Kamniški občan LETO XXXIII KAMNIK, 21. APRILA 1994 S seje izvršnega sveta Zapornice na Kranjskem Raku ne bo 1. maja bo začela veljati uredba o prometnem režimu na cesti Kranjski Rak - Kiso-vec in Dol, ki jo je izvršni svet na podlagi odloka o redu na območju Velike planine, Male in Gojške planine ter Kisovca sprejel že lansko jesen in bi morala začeti veljati že 1. novembra lani. Zaradi nekaterih nerazčiščenih vprašanj so njeno uveljavitev odložili na letošnjo pomlad. Vendar je še pred tem doživela še eno, tokrat res korenito spremembo: izvršni svet se je na seji 13. aprila odločil, da na Kranjskem Raku ne bo zapornice, ob kateri naj bi uporabniki ceste z motornimi vozili plačevali cestnino. V gradivu za sejo je bil predlog, da bi pašni upravičenci, lastniki gozdov, gozdarji in Kozorog dobili za prevoze po cesti brezplačno propustnico. Na predlog lastnikov planinskih domov, naj bi tudi te oprostili plačevanja. Nazadnje bi kot plačniki ostali le še turisti. Proti temu pa so bili gostinci oz. planinski domovi, češ da bo potem njihov promet ogrožen. Izvršni svet je takim pomislekom prisluhnil, čeprav je bilo slišati tudi mnenje, da se s tem ne bo rešil celovit režim dostopa na planine in da bo zaradi take odločitve prizadet promet na žični- OB 27. APRILU - DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU, IN1. MAJU - PRAZNIKU DELA, ISKRENE ČESTITKE VSEM OBČANOM PREDSEDSTVO IN IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK Hkrati vabimo na proslavo v počastitev 27. aprila - dneva upora proti okupatorju, ki bo v torek, 26. aprila, ob 19. uri v dvorani Matične knjižnice Kamnik. V nedeljo, 1. maja, se bo ob 11. uri začelo TRADICIONALNO PRVOMAJSKO SREČANJE Kamniča-nov na prireditvenem prostoru pri Jurju v Kamniški Bistrici. Organizator bo zagotovil nekaj večjih šotorov, tako da bo prireditev tudi v slabem vremenu. Udeležencem bo spregovoril predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Miha Novak. V kulturnem programu pa bosta že po tradiciji sodelovala pevski zbor Solidarnost in Mestna godba Kamnik, ki bo pred tem ob 9. uri prebudila Kamničane s promenadnim koncertom na Glav- num lr8u- VLJUDNO VABU ENI! Spremembe zazidalnega načrta za Kalcit Se Stahovici obetajo Veljavni odlok o zazidalnem načrtu za zazidalno območje S-14 Kalcit je občinska skupščina sprejela že leta 1986. Zaradi nameravanega uvajanja sodobnejše in okolju prijaznejše tehnologije je Rudnik kalcita dal pobudo za ustrezne spremembe zazidalnega načrta. Te spremembe, pripravil jih je Razvojni zavod Domžale, so v glavnem naslednje: prilagoditev oblike in višine centralnega proizvodnega objekta okolju v skladu z zahtevami spomeniško varstvene službe, možnost izgradnje male hidroelektrarne, možnost etapnega izvajanja prostorskega načrta, tako da bo mogoča večja uporabnost ter prilagodljivost in seveda zahteva, da mora Rudnik kar največ skrbi nameniti posodobitvi tehnološkega procesa proizvodnje (tudi na območju odkopa) zaradi izboljšanja delovnega in bivalnega okolja. Skratka, odpraviti mora sedanje negativne vplive proizvodnje na okolico. Predlog sprememb zazidalnega načrta je bil avgusta in septembra lani razgrnjen tudi v krajevni skupnosti Kamniška Bistrica. V začetku septembra pa je bila v osnovni šoli Stranje ena v/ Čestitamo ob prazniku Vabimo vas v naše trgovine, ki vas pričakujejo z ugodnimi cenami in s pestro založenostjo. cah, ki jih upravlja podjetje, ki je last občine Kamnik. Seveda pa je treba pristaviti, da so gostinci in pašni upravičenci pripravljeni s pogodbo prevzeti vzdrževanje navedenih cest, sem spada tudi pluženje snega. Občina pa bo, kot je to že predvideno, v proračunu postavila prometne znake in uredila ustrezna parkirišča. Dosežen sporazum o poravnavi za vrtec Na predlog pogajalske skupine je izvršni svet sprejel sklep o poravnavi z Rimokatoliškim župnijstvom Kamnik v postopku denacinalizacije objekta otroškega vrtca na Šutni. Pri določitvi odškodnine, ki bo znašala 700.000 DEM in jo bo Cerkev plačala v celoti do konca letošnjega leta, ni obveljala nobena od opravljenih cenitev, pač pa neka vmesna vrednost. VVZ Antona Medveda bo lahko še tri leta brezplačno uporabljal stavbo in zemljšče s tem, da bo moral skrbeti za tekoče vzdrževanje stavbe. RK župnijstvo bo sicer dobilo v last celoten kompleks takoj, ko bo poravnava začela veljati, v posest pa v petih letih. Občina bo krila celotno vsoto odškodnine za projekte in začetek gradnje nadomestnega vrtca. Kot kažejo dosedanji pogovori, se je občina odločila za nakup 1100 m2 prostorov v enem od poslovno stanovanjskih objektov, ki jih Graditelj (nadaljevanje na 2. strani) Izgnanci upajo, da bodo končno prišli do svojih pravic. (Foto V. M.) Občni zbor Društva izgnancev Izgnanci prve vojne žrtve Redkokdaj je bila sejna dvorana kamniške občine tako polna kot pred dnevi, ko jo je do kraja napolnilo 112 članov kamniške organizacije Društva izgnancev Slovenije, ki so se zbrali na drugem občnem zboru. Kamniška organizacija je bila ustanovljena aprila lani in šteje 214 članov, vodi pa jo odbor z Marijo Mrak na čelu. Udeležence zbora sta pozdravila Maks Lavrinc, predsednik občinske skupščine, in Miha Novak, predsednik izvršnega sveta. Izrazila sta svojo podporo upra-' vičenim prizadevanjem izgnancev za dosego njihovih pravic. Predsednica Marija Mrak je nato opisala delo krajevne organizacije in njenega odbora v preteklem letu. Omenila je zlasti prizadevanja za vključitev čim-večjega števila nekdanjih izgnancev v delovanje Društva, skrb za informiranje članov, sodelovanje na zboru izgnancev Slovenije v Dobovi, obisk najstarejših čla- nic ob dnevu žena, redno tedensko dežurstvo v prostorih društva na občini itd. Posebej je poudarila, da je društvo nestrankarska organizacija in da vsa aktivnost vodstva sloni na prostovoljnem brezplačnem delu. Posebej se je zahvalila za pomoč pri ustanovitvi in delovanju organizacije občinskemu odboru Zveze borcev ter občinski skupš- (nadaljevanje na 2. strani) časi? tudi javna obravnava tega predloga. Takrat so krajani dali sedem pripomb in predlogov. Med njimi naj omenimo očitek, da izvršni svet vidi le razvoj Rudnika, ne upošteva pa negativnih vplivov na okolje in tudi da Rudnik ni izpolnil doslej danih obljub, da mora kraj od Rudnika tudi kaj imeti in končno, da zazidalnega načrta sploh ni treba spreminjati. Na te pripombe izdelovalec načrta odgovarja, da spremembe prinašajo izboljšanje stanja in omogočajo tudi razvoj centralnih dejavnosti (prostori za sedež bodoče občine, trgovsko poslovni del, turistični del, pošta itd.) RKK pa je glede uresničevanja preteklih dogovorov, odgovarja da so že leta 1986 zaprli južni dovoz in izvedli severni uvoz ter na proizvodnih napravah namestili protihrupno zaščito. Opravili so tudi kompletno prenovo odpraševalnega sistema in asfaltirali vse poti in dvorišča ter ukinili deponijo peska na dvorišču. Pravijo tudi, da so meritve pokazale, da (nadaljevanje na 2. strani) MENGEŠKA KOCA vas vabi na KRESOVANJE 30. aprila ob 20. uri. Igra DOMŽALSKI ODMEV. Vabljeni! Naslednja, 9. števika Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 12. maja. Prispevke sprejemamo do srede, 4. maja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 10. maja. TRGOVINA Z GUMENOTEHNICNIMI IZDELKI Kamnik, Šutna 76 (za Korobačem) tel. & fax:812-962 - Veloplaščl za kolo 500 do 1.400 SIT, moped plašči 1.765 do 3.120 SIT, - zračnice za kolo In moped 480 do 610 SIT, klinasta jermena (širine 10-32) In ostali program. - Posebna ponudba navrtanlh jermenov: 32X4000 SIP po 4.275 SIT... Itd., - moped elektrika: magnet, platine, žarnice Itd. - prevleke za avto 3.880 SIT, tepihl za avto 1.750 do 3.390 SIT, bovden za kolo (zajle) 132 do 400 SIT, bovden za motorje APN 4, APN 6, AVT. 524 do 699 SIT, deli za pralne stroje -grelci, programatorji, mehovi, cevi... - ribiški škornjl 4.900 SIT, moški in ženski škornji vseh številk. Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ura /O ljubljanska banka ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik Cenjene stranke obveščamo, da bomo v času prenove Agencije Kamnik na Glavnem trgu 10 od 3. maja 1994 dalje poslovati: - v banki na Tomšičevi 1 (poleg sodišča) v deljenem poslovnem času: od 8.00-11.00 In od 13.00-1630 - v banki na Bakovniku pa v neprekinjenem poslovnem času: od 8.00-18.00. * Z žiro računi bomo poslovali na Bakovniku. * Imetniki tekočih računov kamniške agencije bodo dobili čekovne blankete na Tomšičevi 1. Lahko pa jih bodo naročili po telefonu in jih bomo brezplačno poslali po pošti. * Potrošniške kredite bomo obravnavali na Tomšičevi 1. Strankam priporočamo, da blagajniške posle opravljajo v banki na Bakovniku. Prizadevali si bomo, da bo poslovanje potekalo nemoteno. ljubljanska banka dd. - pravi naslov za denarne zadeve Zapornice na Kranjskem Raku ne bo (nadaljevanje s 1. strani) gradi v Novem trgu. Ponudbena cena brez opreme in igral je v marcu 1994 znašala 1,72 milijona DEM. Seveda pa bo treba še premisliti vprašanje, ali bo res potreben nakup prostorov za 180 otrok, kolikor jih obiskuje sedanji vrtec. Predvideni višji prispevki staršev, uvajanje devetletne šole in še nekatere okoliščine lahko vplivajo na bi- stveno zmanjšanje obiska v vrtcu. Občina bo morala za nakup novih prostorov zagotoviti kar precej dodatnega denarja, kar bo seveda vplivalo tudi na uresničevanje programa povečevanja šolskega prostora, katerega namen je uvedba enoizmenske-ga pouka. Lastna sredstva pa so pogoj, da bo svojo polovico prispevala tudi država. F. S. Se Stahovici obetajo boljši časi? (nadaljevanje s 1. strani) je emisija prahu v dovoljenih mejah. Tudi onesnaževanje vode s kalcitom so bistveno zmanjšali, transport v.nočnem času pa ustavili. Na podlagi sporazuma s KS Kamniška Bistrica in Godič so prav tako opravili nekatera dela: ob cesti so zasadili drevje, vzdolž separacije so zgradili pločnik, RKK je zgradil tudi nov most čez Kamniško Bistrico pri Kamnolomu, financiral je lokacijski načrt ceste Stra-nje-Stahovica in opravil še nekatera dela, ki pomenijo izboljšanje življenjskih pogojev v tem kraju. Na tri pisne pripombe v knjigi pripomb v zvezi z denacionalizacijo zemljišča, odročno lokacijo pošte in zahtevo za preselitev Rudnika kalcita so pri-pravljalci načrta odgovorili, da doslej ni bilo vloženih nobenih zahtev za denacionalizacijo. Tudi bojazen, da ne bo dovolj parkirnih prostorov za obiskovalce Sv. Primoža je po njihovem mnenju odveč, saj bodo na voljo večje parkirne površine ob novem turističnem biroju. Centralnih objektov, med njimi tudi pošte, pa ni mogoče locirati ob zelo prometno križišče dveh dolin, zato je mesto zanje predvideno severno od obrata Kalcit, kjer bo ob vhodu v naselje Županje njive (Roš-čev trg) nastal manjši trg. Ko je izvršni svet 5. aprila obravnaval pripombe in predloge, dane v javni razpravi, je ugotovil, da svet KS Kamniška Bistrica kljub vlogi in urgenci Zavoda za urbanistično načrtovanje še ni posredoval nobenega mnenja o predlogu sprememb zazidalnega načrta. Izvršni svet je predlog odloka posredoval občinski skupščini v obravnavo in sprejem. Ta ga bo verjetno uvrstila na dnevni red majske seje. F. S. Čiščenje bregov Kamniške Bistrice Že vsa leta doslej v Kamniku poteka očiščevalna akcija. Letošnja je bila v soboto, 9. aprila 1994, v organizaciji Zelenih in ribičev. Ob 8. uri se je zbralo okrog 50 ljudi, ki so se odzvali povabilu v Kamniškem občanu. Dobro pripravljeni so se razporedili in čistili strugo in obrežje reke Kamniške Bistrice od Železnega mostu navzdol do jezu pri Titanu. Akcijo je vodila g. Marija Re-ba, ki je tudi sicer bila pobudnica takih akcij v vseh preteklih letih. Povedala nam je, da z očiščevalno akcijo želijo prispevati k lepšemu, zlasti pa k bolj zdravemu okolju. Reka je vir življenja, zato Marija Reba, ki je tudi predsednica sveta KS Mekinje, nam je še povedala, da ljudje zadnje čase vendarle začenjajo upoštevati priporočila in manj odmetavajo neuporabne stvari. To je razveseljiva ugotovitev, zato si želi, da bi tako bilo tudi v prihodnje in da bi bilo odpadkov vsako leto manj. Pred zaključkom očiščevalne akcije, ki je trajala do 12. ure, nam je g. Marija Reba še povedala, da bodo mogoče podobno akcijo pripravili še v mesecu maju. Čistili bi strugo in obrežje reke Kamniške Bistrice od železnega mostu navzgor proti Stranjam. O tem bodo ljudje pravočasno obveščeni. temu dajejo prednost. Pri čistilni akciji sta sodelovala tudi sekretariat za okolje ter podjetje Publi-kus, ki naj bi zbrane odpadke po koncu akcije odpeljal. K sodelovanju so povabili tudi druge KS na mestnem področju, odziva pa... Ljudje, ki jim veliko pomeni skrb za zdravje, so marljivo delali, pobirali odpadke, ki jih brez-vestneži neodgovorno mečejo v vodo. Nabrali so velike količine različnih odvrženih predmetov in jih shranjevali v posebne črne vreče, ki jih je Publikus odpeljal. Že večkrat smo bili opozorjeni, pa tudi v Kamniškem občanu smo pisali o tem, da moramo za lastno zdravje, za dobre ekološke in življenjske pogoje skrbeti predvsem sami, zato bi veljalo v celoti upoštevati vsa navodila, ki se nanašajo na ta pomembna vprašanja. Odpadki in druge škodljive snovi odlagajmo na določenih krajih. To bo najboljši način za ohranjanje narave. Naše ravnanje je ogledalo časa, v katerem živimo, zato poskrbimo vsi, da nas ne bo jutri sram. STANE SIMŠIČ Izgnanci prve vojne žrtve Tudi pogled na Kalcit naj bi postal prijaznejši. Referendumska območja za ustanovitev štirih občin Državni zbor je 8. aprila 1994 sprejel Odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin. Če bo obveljala sprejeta določitev občin, potem bodo volilci 22. maja odločali o ustanovitvi občin na 355 območjih. V naši občini so z odlokom določena štiri območja za ustanovitev samostojne občine: Komenda, kamor je državni zbor priključil tudi območje KS Moste, Kamnik s Tuhinjsko dolino, Črno in Godičem, Smarca in Kamniška Bistrica. Ker sta glede na sprejete odločitve na zborih občanov nastali dve spremembi, občani na zboru občanov v Mostah so se namreč odločili za občino Kamnik, v KS Tuhinj pa se niso odločili za nobeno od možnih rešitev, je državni zbor v obrazložitvi odloka pojasnil, da v Mostah predlagano območje nove občine ni ozemeljsko sklenjeno, kar je v nasprot- ju Z opredelitvijo, da je občina enotna lokalna samoupravna skupnost (čl. 139 Ustave RS), naselja KS Tuhinj pa niso bila vkjučena v nobeno referendumsko območje, zato so z odlokom priključena območju občine Kamnik, za kar pa so se opredelili občani v vseh ostalih krajevnih skupnostih Tuhinjske doline. Seveda pa s tem še ni rečeno, da bo z odlokom določena razdelitev območij tudi obveljala. Zoper sprejeto odločitev državnega zbora je namreč do 19. aprila 1994 možen ugovor na državni zbor, ki ga lahko vložijo predsedniki občinskih skupščin ali pa pooblaščenci, ki so bili določeni na zborih občanov. Kot nam je povedal Pavel Stebe, predsednik sveta Krajevne skupnosti Moste, je svet KS tak ugovor v roku poslal državnemu zboru. F. SVETELJ (nadaljevanje s 1. strani) čini in izvršnemu svetu za materialno in finančno pomoč. Tudi v prihodnje bodo izgnanci lahko urejali svoje zadeve v zvezi z uveljavljanjem pravic v društveni pisarni na občini vsako sredo od 9. do 11. ure, člani pa se bodo lahko pridružili tudi obiskom taborišč, ki jih bo pripravil republiški odbor. Udeleženci zbora so z velikim zanimanjem prisluhnili tudi razpravi prof. Ivice Žnidaršič, predsednice komisije za socialno zdravstvena vprašanja in odškodnino pri Društvu izgnancev Slovenije, ki je zelo podrobno opisala dosedanja prizadevanja in rezultate za uveljavitev statusa izgnancev kot žrtev vojne in s tem v zvezi uveljavitev njihovih pravic. Po njenem mnenju se kljub posameznim zapletom vendarle kaže upanje, da se bo vsaj del skoraj pol stoletja dolgih pričakovanj izgnancev vendarle uresničil. V postopku sta namreč zakona o žrtvah vojne in o skladu za plačilo vojne škode, kjer se bodo zbirala sredstva iz naslova lastinskega preoblikovanja podjetij. Društvo izgnancev je že predlagalo dvoje dopolnil: izgnancem je treba priznati popolno zdravstveno varstvo brez doplačil in kot posebna delovna doba naj se prizna čas, preživet v izgnanstvu, ne glede na starost. Gostja je še posebej izrazila pričakovanje izgnancev, da bo navzoči poslanec Maks Lavrinc njihova prizadevanja podprl v državnem zboru. Seveda bo treba pripraviti tudi merila, po katerih se bo poplače-vala vojna škoda. Po osnutku kriterijev, ki jih je pripravilo Društvo izgnancev, naj bi se posameznikom poplačala ugotovljena škoda, za vsak mesec izgnanstva naj bi pripadalo izgnancem 500 DEM odškodnine za prestano fizično in psihično trpljenje, za umrle starše v izgnanstvu naj bi otroci prejeli enkratno odškodnino, izgnancem pa naj bi dodelili tudi skromno doživljenjsko rento. Po mnenju Ivice Žnidaršič bi se morala tudi naša država zgledovati po nekaterih vzhodnoevropskih državah, ki so pravice izgnancev že uredile. F. SVETELJ Referendum v Komendi uspešen OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU IN PRAZNIKU DELA SVOJIM BRALCEM ČESTITATA UREDNIŠTVO IN ČASOPISNI SVET KAMNIŠKEGA OBČANA V nedeljo, 10. aprila, so volivci v krajevni skupnosti Komenda na referendumu odločali o uvedbi 2,5 odstotnega samoprispevka za gradnjo telovadnice pri osnovni šoli. Od 1635 volivcev se jih je glasovanja udeležilo 1281, za samoprispevek pa je glasovalo 725 volivcev. Ugotavljanje izidov referenduma je nekoliko zapletel nov zakon o referendumu in civilni iniciativi, ki je začel veljati 2. aprila letos in ki je razveljavil dosedanji zakon o referendumu, na podlagi katerega je bilo glasovanje razpisano. Po starem zakonu bi bila odločitev na referendumu sprejeta, če bi zanjo glasovalo več kot polovica vseh vpisanih volivcev. To pa se na komendskem referendumu ni zgodilo. Novi zakon, ki ga je po mnenju republiške volilne komisije treba upoštevati pri ugotavljanju izida, pa pravi, da je odločitev sprejeta, če jp zanjo glasovalo več kot polovica volivcev, ki so se udeležili referenduma. Torej je bil krajevni samoprispevek v Komendi izglasovan. F. S. Alpske ceste v turistični ponudbi V soboto 16. aprila, so na več kot 220 km dolgo pot po alpskih cestah popeljali udeležence otvoritve trije avtobusi, ki jih je spremljalo preko trideset starih avtomobilov in motorjev - oldtimerjev. V karavani so bili predstavniki občin, ki so lani ustanovile regijsko turistično skupnost Alpski svet Karavank, Kamniško-Savinj-skih Alp: Tržiča, Kranja, Kamnika, Domžal in Mozirja. Poleg turističnih in gostinskih delavcev teh občin so si novo turistično transverzalo ogledali novinarji RTVS in nekaterih osrednjih slovenskih in avstrijskih časopisov (Kartner Ze-itung in Tednik - Kronika) ter domači turoperatorji za Nizozemsko, Avstrijo in Julijsko krajino. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je zastopal ..... Stane Bizjak, sekretar za področje turizma. Zanimiva turistična karavana je bila na celotni poti od Kamnika preko Vranskega, Mozirja, Cerkelj, Preddvora, Tržiča, Begunj, Mengša in Domžal do Volčjega Potoka deležna prisrčnega sprejema z nastopi godb, folklornih skupin, še posebej pa so se povsod z izredno gostoljubnostjo izkazali domačini, ki so udeležence postregli z značilnimi domačimi jedrni in pijačo. Predstavniki občin in turistični delavci so povsod toplo pozdravili sodelujoče in na kratko opisali značilnosti njihovih krajev. Program potovanja pa je vodil Marjan Štele, vodja projekta alpskih (e nekaj značilnih prizorov cest Obširneje bomo o prireditvi žencev poročali prihodnjič. Danes pa s poti in nekaj vtisov udele-F. Svetelj Čeprav so morali Mengšani na prihod karavane čakati skoraj dve uri, so se izkazali kot prijetni gostitelji. Poleg mengeške godbe so svoj delež prispevali tudi ilani folklorne skupine z venčkom narodnih plesov. Dolga pot se je v večernih urah zaključila v Arboretumu Volčji Potok. Za ogrevanje je v hladnem aprilskem vremenu poskrbel ansambel Marela. Prilegle pa so se tudi pečene mesnine z žara, za kar je poskrbel gostinec Štritof iz doline Kamniške Bistrice. (foto: F. S.) sfjifv, 'V.-'r-f ■ Srk Turistično karavano so v Kamniku na pot pospremili Mestna godba, Kamniški koledniki in narodne noše s planšarji z Velike planine. Kranjčani so na čelu z županom Vitomirjem Grosom popotnike pričakali v Cerkljah. Program so popestrili mladi plesalci in domačini s prikazom domačih obrti. Topel sprejem sredi tulipanov in narcis v Savinjskem gaju. Tudi naša planšarja Peter in France sta bila zadovoljna. Triičani so skupaj z županom Petrom Smukom razkazali staro mesto in značilno Kurnikovo hišo, kjer so jim ponudili domačo zaseko in druge dobrote. Nekaj mnenj udeležencev karavane Miha Novak, predsednik kamniškega izvršnega sveta: Alpska cesta naj bi pomenila prispevek k odkrivanju teh lepih koščkov slovenske dežele ob vznožju Alp, ki jih tudi sami še ne poznamo dovolj. Jakob Presečnik, predsednik mozirskega izvršnega sveta: Prepričan sem, da bo ta zamisel, če se bo uresničila, še ena od možnosti, da bodo domači in tuji turisti na obiskih in dopustih bolje spoznali lepote naše doline pod savinjskimi planinami. Peter Smuk, tržiški župan: V razvoju turizma so med gorenjskimi občinami kvalitetne razlike. Kranjska Gora in Bled imata povsem drug pristop. Mi v Tržiču menimo, da je za uspešen razvoj turizma območje ene občine premajhno in da je zato zanimiva povezava na širšem območju. Močno zaledje za dotok turistov vidim v Ljubljani in na Bledu, pa tudi v sosednjih koroških Borovljah. Slavko Rajh, predsednik planinskega društva Kamnik: Naše planinske postojanke so na obisk turistov pripravljene. Okrepiti nameravamo tudi službo planinskih vodnikov. Zamisel o alpskih cestah se mi zdi zanimiva. Dušan Božičnik, v.d. direktorja podjetja Velika planina - zaklad narave: Če želimo, da bo zamisel oživela, bomo morali s turističnimi delavci pripraviti programe, ki bodo pritegnili turiste. Pomembno vlogo pri tem bodo imeli tudi animatorji v hotelskih in gostinskih podjetjih. Seveda se bomo morali bolj povezati med seboj vsi, ki delujemo na območju Velike planine. Mag. Tomaž Štebe, predsednik domžalskega izvršnega sveta: Sedaj so na potezi turistične agencije in gostinci, ki morajo uresničiti zamisel in pripeljati turiste, občine pa bodo delovale le kot pospeševalci. V turističnih prospektih bi se morali pojaviti kot regija brez bočinskih meja. Ob 27. aprilu, dnevu upora Ukradeni otroci — bila sem ena od njih Težka je bila naša vojna in častno smo jo izbojevali. Dvainpetdeset let je, kar smo romali žalostni otroci v živinskih vagonih v za nas pripravljena otroška taborišča v Nemčiji. Ukradeni otroci smo to pot prešli v zelo težkih pogojih in v zelo, zelo težkih časih. Ne moremo in ne smemo pozabiti zločinov, ki so jih fašistični okupatorji in domači izdajalci zagrešili v naši domovini. Srečanja nas, ukradenih otrok, imajo pomembno nalogo, da vsakič pokažemo na težak in krvav boj, na zločine domačih izdajalcev. Naša srečanja so bila najpogosteje v prvi osnovni šoli v Celju. To šolsko poslopje je bilo leta 1942 kraj največjega trpljenja slovenskih mater in njihovih otrok. Odtod je okupator pošiljal matere v taborišča smrti, tu so materam trgali otroke iz naročij, trgali so jih rodu in domovini. S svojimi nečloveškimi dejanji okupator ni mogel zatreti narodnoosvobodilnega boja, ampak ga je z našim trpljenjem še podžigal in razplamteval. V šestih večjih akcijah in nekaj manjših je okupator poslal v taborišča večino družin pripadnikov partizanskega gibanja iz okupirane Štajerske. Okrog 600 otrok, mlajših od 18 let, so v tem času ločili od staršev in jih poslali v taborišča za mladoletnike v sestavi organizacije »Lebensborn«. To smo bili ukradeni otroci, otroci prvoborcev in talcev. Po raznih taboriščih smo preživeli tri leta, ločeni po letih in po spolu, raztreseni po vsej Nemčiji. Bili smo premladi, da bi mogli biti krivi, pa vendar so nas zelo hudo kaznovali. Težki dnevi v avgustu leta 1942 so ostali prene-kateremu otroku z vso tegobo in z vso težo v srcu za vse življenje. Žalostni klici majhnih otrok, ki so klicali svoje mame in neutolažljivo jokali v celjski šoli v tistih dneh, so nepozabni. Tiste klice in tisti jok bi naj slišali danes vsi, ki enačijo domobrance in izdajalce z nami. V Celju so nam nacisti pri zasliševanju očitali, da nismo hoteli postati izdajalci, da nismo izpolnjevali dolžnosti do nemškega rajha. Prišli so ponoči 3. in 4. avgusta s tovornjaki. Čisto malo stvari smo lahko vzeli s seboj, odpeljali so nas v Celje, na dvorišče okoliške osnovne šole. Namestili so nas po razredih, ležali smo stlačeni drug poleg drugega. Ljudje iz vse spodnje Štajerske, vsakdo, ki je bil količkaj osumljen, da je zaveden Slovenec in vključen v gibanje NOB, največkrat po zaslugi domačih izdajalcev, ki so bili neprestano na delu. Tretji in četrti dan so prišli oboroženi gestapovci, nekaj čez polnoč so nas spravili pokonci, odpeljali so vse starejše od 18 let. Slovo je bilo kratko in zelo, zelo težko. Objemali in poljubljali so mlajše. Prenekatera mati, ki je objemala svojega dojenčka, je v hudi slutnji pred težko ločitvijo izkričala svojo neizrekljivo bolečino. Morali so jih na silo odtrgati od otrok. Matere so jih klicale še z dvorišča, predno so jih odpeljali s kamioni. Zaspani otroci so se le počasi zavedli, kaj se dogaja, premnogi se niso zavedali, da svoje mame vidijo zadnjič. Mlajši, tisti, ki so že hodili, so tavali po hodnikih, razmršeni in mokri, napol oblečeni, večinoma samo v srajčkah. Njihov jok je rezal srca - a ne izdajalcem in okupatorju. Na slami ležeči dojenčki, tja so jih morale položiti mame, so do poznega popoldneva jokajoč čakali, da bi jih kdo nahranil. Prišle so sestre z rdečim križem na rokavu. Tuje besede, izgovorjene brez nežnosti in topline, niso mogle pomiriti jokajočih - onemoglih malčkov. Kmalu je bilo slišati histerično kričanje teh »sester«, ki niso imele niti toliko občutkov in potrpljenja, da bi nebogljenemu otroku dale tistih nekaj žličk mleka. Prvo leto so nas nastanjali po otroških taboriščih po abecedi. Že maja 1943 pa so nastanitve začeli urejati po načrtu »Lebens-borna« (Him-mler, Sellmann, Tesch, Ebner in seveda fnge Viermetz). Ločili so nas po letih in po spolu. Iz taborišča Seligenporten, ki je bilo do maja 1943 nekako zbirno taborišče, so neke noči odpeljali najmlajše, čisto potiho, šele zjutraj smo videli, da nimamo več brata ali sestre. Otroke, stare od 3 do 6 let, je naslednji dan čakal vlak, krčevito -~— }(-*<• ft "o, j. Dokument, ki je med vojno spremljal šest ukradenih otrok iz družine Brleč. so se nas oklepali in niso hoteli stran, na vlak smo smo jih morali nositi. Jokajoč so nam mahali izza zaprtih oken, dokler ni vlak zavil v neznano, strahoten ropot odhajajočega vlaka, pomešan z glasnim jokom odhajajočih in nas, se je počasi Ukradeni otroci v taborišču Saldenburg leta 1943 - dvaindevetdeset deklic, starih od 6 do 14 let. izgubljal in ostali smo tihi in nemi, do kraja žalostni, brez besed in mrtvi v duši. Nekoliko kasneje je naslednji vlak odpeljal brate, stare od 6 do 14 let, v taborišče Kastel in naslednji dan še dekleta iste starosti v taborišče Saldenburg. V taborišču Selingenporten so ostali fantje, stari od 14 do 18 let, te so že pripravljali za vojsko. Dekleta te starosti so deloma razdelili po taboriščih, največ za pomoč pri pranju, šivanju, kuhanju in pri raznih delih z otroki. Vsako od teh taborišč je imelo svoj program, program »Lebens-borna«. Rasno so nas pregledovali, odločali o nas po svoje in nas »vzgajali«. V teh taboriščih smo dobivali občasna poročila iz Auschv/itza (mama umrla zaradi slabega srca); mi pa smo premišljevali, kako grozna morajo biti ta taborišča, da naše mame umirajo tako hitro. Večina ukradenih otrok je ostala brez mamic in večina tudi brez očetov. Anica je na primer morala umreti zato, ker ji je bilo 18 let. Dopolnila jih je ravno tedaj, ko so nas aretirali. V Celju so jo vprašali, zakaj ne izda očeta, češ da je polnoletna in bi že morala vedeti za svoje dolžnosti. Besede gestapovca so bile hkrati tudi že obsodba. U Auschwitzu je zdržala samo šest mesecev, ravno toliko, kot je bilo s pičlimi obroki hrane določeno za to taborišče. V tem času ie shiral še tako zdrav organizem. V barakah, kjer so ležali umirajoči okostnjaki, so se zanje zanimale samo še podgane. Mama, ki je bila tudi z njo v tem taborišču, jo je našla umirajočo in zadnje besede mlade Anice so bile: »Mama, ali bom res že morala umreti?« Mati ni imela ničesar, kar bi lahko dala od lakote umirajočemu otroku. Če bi jo imela, bi ji dala svojo porcijo, zajemalko blatne vode, z dvema ali tremi kosi krompirja. Ker je mati jokala, jo je paznica začela z divjo ihto biti po ustih in jo končno vprašala, če misli, da njo čaka kaj boljšega. Ni bilo dovolj, da ji je krvavelo srce, krvavela so ji tudi usta, da ni mogla izkričati bolečine za svojim otrokom. Vse, kar je zapisano, naj bo opozorilo in opomin, da se kaj takega ne bi več ponovilo in opozorilo zagovornikom domobrancev in drugih izdajalcev, slovenskega naroda, da so ti najbolj krivi za vse prestane grozote. Danes, ko nas je še nekaj živih prič iz tistih strašnih dni, tu, pri nas v Celju, v Ljubljani, v vsej Sloveniji, pokažimo današnjim ljudem, naši mladini, otrokom in tudi vladi - kaj je nesvoboda, kaj je izdajstvo lastnega naroda, kaj je prodaja svoje duše, kaj je pomenilo biti zaveden Slovenec v nesvobodni domovini ob izdajalsko razpoloženih ljudeh. Lahko se trkamo po prsih, ko uživamo sadove partizanske krvi. Mi, ki smo živeli in preživeli, doživetih strahot ne bomo nikdar pozabili. Mi vam povemo, kaj je nesvoboda, kaj je trpljenje, kaj je lakota; kaj so bili partizani, kaj so bili belogardisti, kdo se je boril za svobodo slovenskega naroda, kdo pa se je prodajal za judeževe groše. Ne enačite jih z nami, mi smo njihova dejanja občutili na lastni koži. In v teh zadnjih petdesetih letih — smo vsi živeli pod enakimi pogoji, vse šole so bile odprte vsem, vse dobrine so bile dane vsem, otrokom belogardistov in partizanov. Vsi smo uživali v svobodi, ki je bila pridobljena s prelito partizansko krvjo. Nihče ni nikomur branil živeti po svoje. Mi smo odpuščali, a prestanega ne bomo nikdar pozabili. STANISLAVA BRLEČ Na kratko Odbor za mednarodno kolesarsko dirko Od 8. do 15. maja letos bo v Sloveniji mednarodna kolesarska dirka »Po Sloveniji 94«. Cilj I. etape bo v Kamniku. Ker bo ta dirka z mednarodno udeležbo pomembna tudi za predstavitev naše občine in še posebej mesta Kamnika, je izvršni svet imenoval organizacijski odbor za izvedbo programa I. etape, v katerem so predsednik Bogdan Jamšek in člani Tone Ftičar, Olaf Gerbec, Marijan Štele in Rafko Zagoričnik. Oddaja prostorov v KD Komenda Izpraznjeni poslovni prostor v Kulturnem domu Komenda, kjer je bil Disco Hobby klub, bo občina z javnim razpisom oddala v najem za gostinsko dejavnost (picerija) za dobo petih let. Možna pa je tudi oddaja za drugo poslovno dejavnost, ki pa ne bo smela biti moteča za okolje. V prostorih te stavbe na Zajčevi 23 je namreč že zdravstvena dejavnost. Za oddajo v najem bo seveda treba pridobiti soglasje bivšega lastnika doma. Za 367 milijonov SIT škode po suši Lanska suša je našo občino oškodovala za več kot polovico pridelkov. Kar 424 kmetij od skupno 645, kolikor jih je popisala posebna komisija za ugotavljanje škode, so imele polovico škode na pridelkih. Pri 157 kmetijah so ugotovili od 30 do 50 odstotno škodo, pri 64 kmetijah pa do 30 odstotno. Glede na sestavo kmetijskih površin so bili najbolj pri- zadeti travniki in pašniki, saj je bilo na 6700 ha travinja ugotovljene 45 odstotkov škode. Po navodilih Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo so pomoči deležne le kmetije, ki imajo zaradi suše več kot 30 odstotkov škode. Skupna pomoč za ublažitev posledice suše je znašala okrog 8 milijonov SIT, od katerih je 2 milijona prispevala občina. Seveda je to v primerjavi s škodo, ki znaša 367 milijonov, le skromna 2 odstotka. Razpis za dela iz komunalnega programa Najbolj ugodni izvajalec za pripravo tehnične dokumentacije za prenovo lokalnih cest in večjih vzdrževalnih del na vodovodu in kanalizaciji bo po sklepu izvršnega sveta izbran z javnim razpisom. V programu komunalnih del, ki bodo predmet razpisa, so zajeta tudi vsa dela v krajevnih skupnostih, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna, razen tistih, ki jih bo sofinancirala država iz sredstev za demografsko ogrožena območja. Imenovana je bila tudi komisija za izbiro izvajalca, ki jo vodi Janez Stražar, sekretar sekretariata za okolje in prostor. Rešitev preskrbe s pitno vodo Na javni razpis za izdelavo celovite rešitve preskrbe s pitno vodo v naši občini so sc prijavili trije ponudniki: Vodnar d.o.o., Hidroinženiring d.o.o. in Geoko d.o.o., vsi iz Ljubljane. Na predlog komisije je izvršni svet kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje Vodnar, ki bo razpisana dela opravil za okrog dva milijona tolarjev. Rešitve naj bi vsebo- vale predvsem tehnično izvedbo omrežja, še posebej bodo rešitve pomembne za območje KS Kamniška Bistrica, ki se je lani povezalo z centralnim vodovodnim omrežjem Kamnika. O cenah za najem ordinacij v Zdravstvenem domu Občinski izvršni svet je ob obravnavi predloga za najem ordinacij v Zdravstvenem domu Kamnik sklenil, da mora Zdravstveni dom Kamnik predložiti predlog cene funkcionalnih stroškov za najem ordinacij. Izdelal pa naj bi tudi izračun prihodkov od najemnin uporabnih površin za primer, če bi bila najemna cena 10 DEM/m2. Povedati je treba, da mreža zdravstvene službe v Sloveniji še ni dokončna. V pripravi je načrt razvoja zdravstvenega varstva Slovenije do leta 2000, s katerim bo določen obseg in dinamika razvoja zdravstva na posameznih območjih. (fs) Na Vrhpolju prodam 6.533 m2 gozda; v najem oddam 737 m2 njive. Tel.: (067) 73-350. Mednarodna kolesarska dirka po Sloveniji Cilj prve etape - 9« maja v Kamniku V ponedeljek, 9. maja letos, bomo KamniČani priča pomembnemu športnemu dogodku. Okrog 15,30. ure bo na Glavni trg v Kamnik prispelo 132 kolesarjev. Kamnik bo namreč cilj I. etape mednarodne kolesarske dirke po Sloveniji, ki se bo začela istega dne na Otočcu. V tej etapi, ki bo dolga 167 km, bodo kolesarji peljali prek Krškega, Zidanega mostu, Celja, Mozirja, Gornjega Grada in preko Črnivca v Kamnik. Celotna dirka po Sloveniji bo razdeljena na devet etap v skupni dolžini 962 km, končana pa bo 15. maja v Novem mestu. Kot nam je povedal Bogdan Jamšek, predsednik organizacijskega odbora za izvedbo programa ob koncu prve etape v Kamniku, bodo na Glavnem trgu pripravili pester program s Kamniško godbo in mažoretkami. Vodje ekip, spremstvo in novinarje bodo na sprejemu seznanili tudi z informacijskim gradivom o Kamniku in okolici. Organizatorji posebej opozarjajo, da bo pred dirko po kamniški občini zaprt promet od prelaza Črnivec preko Stahovice do Kamnika. Ker to časovno sovpada s koncem delovnega časa, si bodo lahko cilj zanimive dirke Odvetnik Janez Novak obvešča, da od 3. maja dalje posluje v odvetniški pisarni na naslovu: Glavni trg 20 (nasproti sodišča) tel.: 817-153 v Kamniku ogledali tudi tisti pre- odveč opozorilo, naj vsi, "ki se bivalci, ki stanujejo v severnem bodo med dirko gibali ob tej tra- delu občine in se po končani dir- si, upoštevajo navodila organiza- ki vrnili domov. Seveda pa ni torjev. p PRIREDITVE V APRILU IN MAJU KRAJ IN ČAS PRIREDITEV INFORMACIJE od 23. aprila do 3. maja ARBORETUM, MEDNARODNA RAZSTAVA CVETJA IN VRTNARSKI SEJEM ARBORETUM tel. 812-345 26. aprila ob 19. uri V DVORANI MATIČNE KNJIŽNICE KAMNIK PROSLAVA V POČASTITEV 27. APRILA - DAN UPORA PROTI OKUPATORJU; POKROVITELJ OBČINA KAMNIK TIC KAMNIK tel. 831-470 30. aprila KRALJEV HRIB KRESOVANJE IN PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE Z GOLAŽEM PLANINSKI DOM KRALJEV HRIB tel. 825-551 30. aprila KAMNIŠKA BISTRICA - Gostišče Šimnovec in Okrepčevalnica »Pri Žičnici« KRESOVANJE IN PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE Z GOLAŽEM - povratna vozovnica in golaž: ODRASLI 750,00, OTROCI: 650,00 - VELIKA PLANINA - Zaklad narave d.o.o., tel. 817-202 - GOSTIŠČE ŠIMNOVEC, tel. 831-425 - OKREPČEVALNICA »PRI ŽIČNICI« tel. 825-566 PRVOMAJSKE PRIREDITVE - 1. maja ob 9. uri, Glavni trg, Kamnik ob 11. uri, Pri Jurju, Kamniška Bistrica KONCERT KAMNIŠKE GODBE TIC KAMNIK tel 831-470 TRADICIONALNI PRVO- TIC KAMNIK MAJSKI PIKNIK tel. 831-470 POKROVITELJ OBČINA KAMNIK 1. maja ob 6. uri, Pri Planinskem orlu, Stahovica' JELENOV GOLAŽ TIC KAMNIK NARODNO ZABAVNI tel. 831-470 ANSAMBEL »GAMSI« PLANINSKO DRUŠTVO 7. maja POHOD OB ŽICI LJUB- PD KAMNIK LJANE tel. 831-345 8. maja POHOD NA BLEGOŠ PD KAMNIK - ŠPORTNI VIKEND tel. 831-345 9. maja ob 11. uri start na Otočcu, cilj Glavni trg v Kamniku, pribl. ob 15.15 KOLESARSKA DIRKA »PO SLOVENIJ11994« TIC KAMNIK tel. 831-470 RAZGLASITEV REZULTATOV Turistično informacijski center občine Kamnik Ljubljanska banka v korak s časom Poslovanje Ljubljanske banke, d. d. Ljubljana - Podružnice Kamnik z njenimi poslovnimi enotami na Glavnem trgu 10, na Tomšičevi 1 in na Ba-kovniku že kar dobro poznamo, vendar pa ne toliko, da bi mogli trditi, da vemo o tej banki prav vse, saj nam pripravlja nova in nova presenečenja; vse pa z namenom izboljšati poslovanje. V začetku maja bodo pričeli prenavljati osrednjo enoto na Glavnem trgu 10, v kateri poslujejo predvsem s prebivalstvom. Tako bo tudi v prihodnje. O tem smo se pogovarjali z direktorjem LB, d. d. Ljubljana - Podružnica Kamnik Ivom Pircem, dipl. oec. Povedal je, da so prostori na Glavnem trgu utesnjeni in dotrajani in ne omogočajo sodobnega bančnega poslovanja, zato so se odločili za prenovo; s katero načrtujejo v pritličju uvesti drugačen način poslovanja. V zdajšnjem prostoru bo del sedeče komunikacije, se pravi tolarski in devizni posli, izdajanje čekovnih blanketov, informacije in blagajniško poslovanje na sodoben način. V sosednji (Kramarjevi) hiši, kjer so najeli poslovne prostore, bo dodatna ponudba: bankomat za dvig gotovine, polog denarja na tekoči račun in plačilo položnic. Tu bo tudi tiskalnik za izpis stanj na tekočih računih. Ta del bo torej namenjen samopostrežnemu bančništvu. V pritličju bo tudi dodatna ponudba za stranke - ponudili bodo okrog 600 šefov različnih velikosti, v katerih bodo komitenti hranili dokumente, vrednostne papirje ipd. Preurejeno prvo nadstropje bo namenjeno sedeči komunikaciji - individualni obravnavi strank. Stranka se bo lahko v miru posvetovala z bančnikom o naložbah, o nakupu vrednostnih papirjev, o financiranju, tu bodo zbirali tudi certifikate. Skratka, ta del bo na- na Tomšičevo, kamor bodo preselili tudi posle kreditiranja občanov, svetovanja in izdajanje čekovnih blanketov. Tiste stranke torej, ki prejemajo čekovne blankete na Glavnem trgu, jih bodo v času adaptacije dobile na Tomšičevi ali pa jih bo banka pošiljala brezplačno fft ipn!, f IVO PIRC, direktor kamniške podružnice Ljubljanske banke, ki je ena najuspešnejših podružnic v sistemu LB d. d. menjen zadevam, ki zahtevajo več časa za stranke. Del prostora bo tudi v bodoče namenjen poslovanju z obrtniki in ostalimi komitenti, kreditiranju občanov, mladinskemu varčevanju... V drugem nadstropju bodo opravljali le tiste posle z občani, za katere se stranke redkeje oglašajo (sprejem čekov obrtnikov, podjetij), večji del pa bo namenjen ostalemu bančnemu poslovanju, ki ga banka mora opravljati, da posel dobro teče, je pojasnil direktor Ivo Pire. V času prenove, ki bo trajala do septembra, bodo del poslovanja - tudi žiro račune - preselili v enoto Bakovnik, ki bo odprta od 8. do 18. ure, del pa po pošti s povratnico. Zadostovalo bo telefonsko naročilo. In kaj storiti, da se izognemo preveliki gneči? Direktor banke naproša stranke, da se med obnovo obračajo na enoto Bakovnik. Priporoča PISMO ZAUPANJA, ki ga stranka dobi pri bančnem okencu. Stranka v pismo vloži položnice in nalog za bremenitev tekočega ali žiro računa. Delo bo opravljeno brez čakanja v vrsti, pa še provizija je nižja. Potrdila o plačilu stranka dobi ob prvem obisku v banki ali pa jih banka pošlje po pošti. Direktor tudi svetuje, naj se ljudje čimveč poslužujejo ban-komatov, trajnikov, plačilne kartice LB, ki omogoča eno- stavno plačevanje brez pisanja čekov v večini trgovin, hotelov, zdravilišč itd. Ze vnaprej se opravičujejo za vse nevšečnosti, ki bodo mogoče nastale in stranke prosijo za razumevanje. Storili bodo vse, da bi morebitne nevšečnosti omilili. Sodoben način poslovanja v organizacijskem in tehnološkem smislu bo pocenil poslovanje, delo bo tudi hitreje opravljeno. Tega se bančniki dobro zavedajo, saj so izkoristili že vse notranje rezerve. Število zaposlenih so zmajšali za 30, tako da je zaposlenih le še 75. Zaposleni se preusmerjajo v nove posle, saj je v bančnem poslovanju več svetovanja na področju denarnih poslov. Poslovanje kamniške podružnice Ljubljanske banke je direktor ocenil kot zelo uspešno in je tudi ena od najuspešnejših podružnic v sistemu LB d. d. Navajam še nekaj misli bančnih delavcev, ki jih lahko preberemo na zloženkah pred bančnimi okenci: »Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje. Obogati tistega, komur je namenjen in ne osiromaši tistega, ki ga poklanja. Zablesti kot sončni žarek, a spomin nanj lahko ostane za vedno. Nihče ni tako bogat niti tako reven, da si ga ne bi mogel privoščiti. Z njim lahko vsak samo pridobi. Nasmeh prinaša srečo v hišo, pozdrav prijatelju, pomoč pri sklepanju poslov. Je počitek utrujenemu, kažipot izgubljenemu, sončni žarek žalostnemu in najboljše zdravilo proti jezi. Ni ga moč kupiti, izprositi ali ukrasti, ker ima vrednoto samo, kadar se ga podarja.« VERA MEJAČ Gasilci so zborovali OBČINSKA GASILSKA ZVEZA KAMNIK je imela v petek, 8. aprila, letni občni zbor v BREZNI-KOVI dvorani na KRIŽU. Delegate je sprejel predsednik KS KRIŽ g. IVAN HLADE. Pozdravil jih je predsednik GD KRIŽ g. JANEZ PETERLIN. Poleg 45 delegatov gasilskih društev je prisostvovalo še 12 gostov iz občine KAMNIK in sosednjih OGZ ŽALEC, DOMŽALE, LITIJA, PTUJ in podpredsednik Gasilske Zveze SLOVENIJE g. VILI TOMAT. V imenu občine KAMNIK je občni zbor pozdravil in spremljal razvoj gasilstva g. JANEZ BRLOGAR. Kot delovni predsednik je občni zbor vodil podpredsednik zveze IVAN HLADE. Vsi funkcionarji so podali svoja poročila o delu med letom. Najzanimivejše je bilo operativno poročilo poveljnika OGZ KAMNIK g. JOŽETA BERLE-CA, dipl. ing. V njem je bilo nave- Skupno je bilo 76 akcij z udeležbo 631 gasilcev in 1284 urami dela. Poglavje zase je bila pomoč v lanskem sušnem obdobju in sicer skrb za pitno vodo za naše občane. V ŽUPANJIH NJIVAH smo črpali vodo 545 ur, s cisternami smo zvozili 1.053 m3 vode v 269 vožnjah, sodelovalo je 157 gasilcev s 721 urami dela. Tako so s tem imeli 2550 ur dela. V gasilski akciji gašenja požara na KAMNIŠKEM VRHU je sodeloval tudi helikopter POLICIJE. V požaru hiše v BISTRIČICI se je zadušil lastnik hiše. Do tega zelo verjetno ne bi prišlo, če ne bi bila spremenjena telefonska številka kamniške policije. Ta številka je bila prenesena na LJUBU ANO. Tako je prijavo na štev. 92 prejela ljubljanska policija, ki je sporočila-na gasilsko brigado LJUBLJANA, ta je sporočila gasilcem v DOMŽALE in šele ti so poklicali v gasilski je bilo 44 ekip mladine obeh spolov. Najboljših 18 ekip se je pomerilo na regijskem tekmovanju v LITIJI za izbor za jesensko državno prvenstvo. Tja bo šlo 12 ekip. Mednarodnega gasilskega tekmovanja v AVSTRIJI se je udeležila desetina gasilcev iz SREDNJE VASI. Dosegli so peto mesto. Čestitamo! Tekmovanja »MLADI GASILEC« sta se udeležili osnovni šoli SELA in ŠMARTNO. Osnovna šola ŠMARTNO je zasedla prvo mesto v državi po zaslugi mentorice in domačega gasilskega društva. V državnem tekmovanju »Za naš gasilski dom in boljšo pripravljenost« je GD KAMNIK doseglo tretje mesto in prejelo za nagrado veliki kasetofon. Zelo pomembno je preventivno izobraževanje otrok v šoli. Zato smo zelo veseli obiska številnih učencev v gasilskih domovih. Lani je te obiskalo preko 600 otrok z učiteljicami. Poleg gasilskega orodja V tem primeru mora biti obveščena tudi reševalna postaja v KAMNIKU, ki ima telefon 94 ali 831-623. S tem najbolje pomagamo ponesrečencem v vsakem slučaju. V veliko pomoč pri gašenju začetnih požarov bodo novi ročni gasilni aparati CO2 ali na prah. Z njimi lahko preprečimo večjo škodo na vozilih in tudi stanovanju. Aparate lahko nabavite ali jih date v kontrolo v gasilski dom v KAMNIKU, kajti le brezhiben aparat nam je v primeru požara lahko v pomoč. Priporočam to nabavo vsem lastnikom vozil in stanovanj. Iz blagajniških poročil za lani in načrta za delo in nabavo gasilskega orodja ter njihovega vzdrževanja, kakor tudi gasilskih domov, je bilo razvidno, da smo prišli v veliko finančno zagato. Dotacija SO KAMNIK iz proračuna nam komaj zadostuje za tekoče izdatke in preživetje. Za napredek in nadomestilo orodja nam zmanjka sredstev. Po- KRATEK OPOMNIK ZA PRIJAVO POŽARA ALI DRUGIH VEČJIH NESREČ. Če pride do požara ali druge nesreče, kjer lahko pomagajo fasilci, kličite po telefonu: tev. 93 - gasilski dom KAMNIK, kjer je stalna dežurna služba. Štev.: 832-126, poveljnik gasilskega društva g. JOŽE OBLAK, dipl. ine. Štev.: 812-153 poveljnik občine KAMNIK, g. JOŽE BER-LEC, dipl. ing. " Štev.: 817-057 ali 817-311, POLICUA KAMNIK, štev.: 94 in 831-623, Zdravstveni dom v KAMNIKU. Po vaseh naj se prebivalci zanimajo za telefonske številke gasilcev v najbližjem gasilskem društvu. Da bo pomoč pravočasna, naj bo tudi vaša prijava hitra in pravočasna! deno uspešno delo vseh gasilcev pri gašenju, reševanju in preventivni dejavnosti. Tako so bile lani v kamniški občini sledeče gasilske dejavnosti: pet večjih požarov je gasilo 128 gasilcev 387 ur, sedem srednjih požarov so gasili 104 gasilci 114 ur, 29 manših požarov je gasilo 116 gasilcev 211 ur. 14 požarov je bilo v naravnem okolju, ki jih je gasilo 214 gasilcev 453 ur. Pri petih prometnih nesrečah je gasilo in reševalo 28 gasilcev 53 ur. Pri štirih reševalnih akcijah iz vode je delalo 16 gasilcev 16 ur. Bilo je še 12 drugih reševalnih akcij s 25 gasilci in 50 urami dela. dom KAMNIK.. Ta pot je trajala skoraj 30 minut. Ko bi bili kamniški gaislci na številki 93 direktno obveščeni, bi zelo verjetno še lahko rešili lastnika hiše iz goreče domačije. Hitri tehnični razvoj gospodarstva zahteva tudi kvalitetno izobraževanje gasilcev. Tako je lani opravilo 30 gasilcev tečaj za nižje gasilske častnike in 16 gasilcev za izpra-šanega gasilca, kar je osnovni gasilski poduk, da gasilec sploh sme na gašenje in reševanje. Gasilci so imeli preko 900 praktičnih in teoretičnih vaj doma in na terenu. Občinskega gasilskega tekmovanja v KOMENDI se je udeležilo 83 ekip, to je 800 gasilcev. Med njimi Gasilski dom Križ. in druge opreme smo jim prikazali še gasilske filme o gašenju požarov in njihovem preprečevanju s primernim predavanjem. Menimo, da smo na ta način preprečili nastanek marsikaterega požara. Vsi so nam sveto obljubili, da namenoma in po nerodnosti požarov ne bodo povzročali. Upajmo, da bo res tako. Seveda so gasilci opravili še veliko drugega koristnega dela, ki je ostalo zapisano v njihovih knjigah. Največji napredek gasilstva je vsekakor nabava tehničnega vozila GD KAMNIK za reševanje ob prometnih in drugih nesrečah. Zaradi vedno večjega prometa v občini KAMNIK se število nesreč povečuje. Pogosto se avto vname in ga je potrebno najprej pogasiti in nato izrezati vkleščene potnike iz skriv-ljene pločevine. Ob pravočasni intervenciji je možnost reševanja človeškega življenja zelo velika. Seveda pa je potrebno gasilce tudi pravočasno obvestiti telefonično ali osebno v gasilskem domu. Naš telefon je še vedno 93. sebno nas je prizadelo ustavljeno nakazilo 6% tehničnih požarnih premij od vseh zavarovalnic. Čakajo namreč na novi zakon, ki bo opredelil plačevanje premij na občini in republiki. Znano nam je, da iz državne blagajne ni lahko dobiti denarja. Tako je gasilstvo zelo osiromašeno in bomo še bolj navezani na razne prispevke od KS in prebivalstva. Na območnem zboru smo sklenili, da strokovno in finančno še naprej delujemo skupaj v sedanji občini, dokler ne bo drugače urejeno in dogovorjeno. Sprejet je bil načrt dela za tekoče leto, ki predvideva usklajeno izobraževanje, skupno nabavo gasilskega orodja, izračun požarne obremenitve po ugotovljeni kategorizaciji gasilskih društev, za kar obstajajo republiški normativi. Upoštevali bomo nova pravila gasilske službe, a na statut bomo morali še počakati do sprejema raznih podzakonskih aktov. Ugotovljeno je bilo, da je gasilsko društvo UTOK KAMNIK pre- ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Petek, 22. aprila, ob 20. url Dvorana Veronika, Kamnik SKUPNI KONCERTMo PZ PAPIRNIČAR RADEČE IN Mo PZ DKD SOUDARNOST KAMNIK Zborovodklnja gostujočega zbora: Rosana Groznik Zborovodkinja DKD Solidarnost: Ivica Ropaš Sobota, 23. aprila, ob 20. url Frančiškanska cerkev, Kamnik MUŠICA AETERNA KONCERT SAKRALNIH SKLADB KAMNIŠKIH SKLADATELJEV AVGUSTA CERERJA IN CIRILA VREMŠAKA Izvaja: Ansambel slovenskih vokalnih solistov Orgle: Marija Holcar Umetniški vodja: Samo Vremšak Petek, 6. maja, ob 19. url Razstavišče Veronika, Kamnik ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL VIDE BOGATAJ Razstava bo odprta do 22. maja. Sobota, 7. maja, ob 2030 Kulturni dom Srednja vas KONCERT Me PZ MAVRICA OB 10-letnlcl KULTURNEGA DRUŠTVA SREDNJA VAS Zborovodja: Alojz Kolar Sobota, 14. maja, ob 10. url Srednja šola Rudolfa Maistra, Kamnik REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV OBČINE KAMNIK Sodelujejo zbori kamniških osnovnih šol. Nedelja, 15. mala, ob 20. url Frančiškanska cerkev, Kamnik MUSICA AETERNA: KONCERT VOKALNO-INSTRU-MENTALNIH SKLADB JAKOBA FRANČIŠKA ZUPANA Izvajalci: Olga Gracelj - sopran Sabira Hajdarević - alt Matjaž Debevec - tenor Juan Vasle - bas Mešani pevski zbor Cantemus pod vodstvom Janeza Klobčarja Komorni orkester Musica antlqua labacensis pod vodstvom Simona Robinsona Milko Bizjak - orgle Vse informacije o prireditvah lahko dobite na sedežu ZKO Kamnik, Japljeva 2, ali po tel. 831-612. VABLJENI! PUBLICUS D.O.O., LJUBLJANA PUBLICUS obvešča občane, da organiziramo SPOMLADANSKI ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA po naslednjem razporedu: - v sredo, 4. maja, bomo odvažali kosovne odpadke občanom, ki so zajeti v odvoz odpadkov ob TORKIH (KS Perovo, KS Novi trg, KS Volčji potok in KS Nevlje) - v četrtek, 5. maja, bomo odvažali kosovne odpadke občanom, ki so zajeti v odvoz odpadkov ob SREDAH (KS Kamnik - CENTER in KS Tunjice) - v petek, 6. maja, bomo odvažali kosovne odpadke občanom, ki so zajeti v odvoz odpadkov ob TORKIH oz. PONEDELJKIH (KS Mekinje, KS Godič, KS Kamniška Bistrica) - v soboto, 7. maja, bomo odvažali kosovne odpadke občanom, ki so zajeti v odvoz odpadkov ob PONEDELJKIH (KS Zg. Tuhinj, KS Šmartno, KS Srednja vas, KS Sela in KS Pšajnovica) - v soboto, 14. maja, bomo odvažali kosovne odpadke občanom, ki so zajeti v odvoz odpadkov ob PETKIH (KS Črna). Občane prosimo, da kosovne odpadke odložijo na pločnik ali ob cesti do 6. ure zjutraj in sicer ločeno po vrsti odpadkov (kovine skupaj, ostali odpadki skupaj). Želimo vas še opozoriti, kaj so kosovni odpadki gospodinjstev (po Odloku): - pohištvo - gospodinjski stroji - kolesa - hišna oz. stanovanjska oprema (školjke, umivalniki, kadi, ipd.). Predstavniki Publicus-a in pristojnih služb občine Kamnik bomo izvajali kontrolo nameščenih odpadkov na terenu. nehalo z delom. Vzrok je stečaj podjetja. Potrudili se bomo, da bi njihov arhiv prevzela OGZ KAMNIK ter ga hranila v svojem arhivu. Pogovarjali se bomo o prevzemu uporabnega gasilskega orodja in opreme, da se ne uniči in ga razdelili gasilskim društvom, ki ga potrebujejo. Ze pred leti je prenehalo z delom še gasilsko društvo VRANJA PEČ. Tudi tu bomo prevzeli vse. Sprejet je bil načrt letošnjih gasilskih prireditev in sicer: 14. 8. bo proslava 100-letnice GD KOMENDA 17. 7. bo proslava 70-letnice GD NEVLJE. 12. 6. 40-letnice GD KRIŽ. 18. 6. bo blagoslov in razvitje pra- pora v GD ZGORNJI TUHINJ. 9. 7. bo blagoslov in razvitje prapora v GD TUNJICE. 7. 8. bo blagoslov novega kipa sv. FLORU ANA na SELAH. 1. 5. bo maša v počastitev sv. FLO-RIJANA v MOSTAH. 30. 7. bo prikaz gašenja z starimi brizgalnami v ŠMARTNEM. Gasilci se moramo pripraviti na lastninjenje in pravno ureditev zemljišč v zemljiški knjigi ter izdelati otvoritveno bilanco premoženja. V dveurnem razpravljanju o nadaljnjem razvoju gasilstva smo skupščino uspešno zaključili ter se v lepo urejeni dvorani v veseli družbi še malo pogovorili. Hvala kriškim gasilcem za gostoljublje. JOŽE BERLEC Kvaliteta in funkcionalnost bodočih oblikovalcev V organizaciji ZKO Kamnik in Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz Ljubljane razstavljajo v mesecu marcu v razstavišču Veronika v Kamniku dijaki Oddelka za industrijsko oblikovanje. Razstava nosi pomenljiv naslov »Ko oblikovanje postane del tebe«, kajti v sodobni postindustrijski produkciji more in mora postati kvaliteten design resnično del nas, predvsem pa mora na novo, drugače in na višji umetniški ravni estetizirati naše okolje in življenje. Razstava nam nazorno predstavi prizadevanja mladih oblikovalcev in njihovih mentorjev po tistih ciljih v oblikovanju, ki težijo k čimvečji popolnosti v estetskem obvladovanju oblik in materialov in obenem čimvečji funkcionalnosti danih predmetov. Razstavljeni eksponati - študijski izdelki kot zanimivi unikati ali že kar prototipi serijskih izdelkov, nas prepričujejo o visoki oblikovalski kulturi in reno-meju ljubljanske šole za oblikovanje. Razstava nam prikaže metodiko in pristop h kreativnemu oblikovanju, kjer imajo razstavljeni, drobni geometrijski, študijski izdelki že utilitarno podstat. Preoblikovanje iz enostavnih geometrijskih oblik (valj, polkrogla, kocka, prizma) v funkcionalne, utilitarne predmete nam jasno kaže na razstavi predstavljena študijska naloga, kjer z dodajanjem in odvzemanjem v »družino treh prijemov, ki bodo oblikovno sorodni«, dobimo posamezne objekte, ki jasno izražajo svojo funkcijo: pritisni, potegni, obrni (napr. razna stikala)! Nazorna je tudi predstavljena naloga »odpirač pisem«, kjer posamezni odpirači s svojimi oblikami izražajo karakter poljubno izbrane osebe iz literarnega ali stvarnega sveta. Omenimo izredno domiselno oblikovano serijo sani v različnih materialih in oblikovalskih konceptih kot zaključno nalogo učencev, ki črpajo svoje ideje iz različnih, tudi domačijskih virov (npr. bloške sani). Izredno izvirno so oblikovani tudi leseni stoli in stolčki, ki se jih ne bi sramovali resni in uveljavljeni oblikovalci. Potem je tu še serija domiselno oblikovanih svečnikov. Ob njih se nehote spomnimo na bogato nadaljevanje tradicije našega velikega arhitekta Jožeta Plečnika. Tudi predmeti iz stekla, stekleničke in doze za ličila, parfume in pomade so oblikovani po meri, načelih in željah sodobnih, osveščenih, drznih in samoza- vestnih konzumentk; oblikovanje, ki kar kliče po sodelovanju z našo kozmetično industrijo. Med materiali, kot sta kovina in steklo, prevladuje seveda les, zato omenimo še domiselno oblikovane sprehajalne palice, šahovske figure in še bi lahko naštevali. Razstavljene so tudi risbe učencev, kjer vidimo, da gojijo v šoli konstrukcijsko, prostorsko risbo glave, akta in figure, kar je lahko tudi priprava in bodoča vstopnica za likovno akademijo. Skratka, razstava nam zagotavlja, da imamo odličen oblikovalski podmladek in izkušene ter prizadevne pedagoge, če pa jim bo znala prisluhniti naša industrija in gospodarstvo nasploh, pa je že druga zgodba. Vsa zahvala velja ZKO Kamnik in g. prof. Silvi J. Zule, ki je to, vse pozornosti vredno razstavo pripeljala na ogled v Kamnik. Omenimo še, da sta na otvoritvi razstave zaplesali dijakinji Mojca in Tina, zmagovalki Svetovnega pokala v stepu, kakor piše v spremnem vabilu. DUŠAN LIPOVEC 2. april, mednarodni dan knjig za otroke Vitan Mal pri kamniških tekmovalcih za zlato bralno značko Matična knjižnica Kamnik je tistim osnovnošolcem, ki že vsa leta pridno tekmujejo za bralno značko, pripravila posebno nagrado. V goste je posebej zanje povabila znanega in priljubljenega mladinskega pisatelja Vi-tana Mala. Zaključek tekmovanja in ta prireditev sta sovpadla z mednarodnim dnevom knjig za otroke. Dejstvo, da ima otroška knjiga takšno obeležje, prav gotovo na poseben način priča o pomenu knjige in branja za otrokov razvoj. O tem je bilo spregovorjenih že veliko besed in prelito veliko črnila, pa vendar z grenkobo ugotavljamo, da je branje še vedno potisnjeno na rob vsakdanjega zanimanja. Samo šolska jezikovna in literarno-estetska vzgoja otrokom in mladostnikom ne zadostuje za vsestransko bralno, jezikovno in tudi estetsko dozorelost. Samouče- nje in lastno zanimanje lahko prepreči funkcionalno nepismenost, za katero boleha precejšnje število odraslih ljudi. Seveda ima branje tudi druge učinke - tudi etične, estetske in kognitivne. To vemo vsi tisti, ki imamo na nočnih omaricah vedno na kupe neprebranih knjig. To vedo tudi vsi učitelji in učiteljice, ki otroke spodbujajo k branju in marsikje popravljajo vrzeli družinske vzgoje. Upajmo, da bodo med prave bralce zašli tudi tisti osmošolci, ki so 30. marca poklepetali s pisateljem Vitanom Malom. Pisatelj je avtor priljubljenih in znanih knjig, na primer: Ime mi je Tomaž, Teci, teci, kuža, Roki rok, Sreča na vrvici, Mali veliki junak, Vanda, Baronov mlajši brat, Poletje v školjki, Školjka sv. Sebastjana in drugih. Po njegovih literarnih pred- logah so nastali scenariji za filma Sreča na vrvici in Poletje v školjki, ki ju je slovenska mladež z veseljem gledala. Gospod Mal je prijazno pozdravil osnovnošolce in z njimi z lahkoto navezal stike. Pripovedoval je o delu pri filmu, na-sul kar precej zanimivih drobcev iz filmskega sveta. Mimogrede: ali ste vedeli, da so v filmu Sreča na vrvici glavnega pasjega junaka igrali kar trije kužki? Spregovoril je tudi o svojem literarnem snovanju, s konkretnimi primeri ponazoril, od kod črpa ideje za svoje pisateljevanje in na koncu spodbudil vse zlate značkarje k pisanju. Obljubil jim je celo pomoč pri »pisanju« njihovih literarnih prvencev in povedal, da ravno zdaj z nekim osnovnošolcem iz Maribora dokončujeta skupno knjigo. Srebrno odličje za »Liro« v Italiji Kakršnikoli že so bili razlogi, verjeti je, daje bilo boleče dejstvo (in hkrati svojevrstni precedens), da si pevci prvega slovenskega pevskega društva Lira iz Kamnika za svoj nastop na letošnji Reviji pevskih zborov občine Kamnik od kritika, angažiranega s strani Pevske zveze Gorenjske, kot edini med nastopajočimi zbori niso zaslužili ne takšne ne drugačne strokovne ocene, temveč - popolno ignoranco. In verjeti je, seveda, tudi, da je neljubi dogodek Liro vzpodbudil v pravo smer; k poglobljenemu študiju in odločitvi, da svoje sposobnosti preveri v mednarodni konkurenci. Najstarejšemu pevskemu društvu na Slovenskem se je smela poteza vsekakor obrestovala: z nedavnega mednarodnega tekmovanja zborovske glasbe v mestu Riva del Garda v Italiji se je Lira vrnila s srebrnim odličjem! V nepristranski obravnavi komajda omembe vrednem, a žal resničnem in po svoje seveda zgovornem dogodku iz uvoda, je tako ali drugače mogoče prepoznati do neke mere celo pričakovano ločnico v biografiji Lire, sicer začrtano že pred nekaj meseci, natančneje z odhodom prof. Sama Vremšaka, ki je ta zbor uspešno vodil polnih trideset let. Niso bile namreč redke pro-zorno-metaforične oznake »labodjega speva«, ki da je s temi pevci celo že izzvenel; kar pa utegne nekdaj uspešni Liri po inerciji vendarle še slediti, je lahko kvečjemu vegetiranje na obrobju, »sesuvanje vase«... Z novim dirigentom Marjanom Ribičem, sicer dolgoletnim pevcem Lire in tudi drugih pevskih sestavov, ki se je uspešno uveljavil tudi v zborovodski praksi, je Lira sprejela povabilo (sicer nemške, po področjih delovanja pa mednarodne) fondacije Fdrderverein Interkultur iz Pohlheima. Ta v skrbi za povezovanje in sooplajanje različnih kultur v več državah organizira razne prireditve in umetnostne stike na , mnogih področjih, med drugim pa pod njenim okriljem potekata tudi tradicionalni mednarodni pevski tekmovanji v Budimpešti in mestu Riva del Garda v Italiji. Slednje je za letošnji »Concorso corale inter-nazionale« potekal je od 27. do 30. marca, izmed velikega števila prijavljenih zborov izbralo dobro stot-nijo sodelujočih in sicer v več kategorijah: z obveznim programom, poljubnim izborom tekmovalnih skladb, sakralno glasbo, madrigali in folklornim repertoarjem. Mednarodne žirije, posebej za otroške, ženske, moške in mešane zbore, so po vzoru uveljavljenih zborovskih tekmovanj ocenjevale tako tehnično plat (težavnost, brezhibnost, ritem, intonacijo) kot tudi umetniško izvajanje (stil, glasbeno oblikovanje, prepričljivost nastopa). Svoje tridnevno bivanje v s kulturo preže-. tem mestu ob Gardskem jezeru je' Lira že pred tekmovanjem izkoristila za predstavitveni nastop na skupnem koncertu z zbori iz Italije, Izraela, Nemčije in Litve. Navdušen odziv občinstva je v pevcih gotovo okrepil samozavest, potrebno za odličnost izvedbe tekmovalnega programa. S tem je Lira resnično suvereno nastopila 29. marca, koje šlo »zares«: s skladbami Sepulto Domino Jakoba Gallusa, Sam Da- nila Bučarja in Na vasi Cirila Vremšaka si je v kategoriji moških zborov s poljubno izbranim programom prislužila srebrno odličje. Nedvomno dosežek, na katerega si pred tekmovanjem nihče ni upal niti pomisliti, hkrati pa verodostojen odsev smiselnosti prizadevanj, ki so jih terjale priprave za sodelovanje na mednarodnem pevskem tekmovanju. Nedvomno je moč pritrditi mislim kamniškega župana Maksa Lavrinca, ki je kljub številnim drugim dolžnostim vendarle uspel prisostvovati Lirinemu tekmovalnemu nastopu, daje »odlični dosežek Lire najzgovornejša potrditev umetniških in organizacijskih prizadevanj njenih članov, hkrati pa dosežek, ki se ga morejo in smejo veseliti ne le kulturna sfera, temveč mesto Kamnik in Slovenija nasploh. Če je kultura prestiž, potem storimo čim več zanjo, za prestiž takšne vrste, ki ne seje razdora in ne ločuje, temveč povezuje, plemeniti in bogati. V domačem kraju in v mednarodnih okvirih!« Za udeležbo Lire na mednarodnem pevskem tekmovanju v Italiji (pevci so stroške poti in bivanja v veliki meri uspeli poravnati s prispevki sponzorjev, manjkajoči del pa so primaknili iz lastnih žepov) poleg srebrnega odličja ostajajo številne slike, razkošno obarvane s cvetovi čudovito urejenih nasadov mesta - parka ob Gardskem jezeru. Upati je, da vsaj te barve ne bodo obledele in se pomešale s čr-nobelimi reprodukcijami bolj vsakdanjih domačih zgodb. TONE FTIČAR Druženje z gospodom Malom je bilo prijetno in zanimivo. Med mlade in zagrete bralce in v njihov vsakdanjik je namreč vstopil s svojim literarnim svetom na način, ki je spodbujajoč in ne preveč »šolski«. Vsem kamniškim osnovnošolcem, ki so vsa leta pridno brali in za to prejeli zlato bralno značko, čestitamo! Da se je bilo zanjo v vseh teh dolgih letih včasih tudi potruditi, nihče ne dvomi. Pravo vrednost svojega truda bodo zagotovo spoznali! Prireditev je zanje pripravila naša knjižničarka Mateja Grilje. BREDA PODBREŽNIK-VUKMIR Skrb za jezik kot politika (2) Pred zadnjimi volitvami so politiki, ki so si želeli postati državnozborski poslanci, veliko obljubljali in tudi grozili. Za slovenski jezik, kulturo in znanost se ni nihče zavzemal - skoraj nihče. • Ker se že pol življenja ukvarjam z jezikoslovjem, se mije zdela zanimiva predvolilna izjava kandidata za državnozborski stolček Zmaga Jelinčiča, da bi bilo treba spremeniti slovenski pravopis. Tako nekako je bilo zapisano v Delu. Leta 1990 je izšel novi Slovenski pravopis, ki obsega samo Pravila, slovarski del pa je še v izdelavi. Marsikatera pravopisna zagata je v njem dobro rešena, nekateri problemi pa so še ostali. Zato me je močno zanimalo, kako bi uredil slovensko pisanje baletnik, politik in še kaj Zmago Jelinčič. Ker pa je imel po izvolitvi različne »težave«, sem mislila, da je na pravopis pozabil (kot npr. tisti, ki so obljubljali 100.000 novih delovnih mest). Na pravopis, ki bi ga popravil, izdelal ali plačal njegovo izdelavo Zmago, sem pozabila tudi jaz. Pred časom pa se je stvar pojasnila. Na pravopisno komisijo, ki deluje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, se je namreč obrnila slovenska pošta s prošnjo za strokovno mnenje o zahtevi Zmaga Jelinčiča, da bi morala biti v novem Telefonskem imeniku vsa imena, ki se pišejo z mehkim č (č), zapisana s trdim č (č). Torej ne Jelinčič, ampak Jelinčič. Kako odgovoriti na zahtevo, ki jo je postavil poslanec stranke, ki je prišla v državni zbor z geslom Slovenijo Slovencem? Ta zahteva je večplastna. Mogoče je o njej razmišljati z ozko pravopisnega, praktičnega in psihološkega stališča. Pravopisno stališče: Slovenci nismo sprejeli Karadžičevega načela Piši, kot govoriš; tudi zato zapisujemo imena in priimke iz latiničnih pisav tako kot v izvornih jezikih (razen zelo znanih, npr. Luter namesto Luther), torej s črkami, ki jih sicer ne uporabljamo za zapisovanje izvorno slovenskih ali podomačenih (necitatno pisanih) tujih besed: x, y, q, w, i, ii, č. ipd. Če bi sprejeli Jelinčičevo zahtevo za spremembo č v č, bi morali »posloveniti« tudi vse priimke tipa: Exler, Miiller, Nefima, pa tudi Deinsinger, Schlegel, Windschnurer, Fischer, Schnabl ipd. Pravilo ne more veljati samo za en primer, ampak za vse. Praktično stališče: Zaradi take nasilne spremembe imen ti državljani ne bi znali boljše pisati in govoriti slovensko, kar moramo zahtevati od vseh novih državljanov Slovenije in od tistih, ki so to že dolgo, pa v javnosti še zmeraj ne uporabljajo slovenščine. Prihološko stališče: Taka sprememba bi ljudi močno prizadela in vzbudila celo odpor do slovenščine. Glede rabe slovenščine je treba marsikaj spremeniti. Odločati pa se je treba za take spremembe, ki bodo prispevale k resnični uveljavitvi slovenščine kot državnega jezika na vseh področjih, ne pa za rešitve, ki bi povzročile veliko razburjenje: znanje ali neznanje jezika pa bi ostalo tako kot prej: slabo. MARJETA HUMAR Na podlagi 30. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94), Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in sklepa Zbora krajanov KS Tunjice z dne 9. 3. 1994 razpisujemo SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI TUNJICE V OBČINI KAMNIK 1. člen Za območje Krajevne skupnosti Tunjice se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje sprejetih srednjeročnih programov na območju KS Tunjice. 2. člen Referendum bo v nedeljo, 22. maja 1994, od 8. do 19. ure na običajnem glasovalnem mestu. 3. člen Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabljala za: - rekonstrukcijo lokalnih cest po prednostnem redu, ki ga bo določil Svet KS (50%) - dokončanje objekta za potrebe mrliške vežice (50%) Za uresničitev programa je potrebno 35.000.000,00 tolarjev, s samoprispevkom bo zbrano predvidoma 7.000.000,00 tolarjev, ostala sredstva pa bodo zbrana še s sofinanciranjem krajanov, občine in republike. 4. člen Z referendumom se bodo krajani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje štirih let od 1. junija 1994 do 31. maja 1998. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali krajani, ki stalno prebivajo na območju KS Tunjice, to je v vaseh Tunjice, Tunjiška Mlaka, Laniše ter Košiše od hišne št. 15 do 21 in sicer: 1. Vsi zaposleni po stopnji 1,5% mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnih dohodkov 2. Upokojenci po stopnji 1,5% od pokojnine mesečno 3. Zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 1,5%, zmanjšane za odmerjeni davek 4. Zavezanci, katerih davek se odmerja v pavšalnem znesku, po stopnji 1,5% 5. Zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti po stopnji 1,5% od davčne osnove, zmanjšane za odmerjeni davek 6. Zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 1,5% od davčne osnove, zmanjšane za odmerjeni davek 7. Krajani od priložnostnih dohodkov, od katerih se plačuje davek, po stopnji 1,5% od neto prejemkov 8. Zavezanci davka iz kmetijskih dejavnosti po stopnji 1,5% od katastrskega dohodka. 6. člen Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali krajani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se ne plačuje davek od skupnega dohodka. 7. člen S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računu, bo upravljal Svet Krajevne skupnosti Tunjice, ki je tudi odgovoren za zbiranje in namensko porabo sredstev. Svet KS je dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru občanov. 8. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolira SDK in Republiška uprava za javne prihodke, Izpostava Kamnik. 9. člen Referendum vodi volilna komisija KS Tunjice po pravilih, ki veljajo za volitve, kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Tunjice. Izid referenduma se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 10. člen Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku za območje KS Tunjice, ter zaposleni občani, stari nad 15 let. 11. člen Na referendumu glasujejo krajani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST TUNJICE GLASOVNICA za referendum dne 22. 5. 1994 o uvedbi samoprispevka v denarju za čas od 1. 6. 1994 do 31. 5. 1998 za območje KS Tunjice z naslednjim programom: 1. rekonstrukcija lokalnih cest po prednostnem redu, ki ga bo določil Svet KS 2. dokončanje objekta za potrebe mrliške vežice. Program je bil sprejet na zboru krajanov dne 9. 3. 1994. GLASUJEM ZA PROTI Glasujete tako, da obkrožite besedico »ZA«, če se strinjate z uvedbo krajevnega samoprispevka oz. besedico »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjate. 12. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Tunjice. 13. člen Ta sklep se objavi v javnih občilih in v Uradnem listu Republike Slovenije. PREDSEDNIK Sveta Krajevne skupnosti Tunjice Ivan Nograšek, l.r. Gledališče od Tuhinja do Šmartitega V dneh od 7. do 9. aprila 1994 se je v Kulturnem domu na Duplici odvijal takoimenovani IGROKAZ '94. v katerem so se predstavile gledališke skupine iz občine Kamnik. Lahko bi se reklo tudi drugače: Gledališče od Tuhinja do Šmartnega. Prvi večer se je predstavila Gledališka skupina KD Zgornji Tuhinj z veseloigro v treh dejanjih LESENA PEČ. Njen avtor je slovenski pisatelj Janez Jalen, ki je širši javnosti znan predvsem po romanu Bobri, ki smo ga - vsaj jaz - v šolskih letih pa tudi pozneje z veseljem prebirali. Prav tako so znane njegove povesti Ovčar Marko, Cvetkova Cilka in Vozarji, ki so izhajale kot večernice pri Mohorjevi družbi. Igra LESENA PEČ se dogaja v kmečkem okolju, v Pisker-nikovi (Jernej Bajde) gostilni, kamor prihajajo na kozarček tako veleposestnik Rado Vihra (Rajko Pančur), kot nameščenec Francelj Petelin (Matevž Hribar), kapelnik Tone Popotnik (Uroš Bajde), podjetnik Andrej Kovač (Janez Novak), kakor tudi komisar Avgust Mentelj (Rajko Jeglič). Seveda pa ne smemo pozabiti na pisarja Ernesta Kokalja, ki se hoče na vsak način povzpeti v poklicu. Za to ne izbira sredstev. Lep večer z Božom Matičičem V soboto zvečer, 9. aprila 1994, je Božo Matičič za Kam-ničane pripravil prijeteh večer. S svojo harmoniko je navdušil poslušalce v kavarni. Zaigral je znane pesmi iz časa pred II. svetovno vojno in pesmi, ki so nastajale v petdesetih letih. Pesmi naše mladosti, kot jih je poimenoval, in mnoge popevke so segle do srca. Igral je skoraj dve polni uri. Vse skladbice so bile toplo sprejete — ne samo od starejših, ampak tudi od mlajših poslušalcev, ki jih je bilo kar precej. Za vse navzoče je bil to res enkraten, bogat glasbeni večer, zato si podobnih prireditev še želimo. Takšne komentarje je bilo slišati med poslušalci. Vsi, ki smo imeli priložnost poslušati njegove zvoke, tega večera še dolgo ne bomo pozabili. Starejši so se lahko spomnili na svoja mladostna leta, mlajši pa so lahko spoznali, kako smo znali lepo živeti. Vsi smo bili zadovoljni, zato, Božo, hvala ti v imenu vseh, ki smo te lahko poslušali in uživali v lepih pesmih. STANE SIMŠIČ Božo izvablja iz svoje harmonike čudovite zvoke za uho in srce. PODJETNIŠKO TURISTIČNA ŠOLA Regijska turistična skupnost Alpski svet Karavank in Kamniško Savinjskih Alp organizira Turistično podjetniško šolo. Prvi del programa je potekal od 18.-20. aprila v prostorih Skupščine občine Kranj in je predstavil oblike podjetniškega poslovanja, finančno in davčno problematiko, statusne in pravne oblike poslovanja v turizmu. Drugi del turistično podjetniške šole bo 25. in 26. aprila v prostorih Skupščine občine Kamnik. Predstavili bomo trženje, komuniciranje, promocijo in uporabo informatike v turizmu. Turističnim delavcem iz občin Tržič, Kranj, Domžale, Kamnik in Mozirje se tako ponuja priložnost, da se seznanijo z novostmi s področja zakonodaje in poslovanja v turizmu. Vodja projekta Marijan Štele Planinsko društvo Kamnik razpisuje mesta oskrbnikov in kuharic na Kamniškem in Kokrškem sedlu za planinsko sezono 1994/junij-oktober. Prijave pošljite do 20. maja na Planinsko društvo Kamnik, šutna 42 (prej Kidričeva 38). Prednost imajo zakonski pari. Delo po pogodbi. Informacije na PD Kamnik, tel.: 831-345._ V gostilniški sobi stoji tudi krušna peč, ki pa je v resnici lesena in tam se Kokalj skriva in prisluškuje pogovorom. Komisarju Mentlju pripoveduje, kako grdo o njem govorijo v gostilniški sobi, kadar ga ni zraven. Vendar ga komisar spregleda. Skupaj napravijo načrt, kako ga bodo osramotili, kar jim po po številnih zgodah in nezgodah odlično uspe, tako da se zameri še svoji ženi Elzi (Jožica Remih). Zgodba se srečno zaključi in še točajka Pepca (Erna Kodra) se bo lahko poročila s svojim Tonetom. Vlogo pisarja Kokalja je zares odlično odigral Danilo Bajde, ki je bil hkrati tudi režiser. Gledalci v dvorani smo bili navdušeni. Drugi večer je nastopila Mladinska gledališka skupina KD Zgornji Tuhinj z enodejanko Petra Schaefferja ČRNA KOMEDIJA, ki je bila podoba na glavo postavljene resničnosti. Prvih deset minut igre so odigrali v popolni temi, kar je za dogajanje na odru pomenilo svetlobo, ko pa se je prižgala luč, naenkrat niso več videli in so ugotovili, da je zmanjkalo elektrike. Prizori »v temi« so bili odigrani tako prepričljivo, kot bi igralci resnično nič ne videli: spotikali so se eden ob drugega, ob pohištvo v sobi, prevračali različne predmete, govorili o sovraštvu, pa se v resnici objemali... Brindslej Miller, ki ga je upodobil Matjaž Gorjan, in njegova zaročenka Carol Mel-kett (Irena Pirš) ter sosed Ha-rold Gorringe (Marko Konci-lja), tudi intimni Brindslejev prijatelj, dogoletna Brindsley-eva prijateljica Clea (Ljuba Lajmiš) in vsi ostali igralci so nam na komičen način pokazali, kakšni smo v resnici, ko nas nihče ne vidi. Lažemo sebi in drugim, nekoga hvalimo, mu pritrjujemo, hkrati pa mu kažemo osle in mu spodmikamo tla pod nogami. Črno komedijo si je ogledal tudi znani igralec, tuhinjski rojak Zvone Hribar, ki se je predstavi skupaj z drugimi gledalci iz srca nasmejal. Zadnji večer, v soboto, so se predstavili igralci Gledališke skupine KD Ivan Cankar Šmartno z vaudevillsko komedijo v treh dejanjih Gospod Ev-stahij iz Šiške (Labiche — Petan - Fritz). Glavni junak, 47-letni gospod Evstahij (Vinko Pestot-nik), se je nameraval poročiti z mlado Vido Ocepkovo (Renata Bajde). Vse lepo in prav, le njegove prejšnje ljubezenske izkušnje z dvema poročenima ženama sta mu stvar oteževali. Oba rogonosca, gospod Kape-tanovič (Franc Modrijan) in gospod Makovec (Milan Hočevar), sta imela gospoda Evsta-hija za iskrenega prijatelja. Zelo sta bila razočarana, ker ju je začel zanemarjati in ju je šele po sili razmer povabil na poroko. Nista vedela, da je k njima prihajal le zaradi njunih žen. Po poroki se ju je hotel otresti, vendar sta se vedno znova vračala, smejala sta se na račun drug drugega, na koncu pa se je prijateljstvo končalo, ker ju je gospod Evstahij prosil za visoko vsoto denarja. Tako se ju je znebil. Vse tri predstave so bile vredne ogleda in lahko rečem, da smo se gledalci nasmejali do ^ solz. Prenekateri je potem izjavil, da je predstav zmanjkalo, ko smo se ravno navadili nanje. Igralci amaterji so se resnično potrudili, da bi nas razveselili. Kaj pa mi gledalci? Mislim, da smo jih razočarali. Kaj res ob večerih ne znamo več početi drugega, kot buljiti v televizijo? Prvi večer je bilo namreč v dvorani komaj 23 ljudi, drugi večer približno enako, tretji večer pa nekaj več, vendar je to število povečal obisk igralcev iz Tuhinja, ki so si prišli ogledat svoje sosede iz Šmartnega. Cene vstopnic so bile samo 200 SIT, kar ne predstavlja velikega izdatka ob predpostavki, da se ob predstavi sprostiš in se zato zadovoljen vračaš domov. Če bi se ljudje iz sosednjih blokov odločili priti na predstavo, bi bila dvorana polna, igralci pa bi imeli zadoščenje za vloženo delo. Kljub vsemu me zelo veseli, da so še ljudje, ki so pripravljeni nastopati pred praznimi dvoranami v svoje in v zadovoljstvo peščice obiskovalcev. MARINKA MOŠNIK ;w iT"' Poslušalce je navdušila Poljanškova himna VSE SOBOTE I1S NEDELJE. Urca zamujena, ne vrne se nobena... so prepevali Stoparji (pevec je Kamničan ANDREJ ROPAŠ iz Šmarce). Pesmi Lovčeva jutra, Ljubim gore, ki so jih prepevali Kamniški koledniki, so se imenitno ujemale z naslovom prireditve. Veselo v Kamnik '94 Mestna godba Kamnik je 19. marca v športni dvorani pripravila že šesto tradicionalno zabavno-glasbeno prireditev na temo LOVSKE ŠTORIJE in predstavitev kasete MESTNE GODBE KAMNIK, POZDRAV IZ KAMNIKA. V programu so sodelovali: Mestna godba Kamnik pod vodstvom Francija Lipičnika, Kamniškii koledniki, Tunjiški oktet, harmonikarka Vesna Žagar in ansambli Nagelj. Borisa Razpotnika, Bratov Poljanšek, Nika Zajca, Stoparji, Vihar-nik, Rompompom. Program je vodil Boris Kopitar. VERA MEJAČ Intervju z Johnom Christianom in Shirlie Roden V petek, 18. 3. 1994, smo na SŠRN prisluhnili glasbi, ki je nam dokaj neznana. Toda učenci smo jo sprejeli prav toplo. Predstavila sta nam jo angleška pevca Shirlie Roden in John Christian, ki obiskujeta različne dežele sveta. - Kakšna dežela se vam zdi Slovenija in kakšni so tukaj ljudje? JOHN: Slovenija je lepa dežela. Kadarkoli s Shirlie prideva sem, naju ljudje dobrosrčno sprejmejo. SHIRLIE: V četrtek sva obiskala Veliko planino, bilo je tako briljantno in čudovito, da nisva mogla verjeti, da je to resnično. Kako sta začela svojo kariero? JOHN: Bil sem zaposlen v Angliji, kjer sem delal v počitniški stavbi, v organizaciji Počitnice za družine. Moja naloga je bila skrb za otroke. Ko so zvečer prišli starši, sem jim pel pesmi, s katerimi sem jih tudi očaral. Od takrat se s petjem ukvarjam profesionalno. SHIRLIE: Odraščala sem v Angliji in sicer v VVallesu. Tam se s petjem ukvarjamo vsi. Petje je tradicija. Ko so me ljudje slišali peti, so me spodbujali. S svojimi spretnimi prsti sem se začela učiti igrati na klavir. Imam tudi dva brata. Ustanovila sta svoja benda. Potem sem šla študirat na univerzo za angleško književ- nost. Nato sem ustanovila svojo skupino. — Kje in kdaj sta se spoznala? JOHN: Pred šestimi leti sem iskal avtorico besedil. Moj prijatelj je poznal Shirlie in me z njo seznanil. — Kako zapolnita vajin prosti čas? JOHN: Najraje premišljujem. Rad imam šport, kot je plavanje, telovadba... včasih pa se s svojimi slovenskimi prijatelji povese-lim in skupaj popijemo slovensko vino. SHIRLIE: Tudi jaz svoj prosti čas zapolnim s športom. Aerobika, plavanje, rada imam konje, zato tudi jaham. - Kaj sta v horoskopu? JOHN: V horoskopu sem lev, Shirlie pa je riba. - Kdaj nas zopet obiščete? JOHN: Prideva v avgustu, kajti jaz tudi predavam. Predavam pa o življenju, ki nas muči. - Vajini vzorniki? JOHN: Moja vzornica je Shirlie. SHIRLIE: Moj vzornik pa je John. V Slovenijo bosta torej še prišla. Upajmo, da bosta s svojim petjem še vedno navduševala vse celine sveta. TINA MALI Novinarski krožek OŠ F. Albrehta Kamnik Steklo je oživelo Človekova kultura se ne kaže le v obisku galerij ali gledališč; včasih je na ogled kar doma, med kosilom. Tako so menili tudi učenci sedmih razredov OŠ Stranje in so se pri urah gospodinjskega pouka lotili poslikave stekla. Pod vodstvom učiteljice so nastali čudoviti, živopisni izdelki iz povsem navadnih kozarcev, vaz, steklenic. S pomočjo učiteljice za likovni pouk so pripravili tudi razstavo. Ker pa je bil ravno velikonočni čas, so delali tudi pirhe in nekaj butaric, ki so jih otroci sami naredili. M. O. Komu zvoni (Ob Dnevu Zemlje - 22. aprilu) Trenutno je pomlad. V zemlji, posejani z žiti, pa že klije svojevrstno življenje. Toda kot veliko drugih stvari na naši Zemlji, je ogroženo tudi to. V Sloveniji smo tik pred tem, da to življenje dokončno izgine. Ali pa tudi ne! Vse je odvisno od nas. Predvsem od našega razumevanja, zavestnega odnosa, drugačnega gledanja na naravo in na planet, na kate-' rem živimo. Ta zapis ima dva dela, iz obeh so razvidna različna stališča in odnos dveh generacij na isti pojav življenja, ki je ogroženo. 1. Pozno pomladi in v začetku poletja 1993 je v Sloveniji potekala akcija kartiranja žitnih plevelov. Verjeli ali ne, žitni pleveli so izginili s polj mnogih držav srednje Evrope. Slovenija je ena redkih držav, kjer jih še najdemo. Pa tudi z naših polj nezadržno izginjajo. Učenci nekaterih kamniških osnovih šol (F. Albreht, Stranje ...) pa tudi skavti so se vključili v organiziran popis žitnih plevelov — vse z namenom, da se ugotovi, kateri žitni pleveli, kje in v kolikšni meri so sploh še prisotni med žiti na naših njivah. O tem je udeleženec akcije (Benjamin Bezek) zapisal: »Žitni pleveli so kot »slepi potniki« pred več kot dva tisoč leti prišli iz Orienta v naše kraje skupaj s semeni žit. Dobro so se prilagodili novim razmeram in postali sestavni del rastlinskega bogastva naših krajev. Danes žitni pleveli izginjajo z njiv. Glavni »krivci« za njihovo izumiranje so strojna obdelava njiv, umetno gnojenje, hibridna semena žit in predvsem njihovo zatiranje s škropivi. Konec meseca junija in v začetku meseca julija sem popisal žitne plevele v svojem kraju Podgorje. Na njivah sem našel poljski mak, po pogostnosti mu sledi njivsko zrcalce. Manjkrat sem našel plavice. Najboj redek pa je bil navadni kokalj. Od drugih plevelov, ki jih nisem popisoval, sem opazil še njivski slak, njivsko vijolico in beli slizek. Pri delu na terenu nam je pomagala prof. M. Veršnik. delo je bilo zamudno, tako da si moral biti vztrajen in potrpežljiv. Z zbranimi podatki bom pomagal oblikovati boljšo karto razširjenosti žitnih plevelov v Sloveniji. Hkrati pa sem tudi spoznal rastline, na katere prej nisem bil pozoren in zdi se mi, da na žitne plevele gledam zdaj drugače.« 2. Sam sem v akciji sodeloval le posredno. Navdušilo me je vztrajno delo mladih in njihova navdušenost. V času, ko sem z njimi preiskoval žitne njive, mi je nekako pred oči in v spomin prišla še ena pripoved, ob kateri sem v vsej neposrednosti doumel, zakaj se sveto pismo (biblija) označuje tudi kot »knjiga življenja«. Ob neki priliki je Kristus dejal: »In za obleko, kaj ste v skrbeh? Poučite se od lilij na polju, kako rastejo. Ne trudijo se in nev predejo, toda povem vam: Še Salamon v vsem svojem sijaju ni bil oblečen kakor katera izmed njih. Če pa Bog tako oblači travo, ki je danes na polju in jo jutri v peč vržejo, mar ne bo veliko bolj vas, ma-loverni? (Mt 6, 28-30) Razlagalci svetega pisma menijo, da Kristus z lilijami ni mislil kake posebej žlahtne cvetice, ampak je meril na cvetoče plevele, ki rastejo po poljih. Tudi v Palestini sta bila ječmen in pšenica glavni žitarici. Ljudje so seme pripravljali doma in tako mu je bilo vselej primešano tudi seme plevelov, ki se je na tak način ohranjalo in rastlo z žiti. To sožitje žit in plevelov je bilo znano tudi Kristusu. Ob neki priliki je dejal:« ----Ko je setev zrasla in šla v klasje, se je pokazala tudi ljulka.« (Mt 13,26). Gre za omotno ljulko, ki je trava in včasih nadležen plevel med žiti. Kristus je imel do cvetočih plevelov in cvetk še posebej čuteč odnos. Bil je njihov stvarnik in so ga kot človeka razveseljevale. Te cvetke človeku ne nudijo materialnih koristi. Lahko pa ga s svojo prisotnostjo učijo o zdravi življenjski filozofiji. Npr. to, da nima izključne pravice do življenja samo Poljski mak in plavica na skupnem rastišču med pšenico na njivi v Podgorju. tisto, kar je po merilih človeka donosno in koristno. Sodobni človek je vse preveč podvržen želji, da bi naravo in svet čimbolj razumel, da bi s svojim razumom prodrl v njune skrivnosti in jih razumsko obvladal. Pri tem se odmika od bolj prvinskega pristopa, ki človeku prinaša duhovno bogastvo - veselje in prešernost svobodnega srca. Za slednje je potrebno čudenje in dojemanje sveta in narave na bolj oseben način. Samo v takem odnosu bo človek pravi varuh in skrbnik izročenega mu stvarstva. Svetopisemsko bi dejali, da se je potrebno v odnosu do narave, ki je božje delo in odsev božje lepote, ponovno evange-lizirati. Ključno dejanje evangelizacije pa je svobodna odločitev, da hočeš svoje obnašanje in ravnanje spremeniti. Morda je to najlepše izrazil dvanajstletni Benjamin, ki je v končnem poročilu popisa žitnih plevelov zapisal: »Zdi se mi, da po končani akciji gledam na žitne plevele drugače.« Začeli smo z besedami Johna Donneja (1573-1631) »Komu zvon zvoni... Besede so vzete iz teksta, ki pravi: »Noben človek ni Otok, povsem sam zase; vsak človek je kos Celine, del kopne zemlje. Če Morje odplavi grudo prsti, je Evrope manj, prav tako, kakor da je bil Rtič, prav tako, kakor da je bilo Posestvo tvojih prijateljev ali tvoje lastno; ob smrti vsakega človeka je mene manj, zakaj vključen sem v Človeštvo: in zato nikdar ne pošiljaj vpraševat, komu zvon zvoni. Zvoni tebi.« Stvar se da smiselno tudi razširiti: vključen sem v življenje na Zemlji in z vsakim življenjem, ki izgine z njenega obličja smo vsi nekaj izgubili. DANIJEL BEZEK Razmišljanje Ati, zakaj jaz ne smem v vrtec? V Sadnikarjevem muzeju Za kulturni dan smo si učenci 5. razredov ogledali Sadnikarjev muzej, Muzej Zaprice in Maleše-vo galerijo. Ko smo vstopili v Sadnikarjevo hišo - muzej, smo se najprej seznanili z vodnikom, ki nam je razkazal zbirko svojega očeta, staro 101 leto. V prvem prostoru smo videli veliko predmetov, ki so jih uporabljali in izdelovali v času Rimljanov in v srednjem veku. Med njimi so tudi ključi, stari od 400 do 500 let. Najstarejši je ključ Malega gradu, star 800 let. Ogledali smo si viteški oklep, kosti jamskega medveda, hladno orožje in drugo. Hladno orožje se imenuje zato, ker v tistih časih še niso poznali smodnika - ognja. Ogledali smo si tudi sramotilno masko, ki je služila pri sojenju, angela Mihaela, ki z mečem in tehtnico sodi duše. Sledila sta sprejemnica in salon. Tam je velika miza in nekaj stolov, veliko ogledalo in stara vrata z napisom: Brez dela nima jela. Tukaj je tudi veliko nojevo jajce, ki je precej težko. V spre-jemnici stoji omara iz 15. stoletja, ki je bila najdena na podstrešju cerkve v Podgorju. Ogledali smo si tudi zbirko porcelana in barvastih kozarcev, ki so jih zbirale grofice. Navdušeni pa smo bili tudi nad raznimi krožniki, ki visijo na steni in so ročno poslikani. Vsi so unikati. V salonu, ki je prav tako dragocen kot sprejemnica, visijo dragoceni portreti znanih osebnosti, posebno imenitna pa je knjiga vpisanih obiskovalcev s podpisi pesnika Župančiča in celo srbskega-jugoslovanskega kralja Petra Karađorđevića, koje bil star 13 let. Sadnikarjeva zbirka je vzorno urejena, dragocena in upam, da bo taka ostala. Mi pa smo lahko ponosni, da imamo tako zbirko v Kamniku. TANJA PUNTAR, 5. b OŠ Toma Brejca Ati, zakaj jaz ne smem v vrtec? Tako nadobudi petletnik večkrat vpraša svojega očeta. Nemalokrat vidi skupino predšolskih otrok, ki brezskrbo tekajo po travniku in se igrajo razne igre. Opazuje jih pri igri v peskovniku, sreča na sprehodu. Kaj pa on? Zlahka lahko ugotovimo odgovore njegovega očeta ali matere. »Bodi kar doma, saj bo meni dolgčas, če greš.« »Kdo bo pa meni pomagal?« »Ali ti ni dobro pri meni doma?« Ob tem se porajajo dileme, o katerih starši ne razmišljajo in se tudi ne vprašajo, kaj pa poleg osnovnih življenjskih potreb še nudijo otroku, ali dovolj poskrbijo za njegov telesni in duševni razvoj in ali ne mislijo samo na sebe (kako je meni, kako bo meni). Kaj, pa kadar starši zakričijo nad otrokom: »Pazi vendar, poglej, spet si ves umazan!« »Pojdi stran, saj vidiš, da si mi v napoto!« »Sosedov Tine ne sme več k tebi, ker potem delata samo škodo.« Marsikateri oče in mati na tak način »vzgajata« in sta kar zadovoljna, čeprav vidita, da njun otrok potrebuje družbo vrstnikov in da išče svoj jaz v družbi. Ali je k takemu ravnanju in mišljenju pripeljala socialna kriza nekaterih družin v današnji družbi? Ali pa manjka raz-svetljenosti v nekaterih starših, ki se preveč pehajo za materialnimi dobrinami? Mogoče pa gre le za preživetje in je »škoda« nekaj tolarjev za otroka. Ko pa je otrok že »prezahteven«, ko ga vedno težje obvladujeta, pride na dan grožnja: »Boš šel pa v vrtec, tam te bodo že »zrihtali.« O, strah in groza! Potem pa... Kaj storiti? Škoda je že storjena. Kdo jo bo popravljal? Vzgojiteljica v vrtcu? Saj ni policaj, ni grozljivka in ne zna čarati, ne dela čudežev. Vzgoja v vrtcu je dopolnilo družinske vzgoje, druga drugo dopolnjujeta in se povezujeta. Zato staršem ne bi smelo biti žal za tisti prispevek na mesec (ki je izračunan glede na dohodek staršev), če se le zavedajo, kako veliko nenadomestljivo bogastvo imajo — otroka, ki mu (dobro vem) želijo najboljše. Ne želim, da bi to moje pisanje izzvenelo kot nekakšna reklama za vrtec. Sploh ne! Upam pa, da se bodo ob tem zamislili marsikateri starši. Zamislili, iskali v tem sebe in razmišljali. N. S. Popravek V prejšnji številki Kamniškega občana nam je v vabilu Zveze kulturnih organizacij Kamnik ponagajal tiskarski škrat. Tako je v prireditvi za soboto, 23. aprila, ob 20. uri napačno naveden skladatelj Avgust Cerar namesto pravilno AVGUST CERER. Za napako se opravičujemo. UREDNIŠTVO SPOŠTOVANI STARŠI! Vse starše, ki želijo vključiti svoje otroke v šolskem letu 1994/95 v vrtec, prosimo, da čimprej oddajo prošnje, ki jih dobijo na UPRAVI VVZ ali v eni izmed naših enot, na UPRAVO VVZ ANTON MEDVED, Raspov prehod 2, ali pokličejo na tel. številki 831-327 in 817-017. Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi Prejeli smo Podpisani Roman Grošelj, predsednik sveta KS Komenda, javno demantiram neresnične govorice, ki sta jih v Času pred in po referendumu za uvedbo samoprispevka raznašala nekdanja člana sveta z namenom, da samoprispevek ne bi bil izglasovan in da se mene prikaže v napačni luči. Govorice, da naj bi z uvedbo samoprispevka prejel nekaj deset tisoč DEM (govori se o 60.000 DEM), so nesramno podtikanje in zavajanje ljudi. Zato javno pozivam oba nekdanja člana sveta, da prenehata s širjenjem laži, sicer bosta svoje navedbe lahko zagovarjala na sodišču. Prav tako so neresnične govorice o moji firmi, preko katere naj bi se zbiral denar od samoprispevka. Na koncu naj še omenim, da je bilo plod takšnega zavajanja ljudi verjetno tudi precej številno negativno mnenje na referendumu, ki bi, v kolikor sc nc bi menjala zakonodaja, pomenilo neuspeh referenduma (da bi glasovalo ZA samoprispevek nad 50% volilnih upravičencev, nam jc manjkalo le dobrih 50 glasov). Tako bi se nam oddaljila popolna osemletka, telovadnica itd. Skratka, posledice bi lahko bile zelo hude, (to pomeni izgubo 600.00(1 DEM), za katere pa bi moral nekdo odgovarjati. Vsem, ki ste s takimi in podobnimi neresnicami zavajali krajane, pa bi predlagal, da v bodoče usmerite svojo energijo v razvoj kraja, saj nas čaka še veliko dela, ki pa ga bodo dva ali trije ob takšnem nagajanju težko opravili. ROMAN GROŠEIJ Upravičene zahteve upokojencev Spoštovani! Upokojenci, zbrani na občnem zboru Društva upokojencev Komenda-Križ-Moste 20. marca, smo med drugim polemično razpravljali tudi o nameravanih spremembah zakonodaje s področja pokojnin. Enotno in soglasno smo sprejeli naslednja mnenja in stališča: - Odločno zavračamo znana stališča, da smo upokojenci socialna kategorija, ki se jo želi na tak ali drugačen način vedno negativno zmanipulirati v našo škodo in prikazovati kol skoraj edine obremcnjevalce družbe. - Dejstvo jc, da smo s svojim delom zaslužili to, kar naj bi uživali v času po upokojitvi in da smo ves čas svojega dela soustvarjali materialne dobrine, ki so podlaga sedanjega gospodarjenja in tudi relativnega blagostanja države! - Zaradi tega smo življenjsko zainteresirani za vsestranski razvoj države in smo pripravljeni deliti usodo vseh zaposlenih, seveda ob enakih pogojih in z zakonom opredeljenih merilih, ne glede na gospodarski uspeh ali neuspeh. - Stroški države so odločno previsoki. Ste o moralni plati stroškov države že poizkusili vsaj razmišljati tudi v sklopu politike plač vodilnih in oblastnih struktur? - Brez zlobe - volitve bodo končno merilo za oceno Vašega dela in zaupanja, ki ga upokojenci ne bomo več podeljevali vnaprej! Premislite - odločajte in odločite se! Pa lepo pozdravljeni! PREDSEDNIK DU KOMENDA - KRIŽ - MOSTE JOŽE KERN Poslano: predsedniku vlade RS g. Janezu Drnovšku in predsedniku državnega zbora RS Hermanu Rigelniku Ali morda veste zakaj ...? Življenje je stkano iz trenutkov, katerih delni kre-atorji smo sami, zato sc sprašujem, ali se kdo med vami, dragi bralci Kamniškega občana, kdaj vpraša, zakaj je Vaše življenje tako dolgočasno, monotono, da je vaš vsakdanjik tako enak? Ker pa želimo biti dobri kreatorji svojega življenja, si ga lahko sami z malo dobre volje popestrimo in polepšamo. Kdaj ste zadnjic povabili svojega moža ali ženo ali celo družino na kakšno gledališko predstavo? Oh, to je že davno, boste rekli. To je bilo včasih, zdaj pa je TV, video in še in še, pa še časa ni. Vidite, tu je napaka. Za vsako stvar se najde čas in mislim, da bi si ga lahko vzeli vsaj takrat, kadar nam je to omogočeno. 7. 4. 1994 je ZKO Kamnik organizirala IGROKAZ '94, predstave gledaliških skupin občine Kamnik. Prva je nastopila Gledališka skupina KD Zgornji Tuhinj z veseloigro Lesena peč. Ta predstava je bila v četrtek, torej na delovni dan, vendar ob 20 uri. Ker si vedno ogledam take prireditve, sem si vzela čas in preživela z gledališko skupino čudovit večer, kajti igra je bila vsebinsko dobro pripravljena, da ne govorim o igralcih, ki so jo odigrali prečudovito. Zal, dragi občani in občanke, pa je bila dupliška dovrana zelo prazna - bilo je samo okoli 30 obiskovalcev. Da pa je ob takih prireditvah dvorana skoraj vedno prazna ali napol polna, ker obiskovalce lahko prešteješ na prste, smo krivi sami. Zakaj tako? Zelo je žalostno, da raje ležite doma pred televizijo in jeste kikiriki, kot da si ogledate, kaj ustvarjajo in s čim si popestrijo prosti čas drugi ljudje. Kajti vsaka gledališka skupina, ki se trudi, da bi pokazala občinstvu, kaj zna, jih spravila v smeh in dobro voljo, je vredna pohvale in ogleda gledalcev, žal pa je teh vse manj. Ali morda zdaj veste zakaj je vaš kulturni duh na tleh? Pripognite se in ga poberite, pa malo razmislite... seveda, če imate čas! OBČANKA ANDA Tudi kultura ima senčne strani Nekateri člankarji prek Kamniškega občana in drugih občil stresajo jezo in sovraštvo na pretekli režim. Drugi se zgražajo nad početjem sedanje demokracije in tretji preklinjajo žive in mrtve. Zakaj toliko ihte, prepira, da bi v nemočnem sovraštvu utopil svojega bližnjega v žlici vode? Vem, da zaradi teh stavkov ne bo nihče rekel »Meaculpa« in ponudil nasprotniku roko sprave. Lepo pa je slišati stavek, da je človek najlepši takrat, ko odpušča. V koliki meri smo pripravljeni, kot rečejo Indijanci, pokaditi pipo miru, je pač odvisno od trme posameznika, ki je prepojen z raznimi ideologijami, kulturnimi in verskimi prepričanji. So ljudje, ki bi radi čez noč spremenili človeško družbo in jo po svojih merilih usmerili v korito rečnega toka. Časopisi objavljajo take članke v zadovoljstvo piscev in na jezo mnogih bralcev. Da je temu tako, preberimo cn stavek iz ND z dne 10. 4. 1994, v katerem je zapisano: »Vam predlagam, da bi nehali objavljati pisma, ki razglabljajo politiko, ker ta vodi v sovraštvo med ljudmi in od tega nima nihče koristi.« V članku iz Občana »Umetnike preganjajo, mar ne« bi moralo biti zapisanih še veliko kolturnih mož, ki so jih preganjali vsi takrat obstoječi režimi: Simon Gregorčič, France Finžgar, Hinko Smrekar, Miško Kranjec, Ivo Grabor in še mnoge druge. V zgodovinskih virih tudi piše, kdo je javno požigal slovenske knjige. Če bi hoteli našteti mojstre peresa in čopiča, ki so bili preganjani, bi bil spisek predolg. Potnik, ki želi na karti velikega mesta najti ulico, mora pogledati tudi drugo stran, kjer je legenda. Pokojni Maver mi je povedal, da ne zapušča Kamnika zaradi političnih spletk. Pisatelje, pesnike in filozofe preganja čas, ki ga prehitevajo. Vladajoči razred ne more ali noče sprejeti idej, ki jih ponuja ta družbena nadgradnja. Znani slovenski pisatelj je v časopisu LD dne 24. 10. 1993 izjavil: »V društvu slovenskih pisateljev in PEN-u nisem več angažiran tako kot včasih, ker kot samohodec ne ljubim kla-nov.« Nikakor mu ni prav, noben sistem mu ne ustreza. Tudi za okroglo mizo na TV pride od slovenskih kulturnikov marsikatera pikra. Naj mi bo oproščeno, če ni tako, da kar veliko ljudi zaznava v tej demokraciji enoumje kulture. Nekateri se izživljajo v erotičnih verzih, spolni literaturi z odvratnimi liki, v razcapanih cunjah na pol goli skačejo po odru in vpijejo nerazumljive besede. Take kulture prav gotovo večina ljudi ne sprejema. Znani slovenski teolog dr. J. Krasna je zapisal: »V novejšem obdobju evropske zgodovine opažamo vračanje v po-■ganski svet. Z vse večjim zavračanjem duhovnih razsežnosti je tvarna kultura postajala vedno bolj brezdušna. Kulturniki naj bi bili avtomatično avantgarda itd.« (Nova revija). Morda mi bo kdo zaradi vsebine tega prispevka vrgel bumerang. Naj mi ga, saj sc vrača k tistemu, ki ga je zalučal. ALOJZU KONDA Nekaj znamenitosti Kamniških Alp (VIII.) Žaga na pec Velika ledeniška klada (bolvan), z značilno razpoko, ki je videti, »kot da bi bila prežagana«, ob cesti iz Kamniške Bistrice v Konec, nmv 812 m. Ko hodimo po dolini Kamniške Bistrice od spodnje postaje žičnice na Veliko planino pa vse do Konca, lahko opazujemo ostanke nekdanjega mogočnega ledenika. To so predvsem ledeniške groblje ali morene in veliko skal raznih oblik in velikosti, ki so povsem brez reda posejane po gozdu. Tudi Žagana peč je ostanek, ki ga je pustil ledenik, ki je segal vse od vrhov Grintovca, Skute, Brane pa tja do Kraljevega hriba. Kje se je odlomila od osnove, ni ugotovljeno, vemo samo to, kje jo je pustil ledenik. Klada je približno kvadratne oblike s stranico približno 20 metrov in višino približno 8 metrov. Na vrhu je porastla z drevjem, pretežno s smrekami. Ima pa posebnost, ki jo loči od drugih podobnih klad. Po sredini je namreč gladko počena, kot bi bila prežagana. To ji je tudi dalo ime, saj je večina obiskovalcev v prejšnjem času — to so bili predvsem drvarji - dobro poznala videz preža-ganega lesa. In ker je razpoka tako lepo gladka, je nastala razlaga, da je morala nastati zaradi »žaganja«. Razpoka je na vrhu široka slabe tri decimetre in se polagoma oži proti dnu. Nastala je najverjetneje šele takrat, ko se je led, ki jo je »pripeljal«, stopil in je celotna skalna gmota legla na trdno podlago, ki pa je bila samo na eni strani. Del skale je obvisel v zraku in bil tako težak, da se je skala na razpoki gladko prelomila in odlomljeni del se je zasidral na trdno podlago. Zanimiva je tudi za alpinistične šole, ki imajo tu velikokrat svoje vaje, zato je vanjo zabitih tudi nekaj klinov. Te rabijo plezalci pri svojih vajah. DOSTOP: Po označeni poti ali cesti od Doma v Kamniški Ob dnevu Zemlje Igrišče na Zapričah Otroško igrišče v krajevni skupnosti Zaprice je vsa leta kamen spotike. Kdo je odgovoren za to igrišče? Čigavo je? Kdo mora skrbeti za čistočo in urejenost? Vsi, ki živijo v tem okolju. Naj apeliram na osveščenost krajanov, šolarjev? Na najstnike, Enosmerni promet na trgu prijateljstva čaka na skupščino Na Trgu prijateljstva prihaja po ureditvi parkirišča zaradi dvosmernega prometa do pogostih zagat, ker prehod preko trga ne omogoča več normalnega prometa v obe smeri. Zato je izvršni svet že v začetku februarja pripravil predlog za spremembo odloka o ureditvi cestnega prometa, po kateri naj bi promet preko trga potekal v smeri Maistrova - Tomšičeva. Ta predlog sedaj čaka na odločanje v občinski skupščini, ki je zaradi nesklepčnosti razpravo o predlogu že nekajkrat odložila. (fs) Praznovali smo, bilo je lepo Dan pred materinskim dnevom smo medse povabili mamice. Ne boste verjeli - prav vse so se udeležile našega srečanja. Nad kulturnim programom, v katerem so sodelovali vsi učenci in tudi mali šolarji, so bile mamice zelo navdušene. Po končanem pestrem nastopu učencev pa še nismo odšli domov. Zbrali smo se v šolski jedilnici, ob neštetih dobrotah, ki so jih prav v ta namen za nas pripravile mamice. Bilo nam je tako prijetno ob smehu in kle- petu, okusni hrani in pijači, da se nismo razšli tja do poznih večernih ur. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili čisto vsem mamicam za trud pri njihovem delu in pripravljenost obiskati nas in nam prisluhniti. S hvaležnostjo smo se spomnili nanje že v šoli s skromnim darilcem, za katerega se je vsak izmed nas še posebej potrudil. Mamice, bilo nam je lepo in želimo si še mnogo takih srečanj, saj smo prijatelji, mar ne? Učenci iz OS Motnik z učiteljicama KNJIGARNA DUPUCA TEL: 812 - 989 PISAR I MATERIAL IGRAČE KNJIGE ki ponoči odmetavajo pivske steklenice? Pa ne v smetnjake, ki jih ni (razen enega majhnega na ovinku pred Jurčkom), ampak v peskovnike in na zelene površine. Se najmanj k onesnaževanju pripomorejo otroci iz vrtca na Zapričah. Lahko rečem, da nič, čisto nič. Kajti kadar so na igrišču, so pod nadzorstvom in z določenim ciljem. Bivanje na igrišču je vedno osmišljeno. Otroci iz vrtca tudi niso sposobni uničevati igral, lomiti kovinskih vrtiljakov, zvezati verig na gugalnicah .. . Pred časom se je neki gospod iz okoliškega bloka iskreno zav zel za ureditev tega igrišča, toda ni mu uspelo, da bi zadevo izpe ljal do zaželenega cilja. Ostala so bruna, ki čakajo, da jih kdo odpelje za kurjavo ali pa jih spremeni v klopi (na »pilote«, ki so že zabiti v tla, in »požirajo« kot Forma viva brez fantazije), kot je bilo prvotno mišljeno. Vrtec na Zapričah je lani poskrbel za mivko v peskovnikih. Zahvala gre Kalcitu, ki nam gaje na našo prošnjo podaril, zastonj pa ga je pripeljal Cajnarjev Vili. K lepšemu videzu je pred kratkim pomagal tudi krajan iz bližnjega bloka. Čistil je del igrišča, ki je najbližje njegovemu domu, saj ga je očitno motila nesnaga. Ali starši kdaj pa kdaj pogledajo (vsaj skozi okno!), kje so njihovi otroci in kaj delajo na igrišču? Trkam na vest staršev, naj vplivajo na ravnanje svojih otrok in naj tako oni kot otroci vržejo »jogurtni lonček v smetnjak«. Ko pa je mera polna (beri: igrišče kot smetišče), je treba organizirati čistilne akcije. Z vzgojnega vidika in tudi moralnega se bomo v vrtcu pogovarjali o Zemlji, o življenjskih pogojih rastlin, živali in človeka. Ugotavljali bomo, kaj ogroža živa bitja na Zemlji. V svoj program smo vključili tudi čistilno akcijo in to prav na dan Zemlje. Ni prav, da čistimo samo svoj prag in vrtiček za ograjo, ki je lep in urejen. Tudi otroško igrišče je naše in lahko bi ga spremenili v park za otroško igro, za počitek za utrujene in nenazadnje tudi za rekreacijo s čiščenjem, urejanjem, npr. obrezovanjem suhih vej na grmovju, tudi gredica pomladnega cvetja ne bi kazila videza... Zato ob dnevu Zemlje v petek, 22. aprila, vrtec Zaprice poziva vse okoliške »blokarje«, da prinesejo s seboj primerno orodje (metle, grablje, vile...) in skupini predšolskih otrok (od 3-7 let) pomagajo pri urejanju tega igrišča. Pridni in delavni so, toda vsaj polovica otrok (od starosti 3-4 leta) se bo verjetno igrala na pe-skovniku. Vabljeni so vsi, ki so v dopoldanskem času doma - upokojenci, gospodinje in dru gi, ki premorejo voljo in ideje kako bi polepšali igrišče. Skupaj bomo močnejši! Torej - dobimo se v petek, 22. aprila, na dan Zemlje, ob 9. uri na igrišču Zaprice (med Ljubljansko in Kranjsko cesto). Če bo vreme slabo, bomo akcijo izvedli v maju. VVE Zaprice - Marjetica Bistrici, približno dobre pol ure do tri četrt. Žagana peč leži tik ob cesti, dobrih dvajset metrov od mostička čez hudournik, ob ostrem ovinku, zato je skoraj ni mogoče zgrešiti. Brez težav se lahko sprehodimo tudi okoli nje. Če pa se hočemo povzpeti še nanjo, zahteva to že plezanje in primeren vodnik ne bi bil odveč. Če pa hoče kdo še kaj prebrati o Žagani peči, naj vzame v roke »Kamniški zbornik II« iz leta 1956 in poišče članek Pavla Kunaverja »Kamniška Žagana peč od zahoda. V sredini je razpoka, ki je v profilu gladka, kot bi bila »žagana«. Bistrica«. Lahko pa pogleda tudi knjigo Petra Skoberneta »Sto naravnih znamenitosti Slovenije«, ki je izšla pri Prešernovi družbi leta 1988. B. POLLAK Nekaj novosti iz vrtca Kotički »branja in pisanja« Če je celotno predšolsko obdobje obdobje zgodnjega opismenjevanja, potem je treba stvarem pogledati v oči drugače, iz drugih zornih koto*. Kako ravnati z otroki, kaj jim nuditi, kaj in kako prispevati k razvoju procesa zgodnjega opismenjevanja? Marsikdo si ne predstavlja in niti ne zamišlja, kaj vse otroci delajo v vrtcu. Za zmotno mišljenje gre, če kdo misli, da se otroci v vrtcu »samo pazijo«. Gre za nekaj več. Ko otrok pride v vrtec, pride takorekoč v službo igre in vse, kar dela, je osmišljeno. Za boljše in lažje razumevanje življenja v vrtcu je treba vedeti kaj, kako in zakaj se nekaj dela. In ena izmed oblik vzgojnega dela so tudi kotički. Kaj so to kotički (lahko jih imenujemo tudi centri) »branja in pisanja«? Kako jih organizirati in kaj si otroci razvijajo v takih kotičkih? Otrokom je treba dati na razpolago čimveč različnih dejavnosti, ki v njem razvijajo tudi različne funkcije (motoriko, orientacijo, zaznavanje, socializacijo, govorno razumevanje, govorno izražanje...). S premikanjem pohištva, s spreminjanjem namembnosti ene same omare (sedaj je omara — pult s policami v »trgovini«, drugič lutkovni oder, nato spet omara v »knjižnici«, polna knjig in slikanic) dobijo prostori drugačno podobo. Vsepovsod so sami kotički s posebnim materialom. Trgovina »Knjigarna« - je kotiček socialno—domišljijske igre. Otrok se uči komuniciranja, ravnanja s predmeti, uči se medsebojnih odnosov, spoznava se z načinom plačevanja, uporablja vljudnostne izraze... Otroci kupujejo, kar rabijo. Otrok kupi akvarelne barve, seveda spada zraven še čopič in papir. Vse to odnese v likovni kotiček. Tam ga čaka s časopisnim papirjem pogrnjena miza in lonček z vodo. Sam si je izbral delo - razvijala se bo motorika, orientacija na ploskvi, užival bo ob mešanju barv, verjetno je zadovoljen, saj je sproščen. Drugi otrok si v trgovini izbere slikanico. Odnese jo v bralni kotiček, prelistava, ogleduje in ob ilustraciji sproš- Predavanje Cerro Torre - Janez Jegilč V torek, 26. aprila bo ob 20. uri v Kulturnem domu Mengeš Janez Jeglič ob diapozitivih predaval o uspešni odpravi na Cerro Torre. Tam je z Markom Lukičem in Mihom Praprotnikom preplezal že tretjo novo smer. čeno pripoveduje vsebino. Razvija se orientacija v pisnem jeziku, govorno izražanje, ravnanje s knjigo, mišljenje,... Poleg njega pa drugi otrok prebira črke in jih sestavlja v besede, morda želi »napisati« svoje ime. Spoznava simbole (črke), jih sestavlja v celoto in »bere«. Bolj »živahni« otroci so si izbrali telovadne obroče in v športnem kotičku se razgiba-vajo, sproščajo, razvijajo se čustveno in socialno, razvija se mišljenje, domišljija, govor... Kaj pa ta ušesaj To je za igro, kjer nastopajo medved, zajec, lisica... Kdo se bo igral z menoj v domišljijskem kotičku, kjer že čakajo smreke (gozd)? Vzgojiteljica bo dramatizacijo povezovala z ustreznim tekstom. Razvijala se bo komunikacija, spodbujal čustveni in socialni razvoj, ritem gibanja... V matematičnem kotičku bodo našle prostor različne kocke, matematične ploščice, različni metri, domine s pikami, karte s številkami... Otrok bo spoznaval količinske, prostorske odnose, odnose med predmeti, razvijal si bo govor, grobo in fino motoriko. Kaj se dogaja v kotičku za zaslonom (zaveso)? Otroci sedijo, ležijo, se naslonijo drug na drugega in so zelo umirjeni. Počivajo, so sproščeni in poslušajo branje pravljice iz knjige. Ko je branja konec, se še pogovarjajo, vzdušje je_umirjeno, prijetno. Drugič bo v tem kotičku spet kaj novega, mogoče bodo poslušali pripovedovanje druge pravljice ob slikah ali pa bo to zaigrala lutka v lutkovnem kotičku. Razvijal se bo govor, orientacija v pisnem jeziku, razvijal se bo bralni interes, medsebojni odnosi. Danes se bodo igrali v lutkovnem kotičku, v matematičnem, glasbenem, jutri pa mogoče v zaznavnem kotičku, v tehničnem, v športnem, likovnem, morda pa v prirodo-slovnem kotičku. Pri tem se bodo otroci pogovarjali (temelji segajo do 6. leta starosti), spoznavali nove situacije, iskali rešitve, sklepali, predvidevali, opazovali, primerjali... Proces razvoja branja in pisanja posega na vse sfere otrokovega razvoja, tako telesnega kot duševnega. V različnih obdobjih razvoja zahteva različne dejavnosti, ki so primerne za določeno stopnjo razvoja otrok. Take dejavnosti pa so tudi kotički »branja in pisanja«. Želo pomembno pa je, da so otroci sproščeni, saj so le tako tudi ustvarjalni in se v skupini v vrtcu dobro počutijo. V procesu zgodnjega opismenjevanja pa je to nadvse pomembno, kajti prav na tem kasneje gradi osnovna šola. Zato je treba dati otroku možnost, da bo začutil, da smo mu naklonjeni, da ga imamo radi, saj bo na ta način imel rad tudi sam sebe. Pomagati mu je treba, da bo dosegal uspehe, se uspehov veselil in le tako bo ustvarjalen. Naj končam z mislijo A. Trstenjaka: »Lepo je biti srečen med srečnimi ljudmi.« g. v. Trgovina z obutvijo Šuline Kamnik, Maistrova 3 (nasproti Delikatese) Sporočamo, da smo se preselili iz HIP-a (bivši PIK) na novo lokacijo, kjer smo za vas pripravili zanimivo ponudbo italijanske moške, ženske in otroške obutve. Dobro smo založeni s pestro Izbiro čevljev za obhajilo. Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Nakup tudi na več čekov. Se priporočamo LOKVANJ^lil. GLAVNI TRG 21 KAMNIK, tel. 817-276 (za gostilno Planinka) mM BREZPLAČNA DOSTAVA NE GLEDE NA NAROČENO KOLIČINO Planinski kotiček Gremo v Medvedjo jamo Za Medvedjo jamo oziroma Mokriško jamo nas je večina slišala že v šoli, pri zgodovini. Kje pa ta jama je, jih ve bolj malo, še manj pa je tistih, ki so tam tudi bili. In po svoje je tudi prav tako, saj jama ni zavarovana in marsikateri obiskovalec bi lahko z nestrokovnim izkopavanjem ali na kakšen drug način uničil zgodovinsko pomembno stvar. Vendar pa je obisk jame zanimiv, še posebno, če gremo po eni poti gor, po drugi pa dol in če ravnamo tako, kot se v gorah spodobi, je obisk tudi neškodljiv. In to naj bi tudi naredili. Tura je namreč načrtovana tako, da bi čim manj hodili po isti poti in s predpostavko, da se je bodo udeležili samo taki, ki poznajo Častni kodeks slovenskih planincev in se temu primerno tudi obnašajo. Hoditi bomo začeli na Markovi ravni. Od tu nas bo vodila zložna lovska pot po pobočjih Košutne in Debelega hriba najprej proti vzhodu pod prepad-nimi pobočji. Pot se kmalu za-čen dvigovati v ključih in na mestu, kjer se povzpne čez skalni rob, je za vrtoglave neprimerna, čeprav je v pomoč napeta jeklenica. Še nekaj serpentin in že se med drevjem prikaže opuščena lovska koča. Nova je postavljena malo više, na majhni jasi. Toda tu se ne bomo ustavljali, ker do same jame ni več daleč. Lovski poti bomo sledili še nekaj serpentin, nato pa ne levem ovinku zavili desno in po slabi potki, bolj stečini, prišli do same jame. Tu bo daljši počitek. Tekoče vode ni, tudi jedače ni možno kupiti, zato bo lahko vsak popil in pojedel pač samo tisto, kar bo našel v nahrbtniku, saj v tem času še ni užitnih gozdnih sadežev. Nadaljevali bomo rahlo navzdol in s kratkim plezanjem predvsem p rušju prišli na precej zanemarjeno lovsko pot, ki nas bo pripeljala do opuščene planine Ovčarije. Tam je še možno videti, kje so stali stanovi, ki jih že davno ni več. Pot se bo vzpenjala še nekaj časa, da bomo prišli na greben Debelega hriba. Tu bomo zavili navzdol in nato poiskali odcep, ki nas bo popeljal poprek čez južna pobočja Kompotele in Košutne vse do Dedca. Če bodo primerne razmere in če bomo imeli še dovolj kondicije, predvsem pa volje, se bomo lahko po brezpotju povzpeli še na planino Košutna, kar pomeni dobrih 200 m vzpona in se nato spustili na planino Koren, kar bo vzelo več kot uro in pol časa. Če pa te volje ne bo, bomo šli kar navzdol do markirane poti, po kateri se bomo vrnili na Markovo raven. Če se bo kdo odločil za to turo, naj pride v sredo, 27. aprila 1994 ob 6.55 na Markovo raven, kjer bo zbor vseh udeležencev. Do Markove ravni je od spodnje postaje žičnice na Veliko planino dobra ura peš hoje po gozdni cesti. Lahko pa se do tja pripelje tudi z avtomobilom, ki pa se lastniku ne sme preveč smiliti. Na zbornem mestu bo najprej predstavitev, po potrebi razdelitev v skupine in dogovor o režimu ture. Odhod bo ob 7.00 in nikogar ne bomo čakali. Turo bo vodil Bojan Pollak s sovodniki. Hoje navzgor je za dobri 2 uri, nato pa še okoli 2 do 3 ure, raje več, če ne bomo šli na Košutno. Za vrtoglave pot ni ravno najbolj primerna. Večji del ni zahteven, je pa nekaj krajših odsekov brezpotja, od katerih zahteva eden tudi malenkost plezanja, medtem ko pri ostalih predvsem hodimo. Zato je primerna obutev (trden, profiliran podplat) zelo koristna, pa tudi določena izurjenost in osnovno planinsko znanje bosta prišla zelo prav. Primerna kondicija je nujno potrebna, saj je Markova raven okoli 920 m nad morjem, Medvedja jama okoli 1500 m, greben, kjer se začne pot spuščati, čez 1650 m, planina Košutna pa skoraj 1800 m. Premagati bo torej potrebno najmanj 730 m višinske razlike v vzponu in ravno toliko tudi v spustu in okoli 8 do 10 km poti. Če bi šli še na Košutno, pa to pomeni še najmanj 200 m višine in okoli 3 km dolžine dodatno. Še nekaj postaja v zadnjih letih pomembno. V tem času postanejo klopi zelo agresivni in napadajo ljudi. Zato je močno priporočljivo, da imamo s seboj in seveda tudi uporabljamo protiklopno zaščito: razna mazila ali pršila. V primeru slabega vremena (dež, sneg, občasen dež) tura odpade. Tudi če bo nekaj dni prej padel sneg in ga do torka popoldne ne bo pobralo do nadmorske višine vsaj 1500 m (južna pobočja Velike planine morajo biti kopna, kar lahko vidimo tudi iz Kamnika), H ii v v. ture ne bo. BOJČ Po vrnitvi s Porezna in petih urah hoje je bilo slikanje kamniških planincev na Petrovem brdu skoraj »obvezno«. vseh Mrzel Porezen Pohod na 1630 m visok Porezen je za vsakega planinca kar zahtevna tura, zlasti v zimskih razmerah. Na pot smo se podali 27. marca 1994 z dvema avtobusoma. Vseh nas je bilo 90. Veselo razpoloženi smo se odpeljali skozi Škofjo Loko do Petrovega brda. Čeprav je prejšnji dan deževalo, visoko v gorah pa snežilo, se je za naš pohod naredil lep sončen, toda precej hladen in vetroven dan. Hoja navzgor je bila lepa, ni bilo blata kot prejšnje leto, pod vrhom je bilo nekoliko zmrznjenega snega, vendar nas to ni oviralo. Pri koči, kamor smo prišli po dveh urah hoje, smo najprej vtisnili žige in vpisali pohod v knjižice, popili topel čaj, nekateri so si postregli iz nahrbtnika in že smo krenili proti vrhu. Ob spomeniku padlim borcem NOB smo se slikali in zaradi mrzlega vetra kmalu krenili nazaj. Se vedno pa so prihajali številni planinci iz smeri Cerknega, Davče, s Podbrda in seveda s Petrovega brda. Razgled je bil čudovit. Triglav in Julijci so se kopali v snegu in soncu, šofjeloško hribovje je bilo na dosegu roke, pogled je segel daleč proti Italiji in proti Notranjski. Samo na vrhu gore je možno resnično doživeti naravo. Nazaj grede smo se ustavili pri kmetiji, slabo uro hoda od izhodišča. Tu smo malo počili, se okrepčali in že smo bili Kamniški planinci o svojem delu Planinske koče društvom Letošnji občni zbor v 101. letu življenja in dela PD Kamnik je bil za planince poseben dogodek. V dvorani Veronika Kamnik je v petek, 18. marca, skoraj zmanjkalo prostora in stolov za vse, ki so želeli sodelovati. Pred začetkom občnega zbora so v kulturnem programu nastopili »Kamniški koled-niki«. V skoraj polurnem programu so Tomaž Plahutnik. Rok Lap in Janez Majcenovič zapeli ob spremljavi citer več planinskih in narodnih pesmi. Njihov nastop je bil za planince prijetno doživetje, polno radosti. Z dolgotrajnim ploskanjem se kar niso mogli dovolj zahvaliti vsem trem nastopajočim. Predsednik PD Kamnik Slavko Kaj h se je Kolednikom toplo zahvalil in pričel z delom občnega zbora. Po izvolitvi organov je podal poročilo o delu PD Kamnik v preteklem 1993 letu. Vsi dejavniki društva so imeli polne roke dela. Leta 1993 je bilo zelo pestro zaradi 100-let-nice PD Kamnik. Za to praznovanje je bilo pripravljenih veliko različnih prireditev in aktivnosti, planinskih pohodov in tudi delovnih akcij. Skoraj vse naloge so Kamniški planinci uresničili, tako da je zanesljivo mogoče trditi, da toliko različnih akcij v letu dni še ni bilo. Pri realizaciji so sodelovali mnogi člani, večji del odgovornosti in bremena pa je bil na organizatorjih. Zelo dobro je bil pripravljen 23. Planinski tabor MDO Ljubljana na Starem gradu, Dan Kamniških planin na Kamniškem sedlu v juliju, odkritje spominske pošče v Kamniku, Dan planincev Slovenije v Kamniški Bistrici v septembru in zaključna akademija v novembru. Zelo množično so bili obiskani načrtovani izleti in ture, vključno s pohodom na Triglav. Zelo obsežna in pomembna je bila priprava Planinskega Zbornika. Po- Predsednik Društva Slavko Rajh poroča o delu v letu 1993. ročilo predsednika je vključevalo delo vseh odsekov, razen alpinističnega in gorske reševalne službe. Gospodarjenje v društvu je bilo vseskozi dobro. Delo v obeh planinskih kočah je bilo finančno pozitivno, kljub slabemu vremenu v septembru in oktobru. Vse naloge so odseki sproti reševali, le nekaj akcij ni bilo zaključenih, te bo potrebno uresničiti v 1994. letu. Vsi odseki so svoje programe uspeli v večji meri dokončati, zato ni prihajalo do zaostajanja ali problemov. Posebno poročilo o delu alpinističnega odseka je podal Matej Humar. Kamniški alpinisti so opravili vrsto odmevnih plezalnih vzponov v domačem in tujem gorstvu. Organizirali so posebno uspelo alpinistično odpravo v počastitev 100-letni-ce PD Kamnik. Pripravili so tudi vrsto drugih zanimivih akcij. Gorska reševalna služba, poročilo je pripravil načelnik Cene Grilje, je mnogokrat hitela na reševalne akcije in s tem reševala življenja planincev, ki so se znašli v težavah. Zaradi vsestranske tehnične in fizične pripravljenosti gorskih reševalcev so bili kos vsem zahtevnim nalogam. V vseh devetih reše- valnih akcijah je sodelovalo 119 reševalcev, ki so pri tem porabili 1024 ur, ne glede na vremenske pogoje. Po blagajniškem poročilu, ki ga je občnemu zboru posredovala Mira Babnikova, se je razvila obsežna razprava, v kateri se je izoblikovala ocena, da je bilo delo Planinskega društva zelo uspešno. Občnega zbora so se udeležili mnogi predstavniki prijateljskih planinskih društev, PZS, MDO Ljubljana, Športne zveze, Turističnega društva in drugi. Problem lastništva planinskih koč, ki ga je v svojem po- Gostišče Groš Perovo 27 tel.: 812-637 (ob kamniški obvoznici) Poleg druge ugodne in kvalitetne gostinske ponudbe vam bomo 1. maja v zgodnjih jutranjih urah pripravili prvomajski golaž. Se priporočamo! na poti navzdol. Na Petrovo brdo smo prispeli v dogovorjenem času, v bližnji gostilni smo potešili žejo in se pred odhodom avtobusov še slikali za spomin. Med potjo smo se ustavili še v Mostah in brez težav prispeli v Kamnik kmalu po četrti uri. Lepa sončna marčna nedelja bo pohodnikom ostala v prijetnem spominu zaradi prijetnega druženja z naravo in goro. To nam že najavlja začetek poletja in sezono množičnih obiskov tudi v visokogorje, kamor vleče marsikaterega planinca. V organizaciji PD Kamnik bomo letos obiskali več vrhov, ki so uvrščeni v letni program. STANE SIMŠIČ HWWaHBBB IIIII MIH. II ročilu izpostavil predsednik društva, je odmeval tudi v razpravi. Izoblikovalo se je enotno stališče. Planinske koče morajo tudi formalno postati last PD, saj so z njimi vsa leta zelo dobro gospodarili. Tako stališče naj zastopa tudi delegat PD Kamnik na Skupščini PZS. Po poročilu nadzornega odbora je občni zbor razrešil dosedanje organe društva in izvolil z javnim glasovanjem nov upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče. Vsi organi so bili izvoljeni za dobo enega leta, zato ker je bil dosedanjim mandat v letu 1993 podaljšan za eno leto. Občni zbor je soglasno za predsednika PD Kamnik ponovno izvolil Slavka Kaj ha, sprejel vsa poročila in predloge, pooblastil je upravni odbor, da v prihodnje določa višino članarine že v začetku leta. Prav tako je občni zbor pooblastil upravni odbor dru-šta, da lahko najame posojilo za realizacijo konkretnih nalog do največ 2 milijona SIT. Brez dopolnitev je občni zbor sprejel delovni in finančni načrt društva za 1994. leto. Planincem, ki so prehodili kamniško planinsko pot, so bila izročena priznanja oziroma značke. V prostorih PD Kamnik so pripravili po zaključku občnega zbora še družabno-planinsko srečanje. Udeležili so se ga številni gostje in udeleženci občnega zbora. STANE SIMŠIČ 4fo PIVNICA PRI PODKVI O Trg svobode 1, Kamnik tel. 817-184 Nudimo pivo in phmiško hrano: pečene krače, golaž, pikantne klobase, piščance, prekajene postrvi, sirove plošče in gibanico. Krače in piščance za domače potrebe lahko naročite telefonsko. Vsak dan nudimo dve vrsti malic po 350 SIT. Je odprta med 10. In 23. uro, ob nedeljah zaprto. Veselimo se vašega obiska! Zlatarna Dragulj Glavni trg 15, Kamnik tel.: 817-035 JMBdo, a Kamnik, vas vabi s svojo veliko In Izbrano ponudbo zlatega In srebrnega nakita, ročnih ur znamk Casio, Seiko, Citizen, Bulova, Raymond Weil, Sector, Benetton in drugih. Možnost plačila na dva obroka, s kartico LB In s kartico Activa. Ugodna menjava zlata: staro za novo. Obiščite nas, prijazno vas bomo postregli in vam svetovali! Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Lepo prvomajsko praznovanje vam želimo! V Planici novi rekordi V četrtek, 17. marca, je bilo na treningu za 13. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Planici doseženih več rekordov v dolžini poleta. Tega dne smo bili obiskovalci Planice že nekoliko nestrpni, prireditelji so imeli ogromno dela s pripravo skakal: niče, ki se je nekoliko zavlekla, okrog poldneva pa se je priklatila še nevihta z močnim vetrom. Po nevihti posije sonce in tako je bilo tudi tokrat. Narava se je umirila in nastali so idealni pogoji za dolge polete. Prvi je z rekordom začel domačin, Ratečan, Aljoša Dolhar, dosegel je daljavo 180 m. Tako je rateški rekord pomaknil od prejšnjih 136 m, imel gaje njegov oče Branko, na zavidljivih 180 m. Kmalu za njim je bil na vrsti Matjaž Kladnik in z nekoliko nižjega naleta poletel 172 m. To je nov kamniški rekord. Za njim je Avstrijec Goldberger prvi preletel 200 m in po nepotrebnem podr-sal po tleh. Prvi pravi polet preko 200 m je dosegel Finec Toni Ni-eminen z 203 m. Že naslednji dan (£ENTEfTp: Matjaž Kladnik pa je Norvežan Espen Bredesen dosegel novo daljavo in z 209 m postal novi svetovni rekorder. Kamniški skakalci še niso leteli čez 200 m, vendar tudi to, kar so doslej dosegli, ni od muh. Že leta 1980 je v Planici Peter Pibernik na stari Bloudkovi velikanki poletel 122 m. Zlato Romšek pa leta 1986 135 m. Letos pa je oba dopolnil Matjaž Kladnik s 172 m. KLEMEN PIBERNIK Območno prvenstvo ŠŠD Samo OŠ Toma Brejca naprej Čeprav se odbojkarska sezona v Kamniku končuje, se je za kamniške šolarje dogodilo še eno veliko tekmovanje. Območno prvenstvo osnovnih šol so tokrat organizirali Kamniča-ni, na tekmovanje pa se je prijavilo kar enajst ekip z območja Ljubljane, Kočevja, Stične, Domžal in Kamnika. Kamnik sta zastopali dve šoli in sicer prvouvrščena z občinskega prvenstva OŠ Marije Vere, ter drugouvrščena OŠ Toma Brejca. Prvi dan so se igrala pred-tekmovanja, v katerih pa so nepričakovano z dvema zmagama Mekinjski kros TVD Partizan Mekinje prireja v počastitev boja proti okupatorju tradicionalni »MEKINJSKI KROS«, ki bo v sredo, 27. aprila z začetkom ob 10. uri. Tekmujejo lahko tekmovalci in tekmovalke vseh kategorij - tudi najmlajši. Start bo ob 10. uri izpred mekinjskega samostana, prijavite pa se lahko eno uro prej na štartnem mestu. Za najboljše tekmovalce smo pripravili praktične in denarne nagrade. VABLJENI! TVD PARTIZAN MEKINJE in dvema porazoma izpadli učenci OŠ M V. Z dobro igro pa so presenetili učenci OŠ TOMA BREJCA, ki so se s tremi zmagami uvrstili v finalno skupino štirih najboljših ekip. To je uspelo še OŠ Brezovica, OŠ Danile Kumar in OŠ Stična. Ker sta bili ljubljanski ekipi razred zase, se je vedelo, da bosta nadaljevali pot na regijsko prvenstvo. Kamniški ekipi pa je tako ostal boj za tretje mesto, kar bi bil velik uspeh. Kamničani so prvi tekmi proti Ljubljančanom gladko izgubili, v boju za tretje mesto pa so zopet zaigrali odlično in premagali vrstnike iz Stične. Pri Kamničanih je bil v obeh dneh najboljši Bijelič. Končni vrstni red: 1. OŠ Brezovica, 2. OŠ Danile Kumar, 3..OŠ TOMA BREJCA, 4. OŠ Stična itd. Manj sreče pa je imela kamniška kadetska ekipa, ki je morala zaradi nesoglasij med trenerjem in nekaterimi igralci zapustiti prvo slovensko kadetsko ligo. Res škoda! Druga ekipa pa je zabeležila dve načrtovani zmagi v boju za čim višjo uvrstitev. V prvi tekmi so gladko premagali tretjo ekipo Olimpije s 3:0, z istim rezultatom pa so odpravili tudi drugo ekipo Bleda. CICO 1. Petru Janezicu v spomin Težko je najti prave besede, s katerimi bi obudili spomin na tragično preminulega športnika, lovskega tovariša in prijatelja. Petra Janežiča, športnika in lovca, bomo ohranili v spominu lovci kamniške Lovske družine kot pravega slovenskega lovca. Vedno se je zavzemal za ohranjanje čistega naravnega okolja, varovanje divjadi in njihovega življenjskega prostora. Ljubezen do varovanja narave in okolja je neutrudno prenašal na svoje dijake Srednje agroživilske šole, najprej v Kamniku, nato pa v Ljubljani. Peter ni bil lovec samo zato, da bi lovil divje živali. Vse svoje delo v Lovski družini je posvečal le varovanju divjadi in skrbi za njihovo življenjsko okolje. Njegovo napredno in pravilno usmerjenost so kamniški lovci znali ceniti in tako je Peter kmalu postal tudi predsednik LD Kamnik, kjer je več let svoje znanje in prepričanje prenašal tudi na ostale lovske tovariše. Čeprav mu čas ni dopuščal, pa ga je kljub vsemu še vedno našel dovolj za uresničevanje svojih načrtov, želja in prepričanj. Redno je sodeloval na vseh delovnih akcijah v okviru LD in vedno je bil pripravljen postoriti to in ono... Zaradi mnogo prezgodnje smrti pa je ostalo še toliko nedokončanega — nedorečenega. Prenehalo je biti srce dobrega lovskega tovariša, navdušenega športnika in prijatelja. Njegova prezgodaj končana pot je ostala neprehoje-na, njegova dela nedokončana, želje neizpolnjene. Nanj in na njegova dela ostajajo spomini in obljube njegovih lovskih toarišev, da bodo nadaljevali njegovo delo, za katero je živel Peter Janežič in v katerega je vložil toliko življenjskih moči. LD Kamnik ŠTEFAN VIRJENT 20. letnica Karate kluba Kamnik Karate klub Kamnik v tem letu praznuje 20. letnico svojega delovanja. V vseh teh letih je bilo vzgojenih veliko športnikov in tekmovalcev, ki še vedno dosegajo velike uspehe na regijskih, državnih in evropskih tekmovanjih. V klubu gojijo stil tradicionalnega karateja SHOTO-KAN, ki ga trenira večina klubov v Sloveniji in po svetu. Princip samega treniranja in uporabljanja te borilne veščine temelji na vzdržljivosti, koncentracij^ in samozavesti v vseh situacijah' samoobrambe. Vse to je možno doseči z rednimi treningi, s katerimi se pridobi tudi telesna in psihična pripravljenost in še mnogo več. Vse, ki bi se radi naučili borilnih veščin in prijetno preživeli prosti čas, vabijo v svojo družbo. Vpisujejo nove člane in članice, pionirje in pionirke ter starejše osebe v začetni in nadaljevalni tečaj karateja in samoobrambe. Za vas bodo pripravili: - posebno karate šolo za pionirje in pionirke, — treninge, prilagojene tekmovalcem in rekreativnemu treniranju. Vpis poteka v telovadnici športne zveze (stari zdravstveni dom) vsak ponedeljek in sredo od 18.30 do 20. ure, kjer lahko dobite tudi informacije. Poleg rednih treningov organizirajo tekmovanja, seminarje na morju in razne izlete. Treningi so strokovno in kvalitetno organizirani pod vodstvom trenerja Iva Mršiča (2. dan) in Primoža Babnika (2. kyu). VERA M. Rokometaši za tretje mesto Kamniški rokometaši so v zadnjih dveh kolih tekmovanja v drugi slovenski ligi zahod iztržili polovičen izkupiček. Na prvi tekmi na domačen terenu so premagali ekipo Izole. Kamničani so bili vsekozi gospodarji na igrišču in se ekipi Izole niso pustili presenetiti. To je bila tudi prva zmaga novega trenerja Jegliča, ki je tako že izpolnil načrte. Na tej tekmi je bil največji presenečenje Adrovič, ki je igral tekmo življenja. Odličen je bili tudi An-drejič, izkazali pa so se še Špur, Tekavčič, Plankar, Sledič jn pa še posebej oba vratarja Žeba-vec in Lanišek. Druga tekma pa je bila za kamniške rokometaše hladen tuš, saj se je ekipa GPG Grosuplje, ki je doslej edina premagala Kodeljevo, predstavila kot izredno močna ekipa, ki pa je imela na svoji strani še sodnike. Na začetku je kazalo na katastrofo za Kamničane, saj so nasprotniki že v deseti minuti vodili s petimi goli, a so jih nato Kamničani ujeli. Nato sta v ospredje stopila sodnika in ekipi GPG Grosuplje omogoči-1 la prednost sedmin golov na začetku drugega polčasa. V drugem polčasu pa je zaradi slabega sojenja Kamničanom zmanjkalo motivacije za igro in le še Andrejič je igral solidno. Tako je bil končni rezultat kar 27:18 za GPG Grosuplje. Lestvica: 1. Kodeljevo 38, TAB Preddvor 30, Akropol Trebnje 25, Kamnik Žurbi te-am 24, GPG Grosuplje, Škofljica in Izola pa 23 itd. Kamničani igrajo še tekmo doma s Črnomljem in v gosteh s Predd-vorjem. V prvi tekmi spomladanskega dela v kadetski ligi pa so Kamničani v gosteh s težavo premagali ekipo Mokrca. Najboljša pri naših sta bila Bijelič in Zornian. CICO 1. Tekma športnega plezanja v Kamniku V hali komunalnega centra se bodo v nedeljo, 24. aprila, pomerili najboljši plezalci in plezalke iz vse Slovenije. Tekma se bo začela ob 10. uri in sicer s polfinali. Najprej bodo tekmovale ženske, nato moški. Prvo tekmo državnega prvenstva prireja alpinistični odsek Kamnik, ki vas na tekmo tudi lepo vabi. Tekme se bosta udeležila tudi dva naša člana: Uroš Perko in Damjan Kočar, oba iz Kmnika. M. K. VROŠ PERKO po treningu. Občinska rekreacijska liga v košarki Športna zveza Kamnik in Smuk d. o. o. sta ob pomoči generalnega sponzorja Pizzerija in gostišče Origano organizirala občinsko rekreacijsko ligo v košarki. Tekme potekajo ob četrtkih in petkih po 20. uri v športni dvorani. Za tekmovanje se je prijavilo 17 ekip, ki pa so razdeljene v dve ligi. V prvi ligi je devet ekip in sicer: Proline-Premiere, Tekont, Z. Banič-Mengros, Policija Kamnik, Radio Hit MLD, Rožle-Goldi, Montona, MC Korobač in Kavarna Veronika-Zla-tarna Dragulj. V drugi ligi pa: Tesnila-Pevc, Jim Beam Dream Team, SKB Banka, B. Coprnica-T. Štebe, Biro Balia, Dream team 94, Novi trg in Hram Lužar. Tekmovanje bo potekalo v treh delih in sicer je prvi spomladanski, po pavzi sledi jesenski, nato pa še play off, v katerem se uvrstijo prvo in drugo uvrščeni ekipi iz druge lige in prvih šest iz prve lige. Pa si poglejmo nekaj zanimivih rezultatov iz spomladanskega dela ter na koncu še lestvico po štirih krogih. Montana : K. Veronika-Z. Dragulj 51:44 MC Korobač : Proline-Premiere 46:62 Z. Banič-Mengros : K. Veronika-Z. Dragulj 66:32 Radio Hit Mld : Proline - Premiere 46:66 Rožle-Goldi: Montona 64:47 Z. Banič-Mengros : Policija Kamnik 53:30 Novi trg : Hram Lužar , 40:78 SKB Banka : Tesnila Pevc 52:53 B-Coprnica-T-Štebe : JB Dream team 35:34 Hram Lužar : Biro Balia 0:2 • JB Dream team : Dream team 94 47:39 Šestdeset let bajtarstva na Veliki planini (XVII.) Gor me vleče Kamniški občan z dne 23. julija 1990. leta prinaša pogovor med županom Velike planine Vikijem Lešnjakom in Romano Grčar, dopisnico Kamniškega občana. Bajtarstvo letos slavi 60-letnico svoje tradicije. V ta namen bomo priredili slovesnost z naslovom Planina poje in slavi. Govor je tudi o dejanskem stanju na Planini in o delovanju bajtarjev na planini. Opisano je življenje in delo teh veselih ljudi. Slavje ob 60-letnici bajtarstva na Veliki planini se je začelo v lepem sončnem vremenu. Najprej je bila sv. maša, nato pa kulturni spored. Spored so si zamislili bajtarji ob sodelovanju pevskih zborov iz ožje in širše kamniške okolice in planšarjev. Povezovalec prireditve je bil Tone Smolnikar. Udeležencev slavja je bilo okrog 4000. V teh dneh je ljubljanska TV predstavila delček »planinskega« življenja na Veliki planini. V oddaji Zdravo, ki je na sporedu ljubljanske TV, je nastopil tudi Viki Lešnjak - župan bajtarjev na Veliki planini - in v živo na kratko orisal pomen planine, pašništva oziroma imetnikov pašnih pravic in bajtarstva, ki letos slavi 60 let. Kamniški občan z dne 15. oktobra 1990. leta prinaša vest o bajtarskem golažu in o cerkveni poroki na Veliki planini. Vse slavje še vedno poteka v okviru praznovanja 60-letnice bajtarstva. Na tej slovesnosti - kakor vsako leto - so bila podeljena priznanja in značke za sodelovanje. »Žegnanja« golaža ni bilo, za kar naj bi bili krivi udeleženci te proslave - tako trdi J. Petkov-šek, ki je napisal članek. Precej več prostora je namenil šranga-nju, poroki in svatbi. Porodila se je tudi zamisel o razstavi fotografij, ki bi prikazovala življenje na planini. Razstava je bila od 5. do 12. decembra 1990. leta v dvorani nad kavarno Veronika. Bila je zelo dobro obiskana. Na 25 panojih je bilo 190 fotografij, črnobelih in barvnih, ki so prikazovale delček sožitja narave in pastirjev, turistov in bajtarjev na Gojški, Mali in Veliki planini. Organizacijo za postavitev razstave je prevzel arh. Vlasto Kopač, gradivo so prispevali: Ivo Ban, Slavka Erjavšek, Rajko Gregorc, Vlasto Kopač, Štefan I.avriša, dr. Miloš Levičnik, Nace Novak, Marija Pollak, Maks Skočir, Lea Smasek. Dekorativni aranžma sta prispevala Stane Erjavšek in in Nace Novak. Pozdravni nagovor je imel Viki Lešnjak, uvodnik pa arh. Vlasto Kopač, ki je do potankosti v kratkih stavkih orisal zgodovino planine. To je bil zelo lep zaključek praznovanja 60-letnice bajtarstva na Veliki planini. "Vestni bralec, ki je prebral to kroniko, je opazil ponavljanje in opisovanje vsakoletnega občnega zbora bajtarjev, kar je verjetno dolgočasno. Nekaj majhnih sprememb je in zato ne gre drugače. Opazil je tudi, da ob vsakoletnih dogodkih niso vedno naštete vse prireditve, napisane na koledarjih, in ki so program bajtarjev za eno leto. Te prireditve so: 1. januar 2. januar januar (za zimske šolske počitnice) februarja ali marca 30. april 1. maj — koledovanje - občni zbor - pastirčkove igre - pustni smuk - kresovanje prvomajski turni smuk zadnja sobota v maju - čiščenje planine zadnja sobota v juniju - mala tura zadnja sobota v avgustu - skupna tura prva sobota v oktobru - golaž - praznik bajtarjev Vse te prireditve vsako leto so, oziroma so bile od takrat, ko so bile prvikrat prikazane in je za vsako posebej tudi omenjeno, kdaj je to bilo. Vse te prireditve ali običaji imajo »bajtarsko tradicijo« na Veliki planini. Torej niso bili - razen če je posebej opisano - do danes niti enkrat izpuščeni, za kar gre prireditelje pohvaliti. Seveda pa imajo prireditve ali običaji različno dolgo tradicijo. Tudi zanimivi so enkrat bolj, drugič manj. Koledovanje je star slovenski običaj, ki pa ga redkokje še prirejajo - razen na Veliki planini, kjer koledujejo 30 let. Pastirčkove igre pripravljajo šest let in bilo bi lepo, če bi z njimi nadaljevali. Pustni smuk ima svojo tradicijo - več kot 15 let - in je tudi večkrat omenjen. Prvomajski turni smuk je zelo malo omenjen, ampak ima za seboj že več kakor 25 let. Čiščenje planine ima tradicijo tudi po tem, da čiščenja ni bilo. Mala tura je prikazana za vsako leto posebej. Tudi skupna tura je opisana za vsako leto posebej. Žal pa je opaziti, da zadnjih nekaj let planinskih pohodov - male in skupne ture - bajtarji nič več ne pripravljajo niti ju ne izvajajo. Po podatkih in zapisih zdajšnjim bajtarjem bolj prijajo avtobusni izleti in rallvji. Zelo malokrat je omenjen golaž - praznik bajtarjev. Več kakor 25 let pripravljajo bajtarji za Veliko planino to zanimivo praznovanje. Golaž so pripravili ob vsakem vremenu in ga pojedli, pa četudi je bilo pol metra snega ali če je močno deževalo in je pihal mrzel veter ali če je sijalo sonce in so posedali po trati in se veselili. NACE NOVAK KONEC V prvi ligi brez poraza vodi Proline tako brez poraza Tesnila Pevc. Premiere, v drugi pa prav CICO 1. Publicus, d. o. o. PUBLICUS obvešča občane občine Kamnik, da se odpadki med prvomajskimi prazniki pobirajo po običajnem razporedu. Havaji v očeh Kamničana (III.) IRONMAN - NAJTEŽJE ENODNEVNO TEKMOVANJE NA SVETU Enkrat na leto pa mesto Ka-ilua res zaživi v turističnem vrvežu in sicer v mesecu oktobru, ko se začnejo v mestu zbirati udeleženci najtežjega tekmovanja na svetu, svetovnega prvenstva v dolgem triatlonu ali na kratko Ironmanu. Pred 15. leti se je trojica mornariških častnikov ob kozarčku viskija odločila napraviti za tiste čase neverjeten podvig - preplavati 3,9 km, prekolesari-ti 180 km in nazadnje preteči še veliki maraton - 42,2 km, vse eno za drugim. Uspelo jim je in naslednje leto se je tekmovanja udeležilo že 15 tekmovalcev, čez dve leti več kot sto, zadnja leta pa kvalifikacije za to tekmovanje opravlja že več kot 10000 triatle-tov s celega sveta in 1500-tim je dano nastopiti na tem prestižnem tekmovanju. Teden ali dva pred tekmovanjem se na prizorišču pojavi vseh 1500 tekmovalcev in še nekajkrat toliko njihovih spremljevalcev, družinskih članov ali pa navdušenih gledalcev. Že teden dni pred tekmovanjem se začnejo vrstiti razne prireditve: od otvoritvene parade do raznih pre-race me-etingov in carboloading požrtij. Na dan tekmovanja se še v popolni temi udeleženci že zbirajo na startno-ciljnem prostoru, kjer vsakega označijo in ob sedmi uri se veliki spektakel začne. 3,9 km plavanja v Pacifiku, kjer se triat-' leti srečujejo z nepopisno gnečo v preozkem zalivu in visokimi valovi na polovici proge, se konča po približnoeni uri, sledi 180km kolesarjenja po valovitih cestah do gorske vasice Hawi in nato nazaj, na koncu pa še za posladek veliki maraton, 42,2 km teka po neznosni vročini lavinih polj. Tistemu, ki še isti dan prestopi ciljno črto, pripada magični naziv Ironman (jekleni mož). Tistih štirinajst dni se police trgovin šibijo pod goro Ironman materiala, vse hotelske kapacitete so zasedene, vsi rent a car-i in rent-a bikei so razprodani. Na ulicah je vsak dan več stojnic turističnih agencij, mesto živi za to tekmovanje in od tega tekmovanja. O AH U in glavno mesto Havajev HONOLULU Poleti z otoka na otok so na voznem redu vsake pol ure, z otoka Havaji na otok Oahu, kjer je glavno mesto Havajev Honolulu, pa traja vožnja približno 45 minut. Milijonsko mesto je stisnjeno med morsko obalo in pobočja ugaslih vulkanov. Svetovno znana plaža je Waikiki Be-ach, ki se ponaša z množico turistov in v nebo segajočimi hoteli ob plaži, mnogo bolj prijazna pa je sosednja Ala Moana Beach, kamor hodijo na oddih večinoma domačini. Ti vedo povedati, da je vsako leto več japonskih turistov, prav tako pa je tudi vsako leto več hotelov v japonski lasti. S svojim kapitalom Japonci konkurirajo že na vseh gospodarskih področjih, marsikatera plaža s hoteli vred postane njihova last. Tako kot Japonci postajajo vse bolj gospodarji Havajcev, pa zemlja vse bolj polzi iz rok prvotnim prebivalcem. Srečo moraš imeti, da slišiš dva domačina govoriti v njihovem jeziku. Ta jezik je čisto nekaj posebnega, 80 odstotkov glasov v besedi je samoglasnikov, kar dela pogovor zelo speven, vendar pa si ga tujec zelo težko zapomni, (npr. imena krajev ali ulic). Če se odpraviš z avtom okoli otoka, se kaj kmalu znajdeš med plantažami ananasa in sladkorne- Gamsi na Starem gradu V 5. številki Kamniškega občana smo lahko prebrali članek o gamsih s Starega gradu, ki so se sprehajali ob robu mesta. Kasneje pa se je zvedelo, da so gamse postrelili. Ogorčeni občani se sprašujejo zakaj. Odgovor smo poiskali pri predsedniku Lovske družine Kamnik Štefanu Virjentu. Povedal nam je, da so gamsi res prihajali s Starega gradu na obvozno cesto ob železnem mostu. Tam so se zadrževali podnevi. Mnogi Kamničani so te živali lahko nemoteno opazovali, kajti niso bile plašne in se niso odzivale na prometni hrup. Takšno vedenje pa se je zdelo kamniškim lovcem sumljivo in nenavadno, kajti gams ni divjad, ki bi se podnevi zadrževala v tako urbanih predelih. Takoj jim je bilo jasno, da gre za bolne in telesno oslabele živali. To dokazuje prvi pogin koze ob sami obvoznici, po vsej verjetnosti matere mladiča, ki je poginil dan kasneje. Nekaj dni kasneje sta se ob sami obvoznici pojavila tudi dva mladiča, (njuno mater pa so našli poginjeno na strminah Starega gra- Vodnjak med pločevino Usoda znamenitega kamniškega vodnjaka je še vedno negotova. Pred leti je bil odpeljan v sosednjo občino, pa smo Kamničani dvignili vik in krik. Hoteli smo ga nazaj. Zdaj, ko ga imamo, smo ga prepustili propadanju. Od odgovornih pričakujemo po- Jasnil°- . . MEJAČ VULKANIZACIJA DERNIČ Šmarca, Habjanoya 2 tel. (061) 811-658 Po konkurenčnih cenah vam nudimo: - avtoplašči MICHELIN - zelo kvalitetno obnovljene avtoplašče BANDAG že od 2.300 SIT naprej (garancija do izrabe) - kvalitetne avtoplašče KUMHO (Južna Koreja) vseh dimenzij (tudi za športne avtomobile, terenska vozila in kombije) - avtoplašče MARANGONI - vrhunske avtoplašče in aluminijasta platišča YOKOHAMA - avtoplašče SAVA in SEMPERIT - popravilo avtoplaščev in zračnic ter centriranje koles Pri nas kupljene avtoplašče montiramo BREZPLAČNO! PRODAJA NA 2 ČEKA ODPRTO TUDI OB SOBOTAH PRIDITE IN SE SAMI PREPRIČAJTE! du). Zaradi intervencije občanov so lovci pregledali zdravstveno stanje mladičev in se odločili za sanitarni odstrel obeh. Vsi primeri poginulih živali so bili predani v pregled Inštitutu za patologijo živali v Ljubljani, kjer so ugotovili zelo močno slabokrvnost, pljučnico in obolelost prebavnega trakta, kar je bil vzrok za nenormalno obnašanje živali. Bolne živali je napadel zelo redek zajedalec, ki napada že-lodčno-prebavni trakt in ga v naših krajih izredno redko najdemo. Pojavlja se le tam, kjer se pase večje število domače drobnice. Ugotovitve ljubljanskega inštituta potrjujejo domneve, da je vzrok za izbruh bolezni tudi prevelika populacija teh živali. Kamniški lovci so tudi zelo nezadovoljni zaradi polovične oz. nepravilno postavljene varovalne mreže nad obvoznico. Ta mreža omogoča živalim dostop do ceste, ne nudi pa jim varne vrnitve na strmine kamniškega Starega gradu. Še večja nevarnost, ki ogroža te živali, pa so psi, ki se nekontrolirano in v velikem številu sprehajajo po gozdovih okrog Starega gradu. Lovci so tudi povedali, da je populacija gamsov na Starem gradu sicer zdrava in vitalna in da na tem področju s posebnim sklepom Lovske družine gamsov ni dovoljeno streljati, niti preganjati ali kako drugače motiti. O problematiki izpuščenih in nekontroliranih psov pa kdaj drugič. Vseeno pa lovci naprošajo lastnike psov, da s pravilnim odnosom do divjadi in okolja pripomorejo ohraniti življenjski prostor tem gorskim živalim - gamsom. VERA MEJAČ ga trsa, ki je bil za Havajce že od nekdaj prioritetnega pomena pri trgovanju. Velik del narodnega dohodka pa pokrije tudi vojska, ki ima na otokih svoja oporišča, saj so Havaji s svojim geografskim položajem strateškega pomena za obvladovanje položaja med vzhodom in zahodom. To potrjuje tudi dogodek izpred petdesetih let, ko je japonsko letalstvo 7. decembra 1941 leta napadlo ameriško bazo v USS Arizona centru, nam bolj znanem kot Pearl Harbor. Tam je sedaj turistom na ogled spominski park, skozi katerega se vsak dan vali reka ljudi, spet največ Japoncev. Prav zanimivo je opazovati starejše japonske obiskovalce, ki si naslonjeni na palice ogledujejo slike in makete japonskega napada in se zadovoljno nasmihajo. Človek dobi vtis, da so, mogoče, celo sedeli v enem izmed letal, ki so v ranem nedeljskem jutru našli ameriške mornarje popolnoma nepripravljene. Potopljena ladja Arizona leži le nekaj metrov pod morsko gladino in iz nje še vedno polzijo kapljice olja in ustvarjajo oljni madež na vodni površini. Nad ladjo je zgrajen nekakšen pokrit most in v njem na spominski plošči lahko preberete imena vseh padlih mornarjev in če pozorno pregledamo priimke, najdemo tudi nekaj slovenskih. Havaji pa so tudi raj za surfar-je. Več metrov visoki valovi Pacifiškega oceana nudijo neizmerne užitke mojstrom tega športa in tudi njihovim občudovalcem, ki z obale opazujejo vratolomne mojstrovine. Vsakdo si pod imenom Havaji predstavlja neskončne peščene plaže, kjer iz visečih mrež pod košatimi palmami turisti s hladnim coetejlom v roki opazujejo drzne fante. Seveda pa so magične plaže kot Sunset Beach ali Black Sand Beach kakor naročene za mladoporočence. Ti doživijo presenečenje že na letalu, ko jim malo pred pristankom v Honoluluju kapetan zaželi prijetne medene tedne in jim stevar-desa izroči drobno darilo z vstopnicami za ogled turističnega centra. Zares znajo. Oahu je 64 km dolg in 41 km širok. Skoraj vsakdo od tistih 1500 Ironman triatloncev bi ga pretekel ali pa pre-kolesaril za malo obilnejši trening, z avtom pa je to stvar nekaj ur če... če ne bi bilo toliko stvari vrednih ogleda. WAIMEA FALLS PARK Na severnem delu, malo pred znamenito Sunset Beach, se nahaja Waimea Falls Park. V ozki rečni dolinici je turistom predstavljeno havajsko rastlinstvo in živalstvo, na ogled je izdelava raznih oblačil in predmetov za vsakdanjo rabo prvotnih prebivalcev, ob določenih urah pa so prikazani ljudski običaji, npr. otroške igre ali Luane - pečenje v zemljo zakopanega prašiča. Največ ljudi pa se vsekakor zbere pri ogledu predstave Hula dan-cea, kjer je prikazan cel razvoj plesa in glasbe od naselitve do današnjih dni. Prvotni instrumenti so bili samo bobni in lesene palice, dandanašnji pa velja za ljudski instrument ukulele, mala kitara v velikosti violine, ki s svojim tipičnim zvokom in v soglasju s spevnim havajskim jezikom predstavi nepozaben čar Havajev. Tudi prvotni plesi so se spremenili in prilagodili življenju do- FRIZERSTVO NEJKA Japljeva 4, Kamnik Cenjenim strankam čestitam ob prazniku dela in se priporočam za obisk. Pričakujemo vas od ponedeljka do petka od 6. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure mm- Predstavitev folklore s Tahitija. mačinov; nekateri so počasni in nežni, izvajani z vso mehkobo ženskih gibov, za druge so značilni najdinamičnejiši kavbojski ritmi, kjer pride do izraza moška eksplozivnost in energičnost. Čisto na koncu doline pa pridemo do slapov, po katerih je ta dolina znana. Na vsaki dve uri se tudi tu odvije polurna predstava z demonstracijo trobljenja v ogromne morske školjke conehe in prikaz vratolomnih skokov z deset in več metrov visokega skalovja v malo jezero pod slapovi. SEA LIFE PARK Če se po obkroženem otoku ne vrneš v Honolulu skozi enega od dveh predorov, ampak se držiš morske obale, ti mala, lesena, obcestna tabla pokaže parkirni prostor pred Sea Life Parkom. Da je tudi tukaj kaj videti, ti po vedo že parkirani avtobusi najelitnejših turističnih agencij in skoraj deset metrov dolgi luksuzni avtomobili, prave ladje, s katerimi se pripeljejo ljudje z najde-belejšimi denarnicami. Tu so zbrane vse živali, ki živijo v vodah Pacifiškega oceana, razen kitov. Mislim, da se edinole pingvini ne počutijo najboljše pod tropskim soncem. Na stenah so kapitalni primerki čeljusti morskih psov in preparirane ogromne me- carice, žive primerke pa lahko opaziš tudi od spodaj navzgor, iz kletnih prostorov. Za ogromnimi stekli plavajo morski skati, prežeče morene in čudo narave, morski pes z glavo v obliki kladiva. V sosednjih bazenih pa se igrajo morski levi, se počasi premikajo ogromne želve, delfini pa z enkratnim programom spet dokažejo, da veljajo za najinteli-gentnejše živali. Da vse poteka v zadovoljstvo gledalcev in brez neljubih presenečenj, voditelj že vnaprej pove, na katero točko je treba sfokusirati foto aparate in čez nekaj trenutkov se tam res zgodi nekaj zanimivega - delfin naredi čudoviti preskok čez čoln s havajskim parom ali pa prileti kormoran in vzame ribo iz rok Havajke. Na Havajh ni nič prepuščeno naključju in zato so turisti zadovoljni, prav tako pa tudi domačini. Havaji so dražji od ostale Amerike, verjetno zaradi tega, ker je treba veliko stvari pripeljati več tisoč kilometrov daleč, vendar ko človek sedi v letalu, ki leti nad prekrasnim zalivom, si reče: »Splačalo se je, sicer drago, ampak na Havajih pa tudi nisi vsak dan.« Havaji imajo pač ime in renome. Havaji so le Havaji. Miro KREGAR KONEC Občina Kamnik razpisuje na podlagi 8. čl. Zakona o prometu z nepremičninami (Ur. I. SRS, št. 19/76) in sklepa 74. seje IS SO Kamnik z dne 20/4-1994 JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO KMETIJE ZG. MOTNIK ŠT. 8, pošta MOTNIK v k. o. ZG. MOTNIK in k. o. JERONIM Kmetija Zg. Motnik 8, p. Motnik, obsega stanovanjsko hišo, svinjak, hlev in kaščo s funkcionalnim zemljiščem k tem objektom v izmeri 842 m2, kmetijska zemljišča v skupni izmeri 119.614 m2 in gozdna zemljišča v izmeri 242.575 m2. IZKLICNA CENA JE 19,460.328,00 SIT. POGOJI ZA PRODAJO NEPREMIČNIN: 1) Nepremičnine bodo prodane najboljšemu ponudniku, ki bo moral poleg ponudbene cene plačati vse stroške postopka prodaje ter eventualni davek na promet nepremičnin. 2) Rok za plačilo kupnine je 30 dni po pravnoveljavnosti pogodbe. V primeru obročnega plačila je potrebno kupnino plačati v 3 letih, pri čemer se kupnina revalorizira na podlagi indeksa rasti cen na drobno, obrestna mera pa znaša 10%. 3) Vsak ponudnik mora položiti kavcijo v višini 10% od izklicne cene najkasneje do 4/5-1994 na ŽR občine Kamnik, št. 50140-630-13705. Kavcija se kupcu prišteje v kupnino, drugim udeležencem javne dražbe pa vrne brez obresti, najkasneje v roku 8 dni po javni dražbi. Če kupec po opravljeni javni dražbi enostransko odstopi, se kavcija ne vrne. 4) Javna dražba bo na kraju samem v Zg. Motniku 8, v petek, dne 6/5-1994 ob 10. uri. 5) Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu Republike Slovenije. 6) V primeru neuspele javne dražbe vseh nepremičnin skupaj se bo nadaljevala javna dražba ločeno za stavbe s funkcionalnim zemljiščem, za kmetijska zemljišča in za gozdove. Izklicna cena posameznih nepremičnin je določena s cenitvami. 7) Proti opravljenemu postopku je mogoče vložiti ugovor, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. Ugovor lahko reši komisija, ki je vodila javno dražbo, ali Izvršni svet SO Kamnik. Vse informacije zainteresirani dobijo na Sekretariatu za okolje in prostor občine Kamnik, Glavni trg 24 ali po telefonu 831-511, 831-504 ali 831-266. Ogled nepremičnin na kraju samem je možen v petek, dne 6/5-1994. od 8.30 do pričetka javne dražbe. Izvršni svet SO Kamnik Bioenergija - naš način razmišljanja in naša nevidna moč Bioenergija si pri nas utira svojo pot in zahteva svoj prostor pod soncem. Čeprav se v zvezi s tem pojavlja veliko dvomov, pa raziskave potrjujejo, da je nekaj na tem. Bioenergija je kot nova alternativna metoda zdravljenja pri nas še preveč mlada, da bi sama sebe dobro poznala. Zato bi bilo prav, da bi si z uradno medicino podala roko in skupaj stopila na pot nove moderne medicine, ki ne bo poznala ovir in bo lahko delala tudi čudeže. Tako kot ne bi smeli bioenergetiki prezreti uradne medicine, ji ne oporekati njene vrednosti in jo podcenjevati, tako tudi doktorji uradne medicine ne bi smeli podcenjevati sposobnosti in možnosti zdravljenja z bioenergijo. Dogaja se, da zdravnik trdi, da samo on in uradna medicina lahko pomagata obolelemu človeku! Res je, da je tehnologija v medicini tako napredovala, da že zdravniki sami komaj sledijo temu napredku. Vendar če bi bilo res, da samo zdravniki lahko pomagajo obolelim, ne bi ti iskali pomoči pri predstavnikih alternativne medicine. Današnji napredek že posiljuje način življenja. Hitrost razvoja je tako hitra, da je vprašanje, če jo človek še lahko obvlada. Pojem nar predka je tako dvomljiv! Boljše in kvalitetnejše življenje nam je prineslo neuravnovešen napredek. Ljudje so vse bolj sebični in egoistični. Življenje ni več življenje, ko na eni strani vidiš blišč, na drugi strani pa veliko bedo in ko vidiš ravnodušnost ljudi do problemov drugih. Ljudje se tega neuravnovešenega napredka vse bolj zavedamo in hočemo priti iz te psihološke in fizi- Palčji mamut Mamut palček je slišati kot besedna igra nasprotij, saj vendarle vsi vemo, da so bili mamuti velike mrcine. Pa vendar, pritlikavi mamuti so tudi zares obstajali. Njihove ostanke so našli na ruskem otoku Vrangel, ki leži v vzhodnem sibirskem morju, kakih dvesto kilometrov od sibirske obale. Sploh je Sibirija znana po najdbah zelo velikega števila odlično ohranjenih mamutov, ki so se skoraj nepoškodovani ohranili zamrznjeni v snegu in ledu vse do danes. Znan je celo primer, da so se z odtaljenim mamutom hranili volkovi. Pritlikavi mamut je bil precej manjši od svojega velikega sorodnika, katerega okostje so pred petinpetdesetimi leti (leta 1938) našli tudi v Nevljah, vseeno pa je mini mamut krepko preživel velikega brata, saj se je kolonija pritlikavih mamutov na otoku Vrangel ohranila še celih 6000 let po izumrtju mamutov. Tako so te male kosmate in krivooklaste zverinice kar dobro prekašale svoje velike sorodnike, ki so izumrli pred 10.000 leti, čeprav so v višino merili tudi preko 4 m, medtem ko je palčji mamut zarastel v višino le slaba dva metra (pritlikavi mamut, katerega ostanke so našli, je v višino meril okrog 180 cm), kar je višina mlade večjega odraslega človeka. Andrej Šer, član ruske znanstvene ekipe, domneva, da gre razloge za daljši obstoj pritlikavega mamuta pripisati predvsem suhemu otoškemu podnebju, ki je omogočalo ohranitev travnate vegetacije (mamutove hrane) tudi po tem, ko so se vlažna celinska prostranstva spremenila v gozdnato tajgo in mahovito tundro. Vseeno so pritlikavi mamuti živeli na robu obstoja, saj jih je kasneje v nekaj letih pokončala že manjša klimatska sprememba, čeprav znanstveniki ne izključujejo možnosti, da so pritlikavi mamuti izginili s prihodom lovcev na otok, je dejal dr. Šer. * Praktični komentar Škoda, da se niso ohranili vse do danes, kajti mogoče bi se dandanašnji ob kravah in konjih v hlevu znašel tudi kak mini mamut, ki bi bil prav gotovo dober vsaj za pridobivanje volne, saj so bili mamuti prav fino kosmati, morda pa bi se jih dalo celo molsti ali vpreči v voz in plug. Mesojedci se boste tudi takoj vprašali, kakšni neki so bili mamutski zrezki, da so jih naši predniki tako z užitkom jedli. Predvsem veliki in najbrž tudi dobri, kajti ena od nepotrjenih teorij o izumrtju mamutov pravi, da celo tako zelo dobri, da so naši požrešni predniki vse mamute sami požrli in nobenega pustili za nas. Zgolj oglodane kosti. Kakšna škoda! Ali si sploh lahko zamislite, koliko nedeljskih juh bi se dalo skuhati iz enega samega mamuta? I Č * Povzetek iz National geografic TRGOVINA Tomšičeva 17, Kamnik (v bližini tržnice) tel. 831-886 vam nudi po ugodnih cenah: barve, lake, brusne papirje, pollfix, Hldrozan, suhe oxldne barve, Jupol (25 kg) 1.980 SIT, lepilo za les In parket (25 kg) 4.200 SIT, sušilce za perilo 1.450 SIT, zallvalke (10 I) 500 SIT, cvetlična korita (50 cm) 430 SIT, gumi cevi za vrt (15 m) 1.250 SIT, lak za parket Krautol (5 I) 5.000 SIT, posodo, porcelan, gospodinjske strojčke Gorenje In kolesa na 4 čeke. Strokovni nasveti Iz sobopleskarske stroke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Homar dao, trgovina Veriga vam želi lepe, sončne prvomajske praznike In se priporočal_ r »POLOS« -TRGOVINA S PREMOGOM Zapoge 40, Vodice tel. 824-096,823-585 vam nudi - vse vrste premoga (zasavski, trboveljski, zagorski, velenjski, uvoženi češki premog) - kocke - oreh - kosi - premog, pakiran v vreče - žagana drva Naročen material vam dostavimo v najkrajšem času. Možnost plačila s čeki - z odlogom. Se priporoča - Jernej Jermani ološke krize. Ker ljudje pogrešajo prvobitnost, se vse bolj vračajo k vrednotam, ki so jih odkrili vzhodnjaki pred tisočletji, da bi si lajšali bolečine in iskali svojo ozdravitev. Današnja potrošniška miselnost in hitrost življenja tudi zdravemu človeku ne ugaja več. Iščejo umirjeno in ne tako s stresi obremenjeno življenje. Nenormalni način življenja ljudem jemlje energijo. In kam jih to pripelje? K alternativnim načinom zdravljenja - alternativnemu načinu razmišljanja. In ker je viden napredek, se tudi uradna medicina vse bolj obrača v to smer. Iz radovednosti in iz potrebe po znanju o alternativni medicini se vse več zdravnikov hoče ukvarjati tudi s to vejo zdravljenja. Tega so se lotili celo na znanstveni podlagi. V tujini že pred mnogimi leti, pri nas pa malo kasneje. Pri nas so se raziskav na področju bioenergijo pred približno tremi leti lotili na Inštitutu za bioelektromagnetne raziskave, kar je vzpodbudilo povezavo z alternativnim načinom zdravljenja. V stiku z bolnikom pa imajo zagotovo pred zdravniki prednost bioenergetiki, saj imajo zdravniki veliko manj časa za pacienta. K bi-oenergetikom prihajajo ljudje, ki so poskusili v uradni medicini že vse mogoče. Če poskusijo še eno od možnosti, je veselje toliko večje, še zlasti, če je opazen napredek tudi pri brezupnem primeru. Pomanjkljivost bioenergetikov pa naj bi bila pomanjkljivo poznavanje anatomije človekovega telesa. Kot nam zagotavljajo bioenergetiki, naj bi imeli vsi bioenergetiki moč, če se je zavedamo ali ne. Nekateri, ki se je zavedajo in jo znajo posredovati drugim oziroma znajo z njo zdraviti, zdravijo na različne načine in različne vrste bolezni. Najbolj pogosto bioenergetiki zdravijo bolezni hrbtenice, razne vrste glavobolov, motnje živčnega sistema, bolečine v trebuhu in depresije. Nekateri zdravijo v skupinah, drugi pa prisegajo na individualno zdravljenje, saj se pri individualnem zdravljenju bioenergetik individualno posveti bolniku. S tem je bolniku dana možnost, da razloži svoje težave in se psihično sprosti. Kajti sproščena oseba je bolj dovzetna za zdravljenje. Vsi bioenergetiki zdravijo z dodajanjem pozitivne energije in odvzemanjem negativne. Energijo posredujejo preko sedmih energetskih centrov - ča-ker in preko akupunkturnih oziroma akopresurnih točk in tako ustvarjajo ravnovesje v energetskih poteh bolnika. S tem se pospeši prekrvavitev obolelega organa. Torej se energija prenaša po energetskih poteh v oboleli organ. Vendar pa ni dovolj samo to. Potrebna je močna volja in sodelovanje. Vera in volja doseči cilj sta lahko močnejša od vsega znanega, celo takrat, ko gre za najtežje bolezni. Moč volje, izzvane ob pravem trenutku, da lahko rezultate, ki so že na meji nemogočega. Verjeti v nekaj pomeni uspeti. Bioenergetik ni čudodelni k, potrebni so vera, sodelovanje, volja, potrpljenje. Uspeh ne sme izostati. BENJAMIN ŽNIDARŠIČ Vabljeni ste na ogled nojev Verjetno na območju vaše občine Kamnika nimate rejcev nojev, kot jih imamo v Zalogu pri Moravčah. V kooperaciji sta Franc KODERMAN in Ciril CERAR. Oba rejca sta člana Zadruge OSTRICH s sedežem v Hrašah na Gorenjskem. Ogled plemenskega para nojev je možen ob sobotah, nedeljah in praznikih. Za obisk se lahko najavite po telefonu št. 731-085 pri Francu KODER-MANU iz Moravč. Obisk priporočata šolam in drugim ljubiteljem teh zanimivih udomačenih ptičev. Noja sta v ograjenem prostoru na večji površini v Zalogu pri Moravčah (Ciril CERAR). Noj je ptič preteklosti, visok je dva metra in pol, ne more leteti, je pa izvrsten tekač. Je nenasiten jedec, poje prav vse, kar dobi, da napolni svoj železni želodec. Popije veliko vode, tudi do osem litrov naenkrat. Če se razjezi, sika kot kača, v nevarnosti pa svari z vrešče-čim glasom. Ponoči trdno spijo samo nekaj minut, dosežejo pa starost do 40 let. Mladiči so ob rojstvu veliki kot kokoš. Hranijo jih dvakrat na dan, z briketi, ovsom in šrotano koruzo (po S kilogramov na par). Ob času svatovanja se samec pridruži samicam, zapleše svatovski ples, ki izgleda takole: nekoliko počepne, zapre perutnice in Po proizvodnih cenah vam nudimo lesene karnbe stropne in stenske, vseh dolžin. Markovo pri Kamniku, tel. 817-133 goren]emal©pr©da|a POOBLAŠČENA PRODAJALNA ABAC1Ć Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, TB60VINA tel. 722-107 Najceneje do pralnega stroja! Velika Izbira: - pralni stroji - hladilniki In štedilniki - hladilne omare in skrinje - TV aparati in glasbeni stolpi - mali gospodinjski aparati Plačilni pogoji: - Popusti za gotovinska plačila -1 + 5 obrokov brez obresti -1 + 8 obrokov - prodaja na več obrokov - zakup (LEASING) na 25 obrokov Brezplačna dostaval Odprto od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. plahuta z njimi. Tako nevestam razkazuje belino svojih peres. Samec za gnezdo izbere v tleh plitvo jamo, kamor samica zleze nekaj jajc. Vali pa večinoma samec, zlasti ponoči. Po šestih tednih se zvalijo mladiči. Največje ptičje jajce je prav nojevo, saj je dolgo od 15 do 20 centimetrov, tehta pa kar poldrugi kilogram. Odrasli noj tehta do 140 kg. Par nojev je sedaj star eno leto, samica še ni godna za nesenje jajc, pa tudi ne za paritev. Ko bo prišel čas, pa se bodo že čez kakšni dve leti iz jajc izvalili nojevi mladiči. Članov te zanimive Zadruge je trenutno 100 in verjetno pokrivajo celo področje Slovenije. Zadruga je vključena v Evropsko skupnost, le naša skupnost se bore malo zanima za vzrejo nojev in naravno razmnoževanje in ne le za umetno. Tekst in foto: JOŽE NOVAK SERVIS GOSPODINJSKIH STROJEV IN HLADILNIH NAPRAV Žibert Vinko Hudo 5/a, tel.: 727-778 RUDNIK KALCITA KAMNIK d. o. o. se pridružuje čestitkam ob prvomajskem praznovanju. MerunA KAMNIK ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA GOSTILNA PLANINKA Kamnik, Glavni trg 19 tel. 831-451 vam želi prijetne prvomajske praznike PRODAJAM zemljo za vrtove, humus za sajenje, uleian hlevski gnoj, pakirane mešanice za balkonska In druga korita. Tel.: 721-888. SHARP SERVIS MENGEŠ fif73 84 09 Tekmovanje pernatih lepotcev v Kamniku Kljub težkim časom, ki ne prizanašajo niti društvom, kot je kamniško Društvo za varstvo in vzgojo ptic, se to na vso moč trudi, da bi se obdržalo pri življenju in hkrati poskrbelo, da v našem kraju ptičje petje nikoli ne zamre. Čeprav v zadnjem času ni kaj prida slišati o aktivnostih omenjenega društva, pa člani še vedno skrbijo, da aktivnosti na njegovem področju ne zatonejo v pozabo. Od ustanovnih 17 članov leta 1976 je članstvo naraslo na 42, nakar je zaradi vse težjih gmotnih razmer število upadlo na 14 članov. Kljub skromnemu številu pa kamniški gojitelji in ljubitelji ptic v celoti izpolnjujejo vse najosnovnejše naloge, ki so začrtane s programom in Statutom Zveze društev za varstvo in vzgojo ptic Republike Slovenije, katere ena od 26 članic je od samega začetka oz. ustanovitve društva. V skladu s svojimi možnostmi skrbijo za ptice v naravi, preko Zveze vsako leto naročajo gojitvene obročke za svoje člane, vsako leto organizirajo društveno tekmo- vanje ptic in obvezno sodelujejo na vseh večjih tekmovanjih kot so regijska, mednarodna in državna. Ker društvo nima potrebnih finančnih sredstev, je nastop na takih tekmovanjih seveda stvar posameznika, ki se skromno zadovolji z eventualno osvojeno kolajno v konkurenci najlepših ptic, sicer pa njegov nastop pogojuje izvedbo razstave, ta pa možnost pridobitve najnujnejših sredstev za ohranitev in pomoč pernatemu življu v naravi. Po vzoru preteklih let je Društvo tudi v letu 1993 organiziralo svoje društveno tekmovanje ptic. V osnovni šoli Toma Brejca se je novembra pomerilo 57 ptic, last 7 gojite-ljev. Ptice je ocenjeval priznani mednarodni sodnik Edi Cilen-šek iz Radovljice, ki se je po končanem delu zelo pohvalno izrazil o kakovosti in asortimanu vzgojenih ptic v Kamniku. Ptice so tekmovale v kolekcijah in posamezni konkurenci ter tako pridobile gojiteljem kar 27 kolajn - od tega 13 zlatih, 9 srebrnih in 5 bronastih. Najuspešnejši je bil Boško Stroge oči sodnika Edija Cilenška niso spregledale nobene pomanjkljivosti. Simeunovič z zasluženimi 6 kolajnami za kanarčke (čopaste) Gloster corona in consort v kolekcijah in posamezno. Sledil mu je Franc Petelinkar s 6 kolajnami za standard papige in srednje papige vrste Aga-pornide in Nimfice. Tretji je Franc Govekar z osvojenimi 5 kolajnami za križance vrste Favna Evrope X kanarček. Nato pa si sledijo: Valentin Ho-mar, 4 kolajne za kanarčke Sa-tinet, Drago Kovačič, 3 kolajne za normal melanin kanarčke, Alojz Spruk, 2 kolajni za kanarčke Satinet, in Zalka Kovačič, 1 kolajna za kanarčka Sa-tinet-posamezno. Takoj po končanem tekmovanju so tekmovalci prijavili svoje lepotice na Državno prvenstvo v Kranju, kjer se bodo pomerili v mnogo večji konkurenci, kjer bodo nastopale najlepše ptice vseh 26 društev Slovenije in pa primerki iz sosednje Hrvaške ter Avstrije. Seveda pa je velika želja članov, da se njihovi aktivnosti pridruži čimveč mladih in novih članov. Zainteresirani se lahko pridružijo in kasneje aktivno vključijo kar preko predsednika društva, g. Valentina . Homarja, Zg. Stranje 6, 61242 Stahovica, tel: 826-019. KODRA Sodobno delo v Zavodu za invalidno mladino V Zavodu za invalidno mladino Kamnik sledijo sodobnim metodam zdravljenja. Že pred dvema letoma so pričeli s hipoterapi-jo, ki že kaže določene uspehe. V ta namen imajo tudi štiri konje, ki jih jahajo zavodski otroci z motoričnimi motnjami. Jahač se prilagaja hoji konja in sam poskuša usklajevati gibanje. V četrtek, 14. aprila, so nazorno prikazali ta sistem, ki so si ga ogledali številni strokovni sodelavci in drugi gostje. Pri tem sta sodelovala tudi ga. Elke Molner in zdravnik dr. Janez Jandl, oba iz podobnega zavoda iz Gradca v Avstriji. V razgovoru z nami sta razložila delovanje takega sistema, ki ga pri njih uporabljajo že 16 let. Otroci pri ježi konja dobijo občutek, da se premikajo, čeprav so skoraj nepokretni. Precejšnje število gledalcev je opazovalo ta prikaz na zelenici pred Zavodom v Kamniku. Fizi-oterapevtki Monika Zalar in Cirila Burja sta spremljali ježo osemletnega otroka, ki je v Kamniku od septembra 1993. leta. Med hojo konja sta otroku, ki sicer zelo težko hodi in je pred nedavnim prestal več operacij, pomagali, ga bodrili, zlasti sta pazili na otrokovo držo in njegovo odzivanje. Direktor Zavoda v Kamniku Davorin Dominkuš je razložil, kako je takšna terapija organizi- rana. Konje imajo na Brdu pri Kranju, kamor 2-krat tedensko vozijo otroke, ki se z veseljem udeležujejo tega načina »zdravljenja«. Ta način vpliva na psihično in fizično počutje, saj je med ježo veliko razgibavanja. Opogumljeni z rezultati bodo s takim delom nadaljevali. Za nakup in vzdrževanje konj so dobili nekaj sredstev od ministrstva za šport, delno pa s sponzorstvom in nabiralnimi akcijami. Po zaključku praktičnega prikaza ježe, so v učilnici pripravili še razpravo o takem sistemu pri nas in v Avstriji, nato pa so si skupaj ogledali še video posnetke. Za nepoznavalce je bil prikazan primer zelo poučen, analiza in razprava pa zanimiva. To kaže, da tudi pri nas poskušamo slediti dinamiki napredka na tem področju. Zdravljenje invalidnih, nepokretnih ali paraliziranih otrok in tudi starejših je stalna skrb stroke, ki se s tem ukvarja. Kamnik pri tem nič ne zaostaja. Lahko bi rekli, da v kamniškem zavodu že dolgo zasledujejo vse, kar se na tem področju dogaja. Upamo lahko, da bodo ti in podobni poskusi blagodejno delovali na marsikaterega gojenca kamniškega zavoda. STANE SIMŠIČ NERJAVEČI DIMNIKI Sanacije in novogradnje Obnavljamo dotrajane dimnike z nerjavečim vložkom. Gradimo lahke montažne tro-slojne dimnike. EKO GRAD: teUfax: (063) 714-326 Konj z otrokom na hrbtu pred Zavodom za usposabljanje invalidne mladine. Mesni Idub Life pcesmkcus TEN-TEN DOMŽALE Id. 712-067 PETEK, 22. aprila, VLADO KRESLIN SOBOTA, 23. aprila, Snemanje oddaje KARAOKE PETEK, 29. aprila, JUGO POP ŽUR ČETRTEK, 5. maja, OLIVER DRAGOJEVIC PETEK, 13. maja, bo predvidoma nastopna skupina MALIBU NOVOSTI! V maju pričnemo z nočnimi kJnopredstavaml Iz lestvice najboljših filmov - od nedelje do četrtka. Od nedelje do četrtka je vstop prost do 24. ure, prav tako so tudi cene do 24. ure enake ali nižje kot v dnevnih lokalih. Ob vikendih vam postrežemo tudi s širšo ponudbo, predvsem slaščic in drugih dodatkov. razpisuje Delavska univerza Domžale Kolodvorska 6 PROGRAME za usposabljanje in prosti čas: - vodenje poslovnih knjig za obrtnike (začetni in nadaljevalni) - računalniški tečaji za odrasle: Word, VVordstar, Lotus 123, Quatro -pro, Paradoks ali dBase - 4, Framework - tečaj higienskega minimuma (osnovni in obnovitveni) - tečaj iz varstva pri delu TRGOVCI IN POSLOVODJE! Dokvalifikacija in prekvalifikacija za trgovsko stroko, ki jo zahteva zakon. AVTOŠOLA Delavska univerza razpisuje tečaj F kategorije - za voznike traktorjev in traktorskih priključkov Pričetek 9. maja. Obiščite nas ali pokličite po telefonu: 711-082 ali 712-278. AVTOBUSNI PREVOZ Marjan Vrankar BUČ 20 61219 LAZE V TUHINJU tel./fax: 847-124 Organiziramo: - dvodnevni nakupovalni izlet na Češko 5. maja - enodnevne in dvodnevne izlete v Gar-daland v mesecu maju Informacije po telefonu 847-124. Motomehanika Servis in trgovina - Taborska 9, Domžale, Tel.: 061/72 14 22 Nudimo vam servisiranje motornih kosilnic, kultlvatorjev, motorjev In motornih žag. Poleg servisnih uslug vam nudimo: - motorne kosilnice OUEEN GARDEN - motorne nahrbtne kose KAVVASAKI - bočne kose PARTNER, H0MELITE - program BCS po naročilu - motorne žage ALPINA, HOMELITE - prodaja rezervnih delov Pri nit kupljene izitlkt ram Sutli pripravimo u uporabo ■ JU« lil C: kemijska Industrija KJkMfflK po. čestita vse/77 delovnim ljudem ob 1. maju. Podjetje za opravljanje gradbene dejavnosti gradbena operativa girica d.o.o. Telefon: BET0NARNA i.o.c trzin 722-003 VELEPRODAJA BIROTEHNIKE IN POTROŠNEGA MATERIALA: • CANON • EPSON • OLYMPIA • FUJITSU • BASF za računalnike, tiskalnike, fotokopirne stroje, fakse, pisalne stroje,... Del. čas: od 7. do 15. ure RIBON d.o.o. Radomlje, Prešernova 43 Tel.: 727-119 Fax: 727-933 J&Ameso mSP%JP KAMNIK ^ Usnjarska 1 teL 831-103,831-275 V naši prodajalni na Usnjarski 1 v Kamniku lahko dobite dnevno sveže meso, drobovino in mesne izdelke, izdelane po izvirnih domačih receptih iz živine slovenskih rejcev. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Želimo vam prijetno prvomajsko praznovanje! ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058 POPRAVILO - pralnih strojev, - električnih štedilnikov, - bojlerjev, - malih gospodinjskih aparatov, - napeljava in popravilo elektro inštalacij. ips zavarovalnica triglav d.d. Območna enota Ljubljana Poslovna enota Domžale-Kamnik PREDSTAVNIŠTVO KAMNIK Maistrova 18 tel.: 817-056, 817-110, 813-261 fax: 813-261 Vsem zavarovancem in drugim občanom čestitamo ob 1. maju in se priporočamo za nadaljnje sodelovanje. AVTOSOLA LOTOS Usnjarska 8 (v Utoku) Vsem voznikom in tudi tistim, ki bodo vozniki šele postali, želimo lepo prvomajsko praznovanje in sporočamo, da organiziramo vsak ponedeljek ob 18. uri brezplačni tečaj CPP. Naslednji tečaj se prične 2. maja. Pokličite nas po tel. 831-928 ali se osebno pozanimajte o naših ugodnostih! Cena ure 1.050 SIT. Možnost plačila na obroke, brez obresti. Delovni čas: ponedeljek in petek od 9. do 10. ure, sreda od 9. do 10. in od 14. do 16. ure. MODNO FRIZERSTVO Irena Kladnik Kamnik, Šutna 36 vas pričakuje vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure in vsako soboto od 7. do 12. ure. Uredimo vam pričesko po najnovejših modnih trendih s kvalitetnimi uvoženimi preparati. Zdravimo tudi poškodovane lase. Prepričajte se sami! Prijetne prvomajske praznike! JANEZ VRECEK Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778 Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin. Na zalogi kombinirani bojlerji. SERVIS Plin PLINSKIH NAPRAV I m) - Štedilniki - bojlerji Jože Kladnik - peči — rezervni deli Vrhpolje 125 Kamnik « 832-872 NA-BO <,<,.* TRGOVINA CASTOR Kamnik, Ljubljanska 31 teL 815-348 Gradbeni in inštalacijski material po ugodnih cenah: - cement - apno Kresnice - opeka modularni blok - opeka Bramac po naročilu - stiropor - barve - PVC cevi za odtoke - notranja vrata - 5% popusta - armaturne mreže, železo, izolacijski materiali, pohištvene cevi, siporex, lepilo za siporex, lepilo za keramične ploščice, gospodinjski in tehnični plin... Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. . Mali oglasi Nemške ovčarje, čistokrvne, brez rodovnika stare 7 tednov prodam. Tel.: 841-072. Prijazno žensko za varstvo otrok na našem domu v Noži-cah iščemo. Tel.: 815-459. Prodam komunalno urejeno parcelo pri Komendi z vso dokumentacijo 620 m2. Tel.: 841-445, po 17. uri. Na lepi lokaciji v Kamniku prodam zazidljivo parcelo. Tel.: 327-716. Iščemo redno ali honorarno zaposlitev za razvoz ali dostavo tovora s svojim kombijem do 1 tone. Inf. po tel.: 841-570. Hišo z vrtom v Kamniku, Glavni trg 25, prodam najboljšemu ponudniku. Samo pisne ponudbe: Benvenuti Petra, Ljubljana, Miklošičeva 36. Mercator Živilska industrija Kamnik Ob prazniku dela, L maju, vam iskreno čestitamo! - 0iMMilif ^ t KO ZAGORI PREPOZNO %JOL N< Zato že danes prepustite skrb za brezhibnost vaših gasilnih aparatov Gasilski službi podjetja STOL, ki razširja svojo dejavnost na servisiranje in atestiranje ročnih gasilnih aparatov ter prodajo na drobno. Naša služba je mobilna, kar pomeni, da na vašo željo po aparate pridemo, jih servisiramo in vam brezhibne dostavimo. Servis in atestiranje opravimo strokovno, hitro in po konkurenčnih cenah. Vaša cenjena naročila sprejemamo v prostorih podjetja STOL na Duplici ali na telefon 812-21I, int. 432. Na perutninski farmi Potok pri Komendi prodajamo izjemno lepe 8 tedenske PURICE. Pričakujemo Vas vsak dan od 8. do 16. ure in v soboto od 8. do 14. ure. cena za purico Na farmi na Duplici pri Kamniku pa Vam nudimo odlične lahke kokoši - nesnice. Kokoši so primerne za nadaljno rejo. Dobite jih lahko vsak dan od 8. do 16. ure in v soboto od 8. do 12. ure. JATA REJA. Agrokombinatska 84. 61260 Ljubljana ure. I Polje HERBA Kamnik, Šutna 24 tel.: 832-867 Pri nas lahko izbirate blago iz različnih programov: - program za nosečnice in dojenčke - program za hujšanje - ortopedske pripomočke - inkontinenčni program - preparate za osebno higieno in nego zob (navadne in električne zobne ščetke in vodne prhe VVaterpik) - antiseptični program za nego problematične kože. Pomagamo vam tudi pri izbiri pomožnih zdravilnih sredstev, vitaminov in mineralov. Nudimo vam tudi kozmetiko Scheller, Quenty, Samantha, Jojoba olje in program Poly. Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. NOVO na Obrtni zbornici Kamnik, Kolodvorska 4: - knjigovodski servis, - davčno svetovanje, - cenitve osnovnih sredstev, - dokapitalizacija. Sprejem strank: ponedeljek, od 8. do 13. ure sreda, od 10. do 16. ure petek, od 8. do 13. ure Telefon 831-517 ali 724-350. Pomlad se na zemljo vrne, pelje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zgane, zame pa pomladi ni! (S. Jenko) ZAHVALA V 62. letu življenja nas je po hudi in dolgi bolezni za vedno zapustil nas dragi mož, ati, ata, brat, tast in svak FRANC KOLENC iz Podgorja lll/a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za mase ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za obisk na domu in lepo opravljen obred, dr. Sedlaku za dolgoletno zdravljenje, delavcem ŽD Kamnik, posebej dr. Plavčevi, sestrama Emi in Darki, prof. Mušičevi in osebju oddelka 300 na Golniku, g. Modicu iz Društva upokojencev Kamnik za poslovilne besede, pevcem Solidarnosti in pevcem Brigiti Vrhovnik, Jožici Kališnik, Francu in Zdravku Bcrlicu za lepo zapete žalostinke. Žalujoči: žena Nada, hčerki Didka in Lidija z družinama, sestra Mari in drugo sorodstvo Podgorje, Preserje, april 1994 Pomlad prišla je na tvoj vrt pogrinjati zeleni prt, tebe ni več tu nasla, zajokala je in odšla. T .t ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustila draga sestra in teta MARIJANA HOČEVAR iz Podgorja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsi njeni Podgorje, april 1994 SERVIS HLADILNIH NAPRAV IN GOSPODINJSKIH APARATOV Žeieznik Miro Nevlje 19, teL 831-494 Popravilo: - hladilnikov - gospodinjskih aparatov - zamrzovalnih skrinj - gostinskih hladilnih naprav - popravilo izolacij hladilnih skrinj AVTOOPTIKA VULKANIZERSTVO - elektronska meritev in nastavitev podvozja - montaža, centriranje ter popravila in prodaja avto plaščev Sava Exact, Semperit, Fulda, Pirelli in obnovljeni avtoplašči Bandag. Jože Skok, Veselovo nabrežje 16, MENGEŠ, tel./fax: 737-300 AV SERVIS RTV KONCILIA in TRGOVINA Kamnik, Vrhpolje 41 (v gasilskem domu) teh 831-383 Prodaja na obroke: - TV, videorekorderji, akustika - SATELITSKE ANTENE Odprto od 9. do 12 in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Leto zdaj je naokrog, odkar si brez strahu zaspal. V naSih srcih vedno bos Uvel in tvoj nasmeh neizbrisan bo ostal. V SPOMIN MIRANU PORAVNETU Miran, ti naš večni boš spomin! Kolektiv Metalke V Kamniku, 20. aprila 1994 Če bi solza dragih mrtve obudila, ne bi Tebe, dragi, zemlja krila. ZAHVALA V 53. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, očim, sin in brat JANEZ ŠIMENC iz Bakovnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala osebju ZD Kamnik, govornikoma za poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje, lovcem za zadnji lovski pozdrav in gasilcem za spremstvo. Žalujoči: žena Marta, oče Janez z ženo Ano, Lojze z družino, bratje in sestre z družinami Kamnik, Mengeš, Nova Štifta, Koper, april 1994_ Novo odprta trgovina »LINA« 4* na Samostanski 24 (bivša Šlandrova ulica - nad Samčevim predorom) teL 831-567 Trgovina za mlade in mlade po srcu Za vas smo pripravili veliko izbiro bluz po najugodnejših cenah. Ugodni plačilni pogoji: prodaja na čeke z odloženim plačilom Odprto od 9. do 19. ure ob sobotah od 9. do 13. ure Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa, odSel si v večni dom. V grobu mirno spis, v domu našem je praznina in v srcih naših bolečina. ZAHVALA V 59. letu življenja nas je tragično zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric FILIP DACAR Vasenarjev ata iz Gabrovnice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, za svete maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje in govorniku za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi April 1994 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanln "p'ienja, bolere"-1" močnejša od življenja. ZAHVALA V 64. letu nas je zapustil dragi LUDVIK PANGERŠIČ Iskreno se zahvaljujemo stanovalcem Zikove 3, sodelavcem Conzala in prijateljem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo v njegov prerani zadnji dom. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in govorniku za poslovilne besede. Žalujoči: žena Zinka, sin Brane z družino, brata Tone in Tomaž ter sestra Fani z družinami Marec 1994 M več bolečine, ni več trpljenja, življenje je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA V sedeminosemdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga ANGELA SITAR s Kovinarske 31 po domače Žagarjeva Angelca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu župniku za lep poslovilni obred, pevcem za občuteno zapete pesmi ter govorniku DU Kamnik za besede slovesa Iskrena hvala tudi osebju Doma počitka Mengeš za topel človeški odnos in lajšanje zadnjih trenutkov življenja. Vsem še enkrat iskrena hvala Vsi njeni April 1994 Kdor v mislih svojih dragih živi - ni umrl, umrl je samo, kdor je pozabljen, (Kosovel) ZAHVALA V 94. letu starosti nas je zapustil JOŽE HVALIC z Vrhpolja 164 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, še posebej Škaličevim, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za mašo ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljeno slovo, pevcem za ganljivo zapete pesmi in govornikoma g. Cirilu Mcrčunu in g. Antonu Modicu za besede slovesa. Žalujoči: vsi njegovi Marec 1994 Praznina, moreča samota povsod, kjer te iSče srce! A kamor pogledam, me spremljajo tvoje pridne roke. (A. Anžur) ZAHVALA Mnogo prekmalu, v komaj 67. letu življenja, nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric IVAN ŠUŠTAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, še posebej kolektivu Mercator Eta za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala gospodoma župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred, predstavnikoma Zveze borcev in Mercator Ele za lepe besede slovesa ter pevcem za ganljivo petje. Žalujoči: vsi njegovi Studenca, Laze, april 1994 ZAHVALA V 86. letu nas je zapustil naš dragi ata, stari ata in stric FRANC ŽIBERT Rebrškov ata iz Zajasovnika Iskrena hvala vsem sosedom za pomoč, sorodnikom, sodelavcem, znancem in sestram H. M. P. za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, za svete maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi predstavniku Društva upokojencev Motnik-Špitalič za besede slovesa. Prisrčna zahvala gospodu župniku in drugim duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za ganljivo petje. Žalujoči: vsi njegovi Zajasovnik, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, april 1994 NAPREDEK NAPREDKOV PRODAJNI SEJEM Blagovnica VELE in DVORANA Komunalnega centra Od torka, 3. maja, do nedelje, 8. maja Vse, kar rabimo za dom in gospodinjstvo Pomladanska ženska, moška in otroška konfekcija in obutev - domača in uvožena Posebna razstava in prodaja vsega, kar potrebujemo za prosti čas in rekreacijo (kolesa, šotori, bazeni, oprema za izlet, alpinizem, ribolov itd.) V vseh Napredkovih trgovinah posebna ponudba določenih vrst blaga po ugodnih sejemskih cenah Ves čas sejma bodo potekale prodajne akcije Napredkovih dobaviteljev (znižane cene, popusti, promocijske prodaje itd.) Spremljevalne prireditve na ploščadi pred Vele: sreda, 4. maja, ob 17. uri nastop Godbe Moravče z mažoretkami petek, 6. maja, ob 17. uri koncert Mengeške godbe sobota, 7. maja, ob 10. uri koncert Domžalske godbe Vsak dan pri Napredkovih - živa izložba, KUD Trzin Ves čas tudi zanimiva gostinska ponudba na ploščadi blagovnice Vele PRIDITE - SEJEM BO ŽIV Sejem bo odprt: vsak dan od 8. do 19.30 ure v soboto od 8. do 17. ure v nedeljo od 8. do 12. ure. Čestitamo ob prazniku dela Cenjeni občani! Vabimo vas v tradicionalno SLAŠČIČARNO »LENCEK«, v KOMENDI, Krekova 10 Na razpolago so Vam slaščice vseh vrst, sladoledi, sadne kupe, kava, alkoholne In brezalkoholne osvežilne pijace. Obiščite nas ter nam zaupajte Vaše skrite sladke želje, katere Vam bomo skušali Izpolniti. ODPRTO VSAK DAN OD 10. DO 20. URE Sprejemamo naročila za pecivo In torte vseh vrst. Telefon: 061/841-291. Prijetne prvomajske praznike Vam želimo! SE PRIPOROČAMO Janez Lenček „__slaščičarski In kuharski mojster SERVIS MENGEŠ 7^73 84 09 Sodne cenitve gradbene stroke, dokapltallzacija firm In denacionalizacija. Fincinger Zorislava, tel. 812-052. TRGOVINA MERY TRGOVINA MERY ŽENSKO PERILO Šutna 16 Samostanska 24 NOVO. NOVO NOVO Sporočamo, da smo dobili letošnje modele kopalk! Imamo zelo lepe spodnje majice! »KGM« TRGOVINA S PREMOGOM JANEZ KALAN, Zapoge 3/d tel. 823-609, 824-424 Na zalogi imamo kvalitetne vrste premoga iz Zagorja, Trbovelj, Velenja, nemške brikete in češke kocke. Omogočamo vam plačevanje s čeki. Lepo prvomajsko praznovanje vam želi in se priporoča TRGOVINA »KGM«, Janez Kalan Kamniški občan - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Podbrežnik Vuk-mir. Tehnični urednik Bojan Knavs. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/ 92) in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15. 9. 1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5. kCcna KUPUJTE V KOČNI PE KOMENDA praznuje 15. rojstni dan in sevam bo 6. in 7. maja zahvalila za zvestobo s 5-odstotnim POPUSTOM pri nakupih. Poslovodja Fanl Sodnik in prijazni kolektiv trgovine KOMENDA vas pričakujejo v bogato založeni trgovini in vabijo kupce na jubilejno kavo v BIFE KOMENDA. V VSEH POSLOVALNICAH KOČNE pričenjamo 2. maja PRODAJNO AKCIJO Z NAGRADNO IGRO IN BOGATIMI NAGRADAMI (PRALNI STROJ, VIDEO REKORDER, GORSKO KOLO...) za vsak nakup nad 2.000,00 SIT. PE ELEKTROŠPORTna Fužinah 5 (tel. 831-436) vam po zelo ugodnih pogojih in cenah nudi GORSKA KOLESA in bogat program AKUSTIKE GOLDSTAR, PHIUPS, GRUNDIG in SELEČO DEŽURSTVO V mesecu APRILU sta ob sobotah do 19.30 dežurni BAKOVNIK in NEVUE, ob nedeljah od 8. do 11. ure pa BAKOVNIK. Na praznik 27. aprila bosta dežurni BAKOVNIK in NEVUE od 8. do 11. ure. Meseca MAJA sta ob SOBOTAH do 19.30 dežurni METKA in KOMENDA, ob NEDELJAH od 8. do 11. ure pa METKA. Na praznik 1. maja so ZAPRTE vse trgovine!!! 2. MAJA bosta dežurni METKA in KOMENDA od 8. do 11. ure. KOČNA MISLI NA SVOJE KUPCE!