,&d
TU-
[f; « n r> n n n «
S
H
:: II. stopnja. ::
a
Narodne pesmi za mladino
::	Zbral	in	uredil	Janko	Žirovnik	::
Lastnik in založnik Društvo :: za zgradbo učitelj-:: skega konvikta ::
0BQ0000B
20 vinarjev
V Ljubljani 1911
Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani
□ □□□□□□D
S
n
n
«
e
n
S
20 vinarjev
H
«
«
«
f*
«
o
«
S
nonoort« B
:: II. stopnja. :: |
S n n n n n n n
Narodne pesmi za mladino
::	Zbral	in	uredil	Janko	Žirovnik	::
Lastnik in založnik Društvo :: za zgradbo učitelj-:: skega konvikta ::
□	□□□□□BQ
::	Cena ::
‘20 vinarjev
V Ljubljani 1911
Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani
M
n
«
n
n
n
n
n
«
0
:: Cena :: 20 vinarjev
1. Ko dan se zaznava . . .
2. Priroda je spala...............
3. Lepa si pomlad zelena . .
4. N’coj je en lep večer . .
5. Jager gre na jago ....
6. Ptiček prav majhen je . .
7. Pojte, pojte, drobne ptice.
8. Po jezeru......................
9. Pobič sein star šele 18 let
10. Tam za turškim gričem
11. Oj ta soldaški boben. . .
KAZALO.
Stran	Stran
3	12.	Najlepše življenje ima posti-
4	ljon...................................21
5	13.	Stoji tam gora Limbarska	.	.	23
7	14.	Stoji učilna zidana..............26
8	15.	Ropoče mlin v dolu nad bistro
10	vodo...................................27
12	16.	Rožic ne bom trgala.............29
13	17.	Kje so moje rožice..............31
15	18.	Mati zakliče....................33
17	19.	Venček na glavi se..............35
19 v 20.	Svetlo solnce se je skrilo	.	.	37
Resno.
Äfef-------
1.	Ko dan se zaznava.
Ponarodela.
mf 5
Ko
=d=
s=
^7 Trff
dan se za - zna-va, da
P ■
k
ni - ca pri - pla -va, se
#=!	i >			"Tl •		^	r ^ n! —-K-J			t4=i=*
J f	• -fj-	1	'j	H	M 1#	- f	.. . M : ju:. #• * 7 r c rj f	r- r '	* : f r '
sli - ši zvo - ne - nje čez hri - be čez plan.
i J j iVii i ;■ j - >
r- r g r- r fr? ? rar^
Zvo-no-vi zvo - ni - te, na
i
M
t I I & 1 -—v
de-lo bu-di - te, ker na-še živ - lje - nje je kra-tek le dan.
Zvonovi zvonite, k molitvi vabite, ker prazno je delo brez sreče z nebes!
lil. Potočnik.
2. Kdor hoče živeti in srečo imeti, naj dela veselo, pa moli naj vmes.
Zmerno.
Pri
2.	Priroda je spala.
T E-l
ro
«1 ;■
da je spa - la,
ESSEeJeE;
pa
tf f-
> 'S
zo - pet je vsta - la
r
i
pri - šla je
Upi
w
la
pa
I	v	f
lju - ba	po	- mlad.
2.	Okrog veselice nam delajo ptice, in mlade cvetlice olepšajo vse.
3. Nebo nam pričuje, in svet oznanuje: Bog oče kraljuje v ljubezni čez nas.
iss^ia
5
Otožno.
3.	Lepa si pomlad zelena.
-J------—■i ---------1---—t-------------I-
V
• ■*-
i
Le-pa si po-mlad ze - le - na, vsa si le - po raz-cve - te - na.
ff: •• s* :p=SE <
> Si. rP' J i * • •
^ / p i	j j»
Brž ko
se
*=J= -t~v
t» >
o - ze - le - niš, mla-dim
I
*=js=>=
*
♦ "*• -*■
i »	K	;	r
fan-tom ža-lost st’riš.
I
2.	Ko se drevje ozelenuje, mladim fantom napo’vduje, [da je prišel tisti čas, ko jih kliče vojskin glas.]
3.	Ko za brambo domovine vzame cesar staršem sine, [Božja sveta volja je, da mlad fant k soldatom gre.]
•4.
Starši, nehajte zal’vati, saj j' Marija mogla dati, [svoj’ga ljubega sinu, gor očet’ nebeškemu.]
5.	Bobni bodo ropotali, nam krvavo pot kazali, [takrat ti moj dragi dom, zadnjič nate mislil bom.]
6.	Prosim vas lepo in milo, ko b’ se vendar le zgodilo, [da bi pal vaš sin — soldat, dajte zanj ’no mašo brat!]
Veselo.
4. N’coj je en lep večer.
“tr
,'r
3-- «*• r r
• ~1' ». V ~N~
-#—1—d J—
r > '
i
*T
3
r
N’coj je en lep ve - čer, ju - tri bo en sve-tel dan.
p
N'coj je en
f' ♦ t ^ I ? r *•	■=-	»**
5 a * i t
lep ve - čer, ju - tri bo en sve-tel dan, ju-tri bo en sve-tel dan.
2.	Fantje se zbirajo, v Laško marširajo.
4.	Sablice se blišče, kri pa preliva se.
3. Puške že pokajo, nam še nič hud’ga ni.
5. Kroglica prileti, fantič pa obleži.
s
Zmerno.
5. Jager gre na jago.
Ja - ger gre na	ja - go	u
to glo-bo-ko dra-go, hoj - li!
T r * r
lo! oj zaj-ček do-ber bo! Hoj - H ! hoj - lo!
> » t '	f"
oj zaj-ček do-ber bo!
2.	Medved’ so ga dobili, so ga na tla pobili. Hojli! hojlo! zdaj jagra več ne bo!
3.	So zajci se smejali, k’ so jagra pokop’vali. Hojli! hojlo! zdaj jagra več ne bol
9
4.	Lisica je plesala,	7.
k’ je jagra pokop’vala.
Hojli! hojlo!
zdaj jagra več ne bo!
5.	Medved se je tresel,	8.
k’ je križ pred jagrom nesel. Hojli! hojlo!
zdaj jagra več ne bo!
0.	Volk je pa zatulil,	9.
ker je pogreb zamudil.
Hojli! hojlo!
zdaj jagra več ne bo!
Volk je pa zatulil, k’ je jagra najbolj ljubil. Hojli! hojlo! zdaj jagra več ne bo!
Žerjavi in jerebi so bili pri pogrebi.
Hojli! hojlo!
zdaj jagra več ne bo!
Prišle so drobne ptice, so nesle dušo v vice. Hojli! hojlo! zdaj jagra več ne bo!
10
Veselo.
6. Ptiček prav majhen je.
				1	h 1 n	1 111 i
	1	h	f—	■ «• - i ■ r* • r I ✓ f	m
Pti-ček prav maj-hen je,
r
i
p-
i /
po drev-ju
r “ r
zi - bije se,
*• V
I ^
/ i i f	r - r	f f f
da vsak, kdor mi - mo gre,	pod drev-jem
?! i
po - je le- a m *ü
po,
po - je slad - ko,
% • .	—1—			—i—	rj—j—				H—	-rt	I
^—i	J-			ig ,	O i r		"-f	~F	—		: 1
vsta-vi se, slu-ša str - me,
slu-ša str
me.
Rožice miljene, bele in pisane, krasno cveto, rajsko lepo. Barve, glej mavrične, v cvetkah vse združene, [nas vesele.]
3.	Vetrič hladan pihlja, virček ljubo Šumija, žejo gasi, glavo vedri. Oče z nebes skrbi, za vse svoje stvari, [vse ga časti.]
12
7. Pojte, pojte, drobne ptice.
Mirno.
	1		a		=P=	J ■		6l_ —;—■—f-!	h
fe—4-	-fr—* m Ji -m- -»	i r	ß	ß— /	F- f		N	N - h Li	i s V r i	
Poj-te, poj - te, dro-bne pti - ce, pre-že - ni - te vse meg-
-Q-r	j	1		—1~	^3	=z:	j. ■> j •		_	j
p—*- t— •J I I		—	-f	—V—	—*-f—p—S—J— ——|—p •	■^s>	— 1
li	- ce, da bo s’ja-lo soln-če - ce na mo-je dro-bno sr-če - ce!
2.
Drobne ptice že pojejo,
Bogu hvalo, čast dajejo za le-te svete dari, katere on ljudem deli.
Slovesno.
14
—ft fr4--=p*=
-0-	*•*
de,
ker so
;
r
!
5
r
§
ču - le pe-sem mo-jo, vsa-ka svo-jo žvr-go
2.
Ribam srca vsem igrajo, dä skakljajo, nad vodo, še valovi šepetajo in šumljajo med sabo:
Tukaj Slava vence vije, srce bije nam gorko; čujte, gore in bregovi, da sinovi Slave smo!
M. Vilhar.
15
9. Pobič sem star šele 18 let.
Milo.
#4- , -i -ih-	EEE	l > 1		[■■■ --1 j	i	—	i -i i J—j
SS 4 0 m ^ r r r	i— ■+- l		• < ' t *■ r i i 1	:—,9— p*	-*■ 4--J J =1 i i i
Po-bič sem	star	še - le	o-sem-najst	let,	ce-sar me
ho - če k sol -da-tom i
Ka
ko bom sol
dat, k’ sem
met.
				■ J.-	■i—n	d- - i		—1—fr-777!!
	~ » • 1	■ i	5 r r	r > r		L - j *• * < i i«1 1	9	p r
po - bič pre - mlad, k’ne mo-rem še pu - ške dr - žat!
16
2.
Pri fari zvonovi prav milo pojo, od fantov, dekličev jaz jemljem slovo. Pa jemljem slovo, da Bog ve kako, nazaj me pa n’kol’ več ne bo.
3.
Očka in mamca pa jokata se, ko vid'ta fantiče preoblečene vse. Preoblečeni so, na vojsko gredo, nazaj jih pa nič več ne bo! -
4.
Bratec in sestra pa jokata se, od bratca preljub’ga poslavljata se. Uj bratec ti moj, nikar ne žaluj, saj prideš tud’ ti za menoj!
5.
V kasarni sem hodil korajžen, vesel, sem puško zagledal, sem jokat začel Oj srček ti moj, nikar ne žaluj, veselo zavriskaj, zapoj!
Zmerno.
10. Tam za turškim gričem.
	|N-—j-"!		j		N	[H	|V
U s	—i	4 9	 _ __ _ __ y * *
—N fr-
-# #---------------
17
g
-e- •	»
I	t
r
i
Tam za tur-škim gri-čem, tam je dost’ fan-ti-čev, k’^se za nas voj-
J
IT
sku - je - jo,
kl'~'se za nas voj - sku - je
jo-
2.	Očka ljubeznivi,	3.	Oh, adijo, očka, oh, adijo, mam’ca,
saj vi niste krivi,	oh adijo, ljubi brat!
[da jaz moram bit’ soldat.]	[Saj se vid’mo zadnjikrat.]
2
Žena, tu je roka, skrbi za otroka,
[mene več nazaj ne bo.]
Tam so črni dimi, da se nič ne vidi, [kamor krogla prileti.]
6. Tam se nič ne smili (očka) oče svoj’mu sini, [sin pa tud’ očetu ne.]
7. Krogla priletela, v srce me zadela,
[in me težko ranila.]
19
Korakoma.
11. Oj ta soldaški boben.
3 3 oj
f-Ji—f*-		—4= /*>	N	-4=
1 J			* •	
tt
L	*	i	P	* L	I	*	I
i *	i	1	r	u	i	k	i i
ta sol - da-ški bo - ben, ta bo me-ni vel’-ki =£=» ~
i
I
rj
■ r~?
r: * '
Oj
zvon. —N
ta mi bo za -zvo-nil, ka-dar jaz u-me-rl bom, bom, bom, bom, bom, bom,
nekoliko zadržati.
—*
—ft-
-J
as
i?- £
—	p	-=■	—
♦ *
bom,bom, bom, bom,bom,bom,bom, bom, bom,bom,bom,bom,bom,bom, bom,bom, bom,bom, bom,
OJ
20
a tempo.
mf -g;
I
ta mi
aferi
d*=
-4»~	-=■	•#•	ß
r
p r r f >
i	1	1	*
bo za - zvo - nil, ka-dar	jaz u - me - rl
(7
' '
bom.
Oj ta soldaška sablja, ta bo meni svetla luč. Oj ta mi bo svetila, kadar jaz umrl bom. Cin, cin, cin . . .
3.	Oj ta zelena trata,
ta bo meni zadnji dom. Oj tukaj bom počival, kadar jaz umrl bom. Brbom, brbom, brbom .
4.	Oj ti gorenjski fantje, bodo pokopali me.
Vsi bodo me spremili na zelene travnike. Dirediredidom, dirediredidom..
21
Grede.
12.	Najlepše življenje ima postiljon.
ifes
tf-
i
’S*
i
r
(9-
—i J .T
• •zpsttgd i»
iS»
I
T
		i	—
._©*	«_L- ,, • 1 rv	—J		
I
i
Naj-lep-še živ-lje-nje i-ma po-sti-ljon, ve-se-lje e - na-ko mi iš-češ za-
I.mo | | II.do |
3--3-
I	^	C<J	1	I	LJ	1	1	1	I	I	U-J	*	!
stonj
tra - ra - ra, tra - ra - ra, tra- ra - ra - ra, tra - ra - ra - ra !
Po hribih dolinah s konjiči drdram in zraven si trobim najlepše, kat znam:
trarara!
3.
Ko svet še počiva, vse tiho še spi, jaz pesem zatrobim že jutranjo si:
trarara!
4.
Ponoči pa kaže mi lunica pot, zagodem ji v plačo prelepo brez zmot:
trarara!
6.
7.
Če skrije se solnce in tuli vihar, zatrobim veselo, da zanj mi ni mar:
trarara!
Tako se brez mira okoli drvim, pač reči ne morem kam neki hitim:
trarara!
Ko pridem v deželo, kjer potnikov ni, še enkrat k slovesu naj rog se glasi:
trararaf
23
13.	Stoji tam gora Limbarska.
Mirno.
•Jf-ff'3 —r—žr—~ "T—i—	=p	—s-		-P M-g-p -p—p—p-x-\—A— * u u		~ J «< i. L v~1
V' * * * - u u u r	• ~w~ 1	♦ V	> f		• “P		,—— ^
Sto-ji tam go-ra Lim-bar-ska, pod njo ze-le-na tra-ti-ca, na tra - ti
n
— —0-
-m	0
0	1	U U
le - pa hi - ši
in v hi-ši
| i r r	|
mla da vdo-vi - ca.
2.	Ženica ima hčerko še in toči sladko vinčece.
Je solnce že za goro šlo, po poti pot’va še nekdo.
3.	To brata sta: svet Valentin in njega brat, svet Peregrin. Na pragu žena"“ ozira se, ima za pasom ključe vse.
24
4. Svet Valentin spregovori:
»Al’ boste naj’ prenočili ?
Za božji del storite to, da vaša sreča večja bo!«
5. Ošabna žena ^odgovori:
»Mi večje sreče treba ni. Imam poln hlev živinice, in v kleti sladko vinčece.«
6. »Imam v skrinji d’narja še in v hiši polno pivcev je.
Kdor bo za sladko vince dal, Ta bo pod mojo streho spal«.
7. Se nisem dal in ne bom dal, ne bom pod tvojo streho spal. A še n'coj prevzetnica
me na pomoč boš klicala.«
8. Svetnik od hiše se spusti in ženi s prstom zapreti:
»Ne bo, oj, polnoči še preč, ne bo vse tvoje sreče več!«
9. Devet še ura bila ni,
se ž’vina v hlevu poduši.
In žena vsa prestrašena je zdihovaje klicala:
»Pomagaj Bog, svet Valentin ln brat njegov, svet Peregrin
10. Deset še ura bila ni, iz sodov vino izkipi.
In žena vsa prestrašena je še glasneje klicala: »Pomagaj Bog, svet Valentin in brat njegov, svet Peregrin
11.	Enajst še ura bila ni, do zemlje hiša pogori.
In žena vsa omamljena je zdihovaje klicala:
»Pomagaj Bog, svet Valentin in brat njegov, svet PeregrinU
12.	Dvanajst še ura bila ni že hčer'.:a mrtva obleži.
In '?na vsa obupana je glasno vpila, klicala: »Pomagaj Bog, svet Valentin in brat njegov, svet PeregrinU
26
1
a —4-
Ctvo.
14.	Stoji učilna zidana.
—fr
-2—
—f»
r u 7 ♦
1	u	^
Sto - ji u - čil - na zi - da
F
i
na,
• > >
pred njo je
V i
im
=^P±._-ft
JEl *•	i	l	.	.. _
.	r ,	r;	^	^	u	t	r	t " g	r
na.	Ta	ja - bla	-	na	je	vo-tel panj,	si-ni -	ca	no -	si gne-zdo	vanj.
sta - ra ja - bla-
S
m
2. Sinica zjutraj prileti,
na šolskem oknu obsedi.
Na oknu kljunček svoj odpre, tako prepevati začne:
3. »Poslušaj me, učitelj ti, kako se pod teboj godi!
Vsi dečki tvoji me črte, povsod love, povsod pode.
4. Zalezli moj so ptičji rod, iz gnezda vrgli ga za plot. Mladički tam pomrli so, oči svetle zaprli so.«
5. »Grdobe grde, paglave, masti ste vredne leskove! Kdor v gnezdu ptičice lovi, ta v srcu svojem priden ni!«
27
15.	Ropoče mlin v dolu nad bistro vodo.
Živo.
M
8
3d=f=f=t 9	9	9
g
^=f=p=^=\ -
-f—f' 7 9	9	9
Ro-po-če mlin v do-lu nad bi-stro vo - do klip, klop, klip, klop, klip, klop;
W pH"W—gzz?:
da da-leč o - ko-li se sli-ši ko-lo, klip,klop,klip,klop,klip,klop!
z*
9
In
-ft—ft—h_, ft-
-9—9—9——9—*—y-
v mli-nu pa noč in dan
45-
9	9	9'
mli-nar be
-=0==h:
-&—
U	^ P	k»
di, in	z be-lo	nas
\rrr)
28
mo - ko on vse pre-skr - bi, klip, klop, klip, klop, klip, klop!
2.	Kolesa vrte se in kamne žen6: klip, klop!
Pšenico da zmeljejo v moko drobno: klip, klop!
Kaj mati potem pa iz moke store, zapomni si dete, vsak dobro to ve. Klip, klop!
3.	Če mnogo jeseni da zrna polje: klip, klop,
veselo potem se kolesa vrte: klip, klop!
Če polje nebeški Bog blagoslovi, se sile in lakote bati nam ni. Klip, klop!
29
Ljubo !
16.	Rožic ne bom trgala.
M. Vilhar.
Ponarodela.
—j	J	F—i—“1—i—]	r r		s	j			p: :i		i >H
=J=±=3		r 4			—t—		—1	M —O	m—	bzrid		L^s
/r i
Ro-žic ne
f
* r
bom
tr - ga - la,
da bi
sple - ta
ven - ce
Mir-no, svo - bo-dno, lju-bo, po pla-nin-cah naj cve - to!
2.	Ako bi jo trgala, rožica bi vmirala, [glavico povesila, solnca ne bi včakala.l
Tudi jaz sem rožica, v božji vrtec vsajena.
[Skrivam se zdaj tu, zdaj tam, trgati se pa ne dam.]
4.	Rožic ne bom trgala, srca so nedolžnega.
[Naj z menoj že vživajo, mir, ljubezen, svobodo!]
31
17. Kje so moje rožice ?
Mehko.	Dr.	G.	Ipavec.	Ponarodela.
ti. jfe:	:	i	ti	ib-fe1!
t
*	»•	i
V v
✓ V
I
i wj-r
U l/
Kje so mo-je ro - ži-ce, pi - sa-ne in be-le? Moj’-ga sr-ca lju-bi-ce
s?
j  n	,
F- »-——*—*»	—	—m—-j—
>	4	u	k	>	*	*	r
'	'	u	I	I
žla-htno, žla-htno so cve - te - le.
EŽ—
fi
I J
fi
s: t
k 0
Ah po-mlad je
5=3:
I
P’ *
šla od nas,
ritard.
" i
5 T*; r u r f flir ^ * k ^ i
vzela jih je zi-ma, mraz! ah, po-mlad je šla od nas, vze-la jih je zi-ma,mraz!
32
2. Kje so moje ptičice, kam so zdaj zletele?
Oh, nedolžne pevčice, kak’ so žvrgolele!
Zanjke b’le nastavljene, [ptice so se vjele vse.]
3. Kje je hladni potok moj, kjer sem se sprehajal, ko skušnjav nevarni boj mene je obdajal?
Vel’lca, vel’ka suša b’la, [zemlja je popila ga.]
4. Kje je moja utica, utica zelena?
Kje je hladna senčica z lipice spletena?
Hud vihar podrl je njo, [ah, zelena več ne bo!]
5. Kje je tista deklica, v vrtu je sedela, — lepa kakor rožica, pesmice je pela?
Hitro, hitro mine čas, [mine tudi lep obraz.]
6.	Kje je pevec zdaj vesel, ki je to prepeval?
Naj bi enkrat še zapel, kratek čas nam delal! Hitro, hitro mine čas,
[ah, ne bo ga več pri nas!]
33
18.	Mati zakliče.
Veselo.
Ponarodela.
M»
—4--
mf f f 7
i. ^+-4—— « Vi *
II	Ul	1
» p
r-H-
-4-
to
• : § r i c
Ma-ti za - kli-če pri-dne de-kli-če:	hi-tro vsta-ni - te že se da-
Z- • • P p- p S- r~,r iu r *
I I
ni! Sraj-ce, ro - kav-ce,
 •-----<g--i=^-
*	-r*-	,
✓	I -f
I
ru-te
fesi
v r 1
in pe-ce,
I
mf 1 I U
pr - te po -ber - te
I
r r 'r r p mf f p *	■»
prat se mu - di!
Pr - te po - ber - te
EÖE	~T~
i	~k)
0 'J	1
mu -	di!
Žehto končale, lug ste izprale, le na perišče nesite prat! Ptičke vesele vam bodo pele, ribice hočjo vas pozdravljat!
3.	Dobro ožmite ino splaknite, vmazano p’stiti b’lo bi grdo. Solnce sušilo vam bo perilo, belo ko sneg se bliščalo bo.
4.	Prav spokoriti, dobro omiti grešniki mor’mo svoje srce.
Milost bo s’jala, srce nam vžgala, da bo v ljubezni svetilo se.
J. Meišmatt.
35
Veselo.
19.	Venček na glavi se.
f \ r* * ?• -m-	-m-	-=*	p	r	c	i	i	i	*	^	f	■*■
1	1	^	i	^	i	i	r	i	1	^	1	1	1	>	i	i	*
r
Ven-ček na gla-vi se bli-ska iz ki-ti-ce ro-žic ze-le-nih, slo-
*• 'J
-J
\
I
ven-sko de - kle! 2.
Lilija, vrtnica, mila ti šmarnica [ličice krasi slovensko dekle!]
1	1	U I ,
ro - žic ze - le-nih,
3.
Svetla, ko svit neba plamena vtrinjata [v tvojih očeh se slovensko dekle!]
V
slo
1 r 1
ven-sko de
4.
kle!
Zalo ko rožica, srca pobožnega, [bistre glave je slovensko dekle!]
36
5.
Kakor vijolce cvet, razveseljuje svet [modro, ponižno slovensko dekle!]
6.
Lepo ko angelji v cvetju nedolžnosti [sladko prepeva slovensko dekle.]
8.
Dokler človeški rod biva po zemlji tod, [bode slovelo slovensko dekle.]
7.
Žlahtno ko trtica, milo ko lunica, [solnce deklet je slovensko dekle.]
J. Virk.
37
20.	Svetlo solnce se je skrilo.
Zmerno.
HjM> —f» h" i				 —		_ j ' j—. je	?t-4		 rj	s7 z	—i ■ -.i
i—I t 5 v m j' v ~v	: : i i	rti HA HA	'—9. 0 S-. --i«- r 1 1 '	:	• m	v-t ±	
Sve-tlo soln-ce se je skri-lo, vse na sve - tu po-tih - ni-lo.
	t=j	SL ^ _t—J—j	—	—			S	N—1~ — N	N~~i —n—	g_: ——'i'	—»	-N	fc—	r m -S
		-• „r * " / ✓		s	r-£j=-<-3-g J FL / * i * ✓		* : : ✓ s	
Vse o - de-va ti-ha noč, da za - spa - ti nam je moč.
2. Svetle zvezde pa gorijo,	3.	Ptičice in vsa živina,
tam na nebu se bleščijo,	gospodarji in družina,
[kakor bi nas angeljci	[vse počitka željno je,
dol iz raja gledali.]	tiha noč zaziblje vse.)
38
4.	Moja glav’ca je zaspana, moja postelj’ca postlana. [Ljubi angelj varuh moj, mene varuj ti nocoj!]
5.	Oče, vi mi križ storite, mati, vi me poškropite,
[da prav lahko, sladko spim, blagoslov da vaš dobim.]
6.	Jutri hočem zgodaj vstati, nočem zarje zaležati.
[Bog mi svojo daj pomoč!
Oče, mati, lahko noč!]
M. Slomšek.
©Sl
. v
V.