Vzorno čisto —vzorno
Vedno z
GAZELA
OT.3.3-35
TERPENTINOVIM MILOM
Pere res belo!
VoHnim ^tlaiana v gotovini ILUSTROVAN I L I S T Z A MESTO IN DEŽELO	Cena	2	Din
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto VIII.	Ljubljana,	6.	avgustfa	1936	Stev.	31.
tovaren - več dela!
: Zgled, kako preskrbeti ljudem zaslužka, je dala neka občina v Hrvat-skem Zagorju. Naznanila je, da bo dala industriji, ki se naseli v njihovem kraju, posebne ugodnosti. Med drugim obljublja brezplačno zemljišče, 10 let bo tovarna oproščena občinskih davkov, meščani pa so obljubili, da bodo deloma brezplačno pomagali pri zgraditvi tovarne in občina daje na razpolago popolnoma brezplačno 1000 voz za prevoz materiala pri gradnji tovarne. Tako skušajo privabiti v svoj kraj kakšno tovarno, da bi na ta način zasigurali stalen zaslužek svojim občanom.
') Ta oglas mi je dal misliti. Res je, Ce bi vsak trg in vsako mesto stavilo industriji takšne predloge, bi to pripeljalo do nemogočega položaja. Na drugi strani je pa tudi to res, da se marsikatero mesto premalo briga, da bi si zasiguralo industrijo, da bi polnoštevilno zaposlilo prebivalstvo ter se na ta način pobrigalo za obstanek sto in tisoč družin, ki morajo zaradi pomanjkanja dela trpeti veliko bedo, ker jim občina ne more dajati dovolj podpore ih ki jo zdrav človek le nerad sprejema, ker bi rad delal.
Znano je, da se industrija Ljubljane izogiba. Ravno tako je pa tudi to zna-no, da mora občina zlasti pozimi veliko družin zaradi brezposelnosti podpirati. Pomagati mora mestna občina in ravno tako mora pomagati vsak posameznik z dobrovoljnimi prispevki. Ko bi imeli v Ljubljani večjo industrijo, bi marsikateri brezposelni ali pa le delno včasih zaposleni občan našel Svoj stalni zaslužek. Dalje bi industrija Poživila trgovino in obrt ter prispevala k zboljšanju mestnih financ.
Interesantno je, da se industrija Ljubljane izogiba. Kar imamo industrije danes na področju Ljubljane, to je zelo malo. Ko vidimo napredek drugih mest in slišimo ali beremo, kako se industrija v marsikaterem mestu živahno razvija, kako se gradijo nove tovarne, kako se nameščajo novi delavci, se nehote vprašamo, zakaj in kako, da nimamo v Ljubljani več industrije, in zakaj se Ljubljana v tem oziru ne more razvijati.
Industrija potrebuje v prvi vrsti mnogo delovne moči, potrebuje poceni elektriko, prometno križišče itd., itd. Logično je, da ovirajo industrijo velike obremenitve, tako da domači človek nikamor ne more iz skromnih razmer, ker se mu postavlja nasproti težak tuji kapital, ki zmore vse. A še ta se raje Izogne, če ga mesto preveč obdavči, hli mu nudi predrago električno energijo, zahteva predrago mestno uvozno itd., itd.
Velikokrat je že bilo v naših časopisih govora o industriji. Koliko se je ^ pisalo o tem, da bi kazalo nuditi Mdustriji boljših pogojev za njen razvoj, vendar v tem oziru nismo napredovali. Ostali smo tam, kjer smo bili. Zakaj? Na to vprašanje ni odgovora.
Kdor je bil v Mariboru in si je tam Ogledal tekstilne tovarne, se čudi, neverjetno se mu zdi, kako se tam tek-®tilne tovarne širijo in napredujejo. ■Skoraj pri vsaki tovarni gradijo nova Poslopja. Ravno tako mali Kranj. Le Poglejte ga, kako se je to malo gorenjsko mestece razvilo, da je v industriji veliko močnejše kakor Ljubljana. ®aj je Kranj eno največjih industrijskih mest v vsej naši državi.
Gotovo noben pameten človek ne dvomi o tem, da je Ljubljani na vsak Pačin potrebna mnogo večja industrija, kakor jo ima zdaj. Potreba pa bo Še večja po tolikšni razširitvi mestnega ozemlja. V mestih se ustvarja brezposelnost huje ko na deželi. Zato morajo pa mesta tudi s toliko večjo vne-,Mo skrbeti za zaposlitev tolikih tiso-Cev, danes brezposelnih.
Vsakdo pa tudi ve, kako pogubno je, da ne rečemo, kako zločinsko je to Blazno varčevanje v izdatkih za javne dobrine. Treba je dela, dela in zopet delal Podpore? Ko bi pomenile samo htoč vržen denar, bi še ne bilo naj-nujše. Toda podpore pomenjajo moderno suženjstvo, ponižanje človekovega dostojanstva, demoralizacijo družbe, a nazadnje — vse se pogreza vedno globlje! Samo delo reši človeka!
Ena vrsta rešitve teh vprašanj je tudi industrija. Večjim mestom, posebno ka Ljubljani je potrebna velika indukcija, Koristi od nje ima občina sama direktno, a še več indirektno, ker dobe v njej zaposlitve in zaslužka tisti šte-Jdlni delavci in njihove družine, ki Morajo sicer živeti pod težo najhujše bede — brezposelnosti.
Podpirati moramo predvsem domačo industrijo, nuditi ji takšne pogoje, da More dajati zadostno zaslužka vsem ?gposlcnim, a da more tudi sama ^veti.	Haka
•*haja vsak Četrtek. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrš«jra cesta štev. 29/1. Poštni predal štev. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani Št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo.
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. — V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2lh dolarja. — Naročnino Je treba plačati vnaprej. — Za odgovore Je priložiti znamko.
Razgled pc avefu.
Španija v Inči mednarodnih inleresov
ležni hitlerjevci. Ker pa je bila la amnestija le pogojna, so zdaj vse tiste, ki so aktivno sodelovali pri teh zadnjih hitlerjevskih demonstracijah, poslali zopet nazaj v koncentracijske tabore ter jim s tem amnestijo preklicali. Aretiranih in zaprtih v koncentracijskih taborih je do zdaj okrog 500 liilterjevcev. Tako številne aretacij« so vzbudile v Avstriji veliko nezadO' voljnost in ogorčenje. S tem v zvezi je interesanten govor, ki ga je ime! avstrijski kancelar dr. Schuschnigg U Celovcu. Med drugim je rekel tole:
»Kakor smo si sicer na jasnem, da je naša dolžnost storiti vse, da se normalizirajo naši odnošaji do velike nemške države, tako je za nas tudi samo ob sebi razumljivo, da moramo koncentrirati vse naše notranje sile, da zatremo sovražnika v notranjosti. Smatram za potrebno popolnoma jasno in odkrito izjaviti, da je narodni socializem v okviru avstrijskih državnih meja avstrijska notranja zadeva. Tu pa je vsak kompromis z narodnim socializmom izključen. To ugotoviti in z vsem poudarkom naglasiti, smatram za potrebno v trenutku, ko skuša narodni socializem v Avstriji zopet rovariti proti nam.<
Pred sestankom v Bruslju
Kakor smo že zadnjič poročali, so sklenile Anglija, Francija in Belgija povabiti oziroma pridobiti za konferenco locarnskih velesil v Bruslju tudi Nemčijo in Italijo. Te dni je obvestil nemški zunanji minister angleškega, francoskega in belgijskega poslanika v Berlinu, da je Nemčija pripravljena sodelovati na konferenci v Bruslju. Ravno tako je obvestil italijanski zunanji minister Ciano poslanike omenjenih držav v Rimu, da je tudi Italija pripravljena sodelovati na konferenci v Bruslju.
V poučenih krogih pričakujejo, da bosta Italija in Nemčija še pred konferenco postavili posebne pogoje. Zatrjuje se, da bo Nemčija zahtevala od .Francije, da na jesenskem sestanku ne sme razpravljati o nemškem kršenju mednarodnih pogodb ter da mo-, rata Francija kakor tudi Češka preklicati svoje pogodbe z Rusijo.	(
Dvomljivo je, da bi Francija te pogoje sprejela in se odrekla svojemu velikemu zavezniku Rusiji samo zato, da bi z Nemčijo eventualno "sklenila sporazum, ki bi bil saipo' teoretične vrednosti in ki bi za Nemčijo pomenil veliko'diplomatsko zmago, za Francijo pa polom na vsej črti. .
Glede kolonij za zdaj ni nobenih' novic, čeravno vemo, da bo zahtevala Nemčija čimprej kolonije zase. Interesantno je vendar, da je smatral angleški minister Eden o priliki svojega poslednjega govora v angleški spodnji zbornici za potrebno povedati, da bi odstop koloni j ali prenos mandatov izzval hude politične, moralične in ju-ridične komplikacije. Izrekel pa je upanje, da tudi drugi narodi zaradi tega ne bodo izzivali novih komplikacij ter rušili medsebojnega zaupanja. Govor ministra Edena je bil naslovljen na Nemčijo. O tem ni dvoma. — Bližnji dogodki pa bodo pokazali, ali ima Angliia tudi v tem vprašanju na Nemčijo takšen vpliv, kakor ga ima' v drugih vprašanjih.	***-
PO CESTAH BARCELONE MARIIRAJO OBOROŽENI MILIČNIKI SPANSKE REVOLUCIONARNE VOJSKE POD RDEČO ZASTAVO
negovano po vsakem pranju
nad Palestino — Palestina pa naj se proglasi za angleško kolonijo.
V Londonu se zavzemajo tudi za ta predlog, naj bi se Palestina organizirala po vzorcu Švice na tri kantone (okrožja). Prvi kanton naj bi bil židovski, drugi arabski, tretji pa mešanih narodnosti. Vsak kanton bi bil popolnoma avtonomen, le da bi se smeli naseljevati v židovskem kantonu samo Židje, v arabskem samo Arabci, a v mešanem kantonu sicer različni po narodnosti, toda glede števila IX) določenem ključu.
Interesantne izjave ministra Edena
Koncem prejšnjega tedna je imel angleški zunanji minister Eden v angleški spodnji zbornici govor o aktualnih mednarodnih vprašanjih.
Interesantno je, kar je povedal o londonskem in bruseljskem sestanku. Rekel je, da je londonski sestanek šele uvod v veiiko akcijo, ki ji mora biti namen, da uredi vsa pereča evropska vprašanja. O kolektivni varnosti je rekel, da bi bil ta problem hitro rešen, če bi se vse države obvezale, da bodo nastopile proti vsakemu nanadalcu z vsemi gospodarski-
Španska revolucija je še vedno v ospredju mednarodnih dogodkov v Evropi. Še vedno se preliva kri kar v potokih. Uporniki kakor tudi vlada se še vedno znova oborožujejo in pripravljajo na nove borbe, ker hoče vsaka stranka doseči končno odločilno bitko. Poročila iz Španije o uspehih nasprotujočih si strank pa so tudi še vedno tako nejasna, da je težko dognati, kdo je močnejši in kdo bo zmagal.
Nekaj pa se v tej revoluciji že jasni, predvsem to, da so na uspehu te ali one stranke zainteresirane razne evropske d-ržave. To lahko izzove mednarodne konflikte, ker se simpatije do upornikov in simpatije do vlade v Španiji že dovolj jasno opredeljujejo. To tudi ne bo ostalo brez vpliva na sestanek locarnskih velesil in na potek konference v Bruslju.
Uporniške čete so že takoj v začetku vojaških operacij proti vladnim četam spoznale, da jim primanjkuje za popoln uspeh municije in letal. General Franco se je zato obrnil na inozemstvo in je v resnici tudi dosegel nekaj uspehov glede preskrbe z letali in bombami. Kakor poročajo evropski časopisi, so dobili uporniki vojna le--tala deloma iz Italije deloma iz Nem-
CENERAL MOLA, VRHOVNI POVELJNIK UPORNIKOV NA SEVERU, ČLAN UPORNIŠKE VLADE V BURCOSU
čije. Nemčija je dala upornikom na razpolago tudi večja finančna sredstva, obenem jim je obljubila dobaviti tudi letala, lnunicijo in druge vojaške potrebščine.
Francija simpatizira brez dvoma s sedanjo špansko vlado, ki jo tvorijo socialisti in komunisti. Dasi je sicer sklenila, da se ne bo vmešavala v notranje španske razmere, vendar javnost sodi, da je španska vlada že dobila pomoč od Francije in da jo bo še dobivala.
V zvezi s pomočjo in z dobavami vojaškega materiala, ki ga nekatere države dajejo vladi, druge pa upornikom, utegne imeti španska državljanska vojna resne posledice in vplive v mednarodnem položaju. Francoska vlada zahteva, da naj se vsa ta zadeva preišče, naj se skliče mednarodna konferenca, ki bi obravnavala sporna vprašanja španske politike. Ako tega ne bi mogli doseči, bo francoska vlada
prisiljena energično poseči vmes in izdatno podpreti madridsko vlado. — Francoska vlada je prepričana, da bi v Španiji ne prišlo do upora, če bi general Franco ne dobil za svojo revolucijo orožja in municije ter finančne pomoči od zunaj.
Že samo po sebi nas zanima vprašanje, ki se nehote vsiljuje ob pogledu na te dogodke: zakaj se nekatere velesile tako živahno zanimajo za Španijo?
Mednarodni interesi so čudna stvar, so zelo zavozlani, komplicirani. Anglija je na primer v Španiji zato tako zainteresirana, ker ima tam naloženega veliko denarja. Zainteresirana je na Gibraltarju, na Tangeru in končno ji ni vse eno, ali ostane na vladi skrajna levica, ker so Angleži nerazpoloženi proti komunistom in sindikalistom. Ravno tako pa ne bi bilo v interesu Angležev, če bi zmagal general Franco, ker bi s tem prišel v Španiji na vlado skrajni radikalizem, kar bi pomenilo močno okrepitev fašizma v Evropi. Baje se je general Franco obvezal, da bo Španija izostala iz Zveze narodov in da bo prilagodila svojo zunanjo politiko politiki Italije in Nemčije, ako zmaga njegova stranka.
Anglija si torej ne želi ne sedanje vlade in njenega režima, pa niti zmage uporniških čet. Toda kaj bi si Anglija želela? Težka stvar! Želi si pač vlado, ki bi spoštovala sklenjene trgovske pogodbe in ki bi pustila angleškemu kapitalu svobodno pot, da se udejstvuje v Španiji tudi nadalje.
Francija pa si želi, da bi zmagala vlada nad uporniki zato, ker bi imela v Španiji kot svoji sosedi vlado, ki bi bila ravno tako orientirana, kakor je njena doma v Franciji, Želi si da bi zmagala demokracija.
Nethcija in Italija pa si želita, da bi zavladali uporniki, ker bi se na ta način močno ojačila vrsta fašističnih držav.
A še eno zelo važno vprašanje muči evropske države: Anglija, Francija in Italija so v silnih skrbeh za to, kdo Im dobil premoč v Sredozemskem morju. Zato bo izid državljanske vojne v Španiji zelo velikega pomena tudi glede tega vprašanja.
Aneksija Abesinije
Po zgledu Nemčije namerava tudi Anglija priznati aneksijo Abesinije. Baje bo tudi Anglija že prav kmalu ukinila v Adis Abebi svoje poslaništvo in odprla konzulat ter s tem priznala Italiji aneksijo Abesinije.
Palestina kolonija
Spopadi med Arabci in Židi v Palestini so še vedno na dnevnem redu. Skoraj ni dneva, da ne bi prišlo do sporov med Arabci in angleškimi vojaškimi četami, ali da ne bi Arabci rušili železniških prog itd.
Razumljivo je, da se v takih okol-nostih in ob stalni sabotaži ne more razvijati ne delo v obratih ne trgovina. Neredi v Palestini delajo Angliji hude preglavice. Pričakuje se, da bo Anglija predlagala na jesenskem zasedanju Zveze narodov, naj se ukine mandat, ki ga ima Anglija
GENERAL CABANELLAS, PREDSEDNIK NACIONALNE VLADE UPORNIKOV V BURCOSU
mi, finančnimi in ravno tako tudi vojaškimi sankcijami.
O napetosti v Sredozemskem morju, ki je nastala zaradi italijansko-abe-sinske vojne, pa trdi minister Eden, da se je znatno polegla. Rekel je, da je v zadnjem času dala italijanska vlada iz lastnega nagiba zagotovilo Jugoslaviji, Turčiji in Grčiji, da nima proti nobeni teh držav nikakih napadalnih namenov ter da ne bo zaradi sankcij nobenih represalij.
Zadnji dogodki v Avstriji
V zadnjem času, najbolj pa o priliki prenašanja olimpijske bakle skozi Avstrijo v Nemčijo, so priredili hitlerjevci v Avstrjii demonstracije in manifestacije v tako velikem obsegu, da jih policija ni mogla niti preprečiti niti ustaviti. Znano je, da je dala Avstrija amnestijo političnim obsojencem, katere so bili v prvi vrsti de-
Kronika
preteklega
tedna
■ Lep rekord v našem jadralnem letalstvu. Po zgledu drugih držav, posebno Nemčije, se je tudi pri nae začelo lepo razvijati jadranje z brez-inotornimi letali. Prejšnji teden so na Blokah izvršili poskusne polete z novimi, doma izdelanimi brezmotornimi totaii. G. Stanko Raznožnik je vzdržal s svojim letalom v zraku celili 10 m pol ure. Čestitamo našim mladim pogumnim letalcem in želimo, da bi ee ta tepi šport pri nas čim bolj uveljavil in da bi tudi naši letalci postali kos inozemskim.
■ Ubil je dekle iz ljubosumnosti. Te dni je bila na poti iz vinograda domov ustreljena Kristina Polak, stara 17 let, iz Sv. Ožbalta v Slovenskih goricah. Ubil jo je 201etni Lojze Debeljak, ker ga lepa Kristina ni marala. Morilec se je takoj sam javil ■Odišč-u, kjer so ga zaprli.
■ Delavske organizacije odpovedalo pogodbo s T. P. D. Delavske organizacije »Zveze rudarjev Jugoslavije«, »Jugoslovanska strokovna zveza« ter »Narodna strokovna zveza« so 1. avg. odpovedale kolektivno pogodbo, ki jo imajo organizirani rudarji s T. P. D. Predložili bodo direkciji T. P. D. predloge za novo pogodbo, s katero bodo poskušali doseči boljšo plačo, kakor tudi večjo zaposlitev rudarjev.
■ Angleški kralj na poti v Jugoslavijo. Angleški kralj Edvard VIII. bo svoje letošnje počitnice preživel na jugoslovanskem Jadranu. Kraljeva jahta »Naehleen« je že na poti, kralj pa pride v najkrajšem času po kopnem ter ae bo ukrcal na svojo jahto v enem naših pristanišč. Angleški kralj namerava s svojo jahto obiskati naj-šepša mesta na našem Jadranu. Dan kraljevega prihoda se drži v strogi tajnosti. Pričakuje se, da bo angleški kralj o priliki svojih počitnic na Jadranskem morju obiskal tudi Bled in Bohinj, kamor prispeta tudi kentski vojvoda in vojvodinja, ka bosta v gosteh pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu.
■ V. mariborski teden otvorjen. Dne 1 .avgusta so v Mariboru svečano otvorili V. mariborski jubilejni teden. Pokrovitelj prireditve je Nj. Vis. kraljevič Andrej. Svečani otvoritvi so prisostvovali v imenu visokega pokrovitelja general Milenkovič, v imenu ministra za trgovino in industrijo podban dT. Majcen, osebno ban dr. Natlačen, Skof dr Tomažič, mariborski župan dr. Juvan, predsednik zbornice za T.
O.	I. Jelačin ter druge ugledne oseh-
. nosti. Pozdravni govor je imel predsednik »Mariborskega tedna« dr. Li-pold, otvoril pa je »teden« podban dr. Majcen kot zastopnik ministra za trgovino in industrijo.
Na letošnjem mariborskem tednu imajo tudi veliko gasilsko razstavo, ker se istočano z mariborkim tednom proslavlja 651etnica mariborske gasilske čete. Nadalje je olvorjena trgovska, industrijska in tekstilna razstava, kakor tudi filatelistična razstava, razstava mariborskega aero-kluba, kmetijska razstava ter druge zanimive in koristne prireditve. Želimo agilnim Mariborčanom čim večji in čim lepši uspeh v njihovem delu.
■ Ker je sumil, da ga toži pred predstojniki, je rudniški paznik Pero Korolja, zaposlen pri rudniku Trebča v Srbiji, z dvema streloma ubil strojnika Franca Horvata, in sicer v priči) svoje in Horvatove žene. Nato se je vrnil v stanovanje ter je še sebe ubil. Dogodek je vzbudil v rudniku veliko vznemirjenost.
■ Nemški kapital in naša bakrena roda. Nemški kapital se v zadnjem času zelo zanima za našo trgovino in industrijo, posebno pa za naše rudno blago. Kakor poročajo, namerava skupina nemških bančnikov in industrialcev • kapitalom 250—300 milijonov din začeti eksploatacijo bakrene rude
iv Bosni in Srbiji. Nemci ne mislijo pridobivati samo surovega bakra, temveč tudi čisti baker.
■ Spiritistka mu je pomagala najti brata. Beograjsko »Vreme« je prineslo skoraj neverjetno novico, da je prišel Slovenec Karel Brezovšek do naslova pogrešanega brata v Ameriki potom neke znane sarajevske spiri-tistke. Brezovšek je baje obiskal v Sarajevu znano spirittetinjo in jo naprosil, naj prikliče duha njegovega pokojnega brata Blaža, ki je leta 1906 odpotoval v Ameriko, a že od 1. 1919. do danes ni dal od sebe nikakega glasu Spiritistinja Je mesto Blaža priklicala duha mlajšega brata, pokojnega Antona. Ta pa ji je povedal, da Blaž če vedno živi ter da je v neki bolnišnici v Ameriki. Karel Brezovšek je poslal nato svojemu bratu Blažu v Ameriko priporočeno pismo 6 povratnico ter je v resnici tudi dobil lastnoročno bratovo potrdilo, da je pismo prejel. Karel pričakuje sedaj obširnega odgovora, nakar se bo odpeljal
v Ameriko, da reši brata, ki mu upravitelj njegovega premoženja (saj tako pravi sarajevska spiritistinja). ne dovoljuje stikov z rojstnim krajem.
■ Dr. Panča Stojanovič, o katerem smo poročali v dveh zadnjih številkah, da so ga zaprli zaradi odpravljanja
Fontilles	-	m
Alikante, avgusta.
Fontilles!
Na nobeni zemljepisni karti ne boste našli njegovega imena. Tu ni bil rojen noben velik Španec, tu se ni dogodil noben važen zgodovinski dogodek.
Toda mesto ima neko posebnost, polno tragike.
Tam živijo nesrečni ljudje. Fonti-Iles! Mesto lepre, mesto gobavcev, mesto živih mrličev.
Mesto leži ob vznožju Alieantea, 20 kilometrov od sredozemskega morja. Mesto je staro že 20 let. Zavarovano je z visokim zidom, ki je znan po vsej Španiji kot posebne vrste trdnjava. V tej trdnjavi je tudi grob jezuita o. Ferisa. To je najbrže edini grob na svetu, na katerem so vedno sveže rože.
Oče Ferie je razumel trpljenje gobavcev, zato si je na vse mogoče načine prizadeval, da bi jim pomagal. Na njegovo pobudo in neprestano prizadevanje so 7. septembra 1908. leta zgradili mesto Fontilles. Zato mu gobavci iz hvaležnosti polagajo na grob vsak dan sveže rože. To je morda edino meslo na svetu, ki svojemu ustanovitelju izkazuje tolikšno pozornost.
NA SVETU JE NAD 5 MILIJONOV GOBAVCEV
Ravnatelj tega leproznega naselja je dr. Montanjes. Ko spoznate tega mladega, svežega, zdravega moža, ki je svojo mladost s smehljajem prinesel tem živiin mrtveeem, se v vas vzbudi globoko spoštovanje. In če mu samo namignete na njegovo požrtvovalnost, se vam prijazno nasmehne in reče:
»O, to ni nič! Le nekoliko poguma in nič drugega.«
Ko sem se pozanimal za nekatere zgodovinske podatke o tej strašni bolezni, je dr. Montanjes uslužno začel:
»Leta 1911. je bilo na svetu okrog 2 milijona gobavcev, a leta 1927 jih je bilo že preko 5 milijonov. Od teh milijonov jih je samo kakih 50.000 pod zdravniškim nadzorstvom. Vsi drugi pa svobodno širijo svojo bolezen.
Tudi v Španiji lepra hudo narašča. Od 2000 španskih gobavcev jih je Is polovica pod zdravniškim nadzorstvom. Druga polovica teh nesrečnikov živi »svobodno«. To so večinoma berači, ki prosjačijo po andaluzijskih cestah.
Glavna legla lepre so: Južna Kitaj ska, (preko 1 milijona gobavcev), Bir-manija. Malajsko otočje, Holandska, Havajsko otočje, Kalifornija ter Srednja in Južna Amerika. 1 milijon indijskih gobavcev širi lepro po Avstraliji, Sundskih otokih in Madagaskarju. Z Madagaskarja se širi lepra po vsej Afriki, v latinske dele Evrope in v Južno Ameriko. V Severno Ameriko so to strašno bolezen prinesli Norvežauje.
»Razumljivo je« — 'e povzdignil glas dr. Montanjes — »da bomo brez pomoči od mednarodne akcije težko zatrli to peklensko bolezen.«
OGLEDALA ŽALIJO ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO
Ko me je dr. Montanjes vodil skozi naselja gobavcev, je pripovedoval:
»Bolezen gobavcev je bolj moralna ko fizična. Bolniki, ki pridejo sem, vedo, da so za vedno zgubljeni, vedo, da bo njihovo telo v gnusnih ranah razpadlo. Prva naša dolžnost je, da jim olajšamo strašno usodo. Moja metoda »zdravljenja« je v glavnem v tem, da jih čim več zaposlim. V nekaterih primerih bolnik v delu popolnoma pozabi na svojo bolezen.«
Med pogovorom nama pride nasproti mladenič, mehanik.
»Zdravo, Hoze! Kako napreduje delo:« ga prijazno nagovori direktor.
»Izvrstno, gospod doktor,« se zasmeje mladenič. »Ta teden sem poslal ženi 10 duroeov. Drugi teden bom skušal prihraniti še več.«
»Ali ste slišali?« reče dr. Montanjes, ko se je mladenič oddaljil. »Če bi tega človeka poslali na infekcijski oddelek katere bolnišnice, ne bi zdržal dolgo. Tako pa z marljivim delom odvrača slednjo misel na bolezen in se pri lem prav izborno počuti.«
Stopila sva v majhno 6obo.
»To je brivnica,« je pojasnil dr. Montanjes.
Res, prava brivnica, le ogledal manjka. Prizor je ganljiv. Gobavec brije razjedene obraze.
»Zakaj nam ne daste ogledal?« vpraša gobavec, ki čaka na striženje.
»Povedal sem vam že, dragi prijatelj, da so v Španiji ogledala prepovedana, ker ponižujejo človekovi dostojanstvo. Kolikokrat sem vam že rekel, da gledanje v ogledalo znači e filozofskega stališča oboževanje samega sebe. Za Španca pa je to nedostojno — mar ne?«
Gobavci so pomirjeni.
Potem mi je dr. Montanjes pokazal tudi gledališče gobavcev. V gledališču igrajo gobavci igre, ki so jih sami napisali.
»Nekega dne« — pripoveduje dr. Montanjes — »so prišli v aaše naselje gostovat tuji gledališki igralci Prišel je čas, ko bi se morala začeti predstava. Tedaj pa je neka igralka iz radovednosti, da bi videla gledalce, nekoliko odgrnila zaveso... V tistem trenutku je pretresel dvorano strašen krik groze. Igraloi so ji prihiteli na pomoč, da se ne bi onesvestila od prizora, ki ga je videla. Bleda ko smrt je trepetala z vsem telesom iu ponavljala »strašno, strašno« —.
Zavesa se je dvignila mnogo pozneje...
VIDETI SO SREBNI
Večja skupina gobavcev se vrača iz sadovnjaka. Na ramah nosijo razno poljsko orodje in pojejo pesmi čas dela je minil. Kljub utrujenosti se šalijo drug z drugim in človek bi skoraj podvomil, da so ta bitja nesrečna.
Iz majhnega paviljona, kjer imajo gobavci knjižnico in čitalnico, prihajajo glasovi. Skupina bolnikov debatira o nekem Ibanezovem delu. Iz razgovora se razodeva pristnost, med eebojno spoštovanje in ljubezen.
Na drugem koncu vrta se sprehajajo večje skupine deklic. Zvonki smeh se
razlega daleč na okrog. Ko sliši človek te mlade, sveže glasove in zvonki smeh, dobi vtis malomestnega parka, polnega brezbrižne mladeži.
»Vidite,« reče dr. Montanjes, »ti ljudje se počutijo, kakor bi bili doma med svojci. Iskreno prijateljstvo jih veže. Ne begajo drug od drugega, ne skrivajo se drug pred drugim. Vedo, da jih tukaj nihče ne preganja, zavedajo se, da so tu svobodni me-ščanje, ljudje, ki si sami služijo svoj kruh. Nudimo jim najrazličnejšega razvedrila in pazimo nanje, ko na otroke. Skoraj bi rekel, da so srečni
—	morda ravno zaradi tega, ker vedo, da so naši miljenci.«
V novem ženskem paviljonu imajo nekatere bolnice čisto svojo sobo, teraso za sončenje pa skupno. Od 16. do 19. ure pa smejo v predsobi sprejemati tudi moške obiske.
»Kaj pa,« sem posegel vmes, »če bi kakšen par zaprosil dovoljenja za poroko?«
»Da, pod posebnimi pogoji bi mu dovolil zakon, ker tem ljudem pač v ničemer ne smemo kratiti svobode.
DVA STRASTNA LOVCA
V prostem času se gobavci zabavajo vsak na svoj način.
Dva gobavca imata prav posebno veselje z lovom. Ko se v mraku vračata z lova — često praznih rok — predata svoje puške čuvarjem in na dolgo in široko pripovedujeta o svojih lovskih doživljajih.
Neki gobavec, ki slovi kot izboren humorist, dostikrat zasmehuje »lovca | s puškama«.
»Gna hodita na lov e puškama,« I pripoveduje, »jaz s palico. Ko se srečamo, imam jaz zajce, ona puške. Da 6e jima tovariši ne bi smejali, ko bi ee vrnila brez divjačine jima prodam par zajcev Saj veste, Kristus je učil: »Ljubite svojega bližnjega, kakor samega sebe.«
OTROCI GOBAVCEV
Že se mrači. Od nekod iz daljave prihaja otroška pesem.
»Kaj? Otroci tu?« se začudim.
»Da,« odgovori dr. Montanjes. »Imamo 3 otroke — deklico in dva dečka.«
»Ali so to otroci gobavcev?« eem vzrašal dalje.
»Da, njihovi starši eo tudi pri nas.«
Nr. Montanjes se je zamislil. Imel sem vtis, da se je ob otrocih nesrečnikov raznežil Čez nekaj časa je povzel novo misel:
»Ko pade noč na Fontilles, se osvetlijo okna laboratorijev. Zdravniki raziskujejo pozno v noč bacile lepre. Nad mikroskopom se nagibajo belo oblečene človeške prikazni, utrujene od brezuspešnega raziskovanja.
V očeh mladega zdravnika se je nenadoma zabliskal plamen svete jezer
»Glejte, 6ignor, vsi ti napori so zaman. Ne samo Španija, tudi druge evropske države si vse premalo prizadevajo, da bi pomagale — ali si vsaj prizadevale pomagati — zatreti to strašno bolezen.
Dostikrat mi pride na misel, da bi zbral več sto najbolj znakaženib gobavcev, in stopil z njimi pred mogotce sveta in jim zaklical:
»Glejte!«
plodu, je bil te dni izpuščen iz zapora, in ee bo lahko iz svobode zagovarjal. V njegovi aferi je nenadoma nastopil preobrat, ker je njegova bivša služkinja, ki ga je najbolj ob-teževala, zdaj marsikaj preklicala.
V Beogradu pričakujejo izida preiskave z največjim interesom.
■ Tujski promet na viškn. Dubrovnik je letos obiskalo že 4.613 letoviščarjev in turistov. V Dubrovniku je toliko gostov, da le težko najdejo še kako 6obo za prenočišče. V Bosno je prišlo izredno veliko angleških ribičev, ki eo posebno navdušeni nad lepoto naših krajev in bogastvom rib v naših vodah. Angleži pridno lovijo naše ribe, a ne za trgovino, ampak za spoznavanje raznih vrst rib. Pridno jih fotografirajo, ogledujejo in potem spet spuščajo v vodo. Fotografije pošiljajo svojim prijateljem in znancem v Anglijo. Upajmo, da bo inozemskih gostov, posebno Angležev, prihodnje leto še več.
■ Grozen zločin zblaznelega starca.
V vasi Drinovci blizu Mostarja so doživeli te dni strašno družinsko dramo. Družina Rosa živi v zadrugi in šteje 15 članov. Živeli so v miru. Te dni pa je nenadoma napadel stari Rosa z nožem svojo snaho, zaklal njeno dete in razparal trebuh'svojemu tridesetletnemu nečaku, ki je prišel branit snaho. Nečaka in snaho so od peljali v bolnico, a je zelo malo upanja, da bi okrevala. Ubijalca so odpeljali v zapore okrožnega sodišča. Pravega vzroka niso še ugotovili, vse pa kaže, da je povzročila zločin blaznost, kajti starec je bil vse do zadnjega miren in razsoden.
■ Tihotapec Ivan Srnec prijet. Orožniki so te dni zasačili kralja tihotapcev v Medjimurju Ivana Sraeca,
enega najbolj spretnih tihotapcev. Pri njem so našli 10 kg saharina in 4 tisoč kamenčkov za vžigalnike. Vtihotapljal je blago kar na debelo, njegova organizacija pa je blago razpečavala.
■ Najcenejši pismonoša na svetu.
V	vasi Dobriča v Hercegovini, nedaleč od Stolea, imajo pismouošo, ki pozinri in poleti raznaša pošto po hribovitih krajih na 42 km daleč. Na mesec prehodi okrog 1.000 km. vse to za mesečno plačo Din 100'—. Na vsak kilometer mu pride potemtakem po 8 par. Pismonoša ee imenuje Vule Smajlhodžič in je gotovo najcenejši pismonoša na svetu.
■ Dobri izgledi za pšenico in koruzo. Letos so pridelali v Ameriki in Kanadi znatno manj pšenice kot prejšnja leta, tako da se nam obeta prav dobro vnovčenje jugoslovanske pšenice. Združene ameriške države so povprečno pridelale v prejšnjih letih 800 do 900 milijonov bušljev, letos se pa pridelek ceni samo na 614 milij. bušljev. V Kanadi, kjer so prejšnja leta pridelali povprečno 400 milijonov bušljev, so letos pridelali samo okrog 220 milijonov bušljev. Po dosedanjih računih bodo Združene ameriške države morale kupiti še okrog 150 milijonov bušljev. Kanada bo pa lahko izvažala okrog 100 milijonov bušljev.
Z ozirom na to, da bo kanadski presežek premajhen, da bi kril ameriški primanjkljaj, bo morate nakupiti pšenico cel6 Amerika. Računa se, da bodo Jugoslavija, Romunija, Mad-jarska in Bolgarija z lahkoto prodale svojo pšenico, kar bo tudi za našo državo velikega pomena. Prav tako izborni izgledi se nam obetajo za prodajo koruze. Pričakuje se celo, da bo cena koruze letos večja od cene za pšenico.
■ Angleži gradijo še en velik prekooceanski parnik. Z ozirom na zelo dober obisk, ki ga ima pri vsakem potovanju iz Amerike v Evropo in iz Evrope v Ameriko francoski parnik »Normandie« in angleški parnik »Queen Mary«, bodo v Franciji kakor tudi na Angleškem začeli graditi nove velike prekooceanske parnike. Angleški paroplovni družbi »Cunard White Star Line« ie že odobren kredit v znesku 5 milijonov funtov šter-lingov za gradnjo nove ladje tipa »Queen Mary«, francoska družba pa je izjavila, da bo tudi ona začete graditi nove ladje tipe »Normandie« takoj, ko začnejo Angleži graditi novo »Queen Mary«.
k- Izgubljeni otroci. Orožniki v Dom-ž^rh so nrijeli dva fanta stara okrog 12 do 15 let, ki sta med drugim znala povedati, da si razen z beračenjem služita denar tudi tako, da dajeta svoje telo na prodaj nekim gospodom iz Ljubliane. V zvezi s tem sta bila v Ljubljani aretirana neki ljubljanski trgovec in neki pekovski moister. nekega tretjega gospoda pa je pred kratkim smrt rešila sitnega onravka s policijo. Vest o teh aretacijah je izzvala v Ljubljani silno oeorrenie nad krivci, ki javnosti sicer še niso znani.
■ Koristno opozorilo. Opozarjamo naše cenjene Tfitetelie. da nošlie firma »Radiosa..*. v Zagrebu, ki proizvaia znani zdravilni »Hersan čaj«, popolnoma br. »plačno poskusni vzorec svojega čaja, vsakemu čitatelju »Družinskega tedr>”-"<. p'5ite ->n dopisnici ter se sklicujte na oglas v našem listu!
Zanimivosti z vsega sveta
Na berlinski olimpiadi so razstavili
dve steklenici najstarejšega vina na svetu, ki so ga baje v 3. stoletju našli v neki grobnici porenjske oblasti.
V dveh dneh prenesejo posebna nemška letala za prekooceanski promet pošto iz .Rio de Janeira v Frankfurt na Meni (10.000 kilometrov).
Plavanje bodo uvedli kot obvezen predmet v vseh plzenskih šolah. Učenci se bodo učili plavanja že v 4. razredu osnovne šole.
Beračenje bo na Madžarskem od
1.	novembra dalje prepovedano. Za uboge bodo morale skrbeti občine in druge javne dobrodelne ustanove.
Kapetan Fagert iz Newyorka se je te dni ločil od svoje žene zato, ker se je vdala pijači. Kapetan je pred sodiščem izjavil, da sme samo ena oseba v družini piti, a to sme biti edino
—	mož.
Najmodernejšo kaznilnico v Evropi ho v kratkem zgradila italijanska vlada v Rimu. Zgraditev bo stala nad 6 milijonov din. Kaznilnica bo imela šolo, bolnišnico, knjižnico in najmodernejše delavnice.
25 milijonov din bo izdala angleška vlada za plinske maske, da bodo prebivalci vami pred plinskimi napadi. Maske bodo začasno spravili v posebna skladišča in se bodo razdelile prebivalstvu samo ob potrebi.
Zeleno kri za transfuzijo je pred kratkim iznašel dr. John Semers, profesor nebraške univerze v Združenih državah. Kri je dobil iz rastlin. Poskusi, ki jih je napravil sprva na živalih, so imenitno uspeli. Neki živali so njeno kri zamenjali z zeleno in se je baje bolje počutila ko prej. To odkritje bo velike važnosti za medicino.
Dirko nojev je priredil italijanski častnik Meloni v Varšavi. Tekmovali so štirje noji in dosegli brzino 90 kilometrov na uro.
Od prevelike radosti je znorel atenski ključavničar, ko je te dni po 5 letih brezposelnosti dobil mesto v tovarni letalskih motorjev. (Znorel je v trenutku, ko se je prišel v tovarno predstavit.)
V banki »Frauenbank«, ki jo je
ustanovila neka ženska v Amsterdamu, so od sluge pa do bančne ravnateljice nameščene izključno le ženske.
Na Danskem se ženske lahko zavarujejo proti zakonu. Zenske od 13. do 40. leta plačujejo posebni zavarovalnici majhne mesečne premije. Ce se med tem časom poroče, jim zapadejo vplačani zneski. Ko pa izpolnijo 40. leto, se jim izplača večji znesek..
V Casablanci v Maroku je umrl 140 let stari musliman Cadur ben Abas. Ko so Francozje leta 1830. zavzeli Alžir, je bil Cadur med prvimi Arabci, ki so pomagali Franciji.
Najelegantnejši Anglež je Eden, minister zunanjih zadev. Tako imajo v Londonu že »Eden« klobuke, »Eden« čevlje itd.
Od prevelikega razburjenja je umrlo 20 ameriških črncev, ko so po radiu poslušali zadnjo borbo med boksačem Schmelingom in Joe Luisom.
Ime »Titulescu« so dali Cehoslovaki železniški postaji Halmey na češkoslo-vaško-romunski meji. Na romunski strani pa je dobila postaja ime »Be-neš«.
Prerokovanje — kazensko prepovedano. V Nemčiji je pred kratkim izšel nov zakon, ki določa visoko kazen za tiste, ki bi se na kakršenkoli način bavili s prerokovanjem.
Zgraditev najmodernejše bolnišnice, ki je bila pravkar dovršena v Chicagu, je stala 250,000.000 din. Bolnišnica ima nad 10.000 bolniških postelj, 12 operacijskih sob; najmodernejše medicinske aparate in preparate. Za razvedri-
lo	so bolnikom na razpolago koncerti, bioskopske predstave, gledališče in knjižnice.
Največjo zbirko mark, ki jo smatrajo filatelisti za najpopolnejšo, je te dni prodal saravaški maharadža londonski firmi Harmers za 300 milijonov dinarjev.
Zdravljenje tuberkuloze je v Litvi
po zakonu predpisano. Imovitejši bolniki se morajo zdraviti na svoje stroške, za revnejše pa skrbi država. Za bolnike pa, ki zanemarjajo svojo bolezen, določa zakon strogo kazen.
964 trgovcev z opijem so v zadnjih šestih mesecih usmrtili v Kini.
Poravnajte naročnino!
Banka Baruch
11.	Rue A liber, PARIŠ (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — PoMni uradi v Belgiji. Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxellps'-Holandija' št 1458-66. Ded. Dienst: Francija št. 1117-94. Pariš; Luxem-burg: ŠL 5967. Lusemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
e. vm. 1936.
tim
DRUŽINSKI TEDNIK
Muzej anekdot in smešnic
,	Dunaj,	avgusta.
Mladi dunajski fotograf Leopold ifs neF nedavno javil dunajskim časopisom, da ima doma zbirko 150.000 raznih smešnic in anekdot.
.Fechner ima manijo na smeš-nice. Marljivo prebira nemške časopise. Vsako smešnico in vsako anekdoto pazljivo izstriže in prilepi v poseben album. To delo opravlja Ponoči, ker je podnevi zaposlen v fotografskem ateljeju.
Ce obiščete ta »muzej« smešnic, vas Fechner ljubeznivo sprejme in razkaže police albumov, ki jih ima urejene^ strogo po »stilu« smešnic.
»AU želite album o taščah ali o Škotih,« vas prijazno vpraša, in fce je pred vami zaželjeni album.
Posebno pozornost vzbujajo albumi vsemogočih dovtipov o spor-Ustih, lovcih in ribičih, ter album 0 taščah, ki je po vsebini najbolj obširen.
Na razpolago vam je še zbirka smešnic s sodnije in policije, o šoferjih, o raztresenih profesorjih in o nesrečnih možeh.
V	nobenem albumu ne zadenete na dva enaka dovtipa. Zbiratelj lma namreč izboren spomin in Predobro ve, kaj je že nalepil, fechner je začel zbirati smešnice ^ kot gimnazijec pred desetimi Jeti. Danes ima njegova zbirka že veliko denarno vrednost.
Kuharica znamenitega pariškega zdravnika štrajkala 8 dni
Pariz, avgusta.
.Pri
znamenitem pariškem zdravniku dr. Liegeu je služila kuharica Josipina polnih 10 let. Zdravnik je vseh 10 let zadovoljen z njo.
Harmonija, ki je vladala med njima, pa je kmalu prenehala, ko 56 je pred nekaj meseci zdravnik Poročil. Razumljivo: Josipina je pac pričakovala, da bo ona njegova zena.
Ko se je zdravnikova žena vse-nla_ v stanovanje, je kuharica z mržnjo spr-emljala vsak njen korak. Sovraštva do mlade žene ni jnogla skriti, vsako priložnost je izrabila za prepir. Ko je bila pri zdravniku zbrana večja družba, je razgovor nanesel na štrajk delavcev, ki ga je večina gostov obsojala.
To je kuharico nemalo razkačilo, lezi je hotela dati duška s tem. da Je zagnala taso na mizo in nadrla zdravnika in njegovo ženo zaradi nerazumevanja socialnih potreb. Vsa razburjena je nato odvihrala v kuhinjo, se z raznimi stoli in policami zabarikadirala in začela svoj štrajk.
Zdravnikove prošnje in pretnje Pred kuhinjskimi vrati niso zalegle, »štrajk je uradno priznan,« je dejala, »in nihče me ne more izgnati !z kuhinje.«
Kaj je hotel zdravnik drugega, da je poklical na pomoč policijo, ki je trmasto kuharico s težavo ukrotila.
Služkinja podedovala m iti Jone
London, avgusta.
Angleška služkinja Mary Jackson iz mesta Janee je 8 let vemo in vdano služila neki bogati dami, ki ni imela svojcev. Končno pa je bila za svojo skrb in požrtvovalnost bogato nagrajena.
Nedavno je bogata starka umrla, v testamentu je določila Mary za svojo glavno dedinjo. Zapustila ji 3e vilo, posestvo in še 4 milijone din v gotovini.
Ko so časopisi objavili vest o starkini smrti in o srečni dedinji, 5e dobila Mary brezštevila ženitnih ponud. Odbila je vse ponudbe m nenadoma izginila iz Janeea. Domnevajo, da je odpotovala v Ameriko, ker je nedavno izrazila zeljo, da bi tudi ona rada »potovala okoli sveta«.
oseba. Prijatelji in prijateljice so zakoncema samo v breme in dostikrat tudi nevarni rušitelji zakonske sreče. Nikoli ne sme stopiti med zakonce tuja oseba!
Drugo nagrado sta dobila zakonca, ki sta pred dvema letoma proslavila zlato poroko. V 52 letih srečnega zakona sta se sprla samo sedemkrat. Resno sta se sprla samo enkrat, ko je mož eno oko vrgel na neko prodajalko cvetja. Po hudem nastopu z e* ženo je Filemon kaj kmalu * zadušil ljubezen do lepe cvetličarke in zakon je spet tekel dalje v lepi harmoniji.
Neizprosna usoda
noče izpustiti svojih---------------
žrtev
Newyork, avgusta.
Ni prazna fraza, da nekatere ljudi neprestano preganja zla usoda. Koliko nesrečnih ljudi bi nam znalo pripovedovati o tem.
črnec James Bisom (iz mesta Sumiti v državi Tenesi) ni doživel mnogo sreče. Pred nekaj meseci, ko se je oženil z lepo deklico, je že veroval, da se mu je sreča nasmehnila. Toda tudi zdaj je do-! živel veliko razočaranje. Njegova žena je bila pravi satan. Mučila je svojega moža do neznosnosti. Ne-; prestani prepiri so nesrečneža gnali v obup.
Pred nekaj tedni sta se mlada zakonca spet sporekla. Hudobna žena je v navalu jeze zagrabila nož in težko ranila svojega moža. Prepeljati so ga morali v bolnišnico.
Med prevozom je rešilni avto zadel v neki voz. Poklicati so morali drugi avto, da bi ranjenca prepeljal do bolnišnice. Toda že v drugo je bila nesreča tu. Pred bolnišnico se je vnel bencin; le z veliko muko so rešili ranjenca iz gorečega avtomobila.
Končno so ga vendar pripeljali v bolnišnico, kjer so ga po nekaj urah operirali. Operacijo je srečno prestal in po 14 dneh so ga poslali domov.
Ko je na poti proti domu na vogalu hotel zaviti v neko drugo ulico, je nenadoma pridrvel neki avtomobilist in podrl Jamesa na tla. Nesrečnež je bil na mestu mrtev.
Neizprosna usoda ni hotela, da bi nesrečnež ušel smrti.
m
. ur s\abega*
, vtednih 'takor deV kavo, Pa b0St6 p,Te KneiPP^0 ^
celniWce'
ftneippova
*,JB“	*	se	prilega	vsem!
Iz spiska je torej razvidno, da zna mlada milijonarka denar prav dobro razsipati. Največ potroši za konje in za pse. Oblek si kupi kar 30 hratu — in to naj elegantne j ših in najmodernejših.
(»O,« boste rekli; »pa so še vedno ljudje na svetu, ki se jim dobro godi!«)
zdravilnega rastlinstva, odstranjujejo brez najmanjše neprijetnosti vse pojave in znake čezmerne debelosti. Mladeniško sveže se torej počutite, ako uporabljate Slatinske tablete za hujšanje, ker izgine odvišna maščoba s trebuha, s stegen, izpod brade, vratu in skratka povsod, kjer je doslej kazila zunanjost, in iz notranjih organov. Nenormalna teža prične padati, telo postane vitko in lahko , in daje v pridobljeni novi prožnosti zopet veselje do življenja. Slatinske tablete se dobe v vseh apotekah 50 tabl. Din 24'—, 100 tabl. Din 39’— in 200 tabl. Din 69’—.
R. S. br. 27494/28. XII. 1935.
Idealni zakonski par
Newyork, avgusta.
Neki ameriški list je nedavno Razpisal anketo »Najidealnejši zakonski par«. Za najboljši odgovor so razpisali veliko denarno nagrado. Tekmovalci in tekmovalke so fnorali svoje zakonsko stanje prav ^kreno opisati.
Prvo nagrado sta dobila zakonca °donel iz Minesotte, ki sta listu Poslala tale odgovor:
»Imava tri otroke, ki naju neizmerno osrečujejo. Otroci so res vazen pogoj za srečen zakon. Sva pa velika nasprotnika sistema »enega °troka«. Starši, ki imajo enega samega otroka, so v neprestani nevarnosti, da izgube še tega edinega Jn da ostanejo sami.
Srečna zakonca nadalje menita, Qa so za dovršeno zakonsko srečo Potrebni trije otroci.
Vedno sva skrbela za to, da ni stopila med naju še kakšna tretja
20letna milijonarka potroši letno 13 milij. din
Newyork, avgusta.
Frances Matilda, 201etna hči nekega milijonarja ter naslednica »Dooteovih« milijonov, porabi letno za svoje zabave, obleko in izobrazbo okroglo 13 milijonov din.
Spisek izdatkov, ki ga vodi njen knjigovodja, izgleda približno takole:
Za hleve in konje gre 5,200.000 din; za obleke, obutev, krzna in ja-nalne obleke 1,300.000 din; za slučajne izdatke 1,000.000 din; rr, avtomobile in šoferje 800.000 din; za potovanja 520.000 din; za štirimesečno šolnino 500.000 din; za pse 1,500.000 din; za zabave 900.000 din; za bazen za plavanje 1,000.000 din; za vzdrževanje hiše in za postrežbo 2,000.000 din.
IZREDEN ZBIRALEC AVTOGRAMOV, AMERICAN GREENE IMA NA SVOJI KITARI 200 REDKIH AVTOGRAMOV
Zdravljenje prekomerne debelosti
Vzrok debeljenja je največkrat uživanje preobilne in nesmotrno sestavljene hrane ob nezadostni zaposlitvi mišičevja. Pri moških najdemo vzrok debeljenja tudi še često v preobilnem uživanju alkoholnih pijač, pri ženskah pa se pojavlja zlasti po prekoračenem 25. letu starosti. Sredstev proti preobilni debelosti ne manjka. Takšna so n. pr. izdatno gibanje mišičevja, šport, mehanična sredstva (masaža), elektrika, parne kopeli itd. Vendar pa vemo, da imajo te metode vsaka tudi svojo slabo stran, škodljiva pretiravanja in celo nevarnosti za zdravje. Slatinske tablete za hujšanje, ki so sestavljene iz zdravilnih mineralnih soli in neškodljivih ekstraktov
štiriletna deklica — kraljica Zulukafrov
Capetown, avgusta Neko pleme Zulukafrov je v mestu Ešovu v Južni Afriki adoptiralo neko štiriletno deklico bele rase in jo proglasilo za kraljico svojega plemena.
To nenavadno vest je neki burski lovec javil policijskim oblastem v Capetownu. Takoj so se napotili trije policaji v mesto Esov.
Zaslišali so poglavarja črncev, ki jim je na kratko povedal zgodbo o deklici:
»Nekako pred dvema letoma se je pojavila v našem mestu bela žena z otrokom. Tavala je po gozdovih in neprestano grozila s samomorom. S težavo sem jo pregovoril, da je opustila svojo namero. Obljubil sem ji, da bom sam skrbel za otroka, nakar mi je dete res izročila. Naslednji dan je izginila brez sledu. Dete je ostalo pri nas in od takrat skrbimo mi zanj.« Zulukafri so dali deklici ime »Uzi-beba« kar pomeni po naše »Planinski cvet«. Obenem so jo proglasili za kraljico svojega plemena.
Policaji so hoteli deklico odpeljati, a ona je zajokala in s povzdignjenimi rokami zaprosila, naj jo puste pri dobrih Zulukafrih. Policija je ugodila prošnji male kraljice.
Kaj vse lahko advokat doživi
Newyork, avgusta. Znani newyorški advokat Leon Hele je nekega ponarejevalca denarja tako izvrstno branil, da ga 'je sodišče res oprostilo.
Ljudska univerza
Kai veste o Španiii
Zadnji dogodki v Španiji so zbudili naš interes ta smo se nehote spomnili tistega, kar so nas še v šoli učili o tej vročekrvni zemlji, kjer so revolucije in upori doma. Iskreno pa moramo priznati, da nam je iz šolskih klopi ostalo prav malo. Ker pa je Španija precej daleč in ker z njo nismo imeli nikakih posebnih ne političnih ne gospodarskih zvez, nam je ostalo v spominu res prav malo.
Vsakdo ve, da goji Španija bikoborbe, da je Krištof Kolumb Ameriko odkril pod špansko zastavo. Dobro poznamo Primo de Rivero in poslednjega kralja Alfonza, vendar vse to je malo in premalo.
Oglejmo si natančneje to zemljo, kjer je danes ves narod razdeljen v dva smrtno si sovražna tabora, kjer je dnevno na tisoče mrtvih in ranjenih.
Španija zavzema večji del Pirenejskega polotoka, Velika je 497.254 kvadratnih kilometrov in ima okrog 23 milijonov ljudi. Po površini je potemtakem od Jugoslavije večja 2krat, po številu prebivalstva pa nekaj manj kot 2krat. Španci se med seboj ločijo glede na podnebje, na pokrajino in na temperament. Kastilijanci so na primer zelo resni, zaprti vase, delavni in ponosni, so dobri trgovci, nezaupljivi, vendar precej površni in senzualni. — Galegosi in Godosi so neokretni, brez velikih potreb — pošteni kmetovalci. Potem imamo še Baske, ki
jih je okrog 2 milijona, ter cigane, ki jih je okrog 100.000.
Vsi ti se zelo ločijo po temperamentu in ni čudno, če so si že tolikokrat bili nepomirljivi sovražniki.
Zlata doba za Španijo je nastopila, ko je Kolumb 1. 1492. odkril Ameriko. Španci so hitro obogateli in pojavila se je želja po vojevanju in osvajanju. Iz Mehike in Perua je zlato stekalo v ogromnih količinah.
Španija si je takrat osvojila velike in bogate pokrajine, vendar je do danes od vsega tega ostalo zelo malo. V 16. stoletju je imela v svojih rokah večji del Severne ta Južne Amerike, od Mehike in Kalifornije preko Srednje Amerike do polovice današnje Argentine, razen tega pa še Filipinska otočja v Indskem arhipelagu ter Karolinška in Marijanska otočja. Vse te ogromne zemeljske posesti je Španija v poznejših vojnah izgubila, tako da so ji ostali le Kanarski otoki, Rio de Oro in Maroko v Afriki ter malo ostrvo Fernando P. na Ekvatorju.
Španija je zelo hribovita. Bogata je rudnin, zelo je razvita živinoreja, vinogradništvo in sadjarstvo. V produkciji živega srebra, svinca in bakra zavzema skoraj prvo mesto v Evropi. Ne veliko manj proizvaja srebra, cinka ta železa. Ravno tako je na glasu njeno vinogradništvo in njena sladka vina, kakor Malaga ta Porto. Španija zavzema v svetovni produkciji vina tretje mesto. Svetovna znana je njeno južno
sadje, ki posebno dobro uspeva v okolici Valenci je, Murcije in na Balearskih otokih.
V	severnem delu Španije je zelo dobro razvita živinoreja, kjer imajo ovce s svilnato volno, znano po vsem svetu pod imenom »Merino«.
Lepa doba Španije je že zdavnaj minila, vendar je še vedno španski jezik šesti svetovni jezik, španski jezik se govori v Španiji, Argentini, čile, Urugvaju, Paragvaju, Boliviji, Peru, Ekvadorju, Kolumbiji, Hondurasu, Salvadorju, Venezueli, Panami, Kostariki, Nikaragui, Guatemali ta Meksiki. Računa se, da ga govori okrog 80—90 milijonov ljudi.
Španija je bila do 15. aprila 1931. leta kraljevina, sedaj je pa republika. Poslednji španski kralj je bil Alfonz XIII., ki še živi in še vedno upa na povratek v domovino.
Današnji dogodki v Španiji so nadaljevanje dogodkov iz leta 1931. Na eni strani so socialisti in komunisti, protivniki kralja ta cerkve; ti imajo državo v svojih rokah. Na drugi strani so uporniki, to so pristaši cerkve ta kralja.
Zdaj divja v Španiji državljanska vojna z vsemi svojimi grozotami. In tudi če bi te grozne vojne bilo juti-i ali pojutrišnjem konec, in tudi če bi zmagala današnja vlada ali pa če pride do restavracije kraljestva, lahko že danes z gotovostjo rečemo, da tudi tedaj še dolgo ne bo vse končano, ker ne smemo pozabiti, da se vrši v Španiji vojna med dvema svetovoma ta da so na izidu te vojne zelo zainteresirane velike evropske države. Zalost-, no, toda v Španiji bo še dolgo tekla Ikri.
Takoj po razpravi pa je advokat ves nejevoljen izjavil, da ne bo nobenega zločinca več branil, ker mu je klient plačal honorar s ponarejenim denarjem.
Leon Hele je bil nekoč tudi sam sodnik. Smatral je sebe za odličnega psihologa. Zato je bil tem bolj razočaran, ko je falzifikatorja (v njegovo nedolžnost je trdno veroval) rešil ječe; a zločinec mu je njegov trud plačal s ponarejenim denarjem. Pozneje je advokat ugotovil še to, da mu je zločinec ukradel iz žepa tudi zlato uro.
Dvoboj zaradi pesmi
Budimpešta, avgusta
Znameniti pevki Vally Tatse in Anika Veresz sta bili nerazdružljivi prijateljici. PeU sta v dveh različnih kabaretih. V prostih popoldnevih sta skupaj pili čaj, ob večerih pa sta se sprehajali in si pripovedovali svoje ljubavne doživljaje.
Nekega dne je Vally dobila an-gažman v kavarni »Negresco«. Istega dne pa je tudi Anika podpisala novo pogodbo z lastnikom kavarne »Bristol«. Kavarni sta bili blizu druga drugi. Obe pevki sta morali peti isto pesem, za katero se je Pešta v tistem času hudo navduševala.
Nerazdružljivi prijateljici sta vsak prosti čas preživeli skupaj.
Kmalu pa se je njuno prijateljstvo začelo krhati. Med njiju so stopili razni »prijatelji«, ki so z lažmi ščuvali drugo proti drugi.
Javnost, ki se je nekoč tako navduševala za obe mladi pevki, se je kmalu naveličala vedno iste pesmi. Zato je ravnatelj prosil Aniko, naj že najde kako novo romanco, češ da so poslušalci te pesmi že siti. Tedaj pa je Anika v navalu jeze izbruhnila:
»Kaj še! Svet ni sit pesmi, temveč glasu Vally Tatsejeve!«
Njuno prijateljstvo se je namah spremenilo v sovraštvo. Pevki sta si napovedali dvoboj z meči. Določenega dne sta se res sestali s svojima sekundantoma na velikem peštanskem travniku. Na dano znamenje sta se pomerili z meči. Prvi in drugi napad nista bila huda, ko pa sta se udarili v tretje, je konec Anikinega meča oplazil belo čelo Vally Tatsejeve.
Ranjena pevka se je zamajala, spustila meč in se onesvestila.
Ko je Anika zagledala na lepem čelu svoje nekdanje prijateljice krvavo srago, je udarila v jok. Sele zdaj se je zavedela svoje krivde. Užalila je svojo najboljšo prijateljico in zdaj jo je še ranila. Vsa skesana se je zgrudila k onesve-ščenki, ji božala roke, jokala nad njo in jo prosila odpuščanja.
Ko je po nekem času Vally spet prišla k zavesti in zagledala svojo nasprotnico topečo se v solzah, kar ni mogla razumeti. Ona, ki jo je žalila, ki jo je hotela ubiti, joče zdaj zaradi te neznatne praske...
Pevki sta si segli v roke, si ganljivo pogledali v oči — in ta lepi trenutek je iznova utrdil njuno prijateljstvo.
Za mlade matere
Izšla je knjižica »Moj novorojenček«, ki jo je spisala gospa L. Hočevar-Megličeva v pouk materam o vsem, kar potrebujejo za nego svojega otroka. Knjižica ima 32 strani in 25 slik. Novodobna dojenčkova oblačila so lepša, udobnejša in cenejša kakor staromodna. Knjižica se drži smernic, ki jih je avtorica spoznala v Ameriki. Knjižica daje tudi kratka navodila za prehrano, kopanje hi soln-čenje. Zelo važno je navodilo o otrokovem zobovju, z lepo nazorno sliko. Podan je tudi razvoj otrokove duševnosti, popisani so tudi različni vzroki otrokovega neugodja in joka.
Knjižica stane Din 12—. Naročite jo s poštno položnico na naslov: Papirnica Mira Vdovič, Ljubljana, Gradišče 4. štev. ček. rač. 14.608.
GROZE
16. nadaljevanje
Nekaj minut kasneje sta obstala pred policijskim ravnateljstvom dva avtomobila. V prvega sta 6edla Dorner in Vimez, v drugega nekaj policijskih agentov v civilu
»,Okraj našminkanih ustnic' štev. 1976!« je ukazal šoferju šel mednarodne policije.
*
V sobo so stopili trije možje: Vit-torio Santino, Lopez in še neki neznanec, ki ga Giannina doslej še nikoli ni videla. Možje so prijeli Gianni-no in jo odvedli v sprejemnico. Tam eo jo posadili na stol, se ustopili pred njo in ji zaželi prigovarjati.
Toda revica ni razumela ničesar... Z ■vročičnimi očmi je gledala okoli sebe...
Vittorio Santino ji je krepko stisnil desnico, toda Giannina ni čutila nobene bolečine.
»Vrag naj vzame to komedijo!« je zavpil Santino ves razkačen. »Tak odgovorite vendar!« Ali boste storili vse, kar od vas zahtevamo, ali pa...«
Stavka ni skončal, toda njegove oči so žarele tako strahotno, kakor bi hotele reči: »...Ali pa vas zadavim z lastnimi rokami!«
Tudi Lopezu je zalila kri glavo.
»Ali mar ne vidiš, da je to gnilo jabolko?« je zavpit. VKaj se bomo dolgo onegavili...«
Tretji — ki je Giannino prvič videl — ni rekel ničesar. Molčal je — in v njegovem molku je bila prikrita grožnja.
Zdajci je dvigndl roko, zamahnil... in njegova težka pest je udarila kakor bat po Giannini glavi.
Lahen vzdih... kakor smrtni krik...
In še je udarila železna pesi... Giannina je omedlela.
V ti6tem trenutku eo se zdajci odprla vrata in eignora Majou je prestrašeno pokukala v sobo.
»Policija!« je hripavo zavpila.
Ta edina beseda je udarila ko strela z jasnega. Lopovi so bili prvi trenutek tako presenečeni, da so skoraj izgubili glave. Santino se je prvi zavedel :
»Gramofon prinesi, babnica stara!«
Lopez je zagrabil .gramofon in ga navil. Zdajci je zahreščal argentinski tango. Santino je prijel Giannino okrog pasu in zaplesal z nezavestno ženo po sobi. Njena glava je mrtvo počivala na njegovi rami.
Na stopnišču so se zaslišali glasovi.
Vimez je odpahnil vrata, obstal na pragu in si začudeno ogledoval plešočo dvojico
Dorner ga je sunil proč in sko&il ko razjarjeni lev v sobo.
Pri priči je spoznal Giannino.
Zdajci eo odjeknili streli... Tako nepričakovano se je zgodilo, da se Dorner ni mogel v prvem hipu znajti. Lopez in oni tretjii lopov sta začela streljati na policijske agente, ki eo se vrgli na njiju.
V tistem trenutku se je pa začel Santino odmikati proti steni, držeč nezavestno Giannino pred seboj ko kakšen ščit.
Glasno je zaklical Dornerju in agentom :
»Le streljajte, njo boste ubili...«
Dorner je napel petelina. Tedaj eo, kakor bi odrezal, utihnili streli za njegovim hrbtom; torej 60 lopovi raz-oroženi! Ostal je samo še Santino, toda nihče si ni upal sprožiti samokresa. Giannina je bila lopovu prevaren ščit.
Korak za korakom ee je Santino odmikal k zidu. Dorner ni mogel videti iveč Giannini v obraz. Zdelo ee je, ko
Iz dnevnika nekega kriminalnega komisarja
da počiva lopovu na ramenih sadra-sta maska, negibna in mrtva...
Ali je mar že mrtva?
Samo še dva koraka — in Santino bo pri zidu! Tedaj je opazil Dorner v steni ozko špranjo.
Kakor blisk ga je prešinila misel: v steni j« prav gotovo tajen izhod! Če ga lopov doseže, bo brez dvoma ušel...
Dorner je vrgel samokres proč in se ko tiger zagnal lopovu za vrat. Boriti ee kakopak ni mogel z njim, ker je bila Giannina vmes.
Dornerjevi prsti so se zarili ko jekleni kavlji lopovu v vrat. Ves je po-sinel v obraz in oči so mu izstopile iz jamic... Trše je stiskal Dorner, trše je Santino prižemal Giannino nase...
Zdajci je skočil neki agent Dornerju na pomoč in treščil Santina s kopitom samokresa po glavi.
Lopovu je zdrknila Giannina iz rok...
Mrtva?
Dorner je pri priči izpustil Santina, padel na kolena poleg svoje ljubljene žene in prisluhnil na njene prša. Srce ji je še utripalo... komaj še...
»Giannina! Giannina!« je vzklikal detektiv ves srečen in ji poljubljal hladne roke. V očeh so ee mu zasvetile solze...
»Mož brez živcev« je jokal ko nebogljen otrok.
Zdajci so se začele Gianninine veke premikati, trepetale so ko nemirna krila metulja — in naposled — je odprla oči.
»Giannina! Giannina!« je hripavo kriknil Dorner.
Lahen smehljaj, srečen in hvaležen, je obkrožil njene lepe izsušene ustnice...
»Marija!« je dahnila Giannina komaj slišno in z glavo namignila na sosedno sobo. Tedaj je Dorner vedel, da ni rešena samo Giannina...
Čez četrf ure so se vrnili na policijsko ravnateljstvo: Dorner in Giannina, Vdmez in Marija. Avto je zdrznil mimo malih hišic z bledordečimi, modrimi in zelenkastimi zastori...
»Več ko tri tisoč hišic, več ko tri tisoč nedolžnih žrtev...« si je mislil Dorner in stisnil svojo ženo tesno k sebi...
KONEC
DOŽIVLJAJI POGUMNEGA DEČKA
V prihodnji številki »Družinskega tednika« začnemo prinašati velezanimivo resnično povest o 61etnem dečku Loryu, ki so ga »kid-naperji« — ameriški grabi-telji otrok — ukradli materi.
DOŽIVLJAJI POGUMNEGA DEČKA
so zajeti iz resničnega sodobnega ameriškega življenja, v katerem se odraža pohlepnost po denarju in brezsrčnost zločinskih ljudi, v ospredju pa stoji naš mali junak, ki je bil vzgojen kot mož z junaškim srcem.
Znamenita ameriška pisateljica
DOROTHY BLACK
je popisala te resnične dogodke res zanimivo, tako da bodo vsi naši cen j. čita-telji in čitateljice z naj večjim zanimanjem čitali povest in vsakokrat nestrpno pričakovali novega nadaljevanja.
DOŽIVLJAJI POGUMNEGA DEČKA
prično izhajati v prihodnji številki. Prosimo vse naše cenj. čitatelje, da na to novo zanimivo in ganljivo zgodbo opozore tudi svoje znance in prijatelje.
Tinetina najboljša vloga
Nemški napisala Mira Gruhenberg
Za prosto službo se je potegovalo sto nezaposlenih. Eden izmed njih je bil Charles Forain, in prav on je imel najmanj upanja, zakaj ne priporočila hi imel ne izpričeval.
»Ali imam lahko vsaj malo upanja,« je sramežljivo vprašal.
»Predsedniška seja bo v sredo,« je godrnjavo menil ravnatelj, »tam se bo šele odločilo.«
Torej spet teden dni čakanja, čakanja — zaman. Zakaj — da bo službo dobil nekdo drugi, je bilo itak že pribito. Že mesece in mesece je tako. Nihče mu noče dati priložnosti, da bi pokazal, kaj zmore in zna. Seveda, če se ozirajo zmerom le na takele čednosti, kakršne so točnost, pridnost in zanesljivost; v teh se kakopak ne more kosati z drugimi. Toda v njegovi glavi je kar vršalo stvar niških domislekov; prav gotovo bi njegove ideje, ki jih je stresal kar iz rokava, vsakemu podjetju od sile koristile.
»Prav tako vam gre, kakor meni,« je zamišljeno dejala Tineta, srčkana gledališka levinja, ki ji je v neki majhni kavami tožil svoje gorje, čeprav jo je bil šele komaj spoznal. Morda je prav čudna skupnost njune usode zgradila tako
hitro most med obema mladima človekoma... »Tudi meni nočejo dati nobene velike vloge, ker ne verjamejo moji nadarjenosti,« je žalostno dodala.
»Tega res ne razumem,« je galantno odgovoril Charles,« saj vam mora vaša lepota vendar vsepovsod odpreti vrata.«
»Mislite?« je hladno vprašala. »Takšnih poti ne ubiram!« je energično dodala.
»Rekel bi,« je modrijansko pripomnil Charles, »da je z lepoto tako kakor z bogastvom, reven človek mora plačati z denarjem, bogatin ima pa kredit...«
Tako se je torej začel pogovor, ki je trajal še dolgo.
V sredo bo odločilna predsedniška seja. Toda saj vemo, kakšne so take in podobne reči; 'ravnatelj izbere po svoji volji, seja pa potrdi. In ravnatelj je bil že izbral; ministrovo priporočilo je zapečatilo usodo devet in devetdesetih.
Toda v torek je dobil ravnatelj nepričakovano obisk. Galantno je ponudil srčkani dami stol in jo vprašal:
»S čim vam lahko ustrežem?«
»Prišla sem po listine svojega
■V/*.;-
*
Citajte
naročajte
priporočajte
FRANCOSKI TEKMOVALCI NA OLIMPIAUI V BERLINU (S PO TEKMAH ZABAVAJO PRI GRAMOFONU
Družinski
tednik
*
moža, ki se je potegoval za prosto službo.«
»Odločitev bo šele jutri, milostljiva,« je prijazno dejal ravnatelj.
»Vem. Toda moj mož nima prav nobenih šans.«
»Zakaj bi človek že vnaprej vrgel puško v koruzo,« je še laskaveje vprašal ravnatelj.
»Spričeval nima in priporočil tudi ne.«
Ravnatelj se je nasmehnil: »To nič ne de; vsakdo mora enkrat začeti.«
»Občudujem vašo bistroumnost in uvidevnost, toda rekla sem že, da niti priporočila nima.«
»Pri nas ne poznamo protekcije.«
»To se imenitno sliši, gospod ravnatelj. Kljub temu pa stavim, da moj mož službe ne bo dobil.«
»Nu, pa staviva; kolikšen je vstavek?«
Lepa ženičica je vstala: »če vas bo razveselilo, ko boste videli srečno ženo, potlej vas prosim, da mi pridete veselo novico sami povedat.«
Ravnatelj ji je galantno ponudil roko in vprašal: »Prosim za ime vašega soproga!«
»Charles Forain.«
*
Naslednji dan je bil na predlog ravnatelja sprejet Charles Forain v službo. Ravnatelju se je od sile mudilo, da odnese ljubki ženici veselo vest še toplo. Pri Forainovih je bila miza pogrnjena za tri.
S sladkogrenkim nasmeškom je ravnatelj pripomnil: »Torej ste že pričakovali, da se bo srečno izteklo?«
»Navajena, sem,« je žareča od sreče odgovorila domačica,« da stave zmerom izgubim.«
V naslednjih tednih so se vsi predstojniki podjetja prepričali o dveh stvareh: prvič da je Charles za vsako delo neporaben, drugič pa, da je gospa Forainova najpri-kupnejša ženica, ki je sploh kdaj stopila v te dolgočasne pisarne. Prihajala je sicer prav redko, toda zmerom takrat, kadar še je nad glavo njenega nediscipliniranega moža zbirala nevihta.
»Z mojim možem niste zadovoljni, čujem,« je očitajoče potožila ravnatelju.« Včasih pride prepozno in tudi med delom se mu včasih prikrade kakšna napaka. Ali mar ne?«
»žal,« je potrdil ravnatelj, »vsak dan slišim kakšno pritožbo.«
»Zakaj ga pa pustite na takem mestu, kjer dela ne zmore?«
»Vi sami, milostljiva, tako govorite?«
»Da. Če bi bila jaz ravnatelj, bi v dobro podjetju, sicer pa, kaj bi vam dajala nasvete...«
»Da, že...« je odgovoril ravnatelj, ne vedoč, kaj naj zine.
»Vi sami, gospod ravnatelj, ste dovolj modri, da boste na njegovo mesto postavili človeka, ki je poosebljena točnost in pridnost, in ki ima tudi sicer vse druge potrebne čednosti.«
»Torej naj vašega moža...«
»Kakopak, gospod ravnatelj. Mojemu možu dajte takšno delo, kjer bo lahko pokazal svoje zmožnosti, svoje imenitne domisleke, kjer bo lahko svojo stvarniško moč porabil v korist podjetju.«
»Uganili ste mojo namero, milostljiva,« ji je pritrdil ravnatelj in ji vroče poljubljal roko, ki mu je ni odtegnila.
Na splošno začudenje Charlesu niso odpovedali. Narobe. Dali so mu imenitnejšo službo — in mož se je tam počutil prav zadovoljnega. In glej, od tistega dne so bili s Charlesom tudi vsi drugi zadovoljni: po zaslugi njegove imenitne propagandne ideje je podvojilo podjetje prodajo. Zadovoljen ja bil torej Charles, ki se mu je obetala pioclo-nosna kariera, za do ■■olj na je bila lepa ženica, ki ji je navdušeni ravnatelj pošiljal vsak dan prekrasno cvetje in darove, in zadovoljen je bil naposled še ravnatelj sam, ker si je obetal, da bo sčasoma dosegel pri niej še kaj več, ne samo ljubeznivih besed in pogledov.
Toda čas je mineval — in ravnatelj ni dosegel ničesar več. Njegova strast se je kakopak samo stopnjevala in lepega dne spomladi je tako prekipela, da je rotil Ti-neto, naj se loči od svojega moža in postane 'njemu žena.
»LOčitev je nemogoča,« je/odločno dejala lepotica,
»Zakaj?«
Globoko je Tineta zajela sapo, preden je odgovorila: »Ker še poročena nisem.«
»Torej ste njegova prijateljica?«
»Tudi to ne.«
»Prosim vas, za pet ran božjih, pojasnite mi to čudno zadevo.«
Odkritosrčno mu je povedala načrt, ki sta ga — siromaka — takrat v kavarni skovala. Imenitno se jima je bil posrečil.«
Dva uboga človeka, brez beliča in brez uma; — zakaj bi ne bila drug drugemu pomagala,« je prostodušno dejala.
Morda si zdaj mislite, da je to odkritje ravnatelja razveselilo in navdušilo, saj ni bilo njegovi strasti nobenih legitimnih' zaprek več v napoto. Toda človeška narava je
MLADI iVICAR FRANC HUC JE PRISPEL S SVOJO MATERJO NA OLIMPIJSKE IGRE, KJER BO KAZAL SVOJO UMETNOST V VIHTENJU ZASTAVE
čudna. Zdajci se je ravnatelju zazdela Tineta brez teh ovir mnogo manj poželjenja vredna, celo jezil se je, da je nasedel na limance. Lepi ženici je dal koj tisti dan slovo, Charlesu je pa grenil življenje, kjer mu ga je le mogel.
*
Prav v tistem času je razpisalo neko konkurenčno podjetje imenitno službo. Kakopak se jih je spet mnogo potegovalo zanjo in tudi Charlesa ni manjkalo med njimi. Nič ni kazalo, da bi službo dobil, toda dan pred odločitvijo je obiskala Tineta ravnatelja. Galantno ji je ponudil stol in vprašal: »S čim vam lahko ustrežem?« — »Prišla sem po listine svojega moža, ki se je potegoval za prosto službo.« — »Odločitev bo šele jutri, , milostljiva.« — »Vem. Toda moj mož nima prav nobenih šans.« -r »Zakaj bi človek že vnaprej vrgel puško v koruzo?« — »Spričeval nima in priporočil tudi ne.« — »To nič ne de. Vsakdo mora enkrat začeti.« — »Občudujem vašo uvidevnost, toda rekla sem že, da niti priporočil nima.« — »Pri nas ne poznamo protekcije.« — »To se imenitno sliši, gospod ravnatelj._ Kljub temu pa stavim, da moj mož službe ne bo dobil.« — »Nu, pa staviva; kolikšen je vstavek?« — »Ce vas bo veselilo, ko boste videli srečno ženo, potlej mi pridite veselo novico sami povedat.«
*
Naslednji dan so na ravnateljski seji sprejeli Charlesa v službo. Ravnatelj je takoj po uradnih urah odhitel v stanovanje prikupne ženice, da bi ji sporočil veselo novico še toplo. Toda na poti je srečal dobrega znanca, ravnatelja konkurenčnega podjetja, ki mu je kar brž odprl oči...
Z zbadljivim nasmeškom je stopil ravnatelj v stanovanje, kjer je bila miza že pogrnjena za tri.
»čestitam, milostljiva, vašega moža smo sprejeli v službo.«
»Ali si lahko mislite, gospod ravnatelj, kako srečna sem?«
»Ni vredno besed, milostljiva. Ker smo pa sprejeli v službo vašega moža, bi vas prosil, da mi zastran reda pokažete poročni list,« je podsmehljivo dejal ravnatelj.
Z zlobnim izrazom je pričakoval njene zadrege. Toda lepa ženica je stopila mirnih korakov k pisalni mizi.
»Prosim,« je dejala in ponudila ravnatelju neomadeževano listino, kakor se to spodobi za poročni list, ki je star šele osem dni...	*
Zanimiva zakonska pogodba
London, julija-Neka Londončanka je ob zahtevi ločitve zakona predložila sodišču zanimivo zakonsko pogodbo, ki j° je na zahtevo moža podpisala nekaj dni pred poroko. V pogodbi je zahteval mož od svoje žene takele stvari:
...žena se ne sme nikoli protiviti volji svojega moža in se nikoli z njim prepirati.
...nikoli se ne sme šminkati. ...pokaditi ne sme na dan vec ko 4 cigarete.
...opravljati mora vse gospodinjske posle sama.
...obvezati se mora, da ne bo nikoli zahtevala ločitve zakona ona, da pa bo brezpogojno pristala na ločitev, če bo to zahteval njen mož.
Kljub tej pogodbi (nam se zdi. da ravno zaradi te pogodbe) žena ni mogla vzdržati v tem zakonskem peklu. Končno se je zatekla k sodišču, ki je osvobodilo nesrečno ženo takega zakona in ji prisodilo .visoko vzdrževalnim).
KALODONT
Slavni francoski prebival nekoč del j mu je postalo dolj rediti koncert, todi trije pevci. Nikjer j ti. Tedaj pa ga je zoril, da so v tulu
i ne!« je dejal. »Dam vam Se in pisalno mizo, ako želite...«
SCHAFER, znameniti drsalec na ledu in imejitelj olimpijske medalje, nese olimpijsko baklo na grob neznanega junaka na
DUMAJU
ce in ga prosil, naj mu »po-i pevce. Upravnik je sklada-irošnji ustregel. Trije kaznjenci večer hodili v spremstvu straž-a koncertne vaje. Njihovi gla-bili Peeru tako všeč, da je po i stopil h kaznjencem in jim il, naj gredo z njim v Pariz, jih angažiral za operne pevce, radi!« so odgovorili kaznjenci, pravnik nas ne bo hotel pu-
Da bo izbira na mizi
Nekaj receptov izbranih jedi
Pražena karfijola
2 večja karfijolna cveta z vJ;- ,vo<*°’ poparjena razdelite na je kose, ker mali kosi radi razpa-Karfijolne cvete zavijte v po-etao testo, ki ga pripravite takole: Na 120 gr moke primešajte eno usmmko belega vina, posolite, dodajte 0 zlico olja in na koncu še sneg oega beljaka. Karfijolo pomakajte v Pripravljeno testo ter ga nato pražite a masti ali olju. Posebno dober je, ea pražite na presnem maslu.
Dušen telečji jezik s krompirjem
Poparite telečji jezik s slano vodo. z njega kožico in ga nato ^asa	v masti, ki ste ji
P “ali nekoliko petršilja, zelene in če-Ko ste Jezik tako nekaj časa usili, ga zrežite na koščke. Soku, v knJ6m ste jezik dušili, dodajte ne-ouko zmlete paprike in eno ali dve r*ci mleka ter polijte z njim jezik, arniramo ga s pasiranim krompirjem tako postavimo na mizo.
Gnjatni omlet
Razbijte 12 jajc, posolite jih in jim odajte 4 žlice smetane in vse to do-
0 premešajte. V ponvi stopite mast
1 maslo in denite na to 200—250 gr
dobro sesekljane gnjati, nato pa dodajte pripravljeno jajčno zmes. Vse to mešajte toliko časa na ognju, dokler dodobra ne zarumeni. Zmes obrnemo in jo pustimo zarumeneti tudi na drugi strani. To serviramo na toplem krožniku.
Enako gnjatno omlet lahko napravite tudi v manjši količini.
Malinova krema
Vzemite četrt kg malin, ravno toliko sladkorja (najbolje kristal) ter 1 beljak. Maline zmešajte s sladkorjem in dodajte temu beljak. Mešati je treba pol ure. Ko se je masa skrčila, jo postavite na led. Pred serviranjem posujte strjeno maso s celimi malinami in jo okrasite s stolčeno smetano. Krema od malin je priporočljiva, ker je zelo osvežujoča, zlasti v poletnem času.
Ruski kisel
Vzemite pol kg višenj, malin, marelic ali breskev ter kuhajte to s sladkorjem. Ko postane mehko, pasirajte in pustite, da se ohladi. Posebej zmešajte 3 žlice krompirjeve moke s hladno vodo ter dodajte to skuhani zmesi. Tako pripravljen ruski kisel postavite na led. Ruski kisel je zelo okusen in osvežujoč.
Dieta za stare ljudi
Znano je, da potrebujejo stari ljudje ^ J hrane ko mladi. Količina hrane . s starostjo vedno bolj zmanjšuje, r organizem peša, izgublja svojo astičnost in intenzivnost. Zaradi r/ttanjšane energije se tudi zgorevanje našem telesu vrši počasneje.
Starost pa potrebuje tudi posebne J*te. Kdor hoče tudi v starosti biti r~raY. mora biti zelo oprezen v pre-ani. Ostareli organizem ni treba pre-“»remenjevau z jedjo in pijačo.
Y higieni starih ljudi ima dieta naj-ažnejši vpliv. Zdravniki dajejo sta-ljudem te-le nasvete:
Starci morajo zelo redno živeti. Pa-ZlJ° naj predvsem na to, da jemljejo unevne obroke hrane vselej ob določeni uri. Najmanjša netočnost v tem Pogledu more izzvati težke posledice njihovo zdravje. Umirjeno, redno življenje in zmernost v prehrani so najvažnejši pogoji za starčkovo zdravje.
Nikdar ne smejo stari ljudje preobremeniti prebavnih organov, ali ^zeti preveč hrane naenkrat. Bolje je, da jedo večkrat na dan, a v manjših obrokih.
Na gostijah, družabnih večerih itd. ljudje navadno več jedo kot sicer, in se včasih tudi preveč najedo in preveč napijo. Mlademu človeku morda res nudo ne škoduje, toda starim se maščuje taka preobremenjenost dvakratno. Lahko nastanejo težki želodčni ali črevesni katarji in razne druge komplikacije. Po takem ekscesu spozna starec sam najbolje, česa se je treba ^ogibati.
Sploh vsak človek, starejši pa še “°'j, če hoče učakati visoko starost, naj pazi predvsem na dvoje: na red ln na zmernost.
Na kaj je treba paziti pri uživanju sadja
Sadje je zdrava in dobra hrana. Ima mnogo vitaminov, hranljivih soli, osve-zujočega eteričnega olja in sladkorja.
Pri uživanju sadja moramo paziti na Sedeče:
1. Jesti smemo samo zrelo sadje. Nezrelo sadje je težko prebavljivo in fahko izzove težke posledice v želodcu 'n črevesju. Nezrelo in prezrelo sadje uPorabite za kompote in marmelade.
2. Pred iedjo je treba sadje dobro
oprati. Na sadju se zbira prah in bacili raznih nalezljivih bolezni. Jagode, češnje, višnje in sploh sadje, ki ga kupujete na trgu, je treba izprati celo po večkrat.
3. Ljudje z občutljivim želodcem naj sadje raje olupijo. Zdravi ljudje pa naj jedo sadje neolupljeno, kajti v lupini je največ vitaminov.
4. Samo po sebi je umevno, da je treba črvivo in nagnito sadje obrezati.
5. Tudi sadje moramo dobro prežvečiti, da želodec in čreva ne bi imeli preveč posla. Tudi sadja ne smerno jesti preveč hkratu, ker prevelika količina rada povzroča težave v želodcu.
6. Večjih sadnih koščic in zrn nikar ne požirajte. Ena ali dve koščici vam morda res še ne povzročijo posebnih težav, ker jih želodec pusti neprebavljene dalje, toda v večji množini zaužite koščice privedejo do težkih posledic. (Trditev, da povzročajo pogoltnjene koščice vnetje slepiča, sicer res ne drži. — Vnetje slepiča povzročajo bacili.) Povzročajo pa druge težkoče prebavnim organom.
7. Nikoli ne smemo neposredno po zaužitem sadju piti vode, ker se sadno meso napihne, kar povzroča tudi hude bolečine.
Nevidne rokavice
Newyork, julija Znano je, da Američanke čestokrat presenetijo svoje evropske tovarišice z novimi kozmetičnimi izumi.
Tako je nedavno neki večji kozmetični zavod v Ameriki iznašel novo olepševalno in zaščitno sredstvo, »nevidne rokavice«.
Dama, ki si hoče zavarovati svoje roke pred soncem ali pred prahom, namaže roke z neko zmesjo. Na roki se napravi tanka, steklenasta prevleka, ki je s prostim očesom niti ne opazimo in ki jo po uporabi prav lahko spet speremo z navadno vodo.
Američanke navdušeno trde, da so te »nevidne rokavice« prav imeniten izum, za katerega se vsevprek navdušujejo.
Nega rok
Tudi pri vkuhavanju sadja in zelenjave morate paziti na nego svojih rok. Sadni sok se močno vpije v kožo in pušča temne, marogaste madeže. Da se izognete tej nevšečnosti, si zavarujte roke z gumijastimi rokavicami.
če si pa ne morete ali ne marate zavarovati rok, jih po končanem delu takoj temeljito umijte s citronovim sokom in jih namažite s suho ali mastno kremo. Trda koža se na ta način spet omehča.
Pri lupljenju zelenih orehov se boste pa svojih rok malodane prestrašili. Te temno kostanjeve barve se znebite s tekočino, v kateri ste kuhali zelene orehe.
Kadar se vrežete v prst, a nimate pri poki ne joda ne obliža, vam služi tudi tanka jajčna mrena kot odličen pripomoček za rano.
Tajna zakonske sreče
Znameniti francoski psiholog in romanopisec Maurice Decobra daje ženskam, ki hočejo biti ljubljene, tele nasvete:
1. Bodite lepe — ali kar ’e več vredno, bodite vedre in ljubke.
2. Od desetih mož je vsaj osem takih, ki polagajo največ pažnje na ženino zunanjost. Zatorej naj ženska pazi na modo in kozmetiko.
3. Psihološko je razumljivo, da ugodno vplivajo pohvalne izjave, čeprav niso duhovite, kakor na primer: »Ah, vi pa res niste, kakor drugi možje!« — »Le kaj, kaj bi počela jaz, če bi me vi zapustili!« — »četudi mi ne boste dali ničesar, ljubila vas bom kljub vsemu...«
4. Bodite zveste! Zvestoba je temelj ljubezni in trajne zakonske sreče. Nezveste žene ne ostanejo dolgo v zakonu.
T3»iBPi»Bu5Bi81
bo še ohranil?
Beli in lepiso ti zobje! Vendar je lahko mogoče, da se je na notranji strani že tvoril nevarni zobni kamen,ki jezelopogosto vzrok težkih zobnih obolenj.
Zdravi zobjeso dragocenosti Varujte jihl Čistite svoje zobe redno, zjutraj in zvečer, s Sargovim Kalodontom. Kajti S a rgo v Ka I o d o n t je edina zobna krema v nači državi, katera vsebuje sulforicinoleat, že neštetokrat preizkušeno sredstvo proti zobnemu kamnu. Samo z rednim čiščenjem zob s Sargovim Kalodontom se odpravi zobni kamen in se prepreči njegova ponovna tvoritev.
★ Pozori Poskusite enkrat novo ustno vodo Kalodont. Koncentrirano sestavina, zelo varčna v uporabi, razkuiuje in ugodno osvotuj«.
5. Bodite čuvstvene! Moške je treba prikleniti nase s čuvstvom; paziti je treba, da si jih ne odtujite s kakšno neumnostjo, z neumestno šalo, ali nepravilno gesto.
6. Skrbite, da bo vaš mož živel neprestano v iluziji, da je v vas našel res svojega dobrega in iskrenega prijatelja. V razgovoru bodite iskreni, prisrčni, to daje vedno novo svežost. Zakona nobena stvar bolj; ne zdolgočasi, kakor vsakdanji plehki razgovori.
7. Ljubosumnosti ne smete svojemu možu nikoli pokazati. Trdovratna ženina ljubosumnost, s katero vsak dan muči moža, je podobna oni kaplji, ki sčasoma izdolbe tudi najbolj trdo ska-
Anekdote
Papež Pij IX. in nadležna Američanka
Ko je papež Pij IX. (1792—1878) nekoč sprejemal v Vatikanu ženske delegacije iz tujine, je prišla k njemu po blagoslov tudi neka Američanka. Poljubila mu je roko, potlej je pa obstala. Papež jo je vprašal, ali morda še česa želi.
»Oh,« je vzdihnila, »če bi mi hoteli, sveti oče, podariti tudi svojo sliko.«
»Nate, dobra žena,« je dejal papež in ji dal svojo sliko.
»Ali bi se hoteli na sliko še podpisati?« je zaprosila Američanka.
Papež je nabral čelo; ni rad dajal avtogramov. Naposled se je pa vendarle podpisal.
»Ali mi hočete, sveti oče, podariti še pero, s katerim ste se podpisali?«
Tedaj je bilo pa papežu vendarle preveč.
»Zakaj ne črnilnik
Če se knjige posojujejo...
Slavni ameriški humorist Mark Twain je bil nekoč z mladim književnikom pri nekem svojem prijatelju na večerji. Po večerji jima je gospodar razkazoval knjige. Nekaj knjig je bilo mlademu književniku tako všeč, da je prosil gospodarja, naj mu jih posodi. Gospodar pa je odločno odbil njegovo prošnjo, češ, da knjig iz principa ne posojuje nikomur. Ko je Mark Twain videl žalostno mladeničevo lice, je dejal:
»Vidite, meni se zdi, da ima naš gostitelj čisto prav, da ne posoja knjig. Vem iz lastnih izkušenj, da posojene knjige navadno nikoli več ne vidite. Te knjige na primer, ki jih vidite tukaj, so bile nekoč vse v moji knjižnici...«
Kaznjenci — operni pevci
skladatelj Peer je časa v Tuluzi. Ko postalo dolgčas, je hotel pri-koncert, toda manjkali so mu Nikjer jih ni mogel stakni-pa ga je neki prijatelj opo-so v tuluški kaznilnici trije kaznjenci, ki imajo izvrstne glasove.
Peer se je takoj napotil k upravniku kaznilnice in ga prosil, naj mu sodi« tri teljevi so vsak nikov na sovi so
koncertu stopil h predlagal, naj gredo z kjer bi jih
»Prav radi!« so »toda upravnik stiti...«
»To naj vas prav nič ne skrbi, teden dni boste pomiloš&ni.«
In Peer je res držal besedo. Posredoval je pri predsedniku republike in oni trije kaznjenci z lepimi glasovi so bili pomiloščeni.
Vegetarianec
je Bernard Shaw že zaslovel, je nekega dne dobil od lady Churchillove povabilo k svečani večerji. Kot strasten vegetarianec je na to povabilo odgovoril kratko in grobo: »Niti v sanjah mi ne pride na misel, da bi hodil k Vam posedat in jest živalske mrtvece.«
Kraljica in dvomi norec
Pais, dvorni norec angleške kraljice Elizabete, si je marsikdaj privoščil kakšno grobo in neumestno šalo, zato ga je kraljica nekega dne odpustila.
Ko jo je minila prva jeza, se ji je norec zasmilil in ga je spet poklicala na dvor. Pri tej priliki ga je malce resno, malce v šali vprašala:
»No, ali mislite tudi v bodoče iznašati svetu moje napake in slabosti?«
»Nikoli več, veličanstvo! čemu bi neki raznašal stvari, ki so znane že vsemu svetu!«
. Rousseau o nezadovoljnežih Slavni francoski filozof in književnik Jean Jacques Rousseau (1712 do 1778) je poznal samo dve vrsti nezadovoljnežev: bogatine, ki bi hoteli živeti večno in večno uživati svoje bogastvo, ter...
ženske, ki bi hotele ostati večno mlade.
lo. če je žena morda res upravičena biti ljubosumna, tega ne sme preveč očitno pokazati: če pa se že res ne more premagovati, naj stori to na fin in dostojen način.
8. Ni prazna fraza, da »ljubezen gre skozi želodec«. Skrbno pripravljena, dobra jed mnogo pomaga prikleniti moža na dom. Ne drago, ampak okusno pripravljeno kosilo ustvarja tisto prijetnost, ki jo poznamo pod pojmom »domače ognjišče«.
Hlede fUHUHC ZOHifnU/Osti
* Ljudem s povečanim krvnim pritiskom se priporoča začasno bivanje v krajih, ki ležijo 400 do 000 metrov nad morjem.
* Odlično sredstvo proti napadom astme je »iminol«, ki ga dobite v obliki tablet v vseh boljših lekarnah.
* Progresivna paraliza je tipična moška bolezen, vendar jo dobijo lahko tudi ženske. Na 7 moških paralitikov odpadeta v Evropi po 2 ženski.
* Nemški zdravniki trde, da se po vojnem času slepota za barve hitreje širi nego prej.
* Pri kajenja cigaret ni kvaren za pljuča samo nikotin, temveč tudi papir, v katerega je tobak zavit. Ta papir vsebuje strupene substance, ki škodujejo pljučem in grlu.
* Hrana potrebuje 6 sekund, da pride prežvečena iz ust do želodca.
Prisotnost duha
Lopov je prišel skozi odprto okno v stanovanje in naletel naravnost na gospodarja.
»Oprostite,« je zajecljal, in ko je bil že pri drugem oknu, je dodal: »jaz namreč potujem skozi okna.« In je izginil.
mg*
besede; v tja, ne v« njenega b mračnega
sestro
»Ali
chrinc je
POLKOVNIKA
19. nadaljevanje
Roman
»To je pri nas že v družini,« je s sanjavo resnostjo odvrnil Pontac.
Med tem se je približal tudi grof. Med zadnjimi sta vstala tovarnar in Atenaida.
»Gospod Rene! Zdi se mi, da morate dobro poznati okolico,« je dejala grofica in se nasmehnila. »Ali me ne bi kar vi vodili? Pustiva druge lovce, da se malo oddaljijo, saj jih bova lahko dohitela. Vaš konj je dober, moj pa tudi. Kar naravnost po sredi gozda pojdeva.«
»Oprostite, gospa, ali nimate mar Pontaca, ki bi vas znal še bolje voditi kakor jaz?« je odvrnil Rene.
»Ne,« je veselo vzkliknila grofica. »Rajši bi imela vas, če me seveda ne boste odbili. Upam, da tega ne boste storili...«
Tovarnar ni odgovoril. Samo priklonil se je. Klara, ki je stala v bližini, se je stresla od jeze, ko je slišala Atenaidine predrzne besede. Solze so se ji zaiskrile v očeh in kakor brez misli je hlastno stisnila baronici roko.
»Ti pojdeš z nami, ali ne?« je rekla tedaj grofica in se obrnila h Klari.
Mlada žena je počasi pobesila glavo in mirno rekla:
»Ne! Precenjevala sem svoje moči. Preslaba sem, da bi mogla jezditi... Z vozom se bom odpeljala.«
Pri teh besedah je žalostno pogledala svojega moža, kakor bi ga bila hotela prositi, naj je ne zapusti.
»Ali ti morda ni prav, da ti mislim ugrabiti moža?« je na videz mirno vprašala grofica. Potem se je pa nasmehnila: »Upam, da vendar ne boš ljubosumna?«
»Ne!« je trdo odvrnila Klara; ni hotela izdati, kako trpi.
»Pa skočimo na konje!« je veselo vzkliknila Atenaida, hoteč izrabiti zmago.
Strašna bolečina je stisnila Klari srce, ko je videla, da njen mož odhaja. Nekaj jo je prijelo, da ga mora zadržati, da mora preprečiti njegov odhod, in kriknila je:
»Rene!«
»Kaj pa je?« jo je vprašal. »Ali ste bolni? Ali bi morda kaj radi?«
Nedvomno bi bil Rene ostal pri njej, če bi bila rekla le eno besedo. Morda bi sl bila tako oba prihranila mnogo trpljenja. Toda neko občutje, močnejše od ljubezni, je zadržalo Klaro, in besede, ki jih je mislila reči, so zamrle na njenih ustnicah. Odkimala Je, stisnila ustne in odmahnila z roko.
»Ne, ne,« je rekla, »nič ni! Kar pojdita!«
Renč Je šel. V tem trenutku se je Klarinemu sovraštvu do Ate-naide pridružila tudi kal sovraštva do moža.
Grofica je stopila h konju in slekla lovski suknjič. Pokazala se je njena noga res lepa in zapeljiva v škornjih iz sive jelenje kože. Tovarnar se je sklonil k njej in jo dvignil v sedlo. Prijela je za vajeti, oblastno zamahnila z roko, kakor bi bila hotela zaničljivo pozdraviti svojo nesrečno nasprotnico, in pognala konja v dir. Rene se je spustil za njo. Kmalu sta se izgubila v globokem gozdu.
»Ali naj ostanem pri vas?« Mlada žena, ki jo je bila bolečina vso prevzela, da ni vedela, kaj se godi okoli nje in kaj jo še čaka, se
Po francoskem izvirniku
§eorffe«a Cimeta.
priredil A. R.
je hlastno obrnila. Grof je stal za njo. Zadušila je jezen krik, pograbila rokavice in rekla:
»Pustite me! Sama bi rada ostala.«
Prijela je baronico pod roko in se vrnila k ribnikom. Grof je pa prijel konja za uzdo, skočil nanj in se pognal za gosti, ki so bili že daleč.
Mladi ženi sta prišli brez besed do paviljona in sedli na prvo klop. Globoka tišina, ki jo je le časih pretrgal kakšen šum, je legla na gozd. Rahla sapa je zibala mlado drevje.
Baronica je večkrat pogledala svojo prijateljico. Klara se je počasi pomirila. Samo rahel drget okoli ustnic je še izdajal, koliko trpi. Bala se je, da ne bi baronica morda odkrila vzroka njene razburjenosti. Strmela je v tla in grebla s čevlji po pesku, da bi skrila zadrego.
»Kaj naj pa to pomeni?« je vzkliknila baronica; ni se mogla več premagati. »K tebi pridem, aeneč, da bo vse tako mirno kakor v začaranem gradu — pa padem v sredo med same zmede in spletke. Tvoj mož gre z Atenaido, grof pa se pride ponujat tebi.«
»Kakor v četvorki,« je vzdihnila Klara in se nervozno nasmehnila. »Tudi tam izmenjajo dame...«
Baronica se je zresnila in prijela svojo svakinjo za roko.
»Zakaj me poskušaš spraviti na krivo pot? Ali misliš, da sem gluha in slepa? Da ne vidim, kako je s teboj? O, Klara, kako dobro vidim, da nisi srečna!«
»Da nisem srečna? Kako da ne? Sredi razkošja in zabave živim. Vsi domači me obožujejo, prijatelji me obkrožajo in mož mi dovoli vse... Saj sama veš, da sem zmeraj o tem sanjala. Kako da ne bi bila potem srečna?!«
»Vidiš, draga moja, nekoč si sanjala o prostosti, zdaj je pa ta prostost postala tvoja nesreča. Mož ti jo je dal, toda tudi svoji se ni odrekel. In zdaj, ko ga vidiš v družbi druge ženske, se ti trga srce... Ne, nisi srečna in tudi biti ne moreš, ker si ljubosumna...«
»Jaz?« je bolestno kriknila Klara.
Potem se je žalostno nasmehnila, zaihtela in skrila obraz v dlaneh.
Baronica je počakala, da je Klara izlila svojo žalost. Ko se je pomirila, ji je počasi iztrgala skrivnost njenega spora z Renčjem.
Mlada žena je bila presenečena. Slišala je, koliko je morala Klara pretrpeti, in slutila je, da se tudi njenemu možu ni bolje godilo. Spoznala je strašno razliko med zunanjim ln notranjim življenjem teh dveh bitij. Na zunaj sta kazala samo lesk, veselost in nežnost, v njunih srcih pa so gospodovali molk, hlad in samotnost. Na zunaj sta morala igrati vlogo dveh presrečnih bitij. In igrala sta jo dobro.
Baronica je hotela samo še nekaj: najti pot, po kateri bi združila zakonca, ki ju je ločil pretirani ponos. Zato je morala natanko vedeti, kakšnih misli je Klara.
»Kako da nisi našla načina, da bi se z njim sporazumela?« ji je rekla. »Ali nisi tega nikoli poskušala?«
»Sem,« je odvrnila Klara in zardela. »Toda ne vem, kaj se je z menoj godilo. Saj sploh ne vem, kako da sva se vzela. Ali je bila moja ljubezen samo naklonjenost, samo hvaležnost? Ali me je samo njegov značaj privlačeval? Kadar je prišel k meni, sem se ga bala, kadar ga pa ni bilo, sem ga nehote iskala, časih ga niti pogledala nisem in vendar sem ga ljubila. Bil je tako strog, tako žalosten, da se nisem, upala z njim govoriti...
Oh, če bi bil le malo namignil, če bi mi bil dal le malo poguma.«
»Ali ti ga ni dal?«
»Ni; prav tako samosvoj je kakor jaz in še bolj odločen... Ali smem sploh še kaj upati?«
»če že le ni vse izgubljeno,« je dejala baronica. »Vidim, da se je tudi on vživel v to življenje. Zdi se mi, da skuša iskati zabave drugje. Saj si opazila lepo grofico...«
»Ne obtožuj ga!« ji je skočila Klara v besedo. »Ona sama se mu nastavlja. Zasleduje ga povsod in skuša križati njegovo pot... Najprej mi je vzela ženina, zdaj mi pa hoče vzeti še moža! Kakšno zmagoslavje bo to zanjo! In kako naj ga odtrgam od nje? Kaj naj storim, da se je ubrani? Ali smem sploh kaj storiti?«
»Seveda! Zakaj ne bi smela, saj je tvoj mož! še tvoja dolžnost je, da nekaj ukreneš!«
»Naj se me samo varuje!« je potem iznenada udarilo iz Klare. »Preveč sem že trpela zaradi nje. Tudi potrpežljivost ima svoje meje. če me bo prisilila, da pojdem čez nje, ne vem, kaj bom storila. Najbrže kaj takega, kar bo pogubilo njo ali mene!«
»Pomiri se, prijateljica! Zdaj vsaj vem, kako je s teboj, in rečem ti, da bova prej ali slej ugnali ,čednostno‘ Atenaido... Takšna je pač, da hoče vse imeti. To ji je že prirojeno. Njen oče je pobiral denar, ona pa može. Vse bi rada imela! še mojega moža naj se loti! Pri njem pa utegne še kaj doživeti!«
Baronica se je ozrla in pokazala svojega moža, ki je nedaleč od on-
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in Uka domače perilo. Parno Cisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
dod preiskoval neke kamne. Bil je kakor kakšen profesor, ki se je zatopil v svoje delo in ne vidi ničesar drugega. Klara se ni mogla premagati in se je nasmehnila. V duhu je zagledala Renč jev obraz. Njen mož ni bil tak, ni bil postrež-ljiv in potrpežljiv hlapec svoje žene, ampak strašen, mogočen gospodar.
»Priznati moram, da je položaj težaven,« je nadaljevala baronica, »če bi se le vidva mogla prav pogovoriti, bi se morda hitro sporazumela. Toda med pogovorom se utegneta še bolj sporeči in potem bo vsega konec! Treba je začeti na drugačen način. Nič me ne more prepričati, da tvoj mož ni do ušes zaljubljen vate, samo pokazati ti noče. Renč je pač eden tistih mož, ki se zaljubijo samo enkrat za vse življenje. Ali si ga kdaj poskušala spoznati? Trmoglavec je! Najrajši bi šel povsod z glavo skozi zid. Takšen značaj boš razorožila le, če se pred njim ponižaš.«
»Saj bi se... Ničesar ne bom opustila, samo da si ga spet pridobim. Toda če ne bo mislil, da je moje približevanje samo strah pred njim?«
»Ne, kolikor ga poznam, ne bo tega mislil. Toda nečesa ne pozabi: počakati moraš prave priložnosti, če se ne bo sama pokazala, jo bo treba pač pripraviti. Samo nekaj te še prosim. Nikari se preveč ža-
lostno in obupano ne drži! če te bo grofica videla, bo še bolj vesela. Ne pozabi, da si za vse, ki žive okoli tebe, srečna žena, in čakaj potrpežljivo, da bo resnična sreča res prišla.«
Klara je zavzdihnila. Ona, ki je nekoč ni moglo nič ukrotiti, ona,' ki bi bila nekoč premagala vsako' oviro, je bila zdaj slabotna, brez volje...
»Zdi se mi, da govoriva le kar preveč resno,« je dejala potem baronica. »Takele zakonske zmede človeka utrudijo. Ali ne bi bilo bolje, da bi se malo razvedrili? Skočiva na konja in poglejva, kaj počenja lepa grofica s tvojim možem... Ali hočeš?«
»Ne!« je kratko odgovorila Klara. »Trudna sem in bom rajši tu ostala. Moj brat in Suzana se tudi ne navdušujeta posebno za lov; mi bosta pa onadva delala družbo.«
Oktavij in Suzana sta se prav takrat počasi vračala. Mladi grofič je bil videti resnejši kakor po navadi, Suzana je pa stopala s po-bešeno glavo in se smehljala sama vase kakor v nekaj neizrekljivo lepega zaverovana. Tako sta prišla do kraja, kjer sta ju čakala konja. Mladi mož je odvezal vajeti od drevesa in se obrnil k Suzani.
»Ali mi dovolite, da povem svoji sestri?«
Suzana je še bolj pobesila svojo lepo glavico v znak pristanka in komaj slišno dahnila:
»Da, povejte ji. Saj veste, kako rada naju ima. Tudi ona bo vesela.«
»Nu, pa odjezdite naprej z baronom in baronico, jaz bom pa medtem zaupal Klari najino skrivnost.«
Sklenil je roke, da je Suzana stopila nanje in se pognala na konja. Deklica je široko odprla oči in jih morda za trenutek dalje uprla v Oktavija, kakor je bilo treba, nato mu je pa stisnila roko; ta stik je povedal vse, česar ni smela odeti v besede. Potem je spodbodla konja v dir.
*
»Naprej, baron, na konja!« je vzkliknila baronica Prefontova svojemu možu.
»Kakor želiš, ljuba moja,« je prijazno odgovoril baron in se s silo odtrgal od svojih ljubljenih rudnin. »Ali veš, da me ne bi nič preveč čudilo, če bi bil v tej kamenini galun? Moram z inženjerjem o tem govoriti. To bi bilo zanj velikega pramena.«
Baronica se je moževi slabosti prizanesljivo nasmehnila. Nato je spodbodla. Ko sta prijezdila mimo Klare in Oktavija, ju je baronica le mimo grede pozdravila z roko, nato je pa pognala, da je dohitela deklico na konju.
»Ah, vi ste, Suzana?« se je začudila. »Naprej tedaj!« In vsi trije, ona, njen mož in Renejeva sestra so v naglem diru odjezdili.
•
Oktavij in Klara sta nekaj trenutkov nemo gledala za jezdeci. Mladi mož je bil resen in zbran; videlo se je, da je nekoliko vznemirjen spričo razgovora, ki ga čaka s sestro. Mlada žena je morala pa . misliti na baroničine v duhu je ugibala sem in vedoč, kaj naj stori. Glas brata jo je iztrgal iz tega
Vzorec A brezplačno
„RADIOSAN“, Zagreb
Dukljaninova 1,
NEMŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK SKEGA PREKOMORSKEGA LETALCA
NA OLIMPIADO
SPREJEL ZNAMENITEGA AMERI-LINDBERGA, KI JE TUDI PRIŠEL
»Klara,« je plaho spregovoril Oktavij. »Veliko novico ti imam povedati.«
In ko ga je sestra presenečeno pogledala, je s pridušenim glasom dodal:
»Suzana in jaz se imava rada.«
Klarin otožni obraz je zasijal, kakor da bi ga bilo iznenada oblilo solnce s svojo svetlobo. Ponudila je bratu obe roke, ga vneto potegnila k sebi in ga posadila zraven sebe na klop, komaj čakaje, da ji bo vse natanko povedal; zakaj le predobro je slutila, da je to tista tolikanj težko pričakovana priložnost, ki jo utegne vendar že spraviti z Renejem, ali ju bo pa vsaj zbližala.
Tedaj ji je jel Oktavij ves srečen pripovedovati tolikanj preprosti, pa zato nič manj globoki ljubezenski roman, ki se je že nekaj mesecev pletel med mladima človekoma. Nežna in zvesta ljubezen, čista in lepa kakor le more biti med dvema nepokvarjenima bitjema, vzrasla skromno in tiho kakor lepa cvetka pod blagim pomladnim nebom...
»Ti imaš tako velik vpliv na Reneja,« je rekel grofič svoji sestri, »daj, govori z njim in pregovori ga, da mi bo dal Suzano! že dolgo pozna moja načela in ve, da na plemstvo samo nič ne zidam in da si mislim poiskati tako službo, ki me bo pošteno redila. Zavzemi se zame, sestra, in glej da ti ne bo odbil: saj veš, da gre za mojo srečo.«
Klara se je zdajci zresnila. Ta vpliv, ki ga ji je brat pripisoval — saj ga vendar nima! še nikoli od tiste nesrečne noči, ki ji je bila začetek tolikega gorja — še nikoli od takrat ni imela z Renejem resnejšega pogovora; govorila sta vselej samo o nepomembnih vsakdanjih rečeh. In zdaj naj brez sleherne priprave, kar na vrat na nos začne z njim razgovor o tolikanj važni zadevi!
In vendar ji ni niti za trenutek prišlo na um, da bi se otresla te naloge. Zakaj, zaupanje se ji je spet vrnilo in z njim slutnja nove sreče.
Oktavija je Klarin molk vznemiril. Kakor vsi zaljubljeni ljudje je tudi on zaslutil same zapreke. Ves preplašen je vzkliknil:
»Saj mi vendar ne boš odrekla te prošnje?«
»Ne, ne, zastran tega se nič ne boj,« je odgovorila mlada žena in se pogumno posilila k nasmehu. »Zanesi se, brat, borila se bom zate, kakor da gre za mojo stvar.«
»O, kako ti bom hvaležen!« je vzkliknil Oktavij. Objel je svojo in jo vroče prižel na prsi. je to moje plačilo?« se je veselo nasmehnila mlada žena; tako srečne je že dolgo nihče ni videl. »Kaže, da imaš upanje, ko plačuješ vnaprej. Zdaj pa le steci za Suzano, ko si že priznal svoj greh. Saj veš, da me samote ni strah; in na koncu koncev moram tudi malo razmišljati o tem, kar si mi pravkar povedal.«
Mladi mož je bolj zletel ko stekel k svojemu konju in je bil tisti mah v sedlu, še enkrat se je ozrl po svoji sestri in ji vrgel poljub z roko; nato je pa odvihral z neugnanostjo moža, ki ve, da bo našel na svoji poti njo, ki mu je najdražje na svetu.
6. Razgovor v gozdu
Ko je Klara ostala sama, se je spet zatopila v svoje misli; pozabila je malone, kje je in kaj se okoli nje dogaja. Daleč iz gozda so se zamolklo slišali lovski rogovi in od vse povsod ji je udarjalo na ušesa pridušeno vzklikanje in vikanje razposajenih lovcev.
Dama: To pride od tega, ker se tako redko najdejo takšni gospodje, ki bi odstopili damam svoj sedež.
Med cowboyi »Kaj pa ta išče pod konjem?!« »Molči, molči! Ali ne veš, da sc je pravkar vrnil iz Chicaga, kjer je bil šofer.«
Moč navade, a!i kako se družina kaznilniškeea čuvaja zabava v mor-
23. nadaljevanje Vlomilec je moral dobro poznati
n)tere Vvhiši' kr i ? mo^a za zastorom sta komaj ®tila svoje razburjenje.
ni(v>and0r krčevito stiskal Juvu des-i.in Juve mu jo je bodrilno po-/‘fpljal z levico. Mož, ki je stopil v na bil Loupart!
8«eiZ°ailec i® se^ei M pisalno mizo, lini* k P° ne^'^ spisih in začel pazijo brati, medtem je pa s svinčnikom Podčrtaval nekatera mesta, ki so se morala zdeti od sile važna. Zdaj »ral čelo v gube, zdaj je mežikaje P°Prl oči...
kakšnih štirideset let mu je menda rj*®; negovana brada, visoko Jelo, kn J® Prehajalo v plešo, in temni roževi-{**?“ naočniki so ga delali podobnega •»snemu učenjaku.
je pogledal na uro, ki je ka-ze pol dvanajstih; odvezal si je JJ^ato, odpel telovnik in odšel iz ne da bi utrnil luč, bržčas z na-^•jom, da ee kmalu spet vrne.
Jnve ^ ** ******* & kiho vPra®a’i
,»T° je brez dvoma doktor Cha-je pisnil Fandor.
*fako bo!« je odgovoril komisar,« tem eem prepričan.«
^reklinjaje je nadaljeval:
»Sam vrag ga je prinesel 6em, da Kfma bo štrene zmešal. Namesto, da
Zadnji čas je že napočil.
Juve in Fandor sta bila že popolnoma izčrpana. Prisiljeni mir jima je povzročal v nogah krene bolečine in hrbtenici sta jima bili kakor polomljeni.
Stokaje se je Juve vzravnava! in Fandor ga je šaljivo oponašal, čeprav tudi njemu ni bilo prijetno.
»Kaj bova pa zdaj počela?« je vprašal Fandor.
»Pst, prisluhni!« je zdajci šepnil Juve in z dlanjo zaprl Fandorju usta.
Spet se je zaslišal šum, toda popolnoma drugačen ko prej. Nič več se ni zdelo, ko da koraka moški s trdnim korakom. Nekaj je šuštelo, zdajed je spet utihnilo in spet zašuštelo... toda odkod šum prihaja, pač nista mogla uganiti.
»Soba je obložena s platnenimi tapetami,« je šepnil Juve, »in bržčas so tudi vsi drugi prostori tako tapecirani. Vrag naj vzame take tapete! Ako šuma že ne uduše, ga na tako spremenijo, da človek res ne ve, odkod prihaja in kakšen je...«
»Človek bi mislil,« je začel Fandor, toda sredi stavka je obmolknil, zakaj zdajci so se odprla vrata in doktor Chaleck je spet prižgal luč.
Brž ee je ogledal po sobi in stopil proti oknu; Juve tn Fandor sta se zbala tistega trenutka, ko bo odgrnil zaveso...
V roki je domačin držal samokres.
>>!luvnlUn TCTle	•	r iUvn Kaj bo neki storil, če ju najde tu-
moSh ti T njegOV°(	kajle? Brez dvoma bo streljal, misleč,
»Mor* ^ k-1 “iT	da ima pred seboj vlomilca 1 Juve je
d*	f .bll° d?br°’ Ce mU P°.veva>	J	ivulleht. toda mla-
r. sva tukaj,« je bistroumno pnpom 011 Pandor.
da	6tisnil	Fandor ja za podleht, toda mla-
di mož je ostal miren.
Chaleck 'ni prišel k oknu; medtem pa, ko je stikal po sobi, je bilo slišati top in čuden šum, ki se je zdel, da prihaja iz stopnišča. Doktor Cha-leek je kmalu spet odšel in pustil vrata odprta. Juve in Fandor sta spoznala po čedalje močnejšem siju, ki je prihajal iz stopnišča, da preiskuje doktor vse sobe in povsod prižiga luč. Zdajci je spet vse utihnilo; Chaleck je bržčas svoj obhod končal, ne da bi našel kar koli sumljivega ...
Zdaj sta naposled lahko Juve in Fandor zapustila evoje skrivališče.
Po komisarjevem zgledu je sedel tudi časmikar na tla in se pretegnil.
■»Leziva na tla!« je priporočal Juve. »Ce doktor Chaleck še enkrat pride in naj« opazi, bo instinktivno držal samokres v višini glave — in krogle se bodo zasekale nad najinima glavama v okno ali zid.«
Čeprav je bilo Fandorju pri teh besedah malo neprijetno, vendar ni mogel oporekati logičnim Jovovim pripombam. Razen tega mu je pa kar prijalo, da se je lahko zleknil po tleh.
Komisar in časnikar sta ležala še kakšne četrt ure za zastorom, ko sta pa slišala, da je doktor Chaleck od zunaj dvakrat zaklenil vrata delavne sobe in se vrnil v spalnico, sta si pošteno oddahnila.
V sobi je postajalo čedalje svetle je. Dalje pač nista smela ostati, zakaj vsak hip utegne oživeti mesto — in pri belem dnevu jima pač ne bo mogoče uiti tako nevidno, kot sta prišla Brž sta sklenila, da odideta.
»Tudi jaz sem že na to mislil, je “Ogovoril komisar.« Toda neglede na Razburjanje, ki ga bova možu prizadejala, mislim še na mnogo večjo nežnost, na to namreč, da nama Lou-Part uide. Priznati ti moram, Fandor, * mi je stvar hudo pri srcu... Saj Veš, da omenja Jozefina v pismu tudi neko žensko. Kdo neki je ta oseba? Zadeva je zaradi tega še bolj skriv-n®stna!«
Juve je obmolknil in se zamislil. ž;injf',<>r	uPa^	m°iiii z vpra-
In res je kriminalist prav v tistih minutah razmišljal o dogodkih poslednjega tedna. Mislil je tudi na to, ali i vendar ne bilo prav, če bi Chalecka 0 Pozori 1 nase in ga prosil, da bi smel trsi “1«*°*» vodstvom pretakniti vso j'®0- Hkratu si je pa moral priznati, n?	^ii„ tek trud zaman, zakaj Lou-
^ zdavnej izginil, če bi za-,	da ga zasledujejo. Juve bi se
kvečjemu osmešili
Ta skrivnostni Loupart je zbudil v Uvu spomin na nepozabnega Fanto-niasa, ki je o njem že dalje časa Manjkala sleherna sled; tudi Fanto-je zmerom nevidno in neslišno lzginil, kadar se je zdel zasledovan.
Naposled je Juve izprevidel, da i*i-n'a zunaj Chaleckove hiše tudi nobe-postavne pravice več, da bi Lou-Parta aretiral, še manj, da bi ga dal Za • eti.
Gez deset minut se je doktor Cha-6ck spet vrnil v svojo delovno sobo j® »pet sedel za pisalno mizo. Zdaj je H oblečen v elegantno, svetlosinjo, cr>asto pidžamo.
Cas je mjneval.
Ura na kaminu je odbila dve. Po malem se je začelo daniti. Fandor se "ljub nevarnosti ni mogel zdržati zde-*'.ania. Noč se je obema zdela neskončno dolga.
Izza svojega skrivališča sta opazo-vala doktorja Chalecka.
Kdaj neki ta človek spi? Ali dela samo ponoči?
Nitj sence utrujenosti ni bilo videti J)? njegovem obrazu. Malomarno si je p adiii brado in listal po spisih. Ko ei J® prižgal smotko ie Fandorju ušel n®8niešek, kljub napetim mislim, ki ?° rojile po glavi. Spomnil se je,
»Zapustiva bojišče!« je zarenčal Juve in vstal. Z največjo previdnostjo eta dvignila rebrače, odprla okno in izginila.
XXX Žensko truplo
»Zgrešena stvar«, je flegmatično pribil Juve.
Fandor, živahnejši in manj utrujen, je bdi besen ko ris. Sanjal je bil o tem, kako bo priča Lo upa rtov e aretacije, kako bo lahko napisal imeniten članek, zdaj pa iz vse moke niti drobtinice kruha ne bo...
Ko je Juve na poti v ulico Pigalle prijel Fandorja zaupno pod roko, je časnikar dejal:
»Zgodilo se je tako, kakor sem prerokoval: Jozefina nas je imela s svojim pismom za norca.«
»Nikar ne trobi takšnih oslarij!« je zagodel Juve.
Toda Fandorja ni mogel tako zlepa ugnati:
»Saj sva bila vendar točno na mestu, pa ee vendar ni nič zgodilo...«
Juve je obstal in hudomušno požugal Fandorju s prstom:
»Fandor, nič več te ne poznam. Kam si pa	svojo	kritično	pamet del in
zakaj si hodil k meni v šolo? Kar praviš, je sicer res, toda pozabiti ne smeš,	da je	Jozefina	sporočila	dve
važna stvari, ki ju je treba pač strogo ločiti • prvič, da pozna Loupart hišo doktorja Chalecka ko svoj žep — im da bo prišel v to hišo; drugič, da namerava vlomiti v blagajno. Prišel je, to sva videla na lastne oči; da pa nd vlomil, še zmerom ni dokaz, da tega ni nameraval.«
»Ti torej misliš, da iz kakršnega koli vzroka nd storil, kar je mislil?« je vprašal Fandor.
Kakor po	navada, se je Juve	tudi
tokrat	ognil	jasnemu	odgovoru.
»Dragi prijatelj, v takšnem primeru ne sme človek tako površno presojati; na vse ee moraš ozirati! Midva veva samo to, da je Loupart prišel, da je hotel krasti — in da ničesar ukradel ni. Morda je tudi on mislil, kakor midva, da Charlecka ni doma; morda je oel6 opazil, da ga miidva zasledujeva, in naposled še niti to ni izključeno, da naju je videl, ko sva ee skrila za zastor... Ali ni mar doktor Chaleck sam slišal šuma ponoči? Saj je vendar prišel v delovno sobo in je kasneje vso hišo pretaknil!«
Fandor sploh ni odgovoril, temveč je opozoril komisarja na tri može, ki so tekli naravnost k njima.
»Kdo pa so ti ljudje?« je začudeno vprašal Fandor.
»Nočne tiče...« je odgovoril Juve. »Tukaj v bližini je vse polno nočnih lokalov... Ali so pa nemara...« je zamrmral naposled.
Ko so prišli možje na kakšnih dvajset korakov blizu, sta dva obstala, eden je pa stekel k Juvu:
»Torej vas vendar najdem, gospod komisar!« je dejal prišlec
»Za čas božji, odkod ste se pa vi vzeli, Micbel. Pa Henri in Leon sta tudi tu? Vsa moja .leteča brigada*...«
»Torej, gospod komisar, kako je bi-
lo?« je začel izpraševati radovedni nadzornik Michel. »Saj menda prihaja iz Frochota?«
Juve se je zdrznil, potem je pa zamrmral:
»Le mirno kri! Odkod prihajate vi, Michel? Iz ravnateljstva?«
»Ne, liz devetega komisariata...«
»Kdo vam je le povedal, da sva bila midva v Frochotu?«
Ves zmeden je Michel odgovoril:
»Nu, eaj smo vas vendar tamkaj videli... po tistile zadevi...«
»Kakšna zadeva?... Blagovolite govoriti malo manj skrivnostno!«
Policijski agent je bil tako presenečen, da ee je še Juve zmedel. Zato je ponovil svoje vprašanje:
DVOJNI UŽITEK
lasanje:
»Kakšno zadevo mislite, Michel? taknil. Potlej je še enkrat vprašal: ni> von! n čem onvorite!...«	»fiesa	želite?«
Res ne vem, o čem govorite!.....
»Mi trije smo imeli nočno službo na cesti de la Rochefoucauld in smo
na cesu. ae ia Kocneioucauiu m emo »roncijar« je auuuucuu vpntou* g tam čakali na povelje, da izvršimo izza vrat. »Kaj se je pa zgodilo?« raciin V n Tvol smo dremali na Dol »Preeei boste izvedeli«, ie zakli
racijo. Na pol smo dremali, na pol bedeli, ko je zdajci zapel telefon
*.	,	r,l	1	lf	im	fl	l?	n	1 A H IT" V* O
'Decieil, KO J« zuiijuj	icicivu. miuuei,	vam	ut	m	uiv-uiu
Dvignil sem slušalko in 9lišal onkraj skozi vrata povedati; če bi bili mo-
S! 1.1	/»Vii.nnnr.	rr	Ki	nn	HolaK	tiaVoff!!	CllTlHffl	if
žice ženski glas, ki je obupano v 6mrt nem strahu venomer vzklikal: ,Mori
;- rilci, bi ne delali takega šundra.c Michelove besede so doktorja Cha-
nem siranu venomer vziutiiun: ,imrn- raitueiuve ucocuc uvmv.ja y‘'| lecl Na pomaganje, umoril me bo!...‘« leclta očitno pomirile, zakaj previdno »No, in potlej?« je nestrpno vprašal je odklenil vrata in pokukal skozi
Juve.
»Še preden sem izvedel, e katero telefonsko številko sem bil zvezan, je bila zveza prekinjena...«
»Ali ste poskusili vse, da bd izvedeli, kdo je klical?«
»Kakopak, gospod komisar, čez dobre četrt ure sem izvedel, da je stražnico eanio enkrat klical telefon. Povedali so mi, da je zahtevala zvezo številka 92-812, številka doktorja Chalecka v Frochotu...«
»Vraga, kaj pa to pomeni?« je vzkliknil Fandor.
»Ali ste potlej takoj klicali 92-812?« ga je prekinil Juve.
»Pri priči! Toda javil se ni nihče več...«
Medtem, ko je Juve premišljeval, je stražnik pripomnil:
»Zdaj je pa res že zadnji čas... če gre za kakšno hudodelstvo...«
Na njegovo začudenje se Juve še malo ni podvizal; zdajci je prijel Fandorja za roko in stopil z njim vstran.
»Ali ti kaj razumeš?« je vprašal.
»Prav ničesar!« je priznal Fandor. »Saj sva bila vendar v starem mestu in bi morala vedeti, če bi se bilo tam kaj zgodilo...«
»Jasno ko beli dan! Toda ta telefonski klic mi ne gre iz glave...«
»Veš kaj,« je dejal Fandor. »stopiva tja k
»Prav!« je odgovoril Juve. »Toda vsi ne, to bi zbudilo preveč pozornosti. Michel, vi greste z nama, Henri in Leon, vidva pa pojdita dremat na stražnico.«
Juve, Fandor in Michel, vsaik zatopljen v svoje misli, so se koj napotili v stari del mesta.
Ko so prišli do Chalecikove hiše, je Juve pozvonil. Rezek glas zvona je moral zbuditi hišne prebivalce, oe so še tako trdno spali. Minile 60 minute, toda nič se ni zganilo. Juve je postal nestrpen.
Spet je pozvonil — in tiščal na gumb kar celo minuto...
Trenutek na to je nekdo naglo pritekel po stopnicah navzdol, in energičen, globok glas za vratmi je vprašal:
»Kdo pa je? česa želite?«
»Odprite!« je ukazal Juve.
Mož, ki mu je bržčas tako zgoden obisk nagnal 9trah v pete, kakopak ni odklenil, temveč je celo še zapah za-
Ledenik
»Gospod kapitan, ali me lahko malo potolažite?«
»Kaj pa se je zgodilo, milostljiva gospa?«
»Recite mi, dragi gospod kapitan, kaj bi se zgodilo, če bi naša ladja trčila ob ledenik?«
»No, da, ledenik bi šel svojo pot naprej, kakor bi se nič ne zgodilo.«
»Prav lepa hvala! če je tako, potem sem pomirjena!«
Sodobno
Hu
mor
Gospod: Povejte ml, gospodična, za-,	— u ,uj„c p« glav..	kaj se dame tako redko zahvalijo, če
"ftko hudo mora biti Juvu, strastnemu j jim kdo prepusti prostor v cestni že-"jjdilcu, ko ga ščegeta tobakov dim leznici?
P® nosnicah...
Juve in Fandor sta bila na svojem PPazovališču prava pravcata mučenika.
"®8lede na napor, ko sta morala ne-Premieno ždeti za zastorom, so jima ‘ačelj še živci popuščali, čakajočima ®godkov. ki bi morah priti pa jih od ]
"»koder ni.	!
Chaleck je pisal pismo Potlej je r®dil razne spi6e in čez kakšne četrt . re se je že zdelo, da je z delom go-?v in bo odšel k počitku. Nu. napo-‘®d je vendar utrnil luč in odšel.
V sobi. ki je bila obrnjena proti *hodu je postajalo čedalje svetieje. e,z kakšne pol ure bo moral vsak Pfišlec opaziti silhueti dveh mož za enkiin zastorom
.lektor je prav gotovo legel spat,
°na komisar in časnikar eta ostala iz PT^vidnoati še nekaj minut v ’ evoj“in	.
8kpivali?ču in prisluškovala Toda nič; kaznilniškega čuvaja zabava 86 ni zganilo	'	skem	toPaUscu-
Šolsko vprašanje...
Učitelj: »Ce posodim tvojemu očetu dve sto dinarjev pod pogojem, da mi jih vrne v mesečnih obrokih po štirideset dinarjev, koliko mi bo po dveh mesecih še dolžan?«
Učenec: »Dve sto dinarjev.«
Učitelj: »Nezadostno! Nič ne znaš računati!«
Učenec: »O prav dobro znam, gospod učitelj, ker vendar poznam svojega očeta!«
Opomini
»Srček, zakaj še nisi odprl priporočenega pisma, ki nam ga Je poštar prinesel že z jutranjo pošto,«
»Ali ljubček, saj ni potrebno! Vsebina tega pisma mi je tako dobro znana, le da je vsak dan bolj groba in bolj nespodobna!«
Nesporazum
»Neka dama želi z vami govoriti, gospod ravnatelj!« je rekel vajenec.
»Kakšna pa je?«
»Videti je čedna, za moj okus celo prav čedna!«
»Naj vstopi!«
Ko je dama zapustila pisarno, je ravnatelj poklical vajenca.
»Ti imaš pa čudovit okus,« je rekel ravnatelj.
»Mislil sem pač, da utegne biti vaša gospa,« je plaho rekel vajenec.
»Saj je tudi res bila,« je ravnatelj nejevoljno zamrmral.
Običajni prepiri Kregali so se. Kaj takega se primeri tudi v najboljših družinah. Kregali so še zaradi nove večerne obleke. Mlada žena je ihtela:
»Ti si pozabil, kaj mi dolguješ!«
»In ti, ti si popolnoma pozabila, kaj sem dolžan tvoji šivilji!«
Nova služkinja »Z mojo hčerko boste zadovoljni, milostljiva gospa.«
»Predvsem mora biti poštena.«
»Na to se lahko zanesete. Jaz vedno pravim:	če	vidite kje ležati denar,
otroci moji, pustite ga pri miru, ker nikoli ne veste, če ni preštet.«
»Česa želite?«
»Odprite pri priči! Policija!...« »Policija?« je začudeno vprašal glas
»Precej boste izvedeli«, je zaklical Michel. »Tega vam ne moremo kair
špranjo.
Na njegovo ponovno vprašanje, kaj hoče policij« od njega, mu je Juve na kratko povedal takole:
»Telefonično smo izvedeli, da so v vaši hiši lopova, morda celo morilci. Zato »mo prišli...«
Doktor Chaleck, ki je stal za vrati v spalni obleki, je zmedeno in prestrašeno zajecljal:
»Kaj pravite? Lopovi? Ali prav slišim... Gospodje, prosim vas, vstopite, preiščite brž hišo.«
Ko so ved trije vstopili v predsobje, je Chaleck dejal;
»Morilci, pravite? Koga neki bi pa naj pri meni umorili? Saj sem v vsej hiši sam...«
Fandor, Juve in Michel «o se začudeno spogledali.
Vsi so bili razburjeni, gamo Juve, ki je bil vajen takih in še drugih skrivnostnih zadev, je mirno in s poudarkom dejal:
»Nikar ne izgubljajmo časa, gospod doktor! Kasneje vam bom vse pojasnil. Najprej moramo preiskati hišo od vrha do tal... Mislim, da ste jwepri-eand o tem, da smo poštenjaki — m da smo re6 v policijski službi.«
Doktor Chaleck je smeje se odgovoril:
»Gospod komisar Juve, vas pač ven Pariz [tožna; sram bi me bilo, če bi vas tudi jaz ne. Moja hiša in jaz sam sva vam na razpolago... Vnaprej pa že trdim, da gre prav gotovo za pomoto, toda kljub temu vas prosim, da preiščete vso hišo. Vodil vas bom...«
Juve, Fandor in Michel so stopili za domačinom v pritlične prostore. Ker niso našli tu ničesar sumljivega, so krenili v prvo nadstropje.
»Kmalu bomo gotovi, gospodje«, je dejal doktor Chaleck. »iTukajlo so samo še trije prostori: kopalnica, delovna soha m spalnica, iz katere sem pravkar prišel.«
»Oglejmo si kopalnico«, je dejal Juve.	•	.
Ogledovanje je bilo hitro pn kraju. Ko so se zgodnji gostje vrnili iz sobe na stopnišče, je odprl doktor Chaleck druga vrata.
»Moja delovna soba«, je dejal, in z roko povabil gospode, naj vstopijo.
Komaj je pa Fandor stopil v sobo, ki je šele pred kratkim ždel v njej za zastorom, je ves prestrašen odskočil in kriknil:
»Sveta nebesa! To je strašno...«
Juve, Micbel in doktor Chaleck so se kar opotekli.
V sobi je bilo vse narobe.
Stoli so ležali po tleh — in prav kbko je bilo sklepati iz tega, da se je tu bil boj na življenje in sin rt. Ena stran pisalne mize je bila razbita, polovico zastora je bilo odtrganega mala plinska pečica nad kaminom je bila razbita...
Na prvi pogled se je Fandorju zdelo, da vidi na preprogi mlako strjene krvi, ki vodi od okna do pisalne mize... Ko je stopil bliže, je razločil, da leži na tleh žensko truplo, popolnoma razmesarjeno in krvaveče iz mnogih ran.
Brž je stekel k neznanki in ji potipal žilo.
»Mrtva!« je zamolklo dejal.
»Že več ur je mrtva», je dalje ugotovil.
»Telo je že mrzlo!... Kri je strjena!... Nihče ne sme iz hiše!« je ukazal Juve.
Medtem ko sta njegova tovariša z groza opazovala prizorišče smrti, je komisar mirno pregledal sobo in si nekaj zapisoval:
Sam s sel>oj je glasno govoril:
»Telefonska zveza je prekinjena... med žrtvijo in morilcem je moral biti strašen boi... Aha, vlom je bii vzrok krvavega dejanja...«
»Vlom?« je vprašal dr. Chaleck zmedeno in stopil nekaj korakov bliže.
»Da, vlom«, je pritrdil Juve. »Poglejte. doktor, jeklena kaseta leži na
PRUŽINSKI TEDNIK
tleh, razbita je in vsebina je raztresena po tleh...«
Medtem ko je doktor Chaleok glasno jadikovaje skočil h kaseti, so .Juve, Pandor in Michel previdno dvignili žensko truplo.
»Kako je le lopov umoril to žensko?« se je glasno vprašal Fandor, ko si je mrtvo žensko bliže ogledal. Po vsem telesu so bile rane, druga pri drugi...
»Bog sam «i ga vedi!« je odgovoril Juve.
Potlej se je obrnil k Chaleoku in dejal:
»Tak pomirite se vendar! Rad bi vas vprašal še kakšno podrobnost... Ali si lahko razlagate, kaj se je tukaj zgodilo?«
Doktor Chaleck je pravkar mehansko razvezal siv platnen žakljiček, ki je v njem spravljal denar. Z grozo je opazil, da je prazen.
Njegov obraz je bil od razburjenja bled ko zid.
»Ničesar vam ne morem reči, prav ničesar!« je jecljaje izdavil. »In kdo, za božjo voljo, je ta nesrečna ženska? Še nikoli je nisem videl!«
Fandor, bi se je še zmerom ukvarjal z mrtvo žensko, je zdajoi opozoril Juva na nenavadno majhen čevelj, ki je ležal v kotu.
»Bržčas kakšna imenitna dama«, je dejal.
»Resda«, je odgovoril Juve in prijel doktorja Chalecka za ramena.
»Mogoče vaša prijateljica?« je vprašal. »Kakšna vaša ljubica? Vraga! Ne tajite vendar...«
»Kaj naj tajim?« je ogorčeno dejal doktor in se energično izvil Juvu. »Ničesar ne moreni tajili, ker 6e nobene krivde ne zavedam. Ali me hočete mar obdolžiti? še sanja se mi ne, kaj se je tu zgodilo. Saj vendar vidite, da so me oropali...«
»Ali ta ženska res ni bila vaša ljubica?« je trmasto ponovil Juve svoje vprašanje.
»Ne! Te ženske sploh ne poznam...«
»Morda kakšna vaša pacientka?...«
»Ne ukvarjam 6e s prakso!...«
»Morda kakšna obiskovalka?«
»Nikogar še ni bilo danes pri meni...«
»Ali je morda to vaša gospodinja?«
»Tristo rogatih! Sam stanujem v tej hiši, to sem vam že povedal.«
Zdajci se je vtaknil Fandor vmes.
»Dovolite, gospod doktor,« je dejal, »vežna vrata so bila zakljenjena. Ta ženska vendar ni mogla skozi ključavnico v hišo. Njene navzočnosti si pač ne moremo drugače razlagati, ko tako, da je prišla k vam in je pri vas ostala...«
»Prisežem vam«, je razdraženo vzkliknil doktor, »da nikogar nisem sprejel, da nocoj ni bilo nobenega človeka pri meni... da te ženske še nikoli nisem videl!...«
»Oglejte si jo vendar bliže!« je si-
li	1 komisar.
62&P5 -919.3
Najnovejši model, čeveljčki iz belega lanenega platna, modro kariran vzorec. Prej so stali Din 49'—, sedaj samo Din 39'—.
V starih časih so smatrali blazne ljudi za hudodelce
V	starem, srednjem in tudi novem veku so smatrali blazne ljudi .ia hudodelce, ne pa za bolnike, kakor danes. Posebne zavode za umobolne smo dobili šele sredi 19. stoletja. Vse do takrat pa so take ljudi metali v ječe ali jih zapirali v temne vlažne kleti. Zblaznelega človeka so trdo povezali z vrvjo, ga pretepali in mučili. Marsikdaj so bili ljudje sami krivi, če je bolnik zdivjal. čim so zapazili na njem nenormalne znake, so ga začeli dražiti in se iz njega norčevati. Trdno so bilt prepričani, da ga je obsedel hudič. To mnenje je držalo med preprostim ljudstvom vse do našega stoletja in je takšno ponekod še danes. Ker so mislili, da se je naselil v blaznem človeku hudič, se je takega človeka vse balo. Rimljani so takoj prekinili zborovanje, če je v njihovi sredi začela koga lomiti božjast.
Mnenje, da človeka obsede hudobni duh, je po vojni skoro popolnoma izginilo. Našli bi morda še kje v odljudnih krajih možička ali ženičko, ki bi to še verovala, morda celo prepričana, da sta videla na lastne oči, kako je hudobni duh divjal po človeku. A tudi po velikih mestih ta vera še ni popolnoma izginila, še letos meseca marca se je na Dunaju pod okriljem nekega društva (Canisius?) vršilo predavanje o izganjanju hudiča iz človeškega telesa. Govornik je vehementno pobijal dvome o naselitvi hudobnega duha v človeku. Pa ne samo v človeka, tudi v žival se naseli hudobni duh. A najraje gre v človeka, ki je bil kdaj od koga proklet. Hudobni duh se posebno boji blagoslovljene vode. čim obsedenega človeka poškropimo z blagoslovljeno vodo, začne le še bolj tuliti in divjati. Hudiča je mogoče izgnati iz človeka samo s posebnimi molitvami itd.
Pa ne samo kristjani, temveč tudi nagani in divji narodi so hudobne duhove izganjali iz človeka s čarovništvom, kristjani z molitvami.
Zdravljenje duševnih bolezni je še danes velika nerazrešena uganka. Zato ni prav nič čudno, če so se ljudje nekoč posluževali takih sredstev proti blaznim. Čarovnik je bil navadno človek z nekoliko bolj bistro glavo. Njemu in njegovim črnim bukvam je verovalo nevedno ljudstvo. Na Francoskem imajo še danes ohranjeno sliko, ki predstavlja človeka oblečenega v ovčji
kožuh in ima na obrazu grdo masko. Tako napravljeni čarovniki so plesali in delali neumnosti okrog blaznega človeka. Upali so, da se bo hudobni duh prestrašil in zbežal iz človeka. Pa še nešteto drugih primerov bi mogli navesti.
Umobolnice smo dobili šele v sredi 19. stoletja. V Evropi je bil zdravnik tisti, ki se je začel boriti za pravice teh nesrečnežev. Na svojem lastnem prijatelju, ki je zblaznel, je prišel do prepričanja, da je blaznost prav tako samo telesna bolezen kakor vse druge bolezni, ki napadejo človeka. Tudi njegova borba za uveljavljenje svojega prepričanja je naletela na hude odpore. Bog ve zakaj se človek vedno in v vsaki dobi tako brezobzirno brani sprejeti nove ideje, pa če so te še tako človekoljubne. In vendar je še vsaka taka ideja prodrla.
Nekako istočasno kakor v Evropi se je tudi v Ameriki dvignil klic po zaščiti umobolnih. Neka učiteljica se je prva zavzela zanje. Prepotovala je vso Ameriko in prepričala guvernerje vseh 32 držav, da je blaznost bolezen, ki potrebuje nege in zdravljenja in da je zato nujno potrebno, da se zgradijo zanje posebna zavetišča. Njeno delo je imelo uspeh. Po vsej Ameriki so se začele graditi umobolnice.
Pri blaznem človeku je poleg motnje v možganih najbolj prizadeto živčevje. To se pozna najbolj pri prebavi, ki dostikrat, dokler traja napad, popolnoma odpove. Trebušni živci in mišice ne delujejo. Bolniku je mogoče pomagati le z velikimi in močnimi dozami odvajalnega sredstva. Toda duševnih bolezni imamo toliko vrst, da ni mogoče govoriti o eni sami, čeprav se dostikrat duševno slično manifestirajo. Nekatere duševne bolezni so podedovane, druge so žalostna posledica že kake druge bolezni. Najbolj žalostni so primeri blaznosti pri mladih, nedolžnih ljudeh. Njihov stari ali prastari oče je bil okužen s kako spolno boleznijo. Taki starši imajo dostikrat popolnoma zdrave otroke, pri vnukih pa se pojavijo posledice bolezni starega očeta, ki ga dostikrat še poznali niso! Prevelika žalost, preveliko veselje, nenadno razburjenje ali strah, pa so zunanji vplivi, ki lahko povzročijo začasno, pa tudi trajno blaznost.
L. Megličeva.
Za družbo za popoldne in zvečer. Kombinacija lanenega panama in modrega semiša. Znižana jim je že itak nizka cena Din 59'— na Din 39'—•.
1) 25 - O 'ali
Eleganten čeveljček na zadrgo iz belega panama, kombiniran z lakom. Ponovno smo mu znižali ceno od Din 59'— na Din 39'—.
Vsaka beseda 26 par. Da*eK 1*60 Din. Za Sitro al- dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
SIMPATIČNA DAMA, v življenju nesrečna, želi znanja z dobro situiranim gospodom, ki bi ji bil pripravljen pomagati. Samo resne ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Samostojna«.
MLADENKA, stara 28 let, želi resnega m-nja z gospodom, starim do 30 let. Le resne ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod »Varana v ljubezni«.________________________
Vsaka beseda 26 ali so par. Davek VSO Din. Za šifro ali dajanje naslovov I Din. Najmanj 10 besed.
POHIŠTVO. Več Speranih sob na zalogi, orehova korenina, od 3.400 DId naprej. Kuhinjske kredence od 370 Din naprej pri Laneoft D.
Wolfova 12.____________________
Tako zadovoljni kakor so drugi boste tudi VI, če naročite prvovrstno uro budilko a sliko prečudežne Marije I Brezij. Izdelava T naravnih barvah Je tako okusna Id Učna, da bi že zato oe smela taka ura manjkati v prav nobeni hiSl. še posebna privlačnost Js Marija, ki gleda Izza Gor6 na nas, ki pričakujemo njene tolažbe. Ure to okusno Izdelane, so trpežne In zelo poceni. Prvovrstna Din 107’—, Din 9R'— In Din 87'—. Naročita Po dopisnici s navedbo natančnega naslova. Polijem takoj po povzetju. Se priporoča Zdravko Rant, urar, Jesenice-Fužine.
Mala oglase socialnega značaja računamo po 25 par za besedo, trgovske in podobne pa po 60 par za besedo. Preklici In trgovsko-obrt-niiki oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas |e treba (e posebej plačati davek v znesku 1‘50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas šitro, mora doplačati še 3 Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po poštni položnici na ček. račun »Družinski tednika uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem z naročilom.
MLADENIČ star 29 tet, srednje postave, zna čajen, samski, želi znanja z mlajšo gospo-dično. Ponudbe pod šifro »Sigurna eksistenca«.
MLAD SIMPATIČEN GOSPOD sl želi znanja z ravno tako simpatično gospodično le boljše družine, staro 20 do 25 let. Pogoj dobra vzgoja, plemenit značaj in inteligenca. Ponudbe na »Družinski tednik« pod šifro »Simpatično deklet.
Vsaka beseda 1 Din. Davek 1'50 Din. Za šiiro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
POPOLNE SERIJE jugoslovanskih znamk kupim. Ponudbe z označbo cene in količino serij na upravo lista pod »Samo prvovrsten filatelistični material«.
INTIMNI ZENSKr KOLEDAR, velikost notesa,	180	strani, mora imeti	vsaka	dozorela
žena,	da	te pouči, kako se	lahko	brez fizične	ali	moralne škode na	versko	in medicinsko	neoporečen način	trajno	izogiba
spočetja. Po povzetju Din 20'—. Zaloga v Ljubljani:	Kati Voda, Medvedova 8; dobi
se tudi v Učit. knjigarni In v trafikah nasproti »Rio«, Slamiča in v trafiki na Tyr-ševl c. 63.
ZNANJA ŽELI po dopisovanju mlad gospod, srednje postave, muzikalen, s Bigurno bodočnostjo, z mlajšo gospodično, z nekaj kapitala v avrho kasnejše ženitve. Cenjene dopise na upravo lista pod šifro »Hrepenenje«.
Vsaka beseda 25 par. Davek 1‘60 Din. Za šitro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda li kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne te Jim lesk In postanejo popolnoma zdravi, če Jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica t navodilom staDe Din 80'—. — Po pošti razpošilja
parfumerija Nobllior. Zagreb. Illca 84._____________
LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem »Eau de Lahore«. J steklenica z natančnim navodilom stane Din 40'—, Po pošti razpošilja parfumerija Nobillor. Zagreb, Illca 34.
BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih, ker sl jih t Oro-barvo za lase, ki jo dobite v črni, rjavi, temnorjavl, svetlo-rjavi In plavi barvi, lahko vsakdo sam barva In je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30'—. Po pošti razpošilja parfume-
rija Nobilior. Zagreb. Illca 84_____________________
ESENCA IZ KOPRIV Je že davno preizkušeno najboljše ln najzanesljivejše sredBtvo proti prhljajem In Izpadanju las. Slabi In zanemarjeni lasje dobe v najkrajšem času mladostno bujnost In lesk. Steklenica z navodilom Din 30'—, — Naroča se pri: NoblliorparfumeriJI. Zagreb, Illca 34.
Vsaka beseda 25 par. Davek 1'50 Din. Za šitro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
SOBO išče soliden gospod, lepo opremljeno, svetlo in zračno, v centru mesta, po možnosti tudi z uporabo kopalnice. Ponudbe na upravo pod »Strogo separirano«.
STALNO STANOVANJE iščejo tri odrasle osebe; večjo sobo, kuhinjo, shrambo In pritikline. Naslov v upravi »Družinskega tednika«.
POZOR GOSPODINJE!
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VELEPIC
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
stalni odjem 1
POTNIKA Z AVTOM, ki potuje po Sloveniji in se ustavlja tudi po vaseh, prosim za ob-vestilo, Če lahko vzame t seboj sopotnika In koliko računa kilometer. Dopise prosim na upravo pod »Reklamna akcija«.
SI ŽELITE ZNANJA, ŽELITE KAJ KUPITI ALI KAJ PRODATI.
DO VSEGA TEGA PRIDETE NAJLAŽE IN NAJHITREJE POTOM MALIH OGLASOV V »DRUŽINSKEM TEDNIKU«.
CE ŽELITE KAKŠNIH POJASNIL ZASTRAN NAŠIH CEN ALI PA CE IMATE KAKRŠNOKOLI DRUGO VPRAŠANJE GLEDE NAŠIH MALIH OGLASOV, PIŠITE NA OGLASNI ODDELEK »DRUŽINSKEGA TEDNIKA«. ODGOVORILI VAM BOMO TAKOJ IN POPOLNOMA BREZPLAČNO.
Zapomnite si Se to: NAŠE CENE SO ZMERNE IN ČASU PRIMERNE.
15 novih modelov vodi zopet na trgu pisalnih strojev
ousa
trdo kožo in zarasle nohte Vam brez bolečin odstranimo ter noge strokovnjaško zmasiramo v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se!
Nega nog 10 Din!
NaJboliSa oblatila
v	odlični izdelavi kakor lister, kaša, buret itd, kupite izteč.\6 poceni pri
PRESKERJU
Sv. Petra c. 14
If flltliltlt I Alt m°d0l ,,Junior“ j® mali v kovčegu, lepo opremljen — H i lil I lili IIIII družinski— potniški in pisarniški stroj. Nizka cena llUullUg 1U11 dovoli vsakomur, da si ta pisalni stroj takoj nabavi Zahtevajte ponudbo, prospekte in neobvezno predavanje od:
Gen. zast. Remington tvornice tt. MATADOR, Zagreb, Iliča 5 Zastopnik za Ljubljano ln okolico: Ivo Klarič, Ljubljana, Kolodvorska 28/1L Razstava in prodaja strojev: Tehnik, J. Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20
Tel. 34-19
Izdaja ta konzorcij »Družinskega tednika« K, Bratuša, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek. vsi v Ljubljani.