Št. 46.
V Gorici, dne 9. junija  1899,
Tečaj XXBX.
Izhaja dvakrat na .teden v Sttrlh tedanjih, in sicer: vsak torek in potek, zjutranje i&Janjo opoldne, večerno tzdauje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim  Listom" in s Itako drugo uredniško
•  izredno prilogo vr«d po poŠti prejemiVna ali v Gorici na dom poSiljana:              •'
Vse leto........gld. <»•—
pol leta.  .„„„•..u .  . <.   »   3 — čftrt leta .-.  .'' ."T". ".'-T' MJO  "' Posamične številke stanejo (i kr. Naročnino • sprejema upravnifitvo v  Gosposki   ulici Stv. 9 v Goriei v cGoriSki 'Tiskarni* A. GabrSfek vsak ¦ dan od 8.,ure zjutraj do ti. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposluiie naročnin« so ne o/J nuno.
nlMtlMOKKl'* i/Ji*ja-neo<Imno od. «Soee» trikrat mesečno in stane vso loto gld. I-JO.
«Soča* in »rrjniorec:. se prodajata v Gorici •-• to-
•  bakarni Scluvarz v Šolski ulici in Jeller.sir.% v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrešči5 na trgu della Caserina in Pipan v ulici Ponte delit* Fabbra.
SOČA
(Večerno uzdanje).
Uredništvo In odpruviiiStvo
se nahaja y Gospoaki ulici it 9 v Gorici v H. aadslr.
zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11.
io 12. ure predpoMne. -
»opisi naj se pošiljajo le uiodniStvu.
" Naročnina, reklamaciie in driige rečij katere no
spadajo   v  delokrog  uredništva,   naj  se   poSiliajo le
upvavnigtvn.                                                       ' .   ¦•.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.                   -____
Oglasi in poslanica se računijo po petit-vrstab, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. ~ Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati loeo Goma,
.„Uor|gkn Tlakama" A. «abrS?ek tiska in^alaga razen «Soee» in «Primorea» še ^Slovansko knjižnico'«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno l gld. 80 kr. ^-Oglasi v .Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vratica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Goriška ljudska posojilnica.
Pred mesecem je imela „G o r < š k a ljudska posojilnica" občni zbor, pri katerem je razložila svoje poslovanje in bilanco. Najbolj viden je napredek tega zavoda po statističnem razpregledu o poslovanju za celi njega obstanek odi. junija leta 1883. pa do konca leta 1898. Prvo petletje svojega obstanka do leta 1888. je imela 10.000 deležev, konec drugega petletja leta 1893. okoli 20.000 deležev, in konec tretjega petletju, t. j. do leta 1898., pa 42.000 deležev. Hranilne vloge so narasle do konca prvega petletja na 32.000 gld., konec drugega petletja na 94.000 gld., konec tretjega petletja na 580.000 gld. Stanje hranilnih vlog, katere nam najbolj kažejo plodovitosf zaloga, se je torej zadnje petletje pošesterilo proti stanju posojilnice drugega petletja. Po sebi se razume, da so se posojila izdajala v isti meri, kakor so naraščale hranilne vloge, in je bilo koncem leta 1898. izposojenega denarja nekaj črez 580.000, tako da se posojila približno krijejo s hranilnimi vlogami, Čisti dobiček posojil« niče je znašal konec prvega petletja 1000 gld., konec drugega petletja 2800 gid. in konec tretjega petletja 7200 gld. na leto. Rezervni zaklad je znašal konec prvega petletja -1466 gld., konec drugega petletja 8142 gld. in konec leta ,1898. 20.617 gld. Ako temu prištejemo še 1 % odbitka, ki se je bil v glavni knjigi zaračunil od izposoji!, znaša rezervni fond posojilnice konec leta 1898. okroglih 24.000 gld. Rezervni fond je danes deloma naložen v hišah Gosposka ulica št. 16 in ulica Vetturini št. 9, oboje prepisano kot lastnina na ime HGoriške ljudske posojilnice", deloma v znesku 8000 gld. v državnih obligacijah. Promet je znašal konec prvega petletja 63.000 gld., konec drugega petletja 158.000 gld. in konec tretjega petletja r.ftU 1,200.000 gld. Ce so tudi le številke -znane iz letnega poročila, mislimo, da ni odveč, ako jih pokličemo našemu ljudstvu zopet pred oči, da spoznava, kako veselo se je naš prvi denarni zavod razvil, in kako trdno zaslombo ima cela naša gospodarska organizacija v njem. Ako primerjamo poročilo »Goriške ljudske posojilnice" z drugimi denarnimi zavodi, vidimo, da ima ves zaupani
Bog1 in narod!
tGor. Tiskarna« A. GabrŠčck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
MAROO  VISCONTI
Zgodovinski roman
-515-
Dtalijanski napisal Lommaso Grossi
(Dalje)
«Kateri pa bojo razsodniki bojev?« je vprašal nekdo v družbi, ki se menda ni mnogo zmenil za grofovo učenost.
Toda grof, ne pustivši časa za odgovor, je nadaljeval: «In je jako stara, veste, ta navada, da se prirejajo bojne igre, o da, jako stara. Kajti vpeljane so že od časov trojanske vojske, t. j. že davno pred Okroglo miso in pred kraljem Arturom. In zattf se zovejo T roj a e ludus, kar pomenja trojanska igra, ali tudi trojanska vojna, kajti Rimljaai so imenovali ludus tudi vojno, kakor da bi bila ista kaka igra.
Nikdo ni zinil, toda govornik je po obrazu in vedenju svojih posluš.tfeev vendarle kmalu sprevidel, da jih no zanimajo posebno besedoslovne razprave, in da je treba drugo zapeti. ZatO ;ie jo pa hotel skazati veščaka v orožja in bojih, in to tembolj, ker je govorjenje
denar, t. j. hranilne vloge, naložene plodo-nosno v posojilih. Deleži, katerih je vplačanih nad 42.000 gld., pa so zavarovani de-, loma v rezervnom zalogu, deloma pa pokrivajo tekoči račun. Leta 1898. se je vrnilo posojil skoro 66.000 gld., t. j. približno 12% celega zneska posojil, kar smemo imenovati dovolj ugodno. Hranilnih vlog se je vložilo tekom leta skoro 180.000 gld. več, nego se jih je vrnilo. Važen korak je storila posojilnica tekom leta 1898. s tem, da si je nakupil v lastno poslopje ter vanj založila večji del svojega rezervnega zaloga; še večjo zaslombo pa si je pridobila posojilnica s tem, da je vstopila v stalno denarno zvezo z različnimi močnejšimi ali enakovrstnimi zavodi. S tem je zagotovila vlagateljem, da se hranilne vloge točno, skoro v vsakem poljubnem znesku, večji zneski le proti kratki od-povedbi izplačajo. S stalno denarno zvezo si je posojilnica tudi pridobila največjo oporo za slučaj večje potrebe, ker ji je vsaki čas mogoče imeti na razpolaganju večje svote denarja. Pri tako močnem naraščanju denarnega prometa in hranilnih vlog je prišla sama po sebi na dun potreba, da se pre-drugačijo pravila, in sicer ravno za to, da se poviša jamstvo deležnikov; torej da je večja varnost onim, kateri zaupavajo posojilnici hranilne vloge, po drugi strani, da si posojilnica vsled pomnoženega jamstva pridobi tudi večjih in stalnejših denarnih zvez. Ravno te pomanjšujejo in skoro odvzemajo vsako nevarnost za slučaj večjih potreb; in to velja toliko za vlagatelje, kolikor za deležnike. Pri občnem zboru se je posrečilo prodreti ravnateljstvu z novimi pravili proti skoro neznatnim prigovorom od strani deležnikov, kateri so večinoma več nego previdni in se niso bavili mnogo ali nič z zadružništvom. Prigovori so prihajali večinoma od takih strank, ki so imele deleže in so videle v pomnoženem jamstvu za se povečano nevarnost. Resnega upora proti povečanju jamstva pa ni bilo, in najboljše kaže vspeh 1899. leta in po občnem zboru, da je bila ravno omenjena bojazen brez podlage; kajti deležne vloge so v kratkem času po občnem zboru narasle za okroglih 15.000 gld., tako da danes znašajo deležne vloge vsega 57.000 gld. Ker po novih pravilih odgovarjajo  deležniki z dvojnim
nagibalo na tisto stran. In tu je privlekel na dan vsakovrstno staro šaro glede" tega, kalcd se je treba vesti v kakem boju ali bojni igri. Poučeval je, kakč se mora vitez držati na stremenih; kakč znižavati in namerjati sulico, kaktf sukati jo, kakd odbijati kak udarec ali sunec. Na vel je celo množico pisateljev in raznih primerov. Skratka, povedal jih je toliko, da bi ga bil moral soditi kak učenjak kot vrlega bojevnika, a pravi bojevniki, kakoršni so bili tisti mladeniči, bi ga bili morali poštevati za — mi recimo, učenjaka —, samo da so se večkrat spogledavali in skrivaj smejali v brk.
To je pač napaka ijudfj, ki vse znajo. Ne gre jim v glavo, da se ne sme govoriti z novedneži o jedini stvari, katero oni razumejo.
Marko se ves čas ni ločil od Biče, katero je zabaval z dostojno prijaznostjo. Kadar je bilo že pozno in je njen oče stopil pred njega, da bi se uljudno poslovil, je on pospremil deklico do praga dvorane in jo tam izročil grofu. Pohvalil: mu jo je jako, in laskaje se mu,' ga je pozdravil in izrazil upanje, da ga bo s pogostnim obiskovanjem odškodoval za tisti dolgi Čas, kar se nista videla.
zneskom vplačanih deležev; znaša jamstvo posojilnice 'danes nad 150.000 gld. Zbog premenjenih pravil pa se da jamstvo odslej v vsakoletni bilanci tudi točno izraziti. Ker so se ločili glavni deleži od opravilnih deležev, in ker se pri sprejemanju glavnih deležev zahteva izkaz premoženja, iz katerega sledi, da imetnik glavnega deieža resnično s svojim premoŽenjem odgovarja za trikratni podpisani znesek, se bode iz letne bilance točno videvalo, koliko znaša istinita jamšftina imetnikov glavnih deležev, dočim se bodo opravilni debži navedli posebej, da se bode videlo, koliko gospodarjev ima denarja na posodo. Ti opravilni deleži so se znižali, kar mogoče, na majhen znesek, t. j. na en gol» dinar zato, da onim, ki iščejo posojila, ni treba puščati mrtvega večjega zneska v posojilnici, marveč dobe izplačano celo napro-šeno glavnico. Po drugi strani pa jamstvo takega, ki išče denarja, nima prave reelno veljave, in dovolj je, ako se nizka jamščina zahteva.
Redni uradni troški so znašali 2421 gld. in uradniške plače 1563 gld,, torej skoraj okroglih 4000 gld. Pred 4 leti ni imela, kakor pisarja, slabo plačanega za poldneva dela; danes pa ima posojilnica plačanega blagajnika, ki po svojem položaju in posvojeni premoženju jamči že po sebi za pravilno poslovanje z gotovino; ima dobro plačanega knjigovodjo, kateremu in njega družini je obstanek zagotovljen tudi za bodoče; ima stalnega uradnika, kateri oskrbuje vse potrebne notarske posle, in pomožnega uradnika. S lom, da je poslovanje z denarjem strogo ločeno od knjigovodstva, pa se daje zadružnikom največo gotovost, da se z zaupanim denarjem pravilno posluje, in da se ga skrbno in ločno zalaga. Kakor leta 1898., napreduje čvrsto naša posojilnica tudi letos. Do konca ;',aja je imela prometa 560.652 gld. 39 kr. Dohodki so znašali 297.865 gld. 76 kr., izdatki pa 262.786 gld. 63 kr. Deleži so narasli na 56.680 gld. Hranilnih vlog se je na novo vložilo 123.875 gld., izdalo pa 98.959 gld. 9 kr., tako da so se vloge pomnožile za 24.915 gld. 91 kr. Kakor se vidi, se hranilne vloge tekom tega leta ne m nože tako stalno in naglo, kakor tekom ieta 1898., kar se ima pripisati  po eni strani jako slabi letini leta
Grof je šel od tam kakor pijan od veselja. Zdelo se mu je, da se ne dotika tal. Koj ko je dospel dom<5v, je povedal ženi, kako, čast je doletela njega in hčer. Ermelinda se je jako razveselila, ker ni dvomila, da Ottorino je moral govoriti z Markom o svoji ženitbi in da je smatrati njegovo izredno uljudnost do grofa in hčere za znamenje privoljenja.
Kmalu na to je dospel Ottorino, tudi on vosel, da je bilo kaj. Razgo-varjajo se o radosti tistega dneva, je kmalu sprevidel, da grof in grofinja mislita, da jo Marko že privolil k njegovi ženitbi. On ni zgubljal besed, da bi jim jemal to misel iz glave. Ker je videl, kako je Marko počastil Biče, sije mislil, da je gotov njegovega privoljenja. Sklenil je, da bi o prvi priliki, ko bi ga našel samega, govoril ž njim o tem, o čemer se ni upal pri toliki družbi. In tak<5 se je začel pogajati z Bicinimi stariši o poroki, kakor o reči, ki bi se imela vršiti kmalu. S kratkimi besedami je bilo določeno vse.
Tedaj jo grof namignil soprogi, in na to, obrnivši se k Biče, katera je ves čas poslušala tiho in s sklonjenp glavo, ji je dejal z nekim nasmehom na pol
1898., od katere denarni nasledki se kažejo še le po novem letu, po drugi strani morebiti tudi zaradi tega, ker se snujejo posojilnice po vseh krajih naše kronovine, po tretji strani, ker je povišala tukejšna hranilnica in zastavljalnica obrestno mero za hranilne vloge od,3ya nn 4,%%. Ako hoče posojilnica zadoščati denarnim potrebam naših slovenskih krajev, je treba, da hranilne vloge narastejo vsaj na 1 milijon gld. in deležne vloge vsaj na 200.000 gld. Kakor se je posojilnica razvijala zadnji 2 leti, je pričakovati z vso gotovostjo, da v kratkem posojilnica dospe do željenega obsega. Le na naših rodoljubih je ležeče, da pride do tega vspeha v najkrajšem času. Poslovanje posojilnice je pravilno, kakor vsakega drugega denarnega zavoda, ki uživa ugled in zaupanje. Obrestna mera hranilnim vlogam, t. j. po 4*/,%, je tako visoka, kakor le more biti. Streže se vlagateljem z največjo točnostjo, in deležnikom je obračunjena deležnina po 0% od vplačanih deležev.
Najbolj skrbino za,svojo gospodarsko organizacijo s tem, ako povzdignemo »Goriško ljudsko po* gojilnico" tako, da bode vsestransko zadoščala svoji nalogi. Storimo pa to lahko v kratkem času, in sami storimo to s tem, da zaupamo v svoje moči vsaj toliko, kolikor se zanašamo na tuje; da vsak, kdor ima denarja na razpolaganje,denar založi pri svojem zavodu in se ne da odgovarjati po vabilih tujih zavodov, ne odstranjati po dvomljivcih iz naših vrst, katerih nam, žalibog, nikdar ne manjkal
DOPISI.
Iz Kobarida. (Konec.) Dalje pravi g. dop., da g. Urbančič in drugi dobro vedo, kaj so podpisali v seji 11. prosinca 1897.insenidkar ne protivijo temu, ako hoče vlada res sama zidali sodnijske prostore na svoje stroške. No, g. Urbančič in drugi, ki se skrivale za za-grinjalom pozabljivosti, ali imate zares tako slab spomin, da več ne veste, zakaj ste vis. vladi hišo darovali ? Posebno se čudim Vam, g. Urbančič, ko ste šedaritno pogodbo podpisali, da imate tako šibke možgane in se več ne spominjate, kaj ste podpisali.
bedastim na pol lokavim, kakor je imel navado, ko je hotel povedati kak dovtip: «0, poslušaj nekoliko pa ti! Mi smo znabiti delali račun brez krčmarja; smo te obečali, ne da bi vprašali tvojega privoljenja, a tebi morda niti v misel ne pade kaj takega*.
Biče je zarudela kakor žrjavica, prijela mater za roko in ni odgovorila besedice.
Toda Ermelinda je dala grofu znamenje, naj pusti šale. Na « to je rekla Ottorinu z nasmehom: «Dasi v takih zadevah navadno ne rabimo posrednika, vendar upam, da se med tem zadovo-lite z obljubo, katero vam daje mati v njenem imenu>.
Na to se je mladenič poslovil. Deklica, videvši, da odhaja, je dvignila glavo; in vedno še držeča mater za roko, je rekla: «Saj se vrnete jutri!*
*Aha! tu jo imamo, sramožljivčicoi» jo dejal grof z grohotom. «Kdo bi si bil pač mislil, ko bi jo bil kmalu i vsak primerjal sveti Luciji! A, presneta,, presneta punica!»
Mladenič je odšel, in bili so dobre voije on in tisti, ki so ostali.
(Dalje pride).
Saj dotični sklep starešinstva se je tudi svoječasno postavno razglasil si. občinstvu, s katerim so bili vsi zadovoljni, in še celo Usti niso proti sklepom vgovarjali, ki so bili vsled spremembe stavbenega prostora škodovani, dobro vedoč, da bo to ob-' čini v korist.                                           ...
Torej, ali ste v resnici tako pozabljm, ali ste tako hudobni, da nočete ničesar več o tem vedeti; od tistega časa so Vam druge pobožne želje navdahnili* in sicer prvič, da bi zamogli sodišče za vedno v svojih prostorih pridržati, :n drugi«* bi g. Urbančič hšt. 53 za sramotno ceno v svojo last dobi!, katero polrefe-je kakor puuciče v svojem očesu, iti se * zdaj nekaterih prostorov sa-mooblastno poslužuje.
Tem potoni pa bi občina še to malo prostora na trgu izgubila, namesto da bi ga nekaj pridobila. Z Vašim dopisom le slepite ljudstvo, da želiie občini koristili, a v svojem notranjem imat« pa vse druge misli. Mislite si, da bi prišli le enkrat kako na pot, potem bomo že obrnili voz po svojem. Kako zamorete kaj takega kvasili? Ali ne veste, da so nam Vaše vroče želje popolnoma znane? G. Urbančič, poprej se Vam ni smililo tisočakov, ko je šlo za to, da se napravi sodišče pred Vašo hišo, akoravno smo imeli že drugo hišo ukupljeno. Sedaj pa ne želite samo, da bi imeli sodišče v Vaši hiši, ampak začele so se Vam sline cediti šo po občinski hiši, saj tako ste se sami izrazili, torej ne morete več tajiti. Zdaj pa pogrevate 'o, da želite občini koristiti. Naj bi se v resnici to zgodilo, kar Vi in Vaši pomagači mislite, potem bi občinarji nasledke tega spoznali, ali prepozno.
Vendar vsa čast Vam, da ste postali iz Savla Pavel.
Kaj ne, g. Urbančič, ako bi Vam šel tudi jaz v tem na roko, potem sva zopet najboljša prijatelja. Ako ste pa pri napravi zaporov zabredli, kdo je temu kriv? Ali ne Vi sami! Kdo Vas je silil, da taiste zidate ? Ko ste se pogodili za napravo sodnijskih prostorov, je dotičua komisija pregledovala v hšt, 53, da bi sami priredili potrebne prostore za zapore, dokler bi se novi na že zato določenem kraju ne dozidali. Ali Vaša sebičnost Vam ni daia miru, da ste se začeli povsem z dotično oblastjo na lastno roko dogovarjati ter ste napravili tudi zapore, akoravno ste poprej zatrjevali, da tega nikakor ne prevzamete. S tem ste napraviti v občini nove zmotnjave, ko je bilo takrat že vse mirno. Nasledke Vašega ravnanja dobro čutite, ker se sami pritožujete, da ste vse prijatelje izgubili. Tak mož, kakor ste Vi, ni čuda, ako jih nima.
Dobro si zapomnite, da eden sam, naj si bo še bolj zvijačen, ne bo še r trahoval cele občine, ako ima tudi malo pest svojih somišljenikov, in še tiste le v najbližjem sorodstvu.
Nadalje mi g. dopisnik očita, da nisem pri volitvah postavno postopal, kar pa dobra ve, da ni vse moja krivda. Napravil sem namreč prošnjo na c. kr. okr. šolski svet, da bi se smela volitev vršiti v šolskih prostorih. V občinskem uradu namreč ne dostaje prostora za takoSna opravila. Ker nisem dvomil, da bi ne bilo dovoljeno, sem izdal razglas, da se bodo volitve tam vršile. A dan poprej, ko so se imele volitve vršiti, je bila prošnja odbita. Torej ni kazalo drugače, kot drug jjrostpr za to določiti, akoravno je bilo proti postavi. Tega je pa ravno Vaša stranka veliko kriva, ker niste mogli počakati, ampak ste le hrepeneli po volitvi, da bi dobili krmilo v svoje roke. Se celo eden, ki je biL dtje časa za župana, je poleg drugih silil na vso moč, da naj se volitev hitro drugi dan po prazniku sv. Štefana vrši, akoravno je vedel, da je to ne-postavno. Kar pa, govori g. dopisnik o vernih pisarjih, naj se blagovoli o tem prepričati, kjer je črno na belem, potem naj govori.
Drugo, kar sem pisal o volitvi, trdim tudi danes. Zavijajte resnico kakor hočete. Da sem bil pri zadnji volitvi prisiljen prositi c. kr. okr. glavarstvo za asistenco, to je vzrok Vašega vzornega obnašanja pri prvi volitvi!
G. Urbančič! Zdaj štiri leta ste me na moč'silili,, da naj sprejmem župansko čast, ker ste mislili, da Vam bom služil za metlo, s katero boste smeli izpred svoje hiše pometati, in pot gladili za svoje namene. Pri letošnjih volitvah ste si pa na vso moč prizadevali, da bi me iz odbora vrgli, kar se Vam pa seveda ni posrečilo. Prepričali ste se gotovo, da cerkovnik je suh, pa trden kot jeklo, da ne omahuje kakor navaden krčmar, ne na levo ne na desno, kakor mu več dobička kaže, ampak ima pred očmi vso občino, ne pa samo svojo malho.
Konec bodi mojemu dopisovanju za danes in za vselej, akoravno bi Vam na Vaše prazne dopise .lahko še mnogo odgovarjal. Sicer, nisem trgal hlač ne po goriških in ne po koperskih šolskih klopeh, pa takim zavratnim napadovalcem, junakom z zajčjim pogumom, ki se za plot skrivajo in od tam kamenje in blato lučajo na svojega dozdevnega.Nsovražnika, ni moja čast odgovarjati.
Kdor je pošten, gre z imenom na dan,
in se/; ne  boji   pogledali   sovražniku v oči.
Takošni  dopisniki  pa so le —- obrekovalci!
Franc Slunder m.p.
župan, cerkovnik in obe. tajnik.
Dostavek uredništva. — Obe stranki ste govorile v »Soči* po dvakrat — in s tem bodi v našem lis»n konec polemike. Po našem mnenju be je vsa reC s sodiščem za Kobarid cel6 ugodno zasukala, ker se občina lahko reši vseh gmotnih žrtev in bo imela torej le dobiček. Na to je treba torej delati, da erar vrne občini, kar mu je ta darovala, ker ni držal prvotnih obljub.
Domače in razne novice,
Imenovanja. — Poštnim vežbenikom so imenovani: Manipulacijski dnevničar Dragotin Kloanna v Pulju in absolvirana srednješolca Adolf Giampiccolo in Walter Nassignerra in Albert Arrigoni v Trs-tu.
Finančni minister je imenoval finančnega tajnika Josipa Abbrederisa finančnim svetnikom v obsežju finančne direkcije  v Trstu.
f Predsednik dražbe sv. Mohorja, stolni prost dr. Valeutin Mfiller. - Po dolgi 16-mesečni mučni bolezni je preminul v Celovcu dne 6. junija t. I. inf. prost, ta-mošnjega stolnega kapiteljna, preč, g. dr. Valentin Muller, predsednik naše dičtie družbe sv. Mohorja. — Pokojnik se je po-» rodil v Glinjah, v slovenskem Rožu, dne 10. uec lotu. Po dovršenih gimnazijskih in bogoslovnih naukih v Celovcu je bil v mašnika posvečen dne 29. jul. 1840. Služboval je najprej za kaplana v Št. Juriju ob Žili in se od tam podal v višji duh. zavod »Frinla- j neum* na Dunaju, kjer je poslal doktor bogoslovja (I. 1847.) Za tem je služboval v Lo-givasi, Celovcu, kjer je podučeval tudi v bogoslovju, in kot župnik v Kotmarivasi. L. 1859. je prišel za stolnega korarja v Celovec, kjer je nadzoroval šolstvo. Po upeljavi novih šolskih zakonov je postal ud dež. šol- | skega sveta in nadzornik celovških ljudskih in srednjih šol. L. 1866. je prevzel vodstvo { duh. semenišča, I, 1884. pa je bil imenovan za inful. stolnega prosta in vodjo bogoslov- j nih naukov. — Za mnoge zasluge ga je ime- | noval cesar za viteza Franc Jožefovega red« in reda železne krone 111. vrste. Papež pa niu je podelil čast apostolskega protonotarija in častnega komornika. — L. 1873. ga jehotei cesar imenovati ljubljanskim škofom, a dr. Muller je visoko čast odklonil. — L. 1860J je stopil na čelo Mohorjevi družbi'Tn-jej bil do smrti predsednik. Mnogo je storil za njo, jo uspešno branil ob mnogoterem nasprotnem napadu. — Bil je mož temeljitega znanja, a v javnosti ni nastopil nikdar; Bodi mu časten spomin!                          ' ,r»
Gg, naročnikom. — Upravništvb »Edinosti* je podalo izkaz, da ima pri naročnikih 4000 gld. zaostale naročnine, ki bi njemu izborno služili v poravnano vseh dolžnostij. Tudi mi bi mogli zapeti podobno pesem I — Take razrmre so jako nezdrave! Naj bi vendar vsakdo skušal vsaj v teku enega leta plačali list, ne pa zaostajati na dolgu zaveč let! — Prosimo torej!
Pogostoma dobivamo liste nazaj, ker se na poštah poizgube pasice z naslovi, torej pošta ne more izročiti listov. Da se poizgube, se nam zdi prav čudno, ker mi dobivamo liste od daleč vedno z rednim ria-'-: slovom. Ako kdo ne dobi lista, torej nismo mi krivi! —
.Soča" in »Sloga*. Na zadnjem občnem zboru „S l o g e" je prišel v razgovor in na glasovanje predlog g. Bajta, naduči-telja v Ajdovščini, naj si preskrbi »Sloga* svoje posebno društveno glasilo. Ta predlog ni vzbudil na nobeni strani odobravanja in je'padel, kajti dobil je le 17 glasov. — Opazil sem, da gospodje okoli predsedniške mize bi bili najraje videli večino za Bajto v predlog, če tudi je bil opo-pran proti »klerikalcem*; ker se pa to.ni zgodilo, je postavil preč. g. župnik Grča posredovalen predlog, naj bi skušala dobili »Sloga* svoje glasilo z združenjem »So Se" in .Primorskega Lista*. Kako si misli g. Grča tako »združenje", nam ni povedal; kako stališče zavzema odbor v tem, oziru, tudi še ne vemo, ker do danes ni storil nikakega koraka.                               -j;
Toda to vprašanje je jako važuo, k$r sega globoko v meso našemu sedanjenuj organizmu. Zategadel ne bo napačno,. ihto se o njem nekoliko pomenimo, odkrito in..j,asnJoL' da bomo vsi vedeli, pri čem smo.      '   l!Jf:
Predlog za samostojno društveno glasilo je sicer sijajno padel, vendar ne bo odveč, ako si ogledamo tudi ¦ to vprašanje od prave strani.
O društvenih glasilih politiških društev morejo besedičiti le neskušeni ljudje, katerih politiško obzorje ne sega posebno, daleč. Politiško društvo je pod strogim nadzorstvom vlade in policije. Ob vsakem naj-nedolžnišem pojavu društvenega delovanja, ki je vladi neljubo, dobi politiška oblast paragraf ali kako zastarelo odredbo, da društvo razpusti in list — zapečati, oziroma celo uredništvo se' lepo preseli na — policijo, ki bi vtaknila svoj nepoklicani nos v no<-tranje posle in tajnosti uredništva in kar je ž njim v zvezi. Koliko . neprijetnosti j, težav in škode bi vzročil en sam tak slučaj, more vredno cenili le oni, ki je več let v uredništvu in upravništvu kakega lista. — Pofi-tiški list, glasilo poliliškega društva, torej nima vedno nad seboj le enega* Damokleje-vega meča v podobi kazenskega in tiskovnega zakona, marveč še drugi, veliko nevarnejši, t. j.  — društveni zakon,  ki
daje policiji vsemožno orožje v roke. — To je menda jasno vsakomur!
Politišku druHvu so tudi jako nestanovitna: danes jim stoji na čelu Peter — jutri pa pride na krmilo njegov odločen nasprotnik Pavel. Kar je bilo včeraj črno, je danes belo in narobe. Ali naj tudi list, morda edini v deželi, lakd meni nič tebi nič spreminja barvo, kakor si zna morda jedna ali druga ali celd tretja stranka pri-agitovati slučajno večino na kakem občnem zboru?! Naročniki bi se najbrže lepo zahvalili za takega papirnatega kameleona! Podal bi lahko nekaj praktičnih vzgledov iz naše domače zgodovine, toda o tem naj razmišljajo čitatelji sami.
To so razlogi, ki so občeveljavni, torej ne edino le za goriške Slovence; zald so tudi politiška društva prav redka (meni ni znano nijedno), ki bi imela tudi svoje posebno glasilo, ali ako je kje kak tik slučaj, imajo gotovo v deželi tadi še druge neodvisne liste. Slovenskemu občinstvu pa so lahko znani slučaji, da so rodoljubi list, ki je bil društveno glasilo, namenom ločili od društva. Razlogi so isti, katere sem omenil danes tudi jaz.
Nevarnosti in premenljive razmere v politiških društvih torej nikakor niso ugodne obstanku lista, ki bi bil društveno glasilo. — Dobro uredovaii list, da si pridobi ugled in veljavo, in zagotoviti mu obstanek, — ni malenkost, kakor bi morda kdo mislit, in s spremembami, ki se lahko vsak čas ponavljajo v poiitiškem društvu, naj se dovrši tudi prevrat v uredništvu? Ako bi nove razmere tudi res našle takoj nove može, ki bi prevzeli lupine — ker jedro se loči s starimi možmi — bi gotovo debelo gledali navadni čitatelji — in posledice   bi  ne
Politiški listi, ki računajo na trajen obstanek, zahtevajo torej vse stalnejše pogoje nego jim jih more dali katerokoli politiško društvo. — Prepričan sem, da tudi večina naročnikov »Soče* ne bi želela v listu samem takih nestalnostij, takih pre-memb, ki se lahko izvrše od leta do leta v »Slogi". (Pride še.)                            A. G.
Pogajanja ali kaj t — V sredo so imeli italijanski poslanci sejo glede na nova pogajanja, katera se imajo pričeti s Slovenci. Kej so sklenili modri gospodje, seveda ne vemo, toda gotovo se ne motimo, če rečemo, da le spletkarijo ter da jim ni do kakih resnih pogajanj, katera bi zadovolila Slovence.
Te dni ; odide dr. Pajer na Dunaj k občnemu zboru furlanske železnice. Prosil je ob tej priliki tudi avdijence pri cesarju, da se zahvali za imenovanje deželnim glavarjem. Ob jednem sigurno stopi tudi okoli ministrov.                         .     ' . .
Na posledice smo radovedni, zlasti ker dr. Pajer trdno vL, da Slovenci seneudajo; torej z zvijačo ne opravi nič več pri nas, temveč samo še z zadovoljivimi dejstvi.
Gospodje župani, posnemajte ju! — Iz mesta nam piše prijatelj: Te dni sem se pogovarjal z dvema gosp. županoma o slovenski mirodilnici (drogeriji). Pripovedoval sem jima o lastniku, koliko je imel pred otvoritvijo težkoč in zaprek od strani naših nasprotnikov. Povedal sem jima, da so ti vsa sredstva uporabili, da bi onemogočili oživ-ljenje slovenske m i r o d i 1 n i c e. Strme sta me poslušala ter se čudila taki predrznosti. Jaz sem jima priporočal, naj bi s svojo vplivno besedo delovala med svojimi občani, da se z vso vnemo poprimejo le naše miro-dilnice. Hvaležna za moja pojasnila sta mi obljubila slovesno, da hočeta pred cerkvijo po sv. maši občanom večkrat objaviti, da imamo sedaj slovensko mirodilnico, kjer naj se od sedaj naprej poslužujejo za vse potrebe. To priporočamo tudi drugim gg. županom, da z javnega prostora ljudstva pouče, kaj mu je.storiti.
Nov poštni urad. — Dne 16. t. m.
se odpre v Št. Ferjanu, okraj Gorica, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno-hraniiničnega urada.
Zvezo bode imel s poštnim omrežjem' po vsakdanji vožni-pošti, ki se vpelje omenjenega dne med Gorico; in K o j s k e ni. [ Iz Gorice bo hodila pošta čez Št. Ferjan v Kojsko vsaki dan dopoludne ob 11. uri; iz Kojskega pa bo dospevala v Gorico vsaki dan popoludne ob 5'/».
Za efektno loterijo v prid »Šolskemu domu", katero prireja ženski oddelek društva, so podarili: g. dr. Andr. Pavlica, stolni vikar, 6 K v denarju; gospa A. vdova Hribar, jerbašček s krasnim šopkom umetnih cvetic; gospa Ani. Drufovka, namizje za liker s taso vred; gospa Karolina Makuc, sodček kisa.
Na naslov  „Eco del Litorale" nam
piše rodoljuben duhovnik z dežele; »Eco* očita našim poslancem zopet trmoglavost. Ko bi bilo to tudi res, taka pregreha še vendar ni kot trdovratnost laška, ki noče pripoznati enakih pravic biižnjiku, kateri slučajno ni »latinske* krvi. (Moralko v roke, g. urednik preljube »Eco", da ne padete pri skušnji). Zapomnite si, kar je pisal Vaš kolega dr. Schleicher — profesor nravoslovja — 1. junija: »Opomniti moram sovražno gospodo, da noben kristjan nima dolžnosti, sebi zaušnice dajati, ne dolžnosti, izdajati svoje ljudstvo in ga predajati judom v hlapce vanje". —'Blagovolite brati tu: »Lahom* na mesto Judom!..;...
Nemški »Waldfest* v Panoreu. — Obisk tega »Waldfesta*, kateri se ponavlja leto za letom, je bil prav slab. Zmerni Nemci se ga niso udeležili, častnikov je bilo le tnalo, torej so se »Schulvereinove* slavnosti, ki je imela bili tveli'onemška% udeležili le nemški nacijonalci, znani nemški c. kr. pro-ferjf, in nekaj Italijanov. Irredentovci, ki hodijo z nemškimi nacijonalci roko v roki, so bili odšli tisti dnn rajši v laški Videni.
Bati se je bilo celo velikonemških de-momstracij, zato so jo nekateri častniki popihali še pred časom lepo doimi. — V hd-teiu »Central* na večer je bila udeležba tudi le majhna, ---v'
Seve, nacijonalna nemška gosp. po Wol-fovem vzorcu je povsodi jednaktu Slovencev v Primorju ne poznajo, le nekaj Italijanov je tukaj, katere pa že požrd nemški Miheljni, saj so na veselici nemškega pevskega društva v Gorici letos prepevali: „Die ganze Welt gehort Germani en"! Zadnji Čas je, da ; gospoda malce -premisli, k je da: vse tisto dela, ker se jej drugače utegne pripetiti kaj neprijetnega.
.Hellovci' in Št. Ferjan. r- Na svo-,. jem »Waldfestu* v Pa novcu v nedeljo so kazali »Heilovci* razne razglednice, MecMnu-. . gimi je tudi jedna s sliko slovenske vasi Št. Ferjan. Pod sliko pa stoji pisano: »Ge-f&hrlieh i.sl es,, Šport zu raudien, verderblich ist der Coliowein; doch am schrecklichsten wqhl war' es, zu singen hier die Wacht am Rhein". To ima bili po njihovem mnenju »ironičen* napis! — Prav! Mi rečemo: kaditi »šport* je nevarno, ker eksplodujejo, piti preveč »brica* tudi ni dobro, ker »bric je hudičev stric*, pa naj bo »bric* ali »Bric", in peti izzivalna pesem na slovenskih tleh, tega gotovo ni nikomur svetovati! —
Naše ljudstvo je povsem mirno in čudovito potrpežljivo; ako pa se »heilovci"' morda hočejo ravnati po vzorcu Italijanov proti slovenskemu ljudstvu tedaj bi bilo to res »gefahrlich*, — »verderblich** in tudi »am schrecklichsten" !
Mislimo pa, da kot gostje na slovenski goriški zemlji se vendar ne spozabijo tako daleč, ker morajo vedeli, kaj jih čaka v takem slučaju.
Volitev župana v Dutovljjah, — Dne 3. t. m. se je vršila volitev župana' za du-tovljansko občino. Izvoljen "je g. Ivan Rav-bar; podžupani pa so: Andr. Lah in Al. Sirca iz Dutovclj ter Ant. Tavčar iz Krepelj.
Prejšnji župan g. Ivan Vrabec je bil odložil svoje dostojanstvo radi preobilice drugih poslov.
Obesil se Je dne 4. t. m. Josip  G o-m i želj, ki bil pred kratkim izvoljen stara-šinain za dutovljansko občino.   Zmešalo0-se je siromaku v  glavi, šel je  nd   skedenj ter tam storil nesrečno smrt.
Štrajk. — V ponedeljek je ustavilo delo v tovarni za žici o v Zdravsčini kakih 70 delavk. Vzrok: preveč dela, premalo plače.
V  nedeljo v laškem Vidmu so obhajali obletnico ital. statuta s splošno narodno veselico, vojaško parado, itd. Povod, da se morali tudi goriški Italijani v. Videni, in bilo jih je tam polno po vseh ulicah, kamor si stopil, vsaj »Corriere" tako pripoveduje. Svoje ..prijatelje" Nemce v Gorici so pustiti na cedilu z »Waldfestom«, pa so odšli v Videm, dajat odduška svojim vročim italijanskim srcem, Slavnost, spomenik Garibaldijev, jn še marsikaj drugega, jim je razgrelo gjave, da so kričali »Viva 1'Italia unita!*
Seveda v Vidmu tudi poznajo ponekod »težnje* goriških Italijanov in »Corriere Friu-lano* jim je pisal tako iz srca, torej tako protiavstrijsko, da so mu odtegnili te dni poštni debit za našo državo!  ,
Na NabrežinI bo v nedeljo lepa veselica tamošnjega vrlega pevskega društva. -r Goričani, ki se žele udeležiti, naj odpotujejo z vlakom ob 3. popoldne. Vrnejo se lahko zvečer z brzovlakom ali z mešancem.
V   Bilje. — V nedeljo bo prva veselica tamošnjega »Kmetskega bralnega društva*. Povsod po okolici je bilo tekom let veliko veselic, kamor so radi zahajali meščanje, le v Birjah ni bilo nič. Zategadel bs bilo želeti, da bi se našj. .Gqr,ičaqi..jv.,obilem številu udeležili te veselice. Poskrbi se, da bodo. vozili tramvajski vozovi.
Kopališče v Gradcžu odpro 1. juL.t. I.-Iz Gorice in z dežele odpeljejo tje 60 otrok, 20 jih pride iz Tridenta, 80 z Dunaja, 40 iz Gradca in 20 iz Ljubljane.
Kraujftko-primorsko gozdarsko društvo bo imelo svoj XXII. občni zbor dne 1. julija st. 1. v B olcu. Na dnevnem redu je med drugim poročilo o nevarnostih, ki pretč gozdovom z običajnim požiganjem pašnikov, ter kako iste odstraniti; dalje poročila o najraznovrstnejših dogodkih od zadnjega občnega zbora, ter kako treba v pristojnem delokrogu pogozdovati Kras.      /
Zborovalci se snidejo 29. t, m. v Trbižu, odkoder se odpeljejo čez Predel v Boleč. Zraven si ogledajo gozdarske reči v Logu. gradnje eraričnih cest, nove utrdbe na Predelu kakor pri Bolcu. Drugi dan napravijo izlet v Trento do Baumbachove koče. Pri tem si ogledajo struge hudournikov, ceste ter škodo, katere napravljajo koze na paši. Od Baumbachove koče gredč do izvira Soče, potem se vrnejo v Boleč, kjer bo občni zbor drugi dan.                           ,.
mmm
^»j^^op^jp
V ftočah pri Vipavi so ustanovili pod vodstvom g. Ferjančiča nov pevski zbor, kateri —? kakor se nam poroča — razpolaga s prav izbornimi močmi. Prav, le vrlo na-Pi-ejl                       _____
Radodarni doneski.
Za »Šolski dom":
Poslano našemu Uredništvu'': Županstvo Na brezi na dovoljeno uslanovnino 100 gld. — Novi starašihe v Ajdovščini 14 gld. -Pri kozarcu vina v Fonbvi' gostilni v Gorici gld. 3*82, poaebe ;sa »Marameo" 25 kr., torij skupaj gld. 4*07. — Na svatbi Andreja • Meljavca s Kristino"- -Doljalcovo-. v Grgarju nabrai župan gld. 5-52. — Zamorec pri županu g. Rajm. Žnidarčiču v Renčali požrl gld. 3-86 — Zamorec pri g. županu Zega v Kanalu radostno žrl ob zvokih mladega ta m-buraškega zbora gld. 9 30.
Za iSlogo*:
B. J. v K. udnino za 4 leta 2 gld.
Dobrotnikom naše mladeži hvala in slava! Časi sicer niso najboljši — toda ne ubnemagajiuo sreči; poli! Kdor več more, naj^vec da!                                  :•''¦-
Društvene vesti.
Poročilo goriške ženske podružnice sv. Cirila in Metodu naX.podružničnem obenem letnem zboru dne 4. junija 1899. leta.
»Goriška žtsriska podružuica sv. Cirila in Metoda* prične z današnjim dnem jed-najsto telo svojega delovanja.
Na podružničnem letnem zboru dne 27* marca 1898. leti so bile izvoljene v načel-tiištvo: gospa Avgusta Šaotelj prvomestnica, gospa Amalija Drufovka blugajničarica, go-spica Ana Dovgantajnica. Namestnice; gospa Ivanka Dekleva, gospa Kurolinu Makuc, gospica Lovoslava Koršič. Odborniee: gospe Karolina Zavnik in Karolina Makuc. V podružnični seji 29. marca 1898. leta se je sklenilo, naj se izreče p. n. poverjenicam pismena zahvala na požrtovalnosti v preteklem društvenem letu, s prošnjo, da bi tudi v tekočem letu delovale v razvoj društvenega namena. V preteklem društvenem letu so delovale poverjenice: gospa Terezija KlančiC v Podgori, gospa Kristina Lokar v Mirim, gospa Karolina Furlani v Št. Audrežu, gospica Kristina Doljak v Solkanu, gospica Marija Komac v Kojskem. Prijužnim sotrudni-cam naša prisrčna zuhvala. Odbor je priredil dne 12. marca 1899. 1. podružnični koncert.
Prirejena veselica se je vršila sijajno toliko v-duševnem kot v gmotnem obziru. K izidu mnogovrstnega sporeda so nam pripomogli g. pevci in pevke goriške čitalnice s svojim vrlim pevovodjo g. Mere i no in di-letantje in diletantinje ravno iste s svojim neutrudnim rediteljem g. Ernestom Klav-ž a f j e m, dalje vsa ona gospoda, ki nas je s svojo navzočnostjo počastila, ali v ta namen kak dar poslala. Priprosla pa odkritosrčna in nič manj prisrčna zahvala vsem p. n. sodelovalcein, udeležencem, podpira-teljem in čestilcem našega društva!
Od dohodkov veselice "se je izročilo 150 gld. odboru »Šolskega doma", 32 gld.55kr. je ostalo v društveni blagajni. Začetkom zime so odborove gospe in gospice kakor običajno potrkale na rahločutna srca blagih rodpira-teljev slovenske mladine, proseče jih miloda-rov. S prejetimi darovi: oblekami, cbuvali in pokrivali so bdele premrle ude revnih otrok v vrtcih v Pevmi in Podgori. Povrni Bog vsem prijateljem slovenske dece vsak najmanjši dar.
Slavno vodstvo nas je povabilo k redni veliki skupščini v Lilijo. Načelništvo je imelo v minolem društvenem letu sedem sej. Podružnični blagajni je došlo:
Dohodkov:
1.  preostanek lanskega leta .  .  .gld.    37*—
2.  ustanovnine........   «      10*—
3.  letnine in podpornine .  .  .  .   ,    142*50
4.   radodarnih doneskov .  .  .  .   ,     35-79
skupaj .... gld. 285-29
ruvvife - ' TrošfcbV j^biloi-   "'  "l »"'    "•;'¦
Odposlalo se je glavnemu vodstvu v Ljubljano
15.aprila inl4.dec. t898. I. .gld. 122*-^
Božičnlce in drugi mejlelni troški .   ,     75-37
Skupaj .  .  .  .gld. 197-37
Dohodki...........gld. 225-29
troški...........,    197-37
I. Gruden. 6. H. Sattner: »Naša pesem", poje mešan zbor. 7. V. G. Brož: »Stante zviezde", bariton šolo s spremljevanjem tam-burašev, poje gosp. F. Pertot. 8. F. Maver: »Tičica gozdna", možki fietverospev. 9. M. pl. Farkaš: »Pozdravljam te" udara tambu-raški zbor. 10. *** »Sabljica«, poje mešan zbor. 11. M. pl. Farkaš: »Ples plalutjaka", polka, udara tamburaški zbor. 12.**», »Uskok«, šajoigra v enem dejanju, 13. Ples. — K plesu "Bo igrala" mmJcffia Nabrežinska godba. Začetek ob 5. uri popoludne. Ustopnina : k Besedi za osebno 30 nove., k plesu 10 novč. komadič, sedeži 20 nč. Na obilno udeležbo uljudno vabi                                    odbor.
Poročilo ravnateljstva »Trgovsko • obrtne zadruge" v Gorici z neomejenim jamstvom za opravilni mesec maj 1899.
1.  število zadružnikov dne 1. maja 1899.   .  . .  1294
Naraslo tekom meseca za........      17
Padlo tekom meseca...........        3
Štev. zadružnikov dne t. junija 1899. je znašalo 1308
2.  Število deležev dne 1. maja    .....  .  .   2388
Pnraslo deležev tekom meseca   ......      34
Odpadlo     ,         »         „       . . .  .  .  ¦        3
• Število deležev dne 1. junija znašalo je   .  .  .   2419 Kron
3.  Svola vplačanih deležev do i. maja   .  .   13689213
" Čisti preostanek . . . .gld. 27*92 Na obenem letnem zboru dne 4. junija 1899. leta so bile i voljene: gospa Avgusta Šantelj prvomestnica, gospa Amalija Drufovka blugajničarica, gospica Ana Dovgan tujnits.'Namestnice: gospa Ivanka Dekleva, go^pa Karolina Makuc, gospica Lavoslava Koršič. Odbornici: gospe Marija Kopač in MaUlda Stajer.
Pevska društvo ,Xabrežlna* t Kali reži ul vabi na veselico s plesom, katero priredi v nedeljo dne 1!. junija ,1899. s sode-lov$ryem tatnk. tamburaškega -/.bora »Narod* fla dvorišču gosp. Silvestra Caharije. Vspo-redj 1. Fozdrav predsednika. 2. Govor. 3. Jov. Milakovič; »Bojna pjesma", poje možki zbor. 4. V. G. Brož: »Slavna Slovencem", koračnica, udara tamburaški sbor. 5. S. Gregorčič': »V pepelnični noči", deklamuje gčna.
izplačanih
tekom meseca . 10595 85 OS«
Svola vplačanih deležev dne 1. junija   . 147419 98 Svola podpisanih deležev po 300 kron dne 1. junija.............725700-
4.  Predujmov je bilo izplačanih do 1, maja . 39875844
Priraslo tokom meseca........289*7 90
Odplavalo..........9957-90
Stanje predujmov dne 1. junija . . . .' 417748-44
5.  Dopolnilni zaklad je znažal 1. maja. . . 2B658*62 Tekoir meseca se je doplačalo . . . . . 2744*31 Stanje dopolnilnega zaklada dne 1. junija    2640293
6.  Do konec meseca prosilo je 968 prosileljev
za predujme v znesku . ,.....728287-10
Dovolilo se je v znesku.......519462 8«
Izplačalo      ,        ........494662-86
7.  Hranilne vjoge so znaSale dne 1. maja .   194856*78
Vložilo se je tekom meseca.....    2I406-—
Izplačalo    „     »         „        ,.."..      6370 —
Stanje hranilnih vlog dne 1. junya . .   209892-78 v 165 knjižicah povprek po 1180 kr. 95 vin.
. Gotovine dne 1. maja........7176-96
Svota prejemkov tekom meseca ....   70018-70 ,    izdatkov        .        .....69615*30
Saldo dne 1. junija in pri poStni hran.      7580-36 9. Denarnega prometa blagajmce od dne 1.
maja do dno 31. maja . . • . . . . 14.810-96 ,_ Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/s%. —Predujmi se vračajo v enem ali večtedenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. Posojila na krajši čas na menjico se obrestujejo po dogovoru. — Seja ravnatelj-je vsak ponedeljek ob Sesti uri zvečer.
Uradne ure so od 9. do 12. dopoldne in od 3 do 4, popoldne vsaki dan,
Ženska podnižnlen sv. Cirilu In Metodu v Trstu vabi na vrtno veselico, ki bode v nedeljo II. junija J899. ob 47» uri popoludne na vrtu »Narodnega doma" pri Sv. Ivanu se sodelovanjem ^Slovanskega pevskega društva", godbo, ribarjenjem, pošto in bengaličnimi ognji. Ustopnina 35 novč. Hvaležno se sprejemajo radodarni doneski. Vspored: i. D. Jenko: »Naprej8, godba; 2. Vilko Novak : »Hrvatska Hrvatom1', Slov. pev. društvo"; 3. Purschke: Mazurka, godba; 4. F. S. Vil-kar: »Na vrelu Bosne", veliki mčžki zbor z bassolo, »Slov. pev. društvo"; 5. *** »Ven-ček narodnih pesmij* godba; 6. Bartt: »Novinci", »Slov. pev. društvo" ; 7. Bengalični ognji, kolo, rakete. Mej točkami ribarenje in pošta.                   _________
Razgled po svetu.
K položaju. Dunaj, 6. jun.Še vedno se giblje vse v negotovosti. Ogrski listi Širijo novice, da je Thun že odstopil, a izkaže se vselej, da so napačno poročali. Imenujejo Se tudi grofa Coudenhove kot Thunovega naslednika, a tudi to se izkaže kot neosnovano.
Dunaj, 0. junija. Na občno presenečenje je Szell prišel še davi sem dasi je bil njegov prihod naznanjen šele za danes zvečer oziroma za jutri. Popoludne se je v političnih krogih govorilo, da sta obe vladi na potu do s porazu mljenja, in da pride mej njima najbrž do kompromisa.
Dunaj 7. Kranjski dež. predsednik baron Hein se mudi tu. Poklican je bil brzojavno sem. Vzrok ni znan.
Dunaj 7. Ogrski ministrski predsednik Szell je bil včeraj opoldne pri cesarjuv potem pa je imel daljše posvetovanje z grofom Go-luchowskim. Danes je bil ministrski predsednik grof Thun pri cesarju. Popoldne imajo avstrijski ministri skupno posvetovanje s Szellom.
Budimpešta 7. junija. Pred svojim odhodom na Dunaj je imel Szell tudi z voditelji opozicije posvetovanja, tn so tudi obljubili, da mu ne bodo delali težav, ako privoli v formalne premembe nagodbenega dogovora.
Dunaj 8. junija. Nagodbena kriza je stacijonarna. Včeraj sta bila minister zunanjih del grof Goluchowski in skupni finančni minister pleni. Kallav pri cesarju v avdijenci. Po tej avdijenci sta se dlje časa posvetovala z ogrskim ministrskim predsednikom Szellom. Tudi danes sta imela Goluchovrski in Szell daljše posvetovanje, avstrijski ministri pa s Szellom še niso stopili v dotiko. Politični krogi upajo še vedno, da Goluchowskega posvetovanje ne ostane brez vspeha.
Izvrševalo! odbor desnice se je bil sešel 6. t. m. razen Humunov polnoštevilno. Ves čas mej sejo . so bili navzoči ministri Thun, Kaizl, Dipauli in Jendrzeje-viez. Razgovor se je sukal o politiškem položaju, o obravnavah z Ogrsko, o nemSko-narodnih zahtevah. Poslanci raznih skupin so pojasnovali svoje stališče vzlasti nasproti
nemškim zahtevam. Posl. Povše je v daljšem govoru pojasnoval vedno hujša razmere, v katerih žive Slovenci v političnem oziru, vzlasti je opozarjal vlado na skrajno krivične razmere, v kateri žive primorski Slovenci, ki so uprav zadnji čas postale neznosne. -—Poslanec Povše je utemeljeval stališče Slovencev nasproti vladi in krivičnim zahtevam Nemcev, povdarjal je, ,.da. so y. tem vprašanju edini vsi Slovenci, ki se morajo najodločneje zavarovati proti krivičnemu nemškemu oziroma laškemu nasilstvu; konečno.je izjavil, da so glede jezikovnega vprašanja Slovenci solidarni s Cehi. — Grof Thun je pojasnoval stališče vlade glede jezikovnega vprašanja, vendar se ni izrazil, da vlada misli izdati kak jezikovni zakon. S Tlumovimi pojasnili so bili člani desnice zadovoljni. Vtis besed Thunovih na poslance je bil tak, da je Thu-nova vlada preživela sedanjo krizo ter da se je njeno stališče zopet utrdilo.
Komunike, kateri je danes potem i z vrževa I ni odbor desnice, se glasi: Izvrševalni odbor desnice, zbran 6. t. m. v posvet, je razpravljal o političnem položaju ter izrazil ope-tovano.željo, naj bi se mirno izvršila sedanja kriza Jglede političnih vprašanj, kakor tudi glede narodnostnih razmer. Ker se pa tudi sedaj politični položaj ni razjasnil, se posvetovanje prekine in dan prihodnje spje načelnik pismeno naznani posameznim članom.
»Narodni Dsty» javljajo, da sta dr. Engel in dr. Pacak v zadnji neji izvrše-Valnega odbora desnice slovesno ugovarjala proti očitanju »Slovenskega Naroda", da so Cehi privolili, naj se jezikovno vprašanje re-^t samo za Češko. Oba sla povdarjala, da stoje češki poslanci na stališču, da jezikovno vprašuje se ne sme rešiti jednostranko, samo za Gešk6, nego, ako se reši, da se mora re-šiti, za vse dežele, zlasti tudi za tiste, koder prebivajo Slovenci. Končno sta oba govornika naglašala popolno solidarnost Cehov s Slovenci.
J)i% Katlirelti v tavrševalueui odboru desnice. — V seji v torek so predlagali, Mladočehi glede na program nemške opozicije, naj se izvoli pododsek, ki bi sestavil zahteve Slovanov. Tomu predlogu so se .uprli — kakor trde poročila — Poljaki in pa dr. Knlhroin, kateri je povdarjal potrebo spravo, kateri naj bi bil za podlogo program nemške opozicije!! Grof Thun se je baje pridružil nazorom dr. Kuthrcinn ter rekel, da vlada namerava poleti povabiti zaupnike Nemcev in Č»hov v svrho sporasmmljenja v narodnih in političnih vprašanjih. Vodje delnice so neki pritrdili nakanam vlade.
,„ Jugoslovani ostanemo torej potemtakem -^iUa cedilu. Če so vsa gorenja poročila isti-nita, potem vidimo, da se nismo motili, ko smo rekli, da nimamo ničesa pričakovati od i?y,rševalnega odbora desnice, v katerem stoje tudi naši poslanci.
Gre se torej še vedno le za Češko in Moravsko, Jugoslovani naj le pomagajo rešiti krizo za te dve deželi, ali sami naj bi ne ^pričakovali ničesar od rešitve te krize; torej bi neznosne razmere v naših deželah se.jrazvijale lepo dalje tako, kakor žele Italijani,
Krizo je treba rešiti za celo državo hkratu in ne le za dva dela! Poglejmo kako umejo oni po svoje rešitev! Sestavili so programza celo državo, ne le za posamezne dele, ker rešitev krize ima obsegali celo Avstrijo. Tako bi morala tudi desnica slremiti za tem, da se spremeni položaj na sploh za Slovane, in ne le za Čehe. Le taka rešitev je i prava s slovanskega stališča in tudi z državnega, vse drugo nam nič ne pomaga!
. Obrtniški klub na Dunaju je izročil trgovskemu ministru vlogo, v kateri poudarja grozno škodo, katero trpi avstrijska industrija vsled sedanje nagodbe z Ogrsko, tersespri-jaznuje z mislijo, da ker se hoče Ogrska I. 1903. carinsko ločili od Avstrije, naj Avstrija kot sedaj gospodarski še močnejša to sedaj sama stori. Kriza za industrijo bo sicer huda, a sedanje razmere so neznosne, ker še nadalje od strani Astrije odjenjevati, se pravi Avstrijo popolno izročiti Ogrski.
. jt?ušklu. — Slovanska društva na Dunaju, so 7. t. m. na jako slovesen način praznovala stoletnico ruskega pesnika Puškina. V novi ruski cerkvi je bila panihida* katere so se udeležili: iyski poslanik grof Kapnist, srbski poslanik in bolgarski zastopnik, dalje mnogo inteligence slovanske in vsa slovanska dijaška ter druga društva. Zvečer je bil slavnostni koncert. Slavlje Puškinove stoletnice po celi Rusiji je bilo veličastno.
Trst. — Zakon o posojilu 12 milijonov za Trst, katerih polovica se porabi za raz« širjenje luke, je dobil najvišje potrjenje.
Mestni zbor je dovolil v seji 7. t. m. 6000 gld. v podporo delavcem in rokodelcem, ki se mislijo udeležiti razstave v Parizu.
Poltnlljaiičevanje krajevnih Imen v Istri. -- V poročilu o delitvih raznih občin čitamo v »Popolo Istriano« celo vrsto poita-lijančenih imen slovanskih krajev. Draguč je »Dragucchio", Lanišče »Nilino", Raki-tovič »Grancino«, Dane ^Damano«, Hum »Silino«, Trs t en i k »Triestinico«, Brgu-d ac. »Montalto«, R a č i c c »Arcelle", Topo 1 o v a c »Pippino", G ;ra d e n a »Gastel!aro% ..jŠfaraestništvo v Trstu vendar ne sme dovoliti, da bi take spake uveli v; uradno porabo!?                             V
Pomorsko zdrarUiSče pri st. Andreju t Trstu so odprli dne 4. t. m. ter takoj pričeli z morskimi kopelji. Skupaj so sprejeli v to zdravilišče 200 otrok, hied katerimi jihfjma mnogo težke skrofulozne bolezni. V tfrage jih je sprejetih 33, iz Brna 16. iz Gradca 4, z Dunaja 60, iz Trsta pa 87, med poslednjimi 18 iz mestne bolnišnice, katera jih je izročila zdravilišču radi hudih boleznij v kosteh.
Zdravnice r Bosni. — V Bosni so nastavljene od vlade sedaj 3 ženske kot zdravnice, in sicer dr. Hedviga 01szewska v Dolnji Tuzli, dr. Gizela Kuhn v Banja-luki in dr. Teodora Krajewska v Sarajevu.
Dalmacija. — Na največjem slapu avstrijske monarhije Manojlovcu v Dalmaciji odkrijejo v kratkem krasno ploščo, ki bo še pozne rodove spominjala na dan, ko je v l. 1875. naš cesar poselil ta veličastni slap.
Javna zahVala.
Štejem si v dolžnost, da javno na tem mestu izrečem banki »S lavi ji« svojo zahvalo, ker mi je v mojo popolno zadovoljnost poplačala škodo, katero sem trpel vsled požara. Vsakemu bi priporočal, da zavaruje Je pri tej banki svoje imetje,
ANTON  IPAVEC,
posestnik v Kofiinju.
St. 482.
0. kr. ifcrajni Mi svet v Tilmlni, 30. meja 18(11.
Razpis služb.
V tem okraju se razpisujejo sledeče službe:
1.  mesto def. učitelja- voditelja na enorazrednici na Vršnem;
2.  mesto zafi. potovalnega učitelja-voditelja v Logjeh-Robedišče;
3.  mesto def. učitelja na enoraz-rednici nn Št. Viškigori;
4.  mesto zač, potovalnega učitelja na podružnici Čadra-Zadlaz;
5.  mesto zač, učitelja-vodite^a na enorazrednici v Podbrdu;
6.  mesto def. potovalnega učitelja na podružnici Eeka-Poliee;
7.  mesto def. učitelja oziroma učiteljice na dvorazrednici v Volčah;
8.  mesto zač, podučitelja oziroma podučiteljiee na itiri-razrednici v Kobaridu..
S temi službami so združeni dohodki, določeni v deželni postavi z dne 10. novembra 1896. št. 30.
Potovalni učitelj dobi še letnih li20 gld. potnine.
Prosilci iz drugega okraja imajo dodati prošnji razun spričeval tudi zdravniško spričevalo in jo doposlati v določeni postavni dobi po svoji pred-stojni šolski oblastniji.
Predsednik: P R I N Z I G.
Št 1068
O. š. sv.
Razpis učiteljskih služb
v sežanskem okraju in sicer:
1. učitelja-voditelja jednorazrednic: Devinščina pri Proseku, Sveto, Koblje-glava, Štjak, Vatovlje in Barka;
2.   učitelja na štirirazrednici v Sežani ;
učiteljic v Komnu, Lokvi, Štanjelu in Zgoniku.
Vse službe solil, plačne vrste z dohodki, določenimi v deželni postavi dne" 15. oktobra 1896.
Učitelji na Devinščini, v Svetem in v Sežani imajo naturalna stanovanja, v šolskem poslopju.
Prosilci naj vlpže* svoje s spričevali, dokumentirane prošnje pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Sežani do 15. julija 1899.
Predsednik:
dr. Lahapnar
Domača slovenska gostilna
v Trstu v ulici Solltarlo it. 12
toči dobro, črno in belo rlpavsko, Istrsko iu okoltčansko vino. Daja se tudi vino na debelo kramarjem in družinam po znižani ceni.-—Kuhinja je preskrbljena z ysem potrebnim. Postr*2b» točna. Cena primarna, Za mnogobrojni obisk se priporoča udani  \ Fmu Valetle, krčmar.
Foulard - Selde 65 Kr.
bis fl-S-35 p. MJapanesische, chraesiscke etc. in den neu-esten Dessins und Farben, sowie schwarze, weisse und farbige Henneherg-Seide von 45 far. bis ff. 14*65 per Meter — in den modernstcn Geiveben, Farben und Dessins. An Pri vate porto- nnd stenerfrei lus Haus. Mnster unigcliend. Seldeir-Fabriken 6. He»neberg(k. o. k. Hofi.).
zcriot.                       m
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
v Stolni ulic! št. 2. v Ooriei priporoča se p. n. slovenskemu  občinstvu v 64                  Gorici in z dežele.
Prodaja kavino primasp iz  tovarne
ARNOLD & GUTMANN z Dunaja. Zaloga žveplan* družba sv. Cirila in
OGLAS.
Naznanjam slavnemu oh.Mnslvn, da sem po 17'letiiem piaklifnein svojem delovanju v prvih goriških izdelovnlnicah utež olvoril
v Semeni šk i ulici štev. 8
lastno zalogo z izdelovatnleo tehtale razno-vratnih sistemov in višine, v kateri izvrSujem vil aarealla, ki »padalo v to ttroh«, bar najhitreje in jhj najuižji ceni. Ileference o izvršenem delu moro dati slavno županstvo v Št. Andrezn, kjer sem izdelal občinsko tehtnico.
Prevzen.am v mehanično popravo vsakovrstne uteže, kolesa, šivalne stroje in sliene reci.
Imam glavno zalogo kolo« prvih amorl-kantkih sistemov, katera so prlpoznana naj-" """ - Vnlno pripravljen na izvršitev se belež udani
KAKOL KOMEL,
v Semeniški ulici Številka S
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivovski razstavi s prvo ceno  - srebrno svetinjo
¦J4J1
T
Tavaraa mirnih telovadnih priprav JOS. YIMDYŠ-JL,
v Pragi na Smihovu
(Praha-Smiehov) Vinohradska ulice čislo 8tfi. se priporoča
k popolnemu uzomomu prirejevanju sokolskin in Šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioču-oC-ih spriial domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
J/avadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.                                                                 —3
Poprave Izvršuje po najnižjih cenah.
Velika hiša
v Matavunu zraven sloročih škocijans!;ih jam, 3 ure od Trsta in */, ure hoda od železnioue postaje Divača, ob živahni prometni cesti Refca-Trsl, "z dvema kuhinjama, z dvemi obširnim! podzemeljskimi klelimi, s 14 krasnimi sobami s posebnimi nhodi, kakor nalašč prirejenim za nmogobrojne lelnvštinike, ki vsako leto prihajajo v tu divno romantični kraj, z obširnim, na visoko obzidanim in senfnatim dvoriščem. z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi ;;a konje in govedo, z obširnimi spravami za seno :er druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim se sadjem in trtami zasejanim vrlom in z lepim parkom je v»Ied nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj
(gjajT      na prodaj   "*^@|
Proda se tudi na večletne obroke. - Hiša, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za goetilničarsko in š&cunarsko obrt.
Vsled njene lege na tako živahnej prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsakovrstnim blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razun navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi obiskovalci škocjanskih jam.
Vso pohiitvo z vrtom in parkom vred, dalo bi se tudi v najem po dogovoru.
Natanjčneja pojasnila prt lastniku Aleksandru Mahorčien   vMavatnnu, pošta Divačo.
n rotatzky v
Na sredi KaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO-
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. .- POTREBŠČINE
za kroječe in čevljarje*
Svctinjlce, — Kožni venci. — Masne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krognjarje, prodajalce po sejmih in treih ¦   ter na deželi.       ž 35-8'
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št. 23. Priporoča svojo  zalogo jestvin in kolonij ali j po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najfineje vrste «Luka».
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljubuje točno in hitro postrežbo.
T
zavarovalnica na življenje, nezgode in otroke.
Ustanovljena 26. septembra 1.1853.
Glavni kapital znaša 8,000.000 mark; skupni reservni fond koncem 1. 1896. 143,312,055 kron 81 vin; skupna aktiva 157,456.189 kron. — Zhrfjensko zavarovanje koncem l. 189«. znaša 681,892 polic z svoto nad 593,071.881 fcrou 86 vin.
Otvorila je ta teden
podružnico za Gorico in okolico
pri gospodu Fenl. Žagar-ju,
Gorica v ulici Morelli štev. 12. I. nadstropje.
Alojzij  Živic,
ključavničar
in izdelovalec
Štedilnika*,
vGorici,Rabatisčešt3
Priporoča se
za vsakavrstna v ta stroko spadajača deia, • katera Izvršuje
po naroČilu hitro in po nizkih cenah.
->9
t
Bf^ Svoji k svojim!       „
Priporočam veleslavnemu   občinstvu   v Gorici in z dežele svojo lepo urejeno
brivnico
na Travniku štev. 21,  zraven  Paternollijeve knjigarne in loterije. Obljubuje točno in hitro postrežbo, se loplo priporočam udani 68—9                                Anton Pucelj.
l^arol prašek
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Anton Štojs,
p e kovskžmojstervGorici
Gosposka ulica štv. 19.
izdeluje dober in  zdrav   kruli
iz navadne in fine pšenične moke. v različnih oblikah, kakor:   hlebe, štruce, zemlje itd. Izdeluje tudi različno pecivo.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja točno in solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
SH& HLEVA
V Gorici — Nunska ulica 14-16 — V Gorici
Prodajalnica
edina mehanična popravljaliiica
šivalnih strojev.
Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. V=>i stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej.
V zalogi imata tudi dvokolesa, puške iti samokrese.
Naznanilo.
Podpisani si usoja naznanjati slavnemu občinstvu, da je prevzel
cvetličarsko obrt
v vrini ulici it. 15. nasproti ljudskemu vrtu,
kjer bode izdeloval najrazličnejše izdelke spadajoče v to stroko z svežimi kakor tudi suhimi cvetlicami v najrazličnejših oblikah na zahtevo točno in po jako ugodnih cenah. Najtopleje se priporoča svojim rojakom v .:ieslu in na  deželi  za  mnogobrojen  obisk
Stolih Anton,
lastnik-cvetličarske obrti.
Razglednice
krasno dovršene od 20—25 gld. 1000. Naročila sprejema Anton Jerklč, fotograf v Gorici. Na željo pride fotografirat sam in sicer brezplačno. Nobeden kraj naj bi ne zamudil te ugodne prilike, v tem ko se ilustruje celi svet na razglednicah.
Anton Obidič,
čevljar
v Semeniški ulici štev. ^ fjp«^ v Gorici,   *^fli
priporoča se
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro.
6arawcl}a  O
M. ŠULIGOJ,
upar v Kanalu.
Velika zaloga Šivalnih strojev najnovejših sistemov, kakor Ringschinchen- in Rundschiff-clien »Afrana" s tihim tokom. Slednja je glede praktičnosti in hitrosti nedosegljiva (1000-2000 šivov v minuti), šiva naprej in n a z a j. Sme se jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovati. - Stroji za šivhje od 80 gld., za krojače od 38 gld. naprej s stojalom vred.
Ob enem se- priporoma za točno popravo vsakovrstnih ur n strojev po zmerni.ceni.
Garancija  6
Hiša na prodaj
v nic&tu  v  bližini  sv.  Antona   iitnegii. Natančneje se izve pri našem upravnišlvu.___
*                         NAZNANILO.                         «
Podpisanec uijmino priporoča slavnemu občinstvu, posebno častiti duhovščini, uradnikom, učiteljem, sploh gosposkemu, delavskemu in kmečkemu stanu, posebno pa novoporočencem
svojo bogato zalogo vsakovrstnoga pohištva,
podob na platno in šipe z različnimi okvirji, ogledala vsake velikosti ter preproge za okna. Različne stolice iz trsja in po nemškem slogu, posebno za jedilne sobe. Blazine na strune in afriške trave z zimami in platnom na izbero ter razne tape-carije. Sprejema naročila raznih divanov ter naročila od priprosle do najfineje ( jedilno, spalne in poselne sobe od prvih mizarskih mojstrov, posebno od odlikovane Crnigojeve delavnice v Gorici.
Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izberi cenikov v najkrajšem času.
Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
Nadejaje se obilega obiska iz mesta in dežele, belježim z odličnim spo&tovanjem
Anton Breščak,
Gosposka nlica Štev. U (Vin Siguori N.o 14.)
ESž^ž$flRwnW Kava dražbe sv. Cirila In Metoda! fXffiJffffiffi&ž*H
ca
Cenjena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača „Kava" in »Sladna kava družbo sv. Cirila In Metoda".
Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: lir. JebaČKtlll v Ljubljani.
XžJ3H?3?v    Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda 1    f j^jJPHpjpP^^
iJ»
prlpoznano najbolje sredstvo za čiščenje zob.
Vse Stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene
Trijeri (čistilni stroji za žito) v natanCni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti J€lCr.OSpori, poboljšani sestav   ¦ Vermorelov. Mlatitnice, mlini   za Sito, sfistelnice   (preže)   za vino   in Lei!je razlifnih sestav. (Te stiskal-iii(t- inia.,0 skoro  ono  tlačilno   moč lalor hidravlične vodovodne preše). Slamo reznica fako lahko za geni« in  po  zelo zmernih cenab.  Stiskalnica, xa sen« In slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne | I-oljtd(Hke stroje prodaja v najboljši
izvršitvi
Ig. ifeller na Dunaju
II/2 Pratcrstrassc 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovali!
Zastopniki so iščejo,
i
Odlikovana tovarna
in velika
zaloga vsakovrstnega pohištva
m Ivan Doljak m
v Solkanu pri Gorici, nasproti gostilne Mozetiča (Droč).
Prevzema vsako naročilo v mizarski ali stru-garski stroki od priprostega do najličnejšega izdelka. Izdeluje točno in po najnižjih cenah,
da se ne boji nikake konkurence.
BOGATO          ^    ^   -»   ..ŠL..   ^   >    y        ZALOGA
preskrbljena Zaloga      Kulcntna postrežba,      vs«?l», k mizarski
obkladfcov (remeša)        .             _...„        ,
--------------------,             »T*-**        1    strugarski stroki
spaiajočih potrebščin.