-s lihaj. ob 4. atjutraj. =
Stane mesečno Din 15—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo >
Ljubljana, Knaftova ulica »ter. j/L Telefon štev. 74, ponoči tucM štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnlštvos LJubljana, PreSemo«. ulica il j«. - Telefon št.
Inseratnl oddelek 1 LJubljana, Prešernova ulica št 4. — Telefon »t «9»
Podružnici. Maribor, Barvaratca ulica št. t. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri postnem Ceh. zavodu t l.)ub-jana št 11.84* - Praha čislo 7S.180-VVien.Nr. 10^.141.
LJubljana, 12. maja.
Splošna stavka v Angliji je končana. Splošna ta stavka pravzaprav niti ni bila, saj so poleg rudarjev štrajkali le železničarji, mornarji in črkostavcL In še v tem obsegu ustavitev dela ni bila popolna. Na tisoče dobrovoljcev je opravljalo najnujnejša dela in zasilni promet se je vsak dan povoljneje vršil. Skoro popolna je bila stavka samo v premogovnikih. Navzlic temu zasluži zadnji pojav v Veliki Britaniji ime generalne stavke, saj česa takega ta dežela še ni videla, vsaj od tiste dobe ne. odkar je postala prva industrijska država sveta. Ko so se začetkom preteklega stoletja začeli uvajati stroji v industrijo, je sicer res prišlo do strašnih izbruhov angleških proietarcev proti — strojem, vendar so bili tisti dogodki ie izraz ne moči ročnega delavstva zoper napredujočo tehniko, niso pa mogli dovesti do nikakega hujšega socijalnega potresa, kai šele do socijalne revolucije. Od tistih dob je med angleškim delavstvom zavladala resignacija in treznejše raz-motrivanje produkcijskega procesa. Desetletja in desetletja so ročni delavci Velike Britanije usmerili svoj napor izključno za cilj. da dosežejo čim boljše življenjske pogoje in da si čim udobneje srede svoj obstoj v sedanjem družab-nem stanju. Iz tega vidika so se stvar-jale strokovne organizacije, ki so dosegle v enotni zvezi kot Trades Union vrhunec svojega uspeha in moči
Zadnja desetletja pa se je začel iz prav skromnih in plitkih studencev razvijati tudi politični pokret angleškega delavstva. Ustvarila se je po »Nezavrsni delavski stranki* tudi enotna Labour Party. obsegajoča vse dele in vse panoge delavskega pokreta v Vehki Britaniji. Iz nezavidnih početkov pred vojno je iz nje zrastla politična sila, ki je pred dvema letoma sestavila manjšinsko vlado in je potisnila v ozadje zgodovinsko liberalno stranko, katera se Dod nezanesljivim vodstvom vedno spremenljivega Lloyda Georgea ne more več povzpeti k prejšnji moči.
Tudi Lobour Party ie vse do zadnjega veljala in je v resnici tudi bila re-iormistična delavska stranka, nekako po ustroju češke narodno socijalistične stranke. Po padcu Macdonaldovega kabineta pa je opažati v pokretu angleškega delavstva občuten razvoj na levo. Lani je napravil letni kongres strokovnih organizacij sklepe, ki so naravnost nezaslišani spričo dosedanje psihologije angleškega delavstva Prvič se je zgodilo, da so dotlej patrijotični zastopniki organiziranega angleškega delavstva sprejeli načelo, da se smeio kolonije in dežele, ki so pod britanskim protektoratom, odcepiti od matere domovine.
Ta dogodek je dovolj značilen. Ce še omenimo, da je komunistična internaci-ionala vrgla zadnje čase vso svojo pozornost in vse svoje nade na Veliko Britanijo, je slika popolna. Iz teh vidikov se mora presojati tudi sedanji industrijski spopad v še vedno prvi industrijski državi starega sveta.
Do «sp!ošne» stavke ie prišlo radi krize v premogarski stroki. Angleška pre-mogarska industrija ne stoji več na onem višku kot pred vojno. Tretjina rudnikov pa je sploh pasivna. Do izbruha današnje krize je veljala za celo državo enotna tarifa Pasivnim rudnikom ie pomagala znatna državna subvencija, da so tnogli plačevati enake mezde pojim delavcem kot dobičkonosna podjetja. Tak sistem je bil nevzdržen. Lastniki so zahtevali primerno znižanje delavskih mezd in zvišanje delavnega časa. Zahtevali pa so tudi. naj se pri določitvi delovnih pogojev upoštevajo gospodarske razmere posameznih premogovnih podjetij. Delavci so te pogoje odklonili in so predlagali nacionalizacijo, to je podržavljenje vseh rudnikov za slučaj, če nočejo lastniki pristati na enotno lestvico za celo državo. Vlada ie skušala posredovati, vendar brezmesno. Ker ni hotela več dajati državne podpore, so določili podjetniki s 1 majem nove, za približno 30 ocist, znižane mezde.
Tako so rudarji ob poteku roka zapustili delo in zastavkali. Rudarska stavka bi bila v naprej obsojena na neuspeh, če bi ostala osamljena. V Angliji je na-kupičena za mesece m mesece dovoljna množina premoga Da se ta premog ne bi mogel prevažati, je stavkovno vodstvo pognalo v stavko tudi železničarje in drugo prometno delavstvo. Voditelji stavke so upali, da bodo na ta način orisililj vlado in lastnike rudnikov k Pogajanjem in h kapitulaciji. Kmalu pa so uvideli, da njihovi zapovedi ni sledilo zadostno število delavcev. Pretila ie velika nevarnost, da se celo podjetje konča s polomom za delavce. Zato so zmerni elementi vložili vse sfle, da je Drišlo do obnove pogajanj. Cim se je nudila prilika, da se pogajanja nadaljujejo, so ustavili generalno stavko. Odslej štrajkajo samo še premogarjL
Želeti je, da dovedejo sedaj započeti razgovori do povoljnega rezultata. Vsekakor je jasno, da je stavkovno vodstvo z ustavitvijo splošne stavke izgubilo najmočnejše orožje. Doslej je zma-
Borba za korupcijsko anketo
Nesoglasja med Pašičem, vladoin radičevci« — Deljeno mišljenje v radikalskem klubu. — Stališče opozicije. — Radiča ni v Beograd. — V pričakovanju dogodkov današnjega dne. — Av-
dijence na dvoru.
Beograd, 12. maja p. Današnji dan ie poteke! v znamenju zatišja pced veliko burjo. Prinesel ni nobenega vtdnega momenta, ki bi ga bilo smatrati za korak k razči-ščenju zamotane situacije. Položaj vlade je zelo težak. Občuti se, da k katastroia na pragu. Kombinacij Je seveda sitno veliko, vendar še ni nič konkretnega. Odnošaji med obema vladnima skupinama so povsem nejasni. Z velikan zanimanjem se pričakujejo poročila o jutrišnjih Radidevih zborovanjih v Požegi is Gradški, na katerih naj se radikalom pojasni, kaj Radič hoče. Po mnenju radikalov je od teh govorov odvisen tudi nadaljnji razvoj dogodkov, ker bo Radič tu stavil svoje pogoje. V radikalni stranki sami so se danes razmere še bolj kompScirale radi predloga ene in druge sku piie v vprašanju korupcijskih interpelacij. Ob 1. popoldne je bila v predsedstvu radikalnega kluba krajša konferenca med prvaki radikalne siranke s PaSičem na čelu ki z vsemi člani vlade. Pri tej priliki je Pa-iič pojasnil svoje stališče, da mora vlada na interpelacije opozicije o^govor.ti z od kritji o aferah nekater b č.anov cp^zlc fe in da se naj sestavi anketa, ki naj preišče vse afere od leta 1918 do danes v kr-n loškem redu. Vlada pa zavzema stališče, da sta potrebni dve anketi ena glede afere R. Pašiča druga pa Za ostale stvari.
Rad.če-vo dosedanje stališče j2, da naj se sestavi ena anketa, ki naj najprvo pretrese afero Ra^e Pašiča, potem pa ost'le afere. Med tem so radčevci danes izja-v&i, da tu<3 to še ni dsfinhlvno, temveč da oni latako stavijo druge predloge. Puščajo si torej svobodne roke. Ožja cpoziclja je imela danes sestanek, na katerem je dr. Kumanudi izjavi, da Je mogoča anketa samo za slučaj Rada Paš ča. ker po poslovniku Narodne skupščine ni mogoče voliti anketo za druge afere, o katerih ni bila stavljena nobena interpelacija. To Kuma-nudljcvo stališče so takoj sprejeli klerikalci in se izjavili za to, da se pretrese samo slučaj Rade Pašiča.
Ožja opozicija je danes Narodni skupščini predložila načrt zakona o pobijanju korupcije, ki ima -39 članov ter je nekoli-
ko bolj popolna kakor predlog, ki ga je svoj čas stavila Davkfovičeva vlada.
Za danes so pričakovati v Beogradu St Radiča, ki pa ti! prišel kar se smatra za neugodno znamenje. Radič je naznanil svod prihod za petek. Zvečer ste dolgo konferi-rala Pašič ta Uzunovič.
Položaj le sledeči: Med radikal! (n rad-čevo; še nI nobenega sp orazuma glede s' np-nega nastopa vladne večine na petkovi se};. V radikalnem klubu so m-šljenja glede stališča vlade deljena. Jutri se sestane radi-katskl klub, v katerem bo skuša, Pašč do-bltl odobritev za svoje stališče. Med tem bo prišlo tttdi poročilo o Radič v h Izjavah. Zvečer se bo sestal min. svet da na podlagi dogodkov poskusi rešiti vprašanje skupnega nastopa radtkaiov In rad čevcev in s tem eksistenco vlade. Izgled za to se presojajo pesimistično.
Noooj ob 19.30 je bil na dvoru dr. Nta-čič, po min. seji ob tričetrt na 21. pa min. predsednik Uzunovič.
Stališče SDS glede konipcijske ankete
Beograd!, 12. maj*, t. Nedavno so režim« ski listi, med njimi listi zagrebške Tipogra« fije, poročali, da bi se samostojni demo. kratski poslanci v Narodni skupščini absen» tirali pri volitvi ankete za preiskavo ko« rupcijskih afer in tako omogočili radikalom večino. Dokazovanje gluposti te «dnforma. eije« je nepotrebno, ker so ravno samostoj« ni demokrati po dr. Grisogonu urgirali razpravo interpelacij o korupciji, medtem ko se je ostala opozicija zadovoljila z odgo* ditvijo tega vprašanja do 14. t m. V ost a. lem pa nastopajo samostojni demokrati parlamentu v vseh stvareh in tudi v tej zadevi popolnoma samostojno, kakor naj« bolje odgovarja interesom naroda. Gotov** je. da se njihovega predloga o dnevnem redu korupcijonisti ne bodo veselili, ker na bo v njem niti sence poizkusa za reševanje kogarkoli. Predlog samostojnih deniokra« tov bo stremel samo za tem. da se čim too» neje in uspešneje preiščejo korupcijske afere ter kaznujejo krivci.
Danes se bo odločila usoda radikalskega kluba
Priprave pašičevcev in jovanovičevcev na današnjo sejo. — Možnost deiinitivnega razkola. — Kaj trdijo pašičevci in kaj napovedujejo iovanovičevci.
Beograd, 12. maja. p. Z nestrpnostjo pri-čaflcujejo politični krogi jutrišnje seje radikalskega kluba. Situacija v Mubu se smatra za skrajno kritično. Pažič namerava presekati gordii-ski vozej s tem. da na kratko označi svoje stališče, zahteva od kluba zaupnico ter pozove poslance k bres-pogojni disciplini z naznanilom, da bo vsak, ki se ne pokori, Izključen iz kluba in stranke. Proti Pašičevemu staSišču se pojavlja v radikalnih vrstah odpor in mnogi trdijo, da bosta stavljena v klubu glede koropcijske ankete dva predloga,, Paštčev in predlog, ki odgovarja naziranju nelka-terih rad tkalskih ministrov. To bi moglo dati povod za razkol v radfkilskem kluba. Jovanovičevi srmipatlzerji pripravljajo še poeefono demonstracijo proti Paftlču. Agiti-rajo namreč za čim večjo abstinenco od
jutrišnje seje, s čiimur naj M se takorekoč brez odprtega boja izkazala Pašiču nezaupnica. ne da bi Paši«; mogel takoj storiti protiukrepe.
Pašičevi ožji pristaši se kažejo jato borbene ter zatrjujejo, da se bo Jutri pokazala popolna disciplina radikaJskega kluba Na vprašanje, kaj bo z vlado, odgovarjajo: To ni glavna stvar. Vlada naj gre, če ne more priti z Radičem na kraj. Predvsem je treba, da se pokaže stranka enotno, da bo lahko pogledala v ofii vsaki situaciji Jov&novlčevol zopet zatrjujejo, da je pričakovati presenečenja ta da se bo kmalu pokazalo, da Je situacija v Jovanovičervih' rokah.
O usodi sedanje vlade so mišljenja precej enotna.
-655-
Proces Stojadinovič proti Radi Pašičn
Beograd, 12. maja. p. Danes dopoldne in
popoldne se je vršila razprava o tožbi Dra« giše Stojadinoviča proti Radi Pašiču. Ra» de Pašič je odsoten v inozemstvu ter so ga zastopali odvetniki Martinac oče in sin in Sava Pavlovič. Stojadinoviča pa sta zasto« pala odvetnika Grebene in Vasič. Ves dan so se zasliševale priče in govorili odvetniki. Razsodba se bo izrekla jutri dopoldne ob 11. uri. Za ta proces vlada izredno veliko zanimanje Razpravi je prisostvovalo mno» go ljudi. To je bila tretja razprava v tej tožbi, ki se je dosedaj vedno odlagala.
gala vlada in treznost angleškega naroda. Tepeni so tisti neodgovorni elementi v angleškem delavskem' pokretu, ki so zadnje čase zrastli preko glav zakonitim zastopnikom strokovnega in političnega pokreta. Težko poražena je tudi komunistična internacijonala, ki je tokrat upala v prevrat na Angleškem. Anglija je z občudovanja vrednim naporom potisnila revolucijonarne mahi-nacije ob zid.
Narobe pa bi bilo, če bi hotela vlada izrabljati svojo zmago in iti predaleč. S polomom splošne stavke še ni rešeno premogarsko vprašanje. Zdaj ko je pokazala svojo moč, naj pokaže Bakhvino-va vlada tudi svojo uvidevnost ne le za potrebe industrije, marveč tudi za upravičene zahteve rudarjev. Vemo. da je ta problem skrajno težko spraviti v zadovoljivo formulo. Ce se posreči Ba!dwinu navzlic vsem oa videz nepremostljivim oviram doseči primerno rešitev. bo ne le zaslužen za Veliko Britanijo, marveč mu bo hvaležen cel svet za upostavitev industrijskega miru v gospodarsko najmočnejši državi Evrope.
Poostritev nemška vladne krize
Berljn, 12. maja s. Na današnji seji državnega zbora sc glasovali o več nezaupnicah prots' Luthrovj vladi. Nezaupnica narodnih socijaJistov, v kateri se očita vladi, da Je proM pristašem 6rnorde>iex!ate zastave preveč popustljiva, je bila odklonjena. Ravno tako je bila odklonjena nezaupnica socijataiih demokratov, ki je zatrjevala nasproiJM.
Predlog demokratov pa, ki se glasi: Državni zbor graja postp «ije državnega kan-celarja, Id s svojim ponašanjem otežkoča rešitev vprašanja zastav ter povzr ča brez potrebe nove težave. Je bil s 176 proti 146 glasovom (103 poslanci so se glasovanja vzdržali) sprejet,
V parlamentarmh krogih Izjavljajo, da dr. Luther za enkrat najbrže ne bo Izvajal posledic In odstopil temveč da se bo luvza začasno pokazala v tem, da boda demokratski mftnlstri izsiOpjj iz vladi.
Berlin, 12. maja k. Današnji izid glasovanja v državnem zboru se v spi Snem tolmači tako, da dokazuje samo osebno nezaupanje državnemu kancelarju dr. Lnthru in ne celokupni državni vladi. D asi je sedaj tudi celokupna vlada ponudila državnemu predsedniku svojo demisljo, vendar računajo s tem, da bo ostala zasedba posameznih ministrstev ista kot do sedaj z razliko, da bo mesto državnega kancelarja zasedla druga oseba. V parlamentarnih krogih menijo, da bo naprošen kak član nemške ljudske stTank« za prevzem sestave vlade. Ker je dr. Stresennaiin odklonil prevzeti to mesto, se imenujeta poslanca Curtius In Scbalz. Ustanovitev velike koalicije, ki Jo sili levičarska republikanska stran. očivid-no nima izgledov za udejstvkev. Ravno tako tri verjetno, da bi bila viada razširjena s tem, da bd pritegnili nemške nacijonaice.
Splošna stavka v Angliji končana
Včeraj se je končala nepričakovano hitro splošna stavka. —
Rudarji stavkajo še naprej__Zmaga vlade. — Pričetek poga-,
janj za rešitev premogovne krize.
London. 12. maja o. (Radio ob 13.55). Vodstvo strokovnih organizacij je sklenilo, da se v svrho pričetka pogajanj stavka danes zaključi
London, 12. maja. s. Reuterjev urad javlja: Splošna stavka je končana. Rudarji stavkajo dalje. Vrhovno vodstvo strokovnih organizacij poroča, da je bila stavka ustavljena radi obnove pogajanj. Baldwin je sporočil v spodnji zbornici, da je splošna stavka ustavljena. Vrhovni svet kongresa Trade Unlonov je preklical nalog za splošno stavko. O premogovni krizi se bodo pričela pogaianja na podlagi posredovalnega predloga sir Herberta Samuela.
London, 12. maja (Radio). Kralj je naslovil na narod poslanico, v kateri se ugotavlja med drugim: Narod je pravkar prestal dobo polno skrbi in bojazni. Danes se je razglasilo, da je splošna stavka končana. V takem trenutku je
umestno, da opozorim ves svoj narod na težave, ki se morajo še odstraniti. Ta naloga zahteva sodelovanje vseli sposobnih in pošteno mislečih ljudi v državi. Tudi s to pomočjo bo rešitev težavna, ne bo pa nemogoča. Pozabimo na vse grenkosti in nasprotstva zadnjih dni in glejmo z zaupanjem na bodočnost združenega naroda Vsa država čuti zadoščenje, da se je splošna stavka, ki nima primera v zgodovini, končala tako mirno. Celih devet dni. kar je trajala. ni padel noben strel in ni se dogodil noben resen incident. Civilna policija ni potrebovala pomoči vojaštva. Ljudstvu ni primanjkovalo živeža ne luči, ne petroleja in tudi nobene druge bistvene življenjske potrebščine. Cene se dejansko niso zvišale. Funt šterlins je ostal neizpremenjen na denarnem trgu. Bil je celo močnejši koncem stavke nego pred izbruhom stavke.
Pred državljansko vojno na Poljskem
Upor generala Pilsudskemu udanih čet. — Pilsudski vkorakal v Varšavo. — Proglas predsednika republike. — Resen položaj. Parlament izglasoval dr. Luthrovi vladi nezaupnico. Razvoj
krize še negotov.
Varšava, 12. maja, s. Poljska brzojavna agentura sporoča, da so se v zadnjem času pojavili v armadi revolucionarni elementi, ki so skušali s kršenjem miru in javnega reda širiti med vojaštvom zločinsko agitacijo, kar je imelo žalostne posledice. Nekaj oddelkov v Rembertovu se je uprlo in kršilo disciplino in pokorščino. Vlada je radi ohranitve reda storila vse ukrepe, da obvaruje glavno mesto pred ukoraka-njem upornikov.
Predsednik republike je izdal upornikom povelje, v katerem jih poziva na pokorščino Predsednik je nadalje naprosi! vse člane parlamenta, naj ga podpirajo.
Listi, ki so blizu maršalu Pilsudskemu. javljajo, da so danes ponoči oborožene tolpe obstreljevale njegovo vilo pri Suljuveku. Vojaštvo, ki je prihitelo na pomoč, je tolpe pregnalo. V varšavskih kavarnah in restavracijah so se vršile danes na raznih krajih demonstracije za Pilsudskega in proti vladi, ki so privedle do izgredov.
Varšava, 12. maja k. Predsednik republike Wojciechowski je kot vrhovni poveljnik vseh čet izdal na armado sledeči razjdas: Vojaki! Za čast in domovino ste v službi fcelesa orla! Disciplina ki brezpoeojna pokorščina napram zakonitim oblastim so najvažnejše dolžnosti vojaka! Opominjam vas kot vaš poveljnik na te dolžnosti in zahtevam, da držite vojaško prisego! Vsi, ki so pozabili na to, naj se nemudoma vrnejo na pot pravičnosti in pokorščine!
Razglas so podpisali predsednik republike. min. predsednik VVitosz in vojni minister general Malczewskt
Vlada sporoča, da Je položaj v njenih rokah. V mestu vlada mir. Domnevajo, da je incident popolnoma rešen.
Dopisnik »Warszawianke« javlja, da je v pretekli noči oborožena tolpa napadla vilo generala Pilsudskega pri Suiojevoku in jo obstreljevala. Oddelek v bližini bivajočih ulancev 7. ulan-skesra polka Jo je pregnal, pri čemer je prišlo do medsebojnega streljanja. Ko je izvedela za to gamiziJa v Retnbere-towu. se je uprla. V tem kraju se nahaja centrala za vojaške vaje. Ob 15. so izšle posebne izdaje listov, ki poročajo. da je maršal Pilsudski ob 16. v odprtem voza v spremstvu enega oddelka konjenice in dveh bataljonov pehote vkorakal v Varšavo. Ko se le Izvedelo za to, je palačo min. predsednika zastražil močan oddelek poDcije. V mestu vlada razburjenje.
O vojaškem uporu se še izve: Štirje maršalu Pilsudskemu vdani in v Siedlucah stacljonirani polki, ki štejejo okoli 2000 do 2500 mož. so se aprfl vladi in korakajo proti glavnemu mestu. Trenotn« se nahajajo uri Remberet°wu in predmestju Pragi. Mostovi med Prago in Varšavo so zaprti ter zastraženi od vladi zvestih čet s strojnicami, oklop-nimi avtomobili in arfiljerijo. Med državnim predsednikom in maršalom Pil-sudskim se vršijo pogajanja, da bi preprečila meščansko vojno. Položaj je izredno resen.
V predzadnjem trenutku odkrita mo-narhistična zarota v Nemčiji
Berlinska policija je odkrila priprave za državni prevrat« — Zarotniki so imeli že sestavljeno svojo vlado. — Revolta naj bi se izvršila te dni, na kar bi ustoličili bivšega cesarja Viljema. — Revolucijonarne odredbe prevratnega komiteja«
stični svetnik Clas neomajano delal na to da se čimprej zopet ustoliči cesarska
Berlin, 12. maja, s. V zadnjem času so se pojavili alarmantni pojavi, iz katerih se da sklepati da so desničarsko-radikalski elementi pripravljali državni prevrat. Ti pojavi so postali tako grozeči, da je policija izvedla mnogo hišnih preiskav ter odkrila mnogo kompro-mitujočega materijala.
Med zaplenjenim materijalom je tudi proglas nove vlade narodu. V tej listini se naznanja istočasno tudi sestava nove vlade, kateri naj bi načeloval direk-torij petorice. Na čelu tega direktorija naj bi stal državni upravitelj, za katerega je bil izvoljen sedanji nadžupan v Lubecku, dr. Neumann. Na ministrski listi te vlade je mnogo odličnih osebnosti. med njimi bavarski general von Mohl. ki je že svoječasno v Hittlerje-vem puču igral važno vlogo. Mohl naj bi prevzel ministrstvo državne brambe. Državni prehranjevalni minister naj bi postal v. Lunemann, finančni minister nemško-nacijonalni poslanec Hugenberg itd.
Med ostalim materijalom bi bilo še omeniti vojaško povelje za ukorakanje v Berlin, v katerem je izdelan načrt za koncentričen napad na državno prestolnico. To povelje vsebuje tudi nove določbe o razdelitvi in dislokaciji vseh čet Med drugim je v tem povelju tudi določba, da naj bi bila takoj pričetkom puča rekvirirana vsa transprotna sredstva.
Razen pri prej imenovanih se je vršila hišna preiskava tudi pri generalu Nikolaju, ki je bil med vojno šef poročevalske službe in pri industrijalcu v Pu-rorju Kirdorfu. Med listinami so našli tudi pismo za bivšega cesarja v Doornu, iz katerega je razvidno, da bo tajni ju-
hiša HohenzoIIerncev. Clas je skušal dobiti zvezo tudi s sinom državnega predsednika Hindenburga, kar se mu pa ni posrečilo.
Po načrtu za puč naj bi bi! parlament z vsemi občinskimi zastopi takoj raz-puščen, premoženje vseh strank pa zaplenjeno. Za ustavitev dela ali izprtje kakor tudi proti vsakemu prestopku proti novi vladi je bila napovedana smrtna kazen. Očividno je hotel prevratni komite počakati na ugodno priliko, in sicer na sedanjo vladno krizo ali na prihodnjo ob priliki ljudskega glasovanja glede razlastitve knezov.
Vodja športne zveze OIympia polkovnik Luck je bil po hišni preiskavi zaslišan na policijskem predsedstvu in pridržan v zaporu. Pri zaslišanju je izjavil, da je bilo ukorakanje v Berlin naperjeno proti komunistom._
Nove težave pri sestavi belgijske vlade
Bruselj, 12. maja, f. Na sejah obeh zbornic se je prečitala vladina izjava, v kateri se uradno naznanja odstop Poulletove vlade. Parlament se je nato odgodil do rešitve vladne krize. Novi ministrski predsednik Emil Brunet ie v zadnjem trenutku zadel na nepričakovane težave. Znani velefinančnik Franqui, ki bi imel vstopiti v kabinet kot minister brez listnice s posebno nalogo, da vodi borbo proti sedanjim finančnim težavam Belgije, se ie nepričakovano skesal in noče sprejeti ponujenega mu mesta. Tako je zopet negotovo. če se Brunetova vlada sploh sestavi.
V očigled napovedi velikih dogodkov
Današnji Radičevi shodi in potek današnje seje radikalskega kluba usodni za vlado. — G. Uzunovič še vedno optimist. — L. Jovanovič kot nosilec novega režima. — Vsi eksperimenti bodo skoraj propadli in samo volitve so pravi izhod iz neozdravljive krize.
Ljubljana, 12. maja Jutrišnji dan se zopet napoveduje kot
dan najbolj kritične vrste, na katerem bo
baje padla velika odločitev v na Si not-ra-nji polil.i ki.
S posebnim zanimanjem in aervoznostjo pričakujejo radikali Rad; če ve izjave na jutrišnjem shodu v Novi Gradiški in Požegi ter zatrjujejo, da zavisi nadaljnji obstoj koalicije RR od stališča, kakršnega bo Radič na teh zborih zavzel napram NRS. Z ozl-rom na njegovo napoved v »Domu« o. pre-grupaciji dosedanje strankarske politike pod novo vlado in pod pcedsedstvcm Ljube Jo-vanoviea se namreč računa z možnostjo in verjetnostjo, da bo St. Radič s svojo ne-brzdanctstjo že na jutrišnjem zboru izzval prelom z radikali. Nič manj usoden ni za sedanjo politično situacijo in za vlado g. Uzunoviča sestanek parlamentarnega radikalskega kluba, na katerem se bo pokazalo, kako daleč je že dozorelo nasprotsitvo med pašičevci in jovanovičevci, ki se je zadnje dneve navzlic prizadevanju, da bi se omililo, oiitno samo še povečalo. Izvolitev Ljube Jovanoviča za predsednika intenpar-iameffltarnega odbora ter v tej zvezi nastale kombinacije širše koncentracije s pritegnitvijo nekaterih opozicijonalnih skupin, so dale Jovanovičevim pristašem novega poguma in mnogo nad, radi česar ni izključeno, da pride že na jutrišnji seji radikalskega kluba do ostrega medsebojnega razraeuna-vanja in eventualno tudii do formalnega razkola. Jovanovičevci zatrjujejo, da jih je že sedaj 30, v slučaju, da dobi Jovanovič vlado, pa da se bo njihovo število najmanj podvojilo.
Dogodki jutrišnjega dne se ocenjujejo za tako velike, da vsaj formalno stopa v ozadje dejstvo, da je za petek postavljena na dnevni red Narodne skupščine interpelacija samostojnega demokraita dr. Grisogona in tovarišev ter interpelacija Li. Davido-viča in tovarišev o korupciji, dasi jc že sama postavitev na dnevni red tega dale-kosežnega vprašanja izzvala danes med poslanci neobičajno nervozo. Zanimivo ie, da se od obeh strani obeh vladnih strank zatrjuje, da sta se g. Uzunovič in Pavle Radič docela sporazumela, glede stališča, ki ga bo zavzela vlada napram interpelacijam o korupciji, a se na drugi strani z Isto vnetno -povdarja, da takega sporazuma ni hi da je vlada v povsem nejasni situaciji. G. Uzunovič je slejkoprej optimist in meni, da mu bo uspelo tudi glede korupcije prebroditi vse težave ter obdržati vlado še nadalje na krmilu. Ce mu to uspe, bi se sicer nestabilnost vlade podaljšala, dasi bi bila odklonjena za nekaj Časa akutna njena ikrtza. Mnogo resnih političnih krogov ie mnenja, da iz sedanje za®alte za enkrat ni drugega izhoda, ker da še n; vse zrelo za padec sedanje vlade ln tudi še ni prišel čas
za nove kombinacije. Sedaj ima vlada dve-tretjitisfoo večino, a ne more ddati, pri razcepu te večine ne more nihče v sedanji skupščini doseči tolike večine. Ker bi se moral v tem slučaju vsakdo naslanjati na večje število strank, bi bila vsaka nova vlada še manj homogena kot je sedanja, Id jo podpirata samo dve stranki. Jedro take nove kombinacije bi v ostalem tvorili sedanji vladni stranki, ki sta se s svojo sporazumaško politiko že dovoli blamtrali in prostituirall, pa bi morebitni novi njihovi pomočniki ne mogli ustvariti režima, ki bi bil za delo bolj sposoben od današnjega. Naj bi stal na čelu nove kombinacije g. Ljuba Jovanovič ali kdorkoli, tak eksperiment bi v najkrajšem času doživeli isti debade, kakor so ga s »sporazumaSko« politiko do sedaj doživeli gg. Proti č, Davidovi č. Pašič in Uzunovič.
Na vse slirani popolnoma svobodni in nikjer "angažirani nekako z zadoščenjem motrimo samostojni demokrati, kako se pred našimi očmi ruši vse staro in slabo in to točno tako, kakor smo napovedovali in želeli. Tudi naši naibrezooziirnejši politični nasprotniki danes priznavajo, da je edino politika Sv. Prib.čevlča in njegove stranke bila v državi prav lna. Naj se pri nas klerikalni in njihovi pomočniki iz vrst pritlikavih političnih bedakov še tako prizadevajo, da bi s tendenzijozoimi in lažnjivimi podtikanji omajali v javnosti zaupanje v neodvisnost in samostojnost naše politike jasne in ravne linije, jim to vendarle ne bo uspelo. Naj govore, kar hočejo, in pišejo, kar se jim ljubi. Mi gremo naprej 1 Bolj b bolj se bliža čas, ko postane SDS glavna os in glavno Jedro, ki tto odločalo o prav-cu državne poJtike.
Za nas je irelevantno, lodo bo v sedanjih medsebojnih intrigah in borbah Izšel kot tr enotni zmagovalec ,ali Pašič, ali Jovanovič, ali Radič, ali Korošec. Bolj ko se bodo med seboj klali, tem bolj bodo drug drugega kompromitirali, a tem nujn-ejša bo postala potreba novih vojtev. Sedanja Narodna skupščina že od svojega početka in odkar rogovili oboli nje St Radič, ni ničesar delala, ničesar ustvarila in je Bogu samo čas kradla. Od nje je imel narod samo stroške ter škodo in le to korist, da je lahko spoznal nesposobnost to nevred-nost njenih poslancev. Nemogoče Je, da bi se to mrtvilo še moglo spraviti k življenju, pa naj mu daje injekcije kdorkoM. Prihaja neminovno čas, ko bo treba, da narod Iz-pregovori svojo sodbo in obsodbo. Samostojni demokrati smo edini, ki se nismo z nobeno politično situacijo kompromitirali z nobenim dejanjem umazali. Nove volitve bodo triurni naše smotrene in poštene politike. Dan prvih volitev bo prvi dan naše velike zmage!
Klerikalci so se prelevili v pašičevce
Pašič jim je bil dosedaj največji škodljivec države in oče korupcije, sedaj povzdigujejo v nebo njegov patrijotizem, njegovo lojalnost in poštenost ter ga pozivljejo, naj prevzame vodstvo
boja proti korupciji.
ca. Le politični deci se da skrivati, da so klerikalci in njihovi zavezniki govorili o sinu, a mislili očeta. Sedaj je »Slovenec® ostro nastopil za PašiČevo čast. Odločno odklanja vsako misel, da bi
Politične prilike v Beogradu se razvijajo v odločilno borbo med Pašičem in njegovimi nasprotniki. Dosedaj ni gotovo, na kateri strani bo zmaga in ali se bo res posrečilo starega Pašiča za vedno potisniti y ozadje. Dolgo so bili naši klerikalci najglasnejši med onimi, ki zatrjujejo, da je Pašiic glava vse korupcije v državi in ni nam treba po-udarjati, kaj vse so klerikalci govorili in pisali o Pašiču — vedno takrat, kadar se je zdelo, da je njegova moč pri kraju. Tudi povodom najnovejših dogodkov. zlasti v pričakovanju Jovanovi-čeve zmage v NRS so klerikalci imeli za domnevno že mrtvega leva kar nai-bolj junaške brce. Medtem so se dogodki razvili nekoliko drugače. Pašič še ni »odstavljen z dnevnega reda* in klerikalci, katerih taktična umetnost se izčrpava v tem za vsako ceno omogočiti SLS zopet pot k vladnim jaslim, so zopet enkrat zasukali.
Na zboru Kmečke zveze je dr. Korošec v potu svojega obraza popravljal svoje nedavne izpade proti kralju ter pokrival goloto SLS z lojalno-patrijo-tičnim plaščem. Klerikalna žurnalistika je koj nato proglasila krono že za nekako zaveznico klerikalne stranke . . .
Klerikalnim voditeljem se je pa tudi zazdelo, da po dogodkih v rad. klubu ni pravilno staviti vse na karto g. Jo-vanovica in tako je v največje presenečenje javnosti izšel v «Slovencu» pravcati slavospev na zasluge in na osebnost — Nikole Pašiča. V posebnem uvodniku, ki nosi vse znake oficijozne strankarske izjave, povzdiguje glavno glasilo SLS zvestobo in udanost N. Pašiča dinastiji in državi in naravnost ogorčeno zavrača domneve (ki jih je baš klerikalni tisk s prozornimi nami-gavanji tako pridno vzbujal!), da bi Pašič v svoji sedanji borbi imel kakršnekoli «prevratne motive*. Klerikalna stranka poudarja svojo popolno solidarnost z g. Pašičem zlasti tudi glede mo-narhistične zvestobe, o kateri «ne sme in ne more biti nobenega vprašanja več». Proti vsem onim, ki Pašiča dol-žijo, da bi rad bil nekronani gospodar Jugoslavije, pa grmi «Slovenec»: »Prav nobenega povoda ni dal g. Pašič, da bi smel kdo dvomiti o njegovi lojalnosti!«
A še mnogo zanimivejši je drugi del «Slovenčevih» izvajanj. Znano je tudi političnim otrokom, kam ciljajo vložene interaelaciifi xadi korupcije Rade Paši-
mogel biti g. Pašič osebno kompromitiran ter slovesno poudarja: «Ne dvomimo, da se g. Pašiču osebno ne more nič očitati v tem pogledu.* Glavno glasilo SLS je pripravljeno izročiti vodstvo boja proti korupciji baš v roke g. Pašiča. »Slovenec« sicer meni, da bi bilo bolje, ako bi to delo opravljali drugi «ki na bivšem režimu niso z ničemer prizadeti,» torej takorekoč iz taktičnih ozirov, a vendar pričakuje videti g. Pašiča na čelu odločne borbe proti korupciji.
Ali je treba tem izvajanjem še posebnega komentarja? Ali je treba opozoriti na dosedanjo klerikalno tezo, da je ugo-nobitev Pašiča «predpogoj ozdravljenja razmer V državi® in io primerjati z naravnost sijajnim spričevalom o patri-jotizmu. lojalnosti in poštenosti istega g. Pašiča, ki je objavljeno v torkovi številki klerikalnega glasila? Klerikalci so se čez noč prelevili v pravcate pašičev-ce. kar jih seveda prav nič ne bo ženi-ralo. da jutri z isto vnemo PašSča obrcajo in oblatijo v prilog — drugi politični špekulaciji . . .
Interesantne izjave L. Markoviča o položaju
Beograd, 12. maja. r. Vsi današnji listi se baviio s snočnjim predavanjem dr. Laze Markoviča v Ženskem klubu o ženski volilni pravici. Ob tej priliki le namreč dr. Laza Markovič podal tudi nekaj značilnih izjav o aktuelnem političnem položaju. Dr. Markovič je povdarjal, da ie nastal vsled negotovega zadržanja St. Radlča težak položaj. Radič je v vprašanju medstrankarske politike in v razmerju dveh koaliranih strank nemogoč, ker ni za sporazum, temveč dela za ustvaritev hrvatske fronte proti sporazumni med Hrvati in Srbf. V vladni koaliciji napada na nemogoč način posamez ne vodilne prvake radikalne stranke, kar se niakkor ne strinja s poloižajem njegove stranke v vladi. Med radikali obstoje tri struje glede na presojo g. Radiča. Nekateri so mnenja, da je neiskren, destruktiven in da s svojo akcijo boljševizira duhove ter ustvarja protisrbsko fronto. Drugi pripisujejo njegovemu delu namen rušenja radikalne stranke ter odstnitve Nikole Pašiča
Tretji pravUo, da hoče na ta način pokazati, da ie s Srbi sodelovanje nemogoče, ter dokazati absurdnost sporazuma, ki mu slu® samo za krinko. Z oztrom na to, pravi dr. Laza Markovič, vidiio radikali pri ogledovanju oko! sebe več partnerjev. Eden med njimi je Pribtčevlč s samostojnimi demokrati, ki }e bil z radikali v koaliciji, katera pa se Je razbfla zaradi razlike v naziranju o sporazumu z Radiče.n. Drugi je voditelj klerikalcev dr. Korošec, čegar program je včasih popolnoma avtonomlstičen, včasih pa jugoslovensikl. Tretji Je končno Ljuba Da vidovič, k! vodi nekaj časa popolnoma Jn-goslovensko politiko, zatem pa povsem dru gačno. Dr. Markovič osebno Je mnenja, da ustvarja Radič protisrbsko fronto, kar se mora za vsako ceno preprečiti.
Radičevska sodba o položaju
Beograd, 12. maja r. Današnja »Politika« objavlja brzojavko fz ZagTeba iz okolice St. Radiča, ki pravi da so politični položaj razvija k krizi sedanje vlade in volilni vladi. Brzojavka naglaša, da nove vlade ne bo dobil Pašič niti tedaj ne, ako bo na seji radikalnega kluba v četrtek pridobil zase večino, ker Je nemogoče, da bi prišel ponovno do oblasti. Volilni mandat bo dobil Ljuba Jovanovič, ako bo imel zadostno število poslancev in poleg tega pridobil še katere opozicijske stranke. O Uzunoviču pravi poročilo, da ima pogojni volilni mandat. Volitve bo vodil, če bo izvedel razpravo o interpelacijah zaradi korupcije ter zmagal Pašiča. Ako bo Uzunovič solidaren s Pašičem, bo ta pogojni mandat izgubil. Ce Ljuba Jovanovič v najslabšem slučaju ne bo dobil volilnega mandata skupno z radičev-d. ga bo dobil dr. Vola Marinkovič, kar bi se istotako strinjalo z radičevskimi računi. Z ozirom na to se vidi, da so radičevci pripravljeni za vse slučaje in da streme za po-spešeniem razvoja dogodkov. Zaradi tega se z veliko radovednostjo pričakujejo Radi-čevi govori na shodih v Novi Gradiški in v Požegi, ker se računa, da bo skušal prehiteti Pašiča ter s svojimi govori pripraviti Uzunoviča do odločitve za Pašiča ali proti njemu. Na ta način hoče Radič parallzirati vsako akcijo v korist Pašiča. Poročilo pravi nadalje, da vodi dr. Nikič separatno akcijo, kakor jo je v pretekli krizi. Dr. Nikič dela kljub svojemu povratku v HSS na svoj račun .ned radičevskimi poslanci in njegova skupina še nadalje obstoji, dasi"se je potuhnila. Kakor se kaže, se radičevci pripravljajo za vsak slučaj pretrešijajev v klubih na obeh straneh, ki jih celo tudi sami izzivajo.
Seja Narodne skupščine
Beograd, 12. maja r. Na dopoldanski sej* Narodne skupščine je bilo prečitafriii. 14 .poročil odbora za prošnje in pritožbe. O vsakem -poročilu se je vršilo poiftienško glasovanje, kar je trajalo do 12.45. Po končanem glasovanju k bila seja za pet minut prekinjena, ker se vlada še ni Izjavila o dnevnem redu prihodnje seje.
Med odmorom se je v predsedništvu radikalnega kluba vršila seja vlade,, ki sta .ji prisostvovala tudi predsednik skupščine Trifkovič in Nikola Pašič. Nekateri.- ministri so bili mnenja, da bi se' mcrralai.bdsfJffifl-fcSt prva točka na dnevni red interpelacija posl. Vujiča o zlorabah v državnih šumars-kih-di rekcijah v Beogradu in Sarajevu, kateri »e skupščina že prej priznala nuinbst.--Med-te.ti pa je došlo pismeno sporočilo posl. Vujiča in tovarišev, da pristajajo na priznanje pr venstva interpelaciji posl. dr. Grisogona in tovarišev ter interpelaciji Lj. Davldoviča in tovarišev ln s tem se je tudi vlada sogla-sila. Skupščinska seja se je nadaljevala ob 13. in se ie zaključila po petih minutah. Predsednik je sporočil, da jutri zaradi katoliškega praznika ne bo seje in da prideta v petek dopoldne na dnevni red Interpelaciji o korupciji.
Seja finančnega odbora
V Narodni skupščini je bilo nekoliko krat kih konferenc v raznih skirpščinski'i odborih Pomembnejšo sejo je imel finančni odbor ki ie slepemu kapetanu Lovriču odobril mesečno penzijo 3000 Nin, dalje je odobril nekatere kredite ministru za javna dela ter ■razpravljal o specijalnih nagradah za pravoslavne svečenike.
Seja vlade
Beograd. 12. maja. p. Noooj je bila od 18. do pol 21. seja ministrskega sveta. Po krajši razpravi o centralni upravi je bil minister Sr^kič pooblaščen, da predlo?! kralju v podpis tozadevni zakonski načrt, Po tem zakonu ostame le 14 ministrstev ter se takoj Jutri, ko kralj podpiše zakon ^ki načrt, ukine ministrstvo za izenačenje zakonov, tekom enega leta se ukine mini etrstvo za socijalno politiko, v dveh letih pa ministrstvo za agrarno reformo. Nato Je na predlog dr. Periča bila sprejeta ured. ba, ki bo predložema kralju jutri v podpis, da 8e ukine člen 299. finančnega zakona, ki tolmači, da so siromagni invalidi samo oni, ki plačajo manj 'kot 2 IMn davka. Nato je bil sprejet referat ministra Srskiča likvidaciji državne obveze napram bivS Črnogorski dinastiji Petrovič. Sklenilo se je, da se finančni minister Srskič ssporazu. me s člani te dinastije ter da o tem stavi Narodni skupščini zakonski predlog. Sprejet Je bil tudi zakonski načrt ministra Sr-ski-ča, b katerim se funkcija zakonodajne, ga odbora podaljša za tri leta. Ta funkcl Ja ugasne 29. Junija t. 1. na dan Izglaso. vanja ustave na temelju čleina 133. ustave Ministrski svet je razpravljal še o drugih re«ortnih stvareh, kakor n. pr. o sporih med državo in med konzorcijem »Velebits, ni pa prišlo do nobenega skleipa. Nekoliko so razpravljali tudi o zakonskem projektu o izenačenju neposrednih davkov.
Bolgarija prosi Zvezo narodov za posojilo
Beograd. 12. maja r. Kakor poročajo iz Sofije je vlada zaprosila pr! Zvez! narodov za posojilo 3 milijonov funtov šterlingov, od česar bi se porabilo 1,750.000 funtov šterlingov v korist beguncem, a ostanek za razna dela v-državi, zlasti za melioracijo zemljišč.
Po rešitvi poljske vladne krize
Ko se je z izstopom socialističnih ministrov iz kabineta pričela vladna kriza na Poljskem, bi se moglo ministrstvo grofa Skrzynskega obdržati, ako bi pritegnilo bodisi z desne ali leve kako skupino na vladno stran. Vlada je tudi po izstopu socijalnih demokratov razpolagala skoro s polovico poslancev v sejmu in bi ji ne bilo treba mnogo, da se izpopolni. Toda Skrzynski se ni strinjal s tako rešitvijo in ko je oskrbel v sejmu sprejetje proračunskega pro-vizorija za maj in junij, tako da bi bilo mogoče novo redno proračunsko leto pričeti s 1. julijem, je predsednik republike sprejel njegovo demisijo Počakali so samo še, da je minil 1. maj in pa 3. maj, ki je poljski nacijonalni praznik.
Zadnji dnevi so prinesli že tudi rešitev krize, ki pomeni precejšnjo spremembo situacije na Poljskem. Vlada Skrzynskega je bila vlada poljskega parlamentarnega centruma in desnega dela levice; bila je to vlada zmernih političnih strank, zato je kljub ne maloštevilnim nasprotnikom pomenila ipak pomirjenje političnih strasti, ki med Poljaki niso majhne. Vlada Skrzynske-ga vzpričo tega ni padla radi političnih nesoglasij, marveč radi finančnih problemov, v katerih je imelo njeno levo krilo posebno naziranje, ki ga ni hotelo podrediti večini. Sedaj z nastopom novega Witoszevega ministrstva pa se je osnovala vlada iz koalicije centruma in desničarskih strank, s čimer se je politični kurs na Poljskem zaokrenil pač na desno. To pomeni vsekakor poostritev notranjepolitične situacije, oživitev politične borbe, to tembolj, ker se bodo
_________________	stranke pričele pripravljati na volilno
priznati, da je občinsko gospodarstvo pod j kampanjo; nove volitve se imajo nam-
Politične beležke
Razkrajanje radikalskih organizacij
Dne 9. t m. se je vršila v Vinkovcih vo« litev novega odbora krajevne organizacije radikalske stranke. Ob tej priliki je prišlo do spora med Pašičevci ter Jovanovičeviml »ristaši. Ko se je pričela volitev novega od* jora, so Jovanovičevi pristaši odšli med kil« ci proti Pašiču v drugo gostilno, kjer so iz« volili predsednika s 149 glasovi Pašičeva skupina pa je izvolila svojega predsednika s 104 glasovi. Tako se je pričela radikalna stranka, ki jo zgoraj previdno krpajo, ru»
šiti od spodaj v svojih temeljih.
*
Dr. Koroščevi uspehi in «Slovenec»
»Slovenec« odgovarja na našo ugotovitev, da ni ljubljanski poslanec dr. Korošec ničesar storil za LJubljano, češ da naj raje vprašamo Pašiča in njegov centralisltični režim, zakaj le Ljubljana tako zapostavljena. Mi bi to prav gotovo storili, če bi LJubljiana izvolila g. Pašiča za poslanca. Stvar pa Je taka, da je Pašič bil izvoljen v Beogradu, v Ljubljani pa je bil izvoljen dr. Korošec s svojim avtoaiomističnim programom. Ln naj sodimo o Pašiču in njegovem centralističnem režimu kakorkoli, priznati morajo tudi klerikalci, da ni niti. eden niti drugi kriv ,ako je dr. Korošec celo leto od svole izvolitve tako vztrajno molčal v Beogradu in v Ljubljani ter niti enkrat odprl usta za interese Ljubljane. Tudi samostojni demokrati nismo krivi molka ljubljanskega poslanca g. dr. Korošca. Kar se tiče avtonomije meslta Ljubljane Pa je stvar taka, da bi se občinske volitve že davno vršile, ako bi klerikalci s pomočjo svojih ra-dičevskih zaveznikov v bojazni pred porazom ne IzfflUtrigirali, da so bile ponovno odločene. V ostalem mora vsak pošten človek
sedanjim gerentskim svetom, čegar posb-vanje je vsestransko objektivno, kaT vedo j prav dobro tudi klerikalci, veliko boljše, kakor pa jc bilo pod klerikalno »avtonomno« komando na ljubljanskem magistratu. Dr. Korošca tudi Ljubljana ni volila zato, da bi vodil svojo klerikalno avton-omistično \ -politiko, ampak zato, da bo kot ljubljanski i poslanec ddal zanjo. Dr. Korošec pa niče- j svojih obljub ni izpolnil, '
reč na Poljskem vršiti prihodnjo jesen.
Ta preokret na desno so sprejeli na levici z velikim ogorčenjem Posebno hudo nezadovoljstvo kaže socijalistična stranka, ki se je nahajala še pravkar v vladni koaliciji ter napoveduje Wito> szevj vladi najostrejši boj. Da misli s svojo ostro opozicijo popolnoma resno, se vidi že iz dejstva, da je pričela takoj iskati stikov z ostalimi levičarskimi
sar naredil ni. D. .	_ . ^ iaRail Jlmu( „ uoltiIlllu .v,^, ,.,,,,,,
temu ni kriv nihče drugi kakor on sam. Ce ! strankamL prjčela je zagovarjati kopa je vedel, da zaradi Pašiča m njegovega ; munistične elemente, ki jih preganja centralističnega režima ter svoje avtono- ,	priče]a dogovore s političnimi
mistične politike ničesar ne bo dosegel, pa j predstavniki narodnih manjšin in pa bi o4j-pr<*r volitvami »česar ne obljubljal, z radika]nimi kmetii ^ so najhujši na-da bi v tem slučaju kdo druga ne glede na j sprotniki baš stranki ministrskega pred-Ptišida fe njegov centralistični režim lahko ! sednjka Witosza. Začela so se pogajala Ljubljano-več storil, kakor pa je načel- j da M ge osnoval blok ali kartej le-nik klerikalnega kluba 20 poslancev. »Slo- , vic£!i u w y parIamentu spirejel z naj-
venec« ne bo opral dr. Korošca očitka, da se za Ljubljano ves čas ni nič brigal, da se je začd zanjo šele sedaj zanimati, ko čud, da se bližamo volitvam. Pa kaj bomo polemizirali. Saj je dr. Korošec na naravnost manifestanten način sam priznal svojo popMno nedelavnost s tem, da se ni -ves čas od, svioj-e izvolitve niti enkrat pojavil pred -svojimi ljubljanskimi volilci!
Klerikalni mistiiikatorji
Ponovno smo že ugotovili, da klerikalno časžbWj-e z lažnjivimi poročili o političnih
^J^l^J^^J! ! rodne manjšine.
hujšim bojem novo vlado in zadnje vesti pravijo, da se je tak blok levice že osnoval. V bližnji dobi je pričakovati tedaj hudih borb v poljskem parlamentu. Blok levice pa bi mogel biti usoden za bodočo politiko Poljske, ako bi se držal do prihodnjih volitev, pri katerih bodo manjšine prišle še ojačene v parlament, ker ne bo več abstinence. Baš radi tega pa je tudi pričakovati, da bo sedanja vlada izvedla volilno reformo, ki bo, kakor se projektira, udarila najbolj majhne stranke, tedaj tudi na-
zagTešil. ponovno mistifikacijo »Slovenec«, ki je poročal, da je zastopnik SDS v toter- j
parlamentarnemu odbora^glasoval^za radi- |	sanacija va]ute_ uravnovesenje
Glavni problem pa ostane seveda tudi za novo vlado sanacija poljskih fi-
kalnSga kandidata dr. Ljubi Jovanoviču, dasi ie v resnid oddal prazno glasovnico. »Slovenčevo« laž p navija seveda sedaj tudi »Domoljub«, v katerega piše olanike tudi ljubljanski škof. »Domoljub« namreč prinaša notico, v kateri pravi: »Vsi poštenjaki so se zbrali v eno fronto proti korupciji, kralj sam je trdno odločen zatreti korupcijo v naši državni upravi, naši liberalci pa zves-to drže roko Pašiču. Zato so tudi pri volitvi predsednika mednarodnega (?) odbora volili proti Jovanoviču.« Še večja nesramnost pa je dejstvo, da se škofov tednik pri svoji misitifi-kadii poslužuje celo kraljevega imena, s čemer hoče predstavljati celo stvar, kakor da bi se samostojni demokrati borili proti namenom krone. Podlost klerikalnih miisti-fikatorjev res ne pozna nobenih mej .
„Norge" nad severnim tečajem
Milatn, 12. maja. o. Brezžična brzojavka z zrakoplova «Norge» pravi, da je «Norge» danes nekaj minut pred 2. uro ponoči pre. letala severni tečaj. Ko je Rieser Larsen s svojim aparatom ugotovil, da plove zrako. plov nad severnim tečajem, se je «Norge» spustila v nižave ter je zmanjšala hitrost. Z višine par metrov so letalci vrgli tri zasta« ve na ledeno površino. Robovi površine so se svetlikali kakor zlato v bledi svetlobi solnca, ki je prodrlo meglen zastor okoli zrakoplova. Najprej je vrgel Amundsen norveškp zastavo, nato Ells\vorth ameriško in končno Nobile italijansko. Nad sever« nim tečajem so letalci krožili dalje časa.
Rim, 12. maja. s. Vest, da je «Norge» preletela severni tečaj je prispela semkaj ob 10.45 in se je bliskovito raznesla po me. stu ter izzvala splošno veselje posebno za. radi tega, ker je bilo vodstvo zrakoplov* poverjeno italijanskemu častniku Nobilu. Tudi na seji ministrskega sveta, je izzvala veliko zadoščenje. Listi objavljajo novico s posebnimi izdajami.
Oslo, 12. maja. s. «Norge» je danes ob 2. zjutraj preletela severni tečaj. Letalci so parkrat obkolili tečaj in nato odleteli proti Barrowu. Na tečaj so spustili tri zastave, ki so jih še dolgo videli plapolati na kraju, kjer so jih vrgli. Tudi v onih pokrajinah sa razprostirajo nepregledne ledene planja« ve, kakor onstran tečaja. Opaziti je bilo samo nekaj pasov novega ledu. «Norge» je začetkoma letela 720 metrov visoko s hi« trostjo 60 km. Pozneje se je spustila nižje. Opazovanja so bila mogoča le tedaj, če se je gosta megla malo razpršila. Mraz je bil občuten.
proračuna Witoszevo ministrstvo ne stopa tedaj pred majhne naloge.
Zasliševanje prič v falzifikatorskem procesu
Budimpešta, 12. maja. s. Pri današni razpravi o falzifikatorski aferi je bil najprej zaslišan poslanec Gabrijel Bar«-.-, je na/vajal, kakor pri prvi preiskavi, da je zvedel za falziffkatorsko zadevo od Nartoš-syja in da je imel namen, njegov načrt preprečiti, kar se mu pa ni posrečilo. Ba ross je dal po Nikolaju Kozmi obvestiti ministrskega predsednika o načrtu Nados-syja. Pri konfrontaciji s princem Windiseh-gratzom je preklical svoje trditve; pri« pa je zatrjeval, da je bil Baross z 20 milijoni kronami udeležen pri financiranju fal-zifikatorske akcije. Nato je. bil zap'išan komorni sluga Kovacs, ki je zanikal, da bil kradel falzifikate in jih spravljal v denar.
S' tem je bilo zasliševanje obtožencev zaključeno in se je pričelo zasliševanje strokovnjakov madžarske Narodne banke, ki ?o ugotovili, da falzifikati niso bili posrečen'.. Kdor količkaj pozna francoski denar, iti je moral takoj spoznati kot falzifikate. Izdelani so bili fotokemi-čnim ln tipografij nim potom. Litografski kamni, ki so ležati na mizi v dvorani, niso bili pripravni z3 ponarejanje falzifikatov. Na vprašanje zastopnika Francoske banke so izjavili strokovnjaki. da bi bil neprimeren papir izdal falzifikate, tudi če bi bil tisk izdelan bo!; popolno.
Nato se je začelo zasliševanje prič. žena komornega sluge Kovacsa je odklonila vsa-ko izjavo. Vodja predsedstvene sekcije zu nanjega ministrstva Nuber izjavlja kot priča, da ga je policijski predsednik N'» dossy osebno prosil za izstavitev kurir: .:•;• ga potnega lista za generalštabnega polkovnika jHnkovicsa. Ker je bila izstavf'" takih potnih listov običajna, je brez tia-daljnega odredil, da je bil ta potni list izdan in ni na njem našel ničesar sumljivega. S tem je bila razprava zaključena ta odgodena do pondeljka dopoldne.
Fašistovska svoboda
Pazin, 12. maja. o. Koperski podprefekt je razpustil dekliško prosvetno društva ,Učka» v Roču in prosvetno društvo »Gorska vila« v Podgradu. Društvi sta imeli la. stol knjižnici in sta med ljudstvom širHt poučne slovenske in hrvatske knjige. Koperski podprefekt utemeljuje razpust društev s tem, da jima očita protifašistovsko, t. j. protidržavno propagando Vstop v društvene prostore je z današnjim dnem vsem j članom strogo prepovedan.
Jubsianfi ljubljanske Glasbene Matice
Včeraj, dne 12. maja, se je vršil v »Ljubljanskem dvoru* sestanek nekdanjih in sedanjih Matičnih pevcev. Se-M*anek je imel dvojni namen: Zbrati v prijetnem družabnem krogu vse one stare Matičarje, ki so pred 30. leti ponesli slovensko pesem na Dunai. Takrat je štel Matični pevski zbor okrog ISO članov, izmed katerih je živih še okrog 70. Med slednjimi se nahajajo tudi eni, ki so bili takrat na čelu Matičnih prireditev, v prvi vrsti ga. dr. Jenkova in dr. Ferjančičeva ter računski ravnatelj Anton Svetek in Matej Hubad. Drugi namen sestanka pa Je bil ta, da je Matični zbor počasti! one svoje člane rn zveste sodelovalce. ki so nad 25 let delovali v prospeh slovenske pesmi v Matičnem zboru in si s tem zaslužili častno priznanje častnega članstva pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani. Vsem tem svojim častnim članom je izročil odbor pevskega zbora umetniške diplome, katere ie izdelal akademični m:kar Maksim Gaspari. Pevski zbor Glasbene Matice šteje vsega skupaj 14 tastnih članov, izmed katerih so umrli Anton Razinger, eden najboljših naših nekdanjih tenoristov, in mestni učitelj Ljubljani, po vsej Sloveniji znani Avgust Štancer in pa Alojzij Račič.
Diplome so bile izročene sledečim častnim članom:
Matej Hubad je bil izvoljen častnim članom ob priliki jubilejnih koncertov Glasbene Matice leta 1922. Njegove zasluge za razvoj Glasbene Matice in slovenskega petja sploh, so splošno priznane in bi bila v tem oziru vsaka beseda odveč. Saj je smatral Matej Hubad to delo za svoj življenjski poklic ter se mu z neverjetno vztrajnostjo posvetil od leta 1891. dalje.
Jerica Hubad, rojena Dolenc, je podala častna članica pevskega zbora leta 1915. in to vsled 25 letnega vestnega in požrtvovalnega sodelovanja v Matičnem pevskem zboru.
Klementina Hrovatin, večletna načel-nica ženskega zbora Glasbene Matice jc bila zelo _agilna pevka pevskega zbora Goriške Čitalnice in podružnice Glas-:.cne Matice v Gorici, kjer je nastopala tudi solistično ter v raznih velikih delih pela s prav lepim uspehom sopranske solistične partije. Po svojem odhodu v Ljubljano leta 1911. se je oklenila z vso ljubeznijo pevskega zbora Glasbene Matice ter od takrat dalje sodelovala pri vseh njegovih koncertih, častno članstvo je sprejela leta 1925.
Josip Juh, računski nadsvetnik finančne delegacije, je brez dvoma eden najstarejših in najzaslužnejših aktivnih slovenskih pevcev. Ves svoj prosti čas je -osvetil slovenski pesmi in Glasbeni Matici, kjer deluje že izza časa dunajskih koncertov pa do danes. V priznanje zaslug je bil izvoljen častnim članom že leta 1918.
Josip Kosem. Tudi on spada k starejšim pevskim koreninam, saj je začel svojo pevsko karijero še v pevskem zboru stare čitalnice pod vodstvom rainega ravnatelja Frana Gerbiča in to leta 1887. Od tega časa pa do leta 1920. je sodeloval pri najrazličnejših pevskih nastopih v Glasbeni Matici pa tudi drugod. Do takrat se je udeležil vseh Matičnih turnej. Bil je tudi na Dunaju. Častno članstvo je prejel 1919. leta.
Karel Lasbaher je prejel častno članstvo leta 1925. Njegove zasluge za Marčni zbor so splošno znane, saj je on njegov najidealnejši blagajnik in njegovi skrbni, obenem pa tudi trdi roki zahvaljujejo finance Matičnega pevskegar zbora svoj trdni obstoj. Nebroj let pose-ča že vaje Matičnega zbora in v statističnih podatkih o obisku vaj je njegovo ime združeno z najčastuejšim procentom.
ulici, častno članstvo ii je bilo podeljeno 1925.
Oton Pelan, nestor slovenskih pevcev. čeprav že 70 letnik, z največjo ljubeznijo zasleduje naše pevsko življenje in je še vedno v vrstah izvršujo-čih slovenskih pevcev, katerim pripada od leta 1875. dalje. Začel je v pevskem zboru stare ljubljanske Čitalnice, kjer je kreiral tudi marsikatero komično pevsko vlogo v raznih spevoigrah in enodejanskih operah, ki so se dajale na odru stare Čitalnice. Kot pevec je bil splošno priznan in priljubljen ter se je udeležil v 80. in 90. letih vseh pevskih nastopov doma in v tujini. Od leta 1896. pa do leta 1907. je bil član splošno znanega slovenskega kvarteta «Ilirije», katerega so tvorili Pavšek, Pelan, Lileg in Dečman. Pri Glasbeni Matici sodeluje od jeseni 1896. ,ter se je do zadnjega časa udeležil vseh njenih koncertov in koncertnih turnej. Častno članstvo Matičnega pevskega zbora je dosegel 1916. leta, ko je praznoval svojo 60. letnico.
Takrat mu je izročila Glasbena Matica tudi zlat prstan z briljanti kot zahvalo za vztrajno in vneto delovanje na pevskem polju.
Vinko Stegnar, sin slovenskega skladatelja Srečka Stegnarja, deluje v Glasbeni Matici že izza svojih mladih let. Nekaj časa je bil tudi član znanega Ko-zinovega kvarteta in je sodeloval tudi pri raznih drugih kvartetih. Udeležil se je slavnega dunajskega koncerta leta 1896. ter je bil ves čas agilen odbornik in vodja družabnih odsekov pevskega zbora.
Janez Završan je brez dvoma eden najpožrtvovalnejših slovenskih pevcev. Ves svoj prosti čas posveča slovenski pesmi ter je kot odličen baritonist v vseh krogih splošno znan Z velikim uspehom je nastopil tudi solistično. V Glasbeno Matico je Prišel leta 1888. in od takrat naprej spremlja Matično delovanje z vsemi svojimi močmi. On je tudi eden redkih sodelujočih članov pevskega zbora, ki je sodeloval na pr-
DVOR
Prednaznanno ,,.foa;\a milijondrjeva hči''
Veliki super First Nationai-film tvornica velefilma .Črni angel".
Včerajšnja premijera razprodana 1 ■■ Nepopisna senzacija!
»Skrivnosti gora smrti"
Senzacijonalna pustolovca. V glavni vlogi slo viti pustolovec kowboy In akrobat
Fred Tomsen s svojim za 1,000.000 dolarjev zavarovanim prekrasnim belcem. Strahoviti boji z divjo indijansko razbojniško tolpo. Grozoviti boj Freda Thomsena z divjim bikom. Zelo duhovita ln zabavna vsebina. Smeha preveč 1 1 ! Predstave na praznik dop. ob pol 11. url in pop. ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri.
vem Hubadovem koncertu v Ljubljani, začetkom leta 1892. v stari redutni dvorani Častno članstvo je prejel 1918. leta.
Dr. Janko Žirovnik. Z njegovim imenom je zvezan dober del zgodovine Glasbene Matice Enako Završanu je vstopil v Glasbeno Matico kot njen gojenec že 1890. leta in od takrat dalje, le s kratkimi presledki, je vedno zvezan z njenim delovanjem. Kot dijak se je udeležil 1896. leta dunajskih koncertov in od leta 1904. je skoro neprestano v odboru Glasbene Matice, in sicer kot blagajnik in podpredsednik ter predsednik šolskega in finančnega odseka. Častno članstvo je dobil 1925. leta.
Zgornja vrsta od leve na desno: Josip Juh, Matej Hubad, Danijela Pavčič; druga vrsta: Vinko Stegnar, Josip Kosem, Janez Završan
dr. Janko Žirovnik; tretja vrsta: Oton Pelan, Karel Lasbaher, Klementina Hrovatin In spodaj Jerica Hubad.
Najlepša, največja in najcenejša izbira vsakovrstnega oblačila Vam zamore nuditi le naša detajlna trgovina na Erjavčevi cesti šfeV. 2.
Hnlatom Fr en Derenda&Cie, Ljubljana
Prekmur je v krizi
V	zadnjem času se mnogo piše o Prek-murju, ®oda večinoma le iz političnega stališča. Kdor pa kolikor toliko pozna razmere v Prekmurju, ta pa je moral že davno uvideti, da bo Prekmurje v doslednem času zagrabila gospodarska kriza, katere rešitev ne bo lahka. Vse kaže na to, da se že danes bližamo tej pričakovani krizi. Naj bodo te vrstice namenjene merodajnim faktorjem, da se čim prej začnejo intenzivneje kot do sedaj baviti s Prekmurjem.
Prekmursko ozemlje obsega po površini okroglo 165.000 katastralnih oralov. Na tem ozemlju je izključno poljedelska pokrajina brez vsake industrije. Tudi v bodoče ni misliti na razvoj kakršnekoli industrije, ker ni prav nobenih gospodarskih predpogojev. Edino, kar bi v Prekmurju prišlo v poštev za industrijo, ta je dobra delavna sila. Prekmurje le kot izključno poljedelska pokrajina zelo gosto naseljena. Tudi v slučaju, da se vsa veleposestva parcelirajo, ni mogoče preživeti vsega prebivalstva. Veliko število prebivalstva je navezano na sezonsko delo. Do sedaj Je vsako leto odhajalo iz PrekmuTja okoli 10.000 delavcev na sezonsko delo. Po veliki večini so to poljedelski delavci, ki so odhajali na letno poljsko delo na Madžarsko, v Slavonijo in na državno veleposesitvo Belje.
Le eni, ki niso mogli dobiti poljskega dela, so odhajali na delo v industrijske krajev v Slovenijo, posebno v Trbovlje.
Pred vojno so bili vsi Preknrurcl zaposleni s poljskim delom. Po vojni se Je potreba pri sezonskih poljskih delavcih" znatno znižala vsled agrarne reforme. Poleg •tega se je pred vojno veliko število Prek-rnurcev izseljevalo v Ameriko. Ceni se, da se nahaja v Ameriki okoli 50.000 naših Prekmurcev. Danes je izseljevanje v Ameriko skoraj popolnoma onemogočeno. Število porot! iv in s tem tudi število prebivalstva pa v Prekmurju stalno narašča in sicer sorazmerno mnogo hitreje kot v ostali Sloveniji.
Pri vseh tteli okolnostih', ki zmanjšujejo možnost zaposlitve prekmurskifi delavcev, pa je v tem letu Prekmurje še doletela posebna nezgoda. Madžarska je namreč za-branila dohod inozemskih poljskiH delavcev. Očivtdno radi tega, ker ima sama mnogo brezposelnih. Vsled tega bo v tem letu ostalo okoli 3000 poljskih delavcev v Prekmur! u brez posla. Ako vpoštevamo, 8a je na zaslužek enega takega delavca; vezan še po en prebivalec, potem bomo !mell letos v jeseni v Prekmurlu 6000 ljudi brez krttEa. Ker pa se tudi pri industriji ne da dofofri dela, se zviša število brezposelnih na 5000, število takih, ki bodo v jesen! brez kruha, pa na 10.000.
Povdarlti se mora, da so vse te številke minimalne, ki se pri natančni statistEki edi-nole lahko zvišajo. Nastane vprašanje, kako preskrbeti tem tisočem zaslužek. Odgovor ie itako težak, da ga nikakor ne more rešiti en navaden časopisni članek. Tukaj je treba, da posežejo vmes oblasti ter se s tetn vprašanjem začnejo resno baviti.
V	Prekmurju je do sedal obstojala v M. Soboti državna borza dela. In ravno sedaj,
n.... elegantna, zabavna veseloigra uanes	iz višjih krogov
„V£bl]ivl klic iz greSnega sveta '
v glavni vlogi
Fern Andra
• i n	v	i.
Po ovinkih v Afriko
3. Proti Malti.
»Karadžcrdže« je s Krfa zavil iugo-zapadno proti stopalu Italije po Jon-v-em morju. Bil je tret.ii. dan vožnje, ki nam je še pri precej mirnem morju potekel v najboljšem razpoloženju. Izlet-t ki so se bali morja, so postali hrab-r; in se že začeli bahati na krovu, da so ničesar ne plašijo, naj pride še tako •. :.k vihar. Izkazalo se je pozneje, da :■•-> bili junaki le v besedah.
29. aprila smo zjutraj zagledali v nebnih obrisih obalo, bila je Sicilija. Plo-več ob nji srno gledali mesto Sirakuzo, druge manjše kraje in obilo svetilnikov, ■'.krog poldne pa smo okrog južne točke Sicilije krenili proti Malti.
Od daleč sta nam plula naproti dva velika parnika na desni in levi. Ko sta se približala, sino opazili, da ploveta ood jugoslovansko zastavo. Kakšen ponos nas je navdal, ko so se na prostranem morju srečali trije veliki parniki z našo zastavo. Ali se nam je to kdaj sanjalo?
Slovenci so se na brodu večinoma zbirali na kapitanovem mostičku. kamor je inače vsem potnikom dostop prepovedan. ali pa pod mostičkom. No
ja. bili smo vedno spredaj gledali z bistrimi očmi, z razprostrtimi kartami in različnimi nemškimi potopisi. Seveda smo vse najbolje vedeli ali vsaj hoteli vedeti. Drug se je bolj razvijal od drugega: celo naš FragJob je s svojo »božjo oblastjo«, tristo zelenimi gadi in govorečimi rokomi skušal imponirati, ko je skoro tri dni s čemernim obrazom in trepetajočim želodcem žalosten prihaja] na krov. Bal se pa ni nič, ker je imel rešitev v posebnem za to konstruiranem kovčku: napihnjene svinjske mehurje, ki so pa. kakor nam je njegov sopotnik pravil — postajali vsak dan bolj mršavi dočim se je njih gospodar ob dobri in obilni hrani vsak dan bolj debeli!
Naprej ne bom pravil, sicer bodo rekli, da opravljam.
Pozno popoldne se nam je bližat otok Malta. Na višjih vrhovih smo videli velikanske utrdbe. Saj pa je tudi Malta najvažnejša strategična točka v Sredozemskem morju, ključ do vzhoda in Sueškega prekopa. Angleži so sedaj gospodarji otoka; z Gibraltarjem imajo dve točki, ki dominirata v tem morju. Malta je zelo členkovit otok z mnogimi zalivi, kar smo takoj videli, ko smo zapluli v glavni zaliv. Vsidranih je bilo v njem polno angleških bojnih ladij, po-
leg njih cela francoska eskadra, ki ie Prišla na obisk. Takega življenja nismo še doživeli, zato nas je vse tem bolj zanimalo. V luki vse polno ladij, največ bojnih; okrog luke se pa dviga atn-fiteatralično mesto Malta. Ko je »Ka-radžordže« vrgel sidro, je priplula k njemu mala ladja z našo zastavo pri krmilu. In kar nam je najbolj vzbudilo začudenje in ponos — napis na ladii: »Ljubljana«! Kaj takega sredi Sredozemskega morja nismo pričakovali.
Na »Ljubljani« se je pripeljal aranžer za naš izlet na Malti in skoro je za njim priplulo polno čolnov, ki naj bi nas sprejeli in prepeljali na suho. Joj, koliko je bflo govorjenja pri teh čolnarjih. Krapeževe kavke v Zvezdi so nedolžni golobčki v primeru s temi Maltežani Imajo poseben dijalekt. mešanico iz italijanščine, grščine in malenkostno angleščine.
Ko smo dospeli na obalo, so nas dvigala dvignila kakih 80 metrov v višino na javen trg s palmami, kaktusi itd. Tu so nas čakali avtomobili in zapeljali v mesto. Najprej smo si ogledali velikansko katedralo malteškega viteškega reda; kar klonili smo pod veličino katedrale in bogastvom v notranjosti. Srebro in zlato prevladujeta povsod. Tla katedrale so obstojala iz samih
marmornatih pokrovov nad sarkofagi, v katerih so počivali vitezi malteškega reda. Bila je to res veličastna cerkev. Od tu smo se odpeljali v glavno režij denco omenjenega reda danes sedež angleškega guvernerja. Zopet največja razkošnost povsod; velikanske stene so pokrivali od vrha do tal krasni gobelini. ki so po večini predstavljali boie reda s sovražniki, v prvi vrsti s Turki. Vsak gobelin je bil vreden nad milijon dinarjev in teh je bilo v velikanski palači nebroi. Po vseh dolgih vežah so stali železni vitezi v polni srednjeveški opravi — seveda so bili to le bojni oklepi z zaprtimi čeladami in čevlji. Pokazali so nam tudi razkošno plesno dvorano, kjer so ta večer priredili angleški oficirji francoskim velik ples.
Avtomobili so nas nato peljali po mestu, v katerem so bile palače in hiše druga drugi podobne z balkonom v prvem nadstropju. Opazili smo nebroj redovnikov vseh vrst. ki so tudi na pragu prodajalen stali kot prodajalci. Povedali so nam, da je večina zemljišč na Malti v posesti raznih redov. Posebne noše nismo opazili le da nosijo ženske nad glavo obširno pokrivalo, ki se neha za pasom — faldetta imenovano. Peljali so nas tudi v katakombe iz feničarske dobe. kjer smo videli veli-
kanske kupe človeških kosti.
Zemlja se nam je zdela zelo rodovitna, ker je bilo vse v najbujnejši kulturi; opazili smo le, da so vrtovi in njive obdani z visokimi zidovi kot zaščito proti hudim vetrom. Peljali smo se skoro Po celem otoku in ob obali, kier leži angleški del mesta s krasnimi, v enotnem slogu zidanimi vilami in hišami. Snažnost in čistočo smo opazili po celem mestu in tudi v selili.
Po nakupu cigar cigaret in razglednic smo šele po deseti uri zvečer dospeli na naš priljubljeni hotel »Ka-radžordže«. Tedai se ie šele pričela večerja med jedjo je naš parnik dvignil sidro in odplul iz zaliva na široke morje — viharju nasproti,
4. Vihar Afrika.
Ko smo si ravno pod vtisom obiska na Malti pripovedovali, kaj je vsak kot posebnost opazil, drugi so zopet poslušali radiokoncert je začelo bučati morje in zaganjati svoje valove v naš par nik. In začel se je ples: gugatiie lad.ie zdaj na desno, zdaj na levo. Kdor že legel spat. ga je prebudil ropot padajočih predmetov s polic in pa zibanje postelje. Mrzlokrvna pasma ie kljub temu ostala v gnezdu; bili so fatalisti. ki jim je bik> vseeno, ali tu ali tam.
ko bi jo Prefcmurje najbolj rabilo, se je ista ukinila ter s tem položaj še poostril. Jasno le, da borza dela problema brezposelnosti
ne bo rešila, lahko pa ga ublaži.
Ta za Prckmurje tako potrebna institucija se mora na vsak način obraniti. Do sedaj sc še ni nikdo zavzel resno za njeno ohranitev. Izgleda, da nverodajni faktorji ne cenijo pravilno njenega pomena za Prckmurje. Kdor pozna razmere, ta pač ne more reči, da ni po.tiebna. Borza dela je potrebna, in sicer danes bolj kot kdaj prej. Potrebno pa je tudi, da ta borza dela svoje delovanje razvije mnoso intenzivneje kot do sedaj. V kolikor nam je znano, je delavska zbornica obljubila, da bo prispevala polovico stroškov za njeno vzdrževanje, drugo polovico pa naj bi po njenem predlogu prispevala občina. Predlog kol; tak je umesten, ter se edino na ta način da obdržati borzo delo tako dolgo, dokler je ne prevzame zopet država. Ker v Prekmurju ni izvoljenih občinskih zastopov, ampak samo gerenti, se te lahko pozove potom sre-skih poglavarstev k prispevanju za borze dela. Uverjeni smo, da nikdar drugi te stvari ne more tako uspešno vzeti v roke ko' z. ve!'ki župan mariborske oblasti, ki se je ob priliki zadnje povodu j i izredno uspešne zavzel za Prekmurje.
Pomagajmo Prekmurcem, ker oni radi delajo, če le delo dobe.
Grozen umor v Brezovčaku pri Vitanju
Sredršče. 11. maja
V	noči od sobote na nedeljo so našli v Brtv. včaku, občina Vitanje, posestnika Leopolda Praterja, p. d. Flegariča Lz Vitanja, ne daleč od njegovega vinograda v Brezovčaku umorjenega. Leopold Prater je že dalj 'časa opazoval, da zahajajo v njegovo klet nepozvani gostje. V kritični noči je zalotil v svoji kleti celo družbo mladih fan-t v in deklet, ki so se v najboljšem razpoloženju gostili z njegovim vinom. Med Tijim in družbo je prišlo pri tem očividno do hudega prepira in končno najbrže do pretepa. Kako pa so sc pravzaprav razvijali nadaljnji prizori, še ni ugotovljeno in bo to dognala šele sodna preiskava. Dejstvo Je, da so nepozvani gostje posestnika, ki jih jc hotel pre znal: i, kratkomalo na zve-r:n>ki način umorili.
V	rokah umorjenega, čegar truplo je bilo grozno razmesarjeno in kateremu so su-roveži po umoru postavili celo križ iz vi-nogradskih kolov, so našli vse polno ženskih las, v kleti pa žensko ruto. Kmalu je bilo dognano, da so lasje in ruta last umor-jeučeve služkinje. Ta si je namreč prilastila ključ od kleti svojega gospodarja in tamkaj večkrat gostila svoje prijatelje in prijateljice. Tako 'tudi v noči od sobote na nedeljo.
Služkinja je bila seveda takoj aretirana in jc kmalu priznala svoj zločin. Izdala Je dbenem tudi soudeležence. Žand-armerija Je aretirala dalje dva fanta iz Šalovec pri Središču, namreč Vincenca im Martina Iva-niča. ki sta že dolgo na glasu, da sta kljub mladosti velika pretepača in ponočnjaka. Oba še tajita umorstvo, vendar je pričakovati, da bo nadaljnja preiskava kmalu po-popolnoma pojasnila v50 zagoiietncst in tajnost tega besttjalnega umora, ki je zbudil v vsej središki okolici veliko ogorčenje in dokazuje znova, kako strašna posurovelost vlada še ved,no v naši povojni mladini.
bul preveden v 3. skupino I. kategorije. Radi svoje strogosti pa je bil strah in trepet kaznjencev in podrejenega osobja in govorilo se je opetovaaio, da je radi prestroge-<*a postopanja že več kaznjencev v zavodu izvršilo samomor. Iz raznih vzrokov Je bil dr. Šaban tekom zadnjih let že dvakrat suspendiram, le svojim zvezam v vplivnih zagrebških krogih se je imel zahvaliti, da se je obakrat vrnil na svoje mesto.
Usodna pa je postala zanj situacija meseca februarja tekočega leta, ko je izvršil inšpekcijo v Lepoglavi odposlanec ministr-sitva pravde, ki je ob tej priliki tretjič suspendiral ravnatelja. Natančno preiskavo kaznilničnega gospodarstva je skozi več tednov vršil komisar Glavne kontrole. Ta je prišel na sled velikim nerodnostim, ki segajo do prevrata nazaj in vsled katerih Je baje državna blagajna oškodovana za več nego dva milijona dinarjev. Proti dr. Ša_ banu, o katerem se govori, da je večkratni milijonar, je bila uvedena sodno kazenska preiskava pri sudbenem stolu v Varaž-dinu. Dr. Šabana so aretirali in se sedaj nahaja v varaždinskem preiskovalnem zaporu. Poleg ravnatelja Šabana Je kompromitiran tudi njegov knjigovodja, kazmlnl-ški oiictjal Markov«, ki Je baje poneveril razne zneske, skupno nad 100.000 Din. Tudi oficijal Markovič sedi v preiskovalnem zaporu.
Velike malverzacije v kaznilnici v Lepoglavi
Bivši kaznllniški ravnatelj, nekdanji drž. pravdnlk in poznejši ravnatelj zagrebške pol cije — v zaporu.
(ilede na našo včerajšnjo vest, da je upokojen ravnatelj kaznilnice v Lepoglavi dr. Josip Šaban, smo prejeli danes iz Va-raždina sledeče poročilo;
Ena največjih kaznilnic v naši državi Je moška kaznilnica v Lepoglavi v Hrvatskem Zagorju. Stari kaznilniški zavod Je nameščen v bivšem samostanu Pavlincev, novi pa je bil sezidan zače:.kom vojne in ie po svojem obsegu in najmodernejši opremi nedvomno prvi v državi. Kaznilnica upravlja obsežna posestva, njive, travnike in vinograde. skupno blizu tisoč oralov ter znotraj kaznilniškega obzidja razna tovarniška podjetja. Na čeiu kaznilnice je do najnovejšega časa stal celo desetletje bivši državni pravdnik in poznejši zagrebški policijski ravnatelj dr. Šaban. Bil je član naj-odličnejše hrvatske družbe, večkrat odlikovan, po novem uradniškem zakonu pa jc
Zato so Pa drugi neprostovoljno skakali okoli in njih noje so iskale, kako bj skočile v hlače; navadno pa ie noga stopila poleg. Največ izletnikom se je vrtelo v slavi, da niso vedeli, kje da so. drugi so darovali morskim bogovom. ostavili kabine in se prizibali na krov. iskajoč svežega zraka. Meni ni bilo nič. zato sem odšel spat. Mikulič sc ie. že zibal v spodnjem gnezdil, ko sem jaz splezal gori. Opazil sem. da je steklo na oknu počeno in da se pri vsakem zibanju ladje na levo, zaganjajo valovi v okno, pri čemer jc vedno malo vode brizgnilo na polico poleg moje postelje, ki je bila le kakih 30 cm od okna.
Legel sem; a kaj, ko sem bil zdaj na onem. zdaj na drugem koncu ozke postelje in sem se moral vedno prijeti, da nisem zdrčal doli. Ko so valovi močneje butali ob okno je brizg vode dosegel tudi posteljo in kmalu je bil del odeje ves moker Voda se je zlivala s police na tla in skoro se je pri gibih ladje podila z enega konca v drugega. Čevlji, ki so plavali po vodi so delali ropot kakor bi se podgane podile po kabini Mikulič je pod menoj samo zdi-hoval in se odmikal od stene, da bi ne bil ponovno krščen, kar bi mu seveda
Racija, racija
Ljubljana, 12. maja
Racija, racija — ta vzklik je šel v torkovi noči ali bolje v zgodnjem jutru kakor veter v mestni okolici od barake do barake, od kozolca do kozolca in v tivolskem gozdu iz tega v oni kotiček.
Okrog 3. zjutraj je odšlo iz policije v najbližjo okolico proti Šiški, v Tivoli, v Mestni log in proti Stopanji vasi vse, kar leze ino gre; doma so ostali le dežurni ter stražniki po mestu. Sedaj, ko so nastpill zopeit lep; dnevi, Je bila policija prepričana, da dobi na svojem pogonu v pest več sumljivih in že dolgo Iskanih skrivačev. Vendar je bil topot uspeli minimalen kajti vsi zreli ptička so se pravočasno umaknili s svojim; ženskami vred. Morajo biti vsekakor dobro organizirani, kajti njihovi seli so jih kar hitro obvestili o preteči nevarnosti. Policija Je dobila namreč gnezda povečini prazna, dasiravno Je gotovo, da se skrivajo v šupah v Mestnem logu cele družbe vlomilcev iu tatov, pri kalterih se nahajajo tudi ženske. Tudi iz Tivolija se je posrečilo sumljivim ženskam, da so se še pravočasno umaknile. Edino po hlevih v Stepati j i vasi je bilo prijetih osem pohajačev, ki so tamkaj stalno prenočevali. Med njimi je bil neki Dodič iz Primorja, znan in nevaren kolesarski tat, ki je sicer izgnan iz raaše države, vendar ne more pozabiti naših krajev.
Na Sv. Petra nasipu ie prijel dalje v torek zvečer detektiv 171etnega Alojzija Pav-čiča, doma iz Rumarskega pri Blokah, ki ima ltudi na vesti več tujih koles in Je kljub svoji mladosti fotografiran kot nevaren zločinski tip že od vseh strani. Prišel je šele .pred kratkim zopet iz trimesečnega zapora, vendar je takoj, ko je bil prost, vkmil v Cerknici pri peku Jožefu Škofu ter ukradel več obleke, 22 m kontenine in nekaj drugega blaga. Pri vlomu pa je imel smolo, kajti zapazila ga Je domača služkinja in ko je prišel še enkrat v hišo, da pograbi še gospodarjev kožuh na katerega je imel posebno piko, Je služkinja zagnala tak krik in vik, da je Pavčič jadrno pobegnil. Prišel je nato v Ljubljano, kjer je kradel vsevprek, spal na kozolcih, včasih pa delal tudi na kolodvoru. Zadnje dni Pa ie beračil. po hišah v mestu, dokler ni včeraj padel v roke detektivu, ki ga Je odvedel zopet v luknjo.
kopališki zdr?vnH<
v Rogaški SIztmi
ordinira zopet od 1. mafs naprej.
Dopisi
KRŠKO. (Koncert orkestralnega društva GL M. v Krškem) Matični godalni orkester, broječ nad 30 gospodov pod vodstvom skladatelja E. Adamiča Je priredil v nedeljo 16. t. m. ob 4. popoldne v Sokolski dvorani v Krškem koncert, na katerem se bodo izvajale skladbe Škrjanca, Lajovica, Adamiča (Ljubljanski kvartet), Dvoraka, Suka in Cajkovskega. Koncerta se lahko vsled ugodnih železniških zvez udeleži občinstvo iz vseh ob progi ležečih krajev. Zlasti opozarjamo na ta izreden dogodek domače občinstvo učiteljstvo vseh šol, sploh vse, ki žele imeti velik in redek glasbeni užitek. Dirigent g. Adamič bo vsako glasbeno točko pred izvajanjem posebej pojasnil in s tem pripomogel k še Intenzivnejšemu užitku koncerta.
LAŠKI SREZ, CELJE, RADEČE. POZOR! Danes dne 13. t. m. se bo vršilo vel ko demokratsko zborovanje v zvezi z ljudsko veselico v Rimskih toplicah na »Novi pošti«. Zborovanje posetita gg. minister n. r. dr. Žerjav in posl .dr. Pivko. Trbovlje, Hrast-ntk-Dol, Zidam: most z Loko in Laško odpošljejo na zborovanje svoje članstvo pričakujemo pa tudi Celjane, Radeče, Sevnico in druge. Zborovanje prične ob 3., železniške zveze ugodne. Na svidenje in demokratski pozdrav. Odbor.
SV. PAVEL PRI PREBOLDU. Dramatični odsek sokolskega društva priredi danes dne 13. t. m. ob 4. popoldne v dvorani g. Pikla v Dolenji vasi veseloigro »Težke ribe«. Društvo pričakuje, da se bodo rade vcije odzvali vsi ta posetili prireditev.
SLOVENJGRADEC. V več listih, tudi v »Jutru«, se je čitalo, da se Je pri tukajšnji tovarni usnja gosp. Franca Ks. Pototsch.r.i-ga kradlo usnje in da Je vsled tega 15 delavcev zaprtih. Res je, da se Je kradlo, ni pa res, da je 15 delavcev zaprtih. Osumljene in zaprte so 4 osebe, od katerih sta dve v tovarni dekle in bile že pred 3 in 4 leti od si ovij ene. Od sedanjih delavcev pa ni nobeden osumljen in toTej tudi ne zaprit.
Sah
Binkoštne šahovske prireditve v Rogaški Slatini. Udeležba dr. Vidmarja in Vukoviča. — Mateh Ljubljana>Zagreb, Msribor>V araž* din in Slovenija*Hrvatska. Simultanske produkcije in brzoturrdrji.
O binkoštnih praznikih se bo vršila v Rogaški Slatini cela vrsta zanimivih ša« hovskih prireditev, pri katerih bosta sode* lovala tudi naš svetovni velemojster dr. Milan Vidmar in hrvatski mojster Vladi« mir Vukovič, urednik «5ahovskega glas* nika». Program je sledeči:
I. V nedeljo 23. t. m. medklubska tekma Ljubljana : Zagreb za prvenstvo države. Igralo se bo od 9. do 13. in od 14. do 18. ure. II. Medklubska tekma Maribor : Varaž din iz II. kola prvenstvenih tekem. III. Med pokrajinski mateh Slovenija : Hrvatska na 12 deskah. Ta mateh bo vsekakor najbolj zanimiv, ker bo igral za Slovenijo tudi dr. Milan Vidmar, za Hrvatsko pa Vladimir Vukovie.
Prireditve po tem programu bodo zelo za« nimive in velika privlačna sila za vse tam« kajšnje domače in inozemske zdraviliške goste. Ljubljanski šahovski klub pojde z dobrimi zgledi v borbo z Zagrebom. Od lenskega leta se je namreč naša reprezen« tativna vrsta močno ojačila. Napredovali so vsi igralci, nastopita pa tudi talentira« na šahista inženjer Tekavčič in Vasja Pire. Ker ni dvoma, da bo to največja in najlep« ša šahovska prireditev od ustanovitve na« še države, smo prepričani, da bo vzbudila tudi zanimanje nešakovskega občinstva. Kdor se želi skupno z našimi igralci udele« žiti tega šahovskega praznika, naj javi to Ljubljaskemu šahovskemu klubu, kavarna Sion.
Dijaški šahovski turnir v Kočevju. Dne 3. maja se je končal na kočevski gimnaziji šahovski turnir, ki je izzval med vsem dija« štvom veliko zanimanje za to plemenito igro. Za turnir se je prijavilo 18 šahistov. Največ točk je dosegel M. Šval, dijak 7. raz reda, za njim J. Bukovac, dijak 6. razreda in K. Čampa, dijak 7. razreda. Partije so se odigrale pod profesorskim nadzodstvotn v dokaj lepem redu. Semmering pač od« meva od vseh strani.
Šport
\& Dame* gospodične, dekSeSa, pozor!
IB
li ,2enltbenl o
pridejo te dni v kino . DVOR" l
nič ne škodilo, ker se ga ie prijelo že dosti »židovskih« lastnosti.
Da bi malo zavrl dohodu vode, sem zatvoril notranjo železno zaklopko na oknu. Vode je bilo pa že toliko v kabini. da se je izlivala na hodnik in tam opozorila služitelje na povodeni v naši kabini. Došli so hitro, pobrali premočene preproge, in začeli z zajemalkami lovit; vodo ter s cunjami sušiti tla, obenem pa so polovili čevlje in lepe moje nove hlače, ki so odtedaj menda za vekov veke izgubile svoje modne poteze.
Tako je ples trajal do jutra in tudi čez dan ni odnehal Bledi, shujšani in kislih obrazov so prihajali ljudje iz svo-iih gnezd in začelo se je izpraševanje. Nad polovica izletnikov ie občutila ples tudi po želodcih in darovanje je bilo obilno.
No. ko se je pozno popoldne prikazala afriška obal — naša zaželjena dežela —.. se je tudi morje umirilo in bilo ie mahoma vse pozabljeno. Samo rekli smo da razumemo činjenico. da gredo naši ljudje povsod drugam raje kot v Afriko, ko ie dohod tako otežkočen.
Bližali smo se obali iu razločevali posameznosti. Mislili smo. dla bomo takoi videli Saharo in puste kraje, pa nič
tega. Visoka brda. zelena n poraščena so se spuščala strmo v morje, kar je napravljalo ves drug vtis kakor nerodovitna pusiinla.
Tuneški zaliv, v katerega smo zavili je velikansk in tvori morje zase. šele zdaj se je valovie umirilo in ladja nehala zibati. Od daleč smo ugledali na desno maihen griček s hišami in veliko cerkvijo. Ta kraj se ie raztezal globoko na levo kakor veliko mesto.
Tunis. Tunis! smo klicali. No. pa ni bil Tunis, ampak na desnem brdu je bila stara Kartagina in mesto Goleto, katero ie zdaj naš parnik pozdravil s sireno in pokazal na jamboru zastavico: Zahtevam pilota! Skoro ie pridr-čal iz Golete motorni čoln in pripeljal pilota, ki ie stopil k krmilu »Karadžor dža« ter poveljeval na kapitanovem mostičku. Dohod v Tunis ie mogoče izvršiti le po ozkem kakih 8 km dolgem kanalu. Prešli smo tudi to in tesno ob molu zasidrali naš parnik.
Pristanišče Tunisa se nam ie zdelo precej zapuščeno, namreč od ljudi. Sicer ie pa železnica in pa vel'kanska skladišča kazalo, da se tu vrši velik trgovski promet.
Petnajstletnica S. K. Ilirije
Ženski nacionalni lahkoatletski miting
Včeraj popoldne se je pričel na igrišču Ilirije ženski nacionalni lahkoatletski mi«
ting, ki se nadaljuje danes ob 930 dopol« dne. Izidi so bili nastopni:
Tek 200 m: L predtek: 1. Oman (Ilirija) 31.9, 2. Flick (Hašk), II. predtek: 1. Spora 2. Jermol (obe Ilirija). Imenovane so se pla» sirale za finale.
Met krogle z boljšo roko: (startalo 10):
1.	Bcrnik (Ilirija) 9.40 (nov jugoslov. re* kord; dosedanji rekord je držala ista atle« tinja z 9.34.5), 2. Jermol (Ilirija) 9.15, 3. Krisch (Primorje) 8.85.
Met krogle z obema rokama: Atletinje so metale le z boljšo roko. in 90 bili izidi sledeči: 1. Bernik (II.) 8.19, 2. Rihar (II.) 7.07, 3. Cimperman (At.) 6.83.
Finale na 200 m: 1. Spora (II.) 30.2, 2. Flick (H.), 3. Jermol (II.)
Skok v višino z zal. 1. Cimperman 1.30,
2.	Tratnik (II.) 1.30. 3. šporn 1.25.
Tek na 60 m: I. predtek: 1. Bernik, 2. Oman (II.), 3. Ciuha (At.), II. predtek: 1. Šporn, 2. Jermol I. 3. Jermol II. (obe II.). III. predtek se bo vršil kot prva točka danes dopoldne.
Štafeta 4 X 100 yardov: 1. Ilirija (Šporn, Jermol I, Bernik, Oman) 51.2, 2. Atena (Ciuha, Schiffrer. Šapla, Cimperman). 3. Hašk (Padoš, Matejovskv, Petan od Ilirije kot gost, Flick).
Jubilejni teniški turnir S. K- Ilirije
Včeraj popoldne sc jc pričel teniški tur« nir S. K. Ilirije. Nastopilo je 5 gospodov 2 para dam in en par juniorjev, vsi v singlu. Po kaprici žreba sta se dve najmočnejši ljubljanski igralki Koslerjeva in Šepetav« čeva pomerili že v prvem kolu. Boj je bu oster in končni izid je bil dolgo časa dvo« men. Zmagala je slednjič gdč. Sepetavčeva v razmerju 6 : 2, 4 : 6, 8 : 6. Lepo in izena. čeno igro sta nudili tudi gdč. Frida Flor« jančeva in Ravniharjeva; slednja je podleg« la vztrajnejši nasprotnici v razmerju 4 : 4 : 6. Jugoslovenski mojster Balasz iz Vel. Bečkcrcka je zmagal nad L. Zajcem raza meroma pičlo 6 : 4, 6 : 2. Videlo se mu je pač, da je utrujen od dolge vožnje Za g. Zajca je rezultat tembolj časten, ker je nastopil takisto utrujen od igre z g. K.Pret narjem. Leta je v handicapu izgubil proti njemu 2 : 6, 2 : 6. Ostali rezultati: gg. Le= ben : Smerdu 7 : 5, 5 : 7, 6 : 1; Kmet : Florjančič 6 : 2, 6 : 0: Juvan : Golob (han« dicap) 6 : 2, 6 : 1. Juniorji: Pretnar Č. : Burger 6 : 3, 6 : 8, 6 : 3.
Tekmovanje se nadaljuje danes. Ob 8. zjutraj morajo biti na igrišču sledeči tek« movalci: Balasz, Čorak, Beloševič, Florjan« čič Hela, Frutič, Germ, Juvan, Kmet, Pret« nar in Leben. Vsi drugi tekmovalci naj pridejo brez izjeme do 9. zjutraj na igri. šče. — Uprava turnirja. Glavne prireditve: današnji mednarodni lahkoatletski miting, v soboto in nedeljo hazenski turnir in nogometne tekme za pokal mesta Ljubljane.
Jubilejne prireditve SK. Ilirije dosežejo svoj višek v soboto in nedeljo, 15. in 16. t m. s hazenskim turnirjem, za jubilejni pokal Ilirije in z velikim nogometnim tur« nirjem za pokal mesta Ljubljane. V hazen« skem turnirju tekmujeta poleg Ilirije in Atene, zagrebški prvak ASK in dosedanji prvak mariborskega okrožja Mura iz M. So« bote. Za pokal Ljubljane tekmujejo nogo« metna moštva Haška (Zagreb), Hajduka (Split), Primorja in Ilirije. Gostovanje zna. menitega splitskega Hajduka in čelnega za« grebške<«a kluba Haška predstavlja pač ob* enem glavno privlačnost vseh jubilejnih pri reditev S. K. Ilirije.
Hajduk, ki igra danes kot reprezentanca Splita proti reprezentanci Zagreba v Zagre« bu, nastopi v Ljubljani s svojim komplet. I. moštvom: Gazzari IsGazzari II, Bonačič LPodujo II, Kurir, Deškovič>Poduje I, Ben« čič, Markovina, Bonačič II, Radič. Moštvo spremlja trener Luka Kaliterna, kateremu zahvaljuje Hajduk svojo sedanjo višino. Odgojil je celotno sedanje moštvo in vcea pil moštvu poseben kombinatoričen sistem škotske šole, kakoršnega danes ne zmore ni ti eno drugo moštvo v državi. Svojo abso« lutno reelno znanje je dokazal Hajduk ne samo doma, temveč tudi v inozemstvu. Zad nja leta je absolviral dolge turneje v Tunis in Alžir, v Francijo, na Malto in nazadnje v Egipt. Igral je v inostranstvu doslej 18 tekem, od katerih jih je 10 dobil in le 3 iz« gubil, seore teh iger se glasi 38 : 23 za Haj« duka. Superiornost njegovega znanja doka« zujejo najbolj nazorno rezultati, ki jih je kot reprezentanca Splitskega podsaveza do« segel napram reprezentancam raznih šport« nih centrov Jugoslavije L s. proti Sara« jevu 6 : 0, Subotici 5:1, Zagrebu 2 : 3, 1 : 3, 3 : 1 itd.
Hrvatski akademski SK. uživa kot glav« ni utemeljitelj našega narodnega športa in kot vodilni klub Zagreba v športnem kakor družabnem oziru morda še večjo in bolj ukoreninjeno popularnost, velja za najso« lidnejši in najuglednejši klub v državi Kva« liteta njegovega nogometnega moštva, vsled nedavnega izstopa 3 igračev ni trpela bi« stveno, ker razpolaga z velikim kadrom mla dih sposobnih moči. Haškovi uspehi širom države so splošno znani, v Ljubljani uživa kot reden gost Ilirije tople simpatije. Gros reprezentančnih timov Jugoslavije so skoro vedno tvorili Haškovci. Letos je dosegel Hašk pokalno prvenstvo Zagreba. Tudi Hašk se udeleži turnirja s kompletnim I. moštvom, katerga spremlja trener Koželuh.
Poziv slovenski javnosti!
Izmed V9eh športnih panog, ki se gojijo pri nas, je lahka atletika brezdvomno naj« bolj idealna, najbolj koristna in najbolj ne« sebična, ker zbira našo mladino po zelenih tratah, kjer si v čistem zraku krepi telo in jo s tem odvaja od raznih nevarnih stran, skih poti, ki jim je zlasti v večjih mestih izpostavljena. In vendar je na žalost zani« manje za to športno panogo pri nas narav« nost malenkostno, vse drugače kot pri dru« gih narodih, ki z napetim zanimanjem za« sledujejo razvoj lastne lahke atletike in ji z znatnimi prispevki omogočajo razmah in polet
Vkljub vsem težkočam in zlasti vkljub neuspešni borbi z materijelnimi neprilika« mi se je v zadnji dobi pri nas lahka atle« tika razvila do precejšnje višine. To je uspeh idealnih nesebičnih športnih delav« cev, to je uspeh naše krasne mladine, ki v stremljenju navzgor premaga tudi nepre« magljive ovire. Mi ne maramo da bi naši talenti ginili v lokalni brezpomembnosti. Nam se hoče, da stopimo pred širše foru« me, da pokažemo, kaj znamo in da vidimo, česar nam še nedostaia. V to se nam bo v
bližnji bodočnosti nudilo dovolj lepih pri. lik.
V	Beogradu se vrši 24. maja medmestno tekmovanje za Petrinovičev pokal, tekmo« vanje, ki prekorači ozke športne oeje s tem da je združeno z nadvse patriotično nacionalno manifestacijo. Ljubljana razpo« laga z izbornimi močmi, ki jo lahko častno zastopajo na tem tekmovanju
Naslednji dogodek je medmestno lahko, atletsko tekmovanje med Zagrebom n Ljubljano 13. junija v Zagrebu. Ljubljana in Zagreb uživata v jugoslovenski športni jav, nosti odličen sloves na lahkoatletskem po« lju. Po vsej priliki se bo na tem tekmovat nju odločilo, kdo je med dobrimi najboljši Začetkom julija se bo v Pragi vršilo pr. vo oficijelno meddržavno srečanje med na. šimi in češkoslovaškimi repTezentantinja. mi damske lahke atletike. Cehinje uživajo odličen mednarodni sloves, s tem nam je podana prilika, da se afirmiramo pred med narodnim forumom.
Koncem avgusta t 1. bodo merile na žen« ski olimpijadi v Goteborgu svoje moči re. prezentantinje narodov, ki igrajo na sve« tovnem športnem polju važne in najvažnej. še vloge.
V	jugoslovenski damski lahki atletiki ima Ljubljana brezdvomno primat, za to se bo. do jugo-ilovenske reprezentantinje rekruti. rale predvsem iz ljubljanskih atletinj. Dolž. nost naše javnosti je da omogoči realiza. cijo projektov, po katerih se mora Ljub. Ijana udeležiti vsaj teh štirih prvorazTed. nih prireditev. Idealizem je tukaj brez men ČL Z idealizmom lahko delamo doma na svojih igriščih in v svojih klubih, čim pa upremo pogled iz Ljubljane ven, se nam imperativno pojavi materijalno vprašanje, ki ga naš mladi idealizem ne ismore.
Zato sc obračamo na vso našo javnost, da reši finančno plat tega vprašanja, športi no plat bo rešila mladina sama.
Po vsem kulturnem svetu je športna ide. ja na pohodu. Kadar nastopajo športniki poedinih mest, provinc, nacij v borbi z drugimi mesti, provincijami, smatrajo to za velevažen domač odnosno nacionalen dogo< dek, tisoči in desettisoči src utripljejo v pri čakovanju zmage, v slučaju poraza obču. ti jo bol obenem s svojimi zastopniki. Naj se tudi pri nas vzbudi zanimanje za lepa stremljenja mladine. Posnemajmo tudi mi velike kulturne narode.
Prepričani smo, da bo naš apel našel mnogo odziva. Vemo, da je v naši javnosti toliko lokalne samozavesti, da ne bo hote. la zamuditi prilike, ki se nudi njeni mladini da pokaže, kaj zna.
V	to svrho otvarjamo zbirko za «Repre> zentativni fond lahke atletike LLAP.*.
Prispevke bo sprejemal blagajnik LLAP. g. Karlo Sketelj, Breg št 6/1.
Vsak najmanjši prispevek je dobrodošel, ker kakor naraste iz zrna do zrna pogača, tako bo od dinaTja do dinarja narasla vso« ta, ki nam bo omogočila, da uresničimo vse letošnje načrte!
Primorje. (Lahkoatletska sekci> ja.) Jutri oficijelno čestitanje SK Iliriji ob 15Ietnici. Pozivajo se niže navedeni gospod, je, da sigurno pridejo ob 13.30 na igrišče SK Ilirija: Arhar, Baltič, Bizjak, Breskvar, Cimperman, Corradini, Cuček M. in J., Gla« vaški, Gruntrr Drago, Gregorič, B. Janow» sky, Korošec, Lah, Magister, Malnarič, Omladič, Perico, Persche, Pintarič, dr. Per« par. Podobnik, Rovan, Slapničar, Šaunik, Trost. Tavčar, Trošt. Uniek, Umnik, Val. trie, Vidic, \Veibl, Adanič, GlaesseneT, Haf« ner, Sikošek, Močan, Penko, Stupica, Sod* ja, Sketelj, Zimermann, Ženova, Zorga. — Imenovani gospodje se morajo javiti naj. pozneje ob 13,30 načelniku. Prinesti imajo seboj lahkoatletsko opremo. Neupošteva« n;e tega naloga se 1 o disciplinarno kazno« valo. — Načelnik.
Juryja in druge določitve za binkoštno propagandno štafeto za prehodno darilo «Jutra*. Za propagandno binkoštno štafeto skozi mesto za «Jutrov» pokal, ki se vrši dne 24. maja ob 11.30 uri, se določa sledeča juryja: Vrhovni sud: urednik Zobec kot zastopnik «Jutra», savezni sodniki Sancin D.. Windisch J. in Sancin S., Gnidovec, Rybaf M„ Vodišek, Kandare Boris, star. ter: D. Sancin, sodniki na cilju in časome. rilci: Vodišek, Brumat, Rvbaf, Gorjanc. — Sodniki na progi: \Vindisch, Gnidovec, Kandare Boris, Gregorič, Baltesar, Lukežič, Ludvik, Jernejčič, Fink, Letnar, Sketelj, Podpac, Sancin Savo, Mezgolits; zapisnikar; Saksida Vlado; redatelj starta Smersu; zdravnika: dr. Mayer in dr. Perpar. Šesta, nek juryje točno ob 10.30 v Narodnem do« mu Slačilnica za tekmovalce v Narodnem domu. Tekmovalci morajo biti pripravljeni najpozneje ob 10.30 uri. ASK Primorje in SK. Ilirija imata postaviti po 10 rediteljev, ŽSK Hermes in SK Jadran pa po 5, ki se imajo javiti najpozneje ob 10.30 uri pred Narodnim domom predsed. LLAP. g. Mi. lošu Rybafu. Ako imenovani klubi ne /a« dostijo temu nalogu, zapadejo kazni 100 Din LLAP.
Motoklub Slovenija. Člani Motokluba oSlovenija® se opozarjajo na dirko, katc. ro priredi I. Hrvatski motociklistični klub v Zagrebu dne 16. maja. Proga; Samobor. Plješevica « Jastrebarsko s Rakov potok > Sveta Nedelja = Samobor. Natančnejši po. datki se dobijo pri klubovem tajniku v klu« bovem lokalu pri Mikliču vsak dan od 3. do 4. popoldne. Izlet Motokluba Slovenija na Golico se vrši definitivno v soboto dne 15. maja. Start v soboto ob 15.30 izpred k a. varne Evropa na Dunajski cesti. Prenočilo se bo na Jesenicah. V nedeljo zgodaj z vo« žili do Sv. Križa ter na to peš na Golico^ Člani se naprošajo, da kolikor mogoče med tovariši poagitirajo, da bo udeležba za ta krasni izlet kar največja. Avtomobilisti do. brodošli. Vodja izleta sc določi na licu me« sta. — Odbor.
Iz Sekcije ZNS. (Službeno). Medmest. no tekmo Maribor : Ljubljana dne 13. t. m. v Mariboru sodi g. Franki. — Tajnik.
S. K. Ilirije nogometna sekcija. Nara. ščaj igra danes 13. t. m. ob 15. uri pri ja« teljsko tekmo z rezervo Panonije ca igri. šču Panonije v Zg. Šiški. Točno oh i 1.30 marajo priti v klubovo garderobo v svrho prevzema opreme sledeči igrači: Perko, Ambrož, Kolina, češnovar, Strehovec, Kav. čič. Berce, Vrhove, Černe, Seunig, Rihar, Kalčič, Košak, Brglez, Vrhovnik 11. — Na. čelnik.
Zmaga Jugoslavije v Franciji. V re. vanžni tekmi proti F. C. Cette jc zmagala Jugoslavija s 4 : 1.
Jugoslavija : Bolgarska. JNS je spre. jel predlog bolgarskega nogometnega save« za, da se vrši tekma med nogometnima re. prezentancama Jugoslavije in Bolcarske dne 30. maia.
Domače vesti
*	Pesnik Bašagič odlikovan. Kakor javljalo iz Sarajeva, se bo vršila tamkaj te dni proslava tridesetletnice pisateljskega delovanja zlasti v moslimskih krogih priljubljenega pesnika dr. Safveta bega Bašagiča. Kralj Aleksander je pri tej priliki odlikoval pesnika z redom Sv. Save.
*	Entomoioškl kongres v Beogradu. 27. maja se otvori pni entomološki kongres v Beogradu, ki ima namen, da zbere vse pri-jateije er.tomologiie v naši kraljevini. Ini-cijativo za sklicanj« kongresa so dali naši priznam strokovnjaki, univerzitetni profe-sorji 2. Djordjevič (Beograd), J. Vagn^er, (Beograd), A. Langshoffer (Zagreb), B. Zar n k (Zagreb), .1. Hadži (Ljubljana), nadalje M. Stamerkovič, generalni direktor državnih šum, M. Djurič, načelnik ministrstva poljoprivrede ta znani entomolog V. Apfel-beck (Sarajevo). Cilj kongresa je, da se osnuje entomološko društvo za kraljevino jflS po vzgiedu sličnih društev v drugih kulturnih državah. Pomena takega društva n treba še posebno naglašatL Proučevanje žuželk je, poleg ogromnega teoretskega interesa, brezdvomno velike važnosti za poljedelstvo, šumarstvo in medicino. Po za-k jučku kongresa se bo priredila skupna a.-.tomološka ekskurzija. Brez dvoma bo ide a enotnega entomološkega drnstva sprejeti s splošnim odobravanjem. Prijave za udeležbo na kongresu naj se pošljejo do 26. ii.aja na Entomološki institut beograjske univerze (prof. J. Vagner), Krunska 77. Ude ltženci naj se na dan otvoritve kongresa cbmeio do zoološkega zavoda beograjske univerz« (nova zgradba, pritličje, prof. S. Stankovič). Kongres bo trajal tri dnu Podrobnejša pojasnila dajeta omenjena instituta.
*	Trije konzulati na Sušaku. Poteg francoskega konzulata, ki že dalj časa posluje, je sedaj na Sušaku otvorjen tudi angleški konzulat, čegar upravitelj je že imenovan in v kratkem nastopi svoie službeno mesto. Sušak dobi žse v bližnjem času tudi češkoslovaški hi nemški konzulat.
*	Napredovanja v učiteljski službi. V I. skupino n. kategorije so pomakireni: Fr. Trost, učitelj v Ljubljani, Fran Vadnal, učitelj v Dobo vi, Leopoldtaa Rott, učiteljica v Jurkloštru, Ivan Gabrovšek, učitelj v Rib-čah, Marija Habe, učiteljica v Brusnicah. — V II skupino 2. kategorije: Kornelija Iste r.č-Čermeij, učiteljica v Radečah, Andrej Likar, učitelj v Sori, Olga Kalinger, učiteljica v Tržiču, Ana Vagaja-Sorko, učiteljica na Jesenicah, Marija Vilar, učiteljica v Iga vasi, Ana Likozar, učiteljica v Ljubljani, Ivan Zagažen, učitelj v Planini, Ivana Mrhar, učiteljica v Ribnici, Avgust Mtakuš. učitelj dodeljen prosvetnemu oddelku v Ljubljani, Marijana Potočnik, učiteljica, dodeljena srezkemu šolskemu nadzorniku v Novem mestu in Antonija Čolnar, učiteljica v Gor. Pirnčah.
*	Kolobocije v zagrebški operi. Zagrebški listi poročajo, da je operni ravnatelj Rukavina, ki ga je bil na novo imenovani intendant Beešič odstavil, vložil pri ministru prosvete protest. Minister ie sedaj brzojavnim potom razveljavil intendantov ukrep ter je odredil, da se direktor Rukavina zopet vrne na svoje mesto.
*	Napredovanje v Justlčnl službi. V tretjo skupino prve kategorije so pomaknjeni naslednji višji deželnosodn; svetniki: Anton Mladič pri deželnem sodišču v Ljubljani; dr Vladimir Forster, dr. Fran Pajtler m dr. Silv in Hrašovec pri okrožnem sodišču v Novem mestu; Josip Perger in Jurij Kozina pri okrožnem sodišču v Mariboru ter dr. Friderik Bračič, Ivan Premschak in Valentin Ferin pri okrožnem sodišču v Celja.
+ Usposobljenosti Izpiti na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani so se vršili od 30. aprila do S. maia pod predsedstvom g. ravnatelja A Doklerja. K izpitu je prišlo 18 kandidatov, 35 kandidattaj. Usposobljeni so bili: a) za osnovne šole: Bitenc Ivan, Cle-mente Avgust, Erženjak Franjo, Hartman Ivan, Hrast Oskar, Junc Leopold, Kraker Ladislav, Križnič Josip, Lapajne Janko, Medic Avgust, PavKč Ivo, Tratnjek Martin, Vončioa Drago, Zajec Adolf, Železnik Fr., Zvan Andrej, Bo h te Stana, Bratkovič-Smer <3uj Marija, Bnlovec Marija, Butara-Schiller Melita, Čerin Bogomila, Demšar Mira, Grum Ljudmila, Horvat Lea, Hčnigsman-Breznik Zofija, Ivanec Vida, Keber Silva, Kiferle Anj Kogoj Ana, Kokal.i Marijana, Kraševec Har.a, Kulovic Viktorija, Mozetič Jelica, No-vak Cecilija, Plijevec-Nagode Marija, Pivk Otilija Roinik Elizabeta, RugeLj Zora Slap-šak Ana. Stopar-Novak Štefanija, Stoj Marija (z odliko) Ulčar Antonija, Urbinc Ana in VVeble A del a. b) Dopolnilni izpit sta napravili: Dolenc Ivana in Sancrn-Bunc Mara. c) špecijaln; izpit iz francoščine ie napravila Miklavčič Ema, in srbohrvaščine pa Ši-škovič Milena. 4 kandidati (kandidatinje) so n^cd izpitom odstopili, ena kandidatinja pa je bila reprobirana.
*	Vclikj pevski tečaj Zveze kulturnih društev v Ljubljani. Zveza kulturnih društev v Ljubljani priredi od 4. do 6. junija velik pev ski tečaj z najizbranejšim sporedom. Vodstvo tečaja ie poverjeno znanim strokovnjakom in skladateljem. Spored tečaja smo vsem društvom že razposlali Ker se rok za prijave k udeležbi nagiba h koncu, pozivamo nujno vsa društva, ki se tečaja udeleže, da nam to takoj javijo v svrho raznih predpriprav. Opozarjamo, da se na Pri ave po določenem roku t. j. po 5. maju ne bomo mogli več ozirati. Zato naj nikdo "e odlaša, temveč svojo udeležbo prijavi "akoj Zvezi kulturnih društev v Ljubljani.
novel i v LiiniM še ne v den Mm
,BUSTER KEATON"
Norčava hči pride kmalu v
Kino Ideal.

*	Promocija. Na ljubljanski univerzi je bil v soboto g. Mirko Brolih, sin profesorja mariborske realke, sedaj v politični službi pri velikem županu mariborske oblasti, promoviran za doktorja prava. Čestitamo!
*	11.000 oficirjev na zagrebških svečanostih. Za velike svečanosti povodom razvitja prapora Udruženja rezervnih oficirjev, ki se bodo vršile 23. in 24. t. m. v Zagrebu, je priglasilo dosedaj svojo udeležbo že preko 8000 rezervnih in 3000 aktivnih oficirjev. Vrh tega je prijavljenih še okoli 120 raznih patriotičnih, humanitarnih in kulturnih organizacij iz vseh pokrajin naše države in več inozemskih vojaških institucij.
*	Vprašanje novinarskih železniških kart. Prometni minister Vasa Jovanovič ie predvčerajšnjim izjavil deputaciji Jugoslovenske ga novinarskega udruženja, da bo v najkrajšem času rešil vprašanje novinarskih železniških kart, katere dobe proti neznatnemu plačilu izključno le redni člani udruženja. Dosedanje redakcijske karte se ukinejo.
*	Hidroelektrična centrala pri Krškem.
Mestni župan zagrebški, arhitekt lieinzel, je predvčerajšnjim odpotoval v Beograd, da tamkaj intervenira v vprašanju koncesije za gradnjo hidroelektrične centrale pri Krškem, ki naj bi preskrbovala Zagreb in celo savsko dolino z eiektrično energijo.
*	Geološko raziskovanje Krasa. Ministrstvo za kmetijstvo in vode ie odobrilo kredit v znesku 200.000 dinarjev za hidrološko in geološko proučevanje na našem Krasu ter za raziskovanje podzemeljskih vodnih tokov v skalovitem kraškem svetu.
*	Poljsko odlikovanje načelnika notranjega ministrstva. Poljski poslanik Okenski k izročil včeraj na diplomatičnem dineju v poljskem poslaništvu načelniku v notranjem ministrstvu Ivanu Subotiču red »Poloma re-stituta.«
*	Visoko odlikovanje pisatelja Vojnovida.
Znani pesnik Ivo conte Vojnovič je odlikovan z redom Sv. Save II. razreda.
*	Frekvenca beograjskih srednjih šol.
Beograjski listi objavljajo zanimive podatke o irekvenci beograjskih gimnazij. Prva moška gimnazija šteje 639 dijakov, druga 1172, tretja 867, četrta 927, prva ženska gimnazija 104S, druga 1487 ta tretja 688; beograjsko realko poseča 396 dijakov. Skup no je na beograjskih srednjih šolah 7220 dijakov in dijakinj.
*	Občnj zbor društva slovenskih sodnikov se je vršil v nedeljo predpoldne v porotni dvorani okrožnega sodišča v Celju. Udeležba le bila zadovoljiva, ker ie na zborovanje prispelo navzlic slabemu vremenu blizu petdeset sodnikov. Obširno se je razpravljalo v društvenih zadevah in raznih stanovskih vprašanjih. Društveni odbor je podal pravno rnnenje k načrtu novega kazensko pravdnega reda, pripravlja pa še predloge glede načrta novega kazenskega zakona. Društvo je do sedaj storilo vse potrebne korake, da je na merodajnih mestih opozarjalo na zahteve Ln potrebe sodniškega stanu. Blagajniško poročilo je zelo ugodno. Občni zbor je sklenil, da društvo za sedaj ne pristopi k pokrajinski zvezi državnih uslužbencev v Ljubljani, pač pa naj odbor sodeluje z drugimi uradniškimi stanovskimi organizacijami v skupnih zadevah vseh državnih nameščencev. Ponovno je bil izvoljen stari odbor s predsednikom Petrom Keršičem. Popoldne je sledil izlet v Laško, kjer so si vsi sodniki ogledali kraj in delniško pivovarno.
*	Koncert Orkestralnega društva v Krškem. Koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske se vrši v nedeljo 16. maja ob štirih popoldne in ne ob osmih kot smo zadnjič pomotoma poročali. Pripominjamo Se, da bo na koncertu nastopil kot solist violinist gospod Karlo Rupel, ki bo zaigral Zarzyckega Mazurko in Dvora-kov Spomin. Posezite hitro po preostalih vstopnicah. Koncert bo nudil izreden umetniški užitek.
+ Državna markarnica. Na podlagi člena 78. novega finančnega zakona je finančni minister odredil, da se državna markarnica v kateri se bodo odslej izdelovale vse naše poštne znamke in kolki, uvrsti v čin tobačne tovarne prvega reda. Direktor mar-karnic bo torej imel čin in plačo direktorja tobačne tovarne prvega reda.
*	Štipendije za državne gojence v inozemstvu. V novem budžetu ministrstva prosvete je določen kredit v znesku 2,000.000 dinarjev za naše državne gojence v inozemstvu. Iz tega kredita se bodo gojenoem plačeva'e izpitne in druge šolske pristojbine, dajale podpore za natis disertacij in za nabavo knjig ter potni stroški za odhod in povratek iz inozemstva.
*	Izlet društva »Pravnik . Društvo »Pravnik« priredi običajni pomladanski izlet dne 6. junija, to je prvo nedeljo v juniju na T ost pri Celju. Člani se na izlet opozarjajo že sedaj.
*	Slovensko planinsko društvo naznanja, da se otvori v nedeljo dne 16. t. m. Kamniška koča na Kamniškem sedlu. Koča bo dobro založena z ^edjo in pijačo.
*	Hrvatski planinci v Sloveniji. Hrvatsko planinsko društvo v Zagrebu priredi v nedeljo, dne 16. maja skupen izlet hrvatskih planincev na Golico, kjer so sedaj narcise v najlepšem cvetju, o Binkoštnlh praznikih pa izlet na Bled in v Bohinj, k izviru Savice in na čno prst.
+ Ne zlorabljajte zdravnikov! Okrožni urad za zavarovanje delavcev nam poroča: Svoječasno ie urad obvestil svoje člane, da so v slučaju obolenja dolžni zdravnika obiskati v ordinacijskih urah. Klicati zdravnika na dom je dopustno le v povsem izjemnih slučajih, ako je značaj bolezni tak, da bolnik nikakor ne more sam k zdravniku Obiski zdravnikov na dom so zvezani z visokimi stroški, ki jih mora trpeti zavarovanje. Zato morajo biti ti stroški utemeljeni v nujni potrebi. Nekateri člani, deloma fz brezbrižne komodnosti, deloma iz sovraštva proti svojemu lastnemu gospodar-
skemu zavodu tega nočejo razumeti in na neverjeten način zlorabljajo tako zdravnike kakor urad. Zato je urad odločil, da bo oni član, ki je očividno zdravnika zlorabljal in 2a klical na dom, dasi za to tri bila podana nujna in neodložljiva potreba stroške obiska nosil sam. Urad ie k takim ukrepom v smislu § 24. zakona o zavarovanju delavcev zakonito upravičen in ie prisiljen, da se tega sredstva v polni in najodločnejši meri posluži. Ta zloraba institucije socijataega zavarovanja dosega skrajno nezdrave meje ta čisto upravičeno razburja zdravnike, ki v borbj proti takemu omalovaževanju zdravniškega stanu dostikrat nehote klicu na dom tudi v resnih slučajih ne verjamejo in so nezaupni. To razvado morajo v lastnem Interesu zatreti. tako člani sami. kakor tudi njih delodajalci.
anske obleke
perilo, krasne čepic?, kravate, klobuki itd po izredne nizkih cenah dobite le pri ivrdki
fi presker, £inb!iaa, Sv. petra cesta
*	Društvo državnih upokojencev in upo-kojenk za Slovenijo, poprej »Prvo splošno društvo jugoslov. upokojencev v Ljubljani« vabi vse društvene člane in članice in tudi vse še neorganizirane državne upokojence, upokojenke, vdove in sirote, iz kraja cele okolice v svrho ustanovitve krajevne skupine, ki se bo vršila v Kranjski gori, dne 16. maia ob 11. dopoldne v gostilni pri Jurci ter na občni zbor krajevne skupine Jesenice na Gorenjskem, ki se bo vršil isti dan ob 4. popoldne v gostilni gospoda Fr. Peklarja št. 115 na Jesenicah. Dnevni red v obeh slučajih: a) Poročilo društvenega predsednika o dosedanjem društvenem delovanju; b) poročilo predsednika društvene krajevne skupine; c) volitev novega načel-stva: predsednika ta namestnika, tajnika ta namestnika, treh odbornikov in dveh namestnikov. Pri tej priliki se bodo sprejemal na obeh krajih tudi na novo prlstoplvši društveni člani.
*	Centralno tajništvo jugoslovenske napredne omladine iz Slovenije je izpremenilo na svojem zadnjem občnem zboru svoje ime v »Zvezo i. n. o. iz Slovenije*. Na obč. zboru izvoljeni odbor se je konstituiral sledeče: Rus Josip, cand. ing., predsednik; Kocmur Ciril cand. iur., podpredsednik; Ravnikar Stane, stud. iur. tajnik; Mermolja Mirko, stud, iuT., blagajnik; Bučar Veko-slav, stud. ped., odbornik brez. mandata; Čič Ljudevit, stud phH., kultumo-iniorma-cijski referent; Culafič Milan, stud. ing., soc. ekonomski referent; Jurančič Jovo, stud. phil., prosvetni referent; Mencinger Stanko stud. iur.. tiskovni referent. Za revizorje so bili izvoljeni: stud. ing. Zajec Slavko, stud. ing. Kuharič Boris; ta stud. phil. Jurkovič Ljuba.
*	Otvoritev novih telefonov. Dne 1. maja so bile otvorjene javne telefonske govorilnice pr; poštah Lož. Nova vas pri Rakeku in Stari trg pri Rakeku, dne 17. aprila pa lavna telefonska govorilnica pri pošti Misltaje.
*	Potres v Zagrebu. Včeraj ob 2.10 min. zjutraj so čutili v Zagrebu ta okolici močan potresni sunek, ki je bil najmočnejši, kar se jih le v Zagrebu zabeležiio v zadnjih letih. Ponekod je opeka padala s streh. Ljudje so se močno vznemirili.
*	Železniška nesreča na zagrebškem kolo dvoru v Zagrebu. Na zagrebškem južnem kolodvoru se je zgodila včeraj zjutraj težka železniška nesreča, ki le po goleni slučaju ni zahtevala človeških žrtev. Od potniškega vlaka, k; se odpelje ob 5.45 zjutraj proti Zidanem mostu, se je pri prvem prelazu odtrgalo pet vozov, ki so drveli po nasipu nizdol. Med potniki ie nastala silna panika: posebno ženske ta otroci so dvigali strašen krik. Vagoni so se prevrnili in se precej poškodovali, od potnikov pa naravnost čudežno ni bil nihče poškodovan.
*	Zastrupljen je vsled pokvarjenih ostrig. V Trstu se je gospa Zdenka Lazarevič, soproga šefa železniške policije v Beogradu, zastrupila, zavžtvajoč v nek! restavraciji pokvarjene ostrige. Nesrečna gospa leži v agoniji.
Gmtxox]aaaanaanaoiXDaDixicxa Zaključtk proslave 15-letnice S. K. ILIRIJE
- DRUŽABNI VEČER -
v dvorani «Kazine» v nedeljo dne 16. maja ob 21. uri pod pokrovitelj« stvom dvorne dame ^ospe Franje dr. Tavčarjeve in sodelovanjem ::	damskega komiteja.	::
Razdelitev daril. -::- Ples.
□nnnnnnnnnncnnnnnnoocooDnnnci
*	Zagreb proti alkoholizmu. Na seji mestnega zdravstvenega odbora v Zagrebu je bilo predvoera.šnjim prečitano poročilo o alkoholizmu. Poročilo naglasa, da policija intervenira v nad 50% primerih, ki jih povzroči alkohol. Istotako nerazveseljiva .ie izjava sodnih zdravnikov. Da se vsaj nekoliko zmanjša število žrtev alkohola, je mestna občina na predlog mestnega fizika odobrila kredit v znesku 10.000 dinarjev za subvencioniranje propagande proti alkoholizmu Po uradni statistiki so Zagrebčani tekom lanskega leta popili 121.837 hektolitrov alkoholnih pijač. Zagreb ima 1223 javnih lokalov in sicer 124 gostiln, 17 hotelov, 295 krčem in buffetov ter 787 točilnic in žganja rn.
+ Grozna železniška nesreča pri Travniku V bližini Travnika se je na tamka.šnji železniški progi pripetila v torek strašna nesreča. Seljak Ante Koričančič iz sela Ovčareva se je v mraku vračala domov. Proga ni tamkaj niti razsvetljena, niti za-grajena. Na oster žvižg lokomotive je Koričančič skočil na stran, a v strahu na napačno, ter ga je vlak zalotil na tiru. Lokomotiva ga ie zgrabila, ga vlekla takih 90 metrov daleč po tiru ter ga popolnoma raz-mesarila.
*	Tragična smrt mladega oficirja. V Kru-ševcu je na praznovanju Gjurgjevdana padel s konja mladi podporočnik Josip Dože-lenčift. Ranjen Je bil na glavi, vendar pa rani ni posvečal posebne pozornosti, obvezal si jo je sam. Njegovo stanje pa se je naglo poslabšalo in že naslednjega dne je nesrečni oficir umrl. Ves Kruševac obžaluje tragično usodo mladega Hrvata.
*	Kri čistilni originalni planinski »spomladanski č#H priporoča lekarna Bahovec. Ljubljana. Cena Din 10. po pošti Din 12.—.
*	Za negovanje kože proti vsakovrstnim nečistostim rabimo uspešno zlasti po britju zoper mozolje na obrazu Satioform. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. 431
*	Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo, knjigovodstvo, slovenščino in nemščino se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne L junija in trajajo štiri mesece. Vpisovanje in pojasnila dnevno v trgovini tvrdke Ant. Rud. Legat & Co« Maribor, Slovenska ulica 7. telefon 100.	576
Poslednji
Fera Andra-film se imenuje
Otrok cirkusa
V kratkem ga prinese
ELITNI KINO MATICA
Iz Ljubljane
u— Inseratni oddelek »Jutra* je danes odprt od 9. do 11. dopoldne.
u— Poletno zasedanje ljubljanskega porotnega sodišča se prične dne 7. junija ta so porotniki že izžrebani
u— Odbodnica dr. V. Katlčiču. Prijateljsko družinsko odhodnico prirede zdravniki svojemu odhajajočemu šefu ta tovarišu g. inšpektorju dr. Vladimiru Katičiču, v soboto 15. maja ob 8. zvečer v restavraciji vZvez-da*.
u— Ljubljanska drama. V spomin Iv. Cankarjeve rojstne 50 letnice so snoči po daljšem času uprizorili njegovega dramatskega prvenca, dramo v treh dejanjih »Jakob Ruda*. Kritiko o tem delu smo prinesli že v včerajšnji številki. Predstava dela ni dvignila, ker razen 1. dejanja, ki je bilo najbolje igrano, sta obe naslednji dejanji trpeli po zavlačevanju tempa in po prenasičenju teksta z neumestnim; vzdihovanji. Zato so se nekateri raztegnjeni dialogi, ki dejanje zadržujejo. ne da bi povedali kaj novega, občutili tem huje. O posameznih kreacijah poročamo čim preje. Gledališče je bilo šele sredi 1. dejanja po zakasnelih gledalcih vsaj častno zasedeno. Predstava pa ni imela v ničemer slavnostnega značaja.
u— Dohod na Grad z vzhodne strani je res nujno potreben, kar se je opazilo zlasti v nedeljo, ko so cele množice Hudi drle kar čez tamkajšnje travnike. Ker ie dovozna cesta na Grad vedno polna voz in avtomobilov, je peščeni dohod po tej cesti skoraj onemogočen in se lahko dogodi največja nesreča Gerentski svet prosimo, da ukrene čimprej« vse potrebno, da dobi tudi vzhodni de! svoj dohod na Grad, ki bi bil najpriročnejši Iz Strme poti med Marchotti-jevim in Hohnovim svetom. Po tej poti bi se prišlo naravnost v grajski gaj.
u— Bolniška blagajna ljubljanskih mestnih delavcev je priredila za svoje članstvo v Mestnem domu predavanje o splošni higi-jeni, o pravicah ta dolžnostih zavarovancev ta njih rodbin za slučaj bolezni, nezgode, onemoglosti, starosti in smrti. O splošni hi-gijeni je predaval mestni fizik dr. Rus, o zavarovalnih panogah pa blagajničnj uradnik Zirkelbach. Poljudno predavatije dr. Ru sa je napravilo na članstvo, ki ie bilo v velikem številu navzoče, kar najboljši utis, tako da je izreklo željo še za nadaljna predavanja. Ustrezajoč tej želji, priTedi mestni fizik še nadaljuj ciklus predavanj, po možnosti s skfoptičnimi slikami in sicer: o al-hclizmu, tuberkulozi, spolnih boleznih in o prvi pomoči v nezgodah. Ta predavanja se bodo vršila vsak petek ob 6. zvečer v dvorani Mestnega doma. Prihodnje predavanje se bo vršilo jutri v petek ter ie pričakovati, da se ga udeleži članstvo in njih rodbine v ravnotako častnem številu, kakor prvega.
u— Hlgijensko filmsko predavanje Zveze kulturnih društev. Na splošno željo občinstva se ponovi v nedeljo dne 16. t m. predavanje »O spolnih boleznih«, pojasnjeno z lepim trodelnim filmom. Predavanje se bo vršilo v prostorih kina Matice ob 10. dop. O vseh kožnih in spolnih boleznih bo govoril zdravnik g. dr. Franc Virant ter občinstvu razložil nastanek ta vse zle posledice takih bolezni. Film je tudi zelo poučen ia kaže v najnazornclših slikah grozote
vseh teh bolezni. S tem predavanjem zaključi Zveza kulturnih društev serijo svoiib poljudnih predavanj v tei sezoni, viled česar vabimo občinstvo, da se poslednjega predavanja v obilnem številu udeleži. Predavanje se vrši skupno za moške in ženske. Predprodaja vstopnic od sobote dalje.
u— Prodaja vtihotapljenega blaga se bo nadaljevala na carinarnici, ker blago še ni razprodano, od 15. t. m. dalje. Opozarjamo, da je na razpolago še veliko volnenega, svilenega in krznenega blaga, po zelo nizkih cenah.
u_ 111. državna realna gimnazija v Ljubljani Beethovnova ulica, opozarja povabljene goste (svojce učencev in učenk), da bo akademija Podmladka »Rdečega križa« danes dopoldne v kinu Matiei. Začetek točno ob 10.30. Vstopnina prosta, hvaležno pa se bodo spreiemali prostovoljni doneski k zbirki, s katero bi Podlmadek revnim sošolkam in sošolcem rad omogočil telesno okrepitev v feriiaini koloniji.
u— Tretji celodnevni izlet umetnostno-zgodovlnskega društva se bo vršil v nedeljo, dne 16. t m. pod vodstvom drja F. Steleta na Muljavo. Krko in Kamen vrh (2 cikla fresk Janeza Ljubljanskega iz srede 15. stol. in Potočnikove slike). Sestanek ob ugodnem vremenu ob 6. pri mostu na Dolenjski cesti. Ker je število udeležencev ome jeno, sprejema tajnik obvezne prijave iu prispevke za prevoz (40 Din za osebo) do sobote, 15. t. m. (v seminarju za umetnostno zgodovino, vsak dan od 11. do 12.).
u— Radio klub v Ljubliani ima v petek dne 14. t. m. ob 8. zvečer v društvenem lokalu »Velesejma paviljon D« svoj prvi debatni večer. Govorilo se bo o tehničnih predpisih za postavitev visokih anten. Članj vljudno vabljeni.
u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 4 tatvine, 1 telesna poškodba, 1 prestopek obrtnega reda, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 7 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacij je bilo izvršenih 10 in sicer: 1 radi tatvine, 7 radi vlačugarstva in 2 radi beračenja.
u— Povožena starka. V torek okrog fc. zjutraj, je šofer Alojz Kiemensvengar, stanujoč v Kolodvorski ulici, obračal na Kralja Petra trgu svoj voz. Za vozilo pa ie tisti hip stopila nekoliko slabovidna in naglušna 71 letna Ana Kocjan, stanujoča na Dunajski cesti 25, ki je padla pod avtomobil ter »1 je šlo kolo čez levo nogo, ki ji je zlomilo kost nad stopalom. Ponesrečenko je šofer, k{ ga ne zadene nobena krivda odpeljal takoj z avtomobilom v bolnico.
u— Male tatvine. Mesarskemu pomočniku Francetu Kebru iz Smartnega ie v torek dopoldne ukradel neznan uzmovič s kolesa v tobačni tovarni zavitek v katerem je Smd 2 nj platna. — Na dolenjskem kolodvoru je v noči na 10. t m. ukradel nekdo lesnemu trgovcu Francetu Šuštarju več tramov, ki so bili pripravljeni tamkaj za nakladanje v železniške vagone.
u— Najboljši ln najtrpežnejšl češki čev® Ttp-Top in Baly-5vica, se dobe le v trgovini Čibert, Prešernova ulica, Ljubljana 540
. Iz Maribora
a— Sklepi Iz predvčerajšnje tajne seje občinskega sveta. Mariborski občinski svet je v tajni seji, ki le sledila torkovi javni seji, izvolil komisijo za revizijo poslovanja Mestne hranilnice, v katero ie poslal vsak klub svojega zastopnika. Sklenjeno je bilo, da se nastavi začasni vrtnar na preizkušnjo ki bo dodeljen mestnemu stavbnemu uradu. Občina bo zavarovala mestno etektrično podjetje pri zavarovalnici Dunav. — Ena oseba je bila sprejeta v občinsko zvezo. Vse ostale zadeve, kakor o imenovanju 2 inženjerjev pri mestnem stavbnem uradu in razne osebne prošnje, so bile preložene Nadaljevanje tajne seje bo najbrže prihodnji teden.
a— Otvoritev vajeniške razstave. Danes
dopoldne ob 10. bo slovesno otvorjena razstava vajeniških del pod okriljem Splošne zveze obrtnih zadrug za mariborsko oblast, Nad 150 vajencev mariborskih obrtnikov jc razstavilo svoja najboljša ta Izbrana dela. Razstava, ki ie nameščena v prostorih telovadnice v Krekovi ulici, bo odprta do nedelje 16. t. m. Poleg zvezinega načelnika bo pri otvoritvi govoril tudi mariborski župan. Obisk razstave vsakomur toplo priporočamo.
a— Nabava avtoškropilnika. Mariborska mestna občina je sklenila na svoji zadnji tajni seji, da nabavi pri tvrdid Krupp v Essenu avtoškropilnik, ki se bo lahko uporabljal kot tovorni avto iu kot rezervna gasilska brizgalna. Novi avtoškropilnik bo •stal 296.000 Dir..
a— Mariborskemu občinstvu. Lepi nasadi so okras vsakega mesta. Mesto Maribor ima velike parke. Podpisano Olepševalno društvo bo te parke in javne nasade po svo jih skromnih močeh in s pomočjo mestne občine uredilo in olepšalo. Olepševalno društvo se obrača na občinstvo z nujno prošnjo, da mestne parke in nasade čuva; na-pioša tudi hišne lastnike, da svoje predvr-te olepšajo in okna in balkone s cvetličarni okrasijo. Dalje prosi občinstvo, da gleda po parkih lil v mestu na največjo snago, da bo tako naše mesto nam samim v veselje ta ponos. Naloge, ki jih ima Olepševalno društvo, so velike. Ogromno delo se Pa da izvršiti le z izdatnimi sredstvi, ki pa društvu niso aa razpolago. Radi tega prosi mariborsko občinstvo, da mu nakloni tudi ma-terijelne podpore. V prihodnjih vineh bodo odposlanci Olepševalnega društva pobirali društveno članarino. Društvo pričakuje, da bo občinstvo, ki je imelo za okras mesta vedno mnogo smisla, ob tej priliki odposlan cem društva proti posebnim blokom naklonilo za društvo tudi večje podpore. — Olepševalno društvo za mesto Maribor.
a— Senzacionalna novost za Maribor. Kakor smo že poročali, je filmiral mariborski kinopoGjetnik g. Roglič velezanimive športne dogodke, ki so se vršili v Mariboru predzadnjo nedeljo. Filmiranje ie izpadlo kljub ne baš ugodnim svetlobnim prilikam piav zadovoljivo in vsebuje krasne ia toč-
Dame, gospodične, dekleta pozor!
„Zenltbenl oglasi"
pridejo te dni » KINO ,9DVOR"
ne posnetke bazenskih,, nogometnih tekem med Mariborom in Rapidom, nadalje odhod In prihod Perunovskih kolesarjev-dirkačev na Koroški cesti ~ter panoramo našega mena. Predvajanje filmskih posnetkov mariborskega športa bo brezdvoma seczaciionc-ien dogodek za vse Mariborčane. Apolo kino prične predvajati ta film prihodnji petek dne 14. maja.
a— Občni zbor trgovskega gremija za mariborsko okoBco. Preteklo nedeljo, ob 13. uri se je vršil v nabito polnih restavracijskih prostorih Narodnega doma redni občni zbor Trgovskega gremija za mariborsko okolico. Obrtno oblast je zastopal dr. Potoč nik, ljubljansko trgovsko zbornico tajnik g. Mohorič iz Ljubljane in mestni gremij g. Zidanšek. Zborovanje je vodil načelnik g. J. Kostan.šek, trgovec od Sv. Martina pri Vur-bergu. O. Mohorič je podal uvodoma poučno poročilo o sedanjem gospodarskem položaju predvsem trgovskega stanu. Po sprejetju poročila o društvenem delovanju in proračuna za leto 1926. so se vršile volitve, pri katerih je bil agilni g. Kostanjšek ponovno izvoljen za načelnika okoliškega gremija. V odbor so bili izvoljeni trgovci gg. Vavpotič, Sp. Sv. Kugota, Lampreht, Ruše R. Pelzel, Lajteršperg, F. Dobaj Sv. Jurij ob Pesnici, A. Vodenik, Hoče, I. Kokot Krčevina in M. Šlamberger, Račje. Za občni zbor Zveze gremijev, ki se bo vršil za časa ljubljanskega velesejma v Kranju, je bilo izvoljenih devet delegatov, a— Relief zelenega Pohorja V izložbi knjigarne Weixl v Jurčičevi ulici je razstavljen relief Pohorskega pogorja, ki vzbuja vsled precizne izdelave občo pozornost. Reliei je napravil po Dimnikovem zemljevidu Pohorja g. Pajtler, učitelj v Pekrah pri Mariboru. Relief je zelo pripraven tudi v učno-šolske svrhe.
a— Vetrinjska ulica zaprta za voznj promet. Ker se prične v pondeljek dne 17. maja s tlakovanjem in kanalizacijo Vetrinjske ulice, bo ustavljen skozi imenovano ulico med Glavnim trgom in Jurčičevo ulico vsak vozovni promet za dobo do druge polovice •meseca avgusta.
a_ Zanimiva tekma v Ljudskem vrtu. Danes popoldne se bo vršila v Ljudskem vrtu na prostoru ISSK Maribora zanimiva nogometna tekma Ljubljana : Maribor.
a— Rodbinski večer CMD. Obe mariborski podružnici OMD pripravljata za svoj rodbinski večer, ki bo v soboto IS. t. m. ob 20. v Narodnem domu, skrbno sestavljen in raznovrstno zamišljen program, ki bo vsakogar presenetil. Poleg govora g. oblastnega referenta g. Senekoviča o narodni vzgoji, bodo na programu razne pevske, plesne in orkestralne točke ter deklamacije. Sodelujejo gimnazijski orkester, zbor dekliške meščanske šole in drugi. Plesne točke malč kov je naštudirala gdč. Pečnikova.
a— Revmatizem, hromost, ishias, nervo-ziteto, srčne bolezni in drugo najuspešneje ozdravite z galvan elektriko. Zahtevajte prospekte Al. Dadieu, Maribor, Aleksandrova cesta 1.	575
Iz Ceija
e— Dijaška akademija podmladka »Rdečega križa« v Celju. Kakor smo že javili v kratki oceni, je priredil podmladek Rdečega križa na drž. real. gimn. v Celju 1. t. m. v celjskem mest. gledališču dijaško akademijo. Prof. Rus je ambicijozen pevovodia, a je očividno premalo računal z dejstvom, da je treba zbore vzgojiti postopoma in v strogi disciplini. Pokazal pa je mncgo volje in s sistematično vežbo bo zbore gotovo še dvignil na znatno višino. Moški zbor je zapel Aljaževo »Soči« in dr. Schwabovo »Slanico«. Dočim je bilo v prvi pesmi še dokaj dinamike, je manjkalo »Slanici« potrebne harmonije in modulacije. Mešani zbor je zapel Premrlovo »Zdravico« in Medvedovo »Nazaj v planinski raj« sicer harmonično, a v prednašanju medlo in nekam monotono. Boljša je bila Pugljeva *Po Koroškem, po Kranjskem . . .« Adamičevo »Veselo pesem« je poda! otroški zbor s precejšnjo sigurnostjo, z občutkom in pravilnim paanMranjem Pa ie zapel Pokorny-Šegu!ovo »Pasol Janko tri voly«. Orkester je zigral Mascagni-jev simfonični intermezzo iz »Cavalierije ru-sticane«. Klavir m harmonij sta nekoliko zaostajala v tempu, za začetek pa se je igralo zadovoljivo. Nastopili' so še gdč. Bergle-zova gg- Kuret in Skobrns. Za prireditev so si izbrali pretežke parte. ki so jim bili le deloma kos. Gdč. Berglezova (sopran) in g. Kure1; (tenor) imata lep in čist glasovni materija!. Da sta zapela lažje stvari, bi bil njun uspeh večji. Vztrajno šolanje glasu pa jima gotovo jamči še za prav znaten napredek.	—rP-
e— Za rezervne oficirje! Kdor ni prejel okrožnice za slavnost v Zagrebu in se želi iste udeležiti, naj se blagovoli osebno zgla-
siti na celjski pošti pri tovarišu J. Vengustu kateri mu bo dal vse potrebne informacije in navodila. Čas za to Je pa le še do konca tega tedna. — Odbor Celjske sekcije Udru-ženia rez. oficira i ratnika.
e— Cvetlični dan podružnice »Ferijalne-ga saveza« v Celju. Podružnici »Ferijalne-ga saveza« na celjski gimnaziji in trgovski šoli priredita skupno danes cvetlični dan. V slučaju slabega vremena se preloži cvetlični dan na nedeljo, 16. maja.
e— Izlet članov k. o. SDS Celje okolica v Trnovlje se vrši danes popoldne. Zbirališče ob 2. pop. pred gostilno Wilson.
e— Cepljenje koz v Celju. (Razglas). Redno javno cepljenje malih otrok (prvocep-Ijencev) iz mesta Celja se bo vršilo v Celju v petek, dne 21. maja v posvetovalnici za klub s na mestnem magistrata, začenši ob 14. uri. Pregledovanje ceipljencev in cepljenje dne 21. izostalih otrok pa v petek, dne 28. maja, ravnotam ta ob istem času. Cepljenju obvezni so vsi otroci rojenj leta 1925. dalje vsi mali otroci, ki so pri lanski cepitvi ali prejšnjih cepitvah iz kateregakoli vzroka izostali in še niso cepljeni.
e— Mestno gledališče. V torek, dne 18. t. m. gostuje v Celju ljubljanska drama s Shakespearjevo komedijo »Kar hočete«. V tej igri nastopi skoraj celoten ansambel ljub Ijanske drame. Upamo, da bo občinstvo vedelo ceniti prizadevanje »Dramatičnega društva« in napolnilo gledališče do zadnjega kotička i
e— Jeftejeva prisega v Celju. Opozarjamo ponovno na koncert železničarskega glasbenega društva »Drava« iz Maribora. Na sporedu je med drugimi točkami tudi P. H. Sattnerjeva »Jeftejeva prisega«. Koncertu prisostvuje tudi gospod skladatelj sam.
e— Opasnost za pasante. Pri nekaterih tr govinah so pritrjene kovtaaste opore za izložbsna okna veliko prenizko, kar je za pasante zelo opasno. Tako se je včeraj zaletel neki gospod v tako kovinasfo oporo pri trgovini Stermecki. Sreča, da ga je v zadniem hipu njegov tovariš zadržal, drugače bi se gotovo poškodoval. Dvignite opore višje vsaj do 190 cm, da ne bo nevarnosti za pasante, ali pa postavite za ta čas stražo pred izložbe.
Iz Trbovelj
Slovenska enodružinska hiša
Gradbena in kreditna zadruga »Dom in Vrt» v Ljubljani je razpisala javen natečaj za izdelavo idejnih načrtov slovenske enodružinske hiše, ki naj bi združevala potrebe in udobnosti modernega stana z domačim miljejem in narodnimi motivi.
Ze ta ideja sama brez ozira na razmeroma znatne nagrade, zasluži, da tekmujejo zanje naši najboljši arhitekti, gradbeniki in nam ustvarijo idealno-praktični tip slovenske družinske hiše, kakršnega imajo že davno drugi kulturni narodi. Notranja uredba naj uveljavlja moderne udobnosti in upošteva domače potrebe, zunanje arhitektonič-no lice pa naj bo samoniklo slovensko. V ocenjevalnem razsodišču so naš slavni arhitekt univ. prof. Plečnik, arhitekt univ. prof. Vurnik in prof Sič.
Ker se imajo natečajna dela razstaviti v eni izmed izložb v Ljubljani, se nam obeta tudi lep umetniški užitek. Zato je pozdravljati ta čin imenovane gradbene zadruge, ki vrši s tem eminentno kulturno delo.
Podrobni natečajni pogoji so na razpolago pri tainiku zadruge, vladnemu svetniku dr. Franu Spiller-Muysu, Turjaški trg št. 3. II. nadstr. in se dopošlje-jo na zahtevo tudi pismeno po pošti.
Iz demokratske stranke
Iz okrožnega tajništva SDS Laško.
Krajevne organizacije SDS sreza Laško priredijo v nedeljo, dne 16. t. m. ob 3. po-poldne majniški izlet v Rimske toplice, kaiterega se udeleži narodni poslanec dr Pivko in bržčas tudi posl. dr. Gregor Žerjav. Prireditev se bo vršila ob vsakem vremenu v prostorih hotela »Nova pošta s sledečim dnevmim redom: Ob 3. popoldne pozdrav predsednika srezke organizacije. Govor našiti predstavnikov. Po govoru pro. sta za/bava v zvezi z godbo In pevskim zborom iz Zidanega mosta. Zveza vlakov v in ix Rimskih toplic vsestransko ugodna. Med prebivalci v okoliških krajih vlada za prireditev veliko zanimanje in se pričakuje od vseh narodnih društev obiilo udeležbe.
Predsedstvo okrožnega tajništva.
r-
t_ Občni zbor Jugoslovenske Matice se bo vršil v nedeljo 16. t. m.
t— Športno zborovanje vseh delavskih športnih klubov v Sloveniji se bo vršilo v pondeljek 24. t. m. v Trbovljah.
t— Kač je vedno več. Pretekle dni sta ubila dva delavca, ki sta se vračala iz Hrast* nika preko hriba v Trbovlje dva lepa ga* da, ki sta se solnčila na skali. Tudi v Tr* bovljah so se letos zelo zgodaj pojavili na «Šp'čbergu». Izletniki kakor tudi otroci, ki lazijo po bližnjih hribih, naj bodo_ previdni.
t_ Enotna strokovna organizacija rudars je v. Sestanek zastopnikov poedinih strokov« nih organizacij, zastopanih v akcijskem od* boru radi sestave enotne strokovne orga. nizacije rudarjev je preložen na torek, ■18. t. m.	, , ,
t_Izleti v naravo. Za danes dopoldne se
že zopet obeta več izletov na Kum, Sv. Pla< nino, Katarino itd. Dočim se je pred \x>jno t malokaterega videlo ob nedeljah z nahrbt* I r.ikom in palico v roki, je ta pojav sedaj j nekaj vsakdanjega. Zanimanje za izlete v ; prosto naravo se še stopnjuje.
Iz Litije
t_ Odbor za postavo spomenika padlim
vojakom litijske občine je pridno na delu, da čimpreje uresniči stavljeno mu nalogo. Nabranih je že oar tisoč dinarjev. Splošno se želi, naj bi spomenik stal v ograjenem cerkvenem vrtu poleg cerkve, kjer bo naj* bolj viden, vrh tega je ta prostor za tak spomenik najbolj pripraven, ker je bilo tam nekdaj staro litijsko pokopališče.
t— Uradni dan sreskega poglavarstva v Litiji se je vršil dosedaj vsak drug četrtek v mesecu v Zagorju ob Savi. Na prošnjo ge renta občine Zagorje sta se z ozirom na potrebe občinstva vpeljala dva mesečna uradna dneva v Zagorju, ki se bosta vršila vsak drugi in zadnji četrtek v mesecu.
t— Ing. Pavel Kobler iz Litije je zaprc* sil za podaljšanje zakupne dobe ribolovne« ga okrožja Litija št. 51 v obsegu od gradu Poganik do cerkve v vasi Sava z vsemi stranskimi pritoki. Dosedanja ribolovna na« jemnina je znašala letno 1500 K. G. ing. Kobler je ponudil za nadaljnih 10 let 18 ti« soč dinarjev letne zakupnine Litijčani sto« jimo na stališču, naj se odda ribolov po« tom licitacije, da bomo tudi nižji sloji vča* sih deležni kakih ribic. Cuje pa se, da bo ing. Kobler dosegel podaljšanje zakupne dobe.	....
t— Rudarska družba i Liti j a* v Litiji je vložila prošnjo za stavbno dovoljenje pral« niče za rudo po izdelanih načrtih. Prigla« sila je tudi vrtalni stroj sistem Ingersol, pogonska sila parna lokomobiU tvi.lke Ru» ston Proctor & Lincoln z 18 konjskimi si« lami.

v izvrstnih kvaliteiah priporoča po zelo zmernih cenah tvrdka
A. Kune, - \Mm
Ustanov. I. 1879.
L-
89
vlSCl£JteiC JtaELnulkrn
II
i
S. K. ILIRIJA.
Danes dopoldne ob pol 10. nadaljevanje nacijo-nalnega ženskega lahkoatletskega mitinga
V interniiciionoliii
moški lahkoatletski miting. Startaio najboljši jugosl. in avstrijski lahkoatleti
Podrobnosti v športni rubriki.	3762 a
Gospodarstvo
Vprašanje trgovskega
V vsaki kulturni državi uporabljajo dame
HM Patti
pariško emulzijo ■a umivanje lica. Stekteničica stane Din 30 - in se dobiva v vseh lekarnah, drogeri-jah In parfumeri-ah. Glav. zaloga za Jugoslavijo Zagreb, Gajeva ulica 8. »t
naraščaja
Soie gredo h koncu in staršem se bode odločiti, kam naj svoje otroke daio. Umevno je, da ie želja in skrb vsakih staršev, da otrokom preskrbe čim boljši kruh. Težko pa ie za starše, ker ne vedo kje iskati tozadevnih informacii in javnega urada za to pa žal še ni.
Druge države so v tem pogledu že mnogo storile in tako imajo tudi na Dunaju posvetovalnico za starše, ki gre celo tako daleč, da daje po zdravniškem pregledu otrok nasvete, za katero stroko bi bili najbolj sposobni, nato Pa še nasvet, katera stroka bi bila z ozirom na bodočnost otrokovo najbolj primerna.
Pri nas, kjer take institucije žal še m, bo na vsak način treba gledati, da se taka posvetovalnica čimpreje ustanovi. Imcija-tivo za to ie že dala Delavska zbornica, ki Je zbrala ves potreben statističen maten-jal, ki ga bode v kratkem objavila. Da bode veliala taka posvetovalnica kot res objektivena. Pa ie potrebno, da se ustanovi sporazumno med Delavsko in Trgovsko In obrtniško zbornico.	.
Mi želimo ustanovitev take posvetovalnice najbolj iz razloga, ker nam ie znano, da je v nekaterih strokah velika nadproduk-ciia naraščaja, med tem ko ga v drugih strokah docela primanjkuje. Velikanska nadprodukciia vlada predvsem v trgovini In čevljarski stroki. In res nima smisla oddajati otroke v učenje v stroke, v katerih nimajo za bodočnost prav nikakih izgledov in se tako ustvarja takozvani »lumpenpro-letarijat«. ki ie v škodo drugim in v na-potie samemu sebi.
V pogledu trgovskih in obrtniških vajencev bi zamogala izdatno pomagati tudi oblast, ki naj prepreči, da se ustvarja toliko nepotrebnega naraščaja. Mnogo škodujejo tudi premnogi privatni trgovski tečaji, ki zelo mnogo stanejo, lastniki zavodov pa po večini ne vodijo računa o tem, da absolventov ni kam spraviti. Tudi tu le dolžnost oblasti, da napravi red.
Ko nami bode statistika vajencev znana, jo bodemo objavili in se na stvar povrnili. Vsekakor se bo Pa to zgodilo še pred koncem šolskega 'eta. tako da bodo starši o stanju stvari pravočasno obveščeni.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (12. t. m.). Pšenica: baška, 5 vagonov 295—300; banatska, 3 vagoni 290. Oves: baški 2 vagona 180. Turščlca: baška, Okolica Novi Sad 1 vagon 130; sremska, za maj, 3 vagoni 132 50; banaitska, za tjunij, ladja Painčevo, 40 vagonov 134. Moka: baška, «2» 1 vagon 425 Otrobi: baški, debeli, v jutastlh vrečah, 1 vagon 145. Tendenca
mirna.	N „
Zagrebški tedenski sejem (12. t m.). Dogem srednji. Cene v glavnem nespremenjene Najživahnejša je bila trgovina s teleti. Italijani so nakupili nekaj partij telet in konj Za kg žive teže so se trgovali: voli I. 9.50—10.50 (izjemno 10—13), II. 8—8.50 krave domače I. 7—9, II. 6—7, III. 4—5 junice I. 8—8.50, II. 6—7, junci 9 do 10 'n 7—8. teJeta 8—11, svinje domače mesne 11—12.50. pitane 13—15.75, srenje 14—14 75, (zaklane domače 14—15, zakla-sremske 15—16 75), ziznl prasci 15—16 (zaklani 18—20) Din. Konji 6000-14.000 Din za par; jahalni 2000—6000 Din komad. Krma: seno I. 100—140, II. 75—90, stisnjeno 90—120. otava 150—175, slama 75—100, lucerna 150—175 Din za 100 kg.
Dunajski svinjski sejem (11. t. m.). Do-6on 13 937 komadov. Od tega iz Jugoslavije 1104 Mesne svinje so se zaradi manjšega dogona podražile za 20 grošev. dočim so se debele svinje malo pocenile. Tudi
•	-t ____i.:__mnt«	1A
nogavic z žigom In znaml* (rdečo, modro aH zlato)
„kljufe"
da se prepričate, kako en pai traja kakor štirje pari drugih; Dobivajo se v prodajalnah' Nogavice brez žiga .ključ
ponarejene. as-« t
Svarilo!
Izgubilo se je garancijsko pismo za tvrd* ko Maver & Milkovič, podpisano od žiran* ta in potrjeno od obč. urada. Opozarjajo se gg. trgovci, da ne kreditirajo na to pis* mo blaga, ker podpisani porok ni plačnik
578
MATER & MILKOVIČ, Trbovlje.
istega.
Izjava
Obžalujem in preklicujem žaljive besede, s katerimi sem 4. maja žalil g. Matijo CeT* neta iz Kranja in izjavljam, da za te bese* de nisem imel nobenega povoda.	577
L SAJOVIC.
srednje kakovosti so malo dražje. Notirajo za kg žive teže: debele svinje I. 2—215, srednje težke 2-2.15, kmetske 1.86-2.15 (izjemno 2.20), stare 1.75—1.90. mesne 1.90 do 2 25 (izjemno 2.30) šilinga.
Dunajska borza za kmetijske produkte (11 t m ). Kljub slabšim ameriškim poro. čilom je bilo dunajsko tržišče čvrsto, in to zaradi prijaznejših poročil iz Budimpešte, Pšenica se je ponujala po višjih cenah Enaiko turščica. Uradne notice so ostale nespremenjene. Notirajo vključno blagov-noprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 42.25—42.75, madžarska potiska 45.75—47.50; turščica: 20.75—2175; oves: domači 29—30.
= Načrt zakona o neposrednih davkih pride pred Narodno skupščino. Iz Beogra da poročajo, da se je te dni pretresal finančnem ministrstvu načrt novega davčnega zakona. Izvršila se je tudi končna redakcija načrta, ki bo baje koncem tega tedna predložen Narodni skupščini.
—	Prodaja. Dne 27. t. m. se bo vršila pr Dravski artiljerijski radionici v Ljubljan ofertaHna licitacija glede prodaje raznih odpadkov od železa, jekla, pločevine itd Predmetni oglas je v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpo
Bled.	. .
= Padanje tranzitnega prometa v trza. ški luki. Po statističnih podatkih je tran žitni promet v tržaški luki znašaj (v mili. jonih q): v januarju t. 1. 2.89, v februarju t. 1 3.20, v marcu t. 1. 3.36. Proti enaki dobi lanskega leta je tranzitni promet le tos znatno padel, in sicer pomorski za 14 a kopneni za 20 odstotkov.
—	Cenitev evropske s sladkorno peso posejane površine. Dunajski statistik dr. Gustav Mikusch priobčuje cenitev letošnje s sladkorno peso posejane površine v Ev
Vremensko poročilo
Meteorološki mod . Ljubljani, 12. maia 1926 __Višin, barometra 308.8 m
Kraj
Cas
opazovanja
Ljubljana (dvorec)
Zagreb . Beograd . Sarajevo . Skoplje . Dubrovnik Praga
Barom.
Temper.
Rel. »la-ga
»O/o
	7.	7634	8-2
	8.	763-2	12-3
i	14.	761-5	1H-4
l	21.	7627	14-4
	8.	762-S	13-0
	8.	760-7	11-0
	8.	ooo-o	o-o
	8.	759 4	14-0
	7.	758 5	27 0
	7	7612	80
Smer vetra in brzina v m
87 64 36 57 75 75 00 55 35
SE l NE l SSW l SSE 2 S 1 NE l 0
\V 2 NE 2 SSW l
Oblačnost
0—10
Vrsta padavine
ot> opazovanju
v mm do 7 ure
0
1
0
1
0.5 0.7
V Ljubljani je povprečni barometer višji kot včeraj za 6.4 mm.
Solnce vzhaja ob 4-35. zahaja ob 1918. dna vzhaja ob 05-12, '.ahaja ob 1952.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Pretežno jasno, bolj toplo.
ropi. Po tej cenitvi ima vsa Evropa brez Rusije s sladkorno peso posejanih 1 mili. jon 630.000 ha proti 1,633 000 ha v lanskem letu, vsa Evropa z Rusijo pa 2,165.000 ha proti 2,113.000 ha v lanskem letu. Zmanj. šala se je po tej cenitvi površina v če. škoslovaški, Avstriji. Madžarski. Nemčiji, Belgiji, Nizozemski, Poljski, Danski Šved-ski itd. povečala pa v Franciji, Italiji, J u-g o s 1 a v i j i (od 36.000 ha v 1. 1925. na 44 000 ha letos), v Angliji in zlasti v Ru. siji (od 480 000 ha v 1. 1925. na 535.000 ha letos) itd. Prirastek v vsej Evropi znaša proti lanskemu letu 2.46 odstotka, a prot! 1924. L 2.37 odstotka.
=: Obligatorično računanje v šilingih v Avstriji. Včeraj je bila v Bundesgesetz. blatiu objavljena, kakor poročajo z Dunaja, odredba zvezne vlade, ki odreja obligato. rično računanje v šilingih. Po tej odred, bi imajo preiti due 1. julija t. 1. v računanje v šilingih pod posebnim javnim nad. zorstvem se nahajajoči ali javnemu pola. ganju računov zavezani fondi, korporacije, zavodi, društva, družbe in vse osebe, ki so dolžne voditi trgovinske knjige. Samo v primerih, v katerih pade začetek poslovnega leta v drugo polovico koledarskega 1. 1926., se ima računanje v šilingih pričeti šele z novim poslovnim letom.
= Stabilizacijska akcija za francoski frank. «New York Herald« piše. da guver-ner ameriške Federal Reserve Bank raz-pravi j a v Londonu z guvernerjem Angle. ške banke o vprašanju stabilizacije fran. coskega franka, čim bo stavka končana, se bodo dale v Javnost podrobnosti, ki so v gotovih točkah že dosegla sporazum.
= Pogodba o konsolidaciji francoskega vojnega dolga Zedinjenim državam. Kakor smo že poročali, je bila pred nekaj dnevi podpisana v Washingtonu pogodba o konsolidaciji francoskega vojnega dolga Zedinjenim državam Kakor javljajo, znaša ta dolg 6847 milijonov dolarjev. Skozi prva štiri leta Francija ne bo plačevala nika. kih obresti. Od 1. 1931. do 1940. bo znašala obrestna mera 1 odstotek, od 1. 1940 do 1950. 2 odstotka, od 1. 1950. do 1958. 2.5 odstotka od 1. 1958, do 1964. 3 odstotke in do 1983. 3.5 odstotka. V gornjo svoto j3 priključen tudi trgovinski dolg v znesku 407 7 milijona dolarjev iz 1. 1909.
== Mednarodna razstava motorjev. V Londonu se bo vršila od 21. do 30. okto. bra t 1. mednarodna razstava motorjev. Za informacije je vpraašti: Society ot Mo. tor Manufacturesrs and Traders, Ltd. 83, P ali Mali, London S. W. 1.
— Zmanjšanje pesne produkcije v češko, slovaški. Iz Prage javljajo, da bo površina, zasajena s sladkorno peso, v Češkoslova. ški letos za 16 odstotkov manjša od lanske.
Borze
12. maja.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 77—78, Vojna škoda 313—318, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—194 (194), Ljubljanska kredit, na 175—0, Merkantiina 100—104, Prašte-diona 868—872, Slavenaka 50—0, Kreditni 165—175. Strojne 0—85, Trbovlje 340—350, Vevče 100—0, Stavbna 55—65, šešir 103—C'. — Blago: Zaključki samo v lesu, in si-cer: hrastovi železni pragovi 14X20X170 do 180 m, fco vagon meja, 1 vagon po 17; hrastovi žel. pragovi, 14x20x1-60 m, fco vagon meja, 1 vag. po 16.50; trami 3/3, 4 5, 5 /6, 7/8, od 4—12 m, fco meja, 2 vagona no 320; jamborniki 15 m dolž., na gornjem koncu 18 cm prem. fco vag. nakl. postaja, 2 vagona po 175. Ponudbe v premogu in poljskih pridelkih brez povpraševanja. Le fižol - prepeličar se je iskal. — Na praznik 13. t. m borza ne posluje.
ZAGREB. V bančnih papirjih ni bilo ni-kakih večjih tečajnih sprememb. Nekaj večji promet je zabeležila Jugo V industr.j sklh papirjih običajen položaj Vojna ško-da malo slabša. Promptna se je začela trgovati po 311 in je zaključila na 312. Za maj se je trgovala po 311—312 5. — D i -n a r je v Curihu poskočil za pol točke. Enako so se popravile v Curihu devize London, New York in Pariz, dočim je Its lija popustila za 2.5 točke. Na zagrebškem deviznem tržišču je tendenca dalje mlačna in tečaji so ob neznatnih spremembah ostali na včerajšnji višini. Narodna banka je kakor običajno pokrivala povpraševanje v posameznih čekih Skupni promet 8.9 milijona Din. Notiraie so devize: Dunaj 800—804, ček 800 4—804.4, Bsrlin 1351 do 1355 Italija Izplačilo 224.87—226 07, Lon-don 'izplačilo 275.4—276.4, ček 275.437 do 276 637, New York ček 56.545—56.845. Pa-riz'177 45—179 45, Praga 167 75-468.75. ček 167 76—168 76, Švica 1096.048—1100.048; vi lute: lire 226—0: efekti: bančni: Eskomptna 104 5—105. Poljo 16—17, Kre-ditna Zagreb 106—107, Hipo 58.5—59.0. Jugo 96—96.5, Ljubljanska kreditna 175—0. Obrtna 60—65. Praštediona 867.5—870. Sla-venska 0—50: industrijski: Eksploataoiia 21—22 Drava (zaključek 205). Gutmann 245—250. Slavonija 38—38.5. Trbovlje 340 do 360, UniOD 300—330. Vevče 100—0; državni: investicijsko 77.25—78. agrarne 42 do 43.5, Vojna škoda, promptna 312—313. za maj 312—313, za junij 315—316.
BEOGRAD. Devize Dunaj 800 5—801 Berlin 1350—1351. Bruselj 180—185, Budimpešta 0 07945—0 07965, Bukarešta 21—22. Italija '225.1—225.3. London 275.65—275.S. New York 56 65—56.69. Pariz 178.5—179.5.
CURIH. Beoerad 9 11. Berlin 123.075. New York 517 125, London 25.1325. Pariz 16 20, Milan 20.55 in pet osmink, Praga 15.3175 Budimpešta 0.007220, Bukarešta 1.90, Sofija 3.74, Dunaj 73
TRST. Devize: Beograd 44.35—44/0, Dunaj 354—358 Praga 74.20—74.60. Pariz 79 do 79 45, London 122 30—122.50. Nevp Tork 25 10—25 20, Curih 487—490, Budimpešta 0 0350—0.0354. Bukarešta 9.25—10. Valu te: dinarji 44—44.50, dolarji 25—25.15, 20 zlatih frankov 96—99, zlata lira 484.12. Jutri borza radi praznika Vnebohoda ne bo poslovala.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.47 do 12.51, Berlin 168.41—168.91, Budimpešta 98.87—99.17, Bukarešta 2 62—2 64. London 34 3875—34 4S75 Milan '28.05—28.15. Ne* Tork 707.25—709.75. Pariz 22 14—22.24. Praga 20.9450—21.0250, Sofija 5.1325—5.1725 Varšava 69.15—69.75, Curih 136 75—137 25 Valute: dinarji 12.4350—12 4850, dolarji 707.10—711.10.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pra. gi 59.475, v Berlinu 7.405, v Londonu (popoldne) 275, v New^Yorku (t>o borzi 11 t. m.) 1.76 in pol.
Nswyorško pismo
Ameriški senatorji o italijanskem dik-tsterju. — Pan-ameriškJ kongres novinarjev v Wash'ngtonu. — Konec sezone Vietropolitan Opere. — Šaljapin p aje
\ewyork. koncem aprila
Te dni je ameriški senat ratificiral p,r;odbo glede italijanskega voj. dolga Združenim državam. Pakt je bil ratificiran s 54 glasovi proti 33, toda šele po je-tih debatah in protestih s strani po-j: nežnih senatorjev. Ker so vam podrobnosti ratifikacije itak znane iz br-z ; :h depeš, zato n teh ne bom na tem mestu dalje razpravljal; navedem p,: naj nekaj stavkov iz govora senatorja Reeda iz države Missouri. ki je \ idil ljuto borbo proti ratificiranju pogodbe.
Premijer Mussolini je prava »po-jhst*. — je dejal seiator, — »rjoveča f .:X. spletkar ter netilec novih vojn. Ratifikacija te pogodbe pomen j a priznavanje militariziranja Italije, ki ga ndejstvuje eden najnevarnejših ljudi na vetu. ki je okruten liki Kaligula, sebičen in podel kakor Neron. in človek z d no pošasti. Njegova brezobzirna politika stremi za tem, — je nadaljeval senator, — da razplamti svet v novi voj-jr vihri, ki bi bila za človeštvo narav-■ t katastrofalnega pomena. Drugi državnik, ki si je tudi prav iz ea privoščil italijanskega ministrskega predsednika, je bil Mr. Malsh, sena-tor iz drža\e Montane. Mussolinijevo : . '.rahio vprizorjeno ekskurzijo v afriško Libijo označuje senator Malsh kot i :.i !ekinado napihnjene žabe. Nemški cesar, ki se mu ne more očitati skromnosti, ni nikdar tako samozavestno rož-Ijal s svojo sabljo, kakor dela to sedaj laški diktator. Viljem je brusil svoj meč za obrambo domovine proti sovražnikom, ki so živeli v njegovi domišljiji, dočim trobi Mussolini svojim armadam in ostalemu svetu s pozavno napadalca in konkverorja.
• -
V Washingtonu se je vršil te dni Pan-aircriški kongres novinarjev, na koje-w je pri>pelo nad sto žurnalistov, urednikov iz Južne in Centralne Amerike in Kube. Po končanem zborovanju so se pripeljali južnoameriški novinarji v N't\vyork. kjer sn bili prvi dan gostje mestne Trgovske zbornice. V Mestni bNi so pozdravili novinarje newyorški župan lialker, zastopniki Borze ter dru-;; predstavniki newyorške javnosti. Nato se je vršil svečan banket v najele-guninejšem ne\vyorškem hotelu Wal-dorf-Astoria, kjer so bile južnoameriškim gostom tudi odkazane sobe za čas niiiiovega bivanja v ameriški metropoli. Naslednjega večera je bila vprizorjena na čast novinarjem v velikanskem gledališču Hipodromu gledališka predstava, ostale zaporedne dni pa so bili novinarji gostje posameznih izdajateljev newyorških dnevnikov. Gostje so si seveda ogledali tudi uredniške prostore in tiskarne večjih ne\vyorških listov ter se nadvse laskavo izrazili o najmodernejši uredbi teh naprav. Njihov poset ie bil zaključen z banketom in plesom,
k: se je vršil v hotelu Biltmore.
*
Metropolitan Opera v Newyorku je zaključila svojo sezono s Ponchiellijevo Giocondo«. Posebna značilnost minule sezone je bila ta. da se je baš v tem času še bolj naglašala parola zadnjih let: Amerikanci naprej! V pretekli se-z eii je nastopilo res nekaj novih domačih moči. med katerimi je treba ome-"iti zlasti mlado, komaj devetnajstletno umetnico Mary Lewis, ki obeta postati slavna operna zvezda. Naravno, da so ravnatelji zelo natančni pri izbiri novih venet, moči, kajti dobro vedo, da je treba na vsak način ohraniti renome, ki ga. ima Metropolitanka kot prva opera sveta.
\ pretekli sezoni so peli v Metropolitan Operi 31 VVagnerjevih skladb, 22 Piicclnijevih in 14 Giordanovih oper. 24 oper se je pelo v italijanščini, 12 v nemščini. 10 v francoščini ter ena v španščini.
Izmed filmskih umetniških del tvorita zdaj atrakcijo Broadwayja Blasco Ibanezov »Mare nostrum« in »Čolnar na Volgi«, katerega je naštudiral sijajni I
ameriški literat ln dramaturg Cecil B. De Mille's. Ob premijeri »Čolnarja« je nastopil na pozornici sijajnega^ kino -gledališča nedosegljivi Fedor Šaljapin, ljubljenec ameriške publike. Zapel je »Pesem čolnarjev Volge«. Ko je umetnik odpel, je publika nekaj trenotkov nema in fascinirana od veličine pesmi in umetnikovega glasu obsedela na svojih sedežih, nato pa je dala z gromovitim aplavzom duška svojemu oduševljenju. Ob priliki te premijere je povedal veliki ruski umetnik novinarjem: »Ko mi je bilo 16 let, sem bil čolnar na Volgi. Moji starši so bili revni in moral sem trdo delati, če sem hotel živeti. Kot desetleten deček sem že pel na koru. Pozneje sem bil čevljarski vajenec in pomočnik ter sem delal v isti ulici, kjer je Maksim Gorkij pomagal pekom v neki pekarni v kleti. Pesem čolnarjev Volge ml je bila vedno ena najljubših pesmi, kakor mi je i danes, ker me spominja davno preteklih najsrečnejših let mladosti« ...	A. Š.
m
Angleški listi poročajo po brzojavkah,
ki so jih prejeli iz Kingsbaya nastopne zanimive podrobnosti o poletu Byrda na severni tečaj:
Američani, Norvežani in italijanska posadka zračne ladje »Norge« so bili baš na banketu, ko se je na prostem začul ropot Byrdovega Fokkerja. Na banketu je vladalo zlato razpoloženje. V vetru so vihrale tri zastave — ame-ršika, norveška in italijanska — v sobi pa so zvenele čaše. Ker je na Norveškem taka navada, da se izreče pri banketu toliko napitnic. kolikor je udeležencev na pojedini so trajale napit-nice precej dolgo. Banketa se je nam reč udeležilo okolu 40 ljudi. Med temi nešteviinimi govori je ropotanje pred hišo postalo tako močno in glasno, da so se oči veseljakov pri mizi za hip obrnile proti oknu. Zunaj se dvigal v .zrak trirnotornj Fokker ameriškega poročnika Byrda
Orkestrion torpedovke »Heimdal« pa je kmalu spravil goste v stari tir. Nihče več se ni brigal za Byrda, vsi so mislili, da je odšel zopet na poskusni polet, katere je venomer napovedoval iz previdnosti. Pri tem Pa je prikrival pravi namen svoje ekspedicije. Nikomur ni povedal, kakšna je pravzaprav njegova misija. Šele ko se je vrnil s poleta, se ie razširila senžacijonalna vest. da se rnu je posrečilo priti do severnega tečaja. Povedal je tudi. da .ie vrgel tamkaj na tla ameriško zastavo in skrinjico z dokumenti, ki naj izpričajo resničnost njegovega podjetja.
Byrd je letel s Fokkerjem. ki je last ameriškega tovarnarja Forda in ki je krščen na ime Fordiove žene Josi-pine. Na poletu je spremljal Byrda sa-
Pokojni princ Viktor Napoleon v krogu svoje rodbine
Desno od princa: njegova žena princesa Klementina, spodaj (levo): princ Napoleon Louis in princesa Marija Klotilda,
mo en mož, pilot Benett. Ekspedicijo je financiral Ford.
Priprave Byrda za polet so bile zelo maskirane. Poročnik je govoril samo o tem, da namerava leteti na Špic-berge ali kvečjemu na Gronlandijo. Pazljivo oko pa je lahko videlo, da gre za večje, važnejše in dalekosežnejše priprave. Byrd je namreč pred poletom natovoril na Fokker nič manj ko 44 vrčev bencina. V vsakem vrču je bilo
15 litrov goriva. Preskrbel se je s tekočino za 20 urno nepretrgano vožnjo.
Ko se je Fokker dvignil v zrak, ga je par kilometrov spremljalo manjše letalo, ki .ie snimalo odhod s kinematografskimi pripravami. Nato je letel Fokker dalje brez spremstva. Ko sta bila drzna letalca že skoro na cilju, se je en stroi ustavil. Bennett je Byrdu svetoval, naj se spusti na tla, poročnik pa ni hotel ubogati. Bal se je. da bosta oba skupaj izročena poginu če ne ostaneta v zraku. Na krovu pa je bilo za tri tedne --in ne samo za tri dni — hrane. K sreči ie začel tretji motor kmalu zopet funkcionirati. Letalca sta trikrat zaporedoma obkrožila severni tečaj, na katerem nista uzrla kopne zemlje, temveč samo širok rokav vode, in sta nato, sledeč solčnemu kompasu, vzela smer proti Kingsbayu Aparati so jima služili iz-borno.
Po 15 in pol urnem poletu sta srečno prijadrala in se spustila na zemljo. Bila pa sta izmučena in utrujena do skrajnosti. Oči so jima lezle kar skupaj. Bennett je jedva govoril. Ko je Byrd na-. znanil. da se mu je polet posreči! in da je dosegel severni tečaj, je pristopil
Pogled na mesto Suej
v Siriji, ki so ga francoske čete zavzele po hudih bojih z vstaškimi Druži.
Amundsen in mu čestital na uspehu.
Dejstvo, da ie Byrd dosegel severni tečaj pred Amundsenom, je najbolj zabolelo Italijane. Bili so zelo potrti, vendar so se delaJi prijazne in so spraševali kako je na najsevernejši točki naše zemlje. Byrd pa je bil zelo redkobeseden in ni hotel dati nobenih izjav.
Byrd in Bennett sta preletela povprečno 145 kilometrov na uro. Byrd je plačal to vožnjo z opasnimi ozeblinami. Zmrznil mu je nos in tudi prsti na rokah so resno poškodovani
Leon Jouhaux
francoski delegat v pripravljalnem odboru gospodarske konference v Ženevi; Jouhaux jc glavni tajnik francoske C. G. T. (Con» federation General de Travail, Splošna zveza dela), mogočne francoske delavske strokovne zveze, ki je bila v svojih začet* kih anarhosindikalistična, danes pa je zmernosreformistična
Merniki vohuni v Angliji
»Najbohotnejša domišljija nj v stanu roditi stvari, ki so se vršile vsaki dan za granitnim obzidjem WestmLnstra za časa svetovne vojne« ... Tako pričenja znameniti ravnatelj angleške tajne policije, Scotland-Yarda. sir 13azil Tom-son, svoje spomine o nemških vohunih.
Sir Tomson piše brez vsakega sovraštva, Ljudje, ki so hoteli škodovati Angliji, so pošteno plačali svoje življenje. Zgodovina ceni patriotizem vsakogar in je neusmiljena samo napram veleizdaji in podkupljivosti Sir Tomson namigava, da bo preteklo vsaj sto let, preden bodo ob.iavliena imena onih Angležev, katerih se bodo sramovali njih rojaki, ker so se pregrešili nad do-

v «
«Schauspielhaus»5
največje gledališče v Berlinu.
movino. A nemški vohuni, katere je dal postrelitj načelnik angleških detektivov. so se odlikovali po patriotizmu in neustrašenosti. Izredno zanimivo opisuje naslednje primere:
Ameriški Nemec, Irving Reisz. ravnateli kinopodjetja, je prišel v Liverpo-ol z ladjo kot navidezni dobavitelj koruze in moke. Obiskoval je trgovce, imel je samo poslovna pisma. Izdalo ga ie le pomanjkanje denarja. Angleška policija je postala takoj pozorna na veliki znesek, katerega je končno prejel iz Švice. Vohuni so dobivali vedno eden in isti znesek ,tudi tukaj je ostal sebi zvest topi nemški birokratizem. Dognalo se je. da je bil Reiszov potni list ponarejen. Po aretaciji ni povedal pravega imena, priznal je vohunsko misijo in je mirno sprejel obsodbo. Pred ustrelitviio ie stisnil roko podčastniku, ki je vodil vojaški oddelek, rekoč samo: »Zbogom, prijatelji! Vi storite svojo dolžnost, kakor sem jo storil tudi jaz.«
Drugi ugledni nemški vohun, častnik Anton Kifferle je prišel v Anglijo kot ameriški trgovski potnik. Izdalo ga je pismo, ki ga ie posla] v Amsterdam. Pod navadnim črnilom so bili pisani s kemičnim črnilom nevidni stavki: na-
Kako dosežeš visoko starost
s ktasno obieko, ki jo najlažje in najbolje kupiš pri tvrdki drago Schwab, Ljubljana V zalogi lepe £ep;ce za dečke.
Chauncy Depew, ki je bil in je še vedno eden izmed najboljših govornikov v Zedinjenih državah, je ta mesec praznoval 92 letnico svojega rojstva. Depew je vzlic svoji visoki starosti še vedno čil in vedrega duha in je trdno uverien, da bo še dočakal starost 100 let. Novinarjem, ki so ga na rojstni dan posetili, je izjavil, da je le zato dočakal tako visoko starost, ker ie odkril skrivnost makrobiotike. Dejal je, da se je treba ravnati po šestih zapovedih in kdor se le-teh točno drži, bo živel dolgo. Te zapovedi pa so -sledeče:
1.)	Misli vedno le na vesele stvari!
2.)	Bodi vedno optimist!
3.)	Ne jezi se!
4.)	Živi mnogo v krogu mladih ljudi!
5.)	Bodi zmeren v vseh stvareh!
6.)	Smej se in daj, da se bodo smejali tudi tvoji tovariši!
Evo, to so zapovedi za dosego visoke starosti. Ravnaj se po njih in dosegel boš vsaj 92 let, če ne več . . .
Rudvard Kipling:
Dray wara yow dee!
Mandlje in rozine, sahib? Grozdje iz Kabula? Ali morda ponija najplemeni-tejše pasme, ako hoče sahib za trenutek z menoj? Trinajstkrat tri palce je visok, sahib. igra polo. vozi, pripraven za ježo
--in--vsi sveti imami, usmilite
se me! Saj to je sahib sam! Moje srce se širi in radost zaliva moje oči! Da bi šejtan. nečisti, nikoli ne nali-1 slabe volje v čašo tvojega življenja, sahib! Kakor mrzla voda v puščavi, je pogled v prijateljeve oči v daljni tujini. Kai delaš ti v tej prokleti zemlji? Južno od Del-hija. sahib? Mar ne poznaš besede --izdajalci so moški in poceni ženske?« Na povelje višjih? Oho! Ukaz je ukaz, dokler si hlapec in ti manjka moči, da se mu uoreš. O brat moj. prijatelj moj, v svečani uri sva se srečala! Je-li na-red vse v srcu. telesu, v hiši? Na srečen dan se križata najini poti.
S teboi naj grem? Tvoia dobrota je velika. Ali bo dosti prostora za vse nas v tvoji hiši? Troje konj imam in prtljago in pobiča-gonjača. Razen tega — pomisli — rr.e policija sumniči, da sem konjski tat. Kaj vedo tj dolinski bastar-di o konjarjih? Ali se še spominjaš one
noči v Peshawurju. ko je Kamal potrkal na Jumrudska vrata in do zore odpeljal polkovniku vse konje? Kamal ie danes mrtev, no, zato je nečak podedoval starčeve kupčije in še mnogo mrh izgine brez sledu, ako rekrutje na Khai-barskem prelazu ne bodo dovolj široko odpirali oči.
Mir božji in milost prerokova naj se razlije nad tvojim domom, sahib, in vsem, kar je v njem! Shafiy-Ullah. poženi lisasto kobilo pod drevo in vode zajemi v vodnjaku. Konji lahko ostanejo na solncu, no. po dvoje kocev jim vrži čez križ. — Ne, prijatelj, ne trudi se! Ni vredno, da jih pogledaš! Oficirji
—	norci — jih pokupijo vse. Saj tako dobro umejo konjsko birantijo! Haha!
—	Kobila je noseča. Sivec je neroden šejtan in riavec — no. zgodbo z zobmi poznaš. Kadar jih prodam, se vrnem v Pubbi ali morda celo v dolino Pesha-wnrjevo.
O, prijatelj mojega srca. dobro je, da se zopet vidiva. Vse te dni sem se klanjal in klečeplazil pred sahibi Oficirji radi onih kljus, in moja usta so žejna poštene besede. Augrrh! Pred jedjo ie dobra troha tobaka. Ne hodi semkaj k meni, ker sedaj nisva doma — saj me razumeš — doma! Na verandi ostani, no, jaz si pogrnem preprogo tu zuna.i.
Ali najprej dovoli, da pijem. V imenu božjem--hvala, trikrat hvala! Sladka je ta pijača, resnično ---sladka
kakor voda iz Sheorana. kadar se v gorah tali sneg.
Vsi so zdravi in dobre volje na severu — Khoda Bakš in drugi. Jar Khan se je vrnil iz Kurdistana — samo šestintrideset repov in pol čredice ponijev — in javno je dejal v karavanski hiši, da bi bili Angleži že zdavnaj lahko poslali Emiru jato topov na vrat, a njega samega v pekel. Petnajstero mitnic so postavili ob cesti v Kabul. Ko je Jar Khan sodi! da je že na toplem, mu ie guverner v Dakki pobral vse njegove balkhške žrebce. Strašna krivica je to in Jar Khan besni od srda. Ostali? Bahbub Ali mirno sedi v Pubbiju in pisari, Bog ve. kaj. Tulug Khana so zaprli, ker se je zonegavil s policijsko stražo v Kohotu. Faiz Beg se je koncem leta vrnil iz Ismail-ki Dhera. Dragocen buharski pas je prinesel za tebe, brat moj, no, nihče ni vedel, kam si izgini! Nikakega poročila nisi ostavil! Bedaki od državnega trena so zgradili pri Pakpattanu obširne naprave za rejo mul in v bazarju si pripovedujejo povest o nekem duhovniku! Dobro opo-prana zgodba, bogme!
Čemu vprašaš kaj takega, sahib?
Moja oblačila ie zamazal prah na cestah. Moje oči so utrujene od solnčnih žarkov, noge moje so otekle, ker sem jih umival v peščenih in kamenitih vodah in moja lica so upadla, ker je hrana v teh krajih slaba. Ogenj nai požre tvoje novce! Kaj jih treba meni? Bogat sem brez njih in menil bi, da si moj prijatelj! No, takšen si. kakor so drugi sahibi. Ako vidiš koga v skrbeh, daj mu denarja, pravijo sahibi. Ako ste ga onečastili — zalučajte mu pest srebra v obraz — govore sahibi. Ako si mu storil krivico, daj mu novcev, svetujejo sahibi. Taki so sahibi in tak si ti. tudi ti!
Ne. ne ogleduj rjavčevih nog. Skoda. da sem te kdai učil, kako preiskuj konju noge Otolčene so? Morda! Kako to? Pota so trda. In zakaj ima kobila ranjena kopita? Dvojno breme mora nositi sahib.
Ali — sedaj dovoli, da grem. Visoko in vrlo lepo me je počastil sahib in »mi milostno namigni! da so konji ukradeni. Morda me izvoli sahib odvesti na stražnico? Ali pa raje pokliče dvoje ali troje črvov, ki pometajo sahibove sobe. in me ukaže odpeljati? SahibOv prijatelj sem. Pil sem vodo v senci njegovega doma, a on je dopustil, da je rdečica sramu zalila moja lica. Kai bi 5e
hote! sahib? Morda bi mi da! osem anov. da popraviš krivico in — razža-ljenje bo popolno — —
Odpusti mi. brat moj! Nisem vedel in še seda.i ne vem. kaj govoričim. Da! Lagal sem. Prahu si nasujem na glavo in postanem — Afridi! Konji so Si otol-kli noge na poti iz doline do semkaj, in moje oči so se skalile, telo moje je oslabelo radi prečutih noči in moje srce je splahnelo bolečine in sramote. Alj kakršna je bila moja sramota, takšno bo — pri Bogu, ki tehta in deli pravico, pri Allahu-al-Mumitu — takšno bo tudi moie maščevanje
Čistih in odkritih src sva govorila nekoč drug z drugim in najini desnici sta skupno zajemati iz iste sklede in bi! si mi brat. No. danes ti plačujem dobroto tvojo z lažjo in nehvaležnostio. kakor da sem rojen Afganec. Toda čui me! Kadar postane breme bolečine duši pretežko, jo olajša odkritosrčna beseda vsai nekoliko. Srce poštenega moža je kakor globok vodnjak: ako mu zaupaš skrivnost, je kakor kamen, ki ga vržeš v njegovo globino in utone v njem za vekomaj.
Iz dolin tam spodaj sem se odpravil peš, premeril sem miljo za miljo, v mojih prsih pa je gorel ogenj, hujši od ognja v D«klu. Zakaj? Mar sj tako hi-
votdala za nemške podmornice, kj so prežale na angleške ladje. Kifferle ni skrival, da je nemški častnik, a nj izpustil niti besede več. Obesil se je sam v ječi. dan pred justifikacijo: Zadavil se je z ovratnico, katere drugi konec ie navezal na nogo Angleži so ga zaman oživljali — da bi bil ustreljen. Ker ni imel papirja, je ujetnik pred smrtjo napisa! na šolsko desko, ki je bila v ječi: »Onim. ki me bodo hoteli razumeti! Ime mi je Kifferle. Doma sem v Solingenu. Zahvaljujem se britanski oblasti za lepo ravnanje v ječi, umrl Pa bom rajši sam. Udeležil sem se več bitk in sem truden Smrt mi bo odrešenje. Zaslužil sem svojo usodo in nočem lagati in obrekovati drugih, da bi omehčal svojo obsodbo. Kar sem storil. ie bilo za domovino. Obvestite, prosim, o moji smrti mojega strica Ambroža Brolla v Solingenu. ker ie moj edini sorodnik.«
Tragična je bila usoda nekega Bre-ckova ki je zelo spretno igral pet tednov vlogo tujca, kj ne razume nemški. Izdal se je šele takrat, ko so mu razglasili smrtno obsodbo. Prosil je tedaj za dovoljenje, da napiše pismo materi v Stettin .Rekel je za slovo Tomsonu: »Nisem premagan, a naveličal sem se dvojnega življenja. Dušijo me skrivnosti mojega poklica«. Prosil je. da mu naj zavežejo oči z ruto. katero je nekoč prejel od neveste. Zgrudil pa se je radi srčne kapi v trenutku ko so nanj namerili puške in preden je bil oddan prvi strel.
Najbolj obžaluje sir Tomson nekega Bernarda Bushmana, bogataša in ari-stokrata. Zrastel je v Braziliji, kamor se ie izselil njegov oče. univerzo pa je študiral v stari domovini in se je tam tudi oženil s hčerko uglednega bremenskega tovarnarja. Njegov tast je prodajal milo in sveče, a Bushman sam ni bil niti oddaleč podoben trgovcu. Neumno nemško špionažno vodstvo ga je kljub temu poslalo v Londion pod krinko trgovskega potnika. Razkrinkali so ga prav lahko, ker ni imel niti pojma o trgovskih poslih, ki bi opravičili njegova pota. Imeli so ga čim je dejal, da ima v Haagu trgovino s krompirjem, sirom in bananami. — a policija je lahko dognala, da prodajajo v navedeni hiši samo cigarete. Bushman se je takoj ud al, prosil je samo za svoje gosli. Pre-igral je v Towerski ječi vso noč pred smrtjo. Zjutraj je poljubil svoje gosli in vzel od njih slovo: »Zbogom, sedaj vas ne bom več potreboval!« Ni maral, da bi mu zavezali oči. Smehljaj se ie puškam. Umrl je lepo. enostavno, z mirno dušo.
Žal mi je. kliče sir Tomson, teh nadarjenih ljudi, ki so padli kot žrtev vojne in slabe nemške organizacije. Lahko bi več in drugače koristili svoji domovini, katero so ljubili.
Narkotizirana rastlina
Te dni so v Kalkuti slavili desetletnico ustanovitve Rosejevega instituta, si zavzema med znanstvenimi instituti vsega sveta posebno odlično mesto.
Ustanovljen je bil deloma iz angleškega in indijskega državnega zaklada, deloma pa iz darov raznih mecenov, ki so bili pripravljeni nuditi velikemu raziskovalcu Siru Yagodis Cliandra Bosejii možnost, da se ves posveti svojim raziskovanjem.
Bistroumnost Indijca Boseja je ustvarila laboratorij, v katerem s prvovrstnimi sredstvi izvablja naravi vedno nove skrivnosti
Profesor Yagodis Chandra Bose, član neštevilnih evropejskih akademij, je v eni os£il naravoslovec, par excellen-ce, obenem mistik in temeljit poznavalec staroindijskega modroslovja. V raziskovanju življenja rastlin je sir Bose s svojimi lastnimi finimi aparati doslej izvršil celo vrsto eksperimentov, ki so frapirali ves učeni svet. Ustvaril je novo vedo. ki bi jo lahko nazvali psihologijo rastlin. Sir Bose dokazuje, da imajo rastline ravno tako kakor živali in ljudje čute, posebno da jim je lasten vid. Rastline se res razlikujejo od živali in človeka, a tudi one imajo dušo, srce in fine organe. Bosejevi poizkusi so dovedli do spoznanja, da deluje srce rastlin s pulziranjem rastlinskih sokov, ravno tako kakor živalski z obtokom krvi. Ti eksperimenti so nadalje pokazali, da vpliva dihanje in prehra-
tro pozabil navade in običaje med tem ljudstvom, ki žene svoje in hčere prodaja za trideset srebrnikov! Vrni se jz menoj na sever in živi zopet med niož-mi! Ža menoj pridi, kadar bo delo dokončano in te pokličem. Cvetoča prelest breskovili vrtov se razpenja tam gori po vsej dolini, a tod ni drugega kakor prah in smrad. In mehak vetrič veje taCmkaj pod murvami in reke bleste raztopljenega snega in karavane romajo v breg in karavane romajo v dol in sto ognjev žari v tesnem prelazu in konj porezgetava konju skozi sivo kopreno večernega dima. Lepo je sedaj na severu. Pojdi z menoi! Vrniva se k našemu
ljudstvu! Pridi--! Pridi--!
•
Odkod moja bolečina? Ali si ne iztrga sleherni moški srca iz prsi, ali ga ne žge na slabotnem ognju samo radi ženske? Ne posmehu j se. prijatelj moje duše! Tudi tvoj čas pride!
Bilo ie dekle iz rodu Abazaj in vzel sein jo za ženo. da napravim konec sovraštvu med našo vasjo in možmi iz Ghora. Nisem več mlad, vem. Mojo brado prepletajo srebrne niti. To je res. Ni se mi trebalo ženiti? Ne! Toda ljubi! sem jo. Kako pravi Rahman? »V čegar srce se naseli ljubezen, v njem je norost in nič drugega več. Z enim
njevanje rastline na delovanje njenega srca ravno tako kakor pri živalih in človeku.
Povodom jubileja Bosejevega instituta je izvršil ta raziskovalec eksperiment, ki se mora po vsej pravici imenovati fantastičen. Omoti! je rastlino s tekočino. ki je vsebovala močno kislino, jo narkotiziral in dokazal s posebno finim nigrilnim aparatom, da je narkoza najprej v visoki meri povišala delovanje srca. potem pa je nastopila navidezna smrt, med katero je počivalo utripanje srca in žil rastline. Eksperimentu je prisostvovalo veliko število evropejskih učenjakov, ki so pregovorili učenjaka Boseja, da pride v kratkem v London ponovit svoje poizkuse.
Visokoroden odvetnik
Prošli petek se je pomnožil stan angleških advokatov za novega odličnega člana, ki ni nihče drugi, kakor tretji sin angleškega kralja in kraljice. Princ Henrik je bil namreč ta dan zabeležen v imenik advokatov. Kakor pri princih običajno, je tudi on odlično prestal vse hude izpite in izročil judicijelno disertacijo, kakor jo določa angleški zakon za vsakega, ki hoče izvrševati samostojno advokatsko prakso.
Angleška, ki je urejena na demokratičen način, vodi register odvetnikov po abecednem redu. Vsi kandidati se vpišejo po vrsti in tako je prišel princ Henrik v spisek advokatske zbornice pod priimkom Windsor ter je torej bolj na koncu. Bil je tudi k izpitu poklican med zadnjimi in je na stavljena vprašanja odgovarjal prav jedrnato. Sedaj je odprl samostojno odvetniško pisarno in je sklenil nastopati pred sodiščem kot branitelj in zagovornik siromašnih slojev, ki nimajo sredstev, da bi plačevali slane pravdarske troškovnike.
Največji trust na svetu
V Ameriki je bil ustanovljen nov trust, ki je nedvomno največji na svetu. Njegov kapital znaša n!č manj kakor dve milijardi dolarjev (preko 110 milijard dinarjev!). Imenuje se Ward Food Products Corporation ta ni v bistvu nič drugega kakor uje. dinjenje treh mogočnih pekarskih podjetij v eno samo družbo pod enotnim vodstvom. Te tri družbe — Ward Bakery, General Ba-kin. Continental Baking Corporation, imajo vsaka zase ogromen krog klijentele; njih"), ve podružnice so razpredene po vseh večjih mestih Zedinjenih držav.
S spojenjem teli treh velikih trustov v enega so le-ti nameravali in tudi dosegli važen cilj: uresničili so idejo standardira. nja ameriškega kruha. Trust krušnih ;zdel-kov ne bo produciral, nego se bo pečal le s prekupčevanjem In prodajanjem na debe. lo. Ker bo cena kruha ki ga bo prodajala Ward Food Products Corporation, nižja od cene drugih producentov, se ameriško občinstvo zbog standardizacije kruha bržčas na bo pritoževalo.
Križanke v vlaku
• .V evropskem in ameriškem železniškem prometu imamo vagone za kadilce in nekadilce, za šolsko mladino, vojake, politike, čitatelje, igralce kart in domina, za zaspance in zaljubljene parčke (ti morajo med vožnjo doplačati) — in sploh bi lahko našteli celo vrsto kategorij, ki jim gre železniška uprava pri potovanju na roko.
Pri nas metlda še ne, pač pa so se pojavili v drugih državah tudi posebni oddelki za ljubitelje križank. Ti tvorijo med vožnjo posebno družbo takozva-nih tihih potnikov, ki povešajo glave, drže palce na čelu in globoko razmišljajo. In kdo bi se jim čudil? Saj ni lahko uganiti, kako se imenujejo pritoki reke Amazonke, ta ali oni otok v Afriki ali sploh karkoli na svetu ali v nebesih.
—- Kako ie bilo ime pestunii kralja Ramsesa II.? — se glasi vprašanje na križanki. Tu je treba napeti možgane in dobro premisliti, da človek ne iz-blekne neumnosti.
—	Kako se piše največji angleški športnik?
Tudi to je trd oreh, kajti se utegne komu pripetiti, da ga krsti za Shake-speareja ali Miltona.
—	Kdo je bil prvi lastnik zverinjaka?
Pri tem vprašanju se spomni vsak
ljubitelj križank Kludskega, toda ime ni pripravno. Križanka zahteva samo tri
črke. Nasproti sedi starka, ki ji nehote uide iz ust «Noe».
Da, da, Noe z barko! Ta bo pravL Imenitno! In tako gre naprej. Križanka mora biti rešena, preden prispe vlak na postajo. V vagonih, kjer potniki skupno rešujejo križanke, si pomagajo gospodje na ta način, da se organizirajo na hitro roko tako. da je prvi dobro podkovan v zgodovini in zemlje-pisju. drugi v mitologiji, tretji v športu, četrti je inženjer, peti filolog in tako ima vsak svojo stroko, v kateri se uveljavlja pri reševanju križank. Doma je s križankami seveda manj preglavic. ker se že najde leksikon, ki pomaga slabemu spominu ali posledicam lenobe v šoli. V vlaku je pa treba napeti možgane ali pa molčati, da se človek ne blamira. Kdor pa dandanes za križanke nima smisla, naj ne hodi v svetu . . .
Konferenca za odpravo potnih listov v Ženevi
Dne 12. t. m. se je otvorila v Ženevi splošna mednarodna konferenca za odpravo potnih listov, odnosno za uvedbo potovalnih olajšav. Konference se udeležijo vse države, ki so se že pred šestimi leti udeležile velike prometne in transitne konference v Parizu, kjer so se sestale na predlog posebnega sveta Zveze narodov.
Podkomisija za odpravo potnih listov je izdelala za današnjo konferenco začasen program, katerega svrha je polagoma docela odpraviti potne liste v osebnem prometu Dokler pa ni mogoče doseči te svrhe. je treba gledati, da se vsaj dosežejo kolikor mogoče ugodne olajšave za izdajanje potnih listov in kolikor mogoče skromne pristojbine za potovanje iz države v državo.
V prvi vrsti se bodo delegati evropskih držav posvetovali o odpravitvi prehodnega vizuma, ki je res docela neumesten. Konferenca se bo dalje bavila tudi z vprašanjem potnih listov emigrantov in z vprašanjem obmejne kontrole, ki se naj v prihodnje kolikor mogoče poenostavi. Kolikor je razvidno iz instrukcij, ki so jih posamezne vlade dale svojim delegatom na pot v Ženevo, se bodo zastopniki velikih evropskih držav zavzemali za čim večje prometne olajšave. Z nami, ki smo v takih no-votarijah zelo konservativni in odporni, pa bo seveda velik križ. A preostaja nam tolažba, da se bodo manjše države tudi v glavnih sklepih konference morale pokoriti temu, kar porečejo velesile.
Usodna sekira
Češki justici je domala izpodrknilo.
V noči 10. aprila so bili zverinsko zaklani na samoti poleg Marjanskih Lažni kmet Daelner s služkinjo in 3 nedoletni-mi otroki, kmetica Daelnerje-va pa je naslednji dan v bolnici izdihnila z razklano lobanio. Čudež je rešil edino najstarejšega llletnega sina Gašperja. Spal ie skupno z očetom, pa se ie mrtvi oče zvrnil na dečka in morilec ga ni opazil. Ob 2. zjutraj je Gašper poklical sosede in orožnike. Od razburjenja ni mogel izoregovoriti niti besede. Šele po nagovarjanju so izvlekli iz Gašperja samo to. da je bil kruti morilec sam v dolgem plašču. Pod oknom so našli kladivo in dleta, s kojimi je odprl okno.
Drugega dne se je zglasil na policiji 40-1 etni voznik Miha Lanski s čudno zgodbo. Izpovedal je. da je peljal drva skozi gozd poleg Daelnerjeve hiše. Nenadoma je priletela iz gozda sekira in mu opraskala roko. Policija je tudi našla krvavo sekiro na cesti. Lanskega so zaprli, ker ie svoj čas služil 4 leti pri Daelnerju. Z njim vred so prijeli vaškega kovača, ki ie baje naredil sekiro. Oba sta zatrjevala svoio nedolžnost. toda kdo bi »ima verjel! Zločin ie razburil vso Češkoslovaško in osumljencema so bila vešala že prav zagotovljena.
Oblasti se niso menile za govorice o nekem ubeglem vojaku, ki se je tiste dni potikal po Rockendorfskih gozdovih. A na srečo zaprtih se je pomalem zavedel oboleli Gašper in je povedal, da je bil zločinec v vojaški uniformi in podoben »našemu Francu« prejšnjemu Daelnerjevemu konjarju.
Orožništvu se je nato res posrečilo ujeti bivšega Daelnerjevega konjarja
jateli moj. so lepe — sem odvrnil: »Kaj se ne bojiš?«
Ona: »Ne! Edino tega se bojim, da ostanem živa!«
Tedaj sem ji rekel, mirno se smehljaje: »Ne boj se!« In sklonila je glavo in sem jo odbil z enim mahom, da se je skotalila pred moje noge. Ves divji srd in sovraštvo, lastna mojemu rodu, sta se zgrnila nad menoj in odseka! sem ji grudi, da bo vedel za zločin ves Lit-tle Malikand. Truplo sem vrgel v reko, ki se izliva v Kabul. Dray wara yow dee! — Dray wara yow dee! Truplo brez glave, duša brez luči in moje lastno onemoglo srce — vse troje je eno, vse troje je eno!
Tisto noč nisem počival. Krenil sem v Ghor in poizvedoval po Daoud-Šahu. Ljudje so govorili: »Odšel je v Pubbi. za konji. Kaj mu hočeš? Mir vlada med našimi seli.«
»Da. mir izdajstva« — sem odgovoril — »in ljubezen, kakor jo je šejtan Atala gojil za Gurela.« Nato sem trikrat izpalil puško v njegove duri in krohotaje odjezdil.
V tistih urah o brat in naijskrenej-ši prijatelj mojega srca. so sijale zvezde in mesec na menoj rdeče kakor^ kri ir. v mojih ustih je bil okus po izsušeni prsti. In nisem lomil kruha in pijača moja
so bili ostri curki dežja ki so mi v dolini Ghor bili v obraz.
V Pubbiiu sem našel Mahbub Alija. pisarja. ki je sedel na svoji postelji in sem mu izročil svoje orožje, kakor zapovedujejo vaši zakoni. Ni mi bilo žal za njim. ker v mojem srcu je bilo zapisano, da bom raztrgal Daotid-Šaha z golimi rokami nalik suhemu rozinovemu grozdju Mahbub Ali mi ie povedal: Daoud - Šah je naglih peta ubral pot v Peshawur in na poti v Delhi namerava nakupiti konj. Pravijo da kupuie družba, ki gradi v Bombayu cestno želez,ii-co. ogromne množine konj, po šestnaist kopit za sleherni voz. — Govoril je resnico.
Teda.i sem spoznal, da moj lov nikakor ne bo lahak. kajti divjačina se je zatekla na vaše ozemlje. Na ta način se hoče rešiti?! Mar nisem še živ?! Nai beži na sever v Dorc. s snegom Pokrito. ali na jug do Črnih voda sledil mu bom kakor zaliubljen fant sledi stopinjam svoiem izvolienke pa kadar se najdeva ga objamem nežno — tako nežno! — in mu porečem: »Prav si storil in ravnal in po resnici in pravici nai te nagradim za tvoie delo!« Ali iz tega mojega objema se Daoud - Šah ne vrne z vročim dihom v svojih nosnicah. Au-grrh! Kie ie vrč? Že.ien sem kakor ie
Franca Sandtnerja, ki je lani odšel k vojakom. Na njegovi obleki so našli krvave madeže in neki kmet R. Vogel iz Rockendorfa je pripoznal dleto in sekiro za svojo last. Sandtner ie živel pri njem na dopustu 9. in 10. aprila in je ukradel orodje. Sandtner je kmalu priznal dejanje, pač pa da on ni vrgel sekire v voznika. Pustil jo je v grmovju po noči A Lanski, ki ie šel naslednje iutro Poleg voza. ie menda zadel z roko ob vejo. pa ga ie oplazila sekiTa in se je preplašenemu vozniku pač zdelo, da je sekira priletela iz gozda.
Voznik in kovač sta rešena težke obtožbe a njuna usoda je visela na lasu. ker so govorile proti njima vse indicije. Zato pa se Zidaj Sandtner ne umakne zasluženemu plačilu.
Ameriška pisarna
Centralizacija, tipizacija in normalizacija je napravila v zadnjih letih iz ameriške pisarne nekakšne vrste avtomatično delavnico. To. kar poznamo pri nas pod imenom urad, ie v Ameriki docela neznan pojav. V Ameriki ne poznajo uradnika, ki sam šili svinčnike, piše pisma ter iih registrira. Ameriška pisarna čedalje bolj stremi za poenostavljenjem dela in to stremljenje po hitrosti se razvije povsod v škodo delavnega intelekta ter napravlja iz uradnika nekakšne vrste «šravfič» v elegantnem stroju.
Za poenostavljenje delovnega časa služi v Ameriki predvsem zračna pošta. ki jo uporabljajo že tudi ponekod pri nas v Evropi, posebno v bankah in velikih industrijskih podjetjih. Ta pošta odpravlja letanje in tekanje, ki povzroča nekak vtis panike, in prinese v uradne prostore mir. Centrum vsake ameriške pisarne pa je moderno opremljena re-gistratura s posebnim osobjem. V tej pisarni je rešena v teku dveh ur vsa pošta. V centralizirani ameriški pisarni najdemo tudi oddelek, ki avtomatično dostavlja uradništvu potrebni materijal, skrbi za svinčnike in peresa, papir in črnilo ter daje pojasnila na vprašanja tekom najkrajšega časa. Med najbolj zanimive oddelke pa spada tekozvana centrala za pisarniško korespondenco, kjer sede za svojimi pulti stenografinje in strojepiske. Temu oddelku posvečajo Američani največ pozornosti. Centrala je opremljena z najmodernejšimi pomožnimi sredstvi.
Kakor je pisalni stroj nadomestil pisarja. stroj za razmnoževanje pa naporno delo stenotipistke, tako poenostavlja sedaj delo električni pisalni stroj. Še malo manjka in ameriške pisarne bodo porabljale tudi «parlofon». ponavljalni govorilni aparat, ki je sličen fonografu in ki že v mnogih primerih čisto dobro funkcijonira ter nadomešča stenosrraf-ske moči. Velik napredek v ameriških pisarnah predstavlja tudi računski stroj, ki ga upravljajo strokovno izšolani uradniki. Tako je vse v vsem ameriški biro pravcati dokaz, kako polagoma izginja človekova individualnost, ki se hočeš-nočeš mora podrediti mehanizaciji življenja.
Reklama kot inanost
Iz Newyorka poročajo, da je lani požrla reklama v novem svetu nad 1000 milijonov dolarjev. Obenem poročajo listi, da se nahaja na newyorški univerzi celo stolica za reklamo, o kateri predava profesor W. H. Randolph, ki ima nalogo, da vzgoji s svojimi predavanji spretne reklamne praktike.
Američani se sploh zavzemajo tudi za to. da se reklami odmeri kolikor mogoče dostojno mesto in hočejo v ta namen proglasiti reklamo za posebno disciplino ter uvesti tozadevne tečaje na ameriških univerzah. Po njihovem naziranju je minil čas. ko so podjetja in posamezniki izdajali velikanske vsote v reklamne svrhe in se niso vprašali, komu so pravzaprav izročili ta denar. Poslovno življenje zahteva dandanes vsaj sistematizacijo reklame. Kdor ne pozna v praksi temeljnih elementov poslovanja, ta ne more doseči ničesar in kmalu propade.
Reklamni tečaji so bili pred leti ustanovljeni za poskušnjo najprej v Čikagu in zgledu tega mesta .ie sledil sedaj New-York. V teh tečajih, ki so posvečeni pretresanjem. analizam in razgovorom o poslovnih vprašanjih, se dijaki zelo
T vsakem tisočem komadu priznanega gospodinjskega
mila „Oazela" se nahaja zlatnik za IO frankov.
Pomnite pa tudi, da le to milo
nafboiSSe med najboljšimi
kije po svoji kakovosti ne-prekosljlvo, v ceal pa ald draije kot druga mila.
izvežbajo v svojem bodočem poklicu. Kandidati za poklic reklamerjev imajo priložnost posvetiti se po dovršenih študijah tisti panogi, ki se jim zdi najbolj rentabilna. V Ameriki so namreč posamezne poslovne stroke strogo ločene, zato je tudi reklama zelo različna. specijalizirana
Slušatelj tečaja za reklamo mora najprej absolvirati kurz, ki mu da splošne pojme o reklami. Nato pride v višji oddelek. kjer se poučuje reklama s plakati, črkami in časopisi. Tiskarstvo ie pri tem velikanskega pomena in mu posvečajo glavno pozornost. Poseben tečaj ie posvečen reklamni vojni; izdelujejo se vsakovrstni načrti, ki se bavijo s politiko cen ter s psihologijo občinstva. Inseriranju v novinah ie posvečen zopet poseben tečaj in vsak slušatelj mora na koncu svojega študija dokazati ustmeno in pismeno sposobnost v reklamni stroki.
Tečaji za reklamo so zelo dobro obiskani, udeležimo se jih večinoma nastavljenci podjetij, ki so po dnevi v službi, zvečer pa prosti. Sedaj n. pr. študira v New-Yorku reklamo nad 7000 slušateljev, med katerimi je 5SOO takih, ki so čez dan zaposleni ter obiskujejo šolo samo od 6. do 8. zvečer.
Profesor Randolph. ki velja v Ameriki za prvega strokovnjaka v poučevanju uspešne reklame, pravi, da ni poglavitni namen reklame prodajanje blaga. temveč potenciranje želje po ustvarjanju boljših produktov in po dosegi boljših življenjskih pogojev. Strokovnjak mora radi tega dobro poznati ljudsko psiho, kajti edino od tega zavisi uspeh vsakega podjetja.
X Obupani pismonoše. Magistrat malega poljskega mesteca Bendzin ie napol klerikalen, napol komunističen. To ie vzrok stalnega kreganja, ki ovira vsak napredek. Mestni pismonoši so obupani, ker se maščuje ena stranka v magistratu nad drugo s tem, da prekrščujejo ulice. Zadnjič so n. pr imeli večino klerikalci. Prekrstili so takoj ulico znanega socialističnega maršala Pilsudskega v Ogrodovo (Vrtno). Komunisti so sklenili zvezo s socijalisti in se takoj maščevali. Prekrstili so v prihodnji seji Ogrodovo ulico v ulico Kaspršaka. po obešenem komunističnem agitatorju. Komunisti so nadalje prekrstili še glavno ulico mesteca v »Ulico belega teroria<-. Bog ve, koliko časa se bodo veselili zmage in kaj vse dožive pismonoše, ki so že itak vsi zbegani radi vedno novih imen.
X Redka drama. V Montrealu. kanadski prestolici, se je dogodila pred dnevi brez-primerna krvava drama. Po končani sodni obravnavi ie prišel v odvetniško sobo obtoženec, katerega je rešil branitelj električnega stola, ker ie bil obdolžen umora. »Pokažem vam v zalivalo,« je dejal klijent, »svetinjo neke bogate ženske, katero sem umoril pred desetimi leti v kopališču. Nihče ne ve za ta zločin.« Izroči! je odvetniku zlato svetinjo s sliko lepega dekleta. Odvetnik ie spoznal svojo nevesto, ki ie izginila pred več leti na nerazumljiv način nekoliko ur pred poroko na obali v San Frančišku. Nenavadno razkritje zločina ga je zdaj tako prevzelo, da je potegnil revolver in ua mestu ustrelil svojega hvaležnega kli-jeuta, nato pa se je dal mirno odpeljati v ječo.
pogledom svojih oči te oslepi in ujame s svojimi trepalnicami in obrvmi, da se ne odkupiš z vsemi zakladi in blagri tega novega sveta.« — Ali se še spominjaš tistih pesmi? Med Uzbeki Emirje-vimi jih pojo. kadar si ob taboriščnih ognjih pečejo bravino.
Abazaji so psi in njihove ženske svo-jat služabnic greha. Imela je ljubimca svojem lastnem rodu, no, oče njen mi nj omenil besedice o tem. O, prijatelj moj, preklinjaj ga v svojih molitvah, kakor ga preklinjam jaz v sleherni svoji molitvi, od solnčnega vzhoda do solnčnega zaho<La preklinjam ime Dao-ud-Šaha. Abazaja. čegar glava še vedno sedi na njegovem vratu, čegar roke se še vedmo drže njegovega telesa, preklinjam njega, ki mi je storil sramoto in vrgel moje ime na smetišče, ^ da se mi rogajo in posmehujejo vse ženske v Little Matikandu.
Dva meseca je bilo po najini svatbi. Odpotoval sem v Hindustan — v Kerat Borih deset dni sem potreboval, dasi sem ji obetal, dia se šele v dveh tednih vrnem pod svoj krov. Zato sem ji rekel tako, ker sem jo hotel preizkusiti. Zakaj, pisano je: »Ne zaupai slabotnim!«
Ko sem se v večernem mraku vračal v svoje selo, sem čul glas moža. ki je prepeval pred vrati moje hiše; bil jc
glas Daoud-Šaha in pesem, ki jo je pel. se je glasila: »Dray wara yow dee — vsi trie so eno!« Bilo mi je, kakor da so mi vrv. pripeto za kolo. navezali na srce in so io nategnili vsi šejtani. kolikor jih premore džehena. da poginem v peklenskih mukah. Vzpel sem se na stezo vrh griča, alj smodnik v moji puški je ovlažila rosa in Daoud-Šah je ostal živ. Ostal je živ on in ostala je živa ona.
In tamkai je sedel in prepeval pred mojim domom in moja žena je odprla vrata. Po trebuhu se plazeč med skalami nalik kači sem se prikradel do njiju. Samo nož sem imel in prsti so se ga oklepali v besnem krču. Ali kamen se je sprožil pod mojo stopinjo in ozrla sta se proti griču. Ostavil je on puško in pobegnil pred mojim srdom, ker se je bal za življenje, ki je bilo v njem. Ali žena se ni ganila, dokler nisem obstal pred njo:
»Žena. kai si storila!«
No. ona se je odkrito in brez strahu, dasi je uganila mojo misel, zahlhitala in odgovorila: »Malenkost! Ljubila sem ga. ti pa si pes in konjski tat in prihajaš opolnoči! Suni!«
In jaz, še vedno omamljen od njene lepote — ker ženske abazajske. o. Pri"
Hisska revolucija v zrcalu pesnitev
Naživinov roman «Rasputin»
Zagonetka ruske duše nam je po dogodkih zadnjih let postala še nerazum-Ijivejša; tragedije, iz ekstrema v eks-trem padajoča Rusija s svojim 170 milijonskim ljudstvom, njegove strasti, ki podirajo in uničujejo tisočletne moralne in materiialne pridobitve kakor bedast otrok svoje igrače, njegovo iskanje novih oblik državnega, socialnegi.1 in umetniškega življenja... vse to nam postaja nepojmljivo. Ideje, ki postavljajo ves dosedanjih družabni red na glavo, prodirajo preko hermetično zaprte ruske meje vendarle vsaj po kapljicah v Evropo, ki jih ali odločno zavrača ali fanatično sprejema, a ne razume jih ne ta. ne oni
V	Leipzigu je založba dr. Frica Fi-kentscherja pravkar začela izdajati zbornik »Die russiche Revolution im Spiegel der Dichtung.« Odlični ruski pisatelji, ki so sami preživeli rusko vojno in revolucijo zadnjih dvajsetih let. hočejo v obliki romanov razkriti zgodovinske in psihološke temelje poslednje dobe v Rusiji. Ruski umetniki raznih naziranj in načel hočejo z vseh strani in z vseh stališč naslikati. Ruse in Rusijo v tisočletnem razvijanju do današnjega boliševizma.
Tako ie izšel zdaj kot prvi roman Ivana Naživina »Rasputin« v 3. knjigah, ki obsezajo 1399 strani. Naživin podaja ko-losalno sliko Rusije v dobi med 1. 1910 do 1920, vseh ruskih slojev in družb od carja do verskih kmetiških sekt ob Volgi. Skrivnostni sibirski seljak Grigorij Rasputin na je tip ruskega naroda in njegov simbol.
Zakaj »junak - romana ni Rasputin, nego ruski narod. Rasputin pa je sirova narodna prasila, ki se izživlja in išče cilje, ki jih niti ne pozna, a hrepeni za njimi s skespo v srcu. jih nikoli ne najde, zato divja ter uničuje sebe in vse naokoli. Vsi Rusi so bil Rasputini, razuzdani brezpotniki, in prav to je tragedija Rusije. Revolucije ni zakrivil Rasputin, •iti car ali carica, nego je morala pri*-5 iz ruskih razmer, ki so jih zakrivili vsi ruski sloji in stanovi: kmetje prav tako. kakor činovniki, obrtniki nič manje kakor profesionalni revolucionarji. Naživin je objektiven slikar in vidi krivdo na desni in levi, a priznava tudi pravico desni in levi; toda vsi Rusi so mu brezpotniki, kakor slepci tavajoči v temi po snežnem blatu, ne da bi vedeli, kam, zakaj in čemu ...
Mnogo poezije, krasnih popisov narave in kmetiškega idilskega življenja, še več naturalistično močnih in strašnih prizorov iz vasi, gozdov, mest, dvora, vojašnic in ječ je v tem romanu; pro-palost ruskih učiteljev in popov, ko-ruptnost uprave, analfabetnost in moralna gniloba kmetov in delavcev, slepa brezvestnost vlade in slepi fanatizem revolucionarjev poleg apatičnosti naivnega carja in bolne zmedenke carice podaja Naživin v globoko psiholoških, cesto dramatičnih slikah. Grozote vojne opisuje večinoma za fronto; te grozote pa so č-udovito skladne z grozotami, ki smo jih doživljali sami.
Nemški »Durchhalten!« je zvenel do blaznosti in popolne izčrpanosti tudi na Ruskem. Beda, nemoralnost, razpad poštenja in vesti, verižništvo dobičkarstvo na pogin naroda, armade in države je naslikal Daživin z groznimi prizori, ki se gode na raznih točkah Rusije, na severu, jugu, vzhodu in zahodu, na vaseh. po mestih, lukah, na vojnih frontah, po cerkvah, samostanih in med ljudmi vseh starosti in vseli kultur. Korupciji in zmedenosti med vojno sledi strašna, grozodejstev polna revolucija, ki je izbruhnila stotisoče krvoločinh bestij in jih razgnala kakor stekle volkove preko države. Borbe »rdečih« in »belih«, valovanje beguncev, samomorilsko besnenje vsakogar proti vsakomur, posiljevanja. požiganje, rušenja, morienje za zabavo in osveto opisuje Narživin s plastiko očividca, ki okameneva od groze in studa.
Vsi vodilni politiki, državniki in generali, novi vladarji in oblastniki nastopajo v romanu, a tudi Čehi in Nemci kot velik kontrast anarhističnih, brezciljnih, samo od strasti ali strahu preganjanih domačinov.
V	vsem romanu prevladuje obupen pesimizem, a tudi nada in ljubezen do
naroda. Avtor ljubi svojo domovino in svoj narod, dasi ga prikazuje večinoma z najgrših strani; ljubi svoje osebe, dasi jih predstavlja brez romantike in olepševanja. Iz njegove silne ljubezni vstaja upanje, da najde ruski narod končno iz svoje »rasputice« vendarle še svojo pot k luči.
Naživin je bil kot sin bogatega kmeta v guberniji vladimirski rojen 1. 1874 na vasi; kasneje je študiral v Bruslu Zaradi bolehnosti je živel dolgo na ruskem jugu in ie prepotoval vso Evropo in vso Rusijo. Šele 18 let star, je začel pisate-ljevati in je pisal v ruske, francoske in ital. liste. Mnogo je občeval s Tolstim, in vpliv Tolstojanskih idej se čuti v vseh njegovih delih. Največ je spisal novel in romanov iz ruskega kmetiškega in delavskega življenja. Marsikaj mu je prevedenega v evropske jezike. Bil je pristaš -aznih radikalnih strank in bil med revolucijo »bel«, torej proti boljše-vikom. Toda razočarali so ga tudi »beli« ter se je povsem odtegnil politiki, pobegnil v Evropo in živi v Leipzigu.
Njegova sodba o današnji Rusiji je:
»95 odstotkov onih, ki imajo danes glavno besedo, so ljudje, ki jim je ruska duša tuja, ostalih 5 odstotkov pa so ostanki starega režima, ljudje, ki si domišljajo, da bodo zmagali s pomočjo popov in velikih knezov, a so popolnoma nesposobni, da bi razumeli, da sta monarhija in hlapčevstvo na Ruskem isto, kajti zaradi hlapčevstva je propadla monahrija. So še druge oblike monarhije kakor ona preživelih velikih knezov in so še druge oblike svobode, kakor ona boljševikov. Naša rešitev obstoja v tem, da se osvobodimo uma/ane more preteklosti, ne da bi zato zapadli krempljem boljševizma«.
V isti založbi je izšel Naživina roman »Stepan Rusin, predhodnik boljševizma« (1665—67) in roman »črni jezdeci« Vjačeslava Šiškova. ki se godi v Sibiriji v boljševiški dobi.
Ngromni, zelo poučni roman »Rasputin« Neživinov pa je prva objektivna umetniška slika moderne Rusije, ki nas mora zanimati
*
Car, samodržec vseh Rusov
(Odlomek iz romana »Rasputin«, Lipsko 1925.)
Nekega solnčnega rosnega jutra je pridrčal brzovlak na peron temnega, okajenega Nikolajevega kolodvora v Petrogradu. Ne prevelik trop dam v svetlih elegantnih toaletah, s prekrasnimi šopki cvetlic v rokah se je zakadil k mogočnemu, temnomodremu vagonu I. razreda. Ob oknu se je pojavila bledo liiasta košulja. Vsi damski obrazi so za-žareli: »On je tu!«
In ko so pičloštevilni potniki tega vagona izstopili, se je prikazal tudi Grigorij, svež, umit, skrbno počesan, skoraj čestitljiv. S spoštovanjem so odnašali nosači prekrasne kovčege, taške in temne plete ter radovedno ozirali po možu v bledo lilasti košulji.
Brez hitrice, pritajevano se smehljajoč je stopal k peronu in bil takoj obkrožen od pestrega, elegantnega, vonjajo-čega venca dam. Ena med njimi, zelo polna, še lepa dama bujnih las in živahnih, premetenih oči — bila je Ana Vy-rubova, carici zelo blizu — je Grigoriju izročila z ljubeznivim nasmeškom krasen šopek najlepših svežih vrtnic — prinesli so jih bili ob zori z avtom iz Carskega Sela — in je dejala tiho in važno:
»Od Njenega Veličanstva...«
»Ah, mama. mama, ti me starca razvajaš preveč!«... je dejal Griogrij in vzel nežne rože v svoje grčave roke. »No, kako jim je? — vsi zdravi? Čemu me kličejo? Kako je z dečkom?«
»Vsi so zdravi, hvala Bogu, tudi ce-sarjevič je zdrav, toda... Njeno Veličanstvo je vedno v takih skrbeh, ako ni vas tukaj...« je rekla Vyrubova. »In tudi vsi mi...«
Smehljaje je Grigorij s pogledi otipaval skoraj plazeče spoštljive, očarano smejoče se obraze dam in sprejemal njihove šopke ter se šalil ž njimi v svojem sibirskem narečju. Njegove roke so bile zdaj polne dehtečega cvetja, nad
Kolosalen uspehi Razprodano!
Najbolfša burka
slavnega amerikan skega komika
Juster Kentona"
znanega pod imenom «Človek, ki se nikoli ne smejem.
Zaroka pod vodo ali Navigator
je dosegla pri vseh predstavah velikanski uspeh. Navdušen. občinstvo je vsem scen nam glasno odobravalo. — Sijajna burka! Originalna vsebina! Imenitne scene! Kolo* salna režija! Najboljša veseloigra! Smeh do solz brez kraja in konca! Pridite in oglejte si to izvrstno in najboljšo burko, kar jih prinaša ta sezija!
Izven programa kot predigra prekrasni in velezanimivi film s slovenskimi napisi:
Čebela maja.
Predstave danes ob: 3, pol 5., 6., pol 8., 9 ELITNI KINO MATICA
Jutri: Lil Dagover in Hugo Flink.	vodilni kino v Ljubljani.
žejna noseča kobila v prvem mesecu.
Vaše postave? Kaj me brigajo vaši zakoni! Marijo li konij na dirkališču, kadar gre za prvenstvo in so pobesneli, za obmejne stebriče? Ali begaio jastrebi Ali - Musjidski izpred mestnih vrat Ghorskih, kadar v njihovj senci leži mrhovina? Najin račun je započel ono-stran meja. Zaključila in podpisala ga bova, kjer bo Bog hotel. Tu ali v moji domovini ali v peklu. Vse troje je eno---
Poslušaj sedaj. ti. ki hladiš. mojega srca težke muke, in pripovedoval ti bom o svojem lovcu. Zasledoval sem Daoud-Saha od Pubbiia do Peshavvuria, križaril sem po cestah peshawurskih nalik psu, ki ie izgubil svojega gospodarja. Zazdelo se mi ie nekega dne za trenutek, tla sem ga videl, ko se ie umival ob vodovodu na velikt i trgu. Ko sem se približal, ie izginil. Morda je resnično bil on. spoznal je moj obraz in je pobegnil.
Dekle v bazarju je reklo, da se je namenil v Nowshero. Vprašal sem jo: »Oj. srce moie ali te kdaj obišče Daoud-Šah?«
Odgovorila je: »Da. tako je.«
Dejal sem: »Rad bi ga videl, ker sva prijatelja in se nisva videla že dve leti. Dovoli mi, da se skrijem v senci tvojih
oken in ga počakam. Čakal ga bom vse, dokler ne pride!«
No dekle: »O šejtan. poglej mi v oči!...« In okrenil sem se k njej in sem stal pred njo, prsi ob prsih, in pogledal sem jo oči v oči in prisegel, da govorim čisto božio resnico. Ona je odvrnila: »Nikdar ne pričakuje prijatelj prijatelja takih oči. Laži v obraz Bogu in Preroku, ženski ne moreš nikoli! Po-beri se! Po moji krivdi se Daoud-Šahu ne skrivi niti las na glavi!«
Zadavil hi bil devojčuro alj spomnil sem se vaše policije in kako žalostno bi v tem primeru končala moja gonja. Zato sem se samo zasmejal in odšel, ona pa se je sklonila globoko skozi okno in njen porogljivi krohot me je spremljaj vse do konca ulice. Ime ji je Ja-mun. Kadar obračunam z njim, se vrnem v Peshawur in — nikoli več si njene lepote ne zaželi ne eden njenih častilcev. Ne bo se več imenovala Ja-mun, temveč zvali jo bodo Ak. nebog-ljenko in pok veko. Ha-ha! Ak! Pokve-ka in nebogljenka!
V Peshavvurju sem kupil konje in grozdja in mandeljev in suhega vočja, da bi bil vladi namen in cilj mojega po-tovania jasen in bi mi na potu ne delali sitnosti in neprilik. No, ko sem dospel v Novvshero. ga nisem našel in ni-
njim njegovo sivo, prsteno obličje s težkimi vekami in zagonetnim smehom. Grigorij se je oziral v zadregi.
»Ah, saj tega nisem vajen!« je dejal »Hvala vam vsem... Samo — rešite me starca — bodite tako dobri! Saj se ljudje ozirajo!...«
Zares so se ustavljali ljudje, strmeli in kakor hipnotizirani ogledovali čudno družbo.
V	trenotku so ga urne damske roke oprostile dehtečega bremena...
Krasen avto je tiho pridrčal. Grigorij je pokimal damam in se z Vyrubovo vsedel v voz; tiho hropeč je drčal avto k Njevskemu...
Grigorij je hotel najprej na svoje stanovanje v Gorohovaji, toda Vyrub"ova si je pritisnila sklenjene roke proseč na prsi in jecljala, zroč ga s hipoma zasol-zenimi očmi:
»Za božjo voljo, peljiva se najprej k nji! Saj gineva od nestrpnosti in skrbi. Trpi!... Kadar jo pogledam, moram jokati.«
»Mar nisi rekla, da je otrok zdrav?«
»Da. kaj je, bolj ali manj, kakor vedno«, je odgovorila Vyrubova. »Toda take skrbi ima zanj. Ah, kako je nesrečna!«
»No dobro... Peljiva se torej naravnost v Carskoje!«
In blesteče je letel silni voz kot lahka lastavica po cesti v Carskoje Selo...
V	strahu in spoštovanju so ga pustile straže skozi vhod, in avto je drčal po baršunastem pesku pred grad. Prihiteli so sluge in pokorno pomagale Grigoriju in Vyrubovi iz voza.
»No, le pojdi naprej pa povej Sašen-ki! Medtem grem — na stran,« je dejal Grigorij.
Vyrubova je lahno zardela in odhitela povešene glave v sobane Aleksandre Fedorovne.
Z nestrpnim »No?« je prihitela carica, nekdaj lepa, zdaj že vela žena velikih bolestnih oči Vyrubovi naproti.
Burno in prisrčno jo je objela Vyru-bova.
»Pripeljala sem ga s seboj!«
Nekaj minut nato je sedel Grigorij že na mehki otomani in nasproti mu je sedela Aleksandra Fedorovna ter zrla v njegov prsteni obraz z ekstatičnimi očmi. Vyrubova je stala za njenim stolom.
— Na mizi je bil Grigoriju na srebrnem tabletu serviran zajtrk »Prijatelj« se je moral okrepčati takoj, pred njenimi očmi. In on je jedel ter poslušal njeno zmedeno govorjenje... Od napetosti in razburjenja so se ji pojavile rdeče lise po licih, in spotikala se je nad tež-kočami ruskega jezika, ki ga vzlic vsemu naporu še vedno ni obvladovala popolnoma.
»Za božjo voljo, čemu si tako nemirna, mama?« je dejal Grigorij grobo in dobrodušno: ta ton je ugajal tu prav posebno. »To ne gre... Misliti moraš vendar tudi nase.«
»Ah. moj Bog, saj niti ne slutiš, kaj vse moram prestati!« je vzkliknila carica, zopet mučno zardela. »Okoli in okoli ti zvijačni in lakomni ljudje s svojimi večnimi intrigami, ki jih ni mogoče pregledati: tako lažnivi in podli so postali vsi! Ako koga poslušam, se zdi zvesto vdan človek, kasneje pa se izkaže, da hoče le naslov, red ali denar. In tam — zamahnila je k oknu, za katerim se je smejalo jutranje solnce — »ta neznosna duma, ki le ruje in se bori za lastno moč, — ta propala žurnalistika, ki ji ni že nič več sveto, — hujskanje rdečkar-jev in judov! In nad vsem ljubi, dobri, izredni Niki! Angel, ne človek... A tako neodločen in slaboten! In kot poslednje, najstrašnejše — Aleksej. Ah, moj Bog!« Obupana se je grabila za glavo... preko bolesti polnega obraza so ji tekle debele solze.
»Ne, ne, mama, tega pa ne smeš!« je dejal Grigorij odločno »Bolezen daje Bqg, ne človek — božja volja je... A ne delaj si skrbi: dokler sem jaz tu, se ti ni treba nič bati. tvoj deček bo živel in bo zdrav. A tudi našega papana zgrabiva trdneje. Car mora biti strožji, kar je res, je res. Sicer pa mi pokaži fantka. to nado Rusije... Naj pride semkaj. In punčke so zdrave?«
»Ah, Anka pradraga, pojdi in odredi, naj pokličejo otroke sem, in tudi Nikija obvesti!«
Vyrubova je vstala, da bi izvršila ukaz, a med vrati je srečala carja, ki je prihajal v beli preprosti letni uniformi s svojim običajnim raztresenim smehlja-
jem na ustnih. Bil je majhen in je imel čudovito lepe oči.
»Alj si prišel?« je vprašal Grigorija preprosto in ga poljubil trikrat. »No, veseli me. Ona je bila v takih skrbeh med tvojo odsotnostjo...«
»Da, saj sem jo tudi že okregal... Jaz že vem, kaj je treba storiti.« je dejal Grigorij v svojem navadnem tonu. »Ozmerjal sem jo, a tudi zate, papa, imam pripravljeno marsikaj... Kajti tudi zaradi tebe so se ljudje pri meni zelo pritožili...«
»Kaj sem pa zakrivil?« se je zasmejal car in prisede!.
»Premalo strog si, a predober do vseh, to je,« je dejal Grigorij. »Ali si car ali nisi?«
»Mislim, da sem,« je dejal Nikolaj smeje.
»No pa tudi res bodi!« je rekel Grigorij trdo. »Ali je mar mogoče izhajati z našim narodom zdobra? Naš narod je zanikam, neroden, neumen — razume le strogost... Mama, na toči mi kave!« — In porinil je pred carico svojo skodelo. »Naj pije kavo, jaz pa ga bom kregal!«
»Le kregaj me... a kavo sem že pil.«
»Ah, Niki, pij vendar!« se je okrenila carica k možu in ga zapljubljeno pogledala. »Vsekakor iz njegove skodelice! To ti bo dobro storilo. No, meni na ljubo... Nekoliko?«
»Pa dobro, ljuba...«
»Tako, to je prav,« je dejal Grigorij mirneje. »Dober tek!... Toda da si tem praznim gobezdačem v dumi vajeti preveč popustil, je resnica. Ti blebetajo take bedarije, da je nas kmete sram. Kdo pa je gospod na Ruskem, ti ali oni? — Pošlji vso to sodrgo domov in vladaj kakor je vladal tvoj oče :nihče ne sme niti ziniti niti sopsti brez tvojega dovoljenja!... Naš narod je norčav in srbo-rit. Kaj pa porečejo tam zunaj, ako bero, kako ti frfrači zafrkujejo tvoje ministre?«
V malih požirkih je Nikolaj pil že shlajeni čaj iz Grigorijeve skodelice in pazno poslušal. Toda Grigorijeve besede so — kakor vse besede — letele le preko površine njegove duše, ne da bi vplivale na njegovo popolno, globoko brezbrižnost.
Tudi zdaj je poslušal ukore svojega prijatelja in je bil čisto zadovoljen z njim: res je, ta duma je bedarija — saj je Rusija tisoč let živela brez nje. — in judom je seveda treba vajeti nekoliko napeti, in časopisi so postali že nesramno lažnivi. Res, res je vse to... Toda koliko lepše bi bilo, zdajle odpeljati se po morju, ribariti, kuriti na obali, hoditi s puško po gozdovih!...
»Čas je da grem na delo,« je dejal car in vstal. »Ostani tu... obeduj z nami in če hočeš, te pozneje odpeljemo v Pe-trograd.«
»Dobro, dobro... Le pojdi,« je odgovoril Grigorij. »A pazi, bodi strožji, ne pozabi kar sem ti povedal! Saj so vsi sami telebani... Sicer bom zopet hud!...«
Smeje ie car ostavil sobo...
Moderna tehnika
Centralna kurjava mest
Centralizirani sistemi delajo vedno boli ekonomično kakor delieni. Posebno velja to o termičnih centralah. To spoznanje ie privedlo v Zedinjenih državah do zgraditve velikih central, ki preskrbujejo cele mestne komplekse, oziroma okraje z vročo paro za kurjavo, oziroma toplo vodo. Pred kratkim so uredila nekatera mesta na Nemškem take centrale, ki služijo za kurjavo iavnih poslopij in kakor parne centrale manjšim obratom; n. pr. v Berlinu, Hamburgu, Bremenu in po drugod.
Povod, da so v Ameriki začeli graditi velikanske kurilnice, ni bil morda gospodarske narave: šlo je le zato. da izrabijo kleti v obsežnejši meri in da iih ohranlio hladne. V tridesetnadstropni hiši pripada vsaki stranki le jako malo kletnega prostora, in če ie tam nameščena še kurilna centrala, postane klet nerabna, ker ie prevroča. Temu so se izognili s termično veleče »trak).
Naprava pa ie koristna tudi še s hlgije-ničnega stališča, ker omeji zasajenje stanovanj posebno, pa podstrešnih prostorov. Termične centrale ležijo lahko daleč izven okraja, ki so mu namenjene. Okrai je tedaj prost saj. ogljenega in premogovnega prahu in promet ie mnogo olajšan. ker odpade dovoz premoga. Centrala uporablia kot kurivo lahko vsakovrsten, tudi slabši premog in premogov prah, smeti in vsakovrstne odpadke. Osobito pripravna je taka centrala, ker ii more služiti za kurivo nepreči-ščen plin, ki ga razvijajo v kokeriiah in drugih kemičnih obratih. Obenem zmanjša nevarnost dimničnih požarov in. ker ni več plinovodov po stanovanjih, odpravlja vse slabe strani kuhanja in razsvetljave s plinom.
Najumestneje je. ako ie taka kurilnica v zvezi z električno centralo. Para žene turbino, ki ie zvezana z dinamo - strojem in gre potem kakor kurilna para v cevi in peči stanovanj. Kurilna ploskev električne centrale in kurilnice sta torej eno in isto in jasno ie. da se tak obrat amortizira v kratkem. Ugovarjal bi morda kdo, da se toplota rabi ie pozimi oziroma kakih 150 do 300 dni. letno. To je sicer res. a paro z visoko napetostjo bi mogli uporabliati preko celega leta obrtniki. Predvsem pridejo v poštev mizarstvo, barvarstvo. kemične čistilnice, pralnice, sušilnice, kopališča, kopalnice pri posameznih strankah i. dr.; vr-hutega je pa para več ali mani Ie stranski produkt termične centrale, torej v pravem pomenu besede odpadek.
Uzorno urejeno centralo ima nemško mesto Schwerin. Pogon tamošnje centrale oskrbi Diesel - motor, ki dela. kakor znano, z uporabo ceneza surovega (takozvane-ga Diesel - olja) olja, temu obratu je pri-klopljena »kurilnica« svoje vrste. Hladilna voda Diesel - motora je obenem kurilna voda za kurjavo s toplo vodo. Voda zapušča motor s 60° C in oskrbuje velik del mesta s toplo vodo za gori imenovane obrate ter tudi za parne stroje, ki jim ie pregreta voda seveda iako dobrodošla.
V Ljubljani. Trbovljah in po drugod imamo še vedno električne centrale na paro. Para in vroča kondenzaciiska voda. t. j. prečiščena voda, uporabna za kurjavo in kopališča, gre Pa v nič. Ali bi take termične centrale ne mogle preskrbeti vsaj svoje bližnje okolice s toplo vodo in kurjavo? Ali noče nobena pralnica kupiti cene pare. namesto da io proizvaja s 75 odstotki termične izgube?	FLY.
obiti puščavo Rehno. V Sahiwalu sem se zopet spustil iia cesto proti Ihandi, Samundi in Gujeri. dokler ni moja ša-rasta kobila nekega večera obstala pred železno cesto, vodečo v Montgomery. In ono mesto je bilo Okara in glava moje žene iz rodu Abazaj jc ležala v pesku pred mojimi nogami.
Potem sem se nameril v Fazilko in ljudje so si šepetali, da sem norec, ko so videli moje napol mrtve konje. Ali oni glas je potoval z menoi in nisem bil nor, samo truden in izmučen na smrt. ker nisem mogel najti Daoud-Šaha.
Prijatelj moj! Mnogo čudnih stvari sem srečal na svojih potih. Videl sem Sejtana bežati skozj puščavo Rehno in njegov žvižg ie bil podoben rezgetanju žrebcev v pomladni čas. Čul sem vile, kako so se dozivale iz svojih peščenih skrivališč in gledal sem jih. plavajoče skozi razbeljeni večerni vzduh s temi svojimi živimi očmi. Da ni šejtanov. pravijo sahibi? Zelo so pametni sahibi. prijatelj moj. ali vendar nc vedo vsega, kar se tiče konj in šejtanov. Ho! ho! A pravim ti, tebi, ki se smeješ moji bednosti. da sem v Dolnočnih urah videl plesati šejtane. vriskaje in žvižgaie peklenske pesmi na peščeninah Cheob-skih. Da li me bilo strah? Brat moj! Kadar so vse človekove misli vwte sa-
sem vedel kod in kani naj se obrnem. Počival sem dan dva. ali ponoči, ko sem spal pri konjih, je izpregovoril glas v mojih ušesih. Vsako noč mi je obletavalo glavo, vedno in nenehoma je šepetalo in pripovedovalo. Ležal sem na trebuhu in spal kakor spavajo šejtani in. Bog ve. morda ie oni glas bil klic šejtanov. ki me je zval in vabil: »Pojdi na jug in srečal boš Daoud - Šaha...
Čuj. brat in najboljši prijatelj moj, poslušaj! Da ti moja povest morda ni predplga? Pomisli! Kako dolga je bila za mene. Miljo za miljo sem trgal cesto od Putbbija do tu in vse od Nowshere sta bila samo oni glas in želja po osvetj moi kažipot
Dospe! sem do Uttocha, alj za mene Uttoch ni bil uttock. Ho, ho! Besedo si treba ogledati z obeh strani, prijatelj moj! Ubogal sem onj glas. ko je klical iz šumenja valov in vode, vsipajoče se z visokih skal in: »Kreni na desno!« — Tako sem prišel v Pindigheb in v one dni je spanec popolnoma zapustil moje trudne oči Samo glava nesrečne žene iz rodu Abazai mi je bila neprestano pred očmi. noč in dan. krvava in bleda. kot se je bila zatrkljala pred moje noge. Drav wara yow dee! Dray wara yow dee! Ogenj, pepel in moje ležišče — vse troje je eno. vse troje je eno!
Daleč sem bil od cest, ki po njih potujejo trgovci v pozimskj čas; ker oni i se kretajo na Sialhot in še dalje na jug i z železnico ali po veliki cesti vse do | samih obmejnih vojaških kvartirjev. V taborišču v Pindighebu sem našel sahi-ba. ki sem mu prodal belo kobilo za dobre novcp in mi je pripovedoval, da se je človek, po imenu Daoud-Šah, po-j dal s konji v Shahpur. Spoznal sem. da i je oni glas govoril resnico in požuril ' sem se v ona slana brda. Ihelum je bil močno naraste! ali čakati nisem smel. Ko sem se spuščal preko reke. mi je odneslo najboljšega žrebca in je utonil. Tu me je Bog težko udaril — ne radi živali, kaj mi je bilo za njo? — temveč zato, ker sem se moral zadržati. Dočim sem jaz na desnem bregu poganjal konje v vodo, ie Daoud - Šah počival na levem. Kajti v prvo zoro. ko sem prekorači! reko — alghias! alghias! so kopita moje kobile razgazila še vroči pepel ognja, ki je bil ob njem prenočeval. No. njega ni bilo. Strah pred smrtjo je pospešil njegove korake.
Divjal sem od Shahpura proti jugu nalik pobesnelemu jastrebu. Nisem smel kreniti s pota. ako nisem hotel priti ob maščevanje, ki je moja najsvetejša pra-i vica na svetu. Od Shahpura sem se klatil vse ob Ihelumu. ker sem nameraval
mo v eno smer, osredotočene samo na en cilj. se ne smeš bati ni Boga, ni človeka, ni hudiča. Ako se mi izmakne moia osveta iz rok. pojdem in s kopitom svoje puške razbijem rajska vrata ali pa si z nožem v rokah priborim pot v pekel in iz krermp-ljev onih. ki gospodarijo tamkaj, bom zahteval Daoud-Sa-hovo truplo. Jeli je ljubezen toliko globoka in težka, kakor je težko in globoko sovraštvo?
Molči! Poznam misli tvojega srca! Ali se je skalila belina mojih oči? In kako udarja kri v žilah? Ni blaznost, ki grize in žge v mojih kosteh in mišicah; samo sila hrepenenja, ki se me je polastila vsega. Cuj!
Zemlja južno od Delhiia mi je bila tuja in nepoznana. Zato ti ne morem povedati, kje sem bil iti kod sem hodil, ali prepotoval sem mnogo mest. Vedel sem samo eno: da mi ie zapovedano romati na jug. Kadar so bili konji trudni in niso mogli dalje, sem se vrgel na tla in čakal na jutranjo zarjo. Moje oči na teh daljnih cestah niso vedele za spanje, niso znale za sen in to so bile peklenske bolečine Ali veš, o brat moj. kaj se pravi- prečute noči? Ali veš. kaj je brez-sanje, ki ga ne more pregnati nobena
sila, ne more premagati najjačja volja duha. najstrašnejši napori telesa? Ko postanejo kosti težke kakor svinec in poka koža na sencih od prevelike utrujenosti. a spanja ni. M. ni, od nikoder ... od nikoder! Dray wara yow dee! Dray wara yo\v dee! Oko sohica na opoldanski sinjim, oko meseca na nočnem nebu in moje lastne nemirne oči — vse troje je eno, vse troje je no!
In pojavil sem se v mestu, ki mu ne vem imena in tam me je klical oni moj glas sleherno noč. Bilo je pred desetimi dnevi Prevaral sem se vnovič!
Prihajam iz kraja ki ga nazivljejo Hamirpur — in glej, sojeno mi je bilo. da tu srečam tebe. sebi v tolažbo in v okrepitev najinega prijateljstva. Dobro znamenje je to. Radost, ki jo uživa moje srce ob pogledu v tvoje obličje, je pregnala utrujenost iz muiih nog in vse moje strašne, dolge muke so pozabljene. In srce moje je naipolnil sladak pokoj, kajti sedaj vem da je konec blizu.
Morda se srečam z Daoud - Šahom še v teh dneh? Oni moj glas mi pravi, da se odpravlja na sever, ker planinec vedno zahrepeni t>v> svojih gorah kadar se bliža pomlad. Ali bo še kdai videl planinske vrhove svoje domovine? Ne! Ne! Prehitel ga bom! Moje mašče-
vanje mu preje sede za tilnik. Usmiljeni Bog ga bo čuval in branil s svojo dobro roko vsakega zla. dokler ne pridem in podpišem račun. Niti rrrušica gane bo u jedla do mojega prihoda, ker celega in nedotaknjenega ga hočem imeti, ubiti ga hočem ko bo sila življenja v najbuj-nejših strujah polnila njegove prsi. Granatno jabolko je najslajše, kadar mu poči kožušček in izpadejo zrnca. In ob belem visokem dnev se srečava, da mu pogledam v lica in oči in bo moje uživanje popolno.
Kadar pa bo moje delo končano in bo moja čast zopet oprana, takrat se zahvalim Bogu. ki drži tehtnico sodbe v svojih rokah — in bom legel k počitku. Od večera do jutra in vse od jutra do večera bom spaval in ni najmanjši sen ne bo motil mojega počitka.
Brat moj. povest moja je končana. Ahi! Ahi! Alghias!
(Preložil: J. J. Srimšek.)
Pala£a LjublJ. Kreditne banke
Frank Crane:
Nekdo hodi za teboj
Nekdo hodi za teboj.
Nekdo vidi tvojo sled v pesku in nezavedno gre tvojo pot
Nekdo te pogleda, kako hodiš svojo pot skozi življenja skrivnostni gozd, in gre za teboj — morda le zato, ker ne pozna boljše smeri.
Thackeray je dejal, da ni tako revnega Irca, ki ne bi imel še revnejšega Irca, ki živi na njegove stroške. In nihče ni tako nepomemben in vsakdanji, da ne bi določal s svoiim zgledom življenja komu drugemu.
Radi se ponižujemo, da se izognemo odgovornosti. Toda usodni sili, biti drugim vodnik, ne moremo uiti. Gredo za nami, naj hočemo ali ne, in večkrat tem vztrajnejše. čim manj želimo, da nam sledijo. .
Kajti zgledi ki jih najzvesteje posnemajo, so vprav oni, ki se ne postavljajo za zgled.
Če kdo svari: »Ne delajte, kakor delam jaz!« — nas njihov način življenja najbolj naveže.
Niso baš veliki zgledi življenja in po-božnosti, ki nas osvojijo; so to mali
vsakdanji vzorci malomarnosti, ki nas vodijo.
Deček preklinja in teka okrog umazan, da bi bil enak Mucku Fiumu. Mala deklica se stopi v obliko bedaste, na-lepotičene dainice. Mladina pije. kur drugi pijo.
Ljudje počenjajo stvari bolj kakor iz kakega drugega razloga le zato. ker jih počenjajo drugi ljudje.
To je tista čudno moč mas, da nas odnese zbirajoča sila in da počenjamo marsikaj, kar bi pri treznem prevdar-ku nikdar ne storili.
Nekaj te osvajajoče sile ostane vsakomur od nas. Kakor se utegneš videti samemu sebi majhen in neznaten, nekoga vendar potegnejo nevidne vrvi, k segajo od tebe do njega.
Nobena duša ne potuje sama.
Nobeno dejanje samozatajevanja aH razuzdanosti ni brez odmeva v komurkoli.
Življenjsko pot hodiš na čelu neke vrste sprevoda. Trudno in instinktivno ti sledijo drugi.
Bolj nezavestno kakor zavestno ustvarjaš iz tega sveta boljše ali slabše bivališče, prinašaš luč ali pa širiš temo
Churchill
na poti k vladni seji
Gigantska socijalna borba na Angleškem
Angleški finančni minister Winsion Churchill
Po angleški karikaturi
Končno se vendarle pojavljajo izgledi na skorajšnji zaključek miru. Po boljše-Viški revoluciji Evropa še ni doživela ne političnega in ne gospodarskega konflikta, ki bi se mogel primerjati splošni stavki na Angleškem, kjer do sedaj še niso poznali tega strašnega socialnega eksperimenta.
Kdo nosi pravzaprav odgovornost za izbruh te katastrofe, je nemogoče ugo-
Angleški ministrski predsednik Stanley Baldwin
Po angleški karikaturi
da pa ni imela toliko poguma, da bi preklicala številne naredbe, ki reglementi-rajo povojno angleško premogovno industrijo. Neizogibna posledica osvoboditve premogovne industrije pred polovičnim podržavljen jem bi bilo seveda zaprtje manjših rovov in delna nezaposlenost rudarjev. Toda te posledice se je zbala še vsaka dosedanja vlada, ker je ž njo v zvezi precejšnje znižanje mezd rudarjev. Tudi strokovne organizacije so se upirale ter so zahtevale, da morajo imeti vsi rudarji enake plače. Tako je morala država pridobiti v subvencijo premogovne industrije, ki je
težko breme za državno blagajno.
Kakor rečeno, ne gre za neposreden vzrok sedanje stavke, ki korenini v opisanih nezdravih razmerah. Socialistično časopisje je napovedovalo stavko kot nekako »taktično vajo-' revolucionarnih elementov ter je popolnoma prezrlo psihološke momente, ki jih je vlada v pravem času izrabila v svojo korist. Tako se je moralo zgoditi da se vrši stavka v znamenju dvoboja med državno avtoriteto in socijalno-indu-strijskim problemom Stavkovno vod-stvd' je namenoma pridržalo več delavskih kategorij pri delu. ker je hotelo imeti orožje proti nepopustljivosti vlade, od katere še vedno zahteva kapitulacijo.
Značilno za ta veliki boj je dejstvo, da je po vsej Angliji — izvzemši posameznih slučajev, ki so večinoma individualnega značaja — splošen mir, kar vpliva na potek stavke v škodo delavstva, ki pričakuje tem potom odločitev v svojo korist. Ta mir ie utemeljen v
V Hyde Parku grade barake za aprovizaciio prebivalstva za čas stavke.
angleški naravi. Vsak Anglež — meščan in delavec — se zna vživeti v neizogibnost razmer. Stotisoči prostovoljcev v Londonu in drugih velikih industrijskih mestih smatrajo za svojo državljansko dolžnost, ako morajo sedaj dnevno po cele ure hoditi peš na svoje delo. Zato more vlada za preskrbo z živili najti prostovoljcev, kolikor jih potrebuje. Do sedaj se je vlada v neznatni meri po-služila svojih moči v armadi, mornarici in policiji
Splošno se pričakuje, da bo stavkovnemu vodstvu zmanjkalo denarja, brez katerega je bil včasih vsak boj nemogoč. Toda svetovna vojna je dokazala, da so boji mogoči tudi samo s kreditom. Angleške strokovne organizacije razpolagajo s precejšnjim kreditom in bi bilo nespametno, ako bi kdo radi denarnega vprašanja upal na skorajšnji poraz delavstva.
Dokler bosta vlada in stavkovno vodstvo medsebojno odkla";'S vsak raz-
Artur Pugh
predsednik načelstva Trade Unionov
toviti. Pogajanja in manevri v zadnjih mesecih so bili takorekoč le priprava za potrebno razpoloženje angleške javnosti V tem oziru bi bili torej odgovorni tako lastniki premogokopov, kakor voditelji strokovnih organizacij in zastopniki vlade. Vsak je hotel zvrniti odgovornost na drugega. Časopisje je poročalo o raznih pogajanjih, ne da bi moglo kdaj zavzeti preciznega stališča, ker so bile posameznosti pogajanj zavite v neprodiren pajčolan izvežbane diplomacije. Sicer pa niti ne gre za posameznosti. Glavni vzrok — zunanji seveda — sta egoizem in zagrizenost obeh intere-siranih strank.
Vojno gospodarstvo angleške vlade, ki je —kakor povsod — zasledovalo predvsem vojaške smotre, je premogovnike takorekoč popolnoma podržavilo. Ko so povojne razmere zahtevale zopet drugačne gospodarske metode, je postalo vprašanje podržavljenja rudnikov nadvse aktualno. Zoper podržav-Ijenje je bila tradicija, ki jo tako zvesto čuvata konservativna in liberalna stranka, kakor tudi politika strokovnih organizacij in delavske stranke, ki stremi Po »socijalizaciji« rudnikov, železnic itd. Ker je obstojala bojazen pred podobnimi sindikalističnimi poizkusi, so se meščanske stranke zavzemale za privatno gospodarsko upravo. Nobena vla-
Prizor iz londonske ceste.
govor z načelnega stališča, so vsaka takozvana neoticijelna pogajanja zaman. Stališče, ki ga je zavzela Bald-\vinova vlada, je v popolnem naspro;-stvu s stališčem delavstva ter je vsako zbližanje med obema stališčema nemogoče. kar je popolnoma v redu. Kakor kaže potek in razvoj stavke, se bo kriza rešila le kompromisnim potom. Delavstvo bo spoznalo, da pri obstoječih razmerah ne more računati na končno zmago v smislu zahtev delavskih voditeljev ter bo obenem tudi spoznalo, dn hočejo revolucionarni elementi izrabiti njihov položaj, vlada pa s svoje strani tudi ne bo mogla zapirati oči pred gospodarskimi posledicami stavke. Tako bo moralo priti do posredovanja in končno do večailmanj ugodne rešitve velike krize.
Promet v Londonu med stavko
Zgoraj: Stražnik ukazuje množici kolesarjev, da postoje. — Spodaj: Gneča zasebnih avtomobilov na enem izmed najpromet«
nejših trgov.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Četrtek, 13.: ob 15.: «Kar hočete«. Izv.
Petek, 14.: «Jakob Ruda». F.
Sobota, 15.: «Ladja Tenacity». Premijera
Izv.
Ljubljanska opera
Četrtek, 13.: «Grofica Marica«. Izv. Petek, 14.: «Žongler Naše ljube Gospe«. B Sobota, 15.: «Boheme». D. Nedelja, 16.: ob 15.: «Grofiea Marica«. Izv. Pondeljek, 17.: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 13.: «Ognjenik». E (Kuponi). Zad*
njič v sezoni. Petek, 14.: Zaprto. Sobota, 15.: »Veseli kmet«. C Nedelja, 16.: «Veseli kmet».
Petindvajset letnica umetniškega delovat r.ja ge Becte Bukšekove. Ta mesec pro« slavi ga Bukšekova, odlična članica mari* fcorskega gledališča 25 letnico svojega umetniškega delovanja. Pri tej priliki bo igrala naslovno vlogo Schillerjeve »Marije Stuart«. Na to redko izredno slavje bodi publika že danes opozorjena.
Mariborsko gledališče: Ognjenik. Prošli teden jc vprizorilo mariborsko gledališče veseloigro v štirih dejanjih »Ognjenik«, de* lo znanega nemškega pisatelja in prevajal« ca Ludvika Fulde. Delo ne rešuje globokih problemov. Pisano je prijetno in lahkotno. To jc pristna moderna nervoznost v izpe» ljavi. V značajih nam kaže »Ognjenik« verno sliko sedanje dobe. Mladi zakonski par, kateri kljub prepirom, ki se rodijo iz obojestranske trme in svojeglavnosti, ne more narazen, je podan prav nazorno^ in zabavno. Arhitekt Hennings g. J. Koviča, ki je oskrbel tudi prevod, je bil zelo do« ber, pristen moderen zakonski mož, poln nervoznosti in temperamenta. Verna druži« ca mu je bila gdč. Kraljeva, katera je po* i hlevno in zopet tako trmasto ženico prav verjetno karakterizirala. Simpatičen hišni prijatelj je bil svetnik g. Rasbergerja, v epizodni vlogi demimondke Verene se jc uveljavila gdč. Savinova. Gdč. Starčeva je s svojo groteskno Crescencijo dokazala, da itna brez dvoma dar za »komične stavke«. Tudi ostale majhne vloge so bile na mestu. Režija g. J. Koviča jc bila dobra. Našla je pravilni tempo ter podčrtala diskretno po« samezne komične efekte. Odrska slika je bila elegantna in okusna. Občinstvo se je zabavalo izvrstno ter ni štedilo s prizna« njem.	Dr. I. V.
Zanimiva pantomima «Možiček» Jn za-
nimiva komična enodejanska opera «V vod-njaku» se uprizorita na mariborskem odru danes zadnjič v sezoni.
»Ognjeniki, zadnjič v Mariboru. Dane«, v četrtek ob 8. zvečer bo zadnjič v tej se-zoni zanimiva in zelo zabavna veseloigra »Ognjenika, ki je žela pri vseh uprizorit-v a >h mnogo priznanja in obilo smeha.
Slovaško gledališče v Pragi
Po zaslugi Jaroslava Kvapila, upravitelja »Vinohradskega divadla«, je nedavno go» stovalo v Pragi Slovaško gledališče iz Bra« tislave. To gledališče kajpada ne more tek« movati z najboljšimi praškimi zavodi te vr« ste, ker so razmere na Slovaškem zelo de« solatne. Igralci so slabo plačani, državna podpora je malenkostna, ansambl ni izena« čen, homogen, temveč zakrpan in sestav« ljen iz slučajnih igralcev. S tem pa ni re« čeno, da med osobjem ni dobrih umetnikov.
Naloga slovaškega gledališča je zelo važ* na. Saj je znano, da je n. pr. Čehe na kme* tih v največji meri preporodih gledališko delovanje. Naj bo tukaj omenjeno samo ime igralca Tyla, ki je lačen in žejen ter na smrt bolan hodil od kraja do kraja ter vršil svojo misijo, prirejal predstave in dra* mil češki narodni duh. Danes skoraj ni več« jega sela na Češkem, ki bi bil brez boljše ali slabše diletantske družine. So pa celo dramatiki — med njimi n. pr. F. X. Šalda — ki dobe samo od podeželskih odrov po 30 do 40 čK letno. To so vsekakor lepe tantijeme.
Slovaško gledališče v Bratislavi vodi mla« di režiser Vaclav Jižikovskij, mož mere in simpatije za klasično umetnost. Pred par leti je postavil v Brnu na oder Ogrizovi* čevo »Hasanaginico«, s katero je dosegel zelo neposreden uspeh. Jižikovskij misli tudi na inscenacijo del jugoslovanskih dra* matikov. Na oder namerava prinesti Pecija Petroviča »Vozel« ali »Ploho« ter Lovri* čeve »Dediče«.
V Pragi je Jižikovskij režiral tragedijo * Herode s i Herodias«, delo slovaškega pes« nika Hviezdoslava. Stvar ima lirski značaj, toda ni brez dramatskih momentov. Po* sebno zanimiv je pojav Salome, ki je pri* kazana tu kot nežna, nepokvarjena deklica. Mati jo z ustrahovanjem in z grožnjami pri*
sili, da zahteva glavo Johanaana. Koncc tragedije je slab in delo je preobloženo 9 praznimi besedami. Glavna ideja se suče okrog borbe med krščanstvom in med po* ganstvom. Na koncu zmagajo Kristusovi nauki. Eden najlepših prizorov v tragediji je scena pastirjev, ki čakajo Odrešenika. To je res prizor svežine in poezije.
Ježikovskij posveča mnogo pozornosti izgovarjavi in vokalizaciji. Baš ta poslednja je naravnost dovršena. Slovaščina je mehka kot ruščina, ima pa tudi nekaj krepčine srbohrvaščine. Organi slovaških igralcev so zvonki, prijetni in mehki ter spominja« jo po tem nekoliko na Hudožestvenike.
Poleg Hviezdoslavove tragedije smo vi« deli tudi Jana Palarika komedijo »Piskro* vez«. Jan Palarik je slovaški duhovnik. Na« pisal je delo z vzgojno tendenco, a poleg didaktike najdemo v njegovem komadu ce* lo kopico živih, komičnih prizorov. To ko« medijo je režiral J. Boronač, ki je pokazal mnogo smisla za humor in za živo igro.
Na istih deskah, kjer so gostovali Slova* ki, je bila pred par dnevi tudi premijera Fr. Langerjevih »Milijonov«. Avtor slika v tem komadu vsemogočnost denarja. A njegovi denarničarji niso podobni onim iz Balza« covih romanov; prej so potomci Ibsna. Pro* tagonist Wied je krvni brat onega Ibsno« vega leva, ki se sprehaja gor in dol po klet« ki in katerega je Ibsen krstil za Johna Ga« brijela Borkmana. Pa tudi žena Wieda se je zagledala nekako v svojo starejšo in polnokrvnejšo sestro Noro. Slišimo jo go* voriti o svobodi, o življenju, katerega ima vsakdo pravico živeti po lastnih zakonih. Te reminiscence pa rušijo enotnost in vtis sicer lepo uspelega dela. Milijoni, milijoni, to je edina pijača, s katero se opija trdi, nevklonljivi Wied. Vsi so ga ostavili, zakaj on ni človek, temveč ednica, številka,^ za katero stoji nešteto ničel. Izgubil je sina, ženo, sorodnike, prijatelje — vse zatega« delj, ker mu je ideja, za katero živi, nuj* nejša od kateregakoli človeškega občutka. Denar je sredstvo, s katerim hoče \Vied osvojiti ves svet.
Igralec Stepanek je izvrstno zapopadel to težko in hladno vlogo. Bil je kakor iz kre« mena. Iz njega so se kresale žive, sijajne iskre. Govoril je z glasom tistega, ki od* ločuje o usodi sveta. In poslušalci smo ver* jeli njegovim besedam, ki so na koncu če* trtega dejanja izzvenela v pnoročanski za« nos in v navdušenje.	B. L.
Dva štipendista Društva slovenskih književnikov v Parizu. V ponedeljek zvečer sta odpotovala iz Ljubljane v Pariz urednik »Ljubljanskega Zvona«, pisatelj g. Fran Albrecht, in urednik »Kritiki«, publicist g. Josip Vidmar. Obema ie podelilo študijsko štipendijo Društvo slov. kniilževnikov v Ljubliani.
Češka revija o naši mlajši upodabljajo
či umetnosti. Češka umetnostna revija »Ve-raikon«, katero izdaja znani publicist Emil Pacovsky v Pragi - Smichovu, prinaša v 2. sešitku letošnjega letnika prikaz o naši ■mlajši upodabljajoči umetnosti, ki se zbira okolu »Kluba mladih«. Reproducirana so nastopna dela: Franceta Kralia »Slovenska vas«. Vena Pilona »Marij Kogoj«, Nandeta ■Vidmarja »Podoba žene«. Draga Vidmarja »Glava«, Frana Stiplovška »Portret«. Fra> na Zupana »Bosanska pokrajina«, Božidarja Jakca »Novo mesto« in Toneta Kralja »Passio«. Pospremni tekst k slikam je napisal dr. France Štele, ki razlaga tudi razvoj pokreta »mladih« v slovenski upodabljajoči umetnosti.
Tri slikarske razstave v Beogradu. V soboto, dne 1. maja, se je otvorila v Beo« gradu razstava slik prof. Ilije Šobajiča Slikar je razstavil celo galerijo aktov in pokrajinskih risb iz črne gore. V šali poleg Saiborne cerkve pa je »tvoril razstavo svojih del, po številu 50 slik, Leon Koen. Koen spada med najizrazitejše srbske slikarje. Njegove sltifke: Jožerfove sanje. Osamljeni grobovi, Ahasver, Jesen itd., so za razvoj srbskega eflikjarsitva naravnost epohaJinega pomena. Koen je bil gojenec monaikovske aikademije, in več njegovih najboljših del (Hamlet, Gjuraj Brankavič) se je, žal. izgubilo. Tretja razstava prinaša dela Borisa Pa&tuhova in je nameščena v Oficirskem domu. Pastuhov je naslikal mnogo portretov odlične gospode in dam. Med vsemi tremi prireditvami ima ta razstava naj skromnejše umetnostne preten-zije.
Moissi na Nizozemskem. Igralec Aleksander Moreš i je odpotoval s posebnim igralslkiim ansamblom Ljudskega gledališča z Dunaja za tri tedne na turnejo po Nizozemskem. Na gostovanju bo nastopal v Pirandellovi drami Henriik IV. fa t Rol-landovi »Igri o smrti in ljubezni«.
Štiridesetletnica igralca Orleneva. Pred kratkim je praznoval moskovski »Bolšoj teatr« 401etnico odrskega delovanja zname-ga ruskega igralca P. Orleneva, znanega
tudi v Evropi in Ameriki, kjer je imel sijajno uspela gostovanja- Orlenerv. prvi steber ruske klasične drame, se je rodil v Moskvi leta 1869. ter je zajčel nastopati na odru že kot deček. Proslavil se Je posebno leta 1898., ko je bila dvignjena cenzurna prepoved nad romantično trilogijo A. Tolstega iz ruske zgodovine. V vlogi carja Fjodorja je postal Orienev svetovnoslavnl predhodnik igralca Kačalova. Tudi insce-nirani Dostojevskij, vloge Mitje Karaina-zova, Razkolaikova in druge, so bile pr-votno igrane od Orleneva. Umetnik jim je znal dati ono sijajno vsebino in obliko, s katerima so pozneje utemedjiH svoj sloves Hudožestvenflri. Prosvetni komisar Luna-čarslrij je izročil Orlenevu na dan slavnostne predstave diplomo »narodnega zaslužnega umetnika«, moskovska vlada pa mu je naklonila dosmrtno pokojnino.
Goethejev «Faust» na sodobnem odru. Po Shakespearju Je priSel pod nož moder-ne režije tudi Goethe. Njegov «Faust» z Gounodovo muziko se je pel nedavno na Angleškem v Birmmghainu v moderni opremi. V'sceni na trgu Je evirala godba k foxtrattu. Moški zbor Je nastopil v jahalnih hlačah, ženski zbor pa v večerni toaleti. Faust ja zapisal dušo hudiču z nalivnim'peresom, pomladil se je z wh1sfcijem in se je dvobojeval 6 sabljo, kakršne upo-rabjajo v angleški armadi.
»Živi Puškin.« V Moskvi ie izšla pod tem naslovom knjiga, v kateri ie zbral odlični raziskovalec ruskega pesnika Aleksandra Puškina, Ašukin. spomine Puškinovih sodobnikov na pesnika. Knjiga ie inte-resantno pisana in prinaša tudi tako gradivo, ki je bilo doslei neznano. Puškin le
bil, ko ie dovršil licej ter je šel v državno službo, siromašen mladenič. Za pesmi, ki jih je objavljal, m prejemal nikakega honorarja, bil pa ie vedno v potrebi Nekoč je rabU čevlje. Oče mu iih ni hotel kupiti, pač pa mu ie ponujal svoje stare škornje izza časa carja Pavla I. Puškin je ljubil tudi dobre zabave: nekoč se ie vozil s čolnom po reki rn ie vrgel na dno bistre vode prgišče zlatnikov. Bil ie strasten plavač to lovec, spreten sabljač in strelec, imel pa je navado nositi dolge nohte, radi česar so ga smatrali orenburški kozaki L 1833. za Antikrista, itd.
Rokopis naših narodnih pesmi v Erlan. genu. Leta 1913. se je našel v univerzitetni knjižnici v Erlangenu rokopis, o katerem niBo vedeli knjižničarji odkod in kako Jo prišel v biblioteko. Samo neka opazka na notranjih platnicah je govorila, da Je to glagolski rokopis. Zato je bila stvar izročena v proučevanje profesorju Bernekerju. mana&ovskemu slavistu. On Je ugotovil, da Je pismo cirilsko in da predstavlja najdba zbirko srbo - hrvatskih narodnih pesmi Iz 18. stoletja. Tekst je natisnjen na 300 straneh in obsega 217 pesmi. Izdaja je kritično pregledana in obdelana z znanstvenim komentarjem. Po zatrdilu dr. Gesmanna. profesorja 6lavistike na praški univerzi, izvi-ra rokopis iz vojaške krajine, kjer se stekata štokavsko in kajkavsko narečje. Po pravopisu sodeč, je moral napisati zbirko mohamedanec, kajti rokopis Je pisan sicer v hrvatskem jeziku, toda s turško - arabskimi pismenimi znaki. Kakor sodijo učenjaki, Je pisec zabeležil pesmi najbrže radi njihove vesele vsebine, ne pa iz ljubezni do narodne poezije.
Iz glasbenega življenja
«Zbori»
Mesečna revija za novo zborovsko glas« bo. Z glasbeno književno prilogo. Urejuje Zorko Prelovec. Izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«.
Marčeva številka tega potrebnega, naši vokalni muziki posvečenega časopisa, pri« naša v notah in besedi interesantne stvari.
Prvikrat nam je urednik predstavil Mar* tina Zeleznika, šolskega upravitelja iz Sori» ce nad Skofjo Loko, Iri ima v rokopisu še več posvetnih vokalnih skladb za ženski, moški in mešani zbor, in nam je bil doslej znan le iz Cerkvenega glasbenika. »Zbori« objavljajo to pot dvoje njegovih kompo« zicij, moški zbor Vzdih (na Zupančičevo besedilo) z baritonskim solom, prijetno občuteno skladbico, in z drugo nagrado »Zborov« odlikovano skladbo Kmetova molitev (Cv. Golar), ki očituje v ritmiki in melodiki slovesno ubranost in pobožno mir« nost.
V Glasbeno*književni prilogi tiska Her« bert Svetel vrlo aktualni članek A capella ali ne?, skladateljem in zborom v pre« mislek. Avtor se zavzema za zborovske skladbe z inštrumentalno spremljavo, ki v izvedbi ponajveč ravno zbog intonačne zaslombe, ki jo pevcem nudijo spremlja« ječi inštrumenti (klavir), niso_ tako težav« ne in jih je zato mogoče točneje in po« polne je podati kot samo iz čisto pevskega stališča višje vrednooene vokalne kompo« zicije, ki pa nalagajo proizvajajočim težko premagljive ovire in jim pri nastopih — labilno reproducirane — kratijo uspeh. Svetel svetuje pevskem zborom, da naj se nikar na življenje in smrt ne bore samo s težkimi a*capella skladbami, ki naj med kompozicijami s spremljevanjem tvorijo le redke, a zato tem bolj blesteče bisere. Tehtni članek je glas vpijočega v puščavi naše zborovske glasbe. Slovenski zboro« vodje in komponisti naj ga dobro pretuh« tajol
Zanimive so dr j a Pavla Kozine opombe o izgovorjavi soglasnika »1«, ki našim pev* skim zborom, predavateljem, pridigarjem in šolarjem dela toliko neverjetnih pregla* vic. Slovenci smo konservativci, krčevito se držimo starih navad in v nedoslednosti smo veliki mojstri. Raz oder je res mučno čuti, da zboraši pojo zdaj vesel, zdaj vesevv, eni awt, drugi alt, in v isti pesmi: polna in gostiwna, admiraw in zdralo(l) ali _ še kaj. — Pravila, ki so posneta po avtorita« tivnem drju Brezniku, bi odsihdob ne smela biti več neznana našim pevskim poveljni« kom in njihovim moštvom.
Tretji članek marčeve in aprilske številke, Adamičev: Prirediteljem koncertov v pre« mišljevanje, nam odpira presenetljive po« glede v vsem postavam avtorskega prava okrutno v obraz bijoča razmerja med na* šim komponistom in korporacijami, ki na koncertnih prireditvah izvajajo njegova de« la. Pri nas je dandanes še vedno to raz« merje tako abderitsko urejeno, da ob kon« certu pevskih zborov zaslužijo vsaj nekaj vsi — razen komponista, brez katerega bi prireditve sploh ne bilo. Vprašanje, ki ga je opominjajoč načel in tako drastično osvet« lil prof. Adamič, fo treba še često podčr« tavati in ponavljati, da bo morda končno vendar le kaj zaleglo. Drobni del priloge (Dopisi, Pevska dru«
Enajst „Sevilskih brivcev"
Ker je «Jutro« — ki ga tu v tujini z za* nimanjem prečitam prav do poslednjega oglasa — nedavno priobčilo nekaj nabožnih povesti v prid učeči se mladini in v vzpod* hudo slovenskim skladateljem pri iskanju primernega opernega besedila, bi zamoglo pet ali šest vnetejših bralcev ter ožjih pri* jateljev lista zanimati, kakšna pota jc kre* nila lahkokrila Beaumarchaisjeva komedi* ja kot operni libreto. Nič manj kot dva* najst znanih skladateljev je v enajst delih poskusilo svoje zmožnosti ob tem besedi* lu — na videz kompliciran račun — ki pa se bo končno pojasnil precej priprosto — in le enemu je uspelo, doseči z njim traj* nejšo slavo, ki se je rešila celo v naše sto* letje.
Pierre*Augustin Caron de Beaumarchais je izročil svojo komedijo gledališču Oo* medie Francaise v uprizoritev in premiera sc je vršila dne 25. februarja 1775. Sedem let po premieri je šla prva istoimena ope« ra buffa preko peterburškega odra; libreto je precej nesrečno priredil rimski duhov« nih Giuseppe ^etrosellini, ki ni ohranil prav nič lahkotnega Beaumarchaisjevega »esprita«. Skladatelj ni bil nihče drugi kot takrat zelo slavni Giovanni Paisiello in nje« govo delo se je ohranilo več let na odru. Drugi, ki se je lotil tega besedila, je bil nemški Čeh F. L. Benda (1744*92), znan posebno po svojih melodramih. Njegov seviljski brivec je doživel premiero v Strassbourgu 1. 1782; torej istega leta kot Paisiellov. Tretji v vrsti je bil neki Zacha« rias Elsperger, dodobra pozabljen sklada« telj, čigar opero je uprizorilo 1. 1783 gle« dišče v Sulzbachu; več spomina je zapu«
stil Johann Abraham Schulz (1747*1800), pa ne toliko z »brivcem« kot s svojimi poljud* nimi pesmimi, ki jih še dandanes radi po« jejo. Petega »brivca« je zložil Maltežan Nicolo Isouard (1775—1818), svoje čase vi« soko upoštevan komponist. Sledi mu Fran« cescho Morlacchi (1784—1841), čigar »Bri. vec« je šel 1. 1815 v Dresdenu preko oder« skih desk.
Tako se je torei Rossini sedmi lotil slav* noga in preizkušenega besedila in uspeh, ki ga je doseglo njegovo delo, je seveda za daljšo dobo let onemogočil vsako uprizo« ritev istoimenih oper. Tako se je torej lepih 50 let po Rossiniju šele našel skla« datelj Constantino dalTArgine (1842—77), ki je bil toli drzen, da ni izbral le iste tva« rine, temveč celo isto besedilo (napisal ga je Rossiniju Sterbini). Imel pa je toliko tenkovestnosti, da je pisal Rossiniju za do« voljenje posvetitve. Rossini mu je odgo« voril na svoj prijetno«zafrkljivi način: »... Nisem se smatral drznim, ko sem (v 12 dneh) oo papanu Paisiellu skomponiral toli graciozno Beaumarchaisjevo komedijo. Zakaj bi se torej vi plašili, ki pridete pol stoletja kasneje in se poln novega znanja in zmožnosti lotite komponiranja novega »brivca«? ... Mnogo polemik, mnogo prič« kanja je med novimi in starimi ljubitelji glasbe: upoštevajte predvsem stari prego* vor, ki pravi »kjer se dva prepirata, se tretji raduje«. Jaz vam zagotavljam, da bi prav rad videl tretjega ...« Ni nam znano, je*Ii je bil daIl'Argine posebno zadovoljen s tem ironičnim odgovorom. Vsekakor pa so izvajali njecovo opero v BoloJni 11. no« vembra 1868 (dva dni pred Rossinijevo smrtjo) z uspehom, ki je zadoščal, da je niso več uprizorili.
Enako nesrečen je bil z »brivcem« itali« janski skladatelj Acchille Graffigna (1816 do 1896), avtor 18 že davno pokopanih oj>er. Ta muzi čar je imel usodno strast, da se ']■> hotel vedno meriti z najzname« nitejšimi komponisti preteklosti ter je v to svrho nanovo uglasbil celo vrsto del prednikov. Tako je ponvno opremil z glas« bo Bertatijevo besedilo Cimarosove ope« re »Tajna poroka« ter Goldonijevo »Buona figliuola«, ki je imela v Puccinijevi uglas« bitvi velik uspeh. Oprijel se je tudi »briv« ca«! ker pa je njegov »slavni prednik«, kot je nazival Rossinija, tiste dni še živel, se je tud; on obrnil nanj za dovoljenje ter dobil lakonični odgovor »Naj bo. Na tem svetu je prostora za vse.« Graffigna je imel več let dela z opero in po končanem delu Je čakal II let na njeno uprizoritev. Slednjič se ga je usmilil Anton Padovanski in so jo uprizorili v mestu tega imena v gledališču Concordi spomladi leta 1879. Uspeh pre« rnlero je bil »diskreten« in po deveti upri« zoritvi te sezije so odložili opero za 99 let, kakor bi se reklo v diplomatskem jeziku.
Desetela »brivca« sta uglasbila dva Span« ca (odtod zagonetna trditev početkom članka), Jimenez in Neto, ki sta spremenila komedijo v zarzuelo (neke vrste spevo« igro) in jo uprizorila 1. 1922 v Madridu; enajsti je izšel izpod peresa Leopolda Cas» sona in je bil izvajan oktobra 1922 v Tu« rinu s pomembnim neuspehom. Izgleda, da se je publiki tako priljubil »Brivec« pesar« skega labuda, da bo kaj težko, izpodnesti njegov ugled in tako se mi pravzaprav zdi, da ta članek ne bo mogel služiti v bodrilo našim še nenajavljenim libretistom in uspe« ha željnim skladateljem.. U. A. E.
štva, Glasbeni listi. Operna in koncertna kronika, Nove skladbe, Iz glasbenega sve« ta) še ni ugodno redigiran. Glasbeni me« sečnik bi moral poročati sistematičneje kot dela to dnevni tisk. Za enkrat se to še ni zgodilo. Poročila iz glasbenega sveta so dokaj kratkovidna in skromno informativ« na. Dobro bi bilo, če bi se »Zborom« v tem poglavju malo razširili razgledi. P. K«n.
Prva javna produkcija Glasbene Matice v Celju
V soboto zvečer se je vršila v celjskem mestnem gledališču prva letošnja javna produkcija gojencev Glasbene Matice v Celju. Prvi večer je bil posvečen nižji stop« nji, drugi in tretji večer pa bosta obsegala nastop gojencev 6rednje in višje stopnje. Na prireditvi, ki se je vršila v soboto, je nastopilo deset gojencev vijolinske šole g. ravn. K. Sancina in gdč. V. Jerajeve ter klavirske šole ge Božič*Novakoye. Izvaja« nje je bilo v splošnem zadovoljivo. Gojen« cem*začetnikom se je poznala dobra, smo« trena šola. Nekateri so pokazali precejšno sigurnost v tehničnem podajanju in so tudi precej točno prednašali posamezne točke. Na klavirju je pohvalno spremljala gdč. Plzakova. Povdariti pa je treba, da pri mu« zikalno*vzgojnih prireditvah ne gre v zad* njem hipu spreminjati programa. To bega in moti poslušalce.
Godalni orkester, kombiniran z osmimi otroškimi inštrumenti, je zaigral pod vod« stvom g. ravn. Sancina harmonično prepro« sto, a ljubko in efektno Haydnovo »Otro* ško sinfonijo« sigurno in točno. Posnema« nje ptičjega petja z otroškimi inštrumenti je bilo prav posrečeno in v skladu s celot« no kompozicijo. Mozartovih šest vaških plesov, ki jih je precizno in ritmično pra» vilno izvajal godalni orkester, pa je v učin« kovitosti zaostajalo za »Otroško sinfonijo«. Uglaševanje instrumentov na odru bi bilo lahko izostalo.
Mladinski zbor, ki ga vodi g. Pregelj, šteje približno 70 pevcev in pevk. Pevski materijal očividno ni strogo izbran, vendar pa se je g. Preglju posrečilo ustvariti po« trebno ravnovesje glasov in zbor dovršeno disciplinirati. Na sporedu je bilo 10 narod« nih in umetnih pesmi ter Mokranjčev »Dru* gi šopek srbskih narodnih pesmi«. Posa« mezne točke so bile tehnično in dinamično originalno zamišljene. Zbor je izredno pro« žen in je pel ubrano čustveno in precizno. Harmonično kompliciranejše skladbe, ka* kor so Mokranjčev »Drugi šopek srbskih narodnih pesmi«, Vodopivčeva »Starček roma na goro« in Adamičeva »Uspavanka« je odpel z naravno lahkoto. Dve efektni točki je moral zbor ponoviti.
Gledališče je bilo nabito polno, aplavzi dolgotrajni in prisrčni Občinstvo je prišlo tokrat na svoj račun. Gg. ravn. Sancin in Pregelj sta prejela dvoje šopkov. Prireditvi je prisostvoval m. dr. tudi ravnatelj mari« borske Glasbene Matice g. HladeksBohinj« ski.
Češka filharmonija pod vodstvom Vac-lava Talicha ie koncertirala v nedeljo zvečer z ogromnim uspehom v Zagrebu, dala pa je mesto prvotno dogovorjenih dveh koncertov samo eno produkcijo. Talich bo v prihodnji koncertni sezoni dirigiral dva
nastopa »Zagrebške filharmonije«.
Poljska in češka operna glasba na Dunaju. Na Dunaju so laneM prošle dni dve zanimivi premijeri. V Državni operi se je izvajala Jamečkova »Jenufa« s pevko Marijo Jenitzo v naslovni vlogi. Letos je »Jenufa« na repertoarju vseh večjih svetovnih opernih odrov; z njenim izvajaojem je zaposleni! nad 50 prvovrstnih ansamblov. V Volksoperi pa se je prvič pela poljskega skladatelja Stanislava Moni-usaka opera »Halka«, ki je nastala pred približno osemdesetimi leti. »Halka« je Poljakom Isto, kar Čehom »Prodana nevesta«: narodna opera: Nastala je istočasno kot ruska narodna opera skladatelja Glinke »življenje za carja« .Moniuszko je napisal poleg »Halke« še deset drugih opernih del, največji uspeh pa je imel s »Halko«, ki je manj genajalna kakor Smetanova muzika v »Prodani nevesti«, a je vendar ljubko, prisrčno delce, polno poljskega intimnega kodoriita Opero je dirigiral ravnatelj varšarvskega opernega, gledališča, kapelnik Emil Milnarsky. Dunajsko občinstvo je sprejelo »Halko,, z veliko prisrčnostjo. Tako prihajamo Slovani polagoma do ugleda tudi v središčih svetovne glasbe. Musorgskij, Rimskij-Kor. zalkov, Smertana, Jamaček, Moniuszko in Rožycki so danes svetovno znana imema. želeti bi bilo. da se jim Skoro pridruži še kateri operni afkladatelj z juga, če ne Ko-njovič z »Miloševo ženitvijo, pa kdo drugi, mlajši, da reši tudd jugoslovenski operi pravdo pred velikim svetom
Stravlnskega »Petruška« v milanski ScalL V milanski Scali so imeli te dni pre-mijero Stravinskega bizarnega baleta »Pet-ruška«. Stvar ie imela popolen uspeh, »uspeh na skok«, kakor i.nenujek) to zmago italijanski listi. Stravrnskij ie bi! pri predstavi osebno navzoč in ie moral priti kakih desetkrat na oder. Balet ie režiral ruski režiser Romanov. Glavne partije so izvajali: plesalka Cia Foraarolli. ruski plesalec Obenčjev, plesalci Celit in Rossi. Orkester .ie vodil Stravinskii sam.
Janačkova Kata Kabanova v Berlinu. Mestna opera v Berlinu je sprejela v svoj repertoar Janačkovo delo »Kata Ka. banova, ka pride prvič na oder v drugi polovici maja.
Iz dunajskegia opernega življenja Državna opera na Dunaju pripravlja skla-datelja Huga Wolfa opero »Corregidor« s pevko Rossetto Andayevo v glavni ženski partiji. Premijera bo 28. maja. — Skladatelj Feliks Welngartner 6e Je vrnil s turneje po Rusiji zopet v Avstrijo in dirigira sedaj kot gost v dunajskem opernem gleda. H6ču.
Gostovanje Baklanova v Zagrebu odpovedano. Z ruskimi pevci svetovnega slovesa naši zavodi nimajo sreče. Pred kratkim smo poročali, da ie v Beogradu nastala velika afera radi Šaljapinovega koncerta, ki ploh ne nastopi v Jugoslaviji. Zagrebško gledališče le kmalu nato angažiralo za dva nastopa — v »Borisu« in v »Rigolettu« — ruskega baritonista Baklanova. Umetnik pa je se>dai odpovedal gostovanje, kakor se govori. rad; bolezni.
Težka kriza v dunajski Državni operi. V dunajski Državni operi ie izbruhnila resna kriza. Ravnatelj zavoda, dirigent Schalk, ie odstopil, baje radi nesporazum-ljenj s svetnikom Prilgeriein. ki mu je poverjeno nadzorstvo Zveznih gledališč. Položaj ie takšen, da bo moral eden od obeh odleteti: ali Schalk ali Pruger. Poročila pravijo, da bo skušala dunajska vlada vsekakor obdržati Schalk a. Ce bi se Pa zgodilo nasprotno, bi prišli za njegovo nasledstvo v poštev: skladatelj Rikard Strauss, dirigent Bruno Walter, Klemens Kraus ali kateri drugi, ki v sposobnostih lahko tekmuje z imenovanimi
Berlinski filharmonikl na Dunaju. Te dni je obiskal dirigent Furstwangler s svojimi berlinskimi filharmondki Dunaj. Imel je na sporedu Beethovnovo »Prvo simfonijo«, znano simfonično skladbo »EuIenspiegeK Brahmsove »Ogrske plese« in Cajkovskega »Četrto simfonijo«. Ta koncert ie bil velik triumf Fiirstvvanglerievih dirigentskih zmožnosti.
Weingartner]eva nova opera »Aposta-ta«. Skladatelj FelLx Weingartner, ki se ie šele nedavno vrnil z gostovanja po Rusii in je zabeležil vtise s tega potovanja v dunajskem tisku, je dovršil novo opero »Apostata«. Besedilo za opero ie napisal sam. V bistvu je »Apostata« traaedija cesarja Julijana, ki pa ie drugače zgrajena kakor Ibsenov »Cesar in Galileiec«. Historično ozadje opere tvori poslanstvo Julijana za vojskovodjo proti Galileicem, njegov oklic za cesarja, odpadništvo od cerkve in pohod na Pterzijce. Ta pohod mu prinese smrt Dejanje ie prosto skombinira-no in se odigrava v sedmih slikah. Sedaj se prepisuje partitura »Apostate«. Ko bo to pri kraju, se bo VVeingartner odločil, kateremu gledališču izroči svoje delo v prvo vprizoritev. VVeingartneT je napisal poleg te opere v zadnjem času še simfonijo in oktet za klarinete, fagot, rog, godala in klavir.
„Rože ob poti" in »Oslovska čeljust"
Lastnik »Oslovske čeljusti« in drugih — recimo — literarnih organov se ie v drugič blagovolil spomniti nesrečnih mojih »Rož«. Pa dočim ie bil prvič predvsem estetično. Je to pot boli etično ogorčen. Pa mesto, da bi po pojasnilih, podanih mu v »Slov. Narodu«, popravil storjeno krivico ah vsaj iz-podbfl in ovrgel ondotne trditve, torej odgovoril in merito. t. i.: v zadevi očitane »drzne vsiljivosti«, se ie sedai znesel nad mojim braniteljem radi stvari, ki ie za stvar no presojo zadeve povsem irelevantna. Kakor, da tri glavno predmet, o katerem razpravljaš, ampak oseba, ki govori o njem! In kakor bi se izpremenila sleherna smet v čisto, suho zlato zgolj že s tem, da pripiše ob njem kak kričav ponfrek aH bolestno domišljav labod svoje brezpomembno Ime.
S takimi metodami se da morda zbegati k Jurišanju česarkoli že vedno samo ob sebi pripravljena mladina, ali razni zmedeni elementi nevravnovešene bohčtne: ne da pa se zanesti trezno misleč človek s trdne poti logične doslednosti v močvirne džungle kritiške hohštaplerije in nai žarž v 5e tako maimečen žaru slepitaega bengaličnega ognja.
Zato mislim, da k ta račun za vsakogar, ki ima oči, da vidi, in ušesa, da sliši sedai jasen dovoli.
Vendar so to stvari, ki me ne brigajo dalj, ker niso naTavnost naslovljene na mojo adreso.
Pač pa se imam pomeniti radi tiste famoz ne »kritike«, (katere se kot take moj branite! j namenoma ni lotil niti z eno besedo).
kakor tudi zadnjih dodatnih opazk k njej.
Kritiko, menim, ie treba prenesti, in bodi še tako krivična, ali bedasta, ali celo ix>dla. Zato se mi zdi vsak odgovor odveč. Pač Pa mislim, da se da najti drugih lekov, s katerimi je možno paralizirati prijazni učinek takrh domorodnih strupov. In če anbi-dotov ni dobiti doma, pojdemo ponje na tuje.
Zato sem se odločil in sem prevel, — ker mi Halbensteinerjev prevod ni v vsem ugajal, — »Rože« še sam v nemščino, poslal spis g. E. Hochreiterju (ki uglasbuje ničvredni ta izdelek je drugo leto) in ga naprosil, naj ga predloži katerikoli za presojo dela po njegovem mnenju kompetentni osebnosti v oceno, na kar se ie naprošenec obrnil na vsaj širom Nemčije in Avstrije slo vitega muzikalnega recenzenta, pisateija in opernega dramaturga na Dunaiu drja H. W. Kiihnela, od katerega je došla sledeča, mene naravnost uničujoča kritika:
»Ich stelle mit Genugtung fest. dass Suiet u. dramatisehe Durchftirun? durchaus vor-nebm u. dabei doch vvirksam gewahlt, u. durchgearbeitet wurden. Das Fehlen eines »Helden« in opemmSssigen Sinne ist neu: der Beginn der Handlung mit der »Kata-strophe« im gleichen Sinne. iedenfalles apart u. eigenwilMg ... (glede podrobnosti) Zusaatmenfassend m odrte ich die Arbeit im compositlonstechnischen Sinne als durchaus gunstig angelegt, u. als biihnenvvirksam be-zeichnen: es besteht kein Zvveifel. dass (dne) erprobte Komponistenhand ein aus-serst originelles u. ebenso... zugkraftiges Musikdrama schaffen kflnnte«.: Ali slovenski: »Z zadoščenem ugotavljam, da sta si-že in dramatična izvedba vseskozi otmena in pri tem vendar učinkujoče izbran* in
Po slovanskem svetu
N. Cajkovskij f
V	visoki starosti 76 let je umrl 30. aprila blizu Londona N. Cajkovskij, najuglednej« ša osebnost starejše ruske emigracije. Ro» jen v- Vjatki L 1350 je postal vodja dijaštva petrograjske univerze. Krožki »Čajkovcev« so hoteli pomagati neukemu ljudstvu in so rodili veliko »narodnostno gibanje« po celi Rusiji Marsikateri bogat mladenič je žr« tvoval lepo bodočnost skromnemu delu ljudskega učitelja ali kmeta in obrtnika. Tedanja cari-stična vlada pa ni razumela tega mirnega pokreta in je obsodila 193 čaj< kovcev na strogo dolgoletno ječo. To je rodilo veliko mržnjo, a Cajkovskij sam je odšel ▼ Ameriko: bil je proti nasilju, a nI mogel pregovoriti tovarišev.
V	Kanzasu je ustanovil Cajkovskij »bo« gočloveško* poljedelsko zadrugo. Njeni član: so iskali Boga v lastni notranjosti. Ven-.!-r so preveč trpeli vsled pomanjkanja. Dvleti pozneje je »občina« razpadla. Čaj« kovskij se je vrnil v Evropo in je predaval v kerist obsojenih revolucionarjev. Dolgo pa ni vzdržal v tujini L. 1904 se je vtiho* tapil v Rusijo, kjer so ga najprej zaprli, pozneje pa oprostili. Veliko je delal za kmečko zadružništvo. Med vojno je igral vplivno vlogo pri prehrani in pomoči be« gimcev. L. 1917 je nastopil Cajkovskij z vsem ognjem svoje nezlomljene duše proti Ljenlnu. Bil je tudi predsednik severne vlatic v Arhangelsku. Ko je ta padla, ker no se umaknili Angleži, je pobegnil v Krim in jc postal zopet član vlade. Po porazu \Vrangla je odšel starec v Pariz in vodil protiboljševiške zarotnike na Ruskem do 1 1923, ko mu je preprečila slabost nadaljne delo. Umrl je z besedami: »Rusija bo kma* lu vstala od mrtvih!«
Prezeglad Warszawski
Poljsko kulturno življenje obžaluje iz« gubo najboljšega mesečnika »Przeglada \Var3zawskega«, ki je prenehal izhajati po dolgi borbi ravnodušnosti čitateljev oz njih revščini. Časopis je začel izhajati meseca oktobra 1. 1921. Prinašal je poleg beletri. stike vodilne kritične, zgodovinske in filo* rofbke članke iz peresa uglednih strokov« lijakov. Vsled tega žaluje za tem, po vse« h i ni bogatim listom, vsa javnost brez po litičnih razlik. »Prezglad« je tudi veliko pripomogel k delu za rusko«poljsko kultur« no zbližanje. Prevajal je najnovejše pisa« telje: Leonova Babelja .Fedina, Sejfulina in druge. O njih je poročal V. Lednicki, avtor zanimive nove Knjige o rusko=po!j« A-i vzajemnosti, pisatelj obširnega ko=> mentarja k prevodu »Jevgenija Onjegina«, ki ga je oskrbe! pesnik Leo Belmont. »rjrzegladovo« delovanje je tudi obrodilo dober sad. V Varšavi so na pr. počastili smrt Jesenina na svečan način, med tem, ko je bila 1. 1922 nemogoča spominska sl -vnost za A. Blokom.
Po »Przegladu Warszawskem« ostane vodilni mesečnik radikalna »Droga« (Pot), kakor pišeta V. Sieroszevvski in A. Strug. List se tudi zanima za slovanska in manj« šinjska vprašanja, a smer mu daje mar« šal Piisudski. Vsled tega pogrešamo v li« stu baš onega kulturnega delovanja za ru« <ko=poljsko zbližanje, kateremu je služil »Przeglad Warszawskk.
vojne
Izza kulis balkanske
V boiE-arskein časopisju se mnogo raz-previja o vprašanju, kdo je zakrivil katastrofo, ki je Bolgarijo zadela v balkanski in kasneje tudi v svetovni vojni. O tem rprašanju zlasti živo razpravljajo bivi vo <Klni bolgarski častniki, ki drug drugemu očitajo, da pri pripravah za vojno in kasneje med vojno niso postopali tako, kakor bi marali, ako so hoteli očuvati svojo domovino grozeče ji nesreče. Baš v zadnjem časa čitamo v sofijskem »Miru« zanimivo razpravo o tem vpraSanju, ki jo psi5e re-if-nn; polkovnik Dobri Popov ln ji dal naslov »Osvjetleinije po narodnata kata. Ktrofa«. Nas zanima ta razprava v toliko, ker govori tudi o dogodkih, ki so se doigra-vali pred balkansko vojno ta ki so biH v svojih podrobnostih doslej široki javnosti večinoma še neznani.
Znano je, da se je balkanska zveza in balkanska vojna 1. 1912. pripravljala v največji tajnosti. Do meseca septembra 1. 1912. ni razen prizadetih zavezniških vlad v Kvropd nihče slutil, kamo-11 vedel, da se pripravljajo na Balkanu dogodki, ki so na to postali mejnik v razvoju svetske zgodo-vine. Prvo veet o velikih dogodkih, ki se rpipravljajo na Balkanu, Je priobčil, menimo. da se ne motimo, 13. seipt. 1912. »Slovenski Narod« in vzbudil ž njo veliko senzacijo. Dogodki so se na to vrstili s tako -.rztao, da Javnost nI imeSa niti časa, da bi » zanimala za važme predhodne čtajenice, c! so pripravljale ln tudi pripravile one ilogodke. Tako so na primer široki publiki
predelana. Da nima delo »junaka« v opernem smislu, je novo: započetek dejanja s katastrofo io vsekakor v Istem smislu apar-ten in samonikel... Če upoštevamo vse, bi deio v kompozicijsko-tehničnem smislu kot vseskozi posrečeno zamišljeno in odersko vrlo učinkujoče označil, zbog česar ni dvomiti, da preskušen skladatelj lahko iz njega ustvari izredno originalno in prav tako krepko privlačno muzacalno dramo«.
Takih, najmanj v toliki meri me kompro-rnituRjčih kritik tri Je došlo od druge strani Se nekaj in nekai iih ie na poti. Mislim pa, da navedena zadostuje.
In če uvažujemo sedaj, da Je prevod redno boljši od originala in da postaneš operni dramaturg na Dunaju nekako tako lahko, kakor pri nas v LJubljani, recimo — kritik, porsm ni dvoma, da ie ocena dr. H. W. Kumielova kot dr. Rezali vieva. dr. Zarni-kova in dr. Koblerieva prav tako brezpo-inebna, in da ie ln o stan« merodaina in priznanja vredna izključno sa.no »kritika« last nika »Oslovske čeljusti«. Zatorej naj piše odslej naprei še kar in kolikor mu drago.
Zame ie s tem zadeva defintivno končana.
Slovenska javnost pa seda i presodi sa-rr-a. kake umetniške literarne. kritiške ta »eaterske razmere vladalo nri nas, v naši ljubi blaženi SfoveeiiL Bog fl dal dobro.
Dr. Ivan Robida.
docela neznane podrobnosti o pogajanjih za vojao konvencijo mad Srbijo fin Bolgarsko ln o končaneo njetnam zaključku. V tem oziru nam podaja Dobri Popov prav zanimive detajle, ki jih je vredno zabeležiti Bol garsko-srbska zveza Je bila. kakor znamo, sJclenjena, začetkoma 1. 1912 Sklenjena Je bila z namenom, da obe državi nastopita proti Turčiji tn' pričneta proti nji vojno. V to evrho je bilo potrebno, da se sklene med obema državama vojaška konvencija. Dočim so preje zvezo pripravljali diplomati, Je sedaj prešlo delo v roke vojaških strokovnjakov. Da se odvrne od stvari pozornost Javnosti, se delegati obeh generalnih štabov niso sestali morda v Beogradu ali Sofiji ali v kakSn em obmej nem mestu, marveč v prtetamlšikem meetn na Črnem morju v Varni. Srbsko delegacijo bo tvorili načelnik generalnega štaba general P n t n I k, polSkovntk P a v 1 o v i č ta podpolkovnik Kalafatovlč, seda. nji general in komandant dravske divizije v L u bi Jani. bolgar. sko delegacijo pa načelnik generalnega štaba general FI č e v lo polkovnik N e r j e-z o v. Seje so se vršile v vojašnici v bližini carskega dvorca pri Eakstaogradu in bo trajale 5 dni. Bolgarska delegaatja Je zahtevala, da se vse zavezniške vojne stle koncentrirajo v Traiklji, v Mokedoniji pa pusti manjša armada, sestavljena Iz bolgarskih in srbskih čet. Srbski delegati pa so zastopali stališče, da Je treba kakor v Traciji. tako tudi v Makedoniji osredoto čiti močne armade, ker bodo Turki tudi tu skušali! izvojevati odločitev. Obe delegaciji sta sprva krepko vstrajali na svojem stališču, že se Je zdelo, da se pogajanja razbijejo, ker so bila že prekinjena, toda, končno so se udaJfi bolgarski deflegatl in konvencija je bEa siklenjena in sicer na tem-le temelju: Vsa srbska armada z eno bolgarsko dlvtetjo naj operira v Makedoniji, vsa bolgarska armada pa v Trakiji Da pa je prišlo med delegati do soglasja, za to se je zavzel general FI č e v, ki je kasneje sam nadaljeval pogajanja v Beogradu in končno izposloval, da se je dodal vojni konvenciji še tretji člen, ki je določal: Ako se izkaže, da je težišče vojnih operacij Traklja, pošlje Srbija taikoj dve diviziji, ako pa se pokaže za težišče Makedonija," pošljejo Bolgari tjakaj 2 diviziji V avgustu 1912. Je bila na to še zaMjučema vojna konvencija z Grško, že preje pa s črno goro. A dasi je general Fičev sam sklenil to vojno konvencijo, vendar je dvomil v končni uspeh bolgarskih vojnih operacij ta Je to mnenje obrazložil tudi kralju ter predlagal, da se vojna odloži do poletja. To poročilo je ponovfl tudi pred ministrskim svetom, ki je bil že pripravljen vojno od goditi, aiko bi ne bil general Savov izjavil, da je uspeh vojnih aperaclj za-sigiiran. ako se te operacije vrše v smislu srbsko .bolgarske vojne konvencije.
Iz te razprave Popova je razvidno, da je malo manjkalo, da bi se bila balkanska vojna odložila do svetega nikoli, ako bi ne bil general Savov v odločilnem trenotku pomiril bolgarske vlade in ne pobil pomislekov šefa generalnega štaba Fičeva.
Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaji;
Dan ruskega invalida. Češki iisti poročajo: »Due 23. t. m. urirede po vseh slovanskih in zavezniških državah »Dan ruskega vojnega invalida«. V češkoslovaški republiki bo ta din prirejen pod pokroviteljstvom načelnika glavnega štaba generala G a i d e.< — Ali se tudi pri nas prlTedi zbirka za ruske invalide v pregnanstvu? Doslei ni bilo o tem ničesar slišati.
iSpolek čeških žunalistov v Pragi« ie imei 5. t m. sve letni občni zbor pod predsedstvom Jos. Holečka. Društvo ie bilo osnovano leta 1S77, in slavi prihodnje leto svojo 50'stnico. Članov ima 81. izmed teh so 4 člani že 49 let, predsednik Hole-£ek sam :e član že 40 let. 30 let pa ie pri društvu pet članov, med njimi tudi predsednik senata Vadav Klofač. Za nredsedni-ka je bil zopet izvoljen Josip Holeček. Društvo bo prihodnje leto posebno slovesno praznovalo svoio 25!etn;co.
Osemedesetletnica odličnega češkega pisatelja. Pretekli teden ie bratski češki narod slavil SMetnico enega svoi i h najpopularnejših pisateljev dr. Josipa Š t o 1 b e, čigar ime ie debro znano tudi Dri nas. saj so bile številne njegove veseloigre in drame vprizorjene tudi na ljubljanskem gledališču. Vinohradsko mestno gledališče .ie njemu na čast priredilo ciklus njegovih najlepših iger. Ta ciklus se ie pričel že na jesen in se ie končal na niegov 80. rojstni dan dne 3. maja s predstavo niegove veseloigre »Vodila zadruga«, ki so io sicer že pred 40. leti prvič vprizorili v Narodnem divadlu, ki pa tudi danes še ni izgubila svoje svežosti. Dr. Stolba ie bil rojen v Kraljičinem Gradu, študiral ie v Pragi gimnazijo in prava in se ie na to posvetil notarskemu poklicu. Od mladih nog ie imel izredno ljubezen za dramsko umetnost. Kot dijak je pridno posečal gledališče in se popolnoma uživel v gledališko umetnost. Njegov talent se ie pokazal, ko ie kot 231etni mladenič zmagal v natečaju s svoio veseloigro »Krojač in čevljar«. Preživel ie težke početke češkega gledališča koncem šestdesetih let preteklega stoletja in s svojimi dramskimi umotvori nemalo pripomogel k razvoju češke dramske umetnosti. Vsaka njegova nova igra je pomenila zanj napredek in uspeh. Tajnost njegovega uspeha pa ie bila v prvi vrsti v tem, da ie sMkal dejansko življenje, kakor ga ie pozna! iz bogate svoje prakse kot notar. Kar pa njegova dela najbolj odlikuje, ie svež humor in zdrav dovtiD. Toda dr. Stolba ni samo dramatik, dal ie češki književnosti tu dragocena beletristična dela — humoreske In povesti. Prav dragoceni so tudi njegovi potopisi. Dr. Stolba ie mnogo potovaL Posetil ie tudi Ameriko in plod tega pota so štirje zvezki knige »Onkraj Oceana«, potopis, ki je bil v 70. letih naravnost sijajno delo. Za zgodovino češkega gledališča in češkega javnega življenja obče ostane neprecenjliv dokument njegovo delo »Iz mojih spominov«. — Sivolasemu piscu, ki ie bil vsikdar velik priiatelj tudi naiega naroda, kličemo 1 mi k njegovi 801etnloi: Se na mnoga leta!
Petdesetletnica osvobojenja in nezavisoo-sti Bolgarije, Po vsej Bolgariji so 3. t. m. svečano praznovali 50!etnico aprilske vstale (1. 1876), katera je naposled za vselej iztrgala bolgarski r.arod iz okovo« turškega robs-tva ta prinesla Bolgariji popolno neza_ visnost
Lovstvo in ribištvo
Naš ribiški senijor
Profesor Ivan Franke ima nevenljive za« sluge za naše ribištvo. On je bil prvi, ki je pričel sistematski gojiti ribiški šport v Slo« veniji in prvi, ki se je zavedel velike važ« nosti ribogojstva za naše narodno gospo« darstvo. Zanimivo je, kaj ga je napotilo in kako je pričel, ko vendar ni bilo nikogar, ki bt ga bil v to vzpodbujal.
Leta 1878. je bil premeščen za učitelja risanja na kranjsko gimnazijo. Kmalu je našel pot k Savi, proti Farovški loki, kjer je obujal spomine na lepa dijaška leta,^ ko je posečal kranjske šole in v prostem času pohaial in posedal ob deročih savskih va» lovih. Zanimala ga je voda in zanimali so ga njeni prebivalci. Nabavil si je nemško knjigo, iz katere je črpal prvo teorijo o ribarskem športu. Kmalu se je seznanil s kranjskimi mlinarji, ki so bili takrat edini in precej primitivni ribiči V njihovi družbi ie pričel praktično izvajati, kar se je naučil z knjige in je imel precej lepe uspehe. Ko je izvedel, da so tudi v Bohinju posebno praktični poklicni ribiči, jo je mahnil peš v Bohinj in ostal več dni pri njih. Kaj rad pripoveduje naš ribiSki senijor, kako pri« jetr.o je bilo v družbi starih bohinjskih očancev, s katerimi se je večkrat do poznih nočnih ur, sedeč ob divnem Bohinjskem je» zeru, pogovarjal o ribicah.
Po vse i deželi so sloveli ribiči tam doli na ribah in rakih bogati Krki. Neke počit« niče je tudi te posetil, da se tudi od njih nekaj nauči in da sam pregleda in preizkusi tamošnje ribarske razmere. Nastanil se je pri ribičih v Zagradcu.
Ribiči so pripovedovali novemu učencu o posebno velikih mrenah, katerim pa niso mogli do živega. Vsled globočin in nekate« rih drugih terenskih neugodnosti v vodi so se stare in navihane mrene vedno umaknile mrežam in tudi trnek so poznale: nobena vaba jih ni privabila. Profesor Franke je poizkusil novo vabo. Na trnek je nataknil kapeljna, toda komaj je bil trnek v vodi, že so pričeli vabo glodati in objedati mali kliniči, katerih je bilo na tisoče v Krki. Grizli so tako dolgo, da so mu vse objedlL Na koncu je izvlekel iz vode prazen trnek. Ker so bile to samo manjše ribice, se niso mogle ujeti na večji trnek, namenjen sta« rim mrenam. Ribiči so se smejali, toda naj« zadnji se je vendar smejal učenec, ki so ga po tem uspehu takoj priznali za mojstra. Franke je vzel umetno muho, ter je vlovil par sitnih kliničev. Klin, ki so zelo navi» hani, so kmalu spoznali, da se ni dobro ša» liti z navezano vabo, in se niso več upali v bližino. Tako je končno vaba dosegla svoj cilj. Velika mrena je pograbila za kapeljna, obvisela in se jela braniti. «Prccej dolgo je trajalo, preden se je izredno velika riba vsaj trenotno pokazala, preden sem videl, kaj imam prav za prav na trneku. Parkrat sem moral teči ob strugi Krke gor in dol, piedno se je riba umirila,® je pripovedoval srečni ribič. Ker je obal strma, je ni mcgel izvleči iz vode in je poslal po poklicncga ribiča, da mu pride na pomoč. Toda ta se je smejal. Pi! je naprej v gostilni vino ter ni hotel verjeti, da se je vlovila na trnek taka riba, ki bi ji ne mogel biti ed^n kos. Šele na ponoven poziv je prišel in pomagal dvigniti z mreže iz vode do sedaj najtežjo ujeto mreno; tehtala je 16 starih funtov ali 9 kg. Ta izreden uspeh je našega lovca še bolj vzpodbudil k športnemu ribarstvu.
Profesor Franke pa je bil tudi izboren sulčar. S svojim rojakom dr. Ivanom Tav« čarjem, ki je bil strasten ribič, sta marši« katerega sulca«veiikana dvignila iz zelenih valov in globokih tolmunov. Do Franke to« vega sulčarenja so naši stari ribiči imeli tu« di za sulčji lov prav primitivno napravo. Niso poznali sestavljene palice, in tudi ne kolesa za navijanje in odvijanje; podajanje vrvice itd. Imeli so več metrov dolg kapnik, to je dolgo tanko lato iz smreke, ki na ka= meni tih tleh zelo počasi raste Na kapnik so privezali močno, iz konopnine spleteno vrvico, za vabo pa meh postrvi, to je ribjo kožo, v katero se je nabrala voda in izgie« dalo je, kakor bi plavala živa postrvica; to vabo so uporabljali ribiči v zgornjem delu Gorenjske. Ribiči v kranjski okolici pa so lovili navadno na bclico. Ker niso mogli seči daleč, so lovili pri kraju posebno v gio« bočinah, pod grmičevjem, kjer sulec kaj rad pTeži, ali pa so se s čolnom približali enim mestom, kjer so pričakovali, da bo sulec prijel.
Profesor Franke si je sam izoblal jeseno* vo ribnico, ki je sestojala iz dveh delov. Na libnico je pritrdil po vzorcu modernih ri» fcičev kolo z vrvico, katero mu je napravil v Kranju strugar. S to pripravo je pričel sulčariti in je dosegel prav lepe uspehe. Imel je v zakupu Savo od izliva Kokre pa do Smlednika, kjer je bilo pred zgraje« njem velikega jezu pri Medvodah mnogo belic in tudi dosti solcev. Najtežji sulec, kar jih je Franke ujel, je tehtal 18 funtov, to je nekaj nad 10 kg.
Se bolj, kakor za športni de! pa se je pro« fesor Franke zanima! za gospodarsko stran ribarstva. Cital je knjige in napravil prve poizkuse z umetnim oplojevanjem in vale« njem rib na Okroglem nasproti postaje Ra« kovca Sv. Jošt pri mlinu, ki je še nedavno zgorel. Dosegel je precej povoljne uspehe. Večina izvalenih ribic pa mu je žal prezgo« daj ušla v Savo, kjer je gotovo postala plen večjih rib Par let kasneje je prenesel va« Iilne aparate v Kranj k Pavšlarjevem mlinu. Tam je dosegel boljše uspehe. Umetno iz« valjene in vzgojene postrvice je prenesel v različne potoke. To vališče je po svojem odhodu iz Kranja 1. 1890. oddal inženjerju Steinbauerju, ki ga je pa opustil že čez dve leti. Istega leta ie bil profesor Franke od kranjskega deželnega odbora imenovan za ribarskega izvedenca. Ta posel je vršil* do lanskega leta. V omenjeni funkciji je pre« hodil večkrat vso Slovenijo, preiskal vsa vodovja in jih je razdelil v ribiške katastre.
Prišcdši v Ljubljano je prevzel vod-tvo krasnega ribjega vališča in gojišča na Stu« dencu, ki ga je moderno uredil. Dan za dnem, včasih celo po večkrat na dan, ga je posečal, dela! neumorno in žel tudi izredne uspehe. Dosegel je izredno število izvalje« nih ribic, do 200.000 letno. Velik de! teh mladic je bil spuščen v naša vodovja, in ni čuda. če smo imeli pred leti tako bogate potoke. Prof. Franke je dobil iz Gorenjega Avstrijskega ikre od zlatarčice in šarene in jih je umetno izvalil. LTsadil jih je v naša vodovja. Radi velike požrešnosti so zelo prijemale ln so iih precej hitro izlovili. Zla« tarčice so se deloma pomešale z našimi po« točnicami. Šaren je še nekaj ostalo, poseb« no v nekaterih dolenjskih potokih, nekaj pa v Radovni na Gorenjskem Tudi južno po« strv, o kateri smo že pisali v našem listu, je on prenesel in vzsoiil na Studencu. Vsled
regulacije Save pri Črnučah, vsled peglob« ljcnja struge je leta 1908. pričela voda na Studencu usihovati in se sčasoma skoro po» polnoma izsušila. Lepo vališče je bilo treba prenesti, toda posebno primernega mesta ni bilo najti. Nekaj so prenesli v Bohinj, ne« kaj pa kasneje v Zelimlje, kjer so pa vali« šča nekoliko nazadovala Ž omenjenim pre« nosom pa je bilo mnogoletno in požrtvo« valno delo profesorja Franketa na ribar« skem plju v glavnem končano. Težko se je ločil od dragega mu kraja, od dragega mu posla, toda naravi in njenim močem se je Ie težko upirati.
Pri svojem delovanju na ribarskem polju je prof Franke točno sledil vsem svetovnim ribarskim razmotrivanjem. Cital in pisal je v razne ribarske liste. Mnogi njegovi članki so radi točnega opazovanja in izponolnje« vanja iako dragoceni v svetovni ribiški lite« raturi. Sodeloval je pri «Ostereichische Fi« scherei Zeitung®, ki ie izhajala na Dunaju. Izdal je 1. 1886 50 strani obsegajočo knjigo «Umetno ribarstvo®. ki jo je založil Klein« mayer & Bamberg v Ljubljani in pa 12 stra« ni obsežno brošuro »Nekoliko besedi o ri» barstvu na Kranjskem, kaj ga ovira in kako bi se dalo povzdigniti.® Omenjena brošuri« ca je izšla leta 1889. v založništvu Ribar« skega društva v Ljubljani.
Še danes v visoki starosti 85 let je naš ribarski senijor čil in krepak in kaj rad pokramlja o današnjih ribarskih razmerah.
VI. K.
Tretji isetelm
Ob velikem šundra, ki ga delata oba petelina, lesovec in ruševec, in pismeni ta neiptemeni lovci z njima, ostaja tretji gozdni petelin, gozdni jereč, čisto pozab Ijen od lovskega sveta, pač ker ne obhaja tako šumnih svatovščta, kakor njegova sorodnika, ker ne vzdržuje tako sijajnega dvora kot onadva, se tako viteško ne pretepa in ne pozna posebnih izbramlh prostorov za ljubezen ln dvoboje.
Kakor znano, živi gozdni jere b v moncw gamiiji m je vedno zvest do prilike ta preklica. česar se seveda ni od lovcev naučil. Petelin in kokoš preživita v paru navadno že zimo, tako da v marcu že spar-jena pričneta z ženitovaaijem. Iščejo In najdejo se samci in samice samo tedaj v pomladi, če je Iz starega para kateri ponesrečil iin ee ujel, ali pa postal žrtev ka.ke kune, lisice ali jastreba.
ZemStev traja skozi cel marec ta april ta se zavleče mnogokrat globoko v maj. Petelini so jako živahni, mnogo pojo ta se na vabilno piskanje dokaj naglejše odzovejo. kot v jeseni. Kdor je imel priliko vabiti jerebe na piščal, je pa tudi lahko opa-ziil. da ne prihrumi petelin sam, an. paik redno tudi njegova do skrajnosti ljubosumna ženica, če že ne vali. če je pa
že pričela valiti, se ukrade skoraj vedno njen gospod soprog, ki je in ostane petelin, od nje ta Izgine na avanture, seveda navadno brezuspešne, ker Je že vse spar-Jeno, ta je vrh vsega petelinov dokaj več kot kokoši. Zato se navadno, ko so piščeta že skoro dorastla in znajo fe dobro prhu-tati, spomni svojih očetovskih dolžnosti in se z dobro vestjo, brez greha ln moralno utrjen vrne k družinici nazaj
O ženltovanju prične jereb peti že v najzgodnejših jutranjih urah. že dolgo pred solnčnim vzhodom.
Pri tem se mu vježS peresa na temenu ln grlu, ona na perutnicah razleknejo. rep pa se razprostrl v široko pahljačo Tak pa Je seveda tudi, če postane v jeseni jezen to razburjen na piščal, kakor tudi s čisto popevko vabi k sobi koikoš pomladi in jeseni.
Pri takih prilikah se seveda zgodi, da prifrči na izziv drug petelin in da se na. sprotnika tudi sprimeta. Vendar je to velika redkost. Tudi boj davno ni tako divji kot n. pr pri ruševcih, zlasti ker se vanj vmešava kokoš. H. do skrajnosti ljubosumna, morda še tudi boječa za Izbranega soproga, niti dvoboja ne trpt. ker se pač ne ve. kake posledice bi morda lahko imela zmaga Da je taka Ksamtlpa tudi pripravljena navaliti na kako ničvredno lajdro, ki bi se na klic gospoda soproga skušala pritihotapiti v bližino ln kaliti z.i konski mtr. je samo obsebi umevno. Seve. da se pa tudi o teh moralnih družicah marsikaj govori, kar je proti paragrafom. Ampak z dokazi, to je križ in težava, posebno tam. kjer je tema ta mnogo gošč _ta borovničevja ta resja ta torej vse polno hotelov pa brez naipisov, tako da zvedava lovska policija ne more vršiti svojih po. slov s tisto natančnostjo ta uspešnostjo kot ona, ki, ki ... M ... Jo Bfilti paragraf 104.
»Lovec«, glasilo slovenskega lovskega društva, prinaža v svoji rnajnikovi številki sledečo vsebino: Anton šivic: Polh (konec). — Janko Ravnik: Stretetvo In temeljna podlaga strelske umetnosti (konec) — Fr. Roj in a: Brglez kot vremenslki pogori, nik. — KI.: Letošnja vztrajna tekma pti. čarjeiv (s preglednico). — Avgust Munda: Lov z umetno muho. — Iz lovskega na, hrbtnika. — Iz ribarske mrege. — Razglas — Maui oglasi
SulčJI lov J® zorpert odprt s prvim majnl-kom, da b! bilo bolje, da ee shnJSanlh ln po drestaih štrapacih oslabljenih velikanov ne bi lovUo vsaj še ta mesec ne, ali vsaj ne v rekah, kot sita a. pr. Ljubljanica aH Sava. Za manjše reke odmosno potoke, k! veljajo kot Izrecni postrvjS to lipanji revir, je smatrati sulea za škodljivca, napram kateremu ni treba nikalte obzirnost:, seveda z gospodarskega »taStšča. Športnik pa, ki pita rad manjvredne «u!ce z dragocenejšim postrv jim mesom, ta radi športa samega prizanaša seveda lahka poljubno. Torej dvojno stališče.
Zdravstvo
0 arteriosklerozi
Arterijoskleroza je bolezen, ki napade stene žil — odvodnic, torej cevke, kot take, in iih potom posebne vrste vnetja tako predrugači. da trpi njih normalna krepkost. čilost, glbkost in trpežnost. Zbog tega taka. tako izpremeniena stena ne vzdrži več tistega tlaka s strani krvi odnosno srca. kot zdrava odporna žllina stena. Poleg tega še stena zadebeli, kar vodi do zoženja ccvi, skozi katero ne more v gotovem času toliko krvi prostruitl. kakor bi se to sicer zgodilo če bi bila žila zdrav2 in bi ntidil« icnro'r"~' prodorno širino. Pa ne samo, da se žilje zbog arete-riioskleroze zoži. tudi zamaši se lahko na raznih krajih popolnoma, kar povzroča težko motenje in bolezni na organih, čijih žilje ie bolezen napadlo.
Pogosto je citati, da je aretriioskleroza bc-eze;i telesne izrabljenosti, kar ni dosti več kot lepa beseda, ki ničesar ne pove in ničesar ne razlofi. To, da io najčešče najdemo pr> starih 'bvdeh. v obče po 42. letu. bi morda opravičelavo mnenje, da ie bolezen nekak involuciiski (razpadni) pojav, nekake vrste starostna izprerrem-ba. Pa tndi to mne«*e r,» zadovolji povsem, ker se najde na eni strani v izjemnih slučajih arterijoskleroza že pred 33. letom, na drugi oa vidimo ljudi nad 60 let in več stare brez vsake areteriioskleroze tudi pri sekcijah. Pravega vzroka arterioskleroze ne poznamo in tudi ne vemo. pod katerimi pogoji se pripravlja in nastaja. S procesom staranja ie vsekakor v zvezi. Na drugi strani pa vemo, da ii bolezni, ki se tudi sicer rade lotijo žfVa in ea otvariajo. utirajo pot. kot n pr. sifilis in alsklerolizem. Če tobak res povzroča v večji meri arteriosklerozo. ni izključno, ker v niem delujoči strupi učinkujejo v Istim" na žilje. Toda to n. pr. dela tudi kava. Nadalje vemo. da težki. pogosti afekti, kot ieza. skrb. žalost itd. močno proizadevajo žilje. tako da bi se ne čudili, če bi tudi v njih videli vsaj sovzroke Pri nastanku areteriioskleroze. V istini opažamo, da soprogi histeričnih žena pod trajnimi afektivnimi napori, v katerih jih le-tč skozi desetletja drže s svojimi večnim scenami, razburjenji in kravali tako pogosto obole na arteriiosklorozi Prav tako pa tudi trgovci šoeku'anti. borzijanci. možje na odgovornih mestih itd.
Neredko se po"avi arterioskleroza pri protinu. pri sladkorn! bolezni in raznih kroničnih zastruplienjih. predvsem s svincem Seveda re o vseh teh slučarih težko povedati, kaj ie vzrok in kai posledice.
Jako izpostavljeni so tel bolezni tudi težki delavci, kot kopači, kovači, tesarji, nakladale! Brezdvomno ie arterijoskleroza v pni vrsti bolezen moških, ljubi oa neredko tudi cele rodbine.
Da bi zatrienre žilia bilo vseobče. da bi se pojavilo na vseh žilah, menda sploh niso opazovali. En pot obole te partije žtv-tja, drugi pot druge. Sedai se loti bolezen glavne odvodnice (aorte), sedai samo arterij, ki oskrbujejo srce samo s krvio. ali se zatrde odvodnice na vratu ali samo na rokah in nogah, ali one v možganih ali zopet v ledvicah itd.
Povedali srno že. da arteriiosklerotični proces izpreminja normalne stene, ki sicer odebele, zatrde in pogosto tudi zavapnene. a izgube svojo prožnost in odpornost ter postajajo slabotne in mestoma iako vdaj-liive. tako da se nabuškneio na obolelih mestih, ki v tem staniu prenašajo več krvnega tlaka. Ta ie pa porosto. posebno kjer obole ledvice na arteriosklerozi, povišan. zbog česar požene skozi preperelo vrzel v steni muskularno. prožno plastnl-co in jo izbuli v nekak mehur ali vrečico,
tako nekako, kaor ie to opažati Drl pne\. matikf, kateremu orerežeš zunanjo obodovo steno. Umevno ie, da obstola v takih odno-šajih vedna nevarnost, da poči cev. oti-nosno žila na takem kraiu. in da se izlije kri v njeno okolico. Če se to zgodi v možganih. govorimo o krvni kani v možgane, ki ima za posledico poeosto ohromenje ene polovice života.
Dokler ni bolezen še toliko napredovala, da bi bila zožila, odnosno zamaSila žile, ali da bi iih pretrgal krvni tlak. ne bo delala posebnih neprilik. Potem so pa znak! napredujoče bolezni odvisni od organov b krajev, kjer se ie nastanila. Bolniki prično tožiti, da težko dojemalo, težko oaziio. da nepopolnoma slede zamotaneišlm razmot-rivanjem, da vajenega dela več ne moreio obvladati, da slabo spe, da itm gine spomin, da iih boli glava, da so nervozni, vrtoglavi, omotičarji. razburljivi, prevzeti s strahom in grozo: drugi trpe na nadih oja-čenega in pospešenega srčnega utripanja, imajo občutek, da se vsak trenotek zgrudijo mrtvi na mestu; zopet drugim odpovt, prebava, jim oteko noge. tmajo sitnosti z ledvicami, ohrome na eno ali obe nogi začasno ali traieno Itd Srce s! pomaga, kakor more; leva prekat naraste, da bi zmagovala z zvišanim delom povišan! pritisk, končno Da se raztegne in tako oslabljena omaguie in omaga.
Če se kaka žila skoraj popolnoma ah' pa tudi v celem zamaši, ie prekinjen krvotok do tistega dela organa, ki odmre potem neredko na snetljaju. Tako vidimo, da v poteku sladkorne eolezni in v visoki starosti odpadejo očrneli udie, n. pr prsti, pa tudi cela roka, odnosno. da iih te treba odrezati, da se reši bolniku življenje."
Dokler ie še srce zvišani nalogi kos in ne odpove in dokler ni v notraniih organih še težjih bolezenskih izprerriemb. nj življenje v neposredni nevarnosti, tako da bolniki lahko dosežejo visoko starost posebno če se zaupajo izkušenim zdravnikom in po parreti žive. Na debelosti trpeči morajo živeti dietično in se moraio zmerno kretati. Lahki, nenaporni sprehodi, malo gimnastike, malo plavanja in podobnih gibalnih usmerjeni učinku te vrlo dobro Vsak težji muskularni napor ie pa prepovedan. Alkoholu se 'e čisto odreči, tobaku vsaj po možnosti. Nadalje ie treba gledati na redno in mehko nenapomo iztreblievanie. Tudi večje množine vode katerekoli druge tekočine se e izogibati, prav tako dražlilvih začimb, soli mesa in krepkih iuh Prav priporočljivo )e mleko, a ne v prevelikih množinah, razven če se vtesni jedilni list. Puščanje krvi vpliva na nekatere bolnike iako ugodno.
Kot staro zdravilo veljajo iodovl preparati, ki iz neznanih in nepojasnjenih vzrokov v mnogih primerih vplivajo iako dobro. Iz teoretskih razlogov, s katerimi se tukaj ne moremo pečati, se v novejšem času priporočajo silicijevi preparati, č^i iz predice, ki ima oksid te prvine v sebi. slovi že od nekdaj kot »izborno« zdravilo zoper bolezni žilja v starosti. Tudi česen, odnosno sok iz stolčenega česna, so DtipoTočali kot preizkušeno zdravilo. Da bi kie posebne uspehe z njim dosegli, ne vemo. Cela Južna Francija je zasmrraiena z njim.
A da bi bilo ondi mani arteriiosklerotičnih obolenj kot drugod, ni bilo še čuti. Da učinkujejo tudi razne mineralne vode ugodno, ie znana stvar.
Vsekakor ie priporočati arteriioskleroti-kom zmernost m mir. To jim pribori nedvomno še največ presenetljivih dni hi jim bolj kot vse drugo more podaljšati življenje
Kraljestvo mode
Letovišče in moda
Rano ie treba premisliti, kakšno gar derobo si pripravim za letovišče in zdravilišče. Saj je tudi v najskromnej-ših kopališčih treba razpolagati s pripravno zalogo oblačil, ker se mora ra čunati z vremenskimi prilikami, z menjavanjem temperature in ker ravno bivanje na letovišču prinese seboj če-^io nepredvidene okoliščine.
Letošnja moda lansira tudi za poletna oblačila namenjena za letovišče, generalno direktivo: enostranost. Privošči iim vse atribute: pliseje, volane, gube in še to in ono — odpoveduje pa se navlaki vsakega drugega okrasja.
V materralu ic favoriziran kineški
krep. ki je menda oo vseh svojih finih kvalitetah zares najugodnejši za krojenje preprostih, a vzlic temu elegantnih oblačil. Njegova odlika je tudi v tem, da se da najprikladneie kombinirati z vsakim tujim materijalom, pri čemer pliseji in volani izražajo svežost in mla-dostnost.
Priporočljiv je za letovišče komplet, o čemer pa .ie že parkrat biia beseda.
Istotako smo govorili tudi že o malih solnčnikih. Glede klobučkov se bolj in bolj skušajo priporočati veliki formati. Toda vzlic temu se bodo mali klobuki še nadalje vzdržali tudi na letošnjem letovišču.
Iz pariških salonov se visoka eleganca polagoma seli v zdravilišča
da svet akceptira vse, kar ona prinese novega ali čemur da svoj inprimatur. Istotako pa po daljšem ali krajšem boju svet zopet odkloni, kar je moda umak nila iz svojega repertoarja.
Kar je bilo včeraj lepo In prikladno, je danes nemogoče in zastarelo. Nad čemer smo se Še nedavno spodtikali, je danes najlepše, najpotrebnejše, najprak-tičnejše.
Moda venomer osvaja svet, toda ne tiranizira. Sugestivna privlačnost modnih novosti ne navezuje nase vseh. brez
izjeme, marveč učinkuje vedno povsem individualno in dopušča široke možnosti v izbiri in okusu. Vsekakor pa v svetovni modi vzdržuje sugestija s pomočjo ustvarjajoče fantazije večno valovanje. neprestano izpreminjanje. Vse to pa z enim ciljem: da povečuje lepoto in pridržuje mladost. A ni lepote na zunaj, če je ni tudi v duši človeka. In zaman bi moda stremela za izražanjem mladostnosti. če ne bi biln mladosti v srcih.
Marija Šarčeva
Kino
Kako je začel James Cruze svojo filmsko karijero
James Cruze je ameriški filmski režiser. Njegovo ime je — kakor vobče imena filmskih režiserjev — pri nas malo znano, teon bolj pa njegovi Hlm/i. Med njimi velja omeniti zlasti »Karavano«, ki smo jo videla lansko poletje v Idealu. Kdor je gledal in občudoval to ročno sliko izza preseljevanja ameriških mas sredi prejšnjega stoletja, pač ni mogel misliti, da je film delo mladega, v kinematografu Se malo izurjenega filmskega režiserja — Jamesa Cruza.
James Cruze je torej ustvaril »Karala, no«. Bil je tvegam poskus, ki bi ga bil lahko stal karijero. No. James Cruze je uspel In karijera mu je bila zagotovljena. Od takrat ga Američani knrakterlzlrajo ta-ko-le: Cruze je avtomat. Vrzi vanj 100.000 dolarjev, potegni vzvod in dobiš fltan.
Ta karakterizacija je točna skoraj do pike.
»Karavana« je bila prvotno zamišljena kot navaden serijski tilim povprečne kvalitete, brez sleherne ambicije. Zato Je podjetje njeno izvršitev naložilo začetniku — Jamesu Cruzu.
»In pomnite,« mu Je dejal ravnatelj, »nič nepotrebnega igračkanja, nič trošenja in razsipanja!«
James Cruze je prevzel. Brez odlaganja je šel na delo: izbiral je med igralci in izbral najdražje: Brne&ta Torrenca, War. rena Kerrfgama, Loiso Wulsan, Tullyja Marshalla. Vsi ti igralci so imeli pogodbe z drugimi' firmami. Cruze jih je pregovoril, da so za dobo snimanja »Karavane« odpovedali angažman, potem je pregledal in po» pravil manuskriipt, dodal nekaj svojih misli iia odšel refertrat ranmatelju.
Ravnatelj pa je bil, piše »Mon Cinč«, iz katerega posnemamo ta članek, Jesse Lasky sam. Pregledal je podrobno Crmov elaborat, se nekoliko začudil to vprašal:
»Kje boete dobili vozove?«
»Jih že imain,« je odvrnil James Cruze.
»Vole?«
»Jih že imam.«
»Kje boste ssvimall ekstertijerje?«
»Najel sem sto hektarjev zemljišča in kos reke.«
»Igralci?«
»Sprejmejo.«
Jesse Lasky je- zahteval oeem dni odloga za premislek.
»Dobro.« je dejal Cruze, »ta čas porabim za drug film.«
In je držal obljubo. Porabil ul niti vsega časa, ki mu je bil na razpolago. V t r e h dneh je izdelal film »Hailywood«, nekak kinematografski romam v filmu. (Tudi ta film smo že videli v Ljubljani, tn priznati moraimo, da mu ni bilo videti, da je bil izdelan v taJko kratkem času.)
Jesse Laaky je tedaj spoznal Cruzove »možnosti. Ne da M še dalje poimlšljal, je dal Cruzu pooblastilo, da sme začeti s sni« manjem »Karavane«.
Režiiser je popolnoma zadovoljil nade svojih ravnateljev. Izvr&il je »Karavano« v izredno kratkem času, in če tudi je po. trosil za film ne malo denarja, se ne more trditi, da je bil ta denar vržem skozi okno.
Moda in sugestija
(Misli)
Človeku današnje dobe je dovolj dobro znana moč volje, moč sugestije. Ne samo v zdravstvu, umetnosti in ljubezni marveč tudi v modi sugestija s prav isto močio k-ikor ustvarja in privlači tu-
di razdira in odbija.
Osvajajoča moč sugestije v modi in njenih novostih je tako velika in po sebi umevna, da se na to dejstvn v povprečnem razumevanju niti ne misli. Moda sama bi brez dvoma ne bila zmožna svetovnega gospodarstva, da nima mogočne zaveznice sugestiie omogoča,
Poolačana vztrajnost
Pred kakimi dvanajstimi leti se ie pojavil v Ameriki mlad. docela nepoznan filmski režiser, ki ie kazal, da ima mnogo talenta in veliko ambicijo. Hotel ie postati slavna film ska osebnost nai stane kar hoče. Dan za dne.n je požiral prezirljive besede in prenašal razočaranja. A ni obupaL Imel J® lepo ženo, ki jo je ljubil nad vse. Toda ona ie že lela, da opusti film in se posveti izključno samo njej in rodbinskemu življenju. Skušal jo je sicer spreobrniti in uverltl, da ie film obljubljena dežela, a ona le bila trmoglava in ga je kratkomalo postavila pred dilemo: ali naj se odreče niei ali pa filmu. Marsikatero noč ie prečul v razmišljanju o svojem tragičnem položaju in večkrat je bil že na ten, da poda ostavko na režisersko mesto. Slednjič pa ie zmagala strast nad ljubeznijo: ostavil ie ženo in ostal pri filmu. Danes ie nekdanji nenoznani zakotni režiserček eden izmed največiih filmskih režiserjev ne samo v Ameriki neio na vsem svetu.
Ime? David VVark Griffith ...
Charlie Chaolin kot akrobat
Neki ljubitelj filma, ki je pred kratkim cbiskal Charlleja Cpahlina v njegovem »tu. diu v Hollvwoodu, poroča v amer. listih o svojih vtisih, ki jih je dobil, ko je gledal umetnika pri poslu.
»Dobil sem Chaplina.® piše poročevalec, »baš ko je izvajal nenavadne akrobatske točke. Imel je svojo navadno obleko, ki jo vsi dobro poznate: ohlapne hlače, tesen suk« njič, melonasti klobuk in neizmerne čevlje ter seve neobhodno palico v roki. In je ples zal z iztegnjenimi rokami po vrvi.
Odkar sem poslednjič videl Charlieja, se je izpremenil. Črne lase so mu jele preple« tati srebrne nitke. Toda njegova spretnost in prožnost je ostala ist* kakor pred letom. Snimal je prizor ra svoj novi film «Cirkus» (»Klovn®). Ves čas, ko je izvajal svoje akro» batije, zlasti tedaj, ko je srečno priplezal na visoko, na podpornih kolcih razpeto vrv, je zabaval navzoče gledalce s svojimi duho«
iMladost, lepota
in svežost ■p potovo pridobi ji va z
vitostmi in na moč komičnimi domisleki in situacijami. Naenkrat mu je noga zdrknila, omahnil je in le malo je manjkalo, da sc ni nabodel na kolec, preko katerega je bila razpeta vrv. S čudovito prisotnostjo duha se je ognil nesreče; vjel se je na vrv in se spTetno vzpel pokonci brez tuje pomoči.
Nam je zastala sapa, Charlie pa je ostal miren kakor vedno. Toda ko je videl naše preplašene obraze, si ni mogel kaj, da se ne bi nasmejal. Ob njegovem smehu je od. leglo tudi nam.
Svoj novi film ustvarja Chaplin z veliko ljubeznijo. Ker bi ga rad čimprej dokončal, dela na njem malone noč in dan. Pravi, da mora biti »Cirkus® boljši kakor «Lov ::a zla* tom». Začetne scene je bil že dovršil in je bil ž njimi zadovoljen; pozneje pa si je pre« mislil in jih je uničil ter se sedaj pripravlja, da jih začne znova snimati.«
Kaj igrajo drugod?
ZAGREB predvaja ta teden par prav za. r.imivih filmov, tako Pot do greha produk« cije Paramount z Eleonoro Boardman, Adolfom Menjoujem in Konradom Naglom; Opasno nedolžnost (takisto Paramount) z ljubko Lauro la Plante: Opasne devojke iz Durforda (Constance Taimadge) in grote« sko Ponorela hiša z Buste-rom Keatonom. Ugajala je tudi nemška Strast (produkcija Eichberg.film) z Liliano Harvcv v glavni vlogi, manj pa Paramountova Tigroma Ifut bežen (Antonio Moreno, Estelle Tavlor.
Dempsev). — V BEOGRADU dajejo M a, lega Robinzona, poslednji film Jackiej* Coogana, ki smo ga v Ljubljani videli že pred meseci, pustolovske Strahoto doline kač z NVilliamom Desmondom. sportski film Kalifornija z Reginaldom Dcr.nyjem in ne« davna ljubljftr.-ika gosta \V. KrauBa in Lvo de Putti v Ljubosumnosti. Najavljen je Charlie kot vojak (Charlie Chaplin). — GRADEC ima senzacijo: nemški film B!»» marek, ki ga raihovska kritika postavlja v isto vrsto 7. Nibclungi, dalje predvaja L o« garjevo Krisio (Harrv Liedtkc, Lva Mara), Kralja kolesarjev (Biscot), pustolovino No> ri Johnny (Frank Hutchinson), Strajftov valček in Malega Robinzona. — Atrakciji DUNAJA ste Pariška podgana (Mae Marsh) in Plemlka Hager po Benoitovem romanu). Laški film Rdeča princesa (Soava Gallone) ni dosegel prisebnega uspeha, tembolj pa ugajajo Sodobna dekleta (Macige Bsllamv, Georg Stcvvard), nemška veseloigra Počet n -j bi se ločila? (Max Lu:ida. Vivian Gib« son) in Devojka s Pc-tecucclija (Ada Sve. din, WiIIy«Kaiser). — Kopico filmov, ki jih konzumira PARIZ, se ne izplača naštevati; omenjamo le najpomembnejše: Črni angel, Njegova sestra iz Pariza (Constance Tal« madge). Bela pustinjo (Claire \Vindsor),, Nana, Obleka napravi človeka (Reginsld Dennv), Črn i orel (Valcntino), Sin prerije (W. S. Hart), Črncoka vohunka (6. epoha). Poleg tega Harold Llovd, Buster Keaton, Jchny Hines itd.
Paberki
—	Teodor Roberts. Moizes iz »Desetih
zapovedi«, je bil nad eno leio bolan. Sedaj je toliko okreval, da se bo zopet mogel posvetiti fiimu. Sodeloval bo še nadalje Pri Paramountu.
—	Cecil B. de Miilo je angažiral za svoje podjetie Donalda Crispa, režiserja »Dona X. Zorrovega sina«.
Francoski režiser Marcel L'Herbier obeta »Vstajenje« po romanu L. N. Tolstega. Za tem namerava prirediti za film VVildov najznamenitejša roman »Slika Dorian Gray«.
Tajinstveni otok (L' lle Mvstčrieuse), sloviti roman Julesa Verna, pripravlja Mauri-ce Tourneur za flim, ki ga bo izdelala tvor. niča M. G. M. (Metro-Goldwyn-Mayer).
FIlafeSija
Falziiikati slovenskih kronskih portovnih znamk'
mm
v&.KKONA gfj
CREME M0US0N
Dva tipična pariška poletna plašča
Ko sem v 172. številki »Jutra* od 26. ju. Iija 1925. opisal falzifikate naših vinarskih portovnih znamk, mi kronskih ni bilo mo. goče obdelati podrobneje, ker falzifikatov teh znamk nisem mogel najti nikjer, češ da je sodnija vse zaplenila in uničila. V svojem prvem članku sem o njih pač po. vedal le toliko, kolikor sem izvedel pri glavni razpravi proti falzifikatorjem in pa iz sodnih aktov. Sedaj se mi je pa posre. čilo vendarle dobiti te redke falzifikate, katere danes vsakdo lahko vidi na sliki, da se prepriča, kako neroden je bil ponareje« valeč, ki sam ni bil filatelist Falzifikati so zato tudi najboljši dokaz, da pri teh svojih izdelkih ni imel fiiatelističnih sve. tovalcev, kot pri drugih.
Strojnik Blaznikove litografije, Padevet, je našel nekaj litografskih kamnov, na ka< terih so bile še 15 in 20 kronske ter vinar, ske portovne znamke, le kronskih portov. nih ni našel nikjer, zato mu pa tudi ti fal. zifikati niso uspeli. Za nje je namreč po. rabil vinarski kliše, iz katerega .je izbrisal vinarske vrednosti ter na njega narisal kronske vrednosti. Mož je pa pri tem poza. bil, da smo imeli dve vrsti portovnih znamk lltografirane v Ljubljani in na Dunaju, ki se prav bistveno razlikujejo med seboj v papirju ln barvah, tudi no risbi sami, nam. reč po velikosti številk in napisov, kar nam naša slika najbolj jasno kaže. Ponarejeva« lec brez »visoke* filatelistične izobrazbe jc pač mislil, da k vinarskim znamkam ljub« ljanske izdaje z malimi številkami spada, jo tudi znamke z malimi kronskimi števil. kamL V resnici je pa ravno narobe. Ljub. ljanske vinarske znamke imajo manjše šte« vilke kot dunajske, pri kronskih so pa ljub. ljanske številke večje od dunajskih. Pri po. narejenih znamkah so pa tudi pri kronskih vrednostih male številke, ker je ponareje. valeč imel za predlogo kronsko znamko du. najske izdaje. Sedaj pa na naši sliki poglej, mo, k«j je iz tega nastalo. V prvi vertikal ni vrsti so pristne znamke ljubljanske iz« daje, cela srednja vrsta je falzificirana, v tretji navpični vrsti so pa zopet pristne znamke dunajske litografije. Ljubljanske znamke imajo okrog velike številke tudi nipis »Država SHS» v latinici in cirilici r velikimi črkami, v tretji vrsti je pa okrog male številke tudi mnogo manjši — nižji in tanjši napis kot pri ljubljanski izdaji. Pri fslzifikatu je pa napis enak napisu ljubljan. ake izdaje, ker je posnet po vinarskih znamkah tega tiska. Vrednostna številka je pa prav slabo prerisana po znamki dunaj« ske litografije. Številka in imena vredno, sti »Krona« oziroma «Kron» so torej prav sltbo kopirane po dunajskih znamkah ter imajo raztrgane robove, katere tudi začet« nik lahko spozna kot falzifikate, čeprav nima originalov pred seboj. Tudi barva fal. zifikatov, ki so motno zelenkastomodrf se na Drvi DOžled loč1 od harva pristnih nor«
tovnih znamk. Papir se bistveno razlikuje,
ker je pri ponarejenih znamkah znatno tanjši in prosojnejši kot pri pristnih.
Namenoma sem pa za današnjo ilustra« cijo izbral ljubljanske znamke, t. j. prve navpično vrsto, ki imajo vse tri tipične hi« be plošče. Pripomniti moram še, da so vs« tri vrednosti tiskane na eni poli brez več« jih razmakov med posameznimi vrednost, mi, kot jih imajo med posameznimi znam« kami iste vrednosti. Prve tri navpične vr> ste po deset znamk v poli imajo vrednost 10 kron, v ostalih desetih navpičnih vr. stah je pa zgornjih vodoravnih pet vrst a vrednostjo 5 kron, spodnjih pet vodoravnih vrst pa z 1 krono. V promet so take pole prišle samo razdeljene po posameznih vred nostih in sicer: 1. pola s 50 komadi znamk po 1 K s petimi vodoravnimi vrstami po 10 komadov, 2. enaka pola 5 kronske znanji ke in 3. pola z desetimi vodoravnimi vrst* mi 10 kronskih znamk z le po tremi znam> kami v vrsti. Zato tudi nikdar ne morem« najti celega desnega ali levega vogala i nepotiskanim robom pri 10 K znamkah, ni« kdar takih spodnjih vogalov pri enokronskj in nikdar zgornjih dveh vo-galov pri pet kronskih znamkah. Naša enokronska ljub« ljanska znamka je 41. marka v poli po 50 komadov s tipično hibo, da veže cirilsk« črko "R„ črtica s črko «P», toraj prvi znamka v spodnji vrsti. Pri tej vrednosti imamo pa šc eno tipično pogreško, namrej debeli latinski «D» in na desni strani med latinskim in cirilskim napisom belo pjlko oh okvirju. To je šesta znamka v četrti vrsti Pri petkronski znamki pa vidimo ob okvir, ju na levi strani med cirilskim in napisom v latinici poleg male bele pikice še debelo belo piko, katero imajo vse znamke v pred. zadnji navpični vrsti. Kakor pri obeh malih vrednostih tvori notranji okvir tudi okrog številke 10 niz prav drobnih, komaj vidnih biserov — belih pikic —, le pri znamki v spodnjem levem vogalu je pod črkama „>KA" en jasno viden biser, torej ob dru« gih debelejša debela pika.
Teh hib pri falzifikatih ni, ker jih ni« majo tudi vinarske vrednosti ljubljanske litografije. po katerih so posneti. Pač ima pa ponarejen« znamka za 1 K naše repro« dukcije latinsko črko «V» podobno črki «N». Če je ta hiba pri ponarejenih znam. kah tipična, ni mogoče določiti, ker sem dosedaj videl samo ta komad, a upun, da mi radi podrobnejšega opisa še kak Mate. list v splošno korist da na razpolago red« ke falzifikate.	A. G.
Opcrmba uredništva. Zbiralci pr«v pogo« sto pošiljajo uredništvu pisma, navadno ze» lo obtežena z različnimi vprašanji in tudi znamkami, seveda priporočeno, da je po« trebna prav visoka frankatura z« vrnitev. Da bi to priložili, pa večinoma pozabijo. Zsto je «pozabljena® tudi vrnitev, dokler ne oošlieio poštnine
Tovarna triko* faže in perila
Fanlnser
Ruška cesta štev.45.
Priporoia svoje izdelke letnega blega kakor: otroike veslarske majice in moške mornarske maje v razlUnih vrstah in Izdelavah, sokolske maje, mrežaste maje, kopalne hlale ter kopalne obleke za molke in ženske in damske reform trikot hlaie Nadalje obveSiamo naie cenj. odjemalce, da izdelujemo že zimsko trikotažo v naj-boljših vrstah ter sprejmemo lahko naročila sa vsako koliiino in dobavljivo za avgust ali september mesec. — Prodaja se samo trgovcem
Mali oglasi, kl služijo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din i*—. Najmanjši znesek Din 19'—k
Društvo «Soča»
▼ LJubljani naznanja svojim članom, da »e vrši v to bo to dne 15. t. m. ob 8. uri »večer t salonu pri »Levu* V. redni
letni občni zbor
s navadnim dnevnim redom Vabimo člane, da se tega letnega občnega zbora udeleže polnoštevilno. — Predsedstvo.	13130
Sokol I
rabi svoje članstvo na
vzlet
ki se vrši v nedeljo Iti. maja v Borovnico in Pekel. Odhod z vlakom ob 13'25, prihod nazaj z večernim vlakom. —■ Zdravol
U. J. N. Ž.
Odsek mojstrov progovne službe sklicuje za nedeljo 16. maja t. m. ob 10. uri
širši sestanek
odbora članov v »Prešernovi sobi* restavracij" »Novi svet*. Vsi tovariši naj se sestanka zanesljivo nde-ležijo! — Odbor. 13100
Sokolsko društvo v Krškem
priredi ob dvajsetletnici dne 20. junija t. 1.
javno telovadbo
združeno z ljudsko veselico
Sokolska, kakor tudi druga društva v Posavju se naprošajo, da to prireditev uvažujejo.	13070
Brežice!
Nase sokolsko društvo bo priredilo 13. maja ob £0. uri v dvorani Nar. doma
rnajniško akademijo
Razen telovadnih nastopov so na vsporedu orkestralne in pevsko točke. Dolžnost vsakogar, ki misli in čuti sokolsko je, da akademijo poseti in prizna s tem naše delo.	13038
Šoierja-mehanika
za Ford avto, treznega In
zanesljivega, sprejme takoj večje trgovsko podjetje za potovanje. — Ponudbe pod »P.esen in pošten* na upr. »Jutra*.	12923
Vodja pisarne
z večletno trgovsko prakso, zmožen slovenščine iu nemščine, event. tudi francoščine, Be sprejme. Dopise na upr. »Jutra* pod šifro »Samostojen 4*.	13130
Krojaški pomočnik
za veliko delo, se sprejme takoj. — Brata Capuder, Ljubljana, Wolfova ul. 1/11 13122
Absolvent
nižje vinarske in sadjarske šole, mlajša moč, neože-njen, izvežban v drevesnici, zanesljiv, se sprejme na večjem posestvu pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na naslov: »Stanislav«, Gornja Radgona.	13124
Snažilec jedilnega orodja
se sprejme v službo, izključen ni začetnik, mladenič, zdrav in krepak, ne pod
15	let. Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. Ponuditi se je pismeno. — Ciril Majcen, kolodvorska restavracija, Zidani most.
13127/a
Točiiec
se sprejme v restavracijsko točilnico. Izključen ni začetnik. ki ima veselje do tega poklica. — Biti mora zdrav in krepak in ne pod
16	let star. Plača po dogovoru. Ponudbe poslati na naslov: Ciril Majcen, kolodvorska restavracija, Zidani most.	13127/b
•Ljudska knjižnica» v Motniku
priredi v dneh 16., 2-i. in 30. maja
keglanje na dobitke
t kegljišču g. Ivana Blatnika na Ločici. Vsi prijatelji športa in pospeševatelji kuiture se vabite k obilni udeležbi. Na programu je 8 krasnih dobitkov, kateri se bodo razdelili med najboljše kegljalce v nedeljo dne 30. maja. Za posebne dobrote bo poskrbel gosp. Blatnik s svojo vinsko kletjo in izvrstno kuhinjo.
13037
(dobe) Učenke
ca strojno pletenje se sprejmejo. — Naslov v upravi »Jutra..	13049
Čevljar, pomočnik
dobro izurjen, posebno v ibitem in šivanem delu, se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Andrej Gra-dišar. Križe na Gorenjskem 13008
Potnika
poštenega, za razpečavanje mlevskih izdelkov, iščem proti proviziji. — Pismene ponudbe na upravo « Jutra* pod »Stalna služba 18».
13027
Delavca
za poljska dela in prenašanje vreč, treznega, »ličnega, samskega, iščem. — Naslov pove uprava »Jutra* 13025
Kuharica
samostojna, vešča tudi srbske kuhinje, se išče za sezono v hotelsko restavracijo na Gorenjskem. Naslov pove upr. »Jutra*. 130G7
m^^sJMuaB
Prodaialka
mešane stroke, dobra moč, želi mesta na deželi v večji trgovini. Zmožna zastop.iti tudi šefa. Ponudbe na upr. »Jutra* pod značko »Za-nesljiva 964».	12864
Inteligentna gdč.
vsestransko izobražena., išče službe pri otrocih. Ponudbe na upr. ».Tutra* pod šifro »Kraj poljuben*. 12945
Upokojenec
ki ima nekaj mizarskega ali strojnega znanja, za nadziranje podjetja, se išče proti podelitvi brezplačnega rodbinskega stanovanja — blizu Ljubljane. — Ponudbe na upr. c Jutra* pod šifro »Sposoben 4».	13133
Zastopnike
rajonske, za mesta Celje, Maribor, Ptuj in Kranj išče importna tvrdka za koloni-jalno blago. V poštev pridejo gospodje, kateri imajo po mogočnosti lastno skladišče za 4—6 vagonov blaga, a nimajo lastne trgovine na drobno. Ponudbe na unr. cJutra* pod šifro »Koloniale*.	13145
Gospodična
b prakso v knjigovodstvu in vseh pisarniških delih, ki obvlada dobro strojepisje, išče mesta v pisarili ali kot blasajničerka. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra* pod »Takoj nastop 911*.
12911-a
Vpok. žel. uradnik
49 let star, z večLetno pri v. prakso, zdrav in agilen, | išče ob skromnih zahtevah primemo mesto. Vešč je knjigovodstva, korespondence in vseh pisarniških poslov. Cenjene ponudbe pod »Delaven 1500* na upravo »Jutra*.	12743
Duhovnik
srednje starosti, z akademsko spremo, vešč jezikov, išče primerno
privatno službo
Reflektira v prvi vrsti na stan in oskrbo. Naslov v upravi »Jutra*.	12701
Mesarski pomočnik
se sprejme takoj. Naslov v upravi »Jutra*.	13146
300 krojačev
sposobnih za 6amo boljšo konfekcijo, potrebujemo. — Pri osebni prijavi se služba lahko takoj nastopi. — Pismene ponudbe se ne uvažujejo Mehanička tvornica odijela d. d., Zagreb, Savska 20.	12698
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca, ki striže tudi dobro bubi frizure, iščem. Nastop takoj, plača po dogovoru. Ivan Lisac, brivski salon, Trbovlje.
13007
Potniku
ki mnogo potuje, predvsem po deželi, oddam zelo donosno provizijsko zastopstvo. Ponudbe pod značko »Donosno* na uDr. »Jutra*.
13116
Krojaškega učenca
sprejme takoj J. Sušnik. krojačnica, Ljubljana, še-lenburgova ulica štev. 4.
13114
Kuharico
popolnoma samostojno, simpatično boljšo osebo sprejme majhna rodbina (mati starejša dama in sin) proti dobri plači. Ponudbe s fotografijo in spričevali na naslov: Rudolf Ebenspan-ger, Bjelovar.	12980
Krojaški pomočnik
samo dobra moS za fino in veliko delo, ee sprejme takoj. Simon Jase, Radeče pri Zidanem mostu. 12978
Blagajničarka
(začetnica) iz boljše hiše, solidna in resna, se sprejme v hotelsko restavracijo. — Naslov pove uprava »Jutra* 12915
Zavaroval, uradnika
izvežbanega organizatorja, sprejme zavarovalnica v Ljubljani. — Stalna služba, pokojnina in bonitete službene pragmatike. Oferte na upravo »Jutra* pod značko »Življenska eksistenca*.
12747
Izdatni postranski zaslužek
nudi trgovsko podjetje Ljubi Janj sposobnim posredovalcem. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko «Posredovalec*.	12744
Kuharica
samostojna, se sprejme proti dobri plači za letno zono na morju. Več se izve v modni trgovini Peter šterk. Ljubljana, Stari trg št. 18.	13093
Služkinja
zanesljiva, pridna in poštena. z večletnimi spričevali, vešča kuhanja in vseh hišnih opravil, se sprejme takoj k majhni družini. Ponudbe na naslov: Šolsko vodstvo v Radovljici. 13063
2 čevljar, pomočnika
dobro izvežbana, sprejmi Ivan Balkovec, Čevljarski mojster, Vinica pri Črnomlju. — Plača po dogovoru.
13061
Dekle za vse
ki ume nemSki, z dežele, IsČe mala rodbina. Naslov ▼ upravi »Jutra*. 13119
Brivski pomočnik
dobro izvežban, se sprejme takoj ali s 1. junijem v stalno službo. Hrana in stanovanje v hiši. Mihael God-nov, brivec, Tržič. 13066
Učenec
poštenih staršev, ki je dovršil ljudsko šolo z dobrim uspehom, se sprejme. Ponudbe na naslov: J. Male-šič, trg. z me8. blagom v Metliki.	13011
Samskega hlapca
vajenega konj, dobrega in poštenega, išče mlin. — Naslov pove sprava »Jutra* UOK
Učenca
za mesarsko in prekajeval-sko obrt s p r e j b e takoj Fran Golob, mesar ln pre-kajevalee, Ljubljaua VII, Jeraejeva cesta 47. Hrana in stanovanje v hffi. 18088
Čevljarski mojstri
ki lično izdelujejo damske in mo??ke čevlje, dobe večja naročila. Naslov pove upr. <Jutra*.	13069
Solicitatorica
z večletno odvetniško prak-išče primernega mesta. Cenjene ponudbe na upravo cJutra* pod «Vestna 994*.
12994
Gozdar
Kot začetnik, želi stopiti v službo poduradnik finančne kontrole. — Ponudbe pod šifro »Zvesti služabnik* na upravo »Jutra*.	12975
Mesto bfagainičarke
išče gospodična. Event. pomaga tudi v pisarni. — Ponudbe na upraT© «Jutra* pod »Poštena in marljiva*.
13073
Gospodinja
srednjih let, poštena in zanesljiva, želi službe v mestu ali na deželi. Pismene ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod šifro »Gospodinja*.	13041
Raznovrsten les
okrogel in rezan, hrastov, orehov, črešnjev i. dr. v raznih merah, pod ugodnimi poboji se proda. — Pojasnila daje A. Planine, Ptuj, Breg 112. 12611
Biljard-karambol in omaro za led
2 4 vratci, prodam. Dopise na upr. »Jutra* pod šifro »Biljard* ali »Omara za led*.	12600
flilpte
1 Pucb, tipe VIH, 85 HP in 1 Laurin Klement, 40 HP — oba šestsedežna ter z vsem korofortom opremljena, se radi odpotovanja po nizki ceni proda. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Ugodno 4*. 13155
Mlad trg. pomočnik
prosi za službo — gre ev. samo za hrano. Vzame tudi vsako drugo službo. — Lapornik, Maribor, Gospej-na ulica 2.	13040
Aktivni drž. uradnik
s komercijelDO, trgovsko in bančno izobrazbo, samostojen knjigovodja in bilancist išče za popoldanske ure primerno shtžbo. Ponudbe na upr. »Jutra* pod šilro cMercantiles*.	13078
K otroku čez dan
samo v fino hišo dam svojo hčerko, ki govori slovensko. perfektno nemško in hrvatsko. Ne reflektira se na plačo, samo na dobro postopanje. Naslov v upravi «Jutra».	13074
Zastopnik
ki obiskuje tudi mesta v Sloveniji, lahko prevzame nekatere specijaine predmete tehnične in tekstilne stroke. Ponudbe na^ upravo »Jutra* pod »Zaslužek*.
13144
Prodajalka
dobro izurjena, s sedemletno prakso, pripravna za vsako obrt, zmožna slov., nemškega in srbohrvaškega jezika v govoru in pisavi. Želi primerno mesto. Cenj. ponudbe Da upravo »Jutra* pod značko »Zanesljiva in marljiva*.	13121
Blagajnfčarka
išče stalno mesto. Pomaga tudi v pisarni. — Ponudbe pod »Sirota brez staršev* na upravo »Jutra*. 13072
Blagajničarka
išče službe — gre tudi k otrokom. Ponudbe pod šifro »Zanesljiva 34* na upravo »Jutra*.	13034
Gospodična
simpatična, starejša, Želi mesta samostojne gospodinje pri starejšem boljSera gospodu, event pri gospodu z 1—2 otrokoma. Vešča je vseh del, kuhanja in šivanja. Cenjene ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Vzorna gospodinja*. 13018
najmodernejši, v vseh moo nih barvah se dobe od 90 Din naprej pri Z Mahnio-Gorjanc. Kopitarjeva u) 1 Preoblikovanja in popravila izvršuje hitro skrbno in kar najceneje	133
Morska trava
(erime d' afrique) ter konjska žima najcenejše pri Trgovinskem k. d., Zagreb, Hica br. 45. Vzorci brezplačno!	147/III
Jezice
prvovrstne, 500 kg proda Stefanovič, Šiška, Celovška cesta 49.	13130
2 lokomob'11
angleškega izvora.	10/15 in
15/20 H. B.. malo	rabljeni,
ugodno naprodaj.	Ponudbe
pod »Lokcmobili*	na upr.
»Jutra*.	131S2
Otroški voziček
ležati, se proda. NasJov t upravi »Jutra*. 13080
Pisalni stroj
dobre znamke, prodam. — Pismena vprašanja na upr. »Jutra* pod «Stroj S*.
13022
BBHIIBBBailll
Cene Te potegneta notri vTEKSTILBAZOR
na Krekovem trgu M. 10, LJUBLJANA. Ne moreš se zoper-stavljati izložbenim cenam( da ne bi kupil iffiiiaataaaasBBHa
Večja partija prvovrstnega
furnirja
se po ugodni ceni odda. — Ponudbe r.a upravo »Jutra* pod »Furnir«.	13134
Kompletna postelja
nočna omara, umivalnik in stenski pla>asfi divan se poceni proda. Naslov pove uprava »Jutra*.	13143
Otroški voziček
dobro ohranjen, se poceni proda. — Gorišek, Tesarska št. 3 (Keramika). 13148
Gospodična
zmožna strojepisja, knjigovodstva. slov. in nemške korespondence ter dobra v ročnih delih, želi primerne službe. Dopfce na upravo »Jutra* pod značko »J. K.»
13064
Gospa, vešča bilanc
išče za junij in julij začasnega zaposlenja v uradu ali na domu. — Zmožna je vseh pisarniških del ter gre tudi za stalno. Ponudbe na upT. »Jutra* pod šifro »Bilančni čas*.	130S5
Trgovski potnik
starejša, zanesljiva moč. v Sloveniji kar najbolje vpeljan, s Šoferskim izpitom, išče cameMenja. Stroka po-voljna. Ponudbe pod šifro »Potnik 15» na upr. »Jutra* 130S6
Prodajalka
Specerij. in galanterije — mlajta raoi, ISče mesta bodla) t mertu ali na deželi. Naslov pove uprava »Jutra* 13058
Boljša gospodična
»č« mesta k majhnim otrokom. Vešča Je slovenskega, »•mekiiea Id hallianskura jMft«. nastop) lahko tskoj POBidh« na .pravo »Jutra* pod »Bobra volja*. 1905S
Gospodična
se IeM »liti šivati, najraje perilo. Opravljala bi tudi draga dela. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Plačam*	13054
Motorno kolo
3% k. s., znamke N. S. 11., zelo ugodno proda Ivo Rebolj, Komenda. 12097
Otomano
izvrstno. 6 45 peresi z gobelinom in žimo nudi za 750 Din Perinčič, Stari trg št. 20/1.	12983
Moderna kredenca
za jedilnico, (epa, se proda — Sajovic, Skofja ulica 13. dvorišče (mizar). 12089
Fin pisalni stroj
»Underwood* in stiskalnica (prosa) se ugodno proda. Naslov pove uprava »Jutra* 12986
Spalnica
dobro ohranjena, s tropre-dalno omaro, se poceni proda na Dolenjski cesti št. 10, pritličje. 12974
Mecesnova oprava
za špecerijsko in manufak-tumo trgovino, skoro nova se p r o d a — Ponudbe na naslov: L. Fflrsager, Radovljica, Gorenjsko. 1J828
Več tisoč cvetlic
za okrasitev oken. balkonov, cvetličnih gredic (topih). kakor tndi za okrasitev javnih prostorov, restavracij. postaj, pokopališč itd., priporoča Ivan Slmeno, vrtnar, Ljubljana, OradUSf št, 12.
Moderne spalnice
prvovrstno izdelave po znižanih cenah priporoča Matija Andlovic, mizarstvo, Vidovdanska 2.	13115
Kolo
novo in staro, oboje lahko proda Gustav Puc, Spodnja Šiška, Celovška cesta 58.
13113
Gabrine
od 18 cm naprej, nekaj vagonov naprodaj. Dopise pod »Gabrov les* na upravo »Jutra*.	. 13111/b
Fin pisalni stroj
Remington 10, dobro ohranjen. ee proda za 2S00 Din. Kavarna Leon, Kolodvorska ulica.	13110
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah
Černe, juvelir
Ljubljana. VVolIova nI. 3.
Pozor, mlinarji!
Kupim dva para v a 1 k o v
(valciiov). V ponudbi naj se navede dolžina in firma. — Ponudbe na naslov: Pavel Sedej, Javornik, Slovenija.
12918
Drva
bukova in hrastova, 1 m dolga, se kupijo za takojšnjo dobavo. Ponudbe postavno vagon nakladalna
£ ostaja na poštni predal 152, juhljana.	12935
Kupimo večjo množino rabljenih
tramov in desk
colaric. — Pismene ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Deske*.	13138
Otomano
že rabljeno in 2 peresnici (Federmatraz), event. tudi Zimnice, kupim. Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Že rabljeno*.	13120
Bukove plohe
vsaj pred nekaj meseci rezane, 4—10 cm debele, od 2m»aprej dolge, nežamane kupim. Nadalje letve 20'50, 25/50, 2—4 m dolge in deske za embalažo 13 in 15 mm debele, tudi ozke 1—4 m dolge m. in IV. vrste. Plačilo takoj. — Ponudbe pod »Bukovina 31*.	13099
Damsko kolo
dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Kolo*. 13096
Pekarijo
v Ljubljani vzamem T najem Naslov pove uprava »Jutra* 18128
Vulkanizlra
vse vrste gumija parna Tulkanizaeij* P. Škafar T Ljubljani. Rimska o. 11.
270
Lepo posestvo
z gospodarskim poslopjem, na Dolenjskem, vse v najboljšem stanju, krito « cementno opakf, T krasni solnčni legi, • t proda. Redi te lahko 8 glave M-vine in 8 prašiče. Ogleda se pri Antonu Hribarju t Toplicah pri Novem meetn.
12985
Hiša
t dobro Idočo mesarijo, na pom.tnem kraju pri Mariboru, B sob, 2 kuhinje, gospodarsko poslopja, klavnica, svinjski hlevi, veliko dvorišče, vrt, 8 orale remije, se ugodno proda. Stanovanje prosto. — Naslov: Marija Schvab, Pobrežie, Cesta na Brezje 14 pri Mariboru.	12962
Prodam hišo
s hlevom, vrtom, njivami, gozdom in travnikom, na zelo mirnem gorenjskem lo-toviščarskem kraju, pol ure od postaje. Cena 70.000 Din Event. se tudi odda v najem. Pojasnila daje Ciril Gašperln, trg., Mojstrana.
11036
Trgovski lokal
na prometnem kraju t sredini LJubljane, iščem ta takoj. Ponudba na npravo »Jutra* pod »Takoj 500*.
13097
Lepo sobo
mirno, svetlo in tnaino, • posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo, i dobro domačo brano in vso postrei-bo, oddam mirnemu in solidnemu gospoda. Uporaba lepega velikega vrta. — Naslov pove uprava »Jutra* 13014
Opremljena soba
» Ht«. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Zdravnik 12*.
13012
platnene v
raznih barvah od
Samo pri
,VGH£A<
Ljubljana
Razpošilja ac tudi po pefitnem povzetju.
Opremljeno sobo
podstrešno, v vili, v bližini Tabora, oddam mirni, boljši osebi — ev. tudi s hrano. Naslov pove nprava »Jutra* 13059
Gostilniški inventar
rabljen, se kupi. Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Inventar 7239*.	13050
Opalograph
skoro nov, se po nizki ceni proda. Ogleda eb ga lahko v upravi »Jutra*. 13087
Lep čoln
(Flachboot) ugodno naprodaj. Ponudbe pod značko »Ljubljanica* na upravni-štvo »Jutra*.	13092
Čevljarsko orodje
stroje, sobno opravo itd. proda radi opustitve obrti Marija Dollene, Ljubljana. Gosposvetska cesta štev. 8.
13101
Salonsko obleko
in žaket za srednjo postavo ter nekaj moških klobukov, se po primerni ceni proda. Naslov pove uprava »Jutra* 12948
Moško kolo
dobro ohranjeno, po ugodni ceni prodam. Naslov pove uprava »Jutra*.	13103
Moderne spalnice
trde, se radi odpotovanja takoj prodajo. — Naslov v upravi »Jutra*.	13081
2 foto-aparafa
format IXli 2e!» optiko za film la pJoJSe format 10 x 15 Unlwersal)»pl»»«t optika, proda l. Kvas » Celju. Cankarjeva štev. 9 12815
Motor 7/9
Harlav - Davidson, kompleten eieltromodel. f r a a k o oaHns hi tovor., 24 80A Din
Francoska kolesa
»Aifflon*. cestno kolo & Din 1650, dirkalno »Tonr de f ranče* 2200 Din. — Viktor Bohinec. Ljubljana, Dunni-ska cesta 21.	12775
Motorno kolo
B. S. A., 2 in tri četrt, dvema sedežema, v najbolj. Sem stanju, se proda — Naslov pove upra*a »Jutra* 13T189
Motorno kolo
8 k. s., z dvema prestavama in prostim tekom, dobrem stanju, se proda z. 5000 Din. Naslov v upravi »Jutra*.	1S055
Bencin-motor
za žagati, dobro ohranjen, se proda. Naslov pove npr. »Jatra*.	18077
Pozor!	Pozor!
Sokolski kroj
srednje velikosti, kompleten. popolnoma nov. s. proda. — Offleda ie v pisarni Jugosl. Sokolskega Sar rs* Narodni dom.	1S079
Plašči za motoclkle
in male avtomobile, kovčeg za avto. Stonski tovarni avto Spa. rezervni deli za Spa. tovorni avto. poceni in na odplačilo. Naslov povo uprava »Jutra*. 12998
Semensko ajdo
ajdovo moko, ješprenjček in pšenične otrobe razpošilja po najnižjih C6nah Steil-wag. Bršljin - Novo mesto.
13112
Majhno posestvo
lepo, 2 njivi, sadni vrt, 1 parcela prota, zidana hiša, velik hlev, pripraven za delavnico in kozolec, vse v dobrem stanju, v vasi Nad-gorica 38, poŠta Jeiica pri Ljubljani, se proda za Din 50.000. — Pojasnila daje Zupan. Nadgorica. 12833
Hiša v Ptuju
dvonadstropna, obstoječa iz 4 stanovanj s 8 sobami, stanovanja za hišnika, lokalov primernih za obrtnika ter z majhnim vrtom, se ugodno proda. — Pojasnila daje Ivan Donaj v Ptuju, Krempljeva ulica Stev. SITI 12G12
Lepo posestvo
yt ure od Stične, gozd, travnik, njive, poslopja skoraj nova. se proda. Pojasnila daje lastnik v LJublja. ni, Florijanska ulica 37/1.
13103
Sobica s hrano
■ a odda gospodični. — Naslov pove uprava »Jutra* 12920
Družinsko stanovanje, brezplačno
blizu Ljubljane dobi vpo-kojenee, vešč mizarske ali strojne stroke, sposoben za nadzorstvo podjetja. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Pošten 4*.	13131
Opremljeno sobo
išče mlad uradnik. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »St. 5*.	13152
Lepa soba
opremljena, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v bližini kavarne »Evropa*, se odda le boljšemu gospodu. Naslov pove uprava »Jutra*.	13147
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin, v mestu, z nizko najemnino, se zamenja z enakim. Naslov pove nprava »Jutra* 13118
3 stavbne parcele
v skupni izmeri 1525 m*, so v Sv. Petra predmestju_ 2, ugodno naprodaj. — Peščen svet, vodovod, elektrika. — Naslov pove uprava »Jutra* 13075
Hiša s kovačnico
in vrtom, obsegajoča 4 sobe in 3 kuhinje ter drnge pritikline, oddaljena 5 minut od kolodvora, na Ljutomerski cesti št. 22 v Ptuju, se proda. — Cena se poizve pri lastniku istotam.
13065
Učitelja za cifre
iščem za večerne ure. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Citrc*.	13038
Knjigovodstvo
in drnge trgovske predmete poučuje strokovnjak. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Temeljita izobrazba*.
13091
Na stanovanje in zajtrk brezplačno
se sprejme gospod, event. tudi gospodična, kateri bi poučeval gospodične nemško stenografijo in nemščino — Naslov pove uprava »Jutra*.	12608
Modni atelje M. Šare
Ljubljana, Kongresni trg 4fl sprejema v izdelavo gladke in najmodernejše d e s i n e p 1 i s • e.	13150
Pozor!	Pozor!
Amerikanci
Nudi se Vam ugodna prilika— radi svetovnega potovanja se proda hišica z lokalom in Inventarjem za 1000 dolarjev. Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »1000 dolarjev*.
1S080
Trgov kl lokal
pripraven za priprosto konfekcijo in manufakturo, se odda v večjem industrijskem kraju Slovenije. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Delavska oblačilnica*.
12888
Prostoren lokal
na vogalu Kongresnega trga in Vegove ulice, se odda a 1. novembrom t. 1. Pojasnila v Vegovi ulici št. 2 pri hišniku.	12848
Brlvnlca
kompletno urejena, 8 postrežbe, z nizko najemnino, na prometni cesti, sredi Ljabljane, ugodno naprodaj pri »Posest«, Sv. Petra c. št. 24.	13009
Predelujem žimnlce
spodnje In vrhnje po *7'B0 Din in vsa tapetniška dela po najniljih cenah. — Na
željo pridem tudi na dom. Fran Slavič, tapetniška delavnica, Zabjak štev. 14.
13151
Kavarna
v srezkem mestu, na novo urejena, edina v kraju, se odda podjetni in kavcije zmožni moški ali ienskl osebi, z osebno pravico. — Slaščičarna, združena s kavarno, bi izvrstno uspevala — Ponudbe na naslov: L. Fflrsager, Radovljica pri Bledu-	12827
Krasni lokali
v sredini mesta, popolnoma opremljeni, posebno pripravni za trgovino na debelo, razpošiljalnico, banke ate., v prvem nadstropju hiše na Mestnem trgu 17, se pod ugodnimi pogoji skupno ali deloma takoj oddajo. Več se izve v trgovini H Ken-da, Ljubljana, Mestni tri št 17.	1136
Kavarna ln gostilna
v mestu, v zelo prometni ulici, se proti odkupa inventarja takoj odda v najem. Potrebna gotovina Din 15.000. Zelo nizka najemnina. Prevzem takoj Pismene ponudb, do 15. t. m na apr. »Jutra* pod Šifro »Doblčkanosno*. 13117
Lokal
za trgovino, brivnico ali mesarijo, na krajo kjer se največ zida v Ljubljani, se odda. Ponudbe pod značko »Bodočnost Ljubljane* na upravo »Jutra*	13060
Gospod išče sobo
s separatnim vhodom. Ponudbe na upravo »Jutra: pod »Stalen 111*. 18111
Soba
lepo opremljena, i elektriko in posebnim vhodom, se odda v Gradišču solidnemu in mirnemu gospodu. Naslov pove uprava »Jutra* 13137
2 opremljeni sob)
z enim posebnim vhodom, v I. aadstr., se oddaš ta samo boljšima gospodoma. — Naslov pove unrava »Jutra*.
13102
Sobico
išče gospodična pri trgovski obitelji, kjer bi event. v zameno opravljala pisarniško delo. — Dopisa pod »1. junij 7272* na upravo »Jutra*.	13109
Sostanovalka
se sprejme na hrano in stanovanje. Naslov v upr, »Jutra*.	13093
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin, T novi hiši, 20 minut od gl. poŠta dobi, kdor da nekaj stavbnega materijala na razpolago mesto stanarine. — Ponudba na upravo »Jutra* »Stavba*.	13094

Družabnik
100—150.000 Din te išče brezkonkurenčno podjetje; edino t Jugoslaviji. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Dober uspeh*. 12990
Družabnika (co)
s kavcijo 25—80.000 Din iščem za trgovino z mešanim blagom in s pekarijo, oziroma dam tudi takoj v najem. — Trgovina je na prometnem kraju. Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Takoj 183*. 12983
V svrho povečanja obrata se sprejme v dobro vpeljano tovarno na Štajerskem
družabnik
z gotovim kapitalom. Ab-solvirani kemikerji imajo prednost. Stanovanje v tovarniških poslopjih na razpolago. Oferte z navedbo višine kapitala pod značko »Osebno sodelovanje* na upravo »Jutra*. 12981
Večje industrijsko podjetje
išče radi povečanja obrata več družabnikov s kapitalom od 80.000 Din. — Ponudb« na upravo »Jutra* pod šifro »Industrija 943».
12943
9 posebnih vlakov
bo vozilo 7000 Sokolov i Jugoslavije v Prago. Kdoi še nima kroja ali telovadne obleke, naj se obrne na tvrdko Brata Capuder v Ljubljani, WclIova ul. lili.
109S3
Citraši, citrašinje!
Izšle bo za citre -Tri i - s. a»i»: 1.) Jaz bi ra- .'--:h rož; 2.) En ttarček vel; 8.) Ti ei nrce zamudila — Dobijo se proti predplačilu ti Din le pri podpisanem, ker je zaloga prav majhna. — Najlepši zvezek XI ((Koroške) 20 Din; na . ceneji Slov. nabožna 7.a citre 8 Din; Šaljiva »Pei.> linčkova ženitev* 4 Din. Priporoča se Iv. Kiferle. Ljubljana, Krojaška ul. 811 13020
8 volčjih psičkov
pravih, proda Ivo Reboli,
Komenda.	129a'\)
TZL
Inteligent
išče iskrenega prijatelja. — Dopise s sliko na upravo »Jutra* pod »Zvcnimir*.
13125
Maribor, hotel pri Zamorcu soba St. 12
Hiromant
peihografolog in fizionomist N. I. Sadlucki sprejema dnevno od 9—12 dopoldne in 2—7 popoldne. Nebrojna zahvalna pisma od klientov 13104
Stanovanje
2—8 sob sa Išče. Najemnina se piača za pol leta naprej, event. tndi za eno leto. — Ponadbe na upravo »Jutra* pod značko »v mestu*.
13106
Opremljeno sobo
e posebnim vhodom, oddam dvema gospodoma. Naslov v npr. »Jutra*.	13107
Stanovanje
▼ novi hiši, 2 parketirani sobi, kuhinja, loža in pri-tikline. sa takoj odda stranki brez otrok. Naslov v opravi »Jutra*. 13037
Zamenjam
stanovanje
1 sobe in kuhinje t enakim Naslov pove uprava »Jutra*
13058
Stanovanje
v novi vili, obstoječe iz 2 sob in kuhinje, se • 1. junijem odda. Naslov pove uprava »Jutra*. 13084
Prazna soba
se odda enemu ali dvema
gospodoma. Vrtna kolonija tan in Dom, S hiša desno.
13082
Sobe
s posebnim vhodom, dnavne ali mesačae, z ano ali dve-mi posteljami, odda hotel Tratnik.	13076
Dve sobi
nporabnl tudi ta stanovanje, nova hiša v okolici, • 1. junijem oddam, kdor
Eeskrhl službo skUdiSčni-i. uradnega sluge, ali ta-ma primemo. Naslov pove upava »Jutra*. 13010
Zamenja se
stanovanje
v Sp. 8i?ki. obstajate i« 2 sob, kuhinje in pritiklin
7» enako ali večje t sredini mesta. Ponudbe pod »Zamenjava 2* na npravo »Jutra*.	13002
Gospodična!
Vaša veriga pomanjkljiva. Prosim točnejših podatkov, da ne zaostane. 13062
Poročiti se želi
241etna gospodična, ki ima 25.000 Din gotovine, opravo in 8e treba tudi stanovanje Vpo&tevajo se samo inteligentni gospodje. Vprašanja na upr. »Jutra* pod Šifro »Ugledna*.	13098
Poior!	Pozorl
Samo Din 800
Lep nov gramofon z 10 dvostranskimi ploščami, v premeru 25 cm, prodam. — Kje — izveS iz inserata, katerega ne pozabi Čitati v nedeljo dne 16. t. m.
12900
2 živi lisici
dva meseca stari, se proti odškodnini za ta oglat- iu prevoz odda. — Klicnek. Gornja Lendava. 13126
Vitki ste lahko
gamo, Če nosite gumijeve pasove ia se masirate 8 Punktrolerjem. — Oboje te dobi pri tvrdki G. Besednik m drug, Ljubljana, Prešernova ulica štev. 5.
12991
Marstan Maribor
Gospodarski in stanovanjski oddelek zopet poslujeta začasno na Rotovškem trgu 3, vhod dvorišče Štev. 4. — P. n. naročniki naj se obračajo samo na zgornji naslov.	13140
Citraši!
Lepa zbirka n o t za citre se ugodno proda Reber 11, desno, pritličje.	13154
Lastniki gramofonov
Vsa popravila na gramofonih in drugih godbenih strojih se izvrše strokovno pod
garancijo, ceno, samo v eiavnici za popravila gramofonov A. Rasberger v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 5 — Posamezni deli h gramofonom vedno v zalogi.
13015
Mojmir
kreditna stavbna zadruga v Mariboru, deložirana iz mestne hiše, zopet posluje začasno na Rotovškem trgi št. 8, vhod dvorišče Št. 4.
13141
Slatina Radinci
Sezona v Slatini Radinci se začne 15. maja in se najtopleje priporoča restavr^-ter Franc Vujec, tik kolodvora, kateri toči najboljša vina in ima priznano n.. boljšo kuhinjo.	13123
V komisijo
sprejme trgovina razno kmečko blago, kakor tu -'i čevlje, proti popolni sigurnosti. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Obraču ■ mesečno*.	131*23
Otrok v rejo
se sprejme na deželo. — Naslov pove uprava »Jutra*
13153
Opozorilo.
Vsled smrti svojega očeta Ivana Robida, nagačevab a ptičev, Tržaška cesta nujno vabim vse one, ki doslej še niso odvzeli na-gačenih ptičev, da to nemudoma store v roku 14 dni. — Ivan -Robida uii.. Tržaška cesta 22. i^j
Mlekarna
se odpre v soboto 15. t. in. v Sp. Šiški, Celovška cesta v hisi gostilne »Zvezda*.
13095
Klavirje
harmonije na obroke in po--sj «odo svetovno £ najboljše: Steinwav, HOlzel, Bčsen-dorfer, FOrster, StingI original etc. dobite le v veliki zalogi in izberi strokovnjaka in bivšega učitelja »Glasbene Matice*
ALFONZ BREZNIK
LJubljana, Mestni trg St. 3
(poleg magistrata). 134/7
Vsj šolski izletniki!
Hotel «Zlatorog» v Bohinju
nudi vsem šolskim iz!- -koia navadno kosilo 1" in boljše po 15 Di<i. 1: :71
Čoln
se vzame v najem. Ponudii€ s pogoji pod šifro «Za c^lo sezono ali nekaj dni* i upravo »Jutra,*.	13(151
^ainoveišr znodba
Brez kvarjenja biaga kemično snaženje -n vsakovrstno barva rji? h"' k
Hutcm Egc-
Ljubljana
heienburgova aiica r.'L
Glince - V-č 46 120-a
Plotneni
la nemški izdelek, špangarji ali parizarii z usnjato ali leseno peto

Samo pri	Llubl?ane.
RazpoSHfa rinevcj tad! po povzetju Vbč
Gaston Leroirs:	40
Prikazen v Operi
»Erik!« sem krikniia. »Pokažite mi svoj obraz brez strahu. Prisegam vam, da ste najbolestnejši in najzvišenejši izmed vseh ljudi. Če bo Kristina Daae še kdaj strepetala pri pogledu na vas, bo stre-oetala zato, ker bo mislila na veličastje vašega genija!«
Tedaj se je Erik obrnil, zakaj verjel mi je, in tudi sama, žalibog! sem si zaupala... Dvignil je k Usodi svoje razkovane roke in zgru-se mi je h kolenim z besedami ljubezni...
Z besedami ljubezni v ustih mrtvečevih... in muzika je bila utihnila...
Poljubljal je rob mojega krila; ni videl, da sem zaprla oci.
Kaj naj vam še rečem, prijatelj? Zdaj poznate dramo... Pet-naist dni se je ponavljala... petnajst dni sem mu lagala. Moja laž je bila grozna, kakor je bila grozna pošast, ki mi jo je vdahnila. Za to ceno sem si kupila prostost. Sežgala sem njegovo masko. Tako dobro sem glumila, da se je celo takrat, kadar ni več pel, upal beračiti za en sam moj pogled, kakor plašen pes oblezuje gospodarja. Lazil je okrog mene kot zvest suženj in me obdajal s tisočero nego. Polagoma sem mu zbujala tako zaupanje, da se me je upal voditi k obali Avernskega jezera in voziti me z barko po svinčenih jezerskih vodah. Zadnje dni jetništva sva ponoči prekoračila omrežje, ki zapira podzemlje Ccribeove ulice. Tu naju je čakala kočija, ki naju je odpeljala v samoto Bulonjskega gozda.
Tista noč, ko sva se srečala, bi mi kmalu postala usodna, zakaj strašno je ljubozumen na vas. Pomirilo ga je šele moje zatrjevanje, da v kratkem odpotujete... Tako je minilo petnajst dni tega ogabnega ujetništva v oduševljenju in usmiljenju, v obupu in grozi, bele tedaj mi je verjel, ko sem mu rekla: vrnila se bom!«
»In vrnili ste se, Kristina!« je zaječal Raoul.
»Res je, prijatelj, in reči moram, da nisem držala besede zaradi strahovitih groženj, s katerimi me je izpustil na prosto, marveč za-
radi njegovega srce trgajočega ihtenja na pragu groba!«
»Da,« je ponovila Kristina in bolestno zmajala z glavo, »to ihtenje me je bolj priklenilo k nesrečniku, nego sem si sama mogla misliti v trenutku slovesa. Ubogi Erik! Ubogi ErikU
»Kristina,« je rekel Raoul in vstal, »pravite, da me ljubite, toda komaj je preteklo par ur, odkar ste zadobili svobodo, m že ste se vrnili k Eriku!... Spomnite se na maškerado!«
»Zavezala sem se tako... Ne pozabljajte, da sem tiste ure prebila z vami, Raoul... čeprav je nama obema zato grozila poguba«.
»Tedaj sem dvomil, če me res ljubite.«
»Ali dvomite še sedaj, Raoul?... Vedite torej, da se je z vsakim potovanjem k Eriku zvečala moja groza pred njim, zakaj sleherni obisk je stopnjeval njegovo zaljubljenost do blaznosti, namesto da ga uteši, kakor sem upala!... Strah me je! Strah me je!«
»Strah vas je.. ali pa me ljubite?... Ce bi Erik bil lep, ali bi me ljubili, Kristina?«
»Nesrečnež! Zakaj izkušate usodo?... Zakaj me sprašujete reci, ki jih skrivam na dnu vesti, kakor se skriva greh?«
Tudi Kristina vstala, objela mladeničevo glavo s svojimi lepimi, tresočimi se rokami in mu rekla:
»O moj zaročenec enega samega dne, če vas ne bi ljubila, vam ne bi ponudila svojih usten: Tukaj jih imate, prvič ir» zadnjič.«
»Vzel jih je. Noč, ki ju je obdajala, je prerezal tak strašen krik, da sta zbežala kot pred bližajočim se viharjem. In njunim očem, v katerih se je naselila Erikova strahota se je prikazal, preden sta zginila v gozd slemen, visoko nad njima ogromen nočni ptič, ki jn je gledal z žarečimi očmi. Zdelo se je, da se je obesil za vrvi Apo-lonove lire!
XIV.
Mojstrski podvig ljubitelja propal
Raoul in Kristina sta tekla, tekla. Bežala sta s strehe, kjer je žarela žerjavica oči, ki se vidijo samo v črni noči. Ustavila sta se šele v osmem nadstropju. Tisti večer ni bilo predstave in mo-stovži v Operi so bili prazni.
Nenadno je čudna silhueta zastavila mladencema pot:
»Ne tod, ne tod!«
In senca jima je pokazala drug hodnik, po katerem prideta za pozornico.
Raoul se je hotel ustaviti, hotel je zahtevati pojasnila.
»Pojdita, pojdita brž!« je zapovedala nejasna postava, skrita v nekakem plašču in pokrita s koničasto čepico.
Kristina je potegnila Raoula za seboj in ga silila, da je bežaJ z njo.
»Kdo pa je ta človek? Kdo je ta človek?« je vprašal mladenič.
Kristina je odgovorila:
»Perzijec!«
»Kaj pa počne tukaj...?«
»Tega nihče ne ve... Vedno je v Operi!«
Raoul je rekel razburjeno: »Strahopetnost je, kar počnem, Kri-stjna. Silite me, da bežim. Še nikdar nisem bežal.«
»Saj ni nič!« je odgovorila Kristina, ki se je že malo pomirila. »Zdi se mi, da sva bežala pred senco lastne domišljije!«
»Če sva v resnici zagledala Erika, bi ga bil moral pribiti na Apo-lonovo liro, kakor pribijajo po bretonskih kočah sove na steno. Id opravljeno bi bilo z njim.«
»Ljubi Raoul, najpreje bi morali splezati do Apolonove lire. To pa ni lahko!«
»Kako pa so ognjene oči prišle gor?«
»Zdaj ga hočete že povsed videti kakor jaz. Če pa malo pomislite, si boste rekli: kar sem imel za ognjene oči, sta gotovo bila le zlata žeblja obeh zvezd, ki gledata na mesto skozi lirine strune.«
Kristina je nadaljevala pot navzdol. Raoul ji je sledil. Rekel je:
»Ker ste se že trdno odločili, da odpotujete, Kristina, vas zagotavljam, da bi bilo najbolje takoj bežati. Zakaj bi čakala do jutri? Morebiti naju je slišal nocoj!...«
»Ni naju slišal! Rekla sem vam, da sklada svojega »Zmagoslavnega Dona Juana« in se ne meni za naju.«
»Saj sami nič kajne verujete v to! Zakaj pa se.neprestano obračate?«
»Pojdiva v mojo ložo!«
»Bolje bi bilo, da greva sploh iz Opere.«
m-
Mmmm
NOVO! Razmnoževanje strojepisov s trakom za „Opalograph" (brez voščenih matric in brez črnilnega lista)	Zahtevajte takoj brezplačno razkazovanje!
Samoprodaja Ant. Rud. Legat & Co.,
Prva specijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami, specijalna
delavnica za popravila pisarniških strojev
Telefon 100
Razmnoževalec s stekleno ploščo.
Maribor, SLOVENSKA ULICA 7.
Telefon 100
3783a
Pričc.iši z že.viio 1926 bomo kupovali
poife&elsko semei&Je
za nemško veietvrdko. Enako želimo za repno seme in žitarice, katere proizvode kupujemo naravnost od madžarskih graščin. Sprejmemo tudi daijns kupna naročila. Več pod ,Nagykanisza* n? R idoif Mosse. Budacest Podnanxky u. 49.
aaanrjpannDDDtx!nnaQ!XinnaannPDn
sfiv&ta-h slikarskih in
mi a
pleskarskih pomočnikov s®
o H
H □
□ □ □ □
B COFFOB, Maribor, Slomškov trg 2 □
c	o
uGaDnmnnnaamnaDnDaaaannncrini
Kaiiepši vrt i najmodernejšo uredbo le ohiorien
v »eogradu.
Vrt je zlasti okrašen z zelenjem in cvetjem ter zavarovan proti vetru in prahu. — Kuhinja odlična. - Srbska n domača jedila, piiača prvorazredna, toč; se Vajfertovo pivo. — Kuhinja je otvorjena tudi po gledališču in bioskopu. Tudi tak.at se dobe topla jedila. — Sam hotel razpo laga z več dvoranami za zabave, bankete, koncerte, svatbe itd. — Sobe hoHa so posebno dobro urejene in popolnoma udobne za prenočišče. — Koncert vsak večer. — Cene znižane. — Postrežba brza in točna.
Milan Mišič, hotelir.
Za stalno službo se išče -753 a • 1 H s ■ •
Ponudbe na upravo Jutra pod »Stalno takoj".
Sifon in platno za životno m	■
posteljno perilo v najboljši kva-	■
iiteti po najnižji ceni priporoča	|
trgovina perila 102»	g

Na vagone in na drobno bukova in hrastova drva ter bukovo oglje
lastne produkcije, vsakovrsten okrogli les, dalje trboveljski premog, mavec
po konkurenčnih cenah pri tvrdki
D. Marnšič, ^
Ljubljana — Sv. Petra cesta štev. 40.
ki pozna zdrava načela štedenja s časom, denarjem in perilom, rabi za pranje samo pristno
24
ki napravi perilo snežnobelo in dišeče in jo vrhu tega tu pa tam
prijetno preseneti s PRISTNIM ZLATNIKOM!
■
■
Med. Sare
Selenburgova ulica 5. Prima češki šifon Din 17'- m.
proste roke zemljišče štev. 386 Polzela. To posestvo obstoja v glavnem iz v neposredni bližini kolodvora stoječe hiše, v kateri se je zadnjih letih izvrševala pekovska in trgovska obrt. Ponudbe se naj stavijo do 30. maja t. 1. upravniku mase dr. G. Skoberne, odvetniku v Celju, ki daje potrebna pojasnila.
3EHHHBE3BEE1EEIEE1EJ
Razprodaja.
Oblastveno dovoljena prostovoljna razprodaja.
Prodajalo se bo: ur«, verižice, uhani, prstani, zapestnice, namizna oprava
Iz pravega in kina srebra, šivalni stroji in dvokolesa za moške in ženske itd.
Ne zamudite ogledati si ugodne prilike. Na mnogobrojni obisk vabi tvrdka Josip Šelovin-Čuden, LJubljana,
Mestni trg 13.	3794
iO[3E3QQQB!3EQ[3l3[3[3
ffiff" Hajs gurnejže v porabi, torej najbolliti
Reform
steklenice
za konzerviranje sadja in povrtnin v vseh velikostih ter vse druge pn-tikline In Zupančevo knjigo: Konzerviranje sadja in povrtnin ima v zalogi tvrdka
Lovro Petovar, Ivanjkovci.
151-a Ceniki se pošljejo na zahtevo.
Staohišče
20.000 m2 v sredini treh tovarn ob glavni cesti se proda po ugodnih cenah celotno ali po ugodnih pogojih celotno ali po parcelah. 377s-a M. Dežman, Javornik 41, Gorenjsko.
Kdor hoče spoznati
mesta Ia kraje t Hrvatski, Bosni, Vojvodini, Srbiji, Dalmaciji Itd., B«) ure«
A. Melik:
Jugoslavija
Zemljepisni pregled. IL deL Na 524 straneh podaja knjiga, Id j! je priložen tudi zemljevid, podroben popis naše države. Knjiga velja s poštnino vred 52 Din, boljša Izdaja 67 Din 50 p. Naroča se pri Tiskovni xadragi v Ljubljani, Prešernova ulioa It. 84
Izletniki! Planinci! Potniki!
Začenjajoča se
pomlad
vam zadaja
veliko vprašanje:
imateBadjurovavoiinika?
Slovenija. Vodič kron jugosloven-ske Alpe. Pohorje.
Badjura vam ne pove samo toliko kakor znanoi in domačini.
| Badjura |
" vse! "
Za naročila se priporoča
Knjigarna
!g. Kleinmaifr & Fed. Bamberg
155-a
d. z o. z. Ljubljana.
cmrmcnnnoonnn:
nnoa
OBLEKE
za gospode in dečke nudi v krasni izberi in po najnižjih cenah
samo
J. MAČEK
LJUBLJANA
PEUGEOT AUTOMOBiU!
Najstarejša automobilna tovarna sveta. Neprekosljivi v kvaliteti, ekonomiji, elegantni izpeljavi in kljub temu v nabavni ceni brezkonkurenčni.
12 HP potniški in dobavni auto takse prost.........Din 39.500 —
12 HP specialni luksuzni avto 2—3 sedežni.........Din 42.000 —
12 HP luksuzni auto, 4 sedežni............Din 44 000 —
24 HP luksuzni auto 4—5 sedežni ...........Din 57.000-—
24 HP luksuzni auto, 4—5 sedežni, spremenljiv v par trenutkih v potniški transportni auto, za težo 600 kg........Din 57.000-—
35 HP luksuzni auto, iestsedežni............Din 69.000 —
itd opremljeni z vsem komtortom modernih automobilov. — Cene franko Ljubljana-
' garaža, na podlagi današnjega kurza franka carinskih in tovorniških tarif. Svetovni rekord najmanjše uporabe bencina v posesti tovarne Peugeot. - 12 HP 5, 24 HP 9—10. 35 HP 12 litrov na 100 km. Grajeni za vsak najslabši teren. — Pet let garancije na peresa. — Plačilne olajšave. Peugeot kolesa, lahki motocikli znamke lev po brezkonkurenčnih cenah.
Pri generalnem zastopstvu za Jugoslavijo i	3791
O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11.

Tovarna čevljev in usnja d. d«
r i
nudi:
Moške usnjene polučetiije za Din 269'— Bamske usnjene poluceulje za Din 199*—
„ Din 129'— Damske platnene „ „ Din 99'— Otroške platnene polucevlje za Din 69 —
Noške platnene
L J
rešerno
Beograd Sarajevo
Osilek Novi Sad lombof Brod nJS Maribor

Split lagreb Subotica 1. Bečkerek Skoplje Dubrovnik Zemun
KKSKKKKKKK
Edino največje in najmodernejše podjetje te vrste v Sloveniji.
epraz
MEZNARIČ RHOO, Maribor. Glavni trg štev. 21.
Tel. interurban 476 Brzojav Haznarič Maribor.
Trgovci, zahtevajte ponudbe.
Znižane cene in največje skladi šče dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih de lov, j pneumatike. Posebni oddelek za popolno popravo emajlira-nje in poniklanie dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih stro-,ev itd. - Prodaja na obroke. — Ceniki franko „T S31B U N ft" f. B. L«, tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlov-ska cesta 4.	hm
Modne hamgarne m šeoijote
w veliki izbiri (to ugodni cent

Sobite
#
o obče znam, nad 50 let obstoječi manuf. trgovini
M. MihtavL „&ri Škofu", Cjubljana. Zunanjim naročnikom se pošilja tudi po pošti.
ELEKTROTEHNIK
popolnoma samostojna moč s strokovno šolsko izobrazbo ter 12 letno prakso o projektiranju montaže in vzdrževanju nizke tei montaži in vzdrževanju naprav visoke napetost' želi svoje mesto izpremeniti — Cenjene ponudbe pod „Zmožen in mailjiv" na upravo „Jutra" Ljubljana.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
-.784
Odšel je med nebeške krilatce naš ljubljenček
Uroš Aleksander
izročili smo ga materi zemlji v sredo 12. ob 3. uri popoldne. Šest mesecev nam je bil v veselje. NOVO MEbTO, dne 13. maja 1926.
ivsa, Kristina Lenarili
starši.
Boris, Zorka
bratec in sestrica.
i , ,wi Ull
ZA KURJE Otl
SMRT ZUUE¥IMA"
Zahtevajte samo origmaln „Smrt :ulje> vima"! U apotekama in drogerijarna i zavo tOOnara LABORATORIJA lAMICO,
Beogran -\ondin<< '.I	i
14^
L. Mikuš
LJUBLJANA, Mestni trg 15
izdelovatel} dežnikov
Na drobno t	Na debelo I
Zaloga sprehajalnih pallo Stari dežniki se nanovo oreobiecejo.
I .. .. ;;
Odlikovane Tovarne
E. Frette e C;
,:::::::::::?::•::::::::::;::::=::• M O H Z &
(itaila)
ThmiaeJEiiEiilEpl
............-.tjij Prtealge .M-ZiiLr1
Perilo
Oprema gin«aw»: za (lom
Dobave

za neveste
^ zahotele,restavracije:nzi3rav!i;jea f
§ 1
OBRNITI se na PODRUŽNICO
v TRSTU

via mazzini. 30
rnai-M isansaBMnes
M1CHELIN
Palača Ljublj. kreditne banke.
- Izredna novost T —
Patentna preproga-postelja
ki ne potrebuje modroca m 10 vsaka osoba ahhc nosi na rokah n rci je potrebna v vsaki hiši in notelu. kopališču n iadii stane sar/io Din 390*-
po poštnem povzetju. Nadalje imam veliko skladišče perja: za zglav mke in blazine kg Din 60 — tol-belo kg ♦ Din 100-	105-
iosip Brozovi«
kemička čistiona perja Zagreb, Boškovičeva uiica štev. 18.
Ipssll&lus mehanična delavnica
ix popravo pisalnih, .ačur.skih, Kopirnih in razmnoževalnih stroje', kakor tudi registrirnih blagajn — Razne tipke in pisave za pisalne <troje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzorcu. Tehnična znamenja
3<U3. 3AE&SA. Ljubljana, Selenburgova ulica 6. g
i nlcfoo St 980
telefon it 980

Vodne TURBINfc
avtomatične regulatorje, zatvornice itd.
izdeluje in dobavlja
fNG. F. SCHNE1TER, ŠKOFJA LOKA.
Konkurenčne cene.	Prvovrstne reference.
Zahtevajte ponudbe	6S
Vallčni mila
inralt, aomžale
nudi po najnižjih dnevnih cenah: pšenično krušno moko, koruzni zdrob, koruzno moko za poiento, pšen fcne srednje in debele otrobe ter druge mlevske izdelke
\i 2ab:evajte cenik!	Zahtevajte cenik!
<cwxooocoe«ooocoa
xoy-QQQocxxxxyxxo30oorxygooc<poc«^
Zahvala.
Povodom smrti našega skreno ijubijenega in predobrega očeta, tasta, deda in strica, gospoda
frana Bnrgeria
smo prejeli od vseh strani toliko izrazov skrenega sočutja, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej.
Zato tem potom izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem. zlasti časti'i duhovščini, darovalcem prekrasnih vencev n šopkov, gasilnim društvom in zastopnikom raznih korporacii in društev, kakor vsem. ki so dragi ga pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
SEVNICA, dne 9. maja 1926
Sari In Mlcl C mperšek.
17 K ?

•■•'■''■t
v^ n
Unjuju ja isdaj« m Kp—»tt sJatea* Adoli	Z« Narodne tekt""!? di kot tiekarnetie fna Jezeriok. Z« auerattu del le odflovocaa AJoiaJ NevaJc. VM s Ljubljani