Karmen  Medica1 Skupnostni mediji in medkulturna komunikacija Izvleček: V  besedilu  govor imo  o  skupnostnih  medijih,  njihovem delovanju  v  skupnosti  in  za  skupnost.  Koliko  so  danes  pr isotni,  kak- šna  je  njihova  vloga,  kakšen  je  njihov  pomen  in  potencial  v  spod- bujanju  znotr ajskupinske  in  medkultur ne  komunikacije,  vse  glede na  povezovanje  s  šir šo  dr užbo.  Ra vno  zar adi  specifičnosti  delovanja in  r aznolikosti  v  definir anju  identitete  skupnostnih  medijev  se  so - očamo  z  več  teor etičnimi  pr istopi.  Nova  možnost  delovanja  skup- nostnih  medijev  se  odpir a  na  poudar janju  skupnostnih  medijev  kot r izome,  kjer   se  lahko  vsaka  točka  povezuje  z  vsakim  vr hom.  Slednje postaja  dodana  vr ednost  v  izgr ajevanju  skupnosti  in  r azvijanju medkultur ne  komunikacije. Ključne besede: skupnostni  mediji,  medkultur no  komunicir anje, komunicir anje  v  skupnosti,  mediatizacija,  r izomatski  mediji UDK:  3 16 .7 7:6 5 9 .3 Community Media and Intercultural Communication Abstract:  The  ar ticle  examin es  community  media,  that  is,  their   wor k in  and  for   the  community.  The  topics  in clude  their   pr esen ce  toda y, their   r ole,  and  their   impor tance  and  potential  in  pr omoting  gr oup an d  inter cultur al  communication,  all  with  r egar d  to  their   conn ection with  the  wider   society.  We  ar e  fa c ed  with  a  multi-theor etic a l  a ppr oa ch pr ecisely  because  of  the  specifics  of  the  oper ation  an d  the  diver sity in  defining  the  identity  of  community  media.  A  new  possibility  of 77 Moni tor ISH (2020), XXII/1, 77–97 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 1 Dr .  Kar men  Medica  je  izr edna  pr ofesor ica  na  Fakulteti  za  humanistične študije,  Koper .  E-naslov:  kar men.medica@fhs.upr .si. 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 77 oper ation  for   community  media  opens  up  if  they  ar e  per ceived  as  a r hizome,  wher e  ever y  point  can  connect  to  ever y  summit.  The  r hi- zome  concept  is  becoming  an  added  value  in  community-building and  developing  inter cultur al  communication. Keywords: community  media,  inter cultur al  communication,  com- munication  in  the  community,  mediatisation,  r hizomatic  media 0 0 0 Uvod Evr opski  par lament  je  25.  septembr a  2 0 0 8   spr ejel  Resolucijo  o  me- dijih  v  Evr opi,  v  kater i  so  opr edeljeni  skupnostni  mediji  (community media)  kot  ‘mediji,  ki  so  nepr ofitni  in  so  v  lasti  skupnosti,  odgovor ni so  dr užbi,  ki  ji  želijo  služiti.  Odpr ti  so  za  sodelovanje  pr i  oblikovanju in  upr avljanju  pr ogr amov  s  str ani  članov  skupnosti’.2 Resolucija opr edeljuje  pomen  delovanja  medijev  civilne  dr užbe,3 kr epitev  kul- tur n e  in  jezikovn e  r a zn olikosti,  socialn e  vključen osti  in  lokaln e  iden- titete,  r a vno  tako  identitete  r azličnih  dr užbenih  skupin  in  manjšin, pr edvsem  pa  medkultur ni  dialog.  V  r esoluciji  je  poudar jeno,  da  mo- r ajo  skupnostni  mediji  ostati  nepr ofitni  in  neodvisni  od  političnih vplivov  ter   sodelovati  v  deja vnostih,  ki  zadevajo  ja vni  in  dr užbeni inter es,  ter   biti  odpr ti  za  udeležbo  vseh  članov  znotr aj  skupnosti. Skupnostni mediji kot tretji medijski sektor Sam  poja v  skupnostnih  medijev  v  6 0 .  letih  2 0 .  stoletja  pr edstavlja svojevr stni  odgovor   na  nezaupanje  v  tr adicionalne  množične  me- K  M 78 2 Buckley,  2 0 13 ,  11. 3 https:/ /en.unesco.or g/themes/community-media-sustainability. 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 78 dije.  Povezuje  se  tudi  z  nar aščanjem  pomena  lokalne  politike.  Fi- nancir ani,  upr a vljani  in  nadzor ovani  so  s  str ani  skupnosti,  njej  na- menjeni  in  pr a viloma  s  str ani  skupnosti  tudi  soustvar jani.  Pr ogr am namr eč  ustvar jajo  lokalni  ljudje  in  nepr ofesionalni  novinar ji,  ur ed- niki,  pr oducenti.  V  izhodišču  so  per cipir ani  kot  depr ofesionalizir ani, deinstitucionalizir ani,  decentr alizir ani,  samoor ganizir ani  in  pr ed- vsem  nepr ofitni.  Obstajajo  seveda  izjeme,  v  pr imer u,  če  v  lokalni skupnosti  živi  oseba,  ki  se  s  tem  ukvar ja  po  poklicni  poti  in  se odloči  pomagati.  Osnovni  namen  je,  da  služijo  lokalni  skupnosti  in dajejo  glas  tistim,  ki  ga  sicer   ne  bi  imeli.  Po  navadi  delujejo  v  manj- šem  obsegu  kot  množični  mediji.  Skupnostne  medije  zasledimo  pod  r azličnimi  nazivi,  tudi  kot  al- ter nativne,  svobodne,  a vtonomne,  r adikalne,  lokalne,  samoiniciati- vne,  odpr te  in  dostopne  medije.4 Z  osr ednjim  ciljem,  da  postanejo ‘tr etji  sektor ’  v  medijih.  Pr vi  sektor   naj  bi  pr edsta vljale  ja vne  stor itve (angl. public service),  dr ugi  sektor   pa  oglaševanje.  Skupnostni  me- diji  kot  samoor ganizir ani  in  nepr ofitni,  obr avnavajo  lokalne,  inte- r esne  skupnosti,  usmer jeni  k  temu,  da  postanejo  ‘tr etji  sektor ’  v medijih,  ki  deluje  od  skupnosti  in  za  skupnost.  Zastopajo  stališče, da  so  oni  tisti  tr etji  sektor ,  ki  ga  potr ebuje  medijski  sistem.  So  me- diji,  ki  so  lahko  r azviti  na  vseh  platfor mah;  tiskani  mediji,  r adio,  te- levizija  in  tudi  na  svetovnem  spletu.  Pr edvsem  so  pr isotni  v  r adijski sfer i,  sploh  je  alter nativni  r adio  v  zgodovini  deloval  najbolj  uspešno, najbolj  aktivistično,  deloval  tudi  skozi  pir atske,  nelicencir ane  r adij- ske  postaje,  tudi  v  situacijah,  v  kater ih  se  dr ugim  medijem  ni  uspelo pr ebiti  do  ja vnosti. 79 S             4 Najdemo  jih  pod  r azličnimi  nazivi:  alter nativni  mediji,  r adikalni,  dr ža - vljanski,  samoupr a vni,  taktični,  a vtonomni,  ‘inside’,  ‘grassroot’,  ‘advocacy’, naši,  mediji  novih  dr užbenih  gibanj,  novi  mediji,  par ticipator ni,  popular ni, ljudski,  folk  ipd.  (Op.  K.  M.). 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 79 Socialni kapital in medkulturna komunikacija V  pr ocesih  medkultur ne  komunikacije  je  namen  skupnostnih,  al- ter nativnih  medijev,  da  posr edujejo  glas  lokalnim  skupnostim,  saj bi  te,  če  ne  bi  bili  ustanovljeni  mediji  skupnosti,  težko  dobile  svoj glas,  izpostavile  določene  pr oblematike,  ki  so  šir ši  javnosti  težko vidne,  ali  pa  jim  ne  želijo  posvečati  pozor nosti.  Ustvar janje  tovr stne medkultur ne  komunikacije,  r azvijanje  medijskega  plur alizma  pa  ne pomeni  le  več  r azličnih  vsebin,  temveč  tudi  več  r azličnih  ustvar jal- cev  vsebin,  kar   pa  je  le  eno  od  številnih  načel  medijev  skupnosti. Izhodiščno  spodbujajo  emancipacijske  pr ocese.  Njihovo  delovanje je  odvisno  od  tega,  kako  definir ajo  sami  sebe,  potem  kako  definir ajo svoje  dr užbene  cilje  in  kako  vidijo  svoje  naspr otnike. Izhajajoč  iz  te  ideje  in  potr ebe  je  nastal  tudi  Priročnik o interkul- turnem medijskem treningu v Evropi,  ki  odpir a  jezikovna  vpr ašanja, pr edvsem  v  kontekstu  večjezičnosti.5 Pr ir očnik,  ki  je  r ezultat  dve- letnega  pr ojekta  EU  Sokr ates,  ločuje  med  enojezičnostjo  (r azlični jeziki  v  več  pr ogr amih)  in  večjezičnostjo  (upor aba  r azličnih  jezikov v  enem  samem  pr ogr amu).  V  Evr opi  je  pogost  enojezičen  pr istop, vendar   je  vse  večja  tendenca  po  upor abi  lokalnih  manjšinskih  jezi- kov.  Večjezični  pr ogr ami  svoje  jezikovne  skupnosti  želijo  pr ibližati šir šemu  spektr u  gledalcev,  kar   je  ključen  kor ak  v  smer i  neposr edne, odpr te  komunikacije  med  večinskim,  ali  domicilnim  pr ebivalstvom enega  območja  in  etničnimi  manjšinami  ali  migr antskimi  skup- nostmi. Dober   pr imer   tega  je  nastal  v  Kanadi  s  španskim  pr ogr amom na  CO-op  Radio  v  Vancouvr u6,  kjer   sta  r adijska  voditelja  nagovar - jala  tr i  jezikovne  skupine,  in  sicer   dve  enojezični  in  eno  dvojezično. K  M 80 5 Več  o  tem:  Lewis,  P.  M.,  2 0 0 8 .  Promoting Social Cohesion: The Role of Community Media. Pr oject  Repor t.  Council  of  Eur ope,  Str asbour g.  Do- stopno  na:  http:/ /r epositor y.londonmet.ac.uk/2 5 8 5 /. 6 https:/ /www.coopr adio.or g/. 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 80 Z  namenom  obdr žati  inter es  vsake  izmed  jezikovnih  skupin  poslu- šalcev  sta  voditelja  vzdr ževala  živo  debato,  ki  se  je  izmikala  dobe- sednemu  pr evajanju  medsebojnih  pr ispevkov,  da  se  enojezični poslušalci  niso  počutili,  da  so  ostali  sami  in  da  dvojezičnim  ni  bilo dolgčas.  Pomembna  povezovalka  je  bila  glasba,  ki  je  ustr ezala  vsem skupinam.  Inter medijski  pr ir očnik  pa  vidi  pr ednost  tudi  v  tr enutkih ozir oma  situacijah  ner azumevanja  jezika.  Ob  poslušanju  večjezi- kovnega  pr ogr ama  so  denimo  posamezniki  soočeni  s  situacijo,  ki jo  na vadno  izkusijo  le  migr anti:  spoznajo,  da  težko  ali  pa  sploh  ne r azumejo  delov  pr ogr ama  in  se  ne  mor ejo  pr idr užiti  pogovor u,  po- čutijo  se  izolir ani.  Skozi  alter nacijo  jezikov  pa  so  vključeni  v  debato. Slednje  pr ispeva  k  lažjemu  spr ejemanju  tujega  jezika  tako  za  mi- gr ante  kot  domačine. Berlinski Radio Multikulti Pr edhodnik  tovr stne  medijske  komunikacije  je  bil  ber linski  Radio Multikulti  ozir oma  Ja vni  r adio,  Sender   Fr eies  Ber lin’s  (SFB)  4 .  po- staja.  Ustanovljen  je  bil  kot  eksper iment  z  vzdevkom Radio Multi- kulti.7 Radio  Multikulti  je  pr vič  oddajal  v  eter   septembr a  19 9 4   in poskušal  v  ja vni  sfer i  spodbuditi  tisto,  kar   lahko  identificir amo  kot potencial  kozmopolitske  pr akse.  Medijski  eksper iment  ustanovljen z  namenom  pr omocije  dr ugačnih  vzor cev.  Takr atni  dir ektor   postaje Fir edr ich  Voβ je  poudar il,  da  n amen  Radia  Multikulti ni  postati  obi- čajen  r adio,  temveč  mor a  ponuditi  kultur no  r azličnost  vsakodnev- nega  Ber lina.  Pr edpogoj  za  učinkovito  integr acijo  pa  je  infor macija. Pr edsodki  in  diskr iminacija  izhajajo  iz  ignor ance  in  pomanjkanja vedenja  o  dr ugem.  Tukaj  se  nahaja  bistvena  naloga  medija. 81 S             7 Več  o  tem:  Ver tovec:  Foster ing  cosmopolitanisms:  A  Conceptual  Sur vey and  a  Media  Exper iment  in  Ber lin  Dostopno  na:  https:/ /scholar .google.hr / scholar ?q=Steven+Ver tovec:+Foster in g+cosmopolitism&hl=hr &as_sdt=0 &a s_vis=1&oi=scholar t. 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 81 Radijska  postaja  Multikulti in  podobne  r adijske  postaje  skup- nostnih  medijev  si  za  pogla viten  cilj  postavljajo  integr acijske  pr o- cese:  integr acijo  in  odpr tost  v  svet  (Weltoffenheit),  ne  asimilacijo. Posr edovan je  in for ma cij  ima  dva  pomen a  glede  n a  str ategijo  r a dia: 1. občutek  za  posr edovanje  osnovnih  infor macij  o  r a znih  skupinah in  kultur nih  okoljih,  ki  obstajajo  v  mestu  za  for mir anje  sploš- nega  vzdušja  spr ejemanja  in  vključevanja; 2 . občutek  za  zagota vljanje  pomoči  ja vnosti  –  pogla vitno  migr ant- skim  manjšinam,  na  podlagi  infor macij  o  r azvoju  dogodkov  v zvezi  legalnimi  pogoji  in  socialnimi  pr ogr ami.  Ob  novicah  in obveščanju  ja vnosti  postaja  ponuja  r azlične  oblike  zabave.  Skupni  učinek  je:  integr acija,  medkultur na  komunikacija,  spod- bujanje  dr ugačnega  r azumevanja  kozmopolitizma,  ki  je  usmer jen  k vsem  pr ebivalcem  ber linskega  vsakdanjika,  Nemcem  in  pr iseljen- cem.  Unesco  je  Radio  Multikulti leta  19 9 5   imenoval  kot  nemškega par tner ja  za  ‘Svetovno  dekado  za  kultur ni  r azvoj’.  Leta  19 9 7  je  bil  s str ani  medijske  or ganizacije  Inter nationale  Medienhilfe  imenovan za  r adijsko  postajo  leta.  Imel  je  številne  sledilce,  tudi  po  koncu  de- lovanja  je  ostal  pr imer   dobr e  pr akse,  ena  od  pr vih  in  eksper imen- talnih  pr aks,  v  kontekstu  aktivir anja  skupnostnih  medijev,  sploh r adijskih  pr aks. Slovenski primeri dobre prakse Politika  ‘br oadcastinga’  v  Sloveniji  še  ni  podr obno  spoznala  pomena medijev  skupn osti.  Pr egled  licen c  za  oddajan je,  ki  so  bile  izdan e  med letoma  19 9 5  in  2 0 0 1,  ka že,  da  je  bilo  izdanih  pr eveč  licenc.  Sicer   pa v  Sloveniji  obstajajo  subvencije  za  namenske  pr ogr ame.  Pogoj  za  li- cen cir an je  je,  da  mor ajo  skupn ostni  mediji  oddajati  vsaj  3 0   odstotkov infor mativne,  umetniško  izobr a ževalne  in  kultur ne  vsebine.8 Funk- K  M 82 8 Coyer ,  Hintz,  2 0 0 8 ,  2 75–2 9 7.  03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 82 cijo  skupnostnih  medijev  opr a vljajo  pr edvsem  študentske  in  etni- čne  r adijske  postaje:  Radio  Študent,  Radio  Mar š  in  Radio  Romic.9 Imamo  pa  v  Sloveniji  tudi  tiskane  alter nativne  medije:  Kralji ulice, časopis,  ki  ga  pr odajajo  br ezdomci.  V  njem  pr edsta vljajo  pr oblema- tike  svojega  življenja,  izdelke  in  osebe.  Obstaja  tudi  študentski  ča- sopis  Tribuna in  časopis  skupnosti  LGBTQ,  ki  se  imenuje  Narobe. Slovenski  novinar ji  so  na  spletu  ustanovili  gibanje  Pod črto,  ki  je pr a v  tako  alter nativni  medij. Pr imer ov  in  pr aks  je  v  Evr opi  in  v  svetu  čedalje  več,  globalno  se odpir ajo  pr iložnosti  za  spodbujanje  medkultur ne  komunikacije, pr edvsem  skupne  pr odukcije  pr ogr amov  migr antov  in  domicilnega pr ebivalstva.  Skupno  delo  je  lahko  način  določanja  situacij  na  enaki osnovi.  To  dejstvo  je  potr jeno  skozi  izkušnje  Radia  Salaam  Shalom10 v  Br istolu  v  Veliki  Br itaniji,  kjer   se  dva  pr oducenta  str injata  o  ugod- nostih  za  obe  skupnosti.  Menita,  da  je  pomembneje  r aziskovati  in planir ati  pr ogr am,  kot  ga  pr edvajati,  tor ej  je  pomen  pr ogr ama  za poslušalce  samo  eden  od  dejavnikov.  Največ  šteje  sam  pr oces ustvar janja  pr ogr ama,  komunikacija  med  ustvar jalci  pr ogr ama, temu  sledijo  tudi  pr eda vanje  in  r eakcije  na  pr edstavljene  vsebine. Najpomembnejši  je  kontakt  med  r azličnimi  lokalnimi  skupinami, ki  pr ispevajo  k  skupnostnemu  medijskemu  pr ojektu.  Potr ebno  je namr eč  medsebojno  sodelovanje  pr i  določanju  časa  za  oddajanje pr ogr ama,  pr idobivanju  ciljne  publike,  da  se  vsa  zadeva  dejansko tudi  izpelje.  To  zdr uževanje  r azličnih  članov  lokalne  sfer e  je  odličen pr ispevek  k  spodbujanju  socialne  povezanosti  in  medkultur ne  ko- munikacije.  Pr i  tem  se  soočamo  z  r azličnimi  teor etičnimi  pr istopi,  ki  jih bomo  pr edsta vili  v  nadaljevanju. 83 S             9 Več  o  tem:  https:/ /tunein.com/r adio/Radio-Romic-9 76 -s10 6 552 /  in  Klop- čič,  2 0 15 . 10 https:/ /salaamshalom.or g.uk/  (13 .  6 .  2 0 2 0 ). 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 83 Komuniciranje v skupnosti – različni pristopi Pr vi  pr istop,11 ki  obr a vna va  skupnostne  medije  in  komunicir anje  v skupnosti,  poudar ja  pomen  skupnosti,  ki  ji  služi  medij,  dr ugi  pr istop pa  se  osr edotoča  na  odnose  med  alter nativnimi  in  dominantnimi ozir oma  pr evladujočimi,  mainstream mediji.  Pr i  tem  je  poudar ek  na diskur zivnem  r a zmer ju  soodvisnosti  dveh  antagonističnih  identite- tnih  polov.  Pr vi,  bolj  tr adicion alni  pr istop,  ki  se  ukvar ja  s  teor etičnim osvetljevanjem  identitete  skupnostnih  medijev,  dopolnjujeta  še  dva pr istopa,  ki  sta  bolj  usmer jena  na  dr užbo.  Tr etji  pr istop  pa  definir a skupnostne  medije  kot  del  civilne  dr užbe.  V  tem  kontekstu  a vtono- mija  identitete  skupnostnih  medijev  in  or ganizacija  civilne  dr užbe pr edsta vljata  pomembno  teor etično  podlago.  Nadalje  četr ti  pr istop, ki  n as  še  n ajbolj  zanima,  izhaja  iz  deluzijevske  metafor e  skupn ostnih medijev  kot  r izome.  Slednje  omogoča  še  več  možnosti  glede  vklju- čevanja  r azličnih  vidikov  fluidnega,  nepr edvidenega,  neulovljivega delovanja  pr i  analizi  in  r azumevanju  skupnostnih  medijev. Če  izhajamo  iz  pr vega  pr istopa,  gr e  za  komunicir anje  v  skupno- sti.  Koncept  skupnosti  ima  dolgo  zgodovino,  sploh  na  podr očju  so- ciologije  in  antr opologije.  Nemški  sociolog  Fer dinand  Tönnies (19 6 3 )12 je  teor etizir al  r azliko  med  skupnostjo  in  dr užbo,  medtem ko  je  skupnost  opr edeljena  s  tesnimi  in  konkr etnimi  človeškimi  po- veza vami  in  kolektivno  identiteto,  je  pr evladujoča  značilnost  dr užbe odsotnost  identifikacijskih  odnosov.  Avtor ja  Mor r is  in  Mor ten (19 9 8 )  upor abljata  pojma  zdr uženosti  in  povezanosti,  pr i  tem  se skupnost  sklicuje  na  ‘pojem  velike  dr užine’,  medtem  ko  dr užba ‘pr edstavlja  hladnejši,  nepokr it  in  bolj  r azdr obljen  način  življenja. Namesto  občutka  za  sosesko  in  sobivanje  so  ljudje  osamljeni.13 K  M 84 11 Več  o  tem:  Mar tin-Bar ber o,  19 9 3 . 12 O  tem:  Mar tin-Bar ber o,  19 9 3 ,  2 9 . 13 Mor r is  et Mor ton,  19 9 8 ,  12 –13 . 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 84 Poleg  tega  se  eno  od  pomembnih  vpr ašanj  medijev  skupnosti  na- naša  na  geogr afijo  in  etničnost.  Te  str uktur ne  konceptualizacije skupnosti  najpr ej  posta vimo  v  per spektivo  z  uvedbo  koncepta  in- ter esne  skupnosti.  Skupnosti  nastajajo  ne  le  v  geogr afsko  določenih pr ostor ih,  temveč  tudi  v  kiber netskem  pr ostor u,  kot  je  npr .  skupina upor abnikov.  Spletne  skupnosti  so  spr emenile  pr edsta ve  o  pr ostor u in  kr aju,  tako  da  so  pokazale,  da  geogr afska  bližina  ni  pogoj  za  ka- kovost  skupnosti.  Nedvomna  značilnost  skupnosti  je  pogost  stik članov  in  občutek  pr ipadnosti.14 Identitete skupnosti in komunikacijska integracija Specifične  vr ste  r ekonceptualizacije  skupnosti,  ki  temeljijo  na  po- udar janju  subjektivne  konstr ukcije  skupnosti,  kjer   so  r elevantni  in- ter pr etativni  koncepti,  ki  so  se  r azvili  kot  kr itika  pr imor dializma  in Cohenov  koncept  pomena.15 Oba  koncepta  pr istopata  do  skupnosti od  znotr aj.  Skupnost  aktivno  gr adijo  njeni  člani,  člani  or ganizacije pa  pr omovir ajo  identiteto.  Ljudje  izhajajo  iz  ‘identitete  skupnosti’ in  iz  osebno  zgr ajene  str uktur e  dr užbene  komunikacije.  Jankow- ski16 na  pr imer   pr i  tematizir anju  skupnostnih  medijev  in  komuni- kacije  v  skupnosti  analizir a  vpliv  medijev  na  oblikovanje  identitete in  skupnosti.  Pr i  tem  se  navezuje  na  sociološko  teor ijo  skupnosti (Par k,  Tönniess,  Mer ton),  na  ‘underground’ in  alter nativni  tisk,  ki  ga je  omogočil  r azvoj  ‘off-set’ tiskanja  in  kontr akultur e  v  6 0 .  in  70 .  letih v  ZDA.  Skupnostni  r adio  in  televizija,  ki  zaznamujeta  medijsko  kr a- jino  v  ZDA,  Kanadi  in  Evr opi,  vplivata  tudi  na  sodobnejše  teor ije vir tualne,  inter pr etativne,  diskur zivne  in  akademske  skupnosti.  Te- matizacije  skupnostnih  medijev  zastavljajo  vpr ašanje,  kako  skup- 85 S             14 Clar k,  19 73 ,  4 11. 15 Cohen,  19 8 9 . 16 Jankowski,  Pr ehn,  2 0 0 2 . 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 85 nosti  sodelujejo  z  ur edništvi  časopisnih,  r adijskih  in  televizijskih hiš  ter   kako  ur edništva  v  sodelovanju  s  skupnostmi  or ganizir ajo novinar ska  izobr aževanja,  ki  omogočajo  samor epr ezentacijo  kul- tur nih  in  identitetnih  specifik  v  množičnih  medijih.  Pr edvsem, kako  skupnostni  mediji  vplivajo  na  dinamiko  skupnosti,  če  upo- števamo  str uktur o  skupnosti,  okolje  posameznikov,  medijsko  kr a- jino,  skupnostne  medije  in  načine  per cepcije  vsebin.  Povezovanje medijev  in  skupnosti  vpliva  na  oblikovanje  identitet  pr ebivalcev ur banih  in  r ur alnih  okolij,  novih  pr ebivalcev  imigr antskega ozadja.  Pr ispeva  tudi  k  ugotavljanju  r azlik  med  br alci  (poslušalci, gledalci),  ki  spr emljajo  bolj  lokalne  vsebine,  in  tistimi,  ki  jih  zani- majo  dogajanja  v  mednar odnem  kontekstu.  Slednji  imajo  pr avi- loma  več  aktivnosti,  upor abljajo  več  medijev  in  imajo  več socialnih  stikov.  Spr emljanje  skupnostnih  medijev  omogoča  na- vezovanje  stikov  v  skupnosti,  spodbujanje  socialnih  inter akcij, vzpostavljanje  povezave  med  časom  in  kr ajem  bivanja,  vzpostavlja se  tudi  povezava  znotr aj  same  str uktur e  skupnosti  (vključenost  v or ganizacije),  vključevanje  v  socialne  pr akse,  ne  nazadnje  tudi  v izbir o  medija.  Komunikacija  v  skupnosti  se  usmer ja  k  vsem,  ne glede  na  to,  kako  je  skupnost  opr edeljena  –  geogr afsko,  pr ostor - sko,  etnično.  Vendar   je  odnos  med  mediji  v  skupnosti  in  delova- njem  skupnosti,  pr esegel  ‘navadno’  enosmer no  komunikacijo,  kjer teme  na  enak  način  izber ejo  pr ofesionalni  komunikator ji.  Osr e- dotočenost  na  akutne  potr ebe  in  inter ese  občinstva,  odnos  med komunikator jem  in  skupnostjo  pa  določa  koncept  dvosmer ne  ko- munikacije.  Iz  tega  izhajajoč  so  mediji  v  skupnosti  sr edstvo  za  iz- r ažanje  skupnosti  in  izgr adnjo  identitete  skupnosti,  so  tisti  kanali, do  kater ih  imajo  člani  skupnosti  dostop,  kar   pomeni  dostop  do  in- for macij,  izobr aževanja,  izr ažanja,  zabave.  So  mediji,  v  kater ih  člani skupnosti  sodelujejo  na  vseh  r avneh:  kot  načr tovalci,  pr edlagatelji, pr oducenti,  izvajalci. K  M 86 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 86 Komuniciranje v skupnosti kot alternativa mediatizirani komunikaciji Pogla vitni  cilj  medijev  v  skupnosti  je  olajšati  dostop  in  sodelovanje članov  skupnosti.  Vsi  člani  skupnosti  imajo  pr iložnost  podati  in  sli- šati  svoj  glas  in  glas  vseh.  Člani  tovr stne  skupnosti  lahko  r azpr a - vljajo  o  temah,  ki  se  jim  zdijo  pomembne  za  skupnost,  in  s  tem opolnomočijo  te  ljudi,  kar   pomeni,  da  so  bile  njihove  izjave  dovolj pomembne,  da  jih  lahko  pr edvajajo.  Dr užbene  skupine,  ki  so  napa- čno  pr edstavljene,  pr ikr ajšane,  stigmatizir ane  ali  celo  potlačene, imajo  lahko  posebno  kor ist  od  upor abe  komunikacijskih  kanalov, ki  so  jih  odpr li  mediji  v  skupnosti,  kr epitve  njihove  notr anje  identi- tete,  izr ažanja  te  identitete  v  zunanjem  svetu  in  s  tem  omogočanja dr užbenih  spr ememb  in  ne  nazadnje  tudi  r azvoja. Komunicir anje  v  skupnosti  ter   r a zvoj  in  pr omovir anje  skupnos- tnih  medijev  pogostokr at  temelji  na  konceptu  alter nativnih  medijev. Ta  koncept  uvaja  r a zliko  med  dominantnimi,  pr evladujočimi  (main- stream) mediji  in  alter nativnimi  mediji.  S  tem,  da  so  alter nativni  me- diji  včasih  opr edeljeni  v  negativnem  odnosu  do  pr evladujočih  oz. dominantnih  (mainstream)  medijev.  Vendar   jemljemo  ta  koncept  z večjo  dozo  pr evidn osti,  ker   tisto,  kar   se  v  določeni  situa ciji  opr edeljuje kot  alter n ativn o,  je  v  dr ugi  situaciji  lahko  tr en dovsko  ali  mainstream. V  pr evla dujočo  ozir oma  domin antn o  (mainstream)  medijsko  pozicijo vključujemo  per cepcijo  šir še  in  homogene  publike,  par ticipacijo  v dr ža vni  lastnini  in  komer cialnih  kampan jah,  ver tikaln o  str uktur ir an e in  pr ofesion a lizir an e  medijske  a kter je,  tudi  n osilstvo  domin antnih  di- skur zov  in  r epr ezentacij. Za  r a zliko  od  n aštetih  so  zn ačiln osti  alter - nativnih  medijev  manjše,  heter ogen e  skupn osti,  kater ih  r a zn olikost se  spoštuje  in  uvelja vlja,  so  neodvisn e  od  dr ža ve  in  tr ga,  izr a žajo  ho- r izontalnost  in  par ticipativnost  v  delovan ju  in  upr a vljan ju.17 87 S             17 Jankowski,  Pr ehn,  2 0 0 2 . 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 87 Dominantni,  pr evladujoči (mainstream) mediji  pa  so  pogosto usmer jeni  k  r a zličnim  političnim  elitam,  r ecimo  v  fa vor izir anju  vlad- nih  vir ov.  Slednje  pr ide  do  izr a za  pr edvsem  v  aktualnem  času,  ko  se nenehno  soočamo  s  spr ego  dominantnih  (mainstream) medijev  in politike,  kar   se  identificir a  v  mediatizacijskih  pr ocesih.  Mediatizacija se  n an a ša  n a  šir še  (meta)spr emembe  medijev  in  oblike  komunika cije, kar   vpliva  na  spr emembe  v  vsakdanjem  življenju,  na  spr emembe osebnih  in  kolektivnih  identitet,  na  dr užbena  r a zmer ja  in  na  dr užbo v  c eloti.18 Mediatiza cija  vse  inten zivn ejše  spr emin ja  odn ose  n a  r ela ciji mediji–politika–komunikacija,  in  sicer   na  način,  da  se  popolnoma spr emin jajo  pogledi  n a  vlogo  medijev  v  dr užbi  in  kultur i.  Mediji  niso več  samo  posr edniki  v  pr ocesu  pr enosa  infor macij  med  r a zličnimi institucijami  in  ja vnostmi,  vse  bolj  delujejo  kot  posebna  institucija  s svojo  logiko  delovanja  in  lastnimi  inter esi.  Njihov  vpliv  v  moder nih dr užbah  je  postal  tako  močan,  da  se  dr uge  dr užbene  institucije  pr ila - gajajo  logiki  funkcionir anja  medijskih  or ganizacij.  Po  eni  str ani  so mediji  integr ir ani  v  delovanje  posameznih  institucij,  po  dr ugi  str ani pa  se  dr užbena  inter akcija  znotr aj  institucij,  med  institucijami  in dr užbo  v  celoti  kr eir a  s  pomočjo  medijev.19 Mediatizacija  kot  pr oces delovan ja  medijev  n a  dr užben e  in stitucije  n a  n a čin,  da  in stitucije  obli- kujejo  medije,  ima  za  posledico  tako  spr emembe  samih  medijev  kot tudi  spr emembe  v  načinu  komunicir anja.20 Bistvene  dimen zije  zaje- majo:  r a zšir jan je,  izmen ja vo,  pr epletan je  in  pr ilaščan je  komunikacije, medijev  in  dr užbenih  aktivn osti.  Sam  pr oces  mediatizacije  zajema  tr i nivoje:  makr o,  mezo  in  mikr o.  Makr o  nivo  se  n an aša  n a  spr emembe dr užbe  in  kultur e,  mezo  nivo  na  spr emembo  in stitucij  in  or ganizacij, mikr o  nivo  pa  pr inaša  spr emembo  n ačin a  komunikacije. K  M 88 18 Več  o  tem:  Kr otz,  2 0 14 ,  Pajnik,  2 0 10 . 19 Hjavar d,  2 0 0 8 ,  v  Bilić,  2 0 12 . 20 Več  o  tem:  Pajnik,  2 0 16 . 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 88 Mediji  tor ej  vplivajo  na  obr azce  delovanja  vseh  dr ugih  dr užbe- nih  institucij,  in  sicer   na  način,  da  institucije  delujejo  v  r ealnosti,  ki je  skonstr uir ana  skozi  medijsko  infor mir anje.  Po  dr ugi  str ani  je  r es tudi  to,  da  kater ikoli  dr užbeni  akter   želi  javnosti  posr edovati  dolo- čene  infor macije,  to  lahko  r ealizir a  edino  pr ek  medijev.  Da  bi  to  do- segli,  mor ajo  logiko  svojega  delovanja  pr ilagoditi  logiki  medijskega por očanja.  Sodobne  mediatizacije  vendar le  ne  kaže  r azumeti  kot medijski  kolonializem  dr ugih  dr užbenih  institucij  in  str uktur .  Me- diji  ne  nazadnje  niso  institucija,  ki  deluje  zunaj  dr užbe  in  izvaja  zu- nanji  pr itisk  na  dr užbo.  Mediatizacijo  per cipir amo  kot  dvostr anski pogled,  v  kater em  mediji  delujejo  kot  zasebna  institucija,  ki  ima kontr olo  nad  vitalnimi  dr užbenimi  r esur si  –  to  so  infor macije.  Isto- časno  so  mediji  integr ir ani  v  vsakdanjo  sfer o  (life-world)  dr ugih dr užbenih  institucij  ozir oma  dr užbe  v  celoti.21 Ravno  v  tem  je  pomen  in  potencial  skupnostnih  medijev,  ki  so deinstitucionalizir ani,  usmer jeni  k  r azličnim  manjšinam,  subkultu- r am,  dr uštvenim  gibanjem,  iz  česar   izhajajo  r aznovr stnejše  vsebine in  več  r azličnih  mnenj.  Slednje  omogoča  več  neodvisnosti,  več  ino- vativnosti,  eksper imentir anja,  tr ansgr esivnosti  –  tako  v  vsebinah kot  v  for mah. Mediji v skupnosti in pomen civilne družbe Mediji  v  skupnosti  veljajo  pr edvsem  za  neposr eden  del  civilne dr užbe.  Demokr atizacija  medijev  omogoča  dr ža vljanom,  da  so  akti- vni  v  eni  od  številnih  (mikr o)  sfer ,  ki  so  pomembne  za  vsakdanje življenje,  in  uveljavljajo  svojo  pr avico  do  komunikacije.  Te  oblike mikr o  udeležbe  je  tr eba  obr avnavati  kot  pomembne,  saj  ljudem omogočajo,  da  v  pr aksi  izr ažajo  demokr atična  in  dr žavljanska  sta- lišča,  s  čimer   kr epijo  (možne)  oblike  makr o  udeležbe.  Kot  smo  več- 89 S             21 Hepp,  2 0 14 ,  www.mediatization.ku.dk. 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 89 kr at  slišali:  ‘Učimo se sodelovati skozi sodelovanje’.  Mediji  v  skup- nosti  imajo  potencial,  da  lahko  pr emagajo  absolutistično  r azlago medijske  nevtr alnosti  in  nepr istr anskosti  ter   ponudijo  r azličnim dr užbenim  skupinam  pr iložnost  za  šir oko  sodelovanje  v  javni  r az- pr a vi  in      z a  samostojno  zastopanje  v  javni  sfer i,  s  čimer   vstopijo  v območje,  ki  omogoča  in  olajša  mikr o  in  makr o  udeležbo. Skupnostni mediji kot rizomatski mediji Rizomatičnost  v  komunicir anju  r azumemo  pr edvsem  kot  r azsr ediš- čenost,  metafor ično  ne  gr e  za  kor enine,  temveč  za  kor enike.  Dr u- gače  kot  dr evo  ali  kor enine,  r izom  povezuje  kater okoli  točko  s kater okoli  dr ugo  točko/vr hom.  Ni  nar ejen  iz  enot,  temveč  iz  r azsež- nosti,  ali  r aje  iz  smer i  v  gibanju.  Nima  ne  začetka  ne  konca,  ampak je  vedno  sr edina  (millieu),  iz  kater e  r aste  in  kater o  tudi  pr esega. Ko  r azpr a vljamo  o  alter nativnih  medijih,  alter nativnosti  medij- skih  vsebin,  se  pogosto  kr itizir a,  oksimor onična  nar a va  le-tega.  Na- mr eč  vse  je  v  nekem  tr enutku  alter nativno  nečemu  dr ugemu. Zdr užujejo  dve  osr ednji  smer i:  ver tikalo  in  ver tikalno  izr ažanje  na- spr otovanja  in  bočno  mr eženje.  Tor ej,  pr i  r izomatični  komunikaciji je  zasta vljen  pr oces,  str ategija  ver tikalnega  izr ažanja  naspr otovanja in  bočnega  mr eženja,  povezovanja.  Ob  tem  sama  ‘etiketa’  alter na- tivnosti  vnapr ej  določa  opozicijsko  stališče,  kar   omejuje  njihov  po- tencial  in  sposobnost  podajanja  ne  samo  r azličnih,  naspr otujočih si  stališč,  temveč  tudi  inovativnega  mnenja,  ki  kljubuje  dominant- nemu,  pr evladujočemu  (mainstreamu).22 Rizomatičnost  v  komuni- kaciji  nam  ponuja  več  odpr tosti,  več  per spektiv,  nastanek  novih  idej in  stališč.  Po  mnenju  Couldr ya23 gr e  tudi  za  dekonstr uir anje  diho- tomnosti  v  komunikaciji,  sploh  pr i  odnosih  med  alter nativnimi  in K  M 90 22 Rodr iguez,  2 0 0 1,  2 0 . 23 Couldr y,  2 0 0 0 ,  18 1. 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 90 dominantnimi,  pr evladujočimi,  mainstream mediji,  ko  opisujejo, kako  ljudje  postajajo  aktivni  znotr aj  dominantnih  (mainstream)  me- dijev  in  spr ožajo  ‘alter nativne  oblike  medijacije  in  medijskega  aktiv- izma’,  ki  ogr ožajo  a vtor itete  obstoječih  medijskih  institucij.  Walzer pr a vi,  da  se  dr ža va  popolnoma  r azlikuje  od  vseh  dr ugih  or ganizacij, uokvir ja  meščansko  dr užbo,  ur eja  tudi  osnovna  pr a vila  aktivističnih or ganizacij.24 Tovr stni  r elacionistični  vidiki  delovanja  v  civilni dr užbi  in  tudi  kr itike  ozko,  izključujočega  alter nativnega  načina  me- dijskega  delovanja,  se  r adikalizir ajo  in  zdr užujejo  v  četr tem  pr i- stopu,  ki  temelji  na  teor ijah  Deleuzea  in  Guattar ija  o  r izomi.25 Metafor a  r izoma  temelji  na  soočanju  in  zoper stavljanju  r izomati- čnega  in  ar bolijskega  mnenja.  Ar bolika  je  linear na  in  hier ar hična, lahko  se  pr edsta vlja  kot  ‘dr evesna  str uktur a  r odoslovja,  veje,  ki  se še  napr ej  delijo  na  manjše  in  manjše  kategor ije’.26 Po  Deleuzu  in Guattar iju  gr e  za  filozofijo  dr ža ve.  Po  dr ugi  str ani  je  r izomatičnost nelinear ana,  anar hična  in  nomadska.  ‘Za razliko od drevesa in nje- govih korenin rizom povezuje katerokoli točko s katerimkoli drugim vrhom’.27 Ta  metafor a  bo  samo  še  bolj  poudar ila  vlogo  medijev  v skupnosti  kot  stičišča  in  kr ižišča  or ganizacij  in  gibanj,  povezanih  s civilno  dr užbo,  omogočila  pa  bo  tudi  vključitev  visoke  stopnje  ne- pr edvidljivih  r azmer ,  ki  so  značilne  za  medije  v  skupnosti.  Osr ednja tr ditev  tega  pr istopa  je,  da  neusmiljenost  in  nepr edvidljivost,  kot  je to  pr imer   s  kor eniko/r izomom,  pr edstavlja  njen  glavni  identifika- cijski  element.  Kor enike/r izomi  nenehno  povezujejo  semiotične  ve- r ige,  or ganizacije  moči  in  okoliščine,  povezane  z  umetnostjo, znanostjo  in  socialnim  bojem.  Te  poveza ve  se  nanašajo  na  medijske potenciale,  ki  jih  lahko  vzposta vijo  z  dr ugimi  or ganizacijami  civilne 91 S             24 Walzer ,  19 9 8 ,  13 8 . 25 Deleuze,  Guattar i,  19 8 7. 26 O  tem:  Wr a y,  19 9 8 . 27 O  tem:  Deleuze,  Guattar i,  19 8 7. 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 91 dr užbe,  tudi  z  dr ža vnimi  in  tr žnimi  segmenti,  ne  da  bi  pr i  tem  izgu- bili  ustr ezno  identiteto  in  integr ativen  pomen.  Skupnostni  mediji ne  delujejo  v  celoti  zunaj  tr ga  in  dr žave,  kar   mehča  antagonistični odnos  (kot  alter nativa  glavnemu  toku)  do  tr ga  in  dr žave.28 Četr ti pr istop  ima  tor ej  šir ši  pomen  in  pr edstavlja  nadgr adnjo  civilne dr užbe  in  demokr acije.  Za  r azliko  od  tr etjega  pr istopa  glavni  po- udar ek  pr i  opisu  pomena  skupnostnih  medijev  ni  njihova  vloga  del ja vne  sfer e,  temveč  katalizator ska  vloga,  ki  jo  lahko  imajo,  če  delu- jejo  kot  stičišče  r azličnih  skupine  –  ženske,  kmetje,  študenti,  manj- šine,  migr anti,  r azlična  gibanja  –  pr otir asistična,  ekološka,  LGBT  in podobno. V  tej  sodobni  skupnosti  mediji  ne  delujejo  le  kot  instr ument,  ki daje  glas  skupini  ljudi,  povezanih  z  določenim  pr oblemom  in  de- pr ivir anostjo,  temveč  lahko  usmer jajo  posameznike,  skupine  ali  or - ganizacije,  ki  so  že  aktivni  v  r azličnih  vr stah  boja  za  enakopr a vnost in  nediskr iminator nost.  Skupnostni mediji – komuniciranje v skupnosti: možnosti in omejitve V  poskusu  r a zlage  tr enutno  dokaj  nestabilnega  in  pr oblematičnega položaja  skupnostnih  medijev  in  vzr oka,  zakaj  so  poskusi  ar tikula- cije  tega  ‘tr etjega  sektor ja’  –  izr ecno  del  civilne  dr užbe  in  neodvisni od  dr ža ve  in  tr ga  –  za  zdaj  manj  uspešni,  je  bil  poudar ek  na  pojas- njevanju  njihove  identitetne  opr edeljenosti,  pr edvsem  pa  njihovega antagonističnega  odnosa  do  identitete  pr ipadajoče  dr ža vnim  in  ko- mer cialnim  medijem. Kljub  pomembnosti,  ki  jo  pr i  vseh  navedenih teor etičnih  pr istopih  pr ipisujejo  skupnostnim  medijem,  je  stanje  za številne  medijske  or ganizacije  v  večini  evr opskih  dr žav  mogoče opisati  kot  negotovo.  Nekater e  or ganizacije  medijskih  gibanj  v K  M 92 28 Pr av  tam,  19 8 7. 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 92 skupnosti,  vključno  z  AMARC-Eur ope29,  so  danes  na  eksistencial- nem  r obu  in  r esno  ogr ožene.  Kot  pr oblem  se  je  izpostavilo  tudi  to, da  si  skupnostni  mediji  delijo  zelo  malo  akutnih  tem  in  stališč  z  me- diji  ‘pr vega’  in  ‘dr ugega’  sektor ja,  ali  pa  z  dr ugimi  or ganizacijami, ki  delujejo  v  pr evladujočih  diskur zih.  Potem  bi  se  mor ali  vr niti  k ponujenim  teor etičnim  pr istopom,  ki  poleg  tega,  da  ponujajo  mož- nost  analize  pomena  medijev  v  skupnosti,  omogočajo  tudi  opr ede- ljevanje  r azličnih  diskur zov  o  komunikaciji,  medijih,  gospodar stvu, or ganizacijskih  str uktur ah,  politiki  in  demokr aciji. Pr vi  teor etični  pr istop  se  osr edotoča  n a  služen je  skupn osti,  sa j  jim ponuja  vodor a vni  kanal  komunikacije.  Pomanjkljivost  tega  pr istopa je,  da  n e  obsta ja  dvosmer n a  komunika cija.  Ta  vpliv  je  pr ivedel  do  obi- lice  specifičnih  tehnologij,  usmer jenih  v  enosmer no  komunikacijo, in  pomanjkanja  tehnologij,  ki  bi  olajšale  dvosmer no  komunikacijo. Dr ugi  teor etični  pr istop  pr edsta vi  ar tikulir anje  skupnostnih  me- dijev  kot  alter native  dominantnim  oz.  pr evladujočim  medijem (mainstream media)  in  antagonistični  odnos  do  le-teh,  ki  ni  vzpo- stavil  komunikacije  do  unificir ane  javnosti.  Identiteta  medijev  v skupnosti  je  bila  antagonistična  tudi  do  liber alnega  medijskega  di- skur za,  ki  je  pr idobil  na  velja vi  v  obdobju  der egulacije  in  pr ivatiza- cije,  s  čimer   je  končal  večino  dr ža vnih  monopolov  na  r adiodifuzijo v  zahodni  Evr opi. Tr etji  teor etični  pr istop  dodaja  nov  pr oblem  v  zapleten  odnos skupnostnih  medijev  znotr aj  civilne  dr užbe  na  eni  ter   dr ža ve  in  tr ga 93 S             29 AMARC,  svetovno  zdr uženje  r adijskih  r adiotelevizij  v  skupnosti,  usta- novljeno  leta  19 83 ,  je  globalna  mr eža  postaj,  feder acij  in  zainter esir anih str ani  v  skupnostnih  medijih,  ki  spodbuja  upor abo  skupnega  r adia  kot or odja  za  dr užbeni  in  kultur ni  r azvoj.  Za vzema  se  za  pr a vico  do  komuni- kacije  na  vseh  r avneh,  od  globalne  do  lokalne,  ter   za  ustvar janje  pr avi- čnega,  demokr atičnega  in  par ticipativnega  r azvoja.  Diasio,  2 0 0 9 ,  Mučalo, 2 0 16 . 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 93 na  dr ugi  str ani.  Poleg  tega,  da  se  distancir ajo  od  usmer jenosti  k  eko- nomski  učinkovitosti,  ki  je  značilna  tako  za  dr ža vo  kot  za  tr g,  se  me- diji  v  skupnosti  upir ajo  tudi  tr enutnim  političnim  in  demokr atičnim diskur zom,  ki  še  napr ej  poudar jajo  r epr ezentativno  vlogo  politične elite  in  dr ugih  ver tikalnih  vr st  or ganizacije. Četr ti  teor etični  pr istop  odpir a  možnost  r izomatičnega  delo- vanja,  analizir anja  pomena  skupnostnih  medijev,  uvaja  dr ugačen diskur z  komunikacije,  na  r elacijah:  mediji,  ekonomija,  politika  in demokr acija. Če  se  osr edotočimo  na  notr anje  delovanje  skupnostnih  medijev, je  tr eba  najpr ej  opozor iti,  da  vodijo  or ganizacijski  diskur z,  ki  po- udar ja  hor izontalno  or ganizacijo  namesto  ver tikalne  ali  hier ar hične. Te  r a zlične  ar tikulacije  moči  in  vodenja  podpir ajo  bolj  enakopr a vno in  enakomer no  obliko  odločanja  in  par ticipativno  demokr acijo.  Iz- hajajoč  iz  slednjega  bi  bil  najbolj  upor aben  multiteor etičen  pr istop ali  istočasna  aplikacija  kombinacije  na vedenih  pr istopov,  pr imer no situaciji  in  skupnosti,  v  kater i  se  nahaja.  Skupnostni  mediji  so  se  poskušali  upr eti  številnim  pr evladujo- čim  tr endom  na  komunikacijski,  or ganizacijski  in  politični  r avni, kar   je  medijske  skupnosti  pustilo  v  pr ecej  pr oblematičnem,  r anlji- vem  in  izolir anem  položaju.  Postavitev  r izomatskega  pr istopa  v ospr edje,  omogoča  več  pr ostor a  za  deter itor ializacijo  glavnih  iden- titet  in  hkr ati  za  sodelovanje  z  vladnimi  in  tr žnimi  or ganizacijami. Sklenemo  lahko  z  r azmišljanjem,  da  bo  mor da  r avno  postavljanje r izomatskega  pr istopa  v  ospr edje  vendar le  omogočilo  več  pr ostor a za  sodelovanje  z  dominantnimi,  pr evladujočimi  (mainstream) me- diji,  tr gom,  dr ža vo,  vsekakor   z  zmanjševanjem  ten zij  in  antagoniz- mov,  ki  so  vseskozi  pr isotni  v  medijski  sfer i. K  M 94 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 94 Bibliografija BILIĆ,  P.  (2 0 12 ):  “Hr vatski  medijski  sustav  između  r efleksivne  mo- der nizacije  i  medijatizacije:  socijetalna  in  institucionalna  r azina”, Društvena istraživanja,  (2 1)4 ,  8 2 1–8 4 2 . BUCKLEY,  S.  et al. (2 0 11):  Community Media: A Good Practice Handbook.  Par is:  UNESCO,  Communication  and  Infor mation  Sec- tor .  Dostopno  na:  http:/ /globeinter .or g.mn/images/upld/Good.pr a ctices.in.community.media.pdf.  (2 0 .  6 .  2 0 2 0 ). CLARC,  D.  B.  (19 73 ):  “The  Concept  of  Community:  a  Re-examina- tion”,  Sociological Review,  Volume  2 1,  Issue  3 ,  3 9 7–4 16 . COHEN,  A.  (19 8 9 ):  Culture, Identity and the Concept of Boundary, Univer sity  of  Edin bur gh,  Dostopn o  n a:  https:/ /www.r esear chgate.n et/ publication/2 758 79 57_Cultur e_identity_an d_the_con cept_of_boun dar y/fulltext/0 ffc7a75 0 cf2 5 5 16 5 fc8 e74 f/Cultur e-identity-and-the- concept-of-boundar y.pdf. COYER,  K.,  HINTZ,  A.  (2 0 10 ):  “Developing  the  ‘Thir d  sector ’:  Com- munity  Media  Policies  in  Eur ope”,  in:  Klimkiewicz,  B.,  Media Free- dom and Pluralism - Media Policy Challenges in the Enlarged Europe,  Centr al  Eur opean  Univer sity  Pr ess,  2 75–2 9 7. COULDRY,  N.  (2 0 0 0 ):  The Place of Media Power, Pligrims and Wit- nesses of the Media Age.  Routledge,  London. DELUZE,  G.,  GUATTARI,  F.  (19 8 7):  A Thousand Plateaus. Capitalism and Shizophrenia,  Univer sity  of  Minnesota  Pr ess,  Minneapolis. DIASIO,  F.  (2 0 0 9 ):  AMARC and more than 25 years of community media activism. Dostopno na: https://www.sciencedirect.com/scie nce/article/abs/pii/S0736585309000409. (21. 6. 2020). JANKOWSKI,  N.  et PREHN,  O.  (2 0 0 2 ): Community media in the in- formation age: perspectives and prospects.  Cr esskill,  New  Yer sey. HEPP,  A.  (2 0 14 ):  www.mediatization.ku.dk,  2 1.  6 .  2 0 2 0 . 95 S             03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 95 JAKUBOWICZ,  K.  (2 0 0 9 ): A New Notion of Media? https:/ /www.coe.int/t/dghl/standar dsetting/media/doc/New_No- tion_Media_en.pdf,  Council  of  Eur ope,  apr il  2 0 0 9 . KLOPČIČ,  V.  (2 0 15):  “Značenje  r egionalne  sur adnje  za  očuvanje  je- zika  i  kultur e  Roma.  Političke  per spektive”,  Časopis za istraživanje politike 3,  8 3 –9 7.  Dostopno  na:  http://www.upns.r s/sites/default/ files/2 0 17-0 1/Politicke-per spektive-3 -2 0 15 .pdf#page=83 . KROTZ,  F.  (2 0 14 ):  “Media,  Mediatization  and  Mediatized  Wor lds:  A Discussion  of  the  Basic  Concepts”,  in:  Hepp,  A.  and  Kr otz,  F.,  eds., Mediatized worlds: culture and society in a media age.  Basingstoke: Palgr ave  Macmillan. LEWIS,  P.  M.  (2 0 0 8 ):  Promoting Social Cohesion : The Role of Com- munity Media. Pr oject  Repor t.  Council  of  Eur ope,  Str asbour g.  Do- stopno  na:  http:/ /r epositor y.londonmet.ac.uk/2 5 8 5 /. MARTIN-BARBERO,  J.  (19 9 3 ):  Communication, Culture and Hege- mony. From the Media to Meditations, Sage,  London. MORRIS,  A.  et MORTON,  G.  (19 9 8 ):  Locality, Community and Na- tion,  Holder &Stoughton,  London. MUČALO,  M.  (2 0 16 ):  Community radio: razvoj i perspektive nepro- fitnih medijev.  Dostopno  na:  https:/ /www.r esear chgate.net/publica- tion/3 1758 23 51_Community_r adio_r a zvoj_i_per spektive_n epr ofitn ih_medija. PAJNIK,  M.  (  2 0 10 ):  “Konceptualizacija  alter nativnih  medijev:  O pomenih  alter nativnega”,  Teorija in praksa, 4 7(1),  4 1–5 8 . PAJNIK,  M.  (2 0 16 ):  Mediatizacija migracij v post-demokraciji, https:/ /www.youtube.com/watch?v=xSFs7Q_po4 Y. RODRIGUEZ,  C.  (2 0 0 1):  Fissures in the Mediascape. An Internatio- nal Study of Citizen’s Media. Cr esskill,  Hampton  Pr ess,  New  Yor k. VERTOVEC,  S.  (2 0 0 6 ):  Fostering Cosmopolitanisms: A Conceptual Survey and A Media Experiment in Berlin,  WPTC-2 K-0 6 ,  Oxfor d. K  M 96 03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 96 Dostopno  na:  https:/ /pur e.mpg.de/r est/items/item_3 0 12 2 4 3 /com- ponent/file_3 0 12 2 4 4 /content.  2 1.  6 .  2 0 2 0 . WRAY,  S.  (2 0 0 2 ):  Rhizomes, Nomads, and Resistant Internet Use: Dostopno  na:  2 0 .  6 .  2 0 2 0 :  http:/ /www.nyu.edu/pr ojects/wr ay/Rhiz- Nom.html. Spletni viri: https:/ /en.unesco.or g/themes/community-media-sustainability. https:/ /salaamshalom.or g.uk/  (13 .  6 .  2 0 2 0 ). AMARC  Eur ope.  2 0 15 .  http:/ /www.amar ceur ope.eu/. https:/ /tunein.com/r adio/Radio-Romic-9 76 -s10 6 5 5 2 . 97 S             03 - KarmenMedica 10. 07. 2020 11:48 Page 97