f dolenjka, d.d. NOVO MESTO Nižje cene proizvodov »Celjskih mlekarn« v mesecu APRILU - do 15% nižje cene skute, jogurtov, smetane in masla. V soboto, 18. aprila 1998 do 19. ure dežurna trgovina »MARKET DRSKA«. ISSN 0416-2242 9 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj DOLENJSKI LIST V SREDO BODO POČASTILI DAN UPORA PROTI OKUPATORJU NOVO MESTO-27. april, dan upora proti okupatorju, ki je slovenski državni praznik, bosta Območno združenje borcev in udeležencev NOB Slovenije, novomeško Društvo upokojencev ter Društvo vojnih invalidov Dolenjske počastila z akademijo, ki bo v sredo, 22. aprila, ob 19. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine. Na proslavi bo govoril župan mestne občine Franci Koncilija. Peli bodo pevci mešanega pevskega zbora upokojencev ter mladinski pevski zbor osnovne šole Grm. S kratkim odlomkom iz Frontnega gledališča bodo nastopili člani KUD iz Prečne. Prireditelji vabijo k udeležbi prebivalce Novega mesta in okolice. KOZJANSKI PARK OB DNEVU ZEMLJE PODSREDA - Kozjanski park Se bo 22. aprila s celodnevnim dogajanjem, v katerega bo vključil osnovnošolce, lokalno prebivalstvo in nekatere strokovnjake, pridružil praznovanju dneva Zemlje. Osrednji dogodek bo tega dne ob 19. uri v dvorani pri upravi Kozjanskega parka v Podsredi. PODOKNICA V VINICI VINICA-V petek, 17. aprila, ob 19. uri bo v organizaciji Nedeljskega podoknica pri Marici Starešinič v Vinici. To je darilo Marici od KS Vinica za njeno prizadevno delo na kulturnem področju. Nastopili bodo: podokničar Franc Pestotnik, ansambel Slapovi, dekliški pevski zbor iz Vinice, viniški tamburaši in folklorna skupina ter Zeleni Jurij. • Naša strategija vstopanja v Evropsko unijo je izpolnjevanje obrazcev. (Mencinger) Potres precej zamajal tudi naše kraje V Jedrski elektrarni Krško brez posebnosti Velikonočna nedelja je poskrbela za presenečenja: ne le v obliki dežja, toče in snega, pač pa predvsem s potresom, ki je imel epicenter v zgornjem Posočju med Bovcem in Kobaridom, čutili pa so ga prebivalci cele Slovenije in tudi sosednjih držav. V občinah Bovec, Kobarid in Tolmin je huje poškodovanih več kot 200 hiš, ceste so bile le zasilno prevozne, brez strehe nad glavo pa je ostalo okoli 700 ljudi. Intenziteta potresa v širšem nadžarišč-nem območju je bila sedme stopnje po evropski potresni lestvici (EMS), ponekod pa je dosegla tudi osmo stopnjo. Po glavnem sunku so naprave v 24 urah zaznale še preko 200 šibkih sunkov, kar je po tako močnem sunku normalen pojav. Tokratni potres, ki je med tremi najmočnejšimi v tem stoletju, smo čutili tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in v Posavju. O škodi iz našega območja ni poročil, je pa najhujši potresni sunek pet minut pred eno popoldne med prebivalci zasejal precej strahu. Tudi delovanje Nuklearne elektrarne Krško ni bilo moteno: ves čas je delovala varno. _ _ 1. G. DELAVCE BODO ŠE ODPUŠČALI Inlesov dolg ga kapital Do prve skupščine družbe prihodnji mesec bodo pripravili celovit sanacijski program - Finančna, proizvodna in tržna sanacija - Poleg klasične tudi komercialna revizija RIBNICA • Na tiskovni konferenci, ki jo je v petek sklicalo podjetje Inles, so predstavniki začasnega nadzornega sveta predstavili aktivnosti za dokončno oblikovanje poslovanja podjetja. Do maja, ko bo prva skupščina koncem lanskega leta v delniško družbo preoblikovanega podjetja, bodo namreč izdelali celovit sanacijski program, ki naj bi Inlesu kot največjemu ribniškemu podjetju ustvaril možnosti za začetek normalnega poslovanja. Predsednica začasnega nadzor- finančnem pa tudi na proizvodnega sveta Branka Kostič z mini- nem in tržnem področju. V finan-strstva za gospodarstvo je poved- čno sanacijo naj bi se vključila ala, da bodo podjetje sanirali na tudi Slovenska razvoja družba ^"PRODAJNI center V ŽELEZNINA tol./fax: 068/323-836 ZA ROMSKI PRAZNIK - Ob svetovnem dnevu Romov je bila osrednja proslava slovenskih Romov v Novem mestu. S prikupnim programom so se prvi predstavili otroci iz vrtca Pikapolonica iz Zabjaka, na fotograjiji pa so Romi iz Maribora. (Foto: J. Domiž) ZAKAJ TAJNOST PODATKOV? Je biti brezposeln sramota? Če je bil odziv brezposelnih na ponujeno začasno nočno delo v Revozu za novomeško občino morda presenečenje, v manjših občinah, kot je ribniška (kjer nič ne ostane dolgo skrito!), o tem, kdo izmed prijavljenih na uradu za delo kje dela in kaj, čivkajo že vrabci na strehi. Vztrajanje uradov za delo na ustaljenih tirnicah, po katerih vozijo s plašnicami skozi labirinte nerealnih statističnih podatkov na podlagi analiz, za katere porabijo ure in ure dragocenega časa, je zato sprenevedanje, ki bremeni državni proračun in davkoplačevalce. Nadzor uradov nad stanjem dejanske brezposelnosti je le eno izmed vprašanj, ki se ob tem odpira. Neobrobno je namreč tudi, zakaj ponudniki zaposlitev ne morejo dobiti spiskov iskalcev oziroma zakaj so podatki tako zaščiteni. Koga uradi za delo "skrivajo” in zakaj, ali pa je biti brezposeln v naši državi sramota ? Da je novomeški urad za delo predvidel, da bi od preko 3 tisoč brezposlenih Revozu lahko zagotovil le okoli 50 delavcev, pa načenja še eno področje potrebe po celovitem prerešetanju dela uradov. Ali so uradovi delavci res toliko usposobljeni, da naredijo pravi izbor kandidatov za razgovor o zaposlitvi ? Poklicni profili danes namreč niso več merilo! MOJCA LESKOVŠEK-SVETE “Romanu dij” v Novem mestu Osrednja prireditev ob Svetovnem dnevu Romov - Nastop romskih folklornih društev - Govor Petra VVinklerja njihovo glasbo, pesmijo in plesom. Navzoče je najprej pozdravil predsednik Zveze romskih društev Slovenije Jože Horvat Muc. Zatem pa je spregovoril direktor Urada za narodnosti RS Peter Winkler, kije poudaril, daje romski praznik hkrati tudi opozorilo za vse nas, da se zamislimo, ali smo res storili vse, da se bo lahko romska skupnost enakovredno vključila v slovensko družbo in si ustvarila možnost za človeka vredno življenje. “Vsa prizadevanja države in občin pa tudi mnogih zavzetih posameznikov in organizacij bodo neuspešna, če ne bodo dobila podpore med Romi in se bo moralo tudi med vami uveljaviti spoznanje, da ste predvsem sami gospodarji lastne usode,” je dodal. NOVO MESTO - V Sloveniji živi 6 do 8 tisoč Romov, v vsej Evropi pa kar 12 milijonov. Zaradi drugačnega jezika, kulture in načina življenja so ponekod še danes preganjani. “Kako lepo je, da smo različni, toda kaj ko nas ne marajo,” se je glasilo eno od sporočil osrednje prireditve ob svetovnem dnevu Romov - Romanu dij - minulo soboto v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu, ki jo je pripravila Zveza romskih društev Slovenije. Na prireditvi so nastopili folkloristi vseh sedmih romskih društev, ki delujejo v Sloveniji: iz Puconcev, Serdice, Maribora, Velenja, Krškega, Murske Sobote in Novega mesta. Pripravili so bogat kulturni program, ptežet z J. D. Ji H m m m SPOMLADANSKO DELO - Za kmete se s pomladjo začne novo delo na zemlji, ki traja do pozne jeseni, ko so pridelki pobrani in je opravljena praha. Prizadevni zgodaj spomladi pregrabijo travnike, da trava lepše raste. Posnetek je nastal prejšnji teden na travniku na obronku gozda nad Pristavo, vasjo v gorjanskem Podgorju. (Foto: A. B.) Podjetniški center razpleta svojo mrežo Prijave za sodelovanje sprejema do 30. maja NOVO MESTO - Podjetniški center Novo mesto, podjetje za svetovanje in razvoj, se je resno lotil dela. Je prvi tak center na Dolenjskem in sodi med 10 podobnih centrov v Sloveniji, ki jih podpirata Republiški center za malo gospodarstvo in Zavod za zaposlovanje. Deluje od začetka letošnjega februarja, njegov direktor pa je Andrej Škrinjar. Center želi podjetnikom ponuditi ugodne finančne vire, hiter dostop do informacij, promocijo njihove dejavnosti in še kaj. Zaradi tega je odprt za sodelovanje z različnimi podjetji, obrtniki in ustanovami, ki se kakorkoli ukvarjajo s podjetništvom in nudijo storitve na tem področju. Trenutno v Podjetniškem centru oblikujejo pospeševalno mrežo za malo gospodarstvo in z razpisom vabijo k brezplačnemu članstvu najrazličnejša podjetja. Potrebujejo predvsem storitve s področja finančnega, pravnega, davčnega, prostorskega in splošnega podjetniškega svetovanja, pa tudi izobraževalno in še katero drugo dejavnost. Podjetja morajo imeti vsaj dve leti izkušenj z dejavnostjo in dokumentirane reference. Vloge zbirajo na naslovu Podjetniškega centra na Kočevarjevi 1, in sicer do 30. maja letos. B. D. G. (SRD). Načelo finančnega prestrukturiranja Inlesa, katerega zadolžitev že presega vrednost kapitala, bo v tem, da ga bodo razbremenili obveznosti, ki izhajajo iz naslova bančnih posojil, ki so v glavnem kratkoročna, obveznosti do (nemškega) Leska (tudi kredit) in dobaviteljev. Največji Inlesovi upniki so Lesko, Kovinoplastika in Inotherm. Ker se vsaj v začetku obseg pro-izvodnje ne bo povečeval, bodo zaradi sanacije morali delavce tudi odpuščati. Zaradi dezinvesti-ranja podjetja v Prigorici, kjer bo zaživelo več manjših zasebnih podjetij, ki bodo v večji ali manjši meri delala za Inles, bo predvsem tu nekaj delavcev odveč. Vendar pa se jih bo nekaj lahko zaposlilo v Ribnici, nekaj pa v novih podjetjih. Ob tem pa ostaja Inlesov že stari problem, da ima zaradi neustrezne kvalifikacijske strukture na eni strani preveč zaposlenih, na drugi pa premalo zaposlenih. Tako računajo na kadrovsko okrepitev tudi v novem upravnem odboru. Če se bo v sanacijo vključila tudi SRD, pa bodo že kmalu opravili ne le klasično, ampak tudi komercialno revizijo, ki bo razkrila tudi upravičenost ali neupravičenost namigovanj o družinski navezi Šenk v odnosih z Inothermom. M. LESKOVŠEK-SVETE PRED VRATI JE SEJEM KAPITAL LJUBLJANA - V torek se bo v Cankarjevem domu pričel slovenski finančni sejem Kapital ’98. Organizatorji pripravljajo številna predavanja s kotizacijo, več predavanj, ki jih pripravljajo razstavljalci, pogovorov s pomembnimi ljudmi ter vsakodnevno borzo za začetnike. Med strokovnimi dogajanji velja opozoriti na predavanja o vlogi davčnih svetovalcev, o pomenu vključevanja v evropsko denarno unijo, o finančnem načrtovanju, elektronskem poslovanju, davku na dodano vrednost, izterjavi dolgov in o drugih aktualnih finančnih in podjetniških vprašanjih. Na sejmu, ki bo odprt vsak dan od 10. do 18. ure, bo ves čas tudi razstava zlata, nakita in dragocenih ur ter še nekaj drugih razstav. VREME Danes in jutri bo še deževalo, v soboto pa se bo vreme delno izboljšalo. Berite danes stran 2: • V obratu LIK-a v Podpreski stavka iz obupa stran 3: •Samoprispevek ali porodnišnico! stran 5: •Pomoč, ki ne rešuje prav ničesar stran 7: •Iz županstva ušla poslovna skrivnost? stran 9: •Bredemo v nove krivice stran 10: •Zgodovina pod varnejšo streho stran 11: •Je hotel fanta kdo zastrupiti? stran 12: •Finale je bil žal v znaku piva FILM, VESELOIGRA ČRNOMELJ - Mladinski kulturni klub vabi v petek, 17. aprila, ob 21. uri v svoje prostore, kjer se bo z novim kratkometražnim filmom Naprej! predstavil Boris Petkovič -Oli. V filmu igra glavno vlogo Matjaž Javšnik, ki bo zatem nastopil še v avtorski veseloigri Od boga poslan. Na obeh prireditvah bo vstop prost. V soboto, 18. aprila, pa bodo v istem prostoru ljubiteljem surovega rokenrola v živo zaigrali Velenjčani Res nullius. Predstavili bodo skladbe z zadnjega albuma Zdravo je biti divji. MANA* Kandijska 9, Novo mesto Tel. 068/321-115, 325-477 Fax: 342-136 • KATALOG POČITNICE^ • * ugodne cene * plačilo na obroke METLIŠKI VUZEMSKIPONEDEUEK - V Metliki je bila do leta 1947 navada, da so na vuzemski ponedeljek, kakor pravijo Metličani velikonočnemu ponedeljku, peli in plesali metliška obredja, torej “zavirali kolo". S tem so tudi odprli plesno sezono. 45 let potem, ko je leta 1947 Udba razgnala plesalce, so člani metliške folklorne skupine "Ivan Navratil" zopet obudili ta lepi običaj. Navada je, da potem, ko najprej zaplešejo sami, povabijo v kolo tudi gledalce. In če smo leta 1992 zapisali, da bo, če bodo folkloristi nadaljevali s pretrgano tradicijo, tudi plesalcev na vuzemski ponedeljek iz leta v leto več, lahko sedaj rečemo, da se je naša napoved uresničila. Ob koncu so plesalci zajeli meščane in v klobuke pobirali denar, pripravljeni pa so bili - kot se dejali v šali - sprejeti tudi delnice in čeke (na fotografiji). Letos sta kot gosta nastopila metliška mestna godba in Franc Sutej-Jazo iz Sečjega sela pri Vinici. (Foto: M. B.-J.) Cene obvezno v tolarjih Kaj menite o določilu Zakona o varstvu potrošnikov, ki pred- lista. Glavnini dobljenih odgovorov je skupna želja po uporabi slovenskega tolarja, češ da mora biti v Sloveniji v rabi slovenska narodna valuta. Vendar so razlike, zlasti v izraženem zaupanju v slovenski denar. Medtem ko v tolarju nekateri vidijo dovolj trdno plačilno sredstvo, je za druge slovenska nacionalna valuta precenjena. Ob tem, kako trden je tolar, se v javnosti porajajo tudi vprašanja, ali tolarske cene ne bodo mogoče vnesle vsaj nekaj nepreglednosti celo v vsakdanje življenje pravo številčno zmedo? Vsekakor bo Zakon o varstvu potrošnikov našel pot v življenje izključno z visokimi kaznimi za kršilce predpisa, razen tedaj, če bo Slovenija za ugled tolarja naredila še kaj. Vendar bo verjetno minilo nekaj časa, da bo Slovenec začel misliti “v slovenskih tolarjih”, ko pa je to tako enostavno počel v nemških markah. J 1^*7 . 4 JANEZ ŠIŠKA, strojni tehnik s Potoka pri Straži: “Zadnji čas je že bil, da začnemo spoštovati naš tolar, zato me ne moti, da bomo poslej morali vse cene zapisovati v tolarjih in ne več v markah, čeprav se bomo verjetno morali že kmalu navaditi na evro. Novi zakon o varstvu po- :ova la ga ljudje ne poznajo.” „ TEREZIJA KUNŠEK, vzgojiteljica na sevniški osnovni šoli Savo Kladnika, doma v Zabukovju: “Mislim, da bi bilo prav, ko bi v Sloveniji no valuto, saj je dovolj čvrsta. Naposled gre, čeprav zveni morda nekoliko patetično, tudi za kulturo, za odnos, za zaupanje do nove države in njenih ustanov.” BOŽA ZUPANČIČ, ekonomski tehnik z Velikega Vidma pri Šent-lovrencu: “Zadnji čas je, da so se v Sloveniji državni uradniki zganili in zahtevali, naj se vsaj v javnosti uporablja naš tolar kot izključno plačilno sredstvo. Ob sorazmerno nizki inflaciji in stabilnem tolarju je prav, da se prenehamo obnašati po bal-kanskoiy ZVONE LOPATIČ, prodajalec, doma iz Krške vasi: “V reklamah na televiziji imajo še zmeraj v oklepajih ceno v markah. Bolj smo vajeni mark, ampak tolarje le naš, slovenski denar. Če imajo trgovci v živilski stroki napisane cene v tolarjih, bi se lahko tudi prodajalci avtomobilov in drugi prilagodili temu, da ne i poslovali v markah. DJORDJE VOJAKOVIČ, policist, doma iz Kostanjevice: “Prav je, da cene pišejo v tolaijih, v domači valuti. Da je bilo vse v markah, je mogoče posledica prejšnjega sistema, ko je bila visoka inflacija. Tako so bile cene preglednejše in je bilo lažje računati. Tolar pa _________Tolar pa je trden. Glede na predvidene kazni za kršitve mislim, da bodo trgovci hitro sprejeli tolarske cene.” MARIJA BRUNER, učiteljica iz Kočevja: “Zakon je nepotreben. Cene naj bi ostale v markah ne le zato, ker smo se nanje navadili, ampak tudi zaradi tečaja tolarja, ki je precenjen. Gospodarstvenikom se ukrep zdi nerealen in tudi sama ga ne podpiram. Nerealno in zato nesmiselno je, da bi se k cenam v markah pripisala vrednost v tolaijih. Ostalo naj bi, kot je bilo!” LIDIJA ŽEGARAC, zaposlena v podjetju Inotherm Ribnica: “Ker smo v samostojni državi, bi bilo prav, da bi uporabljali tolarje. Vendar pa se bomo na to izredno težko navadili. V uvozno-izvoznih podjetjih so nam marke postale že cisto domače. Če vidim visoke številke v tolarjih, moram najprej preračunati v marke, da vem “za koliko denarja gre. Obdobje prilagajanja je zato nujno potrebno!” ANDREJA VESELIČ, referentka za turizem v poslovalnici Palma tours v Metliki: “Pri delu v turizmu mi bo lažje delati s cenami v tolarjih, zlasti zaradi tečajnih razlik. Marsikatera naša stranka pa bo verjetno Še vedno preračunavala cene v marke. Mislim, da ni bilo racionalno, da so pri nas dovoljevali cene v devizah in da bodo predvsem tujci sedaj bolj spoštovali naš denar.” ANA ZUPANČIČ, prodajalka v podjetju Ostriga v Črnomlju: “Ljudje bodo še preračunavali cene v marke. Thko je lažje primerjati naše cene s tujimi, a tudi računati je lažje z devizah, ker so manjše številke. Kjer se še niso, se bodo gotovo hitro navadili na tolarje, saj služimo, prodajamo in kupujemo v tolarjih. Za ugled tolarja bi morali storiti še kaj.” V obratu LIK-a v Podpreski stavka iz obupa Najemnik brez programov, delavci brez plač PODPRESKA - Še zadnjemu družbenemu obratu v občini, ki je v lasti LIK-a iz Kočevja in ga ima že tri leta v najemu zasebnik Darko Ukmar, bije navček. Agonija traja že nekaj let in je vrhunec dosegla letqs, ko 26 delavcev že tri mesece ni dobilo plač, kaj šele regres. Strokovni delavci so iz obrata že davno odšli, zato je dane sproizvodnja, ki nima pre-spektivnih programov, prepuščena delovodjem. Najemnik trdi, da so delavci slabi in da v treh mesecih ne dosegajo storilnost za en sam mesec. Zadnjega marca je sindikat Neodvisnost zaradi takega stanja imenoval stavkovni odbor, ki ga vodi Tončka Tušek, in oblikoval naslednje zahteve: takojšnje izplačilo plač za januar in februar, izplačilo regresa za prehrano in stroškov prevoza na delo ter postavitev takega proizvodnega programa, ki bo zagotavljal delo in redne plače. Na zboru stavkajočih 8. aprila ................... al r je stavkovni odbor obtoževal najemnika, še v večji meri pa klical na pomoč in spraševal, kdo bo poskrbel za družine delavcev. Najemniku je očital, da objekti propadajo in da žagarski obrat rjavi, čeprav bi lahko letno zrezal aj 12.001 vsaj 12.000 kubikov lesa. Istočasno v proizvodnji uporabljajo les slabe kakovosti, kar povzroča velik izmet in slabo storilnost. Delavci so bili ogorčeni ob očitku, da več pijančujejo in po-elajo, in se spraše- stavajo, kot delajo, in : vali, kje je njihova zdravstvena varnost in kam je šel denar, ki je prihajal za ohranjanje delovnih mest. Po treh letih obljub, kot pravijo v peticiji, se čutijo ogoljufane. A. KOŠMERL SKUPŠČINA BETI METLIKA - Delničarji metliške Beti se bodo 22. aprila sestali na prvi skupščini. Izvolili bodo nov nadzorni svet in upravo ter med drugim odločali tudi o usodi več kot 300 milijonov tolarjev dobička iz let od 1993 do 1996. Uspešno poslovanje Dolenjske banke 1 V lanskem letuje Dolenjska banka letni plan presegla za 8 odst. - Na 8. mestu med 29 bankami i kov Sloveniji - 557 milijonov tolarjev dobička, 10-odst. dividenda - Novi enoti v Kočevju in Ribnici ** NOVO MESTO - Dolenjska banka je v lanskem letu uresničila načrtovane poslovne cilje. Dosegli so 22-odstotno rast, merjeno s stopnjo rasti bilančne vsote; ta je konec leta 1997 znašala 64,7 milijarde tolarjev. Upoštevajoč domačo'inflacijo, ki je bila lani 9,4-odst., se je bilančna vsota realno povečala za 12 odst. Dosežena rastje večja od načrtovane, tako da so letni plan presegli za 8 odst. ' letu 1997 se je povečaj 1 . 1 ' X-O/IO -TO odst. Konec leta je imela Dolenjska banka 891 delničarjev, od ka terih 74 odst. fizičnih oseb in 26j odst. nravnih oseb. Od začetka leta 1994, ko je pričela Dolenjska banka poslovati samostojno, je povečala svoj potencial skoraj za 200 odst. V primerjavi z ostalimi slovenskimi bankami je Dolenjska banka tudi lani dosegla nadpovprečno rast, kar jo je še bolj utrdilo na osmem mestu po velikosti med 29 bankami v Soveniji. Najpomembnejši področji sta poslovanje s podjetji in prebivalstvom. Konkurenčna ponudba, ki jo banka stalno dopolnjuje z novimi storitvami in prilagaja potrebam komitentov, se je odrazila v povečanem obsegu poslovanja s pravnimi in fizičnimi osebami. Tako so povečali obseg zbranih depozitov in drugih vlog podjetij za 22 odst. in vlog prebivalstva za 26 odst., naložbe podjetjem za 22 odst., prebivalstvu pa za 15 odst. Povečan obseg poslovanja je banka dosegla z enakim številom zaposlenih, kar pomeni, da je za 23 odst. izboljšala delovno storilnost, merjeno z višino bilančne vsote na zaposlenega. Dolenjska banka že tradicionalno dosega zelo dobre rezultate na področju poslovanja s tujino. Obseg poslovanja, merjen z obsegom realiziranega plačilnega prometa s tujino, se je povečal za 24 odst. in je znašal 1.418 milijona nemških mark. Dobri rezultati, ki jih Dolenjska banka dosega že vrsto let, se odražajo na lastništvu banke. delničarji na seji zbora banke 19 maja. Predlagajo, da bi 37 odst dobička namenili za dividende, lt odst. naj bi dobili zaposleni kot nagrado za zavzeto delo, ostalo p* naj bi bilo namenjeno za krepite' banke. inke. Revizijo poslovanja banke' letu 1997 je opravila revizijski hiša Coopers & Lybrand, d.dj Ljubljana in je dala pozitivni] mnenje. Za leto 1998 načrtujejo naj] manj 16-odst. A.B Kot nadležne ose, ki pikajo? i RDEG polno načrtov: peticija, javna tribuna, izdaja zloženke, ekološki informator - Zakaj ia Klasje ne poroča o njihovem delu? - Za nemoteno delo društva 850 tisoč tolarjev ta IVANČNA GORICA - “Vemo, da smo v tej dolini moteči predvsem za vodilne strukture v industriji in proizvodnji, ki so največji onesnaževalci našega okolja. Ne želimo nagajati, temveč le dvigovati zavest in raven znanja naših občanov, kajti imamo pravico živeti v zdravem okolju. Od vseh obljub pa do sedaj ni še nič bolje,” bi lahko povzeli mneiga članov RDEG (Regijskega društva ekološkega gibanja) Ivančna Gorica, ki so se na seji zbrali prejšnji teden, sodeloval pa je tudi glavni tajnik Karel Lipič. no pomoč tako s strani občine kot države, za letos na primer 850 • Najemnik Darko Ukmar obljublja nove programe in rešitve s krediti, vendar je bilo iz odgovorov predstavnikov SI banke razbrati, da podjetje za tako pridobivanje svežega kapitala ni sposobno. Tildi predstavnik sindikata ni našel posrečenih rešitev, vendar je obljubil, da bo takoj navezal stike z ministrom Ropom. Menil je, da bi bil stečaj najslabša rešitev. T\idi pedstavni-ki družbe LIK, ki so jih delavci prosili, naj jih prevzemejo, niso našli rešitve, dokler traja najemna pogodba. Izrečena nezaupnica sedanjemu najemniku, sklep o nadaljevanju stavke in finančne težave kažejo na to, da podjetje lahko reši samo čudež. Še vedno bodo nadaljevali z deli za ekološko sanacijo predvsem IMP Livarja, stiške farme in sirarne ter drugih onesnaževalcev (do sedaj so jih v občini registrirali 32), sanirali bodo črna komunalna odlagališča, sadili drevje, načrtujejo dve čistilni akciji: čiščenje okolja Stranska vas - Polževo in sanacijo divjega odlagališča Malo Črnelo - Muljava. Kot je povedal predsenik RDEG Franc Hegler, načrtujejo izdajo zloženke Od izvira potokov do izliva v Krko na območju Občine Ivančna Gorica ter najmanj dvakrat letno izdajanje ekološkega informatorja, ki bi ga vsako gospodinjstvo dobilo brezplačno. “Za nemoteno delovanje društva pa bi potrebovali večjo denar- tisoč tolarjev,” je povedal predsednik in dodal, da je občinski tajnik Vinko Blatnik dejal, da je nekaj denarja v proračunu predvidenih tudi zanje, upajo, da ne bo tako kot lani, ko so ivanški ekologi dobili le 30 tisoč tolarjev-RDEG je kar malce razočarano glede občinskega glasila Klasje, ki za razliko od ostalih medijev zelo slabo ali pa sploh ne obvešča o njihovih dejavnostih. ^ • Na seji RDEG Ivančna Gorica so se člani pripravljali tudi na organizacijo podpisov peticije za zmanjšanje števila prašičev na farmi Stična od sedanjih 17 na 2 tisoč in za spremembo tehnologije čiščenja gnojevke. Razlog je neznosen smrad in še neizvedena ekološka sanacija, kar ogroža zdravje tamkajšnjih ljudi. Konec maja pa pripravljajo javno tribuno, kjer bo poudarek na problemu farme ter IMP Livarja, predvsem v povezavi z nezdravim okoljem učencev Šolskega centra Josip Jurčič, kjer se predvideva tudi gradnja nove šole, s čimer se nikakor ne strii^j^jo. RAZLOGOV ZA PETICIJO JE DOVOLJ - Ivančani bodo lahko kmalu . podpisovali peticijo kot opomin, da je onesnaževanje v njihovi občini rej , sen problem. Pri pripravah pomagata (na sliki od desne proti levi) i vefa Kristančič in Romina Jezernik, svetovalki na Pravno-informacijske^ centru nevladnih organizacij v Ljubljani, zraven pa je še Karel Lipič, glavni tajnik SEG. (Foto: L. M.) A zavarovalnica tilia d.d. ZAVAROVALNICA TILIA, d.d. NOVO MESTO, Seidlova c. 5 VABI K SODELOVANJU vse, ki jih zanima področje trženja zavarovalnih storitev na območju občin: • Novo mesto • Brežice • Krško • Šentjernej • Škocjan Ker imate veselje do dela z ljudmi, ste dinamični in komunikativni in imate • srednješolsko izobrazbo, • vozniški izpit B-kategorije in lasten prevoz, vas vabimo, da se nam pridružite kot zavarovalni zastopnik. Ponujamo vam: • ustvarjalno delovno okolje, • samostojno in dinamično delo, • možnost strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja, • stimulativen zaslužek, • najuspešnejšim možnost sklenitve delovnega razmerja. Pisne vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni na naslov: Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto, Seidlova c. 5 - kadrovska služba. Ljubljansko pismo Ponosni ljudje prikrivajo svojo vsakdanjo bedo Živeti iz rok v usta LJUBLJANA - Odkar imamo Slovenci svojo državo, je veliko ljudi obogatelo, še več pa se jih znašlo na pragu revščine. Medtem ko eni stavkajo in terjajo tudi zase “poslanske plače”, bi bili drugi, ki se zbirajo pred vladno palačo in parlamentom pod delavskimi prapori, zadovoljni že, če jim ne bi bilo treba delati do 65. leta starosti. Bojazen sedanjih in bodočih upokojencev, da jim bo vlada še bolj zategnila pas, kot jim ga je že, je upravičena ob tolikšnem številu upokojencev. V letu 1997 je bilo v Sloveniji že 468.216 upokojencev. Od tega je bilo 269.958 prejemnikov starostnih, 98.146 invalidskih, 85.970 družinskih pokojnin in 14.142 prejemnikov pokojnin po prejšnjem zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. A da pokojnine mnogim komaj zadoščajo za preživetje, govori podatek, da je povprečna starostna pokojnina lani znašala 68.407 tolarjev, invalidska 55.576, družinska pa 47.910 to- larjev, medtem ko je povprečna plača lani znašala 90.734 tolarjev. Veliko državljanov pa prvega v mesecu ne more računati ne na podporo za brezposelne ne na pokojnino. Za takšne mora (po)skrbeti država. In kako skrbi? Do edinega vira za preživljanje so upravičene osebe, ki so trajno nezmožne za delo ali starejše od 60 let, če so brez vsakršnih dohodkov oziroma prejemkov od premoženja in nimajo nikogar, ki bi jih moral (ali jih je sposoben) preživljati. Takšnih upravičencev je bilo lani 1.402 in so prejemali 60 odstotkov zajamčene plače (22.117 tolarjev). Upravičenci do enega vira dohodkov imajo tudi možnost za pridobitev dodatka za nego. Ljudje, ki čakajo na delo tudi po dve leti, postanejo pesimisti, zbuja se jim občutek odrinjenosti na rob družbe. Mnogi se zato skušajo preživljati s sivo ekonomijo, sezonskim delom v sosednji Avstriji, veliko jih išče pomoč v organizacijah, kot sta Rdeči križ in Karitas. Ti organizaciji socialno ogroženim ljudem pomagata predvsem s hrano in obleko. Največkrat darujejo ljudje, ki vedo, kaj pomenita stiska in življenje v revščini. Ljudem pa je neprijetno prositi in pridejo po pomoč, ko je že res hudo. Razgaljati resnico o svojem življenju je težko. Še zlasti Slovencem, ki sc imamo za ponosen narod in le s težavo priznamo svojo stisko. VINKO BLATNIK Novomeška kronika DREK - Mesto je posrano. y Od Regrških košenic do Mačkovca je en sam pasji sekret. In i | je zadnjič Podgorec, ki je prišel - v mesto v zloščenih čevljih, Jo takoj nagazil na mino. V Pod-3) fprju ne more stopiti v drek, če iji bi ga iskal, saj so vse krave v a. štalah, psi pa na ketni. V mestu Id Pa je prva jutranja zadolžitev otrok, preden grejo v šolo, da peljejo domačega ljubljenca na 11 sprehajalno sranje. To počno :a Pred bloki, na zelenicah, po 11 Pločnikih, ob živih mejah, tudi * v blokovskih dvigalih, posebej s* Prikladni za to opravilo pa so 9 Peskovniki na otroških igriščih, st In ni ga, ki bi to preprečil. V lf civiliziranih državah imajo za d take primere plastične vrečke, pi zlasti pa visoke kazni! e' KOMBINEZON - Strojni krožek Krka deluje na območju ' štirih občin: novomeške, škoc-|« Janške, šentjernejske in krške. j Po letu dni so na občnem zbo-J ru v Smarjeti govorili tudi o ■ težavah s financiranjem. Vodst- ■ vo je člane opozorilo, da jih več 7 se ni plačalo delovnega kombinezona. Gre sicer za sim- 0. bolično ceno, a pri količini in Pri skromnih finančnih zmož-I n°stih krožka je tudi to pre-f eejšnje breme. Nekaterim članom pa se zdi nepojmljivo, da 1 oi morali za soliden kombine-_ zon odšteti tistih nekaj fičnikov, : beš da tako in tako delajo rek-lamo za strojni krožek. Člani pa - ŠOLA - Največja nevarnost 3I novomeške osnovne šole Cen- 0 ter (nekdaj se je imenovala po , zavedni Slovenki, hrabri parti-(j zanki in narodni heroini Katji Rupeni) ni ta, da otrok dobi 1 cvek, ampak da ga pred šolo 0 Povozi avto. Okolica šole je eden največjih parkirnih pro-!' štorov v mestu, poleg tega pa '' bez šolsko dvorišče vozijo še to-. vprnjaki z bližnjega gimna-a zijskega gradbišča. Tako ne bi 0 bilo nič narobe, ko bi pred šolo ® Postavili semafor, da bi otroci ^ varno prišli čez šolsko dvorišče ' na cesto. Ena gospa je rekla, da je ime-nekdanje vodstvo novomeške Iskre Tenel prav, ko se je javno hvalilo, da bo firma ob koncu tisočletja v svetovnem vrhu. Saj N • po trajanju stečaja. Uvedli so ga točno pred 4 leti in še traja. Suhokr&njski drobiž BAZENI POLNI - Ribogojnica Emone Ribarstva na Dvoru se lahko pohvali s polno proizvodnjo, saj so bazeni polni postrvi. V ribogojnici priredijo v letu dni 200 do 250 ton rib, katere trenutno hranijo kvalitetno hrano iz Danske. Glavno vodilo zaposlenih v ribogojnici, v kateri je delovodja Ivan Murn, je kakovost, ribe so redno vakcinirane proti boleznim, vodo pa sproti pregleduje Inštitut Ruder Boškovič Iz Zagreba. S. M. MM i Z N A S I H O B C I M Samoprispevek ali porodnišnico! MŠŠ Dobre VODE - Nasmejano in i dobre volje smo ujeli v objektiv Marijo Pečjak s Plešivice. V vasi Plešivici v KS Žužemberk, ki šteje * hiš in 19 prebivalcev, živi že 43 let. Dolga icta je razvoj obšel to Suhokranjsko vas, končno pa so v vas le dobili vodo, pa tudi telefon. Asfalta si vaščani zelo želijo, j Posebno tisti, ki hodijo daleč v | Službo. TUdi Marija Pečjak (na ; Sliki), ki sama z možem živi na Plešivici, čaka na obisk petih j Mera Micke, Anice, Jelke, Nade I [n Vere, ki so odšle z doma za boljšim kruhom. Tako tu življenje leče naprej, mladi so odšli od doma, si ustvarili lastne družine, | ostaja le misel, da bo nekoč bolje ■n se bo življenje vrnilo v te vasi. Karkoli že bi občina izterjala od države, bi šlo za dokončanje nove porodnišnice NOVO MESTO - Odkar seje lani novomeška porodnišnica preselila v novo stavbo v bolnišničnem kompleksu na desni strani Krke, je stara porodnišnica, nekdanja novomeška ženska bolnica, odprta na godovni dan avstroogrske cesarice Elizabete 19. novembra 1908, prazna in zapuščena. Prostorna stavba v najmirnejšem delu sredi mesta! Država, ki si jo je prilastila, tudi tu kaže, daje slab gospodar. O nadaljnji usodi in novi namembnosti te velike stavbe pod kapiteljskimi šancami se v mestu kar precej napleta. Eni bi jo preuredili v depandanso novomeškega doma počitka, drugi bi v njej uredili (visoko)šolske prostore, tretji bi jo prodali Unproforju. Skratka - idej ne manjka, GRMSKO SREČANJE NOVO MESTO - Včeraj, 15. aprila, zvečer je v avli Osnovne šole Grm potekala kulturna prireditev Grmsko srečanje. Predstavili so se štirje novomeški ustvarjalci: slikar Janko Orač, mlada pesnica Marija L. Potočnik ter glasbenika Aleksander Božič in Berislav Budak. Program sta povezovala Sonja Simič in Branko Šuster. ODLIČNI NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU ZDRAVSTVENIH ŠOL NOVO MESTO - 4. aprila so dijaki zdravstvene šole Šolskega centra Novo mesto tekmovali na 3. državnem tekmovanju srednjih zdravstvenih šol Slovenije v Murski Soboti. Dijaki so se pomerili iz znanja na področju zdravstvene nege žene in zdrave prehrane ter ekipno osvojili 3. mesto. Najboljše so bile dijakinje: Tinkara Pacek, Barbara Černič in Marica Kostevc, ki so se uvrstile na 1. mesto, Emilio Murtič na 3. mesto. Na literarnem natečaju je dijakinja Karmen Volaj prejela priznanje. LETNA KONFERENCA ČASTNIŠKEGA ZDRUŽENJA NOVO MESTO - Združenje slovenskih častnikov-Ob-močno združenje Novo mesto, Škocjan in Šentjernej bo 19. aprila ob 9. uri v jedilnici vojašnice Novo mesto v Brš-Ijinu pripravilo letno programsko konferenco. Po pozdravnem nagovoru predsednika Borisa Pogačarja bodo člani med drugim obravnavali lansko delo združenja in sprejeli delovni načrt za letos. Po konferenci bo pogovor z generalom Gutmanom o reorganizaciji Slovenske vojske in vlogi Združenja slovenskih častnikov. vse pa imajo skupni imenovalec: račun brez krčmarja. O tej stavbi je očitno razmišljal tudi novomeški župan Koncilija. A v opisanem primeru ne_ naravnost, ampak “po ovinku”. Županu je namreč vzniknila ideja, naj bi občina od države zahtevala vračilo samoprispevka, ki so ga občani takratne novomeške občine zbirali za gradnjo nove porodnišnice. Tudi to si je “olastninila” država, s samoprispevkom pa so ljudje za saj iz njega tudi ni prišel. Gre za denar občanov, ki so ga kot samoprispevek dali za bolnišnico. To so - konec koncev - tudi dobili. Res pa jo je pohopsala država. Torej, če že mora biti bolnica državna, naj bo, tako menijo občinski svetniki, država vsaj toliko poštena in naj denar, ki so ga za tisto, kar si je prilastila, prispevali občani, nameni za dokončanje nove porodnišnice, katere gradnja se že tako dolgo vleče. S takim načinom, so prepričani svetniki, imajo več možnosti, da od države v korist bolnišnice čimveč iztržijo, kot s postavljanjem stvari na nož. Tudi svetniki so za to, da lahko država namesto denarja da občini staro stavbo porodnišnice, a tudi denar od prodaje ali trženja te stavbe je treba nameniti le za dokončanje nove porodnišnice. Na potezi je država. A. B. PRAZNA STAVBA - Prazna in zapuščena stavba stare porodnišnice v najmirnejšem delu sredi mesta. Kakšna bo njena nadaljnja usoda? (Foto: A. B.) gradnjo zbrali dobrih 673 milijonov tolarjev (po stanju konec lanskega leta). Zupan si je torej zamislil, da je ta denar država dolžna vrniti občini, če pa že noče odpreti mošnjička in plačati v gotovini, naj občini v zameno prepusti staro porodnišnico. Če država ne bi temu ugodila, bi jo župan pa tožil. To županovo rogobornost so občinski svetniki precej spodseka-li. Seveda bi bilo lepo, ko bi občina od države na račun samoprispevka za gradnjo porodnišnice dobila čimveč nazaj. Seveda pa ta denar ali karkoli bi že bilo, ne more iti v občinski proračun, NOVOMEŠKI BELOKRANJCI NA OTOČCU NOVO MESTO - Na večer pred Jurjevim, v četrtek, 23. aprila, ob pol osmih zvečer, pripravljajo Belokranjci, živeči v Novem mestu, kulturno in družabno srečanje v gradu Otočec. Taka srečanja, ki jih je pred leti pripravljal pokojni Jože Plut v Dolenjskih Toplicah, naj bi poslej prirejali dvakrat ali trikrat na leto. Na prvem v otoškem gradu bodo predstavili novo knjigo Jožeta Dularja Mesto nad Bojico in pripravili nekatere že pozabljene jedi iz Drašičev ter pokušnjo izvrstnih vin iz drašičkih kleti. Vabljeni Belokranjci in njihovi prijatelji! Prijave na tel. 75-170,75-169 najkasneje do ponedeljka, 20. aprila. UČENCI KLAVIRJA SE PREDSTAVIJO MIRNA PEČ - Kot je postalo že tradicionalno, se bodo tudi to pomlad predstavili mirnopeški učenci, ki se učijo klavir pri prof. Štefanu Balažiču v prostorih mirnopeške osnovne šole. Svoj napredek v letu dni bo tako na koncertu, ki bo v soboto, 18. aprila, ob 20. uri v mirno-peškem kulturnem domu, pokazalo svojim staršem in ostalim ljubiteljem klavirske glasbe deset mladih glasbenikov. POHOD V POLHOGRAJSKO HRIBOVJE NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vabi v soboto, 18. aprila, v Polhograjsko hribovje. Odhod izpred Krke v Ločni ob pol sedmih zjutraj, vrnitev v večernih urah. Prijave in denar za prevoz zunanjih odraslih po 1000 tolarjev, za otroke po 700 zbirajo v oddelku za oddih do petka, 17. aprila. POTOPISNO PREDAVANJE O KENIJI NOVO MESTO - V petek, 17. aprila, ob 20. uri organizira Društvo novomeških študentov potopisno predavanje o Keniji v hotelu Krka. Mercator potrojil veleprodajo Prave možnosti za delo šele s preselitvijo v novo skladišče na Livadi - Finančna nedisciplina NOVO MESTO - Trgovsko podjetje Mercator Dolenjska ima ze dolgoletne izkušnje na področju grosistične prodaje, odkar pa so se pred tremi leti preselil iz utesnjenih prostorov v Ločni v nove prostore na Livadi, je njihova veleprodaja pravzaprav šele zaživela. V novem, predvsem pa občutno večjem skladišču so razširili ponudbo najrazličnejšega blaga, še posebej s področja galanterije, širijo pa tudi program delikates. Trenutno tržijo okrog 8000 proizvodov. “Odkar smo se preselili, smo promet potrojili, to pa predvsem na račun nove organiziranosti Mercatorja, razširitve ponudbe blaga in s povečanjem tržnega deleža pri zunanjih kupcih,” je povedal direktor profitnega centra Grosist pri Mercatorju Dolenjska Silvester Prpar. Mercator Dolenjska oskrbuje z blagom trgovine širom Dolenjske tja do Ivančne Gorice, Bele krajine in tudi Posavja. Ocenjujejo, da imajo na področju veleprodaje na tem območju približno 60-odst. tržni delež. Lani so tako imeli za preko 5 milijard tolarjev prometa, v letošnjem letu pa načrtujejo s priključitvijo veleprodajne dejavnosti Mercatorja v Sevnici pre- SPREJEM PRI KUČANU - Pred kratkim je predsednik države Milan Kučan kot že nekaj let doslej sprejel predstavnike slovenskega turizma. Ob takih priložnostih že po običaju sprejme in pozdravi tudi predstavnike tistih turističnih krajev, ki so v minulem letu dosegli najboljše rezultate pri tekmovanju krajev v projektu “Moja dežela - lepa, urejena in čista”, čigar nosilec je Turistična zveza Slovenije. Med nagrajenci v preteklem letu so tudi Novo mesto (zasedlo je tretje mesto med večjimi kraji v Sloveniji) in Šmarješke Toplice, ki so se uvrstile na drugo mesto med turističnimi kraji. Z našega območja so se sprejema udeležili Alojz Serini, predsednik Dolenjske turistične zveze, Drago Košak, sekretar za kmetijstvo in turizem pri Mestni občini Novo mesto, predstavnika turističnega društva Šmarješke Toplice Aleksander Durič in Drago Durič ter predstavnik Krke, d. d., Slavko Plaveč. RAZSTA VA V BANKI - Enote Dolenjske banke so tudi svojevrstne galerije, saj v marsikateri prirejajo likovne in druge razstave. V avli upravne stavbe Dolenjske banke v Novem mestu v sodelovanju s Knjižnico Mirana Jarca občasno pripravljajo zanimive tematske razstave. Te dni je to razstava o delu znanega tiskarja in založnika Janeza Krajca, ki je v Novem mestu deloval od 1876 -1901 in med drugim ponatisnil slovito Valvasorjevo Slavo vojvodine Kranjske. (Foto. A. B.) , . (ft " mmkz ko 7 milijard tolarjev. V sklopu veleprodaje imajo na Livadi tudi grosistično trgovino “Cash and carry” za oskrbo manjših trgovcev in gostincev. “Stranke so jo zelo dobro sprejele, zato nameravamo odpreti takšno prodajalno tudi v Krškem,” je povedal Prpar. V novem skladišču so posodobili tudi dostavo in nakladanje blaga hkrati pa imajo vse blago tudi računalniško obdelano. Mercator Dolenjska oskrbuje tudi mnoge zasebne trgovce in nekateri med njimi so njihovi zelo dobri kupci pa tudi plačniki, vse preveč, pa pravijo, da je finančne nediscipline, kjer bi morala za red poskrbeti država. J. DORNIŽ ;j§L ‘i POSLEJ VEČ POSTRVI Z DVORA - Še pred letom dni je kazalo, da bodo bazeni Emone Ribogojstva na Dvoru ostali napol prazni, vendar so se letos napolnili z vodo in z mladicami. Delovodja Ivan Murn je povedal, da računajo v letošnjem letu na stoodstotno povečanje proizvodnje, kar pomeni, da bodo dvorski ribogojci vzredili preko 200 ton postrvi. “Ikre, ki jih dobimo iz Amerike, gojimo v Ilirski Bistrici, kjer je voda ugodna za gojenje mladic. Te dobimo trikrat letno na Dvor in jih hranimo s hrano iz Danske. Redno kontroliramo zdravstveno stanje rib in tudi čistost reke Krke, ” je dejal Murn. Vodo nadzoruje Inštitut Ruder Boškovič iz Zagreba. Čeprav čistost vode v tem delu reke Krke verjetno ni najboljša, so ribogojci z načrtnim zdravstvenim varstvom dosegli manjši pogin v času prireje postrvi. (Foto: S. Mirtič) Največ denaija za gradnjo cest Škocjanski svetniki sprejeli investicijski plan - Za pospeševanje kmetijstva skoraj 6 milijonov tolarjev - Višje cene vrtca - O postavitvi spomenika zamolčanim žrtvam ŠKOCJAN - V ponedeljek, 6. aprila, so škocjanski svetniki nadaljevali s 36. redno sejo, ki so jo prekinili pred enim tednom. Najprej so prisluhnili Jožetu Kocjanu, ki je v imenu komisije za investicijski plan dal predlog občinskega investicijskega plana, ki so ga svetniki z manjšimi popravki tudi sprejeli. Škocjanska občina bo v letošnjem letu namenila za gradnjo cest 18,5 milijona tolarjev, za gradnjo vodovoda 2 milijona in za ostale investicije 13,5 milijona tolarjev. Silvester Prpar Kljub temu da v zagotovljeni porabi ni postavke za pospeševanje kmetijske dejavnosti, je škocjanska občina v svojem proračunu zagotovila 5 milijonov 800 tisoč tolarjev za sofinanciranje semen, sadik, za privez telet za pitanje, obnovo črede plemenskih svinj, za regresiranje obrestne mere od najetih kreditov, za delovanje društev. Kmetje morajo za pridobitev tega denarja predložiti program svetovalne službe, račune pri nakupu sadik in semen, ustrezne pedigreje pri nabavi ple- menskih živali, pri regresiranju telet pa potrdilo veterinarske službe z ušesnimi številkami. Do 30. maja pa bodo na občini zbirali vloge za regresiranje semenskega krompirja, koruze, TDM, detelj in mlečno-mesne proizvodnje v lanskem letu. V nadaljevanju so svetniki obravnavali predlog tamkajšnje osnovne šole za povišanje cen programa v vrtcu v povprečju za 26 odst. Svetniki so menili, da je to povišanje previsoko, zato so bili izdelani dodatni izračuni in anali- ze, ki so pokazali, da bi bila šola upravičena do naslednjih ekonomskih cen programov: za otroke, stare od 1 - 3 leta, 36.735 tolarjev, za otroke, stare od 3 - 7 leta, 32.902, za družinsko varstvo 39.700 in za poldnevni program male šole 25.490 tolarjev. Predlagane in utemeljene cene so bile soglasno sprejete, kljub povišanju pa so še vedno nižje od cen programov v sosednjih občinah. Lado Hočevar je svetnike seznanil s potekom priprav na postavitev spominskega obeležja v Škocjanu in spominske plošče na Bučki zamolčanim žrtvam vojne. Dela naj bi bila opravljena do konca junija. V tem času naj bi bila pripravljena in stiskana tudi brošura o žrtvah vojne na območju škocjanske in bučenske fare. M. BOŽIČ mi I ZN A S IH o a Č I Mšš Metliški proračun je uravnotežen Svetniki sprejeli občinski proračun, ki je “težak” 497 milijonov tolarjev - Subvencija za privez govedi - Tako v občinskem kot v državnem proračunu denar za obnovo gradu METLIKA - Metliški svetniki so na zadnji seji sprejeli osnutek in predlog letošnjega občinskega proračuna. Kot je dejal župan Branko Matkovič, so v njem upoštevali pripombe odborov, a tudi predlog svetnikov, naj bo proračun uravnotežen. Letos naj bi se v občinski blagajni nabralo za 497 milijonov tolarjev prihodkov, prav toliko pa naj bi bilo odhodkov. govedi v višinskem delu občine, torej v vseh krajevnih skupnostih razen v podzemeljski. Dokončali Županje pri predstavitvi proračuna opozoril predvsem na tiste prihodke in odhodke, pri katerih je prišlo do-sprememb ali pa so se mu zdeli bolj pomembni. Eden večjih dohodkov od premoženja naj bi bil dobiček od prodaje garažne hiše, ki naj bi jo zgradili v bližini blokovskega naselja. Glede financiranja političnih strank je dejal, da lahko namenijo zanje le 1.433.000 tolarjev, kolikor so dobile tudi lani, in da lahko pride do spremembe financira- Porušen most čez Dobličico res rešitev? Bosta zakonca Garič dočakala vsaj brv? ČRNOMELJ - Zadnje mesece je bilo večkrat slišati pripombe in opozorila, naj vendar v črnomaljski občini ukrenejo kaj z razpadajočim mostom nad Dobličico pri Belsadu, ki gaje pred 35 leti postavila vojska, da so po njem privažali s polotoka, ki ga obliva Dobli-čica, pridelke v Belsad, uporabljala pa sta ga tudi Emin in Štefka Garič. O težavah zakoncev smo obširneje že pisali. Na črnomaljski občinski upravi so avgusta lani pojasnili, da projektne dokumentacije za most čez Dobličico pri Belsadu ni, da pa se dogovarjajo s projektantsko organizacijo, ki bo izdelala projekt mostu za peš promet. Takšen most naj bi bil urejen še pred zimo, ki je je sicer že nepreklicno konec. No, pa je le kazalo, da se mostu obetajo boljši časi, saj se je v osnutku letošnjega občinskega proračuna znašlo 2 milijona tolarjev za dotrajani most nad Dobličico. A se je nekaterim svetnikom zdelo, da bi bilo bolje ta denar nameniti za kaj drugega, češ “da bosta tista dva človeka že še malo potrpela brez mostička”. Slišati je bilo tudi, da je bilo lani rečeno, da bodo most popravili z jamskim lesom iz kanižarskega rudnika, kar ne bi smelo stati 2 milijona tolarjev. Sicer pa naj bodisi prepovedo prehod po mostu ali pa ga porušijo. Očitno pripravljalcem proračuna ni bilo potrebno dvakrat reči, naj prvotno namenjeni denar za most preusmerijo drugam. V predlogu proračuna je bilo za most namreč le še 300 tisočakov, a še preden so svetniki sprejemali proračun, mostu čez Dobličico ni bilo več. Bosta sedaj Garičeva pred katero od prihodnjih zim dočakala vsaj brv, ki jima bo dobrodošla bližnjica do mesta? M. BEZEK-JAKŠE nja le v okviru te vsote. Vsa leta naj bi financirali stranke s 30 tolarji za dobljeni glas, ker pa dobiva denar iz proračuna tudi Lista za Metliko, ki sicer ni stranka, dobijo za glas po 27,6 tolarja Največ-časa se je zadržal pri investicijskih Odhodkih. V mestni hiši bodo popravili stopnišče, če pa se bo izselila Upravna enota, bodo morali obnoviti še kaj. Simbolično bodo financirali VDC v Črnomlju. Za obnovo strehe in plošče v metliškem gradu naj bi namenili 11 milijonov tolarjev. Naložba je ocenjena na 110 milijonov tolarjev, v državnem proračunu pa je zanjo zagotovljenih 55 milijonov tolarjev. Država namreč vztraja, da prispevata z občino vsaka polovico stroškov, v Metliki pa predlagajo, da bi bil njihov delež 20 odst., saj nimajo vira, iz katerega bi lahko dali več denarja. Svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da je občina demografsko ogrožena in obmejna ter da je že precej vlagala v grad. Novost je, da bodo s 5 tisoč tolarji sofinancirali privez vsake • V razpravi o proračunu, ki je bila skromna, je predsednik občinskega sveta Jože Mihelčič opozoril, da športnim in kulturnim društvom avtomatično nakazujejo denar, ne da bi preverili, če še delajo. Po njegovem kolesarskega in kegljaškega društva ni več; ker ni bilo snega, ni delalo smučarsko društvo, vprašljivo je tudi delo Partizana. Anica Kopinič pa je dejala, da bodo morala dati kulturna društva vsake tri mesece poročila o delu, in če ne bodo delala, ne bodo dobila denarja ne od občine ne od države. naj bi vodovoda Hrast-Dole in Berčiče ter na novo zgradili črpal-nico v Dolah. Končali bodo tudi gradnjo kanalizacije v Rosalnicah in zgradili čistilno napravo. M. BEZEK-JAKŠE LUTKOVNA PREDSTAVA “BARA BARA” PREDSTAVITEV TEHNIKE ZA SILAŽO METLIKA - V četrtek, 16. aprila, bo ob 18. uri v Ljudski knjižnici v Metliki lutkovna predstava Ferija Lainščka Bara Bara, ki sojo pripravili Črnomaljci Jasna Šeruga Muren, Breda in Darko Kočevar, GRIBLJE - Strojni krožek Bele krajine vabi na demonstracijo odjemalca silaže z mešalno prikolico, ki bo v soboto, 18. aprila, ob 10. uri pri Alojzu Štruclju v Gribljah. Irena in Avgust Muc ter Jožica Žunič. Vstopnina bo 200 tolarjev. DOLENJSKI LIST uoš čefrikou prijatelj ZADOVOLJNI ‘ANGLEŽI” - 12 nadobudnežev se je od jeseni naučilo že toliko, da jih v Angliji ne bi mogli prodati. Res, da ob koncu poučevanja ne bodo dobili spričevala, vendar Monika pravi, daje najpomembnejše znanje, ki jim bo ostalo. (Foto: M. B.-J.) Sproščeno do angleščine METLIKA - Monika Brači-ka iz Metlike se je lani jeseni odločila, da bo svojega sina četrtošolca začela doma učiti angleščino. V pogovoru s starši sošolcev svojega otroka pa je zvedela, da si tudi oni želijo takšnega poučevanja tujega jezika za svoje otroke. Tako so povsem spontano začeli prihajati na nten dom otroci, ki so se želeli učiti angle- ščine, in kmalu jih je bilo že toliko, da jih je morala nekaj celo odkloniti. Od jeseni 12 otrok redno obiskuje tečaj, ki ga bodo zaključili prihodnji mesec, nekaj pa jih prihaja občasno, ko imajo težave pri pouku angleščine v šoli. Brači-kova je začela poučevati iz veselja in zastonj, vendar so se pozneje starši sami odločili, da ji pouk plačajo. “Pouk je zelo sproščen. Delamo po programu “Say it in En-glish”, poudarek pa dajem pogovorni angleščini. Seveda zelo pazim, da je poučevanje na pro-fersionalni ravni,” pravi Monika, ki je doslej poučevala le odrasle. “Pouk otrok je zame poseben izziv, prijetno pa sem presenečena ne le nad izrednim veseljem otrok do učenja tujega jezika, ampak tudi nad uspehom, ki sem ga z njimi dosegla. In čeprav sem začela s tovrstnim poučevanjem povsem ljubiteljsko in še vedno trdim, da je to zgolj moj konjiček, razmišljam, da bi s tem nadaljevala tudi prihodnje šolsko leto,” pravi Brači-kova, ki ima sicer že vrsto let v Metliki agencijo Palma za turizem in prevajanje, vendar poudarja, da njen hobi ni povezan s poklicnim delom. M. B.-J. Dovoljenja že, kaj pa pogoji? Opozorilo pred propadanjem stavbne dediščine • Odgovor svetniku o Jermanovi hiši sredi Črnomlja kot posmeh vsem, ki jim ni vseeno, kakšna bo prihodnost kulturne dediščine ČRNOMELJ - Stavbna dediščina v črnomaljski občini je velik problem. Na podeželju se ljudje odločajo za gradnje, ki so za omenjeno okolje nesprejemljive. Ker ne upoštevajo tradicionalnih značilnosti arhitekture, je marsikatera hiša popoln tujek. Hkrati pa je dediščinski stavbni fond prepuščen propadanju, pogosto celo z določilom pri nadomestni gradnji, naj staro hišo odstranijo. za Železnika ni razlogov za ukrepanje inšpekcije za prostor. O tem, kakšni so bili pogoji, pod Ob tem direktor Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto Danilo Breščak opozarja na dober in slab primer pri gradnji novih stavb sredi Črnomlja, v Ulici Mirana Jarca. Kot dober zgled omenja stavbo pastoralnega centra, kjer je z zamenjavo prvotnega objekta prišlo do dobre usklajenosti v nizu hiš v ozki mestni ulici. Jermanova hiša tik ob pastoralnem centru pa je pravo nasprotje dobremu vključe-vanju novega v staro mestno jedro. Glede Jermanove hiše je na seji občinskega sveta enega od od svetnikov zanimalo, pod kakšnimi pogoji je Upravna enota Črnomelj izdala gradbeno dovoljenje za omenjeno hišo, saj pri novogradnji niso upoštevali zahtev Zavoda, čeprav bi bilo sodelovanje s to službo nujno potrebno. Kot v posmeh vsem, ki jim ni vseeno, na kakšen način bodo ohranjali stavbno dediščino, pa svetnik sploh ni dobil odgovora na zastavljeno vprašanje. Pač pa so z novomeške območne enote Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki sicer deluje v okviru ministrstva za okolje in prostor, sporočili, da Božo Jerman iz Škofje Loke v Ulici Mirana Jarca gradi poslovno-stanovanjski objekt, za katerega sije aprila 1996 pridobil lokacijsko in slabo leto pozneje še gradbeno dovoljenje. Dovoljenji sta postali pravnomočni, investitor pa, kot so ugotovili pri inšpekcijskih pregledih avgusta lani in marca letos, gradi v skladu z gradbenim dovoljenjem. Zaradi tega po mnenje inšpektorja Jane- • Danilo Breščak opozarja tudi na Maleričevo hišo v starem mestnem jedru, ki ji je, odkar je bila odkupljena od prejšnjih lastnikov in nadkrita s plastično streho, zagotovljeno, da bi jo lahko popolnoma rekonstruirali. Vendar po njegovem v bodoče mesto ne more stati ob strani in le čakati na zavod in državo, da bosta prispevala denar in opravila delo. Prav tako to velja za bližnjo cerkev sv. Duha, v kateri naj bi poleg arheološke razstave Črnomelj dobil tudi prostor za kulturne prireditve. SREČANJE UPOKOJENCEV METLIKA - Društvo upokojencev Gradac organizira v soboto, 9. m;ija, na Kučaiju nad Podzemljem srečanje članov belokranjskih društev upokojencev. Zato DU Metlika sporoča svojim članom, da se za srečanje prijavijo v društveni pisarni najpozneje do 23. aprila. katere se je podpisala Upravna enota - o čemer je sicer spraševal svetnik - pa niti besedice. M. BEZEK-JAKŠE JERMANOVA HIŠA - Hiša v starem črnomaljskem mestnem jedru, ki bode v oči tiste, ki jim ni vseeno, kakšno stavbno dediščino naj bi ohranili. (Foto: M. B.-J.) Končno prostor za podjetništvo Semiški svetniki sprejeli osnutek odloka o zazidalnem načrtu za del proizvodno-servisne cone Vrtača, na kateri bo 11 parcel - Klub podjetnikov opozarja na čim nižjo ceno parcel SEMIČ - Urbanistični inštitut Republike Slovenije je izdelal zazidalni načrt proizvodno-servisne cone Vrtača v Semiču, ki gaje na zadnji seji občinskega sveta predstavil Mojmir Slaček z omenjenega inštituta. Osnutek načrta bo javno razgrnjen v prostorih semiške občinske uprave 30 dni po objavi v Uradnem listu RS, v tem času pa bo napj moč dati tudi pripombe. MOST, KI GA NI VEČ - Pričujoča fotografija je bila narejena le kakšen teden prej, preden so pretekli mesec podrli most čez Dobličico pri črnomaljskem Belsadu. Čeprav je bil že povsem dotrajan, sta Garičeva do zadnjega po njem prečkala potok, velikokrat pa so se na njem igrali otroci. Grozeče nevarnosti ni več, Garičeva pa sta še bolj odrezana od sveta. (Foto: M. B.-J.) Slaček je dejal, da so se o obrtni coni pogovarjali že pred približno dvajsetimi leti, ko je Iskra izrazila željo o razširitvi. Sedaj so idejo o tej coni zopet obudili, saj v Semiču ni drugih primernih površin za te namene. A četudi čez območje, ki leži nasproti Iskrinega obračališča, vodijo vse napeljave in na prvi pogled kaže, daje komunalno opremljeno, je sedaj kanalizacija mogoča le s prečrpavanjem, potrebna pa je tudi nova u ansformatorska postaja. V prvi fazi bi bilo na dobrih 24 tisoč kvadratnih metrih na voljo 11 parcel, velikih 30 krat 50 metrov ali 30 krat 80 metrov, če pa bo zanimanje investitorjev, bodo vzhodno od te cone nadaljevali z novo, na kateri bo na voljo še 10 parcel. Zazidalni načrt je zasnovan tako, da bi bila lahko na parceli en ali dva objekta, na željo investitorjev pa bi več parcel združili. Parcele bodo namreč naprodaj komunalno opremljene, semiška občina pa bo pred pričetkom del zbrala podatke o morebitnih investitorjih. Gradbeniki sicer opozarjajo, da bo zaradi kraškega sveta z vrtačami in skalami gradnja v tej proizvodno-servisni coni precej dražja. O tem, kakšna bo prodajna cena parcel, pa bodo pozneje določili svetniki. Vendar so se že oglasili iz Kluba podjetnikov Semič, ki poudarjajo, da morajo biti parcele najcenejše v Sloveniji, če hočejo pridobiti v Semič obrtnike in podjetnike. Drugače se lahko zgodi, da bodo ostali v kraju brez delovnih mest in proizvodnje. M. BEZEK-JAKŠE [ Sprehod po Metliki Q KO SE HOČEJO METLIČA NI postaviti kje v Sloveniji, s< , ' trkajo po prsih s kulturo, ki iitf ,°® pri njih tradicijo, a tudi v sedanje 0£l iuui i avuui>j- šti živahen, svež in bogat utrip “I1* Rdečica pa jim zalije obraz, če jč a kdo pobara, kakšen imajo kultur £a n ni dom. Ta je res v žalostneif lem stanju in prav kliče po obnovi. vLj svet tnoi mat plai pon mat res: mo: maj mu znii nes pla pa njil Gledalci med predstavami trepe-tajo v strahu, da jim ne prileti n1 glavo del stropa, tehnično osem je, ki pripravlja prireditve, pa nikoli ne ve, če bo prišlo na sveti? živo ali ne, saj je električna nape Ijava dotrajana. OSNOVNO ŠOLO PODZE; MELJ je obiskal med mladim1 zelo popularni pisatelj Prim« Suhodolčan, ki se je udeleži podelitve bralnih značk. Učitelj* in učence je dobro uro zabaval1 duhovitimi zgodbami o sebi,0 svoji okolici, o zmotah in nerodnostih mladih. Bil je prijetne presenečen, koliko bralcev je' šoli, ki šteje sto sedemdest učencev, in kako z bogato knjižnico razpolagajo. JUTRI BO OB 20. URI ' ŠPORTNI DVORANI OSNOVNE ŠOLE veleprireditev Sonc* za vse, ki jo pripravlja Območni organizacija Rdečega križa, da bj zbrala čim več denarja za letova-j nje otrok iz socialno šibkejšib družin. Vstop v dvorano bo s Trdinove ceste, to je s strani proti Grabrovcu. Za vstopnico bode morali odrasli odšteti tisoč tolar jev, otroci pa petsto. Prireditelj pričakuje dober obisk, saj je pro- uk gram sestavljen tako, da bo vsak-do našel kaj prijetnega zase. Lju; j -bitelje popevk bo zabaval hrvaški | pevec Zdravko Škender, paša za V oči bodo Vesele Štajerke, vse, ki se radi smejejo, pa bosta zabava- Sl la strašna Jožeta. Častna gostja ol bo Štefka Kučan, soproga pred- sk sednika države. n< Črnomaljski drobir re DIM - Eden od starih Črnoma; Ijcev je nekdaj, ko so v domači hiši še kurili s premogom, sam ometal dimnik. Zato ve, kakšna nesnaga se mu je takrat nabirala v ustih in po grlu, in ko je nedavno v bližini nekdanjega Belta, ki gaje odkupil IMP-Livar, obrezoval sadno drevje, se je spomnil na čase svojega amaterskega dimnikarstva. Ko je namreč izpljunil1 kar se mu je nabralo v ustih, je bil pljunek prav takšen kot takrat, ko je ometal dimnik... PRIJATELJI TV - V Vinici nameravajo znova oživiti Klub prijateljev TV Slovenije, ki so ga ustanovili pred leti, ko v tem m okoliških krajih niso mogli ujeti signala nacionalne televizije. Nekateri, ki so slišali za oživitev kluba, so odločitev pospremili s j vprašanjem: “Kaj smo zopet osta-1 h brez signala nacionalke?” KATASTER - Enega od raz-pravljalcev na ponedeljkovi okrogli mizi o razvoju podeželja, ki je bila v Črnomlju, je zaskrbelo, ali j bodo ob vstopu Slovenije v Ev-1 v kataster res urejali i ropsko zvezo k„.„.,.-._______. Avstrijci. Pa mu je drugi povedal da - vsaj kar se belokranjskega katastra tiče - vlada velik nered. Nedavno mu je namreč notar pojasnil, da njegova griva spada v prvo kategorijo zemlje in da je tako skoraj z vso belokranjsko zemljo. Tako da je zapisano v katastru še iz časa Marije Terezije. “Če so takrat urejali kataster Avstijci, bi jih očitno morali poklicati še enkrat, da bi naredili red v njem,” je bil kratek Belokranjec. Semiške tropine KAZEN - Starši morajo v semiški vrtec priti po otroke do pol štirih popoldne, vendar imajo nekateri (starši, se razume) tako šcaio v radi vrtec, da otroke puščajo ' njem celo do pete ure. Zato je bilo na zadnji seji občinskega sve; ta slišati predlog, da bi tisti, ki “pozabijo” na otroke, za vsako začeto zamujeno uro plačali po pet tisoč tolarjev. Nekaterim svetnikom se je to zdelo preveč, a predlagatelj je menil, naj bi bila to kazen, nobena kazen pa nima racionalne cene. Po novem prometnem zakonu bo tudi marsi- katera kazen večja, kot je pov- nov- plača, Televizija - župan Janko Bukovec je na zadnji seji sveta seznanil svetnike z razmerami na novomeški televiziji "Vaš kanal",v katerem ima nekaj desetinkodsto-tni delež tudi semiška občina. Da je zguba lokalne televizije 52 milijonov tolarjev, njena vrednost pa je ocenjena na nekaj milijonov tolarjev več, je pojasnil župan. In medtem koso se nekateri svetniki navduševali, da bi v Belo krajino prišla Pop TV, je eden od njih predlagal, naj bi razmišljali o ustanovitvi belokranjske televizije-“Da bi ustvarili še eno izgubo!” so ga takoj pobili drugi svetniki. Drobne iz Kočevja « ',i KAZEN ZA ŽUPANA - Na predlog imi "»ordinacije predsednikov odborov ajoi kočevskega občinskega sveta so na zad-rip Di' seji informacije župana uvrstili čisto ; jil na konec seje. Tako bo sedaj vse do kon-lur ca mandata; župan Janko Veber pa bo s eff le® zato, ker zaradi službenih obveznosti rvil v Ljubljani ne prihaja na seje občinskega pe sveta takoj na začetku, kaznovan, da bo m moral ostati do konca seje. Vse do izteka eh mandata pa bo kaznovan tudi z nižjo ni- plačo, kot jo je prejemal do sedaj. Ker :tk pomeni 10 odstotkov stimulacije več ali pe manj le nekaj tisoč tolarjev razlike, za msno županovanje pa je tudi najvišja možna, to je 50-odstotna stimulacija, premajhno plačilo, so se svetniki odločili, da mu višino plače za delovno uspešnost znižajo oddosedanjih 40 na 35 odstotkov nesečno. Župan tega ob svoji poslanski Plači tako ali tako ne bo opazil, svetniki Pa so dosegli svoje: javno so pokazali, da njihove moralne podpore župan ne uživa! NAPAKA v STOTINIH - Tako, kot znajo biti svetniki pikolovski do delavcev občinske uprave, jim ti njihovo pikolovstvo včasih vračajo z nizanjem dolgočasnih Podatkov in številk v natančnosti do sto-tinov, To si je na zadnji seji sveta privolila Ana Štaudohar, ki pa ji kot računovodkinji ob pojasnjevanju zaključnega začuna občine za lansko leto nihče za to m mogel očitati sarkazma. Niti ne, ko je svetnikom dejala, da jih mora opozoriti na napako, ki se je prikradla v zapisano številko. V nekajmilijonski proračunski Postavki in popravljeni postavki, ki ju je obe že po stari navadi prebrala v natančnosti do stotinov, je le izredno pozoren Poslušalec lahko ugotovil, da gre za raz-bko le nekaj stotinov! Ribniški zobotrebci male vinice že sodraška sKRB - Tako kot Kostelci v kočevski občini, se bodo krajani krajevne skupnosti Sodražica iz ribniške občine v nedeljo udeležili referenduma za nstanovitev nove občine. Ali bo refe-tendum uspel ali ne, je kljub neprimerno večjim možnostim, da dobijo slavo “bo ali ne bo” tisti, ki stavijo, da bo. je zmago osamosvojitvenih prizadevanj preuranjeno napovedati. Zdi Pa se, da so ribniški svetniki o tem že Ifdo prepričani. Na zadnji seji občinskega sveta prejšnji torek so namreč Umaknili z dnevnega reda predlog odloka o odcepitvi naselja Male Vinice od naselja Vinice. Zakaj bi za bodočo novo občino še vodili takšne Postopke! Kar so hoteli, bodo imeli, ?ato naj tudi vse svoje zadeve urejajo sami! „ NIČ VEČ ZAGOTOVO, DA PARKIRIŠČA NE BO - Kar je še pred mesecem dni veljalo, da drži kot Pribito, je danes že tako razmajano, da ni rečeno, da nekoč ne bo obveljalo prav nasprotno od tistega, kar je ''cljalo. Če smo namreč še pred nedavnim lahko zapisali, da parkirišča za tovornjake v obrtni coni v Gornjih Lcpovčah zagotovo ne bo, potem lah-"O danes rečemo, da ni več tako. Podjetje Russ se je namreč pritožilo na Zavrnitev arhitektonsko-urbanistič-mh smernic, in čeprav se je predsednik sveta Andrej Mate tudi tokrat še tako potegoval za svoje stanovanjsko naselje, so svetniki vsled trdnih dokazov, da ni razloga za to, da ne bi s Postopkom nadaljevali, tokrat modro Priznali pred nedavnim storjeno napako. Sedaj lahko vsi skupaj držijo le “e fige, da Rusu v postopku pridobitve lokacijskega dovoljenja ne bo nspelo zbrati vseh potrebnih dovoljenj. Sicer se lahko zgodi, da kljub skupščinski zmešnjavi, protestu krajanov in vsemu ostalemu viku in kriku Parkirišče v Gornjih Lepovčah bo! (Dobrepoljski krompirčki) POLET ZA MILIJON TOLARJEV - Porscheje uren avto. Bolj leti, *°t vozi po kolesih. To seje izkazalo pred kratkim tudi v Strugah, ko je na 'okalni cesti med Četežem in Ti-Sovcem voznik malo preveč pritisnil na plin svojega porscheja 911 carrera, da je poletel s ceste in pristal sredi bližnje njive, in to kar na kolesih. polet bo veljal okoli milijon tolarjev, jjoznik pa je bil le prestrašen, ker je bij, kot se za vožnjo z letalom ob Pristanku spodobi, privezan z varnostnim pasom. PREDLOG BLAŽEVEGA ZVONETA - Blažev Zvone pravi, da nima bič proti Janševemu predlogu, da bi Seje državnega zbora prenašali po televiziji, čeprav je res, da on. Zvone, jo težko prenaša. Ta predlog pa ^vone dopolnjuje tako, da naj bi Prenašali seje dobrepoljskega občinskega sveta v Jakličevem domu, ob uPanju, da se zavoljo tega ne bo bornil Jaklič v grobu. DOBREPOLJCT POD KLOBUKOM - Dobrepoljska osnovna šola je jzžrebana za televizijsko oddajo Pod klobukom. V oddaji, ki bo na sporedu Predvidoma 22. aprila, bo predstav-bena reportaža o Dobrepolju in tek-btovanje šolarjev. UPOKOJENCI TEŽKO DO KI.U-°A - Pred vhodom v klub upokojencev parkirajo predvsem mladi Sodbentki in drugi, da upokojenci komaj pridejo do svojega kluba. Najtežje pa je predsedniku Društva bpokojcncev, ki mora zato kar daleč tovoriti (nositi) hrano in pijačo za tačne in žejne člane društva. MŠŠ IZ NAŠIH OB Čl M MŠŠ Pomoč, ki ne rešuje prav ničesar Prošnji zdravstvenega doma za izdajo jamstva za najetje dolgoročnega posojila občina ni ugodila - Pomoč vredna vsega 2 do 4 milijone tolarjev KOČEVJE - Kočevski zdravstveni dom je lansko leto zaključil z 9,7 milijona tolarjev izgube, ki skupaj z nepokrito izgubo iz preteklih let sedaj znaša že blizu 40 milijonov tolarjev. Kar v 78 odstotkih so k izgubi pripomogle likvidnostne težave. Z izvajanjem priporočil lani ustanovljene občinske strokovne komisije za analiziranje in predlaganje ukrepov za rešitev problema poslovanja zdravstvenega doma kočevski zdravstveni dom v zadnjih mesecih posluje pozitivno. Vendar pa jim 2 milijona pozitivnega rezultata ne pomaga pri poslovanju, saj ne morejo poravnati zapadlih obveznosti do dobaviteljev. Na osnovi predvi- Prvi maj na Kolpi Občina Osilnica praznuje, Kostelsko tekmuje KOSTEL - Tradicionalni prvomajski tekmovalni spust s plovili po Kolpi na 11 km dolgi progi “Kolpa 98” organiziora Turistično športno društvo Kostel v petek, 1. maja: start bo ob 11. uri pri Sro-botniku, cilj pa pri Fari v Kostelu. Proga sodi v 2. do 4. težavnostno stopnjo, za tekmovalce je obvezna zaščitna oprema, vsi pa tekmujejo na lastno odgovornost. Po končanem spustu bo na kamp zemljišču v Fari družabno srečanje. OSILNICA - V Starih malnih pri Osilnici, kjer je urejena kajakaška proga za tekmovanja na divjih vodah, bodo tekmovanja s kajaki in kanuji kar tri dni, od 1. do 3. maja. Med drugim bodo posvečena tudi prazniku občine Osilnica L maju. V prazničnih dneh bo še več drugih prireditev kot svečana seja občinskega sveta, na kateri bodo podpisali medobčinski sporazum slovenskih in hrvaških občin o ekološki rabi prostora na obeh bregovih Kolpe in Čabranke, kulturni program, srečanje z najodgovornejšimi za razvoj občine Osilnica itd. J. P. O NOVI OBČINI V NEDELJO TUDI V KOSTELU VAS - Izmed skoraj sto pobud in predlogov krajevnih skupnosti iz vse Slovenije za ustanovitev novih občin se je krajevni skupnosti Kostel uspelo uvrstiti med tistih 36 krajevnih skupnosti, kjer bo v nedeljo referendum za ustanovitev nove občine. Volišča v Kužlju, Vasi, Vrhu in Banjalo-ki bodo odprta od 7. do 19. ure, za vse, ki nimajo prevoza na volišče, pa bodo prevoze organizirali. O tem kot tudi o možnostih predčasnih volitev ali glasovanja na domu, predvsem pa o vzrokih, zakaj naj bi glasovali ZA, so krajani Kostela že slišali na sestankih vaških odborov, ponovno pa bodo lahko tudi še jutri na kulturno-zabavni prireditvi “Kostelci za občino - za Kostel”, ki se bo pričela ob 19. uri v OŠ Fara. denih rednih in izrednih prihodkov bi zmogli mesečni obrok kredita 500 do 700 tisoč tolarjev, z glavnico 30 milijonov tolarjev pa bi lahko poravnali vse obveznosti do dobaviteljev. Z ato je zdravstveni dom kočevsko občino kot ustanoviteljico zaprosil, da mu izda jamstvo za najem posojila za pokrivanje plačilnih težav, in ne za pokritje izgube, kot je na zadnji seji sveta prejšnji torek poudarila direktorica zdravstvenega doma Andreja Rako. To bi namreč krili iz bodočega pozitivnega poslovanja ali pa jo vpisali v breme poslovnega sklada. Vendar svetniki prošnji zdravstvenega doma niso ugodili. V skoraj dveurni razpravi so za to navedli več razlogov: od obrobnih kritik dela vodstva zdravstvenega doma in brez konkretnih številk utemeljene prošnje preko izražene potrebe po predhodno pripravljenem kvalitetnem sanacijskem programu do najpomembnejšega, da bi lahko izdaja garancije ogrozila načrte občine za izgradnjo nove šole. Ob ugotovitvi, da zdravstveni dom izvaja sprejeta pripo- V SOBOTO V DREŽNICO DOBREPOLJE - V soboto, 18. aprila, bodo krenili na poučni izlet v Drežnico in Zakojco pri Cerknem, ki slovita kot nabolje turistično urejeni vasi v Sloveniji, člani novega turističnega društva Podgora. To društvo si je zastavilo za cilj med drugim tudi, da bo svojo vas uredilo tako, da bo privlačna za tako imenovani kmečki turizem. Prizadevali si bodo, da bo Podgora postala na področju turizma vzor ostalim dobrepoljskim vasem. ŠEŠKOVA ULICA BO ŠKRABČEVA RIBNICA - Z novimi predlogi in pobudami za spremembo imen ulic in trgov so se ribniški svetniki ukvarjali na zadnji seji. Vsi so se strinjali, da bi moral v Ribnici dobiti svojo ulico (trg) tudi pater in jezikoslovec Stanislav Skrabec, čigar 80. obletnico smrti bodo obhajali letos jeseni. Čeprav je klub Prijateljev Mik-love hiše predlagal, da bi Šolsko in Partizansko ulico preimenovali v Škrabčevo ulico, saj ta pelje tja proti njegovi rojstni Hrovači, Seškovo ulico pa preimenovali v naziv Na trgu, so svetniki sprejeli osnutek, da bodo Šeškovo ulico od gostišča Riba bar (Čiček) do policijske postaje preimenovali v Škrabčevo ulico, 14 hišnih številk od Gozdarskega doma pa do Hrovače bo še naprej v Šeškovi ulici. Ugodili so tudi večletni pobudi svetnika Matija Lesarja in sprejeli osnutek o preimenovanju Partizanske ulice v Ulico Ignacija Merharja, ustanovitelja slovenskega gasilstva. Hkrati so podali več pobud za nova preimenovanja predvsem v središču Ribnice. Javno razpravo o preimenovanju ulic bodo pripravili v torek, 5. maja, v Miklovi niši. Kam Polom, Seč in Vrbovec? V občino Kočevje ali ostati v občini Dobrepolje? • Poizvedovalni referendum bo v nedeljo DOBREPOLJE, KOČEVJE -V nedeljo, 19. aprila, bodo prebivalci vasi Polom in Seč v občini Dobrepolje glasovali na referendumu o (morebitni) priključitvi k občini Kočevje. Glasovanje bo v Polomu, in sicer od 7. do 19. ure na volišču v Polomu.(pri Bojanu Hočevarju). Predsednica volilne komisije, ki bo izpeljala glasovanje, je Mojca Burgar, njen namestnik pa Borut Brezovar, oba iz občine Grosuplje. Na glasovalnem lističu bo napisano: “Ali ste za to, da se naše referendumsko območje izloči iz občine Dobrepolje in se priključi občini Kočevje?” Istega dne in ob istem času bo referendum o tem tudi v vsej občini Kočevje. Na lističu bo vprašanje: “Ali ste za to, da se k občini Kočevje priključi del občine Dobrepolje, ki obsega območja naselij Polom, Seč in Vrbovec?” Možno je, da bodo volilci v obeh občinah odločili enako, se pravi večina ZA ali večina PROTI. V tem primeru bo odločitev Državnega zbora preprosta, saj bo gotovo upošteval voljo volil-cev. Težje pa bo, če se bodo volilci odločili različno. V Dobrepolju so povedali, da bo referendum veljaven ob vsaki udeležbi, saj je le poizvedovalen, končna odločitev pa je tako in tako v pristojnosti Državnega zbora. J. P. ročila strokovne komisije in sklepu, naj občina z osilniško občino sklene dogovor o kritju stroškov za zdravstveno postajo v Osilnici, so zato sklenili, da bodo v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev zdravstvenemu domu že med letom pomagali reševati likvidnostne težave, s posameznimi rebalansi za tekoče leto pa bodo namenili tudi sredstva, ki bodo presegala predvidene obresti nad planom za kritje izgube zdravstvenega doma. Vendar ta lepo zveneči sklep zdravstvenemu domu pomeni le 2 do 4 milijone tolarjev pomoči. M. LESKOVŠEK-SVETE PRVA AVTO RAZSTAVA LOŠKI POTOK - V nedeljo, 19. aprila, bo na Hribu na ogled prodajni program avto hiše Randel. Avtomobili bodo na ogled od 9. do 17. ure. Za dobro počutje bo skrbela gostilna Pri Kapcu. ZBIRAJO ŠKODLJIVE ODPADKE VELIKE LAŠČE - Danes, 16., in jutri, 17. aprila, bo od 9. do 17. ure ljubljanska Snaga pri gasilskem domu v Velikih Laščah zbirala okolju škodljive odpadke iz gospodinjstev. p__----------------------i j Kostelci j bodo lepšali ; hiše in okolico | Čistili bodo Kolpo 1 KOSTEL - Prvi del spom- 1 ladanske akcije čiščenja oko-1 lja je na območju Krajevne 1 skupnosti in Turistično-1 športnega društva Kostel | zelo uspel, ocenjuje predsed-| nik TSD Stanko Nikolič. , Zbranih je bilo veliko kosov-, nih odpadkov, največ na ■ območju Novih Sel. Sploh i prvič je bila ta akcija izvede- ■ na na območju vasi Suhor in 1 Podstene, ki sta dobili pri-1 merno cesto in je tako omo-1 gočen odvoz odpadkov tudi 1 od tod. “Akcijo za lepši videz na-J selij v Kostelu bomo nadaljevali vse do jeseni. Že 6. , junija bo ekološki spust s ka-, jaki, kanuji in rafti po Kolpi, , posvečen svetovnemu dnevu i varstva okolja. Takrat bomo i čistili predvsem bregove Kol-i pe in pritokov pa tudi strugo ■ te reke in pritokov,” pravi ■ predsednik TŠD Stanko Ni-i količ in dodaja:”Začelo pa se • je tudi že tekmovanje za ■ najlepše urejeno kostelsko 1 hišo in poslovni objekt ter 1 njuno okolico, ki smo mu 1 letos dodali še akcijo za naj-1 lepše urejeni vikend in okoli-1 co. Doslej se je za tekmova-1 nje prijavilo že nad 30 kandi-1 datov. Na vprašanje, če bodo v tekmovanju sodelovali ob-, jekti, ki jih bodo njihovi last-, niki prijavili za tekmovanje i in ne vsi, tudi neprijavljeni i objekti, kot je bilo predlaga- ■ no na nevdavnem občnem ■ zboru TŠD Kostel, pa je i predsednik Nikolič odgovo- • ril, da bodo ocenjevali vse • objekte, vendar bodo v urad- ■ ni del tekmovanja vključeni 1 le tisti, ki se bodo za tekmo-1 vanje prijavili. 1 J. PRIMC Predsednik TŠD Kostel dr. Stanko Nikolič k. -a Čim več pobrati, čim manj dati! “Težko zdravstvu, ki ima takšnega gospodarja, kot je kočevska občina!" je svetnik Janez Pezdirc prejšnji torek komentiral oklevanje svetnikov ali naj zdravstvenemu domu dajo jamstvo za najem posojila ali ne. Takšna pa bi lahko bila tudi ugotovitev po opravljenem glasovanju! Pomoč občine je zdravstvenemu domu enkrat že prišla prepozno. Garancije za najem kratkoročnih kreditov niso izkoristili, saj so svetniki z izdajo tako dolgo zavlačevali, da se je zdravstvenemu domu prej uspelo dogovoriti o drugačni rešitvi z ZZZS. Sedaj pa se utegne zgoditi, da bo pomoč[ prišla prepozno tudi v drugo. Ni namreč nemogoče, da zdravstveni dom ne bi sledil kar nekajkrat izrečenemu predlogu svetnika Vinka Pintarja, naj se začne obnašati kot zasebnik, češ da če bi imel opredeljene paciente, tako kot jih imajo zasebni zdravniki, tudi izgube ne bi imel. Zdravstvenemu domu to ne bi bilo težko storiti. Nič ni namreč lažjega, kot zmanjšati prisotnost sester na terenu, skrčiti obseg dežurstev - le če bi bila občina s takšnim zdravstvenim varstom zadovoljna! Ker pa občini visi nad glavo gradnja nove šole, zaradi katere zdravstvenemu domu tudi niso izdali garancije, strah, da bi občina v najtežjih trenutkih klonila in na to pristala, ni docela iz trte izvit. Kaj pa bi bilo v tem primeru z občani? Ob občinskih odlokih, ki so jih sprejeli na zadnji seji sveta, je vpašanje, če občino to sploh zanima! Pravilo, ki mu trenutno sledi, je namreč: Čim več pobrati, čim manj dati! MOJCA LESKOVŠEK-SVETE Dražji pogreb V Ribnici nove cene pogrebnih in drugih storitev RIBNICA - Med javnim podjetjem Komunalo in Avo, zasebnim podjetjem za pogrebne storitve iz Goriče vasi pri Ribnici, se (bo) je razvnel konkurečni boj pri opravljanju pogrebnih dejavnostih in urejanju pokopališč. Občina ima interes, da obe dejavnosti izvaja ena pravna oseba, to je zdaj Komunala Ribnica, predvsem zaradi bojazni, da bi lahko kdo poslej zahteval koncesijo za opravljanje drugih, dobičkonostnin komunalnih dejavnosti, manj donosne pa bi ostale na grbi občine. Ker ima podjetje Ava trgovino pogrebne opreme, ukvarja se s prevozom pokojnikov in drugimi pogrebnimi storitvami, je podjetnica Nada Lovšin dala pobudo za spremembo občinskega odloka iz leta 1996. Meni, da je občinski odlok, ki določa, da lahko to dejavnost opravlja le javno podjetje, nezakonit in v nasprotju z načelom enakopravnosti gospodarskih subjektov. Svetniki bodo na prihodnji seji ponovno obravnavali navedeni odlok. Na predlog Komunale pa so sprejeli nove, višje cene pogrebnih storitev, grobarine in cen ur za čistilce ulic in mehanične delavnice. Za 10 in ne 19 odstotkov so povečali ceno pogrebnih dejavnosti, ki poslej znaša nekaj več kot 57 tisoč tolarjev; za 19 odstotkov so povečali cene groba-rin, tako daje cena enojnega groba 1230 tolarjev, dvojnega groba 2460 tolarjev, za trojni grob ali več grobov pa je treba oašeti 3690 tolarjev. Ura čistilca ulic bo po novem veljala 1155 tolarjev. Di-rekor Komunale Jože Zakrajšek je povedal, da so dozdajšnje cene veljale od 1994,nove pa so nižje od cen v Kočevju in Grosuplju in se nanašajo na pokopališča v Hrovači, Sodražici, Loškem Potoku in Dolenji vasi. M. G. 1 DOLENJSKI LIST LAČEN NA RAZSTAVI VELIKONOČNIH JEDI - Za veliki teden je bila v sejni dvorani občine Dobrepolje razstava velikonočnih jedi in pogrinjkov. Razstavo so pripravili šola in vrtec iz Kompolj, Društvo kmečkih žena ter dobrepoljska godba, ki je prispevala veliko butaro. Razstavo je organiziralo Turistično društvo Dobrepolje, ogledalo pa si jo je več sto obiskovalcev, predvsem še mladine. V knjigi vtisov so obiskovalci zapisali mnoge pohvale. Nabolj originalna pa je pohvala mladega Daria, ki je duhovito napisal: “Razstava je zanič, ker sem postal lačen. ” Na fotografiji: motiv z rastave. (Foto: J. Primc) ODPRTO NOVA ENOTA DOLENJSKE BANKE d.d. 17. april 1998 ~r y v • Kočevje DOLENJSKA BANKA MM I 2 M A šil H O B Č l N MMU V Zupan naj bi bil iz središča občine “Premalo se je naredilo v sami Ivančni Gorici, zato so pomembne priprave na lokalne volitve,” predsednik Sivih panterjev LDS F. Rajh • Maja okrogla miza z ministrom Ropom IVANČNA GORICA - Med mnogimi dejavnosti ivanškega občinskega odbora Sivih panterjev (OO SP), seniorske organizacije v LDS, ki je že vrsto let vodi Franjo Rajh, kije tudi svetnik in predsednik ivanške krajevne skupnosti, še naprej ostaja delo na področju življenjskega standarda starejše generacije, tako socialne kot invalidske organizacije, spremljanje nove zakonodaje na pokojninskem in invalidskem področju, družabna srečanja, dobro sodelovanje z OO LDS v občini, z ostalimi organizacijami in občinskim vodstvom, z ministrstvom za družino in socialne zadeve itd., kot eno temeljnih zadev pa so na sestanku prejšnji teden poudarili vključitev v letošnje lokalne volitve. Povedali so, da s sedanjim malo narejenega za razvoj same občiskim vodstvom niso najbolj zadovoljni, saj je praksa pokazala, da je bilo v tem obdobju zelo TRETJA MEDOBČINSKA REVIJA GROSUPLJE - ZKD občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica vabi jutri, v petek, 17. aprila, ob 19. uri v kulturni dom na 3. medobčinsko revijo odraslih pevskih zborov vseh treh občin. S po dvema pesmima se bo predstavilo 12 zborov, med njimi tudi trije moški pevski zbori iz ivanške: iz KD Ambrus (zborovodja Ciril Hočevar), KD Josip Jurčič z Muljave (zborovodja Majda Adamič) in Pevskega društva Šentvid (zborovodja Jernej Kralj). Revijo bo strokovno spremljal Vlado Brlek. Ivančne Gorice.”Razlog gre iskati tudi tu, da v sedanjem delovanju lokalne uprave ni bilo v občinskem svetu niti enega svetnika iz samega kraja, pa tudi prihodnji župan bi moral biti prav iz centra Ivančne Gorice,” je povedal Rajh. Predsednica in članica sveta OO LDS Marinka Koščak in Sonja Maravič sta dodali, da je treba zato pridobiti čimveč novih mož- OTROCI IN MLADINA PO JURČIČEVI POTI VIŠNJA GORA - Tamkajšnji vzgojno izobraževalni zavod je ob 50-letnici obstoja v petdesetih dneh pripravil različne prireditve. Med drugim je tudi organizator pohoda po Jurčičevi poti za otroke in mladino zavodov za usposabljanje ter finalnega tekmovanja v karaokah, ki bo v petek, 17. aprila, v prostorih zavoda. Franjo Rajh nih kandidatov za občinske svetnike in župana, da se bo sedanje razmerje v svetu (4 LDS in 17 ostali) spremenilo in “se bo dalo kaj narediti.” Sivi panterji to ne bi bili, če jih ne bi vznemirjala tudi sprememba pokojninske reforme. O tem so nekaj več povedali: člana IO SP Jože Kastelic in Jože Zakonjšek ter generalni sekretar SP Ivan Kuhar. Sicer pa bo na njihovo pobudo verjetno sredi maja v Ivančni Gorici na to temo organizirana okrogla miza, ki se je bo udeležil tudi minister Tone Rop. L. MURN Zaklade mladih je treba le dvigniti Srečanje mladih literarnih ustvarjalcev trebanjske občine v Šentrupertu ■ Literarno glasilo Srečanja predstavil dr. Igor Saksida - Ne želja po slavi ŠENTRUPERT - Mladi literarni ustvarjalci so se na srečanju prvič zbrali pred štiriindvajsetimi leti, literarno glasilo Srečanja pa so prvič izšla maja 1977. Letos so Srečanja predstavili na zaključni prireditvi ob letošnjem Goljevem spominskem dnevu v osnovni šoli dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu. Ravnatelj te šole in urednik glasila prof. Jože Županje uvodoma opozoril, da je akademik, domačin Pavel Golia, mladim odpiral pot do resnice in dobrote, v sklepni besedi na kulturni prireditvi, ki sojo obogatili še nastopi učencev trebanjske glasbene šole in pevskega zbora pod vodstvom prof. Tatjane Mihelčič -Gregorčič, pa je Zupan poudaril, daje potrebno “zaklade mladih le dvigniti!” Zahvalil se je vsem mladim ustvarjalcem, njihovim mentoricam: Vesni Magovec - Regent in Anici Zidar z osnovne šole Mokronog, Danici Zupan s šentruper- ŠE V TREBNJE IN SEMIČ ške šole, Jožici Žabkar z osnovne šole Trebnje, Olgi Podpadec z osnovne šole Veliki Gaber in mentorju Ivanu Gregorčiču z osnovne šole Mirna. Izdajo je omogočila Zveza kulturnih društev Trebnje. Likovno podobo Srečanjem je dal Lucijan Reščič, tehnično jih je uredil Rupert Gole, v uredniškem odboru pa so bili poleg že omenjenih Gregorčiča, Reščiča in Zupana še Zvonka Falkner, Marko Kapus in prvikrat doc. dr. Igor Saksida. Slednji je v Srečanjih 47 mladih dolenjskih ustvarjalcev, med katerimi bo morda vzniknil kak pripovednik, pravljičar ali pesnik dolenjskih gričev, ki govorijo o svetu mladih, o enkratnih doživetjih, ki so hkrati “skupna”, pre- Ugodnejši kreditni pogoji! Znižali smo realne obrestne mere in podaljšali odplačilno dobo! odplačilna doba obrestna mera 6 mesecev 12 mesecev 24 mesecev 36 mesecev 60 mesecev TOM + 6% TOM + 7% TOM + 8% TOM + 8,5% TOM + 9% Obrestne mere so enake za namenske in nenamenske - gotovinske kredite! In če še niste naš komitent? Odprli vam bomo tekoči račun ali hranilno knjižico, na katero boste prejemali redne mesečne prejemke in pot do kredita vam bo odprta. Pa ne samo do kredita, odprla se vam bodo tudi nešteta poštno-bančna okenca, ugodna varčevalna ponudba in sodobni bančni instrumenti! Poštna Banka Slovenije in pika! PBS. poznal pet tematskih sklopov, od vsakdanjosti, nenavadnih doživetij, predvsem zgodb živali in otrok, pa do domišljije. Sklop o pisanju, šolskem delu, počitnicah je po Saksidovem mnenju pot v odraslost, ta pa vodi preko dozorevanja, ki je lahko tudi branje in pisanje. Čeprav se zdi včasih “vse brez zveze,” kot pravi Saša, je mladost pač lepa, pa čeprav je le užitek tudi “čofotanje po lužah.” Dr. Saksida je v peti tematski sklop umestil razmišljanje, polja “duha”. Izražanje z drobnimi besedami: Haiku. P. PERC SREČANJA ZARADI RADOSTI USTVARJANJA - Ustvarjanje je življenje, je pot naprej. Na srečanju mladih literarnih ustvarjalcev iz trebanjske občine v Šentupertu (na posnetku) so ti in njihovi mentorji soglašali z besedami dr. Igorja Sakside, da ustvarjalcev ne žene želja po slavi in neizmernih nakladah knjig, pač pa želja po “tkanju besed, po besedilih. ” Ali kot je zapisala Karmen: “Odločila sem se, da bom sonet napisala, čeprav ne bom pesnica postala!” (Foto: R P.) Kdo je reven kot cerkvena miš? Sevniški svetniki sprejeli osnutek letošnjega proračuna in se tu in tam tudi pošteno sporekli • Veliko premalo denarja za ceste - Zadolževanje “le” za 34,5 milijona tolarjev TREBNJE, SEMIČ - Gledališka skupina iz Mirne Peči, ki je letos pod režiserskim vodstvom Staše Vovk pripravila Partljičevo komedijo Gospa poslančeva, bo gostovala tudi ta konec tedna. Danes, v četrtek, 16. aprila, bo nastopila v trebanjskem kulturnem domu, v soboto, 18. aprila, pa v semiškem. Obe predstavi bosta ob 20. uri. 25 SALAM NA SALAMIADI NA REPČAH REPČE - Ocenjevalna komisija - sestavljali sojo strokovnjaki živilstva, veterine in kmetijstva - je pretekli konec tedna na 4. salamiadi na turistični kmetiji Brezovar na Repčah, ugotovila, da je kakovost salam vsako leto boljša. Tokratnih 25 primerkov salam so ocenjevali po lestvici, ki se uporablja na mednarodnih ocenjevanjih, najvišje ocene pa je dobila salama Janeza Verhovca z Vira pri Stični, na 2. mestu je bil Alojz Kvas iz Breze pri Trebnjem, tretja je bila Trebanjka Justi Meglič, 4. mesto je za salamo pripadlo Jožetu Gorišku z Malega Vidma, 5. mesto pa Cveti Lah iz Dola pri Trebnjem. Priznanja in nagrade je priskrbela Kmetijska svetovalna služba Trebnje. ŽUPAN IN POSLANEC Sevniški župan Jože Peternel je bil pri oblikovanju vsebine občinske malhe nenavadno nasršen. Ko je razpravljala svetnica Andreja Jamšek (SLS), je nekaj glasno godrnjal in svoje početje komentrial: “Samo glasno razmišljam”. Če bi bil poslanec in svetnik Branko Kelemina prisoten na seji sveta, bi slišal iz županovih ust: "Če bo poslancu Kelemini uspelo pripeljati kakšen denar za Sevnico, mu bomo zelo hvaležni. Doslej še ni nič!” RAZSTAVA LOZARJEVE V GALERIJI MISSS LJUBLJANA - Sevniški umetnik Rudi Stopar je v petek, 10. aprila, v Galeriji MISSS (Mladinsko infor-mativno-svetovalno središče Slovenije) v Ljubljani v prisotnosti več kot 60 ljubiteljev likovne umetnosti odprl razstavo slik, in sicer desetih akvarelov in enega olja, zunanje sodelavke MISSS-a, 23-letne študentke Valentine Lozarjeve iz Sevnice. Lozarjeva študira hkrati na Visoki šoli za socialno delo in na visoki policijsko-varnostni šoli, njeno nadarjenost za likovno umetnost pa je opazil in spodbujal že profesor na brežiški gimnaziji, sevniški akademski slikar Alojz Konec. Lozarjeva se v delih, ki bodo v Galeriji MISSS v Kunaverjevi ulici 2 v Zgornji Šiški razstavljena do 10. maja, spogleduje z impresionizmom. SEVNICA - Na seji sevniškega občinskega sveta pretekli četrtek so svetniki sprejeli 1,059.249.000 tolarjev težak osnutek občinskega proračuna za leto 1998, ki predvideva 34,5 milijona tolarjev dolga, kar je skoraj triinpolkrat večje zadolževanje kot lani. Verjetno brez dodatnega zadolževanja in morda celo prvega rebalansa proračuna po treh letih delovanja sedanje svetniške zasedbe, ne bo šlo, če naj bi vsaj nekoliko zadostili vse bolj glasnim zahtevam krajevnih skupnosti po posodobitvi krajevnih cest. In to kljub temu da naj bi krajevne skupnosti dobile dvakrat več de-' narja kot lani (13,8 milijona), za naložbe na področju komunalne infrastrukture pa 60 odstotkov več denarja (45,5 milijona). Za investicije v lokalne ceste osnutek proračuna predvideva 55,5 milijona tolarjev, skoraj tretjino manj kot lani. Svetnik Jože Kunšek (SLS)je predlagal, naj bi iz občinske malhe prispevali za stroške (predvidoma 2 milijona) izdelave dokumentacije za vodovod v krajevni skupnosti Zabukovje, denar pa naj bi prenesli s posebne postavke, skupno 10 milijonov tolarjev, za te namene v celotni občini na postavko CRPOV (celostni razvoj podeželja in obnove vasi), da bi tako lahko pričakovali več denarja od države. Za projekte CRPOV in vinske ceste je zdaj predvideno v osnutku proračuna le 3.780.000 tolarjev, sicer skoraj četrtino več kot lani. Kunšek je povedal, da na vlogo za pomoč pri posodobitvi ceste Zabukovje - Pokojnik niso dobili niti odgovora! Svetnica Andreja Jamšek (SLS) je opozorila, da je krajevna skupnost Šentjanž dobila premalo denarja in prosila za pomoč za cesto Kal - Šentjanž. Zahtevala je, naj Občinarji prikažejo, koliko je šlo občinskih sredstev za posamezne krajevne skupnosti, brez transferjev. Marjan Jamšek (ZLSD) je povedal, da je bil povabljen na sestanek s predsedniki krajevnih skupnosti Mokronog, Mirna, Šentrupert in Trebelno v sosednji trebanjski občini, kjer se je lahko prepričal, da bi “morali biti hvaležni občinski upravi, da krajevne skupnosti pri nas vedo, koliko denarja bodo dobile”. Tajnik občine Zvone Košmerl je menil, da gre pri Šentjanžu za rahlo demagogijo. Alojz Zalašček (SLS) je zaprosil za pomoč občine pri sofinanciranju prireditev ob letošnji 800-letnici prve omembe Boštanja, za katero bodo Boštanjčani potrebovali okrog 8 milijonov tolarjev. Marjan Zidarič (LDS) je zaprosil v imenu mladih ljubiteljev tehnične kulture, naj svet posreduje, da jih bodo sprejeli v Športno zvezo Sevnica, kamor so naslovili vlo- go že pred dvema letoma. Blaž Jene (SKD) je povedal, da so predstavniki Karitas naleteli pri občini na gluha ušesa, ko so prosili za večjo pomoč, saj je 150.000 tolarjev občutno premalo. Jenetu je ostro oporekal Albin Ješelnik (LDS), češ da “ne moremo razpravljati o neznanih stvareh, daje nekdo bojda reven kot cerkvena miš...” Predsednik sveta Martin Nuvšak (SKD) je menil, da Ješelnik ne operira z argumenti, saj bi lahko tako razpravljali tudi o drugih društvih in organizacijah. P. PERC FINALNA SLOVENSKA SALAMIADA V ŠENTJANŽU ŠENTJANŽ - V soboto, 18. aprila, opoldne bo v gostilni Repovž že znano, kdo je letošnji zmagovalec finalne salamiade slovenskih salo-marjev. Na lanskoletnem prvem finalu v sevniški gostilni Vrtovšek, ki je “mati vseh salamiad”, je zmagal Sevničan Miran Kozmus. Na finalu ima pravico sodelovati s svojimi izdelki desetina mg bolje ocenjenih salamar-jev z ntgvečjih tovrstnih tek-inovunj v Sloveniji. Krjavljeve iskrice^ [ GODEŠA NI PRVI APRIL-Čeprav marsičesa prvega aprila ne gre jemati resno, pa to ne vel; ja za potezo enega izmed najbolj zagnanih ivanških svetnikov U vrst LDS Franca Godešo iz Vil; nje Gore. Na občini so namre< prav ta dan prejeli njegovo odstopno izjavo z vseh funkcij; odstopil je kot član občinskeg* sveta, kot predsednik odbora n družbene dejavnosti in kot člafl komisije občinskega sveta za sta; tutarnopravna vprašanja. Sledi vprašanje - zakaj? Čeprav urad; no še ni podal razlogov, gre men- j---------------— “--—rst- da za odstop zaradi zaščite vars va osebnosti in človeškega dostojanstva. Udeležencem sej občin-' skega sveta je znana Godeševa aktivnost in angažiranost (k1 mnogim seveda ni pogodu), saj je eden redkih, če ne včasih edini, ld se je na sejo res vedno dobro pri- pravil. Njegove pripombe, pod-kri kropljene tudi s pravniškim znanjem, so velikokrat naletele na gluha ušesa, še posebej zadnja seje pa so bile vse kaj drugega kol kulturno pogovarjanje in dogo-j varjanje. Tudi zato verjetno taj dvoumni prvoaprilski odstop. SOSED GOR ALI DOL - Prav čudno, da med ivanškimi okolje; varstveniki, ki jih vodi neutrudni Franc Hegler, na sestanku prejšnji teden ni bilo svetnika SDS Igorja Bončine, ki na sejah nikoli ne pozabi povedati, da ima res neverjetno srečo, da živi v okolici stiške farme, Livarja in ostalih onesnaževalcev. Čudno je tudi zato, ker se je prav tiste ure zadrževal blizu občinske stavbe. Še bolj čudno pa je zato, ker je predsednikov sosed - oba s Heg-lerjem namreč stanujeta na Ma; lem Hudem, pa ga ta očitno ni povabil. Ja, sosed gor ali dol! ... Trebanjske iveri DOKUMENTI ZA ZGODO-j VINO? - Kljub temu da je tre-l banjški svetnik Jože Vencelj že nekajkrat slišal zagotovila, tudi d ust samega trebanjskega župana Lojzeta Metelka, da je občina kupila nov službeni avto skladno s predpisi, Vencelj vztraja, da o zanj spornem nakupu dobi v roke še pisni odgovor. Vencelj je že pred časom na občinskem svetu zahteval, naj se ugotovi morebitna osebna Metelkova odgovor-j nost za ta nakup. VENDARLE MED NAJBOLJŠIMI - “Ali imamo v Trebnjem res najslabšega župana?” smo slišali na zadnji seji trebanjskega občinskega sveta retorično vprašanje enega izmed svetnikov najbolj poštene stranke, ki ji pripada tudi Lojze Metelko. In tako kristalno jasno je bilo izraženo svetnikovo nestrinjanje s predlogom Smoličeve komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja z vrednotenjem županove delovne uspešnosti, da sta bila le dva svetnika proti, dva pa sta se vzdržala, ob novem predlogu, da naj tudi trebanjskemu županu končno priznajo največjo možno, to je 50-odstotno delovno uspeš; nost, tako kot to počno v večini dolenjskih občin. NAGRAJEVANJE - Članico uredniškega odbora občinskega glasila, Ivanko Višček, motijo številne nepravilnosti v zvezi s tem glasilom, na prvem mestu, neredno izhajanje časopisa, številne pravopisne in slovnične napake ter dostikrat neustrezna razporeditev prostora. Po mnenju Viščkove je časopis predrag. Tildi ji ni uspelo ugotoviti, kako se izplačujejo honorarji, ali je denarna stimulacija le za mlajše avtorje ali za nekatere ali za včasih? | r'" ' '.'l'............... Sevniški paberki DEMOKRACIJA A LA J-J - ! Na zadnji seji sevniškega občin; j skega sveta je bilo ob obravnavi osnutka letošnjega občinskega proračuna kar nekaj polemik, ki bi jih lahko opredelili kot strankarsko konfrontacijo, celo z ideološkim predznakom, česar v Sevnici na tem forumu ni mogoče I ravno pogosto zaslediti. Medtem \ ko je svetnik Blaž Jene (SKD) utemeljeval predlog, da bi Karitasu odrezali večji kos proračunske pogače, tudi z njegovo univer; zalnostjo, ki se je pokazala tudi med vojno v bivši Jugoslaviji, mu je ostro oporekal svetnik Albin Ješevnik (LDS), češ da ne morejo govoriti o neznanih stvareh, o | premalo utemeljenih predlogih. STRANSKA VRATA - Svetni- [ ca Breda Mijovič (ZLSD) je odločno nasprotovala, da bi ne; ; kateri skozi stranska vrata vrinili i v proračun “svojo cesto”; bivša županja je ugotovila, da manjkajo v programu Imperlovega odbo- j ra za lokalno infrastrukturo naj- j manj 4 ceste! Svetnik Jože lmperl (SKD), ki je v odmevnih pasijonskih igrah na Razborju odigraj Pilata, si je po pilatosko umil roke... ca -o -o č rs o e Krške novice DELATI - Na povabilo novomeškega Revoza, ki ponuja delo v avtomobilski tovarni, se je oglasilo precej ljudi, doma v Posavju. Boljši kos kruha pač upajo najti zunaj meja svoje ožje domovine. Tako upajo tudi sezonci, ki jih najdete v Posavju kar pogosto. Nekaj se še ne ve, to, ali bodo Posavce vozili iz Revoza sestradane in omedlele v bolnišnice. Znano je namreč, da so pred časom pripeljali v bolnišnico žensko iz Moldavije, kije kot sezonska delavka našla priložnostno zaposlitev v ugledni firmi v Posavju. Ob prihodu v bolnišnico je bila - podhranjena. Delavka, ne ugledna firma. MOSTOVI - Most v Krškem na Vidmu čez Savo obnavljajo. Ljudje potujejo vseeno čezenj. Ne gre drugače, ker so najbližji mostovi daleč, npr. v Brestanici ali v sosednjih Brežicah. Tisti, ki v času prenove potujejo čez most, so po malem že siti zapore in motenj na vozišču. Če so med nezadovoljimi tudi krški vplivni možje, se bodo spomnili na tistega domačina -ali ni bil ravno občinski svetnik? - ki jih je pred časom jezil z nadležnim vprašanjem, kdaj bo končno nared most čez Savo v Žadovinku. Vse pomembne gradnje na Krških cestah se dogajajo v letih neposredno Pred montažo uparjalnikov v nuklearki. Ker že odštevajo čas do montaže novih uparjalnikov, za želeni žadovinski most pa še niso zapičili prve lopate, si domačin lahko misli, da mostu v Žadovinku sploh ne bo. Novo v Brežicah ZAMENJAL SAMEGA SEBE - V spomin na nekdanja dogajanja v brežiški občinski skupščini, ko so bile leta 1994 skoraj vse seje nesklepčne, se nekateri od ljudstva izvoljeni možje radi tudi danes izogibajo na njihova ramena položenih obveznosti. In ker so zaradi njih nekatere komisije >n odbori sveta občine Brežice kronično nesklepčni, je predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Bojan Petan najvišjemu organu odločanja v občini predlagal zamenjavo najbolj “problematičnih” “odbornikov”. To je lepo in prav, čeprav malce pozno. Toda pogled na seznam grešnikov pokaže, da je bil Bojan Petan prisiljen zamenjati tudi člana odbora za urbanizem in okolje Bojana Petana, to je samega sebe. Če naj bi ta Petanova poteza služila za zgled drugim, je mogoče pričakovati, da mu bosta sledila še, denimo, predsednik občinskega sveta dr. Alojzij Slavko Sušin ali celo sam župan Jože Avšič. DIJAKE OSNOVNOŠOLCI -Nova srednja šola v Brežicah vse bolj dobiva končno podobo, ki za zdaj spominja na oazo betona sredi rodovitnih polj, saj neposredno do nje ne vodi še nobena spodobna in legalna pot. Čeprav si dijaki in profesorji želijo, da bi bila šola čimprej odprta, je povsem drugačnih želja znani brežiški gostinec Žare, ki ima lokal v neposredni bližini stare trgovske šole. Le kdo bo v prihodnje hodil k njemu na tekoči zajtrk in malico, ko pa bodo njegove najzvestejše stranke preselili na obrobje mesta. Vrlemu Žaretu v tolažbo ostaja le to, da mu zadosti blizu stoji vsaj osnovna šola, katere učenci se vse bolj navajajo na in-terier njegove gostilne. Slednja nosi nedolžno ime Pri vodnjaku, Čeprav tudi v njej vodo uporabljajo le za umivanje kozarcev. ,lsc ____ rbrežifike porodnišnice V času od 31. marca do 10. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Polonca Šintler-Cigler iz Sevnice - Laro, Mojca TUrk iz Rožnega - Moniko, Alenka Kostanjšek z Gradišča - Nušo, Bariča Jačmenjak iz Krškega -Vanesso, Brigita Petretic iz Frluge - Simono, Petra Frank iz Globočic - Leo, Edita Rostohar iz Brežic - Domna, Alenka Černelič iz Dobove - Anžeta, Virginia Kelher iz Brežic - Roka, Anica Žarn iz Cerkelj ob Krki - Tadejo, Bojana Papež iz Sevnice - Blaža, Martina Baznik iz Podbočja - Jurija. Čestitamo! MM I 2 N A Š I H O B Č I _ N.MŠŠ Iz županstva ušla poslovna skrivnost? Kje bodo na Raki naredili pošto? - Dve ponudbi za nove prostore - Kupčije z župnijsko zemljo - V kaj se je izcimil dogovor pri krškem županu - Ali razplet res dokončen? RAKA - Pošta že dlje časa išče nove prostore izpostave na Raki, saj so sedanji neustrezni. Kje bo v prihodnje na Raki pošta? To vprašanje si po malem zastavljajo mnogi domačini, zanesljiv odgovor nanj pa mogoče še manjka. Sprva je kazalo, dajo bodo naredili v stavbi nekdanje trgovine, ki jo je od Kmečke zadruge Krško kupil Miro Božič z Rake. Kot pravi Božič, je predlagal pošti, da bi v omenjeni stavbi uredili njeno izpostavo. Pošta je takoj pokazala zanimanje za predlog, zato je na podlagi tako resnega odziva sklenil kupoprodajno pogodbo z nekdanjim lastnikom trgovine, kupil stavbo in obvestil pošto, da lahko - glede na dotedanje medsebojne pogovore -začno graditi. “Nekako istočasno sem šel v Krško k županu Danilu Siterju glede subvencije za posojilo, s pomočjo katerega sem kupil stavbo. Županu sem povedal tudi za svoje načrte v zvezi z gradnjo pošte v nekdanji trgovini. Ali je bilo to usodno, ne vem, ampak od takrat se je vse zapletlo. Ne vem, ali je župan povedal za mojo namero Dragu Krošlju z Rake. Drži pa, da je Krošelj takoj po mojem obisku pri županu ponudil pošti prostore,” je ogorčen Božič. Kot je prepričan Božič, je Krošelj ponudil objekt, ki bi ga zgradil na parceli, ki je takrat sploh še ni imel v lasti. Zanjo je namreč vložilo župnišče na Raki denacionalizacijski zahtevek. Potem ko sta v nadaljevanju dogajanja omenjeno župnijsko zemljo hotela kupiti tako Krošelj kot Božič, je župnik sklenil posel s prvim. Do take kupčije je pripeljal neki sestanek pri županu Siterju, ki ga je sklical slednji. Tam se je Božič odpovedal nakupu omenjene oparcele, Krošelj pa je zato odstopil od tega, da bi v bodočem večnamenskem objektu na nekdanji župnijski parceli zidal pošto; navzoč je bil tudi raški župnik. S sestanka so o taki Krošljevi odločitvi obvestili tudi pošto. “Čeprav smo se dogovorili, kot smo se, je Krošelj, natančneje njegovo podjetje Kopros, takoj po tistem podpisalo s pošto pogodbo o gradnji prostorov na Raki,” je začuden in ogorčen Božič. Toliko bolj, ker je on že prejel dopis pošte, v katerem slednja podrobneje razčlenjuje gradnjo in prevzem prostorov, ki bi jih zgradil Božič. Za Mira Božiča so pogodbe, ki so (bile) v obtoku med Krošljem, pošto in županom krške občine, ne prav zgledne reči. “Ali se nekaj VEČER JAZZA SENOVO - V soboto, 18. aprila, bo ob osmih zvečer v tukajšnjem Domu XIV. divizije koncert krškega velikega zabavnega orkestra Big band, ki ga vodi Aleš Suša. Z glas-besniki bo nastopila tudi njihova stalna pevka Manca Klanjšček, po končanem koncertu pa se bo večer jazza nadaljeval v lokalu Oaza, kjer bo potekal jam session. HIŠNI SEJEM INO ’98 KRŠKA VAS - Jutri bo odprl vrata razstavni prostor podjetja INO Brežice v Krški vasi. Na poslovni prireditvi Hišni sejem Ino ’98, ki bo trajala do nedelje, bodo predstavili in prodajali kmetijsko mehanizacijo in opremo. Otvoritev Inovega Hišnega sejma bo jutri ob 13. uri v Krški vasi. Brežiški načrt “prebogat”? Ali bi bila otvoritev nove srednje ekonomske šole v Brežicah nevarna zaradi prometa? - “Prebogato” BREŽICE - Ali bi bila otvoritev nove srednje ekonomske šole nevarna zaradi prometne ureditve na območju nove šole? Dejstvo je, da v brežiški krajevni skupnosti Zakot-Bukošek javno odgovarjajo pritrdilno. Dejstvo je tudi, da je občina Brežice pozorna na vse tovrstne pripombe. Prav tako drži, daje Zavod za prostorsko načrtovanje in razvoj pri občini že sam vzel pod drobnogled bodočo prometno ureditev na območju nove šole in da natančno ve, kako do varne prometne ureditve. Očitno pa bo marsikaj iz Zavodovega celovitega načrta ostalo začasno samo na iari z denarjem za ceste, morejo urediti prometa na širšem območju šole. Direkcija s sedežem v Ljubljani je Brežicam na njihove dopise jasno odgovorila, da so prometno ureditev na širšem območju nove ekonomske šole zasnovale “neustrezno, prebogato”. Dušan Blatnik, direktor Zavoda za prostor- lldll Id UMtllU ZdLdMlU Nel IIKJ 1 papirju, ker skopari z denarje Direkcija Republike Slovenije; ceste, brez katere Brežice r umazanije s teh pogodb ni prijelo tudi županovega, Krošljevega in mogoče še katerega imena?!” * Krajevna skupnost Raka se zavzema za obnovitev sedanje pošte ali za ureditev v objektu, ki ga je ponudil Božič. sprašuje Božič, ki so mu očitno z lokalno zvitostjo in občinsko močjo “speljali” izvirno, sicer skrbno varovano zamisel za grad- • Župan Siter je lastnoročno črtal s seznama dejavnosti bodočega večnamenskega objekta, ki naj bi ga na nekdanji župnijski parceli zgradil Krošelj, poštni urad. To je potrdil tudi s podpisom in županskim žigom. Zato Božič pričakuje, da župan stoji za svojim podpisom, in pravi, da k županu ni šel samo po avtogram, ampak po resen dogovor. njo pošte na Raki. Ali pa mogoče vse skupaj še ni končano in bo razplet drugačen? M LUZAR PSI IN LJUDJE KRŠKO - Med speedwaysko dirko v Krškem je prispel na glavno tribuno mlad človeški par s psom. Obiskovalci, ki so takrat že bili na tribuni, so po malem negodovali nad prihodom štirinožnega obiskovalca. Eden izmed gledalcev, ki se je očitno prvi sprijaznil z dejstvom, je rekel, naj pes le bo na tribuni, če so tudi zanj plačali 1.200 tolarjev za vstopnico. Pes je ob tem iz prve vrste z zanimanjem gledal dogajanje na športni stezi. Za nejevoljne poglede niti za besede ljudi se ni menil, tako kot se niso menili zanj vratarji PREIZKUSITE NOV MODEL CORDOBE KRŠKO - Slovenska vinska kraljica leta 1998 Katarina Jenžur in podjetje Job avto Puntar ob obletnici otvoritve avtosalona vabita na slovesno podelitev Seatove arose, ki bo v petek, 17. aprila, ob 11. uri v avtosalonu na CKZ 135c v Krškem. Ob družbi ljudskih pevcev Roženkraut bo še degustacija vin vinske kleti Kostanjevica, Kmečke zadruge Krško ter ogled razstave akademskega slikarja prof. Alojza Konca. Ogledali in preizkusili boste lahko tudi novi model cordobe vario. ORGELSKI KONCERT ŠENTJERNEJ - V nedeljo, 19. aprila, ob 16. uri bo v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Šentjerneju orgelski koncert Angele Tomanič, kije študirala orgle v Ljubljani in v Gradcu, kot solistka pa nastopa doma in v tujini. NEŽKA GRM NAŠTELA 90 LET - Nežka Grm iz Zabukovja pri Raki jih šteje že 90. Prijazna in vedno nasmejana ženička, ki ji zdravje služi kar dobro, skrbi zase sama, a pomaga tudi drugim pri opravilih na njivi in v vinogradu. Tako ni nikoli sama, čeprav v leseni, s slamo kriti hiški živi sama. (Foto: H. S.) sko načrtovanje in razvoj pri občini Brežice, o takih “prebogatih” načrtih pravi med drugim: “Predvideli smo pločnik od križišča pri blagovnici do križišča pri srednji ekonomski šoli. To moramo zgraditi, ne moremo čakati na Direkcijo Republike Slovenije za ceste, da bi ta zagotovila celotno prenovo ceste na tem območju. Vendar občina brez nje ne more narediti vsega, kar sicer želi. V občini bomo upoštevali možnost, da se bo Direkcija nekoč odločila v celoti rekonstruirati cesto pri šoli. Pri blagovnici v križišču za zdaj ne bo desnega zavijalnega pasu. Če se bodo povečali prometni tokovi, ga bo zgradila Direkcija za ceste, s tem da bo takrat tam prestavila pločnik.” Občina je s pogledom na pričakovani promet tudi dala zgraditi vse potrebno za delovanje semaforjev v križišču pri novi šoli. Po Blatnikovih besedah je odvisno od denarja, ali bodo semaforji tam že zdaj. M. LUZAR Ivan Grabnar Čebelarji dali pečat raškemu utripu RAKA - “Vztrajamo. Čebelarsko društvo Raka je dejavno. Za to lahko pripišemo zasluge Mojci Tomažin, ki skrbi, da so člani o vsem redno obveščeni, zasluge imata tudi blagajnik, ki skrbi za redno poslovanje in nabavo zdravil, ter gospod Zupančič, ki omogoča brezplačen prevoz sladkorja,” pravijvan Grabnar, predsednik Čebelarskega društva Raka, ki letos praznuje 50-letnico delovanja. Leta 1997 je postala tajnica društva Mojca Tomažin, ki vodi tudi čebelarski krožek v raški osnovni šoli, po Grabnarjevih besedah uspešno. Za društvo je bilo v zadnjem obdobju posebej pomembno leto 1986, ko ie Stane Salmič, mizar iz Ljubljane, postavil po dogovoru z vodstvom osnovne šole Raka šolski čebelnjak, za katerega so čebelarji podarili čebele. “Čebelarska organizacija na Raki je nastala leta 1948. Ustanovitelj je bil Vinko Bajc, mizar na Raki. Pomagali so mu tudi Jože Bajc iz Površja, družine Šiško, Hru-ševar, Metelko, Tomažin, Mladič, Račič, Karel Humek in drugi. Desna roka je bil Yili Grozina z Drnovega. Čebelarji in Račani smo lahko ponosni na Martina Hu-meka, ki se je rodil v Gradišču pri Raki leta 1870. Deloval je kot čebelar, sadjar, vrtnar, strokovni učitelj in pisatelj. Po njem so v Krškem poimenovali ulico,” povzema zgodovino Ivan Grabnar. Z dosedanjim organiziranim čebelarjenjem na Raki so po Grabnarjevih besedah tesno povezana tudi imena Grozina, Bračun, Minka Zupančič, Stane Pungeršič, Franc Tomažin, Slavica Tomažin in druga. L. M. POZORNOST SLEHERNEMU - Predsednik Mirko Kambič in in Karl Strašek, član upravnega odbora, zadolžen za rekreacijo invalidov (na fotografiji z desne), si prizadevata najti pot do vsakega invalida v občini. (Foto E. Sečen) Tudi invalide odpuščajo z dela V brežiško invalidsko društvo vključenih preko 800 članov - Mlajši invalidi pridejo šele, ko zaidejo v težave - Kam z nezaposlenimi? - Organizirana rekreacija BREŽICE - Invalidi občine Brežice, ki so predlani praznovali 20-letnico organiziranega delovanja, si na različne načine prizadevajo pozabiti vsakdanje nevšečnosti, ki izvirajo iz njihove zmanjšane delovne sposobnosti. Društvo, ki danes šteje okoli 860 članov, je nastalo iz nekdanjega združenja delovnih invalidov, sedaj pa so vanj včlanjeni tudi vojni in vojaški invalidi, slepi in slabovidni, AS bolniki, paraplegiki in drugi. Najboljši AUDI trgovec 1 997 Audi Prednost je v tehniki GjOO TESTNA VOZILA A-3 1.6, A-4 1.6 UGODNA A PONUDBA VOZIL LETNIK 07 NA ZALOGI: A-3 1.6, 1.9 TDi A-4 1.6, 1,8 UGODEN KREDIT - LEASING, STARO ZA NOVO A-6 1.8 T, 2.4 Radanovič 0608/61-308 BREŽICE. Černelceva 5 8-12.13-17 ob sobotah 8-12 Nekateri, predvsem mlajši in zaposleni, se niti ne počutijo invalide in ravno teh je v invalidsko organizacijo vključenih najmanj. “Mlajše invalidne osebe, ki so sicer zaposlene, se spomnijo na nas le, kadar potrebujejo nasvet v zvezi s tegobami na delovnem mestu. Ko jim predlagamo, naj se včlanijo, se za ta korak ne odločijo. Dokler lahko namreč delajo, se sploh nimajo za invalide, kar je po svoje razumljivo,” pravi predsednik brežiške invalidske organizacije Miroslav Kambič. Glede na vrsto invalidnosti je danes v Sloveniji kar 11 invalidskih organizacij, ki so v glavnem organizirane po regionalnem načelu ali celo samo na ravni države, zato sodi brežiška organizacija s svojim številnim članstvom med najmnožičnejša občinska invalidska društva. “Po seznamu nas je res okoli 860, toda ravno zdaj urejamo nove članske kartone in bomo tako dobili natančno število. Ker je aktivnih, s katerimi se srečujemo na raznih prireditvah, izletih ali v naši pisarni, bistveno manj od prej omenjenega števila, mogoče, kdo iz seznama ni več živ,” dodaja predsednik Kambič. Brežiško društvo si tudi s pomočjo različnih interesnih dejavnosti skuša najti pot do svojih članov, ki se zelo radi udeležujejo izletov ali hodijo na oddih v kakšno slovensko zdravilišče, v katerih imajo najete postelje. Samo v Termah Čatež imajo tako na razpolago 11 počitniških hišic s 44 ležišči, do katerih imajo pravico vsi slovenski invalidi. Pri odločanju o vrstnem redu oddajanja počitniških zmogljivosti ima v teh težkih časih veliko vlogo tudi socialno stanje invalidov. Mnogim invalidom pomagajo tudi z enkratno denarno pomočjo, vse pa ob novem letu vodstvo organizacije obišče in obdari s simboličnimi darili. Kljub prizadevanjem za olajšanje vsakdanjega življenja družbene spremembe hudo zadevajo tudi invalide. “Prej invalid po zakonu ni mogel izgubiti službe, po novem pa jo lahko. In to zaradi tehnoloških ali osebnih razlogov, kar pomeni, da ga delodajalec lahko vsak trenutek postavi pred vrata. V takšnem primeru je invalid sicer lahko še 5 let prijavljen na zavodu za zaposlovanje in prejema denarno nadomestilo, toda kaj bo s tem človekom po preteku teh 5 let? Ga bo kdo pripravljen • V društvu skrbijo tudi za družabno življenje. Tako v Domu upokojencev igrajo šah ali pa se razgibavajo s pikadom ali ruskim kegljiščem. Od letos imajo tudi sekcijo pri strelskem klubu Kru-no Brežice in prejšpji teden so izvedli že svoje prvo občinsko prvenstvo. zaposliti, ko je brez dela toliko zdravih ljudi? To je kruto in tudi zaradi tega je prav, da se invalidi vse bolj povezujemo. Skupaj bomo morda le kaj dosegli,” pravi Kambič. . E. SEČEN Visoke kazni ščitijo potrošnika Največja med novostmi zakona o varstvu potrošnikov so visoke kazni - Zaradi njih se je zakon takoj prijel - TW milijone tolarjev za zavajanje kupcev - Nekaj nedorečenosti S SKLADOM DO NOVE ZAPOSLITVE KOČEVJE - Recinko, kočevsko podjetje za zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov, je skupaj z ministrstvom za delo ustanovilo poseben sklad za kočevsko, v bodoče pa morda tudi za ribniško območje. Ker so prvi dnevi po izgubi zaposlitve najbolj boleči, sklad en mesec pomaga s poklicnim usmerjanjem. Ta mesec bo predavanja poslušalo prvih sto udeležencev. V 150 urah dela jim bodo predavatelji poskušali pomagati spoznati same sebe, odkriti svoje prednosti in slabosti ter jih naučiti veščin iskanja poti do nove zaposlitve. Poleg poklicnega usmerjanja naj bi večini udeležencev tudi pomagali do zaposlitve. “Naloga sklada je preprečiti prehod presežnih delavcev v odprto brezposelnost. Vključujemo presežne delavce, delavce na zavodu in potencialno presežne delavce,” pravi Brane Merhar, direktor Recinka. Projekt financirajo ministrstvo in ustanovitelji Recinka, zato je za kandidate zastonj. M. GLAVONJIČ NOVO MESTO - Skorajda že ni več nikogar, ki ne bi kaj slišal o novem Zakonu o varstvu potrošnikov. K temu je pripomogla predvsem velika medijska odmevnost določila, po katerem morajo biti vse cene odslej v tolarjih. V resnici pa sploh ne gre za nič novega, saj je tako poslovanje določal že zakon o denarni enoti iz leta 1991. Nove so v zakonu o varstvu potrošnikov predvsem stroge kazni, zaradi katerih se je večina podjetij, ki posluje s potrošniki, že krepko zamislila nad svojim ravnanjem. Predpisanih je 31 kazni za kršitve, za 17 od teh je predvidena kazen najmanj 3 milijone tolarjev. Za blažje kršitve bodo na kraju samem zaračunali mandatno kazen 200.000 tolarjev. I DOLENJSKI UST 1 Zakon je napisan predvsem zato, da zaščiti šibkejšo stran v poslovanju, t. j. potrošnika, trgovci in vse druge družbe, ki imajo opravka s potrošniki, pa se bodo morali nanj navaditi, če se z njim strinjajo ali ne. Zakon med drugim določa, da se je treba na potrošnika v vseh pisnih sporočilih (papirjih, dokumentih) obračati v slovenskem jeziku. V delu, ki govori o odgovornosti za izdelek, je jasno zapisano, da za škodo, ki jo povzroči izdelek (če se na primer zaradi napake vžge stroj in povzroči požar), odgovarja neposredno proizvajalec in ne trgovec. Zakon o varstvu potrošnikov nadgrajuje zakon o varstvu konkurence, saj sankcionira zavajajoče in nedostojno oglaševanje. Tudi na področju garancij za brezhibno delovanje ni pomembnejših novosti, če izvzamemo kazni, zato pa zakon nalaga pristojnim ministrom, da sprejmejo nove predpise na tem področju, in določa, da minister lahko pred- BORZNI KOMENTAR Ajdovski Fructal poskočil SBI presegel 1.700 točk ■ Fructal: za polovico večji čisti dobiček - Tujci tudi v marcu več kupovali V prejšnjem tednu so bile vlečni konj nove rasti borznega indeksa SBI, ki je po dolgem (asu spet presegel 1700 točk, nedvomno Lekove delnice. Njihov tečaj je ob prometu med 100 in 200 milijoni tolarjev na dan presegel vrednost 50.000 tolarjev pri delnici, kar je doslej njihova najvišja vrednost. Poleg Lekovih so poskočile tudi cene nekaterih drugih delnic, vendar nobena do rekordne cene. Povprečni tečaj Krkinih delnic je dosegel 33.400, Radenske 2.180, Petrola 22.500 in Istrabenza 1.900 SIT. Na izvenborznem trgu je blestel Fructal iz Ajdovščine, ki je objavil odlične poslovne rezultate in za polovico večji čisti dobiček za lansko leto. Zaradi tega je cena delnic te družbe v dveh dneh poskočila za 20 do 25 odst. in je v petek dosegla 1.800 SIT. Ob relativno zadovoljivem prometu so v pozitivno smer tečaj popravile tudi delnice Colorja (na 6.400) in Heliosa (na 37.900 SIT). Objava marčnih podatkov o prilivu tujega kapitala za nakupe delnic na Ljubljanski borzi potrjuje domneve, da zanimanje tujcev spet narašča, čeprav trenutno predvsem za delnice Leka in Krke. Neto pritok tujega kapitala za te namene je v marcu znašal več kot 33 milijonov nemških mark, kar je za 10 milijonov več kot mesec prej. Delež tujih lastnikov v Leku se je v marcu povečal od 29,3 na 31,5 odst., v Krki od 6,8 na 8 odst. in v Drogi od 22,7 na 23,7 odst. Malenkostno zmanjšanje tujega lastništva (sedaj 10,5 odst.) so zabeležili v Termah Čatež in Petrolu (1,7 odst.). Po novembru, decembru in januarju, ko so tujci na naši borzi več prodajali, kot kupovali, je bilo torej februarja in marca obratno. V prihodnjih dneh se bo trem pooblaščenim investicijskim skladom, katerih delnice že kotirajo na borzi (Kompas 1 in 2 ter Vipa Nanos), pridružil še sklad Modra linija PID, d. d., ki ga upravlja družba za upravljanje Primorski skladi. Po dosedanjih podatkih ima sklad Modra linija še okrog 26 odst. neporabljenih certifikatov, zato znaša tudi knjigovodska vrednost njegovih delnic L 783 ali brez upoštevanja teh certifikatov 1.264 SIT. Borzna vrednost bo glede na sedanje izkušnje z delnicami pidov bistveno manjša. IZTOK PLUT, Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 3718-221, 3718-228 Fax. (068) 323-552 SEZNAMI BREZPOSELNIH OKLEŠČENI - Predstavniki Območne enote zavoda za zaposlovanje so v torek novinarje seznanili z gibanjem brezposelnosti na Dolenjskem in v Beli krajini, z akcijo zaposlovanja v Revozu, z vpisom v srednje šole in štipendiranjem ter z učinki programa samozaposlovanja. Kot je povedal Matjaž Verlič (levo), je tako posebno povpraševanje po delavcih tudi preskus za zavod. Ko je Revoz popustil pri merilih za zaposlovanje, ponudil večjo plačo in pristal na vključevanje delavcev iz širšega območja, jim je uspelo zbrati dovolj ljudi, še vedno pa zbirajo prijave za rezervo. Po besedah direktorja Franca Smerduja (na sredini, levo Jože Giodani) bo novo povpraševanje po delavcih dodobra oklestilo seznam za delo sposobnih na zavodu. Poleg Revoza (500 novih delovnih mest) zaposlujejo tudi Revozovi dobavitelji (skupno 150 delavcev v TOM Mirna, TPV Treves in TPVArsed), črnomaljski Danfoss in sezonsko še Cestno podjetje. (Foto: B. D. G.) piše obvezno garancijo tudi za rabljeno blago (npr. za avtomobile, ki jih prodaja posrednik). Zakon tudi navaja merila, po katerih je mogoče šteti pogoje pogodbe za nepoštene ali potrošniku celo škodljive. Potrošnik ima pravico preveriti sestavo cene. Zaračunavajo se lahko samo cene, ki so določene v ceniku. Če je tako za določeno vrsto blaga predpisano, mora trgovec zagotoviti deklaracijo, seznam servisov in drugo. Trgovec ne odgovarja, če kaj od tega manjka ali je deklaracija pomanjkljiva. Tržni inšpektor izloči tako blago iz prodaje, dokler pomanjkljivost ni odpravljena. Pri reklamacijah je zakon podaljšal rok za prijavljanje skritih napak od 6 na 12 mesecev. Prodajalec blaga ali storitev je dolžan reklamacijo ustrezno rešiti. Če jo zavrne, lahko potrošnik kot že doslej svojo besedo uveljavlja po sodni poti. Novo v zakonu pa je določilo, da mora prodajalec v 8 dneh odgovoriti na reklamacijo. Po zakonu je prodajalec dolžan predplačilo obrestovati tako kot vezana sredstva za dobo treh mesecev, sicer so predpisane visoke kazni. Zakon poleg tega še posebej natančno opredeljuje dva zelo tvegana načina prodaje: prodajo od vrat do vrat in prodajo po pošti. B. DUŠIČ GORNIK Prišel je tržni inšpektor Glavni republiški tržni inšpektor Roman Kladošek na posvetu z dolenjskimi in belokranjskimi trgovci NOVO MESTO - Številni trgovci Dolenjske in Bele krajine so minuli četrtek na povabilo Območne gospodarske zbornice in Združenja za trgovino prisluhnili glavnemu republiškemu tržnemu inšpektorju Romanu Kladošku, ki je predstavil zakon o varstvu potrošnikov ter tudi odgovarjal na vprašanja prisotnih. Teh ni manj- mr Roman Kladošek kalo, saj se v praksi srečujejo s številnimi, navzven sicer drobni- mi težavami, veliko pa je med njimi tudi neznanja in nepoznavnja predpisov. Trgovce so zanimala merila za nelojalno konkurenco z obljubljanjem nagrad, ki občutno presegajo vrednost blaga. Roman Kladošek je priznal, da ni meril in da si jih je tržna inšpekcija v praksi sama oblikovala. “Ocenjuje se vsak primer posebej. V prvi vrsti nagrada ne sme presegati zneska, za katerega bi moral povprečni Slovenec posebej varčevati, vendar pa to ni edino merilo. Posebej gledamo na to, kakšen je potreben vložek, da nekdo dobi nagrado. Namen teh nagrad je najpogosteje zamotiti kupca, da kupi nekaj, česar sicer sploh ne bi. Ker nagrada vabi, zavaja potrošnika, ki bi lahko kupil boljše ali cenejše. Res pa je, da je sodišče do zdaj rešilo le malo takih primerov,” je dejal Kladošek. V razpravi se je izkazalo, da še kar precej stvari ni dorečenih in da bo še kako prišlo prav, če bodo inšpektorji na začetku malce pogledali komu skozi prste. Tako je beseda tekla o označevanju cen v izložbi in o obveznem obrestova-nju predplačil. Trgovci opozarjajo, da gre večina predplačil, še posebej pri pohištvu, takoj k proizvajalcem in da imajo sami z njimi samo stroške. Če trgovec vzame predplačilo izključno kot zagotovilo, da se kupec ne premisli, potem mora po Kladoško-vem mnenju pogodba določati, da stranka v primeru odstopa izgubi aro. Inšpektorji tudi menijo, da pozitivno mnenje inštitutov za testiranje blaga ne izključuje odgovornosti prodajalca. Potrošniki lahko reklamirajo blago ali storitev tudi brez računa, vendar morajo imeti druga dokazila o nakupu. Po sedanjih predpisih morajo trgovci na deklaraciji zapisati tudi uvoznika, ker ta odgovarja za nastalo škodo. V postopku pa je že pobuda, da uvoznikov ne bi pisali, saj jim s tem delajo reklamo in usmerjajo potrošnike neposredno k njim. Udeležence je tudi zanimalo, kako se obravnavajo ulični prodajalci, ki so konkurenca legalnim trgovcem. Tržna inšpekcija takemu prodajalcu lahko vse blago • Trgovci se bojijo, da bodo kazni plačevali predvsem tisti manjši in pa začetniki, sgj imajo večje trgovske družbe strokovne službe. “Plačal bo neuki začetnik, ki postavi kiosk s časopisi, ki ni vreden 3 milijone tolarjev, kolikor znese kazen,” pravijo. Ne glede na vse, je treba predpise poznati, čeprav lahko sodniki omilijo kazen in je menda že kar nekaj primerov, ko so kršitelju naložili precej nižjo kazen od najniže predpisane. vzame in sproži proti njemu postopek, seveda, če ga zaloti pri prodaji na črno. Ker je to težko, predlaga trgovcem, da tovrstno konkurenco sami prijavijo. B. D. G. DNEVI KADROVNIKOV PORTOROŽ - Od danes pa vse do sobote bodo v Portorožu potekali Dnevi kadrovskih delavcev, ki jih organizira Založniška skupina Gospodarski vestnik. Ob tej priložnosti bo o vlogi vsakega zaposlenega govorilo več kot 30 uglednih teoretikov in praktikov. Svoje izkušnje bodo predstavili predstavniki nekaterih uspešnih slovenskih podjet(j, med njimi tudi Krke, tovarne zdravil, in Revoza, ki gradijo svoj uspeh na pravilnem odnosu do zaposlenih. Marjeta Potrč iz Krkinega kadrovsko-pravnega sektorja bo govorila o delu z ljudmi pri delu, vodja Revozovega izobraževalnega centra Božo Kočevar pa o vrednotenju in merjenju učinkov izobraževanja zaposlenih. Na predavanjih in okroglih mizah bodo kadrovniki iz podjetij spoznavali nove naloge svoje službe in odkrili prednosti odgovornega kadrovanja ter primernega odnosa do zaposlenih. SKUPŠČINA OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE GABRJE - Pred dnevi se je sestala skupščina Območne obrtne zbornice Novo mesto, ki zastopa blizu 1600 obrtnikov Novega mesta, Šentjerneja in Škocjana. Ocenila je delo v triletnem mandatu, sprejela program za letošnje leto in določila, da bodo volitve 2. junija. Predstavniki obrtnikov so tudi kritično spregovorili o nerazumevanju države za njihove težave, kar v zadnjem času najbolj čutijo avtoprevozniki. Lani so obrtniki treh dolenjskih občin po dolgih letih pričakovanj prišli do novega doma, s prodajo starih prostorov pa so zaslužili toliko, da so v treh zdraviliščih kupili prostore za počitnikovanje . <, ^ Svetuje Urad za varstvo potrošnikov Zasebni zobozdravnik lahko opravlja zasebno zdravstveno dejavnost, če izpolnjuje predpisane pogoje zdravniške zbornice in je vpisan v register zasebnih zdravstvenih delavcev. Če nima pogodbe z Zavodom za zdravstveno varstvo RS, je njegova stranka samoplačnik in ne potrebuje napotnice, saj pravic iz obveznega ali prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pri njem ne more uveljavljati. Kot samoplačnik mora plačati vse opravljene storitve, tudi vsa zdravila ter laboratorijske in druge preiskave. Ni pa mu potrebno plačati nudenja nujne medicinske pomoči, npr. zaustavljanja večjih krvavitev ipd. Zdravstveni zavod ali oseba, ki ima pogodbo z Zavodom, sta dolžna na svoj račun do konca trajnostne dobe opraviti vsa morebitna popravila, medtem ko zasebnemu zobozdravniku tega ni treba, niti ni dolžan izdelati načrta protetič-ne rehabilitacije ali upoštevati trajnostne dobe. Tako nekateri zasebni zobozdravniki ne opravijo brezplačnih popravil, čeprav se doba trajanja še ni iztekla. Samoplačnik naj zahteva račun in podrobnejšo obrazložitev računa. Posebnega nadzora nad obračunavanjem pri zasebnih zobozdravnikih ni, obstaja samo nadzor tržne inšpekcije. Račun zasebnega zobozdravnika je mogoče upoštevati pri napovedi dohodnine, zato ga je treba hraniti vsaj pet let. NOVOLES, lesna industrija Straža, d.d. Na žago 6, 8351 Straža objavlja JAVNI RAZPIS za izvajanje storitev s področja varstva pri delu, požarnega varstva in varstva okolja Kot izrazito lesnopredelovalno podjetje z 900 zaposlenimi želimo zagotoviti učinkovito varstvo pri delu, varstvo okolja in požarno varstvo. K sodelovanju vabimo strokovnjake fizične ali pravne osebe, ki so strokovno primerno usposobljeni, ki obvladajo zakonsko regulativo navedenih področij in ki nam bodo predstavili tudi nove vidike urejanja predmetnih področij dela. Od interesentov pričakujemo, da bo njihova ponudba vsebovala: • program in ukrepe izvajanja varstva pri delu, požarnega varstva in varstva okolja • navedbo okvirnih aktivnosti • ceno in ostale pogoje dela Vse informacije, ki jih boste potrebovali za izdelavo ponudbe, dobite pri g. Dušanu Jovanoviču na telefonski številki 068/84-533. Svoje ponudbe oddajte v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Novoles, lesna industrija Straža, d.d., Tehnični sektor - “Za razpis”, Na žago 6, 8351 Straža. Inflacija, TOM in obrestne mere Zaradi višje inflacije povišana tudi temeljna obrestna mera - V veliki meri izničeno marčevsko znižanje obresti - Varčevalci veseli, posojilojemalci precej manj rami tujih in domačih bank, seveda v korist tujih. Če bi država zdaj odpravila zaščito domačih bank (obvezne depozite), bi te tenko piskale, saj potrebujejo daljši čas NOVO MESTO - Visoka inflacija, ki je v prvih treh mesecih letošnjega leta skupno dosegla že 3,1 odstotka, je povzročila tudi povišanje temeljne obrestne mere - TOM. Marčevska 0,8-odstotna inflacija je več kot zadoščala, da seje TOM, ki seje že od avgusta lani držal na 0,8 odstotka, aprila povečal na 0,9 odstotka ali na 11,5 odst. za celo leto. Podatki govorijo, daje bil TOM nazadi^je tako visok julija 1996! Če upoštevamo stalne podražitve in tudi nekatere že napovedane, ni mogoče pričakovati zmanjšanja inflacije v spomladanskih mesecih. Kaj tokratna sprememba TOM pomeni v vsakdanjem življenju? Zaradi višje temeljne obrestne mere bodo višje tudi skupne letne obrestne mere na domačem trgu. Povečana inflacija je tako v dobršni' meri izničila splošno znižanje obrestnih mer, ki smo ga dočakali s 1. marcem letos. Takrat so namreč banke znižale pasivne obrestne mere v povprečju za 1 do 1,4 odstotne točke. Tako so se povprečne obrestne mere za vezane vloge od 31 do 90 dni iz prejšnjih TOM + 3,7 odst. znižale na TOM + 2,3 odst. Ker se je v aprilu TOM povišal, so obresti zdaj spet nominalno višje. To je seveda razveseljivo za varčevalce, ki bodo lahko rekli, da se še splača tolarsko varčevati pri bankah, še posebej, če bodo tako varčevanje primerjali s še vedno priljubljenim nacionalnim običajem - nakupovanjem nemških mark. Cena nemških mark v menjalnicah je marca vztrajno padala, saj je ponudba presegala povpraševanje. Tildi podjetniški tečaji so sprva močno padli, a so jih pozneje banke načrtno začele dvigovati. Poznavalci pravijo, da to ob deviznih presežkih ne bo učinkovito. * Letne obrestne mere za manjše tolarske vezave (do 300.000 SIT) se pri slovenskih bankah gibljejo 2 do 2,5 odstotka nad temeljno obrestno mero TOM (11,5 odst.), če gre za vezavo od 31 do 90 dni, in od 4,2 do 5 odst. nad TOM pri vezavah nad enim letom. Za dovoljeno prekoračitev stanja na tekočem računu banke zaračunavajo TOM + 9 do 11,5 odst. in za nedovoljeno prekoračitev stanja po večini TOM -I- 16 odst. Povečanja temeljne obrestne mere in nadaljnje rasti inflacije se precej manj veselijo tisti, ki posojila jemljejo. Spet se je povečala tudi razlika med obrestnimi me- za prilagajanje. Po oceni pozna- | valcev je prvi vtis, da z znižanimi obrestnimi merami banke komaj pokrivajo inflacijo ali pa je sploh ne, napačen. B. DUŠIČ GORNIK Kmet še nikoli tako ogrožen Socialdemokratska kmečka zveza v Črnomlju pripravila okroglo mizo o razvoju podeželja -Poraščenost in razdrobljenost zemlje breme za Slovenijo, sonaravno kmetovanje pa prednost ČRNOMELJ - Iniciativni odbor za dolenjsko regijo gibanja za razvoj podeželja pri socialdemokratski kmečki zvezi je na veiikonočni ponedeljek pripravil v Črnomlju okroglo mizo o razvoju podeželja. Kot pravi predsednik iniciativnega odbora Jože Žugelj iz Jelševnika pri Črnomlju, slovenski kmet še nikoli ni bil tako ogrožen kot sedaj, rešitev pa vidi v nujnih državnih ukrepih. PREDRAGA DRŽAVNA ZEMLJA? DRAGA - V krajevni skupnosti Draga (občina Loški Potok) so najboljše kmetijske površine v lasti države. Previsoke najemnine Pa naj bi bile vzrok, da se naglo opušča prireja goveje živine, odkupa mleka pa sploh ni več. Nekoliko drugačno mnenje ima inž. Janez Rus, vodja izpostave Kočevje, ki meni, daje opuščanju živinoreje glavni vzrok redka naseljenost in neugodna starostna struktura prebivalstva. Rus pravi, da daje zavod za to in podobna demografsko ogrožena področja Pri najemu 20% popusta in še toliko, če najemnik vzame več kot 3 ha zemljišča v najem. V nekaterih Primerih dajo zemljišča celo zastonj, pospešujejo agromelioriza-cije in tako preprečujejo naglo zaraščanje koristnih površin. A. KOŠMERL Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Zaradi praznikov smo tržnico obiskali že v petek, ko je bilo pri branjevkah kar precej gneče, saj so ljudje še na veliko nakupovali za praznike. Branjevke so ponujale: orehe po 800 do 1000 tolarjev kilogram, rozine po 450, suhe slive po 600, suhe fige po 650, jajca po 25 do 30, med po 800, jabolka po 80 do 110, korenine hrena Po 300, semenski krompir po 100, čebulo po 200, česen po 500, liter čebulčka po 300 do 500, berivko in mlado špinačo po 200 merico, cvetačo po 250, koren, kolerabo in redkev po 200, kozarček najrazličnejših semen po 100 do 150, sadike zgodnjega in rdečega zelja, solate in ohrovta po 200 zavitek. Zelo velika je bila tudi ponudba rož, omenimo le nekatere: brš-Ijanke so bile po 180 do 250, pelargonije po 250, surfinije po 180, gorenjski viseči nagelj po 250, nizki trajni grmičasti nagelj pa po 300. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 75 do 3 mesece starih prašičev, 15, starih 3 do 5 mesecev, in 8 starejših. Prvih so prodali 25 po 400 do 420, drugih 5 po 270 do 280, tretjih pa 8 po 230 do 240 tolarjev kilogram Predsednik socialdemokratske kmečke zveze Janez Žlindra je opozoril na slabosti, ki jih prinaša centralizacija oblasti in kapitala v Ljubljani, medtem ko kmalu ne bo nikogar več, ki bi se zavzel za podeželje. To pa se vse bolj zarašča: v Sloveniji je v povprečju zaraščenih že 65 odst. površin, samo na Kočevskem pa 93 odst. Velike probleme povzroča tudi razdrobljenost zemlje. Kljub vsem tem problemom je po njegovem prednost Slovenije v sonaravnem kmetovanju. Poslanec v državnem zboru dr. Jože Zagožen je govoril predvsem o vključevanju naše države v Evropsko zvezo, kjer bo mali slovenski kmet težko konkuriral. Ker pa ima Slovenija že sedaj 70 odst. trgovine z EZ, bo po njegovem, če gre v unijo ali ne, morala z njo trgovati. “Zato je bolje, da gremo v zvezo, saj bomo tako vsaj sedeli pri mizi pri pogajanjih. Sicer bomo pobirali le drobtinice, ki bodo padale z mize,” je bil prepri-čan dr. Zagožen. “Seveda pa bomo morali pred vstopom iz-pogajati čim boljši položaj za našo državo.” Poslanec v državnem zboru Janez Mežan, ki je predstavil mirnopeške delavnice o problemih v kmetijstvu, pa je poudaril, da si mora Slovenija ustvariti lastno vizijo o kmetijski politiki, ko bomo v EZ. Sicer se lahko zgodi, da nam jo bo dirigirala unija. V razpravi je bilo slišati več pri- icvcj. ur. jute jjuguten, junet j.unLtiu ni yruj. junet .m~i*n. .......j. pomb o težavah v kmetijstu, o poudarili, da moramo v Sloveniji, preden postanemo člani Evropske zveze, potisnjenosti kmeta na rob ter o sami dobro vedeti, kakšno kmetijsko politiko želimo. (Foto: M. B.-J.) njegovi socialni varnosti na starost. Eden od razpravljalcev je menil, da hrane ne bi bilo potrebno uvažati, če bi le preorali polja, kjer niti kosijo ne več. M. BEZEK-JAKŠE ■■■■■■■■MMm. •: : mmmmm O RAZVOJU PODEŽELJA - Gostje okrogle mize o razvoju podeželja, ki jo je v Črnomlju pripravila socialdemokratska kmečka zveza, so bili (od leve): dr. Jože Zagožen, Janez Žlindra in prof. Janez Mežan. Vsi trije so KOMENTIRAMO Bredemo v nove krivice Za kmetijska podjetja pripravljajo še en udarec predlog spremembe 27. člena zakona o denacionalizaciji, ki bo kmetijska podjetja še bolj prizadel. Namreč, po novem naj bi denacionalizacijski upravičenec, ki ni zadovoljen z denarno odškodnino za svojo pred desetletji nacionalizirano ali arondirano in prodano parcelo znotraj kmetijskega kompleksa, lahko zahteval in dobil zemljo. To lahko pomeni razkroj z muko vkup spravljenega večjega in zaokroženega zemljišča in s tem konec uspešnega gospodarjenja. Dovolj nam je vse te pristranosti, svojevoljnosti in tranzicijskega sprenevedanja tistih, ki imajo zdaj v rokah kmetijsko politiko in zakonodajo in ki enostransko podpirajo le zasebno družinsko kmetijo, nemalokrat tudi na račun kmetijskih podjetij, ki so na enoto sedemkrat bolj obremenjena s prispevki in davki kot kmetije, a kljub temu še uspešno gospodarijo in predstavljajo najproduktivnejše jedro slovenskega kmetijstva. Tako trdijo direktorji kmetijskih podjetij, kot se zdaj imenujejo nekdanji kmetijski družbeni obrati, v ustavnem sporu zoper sporne člene zakona o kmetijskih zemljiščih. Ne zahtevajo nič drugega kot enakopravno obravnavanje vseh vrst lastnine, kar je načelno zagotovljeno s slovensko ustavo, v vsakdanji praksi pa je drugače. Ob tem posebej poudarjajo, da ta kmetijska podjetja zaposlujejo še 8.500 ljudi, od tega 2.600 kmetijskih strokovnjakov, pridelajo do 60 odst. slovenskih tržnih presežkov in predstavljajo tehnološko in razvojno jedro slovenskega kmetijstva kot stroke. Toda namesto da bi dočakali razumno rešitev, ki bi olajšala že tako problematičen in težak vstop razdrobljenega slovenskega kmetijstva v Evropsko zvezo, se je v parlamentarnem postopku znašel OBČNI ZBOR STROJNEGA KROŽKA NOVO MESTO NOVO MESTO - Strojni krožek Novo mesto vabi vse svoje člane in zainteresirane kmetovalce na redni občni zbor društva, ki bo v petek, 17. aprila, ob 20. uri v prostorih gostišča Vinski hram Žagar v Birčni vasi. ,,... .. Vabljeni! kmetijski nasveti PREDLOG ZA SADITEV Maline osvajajo vrtove Maline postajajo zelo priljubljena in iskana sadna vrsta, saj niso redki ljudje, ki prisegajo, da ni boljšega džema, kot je malinov. Na vrtovih je vse več malinovih grmov, tudi zato, ker so maline skromna in prilagodljiva rastlina, ki najbolj uspeva v svetli senci dreves na humoznih, vlažnih in prepustnih tleh. Take rastne razmere so na obronkih gozdov ali obhišnih sadovnjakov. Malinam najbolj ustreza tako rastišče, kot je v gozdu. Torej kisla, vlažna tla in ne prevroče okolje. Rahla senca jim še posebej prija. V takih razmerah se hitro širijo s pomočjo koreninskih izrastkov, v enem samem letu pa naredijo tudi do tri metra dolge poganjke, ki takoj zarodijo. Malina je avtofertilna rastlina, kar pomeni, da je za oploditev dovolj ena sama rastlina na vrtu, kar je za majhen vrt lahko odličnega pomena. Vzgoja grma je kar preprosta, saj maline ne potrebujejo nobenih posegov, razen odstranjevanje koreninskih izrastkov, s pomočjo katerih lahko v kaj kratkem času zavzamejo pol vrta. Potrebujejo le redčenje poganjkov in oporo najdaljšim rozgam, ki So namenjene za rodnost. Najboljša je žična opora, zadošča pa tudi lesena, denimo primeren količ, h kateremu privežemo poganjke v višini približno enega metra. Ker imajo maline zelo plitve korenine, okopavanje ni priporočeno oz. mora biti opravljeno zelo plitvo.v Žal tudi malinove grme ogrožajo bolezni in škodljivci. V večjih nasadih lahko ogrozi pridelovanje malinov hrošč ali malinar, pa tudi malinova hrčica, ki povzroča sušico. To spomladansko sušenje poganjkov običajneje izzovejo glivice. Če gre za manjše število grmov, je nadaljnje širjenje bolezni moč preprečiti z izrezovanjem prizadetih poganjkov, v večjih nasadih pa na gre brez fungicida. In še priporočene sorte! Slovenski sadni izbor priporoča rodovitno angleško sorto malling promise, švicarsko sorto zevo in srbsko (ameriško) sorto valjevsko, ki je močno razširjena v okolici Valjeva, enem največjih pridelovalnih središč na Balkanu. Inž. M. L. Zakon bo s tem povzročil nove krivice ljudem, ki niso ničesar zakrivili, to je delavcem in strokovnjakom kmetijskih podjetij, država pa se po pilatovsko umiva roke, kot da pri tem nima nič. Če je država nacionalizirala, bi morala na svoje stroške tudi denacionalizirati, je povsem jasno osnovno pravno načelo, ki pa pri nas začuda ne velja. Da sploh ne govorimo o tem, da bodo, če bo uveljavljeno to zakonsko dopolnilo, dobili zemljo vrnjeno tudi tisti nekmetje, ki so jo ob arondacijah prostovoljno prodali po takratni, resda nizki tržni ceni, da so lahko uveljavili otroške doklade in se posvetili bolj donosnim zaposlit\’am in službam, ki jih takrat pač ni bilo težko dobiti. Ustrezne pogodbe so sodno podpisane in overovljene. Kako bodo sedaj te stvari v pravni državi pravno uredili, ni naša stvar, od najbolj poštene Slovenske ljudske stranke, ki je predlagala zakonsko dopolnilo 27. člena ZDEN (zakona o denacionalizaciji), pa to najbolj pošteno ravno ni. Do nič krivih v kmetijskih podjetjih zdaj zaposlenih delavcev in kmetijskih strokovnjakov zago- MA RJA N LEGAN STANE JARKOVIČ KRALJ CVIČKA KOSTANJEVICA - Prejšnji četrtek in petek so poznavalci vina iz vse Slovenije v gostilni Žolnir v Kostanjevici pokušali in ocenjevali vzorce vin za 26. teden cvička. Med 808 vzorci je bilo kar 349 vzorcev cvička. Najbolje so ocenili cviček ki gaje v Zavodah nad Kostanjevico pridelal znani trsničar in vinogradnik 40-letni Stane Jarkovič z Broda pri Podbočju. Jarkovičev cviček je bil najbolje ocenjen tudi na nedavni pokušnji Društva vinogradnikov iz Kostanjevice. Na osrednji evičkariji, ki bo zadnje dni aprila v Novem mestu, bodo Staneta Jarkoviča razglasili za kralja cvička. Ocenjevanje v Kostanjevici je potekalo pod pokroviteljstvom Kmečke zadruge Krško, ki nadaljuje tradicijo pred 70 leti ustanovljene Vinarske zadruge v Kostanjevici. M. V. dš&i EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Sajenje cepljenk Pri obnovi vinograda ne smemo niti za trenutek pozabiti, da nas bodo posledice, morebitnih napak, storjenih na začetku, spremljale vso življenjsko dobo. Napak, storejnih iz nevednosti ali površnosti, kasneje ni možno več v celoti popraviti. Razdalja sajenja pomembno vpliva na kasnejšo količino in kakovost pridelka. Odvisna je od rodovitnosti tal. Med vrstami zadostuje razdalja 140 do 160 cm in v vrsti od 70 do 140 cm, ustrezno rodovitnosti tal. Medvrstna razdalja, večja od 180 cm, pomeni izgubo količine ali kakovosti pridelka, lahko pa tudi obojega hkrati. Nikakor ni možno z gostejšim sajenjem v vrsti nadoknaditi izgube zaradi širših medvrstnih razdalj, ker pride do medsebojnega zasen-čevanja. To povzroča osipanje, slabšo rodnost in preveliko buj-nost trsov, ki se iz leta v leto samodejno povečuje. Z gnojenjem namesto primernim obremenjevanjem človek stanje še poslabša. S pripravo zemlje in sajenjem je potrebno omogočiti kar najboljši razvoj trsa, ki mora takoj v začetku obilno razviti listno površino in razvejati koreninski sistem. Nikakor ne smemo ovirati razvoja in razprostirala listne površine na soncu, kajti od količine hrane, ustvarjene v listju je odvisen razvoj korenin. Razvoj korenin in trsa v celoti pa je odvisen tudi od preskrbljenosti tal s hranili. Važno je, da so hranila v organski obliki in čim bolj enakomerno razporejena povsod, kjer se korenine lahko razvijejo. Korenine se pospešeno razraščajo in vejajo le prvih nekaj let, ko so tla še rahla, učinek rigolanja se namreč po petih letih izgubi. Pravilno je, da potrebna organska gnojila ob rigolanju ali pred sajenjem čim enakomerneje razporedite v tleh. Pri sajenju je pomembno predvsem naslednje: Pred sajenjem je dobro, če cepljenke namakate v vodi 12 do 24 ur. Neposredno pred tem, preden cepljenko damo v sadilno jamo, jo namočimo v zmes, pripravljeno iz enakih delov ilovice, kravjeka in vode. Nujno je da se korenine oprime v dovolj debeli plasti, tako bo zagotovljen dober stik korenine z zemljo. Kravjek vsebuje snovi, ki pospešujejo razraščanje korenin, zato je ta ukrep zelo priporočljiv. S svedrom kopane jame moramo z lopato popraviti, da gladke in zasušene stene ne bi ovirale razraščanja korenin. Paziti je potrebno, da cepljeno mesto ne bo v zemlji. Priporočljivo je parafiniranje, vendar, če so cepljenke dobro hranjene in namočene v vodi ter po potrebi ob sajenju zalite s 3 do 5 litri vode, to ni nujno. V drugem in tretjem letu je potrebno zamenjati vse trse, ki slabo rastejo. Za hitrejši razvoj cepljenke v starejšem vinogradu je potrebno izkopati široko jamo, dodati več komposta ter ga enakomerno premešati z zemljo. Če je v vinogradu voluhar, je pri dosa-jevanju priporočljivo steblo podlage in korenine na osnovi zaščititi s pocinkano mrežo. Mrežo narežemo na kvadrate s stranico okoli 35 cm, položimo nanjo časopisni papir in nanje-ga tenko plast sipke zemlje. V sredino položimo cepljenko in jo zavijemo. Ko je cepljenka posajena, jo dobro zalijemo. Nekateri vinogradniki namesto dosajevanja pogrobajo rozge žlahtne trte. V začetku je videti, daje tako delo uspešno, vendar na ta način omogočimo razmnožitev trtne uši in v naslednjih letih takšni trsi hitro propadejo. Če pa ne ločimo novega trsa bo zaradi propada njegovih korenin matični trs enako obremenjen kot, če bi ga razširili nad tlemi in povečali število očes. Najboljši način za omejiti propadanje trsov je primerno obremenjevanje, na kar moramo biti vedno pozorni zlasti v tretjem letu rasti trte. Inž. JOŽE MAUEVIČ OCENJEVANJE SEMIŠKIH VIN SEMIČ - Na velikonočni ponedeljek je bilo v Semiču ocenjevanje vin članov semiške podružnice Društva vinogradnikov Bele krajine za Vinsko vigred v Metliki. Dve ko- misiji sta ocenili 186 vzorcev. Med 19 sortami je bilo največ vzorcev belokranjskega belega vina. Štiri vina, ki so bila predikatna, so dobila najvišje ocene. To so bili trije vzorci Milana Malnariča iz Vavpče vasi, in sicer laški rizling-pozna trgatev (ocena 18,08), šardone-pozna trgatev (18,31) in laški rizling-izbor (18,7) ter laški rizling-pozna trgatev (17,99) družine Bukovec iz Semiča. 3JT JD rlSk f PRODAJNA VELIKONOČNA RAZSTAVA - Društvo podeželskih žena Kočevje je ob pomoči kmetijske svetovalne službe in ob sodelovanju podobnih društev in aktivov iz Bele Krajine, Osilnice in Poljanske Doline za veliko noč organiziralo zelo obiskano prodajno razstavo velikonočnih dobrot. Obiskovalci so najbolj kupovali velikonočna nadevanja in domače kruhe pa tudi potice in piškote. Predsednica društva Marija Horjak je povedala, da bo izkupiček od prodaje namenjen delovanju drušfra. Na razpis za poslikavo pisanic in pirhov se je odzvalo N skupin iz sedmih osnovnih šol, vrtčarji pa so za razstavo prispevali svoje likovne stvaritve. Na ot\>orit-vi sta pela društveni oktet Nagelj in pevska skupina Društ\>a kmečkih žena iz Črnomlja. Na fotografiji je kmečki voz(iček), ki je, naložen z velikonočnimi dobrotami, pritegnil veliko pozornost obiskovalcev, nekateri pa so si ga želeli kar kupiti. (Foto: J. Primc) \helena mrzlikarj gospodinjski kotiček Krepimo telo z vitaminom C! Vitamin C se imenuje tudi askorbinska kislina in ga merimo v miligramih. Dnevne potrebe odraslega človeka so 60 mg, še enkrat toliko pa ga potrebujejo noseče in doječe ženske. Veliko vitamina C vsebujejo limone, pomaranče, grenivke, kivi, zelena paprika, zelje, jagodičevje in druga zelenjava ter sadje. Dolgotrajno močno pomanjkanje lahko privede do hudih obolenj, kot je skorbut, in pojavi se popolna neodpornost telesa za okužbe. Ker se vitamin C v vodi topi, se ga neporabljena količina izloči iz telesa že po nekaj urah, zato ga moramo vsak dan použiti dovolj z ustrezno hrano. Znamenja, ki kažejo, da je v našem telesu premalo vitamina C, so: utrujenost, izguba teka, težave z dihanjem, nagnjenost h krvavitvam, posebno iz nosu, velika dovzetnost za okužbe, upočasnjena prebava, napenjanje v želodcu in črevesju. Ker je vitamin C udeležen pri redukciji oksidacijskih procesov, je eden tako imenovanih antioksidantov, kar pomeni, da pomaga pri oksidaciji in zgorevanju, upočasnjuje presnovo v telesu in tako pripomore, da je manj izgub. Sodeluje tudi pri aktiviranju telesnih encimov in tako spodbuja celotno presnovo. Sodeluje pri uravnavanju serumskega holesterola in pri prenosu živčnih dražljajev med živčnimi celicami. V primeru vnetih, krvavečih dlesni, celjenja ran in opeklin ter po operativnih posegih moramo dnevno količino vitamina C podvojiti. Pomanjkanju pa so izpostavljeni tudi kadilci m prebivalci velikih mest, kjer je ozračje onesnaženo z ogljikovim monoksidom. Ker je zelo občutljiv na segrevanje, zlasti kuhanje v vodi, svetlobo in stik z zrakom (oksidacija), navedenim vplivom ne izpostavljamo narezanega sadja in zelenjave za daljši čas. Tudi daljše skladiščenje le-teh v neprimernih prostorih ali bakrenih posodah vsebnost vitamina C zelo zniža. Največ askorbinske kisline se nahaja v koži plodov (mlad krompir, jabolka...), zato krompir pečemo v oblicah, neolupljenih jabolk pa naj bi použili vsaj 400 g na dan. pboJM 083 i®bTrw® Tom Mežan na otvoritvi svoje prve samostojne razstave Mesto kot mora Nagrajeni cikel fotografij Toma Mežana v Luni NOVO MESTO - V Galeriji Luna seje za zaključek razstavne sezone v tem razstavišču, ki vse bolj jasno izrisuje svojo prepoznavnost kot fotografska galerija, predstavil še en mlajši in razmeroma nov ustvarjalec. Cikel fotografij pod naslovom Moje more mesto je razstavil Tom Mežan, izredni učenec šole za oblikovanje, zaposlen pri novomeškem fotografskem podjetju Asja. Razstavo so odprli prejšnji četrtek zvečer, otvoritve, na kateri je nekaj spremnih besed povedala Klavdija Kotar, pa se je udeležilo kar lepo število ljubiteljev fotografije in Galerije Luna. “S fotografijo sem se začel ukvarjati šele pred dvema letoma. Najprej sem jo eno leto spoznaval, šele nato sem se začel resneje ukvarjati z njo,” pravi Mežan. “Od nekdaj sta sicer privlačita risanje in kompozicija, ob tem pa se je fotografija pojavila kot privlačen, ker je pač nisem dobro poznal, in predvsem sodoben medij. Z njo se mi je pokazala možnost predstavitve stvari na nov način. Važna se mi zdita predvsem izvirnost in nov način videnja vsakdanjih stvari.” Ta svoja ustvaijalna hotenja je v dobršni meri uresničil v ciklu Moje more mesto, ki ga sestavljajo zvečine nočni posnetki popačenih novomeških vedut. Avtor ni dodal popačenosti posnetkom pri izdelovanju povečav, ampak jo je dosegel s tem, da je motive slikal v prometnih ogledalih in pod različnimi zornimi koti, dodatno pa je svoje naredila še nočna razsvetljava. Za cikel Moje more mesto je Mežan lani prejel prvo nagrado na natečaju revije Emzin, v pojasnitvi nagrade pa je Primož Lampič zapisal, da “v celotni slovenski fotografiji ne pozna skrivnost-nejše in hkrati pustejše, bolj ploščate mestne podobe”. M. MARKELJ SREČANJE BREŽIŠKIH LITERATOV BREŽICE - ZKD Brežice v sodelovanju z literarno sekcijo Žarek priredi 2. srečanje pesnikov in pisateljev občine Brežice. V petek, 17. aprila, se bo ob osmih zvečer v prostorih tukajšnje knjižnice predstavilo 13 besednih ustvarjalcev, gost srečanja pa bo pesnik Ciril Zlobec. SOVRE IN NJEGOVA ŠOLA MOKRICE - V Galeriji Meke v mokriškem gradu bodo jutri, 17. aprila, ob sedmih zvečer odprli likovno razstavo akademskega slikarja Sava Sovreta in njegove slikarske šole. VEČER S PESNIŠKO ČETVERICO VIŠNJA GORA - V okviru praznovanj petdesetletnice Vzgojno-izobraževalnega zavoda Višnja Gora je bil v torek, 14. aprila, ob šestih zvečer literarni večer s pesniško četverico Kajetanom Kovičem, Janezom Menartom, Tonetom Pavčkom in Cirilom Zlobcem, ki se je pred 25 leti predstavila z danes že legendarno pesniško zbirko Pesmi štirih. Zgodovina pod varnejšo streho Belokranjski muzej v Metliki naj bi letos končno dobil nujno potrebno novo streho - Kadrovske in prostorske težave - Lapidarij, razstave, prireditve METLIKA - Belokranjskemu muzeju odreja letošnji delovni in siceršnji utrip precej banalna stvar - streha. Metliški grad, v katerem muzej domuje, ima namreč že močno načeto ostrešje in kritino, le mili zimi brez omembe vrednih snežnih padavin pa se v muzeju lahko zahvalijo, da se jim ni del strehe podrl nad glavo, seveda pa je med deževji pridno zamakalo. Obnova strehe in z njo povezane adaptacije podstrešja so tako tisto, s čimer se mora največ ukvarjati mali, petčlanski muzejski kolektiv. Upajo, da bodo letos končno le začeli z obnovo. “V načrtu smo že nekaj časa imeli prenovitev naših stalnih zbirk,” pravi direktorica muzeja Andreja Brancelj, “vendar se nima smisla tega lotiti, dokler ne zagotovimo normalnih razmer, se pravi, dokler ne gremo v nujno obnovo strehe. Povezali smo jo z ureditvijo podstrešnih prostorov, saj se nam ob prenatrpanih depojih kaže to tudi kot primerna rešitev naših prostorskih težav. Dali smo izdelati projekt in ga ob pomoči občine tudi plačali ter lani prijavili Ministrstvu za kulturo. V celoti je investicija ocenjena na 112 milijonov tolarjev, od česar naj bi polovico zagotovila občina, vendar bomo morali obnovo, če jo naj izpeljemo, razdeliti v dve fazi. Ker smo prišli tudi v program kulturnega tolarja, upamo, da nam bo letos poleti uspelo izpeljati prvo fazo.” Te težave so potisnile v ozadje ostale probleme, kar pa ne pome- srečuje s pomanjkanjem strovnja-kov, brez katerih ne more zadovoljivo steči ne raziskovalno ne drugo muzejsko delo, še posebej pogrešajo kustosa pedagoga. V stiski jim pri vodenih obiskih pomagajo člani Belokranjskega muzejskega društva. Hkrati s pomanjkanjem delavcev jih pesti tudi pomanjkanje delovnih prostorov, v tistih, ki so jim zdaj na voljo, pa se otepajo s težavami pri ogrevanju. Kljub vsemu temu pa bodo letos uredili lapidarij, pripravili nekaj razstav v Ganglovem razstavišču in izvedli poletne grajske prireditve. M. MARKELJ Bo prečenski oder sameval? Kulturni dom postal cerkven - Je to konec dolgega neprekinjenega obdobja ustvarjanja? - Danes v Novem mestu Direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj • Dati človeku vero v kaj, pomeni podeseteriti njegovo moč. (Le Bon) ni, da jih ni. Muzej se ob vse večjem obisku domačih in tujih gostov - lani jih je bilo več kot 23 tisoč, torej še enkrat toliko kot pred osamosvojitvijo Slovenije - PREČNA - Zagnani igralci amaterskega gledališča Prečna, ki edino na Dolenjskem deluje že preko sedemdeset let, neprekinjeno pa skoraj trideset let, zadnje čase vse bolj dvomijo o možnostih za nadaljevanje njihovega kulturnega ustvarjanja. Vse kaže, da se že tako problematično stanje domačega kulturnega doma, ki bi bil nujno potreben obnove (tako oder kot tla), še ne bo Čopič v zdravnikovi roki V restavraciji Splošne bolnišnice Novo mesto odprli razstavo del dr. Janeza Janžekoviča • V počastitev dneva zdravja NOVO MESTO - V počastitev svetovnega dneva zdravja so v četrtek, 9. aprila, v restavraciji Splošne bolnišnice Novo mesto odprli razstavo slik dr. Janeza Janžekoviča, upokojenega specialista pediatra, ki je bil dolga leta predstojnik novomeškega dispanzerja za otroke. Uvodne besede je prazniku in razstavi namenil direktor bolnišnice dr. Tone Starc, o likovnem delu dr. Janžekoviča pa je govoril višji kustos Dolenjskega muzeja Dr. Janez Janžekovič na svoji četrti samostojni razstavi Jožef Matijevič. Dr. Janžekovič se ljubiteljsko ukvarja z likovnim ustvarjanjem že dolgo vrsto let, saj segajo njegovi prvi slikarski poskusi daleč v leto 1959. Kot pravi, je popoln samouk, a silno zaverovan v slikanje. Vsako svojo sliko - nabralo se jih je že več kot tristo - ustvarja z vso svojo energijo in v vsaki je vloženo veliko njegove doživljajske energije. Doslej se je predstavil na štirih samostojnih razstavah, za sedanjo pa je izbral 33 akvarelov in olj iz obdobja zadnjih petnajstih let. Na razstavi se predstavlja kot realist z nekoliko romantičnim barvnim poudarkom, le v nekaterih slikah je čutiti rahle naklone v modernejše slikarske smeri. Priljubljen Janžekovičev motiv so krajine in mestne vedute, s posebno pozornostjo pa slika drevje; rad ima predvsem redke drevesne vrste, kot je denimo ginko pred bolnišnico, ki ga je naslikal v celotnem letnem ciklu rasti in odmiranja. M. MARKELJ kmalu izboljšalo. Kot je povedal režiser skupine Franc Plut, se je pred kratkim končala denacionalizacija in prečenski kulturni dom ne bi mogli. Meni tudi, da je žalostno, da s to odločitvijo padajo v vodo načrti za ustanovitev otroške gledališke skupine, za katero je veliko zanimanje. Z letošnjo predstavo, komedijo Valentina Ratajeva Dan oddiha, se je več kot deset igralcev že predstavilo doma, v Metliki, Beli Cerkvi, Šmarjeških Toplicah in Škocjanu, dogovorjeni pa so še za nekaj gostovanj. Danes, v četrtek, 16. aprila, bodo ob 19.30 nastopili v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine, predstavo pa si bo ogledal tudi selektor za Linhartovo srečanje slovenskih amaterskih gledaliških skupin, ki bo v začetku maja v Slovenj Gradcu. “Ni tako pomembno, ali bomo izbrani ali ne. Do sedaj smo bili povsod dobro sprejeti in igralci so v veliki meri izpolnili moja režiserska pričakovanja,” je zadovoljen Plut. L. MURN KONCERT SERAPHICUMA Franc Plut je prešel v last Cerkve, čeprav je bila ta v vsem obdobju njegov lastnik le trinajst let. “V sedanjih prostorih ne vidimo možnosti za nadaljnje delo, novi lastnik pa tudi nima nobega interesa in načrtov, da bi šel v obnovo, ki bi po nekih predračunih stala približno 2,5 milijona tolarjev. Žalostno je tudi, da ni nobene podpore s strani krajevne skupnosti, čeprav je bilo v tridesetih letih približno petindvajset premier,” je povedal Plut, ki pa, kljub temu da se verjetno končuje dolgo neprekinjeno obdobje kulturnega delovanja v Prečni, vidi možnosti ustvarjanja drugje. V tem času se je že ustvarilo močno jedro ljubiteljev gledališča, ki brez igranja KOSTANJEVICA - Mešani pevski zbor Seraphicum iz Kostanjevice praznuje letos pet let delovanja. V počastitev te obletnice so pripravili slavnostni koncert, ki bo jutri, 17. aprila, ob sedmih zvečer v samostanski cerkvi. Poleg pevcev bodo nastopili še igralci in pihalni kvintet. KONCERTI KORFEJA ČRNOMELJ, NOVO MESTO -Sezono koncertnega cikla izbranih mladih glasbenikov Glasbene mladine Oder 97-98 zaključujejo koncerti pihalnega kvinteta Korfej, ki ga sestavljajo študenti Akademije za glasbo v Ljubljani. Kvintet bo nastopil v Črnomlju v ponedeljek, 20. aprila, ob sedmih zvečer v dvorani glasbene šole, v Novem mestu pa v sredo, 22. aprila, prav tako ob sedmih zvečer v dvorani glasbene šole. SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN NOVO MESTO - V soboto, 18. tprila, bo v veliki dvorani Kulturne-;a centra Janeza Trdine medobmoč-lo srečanje folklornih skupin Do-enjske, Posavja in Zasavja, ki ga pripravljata ZKD Novo mesto in Združenje filklornih skupin Posav-a, Dolenjske in Zasavja. Prireditev >e bo začela ob sedmih zvečer, na-,topilo pa osem skupin. Mokronoški zbor pred Abrahamom Moški pevski zbor KUD Emil Adamič iz Mokronoga nepogrešljiv ob številnih dogodkih • Letos že petnajstič na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični - Golieva plaketa PO AVSTRALIJI MOKRONOG - V Mokronogu že skoraj pet desetletij nepretrgoma vztraja na okopih žive kulture dobra desetina moških v prepričanju, da je ljudska pesem ena pomembnih sestavin v kulturni substanci našega naroda. Skozi to videi\je se nam tudi Moški pevski zbor Kul-turno-umetniškega društva Emil Adamič iz Mokronoga kaže kot neprecenljivo pomembna podrast, brez katere ne bi bilo visokih dreves. NOVO MESTO - Slovenski svetovni popotnik Simon Kravanja bo ob spremljavi barvnih diapozitivov govoril o svojih izkušnjah in doživetjih z nedavnega popotovanja po Avstraliji na predavanju, ki bo danes, 16. aprila, ob sedmih zvečer v veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca. BAJC IN ŽELEZNIK ROGAŠKA SLATINA - Od 8. do 4. aprila je v razstavnem salonu dravilišča Rogaška Slatina odprta kovna razstava, na kateri se pred-tavljata likovnika Danja Bajc in 'rane Železnik, prva je slikarka iz lovega mesta, drugi pa v Novem testu bivajoči slikar in kipar, po adu iz Zagorja, druži pa ju ljubezen o slikanja krajine in stare kmečke rhitekture. Nastopi na raznih krajevnih prireditvah in dogodkih, bodisi ob otvoritvi ceste, vodovoda, krstu gasilskega avtomobila, razvitju vinogradniškega praporja ali slovesu od sovaščana, res niso dogodki, ki bi zanimali kulturne strani v časopisih, so pa življenje. Zatorej ne preseneča, da pevci skrbijo tudi za ohranjanje ljudskih običajev, ki jih s pevsko in gledališko govorico oživljajo na odru. Z zborovsko spevoigro Godovanje, ki so jo pripravili skupaj z mirn-skimi pevkami, so tako pred dvema letoma gostovali tudi na srečanju podeželskih gledališč Slovenije. MOŠKI PEVSKI ZBOR KUD EMll. ADAMIČ-Leta 1951 ga je ustanovil Vilko Videčnik in ga vodil do leta 1990, ko ga je prevzel Stane Peček. Zbor je ob spominskem dnevu Občine Trebnje v počastitev Pavla Golie dobil Golievo plaketo. Na posnetku: predsednik zbora Stane Sebanc prevzema plaketo iz rok trebanjskega župana Alojzija Metelka. (Foto: P. P.) Mokronoški pevski zbor se udeležuje tudi vsakoletne občinske revije pevskih zborov, nekajkrat je zastopal občinske barve na medobčinskih revijah, letos pa bo že petnajstič sodeloval na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. P. P. Oživljena tihota Knjiga o stiski opatiji v zadnjih sto letih Letošnje leto prinaša stiški opatiji kar dve pomembni okrogli obletnici: 900-letnico cistercijanskega meniškega reda in 100-letnico oživitve stiškega samostana. Oba pomembna jubileja so in še bodo počastili na različne načine, gotovo pa je trajnejšega pomena knjiga Vojana Tihomirja Arharja Oživljena tihota, ki je te dni izšla pri Dolenjski založbi. Avtor je v nji popisal zgodovino cistercijanske opatije Stična v njenih zadnjih sto letih. Tako ima stiški cistercijanski samostan natisnjeno v knjigah svojo celotno zgodovino. Prvo obdobje, od ustanovitve do ukinitve samostana z jože-finskimi reformami, je namreč že temeljito obdelal dr. Jože Mlinarič v obsežni monografiji Stiška opatija 1136 - 1784, ki je izšla pri Dolenjski založbi pred tremi leti, drugo obdobje pa je dočakalo knjižno izdajo z Oživljeno tihoto publicista, književnika in stiškega familiarja Arharja. Pisec, ki je po svojem fakultetnem študiju tudi zgodovinar, je novejšo zgodovino stiške opatije podal v šestih poglavjih. V uvodnem je opisal najbolj žalostno obdobje, ko je bila slovita opatija v Stični po 650 letih delovanja leta 1784 z jožefinskimi reformami ukinjena in je v 114 letih nedelovanja utrpela hudo gmotno in kulturno škodo (v samostanskih stavbah so bila stanovanja in ura- di, vojašnica, zapori, drvar- nice in skladišča, dragoceni arhiv in samostansko knjižnico pa so raznesli na vse strani), nato pa obdela obdobje od obnovitve opatije leta 1898 do začetka prve svetovne vojne, čas med prvo svetovno vojno, medvojno obdobje, drugo svetovno vojno in obdobje od konca vojne do samostojne Slovenije, ki je bilo prav tako polno težkih preizkušenj in borbe za obstoj častitljive stiške opatije. Arharje imel na razpolago bogat samostanski arhiv in številne žive priče, pomagal pa si je tudi s podatki, zbranimi drugod. Pisanja se je lotil na poljuden način, z neprikritimi simpatijami do starodavne ustanove, sočno pripoved pa je obogatil z vrsto zanimivih podrobnosti, citatov in podobnim, kar vse njegovo knjigo naredi bolj bralno in dostopno širšemu krogu bralcev. M. MARKEIJ METULJ NA SNEGU - Pesnica Neža Maurer, ki si je s svojo prvinsko j izpovedno liriko, natisnjeno v številnih pesniških zbirkah, pridobila kar velik krog bralcev, je bila minuli četrtek gostja Knjižnice Mirana Jarca. V veliki j čitalnici je v pogovoru z Jadranko Matič Zupančič odgrnila nekaj pogledov v svoje življenje in ustvarjanje ter predstavila svojo naj novejšo pesniško zbirko Metulj na snegu. Izbrane pesmi iz zbirke je prebrala Klavdija Kotar, za glasbene predahe pa je poskrbel mali godalni orkester Glasbene šole Marjana Kozine pod vodstvom Petre Božič. (Foto: M. Markelj) MOZART ZA VELIKO NOČ NOVO MESTO - Na velikonočno nedeljo so v frančiškanski cerkvi med enajsto mašo člani Frančiškanskega komornega zbora in Slovenske filharmonije ter štirje solisti iz Zbora RTV Ljubljana (med njimi solistka Mojca Saje iz Novega mesta) pod taktirko Marjana Cvit-ka izvedli Mozartovo mašo in Avc verum. Za konec je še slavnostno zazvenela Haendlova Aleluja. Zanimivi kulturni dogodek bodo v frančiškanski cerkvi ponovili 14. junija. R. Š. Skoraj polovica povzročiteljev opitih! V akciji 11 voznikov pijanih, povprečna stopnja alkoholiziranosti kar 1,99 promila alkohola, povprečna starost pa 34 let ■ Z novim zakonom možna kazen tudi pri manj kot 0,5 promila dežurni poročajo ZASEGLI OROŽJE - V torek, 7. aprila, popoldne so policisti na podžgi odredbe okrajnega sodišča v Novem mestu opravili hišno prebavo pri 36-letnem J. K. iz Novega mesta. Našli so vojaško puško M-48, revolver neznane znamke in 10 nabojev. Orožje in strelivo so zaseg-“• zoper kršitelja pa bodo napisali Predlog sodniku za prekrške. NI IMEL TEŽKEGA DELA - V sredo, 8. aprila, ponoči je neznanec v Gribljah vstopil v stanovanjsko nišo, ki je bila odklenjena, ter iz spalnice ukradel lovsko puško z daljnogledom in 10 nabojev. Lastnika D- M. je oškodoval za 180 tisočakov. POČITEK NA POLICIJSKI PO-8T/UI - 7. aprila zvečer so policisti no iztreznitve pridržali 40-letnega "J' P iz Kanižarice, ki je tistega dne skupaj z očetom na parkirišču pred stanovanjskim blokom v Kanižarici Pretepel S. J. iz Kanižarice. Zagovarjati se bosta morala pred sodnikom za prekrške. Z AVTOM NAD MOTOR - V soboto nekaj pred šesto zvečer je “7-letna D. M. iz Trebnjega zapeljala s parkirnega prostora pri trgo-y>ni Kresal na Rimsko cesto in zavijala proti centru. Po tej cesti je ta čas 'z smeri Štefana pravilno pripeljal 'ri leta mlajši A. G. z motornim kolesom. Trčil je v avtomobil in Padel po vozišču ter se hudo telesno poškodoval. Gmotna škoda *naša 250.000 tolarjev. NAPIHAL ZA 2,24 PROMILA -V soboto ob 11.15 so policisti pri kontroli prometa ustavili T. K. iz Krupe, za katerega je alkotest pokazal, da ima v izdihanem zraku kar 2,24 promila alkohola. Ker se ni Zmenil za prepoved vožnje, so ga Policisti znova ustavili komaj 20 ntinut pozneje v Srebrničah, ga Pridržali do iztreznitve in ga uvrstili v vrsto k sodniku za prekrške. PRED DISKOTEKO PO RADIO - V noči na 13. april je neznanec na parkirnem prostoru pred diskoteko Afrika v Tfebnjem vlomil v dva avtomobila in si v obeh postregel z avtoradijem. Lastniku E K. iz Dolža je s tem povzročil za 40 tisočakov škode, lastniku J. E. iz Škofje Loke pa približno za polovico manj. OSKRUNIL GROB - Za zdaj še ni znano, kdojevčasu med3.in 12. aprilom na pokopališču v Mirni Peči fazbil marmorni spomenik, s čimer je oškodoval D. P. iz Škofljice za 300.000 tolarjev. • Najhujša je utrujenost od brezdelja. (Kneževič) • Ošabnost stane več kot lakota, žeja in mraz. (Jefferson) NOVO MESTO, DOLENJSKE TOPLICE - Zadnje čase daje obnašanje nekaterih voznikov občutek, kot da bi hoteli izkoristiti še zadnje dni do uveljavitve novega zakona o varnosti v cestnem prometu (ta bo začel veljati 1. maja, zato bomo o njem podrobneje pisali v prihodnji številki časopisa). Tako po naših cestah ponekod vozi toliko vinjenih, da je to kar težko verjeti, in številni bi po določilih novega zakona takoj ostali brez vozniškega izpita. To so ugotovili tudi policisti, ki so se na območju policijskega oddelka Dolenjske Toplice v soboto lotili temeljite akcije. Neslavni rekorderje napihal kar 3,88 promila alkohola! In zakaj akcija prav na območju Dolenjskih Toplic? Kot pravi inšpektor za posebne naloge pri UNZ Novo mesto Zlatko Romih, Zlatko Romih zaradi poslabšanja prometne varnosti, saj so v prvem trimesečju na tem območju obravnavali kar 41 CE BO DENAR, BO TUDI CESTA LOŠKA DOLINA - Občina Loški Potok je preteklo leto zgradila nekaj manj kot 5 km ceste v smeri občine Loška Dolina. Približno toliko pa jo bo, ko jo bo, zgradila sosednja občina. Občani ene in druge občine se sprašujejo, kdaj bo to, saj dosedanja gradnja prav nič ne prispeva k večjemu pretoku tovornega prometa ali skrajšanju avtobusnih prevozov delavcev, ki se kar množično zaposlujejo na območju Loške doline. Te dni nam je župan Loške doline Jernej Zabukovec povedal, da so trasiranja končana in izdelan projekt, ki jih je stal 3,5 milijona tolarjev. V kratkem pričakujejo tudi gradbeno dovoljenje. Močno si prizadevajo, da bi dela kmalu stekla, čeprav denar še ni zagotovljen. A. K. KADILEC NA DELU? KOSTANJEVICA NA KRKI - Ko je v torek zjutraj raznašalec časopisov odložil paket z revijami in časopisi pred kostanjeviško trafiko, je opazil, da vrata niso zaklenjena kot običajno. Nekdo je namreč vlomil verjetno v noči na torek, popis pa je pokazal, da so zmanjkale predvsem cigarete. Škode je za 175 tisočakov. * Po besedah Zlatka Romiha bodo policisti še naprej posvečali veliko pozornost privezovanju z varnostnim pasom, prehitri vožnji in vožnji pod vplivom alkohola, za strogo sankcioniranje katere bo poskrbel tudi novi zakon. Naj ob tem povemo, da bodo vozniki lahko imeli do 0,5 promila alkohola v krvi, če pa bodo kljub dovoljeni stopnji kazali očitne znake nezanesljivosti, jih lahko doleti kazen do 20 tisočakov in ena ali dve kazenski točki. Pri prekoračitvi od 0,51 do 1,1 promila boste plačali največ 35 tisoč tolarjev in si pridobili 2 do 5 kazenskih točk, nad 1,5 promila alkohola pa bo pomenilo odvzem vozniškega izpita. Odvzem bo možen tudi pri vseh, ki bodo odklonili preizkus alkoholiziranosti. Brez alkohola v krvi bodo morali biti poleg poklicnih voznikov tudi vozniki začetniki. To pa bo vsak dve leti po opravljenem izpitu za posamezno kategorijo, tudi dve leti po ponovni pridobitvi zaradi kazenskega odvzema dovoljenja. prometnih nesreč, v enakem obdobju lani pa 29. Tudi posledice letošnjih nesreč so bile občutno hujše kot lani: umrla je ena ose- BIVAL, A PLAČAL NIČ NOVO MESTO - 22-letni A. P. iz Novega mesta je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja goljufije, ker je od 2. do 4. februarja bival v hotelu Krka, nato pa odšel iz hotela, ne da bi plačal račun hotelskih uslug. S tem je hotel oškodoval za skoraj 42 tisočakov. NA DOLENJKI DVAKRAT MOČNO POČILO, V ENI NESREČI DVA MR TVA - Velikonočni prazniki so občutno povečali promet po magistralni eesti št. I, svoje je prispevalo še slabo vreme, tako da je na tej cesti minuli vikend večkrat počilo. Prva hujša nesreča se je zgodila v četrtek zjutraj, ko je 24-letni Nemec z opel kadetom pri Brezi nenadoma zapeljal na levo in čelno trčil v osebni avto liyundai pony (ostanki na sliki), ki ga je peljal voznik iz Ljubljane. Povzročitelj nesreče se je hudo poškodoval, hude Poškodbe pa je dobila tudi sopotnica v liyundaiu, ki je bila ukleščena v avtu in sojo rešili gasilci. Nesreča pri Trebnjem, ki se je zgodila v petek, pa je zahtevala kar dvoje življenj. Do čelnega trčenja je nekaj pred četrto uro zjutraj prišlo zaradi neprevidnega prehitevanja 49-letnega Bosanca, ki začasno biva v Avstriji. Trčil je v nič krivega voznika iz Hrvaške, posledice pa so bile usodne za slednjega in njegovega sopotnika. Hudo so bili Poškodovani Bosanec in njegova sopotnika. (Foto: T. G.) RADAR IN HITROST BREŽICE - Možakar z artiškega konca je pred nedavnim prosil komandirja brežiške policijske postaje, naj policija postavi v Artičah radar za merjenje hitrosti. Čez nekaj dni je taisti možakar prišel prosit istega komandirja, naj razveljavi račun, ki mu ga je izstavila policija, ko ga je v Artičah odkrila z radarjem, da je vozil prehitro. GLASBA BREZ MEJA NOVO MESTO - 19-letni S. Š. iz Soteske, 21-letni I. G. iz sosednjega Gabrja in mladoletni Novo-meščan so si glasbo brez meja predstavljali nekoliko po svoje. V želji po kulturniških užitkih so konec marca, vsaj tako utemeljeno sumijo policisti, v Šegovi ulici v Novem mestu iz avtomobila M. V. iz Šmarjete ukradli dva zvočnika in ju montirali v avto osumljenega Gabrčana. Okradenega Smarječana so oškodovali za 20 tisoč tolarjev. CESTNI PREHOD ZAVAROVAN S SVETLOBNIMI SIGNALI Po velikonočnih praznikih bo vključen v delovanje novi, s svetlobnimi signali zavarovani cestni prehod na lokalni cesti med Mu-haberjem in Potočno vasjo pri Novem mestu. Kot soinvestitor 30 milijonov tolarjev vrednega projekta je sodelovala novomeška občina, vsa dela pa so potekala gladko tudi zaradi zelo dobrega sodelovanja s tamkajšnjo krajevno skupnostjo in okoliškimi prebivalci. Izvajalec del je bilo podjetje Iskra sistemi, podizvajalec Projektmont, nadzor pa je opravljalo podjetje PAP. Na tem nivojskem križanju ceste z železnico, ki je bilo doslej zavarovano z andrejevim križem, se je v zadnjih šestih letih zgodilo več prometnih nesreč, en voznik je celo umrl. ba, lani nobena, 8 pa je bilo poškodovanih, lani le L In kar je najbolj zastrašujoče: kar 47,6 odstotka povzročiteljev prometnih nesreč je bilo pijanih. Njihova povprečna koncentracija alkohola se je gibala med 1,48 do 2,7 promila. Policisti so v času poostrene kontrole ustavili 165 voznikov in opravili 46 alkotestov. Prevelika količina alkohola je bila ugotovljena pri 11 voznikih, medtem ko je 5 voznikov alkotest odklonilo. Večina preizkušenih voznikov je imelo nad 1,5 promila alkohola, kar bi z veljavnostjo novega zakona pomenilo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, prav tako tudi za voznike, ki so preizkus odklonili. Policisti so ustavili tudi 47-letnega F. H. iz okolice Grosuplja, ki je napihal kar 3,88 promila alkohola, vozil pa se je z avtom, kateremu je potekla veljavnost registracije že pred leti. T. GAZVODA ILEGALCA VEC MESECEV METLIKA - Prejšnji teden so policisti na magistralni cesti v bližini Suhorja pri Metliki legitimirali dva državljana Zvezne republike Jugoslavije. Policisti so ugotovili, da tujca nimata dokumentov. Povedala sta, da sta državno mejo iz Madžarske prestopila že oktobra lani, ves ta čas sta bivala na različnih koncih Slovenije in iskala priložnostne zaposlitve. GASILCI USPEŠNI KOČEVJE - Ocena gasilske intervencije ob nastali eksploziji in požaru v Holding Lesni industriji Kočevje 30. marca zvečer je pokazala, da so gasilci pravilno pristopili k akciji. Sodelovalo je 60 gasilcev, ki so opravili skupaj 293 delovnih ur. Porabili so 150 litrov penila in več gasilnikov. Materialni stroški te intervencije brez prostovoljnega dela gasilcev znašajo nekaj nad milijon 80 tisoč tolarjev. Pravočasna in hitra intervencija gasilcev je pripomogla, da ni nastala še večja metarialna škoda. v. D. NI SE UMIRILA BREŽICE - V soboto, 10. aprila, v zgodnjih jutranjih urah sta se v stanovanju Franca H. v Brežicah prepirala in pretepala Jože H. in Valerija V. Ker se Valerija ob intervenciji policije ni umirila, so jo možje v modrem odpeljali v prostor za treznjenje. Zoper Valerijo bodo podali predlog sodniku za prekrške. Posluh občine in ljudi za gasilstvo na Kočevskem Fajfar predsednik GZ KOČEVJE - Delegati 15 prostovoljnih društev iz kočevske občine, ki vključujejo preko 1000 članov, so ugotovili, da so pri preprečevanju požarov in drugih nezgod tesno povezani s kraji v občini in prebivalci. Operativni prostovoljni gasilci so lani sodelovali na 62 intervencijah. Prostovoljni gasilci so bili delovni tudi na drugih področjih, na primer pri strokovnem usposabljanju in izobraževanju. Oktobra lani so organizirali občinsko gasilsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 31 gasilskih desetin, in regijsko tekmovanje regije II. Ljubljana, ki se ga je udeležilo 38 desetin z območja GZ Ribnica, Loški Potok, Grosuplje, Dobrepolje, Ivančna Gorica in Kočevje. V mesecu požarne varnosti je PGD Kočevje dobilo novo vozilo, pripravili pa so tudi razstavo Gasilstvo na Kočevskem. Prostovoljni gasilci ugotavljajo, da ima občina Kočevje pod vodstvom župana Janka Vebra in občinskega sveta pravo razumevanje za humano poslanstvo, zahvala pa velja vsem, ki so jim pri tem pomagali. Na občnem zboru so za petletno obdobje izvolili organe gasilske zveze. Njen predsednik je Anton Fajfar. V. D. VLOM V AVTO ČATEŽ OB SAVI - V noči na 11. april je nekdo v Termah Čatež vlomil v katrco, ki je bila parkirana pred počitniško hišo. Odprl je priprto okno in odnesel avtoradio Selečo. Ivo B. iz Tolmina je bil oškodovan za 40 tisoč tolarjev. PUAN V SKUPINO KOLESARJEV GROBLJE PRI ŠENTJERNEJU - V četrtek, 9. aprila, nekaj čez pol peto popoldne je 57-letni M. J. z Dolnje Prekope vozil osebni avto po lokalni cesti iz Grobelj proti križišču z regionalno cesto Šentjernej - Kostanjevica. Ko je pripeljal do križišča, je zapeljal na prednostno cesto, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Takrat je po glavni cesti peljala skupina kolesarjev Sa-vaprojekta in voznik je trčil v enega izmed njih. Padec enega kolesarja je povzročil padec še štirih kolesarjev. Voznik avtomobila je imel 1,44 promila alkohola v krvi, policisti pa so mu odvzeli vozniško dovoljenje. Na srečo posledice nesreče niso bile tako hude: 13-letni V. O. s Sremiča seje lažje poškodoval, ostali štirje mladoletni kolesarji pa so dobili sledove poškodb. PET LET AVTO SVETA V aprilu praznuje revija Avto svet peto obletnico izhajanja. Avto svet vsak zadnji petek v mesecu ponuja svojim bralcem poštene odmerke razburljive vožnje po svetu avtomobilizma, motociklizma, avtomobilske tehnike, po dirkalnih stezah formule 1, domačega državnega prvenstva in še kaj. Vsi, ki revije ne poznate, lahko do 30. aprila naročite brezplačen poskusni izvod revije na telefon 061315 677, s tem pa sodelujete v žrebanju za glavno nagrado - skuter. ČRNE ŠTORKLJE IN JUŽNE POSTOVKE V KRAKOVSKEM GOZDU - V petek in soboto, 10. in 11. aprila, so se v Kostanjevici in v Krakovskem gozdu mudili predstavniki ministrstva za okolje in prostor, Prirodoslovnega muzeja, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, Akademije za znanost in umetnost, Zavoda za gozdove in društva za opazovanje ptic. Cilj srečanja je bil poudariti pomen Krakovskega gozda, ki je največji nižinski gozd v Sloveniji, njegove značilnosti pa kar kličejo po večji zaščiti. A ker so za zaščito potrebna dokazila, so tokrat že izpeljali akcijo štetja in opazovanja ptic. Med drugim so našli celo tri pare črne štorklje in nekaj parov južnih postovk, ki v Sloveniji ne gnezdijo več. Ponovno štetje ptic bo 15. in 16. maja. (Foto: T. G.) Je hotel i fanta ] kd o zastri ipiti? Osmošolec, ki so ga pred mesecem dni z rešilcem nezavestnega odpeljali v bolnišnico, je spil žganje, ki ga je v šolo prinesel njegov sošolec ŠENTJERNEJ - Pred časom smo v Dolenjskem listu v kratki notici zabeležili nenavaden dogodek v šentjernejski osnovni šoli, ko naj bi fant - recimo, da mu je ime Matevž - spil žganje, pomešano s sladkorjem, zaradi česar seje resno zastrupil. Zapis je izzval val razburjena pri starših prizadetega, s^j seje kasneje izkazalo, da fant alkohola ni prinesel od doma, pač pa je zanj poskrbel njegov sošolec iz sosednje vasi, s katerim se očitno nista najbolje razumela. Koliko žganja je popil Matevž, ni znano. Tudi ne, kakšnega. Njegovi starši celo domnevajo, da ni bilo žganje, saj ga fant ni bil vajen piti, steklenica, iz katerega je pil, pa je končala v smeteh. Matevžu je tistega dne kmalu na začetku pouka postalo slabo, močno je bruhal, nato pa izgubil zavest. Učitelji in učenci so ga najprej odpeljali v zdravstveni dom, ki je blizu šole, nato pa z rešilcem v novomeško bolnišnico, kjer je bila postavljena diagnoza: akutni alkoholni opoj. Zastrupitev je bila zelo huda in jutranjemu zajtrku gre zahvala, da danes fant še naprej sedi v šolski klopi. Kasneje se je klopčič dogajanja tistega dne odvil. Izkazalo se je, da je alkohol prinesel njegov sošolec, takšno skupno pitje pa da ni bilo prvo. Enkrat je Matevž prinesel borovničke, tokrat pa je bil na vrsti sošolec. “Naš fant je pil, ker ni hotel ostati reva. Povedal nama je, da ga je sošolec zmerjal, češ ’pez-de, saj sem vedel, da si ne upaš’“, pripovedujejo Matevževi starši, ki ne morejo razumeti obtožb, ki so letele nanje in njunega otroka, češ da je prišel že pijan v šolo. Ne razumejo niti, zakaj so dobili odpustno pismo iz bolnišnice šele po enem mesecu, šoli pa očitajo, da bi morala prej raziskati ozadje dogajanj. Dan po tem dogodku so šli učenci in učitelji namreč na izlet, sledile so še enotedenske počitnice, šele potem so bili starši klicani v šolo, otroke pa so izprašali šele 13 dni po neljubem dogodku. In kaj pravijo v osnovni šoli Šentjernej, kjer so se s takšno obliko pijanosti otroka srečali prvič? Ravnatelj Pavle Turk pravi, da niso hoteli razpravljati o krivdi enega ali drugega, njihov cilj je bil preprečiti, da bi se kaj takšnega še ponovilo. “Želeli smo, da bi dogodek ostal za zidovi šole, da bi tudi otroka zavarovali,” pravi. Fanta bosta namreč tudi po osemletki še naprej sošolca. Tudi zato so sklicali poseben sestanek s starši, otrokoma in strokovnimi delavci šole, ki se zaradi razočaranja prizadetih ni končal po pričakovanjih. Pa tudi fanta sta bila deležna posebne pozornosti: ne le temeljitega pogovora, pač pa tudi izreka vzgojnih ukrepov. _______ y T. GAZVODA Finale je bil žal v znaku piva Novomeščani so imeli zmago nad Pivovarno Laško že v žepu, ko se je Plevniku zatresla roka V nedeljo zlahka premagali Domžalčane - Finale prava drama - Na koncu Union Olimpija ZMAGA ZRIMŠKA NOVO MESTO - Minuli konec tedna svoj trenutek dočakal mladi tekmovalec novomeške Krke Telekoma Jure Zrimšek, ki je v soboto zmagal med mlajšimi mladinci na Brionih, v nedeljo pa je bil v italijanskem Varianu tretji. NOVO MESTO - Veliki košarkarski dogodek, ki so mu bili Novomeščani pa tudi slovenski televizijski gledalci priča v soboto in nedeljo, je imel lepotno napako. Domači košarkarji so z izjemno predstavo dokazali, da spadajo med tri največja moštva, a na skoraj že dobljeni tekmi proti Pivovarni Laško le niso znali zmagati. Tako so se v nedeljskem finalu pomerili moštvi dveh največji slovenskih pivovarn, z veliko sreče in po zaslugi daljše klopi pa so slovenski pokal po dveh podaljških osvojili Ljubljančani. V soboto sta se najprej pomerili moštvi Uniona Olimpije in domžalskega Heliosa, tekmo pa so po pričakovanju brez težav dobili Ljubljančani. Za njimi so stopili na parket Novomeščani in Laščani. TOVORNIK PARAL ŽIVCE - Prvi ostrostrelec slovenske košarke Matjaž Tovornik (na sliki med metom preko ljubljanskega Američana Johna Taylorja) je na obeh tekmah paral živce obrambnih igralcev. Čeprav so mu le-ti posvečali posebno pozornost, je priljubljeni veteran Digl zadeval, kadar je bilo najbolj potrebno. (Foto: I. V) Novomeščanke se ne bodo dale Po dobri predstavi na prvi tekmi Finala prvenstva v Mariboru se odbojkarice TPV-ja tudi doma ne nameravajo predati NOVO MESTO - Čeprav so odbojkarice mariborskega Infonda Branika nesporne favoritinje finala letošnjega prvenstva, se Novomeščanke v soboto na prvi tekmi v Mariboru nikakor niso vnaprej vdale, o čemer so se v nedeljo med skrajšanim posnetkom lahko prepričali tudi gledalci ljubljanske televizije. Mariborčanke, nekdanje jugoslovanske prvakinje, so lani izgubile primat v Sloveniji, zato so se letos v klubu še toliko bolj potrudili, da bi se spet vrnile na mesto, ki si ga mariborska ženska odbojka vsekakor zasluži. V rednem delu prvenstva so Mariborčanke izgubili le enkrat, in to prav z Novome-ščankami. Tudi tokrat je bilo srečanje vse do zadnjega niza izenačeno in kakovostno, kot se za finale državnega prvenstva spodobi. Novomeščanke so bile izjemno motivirane, a so v želji po novi zmagi v prvem nizu igrale slabše, kot znajo, vendar so se kljub napakam pri začetnem udarcu domačinkam pri- bližale na 10:12. V drugem nizu so zaigrale odlično, povedle z 9:2 in niz gladko dobile s 15:7. V nadaljevanju so se Mariborčanke zbrale in v tretjem nizu povedle z 8:0, a so jih Novomeščanke ujele pri 12:12. Nalet Dolenjk je zaustavil glavni sodnik Brankovič, ki je na začudenje številnega občinstva v dvorani Tabor upošteval mnenje domačega linijskega sodnika in Novomeščankam ni priznal trinajste točke. To je odbojkarice TPV-ja spravilo s tira, kar so domačinke izkoristile in niz zaključile s 15:12. Novomeščankam se do konca tekme ni uspelo več zbrati se. Po besedah trenerja Bojana Ver-niga je dobra predstava Novome-ščank v Mariboru napoved še boljše igre na povratnem srečanju v soboto v Novem mestu, ko odbojkarice TPV-ja ne nameravajo poceni prodati svoje kože. Če jim bodo tako kot pred letom ali dvema ob strani stali tudi domači navijači, bo njihova pot do zmage vsekakor lažja. Svetovna prvakinja na Otočcu OTOČEC - Teniški center Otočec ni priljubljen le med tenisarji, temveč ga radi obiščejo tudi drugi športniki. Prešnji teden je na teniškem igrišču številka 3, prevlečenem s posebnim tepihom v družbi najboljših slovenskih tekmovalk v teniški dvorani vadila najboljša ritmična gimnasti-čarka na svetu Ukrajinka Ekate-rina Serebrenska, olimpijska, svetovna in evropska prvakinja. Enaindvasetletna čedna vzhodnjakinja se je na Otočcu pripravljala na mednarodni turnir, ki ga je konec tedna na Galjevici v Ljubljani pripravil klub za šport-noritmično gimnastiko Narodni dom, na katerem je lani poškodovana Ukrajinka dokazala, daje spet nared za največje dosežke. Na tekmovanju je drugo mesto osvojila komaj 16-letna Belorusi-nja Julija Raskina, tretja z lanskega svetovnega prvenstva, ki je dve leti živela in vadila v Ljubljani, kjer je službovala njena mati. Tžetje mesto je na Galjevici osvojila najboljša Slovenka Nina Vengust, kije seje na Otočcu pripravljala skupaj s Serebren-sko in Raskino. Medtem ko je Serebrenska na Otočcu vadila pod nadzorom svojega trenerja, so slovenske tekmovalke, članice Narodnega doma, vadile pod taktirko nekdanje prve trenerke Belorusije Ane Baranove, ki že dve leti živi v Ljubljani. Baranova je na Otočcu povedala, da seje v tem času dobesedno zaljubila v Slovenijo, da pa jo moti, ker država ne kaže zanimanja za resno delo reprezentance v športnoritmični gimnastiki. Za priprave Serebrenske pri nas seje dogovorila, da bi se med skupno vadbo naša dekleta učila od najboljše na svetu in se z njo tudi spoprijateljila. Najboljša športnoritmična gim-nastičarka na svetu Ukrajinka. Ekaterina Serebrenska med vadbo v teniški dvorani na Otočcu. Novomeščani so pred srečanjem korajžno napovedovali zmago, o kateri so bili tudi zares prepričani, kar seje pokazalo že na začetku, ko so s trojko Simona Petrova v sedmi minuti povedli s 15:9. Ravnotežje na igrišču je vzpostavil šele Matjaž Tovornik s trojko in tremi prodori. Dejan Jevtovič in Dušan Stevič sta si v prvem polčasu prehitro prislužila po štiri osebne napake, kar je močno oslabilo novomeško moštvo, ki je prvi polčas izgubilo s štirimi točkami razlike. Takoj na začetku drugega polčasa so Novomeščani izenačili in v nada- ljevanju večji del vodili, največ 63:56, šest minut pred koncem srečanja. V naslednjih treh minutah je Novomeščanom vse krenilo navzdol: Plevnik je kar štirikrat zapored zgrešil, Smodiš si je prislužil četrto osebno napako, za nameček pa je Petrov žogo pod košem podal v prazno. Tri minute pred koncem srečanja so Laščani izenačili in malo kasneje povedli z 69:65. 22 sekund pred koncem so imeli Novomeščani priložnost izenačiti, a je Petrov zadel le en prosti met od dveh, vsega pa je bilo konec, ko je Petrov 11 sekund pred koncem naredil osebno napako nad Dončičem, ki je zadel en prosti met. Izkušeni Laščani so domačine takoj zaustavili z osebno napako nad Plevnikom, ki je oba prosta meta zadel in zmanjšal razliko na 70:71, končni izid pa je s košem v zadnji sekundi določil Milan Goljovič. V nedeljo so najprej Novomeščani zlahka opravili z Domžalčani, tekma za prvo mesto med Unionom Olimpijo in Pivovarno laško pa seje sprevrgla v pravo dramo. Podobno kot dan pred tem Novomeščani so imeli tokrat zmago v svojih rokah Laščani ki so še šest minut pred koncem vodili s 64:51, kar pa ni bilo dovolj. Ljubljančani so se jim pod taktirko Ariela McDonalda, najboljšega igralca turnirja, in z izdatno pomočjo novomeškega občinstva vztrajno približevali, v zadnji sekundi pa je Marko Tiišek z zadetkom izpod koša izenačil. Tekmo je odločil šele drugi podaljšek, ko se utrujeni Laščani niso mogli več upirati moštvu, kije imelo na klopi enakovredno postavo kot na igrišču, tako da je trener Zmago Sagadin s stalnimi menjavami poskrbel za hiter ri- SAGADIN SEJE RAZBURIL Na prvi tekmi z Domžalami ves čas mirni trener Uniona Olimpije Zmago Sagadin med finalno tekmo s Pivovarno Laško ni miroval, ampak je živčno tekal ob robu igrišča in spodbujal svoje košarkarje k trši igri v obrambi, s katero so šele po dveh podaljških strli odpor Stajer- tem igre, ki mu Laščani niso mogli več slediti. IV. KOŠARKA Finalni turnir pokala Slovenije: polfinalni tekmi - UNION OLIMPIJA : HELIOS DOMŽALE 103:73 (59:37); UNION OLIMPIJA: Jurkovič 18, Stepania 16, Tušek 14, Taylor 10 itd.; HELIOS DOMŽALE: Žitnik 20, Lovrič 13, Janša 11 itd. KRKA : PIVOVARNA LAŠKO 70:74 (34:39); KRKA: Smodiš 20 (55%, 9 skokov), Petrov 19 (60%), Števič 13 (56%, 6 skokov), Plevnik 7 (18%), Jevtovič 7 (40%), Samar 4, Stipaničev (4 skoki). PIVOVARNA LAŠKO: Tovornik 23 (53%), Lisica 16 (56%), Goljovič 10, Dončič 9 itd. Tekma za 3. mesto - KRKA : HELIOS DOMŽALE 71:47 (35:28); KRKA: Stevič 24 (71%, 17 skokov), Smodiš 17 (43%, 5 skokov), Samar 9, Petrov 8, Grum 7, Plevnik 3, Jevtovič 3; HELIOS DOMŽALE: Še-tina 17, Žitnik 9 itd. Tekma za L mesto - UNION OLIMPIJA : PIVOVARNA LAŠKO 101:93 (85:85, 77:77, 34:42); UNION OLIMPIJA: McDonald 17, Stepania 17, Tušek 16, Daneu 13, Hauptman 11, Jurkovič 10 itd.; PIVOVARNA LAŠKO: Goljovič 25, Tovornik 21, Bečirovič 16, Lisica 10 itd. ga pokala, prva tekma - ELAN : PRIMORJE 2:2 (1:0); strelci: 1:0-Rodič (43), 1:1 - Lučič (47), 2:1 -Gruden (80, iz 11-metrovke), 2:2 -Ipavec (90, iz 11-metrovke). ELAN: Drkušič, Brdik, Mrak, Jurečič, Kapušin, Bratkovič, Šumar, Plevnik, Rodič (Podrebarac), Gruden (Perše), Zofič (Primc). Povratno tekmo bostva moštvi igrali 29. aprila v Ajdovščini. II. SNL, 20. kolo - ELAN : FAC-TOR ČRNUČE 2:0 (2:0); Strelca -1:0 - Rodič (28), 2:0 - Rodič (38); ELAN: Drkušič, Mrak, Brdik, Jurečič (Primc), Kapušin, Zofič, Sumar (Gorišek), Plevnik, Rodič, Gruden (Molan), Podrebarac. Lestvica - 1. Živila Triglav 48, 2. Koper 47, 3. BST Domžale 41, 4. Elan 36, 5 Železničar 34 itd. V naslednjem kolu bo Elan v nedeljo, 19. aprila, igral doma z Eso-techom Šmartnim. NOGOMET Polfinale slovenskega nogometne- ODBOJKA Končnica državnega prvenstva, ženske, 1. tekma finala - INFOND BRANIK : TPV NOVO MESTO 3:1 (11, -7, 12, 7); TPV NOVO MESTO: Jana Vernig, Lutsiv, Petrač, Koncilija, Muhič, Volkova, Katja Vernig, Smrke, Ostroveršnik. Druga tekma finala bo v soboto, 18. aprila, ob 18. uri v Novem mestu, morebitno tretje srečanje pa v Mariboru. Elan z elanom remi s Primoijem Novomeški nogometaši prvo tekmo polfinala pokala lahko dobili - Ajdovci izenačili v zadnji minuti - V Ajdovščini zmaga ali remi s tremi zadetki - Brez težav do ligaške zmage NOVO MESTO - Nogometaši novomeškega Elana so na prvi tekmi polfinala slovenskega nogometnega pokala z remijem proti Primorju dokazali, da so moštva z vrha drugoligaške lestvice po moči zelo blizu ali pa celo enakovredna prvoligašem. Z malo več sreče bi iztržili celo zmago in s tem ugodnejše izhodišče pred povratno tekmo, ki bo 29. aprila v Ajdovščini. Mlado novomeško moštvo se tudi tokrat ni ustrašilo prvoligaša, kar se mu je v letošnjem pokalnem tekmovanju dvakrat že izplačalo. Novomeščani so že na začetku srečanja z izjemno zavzetostjo pokazali, da se z njimi ne gre šaliti, a premoči ki so jo imeli sredi prve polovice srečanja, niso kronali z zadetkom, kar pa jim je uspelo tri minute pred prvim dvojnim žvižgom sodnika Kokolja iz Škofljice, ko je po podaji Grudna ajdovsko mrežo zadel Rodič. Že po dveh minutah igre v dru- gem polčasu je Lučič s prostim strelom izenačil, deset minut pred koncem srečanja pa je Gruden po prekršku nad Brdikom s strelom iz 11 m ponovno vzbudil upanje, da bo PO ZMAGO RIBNICA - Do konca tekmovanja v 1. B rokometni ligi sta ostali še dve tekmi. Med ekipami, ki lahko upajo na uvrstitev v 1. ligo, so tudi igralci ribniškega Inlesa. Za lesarje je izračun preprost: iztržiti morajo štiri točke, kar pomeni, da morajo zmagati v soboto v Veliki Nedelji in tudi na zadnji tekmi proti Radečam. V Veliki Nedelji bo Inles spremljalo veliko število gledalcev. Trener Borut Tfoha je povedal, daje ekipa dobro pripravljena in da pričakuje zmago. (M. G.) TOMU PET MEDALJ MIRNA - Mirnski badmintonski klub Tom je pod pokroviteljstvom trebanjskega podjetja Vita, slovenskega zastopnika Fischerja, v soboto pripravil državno prvenstvo za igralce do 15. leta, na katerem so domači badmintonisti osvojili pet medalj. Najuspešnejši je bil Nejc Vojnovič, ki je osvojil bron med posamezniki in skupaj z Urško Silvester v igri mešanih parov; z Bojanom Kolencem, ki je bil prav tako bronast med posamezniki, pa sta osvojila srebro med deškimi pari. Peto medaljo je osvojila Urška Silvester med posameznicami. Najuspešnejša igralka prvenstva je bila Ljubljančanka Maja Tvrdy, ki je osvojila tri zlate medalje. Nastopilo je 55 badmintonistov iz vseh slovenskih klubov. DVA NA A-TURNIR NOVO MESTO - Na regijskem teniškem prvenstvu za igralce do 12. leta sta se od članov novomeške Krke na finalni A-turnir, ki bo čez dva tedna v Domžalah, uvrstila Katja Bec in Aljaž Seničar, medtem ko sta Daša Guštin in Matic Antončič izpadla in bosta nastopila na B-turnirju. MLADINCI PRVAKI LESKOVEC - Mladinska vrsta strelske družine Leskovec je na državnem prvenstvu ponovila lanski uspeh in osvojila prvo mesto. Med posamezniki je bil Peter Fridl peti, Gorazd Zorič pa šesti. (J. A.) Elan odpotoval na Primorsko vsaj z zadetkom prednosti. Vendar se vse le ni izšlo, kot so upali, da se bo. Ko so vsi le še čakali, da bo sodnik odpiskal konec srečanja, je Ipavec nevarno prodrl v kazenski prostor novomeškega vratarja Drkušiča, Elanovi obrambni igralci pa so ga zaustavili s prekrškom in Ipavec je zlim izid izenačil. Kljub neodločenemu izidu, ki za Novomeščane nikakor ni neuspeh, Elanovi nogometaši niso povsem brez možnosti za finale, kamor bi se uvrstili, če bi v Ajdovščini zmagali ali če bi v primeru izenačenega izida dosegli tri ali več zadetkov. Redno kolo so nogometaši v prvi in drugi nogometni ligi zaradi praznikov odigrali že v soboto. Elan se je doma srečal z zadnjeuvrščenim Factorjem iz Črnuč in z zanesljivo zmago znova dokazal, da upravičeno sodi pod vrh drugoligaške lestvice. Oba Zadetka je dosegel Rodič, ki je tako v enem tednu kar trikrat zadel nasprotnikovo mrežo. LESKOVČANI ČETRTI V PRVI STRELSKI LIGI LESKOVEC - Leskovški strelci so kot novinci v prvi strelski ligi s četrtim mestom dosegli izjemen uspeh, čeprav so pred začetkom prvenstva pričakovali hud boj za obstanek. Ekipo je vodil trener Jože Arh, streljali pa so Peter Fridl, Gorazd Zorič in Dejan Župane. NA BLEGOŠ NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo v soboto, 25. aprila, pripravilo planinski izlet na 1562 m visoki Blegoš. Odhod avtobusa s parkirišča nasproti novomeške avtobusne postaje bo ob 6. uri, dodatna pojasnila dajeta in prijave zbirata predsednica društva Danica Štrukelj po telefonu 324 036 in sekretar Marko Rems po prenosnem telefonu (0609) 652 426. Markovič na prvega osemtisočaka Novomeški alpinist je prvi Dolenjec v vseslovenski alpinistični odpravi - Če mu bo uspelo, bo tudi prvi Dolenjec na osemtisočaku • Na Daulagiri po izkušnje in za manj nesreč NOVO MESTO - Najobetavnejši slovenski alpinist Andrej Markovič, član alpinističnega odseka planinskega društ>a Novo mesto, je v nedeljo skupaj z ostali člani n^jvečje slovenske himalajske odprave odpotoval v Nepal, kjer se bo skušal prvič povzpeti na vrh, višji od osem tisoč metrov. Številne nesreče najboljših slovenskih alpinistov v domačih in tujih gorah, predvsem v Himalaji, so odgovorne na slovenski planinski zvezi vzpodbudile k razmišljanju, kako preprečiti nove tragedije mladih izjemno ambicioznih alpinistov. Odločili so se, da sestavijo klasično alpinistično odpravo, v kateri bodo najobetavnejši mladi alpinisti med vzponom na eno najvišjih gora na svetu, 8167 m visoko Daulagiri, po naše Belo goro, pridobili prepotrebne izkušnje. Odpravo vodita izkušena himalajca Tone Škarja in Viki Grošelj. Vodstvo odprave se je tokrat odločilo za vzpon po normalni smeri, za najboljše pa načrtuje še prvenstveni vzpon po deviški severni steni, visoki kar 3000 m. Andrej Markovič je pred odhodom v Nepal povedal, da se zelo veseli udeležbe na pravi veliki odpravi, na kakršni še ni sodeloval. TUdi sam meni, da se najboljši mladi alpinisti v želji po • Andrej Markovič je bil prvi med 11 najboljšimi mladimi slovenskimi alpinisti, ki jih je komisija za odprave v tuja gorstva izbrala v odpravo na Daulagiri. Obenem je to tudi prvi izbor dolenjskega alpinista v osrednjo vseslovensko himalajsko odpravo, v primeru uspešnega vzpona pa bi bil Andrej prvi Dolenjec na osemtisočaku. Markovičev soplezalec na odpravi bo Grega Lačen iz Črne na Koroškem, njegov stalni soplezalec Novomeščan Jure Juhasz, pa bo odpravo spremljal od doma in nas sproti obveščal o dogajanju na gori. TUDI KOČEVCI KOČEVJE - Na državnem prvenstvu v latinskoameriških plesih v Novi Gorici so med 170 plesnimi pari nastopili tudi predstavniki Plesnega kluba Kočevje. Pri mlajših mladincih sta se v zaključni del uvrstila Jasmina Arko in Blaž Bižal in zasedla 10. mesto. Pri članih so si Aleksej Arko in Jana Golob ter Tilen Bižal in Darja Klarič skupaj s še petimi pari delili 15. mesto. (M. G.) SOLARJI PRVAKI LESKOVEC - Na šolskem državnem prvenstvu v streljanju z zračno puško so v Ljubljani spet'blesteli leskovški strelci. Osnovna šola Leskovec je osvojila zlato med ekipami, pa tudi med posamezniki sta bila Leskovčana Andrej Pavlin in Mitja Pacek s 185 doseženimi krogi boljša od vseh tekmecev. Med srednješolci so bili Krčani tretji, Novomeščani pa deveti. (J. A.) Andrej Markovič dokazovanju prepogosto odločajo za samostojne podvige, kjer jim v primeru nesreče nima kdo priskočiti na pomoč. Kljub temu da je to vseslovenska odprava, je moral kot vsi udeleženci tudi Andrej poiskati kar precej pokroviteljev, ki jim je za podporo zelo hvaležen. I. V. PRVOMAJSKA REGATA NOVO MESTO - Jadralni klub Novo mesto vabi vse dolenjske jadralce in navtike na prvomajsko srečanje in jadralno regato v Nerezi-nah na otoku Lošinju. Vsa dodatna pojasnila daje in prijave sprejema regatni odbor po telefonu (068) 325 095 ali neposredno ob sredah po 20. uri v gostišču Kos v Novem mestu. Kozmus rekord, Dragan seje vrnil Brežiški metalec kladiva Primož Kozmus si je z državnim rekordom odprl pot na mladinsko svetovno prvenstvo - Novomeški dolgoprogaš blizu medalje - Zmage mladih V soboto, 11. aprila, so na štadionu železničarskega atletskega kluba ŽAK v Šiški pripravili otvoritveno srečanje poletne sezone, v okviru katerega so se tekači na dolge proge na 10 km pomerili tudi za naslove državnih prvakov. Uidi tokrat so z odličnimi nastopi razveselili brežiški metalci kladiva, ^ed katerimi je spet izstopal obetavni mladinec Primož Kozmus, kije 7-Hlogramsko kladivo zalučal 62,64 m daleč in s tem potrdil normo za mla- dinsko svetovno prvenstvo. Na 10-kilometrski razdalji sta ®ed člani zmagala Velenjčan Bekim “ahtiri, kije ugnal lanskega prvaka Romana Kejžarja, med članicami pa Je svoj že trinajsti naslov osvojila tekačica celjskega Kladivarja Hele-na Javornik. Dolenjci tokrat sicer teso bili tako uspešni kot pred tremi 'eti, ko se je naslova med člani ve-selil Novomeščan Matjaž Fabjan, a vseeno niso ostali brez dobre uvrstitve. Robert Dragan, ki si je ob koncu študija na fakulteti za šport m med gradnjo hiše privoščil daljši odmor, se je na tekmovalno stezo uspešno vrnil s četrtim mestom in ttesom 31:19,6, ki je zanj - med drugim je tudi sam svoj trener - lepa Spodbuda za nadaljnje delo. Za msdaljo je zaostal za dobre štiri sekunde Na otvoritvenem srečanju so se Poleg Brežičanov dobro odrezali tudi Novomeščani. Član Portovala Aieš Tomič je nastopil na 1000 m in RUGBY V RIBNiCI RIBNICA - Ob koncu tedna so v Ribnici pripravili velikonočni med-narodni turnir v rugbyju, na katedro je nastopilo šest moštev iz Hrvaške, Slovenije (Kolinska Bežigrad, Emona, Proton Avto) in An-8'ije. Za Kolinsko Bežigrad, ki je bil Organizator, je nastopilo šest igral-cev RFC Ribnica in so bili med Najboljšimi posamezniki. Pred začetkom turnirja je predstavnike ekip sprejel ribniški župan Jože Tanko, ki bo pokrovitelj velikega mednarodna turnirja 13. aprila v Ribnici. Na Njem bo nastopilo 16 ekip iz Italije, ^kvstrije, Nemčije, Francije, Hrvaške in Slovenije. Največ uspeha na turnirju v Ribnici so imeli igralci 'jubljanskega Protona Avta. Izidi: rroton Avto : Hampstead I 31:27, dolinska Bežigrad : Emona 29:12, ^agreb : Hampstead II 34:7. (M. G) zmagal z osebnim rekordom 2:23,86. Atleti Krke so zmagali trikrat: Maja Kranjčič v skoku v višino, Robert Meglič v suvanju krogle in obetavni Matija Kraševec med mlajšimi pionirji z najboljšim letošnjim izidom v teku na 60 m, Krški Savaprojekt dobil kralja Nikolo KRŠKO - Člansko moštvo krškega Savaprojekta je prejšnji teden nastopilo v Črni gori na dirki Po poteh kralja Nikole. Že v prvi 140 km dolgi etapi so se Krčani izkazali, saj je član Savaprojekta Rajko Petek zmagal, Marko Baloh, Aleš Poljanšek in Gregor Zajc so na cilj pripeljali v glavnini in se uvrstili med najboljših 15, Damjan Četrtič in Jože Puš pa sta zaradi okvar na cilj prispela z manjšim zaostankom. V nadaljevanju 750 km dolge dirke so Krčani poskušali ohraniti rumeno majico, kar jim je tudi uspelo, tako da je Rajko Petek vse do konca ostal na prvem mestu skupne razvrstitve. Petek je v krškem moštvu zamenjal Novomeščana Andreja Gimplja, ki te dni končuje služenje vojaškega roka. V krškem Savaprojektu so se uspeha na dirki, na kateri so poleg domačih in slovenskih kolesarjev nastopila še moštva iz Švedske, Turčije, Slovaške, Italije, Kazakstana in Srbije, zelo razveselili, niso pa pozabili poudariti, da so k temu precej pripomogli tudi spremljevalci trener Gregor Puš, Damjan Grmšek in mehanik Dušan Čučnik. zmago za Dolenjske Toplice pa je v teku na 300 m z ovirami dosegla Manja Praznik. Izidi državnega prvenstva na 10 km, člani - 1. Bekim Bahtiri (Velenje) 29:52,91... 4. Robert Dragan (Krka Novo mesto) 31:19,06... 15. Franci Menič (Krka); mladinci - 1. Boštjan Buš (Velenje) 32:08,04; članice -1. Helena Javornik (Štajerska) 3454,08; mladinke - 1. Rada Gluvič (Kladivar) 37:28,09. Izidi otvoritvenega srečanja -1000 m, člani - 1. Aleš Tomič (Por-toval Novo mesto) 2:23,86,7. Metod Gorenc (Šentjernej), 8. Boštjan Kozan (Krka); 300 m ovire, ml. mladinke -1. Manja Praznik 44,88... 3. Andreja Žalec (obe Dolenjske Toplice) 49,46... 5. Damjana Peterlin (Krka) 50,51; krogla, ml. mladinci - 1. Robert Meglič (Krka); disk, ml. mladinci - 2. Meglič; daljina, ml. mladinke -1. Maja Kranjčič (Krka) 515; višina, ml. mladinke - 2. Kranjčič; 60 m, ml. pionirji - Matija Kraševec (Krka) 7,80; kladivo, člani -1. Primož Kozmus (Fit Brežice) 62,64 (državni rekord za st. mladince); kladivo, članice - 1. Simona Kozmus, 2. Lidija Novak; kladivo, st. mladinci -1. Silvijo Jagič, 2. Sebastian Drolc (Vsi Fit Brežice). RIBNIŠKI PLANINCI NA TABORU V TNP RIBNICA - Člani Planinskega društva Ribnica bodo od 20. do 30. julija v Krnici v Triglavskem narodnem parku pripravili četrti mladinski tabor. Izkušnje iz predhodnih taborov na Travni gori in dvakrat v Kolpski dolini so več kot dobre, letos pa naj bi spoznali posebnosti najvišje slovenske gore. Tabora se bo udeležilo 33 članov PD, dijakov, študentov, letos pa bodo prvič s seboj popeljali tudi lažje duševno motene mlajše osebe iz Varstveno-delovnega centra Ribnica. Vodja mladinskega odseka PD Ribnica Zdenka Mihelič je povedala, da bodo na taboru pripravili številne delavnice, posebno pozornost pa bodo posvetili ekološkemu načinu bivanja v gorah. V Italiji kar pet zmag za Niki Pomemben delež Krčanov k uspehu Slovenije KRŠKO - Na četveroboju plavalnih reprezentanc Italije, Danske, Švice in Slovenije v italijanskem mestu Salo ob Gardskem jezeru je v izbrani slovenski vrsti nastopilo kar šest plavalcev krškega Celulo-zarja, ki so veliko pripomogli, da je Slovenija osvojila drugo mesto. S tremi zmagami se je spet izkazala Nika Jevnik, ki se je na 500 m kravl prvič spustila pod mejo 30 sekund, kar je pri 11 letih uspelo le trem Slovenkam, pa tudi na 50 m delfin se je zelo približala državnemu rekordu. Nika Pribošič je zmagala na 50 m hrbtno in 100 m mešano; na 100 m prsno, kjer je Jevnikova dosegla tretjo zmago, pa je bila druga. Petra Soldat se je veselila drugega mesta na 50 m hrbtno, tretje mesto pa so osvojili Kristina Klemenčič na 50 m delfin, Višnja Radivojevič na 50 m hrbtno in Rok Bizjak v isti disciplini pri dečkih. V ekipnem vrstne redu je zmagala Italija s 168 točkami, Slovenija je bila druga s 144 točkami, tretja je bila Danska s 142 točkami in zadnja Švica s 129 točkami. Po besedah vodje trenerjev krškega Celulozarja Boštjana Bajca je že izbor šestih Krčanov v reprezentanco veliko priznanje za klub in lepa vzpodbuda plavalcem in trenerjem za nadaljnje delo. najboljša Slovenka Anja Otovič pa je bila četrta. Zadnji dan, v nedeljo, se pravi za vVeliko noč, je bila tudi zaključna revija, na kateri sta od Slovencev nastopila kot najboljša le Darja Škrlj in Andrej Lunbar. J. PRIMC Škrljeva najboljša Slovenka Ekipno najboljši drsalci ZDA, Japonske, Slovenije in Rusije • Med deklicami najboljša Slovenka Darja Škrlj iz Turjaka TURJAK - Preko 120 najboljših mladih drsalcev iz vsega sveta se je pomerilo od četrtka do nedelje na tekmovanju na Jesenicah. To je sedmo tako tekmovanje. Tokrat so zmagali drsalci ZDA, medtem ko so doslej vedno zmagovali Japonci, ki so bili letos ekipno drugi, tretje mesto pa so zasedli Rusi. V ekipnem tekmovanju za pokal prijateljstva so zmagali Japonci, Šlovenija je bila druga, tretja pa Rusija. Za pokal Triglav pa so bili posamezni rezultati taki: skupina A, deklice: 1. Arisa Yamazaki (Jap); najboljša Slovenka je bila Darja Škrlj, na 11. mestu (lani je bila 15.). Tekmovalo je 30 deklet. Skupina A, dečki: 1. Parker Pen-nington (ZDA); najboljši Slovenec Damjan Ostojič je bil deveti. Tekmovalo je 17 dečkov. V skupini mladink je bila najboljša Elina Hettunen (Finska), med Slovenkami pa Anja Beslič, kije bila sedma. Tekmovalo je 29 mladink. Pri mladincih je zmagal Ryan Bradly (ZDA), najboljši Slovenec Gregor Urbas pa je zasedel 10. mesto. Tekmovalo je 16. dečkov. V tekmovanju za pokal prijateljstva, skupina B, je pri deklicah zmagala Čhisa Patata (Jap), >il II fi JI Darja Skrij Dve novi zmagi ekipa kapec tretja VELIKE LAŠČE - Na prvenstvu osnovnih šol Ljubljane v športni gimnastiki, ki je bilo hkrati tudi izbirno tekmovanje za državno prvenstvo, so se spet odlično odrezale gimnastičarke iz Velikih Lašč, ki so v skupini mlajših in starejših deklic ekipno osvojile prvo mesto in se tako uvrstile na državno tekmovanje. Tudi kot posameznice so se La-ščanke odlično uvrstile in v obeh skupinah zasedle prvo mesto. Pri mlajših deklicah je med 52 tekmovalkami zmagala Tanja Papež, 2. je bila Mateja Jaklič, 4. Jana Perušek, 8. Maja Čenta (vse Velike Lašče) itd. Na medobčinski zimski ligi v malem nogometu - sodelovale so ekipe iz občin Ribnica, Kočevje, Velike Lašče in Loškega Potoka - je ekipa Kapec iz Loškega Potoka zasedla zavidljivo tretje mesto. A. K. MATEMATIKI V SOBOTO V LAŠČAH VELIKE LAŠČE - V soboto, 18. aprila, bo na osnovni šoli Primoža Trubarja v Velikih Laščah tekmovanje najboljših mladih matematikov osnovnih šol z območja nekdanje občine Ljubljana-Vič- Rudnik. Udeležilo se ga bo okoli 200 tekmovalcev. Narodni dom v Novem mestu (1875) pred svojo 125-letnico Na podlagi 37. člena statuta Mest-®e občine Novo mesto ter po obravnavi na 129. seji kolegija župana z “Ne 10. februarja 1998 (v zvezi z jav-n'm natečajem za obnovo Narodnega doma) je župan dne 12. februarja 1998 pod št. 063 -129/98 -11 spre-le' sklep o ustanovitvi projektnega fVc,a za obnovo Narodnega doma v sestavi: .Janez Mežan, predsednik občin-i ega sveta - vodja projektnega sve-A,n člani: Franci Koncilija, župan, ^arko Emeršič, Mestna občina Novo mesto, Miloš Dular, Mestna ?o£ina Novo mesto, Robert Judež, ^lestna občina Novo mesto, Jovo Jjrobovšek, predstavnik Društva Novo mesto, Ivo Dovič, predstavnik , ruštva novomeških študentov, •ežica Miklič, predsednica odbora j.a družbene dejavnosti, Danilo ®reščak, predstavnik Zavoda za .a.rstvo naravne in kulturne dedinje Novo mesto. .Na prvi seji odbora (prisotni yeZan, Koncilija, Emeršič namesto ,.9deža Boršileva, Grobovšek, Mik-‘ičei —.ormacijo c__________— ?u- Informacija in poziv občanom, etuštvom in organizacijam, da s Mimi predlogi sodelujejo pri ob-'kovanju programa dejavnosti v Narodnem domu, naj bo objavljena Davnem glasilu. Zgodovina Narodnega doma v Ljubljani, je 8581. Stavba je v preteklih 123 letih služila različnim namenom: med drugimi je imelo v njej prostore društvo Sokol (zato tudi Sokolski dom), služila je kot zaledna bolnica, kasarna, v njej je bil po 2. svetovni vojni Dom JLA, kasneje pa sta imela tu svoje delovne prostore Dolenjski projektivni biro in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Slednji se je oktobra 1997 dokončno preselil v prostore gradu Grm. Do sedaj je ZVNKD Novo mesto izdelal načrte obstoječega stanja objekta, foto-grametrične posnetke fasad, pridobil geodetski posnetek terena. Koncem leta 1997 je Društvo Novo mesto začelo aktivnosti za ureditev stavbe, Mestna občina je na njegovo pobudo in z angažiranjem župana financirala popravilo strehe in zagotovila nekatera sanacijska dela na njej. Urbanistična ocena lokacije stavbe in možnih dejavnosti v njej Narodni dom stoji na pare. št. 1683, dvoriščni prostor, ki mu pripada, pa je parcela št. 1684, oboje k.o. Novo mesto, v Sokolski ulici 3 v Novem mestu. Zaključeno ureditev stavbe in njene okolice ni mogoče izvesti brez sodelovanja z lastniki sosednjih stavb. Pri vsakem urejanju dejavnosti v vem mestu, dograjenega leta prometni režim v Šokolski in Cvel- : O začetkih gradnje, okoliščinah Poteku je bilo objavljenih kar f J tankov in podatkov v knjigah \Janko Jarc, Judita Podgornik in Ju8i). Zaradi poznavanja zgodo-teskih dejstev, predvsem pomena “radnje v zadnji četrtini 19. stoletja * razvoj in ohranitev slovenske arodne zavesti, ter zaradi urbani-?*wtih in arhitekturnih kvalitet jtevbe je ostalo globoko v zavesti s'°vomeščanov zapisano dejstvo o (Pottieniški vrednosti objekta in Racije. Odločili so, da stavbo Na-jjPnega doma (imenovanega tudi dolski dom) z odlokom Občine , ®vo mesto razglasijo za kulturni P°rnenik (Odlok o razglasitvi, Urad-/lis, Republike Slovenije, it. 38/ l^J). Evidenčna številka spomeni-vpisanega v Zbirni register Up-,ve RS za kulturno dediščino v Narodnem domu je nujno urediti prometni režim v Sokolski in Cvelbarjevi ulici. Glavni in edini vhod v stavbo je v neposrednem stiku s Sokolsko ulico, brez pločnika, brez odmika od prometne površine, zato tu nastopa konfliktna toŠka. Stavba danes nima lastnega odstavnega prostora ne parkiranja, celo dovoza ne. Vsak dovoz je sedaj mogoč le z ustavljanjem pred vhodom. Iz teh in mnogih drugih razlogov je nujno, da mesto v svojem urbanističnem načrtovanju odloči o dolgoročni politiki prometne ureditve v centru. Spomeniškovarstvena ocena stavbe V sedemdesetih letih 19. stoletja se je zavedno slovensko meščanstvo v Novem mestu odločilo za gradnjo lastnega Narodnega doma. Na lokaciji odkupljenih malih stanovanjskih hiš so zgradili delno podkleteno dvonadstropno stavbo, v pritličju so uredili veliki salon levo od vhoda in tri manjše sobe na desni. Poleg sanitarij je bilo prostora le še za povezovalni hodnik in stopnišče v prvo in drugo nadstropje. V prvem nadstropju so zgradili veliko dvorano z balkonom. Bila je prostor za osrednje javne prireditve. V južnem krilu sta bili dve večji sobi in v severnem krilu manjša sobica. Drugo nadstropje je imelo v južnem krilu eno večjo sobano in manjšo sobo, v severnem pa le manjši sobici. Višina dvorane je namreč segala v drugo nadstropje in tu je bil vhod na balkon. Podstrešje stavbe ni bilo nikoli uporabljeno za bivalne ali javne potrebe. Streha je bila simetrična dvokapnica srednjestrmega naklona in krita z opeko, kije bila nekajkrat zamenjana in obnovljena. Kurjenje stavbe je bilo na trda goriva s samo-stoječimi lončenimi pečmi. V zadnjih letih je bila kurjava na elektriko s termoakomulacijskimi pečmi. Stavba je bila v 123 letih obstoja le malo spremenjena, razen prezidave nekaj predelnih sten je ostala zelo avtentična. Fasade stavbe so bile različno oblikovane. Glavna vhodna fasada, ki omejuje gradbeno linijo Sokolske ulice (vzhodna fasada), oblikovana kot simetrična devetosna kompozicija, je vrh opečne gradnje sten oblikovana izrazito historistično. Središčne tri osi so poudarjeno de-korirane in v srednji je s kamnitim portalom uokvirjen glavni vhod v stavbo, na vratnih krilih simbolično poudarjen z bronastima levjima glavama. Pritlična etaža je poudarjena s plitko rustiko vodoravnih pasov v fasadnem ometu. Dekoracija osrednjih okenskih osi in obe stranski vertikalni omejitvi rahlo izvlečenega poudarka so izvedenev mavčnem in ometnem štuku. Južna šestosna fasada je oblikovana z enakovredno dekoracijo. Severna fasada ima le nakazane plitko poglobljene okenske udrtine, ki pa tvorijo enakomerno in simetrično fasadno ritmiko, vendar brez izrazite dekoracije. Zahodne tasade razgioancga tri-krakega objekta so oblikovane or-togonalno preprosto, brez posebne dekoracije in med drugim obremenjene |te s kasnejšim dvoriščnim prizidkom. Arhitektonske možnosti Danes meri razpoložljiva skupna neto površina prostorov v stavbi 1014 m2. Površina funkcionalnega zemljišča je 719 m2. Zazidana (bruto) površina stavbe je 499 m2. Površina dvorišča je 220 m2. Neto površina prostorov v kleti znaša 79 m2. Neto površina možnih pozidanih prostorov v pritličju znaša 339,50 m2. Neto koristna površina prostorov v 1.nadstropju znaša 372,50 m2. Neto koristna površina v 2. nadstropju znaša 187 m2. Neto površina podstrešja znaša cca 280 m2. Programske zasnove nekdaj in danes Stavba je bila zasnovana za dejavnosti čitalnice in nato gostilne v pritličju, dvorane za javne prireditve v prvem nadstropju, ob njej pa spremljajoče prostore (garderobe, rekviziti, orodje in oprema). V drugem nadstropju so bili prostori za delovanje društev, pevskega zbora in drugega. Danes moramo izbrati nove programske oblike, ki bi naj čim bolje dopolnjevali življenje v mestu. Pričakujemo, da bodo zamisli odražale interese čim širšega sloja uporabnikov, meščanov, da pridobijo nove prostorske in organizacijske možnosti za delo in ustvarjanje, za kreativno izrabo prostega časa in za zabavo, ki bi se jih bili pripravljeni tudi aktivno udeleževati. Možne temeljne programske usmeritve v bodoče: • utvarjalna dejavnost otrok in mladine; • delovanje začetkov novomeškega visokega šolstva (Univerza v Novem mestu); • delovanje društev in združenj s področja kulture; • nekateri socialni programi; • kakovostna trgovina in gostinstvo; Z namenom, da bi Novo mesto ohranilo še enega od svojih najpomembnejših kulturnih spomenikov in z njegovo obnovo pridobilo dodatne prostorske možnosti za delovanje prebivalcev na področjih znanosti, kulture in izobraževanja, objavlja Projektni svet za obnovo Narodnega doma Mestne občine Novo mesto naslednji Javni natečaj za zbiranje in izbiro idejnih zamisli za programe dejavnosti v Narodnem domu in v njegovi neposredni soseščini 1. Predmet razpisa Predmet razpisa je oblikovanje idejne zasnove programa dejavnosti v Narodnem domu in v stavbah v bližnji soseski, ki so del starega mestnega jedra Novega mesta. V programski zasnovi je potrebno upoštevati skupne potrebe prebivalcev mesta, ki prostorsko be niso ustrezno rešene. V stavbi bi ohranili večnamensko dvorano in ostalo razporeditev prostorov v smiselno nespremenjeni obliki, vendar z ustreznimi posodobitvami in funkcionalnimi dopolnitvami. Za zaokrožitev delovanja je mogoče upoštevati tudi dograditev novega dela stavbe na severnem delu pripadajočega zemljišča, vendar to ni pogoj, je pa morebitna možnost. Vključujejo se lahko dejavnosti, ki niso moteče za okolje in prebivalce v njem, vsebujejo pa sodobne oblike avdiovizualnih in informacijskih dejavnosti, dejavnosti za ohranjanje zdravega okolja in življenja v njem ter dejavnosti odkrivanja in prenašanja znanja. Skratka, zaželjeno je vključevanje mladine, kulturnih društev in drugih organiziranih oblik civilne družbe, vseh oblik njihove dejavnosti, ki so pomebne za življenje Novega mesta in [širše okolice. 2. Vabljeni k sodelovanju K sodelovanju vabimo vse, ki svoje zamisli lahko posredujejo v obliki in vsebini, ki jo bo Projektni svet lahko uporabil za nadaljno določanje smeri prenove Narodnega doma in njegove bližnje okolice. Programska zasnova naj bi bila oblikovana kot pisni in (lahko tudi, ni pa obvezno) grafični elaborat, iz Katerega bo razvidna umestitev posamezne dejavnosti v prostore Narodnega doma in utemeljitev take odločitve. Prednost injajo zamisli, ki ufioštevajo poleg nedonosnih tudi tiste donosne programe ali NA LISCO SEVNICA - Do 29. aprila so možne predprijave za tradicionalni 7. gorski tek na Lisco, ki ga v petek, 1. maja, ob 10. uri priredi športno društvo Orehovo pri Sevnici. Na 8.500 metrov dolgi progi z 830 m vzponom se bodo pomerili tekmovalci v 9 kategorijah: članice do 25 let, starejše članice do 45 let, veteranke nad 45 let, mladinci (letnik 1982 in mlajši), mlajši člani (1981 do 1969), starejši člani (1957 do 1968), mlajši veterani (1956 do 1945), starejši veterani (1944 in starejši) ter slovenska vojska in policija. Startnina na dan tekmovanja znaša 1500 tolarjev, v predprijavi pa tisočaka. Kontaktna oseba je Pavle Drobne, telefon: (0608) 82-446. dejavnosti, ki ne škodijo spomeniškim lastnostim stavbe. Obseg elaborata ni omejen, mora pa biti nazoren, jasen in utemeljen. Zaže-ljene in pregledane bodo tudi manj elaborirane zamisli, ki jih avtorji s tem dovolijo izrabiti za nadaljno razpravo o programski zasnovi Narodnega doma v Novem mestu. 3. Informacije in roki za oddajo Vsi, ki želijo sodelovati v natečaju, dobijo nadaljnje informacije v Sekretariatu za kulturo, šport in mladino Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1 (tel/fax 068 31 72 42), kontaktna oseba Sandra Boršič, vsak delovni dan od 8. do 14. ure in v sredo med 14. in 16. uro na Sekretariatu za varovanje okolja in urejaje prostora Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6 (tel 068 31 71 75), kontaktna oseba Marko Emeršič. Rok za oddajo predlogov in zamisli o programski zasnovi Narodnega doma in sosednjih stavb lahko pošljete ali oddate osebno do 10. maja 1998 v zaprti kuverti z oznako “NE ODPIRAJ, natečaj NARODNI DOM” na naslov: Mestna občina Novo mesto, Projektni svet za obnovo Narodnega doma, Seidlova c. 1, 8000 Novo mesto. 4. Delo komisije za izbor in nagrade Projektni svet bo odločil o sprejemljivosti in kakovosti zamisli, opravil razvrstitev in določil predloge za nagrade in odkupe. Delo bo opravil v 10 dneh. Nagrade bo podelil župan Mestne obSine Novo mesto, in sicer: 1. nagrada 120.000 SIT, II. nagrada 80.000 SIT, III. nagrada 50.000 SIT. Udeleženci bodo o izboru pisno obveščeni v 14 dneh po izbiri. Avtorje nagrajenih zamisli želi Projektni svet pritegniti kot pridružene člane v delovno skupino za nadaljno oblikovanje programa dejavnosti v Narodnem domu. (Na natečaju ne morejo sodelovati člani Projekti ktne- ga sveta ali njihovi družinski člani.) Projektni svet si pridržuje pravico, da zneske nagrad določi v drugačni višini, kot je razpisana, pač glede na utemeljitev o kvaliteti predloga. Vse avtorske pravice nagrajenci prenesejo neomejeno na Projektni svet za obnovo Narodnega doma. Primerno obdelane predloge bo Projektni svet predstavil javnosti z razstavo ali z objavo v javnem glasilu. Novo mesto, aprila 1998 Projektni svet NAŠE KORENINE In zazvonilo je pomlad Ko pomlad dahne v Belo krajino, jo prva začuti Preloka. Ta starodavna vas gnezdi visoko na strmem grebenu nad Kolpo in se razgleduje daleč po hrvaških poljih onkraj nje. Z one strani, od komaj slutenega Mediterana, pihlja tista topla sapa, ki poganj življenjske sokove viso-jo v krošnje. Drugo za drugim se drevesa odevajo v praznična oblačila in vsa vas zaduhti v pričakovanju novega življenja. Pa se v ta pomladni dan oglasi pogrebni zvon z neizprosnim naznanilom, daje pomlad sicer začetek, lahko pa tudi konec, in da ga ni letnega časa, ko bi počivala smrtna kosa. Na hribu za vasjo stoji cerkev sv. Trojice, okoli je pokopališče, kjer pokopavajo rajnke iz Preloke in bližnjih naselij, najbližja soseda obema pa je največja stavba v vasi, nekdanja osnovna šola. Vsem zdaj poje zvon iz lin preloške cerkve in za vrvi vleče Peter Ivanušič, najstarejši Pre-ločan in gotovo najstarejši mežnar daleč naokoli. Prav starost je skupna vsem trem na hribu. Cerkev sv. Trojice sodi k nekdaj mogočni prelo-ški prafari, šola je zrasla že zdavnaj v ranjki državi Avstriji in vanjo je včasih hodil velik del tistih, ki sedaj počivajo okoli preloške cerkve. Ene je čas torej položil k počitku, šolska stavba pa ne najde miru. Kot hiša strahov je videti z nemimi, povešenimi okni in odpadajočim ometom. Le človek z veliko domišiije bi lahko med njene mrtve stene pričaral otroški vrišč in direndaj, ki je nekoč vladal med njimi. Zdaj je samo še eden od spomenikov današnjega domišljavega časa, ki ne razume, da je treba spoštovati in negovati tisto, kar je bilo, kajti brez tistga bi ne bilo niti tega, kar je. Petru Ivanušiču, preloškemu zvonarju, pa ni treba veliko domišiije, da bi pričaral živžav v staro šolo in njeno okolico. Sam je namreč odraščal s tem stoletjem in je bil priča tistim časom. Sam se je staral z njim, ko je dobesedno odzvonil mnogim svojim vrstnikom. O tem se pogovarjava, ko se ljudje po pogrebu razhajajo, midva pa počasi koračiva proti njegovemu domu v bližini. Petra vsi poznajo in ga prijazno ogovarjajo. Tudi jaz se čutim dobrodošlega. Pozdravlja me ta blagodišeči topli veter z dobrav. In ko pri Ivanušičevih sedeva pred veliko podobo zadnje večerje na steni, mi Peter razkrije nekaj podrobnosti iz svojega dolgega življenja. Rodil se je 10. maja 1906 v sosednji vasi Škavurini. Njegov oče Jožef je bil kmet. Ko mu je umrla prva žena, s katero je imel osem otrok, seje poročil z Magdaleno. TUdi v tem zakonu se je rodilo osem otrok, med njimi tudi Peter. Za toliko ust pri hiši seveda ni bilo kruha, zato je rod iz prvega zakona počasi odkapljal čez veliko lužo, dokler se niso na oni strani znašli vsi. Drugi rod ni odšel tako daleč. Peter na primer le čez Kolpo v uk za sodarja in kolarja. Tisti čas na tej reki še ni bilo državne meje in ljudje z obeh bregov so imeli veliko stikov, najsi je šlo za delo, kupčijo ali za osebne vezi. V rodno hišo se Peter za stalno ni več vrnil. Tja si je nevesto pripeljal njegov brat, ki je zdaj že pokojen, na domačiji pa še živi njegov rod. Peter se je leta 1931 priženil na Preloko k vdovi Mariji Starešinič. Ni jima bilo dano imeti skupnih otrok, sta pa lepo vzgojila Marijino hčerko Anko iz prvega zakona in k njej se je priženil Petrov nečak iz Škavurinov. Tako je na Preloko prišel še en Ivanušič. Pri hiši, kamor se je Peter priženil, seje po domače reklo pri Mežnarjih. Že to pove, da so tukaj od nekdaj zvonili. Aprila leta 1941, malo predno so si tuji okupatorji razdelili Slovenijo, je s tem pričel tudi Peter. Od takrat to počne ob delavnikih, nedeljah, praznikih in proščenjih, zdaj že celih sedeminpetdeset let. Le desetletja po vojni so bila z zvone-njem zelo skopa. Takrat so pikolovski režimski hlapci z uro v roki šteli sekunde, ki so zvonarju ušle čez uradno dovoljeno dolžino zvonjenja. Pa je tudi tistemu režimu odzvonilo, Peter pa zvoni naprej. Sedaj, v pozni starosti, mu dolžine zvo-nenja ne določajo toliko drugi kot njegova lastna betežnost, ki si jo človek pri dvaindevetdesetih že mora priznati. A včasih, ko je bil še mlad, je bilo drugače. Pravi, da je morda za mlade danes življenje res lažje in na prvi pogled lepše. A časi Petrove mladosti so bili nekako bolj pristni in sproščeni. “Veliko veselja je bilo,” pripoveduje. “Pravega, nedolžnega veselja, ki ni nikomur škodovalo. Rad in veliko sem pel. Tudi šalili smo se radi, ne da bi koga resneje užalili. Tudi ’hec’ je umetnost!” In Peter dalje pripoveduje, kakšna je bila Preloka, ko je on prišel sem. Ličila je bolj kaki istrski kot pa belokranjski vasi, kajti skoraj pri vsaki hiši je rigal vsaj en osliček, ponekod pa tudi dva. To seveda iz čisto praktičnih razlodov, kajti v strmem bregu do mlinov na Kolpi ni bilo voznih poti. Oslički, otovorjeni z vrečami žita, moke in otrobov, pa so zmogli tudi ozke vijugaste stezice. Sicer so včasih v vasi sejali tudi veliko lanu in konoplje. Posušena stebla so potem namakali v Kolpi. Do reke so snopje prevažali naokoli z vozovi. V dolgih zimskih mesecih so potem na Preloki pele statve in tkale domače platno. TUdi te so že zdavnaj utihnile. Utišal jih je razvoj, ne ta pomlad, ki vsako leto znova spreminja Preloko v cvetočo nevesto. Ko stopam skozi vas proti rojstni hiši znanega slovenskega igralca Staneta Starešiniča, vidim v sadovnjaku gospodarja, kako cepi hruškovo drevo. Da, čas cepitve je, pomislim, nam bo tudi na te stare, zdrave korenine uspelo cepiti kaj žlahtnega? TONE JAKŠE Odgovori in popravki po § 9... Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Mladina, da te kap Dol. list, št. 13, 2. aprila Slišati je bilo, da imajo v Mimi Peči odrasli probleme zaradi nas, mirnopeške mladine. Povedati moramo, da nismo nikoli uničili rož, zlomili ptičje hišice ter metali steklenic v peskovnik. Lahko so bili drugi, mi pa nismo nesramni, čeprav morda kdo misli, da smo vsega krivi. Če smo poleti na Temenici, pokličete policijo ter nas odženete, češ da smo glasni in nimate miru. Enako je tudi na igrišču (v leseni hišici). Nikamor ne moremo iti. Naredite nam diskoteko ali pa uredite mladinsko sobo, kjer se bomo lahko med vikendi ali počitnicami zadrževali, se zabavali in nikogar motili! Vi nas ne razumete in nas najbrž ne boste. Časi se spreminjajo in mi nismo krivi, če takrat, ko ste bili vi mladi, niste poznali diskotek in niste zahajali na igrišča. Mladi smo polni energije, ki jo moramo nekako porabiti. Verjemite vendar, da se da tudi z nami marsikaj pogovoriti. Pomislite pa, ali ste vi pripravljeni na pogovor. TUdi mi mladi smo osebe s svojimi željami in cilji, uresničitev teh pa ni vedno v naši zmožnosti. Zato potrebujemo tudi vas. Pripravljeni smo na pogovor in upamo, da bomo s skupnimi močmi Ja problem tudi rešili. Mirnopeška mladina Zavlačevanje gradnje postaja nevzdržno ljudem Dol, list št. 13, 2. aprila Vaše besedičenje, gospod Alfred Železnik, je poznano vsem Sevniča-nom, toda kozolec žal tega ne razume. Dobro pa so to razumeli v sevniškem vodstvu LDS, ko so Vam odvzeli predsedniški stolček. Za SDS je to “nenadomestljiva” izguba. Za Vas pa, seveda, ni vse izgubljeno, še posebno zato, ker lahko javno podprete predlog sevniškega poslanca g. Branka Kelemine, ki je državnemu zboru predložil v sprejem Zakon o renti za jedrsko elektrarno Krško, po katerem naj bi tudi Sevnica in Brežice dobile svoj del odškodnine zaradi bližine jedrske elektrarne, kot je bilo predvideno ob začetku gradnje. S tem bi lahko vsaj enkrat napravili nekaj koristnega za Sevnico. Kar se tiče nujnosti izgradnje verige savskih elektrarn, vam lahko povem, da si vsi Sevničani ne želijo na svojem dvorišču imeti triprekat-no greznico, v kateri bi se kopičila nesnaga iz polovice Slovenije; vi boste to razumeli, saj še niste pozabili na Zelene? Za OO SDS JOŽE BEDEK • Tako kot svetega ni mogoče reducirati na božje, saj božje izvira iz svetega, ne pa sveto iz božjega, duha ni mogoče podrediti kaki religiji ali teologiji, še manj kaki politični ideologiji. Bistvo duha je v njegovi prostosti. Ljudje smo svobodni kot duhovna bitja. (Tine Hribar) APLAVZ NI OBVEZEN Izničiti ni težko K temu razmišljanju me je vzpodbudil piker zapis v Dolenjskem listu ob nedavni prireditvi Pri nas Belokranjcih, češ kaj je sploh treba pripraviti prireditev, na kateri Belokranjci sami sebi kažejo, kaj premorejo s področja ljubiteljske dejavnosti. Presneto ozek mora biti človek, ki zapiše omenjeno misel, saj jo je izničil že odlični obisk ljudi s te in one strani Gorjancev. Metliška športna dvorana je bila namreč polna kot še nikoli doslej. Poleg tega pripravljalci kulturnega dogajanja opažamo, da ljudje radi gledajo in poslušajo “svoje” ljudi, čeprav ti ne pokažejo vrhunskih dosežkov. Ljubiteljstvo je treba podpirati, ga varovati in ceniti kot punčico očesa, saj vemo, da igrajo ljubiteljske skupine dosti večjo vlogo, kot je le nastopanje. Združujejo ljudi, največkrat mlade, jim izpolnjujejo ure prostega časa ter jih brez dvoma odtegujejo od negativnih vplivov okolja, kot so alkoholizem, postapaštvo, drogiranje in podobno. Ljubiteljske skupine nadalje predstavljajo v Sloveniji in v svetu kraje, iz katerih izhajajo, in prav po njihovi zaslugi je o teh krajih tudi kaj slišati. Metliška folklorna skupina Ivan Navratil je na primer ponesla ime svojega mesta nad Bojico po vsej Evropi, predlani pa tudi po Kanadi. Kakršno koli zaničljivo pisanje o njej ne bi bilo le nepremišljeno, ampak tudi hudo škodljivo, saj je v delo vtkanega ogromno časa, naporov in ljubezni. In kadar so ranjene te kategorije, je ubito celotno telo, ki diha in živi prav zato, ker je zgrajeno in odprto na ustvarjanje iz veselja, in ne na materialistične vrednote, ki so preplavile vse pore našega življenja in ga osiromašile do te meje, da “človek toliko velja, kar plača “. TONI GAŠPERIČ GASILSKI IN KULTURNI DOM V SOTESKI - Potrebno bo urediti lastninjenje. V Soteski si želijo še več mladih gasilcev Čaka jih lastninjenje SOTESKA - V območje gasilskega društva Soteska spada 6 vasi: Podhosta, Loška vas, Drenje, Soteska, Gabrje, Gorenje in Dolenje Polje. Je eno izmed manjših društev, ki spadajo pod Novo mesto, šteje 44 članov, njegovo delovanje pa sega v leto 1934. Najstarejši član je 91-letni Ladislav Klinc. Letos bodo člani društva poleg rednih nalog uredili še okolico doma, namestili alarmno sireno, popravili motorno brizgalno in gasilsko vozilo. Pregledali in uredili bodo hidrante po vaseh. Operativna enota društva je dobro usposobljena in je med najboljšimi v novomeški okolici. Vodstvo si želi, da bi usposobili še eno operativno desetino. Radi bi nabavili še nekaj nove opreme, a kaj, ko je to povezano z velikimi denarnimi sredstvi. V stavbi, kjer je gasilski dom, je tudi kulturni dom. Še pred letom 2000 bo treba nujno urediti lastninjenje. Pri obnovi gasilskega in kulturnega doma je sodelovalo prebivalstvo šestih vasi in so se o gradnji ohranili prav vsi dokumenti. Vodstvo društva s predsednikom Bojanom Markovičem in poveljnikom Goranom Markovičem upa, da bo pri vaščanih in vodilnih v novomeški občini pri lastninjenju naletelo na razumevanje, mlade pa prosijo, da pristopijo h gasilcem. T. VIRANT OB 140-LETNICI SMRTI DR. IGNACIJA KNOBLEHARJA ŠKOCJAN - Na veliko- i nočni ponedeljek, 13. aprila, je minilo natanko 140 let od prezgodnje smrti škocjanskega rojaka dr. Ignacija Knobleharja. Bil je velik misijonar v Sudanu, znamenit raziskovalec Afrike, predvsem pa velika osebnost. Zaradi vsega tega praznuje občina Škocjan rojstni dan svojega velikega rojaka 6. julija kot svoj občinski praznik. Slovenski krščanski demokrati iz Škocjana smo ob 140. obletnici smrti povabili v Škocjan še enega naših uglednih rojakov, gospoda Stanka Hočevarja, salezijan- 1 skega inšpektorja, kije ob 10. uri vodil slovesno mašno bogoslužje v župnijski cerkvi v Škocjanu. V pridigi je orisal dr. Ignacija Knobleharja kot močno osebnost, kakršnih v današnjem času na Slovenskem resnično primanjkuje. Med mašo smo k spominski žari z zemljo, ki smo jo pred dvema letoma prinesli z groba Ignacija knobleharja v Neaplju, položili cvetje in sveče. Slovesnost smo zaključili z velikonočnimi pesmimi. M. H. MINISTER V ŠKRIPCIH NOVO MESTO - Zadnji abon!1 majski predstavi v Kulturnem cent'] ru Janeza Trdine v tej gledališki se ] zoni bo v ponedeljek in torek, 20. it, 21. aprila, ob osmih zvečer, ko boj, gostovalo Slovensko ljudsko gleda !, lišče Celje s komedijo angleškega; i komediografa Raya Cooneyja Minhi ster v škripcih. i i Kapiteljska njiva \ Tisoč let je zemlja krila čudovito sled davnine.. Vešča roka je razkrila, kaj ostane, ko vse mine. Množica se je borila in kolibe je gradila; sled za njimi sproti zgine. Tisti, ki jih je častila, kot božanstva jih ljubila, tisti so zdaj sled davnine. Koščki, komaj prepoznavni, mrtvim so spokoj dajali; njih sledi so v ruši travni, v krošnje so se presnovah. Vneti, kar preveč zvedavni, njihov nič smo prekopali. Koščki so postali slavni, mrtvim dom smo razdejali. Mar so res rodovi davni to od nas pričakovali? Hip v neskončnem je življenje. Kar ostane, so sledi: sled je naše koprnenje in sprhnele pest snovi. Kdo nam daje dovoljenje, da razbrskamo sledi? Mar utihnjeno ihtenje priča, da več groba ni? Naj simbolno zadoščenje vrne mir jim davnih dni. JANEZ JEŠTOVSN V Se enkrat o črni gradi — nji v Zalogu Jožko Ostanek je objekt na črno zgradil tudi na zemljišču Raša Sitarja iz Ljubljane -Ta ga toži za 17.000 mark z obrestmi, Ostanek pa mu grozi NOVO MESTO - V zvezi s vilka 1736/4, k. o. Gor. Straža, člankom Črna gradnja kot ku- Ker kupec ni imel statusa kme- kavičje jajce (Dol. list, št. 12,26. ta, ni mogel prepisati še travni- marca 1998) se je oglasil Rašo ka ob tem stavbišču. Obljubljal Sitar iz Ljubljane. “Kako more je, da si bo ta status pridobil, kdo na občini sploh pomisliti, tako da bo lahko prepisal tudi da bi legalizirali Ostankovo to kmetijsko zemljišče, do ta- črno gradnjo?” ogorčeno spra- krat pa je pri notarju v Ljubljani šuje Sitar. “Ne samo da je Osta- deponiral 17.000 nemških mark. nek objekt zgradil na črno, ve- Vendarječezčas, ko sem bil na lik del tega objekta stoji na dopustu, ta denar dvignil ali je zemlji, ki sploh ni njegova!” medtem pridobil status kmeta, trdi Ljubljančan. ne vem, vsekakor pa meni kup- Zgodbajetaka. Rašo Sitarje nine ni izplačal in tako ga na Hieronimu Emilijanu Ostanku novomeškem sodišču tožim za iz Martinje vasi 19 pri Veliki 17.000 mark z zakonitimi za-Loki v trebanjski občini, očetu mudnimi obrestmi. Prodajna Jožka Ostanka, ki v Zalogu gra- pogodba je bila sklenjena 30. di, prodal stari podrti mlin. maja 1997.” “Gre za stavbišče, parcelna šte- Ostanek ne samo da ni Sitar- L ju poravnal kupnine, marveč je svojo črno gradnjo krepko razširil čez stavbišče nekdanjega mlina, katerega lastnik je, tako daje velik del sedanjega objekta na zemljišču, ki ga sploh še ni plačal in prepisal. “Tako v bistvu velik del te črne gradnje stoji še na mojem zemljišču. In ne samo to! Jožko Ostanek po tem travniku rije in nasipava, kot se mu zahoče. Kot da je to njegova zemlja in kot da bi imel za svoje početje vsa potrebna dovoljenja! Ko sem zahteval, da plača, kar mi je dolžan, pa je grozil, da mi bo razbil vikend, tako da sem ga zaradi groženj prijavil na policijo,” je še povedal Sitar. ■■ i - - r~- -J, * skrb za starejše j Od navdušenja do razočaranja Pomladili KO RK Žužemberk • -----------------------I ŽUŽEMBERK-Krajevni • odbor Rdečega križa Žu- 1 žemberk je imel pred krat- 1 kim redni letni občni zbor, 1 kjer je pregledal dosedanje 1 delo. Predsednica, odbora je 1 Mojca Pršina iz Žužember- ' ka, ki aktivno dela pri Rdečem križu žp od leta 1968. ( “Dolgo časa sem opravljala , posle blagajnika, zadnje tri , mandate pa sem predsedni- , Površno in na nepravem mestu postavljeni prometni znaki nam niso v čast Pred nedavno otvoritvijo nove bencinske črpalke v Metliki smo bili tukajšnji Belokranjci zelo navdušeni zaradi obetajoče se hitre postrežbe z gorivom, toda sedaj smo razočarani, ker smo ugotovili velikanske gradbene napake, katerih gradbeni oz. prometni inšpektorji niso predvideli ali pa niso dorasli evropskim standardom. To zadeva širšo cesto na tako prometni točki kakor tudi spregledan odstavni pas z obračališčem. Prometni znaki zavajajo domačine, za tujce pa so nerazumljivi in osmešijo našo Slovenijo z njenimi strokovnjaki vred. Naj navedem primer, ko je ob nedeljah stara črpalka v Metliki zaprta. Nekdo, ki se pripelje iz smeri Novega mesta proti mejnemu prehodu in bi rad natočil gori- Mojca Pršina ca. Imamo čez 550 članov, i zanje pa skrbi 15 poverjeni- i kov iz vasi Križi, Lipja, Žu- i žemberka do Ajdovca. Pred • leti, ko smo imeli na sezna- • •nu tudi vse vasi iz okolice 1 Dvora in Šmihela, ki imata 1 sedaj svoja krajevna odbora, * je bilo dela več kot dovolj,” je 1 povedala Mojca Pršina. Na zboru so sprejeli pro- J gram dela za letošnje leto, ki pa se ne bo dosti razlikoval f od dela v preteklih letih. Se , naprej bodo skrbeli za sta- , rejše, na njihovem območju ■ so kar 203 krajani starejši od i 70 let, obiskovali bolne in i stare nad 80 let in jih razve- * selili s čestitko. Pomladili so 1 tudi odbor, za delo so pri- 1 dobili kar nekaj mladih, med 1 drugim je tajniško delo pre- 1 vzela Staša Kostevc. Pred- J sednica Mojca se je na zbo-tu tudi zahvalila KZ Suhi , krajini in Pekarni Malka , Smrketovih iz Žužemberka, , ki vsako leto posebej prispe- ■ va pecivo za obdaritev. i S. M. i DOPOLNILO . V mojem prispevku o parku .ahinja, ki je bil objavljen v zad-[jJ1 številki Dolenjskega lista, je nskarski škrat izpustil dva stavka, rjtadi česar besedilo ni jasno. Ker te je v teh stavkih skrival tudi smi-, Sel mojega prispevka, Vas vljudno Pr°sim, da objavite dopolnilo, ki glasi: “Pa če kakšne stare ženite ne bo zraven? Nič hudega, saj r ju sosedska pomoč. Pa če kate-1 lastnik noče zraven? Nič hude-p pokosimo tudi njegovo. Mo-=°ce ga bo sram in drugo leto zahtevo pride v našo družbo.” K. K. NAGRADNI VPRAŠANJI RADIA LOGATEC LOGATEC - Notranjski radio Logatec ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Na-štejte vsaj tri vozila iz programa Fiat! (Nagrada 4 litre olja Agip Universal); Med katerimi aparati bele tehnike je največia izbora modelov? (Nagrada aparat Tefal za pripravo kave.) Odgovore je treba poslati do sobote, 18. aprila, na naslov: NTR Logatec, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca tjega tedna sta Janez prejšnjeg. Kopač iz Ži opač iz Žiri in Tončka Kovšca iz Cerknice. RAZVALINE ŽIVLJENJA NI BILO LOŠKI POTOK - Za soboto, 4. aprila, napovedano gostovanje dramske skupine z Roba pri Velikih Laščah je odpadlo. Prodanih je bilo le 6 vstopnic. Zakaj tako? Poto-ški organizatorji menijo, da so bile cene vstopnic po 800 tolarjev previsoke pa tudi telovadnica osnovne šole, ki nima odra, ni primerna, nekdanji društveni dom pa, kot je znano, ni uporaben. Morda pa se je začelo dogajati ravno to, na kar je KUD že pred desetletji opozarjal. Dokaj živahno kulturno življenje je bilo odvisno izključno od skupine intuziastov, nikoli pa podprto ne od občinske in ne od lokalne politike. Prva posledica je bila propadanje doma, druga pa prekinjena tradicija, saj mlajši rodovi še nikoli niso videli kake dramske uprizoritve na domačem odru, kaj šele, da bi pri tem sodelovali. A. K. vo, se lahko upravičeno začudi, saj mu prometni znak in označba na cesti prepovedujeta zaviti k novi črpalki. Po tej logiki bi moral voznik najprej peljati do semaforiziranega križišča, nato narediti krog okoli centra Gala in peljati mimo semaforov nazaj do bencinske črpalke. Ko odpelje od črpalke, pa voznika spet čaka presenečenje, saj ne sme zaviti na levo, v prvotno namenjeno smer. Torej mu ne preostane drugega kot zapeljati do zgornjega križišča in nato skozi center mesta do semaforjev, kjer sme zaviti proti mejnemu prehodu ali nadaljevati proti Črnomlju. Za turista, ki se je prvič pripeljal v Metliko, to ni najenostavnejše, saj kraja ne pozna; za domačine oz. tiste, ki bi se v tem vozlu znašli, pa je ta bistroumni manever vsaj neprijeten, če ne že kar neumen. Pri tem je potrebno prevoziti dodatne štiri Kilometre, povečuje pa se promet skozi mestno jedro. Zato bo najbrž voznik raje ignoriral prepoved zavijanja (če seveda v bližini ni policistov) in namerno napravil prekršek, kar pa lahko povzroči hudo nesrečo na tej še posebej med vikendi zelo prometni cesti. Iz Novega mesta proti Metliki je glavna meddržavna cesta, na kateri je dovoljena hitrost 80 km/ h, v naseljih pa 60. Ovinki na tej cesti niso povsod pravilno označeni. Pri “Starem pildu” v Metliki, pred bencinsko črpalko, je križišče preveč poglobljeno. Znak za omejitev 40 km/h pri črpalki je brez vrednosti, ker je prepovedano obračanje vozila nazaj v smer, iz katere si prišel, na križišču pa ni možnosti in vsako manevriranje ogroža promet. To lahko dokažem, saj imam dvajsetletne izkušnje iz tujine. Pri znaku 40 km/h se lahko imenuje to križišče z dvema bencinskima črpalkama prometni vozel za obračanje in menjavo smeri vožnje, saj niste načrtovali nobene druge možnosti na tej cesti do naslednjega križišča s semaforji, kjer tudi ne moreš obračati, saj cesta nima odstavnega pasu pri avtobusni postaji, v nobeno smer pa ni bil načrtovan krožni otok, kot to delajo v tujini. Ker vsega tega državni cestni inšpektorji nimate v glavah, predlagam, da odstranite znak za omejitev hitrosti 40 km/h pri bencinskih črpalkah in postavite znak z omejitvijo 80 km/h, da bo služilo cestni kategoriji. Nekaterim policistom in tudi na občini sem omenil te cestne napake, vendar kaže, USPEŠNI NOVO MESTO - Dramska skupina Šentjernej, ki se je prejšnji teden predstavila v polni veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine novomeškim ljubiteljem gledališča s Partljičevo igro “Politika, bolezen moja”, je bila izbrana za državno tekmovanje amaterskih gledaliških skupin. da vsi skupaj niste dorasli postavitvi razumnih označb naših cest in ulic. Pred Metalko v Metliki je napačen znak, prav tako tudi pred zavijanjem na metliško avtobusno postajo iz smeri Črnomlja. V smeri Metlika - Novo mesto pri Rosinovem hribu je znak za omejitev 60 km/h in pred Trnovcem konec omejitve, pravilna pa bi bila obratna postavitev znakov. Na Jugorju je predčasna omejitev samo zato, da policija pobira ljudem še zadnji drobiž. Pri Kro-novem blizu Dobruške vasi bi lahko enostavno rešili prometni vozel z dvajsetimi metri debelih kanalizacijskih cevi ter 50-imi tovornjaki “šodra”. STANISLAV ŽELJKO Praznovanje Za klubovce in njihove mame V ponedeljek, 16. marca, smo se na povabilo Eme Luzar, Avguste Lah in Ane Bevc zbrali klubovci s starši v Varstveno-delovnem centru v Novem mestu. Srečanje je bilo namenjeno našim materam za minuli 8. marec, dan žena. Lahova je v goste povabila skupino otrok iz podružnične šole Šmihel pri Žužemberku. Otroci so z učiteljico Silvo Papež pripravili lep program. Najprej so se nam predstavili, potem pa so pokazali, kaj vse znajo. Uprizorili so nekaj kratkih, po njihovo prirejenih igric, pri katerih smo se prav od srca nasmejali. Recitirali so pesmi o mami, sončku, drevesih in ljubezni. Ob glasbi sta dve deklici izvedli tudi lepi plesni točki. Program sta zaključili deklici, preoblečeni v Roma in zaplesali romsko polko. To nam je bilo zelo všeč. Programje z lepimi mislimi povezovala učiteljica Silva, za popestritev pa je med programom zaigral na harmoniko naš klubovec Bine. Otroci so nas na koncu obdarili z darilcem, ki so ga sami naredili. Tudi mi smo vsakemu izmed njih poklonili za spomin majhno darilo in se jim zahvalili za obisk in lep program. Povabili so nas, naj jih kdaj obiščemo. Vsi navdušeni smo se dogovorili za skupni piknik v Šmihelu. Starši so ostali na krajšem sestanku s tovarišicami, klubovci pa smo si medtem skuhali kavo, pomalicali in ob glasbi zaplesali. VESNA ZUPANČIČ in starši STROKOVNA EKSKURZIJA - Zadnjo soboto v mesecu marcu je bila organizirana za vzgojiteljice, pomočnice vzgojiteljic in ravnateljice ter ravnatelje vrtcev, ki v svojih oddelkih izvajajo metodologijo Korak za korakom, strokovna ekskurzija. Ogledali smo si vrtce: Brežice, Škocjan, Novo mesto - enoto Pikapolonica, Semič, Črnomelj, Vinica in Metlika. Ekskurzije so se udeležile tudi vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic iz vrtca Vavta vas, kjer izvajajo program Korak za korakom že tretje leto. Na ekskurziji smo se imeli zelo lepo. Marsikaj zanimivega smo videli, si med seboj izmenjali izkušnje, poglobili prijateljske vezi in preživeti skupaj prelep dan. Takšnih oziroma podobnih srečanj si še želimo. (S. Novak) J DOLENJSKI LIST vaš četrtkov prijatelj i... ..... ...-..J TPV-AVTO, servisno-prodajni center Kandijska 60 8000 Novo mesto Tel.: 068/391-81-118 Brezplačni kontrolni pregled in servis po enotni ceni! V soboto, 18. aprila, od 8. do 15. ure vas vabimo v servisno-prodajni center TPV-AVTO na pregled vašega vozila, kjer se boste istočasno lahko dogovorili tudi za popravilo po enotni ceni servisnih storitev do 15. maja. RENAULT j Andreja Jernejčič S Revni Mehičani bogate Mehike Prav nevoščljivo smo pogledovali na so-j^dnjo mizo, kjer sta šoferja vneto jedla juho Pa r>ž in neke dodatke s solato. Potem smo j teli želodce razkužiti s tecquilIo, pa je niso „ eli. Nadomestili smo jo z malo švedske Brenčiče. Olmeške glave , Pot nas je vodila mimo Oaxace do Villa-.epTiosc. Kljub temu da smo prišli zvečer, I oijo okoli 40 stopinj Celzija. Komarji so e|ali okoli nas, zato smo bili močno nama-f?ni proti mrčesu. Naslednje jutro ni bilo nič tednejše. Da nas komarji le ne bi opikali, ."‘o kljub neznosni vročini imeli dolge oble-ve-Ogledali smo si muzej La Vente, kjer so pik živalski vrt in džunglo krasile mogočne /kneške glave. Mogočna civilizacija je za-cveteti v prvem tisočletju pred našim v:etjem in iz te kulture naj bi izšle vse ostale j^oko razvite civilizacije. Največja glava ima 1 ton in je velika dva metra. Zatem smo zapustili to območje in se geli bližati civilizaciji Majev. V Palenqueh, tempeljskem mestu, je bil pomemben v jtejevski družbi sedež oblasti. Razcvet so i°*>vele med letoma šeststo in osemsto na-e8a štetja. Od petsto stavb je danes izko-j/nih le štiriintrideset. Vse pa so takrat po-jjJvjli brez uporabe kovine, koles in vlečnih j ■Najprej smo se povzpeli po devetinšest-.etetih stopnicah do vrha piramide Svetišče ,aPisov. Leta 1949 je mehiški arhelog na f/kpelskih tleh našel veliko kamnito ploščo, ^maknil jo je in odkril začetek stopnišča, te bil zatrpan s kamenjem. Odstranjevali so ga tri leta, potem pa našli pokončno trikotno kamnito ploščo. Ko so težko ploščo odrinili, se je odprl več kot tisoč let nedotaknjen grob. V tej grobnici, do katere danes vodijo spolzke stopnice, leži na vrhu sarkofaga pettonska bogato izklesana kamnita plošča, prekrita z reliefi. V sarkofagu je raziskovalec našel ostanke moža; telo in obraz je pokrival nakit iz žada. Nekaj posebnega MOGOČNOST- Olmeška glava je bila posmrtna maska iz žadnega mozaika, ki sojo leta 1985 iz nacionalne galerije ukradli. To je bila grobnica vladarja Pakala. Ib je edina piramida z grobnico. Poleg te so v sosednji zgradbi odkrili še grobnico njegove žene, sicer veliko bolj skromno, pa še vedno bogato. Iz templja je lep pogled na mogočno palačo s štirinadstropnim stolpom, s katerega so Maji nekoč proučevali zvezde. TU sem imela priložnost videti tudi njihovo sveto drevo - ceiba. To je vitko drevo, pokrito s trni, ki jih dobi v starosti štirih let, pozneje pa jih, tako kot zeleno barvo stebla spet izgubi. Topli objem in poljubi Končno doma, bi lahko rekli, ko smo prispeli v prisrčno mesto Merido na Yucatanu. Za teden dni smo se preselili k mehiškim družinam. Mojo bi težko imenovala družina, saj me je sprejela zelo prijazna starejša gospa Leonor Sosa. Močno me je objela in poljubila in zaželela dobrodošlico. No, pa začnimo po špansko, sem si mislila, drugega mi tako ni preostalo. V začetku sem se vneto oklepala majhnega rumenega slovarčka, potem pa meje rešila podobnost z italijanščino in roke, ki so zelo dober pripomoček pri sporazumevanju s tujim jezikom. Mehiška mama Živahna gospa Leonor Sosa stanuje v prijetnem in lepo urejenem okolju z nizkimi obcestnimi hišicami. Najprej me je povprašala o družini, ki njim pomeni veliko, nato pa je iz skrbno urejene vitrine vzela okvirjeno sliko in dejala: “To so moje hčerke. Šest lepotic, v sredini pa jaz. Štiri še danes živijo v Meridi.” Nato je sledil še natančen opis njihovih poklicev in otrok. “Študentje so moji redni gostje,” se je pohvalila in šla po nove fotografije. Po dolgem klepetu sem ji pokazala kataloge in zemljevid Slovenije. “Lepa je vaša domovina. Kje je pravzaprav to?” je vprašala. Zelo težko sem ji končno dopovedala, kje leži Slovenija. Živahen večerni utrip Mehičani so sproščeni ljudje, ki jim zabava veliko pomeni. Majhni so in živijo sladko, lenobno življenje, nikamor se jim ne mudi, počasnost in netočnost pa zapolnjujeta mehiško življenje. V večerni razigranosti se pokaže njihova vročekrvnost: na eni strani nenehno rahlo zapeljevanje in ljubkovanje na drugi strani. Mesto z glavnim trgom, neuradno imenovanim zocalo, je bilo nekaj dni pred njihovim velikim praznikom okrašeno s traki, zastavami, vse je žarelo v lučkah. Na praznik dneva neodvisnosti se pripravljajo po vsej državi že teden dni prej in se veselijo. Otroci piskajo na piščali v obliki kornetov, prodajajo zastavice, žvečilne gumije in poskakujoče žogice. Sicer pa je otrok vedno dovolj in vsi nekaj prodajajo. Družin ob cesti je manj kot v Mexico Cityju, več pa je starejših ljudi, ki po barih in restavracijah beračijo. Najlepše se je usesti pred restavracijo z živo glasbo. Pred neko restavracijo sta naju glasbenika na odru prav lepo pozdravila, ko smo se usedli za mizo, in naju vprašala, od kod smo. Pa smo v manjši skupini, s katero sem preživela večer, odgovorili “Eslovenia”. No, in nekaj naslednjih p>esmi je bik) za nas. Majevski hamaci Spretni mehiški trgovci in prodajalci so se pojavili na vsakem mestu ob vsakem trenutku. Prav takšni so bili tudi prodajalci visečih mrež. še so le uzrli turista, so mu takoj ponudili viseče mreže ali hamace, kakršne so Maji uporabljali namesto postelje. Ker je hladneje spati na njih kot na postelji, jih uporabljajo še danes. Mehiški dan neodvisnosti Ravno zaradi tega praznika, ki ga praznujejo 16. septembra (zanimiva je predvsem noč in njihova fešta, kakor imenujejo zabavo), smo v Mehiko odpotovali v tem času. Mesto je bilo že teden dni prej okrašeno v bele, rdeče in zelene trake in lučke. Bližal se je ta najživahnejši dan, ko so vsi barvasti trakci in lučke dobile svoj pomen. Proti večeru se je na glavnem trgu zbralo zelo veliko ljudi. Po paradi je ob enajstih pozvonil zvonec. Španski duhovnik Hidalgo je namreč v začetku boja za osamosvojitev leta 1810 ob enajsti uri zvečer začel upor. Pozvonil je na zvon in zbral vojsko ter poudaril, da je potrebno priboriti neodvisnost in se rešiti španskega jarma. Tako vsako leto ob enajsti uri na ta dan po državi zazvonijo zvoni cerkva na glavnih trgih. Nato je sledil govor guvernerja ob spodbudnem vpitju okoli 30.000 ljudi, ki so vpili “viva Mexico”, naj živi Mehika. Lepi plesi, prižiganje lučk, vrtiljaki v lučkah, vse to se je dogajalo na severni strani trga pred vladno palalo, nebo pa so polepšale številne rakete. ZAttlfHIVOSTI - REPORTAŽE - PRISPEVKI DO P UMIKOV - ZANIMIVOSTI - REPORTAŽE - PRISPEVKI DOPISNIKOV ZAPIS O ŠOLI V MALEM LIPJU Nada Mrežar Miroslava Zalokar Milica Plazi Ivana Maver Stanislava Valant Delila sem vso revščino z njimi, a bilo je lepo! Če se iz Žužemberka po bližnjici odpraviš po navkrebmi poti, rekli smo ji lipjek, v Lipje, potrebuješ dobro uro hoda. Najprej prideš v Malo, nato v Veliko Lipje. Zgodovinsko pričevanje pravi, da je to naselje obstajalo že okoli leta 1225. Leta 1390 pa je že omenjeno Veliko Lipje, kar pomeni, da je moralo tedaj obstajati tudi Malo Lipje (nadmorska višina te vasi je 290 m, Gradenca 330 m, hriba Bačkenca 509 m in Svetega Petra nad Laščami 880 m). Od kulturnih spomenikov je pomembna le cerkvica sv. Martina v Velikem Lipju. Oltar zanjo je v prvi polovici 18. stoletja izdelal kipar Luka Gliha. Anica Tomšič Na zahodni strani te doline je Gradenc, na vzhodni pa so Lašče in Klopce. Pred vojno so Malo-lipljani in Gradenčani sodili v šolski okoliš Žužemberk, Velikolip-ljani pa v Hinje. Laščani in otroci iz Klopc so obiskovali šolo na Dvoru. Območje je izrazito kra-ško, kamnito, z njivami in njivicami ter senožetmi in pašniki. Gozdne površine so borne, porasle z gabri, bukvami, ceri, hrasti, smrekami in bori. Vinogradi so zasajeni s šmarnico in amerikancem. Vasi v tej dolini so gručaste, le Malo Lipje ima več kot polovico hiš raztresenih od Žvenglovca pa vse do Graden{>ke gore. Šest hiš zunaj vasi ima tudi Gradenc. Prebivalci teh vasi so tlačanih, kmetovali, se zaposlovali v dvorski železarni, dninarili in drvarili ter se ukvarjali z ogljekuho v Aur-spergovih gozdovih, ob prelomu stoletja in kasneje pa so odhajali za kruhom v Ameriko in v države zahodne Evrope. Nobena hiša, nobena družina ni tod vidneje obogatela. Ljudje so bili vajeni garaštva in skromnega življenja. Po vojni je bil težko pričakovan vsak paket od svojcev iz Amerike. Druga svetovna vojna je v teh vaseh povzročila opustošenje in še povečala revščino. Žužember-ška šola je bila med vojno požgana in hinjska tudi. Šoloobvezniki iz Malega Lipja in Gradenca smo morali že v drugem letu vojne opuščati obiskovanje pouka v Žužemberku, ker je bilo hribovje nad Žužemberkom proti Rogu proglašeno za nevarno območje. Malo več možnosti za obiskovanje pouka so imeli Gradenčani, toda tudi zanje so se poti v šolo zaustavile že v prvi polovici leta 1943. Po končani vojni je bilo na kupe revščine, hlevi so bili tako rekoč prazni in kašče tudi. V mnogih družinah so ostali na svojce le jte žalostni spomini. Elektrike in vodovoda ni bilo, denarja skorajda tudi ne, zato pa so še vedno iskale žrtve uši, bolhe in stenice, pogosto pa so se zlasti otrok polastile gaije. Za obleko so največkrat služila predelana vojaška oblačila. Milo je nadomeščal bukov pepel. In kam s šoloobveznimi otroki? Za šolski okoliš Malo in Veliko Lipje, Gradenc in Klopce je bila že na jesen 1945 ustanovljena Osnovna šola Malo Lipje (tudi Državna osnovna šola Malo Lipje). Za pouk vseh razredov je bila določena “zadnja hiša” pri Urbanovih. Bila je velika soba, z na novo preloženo kmečko pečjo, ki pa ni dajala pričakovane toplote, in šestimi majhnimi okni. Šestčlanska družina je tako imela odslej za bivanje samo eno sobo (prednjo hišo). V učilnici so bile nove šolske klopi, narejene po starih vzorcih. Omare nobene in tudi knjige ne. Tablo so uporabljali med vojno že za bolničarski tečaj. V šol. letu 1945/46 so šolske oblasti šolo v Lipju omenjale kot ustanovljeno, toda s pripombo, da ne deluje, ker je brez učne moči. Obnovljena {)ola v Žužemberku je bila odprta šele novembra 1947. Šolske zadeve je tedaj urejal Okrajni ljudski odbor Novo mesto. 6. oktobra 1946 je mlada diplomirana učiteljica Ljubljančanka Nada Mrežar dobila dekret (odločbo) za učiteljico v Malem Lipju. 11. oktobra je bila imenovana {>e za upraviteljico šole. Pet dni za tem je prišla v Lipje, urejala svoje bivališče v spodnjem prostoru Hrenove hiše (nasproti so bili hlevi z odprtim gnojiščem) in pripravljala najnujnejše za začetek pouka. 28. oktobra seje začel pouk za vse šoloobvezne otroke v tem šolskem okolišu. Dopoldne in popoldne. Šoloobvezniki nismo imeli nobenih knjig, zvezkov komaj za pokušnjo, škrnicljev papir je bil prava odrešitev, če ga je kdo imel. Vsaj v začetku je bilo tako. V dneh najhujše zime smo se med rednimi urami pouka gnetli na peči in ob njej, učiteljica Nada pa je, oblečena v plašč, hodila okrog peči, razlagala snov in utijevala predelano. Včasih pa se je morala tudi sama približati peči in se za silo ogreti. Urbanova mama ji je pogosto skuhala čaj. Zanimivo je, da se vse učiteljice v Lipju s posebnim spoštovanjem spominjajo te ženske. Enako tudi učenci. Vsakega zamudnika, saj je šel v učilnico skozi njeno kuhinjo, kije bila veža, je pospremila: “Joj, kaj bo pa učiteljica rekla?” Včasih pa se je iz peči v učilnici tako neusmiljeno kadilo, daje bilo treba sobo (učilnico) najprej prezračiti in šele potem nadaljevati s poukom. Toda odpreti sta se dali le dve okni. Razsvetljava je bila možna samo s svetilko na petrolej. Prvo leto je bilo 50 šoloobveznih otrok. Mnogo za eno učno moč in eno učilnico, brez knjig in učnih pripomočkov. Toda učiteljica Nada je dokazala^ da ji gre posel odlično od rok. Šolske prehrane tedaj ni bilo, telovadnice tudi ne. Toda razmere so se postopoma le izboljševale. Od nekod je prišel obrabljen zemljevid Slovenije, nabralo se je nekaj beletristike, v šoli so se pokazali prvi rezultati znanja, čeprav smo med več kot štiriletno prekinitvijo šolanja večino naučenega pozabili. Vojne razmere so naše interese preusmerile drugam, oropale so nam otroška leta, saj se nekateri pri 12-ih letih niti podpisati nismo več znali. Od julija 1946 do leta 1950 je bila le 7-letna obvezna osnovna šola. Zato je nižja gimnazija v Žužemberku v tem času trajala le tri leta, kasneje pa spet 4 leta, vse do leta 1959, ko smo dobili zakon o enotni osemletni osnovni šoli. Prvi učenec te šole se je po predhodnem sprejemnem izpitu odločil za nižjo gimnazijo v Žužemberku leta 1948. Naslednja leta pa jih je bilo več. Lipenška šola je dala tudi tri bodoče učiteljice. Kdor se ni odločil za nižjo gimnazijo, je obvezno osnovno šolo končal v Lipju. To se je dogajalo vse do konca šol. leta 1956/57, ko so se vsi učenci od 5v. do 8. razreda prešolali na OŠ Žužemberk. Tedaj je v navedenih vaseh obstajalo okoli 90 gospodinjstev. Število otrok v šolskih letih, za katera obstaja dokumentacija: • 1946/1947:50 učencev in učenk • 1949/1950: 54 učencev in učenk • 1952/1953:49 učencev in učenk • 1954/1955:47 učencev in učenk in 1958/1959: 22 učencev in učenk Šola je delovala 13 šolskih let. Na šoli so učiteljevale: Nada Mrežar (por. Maver) V šolskih letih 1946/47 in 1947/ 48) je učila vse razrede in bila upraviteljica šole. Kasneje je poučevala v Žužemberku, nekaj časa tudi v Šmihelu pri Žužemberku in nazadnje v Šmartnu pri Litiji. Nato se je posvetila družini in nalogam družinskega delovnega programa. Miroslava Zalokar (por. Zupančič) Učila je vse razrede v šolskih letih 1948/49 in 1949/50 in bila tudi upraviteljica. Doma je z Vrha pri Šentjerneju. Kasneje je poučevala na Gorenjih Sušicah in na Lazah, nato na ekonomski srednji šoli v Prištini (končala študij iz kemije in biologije) in nazadnje v Ljubljani. Milica Plazi Poučevala je v šolskih letih 1950/ 51 in 1951/52. Učila je vse razrede in bila upraviteljica. Doma je iz Škal, občina Velenje. Iz Lipja je šla na lastno željo na šolo na Ljubno ob Savinji. Nato je učiteljevala v Škalah in na Osnovni J>oli Gustava Šiliha v Velenju (končala je študij na Pedagoški akademiji v Ljubljani). Ivana Maver (por. Antončič) Poučevala je v šolskem letu 1952/ 53. Učila je vse razrede in bila upraviteljica. Doma je bila iz Krške vasi pri Krki. Preden je bila z dekretom dodeljena Lipju, je dve šolski leti poučevala na Primskovem. Po odhodu iz Lipja pa je učila v Knežji vasi, Temenici, Višnji Gori in v Grosupljem. Pokojna Antonija (Tončka) Urbanc (por. Mišmaš) Poučevala je v šolskem letu 1953/ 54 vse razrede in bila upraviteljica. Upraviteljica je bila tudi v šol. letu 1954/55 do februarja, ko je po službeni potrebi odšla na Osnovno šolo Ambrus. 1. novembra 1954 ji je prišla v pomoč Stanislava Valant. Po odhodu Antonije Urbanc je prevzela upraviteljstvo Valantova, ki je poučevala tudi vse razrede. Urbančeva je doma iz Stare Fužine v Bohinju. Iz Ambrusa je {tla pouŠevat na Korinj, nato pa v Staro Fužino. Nazadnje je učiteljevala v Srednji vasi v Bohinju. Stanislava Valant (por. Simon) Na šoli je poučevala pet let in bila od februarja 1955 do 31. avgusta 1959 tudi upraviteljica šole. Doma je iz Žužemberka. Nekaj časa je učila vse razrede. V šolskih letih 1957/58 in 1958/59 je poučevala dopoldne in popoldne v dveh kombiniranih oddelkih. Konec šolskega leta 1958/59 se je z učenci vred (tedaj od 1. do 4. razreda) preselila na Osnovno šolo Žužemberk. Po dveh letih je odšla v Travnik, kjer je delala v vrtcu 10 let, in po vrnitvi v Ljubljano prav tako v vrtcu do upokojitve. Anica Tomšič (por. TUrk) Doma je bila iz Ribnice na Dolenjskem. V šolskem letu 1954/55 je začela poučevati na Osnovni šoli Trebelno. V šolskih letih 1955/56 in 1956/57 je učila v Lipju višje razrede, Valantova pa vse razrede na razredni stopnji. Po odhodu s te šole je poučevala eno leto na Selih pri Hinjah, nato na Polici pri Grosupljem in v Grosupljem. Pokojna. Učiteljice so končale učiteljišče komedijo Cvetka Golarja Dve nevesti.” (N. Mrežar) “Radia in televizije ni bilo. Pri Hrenovih sem ob večerih ljudem brala kmečke povesti.” Tako je v svoj dnevnik zapisala Ivanka Maver. Zapisovalec tega prispevka je poslušal njeno branje Bevkove Pestrne. “Prišla sem v povsem neznan kraj. Nikogar nisem poznala. Bilo je težko, toda prijetno je bilo potem živeti z ljudmi v Lipju. Pogosto se jih spominjam, še posebej učencev”. (Miroslava Zalokar) “Ko sem si prvič ogledala kraj in šolo - kmečko hišo, sem bila razočarana. Kmalu pa sem spoznala, da so ljudje dobri. Vzpostavili smo dobre medsebojne odnose in si obojestransko pomagali. Ob večerih smo vasovali pri Urbanovih, Hrenovih in Jernejevih. Učenci so bili pridni, a slabo oskrbovani s šolskimi potrebščinami.” (Milica Plazi) “Pogoji za delo so bili skrajno slabi. Manjkalo je vsega - papirja, barvic, učil, krede, še tabla je bila majhna. Kmečka peč pozimi ni mogla ogreti velike sobe. Učenci pa so imeli to, kar danes pogosto pogrešamo: dobroto, prijaznost, spoštovanje. Ljudje so bili marljivi, verni in skromno so se prebijali skozi življenje. Dolgo se nisem mogla navaditi zajemati vode z vedrom iz vodnjaka^ Ob večerih smo pri Urbanovih včasih tudi zapeli, in sicer vsakršne pesmi.”(Antonija Urbanc) “Med Lipljani sem preživela pet najlepših let življenja. Sam kraj in krajani so mi bili všeč, nanje me vežejo lepi spomini. Preselitev šole v Veli to Lipje zame ni bil vesel dogodek. Želje krajanov so bile drugačne, kot je bila od čitev okraja, da preseli Jtolo župnišče. Kljub prezaposlenosti šolo sem našla ob večerih nekr časa za delo z mladino. Naštudl rali smo nekaj krajših igric in K tudi uprizorili na vaških vesel^ cah.” (Stanislava Valant) “Leta 1950 je Milica Plazi sp> j ročila Svetu za prosveto in kultur ( Okrajnega ljudskega odbora N‘’ j vo mesto naslednje: “Gradili h j mo novo šolo, določena je že p* ( cela. Prosim, da pride komisija1 j si ogleda teren.” Toda obljube 33.00 I novo šolo so padle v vodo. SoloftlO; v šol. letu 1956/57 preselili v Vd3.40' liko Lipje, v hišo, ki so jo kraja! ] po vojni sami zgradili za župnijsl potrebe. V njej sta se nastani1 tudi učiteljici. Urbanovi in Hrt novi so spet zase uporabljali pr“® štora, do tedaj dodeljena šoli stanovanju za učiteljice. U jjj Na koncu obstoja šole se jel7.30 njeni knjižni omari naštelo že ni8.20 400 knjižnih izvodov in tudi šo[8.40 sko pohištvo seje izboljšalo. Vsj^.lO skozi pa je šoli pomagal, kolik^ je v takratnih razmerah mogttj" šolski odbor, ki ga je dalj čase” vodil Franc Škufca (TomažeVj^ Njegovo prizadevanje za šolo sF posebej pohvalili Nada Mrežar BL0 Stanislava Valant. 11.051 Vseh učencev na šoli je bilfovesi okoli 90, 19 pa je že pokojnrtKo Nekdanji učenci te šole smo s™ko: razkropili po različnih krajih SKjj**s venije. Posamezniki so odšli tuU:“ Lipja. Dala jo je Marija VidmaM! učenka te šole. Najpopolnejša jW.0l doba zgodovine šole pa je skrijrkia v spominih pričakovanih udel^K žencev. Zato je vabilo za udeležb še posebej mikavno. In predvseff"™ iskreno prijazno. JOŽE ŠKUFC% MO 12 Antonija Urbanc z učenci L in 3. razreda v šolskem letu 1954/55. DOLENJSKI LIST uaš četrtkou prijatelj v Ljubljani, le Valantova in Tomšičeva v Novem mestu. Ivanka Maver in Anica Tomšič sta poučevali že prej, preden sta prišli v Lipje. Vzgojno-izobraževalno delo je bilo zahtevno tudi zato, ker je bilo treba učiti v kombiniranih oddelkih, in to praviloma dopoldne in popoldne in ob sobotah. Ob četrtkih, ki so bili pouka prosti, pa so učiteljice urejale šolsko dokumentacijo, pisale poročila in priprave, nabavljale potrebne stvari za šolo in zase in se udeleževale strokovnih srečanj v Žužemberku ali Novem mestu. Pri delu pa se se morale opirati predvsem na lastno znanje in lastno iznajdljivost. Poti do Žužemberka in po okoliških vaseh je bilo treba opraviti peš. Delo na šoli v Lipju so nadzirali okrajni šolski inšpektorji, prav gotovo naslednji: Janez Grašič, Lojze Nečimer, Boris Plantan in Janez Šolmajer. Mrežarjeva in Plazlova se spominjata, da jima je dajal dobre nasvete za pedagoško delo France Mrvar, ravnatelj osnovne {tole in nižje gimnazije v Žužemberku, Valantova pa je enako pohvalo zapisala za kasnejšega ravnatelja žužemberške šole Slavka Vuteja. Spominski utrinki učiteljic, takrat tovarišic: “Zanimivo se mi zdi, da se edino {tolarčkov iz M. Lipja tako pogosto spominjam. Živela sem med iskreno dobrimi ljudmi. Delila sem vso revščino in pomanjkanje z njimi, a bilo je lepo! Mlada sem bila. Za kulturno poživilo sem z mladino spravila na oder ZDRAVNIŠKA RAZLAGA prim. mag. dr. TATJANA GAZVODA Ozdravljenje raka na dojki? Ul 15.1 •18 A % mii Ut (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Kemoterapijo Radioterapija (obsevanje) je običajno zdravljenje za raka dojke, navadno po odstranitvi prvotnega tumorja in bezgavk. Obsevanje pride v poštev, če se odkrije, daje tumor vdiral v kožo ali mišice prsnega koša, če je bil zelo velik ali če so bile zajete številne bezgavke. Tako lahko učinkoviteje izkoreninimo morebitne skrite tumorske celice. Obseva se dnevno, navadno petkrat tedensko, okoli šest tednov. Obsevanje pogosto uporabljamo pri zdravljenju zasevkov, za zmanjšanje tumorjev kot za blažitev bolezenskih znakov (pritiska ali bolečine). Če se zasevki pojavijo v kosti, se lahko kost že ob rahli poškodbi zlomi. Govorimo o bolezenskem zlomu. Take predele obsevamo in tako pomagamo celiti kost, zmanjšati bolečino in obvladati širjenje tumorja. Bolečino pogosto povzročajo tumorji, ki pritiskajo na živce. Obsevanje pomaga zmanjšati bolečino z zmanjšanjem tumorja. Stranski učinki obsevanja lahko povzročajo utrujenost in kožne spremembe, pri modernih tehnikah pa so večji zapleti le redki. uporabljamo bodisi za dopolnilno zdravljenje pri bolnicah z velikim tveganjem po operaciji, bodisi za zdravljenje zasevkov. Dopolnilno kemoterapijo ali hormonsko terapijo danes dajemo večini bolnic po operaciji, pri čemer skušamo preprečiti oziroma zmanjšati rast nevidnih skupkov tumorskih celic. Pri zasevkih obstaja cel niz terapevtskih kombinacij, ki prisilijo da se metastazni tumorji zmanjšajo ali celo nehajo rasti. Ozdravitev v takem stanju navadno ni možna, lahko pa izboljšanje bolezenskih znakov in zmanjšanje zasevkov traja mesece dolgo in pogosto mnogo let. Nekoč so kemoterapijo pogosto opuščali, če seje koncentracija belih krvničk ali krvnih ploščic zmerno zmanjšala ali kadar so se pojavili manjši prebavni in drugi stranski učinki. Danes je jasno, da tako ravnanje ni pametno. Pri zasevkih in dopolnilnem zdravljenju je pomembno, da dajemo polne odmerke zdravil. Najprijaznejša stvar, ki jo lahko stori zdravnik za bolnico, je zagotovilo, da je doza čim bliže maksimalni še varni meji in tudi pravočasno dana. (Nadaljevanje sledi) TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do Borebitnlh sprememb sporedov! STOTER, 16. IV. OVtNHA 1 0.55 TELETEKST VREMENSKA PANORAMA TEDENSKI IZBOR MALE SIVE CELICE 10.15 BREZ VODE NI ŽIVUENJA V. 10.35 DRAVSKO POUE „"3 12-05 MOJ PRIJATELJ ARNOLD, na- J dalj., 1/5 d„ 12.30 FINA GOSPA, angl. naniz., 1/5 eJ »poročila \/!ii ZGODBE IZ ŠKOLJKE V«.40 TEDENSKI IZBOR K LETNI KONCERT APZ lst, 15.00 RAZGLEDI SLOVENSKIH nj VRHOV 15.30 OSMI DAN ,«16.20 PRIPRAVLJENI, odaja o slovenski i L vojski /°0 OBZORNIK . 0 PO SLOVENIJI Fj .3° ODDAJA ZA OTROKE sss Risanka k« DNEVNIK, VREME, ŠPORT geF-05 VRTINEC ROŽ, franc, nadalj., 12/14 ,”5 TEDNIK ODMEVI, KULTURA, ŠPORT KONTRAPUNKT, omizje 'VENIJA 2 . *L05 Tedenski izbor: Cik cak; 11.55 Tantadruj je ’! Wsi in...; mo Primož Thibar, TV nadalj., 2/4 'Vi-OO Svet poroča -14.30 Euronews -15.55 ; ff‘0ng, Ivic. film -17.25 Evrogol -18.05 Doktor franc, naniz., 12/12 -19.00 Kolo sreče -uf30 Videoring - 20.00 Hokej • 22.20 Zagotovo iji™, franc, film ■ 23.55 Pop festival Baden Baden >ALA nir® ^rečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, šjp>n°v. ■ 10.00 Cannon, ponov. -11.00 Mac-ponov. -12.00 Oprah shovv, ponov. • 13.00 jlAjdop, ponov. -14.00 Nemogoče, naniz. -15.00 uf.u ®L nan‘z-' 15-30 Družinske vezi, naniz. Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva i£mi a’ nan‘z- ‘ * Lil® Družinske zadeve, naniz. ,2-30 Princ z Bel Aira, naniz. -18.00 Sončni ' nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 h show - 20.00 Strasti, laži in prevare, film ;55 Otroci za milijon dolarjev - 22.30 Tinta, 23.00 MacGyver, naniz. - 0.00 Cannon, • 1.00 Psi faktor kanal Ljf® Videostrani -17.00 Hip-hop (glasbena I d»ria)' 1800Iz produkcije Združenja LTV -*‘"11. Avtogalerija-19.00Novice- 19.15Teden-n^turni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kon-• |,Ljlria oddaja - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski Pjtei pregled - 21.30 Litijski mozaik %vi Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro ‘T,1.0’Hrvaška -10.05 Izobraževalni program E, ,d0 Poročila -12.25 Živinorejec (serija) -D5 n ^ew (ser‘Ja)' 14.05 Živa resnica -| ‘O Program za mlade -17.00 Hrvaška danes j."'00 Kolo sreče -18.40 Hrvaška v zrcalu -»v ® Hrvaška spominska knjiga - 19.30 ik, vreme, šport - 20.15 Odprto - 21.10 ija Evropa (dok. serija) - 21.55 Pol ure l,l|re - 22.30 Opazovalnica - 23.00 Duck *P. film -0.15 Poročila rrv! -(..'45 TV spored -14.55 Zbogom lepotica C®) • 16.25 Program za mlade -17.00 Živi-Sj* (serija) -17.50 Morje -18.20 Moč de-J|a • 18.35 Hugo (tv igrica) -19.00 Županij-v Psnorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport -, 45 Kvi?. as y . ?i as l.'^ Kviz - 20.35 Dosjeji X (serija) - 21.45 (»'?• *d (hum. serija) - 22.15 Konec je znan ""teki film) ‘‘Eter, 17. iv. ^OVENIJA 1 2.05 TELETEKST C VREMENSKA PANORAMA 7 TEDENSKI IZBOR GLEJTE kako ratejo 5.40 TEDI, oddaja za mularijo 10.15 SLEDI 10.35 ZENIT 11.05 ODDAJA TV MARIBOR 11.35 NA VRTU 18.05 Wildbach, nem. naniz., 6/13 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Zlati petelin - 21.30 Veliki miti in skrivnosti 20. stol., dok. serija, 20/26 - 22.00 Lazar, polj. film - 23.20 Charlie Grace, amer. naniz., 7/9 KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. • 11.00 MacGyver, ponov. -12.00 Oprah show -13.00 Lepota telesa, ponov. -14.00 Nemogoče, naniz. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve -17.30 Princ z Bel Aira -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.20 Bravo, maestro -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Film po vaši izbiri - 23.30 Cannon, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani - 17.00 Najspot - 18.00 Kmetijski razgledi -18.25 Dajmo naši! -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas • 21.30 Presenečenje z... HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Živinorejec (serija) -13.15 New York (serija) -13.55 Z namenom in razlogom -15.00 Pol ure za kulturo -15.35 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -19.05 Hrvaška spominska knjiga - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Sedem vrhov (serija) - 20.50 Lepa naša - 22.10 Opazovalnica - 22.45 Hrvaški tednik - 23.45 Poročila - 23.50 Nočna straža: Oddelek za umore (serija); To je fantastično (film); Srečanje na slepo (film); Sedmi elemnet; Magija; Koncert; Moja mala vas (češki film) HTV« 15.20 Tv koledar -15.35 Odprto (ponov.) -16.25 Program za mlade -17.05 Živinorejec (serija) -17.55 Čuvajska skrivnosti -18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Zagrebška panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Sodišče (serija) - 21.25 Cosby show (hura. serija) - 21.55 Gospodarica (ameriški film) - 23.30 Velike skrivnosti 20. stol. (dok. serija, 4/26) SOBOTA, 18. IV. SLOVENIJA 1 7.40- 1.00 TELETEKST 8.00 ODDAJA ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOLJKE 8.30 ČAROBNI ŠOLSKI AVTOBUS, risana naniz. 9.00 SPREHODI V NARAVO 9.20 RADOVEDNI TAČEK 9.45 DVA ZLOČINA, meh. film 11.35 GLASBENA ODDAJA 12.05 TEDNIK 13.00 POROČILA 13.15 VREMENSKA PANORAMA 13.45 PRISLUHNIMO TIŠINI 14.15 POLNOČNI KLUB 15.30 MINISTER JERICHO, amer. film 17.00 OBZORNIK 17.50 NA VRTU 18.15 OZARE 18.20 VELIKE PUSTOLOVŠČINE, amer. - dok. serija, 4/5 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, ŠPORT 19.55 UTRIP 20.15 RES JE! 21.40 TURISTIČNA ODDAJA 22.00 BETTYJINO POTOVANJE, angl. serija, 2/5 22.35 POROČILA, ŠPORT 23.05 DEVETI DAN, franc, film SLOVENIJA 2 9.30 Zlata šestdeseta -10.25 TV Koper -11.30 Zlati petelin -12.50 Evroncws -16.55 Košarka -19.30 Videoring - 20.00 Hokej - 22.20 V vrtincu - 23.05 Sobotna noč KANALA 8.30 Kaličopko, ponov. - 9.30 Risanka -10.00 Mork in Mindy, naniz. - 10.30 Divji zahod, naniz. -11.30 Srečni časi, naniz. -12.00 Sinbad sedmih morij, film -13.30 Pot do zmage -14.00 Dobri časi, slabi časi, ponov. -15.30 Sončni zaliv, ponov. -17.30 Oprah show, ponov. -18.30 Atlantis, ponov. -19.30 Nimaš pojma, naniz. - 20.00 Novinar na zatožni klopi, film - 21.30 Petek trinajstega, naniz. - 22.30 Atlantis, ponov. - 23.00 Cannon, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Videoboom 40 -18.00 Mala klinika cinizma -18.30 Majhni smo... - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije združenja LTV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV 1 7.30 Opazovalnica - 8.20 Tv koledar - 8.30 Poročila - 8.35 Risanka - 9.00 Dobro jutro -11.00 Program za mlade -12.00 Poročila -12.25 Poljedeljski svetovalec -13.00 Split Infinity (amer. film) -14.35 Poročila -14.50 Briljanten • 15.35 Televizija o televiziji -16.00 Svetovni gradovi - 17.15 Dr. Ouinn - žena vrač III (serija) -18.05 Pogovor s senco (serija) -19.03 V začetku je bila Beseda-19.10 Hrvaška spominska knjiga-19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.25 Dim (amer. film) - 22.20 Opazovalnica - 22.40 Nočna straža: May and Junc (film); Tehtnica pravice; Fatalne žene; Skrita kamera; Koncert; Uspehi v hrvaškem športu; Jazz pred jutrom HTV« 11.55 Tv koledar -12.05 Duck Soup (amer. film) -13.15 Dosjeji X (serija) -14.00 Črno belo v barvi -17.00 Internet -17.30 Deset velikih svetovnih pisateljev -18.30 Zlati gong -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Melodije Mostarja 98 - 22.20 Ekran brez okvirja - 23.20 Oprah Shovv NEDELJA, 19. IV. SLOVENIJA 1 7.40- 1.20 TELETEKST 8.00 ŽIVŽAV RISANKA 8.25 ZVEZDICA, lut. naniz. 9.00 ŽIVAHNI SVET IZ ZGODB RICHARDA SCARRYJA, 8/13 9.25 TELERIME 9.30 PUSTOLOVŠČINE, naniz., 7/24 9.50 OZARE 9.55 NEDELJSKA MAŠA 11.00 SVET OPIC, franc. dok. serija, 1/2 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 POMAGAJMO SI 13.00 POROČILA 13.15 VREMENSKA PANORAMA 13.50 RESJE! 15.20 GOZDARJEVA SINOVA nem. film 17.00 OBZORNIK 17.15 ALPE JADRAN 17.45 PO DOMAČE 18.40 RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV 19.10 RISANKA 19.20 LOTO * 19.30 DNEVNIK VREME, ŠPORT 20.00 ZOOM 21.35 TRETJI KAMEN OD SONCA amer. naniz., 1/20 22.00 OČETJE IN SINOVI 23.00 POROČILA, ŠPORT 23.20 BARBAROSSA amer. film SLOVENIJA S 9.25 Teater paradižnik -10.20 V vrtincu -11.05 Pogubna obala, amer. film -15.30 Teniški magazin -15.55 Motociklizem -16.55 Odbojka - 19.30 Videoring - 20.00 Hokej - 22.15 Kibernetska skrivnost, amer. dok. oddaja - 23.10 Šport v nedeljo KANALA 8.30 Kaličopko - 9.30 Risanka -10.00 Mork in Mindy, naniz. -10.30 Najbogatejši na koncu sveta, 1. del mlad. filma -11.30 Atlantis, ponov. -12.30 Punce, punce, film -14.00 Drzni in lepi, ponov. -15.45 Bravo mestro, ponov. -16.00 Oče Dovvling, naniz. -17.00 Strašilo in gospa King, naniz. -18.00 Miza za pet, naniz. -19.00 Duh bojevnika, naniz. - 20.00 Hitre tarče, film - 22.00 Pot do zmage - 22.30 Odklop - 23.30 MacGyver, naniz. - 0.30 Cannon, naniz. VAŠ KANAL 13.00 Videostrani -16.30 Presenečenje z... - 17.00 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Mala klinika cinizma - 20.25 Dajmo naši! - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 20. IV. SLOVENIJA 1 7.45 - 2.55 TELETEKST 9.30 TEDENSKI IZBOR COFKO COF, risana serija 9.55 SPREHODI V NARAVO 10.15 DIVJE NEBO, angl. dok. serija, 2/4 11.10 VELIKE PUSTOLOVŠČINE, amer. dok. serija, 4/5 12.00 ALPE JADRAN 12.30 UTRIP 12.45 ZRCALO TEDNA 13.00 POROČILA 13.20 TEDENSKI IZBOR LJUDJE IN ZEMLJA 13.50 OČETJE IN SINOVI 14.50 ZOOM 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ODDAJA ZA OTROKE 18.20 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE NAGRADI V DOLENJSKE TOPLICE IN LJUBLJANO Žreb je izmed reševalcev 13. nagradne križanke izbral Franca Čibeja iz Dolenjskih Toplic in Danico Poje iz Ljubfjane. Dobovšku je pripadla denarna nagrada, Pojctova pa bo za nagrado prejela knjigo. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 4. maja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka IS". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 13. KRIŽANKE Pravilna rešitev 13. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: STATOR, TIRADA, OTOLIT, PLANICA, RIN, JAR, KOALICIJA, AD1ABATA, Al, KOMNA, TIRS, ARAT, IMARET, DERANKA, CAR, UKANJE, ILA. 19.05 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3x3 PLUS 6 19.30 DNEVNIK VREME, ŠPORT 20.05 SAVANNAH, amer. nadalj., 16/34 21.05 GORE IN UUDJE 22.00 ODMEVI, UNIVERZITETNI RAZGLEDI, KULTURA, ŠPORT 23.35 KRADI MALO MANJ, gled. predstava SLOVENIJA « 10.05 - Vremenska panorama -11.05 Tedenski izbor: Wildbach, nem. naniz., 6/13; 11.55 Šport v nedeljo; 12.45 Veliki miti in skrivnosti 20. stol., dok. serija, 20/26 -13.10 Mister Jerico, angl. film -14.35 Euronews -16.40 Lazar, polj. film -18.05 Propad, brazil. nadalj., 5/6 -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Studio City - 21.00 Tok noč tok - 2135 Pomp - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 MacGyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. -13.00 Dan-nyjeve zvezde -14.00 Nemogoče, naniz. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Princ z Bel Aira, naniz. -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Muhasta usoda, film - 22.00 Sam svoj mojster, naniz. - 22.30 Vsi županovi možje, naniz. - 23.00 MacGyver, naniz. - 0.00 Cannon, naniz. -1.00 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Film -18.30 Šport - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kmetijski razgledi - 20.30 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV TOREK, 21. IV. SLOVENIJA 1 7.45- 1.05 TELETEKST 9.30 TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK 9.45 NARAVA IN ČLOVEK angl. dok. naniz., 6/13 10.15 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 11.05 PO DOMAČE 12.05 SAVANNAH, amer. nadalj., 16/36 13.00 POROČILA 13.15 VREMENSKA PANORAMA 15.00 TEDENSKI IZBOR GORE IN UUDJE 1530 OPUS 16.20 M1UE IN VOZLI, TV Koper 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ODDAJA ZA OTROKE MEJNIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, nem. dok. naniz. 17.45 KRAUIČIN NOS, angl. nadalj., 2/6 18.20 BESEDE 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. nadalj., 16/26 21.05 TRIBUNA: NOVOSTI V POKOJNINSKEM SISTEMU 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 SANJAJVA, franc, drama SLOVENIJA I 11.05 Tedenski izbor: Propad, brazil. nadalj.; 12.00 Studio City; 13.00 Sobotna noč -15.00 Euronews -18.05 Alzačani in dve Matildi, franc, nadalj., 1/8 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Hokej - 22.15 Košarka - 23.50 Svet poroča KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 Mac-Gyver, ponov. -12.00 Oprah shovv, ponov. -13.00 Atlantis, ponov. -14.00 Nemogoče, naniz. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Princ z Bel Aira -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah shovv - 20.00 Odklop - 21.00 Svilene sence, naniz. - 22.00 Zaznamovani, naniz. - 23.00 MacGyver, naniz. - 0.00 Cannon, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Otroška glasbena oddaja -17.25 Majhni smo... -17.35 Šport - 18.00 Osviti -18.30 Avtogalerija -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Novi starši, amer. film -21.40 Novice - 21.50 Rezerviran čas SREDA, 22. IV. SLOVENIJA 1 7.45-1.10 TELETEKST 9.30 TEDENSKI IZBOR KRAUIČIN NOS, angl. nadalj., 2/6 10.00 MEJNIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, nem. dok. oddaja 10.15 BESEDE 11.10 TRIBUNA: NOVOSTI V POKOJNINSKEM SISTEMU 12.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. nadalj., 16/26 nnn porodu a 14.25 TRETJI KAMEN OD SONCA, amer. naniz., 1/20 14.50 GOZDARJEVA SINOVA, avstrij. film 16.20 OBZORJE DUHA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 POD KLOBUKOM 18.20 SONČNI VZHOD PO SVETU 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 MOJ PRIJATEU ARNOLD, nadalj., 2/5 20.30 FINA GOSPA, angl. naniz., 2/5 21.05 OSMI DAN 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.55 GIBUIVE SLIKE 23.20 BRAHMS IN MALE POJOČE DEKLICE SLOVENIJA 2 11.05 Tedenski izbor: Alzačani in dve Matildi, franc, nadalj., 1/8; 11.50 Pomp; 12.50 Kibernetska tajnost, amer. dok. oddaja -13.45 Eu-ronevvs -15.05 Pogubna obala, amer. film - 16.25 Nogomet -18.25 Iz dobrega gnezda, nem. naniz., 10/13 -19.20 Kolo sreče - 20.00 Hokej - 22.25 Končni obračun, angl. nadalj., 1/4 - 23.15 Lov za zakladom, franc, kviz, 10/20 KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 Mac-Gyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. -13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Nemogoče, naniz. - 15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve - 17.30 Princ z Bel Aira -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Življenje za Lorenza, film - 22.30 Ellen, naniz. - 23.00 MacGyver, naniz. - 0.00 Cannon, naniz. -1.00 Prvi odklopi, dok. oddaja VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -16.45 Film -18.30 Otroška glasbena oddaja -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Najspot - 21.00 Novice - 21.30 Mala klinika cinizma DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijatelj DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Jožetu Novaku iz Žabje vasi 10 v Novem mestu. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30, je ta teden takšna: 1. (1) Veseli dolenjski fantje - ansambel Korenine 2. (6) Pesem iz vinograda - Mladi Dolenjci 3. (3) Kje si, očka moj - Bratje Poljanšek 4. (5) Mini kikelca - Trio Jožeta Škoberneta in Fantje z Brezovske gore 5. (3) Zaljubljena - ansambel Henček 6. (8) Poročni venec - THo Frančič 7. (4) Pridi deklica - Matija Slak s Starimi znanci 8. (-) Zlati dečki - Beneški fantje 9. (7) Kovač še kuje - Štirje kovači 10. (9) Rozamunda - ansambel Vrisk Predlog za prihodnji teden: Soncu sem zaprla vrata - ansambel Petra Finka §3----------- KUPON ŠT. 15 Glasujem za:_ Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto AVTOR: JOŽE UOIR GROBO IZRAŽANJE NEGATIVNE GA ODNOSA DO KOGA VOLOVSKA ANTILOPA OSLOV GLAS PERZIJSKA SVETA KNJIGA INDUSTR. MESTO V V. SIBIRIJI DROBIŽ V INDIJI TREPALNIK (LOPARČEK, S KATERIM SO PERICE TOLKLE PO PERILU) OLIVNO ZELEN MINERAL (Mg + Fe SILIKAT) IZSTRELEK S SVOJIM POGONOM DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST VELIKA SKALA SEKIRA ŠJ ROČKA DODATKI PROIZVO lZBOL&WO KVALITETE ZLITINA FR DRAMATIK ROMUN ROOU(EUGE NE/1912) SKAND LE-TAL DRUŽBA ZELENA VLAKNATA RUDNINA, SESTAVINA GABRA IN EKLOGITA ZAT1ČNI ELEMENT PRI OKNU INDIJSKI KRALJ, POD PORNIK BUDIZMA (272-237 prn j) GOJENEC ČASTNIŠKE ŠOLE JEZIK BANTU ČRNCEV V RODEZIJI 'ELENICA V PUŠČAVI RDEČE ČIMŽNO BARVILO HRV. MESTO VNOTR. DALMACIJI ADA ŠKERL PREČNI DROG V KOZOLCU REKA NA PELOPONEZL (EVROTAS) GR. ČRKA BOGINJA NEPOMIRLJI VE JEZE STARO SLOVANSKO PIVO ČETRTI MESEC PO KOLEDARJU FR. REVO LUCUE RJAVA KRAVA Z BEUMI LISAMI ORG. OLJNATA SNOV PREDVSEM ZA BARVILA OSEBNI ZAIMEK DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST VETERINA NOVO MESTO, d.o.o. NOVO MESTO RAZPORED CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI NOVO MESTO PONEDELJEK, 20.4.1998 8.00 Drska 8.30 Srebrniče 9.00 Zalog 9.30 Potok 10.00 Praproče 10.30 Jurska vas 11.00 Vavtavas 11.30 Drganjasela 12.00 Rumanja vas TOREK, 21.4.1998 8.00 Ceaelnica 8.30 Cesča vas 9.00 Prečna 9.30 Podgora 10.00 Dol. Straža 10.30 Hruševec 11.00 Gor. Straža 11.30 Gor. Polje 12.00 Soteska SREDA, 22.4.1998 8.00 Podhosta 8.30 Podturn (Štravs) 9.00 Kočevske Poljane 9.30 Dolenjske Toplice 10.30 Dol. Sušice 11.00 Gor. Sušice 11.30 Dobindol 12.00 Uršna sela (zadr. dom) 12.30 Uršna sela 13.00 Laze ČETRTEK, 23.4.1998 8.00 Gor. Kronovo 8.30 Dol. Kronovo 9.00 Prinovec (Crtalič) 9.30 Šmarješke Toplice (Udovč) 10.00 Žaloviče 10.30 Gorenja vas 11.00 Šmarjeta 11.30 Orešje (Vašnce) 12.00 Strelac (Zupančič) 12.15 Brezovica (Hiti) PETEK, 24.4.1998 8.00 Gotna vas 9.00 Crmošnjice 9.30 Dol. Težka voda 10.00 Gor. Težka voda 10.30 Nova Gora 11.00 Vel. Cerovec 11.30 Vinja vas 11.45 Podgrad 12.15 Pristava SOBOTA, 25.4.1998 8.00 Ratež 8.30 Vel. Brusnice 9.00 Gor. Suhadol 9.30 Dol. Suhadol 10.00 Gaberje 11.00 Jugorje 11.30 PangrčGrm TOREK, 28.4.1998 8.00 Vrhe 8.30 Dolž 9.00 Zajčji Vrh 9.30 Vel. Orehek 10.00 Stopiče 10.30 Šentjošt 11.00 Stranska vas (Gas. dom) 11.30 Lakovnice (Gas. dom) 12.00 Jurnavas SREDA, 29.4.1998 8.00 Jablan 8.30 Goriška vas 8.45 Vrhovo 9.00 Malenška vas 9.30 Gor. Podboršt 10.00 Sred. Globodol 10.30 Gor. Globodol 11.00 Jordankal 11.30 Biškavas 12.00 Jelše 12.30 Jablan - Šranga ČETRTEK, 30.4.1998 8.00 Mirna Peč 9.00 Železniška postaja 9.30 Veliki Kal 10.00 Dolenja vas 10.30 Poljane 11.00 Šentjurij 11.30 Cemše 11.45 Hmeljčič 12.15 Potoči ZAMUDNIKI - SOBOTA, 16.5.1998 8. do 10. ure - Veterina Novo mesto, marješka cesta 2 £ na vas PONEDELJEK, 4.5.1998 8.00 Gor. Kamenje 8.30 Dol. Karteljevo 9.00 Ždinja vas 9.30 Kamen Vrh 10.00 Vel. Bučna vas 10.30 Dol. Kamence 11.00 Gor. Kamence 11.30 Hudo 12.00 KuzarjevKal TOREK, 5.5.1998 8.00 Bajnof 8.30 Otočec 9.30 Dolenja vas 10.00 Paha 10.30 Stari grad 11.30 Veterina Novo mesto SREDA, 6.5.1998 8.00 Šmihel 8.30 Škrjanče 9.00 Ruperčvrh 9.30 Bircna vas 10.00 Vel. Podliuben 10.30 Gor. Mrasevo 11.00 Mali Podljuben 11.30 Vrh pri Ljubnu ČETRTEK, 7.5.1998 8.00 Žabja vas 9.00 Mali Slatnik 9.30 Smolenja vas 10.00 Potov Vrh 10.30 Hrušica 11.00 Veliki Slatnik ŠKOCJAN PETEK, 8.5.1998 8.00 Bela Cerkev 8.30 Dobrava 9.00 Dobruška vas 9.30 Tomažja vas 9.45 Grmovlje 10.15 Stara vas 10.45 Zavinek 11.00 Škocjan 11.30 Zloganje 12.00 Hrastulje 12.15 Stara Bučka SOBOTA, 9.5.1998 8.00 Vinica 8.30 Zalog 9.00 Zbure 9.30 Male Poljane 9.45 Vel. Poljane 10.00 Klenovik 10.15 Zagrad 10.30 Goriška vas 11.00 Gor. Dole 11.15 Dol. Dole 11.45 Jelendol 12.15 Osrečje ZAMUDNIKI - SOBOTA, 16.5.1998 od 11. do 12. ure - Vet. ambulanta Škocjan ŠENTJERNEJ TOREK, 21.4.1998 9.00 Cerov Log 9.30 Orehovica - Hrastje 10.30 Pristava 11.00 Dol. Mokro Polje 11.30 Polhovica SREDA, 22.4.1998 9.00 Gor. Gradišče 9.30 Dol. Gradišče 10.00 Prapreče 10.30 Gor. Gomila 11.00 Dol. Maharovec 11.30 Gor. Brezovica ČETRTEK, 23.4.1998 9.00 Gor. Maharovec 9.30 Loka 10.00 Gor. Stara vas 10.30 Mihovo 11.00 Gor. Vrhpolje 11.30 Dol. Vrhpolje PETEK, 24.4.1998 9.00 Šmarje 10.00 Vratno 10.30 Vel. Ban 11.00 Javorovica TOREK, 5.5.1998 9.00 Dol. Stara vas 10.00 Ledečavas 10.15 Groblje 11.00 Gruča 11.15 Ostrog 12.00 Šentjakob SREDA, 6.5.1998 9.00 Šentjernej 10.00 Mihovica 10.30 Roje 11.00 Drama 11.30 Hrvaški Brod 12.00 Zameško ZAMUDNIKI - PETEK, 8.5.1998 10.00 Šentjernej SUHA KRAJINA PONEDELJEK, 20.4.1998 9.00 Ajdovec 9.30 Brezova Reber 10.00 Vel. Lipovec 10.30 Podlipa 11.00 Srednji Lipovec 11.30 Trebča vas 12.00 Sadinjavas TOREK, 21.4.1998 9.00 Stavča vas 9.30 Jama 10.30 Dvor SREDA, 22.4.1998 9.00 Drašča vas 9.30 Klečet 10.00 Šmihel 10.30 Dešečavas 11.00 Vrhovo 11.30 Praproče ČETRTEK, 23.4.1998 9.00 Budganja vas 9.30 Pleševica 10.00 Gradenc 10.30 Vel. Lipje 11.00 Sela pri Hinjah 11.30 Visejec PETEK, 24.4.1998 9.00 Lašče 9.30 Hinje 10.30 Žvirče 11.00 Prevole 11.30 Ratje 12.00 Lopata TOREK, 28.4.1998 9.00 Cvibelj 9.30 Reber 10.00 Zalisec 10.30 Žužemberk (levi breg) 11.30 Žužemberk (desni breg) ZAMUDNIKI - SOBOTA, 30.5.1998 10.00 Žužemberk 11.00 Hinje 11.30 Dvor RADIO MAX 88,90 MHZ 89,70 MHZ | TELEVIZIJA NOVO MESTO| .vaš,|| kanal s Trdinovega vrha na kanalu DOLENJSKI LIST marketing DL tel. 068/ 323-6 1 0 • GSM 04 1 /623-1 1 6 Renault - največja prodajno servisna mreža v Sloveniji. RENAULT _ avto ŽIVLJENJA I V soboto, 18. aprila, Renault prvič odpira vrata vseh svojih servisnih delavnic po Sloveniji za brezplačni kontrolni pregled vozil Renault. Izurjeni mojstri bodo vizualno pregledali 25 kritičnih točk ne glede na starost vašega avtomobila. Posebne ugodnosti bodo veljale od 18. aprila do 15. maja 1998. Spoznali boste tudi novega prijatelja, medveda Ota, ki vas bo odslej spremljal v vseh Renaultovih servisih kot simbol strokovnega, poštenega in prijaznega dela. En izdelek - dve ceni Sesalnik VS 61 A 00 ■ trojni higienski filter ■ elektronska regulacija sesalne moči • vrtilni regulator • signal za zamenjavo filtra moč: 1200 W SIEMENS H sij # Nemogoče je mogoče Pri plačilu z gotovino 4% popust Samo za imetnike kartice 19.900sit PRIHRANEK 2.090 sit Še veliko izdelkov s super cenami boste našli v našem Super ceniku, ki ga dobite v vseh prodajnih centrih Kovinotehne. KOVINOTEHNA mm □TO Ko vam servis ni v napoto. KDO UNIČUJE, KAR TELEKOM IZGRAJUJE? ' ' 4 ^ - v -J ' ^ Od leta 1994 je bilo v Sloveniji na novo postavljenih 3300 telefonskih govorilnic.V letu 1997 je Telekom Slovenije zabeležil več kot 6500 namernih poškodb telefonskih govorilnic. Končna bilanca leta 1997: 200 popolnoma uničenih telefonskih govorilnic, kar je za 80 milijonov tolarjev škode. 2000 odtrganih slušalk, 1200 uničenih optičnih čitalnikov, 700 razbitih tipkovnic in zaslonov, kar je skupaj za 70 milijonov tolarjev škode. Eno najbolj demokratičnih orodij komunikacije na daljavo je javna telefonska govorilnica, zato ne dovolite nikomur, da Vam jo vzame. Vaše življenje bi marsikdaj potekalo drugače, če ne bi imeli možnosti telefonirati. \ Telefonska govorilnica Vam lahko reši življenje. SSSSg KREKOVA BANKA ZA VAS VI SAMI NAJBOLJE VESTE, ZA KAJ POTREBUJETE DENAR Z ugodnimi potrošniškimi krediti smo v Krekovi banki poslcrbeli, da ga boste kar najhitreje in brez nepotrebnih zapletov tudi dobili. ♦ TAKOJŠNJE REŠEVANJE VLOG * ♦ ZAGOTOVLJENA DISKRETNOST ♦ ♦ NIZKA OBRESTNA MERA ♦ Prijazno vabljeni v naše poslovne enote in poslovalnice. MARIBOR, Slomškov trg 18, (062) 22 93 100 LJUBLJANA, PogaCaijcv trg 2, (061) 13 28 135 LJUBLJANA, Linhartova cesta 9, (061) 301 - 722 NOVO MESTO, PreScmov trg I, (068) 322-190 NOVA GORICA, Bevkov trg 2, (065) 26-654 ŠMARTNO PRI LIITJl Tomazinova ul. 2, (061) 887-285 KOPITU Ul. Zore Perello Godina 2, (066) 392-311 MURSKA SOBOTA Ul arhitekta Novaka 13, (069) 21-136 ŠKOIJA LOKA Kapucinski trg 2, (064) 624-540 ^ CELJE, Prešernova ul. 23, (063) 485-911 ZREČE, Cesta na Roglo 11 i, (063) 762-575 ŠOŠTANJ, Ul. Lole Ribatja 2, (063) 883-020 fjc. bo oU>'.c-.y' v jls'2-bi č/ov^c- Z nakupom avtomobila iz posebne in omejene serije Citroen Saxo Plus boste storili veliko dobrega, saj boste imeli nov avto Vi in Pediatrična klinika v Ljubljani. Kako, se sprašujete. Tako, da čeprav boste Vi plačali običajno ceno, bomo v Citroenu del denarja od vsakega prodanega avtomobila Saxo Plus namenili za nakup novega Citroen Evasiona, ki ga Pediatrična klinika nujno potrebuje. vzame CITROEN SAXO PLUS posebno ugodni kreditni pogoji T+5% _formitas og.a4e.-j s-a agecet a HIB aovertismg agency /erlismg agency | banka celje CITROEN Avto, ki vam zleze pod kožo www.citroen.si 4 | : lilMlTllTti IP** ' Audi A4 COOL ponuja avtomatsko klimatsko napravo, sprednji in bočni zračni vreči ter lahka platišča s širšimi pnevmatikami za 3.645.000 SIT (38.990 DEM). Cena v tolarjih je informativna in odvisna od valutnih razmerij. Pri nas je klima ugodna - pravzaprav brezplačna. V Audiju A4 COOL je od zdaj del serijske opreme. Porsche Slovenija Audi Prednost je v tehniki aooD Generacija Golf [ Novi Golf se je pripeljal tudi v Slovenijo Vljudno Vas vabimo na predstavitev novega golfa v naše prodajne salone, v soboto, 18.4.1998 od 9. do 17. ure. Za obiskovalce NAGRADNA IGRA, ki bo potekala od 10. do 16. ure: 1. nagrada: novo vozilo VW golf 4. generacije 2. nagrada: novi golf na uporabo za 2 meseca 3. nagrada: novi golf na uporabo za 1 mesec »s; AVTOHIŠA BERUS AVTO SLAK WEISS AVTO Podbevškova 1 Novo mesto Obrtniška 51 Trebnje Na bregu 31 Črnomelj RADANOVIČ Černelčeva 5 Brežice VETERINARSKA POSTAJA TREBNJE, d.0.0. RAZGLAS Obvezno cepljenje proti steklini bo letos po naslednjem razporedu: PONEDELJEK, 20.4.1998 7.30 Očine (Primc) 8.00 Luža 8.30 Rožempelj (Glavan) 9.00 Knežja vas (Slak) 9.30 Dobrava 10.30 Dobrnič (Škrjanc) 11.30 Železno ČETRTEK, 23.4.1998 7.30 Sajenice (Sladič) Selo (Belentin) TOREK, 21.4.1998 7.30 Replje 8.00 Log (Kastelic) Sefa pri Šumb 9.00 Vel. Dole (Grčman) 8.30 umberku (Ozimek) 9.30 Bič (Pajk) 10.30 Vel. Gaber (Zorc) 11.00 Žubina (Štepec) 12.00 Stehanja vas (Mrzelj) SREDA, 22.4.1998 7.30 Šentlovrenc 8.30 Mačji Dol (Gorišek) 9.00 Krtina 9.30 Čatež (Ravnikar) 6.00 Selo (Belentin) 8.30 Volčje Njive (Dolinar) 9.30 Mirna (tehtnica) 10.30 Zabrdje (Bon) 11.00 Sevnica (Kolenc) 11.30 Brezovica (Hostnik) 12.00 Hudeje 12.30 Romsko naselje Hudeje PETEK, 24.4.1998 7.30 Dečja vas (Makše) 8.00 Dol. Ponikve (Krevs) 6.30 Rihpovec (Mahnič) 9.30 Jezero (Marn) 10.00 Rodine (cisterna) 10.30 Dol. Nemška vas (Zupančič) 11.00 Dol. TOREK, 29.4.1998 7.30 Grmada 8.00 Vrhtrebnje 8.30 Gor. vrhe 9.30 Rdeči Kal 10.30 Korita 9.30 Ornuška vas (Starič) 10.00 Jagodnik (Novak) 10.30 Radna vas (Starič) 11.00 Bitnja vas (Starič PONEDELJEK, 4.5.1998 7.00 Beli Grič (Lukič) 8.00 Sveti Vrh (Bale) 8.30 Gor. Laknice (kapelica) 9.00 Sred. Laknice (Vovk) 9.30 Dol. Laknice (Gregorčič) 10.30 Hrastovica (Vovk) Bitnja vas (Starič) 11.30 Češnjice (Žagar) 12.00 Trebelno (Grebenc) ČETRTEK, 7.5.1998 7.00 Puščava (Zajc) 8.00 Dol. Jesenice (Strajnar) 8.30 Gor. Jesenice (Vene) 9.00 Prelesje (Majcn) 10.00 KPDDob 11.00 Bruna vas (Petrič} j (seimisč 10.30 Dolenja vas (Dimic) 11.00 Roje (Čatež) 11.30 Škovec (Piškur) 12.00 Korenitka (Zupančič) SOBOTA, 25.4.1998 8.00 Trebnje (Vet. postaja) PONEDELJEK, 28.4.1998 7.30 Vel, Sevnica (Novak) 8.00 Blato (Novak) 9.00 Mrzla luža 11.30 Mokronog (sejmišče) TOREK, 5.5.1998 7.00 Rakovnik (Kramer) 8.00 Zabukovje (Petje) 9.00 Straža (Dana Vidmar) 10.00 Skrtjevo (Gregorčič) 11.00 Draga (Franc Medved) ZAMUDNIKI - TOREK, 12.5.1998 7.30 Šentrupert (tehtnica) 8.00 Prelesje (Kocjančič) 8.30 Mokronog (Vet. ambulanta) 9.30 Trebelno (Grebenc) 10.00 Češnjice (Žagar) 10.30 Ornuška vas (Starič) 11.30 Hrastno (Starič) 1 šentr. 10.00 Vel. Loka (tehtnica) Štefan (Mišič) 11.00 12.00 Vrh nad šentr. (Ludvik Bartol) 12.30 Šentrupert (tehtnica) SREDA, 6. 5.1998 7.00 Drečii Vrh (Sinjur) 8.00 Vel. štrmica (Hren) 8.30 Roje (Franc Dragan) 9.00 Štatemberk (Dragan - most) 7.00 Knežja vas (Slak) 7.30 Dobrnič (Škrjanc) 8.00 Loa (Kastelic) Sefa pri Šumbe 8.30 Sefa pri Sumberku (Ozimek) 9.30 Bič (Grabnar) 10.00 Vel. Gaber (Zorc) 10.30 Šentlovrenc (Sinjur) 11.00 Čatež (Ravnikar) 11.30 Vel. Loka (tehtnica) 12.30 Mirna (tehtnica) nformativni dan VISOKE ŠOLE ZA PODJETNIŠTVO v četrtek, 23. aprila 1998, ob 13:00 uri v prostorih Območne enote GZS Novo mesto, Novi trg 5/11 Pošljite mi predstavitveno gradivo!_______________________________ . Ime in priimek........................................... . Naslov..................................Kraj............. Podjetje..............’................................... 1 Telefon (..)............................................. I Visoka šola za podjetništvo, Senčna pot 10, 6320 Porturoj^j Informacije: GEA College, Dunajska 156, 1000 Ljubljana, tel.: 061/1687 002, 1687 300, fax: 061 1688 213 E-mail: info@gea-college.si Internet:: http://www.gea-college.si _________ I Visok a vikokovna šot .a |ZA FOUJVTNIŠTVD > N > MJŽ t LOTU P C K NOVO MESTO, d.o.o. trgovska dejavnost na veliko in malo ter gostinske in ostale storitve 8000 NOVO MESTO, Srebrniče 1 V PODJETJU PCK V SREBRNIČAH ZA NEDOLOČEN ČAS TAKOJ ZAPOSLIMO dva prodajalca Od kandidatov pričakujemo: * končano šolo za prodajalce oz. po možnosti poslovodsko šolo * delovne izkušnje pri prodaji gradbenih materialov * izpit B kategorije * komunikativnost in samostojno delo Vse, ki vas zanima ponujeno delo, vabimo, da pošljete pisne Prijave z dokazili na naslov: PCK Novo mesto, Srebrniče 1,v osmih dneh od objave tega razpisa. Dodatne informacije dobite na telefon: 068/321-604. VRTEC MAVRICA BREŽICE objavlja RAZPIS ZA VPIS PREDŠOLSKIH OTROK V PROGRAME VRTCA ZA ŠOLSKO LETO 1998/99 Starše obveščamo, da bo vpis potekat v upravi vrtca v Šolski ulici 5 od 14. do 24. aprila 98, med 9. in 14. uro. Otroke lahko vpišete v: • dnevne programe, ki trajajo 6 do 9 ur • poldnevne programe, ki trajajo 4 do 6 ur • programe priprave na osnovno šolo v različnem obsegu • krajše programe, ki trajajo 240 do 600 ur, za otroke iz demografsko ogroženih območij. Čeprav lahko otroka vpišete v vrtec kadarkoli med letom, Vas prosimo, da to storite v navedenem času. S pravočasnim, lahko tudi evidenčnim vpisom, si boste zagotovili večjo izbiro programov in tudi boljšo kvaliteto storitve. f/ajolud no>fj;j3j isn ixsrN3ioa DOLENJSKI LIST vaš četrtkov prijatelj ZAHVALA V 88. letu je sklenil svojo življenjsko pot JOŽE STRMEC st. iz Črnomlja, Trdinova 6 Ob izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so pokojnega spoštovali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, vence in sveče. Posebna zahvala g. V. Mirtiču in g. R. Vrliniču za tople besede slovesa, moškemu pevskemu zboru, g. kaplanu za lepo opravljen obred in g. Maleriču za zgledno organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala! Sinova Tone in Jože z družinama Leopold Oklešen p Roku 26, Novo mesto E 068/323-193 |Mobitel:0609/615-239 0609/625-585 ||Delovni čas: NON STOP V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom. DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijatelj ZAHVALA Komu na mater pokopano spomin ni drag, spomin ni svet? Umrje mati vsem prerano, četudi sto užije let! V 86. letu nas je zapustila naša predraga mama, tarna in sestra ANGELA NEMANIČ iz Drašič 40 Tiho, spokojno se je za vedno poslovila od nas. V naših srcih se bomo večno spominjali njene materinske požrtvovalnosti, dobrote do sočloveka in njenega ljubečega pogleda. Hvaležni se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in bližnjim sosedom, ki so našo mamo obiskovali v času njene bolezni, in za pomoč ob pogrebu, zdravniku doc. dr. Blažu Mlačku in patronažnima sestrama za vestno skrb, duhovnikom Albinu Žnidariču, Florijanu Božnarju in Jožetu Milčinoviču za lepo voden pogrebni obred, cerkvenemu moškemu oktetu za ubrano petje, sosedi ge. Bajukovi za tople poslovilne besede, Ivanu Jerini za poslovilno melodijo, vsem, ki so ji darovali cvetje, sveče ali namesto cvetja darovali za drašičko cerkev. Hvala za vsako toplo besedo tolažbe, izrečeno sožalje in vsem, ki so prišli našo mamo pospremit na njeni zadnji poti. Vsi njeni Drašiči, Metlika, Toronto ZAHVALA Trud in trpljenje tvoje je bilo življenje, a zdaj k počitku leglo je telo, a tvoje delo in trpljenje pozabljeno ne bo. ’ Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric in svak MARTIN KOZOLE z Velike Loke 55 Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom Korenitke in Velike Loke za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti, zdravnikom in medicinskemu osebju za nego in zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala pevskemu zboru Zagoriški fantje za občuteno zapete pesmi, g. Igorju Hribarju za zaigrano Tišino, organizaciji ZB Velika Loka za spremstvo na zadnji poti in predstavniku Društva upokojencev za poslovilne besede. Žalujoči: žena Marica, hčerki Martina in Marica, sin Lojze z družinami in sestra Milka ter ostalo sorodstvo Velika Loka, 11. aprila 1998 ZAHVALA Razvezal pred Teboj prošnja bom culo, naj romar se z molitvijo nasitim, r banderom svojih dni sem pred Teboj, nikoli več ne bo z viharjem plulo. W. Balantič) ANA MERZEL roj. Kramar Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki z nami delite tako globoko bolečino. Vsi njeni OSMRTNICA V 70. letu starosti je umrl naš upokojeni sodelavec iz Sektorja biokemija, vzdrževalec v biotehnološkem razvoju JOŽE BARTOL iz Ločne 15 Od pokojnika smo se poslovili v sredo, 1. aprila 1998, na pokopališču v Ločni. Ostal bo spomin nanj. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, Novo mesto Sporočamo žalostno vest, da je umrl PAVEL JELENIČ upokojeni pismonoša Pošte Škocjan Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 6. aprila 1998, na pokopališču na Bučki. POŠTA SLOVENIJE, d.o.o., Maribor, poslovna enota Novo mesto ""ilU— W I Uk IP1 1 >*' ife ZAHVALA Ljubil si polje, vinograd, jH nobeno delo ti ni bilo pretežko; a tvoje številne načrte in naše upanje S K sta prekinila bolezen in smrt. f V 67. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak IVAN VIŠČEK upokojeni železničar s Klemenčičeve 1 v TVebi\jem Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za razumevanje in pomoč v času težke bolezni, dr. Bogomiru Humarju za strokovno spremljanje in obiske na domu, g. kaplanu za opravljen obred, cerkvenim pevcem za lepo zapete pesmi in govornici za poslovilne besede. Vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam izrekli sožalje in nam v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat hvala! Žalujoči: žena Milka, sinovi Ivan, Stane, Mirko in hči Marti z družinami, njegovih deset vnukov, brat in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo k A k fe^l ZAHVALA V 57. letu nas je zapustil naš brat, stric in boter MARKO POPOVIČ Drejčetova pot 15, Novo mesto Zahvaljujemo se vsem, ki ste pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, pevcem, govorniku za poslovilni govor in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Veliko si nam pomenil zelo, zelo Te bomo pogrešali, za vse Ti večna hvala! V 82. letu starosti je sklenil življenjsko pot dragi mož, oče, ded in praded PAVEL JELINIČ upokojeni pismonoša pošte Bučka, z Jarčjega vrha 7, Bučka Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darovane sv. maše. Hvala GD Bučka za lepo spremstvo, cvetje in govor. Hvala Pošti Novo mesto za cvetje in govor, cerkvenemu zboru za občuteno zapete pesmi in g. župniku za lepo opravljeno pogrebno sv. mašo. Vsem iskrena hvala! Vsi njegovi Bučka, 6. aprila 1998 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, daje umrl naš upokojenec ANTON BERKOPEC KV elektromonter Vestnega in prizadevnega delavca bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. KOLEKTIV PE ELEKTRO NOVO MESTO Št. 15 (2538), 16. aprila 1998 DOLENJSKI LIST TA TEDEN WAS ŽANI /j\ TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVAL tedenski koledar Četrtek, 16. aprila - Bernarda Petek, 17. aprila - Rudi Sobota, 18. aprila - Konrad Nedelja, 19. aprila - Leon Ponedeljek, 20. aprila - Hilda Torek, 21. aprila - Borut Sreda, 22. aprila - Leonida LUNINE MENE 19. aprila ob 21.53 - zadnji krajec kino BREŽICE: 16. in 17.4. (ob 18.30) komedija Bean. Od 16. do 18., 20. in 21.4. (ob 20.30) ter 18.4. (ob 18. uri) in 19.4. (ob 18.30 in 20.30) kriminalni film Odštekano življenje. 22.4. (ob 20.30) grozljivi film Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje. ČRNOMELJ: 17. in 18.4. (ob 20.30) drama Sedem let v Tibetu. 19.4. (ob 18.30 in 20.30) znanstvenofantastični film Vesoljski bojevniki. DOBREPOLJE: 17.4. (ob 20.30) komedija Bolje ne bo nikoli. 19.4. (ob 15. uri in 20.30) kriminalni film Hudičev odvetnik. GROSUPLJE: 17.4. (ob 20. uri) kriminalni film Hudičev odvetnik. 18.4. (ob 20. uri) komedija Bolje ne bo nikoli. KOSTANJEVICA: 18.4. (ob 20. uri) film Osmi potnik 4. KRŠKO: 16.4. (ob 18. uri) akcijski film Šakal. 19.4. (ob 18. uri) komedija Naga resnica. 21. in 22.4. (ob 18. uri) komedija Bolje ne bo nikoli. METLIKA: 17.4. (ob 20.30) znanstvenofantastični film Vesoljski bojevniki. 19.4. (ob 18.30 in 20.40) drama Sedem let v Tibetu. NOVO MESTO: Od 16. do 19.4. ter 22.4. (ob 16.30, 18.30 in 20.30) komedija Mišji lov. RIBNICA: 18.4. (ob 22. uri) kriminalni film Hudičev odvetnik. 19.4. (ob 17. uri) komedija Bolje ne bo nikoli. ŠENTJERNEJ: 17.4. (ob 20. uri) film Osmi pomik 4. VELIKE LAŠČE: 18.4. (ob 20. uri) kriminalni film Hudičev odvetnik. 19.4. (ob 20. uri) komedija Bolje ne bo nikoli. • PREMIRJE, zelo resna zadeva, drama plus (La Tregau, Italija IZDA, Francija/, 1997; dolžina: v vsakem primeru preveč, sicer pa nekaj čez dve uri, režija: Francesco Rossi) Po naših kinih v Novem mestu, Metliki, Črnomlju, Brežicah in tako naprej zadnja dva tedna vlada prava kriza. Filmi se namreč samo sprehajajo iz enega kraja v drugega, novinca pa nobenega. Človek razume, da je treba izrabiti oskarjevce, toda vseeno ne bi bilo slabo, če bi imeli poleg njih na voljo še kaj svežega. Pozornemu lokalpatriotu pri branju prvega stavka zagotovo ni ušlo, da med domačimi središči manjka še vsaj Krško. Tam so zadnji teden dajali na spored zelo zanimivo redkost, film, ki svoj kos posušene skorje ne najde zlahka niti v Ljubljani. Premirje je namreč tak zelo resen fdm, ki sem ga gledal na zadnjem ljubljanskem filmskem festivalu. Težava je v tem, da zaradi preobilja naslovov, kijih človek v tistih dneh registrira, vsebine, še bolj pa njihove poante, hitro in vztrajno bledijo. Premirje je drama o ljudeh iz najhujših koncentracijskih taborišč, ki so jih zavezniki že leta 1944 spustili na prostost, vendar pa so potem na mučni in več let trajajoči poti proti domu doživeli še najmanj eno vojno. Zanje se ni brigal nihče, še vojni ujetniki so bili mnogo na boljšem; vsi so se jih izogibali in se jih celo bali, bili so umazani, bolni, goli in bosi, da o lakoti ne govorimo. Skratka, smrtonosna kalvarija. Med fascinantnimi prizori je začetek, ko mislim da gre za poljski Šče-čin, pred “lager" pridejo Rusi, v katere taboriščini zrejo z istim strahom kot v Nemce. No, slednji jih vsaj formalno osvobodijo, čeprav se pot do prave svobode še začela ni. Seveda so bili najprej evforični, nato pa pretežno le še depresivni. Premirje je film o izgubljenem človeškem dostojanstvu, ki ti ga vzamejo nesvoboda, nenehna poniževanja iz vseh strani in nizkotna pehanja za najbolj elementarne dobrine. Na tej dolgi poti domov Rossi predstavi celo galerijo karakterjev, še bolj kot to pa njihove značaje in slabosti, v katere zapada človek v tako izrednih razmerah. Pokaže tudi paradokse: prejšnji pacifist postane militantnež, boječnež se spremeni v odločnega človeka s trdno voljo. Vojne razmere pač. Skratka, Premirje je eden boljših primerkov tiste kategorije filmov, ki niso slabi, nasprotno, ta film ima nesporne kvalitete, je tehten, refleksiven, resen... Ni pa to moj film. TOMAŽ BRATOŽ Mestna občina Novo mesto SEKRETARIAT ZA KMETIJSTVO IN TURIZEM Novi trg 6, 8000 Novo mesto INTERVENCIJE V KMETIJSTVU V MESTNI OBČINI NOVO MESTO - OBVESTILO Mestna občina Novo mesto je izdala navodila za izvajanje programa finančnih intervencij v kmetijstvo Mestne občine Novo mesto za leto 1998. Vse podrobnejše informacije glede uveljavljanja intervencij, ki so navedene v navodilu, lahko kmetovalci dobite na Mestni občini Novo mesto, Sekretariatu za kmetijstvo in turizem, Novi trg 6, na območnih enotah Kmetijske svetovalne službe, Krajevnih skupnostih in Krajevnih uradih. DOLENJSKI LIST r\ IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 200 tolarjev; naročnina za I. polletje 5.070 tolarjev, za upokojence 4.564 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.500 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za I cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d, Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898 Elektronska pošta: info@dot-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, d.o.o Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. BELA TEHNIKA UGODNO PRODAM rabljeno belo tehniko in razno pohištvo, ® (068)23-377. 1535 KMETIJSKI STROJI TRAKTOR STEYR, s koso, prodam. B (068)60-137,zvečer. 1555 TRAKTOR IMT 533 prodam. B (068) 43-033. 1558 TRAKTOR FERGUSON 539 kupim. B (068)21-436. 1560 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO Sip Pottinger, 15 mJ, letnik 1975, ugodno prodam. B(068)78-239. 1579 SAMONAKLADALKO Sip 16, molzni stroj na vrč, mešalnico za krmila in krožne brane prodam. B (068)21-143. 1581 OBRAČALNIK - pajek Sip, delovna širina 4.5 m, prodam. B (068)83-128. 1574 TROSILEC hlevskega gnoja, vrtno kosilnico samohodko in telico, 250 kg, prodam. B (068)83-373. 1576 TRAKTOR IMT 539, star 2 leti, prodam. B (068)42-654. 1557 KUPIM OKUPUJEMO HLODOVINO hrasta, bukve, javorja, češnje, oreha, smreke... B (063)490-47-81. 1256 DELNICE Telekoma, Save, Krke, Triglava in ostale odkupimo za gotovino! B (041)669-221. 1533 MOTORNA VOZILA JUGO SKALA 55, 68.000 km, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. B (068)89-458. 1542 ŠKODO FAVORIT GLX, letnik 1993, pro-dam. ® (068)342-137, zvečer. 1556 R 19 1.8, letnik 1993, nekaramboliran, lepo ohranjen, prodam.® (068)27-131. 1570 126 P, letnik 1987, prodam. ® (068)26-145. 1583 ŠKODO FELICIJO kombi prodam. B (041) 717-159. 1586 GOLF JGL D, letnik 1984, bordo rdeč, registriran za celo leto, prodam. B (068)76-387. 1591 SUZUKI BALENO 1.6 GS, električna stekla, CZ, 2 airbaga, veliko dodatne opreme, prodam. B (068)24-791. 1605 R 19 RN D chamade, letnik 7/93, rdeč, prodam. B (068)341-948. 1438 JUGO SKALA 55, letnik 1990, 26.000 km, prvalastnica, prodam. B (068)342-279. 1593 R 4, letnik 1992, registriran do 1/99, prodam. B(068)89-270. 1580 HYUNDAI G LSI, letnik 1994, prodam. B (068)73-468. 1536 126 P, letnik 1988, registriran do 31.10.1998, prodam ali menjam za dobro ohranjen motor APN 6. B (068)321-289. 1534 VW FURGON1.9 TD, letnik 1995, prodam. B (068)85-747 ali 85-569. 1546 MERCEDES 190 D, letnik 1990, prodam za 1.750.000 SIT. B (068)73-720, popoldan, 391 -72-85, dopoldan. 1588 GOLF JX D, letnik 1989, registriran do 26.7.1998, prodam. B (068)79-714. 1545 R 5, letnik 1987,102.000 km, 5V, registriran do leta 1999, lepo ohranjen, prodam. B (068)42-764. 1543 GOLF JLD, letnik 1979, v zelo dobrem stanju, prodam zas 180.000 SIT B (068)341 -093. 1577 VELIKO UŽITKOV V SEDLU SUZUKIJA Cena: ,J£Z5THRfSLI_i Akcija: 360.000 SIT AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto 5? 068/24-7912 od 8. do 16. ure POHIŠTVO POSEST DOLENJSKA BANKA Gospodarno s časom in denarjem Celostna ponudba storitev za obrtnike v Dolenjski banki: rJave, Prodajali (068)48-: Rjave i So v pro (641)708 puran aPrilada »(068j. JARKJC dan. Jo; (068)44- bikca : )r°dam. (Ravc 'rodam. JUNCI 068)65- pleme 'Staje z "odam ŠRAVC KRAVC teuc (668)84 KRavi »(068 2 Mia Mnogo storitev -še več dodatnih vprašanj! V najbližji enoti Dolenjske banke vam bodo pojasnili vse, kar vas zanima. 1 brezplačno vodenje žiro računa ’ izdajanje akceptnih nalogov ’ opravljanje plačilnega prometa ' sprejemanje čekov ' nižja provizija 1 telefonske storitve - TELI 00 ’ povečan limit na tekočem računu 1 ček zaupanja, ček s kritjem, certifidran ček ' poslovna kartica Activa Eurocard/MasterCard 1 dolgoročni in kratkoročni krediti, premostitveni in okvirni krediti 1 izdajanje garancij opravljanje plačilnega prometa s tujino < TV Pc mi pr mi žii izi d< P< STARO gospodarsko poslopje, 1300 m2 vrta, blizu Novega mesta, prodam. B (068)341-408. 1539 NJI VO v Ždinji vasi, sončna lega, prodam. B (068)46-440. 1549 ŠMARJEŠKE TOPLICE, vas Šmarjeta, prodamo nedograjeno, dvostanovanjsko, v pritličju delno vseljivo hišo, asfalt, telefon, za 9.1 milijonov SIT. B (061)817-204. 1552 MONTAŽNI VIKEND z zemljiščem, 300 m2, ZAPOSLIMO DELAVCA za montažo in servis računalnikov. Pričakujemo poznavanje strojne in programske opreme ter primerno izobrazbo! Prijave: Brain, s.p., Seidlova 48, Novo mesto. 1566 v Šmarjeških Toplicah prodam. Možnost nadomestne gradnje. Čena 2.21 domestne gradnje. Cena 2.283.000 SIT (24.500 DEM). B(061) 14-00-677, po 19. uri. GRADBENO PARCELO v naselju Potok, Prapreče pri Novem mestu, prodam. B (0609)632-975 ali(041)632-975. 1597 TRAVNIK v Čadražah oddam v najem. B (0608)87-413. 1585 PRODAM OPAŽ in ladijski pod že za 540 SIT zdostavo, smrekov, suh, 7 cm! B (063)451-082. 811 OS za prikolico, 31, prodam. B (068)89-365. UGODNA PRODAJA pocinkanih mrež za ograje vseh dimenzij! Igor Cerovšek, Brezovo 6,8293 Studenec. 1548 SUHE hrastove deske, debeline 2 cm, prodam. B (0608)69-027, Baznik, popoldan. VINO šmarnico prodam po 100 SIT B (068)49-701. 1559 ŽAGAN LES za ostrešje in magirus deutz po delih prodam. B (041)692-080. 1564 POHORSKI KAMEN Skrilavec, različnih barv, prodajamo. Možna dostava! B (063) 762-433. 1571 MEŠALEC za beton, bencinski, prodam. B (068)47-557. 1573 1200 KG sena prodam. B (068)341-182. 1592 MALO RABLJENO opremo za butik prodam. B (068)81-139. 1563 DELAVCA za delo v avtopralnici zaposlimo. B(068)26-145. 1582 ELEKTROTEHNIK - ELEKTRONIK z znanjem računalništva (Word, Excel) ter poznavanjem industrijske elektronike dobi zaposlitev. TEMPRE elektronika, Kostanjevica, Prekopa 2, B (0608)87-436. 1584 ZA DELO v pralnici iščemo žensko, staro 30 do 40 let. Potrebna je dobra fizična kondicija in lasten prevoz. Zaželjeno je znanje šivanja. B (068)73-583, po 11. uri. 1589 KLJUČAVNIČARJA z najmanj 2- letno prakso zaposlimo. Toki, Semič, B (068)67-686. 1590 V PICERIJI Campari zaposlimo natakarico. B(068)76-666. 1606 MIZARJA zaposlimo. B(068)89-271. 1607 2 DEKLETI iščeta garsonjero ali enosobJ stanovanje, po možnosti opremljeno,] Novem mestu. B (068)28-634, zvečer. 1- ENOSOBNO STANOVANJE najame®] Novem mestu. B (0609) 651-803. lw ZENITNE PONUDBI OLAJŠAJTE si življenje, poiščite si možaa ženo v AFRODITI, ženitni posredovalnic ® (064)324-258. Za ženske brezplačno! 15* PARI, dekleta, gospodje, si želite srečanj1 družbe, avantur? Ponudbe s telefonsko šteVR ko pošljite na agencijo VAŠ PARTNER, p fj 70,2001 Maribor ali® (090)43-95. m ŽIVALI SPREJEMAMO NAROČILA za bele I Zaposlimo trgovca za delo v trgovini z lesnimi reproma-teriali v Straži pri Novem mestu. Intormacije na tel. 061/761-194. Pisne ponudbe na naslov: PROGRAM, d.o.o.,Kajuhov dvor 7, 1290 Grosuplje. ščance, rjave in grahaste jarkice. Metelki' Hudo Brezje 16, B (0608)89-038. Ht BELE PIŠČANCE, kilogramske, rjave in grJjl haste (samojarkice) naročamo. Kuhelj, Šmaljl je 9, Šentjernej, B (068)42-524. VALILNICA NA SENOVEM obvešča Cu njene kupce, da sprejemamo naročila za vsa, vrste enodnevnih in večjih piščancev. Vse iiH, formacijedobitenaB(0608)71-375. 52* SLUŽBO ISCE Mlade nesnice, jarkice, hisex, rjave, tik pre nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaj2 mo po ugodni ceni. Naročila sprejemajo ih dajejo vse informacije: Jože Zupančič Otovec, Črnomelj, B (068)52-806, Gostiši* Krulc, Mostec, Dobova, B (0608)67-587 Vera Což, Slepšek 22, Mokronog, B (068)49' ^ 711. 1440 HONORARNO DELO, čiščenje in podobno, iščem. B (068)341-360. 1537 SENO poceni prodam. Cvelbar, Gorenja vas 22, Šmarješke Toplice, B (068)73-194. 1567 STANOVANJA RAZNO ŠTUDENTKAMA ali paru oddam opremljeno sobo v Ljubljani, 25 m2, s souporabo dnevnega prostora, kuhinje in kopalnice. B (068)323-104. 1599 RJAVE JARKICE pred nesnostjo in mlaji* grahaste jarkice prodajamo ter zbiramo nar® čila za enomesečne bele piščance. Ramovš Šentrupert, B (068)40-189. 154 TELICE, breje in nebreje, prodam. 1 (068)45-136. 155 ČRNI ruski terier, mladički, z rodovnikom odličnih staršev, zleženi 26.2.1998, plečn višina 65-75 cm, službeni pes, odličen karak ter za vsodružino, prodam. B (0608)87-30' 156 KUHINJO, hladilnik, plinski štedilnik ter spalnico ugodno prodam zaradi selitve. B (068)21-959. 1540 OPAŽNE PLOŠČE in punte ter plohe posodim. B (068)342-506. 1587 SLUŽBO DOBI STANOVANJSKOH!ŠOvKrmelju,9x lOm, prodam. ® (0608)84-057, dopoldan, (0608) 84-018, popoldan. 1368 i SEDEŽNO GARNITURO, usnjeno, I , primerno za frizerski salon, poceni ■ , prodam. © (068)23-585. a NAGROBNE SVEČE nudimo v nadaljnjo prodajo pod ugodnimi pogoji. Možna tudi redna zaposlitev. B (0609)622-668. 1372 ŠOFERJA za razvoz pic zaposlimo v piceriji v Šentpetru. B (068)75-408. 1538 NATAKARICO zaposlimo v gostilni. B (068)76-311. 1550 VAS ZANIMA dobro plačano delo za nedoločen čas? Pokličite na B (0608)75-548. 1565 servis pooblaščeni servis-prodaja vozil in rezervnih delov 2UPNCA3 Novo mesto ra faks 068/28-714 Pooblaščen servis FIAT in LANCIA Prodaja vozil FIAT, LANCIA in ALFA ROMEO Originalni rezervni deli FIAT, LANCIA in ALFA ROMEO Kleparske in ličarske storitve 22 DOLENJSKI LIST Št. 15 (2538), 16. aprila 1998 Za kupce v času dnevov odprtih vrat POSEBNE UGODNOSTI! CENTER SUZUKI mm AVTOSERVIS MURN RESSLOVA 4, NOVO MESTO ^AVE, grahaste in bele piščance bomo Majali od 23.4.dalje. Prevolšek, Čatež, O (068)48-366. 1568 JAVE in grahaste nesnice, stare 2 meseca, v prodaji. Možna dostava na dom, fT («1)708-671. 1601 PURANI, težki 2 kg, bodo v prodaji od 20. JNa dalje. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, “(068)44-389 ali (041)708-671. 1602 JAKIČE, rjave in grahaste, so v prodaji vsak J*n. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, TT (068)44.389 ali (041)708-671. 1603 ®1RCA SIMENTALCA, težkega cca 250 kg, »odam.® (0608)82-225. 1604 (RAVO, staro 3 leta, z drugim teletom, “»dam. ® (068)85-630. 1598 uJNCE, francoski srebreč .prodam. TT !B68)65-480. 1594 Jemenskega ovna in veliko žične ^raje z betonskimi stebri, za pašnik, ugodno )r°dam. tr (068)20-404. 1575 JRAVO za zakol prodam. TT (068)84-336. RRAVO FRIZIJKO prodam. ® (068)83-584. fEUČKI sivki, stari 7 dni, prodam. W «8)84-341. 1578. JRAVO SIVKO, brejo 7 mesecev, prodam. "(068)42-653. 1569 !«LADI kozici prodam. B<068)41-314. 1562 .O MHZ Trgovsko podjetje PE-VAL, pod Trško goro 90, Novo mesto, išče prodajalca za Prodajo na terenu. Sprejmemo samo pisne ponudbe z življenjepisom, dokazili o izobrazbi in dosedanjih delovnih izkušnjah, ki jih Pošljite na naš naslov. IS DIO KRKA Novo mesto 106,6 MHZ vsako soboto ocf 17. do 23. uro 0^*1 v *CFv U S (068) 324-377 ; tr rt - - - -rv ' n •/. ‘ ' * '.::n ^^ v- . NISSAN tS#®*! — > - • tts..',*- POPOLNI NADZOR Le s pravim konjem je dober jezdec najboljši Pooblaščeni zastopnik za področje Slovenije. NISSAN ADRIA d.o.o.. Slovenska 54. Ljubljana, telefon (061) 17 10 800 http: www.nissan-adria.si Pooblaščeni trgovci na področju Slovenije: • AVTONISS Ljubljana, telefon 061 159 73 31 • AVTOHIŠA KOS. Polzela, telefon 063/ 702 230 • AVTOTRUNK Ljubljana, telefon: 061/ 168 38 99 • AVTOSERVIS LIPNIK Velenje, tel 063/893549 • AVTOSERVIS PIŽEM Domžale, tel 061/1612164 • AVTO MOČNIK, Kranj, telefon: 064/ 242 277 • NISSAN SERVIS KRULC Moravče. 061/731 14 j • AVTOSERVIS GORICA, N Gorica, 065 / 22120 • A4M FERK Maribor, telefon: 062/ 640 058 • BO-AVTO AjdovSčina* telefon: 065/ 641 144 • NISSAN HVALEC Ptuj, telefon 062/ 783 849 • AVTOMEHANIKA Branik, telefon 065/ 57 012 • MG d.o.o. Muta. telefon: 0602/ 61 760 • AVTOMEHANIKA VIDRIH Otočec. 068/ 75180 • AVTO CELJE Celje, telefon: 063/ 490 36 31 • AVTOMEHANIKA ZIERER Sevnica, 0608/81389 • AVTO KUK. Slov Konjice, telefon: 063/ 753 984 • AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA tel 069/32209 SREČANJE TAMBURAŠKIH SKUPIN IN ORKESTROV SLOVENIJE METLIKA - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Metlika bo pripravila v soboto, 18. aprila, ob 16. uri v tukajšnji športni dvorani 18. srečanje tamburaških in mandolin-skih skupin-orkestrov Slovenije. Nastopili bodo tamburaši treh osnovnih šol iz Ljubljane: Toneta Čufarja, Prule in Prežihovega Voranca (pod vodstvom Petra Oseta) ter tamburaške skupine in orkestri KD Fran Šaleški Finžgar, Žižki (Iztok Hanc); KD Anton Stefancioza, Rogatec (Boris Kidrič); FS Javorje, Šmartno (Janko Slimšek); KD Peter Dajnko, Črešnjevci (Alojz Wolf); KD Kostel (Aleš Marolt); Glas, Sodražica (Milan Štupica); Bistrica ob Sotli (Jože Horvat); KUD Hoče (Miran Kvas); Danica, Dobravlje (Martina Černe-Vodopivec); KPD Franček Kozel, Cirkulane (Boštjan Polajžer); FS Emona, Ljubljana (Andreja Kornhauzer); FS Iskrae-meco, Kranj (Tomaž Kukovič); glasbena šola Črnomelj (Silvester Mihelčič ml.); KD Franceta Prešerna, Videm (Jože Šmigoc); Varalo, Dra-gatuš (Anton Grahek); AFS France Marolt, Ljubljana (Dušan Nedovič); PD Cirkovce (Ivan Unuk); KUD Oton Župančič, Artiče (Dragutin Križanič); KUD Dobreč, Dragatuš (Anton Grahek); KUD Stadion-orkester Mandolina, Ljubljana (Dušan Nedovič); dekliška tamburaška skupina Ormož, (Maja Frangež); FS Ivan Navratil, Metlika (Stane Križ in Peter Jakša) in Bisernica KD Janko Kermelj, Reteče pri Škofji Loki (Janez Kermelj). DOLENJSKI LIST VI NAM - oglas na kratko s pošto Po b 068/323-610 ali 041/623-116 ^ MI VAM odmevno objavo v DOLENJSKEM LISTU ' Gotovinska posojila Muzejska 3 * 068/321-751 ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo. Računalniško IZOBRAŽEVANJE APR0S, d.o.o., Novo mesto 3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na B 068/321-926, g. Zdenko Potočar. TABAKUM, d.o.o. NOVO MESTO Podbevškova 5 * 068/341-826,341-810 fax: 068/322-625 Bogata izbira vrtnih, nahrbtnih in bočnih kosilnic * Akcijske cene motokultivatorjev z vsemi priključki * Vse za vinogradnike, sadjarje, vrtičkarje, gozdarje - Obročna plačila * Popusti RADIO U N! V 0 X 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39.1330 Kočevje, tel /lax 061 855666 Vi uganete - mi nagradimo! Odgovor na deveto nagradno vprašanje seje pravilno glasil, da ena gospa jezika na 3. strani Dolenjskega lista. Srečo pri žrebanju za darilni bon je imel Alojz Bobnar s Suhorja 14 pri Dolenjskih Toplicah. Med naročniki s plačano naročnino za 1. polletje (ali celo leto) so bili za junijski nagradni izlet izžrebani: Štefka Bohte iz Črmošnjic 46 pri Novem mestu, Jože Kočevar iz Petrove vasi 7 Črnomlju in Terezija Zagorc iz Orehovice 34 pri Šentjerneju. Izpolnite pravilno deseti nagradni kupon in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu, Glavni trg 24, p.p. 212, in sicer do torka, 21. aprila, ko bomo spet izžrebali tri izletnike in dobitnika darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev. K-----------------H NAGRADNI KUPON št. 10 Vprašanje: Koliko pesmi je na lestvici Dolenjskega lista in Studia D? Odgovor: Moj naslov: Verjemite ali ne -mr r,Mio OGNJIŠČE Krvavec Kum 104.5 105.9 NAJUGODNEJŠI KREDIT T + 2,8% PREDSTAVITEV NOVE KIE SEPHIE v soboto, 18. aprila od 8. — 19. ure Podbevškova 9, Novo mesto SERVIS-REZ. DELI - STARO ZA NOVO <©> KIA MOTORS M TESTNE VOŽNJE BALENO KARAVAN NA DNEVIH ODPRTIH VRAT KDAJ? V soboto, 18. aprila, od 8. do 17. ure in v nedeljo, 19. aprila, od 8. do 12. ure PORTRET TECjA TE(JnA Silvester Mihelčič Ko je pred dobrimi tremi desetletji privekal na svet Silvester Mihelčič, so mu rojenice položile v zibelko glasbo. Že v njegovem zgodnjem otroštvu se je namreč vse vrtelo okrog glasbe. Kako tudi ne, ko pa je bil njegov stari oče Silvester iz Metlike glasbenik samouk, ki je znal igrati na harmoniko, kitaro, tamburice, vodil je godbi na pihala v Črnomlju in Metliki. Oče Silvester pa je znan glasbenik in od vsega začetka ravnatelj Glasbene šole Črnomelj. Čudno bi bilo torej, če tudi naj mlajši Silvester ne bi stopil po glasbeni poti. Ko mu je bilo pet let, je pod vodstvom starega očeta že igral bisernico v mešanem orkestru. Leto pozneje je šel v pripravnico, s sedmimi leti se je učil igranja na harmoniko in klavir in s slednjim zaključil nižjo glasbeno šolo v Črnomlju. Ko je oče v osemdesetih letih napisal rock opero Maček Muri, je potreboval kontrabasista. Kje drugje bi iskal pomoč kot v domači hiši! Silvester, ki je takrat zaključeval osnovno šolo, se je poskusil še na kontrabasu in uspel. A ko se je moral odločati o nadaljnjem šolanju, si ni izbral glasbe. “Iz upora, "pravi danes, “ker je bila do takrat povsod okrog mene vedno le glasba. Vsi so pričakovali, da bom glasbenik. ” Čeprav si je izbral gradbeno šolo, je še igral v več rokovskih ansamblih ter v črnomaljskem bigban-du, edinem v slovenskih nižjih glasbenih šolah. Še vedno upornik je po srednji šoli šel za gradbeno fakulteto, a se čez noč izpi- sal, kajti zmagala je ljubezen do kontrabasa, ki se ji je upiral toliko let. V dveh letih je naredil nižjo glasbeno šolo za kontrabas, potem pa pri prof. Boletu redno še srednjo glasbeno šolo in se vpisal na Akademijo za glasbo. Čeprav mora po štirikrat na teden iz Črnomlja v Ljubljano, bodisi na predavanja ali vaje, redno poučuje še v Glasbeni šoli. Pred devetimi leti je namreč oživil tamburaški orkester v črnomaljski Glasbeni šoli, ki ga je nekdaj že imela. Ta orkester je edini tovrstni na slovenskih nižjih glasbenih šolah, zanimivo pa je, da so vsem učencem, ki v njem igrajo, tamburice drugi inštrument. To pa ne pomeni, da je igranje v njem drugotnega pomena ali celo drugorazredno. Nasprotno! Na nastopih, ki so jih imeli po Sloveniji in v Italiji, so dokazali, da so še kako vredni upoštevanja. “Ti otroci so učenci umetniške šole, zato jih moram naučiti, da bodo znali sami oceniti kakovost glasbe. To je najpomembnejše poslanstvo orkestra. Predvsem pa želimo pokazati, kaj vse se da izvabiti iz teh instrumentov. Prvi trenutek, ko nas ljudje zagledajo na odru, morda pomislijo, da bomo zaigrali Lepo Anko. Saj jo lahko, a le v suiti, ”pravi Silvester. Sicer pa zadnja štiri leta igrajo le skladbe, ki jih zanje piše Silvestrov oče, ali dela, ki so jih v tem stoletju za takšne orkestre pisali drugi skladatelji, pa tudi priredbe Silvestra in njegovega starega očeta, ki jih vnuk hrani s posebno spoštljivostjo. Da je naj mlajši Mihelčičev Silvester uspešen pri svojem delu, ni dvoma. V “njegovem" orkestru je že 38 tamburašev, II pa jih zanj pripravlja. Napisal je tudi priročnik za začetnike. Pri tem je zvest šoli starega očeta, ki je dognal, kako je moč glasbeno nepismenega čimprej naučiti igranja na tamburice. SilvesterKki je nedavno v Vinici prejel Župančičevo diplomo, se bo z orkestrom predstavil tudi na sobotnem srečanju tamburaških skupin in orkestrov Slovenije, ki bo v Metliki, le streljaj stran od rojstne hiše njegovega očeta. In tudi tokrat bo ostal zvest družinskemu izročilu: vse tri skladbe, ki jih bodo zaigrali, so delo ali priredbe treh Silvestrov Mihelčičev. MIRJAM BEZEK-JAKŠE JAZZ VEČER V NOVEM MESTU - V petek, 17. aprila, bo ob 21. uri na muzejskih vrtovih nastopila jazz skupina Igor Lumpert Quartet. Sestavljajo jo saksofonist Igor Lumpert, klavituarist Marko Petru-šič, basist Nikola Matušič in bobnar Gašper Bertoncelj. Petrušič prihaja iz Ljubljane, kjer se je klasično pianistično izobrazil, v Gradcu pa je nadaljeval študij jazza. Lumpert je študent Bruchnerjevega konservatorija v Linzu, nastopal je že z mnogimi tujimi in domačimi glasbeniki, sprava pri Društvu mrtvih pesnikov, kjer je igral klaviature. DNŠ vabi v petek, 17. aprila, ob 20. uri še na potopisno predavanje o Keniji v hotel Krka ter v soboto na ekološko akcijo pod Seidlovo cesto in turno smuko nad Tamarjem. (Foto: Zoran Stupar, tekst: Damjan Alešnik) GAMS NA MAGDALENSKI GORI - Ob avtomobilski cesti v smeri Ivančne gorice se na ovinku vzpetine ob avtocesti beli več hiš s cerkvijo v ozadju. Magdalenska gora, tako mi je pojasnil prijazen gospod po telefonu. Vedno mi je pogled uhajal v to smer, kjer sem mnogokrat videl srno. Precej domače se počuti, saj mnogokrat izstopa tudi podnevi. Tokrat pa je ni bilo, ampak je na robu njive stal velik gams. Nekaj časa je stal in gledal proti cesti. Verjetno je nameraval prečkati cesto, vendar je bil promet pregost. Ker imam fotoaparat vedno pri roki, sem hitro zapeljal na levo stran ceste in napravil nekaj posnetkov. (Anton Vrščaj) Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Zakaj ni več klopic na avtobusnih postajališčih? • “Hrvati bi nas utopili v žlici vode” - Prodajalec sadja ne spada na križišče • Zakaj ni na voljo zazidalnih parcel? Tokratni klici so se za spremembo začeli s pohvalno pripombo. V. K. iz Dolenjskih Toplic je všeč škarpa, ki jo je postavil občan iz Starih Žag in s tem dokazal, da lahko prav vsak posameznik prispeva k ureditvi okolja in čiščenju narave. Kdo to je, čeprav gre za pohvalo, bralka ni hotela povedati. Škoda: ko gre za obtožbe, pa ljudem ponavadi imena in priimki ne grejo težko z jezika. A. S. iz okolice Mirne Peči zanima, kako da na avtobusnem postajališču pod novomeško občinsko stavbo ni več lesenih klopi, ki so se jih ljudje radi posluževali. Mirko Grahek, referent za komunalo in gospodarstvo na novomeški občini, je povedal, da so pred tremi leti na avtobusna postajališča postavili okrog osem klopic. Čez zimo jih ponavadi odstranijo, prebelijo in kaj popravijo in nato postavijo nazaj. Začudil se je, da klopi pod novomeško občino Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (0681323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. sedaj ni, je pa mogoče, da so vmes tudi nepridipravi, saj se je že zgodilo, da so jih ukradli. Ne glede na to je obljubil, da bo klop v najkrajšem času na svojem mestu. Naravnost razočaran nad Slovenci je Anton Rudman iz Ingol-stadta. Rad prebira Dolenjski list, še posebej vestno pa spremlja dogajanje v naši jedrski elektrarni Krško, in ne gre mu v glavo, kako da Slovenci Hrvatom pustimo tolikšen dolg. Se Slovenci ne znamo pogajati? Saj je lahko čisto enostavno: dokler ne plačajo, jim ne dajmo elektrike, pa bo! Poglejmo, kaj delajo Hrvatje z nami! Dobro jih poznam, saj sem doma iz Bele krajine, in pravim, da bi nas Hrvati včasih utopili že kar v žlici vode. Zelo me boli, ko vidim, da nismo odločni in vse samo sprejemamo,” je bil zaskrbljen. Ivan iz Ulice Slavka Gruma je opozoril na prodajalca sadja v kandijskem križišču, ki tja, po njegovem mnenju niti najmanj ne spada. “Najprej je imel pult, zdaj pa vse skupaj izgleda kot neko skrpucalo, navlečeno iz različnih kosov. Pa še kombi stoji vedno zraven. Ne vem, če je res potrebno, da imamo še enega prodajalca sadja skorajda sredi ceste,” je menil in podvomil, da ima tisti prodajalec sploh kakšno dovoljenje. Referent za komunalo in gospodarstvo na novomeški občini Mirko Grahek je pojasnil, da mu je občina dala soglasje za uporabo javne površine in da ima za to tudi vsa ostala potrebna dovoljenja. Res pa je, daje stojnico pozimi začel odevati v neke polivinile, in njen videz ni estetski. Z njim se bodo skušali dogovoriti. Dolge vrste v zdravniških čakalnicah niso nič novega, pa vendarle je pred kratkim naši bralki iz Muhaberja prikipelo. Ker njen osebni zdravnik ni delal, ona pa je morala nujno dobiti napotnico za ortopeda, sojo poslali k nekemu drugemu zdravniku, toda tam je prišla na vrsto šele takrat, ko ni bilo več nobenega njegovega pacienta. “Čakala sem od sedmih zjutraj do treh popoldne. Vztrajala pa sem zato, ker je bilo nujno, saj sem imela nogo zelo otečeno, in ker je bil moj osebni zdravnik na študijskem dopustu še teden dni, tako da bi me tudi vsak drug dan doletelo isto. Ne vidim pa nobene prednosti v tem, da ima zdaj vsak osebnega zdravnika, glede čakanja v mojem primeru je to še slabše,” je bila razočarana. Peter Povše iz Krškega je opozoril na nedosegljivost zazidalnih parcel v novomeški občini. “Občina ima zemljišča odkupljena, pa jih noče prodati, češ da so komunalno neopremljena, opremiti jih pa tudi nočejo hitro. Sam in tudi nekaj mojih kolegov že nekaj let iščemo parcele na Otočcu, pa nam ponujajo same izgovore,” je povedal. Tatjana Kužnik iz Sklada stavbnih zemljišč Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora na novomeški občini je pojasnila, daje 25 zazidalnih parcel na Regrških košenicah komunalno opremljenih in so bile ponujene z javnim razpisom, problem pa je neurejena delitvena bilanca med novmeško, šentjernejsko in škocjansko občino. “Dokler tega ne bo, imamo tako rekoč blokado nad prodajo teh zemljišč, kajti ne da se izpeljati notarski zapis. Podobno je tudi na Cikavi in v Žužemberku,” je povedala. Na Otočcu je predvidenih okrog 40 zazidalnih parcel, toda dokler niso komunalno urejene, jih občina ne more prodajati. L. M. Sekače pirhov stresal veter, vino pa mirilo V Sevnici tradicionalna prireditev prvič “mednarodna” SEVNICA - Na tradicionalnem sekanju pirhov na sevniškem Glavnem trgu se je na velikonočno nedeljo pomerilo rekordno število, kar 56 tekmovalcev. Prireditev privablja vse več ljudi tudi od drugod. Za lep običaj je zvedel tudi Nemec, ki z družino letuje v Termah Čatež, in vprašal organizatorje, ali bi se lahko tudi on preizkusil s preizkušenimi mački. Seveda so mu dovolili, tako je bilo prvikrat sekanje pirhov - mednarodno. Morda bi bila nekoliko vetrovno vreme ali pa prevelika količina popitega vina (čeravno s pelinom, ki naj bi odganjal alkoholne hlape) kriva, da je letos zelo malo kovancev končalo v pisanicah. Le z dvema zadetkoma (v obeh rundah s po petimi meti je zadel prvikrat) je zmagal Boštanjčan Ivan Renko, po dvakrat sta zadela pisanico še Jože Weiss - Pubi, Sevničan s “kranjskim potnim listom”, ker se je udomil v Bošta-nju, in Sevničan Simon Govekar. Po enkrat sta med drugimi zadela tudi sevniški šolski minister Jože Maurer - Kadija (glavni organizator in sodnik) in upokojeni menedžer Boris Perko - Benko, aktualni predsednik AMZ Slovenije... P. P. Vsak teden ena Iz zbirke anekdot Slavka Klančičarja Pravo drevo Sekača Ivan in Jože sta podelovala smrekove sušice v gozdu takoj nad drevesnico v Podturnu. Po končanem delu sta šla mimo tam rastočih orehov in pod najbolj polnim pričela pobirati plodove. Očitno nista bila seznanjena z akcijo sindikata, ki je orehe oddal posameznim interesentom. Z bližnje njive ju je opazovala poslovodkinja pod-turnske trgovine in jima, prepričana, da pobirata pod svojim drevesom, pohvalno zaklicala: “Vidva sta izbrala pravo drevo, vidva, ne pa moj France! Niti toliko se ni pomujal, da bi šel vsaj prej pogledat. Tako je kar v pisarni in na slepo izbral neko kilavo drevo. ” PO DJSKOTČKAH Dance & Musič Tokrat začenjamo z novo rubriko Dance & Musič, v kateri bomo ljubitelje glasbe, plesa in diskotek popeljali po sicer običajno kar pestri ponudbi glasbe. Prvi pregled začenjamo v Posavju. V Krškem, v diskoteki Pacific bo v petek gostovala hrvaška skupina Psiho-modopop, v soboto pa bo dis-co night, ko vam ne bo treba plačati vstopnine. V petek se lahko v diskoteki Termopolis na Čatežu ob Savi zavrtite ob glasbi D.J. Dekija. V soboto bo na Čatežu gostoval hrvaški pevec Zdravko Škender, sicer pa bo glasbo izbiral D.J. Tej. V diskoteko Africa v TVebnje bo v petek prišla Daniela, hrvaška pevka, ki bo sosednjo državo zastopala na Evroviziji, v soboto pa bo v Africi trendovski večer. V diskoteki Akord v Ivančni Gorici bo v soboto gostoval Peter Lovšin s svojimi fanti. Toliko prvič za pokušnjo. Pestra ponudba bo, kot kaže, tudi prihodnji zaradi dneva upora spet podaljšani vikend. A o tem več prihodnjič! T. G. SEKANJE PIRHOV V STOPIČAH - Za veliko noč so bile nekoč takoj nas kot tudi drugje v Evropi številne igre s pirhi. Najpogostjeje so se odi jale na vasi pred cerkvijo, ponekod že v nedeljo dopoldan, predvsem |h j '■ na velikonočni ponedeljek. Najpogostejše igre so bile “tučanje, valinčatf > , in sekanje”. Prav slednje še ohranjajo v Stopičah. Tamkajšnje gasili društvo je tudi na letošnjo velikonočno nedeljo popoldan organiziralo š kanje pirhov. S posebej narejenimi kovanci se je v sekanju pomerilo ! tekmovalcev, za to priložnost so v vasi skuhali in pobarvali okrog 450jo} kljub muhastemu vremenu pa si je sekanje ogledalo okrog 200 gledalci Zmagal je Franc Kostrevc iz Križev pri Velikem Slatniku, ki je dobil nagrado prehodni pokal in vikend paket za 2 osebi v hotelu Park na Blet drugi je bil Anton Aš z Dolenjega Polja in tretji domačin Ivan Erlach. Po glavne nagrade so razdelili še 11 praktičnih nagrad. (Foto: J. Domiž) I SREČANJE Z OLIMPIJSKO^ PRVAKINJO TARO LIP1NSK1 -13-letna drsalka na ledu Darja Škrlj iz Turjaka, ki obiskuje peti ra osnovne šole Primoža Trubarja v Velikih Laščah, je v svoji starostni . ^ skupini drsalcev dosegala najvišje ne le slovenske, ampak tudi evrop-ske in svetovne uspehe. Zato so nadarjeni drsalki omogočili triteden- '' sko vadbo na ledu v Ameriki, kjer se je srečala tudi z olimpijsko prva- , e kinjo v drsanju Američanko Taro Lipinski (na sliki levo), ki na istem Q ™ stadionu, kjer je vadila Darja, vadi po šest ur na dan. Po vrnitvi jc |Q ^ povedala, da vse tri tedne vadila drsanje pod vodstvom najboljših j. vaditeljev po dve uri in pol na dan. Z jezikom je bilo v začetku nekaj ^ težav, zato je pomagala prevajati mama, ki je šla z njo, kasneje pa se ^ je znašla tudi že sama. V prostem času sta si z mamo marsikaj ogle- ^ dali. Tako se ji je izpolnila največja želja, da je videla kip Svobode in se povzpela vse do vrha kipa. Takoj po povratku je Darja tekmovala na prvenstvu Slovenije, in to v skupini deklet od 13 do 16 let, se pravi" v višji skupini, kot bi po letih lahko. Kljub temu je osvojila četrto mesto. S Smuka vse do Postojne Vzletišče na Smuku nad Semičem privablja vse več jadralni^'«' padalcev iz vse Slovenije - Ttidi jadranje za turiste SEMIČ - Pred petimi leti je bilo v Semiču ustanovljeno društvo za jadralno padalstvo Cumulus Bela krajina. Pobudniki so bili trije črnomaljski in trije semiški jadralni padalci, ki so takrat začeli jadrati s Smuka nad Semičem. Razumljivo, da njihovo letenje ni moglo ostati skrito očem. Zanimanje ljudi za tovrstni šport je postajalo vse večje in ljudje so začeli obiskovati tečaje. V začetku so inštruktorji prihajali iz drugih društev, zadnji dve leti pa imajo v Cumulusu svoja inštruktorja, ki lahko ustrežeta petim do desetim ljudem, ki vsako leto v Semiču opravijo tečaj za jadralne padalce. Sicer pa društvo, ki šteje danes 33 članov, že več let pripravlja na Smuku dneve letenja, ki se jih udeležijo jadralni padalci iz vse Slovenije in Hrvaške. Vendar ne gre zgolj za družabno srečanje, ampak tudi za tekmovanje v najdaljšem preletu. Rekorder, ki je lani jadral s Smuka kar 78 kilometrov vse do Unca pri Postojni, je Novomeščan Marjan Grah, sicer pa član društva Cumulus. Je tudi lanski državni vice prvak, 2. mesto pa je osvojil tudi v slovenski ligi jadralnih padalcev. “Da je 546 metrov visoki Smuk še kako primeren za jadranje z jadralnimi padali in zmaji, spoznava vse več Slovencev. K nam prihajajo iz vseh koncev države. Od marca do septembra je v tio, ž«je vrr, ‘lovi ,esP( Jajej Aleš Šaver povprečju primernih za leten kar 15 dni na mesec, kar je ze ugodno. Ob ugodnih termičr razmerah se je z lahkoto m dvigniti tudi na 1000 do 15 metrov nadmorske višine, kar a dostuje za prelete po Beli kraji Dolenjski in vse do Postoint pravi tajnik Cumulusa Aleš Sav in ne pozabi omeniti, da tiste, bi radi jadrali, a sami tega ne zr jo, popeljejo pod oblake z ja ralnim padalom za dve osebi. Sicer pa člani Cumulusa vzdf' zujcjo tudi vzletišče n