DUHOVNI PASTIR Izhaja vsak mesec. — Velja 4 gld. na leto. Letnik VI. V Ljubljani, avgusta 1889. 8. zvezek. Osma nedelja po binkoštih. I. Priprava na sodbo božjo. Daj odgovor od svojega hiševanja, zakaj posehmal ne boš mogel več gospodariti. Luk. 16, 2. Priliko popolnoma iz življenja vzeto ste ravnokar slišali. Koliko •e bogatih mož, ki obilnega svojega premoženja ne marajo sami °skrbovati, in si za to najmejo hišnika. Pogosto tudi čujemo, da je ta oni oskrbnik po krivici ali nedolžno zatožen nenadoma poklican Prfid svojega gospoda, da se opraviči. Kolikrat se čuje trd glas go-sP°dov: posehmal ne boš mogel več gospodariti. Mnogo jih je, ki v dnevih svoje sreče skrbe za prihodnje čase in si od svoje obilnosti v mladosti kaj prihranijo za stara leta. Da, tudi taki se najdejo, ki P° krivičnem potu, kakor hišnik današnjega evangelija, obogate na stroške svojega gospodarja. Vendar nam današnja prilika ne sme biti v °pravljanje in obrekovanje, marveč v spodbudo. Vsi namreč smo hišniki božji. Celi svet je lastnina neskončno bogatega Očeta nebelega. Vsak izmed nas pa mora biti oskrbnik premoženja, ki ga je sPrejel od svojega Gospoda. Življenje, zdravje, moč, premoženje, zdrava Pamet, dober spomin, sveta vera, milost božja itd. — vse to so darovi, s&tere nam je oskrbovati v tem življenji, od katerih bo treba kedaj °dgovor dajati. Komu izmed nas ni zuano, da bode Gospod vsacega "" nekatere prej, druge kasneje pozval k sebi rekoč vsakemu: Daj Ogovor od svojega hiševanja. In da ne bomo v zadregi, da ne bomo ^‘mda prepozno ozirali se po prijateljih, treba je, da se za rano pridimo na odgovor sodbe božje. Nihče toraj naj ne odlaša priprav- 28 Ijati se takoj v mladih letih, kajti tako zahteva pamet, a tudi beseda sv. evangelija. Da bomo toraj z zaupanjem kedaj smeli klicati: Zda) spusti, o Gospod, svojega hlapca po svoji besedi v miru, premislimo danes, da je 1. potrebna in 2. kakšna naj bode naša priprava na sodbo božjo. Mili Jezus! razsvetli nam um in ogrej srce s svojo milostjo, dokler je dan, da bomo mogli obstati pred tvojim obličjem ob temnem času pravice. L Najprvo pripoveduje nam sv. evangelij o hišniku, da jc bil obdolžen pred gospodom, kakor da bi bil zapravljal njegovo premoženje. Neredno hiševanje, nepoštenost, goljufija je vzrok, da ga gospod kliče na odgovor. Hišnik je toraj sam kriv svoje nesreče. Bojim se, da bi se utegnilo enako goditi tudi z nami. Ce poslušamo svojo vest, nam morda očita, da smo preslabo kupčevali s talenti, z darovi božjimi, da smo zapravili dar svete vere, izgubili posvečujočo milost božjo, padli v greh, ki sedaj kakor Kajnova hudobija kličo od zemlje do nebes na maščevanje. Greh tudi nas toži pred Bogom-Velika je bila nekdaj zlobnost prebivalcev Sodome in Gomore. Zato Bog pravi Abrahamu: Grehi Sodome in Gomore so veliki in vpijG0 k meni za maščevanje. Kolikrat se še daudanes zgodi, da se človeku, ki je bil včeraj zdrav in vesel, danes na mah odtrga nit življenja-Seveda nam ne gre soditi, Bog je sodbo sebi prihranil. Ali pa morda ni tudi mogoče, da je ta ali oni živel brezskrbno ne zmenivši se ni za Boga ni za večnost, ne za dušo ne za izveličanje njeno? Nakladal je greh na greh, mera hudobij se je napolnila, greh ga je zatožil pred Bogom, in, česar nas varuj božja milost — kot maloprid*'11 hišnik moral je v svojo kazen. Kristijanje! Ne dajmo se vjeti v mrežo pregreh, da nas take tožbe ne tirajo prezgodaj na pravico božjo-Čujtc in molite, ker ne veste ne dneva ne ure! Et vocavit illum; in ga je poklical. Nenadoma mora hišnik pred svojega gospoda. Ali pa se ne zgodi ravno to prav lahko tu meni in tebi? Ananija in Satira padeta vsled ene same grde n*' mrtva drug za drugim pred noge sv. apostola Petra. In če bi tu tebi Gospod na enkrat zaklical: Kaj to slišim o tebi ? — Vsakovrstne tožbe in krivice dohajajo zoper tebe k meni. Tvoja pravičnost je rizejska. tvoja čistost je zvenela, tvoja dobra dela so v grehih z» mrla. Tvoje življenje je pohujšanje, tvoje besede polne gnju8°',e’ tvoje misli polne novošljivosti in sovraštva. Kaj vse to slišim o te ^ In če moraš danes spoznati, da bi težko obstal v tem trenotji P' Bogom neskončno pravičnim, da bi se morda nebo in zemlja v težkih sodbah spustila proti tebi, oh, spoznaj tudi neskočno usmiljenje božje, ^ ti je dalo odloga, da uravnaš svoje hiševanje, spoznaj, kako potrebno ti je misliti, pripravljati se na sodbo božjo. Danes je še kis utolažiti jezo božjo, kdo pa ti je za jutri porok? Daj odgovor od svojega hiševanja, zakaj posehmal ne boš mogel Več gospodariti. Ubogi hišnik! Kakor strela z jasnega neba ga je to oznanilo zadelo. Mirno je živel, brezskrbno je zapravljal premoženje svojega gospoda. Za račune se ni menil, na gospodarja je popolno Pozabil. Sedaj še le spozna, daje imel gospoda pravičnega, natančnega, gospoda, čegar pravice je sramotno z nogami teptal, gospoda, ki bo sedaj njegovo hiševanje po pravici preiskal in brez dvoma tudi obsodil. Vse mu bode vzeto, službe in časti, premoženje in veljave ne bo voč, nikdar več. Vse je zgubljeno, zgubljeno za vedno. Smilil bi se nam hišnik, če bi ne bil vsega tega sam zakrivil. Prav tako pa se bode godilo vsakateremu, ki nepripravljen pride Pred sodbo božjo. Kaj pač bo počel ob smrtni uri? Vera ga bo to-^*a> upanje bo zginilo, ljubezen bo minula. Premisli toraj, kristijan Predragi, besedo pobožnega Joba (31, 14): Kaj bom počel, kadar Bog vstal mene soditi in ko bo prašal, kaj mu bom odgovoril? Strašno namreč je pasti v roke živega Boga (Hebr. 10, 31). Dobro Veš, da takrat ne bo sodba za časni tvoj dobiček, marveč za večno tvojo srečo ali nesrečo. Koliko jih je šlo pred teboj, zanje prezgodaj, Denadoma jih je klicala volja božja; kmalu morda pojdeš ti za njimi. Potrebno je toraj, da pripraviš svoje srce za trenotek, ki bo za te najimenitnejši. Ali pa morda hočeš še odlašati? Čakati hočeš morda pozne starosti? Kristijan! Ne skušaj Gospoda svojega Boga! — pa resno želiš poslej pripravljati se na sodbo božjo, hočem ti Se Pokažati: II. Kakošna bodi tvoja priprava. Zviti, če tudi krivični llžnik današnjega evangelija daje ti prelep vzgled. Kaj stori? Hiš-pa je s a m pri se b i rekel. Najprvo toraj premišljuje, kako bo ^ bodoče živel. Tudi nam vsem treba premišljevati. Ne rečem, a bi moral človek vedno moliti, tudi druga svoja opravila mora izsevati, ali ravno med delom naj bi se spominjali svojega namena, Sv°jega poklica. To bi nam bilo v veliko spodbudo in tolažbo. V 8e^ svojih delih se spominjaj svojih poslednjih reči, in vekomaj ne grešil (Sir. 7, 40). Kakor hišnik naj bi večkrat govorili: Kaj 1,1 storil, ko mi moj gospod vzame hiševanje? Da, kaj bo z nami J10 s,»rti? Kje, pri kom bomo? Kdo se nas bo usmilil? Odšlo bo r,'Plo sili, Dog duše se usmili 1 . . . Hišnik pa nam takoj naznani, katerih del se ne bode poprijel-Kopati ni vajen, to bi bilo težko delo, beračiti ga je sram. Kakor njemu, godi se dostikrat tudi nam. Dela, truda, zatajevanja se bojimo, prevzetnosti, napuha pa je le preveč v našem srci. To dvoje pa je ravno najbolj nasprotno našemu poboljšanju. Marsikdo bi se poboljšal, toda boji se mnoge molitve, ki ga poslej čaka, boji se posta, zatajevanja, boji se pustiti slabe družbe, hudobne veselice. Boji se, da ga bodo dosedanji prijatelji in znanci zaničevali, se ž njim norčevali itd. Tako ga odvračujeta lenoba in napuh od poboljšanja. Toda pravo poboljšanje mora po besedi sv. Bonaventure zadevati dušo in telo. Telo se mora pokoriti s trpljenjem, duh s poniževanjem. F*°' vzetnim se Bog ustavlja, le ponižnim daje svojo milost. In vendar ponižnost, kakor zelo potrebna, je težko pridobljiva čednost. Zato pa nam Bog sam v današnjem evangeliji podaje most, po katerem doj-demo do zlate ponižnosti. Ob drugi priliki priporočil je onim, ki žele resno pripraviti se na sodbo božjo dvoje, rekoč: Bodi vam ledje opasano in sveče prižgane (Luk. 12, 35). Zatajevanje in dobra dela toraj so po besedi Izveličarjevi najboljši dokaz hrepenenja po popolnosti-Danes povdarja samo eno dobro delo: miloščino. Hišnik gre okrog dolžnikov gospodovih, enemu odpusti več, drugemu podeli manj, vse pa si pridobi za prijatelje. In Kristus hvali tega zvitega hišnika, da je bil (vsaj za-se) dobro storil. Ta nauk tudi nam velja. Z miloščin0 bomo tudi mi omečili pravičnega Gospoda ob sodbi, miloščina bo 1 nam nebeška vrata odpirala. Da to tem jasneje uvidimo, poglejmo ' sv. pismo. Miloščina, pravi vže pobožni Tobija (4, 11), reši vsega greha in smrti, in ne pusti duši priti v temo. Miloščina dela velik0 zaupanje pred najvišjim Bogom vsem, kateri jo dajejo. . . (12, Ona je, ki grehe zbrisuje in pomaga najti milost in večno šiv Ijenje. — Voda goreč ogenj pogasi in miloščina se grehom ustavi)0, (Sir. 3, 33). Ker je toraj miloščina tako draga pred Gospodovim obličje®^ zatoraj, kristijan, bodi milostljiv, bodi radodaren, kakor in kjerkoli 1 premoreš. Opravljaj duhovna in telesna dela usmiljenja. Uči, °P° minjaj, tolaži, za žive in mrtve Boga prosi. Da, tudi za mrtve, P° sebno za one, ki so se ločili s tega sveta, pa po tvoji krivdi še gledajo obličja božjega. A tudi telesnih del usmiljenja ne zam ' njega gladu in pomanjkanja rešimo. Miloščina, piše sv. Avguštin. . tolažba naše vere, podpora našega upanja, pomoč zoper greh) teP nam milostna g a sodnika, Boga samega nam daje za dolžnika. — Kog pa nikomur dolžen ne ostane. In če želimo živeti po besedi Kristusovi : Delajmo si prijateljev s krivičnim mamonom, da nas, kader obnemoremo, vzamejo v večna prebivališča. Hišnik, nekaj časa v strahu za svojo prihodnjost, kar naenkrat poln zaupanja reče: Vem, kaj bom storil. Rečeno, storjeno. Gre in z miloščino podkupi dolžnike svojega gospoda. Ti pa mu obljubijo ga vzeti v svoje hiše. 0 da bi pač tudi ti, kristijan moj, danes s trdnim sklepom v srci zaklical: Vem, kaj bom storil! Zatajevati se, svoj križ voljno nositi, — ne morem, čestokrat mi je pretežko. Srce mi je še polno napuha, lakomnosti, nečistosti in drugih poglavitnih grehov, le prepočasi zatiram te globoko ukoreninjene slabosti. Toda vem, kaj bom storil. Duhovna in telesna dela usmiljenja bom skazoval, ljubezen do bližnjega naj tem stanovitneje zagori v mojem srci, in ljubezen Pokrije obilno grehov (I. Petr. 4, 8). Ljubezen do bližnjega bo kakor dobra varuhinja, kakor zvesti angel) stala mi na strani ob smrtni uri. K sklepu le še par besed v tolažbo. Ni ga kristijana, ki bi se ne preplašil, ko se spomni sodbe božje, bodisi posebne ali poslednje. Ali nam vsem v tolažilo pravi Izveličar (Mat. 25, 31—46), da se bo takrat oziral na to. kar je kdo dobrega storil v življenji. Karkoli ste storili kateremu mojih najmanjših bratov, ste meni storili. K dobrim delom in posebno k miloščini opominja nas tudi v današnjem evangeliji. Ko je namreč v priliki pojasnil, da je potrebno ozirati se v Prihodnost, da je dobro bati se računa, oznanja tudi, kako se izognemo ostri pravici božji, kako bomo račun pred nebeškim sodni-., kom ložje dostali. Vzemimo si to priliko k srcu. Ogibajmo se lahko-mižljenosti hišnikove, s katero je zapravljal gospodarjevo premoženje. Posnemajmo pa ga v njegovi skrbi za prihodnjost. Delajmo si prijateljev s krivičnim mamonom, da nas, kader obnemoremo, vzamejo v Večna prebivališča, kajti blagor mu, kdor se spominja ubozega in potrebnega, njega bo Gospod rešil ob hudem dnevu (sodbe) (Ps. 40, 2) Amen. And. Karlin. 2. Satanove mreže: V. Odlašanje pokore. Daj odgovor od svojega hiševanja. Luk. 16, 2. Današnji sv. evangelij nam pripoveduje o nekem hišniku, kateri je bil pred svojim gospodom obdolžen, kakor da bi bil zapravljal njegovo premoženje. — Kdo je pač ta evangeljski hišnik? — Vsak človek, zakaj vsacega je Bog postavil za hišnika in mu podelil več ali manj dušnih, telesnih in časnih dobrot, da bi ž njimi gospodaril-Vsakemu d;t potrebnih milost za zveličanje, ako jih le hoče v dobro obračati, je lahko zveličan; enemu je dal prebrisano glavo in ga je postavil za učenika, da drugim potrebne nauke daje; drugemu je dal zdravo in krepko telo, da sebi in drugim kruh pripravlja; tretjemu je dal obilo posvetnega blaga, da z njim pomaga potrebnim siromakom itd. Tako je dobil vsak človek svoj talent; ali on ni tega lastnik, temuč le hišnik ali oskrbnik. Vendar kakor oni evangelijski hišnik, tako ravnajo tudi nekateri ljudje: oni namreč zapravljajo dušne, telesne in časne dobrote, katere jim je Bog dal. Zapravljajo milosti, katere v nemar puščajo in jih nečejo v dobro obračati; zapravljajo zdravje z razuzdanim življenjem; zapravljajo premoženje s pijanostjo, igranjem in s prevzetno nošo ali ga skopo zapivajo in ne pomagajo ž njim potrebnim siromakom-Ali kakor za evangelijskega hišnika, tako bo prišel tudi za take nezveste oskrbnike in zapravljivce božjih dobrot dan, ko se jim bo reklo: Daj odgovor od svojega hiševanja! In ta dan bo, kakor vem°i dan sodbe. Vendar koliko je ljudi, kateri bi se za ta dan —- ^aD sodbe — kaj veliko zmenili? Mnogi žive tja v en dan, kakor da hi tega dneva nikoli ne bilo. Od kod pa to pride? To pride od ti st® velike mreže, katero peklenski duh mnogim ljudem sploh nastavlja kakor sem vam že popred povedal. In ravno o tej peti mreži, kater° peklenski duh vsem ljudem sploh nastavlja, hočem vam dan®s nekoliko govoriti v imenu Jezusa in Marije. Peta mreža, katero peklenski duh vsem ljudem sploh nastavlja je škodljivejša in nevarnejša, kot vse prejšnje mreže, o katerih s0® zdaj že več nedelj zaporedoma govoril. Te mreže naj bi se pač c svet bal! In dobro bi bilo, da bi vsi skupaj vsegamogočnega prosili, da bi nas po vsem svojem neskončnem usmiljenju, ki ga ■' kdaj človeškemu rodu skazal, pred to mrežo branil in varoval, K J ta je tako škodljiva in nevarna, da vsak dan veliko tisuč ljudi za volj0 nje v pekel pride, ki bi nikoli tja ne prišli, ko bi te mreže ne bilo. To mrežo namreč peklenski duh tako zvito in škodljivo ljudem nastavlja, da ne more bolj škodljiva biti, kot je. Prva mreža je nastavljena mladim ljudem z nečistostjo, druga ženskemu spolu s prevzetnostjo, tretja starim ljudem z lakomnostjo, četrta revnim z nezvestobo, peta, o kateri mislim zdaj govoriti, je pa nastavljena vsem hrez razločka, mladim in starim, možem in ženam, bogatim in rev- učenim in neučenim. Oh, ko bi peklenski duh le te edine mreže ne bil izmislil! Ko bi le te edine mreže ne bilo, potem bi se ne bilo nobenemu človeku za zveličanje bati. Zato smem še reči: ko bi bilo tukaj še toliko grešnikov, in ko bi bili vsi ti še s toliko mrežami vjeti in zapleteni, vendar bi si upal z božjo pomočjo vse iz njih rešiti, ko bi le te edine mreže ne bilo; še celo kakega pijanca in lakomnika bi si upal rešiti, ko bi ne bilo te edine mreže. Glejte, tedaj, preljubi! kako zvito in prekanjeno nam je peklenski duh to ®režo nastavil! Naj jo vam toraj naznanim, zato, da bi se je tolikanj bolj varovali.— Imenuje se odlašanje pokore, kadar namreč človek to voljo obudi, da se bo že kdaj spokoril, kar se je pregrešil, pa zdaj še ne, ampak kasneje kedaj; zato odlaša pokoro od dne do dne, ker si misli sam pri sebi: „Ta ali oni je veliko starejši kot jaz, in vendar neumno dela, zakaj bi pa jaz ne, ki mislim še dalje živeti, uPam namreč, Bog me ne bo pustil pred umreti, preden se zavoljo vseh grehov ne spokorim, kar sem jih storil." Glejte, tacih je veliko, ki tako govore, in menda nobenega ni, ki bi ne imel dobre volje, da se hoče enkrat poboljšati in pokoro storiti, samo to je, da o d-'aša. Zakaj peklenski duh jih s to mrežo moti, da se ne spokore in 0n jih moti, da jo vedno odlašajo od časa do časa, od dne do dne," °d tedna do tedna, od leta do leta, vse zato, da se ne spokore, in da jih smrt prehiti in zgrabi brez pokore in prave žalosti nad grehi. 1» tako je veliko tisoč ljudi goljufanih in vjetih v to mrežo, ki se ji Pravi odlašanje pokore. Tako odlaša marsikateri mlad človek pokoro, ki je zabredel v ®režo nečistosti. Spreleti ga sicer včasi kak strah pred smrtjo in Pyklom, in obudi še neko dobro voljo v sebi se poboljšati, pa kaj, k®r mu peklenski duh to mrežo — odlašanje pokore — nastavi ln se hitro vanjo vjame, rekoč: „Le še počakaj nekoliko, pokoro de-*at' je še čas na starost". In tako odlaša pokoro tako dolgo, da smrt lla vrata potrka in ga seboj vzame, veliko hitrejše, kot je • človek Ul‘slil. Koliko je ljudi, ki so napuhu, preklinjevanju, pijanosti, jezi in lenobi vdani, ki zmirom mislijo, da se bodo že še kdaj poboljšali, Pa se vendar ne, zakaj ne? Zato ne, ker jih peklenski duh v to mrežo vjame — da pokoro odlašajo. Oh, zares, če okolo sebe pogledamo po svetu, vidimo, da je svet poln velikih grešnikov in grešnic, in komaj enega ali druzega vidimo, da bi pravo resnično pokoro delal; gredo sicer k spovedi, pa to se ne pravi pokoro — pravo pokoro delati, če se za poboljšanje nič ne prizadevajo, in morebiti precej po spovedi v ravno tiste velike smrtne grehe padejo, kot poprej. Ob, veliko jih je, ki imajo dobro voljo in želje se poboljšati, pa kaj to pomaga, ker samo pri tem ostanejo in jih tako smrt pobira enega za drugim. Tako jih pade na tisuče v peklensko brezdno in spolnu-jejo se besede sv. pisma, ki pravi: Želja grešnikov pelje v pogubljenje. (Ps. 111, 9.) O, gorje toraj človeškim otrokom, ker je za nje satan znajdel to mrežo — odlašanje pokore! Koliko pogubljenih mora z zavrženimi duhovi v peklu goreti! In ko bi mi te pogubljene duše vprašali, rekoč: Oh, zakaj ste pa vendar prišli na ta strašni kraj? ali vas ni vsegamogočni Bog vstvaril? ali ni tudi za vas Bog Sin trpel in umrl, da vas je odrešil? ali vas ni sv. Duh posvetil? kako ste toraj prišli v ta strašni kraj sramote in grozovitega trpljenja? zakaj pa niste pokore delali, da bi vam bil usmiljeni Bog odpustil? In kaj bi nam na to odgovorili pogubljeni? „0 gorje, bi nam odgovorili, gorjč nam! mi smo pokoro odlašali, večji del vsi sm° imeli dobro voljo in želje, se poboljšati, samo da te volje nismo spolnili tako dolgo, da smo se pogreznili v to strašno nesrečo. Oh! zdaj bi radi na zemlji noter do sodnjega dneva najostrejšo pokoro delali) da bi se tega trpljenja rešili; toda tega ne moremo zdaj več storiti, ker čas pokore je za nas za vselej pretekel! Ali o blagor vam živim! stokrat blagor vam! ker ta čas še imate, ker morete še P°' koro storiti, in se tega strašnega trpljenja rešiti." Tako bi nam P°' gubljeni iz pekla klicali, ko bi Bog pripustil, da bi nam kaj p°ve' dati mogli. Zatoraj, preljubi! delajte pokoro sedaj, dokler je še mogoče, da ne bote v družbi zavrženih duhov na vekomaj v peklu goreli. Vaše duše so vsaj predrago odkupljene, kakor da bi morale biti v druz tako grdih zavrženih duhov, zato piše sv. Peter: „Vcste, da niste s strohljivimi rečmi, z zlatom ali srebrom odkupljeni od svojega w ' čimurnega obnašanja po očetovskem izročilu, ampak z drago krvjo K-rt stusa, kakor neomadeievanega in nedolžnega Jagnjeta. “ (I. Pet. 1,1 & 1 ■’ Obudite pravo resnično žalost nad svojimi grehi, storite rosničen sklep- Se poboljšati, in začnite tudi kaj za svoje grehe z voljo trpeti, in •hkar ne pustite, da bi vas peklenski duh v to mrežo vjel, ki se ji Pravi odlašanje pokore. In hvalite Boga, da vas je v vaših grehih do zdaj tako milostljivo prenašal; zakaj Bog ne bo zmirom imel *ako potrpljenje z vami; zato pravi Kristus: Fride noč, (t. j. smrt) ne bo mogel nobeden več delati. Ali hočete mar spreobrnenje 'n pokoro do jutri odlašati? Vendar sv. Duh pa ne pravi: jutri, atlipak danes; — danes, ho slišite glas Božji, ne utrdite svojih src. Le peklenski duh — ta vedno kliče: „Danes še ne, ampak jutri ali ^e čez več časa se boš spreobrnil." In tacih je brez števila veliko, h' peklenskega duha poslušajo, silo malo pa njih, ki se ravnajo po §iasu svetega Duha. In od tod pride, da jih peklenski duh strašno veliko v to mrežo odlašanja pokore vjame in sedaj potegne v Peklensko brezno. Zdaj pa le še prav majhna prilika. Kaj menite, preljubi! ko bi rihe pamet imele, in bi jim kdo mogel povedati, da jih bo prišel rihič z mrežo lovit, in jih potem prodal, da bodo kuhane ali pečene Pejedene: kaj menite, kaj bi ribe storile? ali bi se ne umaknile, in ali bi ne bežale ali daleč po vodi, ali pa bi se ne poskrile po luknjah, kolikor bi le mogle, da bi jih ribič ne dobil v svojo mrežo? Kaj ne, gotovo bi to storile iz skrbi, da bi nesrečne ne postale. In zdaj pomislite : vi pamet imate, in jaz sem vam iz dobrega srca zdaj že pet nodelj pravil, kakšne nevarne mreže nam peklenski duh nastavlja, namreč: mladim ljudem mreže nečistosti, ženskemu spolu mrežo dovzetnosti, starim ljudem mreže lakomnosti, revnim ljudem Jttrežo nezvestobe, in vsem ljudem sploh mrežo odlašanja po-°re — vse tč mreže nam peklenski duh zato nastavlja, da bi nas Vanje vjel in seboj potegnil v peklensko brezno, da bi ž njim vred goreli v večnem ognji, in se tam pekli veliko strašnejše kot nekdaj 8v> Lovrenec na gorečem rožu: oh! ali ne bomo toraj pred temi mre-ia,ni bežali; ali se ne bomo skrbno varovali, da nas peklenski ribič ali Satan v svoje strašne mreže ne vjame? Res pametno in potrebno je 0; ali kaj pomaga marsikatere opominjati, ker sami v mreže peklen-8hega duha hote. Taki imajo oči pa nočejo videti svoje nesreče; imajo ^šesa pa nočejo poslušati lepega opominovanja in tako gredo svojemu f^gubljenju nasproti. Ali hočete, preljubi poslušalci, tudi vi biti slepi n gluhi do zveličanskega opominovanja? Oh! če vam je kaj mar za nebesa 'T n‘har ne ravnajte tako, in ne pozabite, kaj pravi sv. Duh: Danes, ko l®de glas božji, ne utrdite svojih src. Amen. Jos. Krčon. Deveta nedelja po binkoštih. I. Obiskovanja Božja. Da bi bilo spoznalo tudi ti, in zlasti ta svoj dan, kar je v tvoj mir; zdaj pa je skrito pred tvojimi očmi. Luk. 19, 42. Presunljivo je, kar nam današnji sv. evangelij pripoveduje-Zadnjikrat se poda Jezus na pot v Jeruzalem, da bi tam s svojina' učenci jedel velikonočno jagnje, in bil potem sam kot Jagnje božje zaklan za grehe sveta. Z Oljske gore gre proti svetemu mestu, katero se je v vsej svoji lepoti in veličastvu lesketalo pred njegovimi očmi-Trume ljudi ga spremljajo in marsikatero oko se veselja sveti, ako s® ozre na lepi Jeruzalem in na njega, ki je bil Izraelov Odrešenik 'D Zveličar. Druge množice mu pridejo iz svetega mesta nasproti, da 1IlU kot svojemu Kralju in Zveličarju skažejo svoje spoštovanje. Ali v sredi tega veselja se Jezus milo razsolzi in zjoka, *®r_ reče: Da bi bilo spoznalo tudi ti in sicer ta svoj dan, kar je v M mir; zdaj pa je skrito pred tvojimi očmi! Zakaj Jezus tako milo joka, zakaj tako toži? S svojim vseg® vidnim duhom je Jezus gledal v prihodnost in je videl, kako ga bode ravno to ljudstvo, ki mu zdaj slavo vpije, od farizejev zapeljano, križ terjalo; in tiste strašne besede: »Križaj ga! Križaj ga! Njeg°,a kri naj pride čez nas in naše otroke!“ je že slišal iz besedi: Cešffl bodi, kateri pride v imenu Gospodovem! Hosana sinu Davidoven* • Videl je strašno kazen božjo, ki jih bode zadela; — videl je, k® bodo sovražniki prišli, mesto oklenili kakor z oklepom, da se g®11 ne bodo mogli; — videl, kako ga bodo oblegli, kakor divja zverin®' od vseh strani stiskali, in po divjaško nanj planili, razbili lepo zido J ’ pomorili prebivalce in tako zalo mesto tako razdejali, da kamen ^ kamnu ne bode ostal. Njegovo ljudstvo, nekdaj njegov ljubljene® kralj narodov, bode raztreseno med vse narode sveta. Še bi se ta kazen odvrniti, ko bi ljudstvo spoznalo, kaj mu je v mir, P ^ skrito pred njegovimi očmi! Trdovratno ljudstvo ni spoznalo svojega obiskovanja, in Jezus toči solze zaradi trdovratnosti in oh njegovo. Kar nam sv. evangelij o Jeruzalemu in izraelskem l?uCl ^ pripoveduje, je podoba tega, kar se celim narodom in posam® ljudem godi in ponavlja. .-0 V življenji narodov, kakor posameznih ljudi so ure, ki do^ njihovo srečo ali nesrečo. Takim trenutkom pravimo ob iško'® božja, kakor je Jezus rekel o svojem zadnjem prihodu v Jeruzalem, blagor človeku in ljudstvu, ako ta čas obiskovanja spozna in se ga Pfav posluži! To obiskovanje božje bode zanj začetek nove sreče in velicega blagra. Ali gorje onim, kateri kakor judje časa svojega obiskovanja ne spoznajo! Nesreča velika jim je gotova za petami. Prav potrebno se mi zdi toraj danes nekoliko o obiskovanju božjem spregovoriti. Odgovoril vam bom na dvoje vprašanj: I. Kaj 11 aj imenujemo obiskovanje božje? II. Kako se ga ino-raffio posl užiti? — Milost Gospoda Jezusa Kristusa naj nas obišče, ^a nam bode to premišljevanje obilni dušni sad obrodilo. I. Kaj je obiskovanje božje v našem življenji? Obiskovanja božja so vsi tisti trenutki in dogodbe našega življa, v katerih se nam Bog posebno vidno bliža, ali s trpljenjem, a*' z veseljem, nas kakor prijatelj obišče in za roko prime, da bi nas Pelial v nebeški Očetov dom, v zgubljeni paradiž. Vsak trud božji za Daše zveličanje moramo obiskovanje božje imenovati. Nekoliko zgledov vam bo to še bolj pojasnilo: Nekdo se nahaja v grehih ali celo v grešni navadi. Pa naenkrat postane nemiren in JDisel ga prešine: „Cas je, da konec storiš svojemu grešnemu živ-Jenju.“ Nekaj ga žene k spovedi, nekaj ga sili se čisto izpovedati, glejte, to je bilo zanj obiskovanje božje. — Drugi je mlačen, mrzel ^ službi božji, — pa kar nenadoma spozna, da ga tako življenje ne 0<*e zveličalo; zdaj čuti, da mu je molitev potrebna in večkratno Pojemanje sv. zakramentov, če hoče zveličan biti. To je bilo božje Davdajanje itd. Sveta vera nas sicer uči, da nam je Bog, neskončno bitje, v jiv°ji ljubezni in usmiljenosti vedno blizo. Kakor Solnce s svojo svet-Po ves svet razsvetljuje in ogreva najmanjši list na drevesu, uaj-r°bnejši pesek na bregu morja, tako neskončno modri Bog vse naše ,lvljenje vlada: in tako je vse, kar se godi v življenji narodov in poteznih ljudi, — obiskovanje božje. V njem živimo, se gibljemo ‘n smo. Posebno so žalostne dogodbe obiskovanja božja. Kar se je «°*ilo z izraelskim ljudstvom, godi se z vsakim posameznim človekom. Zraelsko ljudstvo je podoba človeške duše; vso obiskovanje človeške u“e najdemo v zgodovini izraelskega ljudstva. Bog je hotel Izraelce Popeljati v večna prebivališča in po tem ljudstvu bi bili imeli pozneje 's' narodi na zemlji obiskovani biti. Bog je že v začetku naše prve sta riše v raju obiskoval, s® ž njimi pogovarjal, jih učil, jim zaradi greha kazen, pa tudi že Odrešenika napovedal. Enako je Bog pozneje obiskal Abrahama. Peljal ga je lZ njegove hiše in rodu in sklenil zvezo ž njim, da bi njega in njegov® naslednike blagoslovil, in jih storil veliko ljudstvo in njihovemu rodu dal Zveličarja sveta. Bog je obiskal Izraelce še po drugih očakih, svetih možeh, *l so ohranili vero v pravega Boga med ljudstvom in upanje v obljub' ljenega Odrešenika. Potem jih je obiskal po Mojzesu, ki je ljudstvu izpeljal iz egiptovske sužnosti, rudeče morje razdelil in velike čudežu v puščavi delal. Dal je Bog ljudstvu v puščavi zapovedi in je sam 1 njim govoril. On jih je peljal v obljubljeno deželo, pregnal iz nJ.e ajdovske narode in jo je dai Izraelcem v oblast. Srčne junake Je Bog obudil, da so ljudstvo sovražnikov branili. Dal jim je dalje m°' gočne kralje in pustil tempelj med njimi zidati, da bi bil vedo s svojo milostjo ljudstvu blizo. Pod kraljem Salomonom so bili JudJ najbolj srečni, Bog jih je pred vsemi drugimi narodi oblagodaril-Obiskovanje božje so bili za Izraelce preroki, ki so jih na Bog in njegove obljube opominjali, pred malikovanjem pa svarili in o o ljubljenem Odrešeniku govorili. — V polnosti časov je Sin bozj sam v človeški podobi prišel in svoje ljudstvo obiskal. Triintrides let je bival med njimi, govoril jim besede večnega življenja. Ljuds je videlo mogočna njegova dela in uživalo dobrote, ki jih je p°v® delil. Ako premislimo vsa ta obiskovanja božja, s katerimi je B e svoje ljudstvo obiskoval, moramo reči z besedami svetega pismaj ^-^ vodd Gospodov pa je njegovo ljudstvo; Jakob je mera njegovega del^ e, - bi ga je in učil, in varoval ko punčico svojega očesa. Kakor orel l' Našel ga je v pusti deželi; v kraji strahote in velike puščave; k letanju svoje mlade, in se nad njimi veseli; tako razprostira svoje penite in ga vzame in nosi na svojih ramah. Gospod bil njegov vodnik in ni bilo ž njim tujega boga. (V. M. 32, 9—" Življenje vsacega človeka je podobno temu od Boga tako lj" beznjivo oskrbljevanemu življenju izraelskega ljudstva. Vsak c,° je izvoljen otrok božji, po božji podobi ustvarjen. Ali Bog ne čuje® svojo milostjo nad življenjem vsacega človeka? Ni ga človeka, kateri, dnevi bi ne bili s posebnimi dokazi božje dobrotljivosti in ljut) . zaznamovani. Vsak izmed vas mora spoznati s hvaležnim srC.ej0 „Gospod, nisem vreden tvoje zvestobe in ljubezni, katero si ® ^ zdaj skazoval". Ali s sv. Petrom: Pojdi, Gospod, od mene, ker grešen človek. Kolikokrat vzame Bog kako težko trpljenje, pod ka° smo že dolgo zdihovali, nagloma od nas. V sredi temne noči, ko bilo več upanja, se je razjasnilo, in zdravje se je spet po ^ dolgi lezni povrnilo v naše in naših prijateljev ude. Temni oblaki nad n* ^ ki so žugali razliti točo in pokončati vse, so se mirno raZl bogastvo, čast smo dosegli. Zvesti prijatelji so prišli v urah skušnjav, Hornov in dušnih britkosti, da so nas utolažili. Božji klici so obilno doneli v naših srcih, nam v podučenje in svarjenje. Zraven tega ali niso tisti trenutki, v katerih Gospod po svetih Zabramentih svojo milost čez našo dušo razlije, prava obiskovanja k°*ja? Bog nas je obiskoval koj v začetku našega življenja, nas posvetil in posebno zavezo milosti z nami sklenil, kakor s svojim iz-v°ljenim ljudstvom; ali ni nas Bog s svojim duhom pomazilil in po-^rdil? Ali ni nas po svoji besedi učil, kakor nekdaj izraelsko ljudstvo, ‘n nam duhovne dal za svoje namestnike? On obhaja še v večji lju-J^zni skrivnosti svojega včlovečenja v naši duši, in nas je posvetil v živ tempelj svoje milosti. On je bil vedno pripravljen nam svojo lju-Wen iz novega skazati, ako smo bili grešili in njega zapustili. Kakor jsskdaj Caharija (1, 68) moramo tudi mi spoznati in reči: Češčen bodi Bog, Gospod Izraelov, ker obiskal in rešil je svoje ljudstvo. Pa Bog je tudi kaznoval Izraelce, ako ga niso vbogali. Ze ,la poti v puščavi jih je veliko pomrlo. Sovražnikom jih je izdal, ki 80 hudo stiskali. Vojsko in bolezni je med nje poslal. V asirsko ^■žnost so bili peljani. Razdejal je njih tempelj, s katerim so se "nko ponašali. Niso imeli več božje službe, ne altarja, ne daritve, ® kralja, ne duhovnov, vrženi so bili med neverne narode. (Os. 3. 4.) “ babilonskih rekah ondi smo sedeli ter se jokali, ko smo se Sijona sP°niinjali. Na vrbe sredi njega smo obesili svoje citre. Ker tam so as povpraševali, kateri so nas vjete peljali, po pesmih in kateri so ,as bili odpeljali, so rekli: Pojte nam katero sijonskih pesmi. Kako jO»»o pen Gospodovo pesem v tuji deželi? (Ps. 137, 1—4.) Ali še uJše je roka božja ležala na nekdaj tako ljubljenem Izraelovem ljud-> .ju- Prišlo je pod jarem prevzetnih Rimljanov. Kraljeva palica je |.a °d Juda odvzeta. Jeruzalemsko mesto s prelepim tempeljem je , 0 1'azdejano, j u d j e so bili razkropljeni po vsem svetu, ter kažejo še nuanes, kako pravične so kazni božje. Nobeno ljudstvo na zemlji še ni bilo tako visoko povzdigneno, jj tudi nobeno tako ponižano in kaznovano kakor judovsko. S šibo obiskal njih hudobije in s tepenjem njih pregrehe. (Ps. 88, 33.) zuganje Gospodovo se je natanko spolnilo. Knako kakor judovsko ljudstvo je Bog tudi nas že večkrat obi-8 kaznijo. Očetovskega obiskovanja njegove ljubezni nismo spo- in si v prid obrnili. — Ali nismo čutili že šibe, s katero nas U nog tepel? Ali vam hočem naštevati nesreče, katere so že čez Prišle ko kazen zavoljo grehov? — Kar smo najbolj upali in že °rekoč imeli, nam je spodletelo. Večletni trud je bil prazen in ^st°i)j. Ogenj in voda sta temu ali onemu pokončala blagostanje. agla nesreča pripravi marsikoga na beraško palico. Bolezen pride v hišo in jo z bolečino in revščino napolni. Smrt vseka nam gl°' boke rane, ki se le počasi zdravijo in katere se nikoli popolnoma ne zacelijo. Preljubi! Ali niso dnevi, v katerih živimo, za nas dnevi obiskovanja božjega? Kaj se vse vidi in sliši po svetu? Revščina in zdi-ho vanje se povsod glasi. Koliko jih je bolezen pobrala in jih še P°' bira. Kaj se nam obeta v prihodnje? Kdo je tega kriv? Ljudstvo postalo je neverno, ni spoznalo časa svojega obiskovanja in se ga d* poslužilo, začelo je pregrešno živeti in le za pozemeljsko skrbeti. Glas božji, ki nam govori le po sveti cerkvi, se ne posluša, ampak zaničuje in zasmehuje. Človeški duh je postal tako prevzeten, da ne potrebuje več ne Boga, ne cerkve, ne nebes. Zato toliko hudega na svetu, da ljudje spoznajo, da niso svoji, da so le ljudje, v oblasti božji, kateri ljubi tiste, ki njega ljubijo, sovraži in kaznuje tiste, ki njega sovražijo in bežijo pred njem. II. Kako si moramo obiskovanje božje v prid obrniti? — ?0' božni kristijan vidi v vsem, kar čezenj pride, bodi si hudo ali ve' selo, previdno roko božjo, kateri se rad podvrže. Mi nism°’ kakor ajdje, ki bi le slepemu naključju vse pripisovali, temuč g°v°' rimo s sv. Duhom: F njega roči so vse pokrajine zemlje; in hic' govi vrhovi hribov. (Ps. 95, 4.) Gospod! preiskuješ me in poznaš m>-Ti spoznaš moje dejanje in nehanje. Ti pregleduješ moje misli 0 daleč, mojo stezo in mojo vero si preiskal. In vsa moja pota si Prt' videl. (Ps. 139, 1—3). Ako so tudi pota našega življenja temna, in peljajo čez sk&' lovje in skoz trnje, srčno in zaupljivo gre kristijan po njih, ker v • da ga roka božja vodi, brez katerega vednosti in volje še las z na e glave ne pade. Ako mu je sreča prijazna in se mu spolnujejo nje go ve želje, govori : Gospod je storil to in je čudoviten v na*1 očeh. S prečisto devico Marijo s hvaležnim srcem k Bogu kliče: Vc like reči je storil nad menoj On, ki je mogočen in sveto nj(‘(J°l 0 ime. (Luk. 1, 49.) Ako ga nesreča zadene, ako je v stiskah, ako ® nobena zvezda več ne sije — tudi z zaupanjem govori: Gospod J to storil in čudoviten je v naših očeh. S potrpežljivim Jobom Roka Gospodova me je zadela. (Job 19, 21.) inisb: To je razloček med vernim kristijanom in med nevernik0111 Neverni iščejo povsod vzrokov teh ali onih dogodeb, ali prsta Božj0o ne poznajo, ki vse po svoji volji vlada. Ali pobožni kristijani se vzdignejo v pravem spoznanju do Boga, svojega Gospoda, kateri v n*ti tega sveta in njegovih dogodeb v svoji roki drži. V njegovi v°lji in njegovi modrosti je zadnji vzrok vseh stvari in vsake dogodbe v našem življenji, to je prava modrost, katera človeka srečnega in zadovoljnega stori; ako vse okoli njega omahuje, on je stanoviten tudi v najhujših poskušnjah. Vsako obiskovanje božje v našem življenji ima pa tudi še Vecji namen. Služi nam v posvečenje naše duše. To je volja božja, Vaše posvečenje (Tes. 4, 8). Tistim, Iti Boga ljubijo, se vse reči dobro Uidejo (Kirn. 8, 28). Mi moramo biti izrejeni za večno življenje; trPlienje in veselje so pripomočki, katerih se Bog posluži, kakor se za najbolj dobro in koristno dozdeva. Vse, kar nam da. moramo 'z njegove roke vzeti, in v svoje dušno izveličanje obrniti. — Sreča na.j nas nagiba k toliko večji zvestobi in ljubezni do Boga. Veselje člo-Veku sree §jrj) jn ga z vso močjo k Bogu vleče, ki je začetek in vir Vse sreče. Le sprideno srce bi zamoglo kako veselje vživati, ne da bi ^°ga ljubilo. Kdor veselje in srečo na poti svojega življenja najde, Pa hvaležno svojega očesa k Bogu ne povzdiguje, zasluži, da se mu ZoPet vzame, kar nehvaležno srce vživa. Ljubezen je sestra veselja, ^a pride v človeško srce, ako ni z grehom pokvarjeno. Ali ni to res? ^ko ste kaj veselega doživeli, ako se vam je kako upanje spolnilo, a*' se niso brez pomisleka vaše oči k Bogu obrnile? Vesele dogodbe v našem življenji naj budijo tedaj večjo in čistejšo ljubezen v našem srcn do Boga. One vlečejo naše srce k Bogu, od katerega pride v'sako veselje. Ta ljubezen bo pa resnična, ako bomo Gospodove zapovedi Zvesto spolnovali. Kdo bi namreč njega žalil, od katerega je ravno ^ar toliko dobrot prejel? Pa tudi nadloge pridejo od Očeta iz nebes v zveličanje naše ^iše. One nas vabijo in kličejo, se zopet k Bogu vrniti; ž njim nas °če Bog od sveta ločiti, in za naše grehe pokoriti. Kdo ne bi nad-rad sprejel od Boga, katere so mu v toliki dušni prid! Veselje n sreča tega sveta imata nekaj zapeljivega za človeka. V veselji in areči človek le prehitro, prerad svojega Gospoda in Boga pozabi. '°žje zapovedi so mu težak jarm, ki ga od sebe vrže, in se posvet-neniu vdd. Kolikokrat se ponavlja v človeškem življenji, kar sv. pismo 0 2gubljenem sinu pripoveduje. Ko mu je bilo dobro v hiši svojega ?^a' jo je zapustil in rekel: „Daj mi dedščino!“ Še le nagota in aa°ta ga je prisilila klicati: „Vrnil se bom k svojemu očetu, in mu P°rečem: „Grešil sem pred teboj in nebesi, in nisem vreden tvoj sin 'Osnovan biti.“ (Luk. 15, 12. 17. 18.) Pomanjkanje, nadloge itd. peljejo večkrat istega k Bogu nazaj, kateri je Boga pozabil v veselji tega sveta. — Gospod nam trpljenja ne sme odvzeti, ker bi ga le prehitro pozabili. Pa tudi zato ne, ker bi nam priliko odvzel, pokoro delati za svoje grehe. Zavoljo greha je trpljenje na zemlji potrebno. Kdor je grešil, mora z bolečino svoj dušni dolg zbrisati. S trpljenjem najložje božji pravici zadostujemo. To je prav lahek pripomoček se rešiti kazni onkraj groba. Kdo bi tedaj trpljenja rad iz božje roke ne sprejemal? Po njem nas Bog k sebi kliče, ter nas opominja Boga in večnosti ne pozabiti' On ravna, kakor usmiljeni Oče, kateri nam za kratko trpljenje odpušča velik dolg naših grehov. Prenašajmo tedaj voljno vsako nadlogo, katero nam Bog pošlje-Bolečine bodo dolg greha od naše duše zbrisale, in naše grešno srce čisto in lepo pred božje obličje postavile. Kaj nas v prihodnje čaka, veselje ali žalost, trpljenje ali sreč*’ — ne vemo. Vse je skrito pred našimi očmi. Ker pa ne vemo, N nas čaka, povzdignimo svoje oči in roke k njemu v nebesa, kateri vso našo osodo v svoji roki nosi, da nas v svoji milosti obišče, 'n nas po nevarnem potu tega življenja pelje v pravo domačijo, v svet* nebesa. Amen. f Štefan Gnezda. (1874.) 2. Raznovrstne solze na svetu. Luk. 19, 41- Vvotl. Jezus Kristus seje jokal; toraj so smemo tudi mi jokatj' jokati se ni sramotno. Odkritosrčne solze nam kažejo najglobočja ču 1 srca, kakoršna se ne dajo z besedami izraziti; in če se govorjenj prišteva najčastnišim darovom, ki jih je človek od Boga prejel, ramo tudi Bogu hvaležni biti za dar blažilnih solz. Ko bi solz ^ imeli — to se ne d tl tajiti — bilo bi naše življenje še veliko revo'e na svetu ... Iz solz se še najbolje spozna srce človekovo. Sv. Avg»s Soleč so kri naše duše. Kakor se pa lahko vsaka reč zlorabi, tudi plemeniti dar nebeški — solze: lahko so človeku v blag0*-gorje. Solze so po raznih okoliščinah našega življenja zelo razih'16 Naštejem le petero najvažniših: 1. Solze žalovanj®’ 2. solze sočutja, 3. solze veselja, 4. solze jeze, 5. s° kesanja. Izpeljava. Prvi in najnavadniši vir solz je žalovanje. Predno še jezik naznani britkost srčne rane, jo je že solzno oko razodelo ... Take solze je pretakal prerok Jeremija zaradi mesta Jeruzalemskega, svoje domovine, svojega naroda. Take solze je pretakala vdova v Najmu za svojim umrlim sinom; Marija poleg križa; Kristus poleg groba svojega prijatelja Lazarja. — Take solze olajšujejo srce, tolažijo . . . 2. Potoki solza se pretakajo povsod in ob vseh časih: otrok se milo joka pri smrtni postelji ali na grobu svoje matere, mati poleg rano umrlega ljubljenega otroka; bolnik, ki ves zapuščen, v hudih bolečinah že tako dolgo zdihuje na bolniški postelji; jokajo se za-n*čevani, krivično preganjani, pozabljeni, nesrečni, zlasti stariši nad •^hvaležnimi otroci . . . Koliko solz! 3. Srečen se sme imenovati človek, kateri more po pravici reši: „Jaz nisem sam zakrivil teh solz, prelivam jih po nedolžnem." — Žalostno pa je, ako je človek svoje obilne bolehne sam kriv, takemu solze ne olajšajo žalosti, mu niso hladilno Pravilo. 4. Srečen tudi človek, kateri ni zadolžil tujih solz. Gorje onemu, Zaradi katerega se jih mora veliko jokati. Večkrat take solze v nebo ^'čejo za maščevanje . . . II. 1. Solze sočutja je, kakor pripoveduje današnji evangelij, Daš Gospod Jezus Kristus pretakal. Take solze so čutile pobožne žene Jeruzalemske, ko je Jezus težki križ nesel na Kalvarijo. — Take solze 80 tudi v očeh dobrega kristijana kakor dragi biseri, ker nam pri-ža.i°, kako plemenita ljubezen je v njegovem srcu, ki ga tuje gorje tako boli. 2. Ko vidimo solze v Jezusovih božjih očeh, imejmo neomejeno Za'ipanje do njega, ker nam te solze pripovedujejo, kako neskončno namiljeno je njegovo božje Srce in pripravljeno v sleherni nadlogi P"magati . . . Posnemajmo ga, in prizadevajmo si sami za blago in 8°šutno srce; kajti človek, katerega nič ne gane nesreča trpečega )rata., kateri ne potoči nobene sočutne solze, ko vidi jokati svoje *rate, ima trdo srce kakor skala, iz katere ne more nič dobrega, nič Plemenitega izrasti . . . k 3. Vendar samo jokati se, še ni zadosti. Sočutje se mora po-az&ti v dejanju, kakor vidimo pri Jezusu, ki ni le jokal nad Je-f"Zalemom, marveč tudi storil vse, kar je bilo le mogoče za nesrečno ef|to; sam pravi: Kolikokrat sem hotel . . . 29 4. Ni še zadosti, če solze pretakaš, kadar je tvoj bližnji na napačni poti, če je v pomanjkanji, če je zatiran: moraš tudi delati, dejanjsko pomagati; kajti če so že sočutne solze zaslužljive, koliko bolj bo v nebesih poplačano dejanje krščanske ljubezni? III. 1. Tudi od veselja se človek joka, komu ni to znano? 1° gotovo je najprisrčniše veselje ono, ki nam privabi solze v oči. Jo 1' tudi Jezus kdaj pretakal solze veselja, tega ne vemo; gotovo pa jih je v oči druzih privabil, ker je povsod dobrote delil. Ali si moremo drugače misliti, kakor da so se zalesketale svitle solzice v očeh onih lačnih, katere je čudežno nasitil, onih nesrečnih, katere je potolažil, bolnih, katere je ozdravil, mrtvih, katere je oživil? Kdo bi na Pr-mogel razsoditi, koliko je bilo med onimi obilnimi solzami, ki jih je prelil sv. Peter, — solz vesele hvaležnosti ? . . . 2. Nam pa stopijo solze veselja v oči, če so dobri otroci hvaležni, če se drage osebe po dolgi ločitvi zopet povrnejo; če se hudobneži po našem prizadevanji poboljšajo; če smo pretečo nevarnost srečno prestali; če slišimo ali beremo, kako preganjana nedolžnost pride do svojih pravic; ob času prisrčne molitve, ob radostnem cer kvenem praznovanju itd. 3. Drugim prouzročimo solze veselja, kolikorkrat žalostne uto lažimo, druge obvarujemo lakote, sramote in bede, jih ljubeznivo re-širno iz hudih zadreg itd. — Take solze hvaležne radosti so prelep0 plačilo za plemenita dela. 4. Ce že na zemlji ne moremo z nobeno drugo stvarjo tako °h čutnega veselja izraziti, kakor s solzami veselja, kako velika bo »e naša radost v nebesih, ko nam bodo prišle naproti srečne rekoč: „Vam se imamo zahvaliti za rešenje svoje!1* In kolika rad° ko poreče večni sodnik: „Ker ste na zemlji tako radi druge °'e seljevali, pridite zdaj, da boste razveseljeni v večnem veselji, katere# vam ne bode nihče odvzel!1* IV. 1. Strašne so solze, ki se pretakajo iz jeze; nekaj peki*11 skega imajo v sebi. Ako so satan kdaj joka, ima take solze; •sl1 ' ' ' Tnj^lP minjajo nas na tisti jok in škripanje z zobmi, o katerem nam 0 govori. Take solze tečejo vsled nevoščljivosti, ljubosumnosti. s°vr štva, maščevalnosti . . . 2. Samo ob sebi se razume, da se take solze kristijanu »e SP^ dobijo, ker so krščanskemu duhu, kakor ga nas je Kristus učil '<■'• sede in zgledom, popolnoma nasproti. Od mene se učite, jai krotak . . . 3. Junaško toraj premagujmo take strasti, katere napravljajo tako nečastne solze . . . Pomislimo, kako si z njimi grenimo in krajšamo življenje, za večnost pa kazen pripravljamo . . . 4. Varujmo se pa tudi na vso moč, da pri druzih tacih solz ne vzbujamo, da se tuje hudobije in nesreče ne vdeležujemo . . . V. 1. Slednjič omenjam še najkoristniših solz — solz kesanja; imenoval bi jih grenko-sladke solzice; — o to so dragoceni biseri! Take solze je pretakal David, Magdalena, Peter . . . Tudi vsak iz-med nas ima dovelj vzroka jih pretakati. 2. Biti morajo odkritosrčne, kakor pri Davidu itd. To odkritosrčnost pokaže zlasti nastopno korenito poboljšanje. Prelilo se je veliko hinavskih, goljufnih solz . . . 3. Brez koristi bi bile, ko bi tekle zarad časne škode ali zgube. .. '*°kajmo zato, ker smo Boga razžalili; samo natorna žalost nam n|č ne pomaga pred Bogom . . . 4. Le naj teko obilno te solze, — zdaj naj teko, — nikar jih De odlašati na zadnjo uro . . . Konec. Bog je dal kri tudi naši duši, našim očem solze. — ^'kar ne zametujmo tega tako drazega daru božjega; solze jezlji-v°sti so zastrupljena kri. — V britkostih si s solzami olajšamo srce. Jokajmo z jokajočimi. — Bodimo hvaležni za solze srčne radosti. — Odkupujmo zgubljeni raj s predrago ceno odkritosrčno skesanih solz. Praznik vnebovzetja. I. Marija — Jezusova in naša mati. Danes gre Marija Devica v nebesa: veselite se, ker s Kristusom kraljuje vekomaj. Predpev v duhovnih molitvah. Močno je želel sv. Avguštin takrat v Rimu biti, kadar se kak ie.Sar po srečno dobljeni zmagi slovesno in zmagoslavno v mesto pelje. '8k' dan so vsi Rimljani po koncu; visoki in nizki hitč premagalcu jasProti, pozdravljajo, slavč ga, — vošijo mu srečo in dolgo življenje. a?' pa bi bil stokrat rajše priča tistega veselja, s katerim je bila ^ r - k,, uh stokrat rajše priča tistega veselja, s katerim je ar'ia Devica današnji dan v nebesa vzeta. Z največjo radostjo jo sPr‘‘j(*l nebeški Oče kakor svojo ljubo hčer, božji Sin kakor svojo 29* 428 ljubljeno mater, sveti Duh kakor svojo blago nevesto. Z največjo častjo so jo pozdravljali angelji kakor svojo gospo, preroki kakor od njih napovedano začetnico zveličanja, aposteljni kakor svojo učenico, mučenci kakor svojo tolažnico v trpljenju, spoznavalci kakor svojo pomočnico v sveti nedolžnosti ali pokori, device kakor svoj bliščeči zgled čistosti in svetosti. Veselimo se tedaj tudi mi danes, ker obhajamo spomin tistega presrečnega dneva, ko je šla Marija Devica v nebesa, in ondi z Jezusom kraljuje vekomaj. Veselimo se, 1. ker je ona, ki je današnji dan v nebesa šla, Jezusova Mati, tedaj more tudi nam v nebesa pomagati; veselimo se, 2. ker je ona tudi naša Mati, in tudi nam hoče vanje pomagati. Začnem v imenu tistega, kateri je današnji dan svojo Mater v nebesa vzel, v najsvetejšem imenu Jezusovem. I. Današnji dan je Marija tek svojega življenja dokončala in šla po plačilo svojih prelepih čednost in dobrih del v nebesa, Da' našnji dan je Jezus svojo Mater, katera je tolikanj po njem medlela. k sebi poklical, jo pričo vseh angelov in svetnikov očitno kakor svojo Mater spoznal; jo storil deležno svojega kraljestva in svojega zveličanja, kakor je bila na zemlji deležna njegovega trpljenja. Današnji dan se je Mariji vse premenilo! Ona, najbolj uboga, svetu neznana; od njega zapuščena gre danes s svetlobo in veličastvom obdana m® veselim angeljskim petjem v nebesa. Ona, ki je kakor z mečem Pre' bodena stala pod križem, na katerem je njen božji Sin umiral) j® danes od ravno tega Sina na svetli sedež najbližje njega posajena i11 kraljica nebes in zemlje kronana. Veselimo se tedaj posebno danes tega čudnega Marijinega spremenenja, — veselimo se njenega časti- tega vnebovzetja ne le zavoljo nje, temveč tudi zavoljo samih sehe> ker imamo zdaj nad Marijo mogočno pomočnico v nebesih, ki nam in°^ svojo roko ponuditi in tudi nam v nebesa pomagati, ker je Jezusova. Sv. Pavel pravi o Jezusovem vnebohodu : Šel je na viso dal je. darove ljudem. Kakor so megla iz doline kviško vzdignj®na, deževne kaplje razdeli in suho zemljo namoči, ter jo rodovitno sto > tako tudi naš z zemlje v nebesa povzdignjeni Odrešenik sv •; darove bogato na zemljo rosi. Ravno te besede neki cerkveni uče ^ na Marijo, ki je današnji dan v nebesa vzeta bila, obrne in Pra^ Marija v vsem Jezusa svojega Sina posnema, odkar je v nebesa • 1 tudi ona daje darove ljudem. j Ako je kralj Salomon svojo mater Betzabejo tolikanj spošto' ’ da ji je ponižno nasproti šel in jo na visoki sedež posadil na s stran, ter ji vsako prošnjo uslišati obljubil; Mati, je djal, karkoli hočeš, prosi, nič ti ne bom odrekel; bo li Jezus svoji Materi, katero Je danes povzdignil čez vse angelje in ljudi, katero prošnjo odrekel, ki mu jo za nas stori? Bi jo mogel odreči on, ki je v svojem življenji otrokom dolžnost, stariše spoštovati in vbogati, z besedo in vzgledom tako ostro zatrjeval? Gotovo, za kogar taka mati, kakor je Marija, Prosi, tega tak Sin, kakor je Jezus, ne mora odmajati; in ker imamo P° nauku sv. Janeza nad Jezusom srednika in besednika, kateremu Oče nič ne odreče, imamo tudi nad Marijo besednico in srednico pri Jezusu, katera od svojega Sina vse prejme, karkoli ga za nas prosi. Naj je reva in nadloga, ki nas stiska, še tako huda, Marija nam jo ®ore s svojo priprošnjo pri Jezusu odvzeti; in kadar za nas ni nobene človeške pomoči več, nam more še Marija, naša ljuba srednica Pr> Jezusu pomagati. V nobeni reči pa ni Marijina pomoč potreb-nejša, v nobeni močnejša, kakor pri opravilu našega dušnega zveli-®anja, Marija more pri svojem Sinu tudi največjemu grešniku rešeno spreobrnenje, odpuščenje grehov, tedaj rešenje od večnega pogubljenja sprositi. Da bote to bolje umeli in dalje pomnili, poslušajte, kar nam ajdovski Valerij o Korijolanu in njegovi materi piše. — Korijolan, uiož velicih in lepih lastnosti, je svojo domovino večkrat sovražnikov °kl; pa namesto plačila je bil od svojih vojakov preganjan in po-s>ednjič iz Rima na ptuje izgnan. Zavoljo take grde nehvaležnosti razkačen, gre Korijolan k sovražnikom in jih kakor sovražnik pripelje Pred ravno tisto mesto, katerega rešnik je poprej bil. Rimljani vi-deti> da jih s silo pregnati ne morejo, pošljejo nekaj mož do njega, ga Prosit odpuščenja in z darovi potolažit njegovo jezo. Pa Korijolan ne Pusti pred se teh poslancev; in vsi plahi se vrnejo v svoje hudo jdiskano mesto. Pošljejo do Korijolana zopet plemenitnikov in duhovnov; pa tudi oni nič ne opravijo, in Rim bi bil premagan in J^dejan, ko bi jim ne bila postala besednica Korijolanova mati. Ta ieQa je k sreči v mestu zaostala, in k nji se zateko obleženi Rim-Jani in prosijo, naj se k sinu poda in s svojo materno oblastjo ga po-°'aži. Mati gre in namen svojega posla srečno doseže. Brž, ko Ko-pJolan svojo ljubo mater zagleda, ji teče naproti, jo objame z otročjo Jubeznijo, in jokaje zavpije: „Zmagala si, moja domovina, in moj Srd ukrotila. Pravičen je bil moj srd, ti nehvaležna domovina; pa pa prošnjo tiste, ki me je na svojem naročju nosila, ti odpustim !“ ,° teh besedah je precej zaukazal, da naj se vojščaki razpuste in a°mu grejo. , Tudi mi smo Jezusa, ki nam je toliko dobrega storil, nas s svojo ,rvjo od večnega pogubljenja rešil, s svojimi grehi tako rekoč iz svo-^e8a srca pregnali. S to grdo nehvaležnostjo smo zaslužili od nebeške domovine vekomaj odločeni biti. Pa ena je, ki more njegovo šibo še ustaviti, Marija, njegova Mati. Če se pred njegov sedež na kolena vrže, in ga za nas kesanja, poboljšanja in odpuščanja grehov prosi, takrat se mi zdi, — če smem o včlovečenem Bogu človeško govoriti, kakor bi ga videl, kako ljubeznjivo svojo Mater vzdigne —, se mi zdi, kakor bi ga slišal reči: Mati, celo mojo pravico si premagala. Pravična bi bila ta kazen, pa na tvojo prošnjo, preljuba moja Mati hočem odpustiti, hočem nesrečnim grešnikom milost dodeliti, da preteklo življenje obžalujejo in prihodnje poboljšajo. Iz tega vidite, kako močna je Marijina prošnja pri njenem božjem Sinu; in koliko vzrokov imamo se veseliti njenega vnebovzetja, da imamo ondi mogočno besednico, katera more tudi nam v nebesa pomagati. Saj je Marija Mati Jezusova, in Jezus svoji Materi nobene prošnje odreči ne more; ona nam more vse milosti od njega poprositi, katerih potrebujemo, da ali čisto živimo, ali resnično pokoro storimo. Več, kakor dve poti, ne peljete v nebesa, pot nedolžnosti ali pokore; nas na teh dveh potih proti nebesom ohraniti, če P° njiju hodimo, ali nas zopet k Bogu zavrniti, če smo se od njega ločili, k temu nam je potrebna taka vodnica, pomočnica, besednica, kakor je Marija, katera je m očn a in nam more, katera je tudinajdo-brotljivojša in nam hoče pomagati. Marijino vnebovzetje bi ne bilo tolikanj veselo za nas, ko bi nam v nebesih mogla, pa bi ne hotela pomagati. Pa tega se ni treba bati, zakaj kakor vam Marija lahko v nebesa pomaga, ker je Jezusova Mati, tako nam tudi hoče v nebesa pomagati, ker je naša Mati. II. Nič ginljivejšega ni, kakor ona oporoka, ki jo je Jezus na križu malo pred svojo smrtjo storil, in v kateri je najljubše, kar je na zemlji zapustil, svojo lastno Mater, nam vsem v mater dal. tvoja mati, je djal, predno je umrl, svojemu najljubšemu učencu, sv. Janezu, in po njem nam vsem. Potem seje obrnil k Mariji, ji mignil in rekel: Glej, tvoj sin. Tako nas je Jezus sam izročil in to po vsi pravici; zakaj ker on nas svoje bi mora tudi Marija naša mati biti. Ako je pa Marija naša mati, kake močno se smemo na njo zanesti, kako veliko od nje upati! Mo?c 1 mati pozabiti svojega otroka? vpraša Bog po preroku. Odgovori na® k našemu potolažeuju: Akoravno bi bila katera tako nečloveška, vendar Marija nas pozabila ne bo. — Marija je že v življenji P°ka zala, da materno ljubi svoje otroke. Ko je v Kani Galilejski svato® vino pošlo, je precej svojemu Sinu to razodela. Glej, je djala, nimajo. Ako je Marija za časne potrebe toliko skrbela, in ji® P° Cl1 na Janeza posvoji Mater* -ate imenuj® dežu v okoin priti svojega Sina prosila, kako zelo ji morejo še-le naše dušne potrebe, naše večno izveličanje, pri srcu biti. Marija gotovo nič bolj goreče ne želi, kakor da bi mi tudi v nebesa prišli, v katera je bila ona danes vzeta, — da bi se tudi mi vdeležili veselja, ki ga °na vživa. Marija ne želi samo, da bi mi v nebesa prišli, ampak nam tudi s svojo priprošnjo pri Jezusu v nebesa pomaga. Kralj Asver je po ■A-ffianovem nasvetu sklenil vse jude pokončati, in da bi nihče za oje ne prosil, je slehernemu pod smrtno kaznijo pred se priti prepovedal. Pri vsem tem gre kraljica Estera, ki je tudi judinja bila, pred kralja, pade na kolena in vsa objokana reče: Prizanesi mojemu ljudstvu, za katero te prosim. Velika je bila ljubezen te kraljice do svojega ljudstva, pa še večja je ljubezen Marijina do nas, svojih otrok, in ona neprenehoma svojega Sina prosi za nas. Poslušaj, ti v v grehih zastarani grešnik, ki do grla v hudobijah tičiš, in si komaj en pedenj od večnega pogubljenja oddaljen — o spreobrnenju in pokori pa nič vedeti nečeš, — poslušaj, Marija ne neha prositi za te. Poslušaj ti, krščanski mladenič, krščanska devica, ki te skušnjave od Zunaj in znotraj navdajajo in te na kriva pota zavoditi žugajo, poslušaj, Marija ne neha prositi za te! Poslušaj ti, ki si z mnogimi križi obložen, izpod katerih se nikakor rešiti ne moreš, — poslušaj, Marija ne neha za te prositi! Zavoljo tega je videl David devico stati pred božjim sedežem: Stala je kraljica na tvoji desnici, pravi. Zakaj pa popiše te kraljice, kakor sedeče na tronu, obdane od angeljev, in kakor solnčni žarki se lesketajoče? Sv. Avguštin nam odgovori: Kdor hoče pomagati, ne sme sedeti, mora stati; in stanje pomočnika po-**oni. Tako je Marija naša pomočnica od tistega trenotka, kar je v n®besa prišla; ona se iz nebeških višav ogleduje po naši zemlji, in kadar vidi naše dušne ali telesne potrebe, svojega Sina dobrotljivo Za uas prosi. To potrjuje sv. Brigita v svojem razodeuji, rekoč: Marija s svojini Sinom v nebesih sklenjena, ne pozabi svoje prirojene do-hrotljivosti, — svoje usmiljenje do vseh razliva, tudi do najpored-Hejčih. Ali slišiš, grešnik, tudi do n a j pored nej ših. O, koliko lešnikov je bilo po Marijini priprošnji otetih večnega pogubljenja! Od kod pa pride, da pri vsem tem toliko ljudi v grehih živi 'a se večno pogubi? Marija ni tega kriva, ampak človek, ker se noče '‘juue priprošnje deležnega storiti. Dve roki ima Marija; eno k Bogu Povzdiguje, ter nam potrebnih miloBt prosi, drugo pa nam moli, da ' 'las k sebi v sveta nebesa potegnila. Toda nekateri se neČejo njene dobrotljive roke okleniti; nekateri jo še predrzno od sebe pehajo. Dasiravno nam Marija kot Jezusova mati v nebesa pomagati more in kakor naša mati tudi hoče, je vendar vse njeno prizadevanje zastonj, če sami nočemo. Kakor njen božji Sin nobenega v nebesa ne sili, tako tudi Marija nobenega ne sili, njeno pomoč na-se vzeti. Zastonj bi se mi danes Marijinega vnebovzetja veselili, zastonj upali, da nas bo Marija po sili v nebesa potegnila, če tega ne storimo, kar Marija od nas terja: če za svoje zveličanje sami nič storiti in Jezusovih naukov spolnovati nečemo. Kar je Marija strežnikom v Kani Galilejski rekla, preden je Jezus vodo v vino spremenil, to tudi zdaj nam veleva: Kar koli Gospod poreče, to storite. Prizadevajmo si toraj vselej po Jezusovih naukih živeti in priporočujmo se Mariji, Jezusovi in naši ljubeznjivi Materi, da nam k temu potrebnih milost izprosi, da tudi mi kdaj tek svojega življenja srečno dokončamo in srečno pridemo v nebesa, kjer bomo z Marijo Boga hvalili in častili, gledali in vživali vekomaj. Amen. f Josip Rozman, dekan (1849). 2. Marija je mati vseh pravovernih, vseh grešnikov, vseh umirajočih. Marija si je najboljši del izvolila-Luk. 10, 42. Prišel je slednjič tisti preveseli in presrečni dan, ko ima Marij8; deviška mati božja, iz pozemeljskih rev vzeta biti v nebesa, naj b' tu na strani svojega božjega Sina kraljevala na večno. O, da bi vam pač mogel vredno popisati veličastni prihod Marijin v nebeški JerU' zalem! Ko bi vam mogel popisati, kako jej očaki in preroki nasprolj hite, da bi sprejeli tisto, katero so v duhu ogledovali, kako jo vsi zveličani duhovi srečno imenujejo, mučenci pred njo pokladajo svoj6 palme, device svoje lilije, in kako jej Kristuš sam naproti nese kron0 veličastva, rekoč: Pridi z Libana, nevesta moja, pridi, da boš kronana! (Vis. pes. 4, 8.) Le nižje, kakor Bog sam, pa višje, kakor vs° druge stvari se raduje sedaj na večno na desnici svojega Sina in 118 vse angelje in svetnike povzdignena sprejema češčenje in prošnjo vso1 ljudstev, katera jo kličejo na pomoč. Sv. cerkev danes svoje oči proti nebesom obrača, in videti Marij0 s toliko častjo obdano, pozdravlja to svojo kraljico z besedami angeli8• »Češčena si Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, blažena nisi le •Kod ženami, temuč blažena med vsemi stvarmi, oblagodarjena najbolj med angelji in ljudmi." Ali s tem angeljevim pozdravljenjem sv- cerkev še ni zadovoljna, temuč še zraven pristavlja tri poglavitne Marijine lastnosti. Kliče jo najpoprej, da naj prosi za vse kristijane, brez razločka med dobrimi in hudobnimi, ker je mati vseh kristijanov, rekoč: »Sveta Marija, prosi za nas." Drugič naj prosi za nas grešnike, kor je zlasti mati tistih, ki so v nevarnosti, da bi se v grehih ne Pogubili: »Prosi za nas grešnike." In tretjič jo kliče, da naj za nas Prosi ob naši smrtni uri, ker je posebno mati umirajočih. Učimo se toraj danes Marijo spoznavati 1. kakor mater vseh vernih, 2- kakor mater vseh grešnikov, in 3. kakor mater vseh ubirajočih. Naj bi to premišljevanje naše češčenje do nje vnemalo in nas sPodbadalo v vseh svojih potrebah zaupljivo k njej se zatekati. Sveta Marija, prosi za nas! 1. Marija je v resnici naša mati. Ta priimek jej je bil v naj-'benitnejši in najslovesnejši prigodbi na Kalvariji dan. Zakaj najbolj razsvetljeni in učeni cerkveni očetje pravijo, ko je Jezus na križu Ubirajoč Mariji rekel: Žena, glej tvoj sin! in sv. Janezu: Glej, tvoja bati/ — se te besede tako umejo, da sv. Janez pomenja vse zbiralce pravovernih kristijanov, kateri so bili Mariji, kakor svoji materi v pomoč in varstvo izročeni. j In v resnici, ako bi mislili, da je Jezus na zadnjo uro edinega ^aneza Mariji izročil, ne pa po njem vsega človeštva, bi se to reklo czusove misli in namene okrajševati. Umirajoči Zveličar se je na Džu gotovo z zveličanjem in odrešenjem vseh brez razločka pečal, er že svoje žive dni ni druzega iskal, kakor vse zgubljene ovčice v °v^jak svojega nebeškega Očeta pripeljati. Ravno takrat, ko je na r|zu visel, pa jo nastopil tisti čas, ko je imel svojemu nebeškemu cetu popolnoma novo ljudstvo prestvariti, in njegova kri, ki se mu je ’z ran na zemljo cedila, je bila tista rodovitna rosa, po kateri naj 1 bili vsi v življenje obujeni. Je li potem mogoče, kaj druzega ve-r°vati, kakor to, da je Kristus na križu na vse ljudi mislil, ker je Za vse ljudi umrl? Vsi kristijani toraj so, katerim je Kristus na križu °sebi svojega učenca Janeza Marijo za mater dal. Vsakemu izmed !jj*s je rekel: »Glej, moj sin, katerega te hočem s svojimi bolečinami s svojo smrtjo na križu k pravi veri pripeljati in te v večno živ-JenJe voditi, vedi, da je Marija za naprej tvoja mati! Zato tudi sv. cerkev k njej kliče: Pokaži se, da nam hočeš mati hiti, pristopi ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati, ti pribežališče grešnikov, ti tolažnica žalostnih, ti pomoč kristijanov, ti mati usmiljenja! Imenuje jo našo nebeško gospo, katera nas varuje, edino srednico med Kristusom in njegovo cerkvijo, zakladnico božje milosti, mati življenja, konec božje jeze, zaklad zveličanja. Kako bi toraj Marija ta in enaka imena zaslužila, ako bi ne bila od svojega Sina na križu dolžnosti prejela, vsem nam mati biti? 2. Ali Marija ni le mati vseh vernih, ampak je tudi mati vseh grešnikov. Zato pravimo: Prosi za nas grešnike! Ne mislimo, da Mariji s tem krivico storimo, ako pravimo, da je pri Bogu k pridu nepokornih in tepenja vrednih otrok za mater postavljena. Kako bi moglo za Marijo zaničljivo biti, ako se za spreobrnenje in zveličanje grešnikov poteguje, ker nam je Odrešenika grešnikov rodila? Nobeden naj ne reče: Marijine misli od božjih misli ne morejo biti različne, in ker Bog grešnike sovraži, kako bi mogla najsvetejša med stvarmi jih ljubiti? Kaj mar Bog grešnike sovraži? O ne, on 1® greh sovraži, ne pa grešnikov. Prav za prav Bog nobenega človeka ne sovraži, ker je zmiraj pripravljen ga zopet v svojo milost sprejeti, kakor hitro se hoče odkritosrčno spreobrniti. Samo v peklu Bog sovraži in bo vekomaj sovražil vse grešnike. Zato so materne mi®'' Marijine popolnem enake očetovskim mislim božjim. Kakor Oče 1® nerad strahuje in noče smrti grešnika, temuč da se spokori in ravno tako je Mariji najprijetniše delo, ako more s svojimi prošnjam* Bogu tako rekoč v roko pasti, in njegov že stegnjeni meč maščevanj*1 udržati. Kakor Bog zgubljenega pa spokorjenega sinu sprejme in m veselo pojedino napravi, ravno tako tudi Marija vse poskuša, da se vsi izgubljenci na njeno priprošnjo nazaj k Bogu povrnili. Ako je tedaj tu pričujoč kateri tistih grešnikov, ki se vedno * Bogom vojskujejo, ga ne izdam obupljivosti, marveč ga raje tolažim in mu svetujem, naj se k Mariji zateče. S sv. Brnardom ga svarim-Misli na Marijo, kliči Marijo; ker ni bilo slišati, da bi bila °H<1 koga zavrgla, ki je k njej pribežal. Kliči jo brez prenehanja s sodami sv. cerkve: Prosi za nas grešnike! prosi, da tistih milost ^ dobim, katerih potrebujem v ozdravljenje svoje duše! Toda pri tem, ljubi moji, se nikar ne motite! Marija J® mati grešnikov, da bi jih iz greha predramila. Ona grešnike le toli- kanj ljubi, kolikor jej upanja dajejo, da bodo iz grešnikov p*'aV ični postali. Zakaj pobožnost do Matere božje s trdovratnostjo v g1' cliib Zediniti; misliti jej s svojim počeščenjem prijetno službo skazovati, zraven njo in njenega Sina s pregrešnim življenjem sramotiti; jo prositi, da bi nam od svojega Sina usmiljenje zadobila, pa zraven •le njegovih zapoved spolnovati; ime Marijinega služabnika imeti, in dolžnosti od Kristusa nam priporočane zanemarjati: se pravi veliko-^eč Marijinega varstva se nevrednega skazovati, se pravi, na Marijino pomoč predrzno grešiti, iz Marijine pobožnosti se norčevati. Ni namreč mogoče, da bi bil pobožen otrok Marijin, kdor ni dober kri-stijan, ali si vsaj resnobno ne prizadeva, tak postati. — Marija je le niati tistih grešnikov, kateri si prizadevajo, da bi od svojega padca Vstali, uči sv. katoliška cerkev. Le taki grešniki smejo zaupati, da jim bo ona usmiljena mati. 3. To zaupanje do Marije pa naj bo v nas grešnikih največje, kudar se nam bo bližala naša zadnja ura. Takrat posebno moramo ji Mariji, tej mili nebeški zvezdi, svoje oči obrniti, da nam v temah 'n grozah smrti ne ugasne. Tako nam bo gotovo Marija še na zadnjo Uro naša mati, ker jo kličemo z besedami sv. cerkve: Prosi za nas ~~~ °b naši smrtni uri! Ni nam drugače mogoče misliti, kakor da barija, ki za svoje otroke čas njih življenja skrbi, toliko bolj skrbi ZauJe ob smrtni uri, kedar njene pomoči najbolj potrebujejo. O gotovo Se takrat z vsemi svojimi močni trudi, naj bi otela svoje otroke! Z ^semi močmi, pravim, in kako velike so! Ker je že s toliko srčnostjo stanovitnostjo pod Jezusovim križem stala in pričujoča bila pri u)egovi grenki smrti, pravi neki cerkveni učenik, da je za tega voljo nebes posebno moč dobila, umirajočim grešnikom na strani stati. 11 i'es nam ni dvomiti, da nekaterim izprosi milost zakramentov, ^rugim kesanja nad grehi, tretjim časa se spokoriti, in svojo vest čistiti, in zopet drugim časne reči v red spraviti, in vsi morajo spo-Z|lati, da je niso zastonj klicali: Sv. Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike zdaj, in ob naši smrtni uri! Tudi nas, ljubi moji! čaka ta strašna ura, tudi nas bo more-•ti v grehih zalezla, in teh grehov bo veliko večje število, kakor se Uain jih sedaj vidi. Grehi v mislih in dejanju; grehi mladih in po-Zll(3jših lot. Od ene strani očitni in pohujšljivi, od druge skrivajo ^urjeni grehi; vedni in nevedni, ki smo jih sami storili ali krivi ‘> da so jih drugi storili. Od ene strani sodnik, od druge ^Prto peklensko žrelo, pripravljeno nas požreti. Kaj nam bo ftoriti ? pravi sv. Brnard. Tebe, o Gospa, bomo klicali! Ti boš ZJ° maščevalno roko vzdržala, ti mojo glavo udarcev božje šibe Varovala. Koliko veselja za nas tisto zadnjo uro, da smo tiste Marijine pobožnosti opravljali, katerim se je hudobni svet posmehoval! Koliko veselje za nas, da smo drugače mislili, kakor tisti prevzetni modrijani današnjih časov, katerim je vse božje in sveto nespametno in zaničljivo! Smrt nam bo dobroto vseh teh pobožnost razodela, o katerih sedanji na pol kristijani nočejo nič vedeti in slišati, in te pobožnosti nam bodo od Boga milost sprosile, da bomo mirni in tolažbe polni zaspali v Gospodu. Vrzimo se toraj od sedaj zanaprej v naročje te usmiljene Matere, in slehrni dan svojega življenja jo prosimo, da jej ob naši smrtni uri naše vpitje in klicanje ne bo neznano. Sklepajmo s poče-ščenjem Marijinim tudi svetost življenja. Recimo jej: „Skaži se naffl, o Marija, zares našo mater!" Recimo pa tudi sebi : „Pokazati hočemo, da smo tvoji pravi otroci; otroci kraljice angelov s svojo lju' beznijo; otroci kraljice očakov, s svojo pobožnostjo; otroci kraljice prerokov in aposteljnov s svojo gorečnostjo; otroci kraljice inartr-nikov s svojo srčnostjo in stanovitnostjo; otroci kraljice spoznavalcev in kraljice devic s čistostjo in z dobrimi deli. Tako jej smrtno uro lahko vsaki izmed nas poreče: Sveta devica, pokaži mi, da si moja mati, in spoznaj me za svojega otroka. Moja mati si bila v življenji, moja mati mi bodi v smrti! Amen. Mat. Torkar. Deseta nedelja po binkoštih. I. Samosvoja slepotija. Farizej je stal in je sam pri se^‘ to molil: »Bog, zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje.« Luk. 18, 11. Namen, iz katerega je Gospod današnjo priliko govoril, jo ^oJ v začetku sv. evangelija naznanjen, kjer se bere: Tisti čas ju Jc0tiS onim, kateri so sami v se eaupali, da so pravični hi še druge ničevali, povedal to priliko. Farizej, ki jo šel v tempelj molit, so J imel pravičnega, pobožnega človeka, ker se ni zavedal velikih očitn grehov, ker se je postil dvakrat v tednu in od vsega, kar je 1111 ^ desetino dajal, in zato je molil: „Bog, zahvalim te . . .“ — ^ Gospod poslušalce prepričal, kako zelo se je ta farizej sam 11 ‘l seboj motil, mu postavi drugega človeka, cestninarja, nasproti, ki Je pred svetom, kakor mitničarji sploh, veljal za grešnika, pred Bogom pa je bil dopadljiv, ker samega sebe ni imel za pravičnega, marveč Je ves potrt zavoljo svojih grehov na prsi trkal, rekoč: Bog hodi milostljiv meni grešniku! Nauk, ki si ga naj poslušalci posnamejo iz le prilike, pristavi Zveličar v besedah: Povem vam, ta je šel opravičen v svojo hišo, oni pa ne; ker vsak, kateri se povišuje, ho ponižan, kdor se pa ponižuje ho povišan. Ali glejte, tudi med kristijaui se najde dokaj takih farizejev. Ali jih ni mnogo med njimi, ki se za boljše štejejo, kakor pa so v resnici, in ali morda ti sam ne spadaš med te zaslepljene? Ker do-Prinašajo nekatera dobra dela ter se varujejo večjih pregreh, sami v se zaupajo, menijo, da so pravični in druge zaničujejo. Zelo se varajo nad svojim dušnim stanom, motijo se v sodbi glede samih sebe si domišljujejo o pobožnosti, katere pa celo nimajo. Ker se tako drže za bogoljubne, premalo store za popolnost. Toraj je to škodljiva goljufija samega sebe, ki jih slednjič pripravi ob večno zveličanje. Zato naj vam opišem danes to samosvojo slepotijo in v ta namen naštejem: a) studence, iz katerih izvira; h) škodo, katero napravi, da se je bomo z božjo pomočjo potem ložje obvarovali. Češi ogledamo ravnanje evangelijskega farizeja, zapazimo troj ni v'r, iz katerega prihaja samosvoja slepotija tistih ljudi, ki se imajo Za bolj pravične, kakor so v resnici. 1. Prvi studenec samosvoje prevare je napačna Podstava o naših dolžnostih. — Evangelijski farizej je omejil Vf!e dolžnosti, ki jih je menil imeti do Boga in do bližnjega, na to, je včasih šel v tempelj, se varoval očividnih hudobij in doprinašal nekaj na videz bogoljubnih dejanj. Ni se menil, katere dolžnosti po-s,ava božja naklada, ravnal se je le po svoji volji. Pri takej omejitvi '*°lžnost je lahko samega sebe imel za boljšega, kakor pa druge ■Judi. _ tej zmoti sloni tudi visoko mnenje, ki ga imajo mnogoteri o svoji pobožnosti. Za merilo svoje bogoljubnosti si ne vza-dolžnosti, ki jih Bog naklada, nego one, ki so si jih v svoji Važnosti sami postavili. Zapovedi božje in cerkvene jim niso najvišje v°dilo, nego le tisto, kar se njim lahko zdi, kar jim ne dela premikih težav, kar jim bolj ugaja. Torej postavijo na mesto volje °z.ie lastno voljo svojo. Ali si pa tudi ne prizadevajo popolnoma Na Kristijani spoznati voljo božjo. Po njihovi domišljiji volja božja le malo dolžnost naklada, zato si jih pa tudi sami le majo nalagajo. Ali je pa tudi res, da Bog le malo zahteva od nas? Gotovo ne. Saj Jezus kliče: Bodite popolni, kakor je vaš Oče v nebesih popoten. (Mat. 5, 48.) Saj pravi: Če ne bo vaša pravičnost obilnejša kakor pismarjev in farizejev, ne bodete šli v nebeško kraljestvo. (Mat. 5, 20.) Saj govori: Slišali ste, da je bilo rečeno-. Ne prešestvaj! Jaz pa vam povem, da vsak, kateri ženo pogleda, da bi jo poželel, je že prešestoval $ njo v svojem srcu. (Mat. 5, 27.) Če bi bile dolžnosti, ki nam jih Bog naklada, tako malenkostne, kako bi mogel reči Zveličar: Nebeško kraljestvo silo trpi in le silni ga potegnejo na se. (Mat. 11, 12.) Zato ne zadostuje, ako človek opravlja le kratke molitvice, del' malenkostno miloščino, iz navade gre v cerkev ali včasih prav mlačno prejme sv. zakramente, — pri vsem tem pa zanemarja svoje srce, svojo notranjo čistost, ne koprni po vedno veči popolnosti . . . zastonj si domišljuje, da je spolnoval svoje krščanske dolžnosti, ker Gospod hoče, da to storimo, in druzega ne opustimo (cf. Mat. 23, 23.); d:1 vedno delamo na svojem spopolnjenji. 2. Drug studenec lastne slepotije je krivo presoj e vanje naših čednosti. — Farizej si šteje po spričevanji Jezusovem t0 za čednost, kar pač ni bila čednost. Bil je ponosen na to, da ni bij razbojnik, prešestnik, krivičnik, akoravno je zakrivil druge grehe, k1 so pred Bogom enako kazni vredni. Bahal se je z navideznimi dobrimi deli, da se dvakrat v tednu posti in desetino daje, kar pa n' storil iz ljubezni do Boga, nego iz namena, da bi ga ljudje hvalili-In vendar ga samosvoja ljubezen tako preslepi, da se ima za P°' božnega in pravičnega. Enako zaslepljeno delajo mnogi kristijani pri presojevanju svojih čednost. Po svoji domišljiji so pobožnejši kot drugi, ker se varuje,jo ostudnejših grehov, pred katerimi jih zadržuje že njih narava ali 2,1 nanja okoliščina, ali ker nimajo k temu priložnosti. Ali pa imajo oči vidne grehe, ki jih večkrat storč, le za malenkosti ali jih pa ce*° sprevržejo v lepe lastnosti. Tako so n. pr. napuhneni, pa ta nap11 drže le za tisto čast, ki pristoji njihovemu stanu; lakomnost in ^o puštvo imenujejo le modro previdnost; nečistost odenejo z obleko ‘le da je bil® veške slabosti; nezmerni le nedolžna veselica itd. so v jedi in pijači, pa pravijo, In včasih kaj v dober namen podelijo, pa zato, da bi Ij1"^ rekli: „Glejte ga, kako je radodaren", ali pa ker upajo vsled IG' •meti kak drug dobiček, ali da se bo v slavi ohranilo njihovo ime. slabo, slabo se taki ljudje poznajo, oni imajo lupino za jedro. Le posvetni obziri jih preveč vodijo pri njih dejanjih, ne toliko ljubezen do prave čednosti. Ako bi si predočevali vselej božjo postavo in z Pjo primerjali svoje srce in vse nagibe svojega obnašanja in delo-Vanja, bi pač našli, da se motijo glede svojih čednost in da imajo vzroka dovelj s cestninarjem udariti na prsi rekoč: Bog bodi milostljiv meni grešniku! 3. Tretji studenec lastne prevare je krivo preš oj eva nje svojega bližnjega. —V očeh farizejevih so bili vsi, ki niso spadali k njegovi stranki, slabi ljudje. Vse je imel za ničvredne, povsod vidi le prešestnike, razbojnike, krivičnike, kakor onega cestni-narja pri vratih. Le on sam je dober, brez graje. Sebe sodi milo, druge pa ostro. Pezdir vidi v očeh svojega bližnjega, bruna v last-nstelj (Rim. 12. 2): Nc ravnajte se po tem svetu, temuč ponovite Se s ponovljenjem svojega duha, da preiskujete, kaj je dobra, do-P,ldljiva in popolna volja božja? Ali ne pravi Zveličar, da naj nje-sledimo, ali nam katoliška cerkev ne postavi svetnikov za zgled ? 11 nas bo večni Sodnik po zgledu grešnikov sodil, in ne marveč po Sv°.ji večni postavi? I Ako se hočeš, kristijan moj, obvarovati precenitve samega sebe, ® £lej na Zveličarja in njegovo življenje, glej na presveto devico ^arijo in njene čednosti, glej na aposteljne, mučence, device, pu-avnike, spokornike, glej na trume svetnikov in primerjaj svoje mi-J°nje in delovanje z njihovim življenjem in našel boš, da si komaj e stopil na pot pravičnosti. Če vse to pretehtaš, se tudi ne boš preuaglil v sodbi čez svojega bližnjega, ter ga ne boš imel za tako slabega, nego si bodeš mislil, morda je on pred Bogom dopadljivi, kakor cestninar, in se boš tako obvaroval škode, katero rodi enaka predrzna sodba. II. Evangelijskemu farizeju je samosvoja lepotija prinesla veliko škodo, tako da ni bil opravičen, njegova dozdevna pobožnost ga je pripravila ob zveličanje. Tudi kristijana pahne samosvoja prc' vara v časno in večno nesrečo. Ljudi, kateri imajo kot farizej visoko domišljijo o svoji čednosti, je težko pripeljati na pot pokore. Kako bo človek, ki misli, da je pobožeu in nekaznjiv, spregledal, da je vendar le grešnik? Kako bo dospel do resničnega kesanja, do odkritosrčne spovedi, do hrepenenja po milosti in po odpuščenju grehov, ko samega sebe mami, da je pravičen? Največji drugi grešnik se ložje pripelje k Bogu nazaj, kakor pa tisti, ki se v lastni obmami za pobožnega drži in je še zbog tega ošaben. Na to se opira izrek Gospodov: Eesničeo vam povem, da cestninarji in nečistnice pojdejo pred vami v božje kraljestvo-(Mat. 21, 31.) Zato je navadni nasledek dozdevne pobožnosti, da taki ljudje v brezskrbnosti in nekej otrpnelosti dalje žive. Ne pobrinejo se, da bi si posvečujočo milost božjo pridobili v dobri spovedi, ker menijo, da imajo že zagotovljeno dopadajenje božje. V svoji slepoti tako zakrknejo in zadremljejo v tako grešno spanje, da jih nobeno op° minjevanje k pokori, nobena nevarnost, celo smrt več ne more zb" diti. V taki zaslepljenosti se tudi preselijo v nesrečno večnost. Sreč0 jim pač ni obetati, ker za svoje notranje poboljšanje nikoli nis° nič storili. Ako se hočemo obvarovati te slepotijo po samosvoji ljubežim moramo presojevati svoje misli in želje, besede in dejanja ne po sV°,l dozdevah, kaj je prav, kaj napačno, in ne po načelih spačenega svet*' nego po božjem nauku. Ta nam določno pove, kaj je čednost, ^ greh, in nam kaže pravo pot, po kateri stopajo moremo Bogu pasti, ter se izveličati. Sprašujmo pogosto svojo vest po tem nau ^ da bomo vedno bolj spoznali napake, katere moramo zboljšati, čednosti, ki si jili moramo pridobiti, in se tako obvarovali ono bre^ skrbnosti glede zveličanja, v katero človeka zaziblje slepotijo i" velika lastna ljubezen. Z izpraševanjem vesti pa sklenimo tudi o valovanje spoznanih napak in pregreh, in zdihujmo s cestninarjem: B°y bodi milostljiv meni grešniku! Le tedaj, če bomo svojo pregrešit spoznavali ter samih sebe ne slepili in resnično delovali na svoji spopolnjenji, imamo v očeh božjih pravo ceno, in bomo, kakor Cestninar, opravičeni. Amen. Anton Žlogar. 2. „Bog bodi milostljiv meni grešniku!“ Luk. 18, 13. Vvod. Dva človeka sta šla v tempelj molit. Njuna molitev je kila zelo različna. Farizejevo ošabno govorjenje se še molitev imeno-vati ne sme. Oestninarjeva molitev pa, čeravno tako kratka, je toliko 'ePa, da so jo že premnogi za njim molili. In res, vredna je ta molitvica, da bi jo tudi mi vsak dan ponavljali, in tudi mi ali prav po kftsedi ali vsaj po pomenu tako molili. Kratko molitvico: „Bog k°di milostljiv meni grešniku!" vam bom danes priporočal, 'n sicer zato, ker je 1. Bogu prijetna, 2. nam koristna in za vse ljudi primerna. Izpeljava. I. Bog bodi milostljiv meni grešniku! je Bogu po-Sebno prijetna molitev. To najbolj razvidimo iz tega: 1. Ker je bila uslišana in je šel cestninar opravičen domov, plitev, katera grešnika spremeni v pravičnega, mora pač Bogu pri-'fitna biti, ker od njega toliko milost doseže. 2. Ker je po svoji vsebini ponižna. Cestninar spozna javno 8v°j° nehvaležnost, svojo nevrednost in grešnost, kakor bi rekel z ^ubljunim sinom : Več nisem vreden tvoj sin imenovan biti. (Luk. 15, M In le ponižna molitev je Bogu všeč. Molitev ponižnega oblake Predere. (Sir. 35, 21.) — O sveta ironičnost, majhna si v svojih a!ltnih očeh, pa kako velika stojiš pred Bogom! Kako si vendar fobeenjiva. (Sv. Lavr. Just.) . 3. Ker je skesana. Cestninar moli tako, kakor bi mu ne 1 0 za ves svet nič mar, edino le grehi ga skrbijo, za te prosi od-j^&čanja. Kdor pa tako moli, mu je gotovo tudi resna volja po- °*JŠati se, in takemu veljajo besede: V nebesih bo večje veselje . . . (4k. 15i 7>) 4. Ker ni le prosilna, marveč ob enem tudi čas ti In a. Spo-ž,lava namreč: a) božjo vsega mogočnost, katera tudi grešniku more 30 pomagati; b) vsegavednost, ki ve vse grehe, ko bi bili tudi ljudem prikriti; c) neskončno pravičnost, ki mora kaznovati vsak greh, »ko ga grešnik sam ne zbrisuje z zadostno pokoro; č) neskončno svetost, katera ničesar tako ne sovraži, kakor greh; d) neizmerno dobroto in usmiljenost, od katere še vedno upa odpuščanja . . . II. Ta molitvica nam je jako koristna: 1. Izmed vseh reči, ki si jih moremo od Boga izprositi, ste nam te-le dve najpotrebnejši: a) da si izprosimo milost prave spe-kornosti in odpuščanja grehov; b) da se nadalje greha varujemo in zadobljeno milost božjo ohranimo. Nikdo no more večnega zveličanja doseči, če mu Bog ne pomaga; Bog pa daje svojo pomoč onenMi kateri ga za njo prosi. (Sv. Avguštin.) 2. Naše srce močno vnema k gorečnosti; kdor spozna svo.l grešni stan, a) se bode potrudil z dobrimi deli poravnati svoje obil"e dolgove, b) in se bode toliko bolj potrudil zasluženja za nebesa s’ nabirati, čem več je zamudil v poprejšnji grešnosti in posvetnosti-Marsikdo bi ne kazal tolike gorečnosti, ko bi bil zmiraj na praV poti ostal, a ker je za nekaj časa Boga zapustil, mu hoče potem s toliko večjo gorečnostjo služiti. To nam dokazujejo prekrasni izgl" svetih spokornikov, na pr. sv. Pavel, sv. Avguštin, sv. Marjeta Kot' tonica itd. III. Ta molitev je jako primerna za vse ljudi, z8 vse čase in za vse okoliščine človeškega življenja. 1. Vsak človek ima dovolj vzroka moliti: Bog bodi milos0v meni grešniku, a) Ker nobenega ni, da bi mu vest ničesar ne oi tala. Alio rečemo, da nimamo greha, sami sebe zapeljujemo in rcS niče ni v nas. (I. Jan. 1, 8.) — b) Nihče ni popolnem zagotovijo"’ da so mu spovedani grehi res odpuščeni. Nič sicer nimam na veS *’ toda v tem nisem opravičen. (I. Kor. 4, 4.) — c) Nihče ni var®/ da bi še globočje ne padel. Kdor nični, da stoji, naj gleda, ne pade. (I. Kor. 10, 12.) 2. Vsak čas imamo vzrok tako moliti: v mladosti kakor v rosti, vse dni svojega življenja; zjutraj, med dnevom, zvečer, če -po noči prebudimo . . . 3. V vseh okoliščinah življenja moromo in moramo tako mol'^ pred delom in med delom; v sreči in nesreči, v skušnjavah 111 varnostih, v vesolji in žalosti med službo božjo, zlasti pri povzdig vanju; ob prejemanju svetili zakramentov itd. Konec. Privadimo se tako kratke, Bogu tako dopadljive, nam tako koristne in za vse slučaje življenja tako primerne molitve. Pokljajmo jo prav velikokrat in vselej s pravo srčno skesanostjo, da k® tudi slehernemu izmed nas veljalo ob zadnji uri: Ta je šel opražen domov, — v hišo svojega nebeškega Očeta. Enajsta nedelja po binkoštih. I. Glejte, kaj in s kom govorite. Razvezala se je vez njegovega jezika in je prav govoril. Mark. 7, 35. Eden izmed najlepših darov božjih je naš jezik, po katerem Moremo drugim svoje misli razodeti in svoje reve in težave potožiti. %ik, beseda nas visoko nad živino povzdigne. Tudi živina vidi, sliši, k, čuti; govoriti pa ne more. Ker nam je tedaj Bog dar govora ^ terja tudi od nas, da moramo prav govoriti in svoj jezik d°bro obračati. Pa oh, z jezikom je skoraj največ nečasti Bogu ^0rjene! Nekateri bi celo nobenega greha nad seboj ne imeli, ko bi Qe znali govoriti, s svojim govorjenjem pa sila veliko greha storč! Mutec, kateremu je Jezus vez jezika razvezal, je prav govoril; o 'ksikaterem izmed nas pa moramo reči, da napak govori, ker nje-^°Ve besede niso Bogu k časti in bližnjemu k pridu. Zakaj to? ker ^ ez premisleka in tja v en dan govori in ne gleda, kaj in s kom a Kovori. Ker je pa treba prav govoriti in ker je tisti popolnoma k, kateri je svojega jezika gospodar, rečem: Bodite varni v ^.jem govorjenji, glejte vselej: 1. kaj govorite, in 8 kom govorite. To je razdelek današnje pridige, katero z nebeljenimi mislimi poslušajte. I. Treba je gledati, kaj govorimo, da s svojim govorjenjem lepe n°sti med ljudmi ne zbegamo, resnice ne zatajimo in spodobnosti e ooiadeževamo. j a) Lepo edinost med ljudmi zbega in veliko sovraštvo napravi v^*' rek o v a n j e m , če kdo zoper svojega bližnjega kaj hudega go-t ’ k ni res, kar si je sam zmislil; ali z opravljanjem, kadar 'ene pregrehe svojega bližnjega brez potrebe razglašuje. Kadar 30* tisti, katerega je kdo obrekoval ali opravljal, izve, kaj se zoper njega hudega govori — izve se pa vse — se jezi, kolne, — tudi zoper njega hudo govori, — to se spet izve, — se huduje in tako nastane dostikrat iz obrekovanja in opravljanja leta dolgo sovraštvo. Toraj 0 bližnjem nič hudega, temuč le dobro govorimo, ali pa molčimo. Edinost med ljudmi je begana s podpihovanjem, če bližnjemu p°' vemo, kar kdo o njem hudega govori, da sovraštvo in zdražbo napravimo, če mu rečemo: to hudo in tako je o tebi govoril. Kako je to, da sta ona zakonska, ki sta se poprej tako lepo sporazumela, zdaj v tolikem sovraštvu in se kar videti ne moreta? Podpihovalni jezik je to storil; možu je na nos obesil, kar je žena zoper njega nepremišljeno rekla. Ta jezik je tedaj kriv vse jeze, vse kletve in vsega ravsa in kavsa. — Kako je to, da sta ta soseda, ti bratje in sestr® zdaj tako mrzli eden do druzega? Poprej so vedno skup tičali, zdaj si nobene prijazne besede več ne privoščijo, — eden pred drugi11* bežč? Podpihovalec je to ledeno mrzlobo med nje zanesel; poved® je, kar je enega zoper druzega govoriti slišal, — k temu še dosti sam pristavil in tako lepo vez prijaznosti raztrgal. O ti nesrečni podpihovalec, kakšen dobiček imaš od svojega podpihovanja? Si li bolj srečen, če se ljudje črtijo, kakor če se lj° bijo? Dobička si se nadejal, pa sramoto boš žel in druzega ti gre, kakor sramota. Opominjam vas, kristijani, varujte se podpihoval®8’ zakaj, kakor zdaj vam pripoveduje, kar kdo zoper vas reče, tako b° spet onemu pravil, kaj vi zoper koga govorite in kakor je zdaj va prijaznost do drugih razdiral, tako bo razdrl prijaznost onih do vaS' Toraj pravi Salomon: Šest reči sovraži Bog in sedmo studi čet vS ' tistega namreč sovraži čez vse, ki pri družili združbe in sovt^v° napravlja. Kdo pa več zdražb in sovraštva napravi, kakor tisti, druzih hudo govori, kateri donaša drugemu, kar je bilo o njem s‘ bega govorjenega. . Bog ljubi mir in toraj tistemu, ki ga bega, ne more dober Mir je bil prvo, kar so angelji ob Zveličarjevem rojstvu ljudem novali, in mir je Jezus svojim aposteljnom voščil, mir jim je z mirom jih je blagoslovil, predno se je od njih ločil. — pravi Jezus, so otroci božji imenovani, tedaj morejo podpih°va ^ kateri iz hiše v hišo, od človeka do človeka nosijo, kar so sliša*1 ^ tega ali onega hudega govoriti, hudičevi otroci imenovani ker s tem zdražbe in sovraštvo delajo mod otroci in stariši, med ^ in sestrami, gospodarji in posli, med prijatelji, sorodniki in s°se lep mir med njimi begajo. Kdor rad drugim donaša, kar se tu ali tam o njih govori, ne ®ore nikoli pri tem dobrega namena imeti. Ko bi dober namen imel, nič ne pristavljal, ne govoril več, kakor je slišal, ne govoril bi k lez* napeljivih besedi; bi hudo govorjenje, ki je je zoper bližnjega slišal, v sebi zadušil, ali bi je rajše zmanjševal in izgovarjal. In ali ljudje zoper bližnjega vselej le slabo, in nikoli nič dobrega ne go-v°re; zakaj pripoveduje le slabo, dobrega se pa nikoli nič ne spomni? ^to, ker je hudoben in ne da bi mir pritrjeval, ga raje podira. — Podpihovalec se mi zdi kakor sod „mošta“, novega kalnega vina. Novo vino, v sod nalito, ne ostane pri miru, temveč začne šumeti, s® kisati, vzdigavati in kipeti. Kar je goščave v njem, vrže pri vehi 8 žveplenim kislim duhom iz sebe, — čisto in dobro vino v sodu ostane. — Tako dela podpihovalec, podpihovalka. Sliši o drugih ^°bro in hudo, hvale in graje vredno. Precej začne v njegovih prsih šumeti, se vzdigovati in kipeti; dobro za se ohrani, hudo pa pljune 8 svojim sovražnim jezikom drugim v uho in s tem dostikrat smrtno vočno sovraštvo napravi. — Hudobnež, ako že s svojim jezikom mi-f0Vati ne moreš in kar si slišal, povedati hočeš, zakaj zamolčiš dobro, poveš le, kar je hudega? Ali misliš, da ti bo to molčanje prsi Uneslo, kakor novo vino sod raznese, če mu duška ne pustimo? ^1' imaš toliko veselja, s svojim hudobnim jezikom mir prijaznosti Odirati in nepokoj in sovraštvo napravljati? Ko bi s prižgano lučjo ||0 vasi letal in hišo za hišo prižigal, bi morebiti škoda ne bila tolika, a*£°r je, kadar s podpihovanjem srca ljudi vnemaš, in črn, sovražen °genj v njih podkurjaš. — Podpihovalec, govori sv. Duh, je med Mdmi, Jcar drva na ognju. Vzemimo ognju drva in kmalu bo po-Susnil, in potrebimo iz soseske podpihovalce, in veliko sovraštva bo gašenega; potrebili jih pa bomo, če jih nikdar ne poslušamo, temuč 8 Pokregamo, kadar nam hočejo praviti, kaj tu ali tam o nas hu-Uega govore. Ce jim rečemo: Ako bi ti res moj prijatelj bil, bi tega 116 bil prenesel . . . h) V svojem govorjenji moramo resnični biti, nikoli drugače gojiti, kakor mislimo, toraj vsake, še tako majhne laži se varovati, vsaka laž je greh in Bogu nasprotna, ker je Bog večna resnica. °uri pravi: Lamjiva usta dušo umore; in sv. Pavel nas opominja * pustiti in resnico s svojim bličnjim govoriti. — Hudič je prvi *ndc, piše sv. Bazilij, in on je učil druge la&njivo govoriti. Kako ^ega učenika ima toraj lažnik. — Prvih časov Kristijani so bili pri-?ravljeni raje umreti, kakor resnico zatajiti in se zlagati. Poslušajte ® bd sv. Antima in posnemajte ga. Tega svetnika so v Nikomediji, kjer je škol bil, vojščaki iskali, da bi ga v smrt peljali. Srečajo g»! in ker ga ne poznajo, vprašajo, ali ne ve, kje bi Antira bil? „Jaz sem!“ odgovori, in jih saboj v svojo hišo pelje in dobro pogosti. Iz hvaležnosti mu hočejo vojščaki prizanesti. „Pojdemo,“ so dejali, „in cesarju porečemo, da te nismo našli.“ Sveti mož jim reče: „Bog obvaruj, da bi vam jaz dal priložnost k najmanjši laži; boljše mi je umreti, kakor z lažjo si življenje ohraniti in tako ljubeznivreduega Boga razžaliti." c) V svojem govorjenji ne smemo tudi nikoli spodobnosti omadeževati, kar se zgodi s kvantanjem in preklinjevanjem. Z lepimi in spodobnimi besedami so bili že dostikrat največji grešniki na pot zveličanja peljani; nesramne besede pa in kvante so že dostikrat najnedolžnejše duše popačile in večno pogubile. O vi gnjusni, umazani jeziki, kako strašen odgovor si pred Bogom na svojo glavo nakopujete! Ne le vaših duš, temuč vseh duše, ki ste jih 1 grdimi besedami zapeljali, bo Bog iz vaših rok terjal, ker ste vi njih pogubljenja krivi. — Izgovarjaš se: „Jaz le v šali ali za smeh kako nerodno povem." Odgovarjam: Je-li to šala, s čemur je Bog razžaljen, vest ranjena, duša umorjena, peklenski ogenj podkurjen, bližnji* za katerega je vendar Jezus umrl, zapeljan? Praviš: „Ce tudi kaj hudega govorim, vendar nič hudega ne mislim." Odgovarjam: „Ak« bi tudi nič hudega ne mislil, vendar veliko hudega z nespodobnim* besedami storiš. Mislite, dva človeka gresta na svoje njive in po nji k med pšenico ljuliko posejeta, eden za šalo, eden za resnico; eden *z kratkočasuosti, eden iz hudobije. Katera ljulika bo ozelenela in škodljiv sad obrodila, tista, ki je bila iz kratkočasnosti, ali tista, ki jo kda iz hudobije sejana? Ali ne obe? — Tako sodbo moramo nad n®' sramnimi pogovori storiti; ko bi kdo tudi ne mislil z njimi koga za-peljati, ga vendar v srcu rani in vanj seme greha in večnega P°' gubljeuja zaseje. Vprašajte jih, ki zdaj v nečistosti žive, kako so v ta grdi greh zabredli in odgovorili vam bodo večji del vsi: po ne' sramnih besedah, dasi ne vedo, ali so jih oni iz norčije ali iz hudobije govorili. Opominjam vas tedaj s sv. Pavlom: Nesramnost ne bodi niko^ imenovana med vami, kakor se svetim spodobi, tudi nesramne besede, kvante in burke ne, in z Jezusom: Od vsake nepotrebne besede 0° treba odgovor dajati. S svojim jezikom no smemo poslednjič tudi ne preklinjati, kjeZ potrebe ali po krivem prisegati in božjega imena ne po nemarno® imenovati. — Kristijan, ki ti pri vsaki priložnosti hudič, satan, Pre Meta pošast itd. iz ust leti, ali si s hudičem tako tesno zvezan, da M-ez njega živeti ne moreš? Ali moraš hudiča zmiraj zraven sebe imeti? — Večkrat sem vam že svetoval, da vsa svoja dela v božjem imenu začenjajte, morebiti me včasi vbogate in kadar za delo pridete, rečete: v božjem imenu začnem. O lepa misel, lepa beseda! že vam le delo prav izpod rok ne gre, če le živina po vaši volji De stopi, precej zakričite: hudič, hudič te vzemi! — in nekateri vsak dmi več kakor stokrat tako zakolnejo — ste svoja dela v božjem imenu začeli, v hudičevem pa jih opravljate in sklepate! Pač grdo Jei da kristijan ime tistega vedno po svojih ustih svalka, kateremu Se je pri sv. krstu odpovedal; v ustih, v katera je bilo že tolikokrat sv- rešnje Telo položeno. Pa ne le grdo in pregrešno, temuč tudi P°hujšljivo je to; tako se nauče mladi od odraščenih, otroci od startov preklinjati, se nauče tisti jezik govoriti, katerega pogubljeni v Poklu govore. Tako pregrešno je tudi svoje besede potrjevati s prisego: (Pri tlloji veri, pri moji duši, kakor gotovo Bog živi, Bog ne vedi za me, ^°g me kaznuj, hudič me vzemi, če ni res, kar govorim.) So to be-8ede kristijana, kateremu Jezus, njegov mojster govori: Jas pa vam rcčem: Nc prisegajte, temuč vaše govorjenje bodi: da, da; ne, ne. l'udi kadar vam je prisega v veliki reči od gospodske dana in vaše Mi bližnjega premoženje ali srečo zadeva, je dobro premisliti treba, Prodno se va-njo vdaste; kako napačno je tedaj k vsaki mali reči, ki 11' besede vredna, pridevati prisego, — in Boga in njegovo ime na PMčo klicati! Pošten mož je razžaljen, če kdo njegovo ime večkrat 'n po nepridnem kliče: kako more še le Bog s tem razžaljen biti, kor je njegovo ime najvišje? V njegovem imenu bi morali koleno 'kloniti, a nekateri ga celo svojim lažem za pričo kličejo. Kdor ima Qavado prisezati, po krivem tako rad priseže, kakor v resnici. Toraj )o pregovor: Kdor veliko prisega, mu je malo verjeti. Kateremu se >ru, zaradi trenotnega strahu bolnika v večni strah strmoglaviti? — vendar kakor kristijan! — Tvoja ljubezen, usmiljenje bodi modro! — c) Peklo si ua vso moč prizadeva bolnika pridobiti- — Hudič .... ima veliko jezo, ker ve, da je malo časa (Skrivno razod. 12, 12). Proti Bogu nič ne zmore, zato pa tem huje pritisk* na podobo božjo — bolnika. Kakor večkrat premagani vojak z vso obupno silo nastavi zadnji naskok budeč v bolniku nezaupnost, ob' upnost, predrzno zaupanje . . . Spomine zamrzlih strasti, slabih navad pogreva . . . Kolika nevarnost! Čolnič in brodar skoro v domači luki še enkrat napadena od ljutega viharja pretečega ju trešči na skalnato peč tik brega . . . Pesnik pravi: „Brodarjem poin°cl nesimo, jim čolnič pogube otmimo!“ Ta brodarje bolnik, toraj-„Bolnikoin v pomoč prihitimo, jih večne pogube rešimo!“ II. Ce pomagamo bolnikom, je to koristno nam sami"1-Bolnik je namreč 1. namestnik Jezusa Kristusa. — Bolan sem bil in ste me obiskali . . . Kar ste storili kateremu mojih manjših bratov, ste meni storili. (Mat. 25, 36, 40.) Krasne bese e-a) Kako sp odb u d 1 j i v e! Ce bi vedel, da imaš Kristusa same^ trpečega, lačnega, žejnega ... v svoji hiši, pri sosedu — kake pohitel skazat mu svojo ljubezen! — Prav tisto zaslugo im*^ greš pomagat bolniku. Bolan sem bil . . . b) kako tolažlj1'0 bolezni! Ce si bolan, misli si: zdaj sem najbolj podoben Jezusu, ložki križ nesem, mož bolečin sem; če s Kristusom trpim, bom ž njim tudi v veselji nebeškega Očeta, c) Kako blažilne v nevolji! Mašnik, ki je v sredi noči in v slabem vremenu klican k bolniku, si •nisli: Grem k Jezusu. Hči, ki cele noči strežeš svoji materi in omaguješ, ne žabi besed Jezusovih, ki jih kliče: Pridite, blagodarjeni mojega Očeta . . . Duša krščanska! Iz same ljubezni si se posvetila postrežbi svoje prijateljice. Zdaj medliš pri njeni postelji. Ne žabi, da si se s tem zaročila svojemu nebeškemu Izveličarju, ki je skoz križ in trpljenje šel v nebeško veličastvo, ki tudi tebi niti kozarca mrzle vode ne bo pustil brez plačila. 2. Pomoč bolnikom nam je zastava večnega življenja. O lej te, kolik zaklad imate v bolnikih, če jih obiskujete v imenu Jezusovem, vam bodo poroštvo večne sreče (sv. Avguštin). Kako? a) Z molitvijo. Ubogi bolnik je hvaležen; čim revnejši je človek, tem hvaležnejši. Kdo pa je revnejši memo bolnika? — Dolga bolezen ga je očistila; na bolniški postelji, kakor na križi, udano trpeč je Bogu gotovo ljub, in Bog bode uslišal njegove vzdihe za Prijatelje, ki mu strežejo. In kadar pride pred sedež veličastva božjega, mislite da bo na nas pozabil? — b) Bolnik nam je živa, pretresljiva Pridiga: nečimernost vsega posvetnega, minljivost mladosti in moči, nasledki greha, dolžnost ob dnevu zdravja se Bogu posvetiti, večnost . . Komu taki spomini ne pretresnejo src&? c) Z milostjo božjo. Sicer je največji in najboljši strežnik bolnikov še lahko grešnik, vendar mu uredi tako uro smrti, da premine ob času, ko je v stanu milosti božje (sv. Avguštin). Ozirom odpustljivih grehov: Blagor Msmiljenim ... In: Miloščina reši vsega greha in smrti in ne Pusti duši priti v temo (Tob. 4, 11). Konce. Bolnikom pomagati je njim potrebno, nam koristno. Kakor Bog, tako gotovo tudi ti hočeš, da bi se vsi ljudje izveličali. ^omagaj k večni sreči bolniku, ki je na pragu večnosti, s tem tudi Sebi pleteš zastavo večnega izveličanja. Blagor usmiljenim, ker usmi-'jenje bodo dosegli za čas in večnost. Tudi ti boš na bolniški po-sK)i . . . Š kakoršno mero merite, s tako se vam bo odmerilo! Andr. Karlin. Homiletična zrna. Prilike Gospodove. 27. Usmiljeni Samarijan. Luk. 10, 25-37. Neki učenik postave je vstal in Jezusa vpraša, da bi ga skušal-„ Učenik! kaj naj storim, da bom rndobil večno življenje ?“ On Pa mu je rekel: „Kaj je v postavi pisano? kako bereš ?u — On je odgovoril in rekel: „Ljubi Gospoda svojega Boga iz vse svoje duše, in iz vse svoje moči in iz vse svoje misli; in svojega bližnjega kakor sam sebe. “ — ln mu je rekel: „ Prav si odgovoril; to stori in boš živel.u On pa je hotel sam sebe pravičnega delati in je rekel Jezusu'-„Kdo pa je moj bližnji?u — Jezus pa je odgovoril in rekel: „Neki človek je šel od Jeruzalema v Jeriho in je prišel med razbojnike, kateri so ga tudi oropali in z ranami obdali ter so šh in ga pustili na pol mrtvega. Primerilo se je pa, da je neki duhoven šel po tistem potu; in ga je videl in je memo šel. Ravno tako jv tudi levit, ko je prišel na to mesto in ga videl, memo šel. Neki popoten Samarijan pa je prišel do njega in ko ga je videl, se mu jv v srce smilil, ln je pristopil in mu obvezal rane in je vlil vanje olja in vina, in ga je posadil na svoje živinče, ter ga peljal v gostilnico in ga oskrbel, ln drugi dan je vzel dva denarja in ju je dal gostilničarju in je rekel: „ Skrbi zanj in kolikor boš več izdal, ti bom jaz nazaj grede povrnil J Kateri teh treh sc ti zdi, da je bil bližnji tistemu, ki je prišel med razbojnike? On pa je rekel: „Tisti, kateri mu je usmiljenjv storil.11 In Jezus mu reče: „Pojdi in tudi ti tako stori/“ Dolgo in težavno je učenje s samim podukom, kratko in izdatno pa z izgledi. To pravilo modrih učiteljev vidimo posebno tukaj pre' krasno uporabljeno. Ker je učenik postave hotel Jezusa skušati, mu Jezus ni hotel naravnost odgovoriti, marveč v zgodbi; pa tudi zato si je tak izgled izbral, da je ob enem stari judovski postavi z mrtvil*11 črkami pisani in s še bolj mrtvimi besedami razlagani, nasproti P°' stavil krščansko postavo, ki se razodeva v blagem življenji in pleni®' nitem dejanji. Zgodba ta je tako lepo osnovana in vsem okoliščina*11 kakor tudi namenu, ki ga hoče Gospod doseči, tako primerjena, ^ so nam zdi, kakor bi ne imel prilike pred saboj, marveč resnič*1 dogodbo. 1. Iz Jeruzalema v Jeriho je skoro en dan hoda. Fot se V*J^ med gorovjem po samotnih soteskah, kjer so se od nekdaj *"ad* tikali roparji in zločinci. Fotovanje ondot toraj ni le težavno, inai'v zelo nevarno. Jezus govori kar splošno o „nekem Človeku1*. In že s tern,j >v ne naznani njegovega stanu, ne drugih njegovih družinskih zad > pokaže precej v začetku, da prava ljubezen ne dela nikakoršnega r ločka ne glede na osebo in stan. In nasprotje se še lepše pok*1- ’ ker nam navede dva moža, ki bi imela pred vsemi drugimi v deželi najbolj goreti za izpolnjevanje zapovedi božjih, pa je tako sramotno zanemarita. Zakaj da sta levit in duhoven judovski tako zelo hitela, nam sv. pismo ne povč. Ker pa vsaka reč najde svoj izgovor, si ga tukaj tudi lahko uganemo. Prvo, kar je tako zelo pospešilo njune noge, da sta tako hitela memo nesrečnega ranjenca, je bila gotova skrb za lastno življenje, je bil strah pred roparji; kar se je temu zgodilo, sta si utegnila misliti, to se tudi nama lahko pripeti. Tudi sta si lajšala vest s tem, da zdatne pomoči mu itak ne moreta dati, da bosta pozneje, ko prideta do ljudi, opozorila na nesrečnika, da se mu pomoč pošlje itd.; a tudi to se ne zgodi. Morebiti sta si celo v svoji dozdevni pravičnosti mislila, da je bila to pravična kazen za oropanega ranjenca, češ, Bog je pravičen sodnik. Tudi to ni bilo brez namena, da je Jezus Judoma nasproti postavil Samarijana, kajti sovraštvo med Judi in Samarijani je bilo večje •n hujše, nego med Judi in pagani. Najboljšega izmed Samarijanov, tako se glasi neko judovsko pravilo, moraš umoriti. Kakor so pa Judje sodili o Samarijanih, tako so gotovo tudi Samarijani o Judih. Ko je toraj Samarijan videl Juda poleg poti v krvi ležati, bi se bil lahko veselil njegove nesreče, ko bi bil slušal le natorno-narodno čutilo; toda ne, nesrečnež se mu v srce usmili, precej mu tudi v dejanji ljubezen skaže. Konečno vprašanje Jezusovo bi bili skoro drugače pričakovali. Učenik postave je vprašal: Kdo je moj bližnji, da bi ga namreč ljubil kakor samega sebe? Toraj bi se nasprotno vprašanje prav za prav moralo glasiti: Kateremu izmed teh treh je bil oropani in ra njeni popotnik — bližnji, da bi ga bil moral ljubiti kakor samega sebe? Tudi to ni bilo brez namena in pomena. Ko bi bil namreč drugače vprašal, bi ga bil zviti učenik lahko zavrnil, rekoč: „Tega u<) vem; ravno to sem hotel izvedeti.“ Zdaj pa je vjet in na tako vPrašanje ne more drugačnega odgovora dati. Temu je še rajše pritrdil, ker je menil, da Samarijani so dolžni ljubezen skazovati Judom, **e pa nasprotno. In zdaj nam je še-le prav jasen odgovor: Še ti tako' stori! Hotel je Jezus reči: Kakor je Samarijan bližnji Judu, tako naj bo tudi Jud bližnji Samarijanu ter ga ljubi kakor samega sebe! 2. Razlagala se je že ta ljubeznjiva prilika mnogovrstno. Tu Sl* oziramo na dvojno razlago: besedno in alegorično. Po besedi nam pomeni to, kar je hotel Jezus doseči pri poslušalcih, zlasti pri učeniku postave; določno je hotel rešiti načelno vprašanje: Kdo je naš bližnji? Ob enem pa tudi v prelepem zgledu pokazati, kakšna mora biti ljubezen do bližnjega. Čeravno je bil učenik postave zato prišel k Jezusu, da bi ga skušal, vendar drugo vprašanje: „Kdo je moj bližnji?- ni bilo nepotrebno vprašanje, ker v tem si judovski učeniki niso bili edini. Sploh so učili, da beseda „bližnji- pomeni pravega juda domačina **i pa inozemca, ki se je spreobrnil k judovstvu; drugi so pa meje ožje postavili, češ, da tudi med domačini je bližnji le prijatelj, ne P* sovražnik. Kako krasno pa je Jezus pokazal v tej priliki, da bližnji naš je prav vsak človek, ker je učenik postave slednjič sam pritrdil, da je bil usmiljeni Samarijan bližnji nedomačinu, drugovercu, neznanemu, celo sovražniku svojemu! Razun tega, da mora biti naša ljubezen splošna in ne sme nikogar izločevati, vidimo v priliki prelepo opisane še druge lastnosti, katere mora imeti krščanska ljubezen do bližnjega. Samarijanova ljubezen je do ranjenca bila srčna: Ko ga je videl, se mu je v srce smilil. A samo srčno milovanje še ne zadostuje; njegova ljubezen je bila velikodušna: svoje popotovanje odloži za dva dni; kar je za svoje potrebe s saboj vzel, mu odstopi, olja in vina, denarja, in še svoje živinče mu prepusti, četudi sam težko hodi, če bi tudi sam moral stradati, da je le pomagano siromaku. Njegova ljubezen je bila postrežljiva: ni še s tem zadovoljen, da mu od svojega da, marveč on mu tudi postreže, kolikor ve in znd, — rane izpira, vliva olja in vina vanje, ter jih obveže, da bi manj sklele in se poprej zacelile; sam ga vzdigne in rahlo položi na živinče in poleg njega stopa, da bi se mu spet kaj žalega ne zgodilo, ker je še tako slab; celo v gostilni ga še noče precej tujim rokam izročiti, sam mu streže prvi dan. Njegova ljubezen je bila junaška: lahko bi si bil tudi on mislil, kakor poprej judovski duhoven in levit, da je v tem kraju tudi zanj smrtna nevarnost, kaj ko bi se roparji povrnili pa še njega napadli; junaško premaga ta strah, svoje življenje postavi v nevarnost zarad bližnjega. Njegova ljubezen je bila stanovitna in zvesta: ni mu dovelj to, kar mu je že sam storil, še za prihodnost skrbi; da bi ne bil brez postrežbe, plača zanj, in obljubi še pozneje plačati, če bi bilo kaj več treba. 3. Posebno lepa je alegorična razlaga, katero so cerkveni učeniki kaj radi rabili ob svojem poduku. Po tej razlagi je oni človek, ki je bil prišel roparjem v roke, Adam in po njem vse človeštvo. Jeruzalem, mesto na višavi, pomeni v hebrejskem jeziku „mesto miru" , ki ga je vžival Adam v raju nedolžnosti in pravičnosti. Zapustil je nesrečni Adam Jeruzalemske višave in se pogreznil v Jerihonske nižave. Prišel je med roparje hudobne duhove; le-ti so ga slekli, vzeli mu belo oblačilo nedolžnosti, milosti božje in prvotne pravičnosti, v kateri se je poprej lesketa ljubljenec — otrok Božji! S tem še nezadovoljni, so ga tudi hud0 ranili: njegov um je otemnjen, njegova volja tako oslabljena, popreJ tako blago srce vse spremenjeno; telo slabotno, bolehno, vse nadlož»°’ — oh, ves, ves je ranjen na duši in na telesu! Ranjena je njegov# glava z napuhom, njegovo čelo z predrznostjo, oko z nevoščljivost,)0’ nogo in roke z lenobo itd.; ranjen je bil ves človek z osatom 1 ^ trnjem trpljenja, bolezni, nadlog itd. Res najboljši izraz za njegov pre' žalostni stan je beseda „napol mrtev". Ni bil sicer popolnem mrte » ker njegove natorne moči, um in volja, ga še niso zapustile; veno*, je bil po zgubi čeznatornih darov tako zelo udarjen, da si sam 1 mogel pomagati, da sam ni mogel več vstati, res — napol mr je ležal. V takem žalostnem stanju ga uajdeta duhoven in levit. Po razlagi mnogih učenikov nam pomenita ta dva moža paganske modrijane pa voditelje Izraelskega ljudstva. Paganski modrijani so čutili gorje padlega človeštva in v svojih spisih tudi milovaje opisovali, a zdravila za bolno in ranjeno človeštvo niso poznali; mnogi so celo z napačnimi zdravili rane še shujšali. Tudi duhovstvo starega zakona ni moglo napol mrtvega človeštva k popolnemu življenju obuditi. Sv. Krizostom piše: Niti duhoven Aron po svojih daritvah niti njegov brat, levit Mozes, po postavah stare zaveze, katero je oznanoval, nista rnogla človeštva rešiti iz nadloge. Vse daritve in vse naprave stare zareze so kazale od daleč na prihodnjega Odrešenika, a rešilne same še oiso bile; kolikor so imele veljave, so jo imele le z ozirom na pri-hodnega Zveličarja. Preroki so sicer kazali v prelepih prerokbah rešenje sveta, — toda od daleč v prihodnosti, sami tudi še rešenja »>so mogli dati. Tako je preteklo tisoče let, — napol mrtvo je ležalo človeštvo; gledala sta njegovo gorje duhoven in levit, — modrijan paganski, svečeniki in učeniki izvoljenega ljudstva, — pa sta memo šla! Ali bo človek vedno ostal brez pomoči, ali bo vedno ležal v Ozavesti in omotici? Ali je ne bo dobrotne roke, da bi ga vzdignila, rešila? — O da, pride, pride tako dolgo zaželeni! Že angelj naznanja njegov prihod; nebeški glasi ga že napovedujejo: usmiljeni Samarijan Jezus Kristus — je zapustil nebeški Jeruzalem in s svojim prečudnim včlovečenjem približal se je v Jerihonske puščave — v solzno ^°lino našo! Pristopil je k ranjenemu popotniku, približal se mu je, kur je človeško natoro vsprejel in razun greha v vsem njemu enak P°8tal: Beseda je meso postala in med nami prebivala. Ne le en 'tan, marveč 33 let si je dal opraviti z ranjencem; prevzel je neizmerne skrbi in težave zanj, odpovedal se je vsem radostim in častem, s'ednjič še življenje dal. Olja in vina je vlival v rane: olja svojih blažilnih naukov in vina svoje presvete rešnje krvi in svojih milosti; rane obvezuje bolniku, ker mu s svojimi milostmi daje moč, da se gfcšne rane zacelijo, da greh zapusti in se poboljša. Vendar, kaj bi bilo pomagalo, ko bi bil nebeški Samarijan člo-veštvu sicer rane obvezal in z oljem in vinom ohladil, ko bi ga bil [ja v puščavi samemu sebi prepustil? Toda tega ni storil; usmiljeni ^'Harijan, naš Zveličar, ki je svoje ljubil, ljubil jih jc do konca! pm nam je pripravil gostilno, gostilno prelepo in obširno za vse ?°lno človeštvo, — namreč sveto cerkev in gostilnik, kateremu J" izročil svoje bolnike, je njegov namestnik sv. Peter in ž njim vsi sk°fje in mašniki. Izročil mu je dva denara: oblast, njegov božji nauk "['»snovati in oblast sv. zakramente deliti. O, v tej prelepi gostilni je "mino preskrbljeno za vse, karkoli potrebujemo, da bi zacelili vse ra»» ter mogli popolnem zdravi se povrniti v nebeški Jeruzalem. Da, Popravljen je še več dati, ko bi ne zadostovala ta dva denara, nauk !“ milosti svetih zakramentov; še s čudeži in nenavadnimi milostmi P°če na pomoč priti; tudi z odpustki hoče še takorekoč poslednje "°iečinc in slabosti ozdraviti. Ko je Zveličar vse tako lepo poskrbel za človeštvo, zapustil je svet, da gre spet nazaj v nebesa; poprej p® je obljubil, da bo spet prišel ter ves trud poplačal. To se bo zgodilo na sodnji dan; takrat bo sv. cerkev nehala biti gostilnica in bolnišnica, spremenila se bo v zmagovalno cerkev v slavi in sreči nebeškega Jeruzalema. Pogled na slovstvo. 1. Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik. Slovenski mladini spisal Peter Bohinjec, kapelan. V Ljubljani. Tisek J. Blaznikovih naslednikov. 1889-8° str. 58. S podobo Vodnikovega spomenika na čelu. Cena 15 kr.; sto izvodov ob enem 12 gld. Z veseljem pozdravimo tudi ta III. zvezek »knjižnice družbe sv. Cirila i° Metoda«, še zlasti zato, ker je v ravno takem trenutku na svitlo prišla, ko se b° s posebnim zanimanjem čitala in se najbolj stalno v spomin vtisnila. Razdeljen* je v deset odstavkov: 1. Vodnik — dijak, 2. Vodnik — kapelan, 3. Vodnik " učitelj, 4. Vodnik — mrlič, 5. Vodnik — pesnik, 6. Vodnik pisatelj, 7. Vodnik — slovničar, 8. Vodnik — zgodovinar, starinar in nabiralec narodnega blaga> 9. Vodnik — človek in značaj, 10. Vodnik — slavljenec. V tem okvirju je pridn* in spretni pisatelj P. Bohinjec vse lepo razvrstil in umetno sostavil, karko je za bolj odraslo mladino mogoče po sedanjih virih zanimivega poiskati. srečna je bila misel, tako pregledni in natančni životopis našega tolikanj zasluž nega rojaka mladini v roke podati, ker od njega se lahko marsikaj dobreg® nauči, zlasti neumorne pridnosti in značajne stanovitnosti, kakor pisatelj večkr med tokom navdušenega opisovanja posebej opozori, z vzbudilnimi klici jo k P° snemanju opominjaje. Treba je, in tudi šola po pravici zahteva, da se mladi11® vsaj z najznamenitišimi domačini natančneje seznani. — I)a je imel Vodnik t od tedanje vlade marsikaj neljubega trpeti, zlasti glede časti in plače, ga s*cer tudi odrasli milujemo, a mi si to lahko razlagamo iz tedanjih razmer, v katerm J bila slovenščina in osobito še Vodnikova delavnost in domoljubnost; toda ®c skušena mladina tacih reči še ne zna prav razločiti in razsoditi; zato bi bili r, J videli, da bi se bila v mladinski knjigi ta stvar kar bolj ob kratkem memogre omenila ali pa celo opustila, iz spoštovanja do avtoritete. — Pisave Bohinj**®^ smo že vajeni, ker ni več novinec na tem polji, toraj nam je ni treba še Pos hvaliti; v tej knjižici je še tembolj živa, čembolj je bil vnet za svoj predme^ ker je veljalo poslaviti slavnostni dan odkritja krasnega že dolgo pričakovan B spomenika Vodnikovega. Tudi ta knjižica se ne sme pogrešati v nobeni so • knjižnici ter naj se pridno daja v roke bolj odrasli mladini. 2. Cvetje z vrtov sv. Frančiška. Časopis za verno katoliško ljuds^v ’ zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. Vreja in izdaja P. Stanislav 8 bec. Ta vrli mesečni list je ravno končal 8. tečaj. To nam daje priliko, 11 prav toplo priporočamo zarad skrbno odbrane, jako spodbudne in podučne vse daljših svetniških življenjepise v itd. — Naročnina znaša samo 70 kr. in se šilja opravništvu »Cvetja« v frančiškanskem samostanu v Gorici. Naj 1,1 možniši naročniki prostovoljno kaj pridejali. ____ Založba »Katoliške Bukvarne". Tisk »Katoliške Tiskam® Odgovorni vrodnik: Ant. Kr Žič.