13 Hrošči (Coleoptera) imajo pri oprede- ljevanju območij in varstvenih smernic razvoja na območjih Natura 2000 zelo pomembno vlogo, saj jih je na Direkti- vi o habitatih navedenih kar 38 vrst. V Sloveniji se jih od teh recentno poja- vlja 16, pet vrst pa po letu 1950 nismo več potrdili. Zaradi pomanjkanja cilj- nih raziskav ni mogoče zaključiti, da so v Sloveniji te vrste izumrle. Izmed vseh t. i. vrst Natura 2000, ki živijo v Sloveniji, so tri iz družine kozličkov ( Cerambycidae) – in alpski kozliček (Rosalia alpina) je zagotovo najbolj ka- rizmatičen. Alpski kozliček je vrsta, vezana na življe- nje v odmrlem ali odmirajočem lesu (sa- proksilna vrsta), značilna zlasti za bukove gozdove. V Sloveniji živi na nadmorskih višinah med 560 in 1.540 m. Glede na ime bi jo pričakovali v hribovitih predelih, a se redko pojavlja nad 1.500 m. Odrasli hrošči so aktivni v juliju in avgustu. V tem obdobju se zbirajo na sveže požaga- ni hlodovini in drugem sveže ranjenem lesu, skoraj izključno na bukovem (Fagus sylvatica). Ličinka se razvija od tri do štiri leta, zato velik problem pri ohranjanju vr- ste predstavlja sveže požagana hlodovina, namenjena nadaljnji predelavi ali kurjavi, saj se tako uničujejo celi zarodi alpskih kozličkov, ki so jih samice zalegle v buko- vino. Problematična je predvsem hlodo- vina, ki ostane v gozdu v času aktivnosti alpskih kozličkov, predvsem od julija do sredine avgusta. Alpski kozliček ima v Sloveniji status pri- zadete vrste in je zavarovan, varuje pa se tudi njegov habitat. V okviru Direktive o habitatih je opredeljen kot varstveno prioritetna vrsta. Zaradi svoje zelo ozke specializiranosti na stare bukove sestoje je alpski kozliček v Srednji Evropi opre- deljen kot reliktna pragozdna vrsta. V Sloveniji izvajamo monitoring popu- lacije alpskega kozlička že od leta 2008. Financira ga Ministrstvo za okolje in pro- stor. Na podlagi modela razširjenosti in terenskih preverjanj modela so najbolj primerna območja za vrsto južna obro- bja večjih gorskih masivov: Julijske Alpe s Posočjem, Kočevsko ob Kolpi, Gorjanci, Posavsko hribovje s Kozjanskim, Konjiška gora in Boč s Halozami. Glede na model smo ocenili, da trenutno omrežje Natura 2000 za alpskega kozlička kot kvalifika- Je alpski kozliček res alpski? Besedilo: Špela Ambrožič Ergaver, Al Vrezec, Alenka Žunič Kosi, Andrej Kapla in Martin Vernik cijsko vrsto pokriva zgolj 17,6 % območja njegove razširjenosti. Raziskava kemične komunikacije pri alp- skem kozličku je pokazala možnost upo- rabe samčevega agregacijskega feromona za namene vzorčenja. Uporaba feromo- nov pri raziskavah in monitoringu zava- rovanih, redkih in ogroženih žuželk se je v Evropi izkazala kot bistveno naravovar- stveno orodje. Pričakovati je, da bo upo- raba feromonske pasti postala metodo- loški standard monitoringa teh žuželk. V okviru projekta Nat2Care, predstavljene- ga v minulem Trdoživu, na Nacionalnem inštitutu za biologijo razvijamo živolovne feromonske pasti. Razvoj in uporaba pa- sti s fotokamero sta ključna za monitoring ogroženih in redkih vrst, saj bi s tako pa- stjo vrsto spremljali z minimalnim vpli- vom na populacijo. V okviru projekta smo v Triglavskem na- rodnem parku v dolini Trente postavili tudi rosalium. Gre za piramido iz svežih bukovih hlodov, na katero smo dodali agregacijski feromon in na ta način pove- čali verjetnost prisotnosti in opazovanja alpskega kozlička v naravi. Rosalium je opremljen z dvojezičnimi informacijskimi tablami na temo alpskega kozlička in ne- katerih drugih vrst kozličkov, ki se poja- vljajo na tovrstni hlodovini. Njegov ključ- ni namen je izobraževanje in spremljanje pojavljanja alpskega kozlička ter spodbu- janje ljubiteljske znanosti s sporočanjem opažanj alpskega in drugih kozličkov. Podatke o naključnih opažanjih tako alp- skega kozlička kot ostalih vrst hroščev Natura 2000 lahko sporočate preko sple- tnega portala http://www.sporocivrsto.si. Akcijo zbiranja podatkov že deseto leto organizira Zavod RS za varstvo narave, ki je v teh letih zbral že več kot 150 podat- kov o alpskem kozličku. Spletni portal je letos prenovljen in prirejen tudi za mobil- ne naprave, s čimer je beleženje podatkov na terenu veliko lažje. Alpski kozliček (Rosalia alpina) na bukovi hlodovini. (foto: Al Vrezec) Razširjenost alpskega kozlička (Rosalia alpina) v Sloveniji s podatki, zbranimi do leta 2018.