Na
svltlobo
dane
od


krajnske kmetijske družbe

Tečaj
srédo 27. grudna 184


List
r
O
stará
léta

V	f	\	*
Stiri dni še — in léto, v kterim smo pisali 1848 po Kristusovim rojstvu, bo slovo vzélo od nas, mi pa od rijega. Kakšno je bilo to léto! koliko srno doživeli!
avstrijanskiga cesarstva in cele Evrope bo
V
zgodbah
z neizbrisljivimi čerkami zapisano stalo za vse prihodnje
case.
Presvitli cesar Fer dinand ,
kteriga
bojo
zgodo
?
vinske bukve po pravici „Milosti ji vi ga" imenovale so razdelili cesarsko oblast s svojimi Ijudstvi, kterim so Njih spredniki v vsim le samooblastniki bili. Nova vlada novo življenje se je začélo —

in mi smo postali pervi
svobodni deželani avstrijanskiga cesarstva!
Ojí de bi se bili pac vsi ljudjé in vsi narodi tega castitljiviga imena vredne skazali ! —Ali žalost nas obiđe, ko se spomnimo većih afi manjših hudodelstev tit in tam, posebno pa kervavih puntov na Laškim in Oger-
8 k i m
?
ki so vzgali tudi hudo prekucíjo na Dunaji.
Pa vladar nebés in zemlje je dal zmago naši vo jaški armadi na Laškim pod slavnim vojskovodam Ra
deck it am, kjer se tudi, slava jim bratje junaško obnašajo. vaškiga bana .Jel a cica,
! naši slovenski
On
je nadihnil zvestiga brode je zmagonosno bandero v
roke vzel in de se je z junaškimi Ilorvati vzdignil zoper punt na Ogerskim in na Dunaji. ,
Vladar nebés in zemlje , ki modro vodi osode clo-veške, bo dal pravični reči zmago tudi v prihodnjim
On bo podědil modrost mladimu Cesarju, de bo pripeljal svoje ljudstva na tišti cilj in konec, kteriga
?
času.
kmečki ne gospôski, kér ni dežele na svetu, nej bo Francozka ali Angležka , Amerikanska ali ktera koli si bodi dežela, de bi brez davkov bila. Deželno vladařstvo je, kakor hišno gospodarstvo —nej plačuje hišni gospodár stroške, če more, ako nič dohodkov nima ! Ravno
taka je tudi z deželnim vladarstvam.
Ce
terjamo , de
nas varje vladařstvo v našim posestvu, de nam naših
pravíc nihče ne krati, de imamo svoje otroke kam v šolo
pošiljati, in če terjamo druzih reči več zoper domaće in vunanje sovražnike, moramo vladařstvu v doselo tes-a
tudi pripomočke dati. Pato so pomočki svobodnih
dezelanov! Lepe case nam tedej obeta staro le'io, če jih bomo le hotli imeti. Nam samim je tedej vse izročeno! Vsak pošten člověk mora po svoji moči pomagati, de se zatiruje ljulj ka med pšenico, gnjili sad med zdravím. Veliko hudobnih ljudi je zdej na svetu, 'ki šuntajo in
podpihujejo, lazejo in se
rotijo, de bi
le podkopali skalo
na kteri stojí deželska in duhovska oblast pravíce
?
Ce
nekoliko bolj natanjko pregledamo take ljudi, ki si pri
zadevajo na svetu vse prekucniti, kdo so?
večidel
taki
5
ki nimajo nič

ki
tedej nič ne morejo zgubiti
si pa mislijo po tem kaj pridobiti. To je njih misel
7
« v
m nic druziga.
to je njih prizadevanje
Plevél se mora tedej že od konca zatrćti, de se ne zarase , sicer. bo huda. Nihče izmed nas ne sme te-
ali uniga
dej zdej krizama rok derzati, nej bo stanů
tega
vsi imamo velike dolžnosti današnji dan.
Poglejte
na staro léto nazaj
in prepričali se
\
boste, de je ta opomín resničin. To prepričanje v
ta
m létu pa nej nam bo sklep v
m
Slovenci ! storímo ta sklep vsi skupej in mocni bomo
stali vsim viharjem nasproti, kteri bi
utegnili
še čez
njegovo blago serce želí.
ki v postave dajavnim zboru sedé, de bojo sklenili, kar nam bo vsim v prid, — on bo vižal ministre, de nikdar
On bo razsvetlil tište možé, nas priti ! Bodimo pervi Slovenci vseskozi! Svét ne
sme nikdar
pozabiti, de
posebno nam Slo v an a m gré
cast in slava, de smo to léto
?
od kteriga danes slovo
ne bojo pozabili, kaj osvobodenim
ljudstvam gré, de
nam jemljemo, obvarovali moč avstrijanskiga cesarstva! 1848.
nikdar in v nobeni reči ne bojo kratili od Cesarja za otovljenih pravíc, de
léto
je přineslo Slovencam rešitev dolgo dolgo létniga
o* í?
bojo pa tudi z mogočno roko pe
jarma
kar so pa tudi Slovani to léto za avstrijan
ljali vladařstvo, in brezpostavnosti in razvujzdanosti sko cesarstvo
storili, bo
zapisano
ostalo v zgodovinskih
nikjer in nikdar terpeli ne bojo.
bukvah za vse véke. In kakor létas, emo tuđi pri
■ i	ylfc. ■ .j	I '	*
Tako bomo z Božjo pomočjó doživeli pravo svo- hodnjič Estrajhu nar močnejši podpora biti, torej ve
bodo. Kmet bo, řešen
• v
poprejsnje gruntne
podložnosti, le
sebi oral, sebi sejal. Rokodelec se bo prostejši gibal v
^^^^■■■■fefliHilttÈlittÈlMMÉilMfcÉHÎ^ÈÉ ne
selo zapojmo Vodnikovo pesem, de se bo noter do Frankobroda :
razlêgala
svojim delu. Brez davkov ne bo sicer nobeni stan

Estrajh za vsè.
Ako li će
y
Je bil Estrajh in bo za vse Zdaj Slovenci zaukajte :
y
Kér Estrajh ce, Je bramba naša zvézana Beseda móž!

oče Ferdinand dali, in ktero nam novi Cesar Franc Jožef varovati hočejo. Nej bo svoboda kakoršna si koli bode — nikdar ne bojo pečene tice takim v usta letéle.
Bit cè, bit če
Kaj ne ?
Estrajh za vsè I
Estrajh
je sklonjena bit će za vsè!
ki se ne bojo za vsakdanji kruh trudili
veste zakaj
ne
?
zató kér nas je veliko preveč ljudi na
druziga biti, brez
v y
Kér tedej, ce,
Nobenga se ne bojimo, , Brez skèrbi, varni, terdni smo

Bit cè
y
bit će
Kakó pa će
Sovražnik mora skor poznat, Ki se bo mogel nam podat:
Bit će, bit če
svétu! Ce tedej hoćemo še eden čez spoštovanja pravíc živeti, ne bomo nikdar dobrot vživali,
ki nam jih svoboda ponuja; namést sprave bomo imeli nepokoj mmgmmj^^^^mmmm^^^^^m^^^^^m^^^^^
namést svobodě sužnost
namest
mirniga
Estrajh za vsè!
Estrajh za vsè!
Ako li če
y
Ni treba jarma ptujga nos Je sama naša moč zadost
Bit če, bit cè
i r
t
Estrajh za vse.
Ino kér cè, Obéta Rudolf iz nebés: »Premagal bodeš Fronc zarés
Kér Estrajh cè
Tud bo za vsè«.
življenja pekel na svétu. Pamet in postavnost nej boste naši vodníci v vsim, ljubi moji! — Po novim létu se bomo v tim na dalje pogovorili.
K. Codeli.
y
Keja ia pitanje preiicev.
v
več krajih Koroškiga redijo in
Ino kér cè
y
Estrajhu bo pomagal B
»
De
kro
Bit
e>
krog
bit cè
Estrajh za vsè!
pitajo presice z
repo, ktero drobno sosekajo, v kad denejo, in čez njo vode vlij ej o , de voda čez in čez stoji; po tem jo po-krijejo s deskami in polagama s kamni obložé. Četerti dan po tem je repa že kisljata in do desetiga dne za rejo práv pripravna. S tako kisljato repo mešajo kulia-
V redništvo.
niga gorkiga krompirja, otrobov
y
soli
y
po previdnosti
kolikor je treba in zredijo prav pitane prešice
y
Serein opomín našim kmetam.
(Konec.)
Postave, sodniki in kazin morajo biti na svetu. Brez njih bi nam ne bilo moč izhajati. Ne mislite , de imajo Cesar zató vojake (soldate) , de le Njih branijo.
vojaki so zató, de branijo pravico, in de s silo
Pitanje prešice v na tako
vižo
pravi koroški
kmetovavec — je zató dobro, ke'r prešiči vedno radi jedó in se tudi derva za kuho prihranijo.
De je pa zmirej kisljata repa pripravljena, je po številu prišičev zmirej kakih 2 ali treh kadi ali sodčikov sosekane repe potreba, ki na gorkim kraji pripravljena stoji.
opravijo, kar z lepo ne gré.
Poglejmo na Lasko
m ozrimo se
na Ogersko ! Sto
spomnimo se Dunaja — in sto tavžent vojakov je pripravljenih, postávám čast
Téliki zbor slovenskima družtva v
li jiililjaui
S8
listopada.
obraniti in razvujzdane puntarje pokoncaU
poštenim
Daljni'pomenki.
,»	(Konec.)
Predloge na ministerstvo smo napravili 1) zastran se jim njih prizadevanje vunder ni nikjer po sreči vpeljanja naš/ga jezika v uradne pisarnice, 2 ; zastran , zató kér junaški armadi na strani stoji velika poterjenja naših slov. barv, in 3) zastran naredbe velike množica poštenih ljudi, ktere ne zamorejo hudobneži sole v Ljubljani. Le na zadnja dva je dozdaj odgovor
in mirnim prebivavcam pa v varstvo biti. Ceravno so si prizadevali hudobni ljudjé til in tam vladařstva spodko-pati
izšlo
y
premotiti.
přišel. Barve so poterjene bile. Veliko šolo (jvseučiiiše i
Naše slovenske dežele si dozdej niso svojiga ča- so nam obljubili na bolji dobo.
stitiga iména omadeževale, ampak so
ga ohranile čistiga
V pomoč Horvatam proti madžarski krivičnosti smo nabiranje darov vpeljali.
razun nekterih zgodeb, bi od njih govorili,
ktere rajši pozabimo, kakor de ki je dozdaj 1850 gold,, doneslo. Gospod vodja je přejel
pa toliko moramo vunder spomniti , mesca kimovca pismo od
deželniga poglavarja nj
svitl.
de se nikjer ni razvujdanost terpéla brez kazni (stra- Velsersheimba ki vpraša , kako de se oklic odbora za
finge). Tisti, ki so se na
Is:u mesca susca pregresili
S9
vam bojo
zamogli
kej
vec od tega povedati.
Horvate primeri pervimu stavku družbinih postáv Prašajte po tem se družba v politiške zadeve vtikati noče.
kér Ali
družino, žene'in otroke tistih, ki so se takrat okrivičili, oklic ni bil nic drujiga kot prošnja, prošnja pomoci za koliko
y
hudiga
zamore razvujzdanost čez cele družine domorodne načine naših jugoslavjanskih bratov, torej per
prinesti ! Nikdar si ne sme člověk s silo sam pomagati: zató vimu stavku ni bil nasprot. Odbor je, to pomoto gosp. po
so sodné gosposke, de pravdo zaslišijo tistih, ki mislijo, glavarju razjasniti, odgovor dal toliko resnicin kolikor časti de se jim krivica godí in po pravici razsodijo. Poprej in veljavnosti družtva slovenskiga primerin. — Sostavek ko so nam presvitli Cesar Ferdinand svobodo dali, celjovških nemških novic, ki se je za brate Slovence
je
zares marsiktera pravda dolgo tekla
zdej pa
ko
na Koroskim
potegnil
v zadevi noviga razdeljenja de
bojo soseske poprejšnjiga jarma odvezane, ko bo po žele v okraje, smo v časopisu pohvalili. — Zavolj pri-deželi več sodníc napravljenih in ko se bo vse očitno deržanja porodniške šole v Ljubljani smo pismo poslali
na zbor Slovenije v Beč. Sola je od vlade poterjena
godilo,
bo ta rec vsa drugaei. Tode nikjer in nikdar ne
bo pripušeno, de bi truma ljudi čez ropala,
druge padla
y
jih
bila.
Pisatelja nekiga
sostavka v časopisu
yy
Jour
požigala i. t. d. ali pa si sama pravico razso- nal des ósterr. Lloyd" pod imenam : „Eine Stimme aus
devala. Taka se še pri divjakih v Ameriki ne terpí.
Kdor se ima kej pritožiti
y
nej
se pritoži pri go
Krain" smo zavolj gerdih laži in obrekovanja, ki jih v
proti Slovencam in slovenski deželi raztresuje
njem
y
sposki
de se bo njegova pravda po novih postavah pri tiskarni sodbi tozili. Spisatelj je Gottlieb Freimuth
y
presodila. Kér pa té zdej še niso vpeljane, mora poter- ki je koj po
v •
nasi tozbi zginil in
péti, de bojo nove postave dane. Sej to ne bo do sodniga dnéterpélo! Ministre močne volje zdej imamo, in tudi
y
nil. Se tega nesramniga Nemcona skim živi, išemo, in tudi tukaj prosimo
se roki sodnika odteg ki gotovo na Krajn
y
deržavni zbor bo mende zacel pridnisi postave delati. Novi Cesar ga tudi spodbadajo k pridnimu delu.
Sicer pa moram poslednjič še opomniti, de je po-
ve
y
pot do njega pokazal.
Predio0*

de bi, kdor za-nj gosp.
fajmoštra
Potočnika zastran novih imén mescov se je po caso
pisih razglasil;
bodemo naprej še sodbe učenih v ti reči
drugi ljudjé pa ne,
hujšljiva beseda, če kdo pravi, de le kmet je bil pri sprejemali. Po željah odbora je ravno ta gospod tudi
in de le kine- obljubil slovnico (pismenost) našiga jezika spisati, in to obljubo je jaderno spolnil, kér je en del te koristne knjige že
Sklenjeno je bilo naprej, de plačaudov
atari vladi zatčrt -
tam je polajšanja treba, družim ljudém pa ne. To ni res. Vsaki stan je zdihoval po svobodi, ki so nam jo mili med Ijudmi.
?
SS3
ki konec kvater doidejo, za
liste kvatre veljajo. v kterih kedej dva ločena predloga, kar nju pisanje tiče. Pervi
so plaćane, in de plačavec tudi dohodke tistih kvater iz
poglavitni pomen tega predloga je
„mit,
z u s a m m e n ,
družbe dobivati mora.
Lepo ponudbo družtva sloven
cum", in v tim pomenu se vpréga z druzi vnikám ;
, herab, a u f (d e) i. t. d.
drugi
pomen je
von
ab
skih bogoslovcov in duhovnih, de bi k nam pristopili brez plačila vpisnine, zató pa svojo nabero slavijanskih bukev in ima rodivnika per sebi. Iz sostavljenih besedi se vidi,
smo I^HBHBMHHH^H^HHHHMHH^
pa dozdaj
v
se
z enoglasno hvalo radi sprejeli. Bukev
de se je poprejsnji 'z o pisal (kedar je namrec
glasnik
nismo přejeli. Zaderžik je nam neznan, k sebi vzél) postavim: sopotníca, sovódinj, sópraznik
y
pri poslednjim se v
segnati weg
vsakdanjim govoru ali herabtreiben
y
tudi
se-
Zavolj žalostnih prekucíj v Becu smo bili primorani dva-	sovra
krat besede razjašnjenja in svarjenja ljudstvu slovenskimu	e sliši, postavim :
govoriti, kér smo zvedili, de podpihovavcov hudobija ne	sésti se herabsinken ; nasproti pa poméni sognati zu
jenja, tudi med zvestimi, umnimi Slovenci osreni razoer-	sammentreiben, sosesti se sich miteinander setzen. Ke
y
tije kuriti. Brali ste dvoje
oglasov odbora ,
ki sta bila dar se komu zdí, una predloga z
glasnikam
pisati (jso,
oba po časopisih oznanjena , drugi pa tudi v 5000 po- zo, se, ze), bi morebiti po rečenim ne bilo ravno nápak, samesuih iztisih po Stajarskim, Krajnskim, Koroškim in ako bi se v pervim pomenu pisalo: so, zo, v drugim: Primoskim razposlani. Vidimo, de sta zlo pripomogla k
se
y
ze. Vender na tem ni kej lezece; zlo pa je napcno
ustavijenju bližnje nevarnosti. V tem oziru smo tudi pri nekterih pisavcih, ki ne vedó
y
de je
>5 S 1
Z
a
vse
gospoda deželniga poglavarja naprosili po porocniku. de
kej
druziga,
kakor pa
»iz,
naj
y
dokler punt v Becu vlada, ne od
ondotniga
'z a us,
v
e x.
Drugo je
mini- ako recem: sim s hriba persel (vom
Berge
herab)
y
y
kakor pa : i z hriba (aus dem
herab, i z lica aus der
Wange
sterstva, ne od zbora poslancov povelja za veljavne ne spo-znava in tudi ne oglasuje. To je gosp. poglavar obiju-
y	^
bil, pri ti priložnosti pa tudi svojo zadovoljnost z družbo ne pa: i z konja; oblačilo s člověka stergati, in ne slovensko in nje ravnanjem izrekel. — Od 30 prebivav- člověka; z zemlje von der Erde, iz zemlje aus der Erde; cov Ložke doline smo zagotovljenje vdanosti in pohvalo z néba vom Himmel herab, i z nebés vom Himmel (aus
Berge) ; z lica von der \\ ange ; s konja pasti,
: iz
dobili. — Zavolj dovoljenja dveh pravdnih učilnic v Lju- dem Orte der Seligen) , i. t. d. bljani, ki je prišlo od ministerstva, smo poklicali zbor je pa ta: s se piše pred terdimi
Razlocek v pisanji
. h
soglasniki
c, c
y
y
slovenskih pravnikov v Ljubljani, ki je več verlih Slo vencov za učenike najdel in odbor odločil za přestav
k, p niki
y
8
y
V
S
y
t
y
% pa pred mehkimi soglasniki in pred glas
y
& nekteri pišejo pred nj, postavim: ž njim. Takó
ljenje ces. postavnih bukev. Dva gospoda, Lemana in pisati veléva slovnica, vsakdanji govor, in narava slo-Mažgona smo tudi mi za učenika priporočili pri vladi, venšine , kar se zlasti iz sostavljenih besedi razodéva.
Učenika slovenske slovnice za male šolarje
y
cr
osp
Navratila,
tovarša naše družbe, ki
je ta uk prostovoljno
Piše in govori se, postavim: zbra ti, zvézati z it i
y
zlo
y
prevzel, smo častit, škofijsk. konzistorii na znanje dali. Milostlj.
gosp
škof so dovolili v to naredbo. in šola se
torej pa :
zméšati, z muta, in ne: sbrati, svezati, složiti
sméšati, smota i. t. d. nasproti
zlóga
ne
slóga,
s pod i ti, shod, stopiti, i. t. d. in ne: zpoditi
y
je veselo začela.
Prederzni sklepi zbora Nemcov v ztopiti, zhod i. t. d. Iz, 'z pa se nikdar rédovno ne spre
Frankobrodu Austrijo in avstrijanske Slavjane ranijo. V
imenu družbe smo pismo pisali na svitliga Cesarja proti
meni, ampak stanovitno ostane pred terdimi in mehkimi
soglasniki.
Ušesce (') pri k'
y
V
y
S
y
Z
y
y
h'
y
bi djal.
na či nam
tistiga
zbora, in
bratovskim slov. družbám poV- de je nepotrebno, kér pisavca mudí, in tudi očešu ni
sod okoli nas to na znanje dali. Kolikor to, toliko se všeč. Usesca tudi
drugi Slovenje :
Cehi
y
Poljaki ne pi
nam je potrebna zdela tudi prenaredba perviga stavka
sejo
Ko bi se mislil kak pisavec s pisanjem ušesca
naših postav, kteri nam je v tacih in primernih politiških muditi, naj bi mar ze pripraven
glasnik
zraven zapisal.
rečéh molcati ukazal. Zastran
tega
bote danes kaj vec
Naprej je berze narečje, ko predio
o-
slišali iz ust gosp. Dr. Martinaka. Slovenstva tudi po prijetni poti petja in smo rabili
Ljubezin do
oo.
2.
yy
V vsih odrečivnih (zanikavnih) stavkih
igre razširjati
y
stojí 2. sklon (genit.) meste
4tiga (Accusât.).
u
Zoper
glediše in
volji
slov. besede. Sad je bil pràv po to pravilce na 65. str. hvalne slovnice se skorej nar vec
y
in pri tem smo tudi
ubogim pogorelcam v
Sent
greší. In ta zmota je gospóska skaza, ki nerazvajenimu
Vidu na Dolenskim z dohodkam ene besede v pomoč ušesu ravno tako neprijetno na
uho udári, kakor če
sliši
priti
zamogli.
V oskerbljenje téh
řečí
smo posebno tri v m no žni ku (plural) govoriti, kedar je d v oj n i k (\iual).
odbornike odločili. Združili smo se tudi z filharmoniško Ta lastníja slovenšine ima toliko več vrednosti, kér smo družbo v Ljubljani toliko, de bodemo s svojimi močmi jo Slovenci zmed vsih slovanskih stébel nar bolj čisto
ohranili iz prestarih časov. Torej se je je treba terdo
pri njenih prepevanjih pomagali, in de pri naših nas ona
i	'	deržati
Te opravila vse, in manjših več, ki so se v rav- mesto
podpírala bo.
y
in
ne 4tiga,
pa tudi ne
liga
sklona staviti na
našim
nanji
petile, smo
gih nenavadnih.
z narodam, vlado in
■■■Pl
drugim s vet am
druziga,
kedar je stavek zanikaven. Napčno bi bilo, postavim, govoriti ali pisati: „Kdorne ljubi délo,
imeli v sejah navadnih vsakotcdnjih, in mno- ne najde srečo. Ne smémo moriti svobodo. Kdor ne
ljubi svojo domovino, ne bo jédel njen kruh. Go-
pri
^lovstvo.
Krat k
1 oven sk
1
tlo dal Dr. J. M
za p
čitelj
meščanski soli v Gradci 1847
r v é n c e. Ni
stva pri st. st
s pód ni domá. On ni per nas; i. t. d. ; ampak takó: Kdor ne ljubi dé la, ne najde sreče. Ne smémo moriti svobodě. Kdor ne ljubi svoje domovine, ne bo
iedel nj eniga kruha. Gospoda ni domá. Ga ni per
nas
y
i.
t. d.
Predlog
(Konec.)
58.
Všeč nam je mrsel gospod-pisavca, de naj
48. §. Pri obravnavi predlogov bi bilo spo- bi se velike cerke bolj,iédkama pisale. Razun, kar je
ondi opomnjeno , bi tudi nič ne kazilo , ako bi se iména
g'
lo
minu nekoliko perlajšano, ako bi bili pravi predio čeni od unih, ki so pràv za pràv narečja (Adverb.), méscov, dní in tednov vedno z malimi čerkami pisale.
samim drugim sklonám je razun so- Tudi pri redivnih številkah (Ordinalia) bi mogla števil-
Predíogov s
stavljenih, ki so lahko spoznati, le pet, namreč: do
o d
ka velika biti
ako bi takó iméli
ne pa naslednja
■j viniij m	lUU ivvr ^jju^lliill^	11U1111	• U U ^ U U ^	I VHÍVM MI t*	v	a IU vu	«v j'w iiwwivwuj
brez,prék. Narečij namesto predlogov pa je mnogo,	čerka , zakaj pika per nji (1. 2. 3...) ne poméni kon
ki imajo to dóbro, de se skorej vse z rodivnikam	čaja, ampak je le znamnje, de je številka verstivna, in jo (Genit.) vežejo.
Predlog
s, z
y
v
z
nekteri drugi; vender
ima sicer več pomenov, kakor tudi
bilo težko spričati, de sta bila
loči od osnovavnih (Cardinalia), per kterih se ne piše pika.
Dobrovský ju v pomenu loci, v pisanji ne.

»
III. Dél. Besédna preména. V ta razdelik so pràv rodam avstrijanskiga cesarstva pravo svobodo osnovali1.
prilično spravljene sosébne nektere lastníje slovenskiga
Bog
daj srečo!
jezika, namreč: Pomanjšanje in povikšanje, in preména V vojaških recéh:
imén m
tiče
pri logo v,
in razen pomen beséd. Kar poslednje
Sliši se, de so Cesar začasno poterdili nove po
9
je v 67. in naslednjim
nekej oménov danih
y
kterih je
mnogo
lepôte in prednosti našiga jezika
y
v in
stave za rekrutiringo, ktere ukažejo :
Tudi žl a h
tni stan mora, kakor vsak
drug,
slovoslovcam da perloznost, dalje misliti. Lepôta in bo- tam) iti.
3)
v vojašino (k soldat
Lézalo se bo. 3) Po spoljnenim 20. letu
cr »
astvo slovanskiga
jezika, kterimu
se sostavljanje, zlasti do spolnjeniga 26. leta bo vojaška služba terpéla.
iz večzložnih beséd, toliko dobro ne podá, je namreč v končnicah (Endsilben) ; té pràv sukati, je pa treba poznati prirojeni duh našiga . jezika.
vojske na Ogerskim:
18.
tega
mesca je obsedla cesarska armada pod
vojsko vodstva m
Vindisgreca
ogersko
mesto Preš
Kdor ima to umétnost, bo lepó, in tudi slehernimu pork; ban Jelačič je pa s svojo armado ravno ta dan
Slovencu umévno pisal, in ne bo se mu bati. de bi mu
Wieselburg
.	...v. __________0 sovrazniku vzél. Nar hujši vojska bo v
kdo nemškutovanje ocital. Némec mora večkrat dolge	Peštu, pa je bo mende tudi kmalo konec — in Ogersko
s ostavljene besede imeti, Slovenec pa kar z eno	kralj es tvo, kakor je zdej skozi 1000 lét bilo, bo
samo besedo opravi, ki jo s permérno končnico per-	zginilo in se potopilo, zató ker krivica in ošabnost
čéli, postavim:
v e r eh ru n gs \v ůr d i g
častitljiv, Rauchfan
cr »
nikdar ne
zmaga
ceravno vcasi
dolgo
terpi. Slovani,
kehrer
stergár,
Glockeníriesserhute zvonárnica
y
Le in
Nemci in Madžari bojo prihodnjič z enakimi pra-wandhándlersfraU platnaríca, Dichtwaldbewohnersweib vicami tam prebivali, kjer je dosihmal le prevzeten gošavka, Mostbirnwein tépkovec, LoskauftariíF odkupnína, Madžar sam kraljeval in si ošabno bérke vihal : ..Není
ember tot—pasamateremtete!"
F a h r m a n n s 1 o h n v o z n i n a

das
Beschaftigetsein mit
der
Vol le n dung
des Urtheils razsojevanje i. t. d.
Sicer i% svetá:
V tem razdelu, ali per sklanjanji bi bilo želeti tudi
Ni več dvomiti, de bo na Francozkim Ludevik
kratke raz
kakó naj se lastne iména tujih jezikov Napoleon, stričnik nekdanjiga cesarja Napoleona,
v slovenšini pričeljujejo. kér zoper to reč so pomóte za Francozkiga vladarja (prezidenta) izvoljen.
Bog
ve
5
zlo pogoste. Sploh je slisati postavim: gimnazjum
y
gu
ali bo ta volitev Francozam mir in srečo, ali pa nove
bernijum , Cicero, Pius, Cahevs , Jonas, Jere m ij as, prekucíje přinesla?
^alas, Ceres, Likurgus
y
Dijo

genes ,
Oce papez so
V
se
zmirej v G a
Aristoteles i. t. d.
eti.
Nekteri Rimski puntarji si clo
gerdo jezik brusijo
y
namesto: gimnazija, gube mi ja, Ciceron Cahej, Jona, Jeremija, P a lada, Cer era kurg, Dijogen, Aristotel, i. t. d.
Piji
, L i
y
^oiieap.
ter pravijo, de papez nimajo vec deželske oblasti in de nej bojo le Rimski škof.— Slovanska lipa (slovansko družtvo) v Pragi ima 29., 30. in 31. tega mesca velki zbor, h kterimu je tudi Ljubljansko slovensko
družbo povabila.
Gosp.
Cigale je
šel v imenu družbe
T
kmetijskih reèèh
v Pra go.
Od m
v
J
prišlo do voljen je za napi
k m
x ' ijjř
ktei
sole v si à v e u 9 k i bi j c z i k u v Lj ubij
— 14. tega mesca so si napravili zbrani po slanci slovanskih narodov práv vesel večer v Kromě r''y ti: sîoveanost je veljaïa edl jdu S trh skli» prshucov
y
dru
užba dobila
e bomo
kmetijska di poddružni nvo po novim létu več govorili.
I* recéh deržavniga zbora:
pot kej vec povedali
Tudi jo
ki so zadobili od ministerstva prav vesel
odgovor
na
oljenje več kmetijskih
želje Serbskiga naroda.
V Frankobrodu seje za
po Krajnskim napr
y
tudi od
teg
bo
čélo zopet zlo mešati, Šmerling, minister notranjih
druga
V 9.
se po več
derzav
ř-i
zbora je bilo oznanjeno
y
de
Uas
oznanila
in
od prepirov in boj
voljo 1
potrebno, de bi se post
zató
zadév in v A vstri jan c, je odstopil, in še 2 Avstrijanca sta se svojim službám odpovedala. Fran-kobrodški zbor hoče nemškiga cesarja voliti in po-nuja žezlo in krono — pa dosihmal se noče nihče za-njo
le	te
y
in
ujzdanosti na péte stop
Minister je
poterdil pri ti prii i ki za ta ča s
ske posta
y
Marski deželski zbor osnoval. — Neki poslan
šal ministra : kdaj de se bo revnimu stanu (šolmojstrov) po d e ž e i	H hmmm
zavezi med
ktei je v
oglasiti. Frankobrodci imajo de so v vsi m prenagli, celi svet plesati, kakor oni
in de mislijo, de mora
cr
odijo !
pomagalo
©
y
ktei
po
vpi te Ij <
azde
Opo m Si a
Danasnjimu poslednjimu listu
tega
léta je prilo
žen
poslednji del Divi ce Orleanske", v kteri
gruntnimi gosposkami in kmet
tjč nam je naš slavni Kose ski ocitno razodel moc
y
le
lakotě počiniti

bro
morajo? Minister je odgovoril, de je do- pot o in bog as tvo jezika slovenskiga, in ki nas je še
p rep i
od téh težav
d
bo. berž ko moč
y

OJ
sklep v ti "reči zboru v roke podal
nekterih Dalmatinskih poslancov: zak;
N
vprašanje pravici
bolj poterdil v naših mislih, (le naš slovenski jezik po
zasluži imé samostalniga jezika; —
2) po
je Cesar bana slednji del „Slovenskiga vertnárja", ki bo močno
Jel
y
Hro v
y
je minister Stadion Dalmacija samostalno
za poglavarja Dalmacije postaY
pomagal
žlahtni sadjoreji na
noge
y
olitvi Jela
ogovoril: de kralj est vo, de
PÍ
m tem ostane mo e d i n i h in pravih imén
mnogih
zakaj dokler nima
sadnih plemen,
so se pa
posebno po tem ravnali
macii kakor v 1st
y
k
je v D
pi
nikdar ni
en sadjorejic druziga razumeti v stanu
kar

slovenski vertnár" le z besedo uči, bojo še bolj raz
r •
več S
narodoYr.
/
Dei
to je
zbor je dokončal op
kakor druzih jasnile sadně raz stave; 3) je priložena na vadna do
y
postave kako se sme v zboru poredama
ni red govorit1
klada
4)
glavni
list in 5) závitek Novic. Ime
y
,v ' M u M j ^ J & * ** » " * 1 ' ** * • " ™ J « ** ' 1 v v "
nika prejemnikov létas ne bomo dali
v	v.	m -m	•	\ « «
y
kér
nam
de se pomenkovanje in posY^etoY-anje v prihodnjih sklepih časa manjka, veliko število prejemnikov sostaY'iti, in bi
nam tudi preveč potroškov prizadjalo, ke'r smo létas še sicer veliko doklad priložili. V začetku Novic je bilo
ne bomotilo, dražilo in zaderževalo. Hvala Bogú! de boj
vunder enkrat in koj po praznikih začeli ust
post vs i zbora
d
y
delati, ktero že tako
to je
ljno
treba svetu rodoljube in posebne prijatle slovenšine po
bo
di pricakujej
Prihodnji predsednik kazati, zdej pa je treba, de smo vsi Slovenci, ki nas je
pet Strobah, ki je pred Dunajskim punt? tako modro zborne pomenke vižal. Dé bi' se pač poslat
slovenska mati rodila. Ivazalo vaznisih sostavkoYr pri
čijočiga tečaja bomo po novim létu přinesli ,kčr
ga
zdej
lev
sredice in desnice prijaz
sto}
vsim na
še nismo moirli dokončati.
Vređništvo.
Vrednik Dr. Janez Bleiweis.
in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.