nekam okorela, prepočasna in najbrž tudi skopa, da bi riskirala taka dejanja. In tako Anglija lani prav nič ni ukrenila na balkanskom področju, kljub lepi priliki. Nasprotno pa je Nemčija, ki je v diplomatskem oziru bolj živahna, te- meljito izkoristila to angleško počas- nost. In tako se zgodilo, da je Nemčija zasedla Romunijo in odtod so se nem- ške čete neovirano valile v Bolgarijo in jo zasedle v treh dneh, tako, da so se- daj nemške čete že na grški meji, od- koder je samo sto kilometrov do So- luna in na turški meji, odkoder je samo 80 km do Dardanel. Vse to se je zgodilo neverjetno naglo in brez prelivanja ka- plje človeške krvi. Da se je to tako hitro moglo zgoditi, ji je brez dvoma pripomogla Anglija s svojo počasnostjo. Šele sredi teh dogodkov sta se napo- tila angleški zun. minister Eden in ge- neral Dill v Turčijo. Toda Turčije ni- sta več mogla pregovoriti, da bi se z orožjem odločno uprla vkorakanju nemških čet v Bolgarijo, istotako tudi Sovjetske zveze ne. Celo v Grčiji so začeli omahovati in so nekateri odkriti pristaši mnenja, da naj Grčija sklene z Italijo mir. Kakšne namene ima in kaj bo storilo angleško vojno vodstvo, je trenutno nejasno. Potrebno je samo eno: odločen, hiter in uspešen napad, ki bi zlomil nemško-italjansko os. Turčija čuti trdi pritisk kar od treh strani: od Nemčije, Sovjetske Rusije in od Anglije. Turčija je popustila od svojega odločnega stališča, dopustila je, da so nemške čete zasedle Bolgarijo in se omejila le na obrambo svojega la- stnoga ozemlja. Nemški voditelj je po- slal predsedniku Turčije neke ponudbe, ki jih je turška vlada pretehtavala kat cela dva dni, vendar pa končni sklepi, v kaki smeri se bo razvijala politika Turčije, še niso znani. Gotovo pa je, da si ti sklepi odvisni; tudi od zadržanja Sovjetov, ki niso zadovoljni s tem, da so Nemci zasedli Bolgarijo. Vendar pa se Turčija noče vezati ne ker Turčija ne zaupa prazni in lažljivi sov- jetski politiki, ki bi utegnila na eni strani zvezati Turčiji roke, na drugi strani pa bi za hrbtom, Turčije napra- vila sporazum z Nemci glede Dardanel. Istotako bo Nemčja pritisnila na Gr- čijo in ji kratkomalo stavila predloge in zahtevala: 1. naj sklene mir z Italijo. 2. naj dovoli prehod nemških čet skozi svoje ozemlje in 3. naj se popolnoma loči od Anglje. Smemo pričakovati, da ob ta pritisk na Grčijo zelo hud. Vendar pa do sedaj grška vlada ni pokazala nikake pripravljenosti za sklepanje mi- ru. Če pa Anglija ne bo takoj in hitro poslala dovolj čet na grško bojišče, po- tem se ves položaj zna zasukati v čisto drugo smer. Časa namreč ni in vsak dan je dragocen. Nekaj časa se govorilo tudi, da so Angleži s svojimi četami prišli v Solun, vendar pa so Grki sami zanikali. Če so Angleži pripravljeni se žrtvovati za to grško postojanko, potem še za male narode na Balkanu zasije sonce iz te meglenosti. KAJ PA PRAVI K TEMU SOVJETSKA ZVEZA, ki jo naši komunistični agitatorji sku- šajo prikazati nepoučenim ljudem kot miroljubno državo ? Kako so razbobnali naši komunisti češ, da Sovjetska zveza na noben način ne bo dovolila,, da bi Bolgarija prišla pod kako tujo silo, si- cer udarijo oni s svojo orjaško silo. Kako vojaško moč in pogum imajo So- vjeti, se vidi iz tega, da niso prav nič drugega ukrenili, ko so nemške čete preplavile Bolgarijo, kakor dali nekam boječo izjavo, da se ne strinjajo s temi dogodki. Toda Nemci se za to besedi- čenje niso zmenili. Sovjetsko godrnja- nje nima pomena za nje. Morda pa ima- ta Nemčija in Sovjetska zveza kak tihi sporazum glede Dardanel za hrbtom Turčije. Naíela sovjetske politike so že taka, da dovoljujejo kar čez noč največje razočaranje za male narode, ki so Sovjetom tako pri srcu. Saj nam je še preveč živo v spominu žaloigra Polj- ske, ko so ji Sovjeti skočili v najhujši sili v hrbet, čeprav so ji poprej obljub- Odnošaji Jugoslavije z Nemčijo Ko je neki tuji časnikar vprašal v Berlinu, ali bo Nemčija v političnem oziru kaj ukrenila v Beogradu, je za- stopnik nemškega zunanjega ministr- stva dejal, da „odličnim diplomatskim odnošajem z Jugoslavijo ne bi mogli ni- česar dodati.ˮ ljali pomoč. Morda pa čaka, dá bo po- žela to, kar pusti evropski vihar. JUGOSLAVIJA PA JE MIRNI OTOK SREDI VOJNEGA VIHARJA. Po naši državi so v minulem tednu dvignile velika prahű najrazličnejše go- vorice, ki so imele namen zbegati naš narod. Sam Bog zna, odkod so se pri- tihotapile te govorice med) ljudi. Ne čüdimo se, če tem govoricam zapadejo preprosti ljudje, ki trenutno ne znajo pravilno presoditi položaj.Čudimo se pa naši Inteligenci, ki ravno tako naseda tem čudnim govoricam tudi takrat, ko ljudje pričakujejo, da imajo v njih svo- jo opora. Za nas sta merodajni dve iz- javi, ki jih prinašamo na prvem mestu1, izjava naše vlade in nemškega zunanje- ga ministra v Berlinu. S tem je povdar- jeno, da naša Vlada budno zasledüje dogodke na Balkanu hl jih tudi pravilno ocenjuje. Pogledali smo položaju hladno in trezno v oči. Samo s svojim mirnim in zrelim gledanjem bomo znali očuvati našo neodvisnost in nedotakljivost, tudi če bo treba doprinesti žrtve za to. Amerika z mrzlično naglico pripra- vlja pomoč Angliji. Toda kdaj bo prišla ta pomoč? Če bo ta pomoč prepozna, je na vidiku v Evropi novi > red. če se ji pa posreči, da zavleče vojno še za eno leto, potem se vojno gorje samo še bolj nagrmadi. Japonska je popüstila od svojih zah- tev napram [Franciji, tako da bodo najbrž uredili spor med Siamom (Taj- sko) in francosko Indokino. PO BOJIŠČIH Kakih posebnih sprememb na bojiš- čih v minulem tednu ni bilo. Na zapad- nem bojišču je bilo manjše letalsko de- lovanje. Nemci so dvakrat bombardi- rali angleško mesto Cardiff, Angleži pa Düsseldorf in francoska pristaniš- ča. Tudi na morju je bilo precej izgub. V Afriki nič posebnega. Le italijan- sko Somalijo so Angleži dejansko do- bili v roke,' v Libiji se izkrcavajo svo- boda francoske čete in zasedle zéle- nice Kufra, število italijanskih ujetni- kov v Afriki znaša dozdáj 151.000. Amerika se je dejansko odločila za vojno Ameriški senat je zadnjo nedeljo sprejel z ogromno večino'; s 60 proti 31 glasovom zakon o neomajeni po- moči Angliji. S tem bodo ameriške boj- ne ladje, vojska in orožje začele pri- hajati v Evropo in na Kitajsko. Ame- riške orožame delajo na vso para. Roo- sevelt je ob tej priliki dejal: »Mi smo zdaj pripravljeni dati. Naša skladišča so polna, naše orožje jed prvovrstno, naša sposobnost dajati pomoč raste v ogromnost. Prej ta pomoč ne bo ne- hala, dokler ne bodo zrašene vse dik- tatura sveta, ki poskušajo! človeštva' vsiSti svoj red.« Brez dvoma je to zelo Važen mejnik ne samo v zgodovini sedanje vojne, ampak tudi v zgodovini sveta. Pravijo, da je s tem dnem že zagotovljena zmaga demokracija]!!. 2 NOVINE 13. marca 1941. Nedelja Jezus izžene hudega duha. Tisti čas je Jezus izganjal hudega duha, ki je bil nem. Ko je pa hudega duha izgnal, je mutec spregovoril in množice so se začudile. Nekateri izmed njih so pa rekli: Z Beelzebubom, pogla- varom hudih duhov, izganja hude du- hove. Drugi pa so ga skušali in so zah- tevali od njega znamenja z neba. Toda on je poznal njih misli in jim je rekel: Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, se upostoši in hiša se na hišo zruši. Če je torej tudi satan zoper sebe razdeljen, kako bo ostalo njegovo kra- ljestvo? Ker pravite, da z Beelzebubom izganjam hude duhove: Če pa jaz z Beellzebubom izganjam hude duhove, s kom jih izganjajo vaši sinovi? Zato bodo oni vaši sodniki. Če pa s prstom božjim izganjam hude duhove, je res prišlo k vam božje kraljestvo. Kadar močni oborožen varuje svoj dom, je na varnem njegovo premoženje; če pa pri- de močnejši od njega in ga premaga, mu vzame vse orožje, na katero se je zanašal, in razdeli njegov plen. Kdor ni z menoj, je zoper mene, in kdor ne zbira z menoj, raztresa. Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja, in ko ga ne naj- de, pravi: Vrnil se bom v, svojo hišo, od koder sem izšel. In ko pride, jo najde pometeno in okrašeno. Tedaj gre in si privzame sedem drugih duhov, hujših ko je sam, in gredo vanjo in ondi prebivajo; in končno stanje tega človeka je hujše od prejšnjega. - Ko je pa to govoril, je neka žena iz množice povzdignila glas in mu rekla: Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile! - On je pa rekel: Dá, še bolj pa blagor tistim, ki božjo besedo poslü- šajo in ohranijo. (Lk 11, 14—28.) * Vidno obsedeni od hudobnega duha ni- smo. S smrtnim grehom pa se človek zopet poda v oblast hudobnega duha. In tega izganjamo z zakramentom sv. pokore, to se pravi, s spovedjo. Mutasti je bil hudobni duh, ki ga je Jezus ob tej priliki izgnal. Ta muta- sti hudobni duh ima v oblasti tudi ta- kega, kdor noče k spovedi ali kdor se noče pravilno spovedati, kdor greh za- molčuje. Spoved se zdi mnogim ljudem najte- žja verska dolžnost. Drugo bi še storili, v cerkev bi še šli, le k spovedi ne. Po- znali smo takega, ki je bil vsako ne- deljo pri sv. maši, pri spovedi pa že 4o let ne. Neverjetno pa vendar resnič- no! Čimbolj so ljudje mlačne vere, čim- bolj mislijo le na pozemeljsko, tembolj spoved opuščajo. K spovedi pa moramo ne zato, ker je taka navada, ne nekako prisiljeni, mar- več iz srčne potrebe, iz prepričanja, da smo sprave z Bogom potrebni. Ne zu- nanja sila, ampak lastna vest nas pri- ganja k spovedi. Komur vest očita, da ima le en sam smrtni greh na sebi, bi ne smel spati in ne mirovati, dokler se ga ne otrese. Smrtni greh je kača, ki smrtno piči. Kako bi mogel človek s kačo na prsih mirno spati?! Kogar pa vest priganja k spovedi, ta bo tudi vse storil, kar se zahteva, da spravo z Bogom doseže. Vsak mora vedeti, da ni dovolj, grehe samo naglo in hladno povedati, ampak da jih je treba obžalovati in resno skleniti, od slej naprej Boga ne več žaliti. Predvsem pa seveda vse odkritosrčno povedati. Mutasti hudič je kriv, če kdo grehe zamolčuje. Tudi od tega se ne sme dati nihče premotiti. Kdor se hoče očistiti, se ne bo šel umivat s sajami ali s tinto, da bo potem še bolj črn in umazan. Tako nespametno dela, kdor grehe zamolčuje. STATISTIKA, KI VELIKO POVE. V Nemčiji nima noben stan toliko od- likovancev kakor katoliški duhovniki. Zaradi hrabrosti v sedanji vojni je bilo dosedaj odlikovanih 31 katoliških du- hovnikov z železnim križem I. stopnje in 76 z železnim križem II. stopnje. Sku- pno torej nosi 107 kat. duhovnikov odlikovanje železnega križa. Važno za naše sezonske delavce! Društva poljedelskih delavcev - ZPD bodo v kratkem vsaka v svojem okoli- šu začela deliti tiskovine „Prošnjaˮ pla- ve barve tistim delavcem, ki so siro- mašni in zaslužka nujno potrebni ter so namenjeni na delio doma v državi, t. j. na Belje ali na druga veleposestva v Bački in Banatu. Vsaka družina, ki živi v skupnem gospodinjstva sme do- biti samo po en izvod te tiskovine. Do- bi naj jo najstarejši član v družini, ki je namenjen na delo. Ta jo izpolni in v njej navede tudi imena svojcev, ki so namenjeni z njim skupaj iti na delo. Ko to tiskovino izpolni, jo odda nazaj svoji organizaciji, od katere je to pla- vo tiskovino prejel. Vsaka organizacija ima točna navodila za postopanje pri izpolnjevanju teh tiskovin in ureditev zadeve, da bo pravica uveljavljena. Od- borniki krajevne organizacije naj de- lavcem svetujejo, kako se mora tisko- vino izpolnili in jim naj tudi pomagajo, da bo delo v najkrajšem času izvršeno. Vsem mladoletnim moškim delavcem, ki so vojni obvezniki in ženskam od 16 do 20 let starosti se priporoča, da si pri svoji krajevni organizaciji izposa- jajo tozadevno tiskovine plave barve, ki veljajo za delo doma v državi in katere naj izpolnijo po zgoraj danih navodilih. Ponovno opominjamo, da vsaka družina sme dobiti za vse svoje člane samo po eno tiskovino. Krajevne organizacije morajo vse te prošnje plave barve, ki jih delavci iz- polnijo in oddajo, predložiti pristojni občini v potrditev, potem pa poslati preko pristojnega sreskega načelstva tozadevni komisiji v Soboto v nadaljno reševanje. Kq bo komisija svoje delo dovršila, bo vsak delavec dobil „Izkaz- nico za deloˮ plave barve. Šele ta iz- kaznica bo delavcu upravičen dokaz, da je res siromašen in zaslužka potreben. Samo tisti delavec, ki bo dobil tako izkaznico, bo smel iti na sez. delo doma v državi. Izkaznice bo komisija preko krajev- nih organizacij dostavila delavcem na dom. Delavec, ki bo imel to izkaznico, se bo moral pri palirju najprej infor- mirati, če ima na razpolago delo, od- nosno, če ga bo sprejel na delo. Ko mu palir delo zagotovi, lahko pri njem odda svojo delavsko knjižico, pogodbo pa sme podpisati šele potem, ko z le-, gitimacijo dokaže, da je pri svoji kra- jevni organizaciji plačal članarino za letošnje leto. V vsaki delavski skupini bo več de- lavskih zaupnikov. Eden izmed zaup- nikov bo imel pri sebi prepis pogodbe, ki jo bo ob potrebi delavcem Prebral. ZPD prosi vse delavce naj pazijo, da v vsako skupino pride najmanj po eden, po možnosti pa še več delavcev-zaup- nikov. Tečaj za delavske zaupnike bo v pondeljek dne 17. marca t. 1. v Pro- svetnom domu v Soboti. Pričel se bo popoldne ob 2. uri. ZPD prosi vse de- lavce, zlasti tiste, ki so se že pogodili, da se v pondeljek dne 17. marca ob določeni uri udeležijo tečaja v Prosvet- nom domu. ZPD sporoča delavcem, da bo tisko- vin plave barve razdeljeno samo toliko, kolikor je pri nas v Slov. Krajini siro- makov in kolikor je dela na razpolago, t. j. okoli 2200. Ostale delavce, ki so namenjeni na delio v inozemstvo, ZPD naproša, da ne Ureditev mirno počakajo, dokler pri- stojno ministrstvo ne da tozadevnega odgovora glede starostne meje, t. j. od katerega leta naprej bodo smeli iti v inozemstvo, čim ZPD od pristojnega ministrstva dobi odgovor, bo takoj za- čela urejevati to vprašanje. Bog živi! Iz pisarne Zveze polj. delavcev v Soboti. Še ena resolucija g. Hartnerja sprejeta na zasedaliju banskega sveta v Ljubljani. Radi ureditve zemljiško-knjižnih raz- mer v Prekmurju náj 'še razširi Veljav- nost madžarski zakonov zak. Člen XXXIX iz leta 1892., zak. čl. XX X\GI1 iz 1. 1889., zak. čl. XXIX iz 1. 1886: In zak. čl. XVI iz 1. 1891. in uredbe iz leta 1893, ki veljajo tudi v drugih delih naše države, za območje -okrajnih sodišč v M. Soboti in D. Lendavi ali pa se za ta dva Sodna okraja izda posebna ured- ba z zakonsko močjo, ki bi omogočila Ureditev zemljiške knjige na podlagi dejanske posesti nepremíčhiii,\ j* Nadalje je nujno potrebno, da se čimprej napravi nova zemljiška knjiga za vse občine sodišč v M. Soboti in D. Lendavi in da se dajo v ta namen na razpolago potrebna sredstva iz novih taks, ki so bile uvedene s 1. januarjem t. 1. ter dodeli potrebno število sodni- kov, uradnikov in geometrov. Dr. Kulovec v Ljutomeri Vnedeljo dne 2. marca je imel dr. Kulovec v Ljutomeru govor, ki je trajal nad eno uro. Govoril je o no- tranji in zunanji politiki. Povdaril je, da je naša vladna politika na pravi po- ti za ohranitev miru. Pač pa je posebej opozoril, naj ne nasedajo mamljivim besedam boljševiških plačancev, ki so največji sovražniki našega naroda. Vmes so se Slišali ogorčeni vzklila: Dol S komunist!! Ob koncu je sprejel tudi deputacija iz Štrigove. Izrazila je željo, naj bi se g. minister zavzel za to, da ostane Štri- gova v okviru dravske banovine, kamor v gospodarskem in zemljepisnem polo- žaju spada. Papežova proslava v Ljubljani. V veliki unionski dvorani je katoliška Ljubljana zopet slovtsno proslavio drugo obletnico, odkar ji stopil naš se- danji veliki papež Pij SU. na prestol sv. Petra. Vsi trije govorniki akademik, akademičarka in urednik »Slovenca« dr. Kremžar so poudarjali vdanost Cerkvi in papežu. Zlasti dr. Kremžar je po- vdari! znam papežev božični nagovor, kjer so jasno izražena načela, kakšen mora biti mir, da se odpravi sovraštvo med narodi in ustvari novi krščanski red. Samo izvedba teh načel bo pripo- mogla malim narodom do svobodnega razvoja. Dvorana je bila nabito polná. Prireditev so obiskali mnogi odličnih z ljubljanskim škofom dr. Rožmanom na čelu. Vojaški koncert v opernem gledališču v Ljubljani. Ob priliki 25-letnice ustanovitve prve jugoslovenske prostovoljste divizije, je bila v opernem gledališča v Ljubljani sijajno uspela vojaška kuiuma prire- ditev. Te prireditve se je ídeležil tudi politični Voditelj Slovencev dr. Franc Kulovec, ban dr. Marko Nitlačen, po- veljnik dravske divizije jeneral Lj. Stefanovic in nešteto zastopnikov na- rodnih, prosvetni in kulturnih orga- nizacij in društev. Prvič je tukaj na- stopil tudi mladi vojaški zbor 40. tri- glavskega peš. polka. Nepopisno nav- düšenja je zajelo vse prisotne, ko je ta zbor zapel naše Slovenske ponaro- dele pesmi. To so bile naše Slovenske fantovske pesmi, ki obujajo mnogo spo-) minov na mladost in domačo grudo. Nenavadno močno je u Sinkó valio na občinstvo, ko so vojaki v bojni opremi zapeli pesem »Iz bratskog\ zagrljaja« in ob končnih besedah: »Slovenec, Srb Hrvat, za uvjek brat i brat« dali z dvig- njenimi puškami posebni poudarek. General Stefanovié je ob tej priliki tudi odločen govor, v katerem je med drugim tudi dejal: Čeprav smo soraz- merno majhni po številu, pa ni niti en narod v Evropi večji od nas po lju- bezni do rodne grüde in njene svobode. To je največja moč naše vojske.ˮ Svoj govor je takole končal: „Tujega ne po- trebujemo, svojega ne damo!ˮ Grajski kino v M. Soboti V četrtek, petek, soboto ob obič. urah in v nedeljo ob ll.uri 15min. ob (znižanih cenah) „VIKI“ Opereta JAVOR PAL KABOS GYULA Godba: Paul Abraham V nedeljo in pondeljek ob obič. urah in v sredu ob 11. uri 15 min. (znižane cene). V e 1 e f i 1 m „LAVINA LJUBEZNIˮ LUIS TRENKER Film, poln prekrasnih naravnih oosnetkov! V sredo ob 15. uri 15 min, 17. uri 30 min. in 20. uri 30 min. in četrtek ob 20. uri 30 min. Veseli film „Florentinski klobukˮ HEINZ RUHMANN Veseli film o ženinu, ki se mu müdi. müdi_____ DROBNE VESTI Neki türski poslanec je dejal, da se malokateri narod na svetu ponaša s tako junaško preteklost, kakor ju- goslovanski. Ta preteklost je najzane- sljivejši dokaz, da Jugoslavija ne bo nikoli prenesla ničesar, kar bi ne bilo združljivo s Častjo in moralo tega ju- naškega in ponosnega (ljudstva. 300.000 kg bombaža je prispelo v Maribor iz Rusije preko Nemčije. Naša držáva je . po. trgovinski pogodbi z Ru- sijo naročila 4 milijone kg. bombaža. A Zaenkrat smo dobili le omenjeno ko- ličino. Sedaj še Čakamo bombaž iz Tur- čije, kjer smo ga naročili okrog 10 mi- lijonov kg. če dobimo ves naročeni bombaž, potem bodo imele vse tovarne v Jugoslaviji dovolj dela. Japonski zunanji minister Macuoko je odpotoval v torek v Moskvo in od tod v Berlin. i Turčija se ne bo borila samo takrat, ko bo napadena, ampak takoj, kakor hitro bo v sporazuma z Anglijo ugoto- vila potrebo, da sežé po orožju, so za- pisali turški (listi. Nemčija nima razloga, da bi napad- la Grčijo, pišejo grški listi. Niso Angleži vdrli v Grčijo, ampak Italijani. Angleži so prišli samo Grčiji pomagat. Grčija nima dosti orožja, pa se bo rajši bori- la do smrti, kakor sklenila nečasten mir, pa naj jo napade kdorkoli. Italijani priznavajo, da je samo me- seca februarja bilo v bo jih v Albaniji in Afriki ubitih 26.538 mož. Za vzdrževanje nemške vojske v Ro- muni)^ plača Romunija na mesec poli milijona lejev. Hrvatski škofje so izdali proglas v katerem pravijo, da je sv. očé progla- sil letošnje leto za sveto leto hrvaškega naroda. Letos se namreč obhaja 1300 letnica pokristjanjenja hrvaškega na- roda. Proslave se bodo začele najprej v Splitu, potem pa v Soluni poleg Spli- ta. Tukaj so namreč bile prve hrvaške katoliške škofije. Višek in konec slav- nosti pa bo v Zagrebu, ko se bo vršil od 20. do 23. junija evharistični kon- gres. Izredno sodišče je obsodilo posestni ka Krauta iz Bistrice pri Pliberku na Koroškem na leto dni strogega zapora, njegovega hlapca Janeza Drobeža pa na 6 mesecev zapora, ker sta nedovoljeno poslušala jugoslovanske radijske po- staje. Pokaži „Novineˮ svojemu znancu in sosedu! 13. marca 1941. NOVINE 3 Po Slovenski Krajini Na znanje naročnikom v Ameriki. Zaradi vojnih zapetljajev in nevarnih voženj po morju, ne prihajajo časopisi redno v Ameriko. Zato smo morali usta- viti pošiljanje „Novinˮ v Ameriko, kljub temu, da smo jim pošiljali. Tež- ko nam je, ker je na ta način nekoliko pretrgana vez med domačini kraji in zmanjšano število naročnikov, a upa- mo, da bo to število nadomeščeno do- ma, dokler ne bo vojna vihra mimo in pot zopet odprta v Ameriko. — Uprava „Novinˮ. Osebne vesti. Premeščena sta iz Li- povcev Franc in Frančiška Gu- m i 1 a r na šolo v Štrigovo. Gumilar je dolga leta učil na lipovski šoli in kot predsednik Prekmurskega muzej- skega društva se je zlasti zanimal za naše starine. Naš rojak dr. Ivan Pintarič, Zdrav- nik celjski bolnišnici, je nastopil slu- žbo pri Vzajemni zavarovalnici v Ljub- ljani. Kot zdravnk si je pridobil s svo- jo požrtvovalnostjo in ljubeznivostjo mnogo prijateljev ne samo v bolnišnici, ampak tudi v celjskem javnem življe- nju. Isto mu Želimo na novem mestu! Na razstavi Slovenske moderne u- metnosti v Ptuju, ki je bila odprta v nedeljo 9. marca, je zastopan po svojih delih tudi naš rojak, gimnazijski pro- fesor Karel Jakob. Bogato naročnino za „Novineˮ v zne- sku 300 din nam je poslal dr. Peter- lin Makso, javni notar v Lendavi s pripombe: „Z dodatnim prispevkom čestitam k lepemu urejevanju lista in želim nadalnje dobre uspehe.ˮ —Isto- tako je prispeval za tiskovin fond „No vinˮ v znesku 150 din prijatelj našega lista N. N. iz Sobote. Obema gospodo- ma se najtopleje zahvaljujemo za to naklonjenost in plemeniti dar. Upamo, da bodo tudi drugi podprli na isti način stremljenje in poslanstvo našega lista! Vodstvo Martinišča v Soboti vljudno prosi vse bivše gojence, ki izvršujejo že svoj poklic, ki študirajo na univerzah, v bogoslovnicah ali na kakih strokov- nih šolah, da se mu javijo s kako do- pisnico. Vodstvo namreč želi, dá se tu- di v Martinišču osnuje zveza bivših salezijanskih gojencev. V torek po veli- ki noči bi želeli prirediti prvi sestanek bivših Martiniščarjev. Na gostüvanji Černela Štefana in Ca- sar Štefanije je Smej Ivan nabral za Martinišče v Soboti 71,- din. Daroval- cem in nabiralcom: Bog plačaj! Važno predavanje za rezervne Oficir- je in bojevnike. Po nalogu ministra Vojske in mornarce bo priredil podod- bor Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov kraljevine Jugoslavije, dne 13. m. 1941. (četrtek) ob 20. uri v tr- govski šoli v Soboti predavanje. Pre- daval bo višji aktivni oficir naše voj- ske. Udeležba je, za vse rezervne ofi- cirje obvezna in bo vsak izostanek tre- ba opravičiti. Začetek točno ob 20. uri. — Odbor. Enodnevni tečaj za pridelovanje ze- lenjadi v Soboti se bo vršil v soboto 15. marca v Prosvetnem domu. Preda- vanja se začno točno ob pol 9. uri, da lahko pridejo gospodinje po odpravi otrok v šolo. Popoldne ob pol 2. uri bodo pa praktična ponazorila v mestni vrtnariji. Nato pa za one, ki bodo že- leli, poučen ogled naprav na kmetijski šoli v Rakičanu. Predaval bo tudi inž. Ciril Jeglič referent za vrtnarstvo pri kr. banski upravi, ki je izdal tudi prak- tično knjižico „Pridelujmo več dobre zelenjadi.ˮ Tečaj je zlasti primeren za gospodinje in dekleta iz Sobote in oko- liških vasi, ki goje zelenjad. Pridne te- čajnice dobijo brezplačno tudi nekaj prvovrstnega semena in po več skupaj tudi omenjeno priročno knjižico. V četrtek dne 13. t. m. se bo vršil soc. tečaj za sez. polj. delavce krajev- noga društva soboške okoliške občine. Po dovršenem tečaju se bo vršil redni občni zbor organizacije za Soboto in okolico. Vsi prijatelji in somišljeniki vljudno vabljeni! Za vse člane ZPD iz Sobote in okolice je Udeležba obvezna. V nedeljo dne 16. t. m. dopoldne po službi božji ob 11. uri bo imela ZPD — centrala v Soboti svoj 4. redni letni občni zbor v Prosvetnom domu v So- boti. Vsi prijatelji in somišljeniki vljud- no vabljeni! Vse krajevne organizacije v Slovenski Krajini se naprošajo, da pošljejo svoje delegate na ta občni zbor Centrale. Udeležba na občnem zboru je obvezna! Obisk v naši tiskarni. Ob zaključku gospodinjskega tečaja na Tišini so de- kleta, ki so obiskovati, tečaj, napravile poučni izlet v Soboto in okolico. Pod vodstvom obeh strokov. učiteljic, gdč. Barletove in Krajnčeve, so si ogledalo kmetijsko šolo v Rakičanu, Benkovo tovarno mesnih izdelkov in Šiftarjevo tovarno perila. Popoldne pa so si z za- nimanjom ogledalo obrat v naši tiskar- ni. Bilo je vseh 24 deklet. — Omenjene strokovne učiteljice vodijo sedaj tečaj v Polani, občina Kupšinci. „Vsak večer zmolim en očenaš v zah- valo, da sem prišel zopet nazaj v to blaženo Jugoslavijo, kjer imam vsaj jesti...« je izjavil sezonski delavec, ki je bil na poljedelskem delu v sosedni državi, dasiravno je bil, poprej navdu- šen pristaš „novega gledanja na svetˮ. Hvaležen spomin. Ob 10 letnici + de- kana Ivana Baše je poslal g. M i 1 a č Simon, profesor v Mariboru, 100 din za dve sv. maši za pokoj njegove duše in v zahvalo za prejete darove po + de- kanu. Višek v znesku 40 din je poslan prosvetnemu društvu v Bogojino za nagrobni spomenik + Baše. Obe maši z libero bosta opravljeni v črensovski cerkvi. Tak biseraj spomin do pokoj- nega dekana izvira le iz vrele ljubezni. so se od 3. do 7. marca. Udeležba je bila nepričakovano velika. Vodil jih je naš rojak preč. g. Perša Martin, doma iz Gor. Bistrice. Pred tem je imel du- hovne vaje tudi v Bogojini za FO. Vi- di se, da naša mladina resno pojmuje svoje poslanstvo v tem postnem času: zdrav duh v zdravem telesu! Tudi v naši tiskarni se poznajo po- sledice vojne. Naš strojni stavec g. Škodnik Franc je pozvan na orož- ne vaje k letalskemu oddelku. Dekanijska konferenca v Turnišču. V pondeljek 10. marca se je vršila v Tur- nišču letna dekanijska konferenca. Ude- ležila se je je duhovščina lendavske dekanije. Potrudimo se vsi, da se bodo „Novineˮ razširile v vsako našo vas in našle pot v vsako našo hišo! Plačujmo redno naročnino! Kajti stroški za tisk in razpošilanje so zelo visoki. Premeščena je iz Bogojine gospa M a- rijaBrelih v Podgradec pri Sevnici. Službovala je v Bogojini nad 18 let. Vsa ta leta je dobro učila in vzgajala otroke, prirejala in režirala šolske igre. Vse svoje najboljše moči in delo je pustila v Bogojini. Za vsakega človeka in siromaka je imela prijazno besedo in domačo gostoljubnost. Zlasti je bila vsa srečna, če je mogla napraviti šol- ski mladini kako veselje. Za zadnjo božičnico je sama po celi vasi nabirala moko in belice ter doma spekla kekse za šolsko mladino, za katero ji nobena žrtev ni bila prevelika. Za to njeno delo se ji mladina in starši toplo zahvalju- jejo ter želijo, naj jih gospa ohrani v lepem spominu! Kmetijsko nadaljevalna šola pri Sv. Juriju. Letos smo imeli pri nas že tre- tje leto kmetijski nadaljevalni tečaj, ki je bil za naše ljudstvo zelo potreben. Tečaj je obiskovale lepo število kmet- skih fantov. Predavanja je imel tukaj- šnji učitelj g. Stane Kuštrin. Letos smo obravnavali večji del samo sadjarstvo, ki je za nas Goričance skoro najpomem- bnejše. Za kritje stroškov, ki smo jih imeli za ta tečaj, smo priredili dne 16. februarja igro „Veleturistˮ, ki je zelo dobro uspela. Ker imamo še, mnogo stroškov, smo sklenili, da bomo prire- dili še eno igro in sicer „Rožmarinˮ. Igrali jo bomo 16. marca. — Na po- budo g. Kuštrina smo ustanovili tudi sadjarsko podružnice, v katero se je vpisalo 28 posestnikov, škropilnice smo dobili od sreskega kmetijskega odbora. Ker se škropljenje uvaja pri nas letos prvikrat in je tudi že prepotrebno za naše sadovnjake, smo dobili midrin po 4.50 din za kg. Za to uslugo se kmetij- skemu odboru lepo zahvaljujemo. Pristopajte in včlanite se v OSREDNJI KMETIJSKI BLAGOVNI ZADRUGI V M. SOBOTI in ustanavljajte njene podružnice v vsaki vasi. Duhovne vaje za FO v Martjancih. Pri nas smo imeli duhovne vaje za fantovske odseke cele župnije. Vršile KAJ PRAVITE? Pod tem naslovom so „Novineˮ dne 27. februarja 1941 objavile članek, ki nekoliko ošvrkne sobočke penzijoniste. Da javnost ne bo povsem napačno in- formirana, prinašamo danes o tej za- devi nekoliko pojasnila. Nočemo nam- reč delati nikomur krivice. V Soboti se nahajajo trenutno trije penzionisti v javnih službah. To so po- večini dosluženi podoficirji z dolgoletno prakso. Po zakonu imajo tudi oni pra- vico do privatnega zaslužka v penziji ki je precej skromna. Eden na priliko je služil aktivno prek 30 let, a penzije so mu določili samo 714 din mesečno. Prav posebnega zavijanja potem pri- vatni zaslužek ne more vzbujati. Penzi- joniste so družinski očetje in morajo skrbeti za dostojno preživljanje svoje družine. Prav zanimivo bi bilo, če bi pogle- dali v one pisarne, kjer sedijo možje s svojimi soprogami pri bogati mesečni plači, ki znaša skupaj nič manj ko 10.000 dinarjev na mesec. Mar takšne osebe ne odjedajo po pravici kruha brezposelnim? Kaj pravite na to, lju- dje? Same povodnji. V minulem tednu smo imeli precej dežja. Zato ni Čudno, če je voda zopet prestopila struge rek in kanalov. Vsa voda je pridrvella iz Goričkoga in na- punila Ledavo ter odvodne jarke. Tako. se je vsa ta masa vode valila proti Rakičanu, kjer je poplavila njive in senožeti, tekla nato proti Gančanim in Renkovcem, kjer se je zlila v eno sa- mo jezero. Jasno je, da pri tem svojem delu ne prizanese pivnicam, hlevom. svinjakom in stanovanjski hišam. To ni samo enkrat, ampak večkrat na leto. Zlasti je mnogo posejane zemlje vo- da ponovno preplavila v Renkovcih in vdrla v nižje ležeče stanovanjske pros- tore. Ta poplava je napravila zopet na tisoče din škode. In to je vsakokrat, ko pade nekoliko več dežja, zlasti na je- sen in sprotoletje. Tej nesreči bi se le dalo nekoliko od- pomoči. Z manjšini regulacijskimi deli bi precej omejili, če že ne preprečili vsakoletne poplave. Regulacijski načrt Ledave je namreč nepopoln. Sedaj namreč imamo mnogo bolj pogosto po- vodnji, odkar so regulirali potoke Le- dave. Ob vsakem nalivu voda neovira- no pridrvi v Ledavo in ta takoj presto- pi nasipe ter jih od Ivancev dalje na več mestih razdere. Ledava v Spodnjem teku namreč ni kos, da bi sproti odvajala tako množino vode. Gladina vode v Ledavi je namreč višja kakor pa okoli ležeče njive. S tem je vsakokrat povodenj naprej določena, strugo bi mogli poglobiti in razširiti. Nekoliko je tudi čudno, da se občine in prizadeti ne pobrigajo dovolj za to ureditev. Verjetno bi bilo tudi manj škode, če bi ljudje ob takih prilikah bili bolj čuječi. Marsikaj bi se lahko preprečilo takoj v začetku, Predno bi voda začela razdirati nasipe. Potem bo tudi oblast kazala več zanimanja za te zadeve. Prizadeti PREDNO SI KUPITE kolo, radio aparat, šivalni stroj oglejte si našo veliko zalogo NISKE CENE Fink Leopoldina ♦ M. Sobota Pogovor na pepelično sredo. „Julika, si bila včeraj na plesu?ˮ „Ne, me doma niso pustili. Kako pa si se kaj imela?ˮ „Da bi ti znala, kako je bilo luštno. Nikdar ne pozabim. Vse sem dobila zobston. Pa plesala sem, hm, posebno dijaki so me vrteli, da bi skoro janke zgubila. Škoda, da nisi bila tam.ˮ „Prav nič mi ni žal. Mi smo doma po večerji navili stari gramofon, pa smo peli in se zabavali. Pa je bilo tudi luštno.ˮ „Na, ti si pa vsikdar doma kak žeg nana sol. Nikamor te ni mogoče spra- viti. Privošči si sedaj, dokler si mlada, na stara leta si tako ne boš mogla pri- voščiti. Če ne boš poznala čim več fantov, se ti zgodi, da vzameš kako motovilo za moža.ˮ „Ti si malo nora. Če ne moreš drugje, ko na plesu in veselicami vloviti moža, si pač veliko motovilo.ˮ Izpred okrož. sodišča Dne 19. II. 1941. se je; vršila pred okrož. sod. v Soboti razprava proti več- ji družbi obtožencev — pretepačev iz ljutomerskega okraja. Sodišče jim je odmerilo precej občutne kazni, tako da se bodo v bodoče, najbrže premislili, predno bodo zopet razsajali z noži. Tako je bil Cajnkar Ciril iz Radovec obsojen zaradi tatvin in pretepaštva na 5 let robije. Označena kazen se mu je očividno zdela previsoka, pa je iz zapo- ra pobegnil, Verjetno tudi zato, ker se boji, da mu tudi priziv, ki ga je prija- vil, ne bo kdove kaj kazni znižal. Gomba Franc iz Koračicev bo moral zaradi svoje nasilnosti sedeti 7 mesecev, Matjašič Franc iz Moravcev pri Mali Nedelji prav tako 7 mesecev, Domajnko Janez iz Bodislavcev celo 1 leto, Žnida- rič Jožef pa, ki je tudi streljal, 1 leto in 3 mesece. Imenovani so obsojeni na kazen strogega zapora. Občutna je tudi odškodnina, ki jo bodo morali obto- ženi plačati svojim žrtvam. V skupnem znesku znaša 8077.50 din. Markovič Franc iz Bodislavcev se je izmotal in je bil oproščen, ker mu ni bilo moči dokazati, da se je tudi on pretepa pri Vaupotičevih v Bakovcih dejansko udeležil. Za vsakega! Firma Julijan Klepec trgovina v Turnišču nudi poplate (krupone) že za din 108.— za kg, ter Boxe od din 15.— naprej in drugo razno usnje in čevljarsko potrebščine po zelo nizkih cenah. LEPI KROMPIR dobite v Tropov- cih na posestvu g. Antauerja, šolskega nadzornika. Ne pozabite, da imam v največji izbiri in stalno v zalogi radioaparate šivalne stroje pisalne stroje kolesa in gume najboljših znamk še vse po nizki ceni ŠTIVAN ERNEST Murska Sobota Telefon Štev. 39. 4 NOVINE 13. marca 1941. V neizmerni Kitajski — brezkončna vojska. Po štirih letih, odkar se bonta Ja- ponska in Čangkajšova Kitajska, so Ja- ponci prisiljeni priznati, da morajo ra- čunati s kitajskim maršalom Čangkaj- škom. Kakor znano, si hoče Japonska podvreči Kitajsko z ogromnimi množi- cami. V resnici so se Japonci vedno morali ozirati na maršala Čangkajška in na velikanske kitajske množice, ki so z njimi bodisi v tistem delu Kitajske, ki so jo zasedli, bodisi v svobodni Kitaj- ski, ki se že 55 mesecev upira njihove mu prodiranju v kitajsko ozemlje. Se- danje dejansko stanje med Japonsko in Kitajsko, ko se armadi obeh držav z vso resnostjo vojne in vsemi njenimi krutostmi ter strahotami spoprijemlje- ta v neprestano bitkah in ko so diplo- matski odnosi med obema državama prellomljeni, to stanje je dejansko voj- no stanje, čeprav Tokio ni napovedal vojne maršalu Čankgajšku, temveč je, kakor pravijo, poslal nadenj „kazenske ekspedicijoˮ. Dejansko pa to sedaj ni važno, kajti dejstvo je, da že štiri leta Vlada med obema državama vojna, dej- stvo je, da Japonci na vsak način ho- čejo s silo doseči svoje politične cilje, na drugi strani pa so tudi Kitajci trd- no odločeli do konca s krvjo braniti svoje pravice. Zato nihče ne ve, kdaj in kako se bo ta vojska končala. Za nas Evropejce je zanimiva izjava princa Konoja, ki je rekel, da je on kriv te vojne, da je on kriv, da se ta vojna nadaljuje in da je tudi on edini za vse to odgovoren. Pristavil je še, da jo bo nadaljeval tako dolgo, dokler bo užival cesarjevo zaupanje. Kako jo bo nadaljeval ? Z novimi vojaškimi napori, z razširitvijo dosedanjega štiriletnega bojišča? Ali tako, da bo skušal doseči zbližanje s Čangkajškom? Mogoče kar naenkrat na oba načina. In res potrjujejo, da so se znova pričeli veliki japonski vojaški napadi na več bojiščih, na drugi strani pa je rekel zunanji minister Macuoka, da sicer ne priznava kitajske Čangkajškove vlade, v Čungkingu, da pa je v dobrih odnosih z Vančivejem, voditeljem tistah Kitaj- cov v Nankingu, ki so se ločili od mar- šala Čangkajška. Japonci hočejo torej spravo in zbli- žanje s Čangkajškom, Seveda tako, da bi pri tem dosegli čim več svojih na- menov, hočejo pa ga s topovi in letali prepričati, da so odločeni za brezkon- čni borbo za svoje namene in cilje. Kam bo to vedlo? Ali bodo japonski napadi tokrat uspešnejši od neštetih prejšnjih, ki so vsi po vrsti izpodleteli Iz dogodkov na Daljnem vzhodu smo videli, da Japonci niso imeli uspehov ne na bojnem, ne na diplomatskem polju. Maršal čangkajšek in njegova Kitajska sta odločena, da niti za ped ne bosta popustila ne v vojaškem, ne v politič- nem pogledu. Kitajska hoče biti od Ja- ponske neodvisna ter popolnoma enaka z njo. To pomeni, da se bo Čangkajšek boril naprej in da se bo uprl pojačene- mu japonskemu pritisku v provincah vzhodno od Pekinga, ki so, podaljšek Mandžurije, pa tudi na severnem Kitaj- skom in v Mongoliji, kjer so se srečale japonske čete s sovjetskimi. Skoraj neverjetno je, 'da bi sedaj bila Japonska voljna odpovedati se načrtom, ki jih ima s Kitajsko, in še manj, da bi bila pripravljena mirno odstopiti pokra- jine, ki si jih je že pridobila. Pomirje- nje in Sprava bi bila mogoča le, če bi se obe vladi dogovorili sporazumeli, da bi na poseben način lahko obe živeli in bi na Kitajskem ter na Japonskem kot v eni skupni! državi skupno delili oblast. Kaj takega bi bilo v sedanjem položaju edino mogoče, toda tudi to je zvezano z nepreglednimi težavami. Črni oblaki, ki se zbirajo nad tihomorskim prosto- rom, lahko vsekakor prinesejo kako važno spremembo v dosedanje odnose med obema azijskima državama, to je edino, kar lahko z večjo ali manjšo gotovostjo prerokujemo. Če si sedaj Japonska morda želi mir, da bi sé lah- ko pripravila za morebitne dogodke, ki bodo kmalu nastopili okrog nje, še to ni zadosten razlog za maršala Čangkaj- ška, da se ne bi naprej boril proti njej. Kajti on že sedaj uživa amerikansko in angleške pomoč in bi mu prav prišlo, če bi bil njegov nasprotnik še kje dru- gje zaposlen. HLAPCA z dolgoletnimi dobrimi spri- čevali Sprejmem h konjom za mesečno plačo din 300. Vprašaj na upr. „Novinˮ. SPREJMEM VAJENCA iz poštene drüžine. BEDIČ IVAN, čevljar M. Sobota. Službena naznanila V smislu točke 4 pravilnika ministr- stva notranjih poslov z dne 26. 9. 1928. uradni list št. 336-100 se vrši po za to določeni komisiji pregled motornih vo- zil dne 20. 3. 1941. ob pol 9. uri v M. Soboti pred sreskim načelstvom za vsa motorna vozila iz sreza M. Sobota. Opozarja se vse lastnike šoferskih legitimacij, da je rok za plačanje pred- pisanih taks zapadel z 28. II. 1941. - Sreski načelnik: Dr. Bratina, s. r. Tržne cene Cene živini in kmet. pridelkom v Soboti Biki I. vrste 7.50—8 din, H. vrste 6 do 7 din, Hl. vrste 5—6 din; telice 1. vrste 7—8 din, H. vrste 6—7 din; kra- ve I. vrste 6 din, H. vrste 5 din, Hl. vrste 4 din; teleta I. vrste 7—8 din, H. vrste 6—7 din, prašiči pršutarji 9—ll din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste Prednji del 14 din, zadnji del 16 din, II. vrste Prednji del del 13 din, zadnji del 14 din; svinjina 16—18 din; slanina 26 din, svin ska mást 30 din; gove e surove kože 26—30 din, telečje surove kože 28—30 din za 1 kg. — Pšenica 400—450 din, ječmen 400, rž 450—500, oves 350, koruza 300, fižol 600, krompir 150; seno 100—120, sla- ma 60—70, pšenična moka 550—900, koruzna moka 450, ajdova moka 800 din za 100 kg. Trda drva 120—190 din za 1 kub. meter, jajca 1.50 din za 1 koš, mleko 2.50 din za liter, surovo maslo 50—56 din za 1 kg. Pošta Bivša uprava sporoča: Horvat Štefan, Ivanci. Pucko Janez št. 72. je imel v zadrugi 24.75 din. To smo spisali na 1937. leto. Imel je »No- vine« in »Marijin List«, ostalo mora doplačati. Ovsenjak Ludvik, Mlajtinci. Sedonja Kath je imela v zadrugi 103 din. To smo spisali za kritje starega dolga Novin in M. Lista od 1934. leta naprej. Ostalo z njo obračunajte. Haj- dinjak Izidor, Hotiza 121. Pücko Ivan je imel v zadrugi 115 din. 1937. leta je dobival Novine in Marijin List in m odračunano. Odračunaj z njim in mu dajaj liste za ta denar. Če 1937. (leta ni plačal, toliko odračunaj in dáj nazaj bivšima širiteljema, ki sta vse1 plačala. Hozjan Janoš je . bil za 1936. leto dol- žan 24 din, to je plačano z deležem zadruge. Zver Franc, Lipa 119. Matja- šec Franc, Litrop Marija, Matjašec Ma- tjaž, Vukan Franc, Antolin Mihael, Ma- tjašec Franc so plačali s svojimi deleži Novine in Marijin List za 1936, 1937. in do dobre polovice 1938. leta. Maroša Ivan je plačal za 1937. leto 14 din z deležem, ostalo je moral doplačati. Ra- duha Štefan pa je plačal s svojim dele- žem za 1937., 1938 in dobro polovico 1939. leta. To na znanje zaradi obro čunanja. Kovač Štefan, Strehovci. Ca- sar Franc, Strehovci 37. ima v zadrugi 44 din. Ne more se izpisati, ker knjiga in legitimacija še nista izročeni. Ščan- čar Jožef, Kupšinci. Pisali ste naj vaš delež dvignemo in obrnemo na Dom sv. Frančiška in mašo za starše. Javite nam, katerega leta ste stopili v Zadru- go, potem vam bomo sporočili, če je to mogoče. R A DI O - A P A R A TI z dvoletnim jamstvom KOLESA DIAMANT in ostale znamke MOTORNA KOLESA DKW, Zündapp, NSU PISALNI STROJI URANIA ŠIVALNI STROJI od Din 2.500 Pri NEMEC J. MURSKA SOBOTA Ugodni odplačili pogoji Osrednja kmetijska blagovna zadruga v MURSKI SOBOTI kupuje pšenico in rž ter soržico za mur- skosoboško občino in sreski prehranje- valni odbor po najvišjih od oblasti do- voljenih cenah. Kupuje tudi po najvišjih dnevnih cenah vse poljske pridelke, krompir, živino, svinje, nabavlja za svo- je člane in članice zadruge vse kmetij- sko orodje, umetna gnojila, cement, ap- no, stavbni les, deske, late in vse lesno izdelke. MATIJA MALEŠIČ: Kruh POVEST SLOVENSKE KRAJINE „Ivan Sukič! Oče je zanetil v Vas sovraštvo do Ritoperja?ˮ „Oče mi ni nikdar govoril o Ritoper- ju, zato ni mogel v meni zanetiti so- vraštva do njega. Prepošten je moj oče, da bi kedaj izrekel Ritoperjevo ime ...ˮ „Sukič!ˮ Sodnik udari z roko po mizi in ostro pogleda Ivana. „Sedaj sami vidite, kaki so!ˮ vzki- pi Ritoper. „Sukič, tako ne boste govorili pred menoj! Ali mislite, da nimamo sodniki drugega dela dovolj in bomo sodili le radi razžaljenja časti?ˮ Ivan molči. „Sovražite Ritoperja?ˮ „Da!ˮ Kratko in ostro pove Ivan in ne odmakne pogleda s sodnika. Samega sodnika osupne taka odkri- tosrčnost in ta prejasni izraz mržnje. Pozorno zre Ivanu v oči, ko da se čudi in ko da ne verjame, da osumljenec tako samega sebe pokopava. Ivan ne povesi pogleda pred sodni- kom. Ritoper odpira usta, ko da hoče ne- kaj reči. Beseda pa ne pride iz grla. Napeto zre v sodnika., „Zakaj ga sovražite?ˮ »Ker ni drugega vreden!« „Čujte, gospod sodnik, čujete...ˮ Ritoperju se grgraje trga iz grla. „Sukič, opomini sem Vas že, da ne žalite priče! Vzroke svojega sovraštva mi povejte, to hočem!ˮ „Da ste videli, kako me je poniževal na marofu.ˮ „Sami ste se ponudili na delo, ali ne?ˮ „Sem! Prisiljen, ker je premotil Ilon- ko ...ˮ „Kdo je ta Ilonka? Sodnik je po- zoren. Ivan se za hip zmede in povesi po- gled. Molči, ko da mu, je žal, da je imenoval njeno ime. «„Povejte, koga mislite z ?« „Neko dekle iz naše vasi.ˮ „Kako se piše tisto dekle?ˮ »Ilonka Šiftar!« »Helena Šiftar?« vpraša Sodnik. Ivan ga vpraševaje gleda in ne razu- me, čemu kaže sodnik toliko radoved- nosti za Ilonko. „S Heleno Šiftar se imata rada?ˮ Ivanu plane rdečica v bleda lica. Uporno in jezno gleda sodnika in niče- sar mu ne odgovori. „Odgovorite!ˮ Strogo reče sodnik, ko da mu je Bog ve koliko na tem, da izve. , „To ne spada sem !ˮ Ivan gleda ostro sodniku v oči in govori uporno. Sodnika odgovor razjari. „Učili me boste, kaj spada sem in kaj ne?! Učili me boste, kaj smem vprašati in kaj moram ugotovili...ˮ Ivan se zave. „Rad jo imam... Rad sem jo ime ...ˮ „In ona?ˮ * „Ne vem! Morda me ima rada... Ne! Mislim, da me nima! Noče biti moja žena, še ne govori z menoj.ˮ „Sprta sta torej?ˮ „Noče govoriti z menoj. Vprašal sem jo, če hoče biti moja žena. Pa noče.ˮ „Takoˮ Sodnik preskoči: Ritoperja torej sovražite, ker Vas je poniževal na marofu...ˮ „Prodati jo je hotel!ˮ plane gnev iz Ivana. „Ritoper jo je hotel prodati grajskemu upravitelju...ˮ »Koga, koga je hotel prodati?« „Ilonko... Heleno Šiftar je hotel pro- dati upravitelju.ˮ Silen srd gori v Iva- novih očeh. Ko da je pozabil, da stoji pred sodnikom in je osumljen požiga, se obrne proti Ritoperju, ko da mu ho- če pljuniti v obraz. „Ni res!ˮ vzkipi Ritoper. „Tisti sta- rec je bil ves zateleban vanjo. Če bi izžela iz njega kako darilce, bi ji ne škodovalo!ˮ „Fej!ˮ Ivan pljune pred Ritoperja. „Sukič!ˮ Sodnik z vso močjo udari s pestjo po mizi. „Vedite se dostojno, ali Vas bomo kaznovan!ˮ Ritoper se ohrabri. „Če je tak, naj pa ima! Sam si je kriv!ˮ Stopi tik k sodnikovi mizi in pove s povzdignjenim glasom: „Ivan Sukič že tako spada v zapor, gospod sodnik! Tistega upravi- telja je zahrbtno napadel in pobil. Raz- bil, mu je črepinjo. Da mu niso takoj pomogli, bi najbrž umrl. Ali ni resnica, kar govorim, Časar?ˮ „Resnica!ˮ Sodnik pogleda Ivana, pogleda Ča- sarja, pogleda Ritoperja in pomolči. Obrne se proti Ivanu: „Da Vas zakrk- njene sovraštvo privede tako daleč, ne bi mislil.ˮ Ritoper zaničevalno pogleda Ivana se vrne na svoje mesto in pričakovaje zre v sodnika. Ivan molči. „Res ne bi mislil!ˮ ponovi sodnik in gleda Ivanu v oči. „Pomislite le, da ste z eno vžigalice uničili imetje, ki ga je Ritoper dolga desetletja zbiral...ˮ „Gospod sodnik!ˮ V Ivanu vzkipi, stopi korak proti sodniku in ga plam- teče gleda. „Vendar ne mislite, da sem jaz zažgal?!ˮ „Ne mislim! Zdi se mi le, da Vam dokažemo.ˮ „Nikdar! Upravitelja sem pobil priznam! Ritoperja ne morem videti — priznam! Grozil sem mu dan pred Vse- mi svetniki — priznam! Zažgal pa ni- sem, nisem, nisem! In če me obsodite na smrt na vislicah, bodo moje zadnje besede: Nedolžen sem! Zažgal nisem!ˮ „Trdite, da ste bili tedaj pijani, ko ste legli spat v slamo. Zakaj ste se na- pili?ˮ „Iz jeze.ˮ „Kdo Vas je razjezil?ˮ „Ženske.ˮ „Helena Šiftar ?ˮ „Tudi!ˮ „Kaj sta se pogovarjala, z Gezo Hor- vatom ?ˮ „Na ženske sva zabavljala!ˮ „Sta govorila tudi o Ritoperju?ˮ „Tudi!ˮ „In sta zabavljala tudi, nanj?ˮ „Sva!ˮ In o požigu?! Sta govorila?ˮ „Zakaj me mučite, gospod sodnik? Groza bi me bilo, da le v sanjah za- žgem...ˮ Sodnik pomolči in gleda živo v Iva- nove oči. Ivan ne povesi pogleda. Ža- lost in nejevolja sta v njegovih očeh. »Ali je bil Geza Horvat tudi tako pijan ko Vi?« „Zanj ne vem!ˮ „Ali Vas res ni nihče videl spati v slami? Nihče, nihče?ˮ „Spal sem in nisem nikogar videl.ˮ »Vsaj doma so bili morda v skrbeh in so Vas iskali?« „Morda...ˮ Hipoma zagori v Ivano- vih očeh neko spoznanje. „Malo se spo- minjam natanko ne vem... Če me ne vara spomin, sem si le malo slame iz- puni iz oslice in legel nanjo. Ko sem se prebudil, sem se komaj izmotal iz slame, na debelo sem bil pokrit z njo. Morda so bili mati, ki so me pokrili, da bi se ne prehladil.ˮ »Morda je bila pa Helena Šiftar?« Nejevolja spreleti po Ivanovem ob- razu. „Mar ji je! In še za pijanega, ka- kor sem bil...ˮ (V drugo naprej.) Tiskarna sv. Družine v M. Soboti: Klekl Jožef. župn. v p. Izdaja:Katoliško tiskovno drüštvo v Slov. Krajini Urejüje: Matija Balažic